Šola poskusni poligon

Transcription

1 Kočevska September 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Šola poskusni poligon Manj vpisov v vrtec stran 2 Glifosat za ali proti stran 5 Nove kolesarske poti stran 8 Izza kulise stran 11 Pomen zelenic v mestu stran 12 Meditacije z medvedi stran 13 Center za krepitev zdravja stran 14 Novostim, ki jih morajo vsako leto sprejeti učitelji, učenci in starši, ni videti konca. Šole, ki bi morale zagotavljati kakovostno pedagoško delo, postajajo poskusni poligon za nove projekte. Otroci pa poskusni zajčki, ki morajo vse hitreje vsrkati vse več snovi. Uvajanje tujega jezika v prvi razred, nacionalno preverjanje znanja, dodatne ure pouka in vrsta projektov otroke dodatno obremenjujejo, šolniki, nezadovoljni s plačnim sistemom, pa pri tem nimajo kaj dosti besede. Finančni vložek v izobraževanje že nekaj let pada, učitelji pa se morajo, pripravljajoč gradivo za pouk, spopadati še s kupom projektov. Daljše urnike, težje torbe, vnašanje kupov podatkov v e-asistenta in večje pritiske na otroke, starše in učitelje ustvarja sistem. Sistem, ki ga financiramo davkoplačevalci. Več o šolstvu na strani 4. stran 4 Namesto da bi se učil, je slikal Med vsemi vlogami, ki jih opravlja, se najbolje počuti, ko je tisto, kar je slikar. Sicer pa je tudi pevec skupine S'kaktus, tekstopisec, soustanovitelj Likovno izobraževalnega centra v Ribnici, soustanovitelj Kreativnega središča Vezenina, kolumnist, likovni pedagog in še kaj. Tudi njemu gredo zasluge, da imamo v Kočevju nagrado deklica s piščalko, in on je tisti, ki vedno znova pod vprašaj postavlja kulturno identiteto Kočevske. Tokrat smo na vroči stol posedli Saša Koprivca. Foto: Foto: Petra Šolar LIFE pod nami stran 16 Samoumevnosti stran 18 O dijaškem domu stran 19 Narava 2018 stran 20 Kolumna Nataše Briški stran 21 Glavni odmor stran 26 Gledališki tabor stran 28

2 Kočevska Mozaik september Po 27 letih nov ravnatelj Nov ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje je Tomaž Markovič Foto: Petra Šolar S prvim septembrom je vodenje Gimnazije in srednje šole Kočevje prevzel Tomaž Markovič. Dolgoletna ravnateljica Meta Kamšek se je namreč upokojila. Markovič, ki je 22 let na omenjeni šoli poučeval nemški jezik, je sprva dobil podporo lokalne skupnosti, nato tudi sveta zavoda. Nadaljevali bomo z nalogami, ki jih je začela moja predhodnica, to je uvajanje razvojnega pedagoškega dela ter novih pristopov in načinov poučevanja. Bistvenega pomena je tudi sodelovanje z lokalnim okoljem, tako z osnovnimi šolami kot tudi s preostalo skupnostjo, zlasti pa z gospodarstvom, je nekaj dni po prevzemu mandata poudaril Tomaž Markovič. Profesor nemškega in angleškega jezika ter diplomirani nemcist prevajalec se zaveda, da mora šola zagotoviti kader za potrebe gospodarstva. O uvedbi programa mehatronik, ki ga šolsko ministrstvo leta 2016 edini kočevski srednji šoli ni odobrilo, zdaj ne razmišljajo, bodo pa v sklopu odprtega kurikuluma v programu strojni tehnik uvedli predmete, ki so bližje omenjenemu programu. Številke so spodbudne, je vesel novi ravnatelj, saj je v tem šolskem letu v prvi letnik vpisanih 28 bodočih strojnih tehnikov, 11 bodočih mizarjev in 12 obdelovalcev kovin. Spomnimo: lani maja so direktorji štirih podjetij z okoli 50 tisoč evri podprli uvedbo programa strojni tehnik, hkrati pa šoli pomagajo s svojimi kadri, delavnicami in drugimi storitvami. Učitelj s 25-letnimi izkušnjami učiti je začel na Osnovni šoli Fara, nadaljeval na Gimnaziji Vič in nato na GSŠ Kočevje bo sicer usmerjal kolektiv, ki poučuje 353 dijakov. P. Š. Nižja rodnost, manj vpisov v vrtec V vseh sedmih kočevskih vrtcih bo letos 545 otrok, kar je natanko 90 manj kot pred tremi leti. V Vrtcu Kočevje se znižuje tako število novincev kot tudi število vseh otrok. Letos so sprejeli 91 novincev, od tega 74 takšnih, ki so 195 novih Kočevarjev, je število rojstev padlo za 50 (podatki SURS -a za 2015 in 2016). Zaradi vseslovenskega trenda padanja števila rojstev letos ni nobenega otroka v čakalni vrsti. "Otroci bodo sprejeti tudi med šolskim letom, ko dopolnijo 11 mesecev in starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela," je pojasnila Irena Robič, ravnateljica Vrtca Kočevje. Le 16 otrok, kar je najmanj, bo obiskovalo enoto Narcisa v Kočevski Reki. Vrtec ima sicer v mestu Kočevje štiri enote Ostržek, Čebelica, Brlogec in Kekec v Livoldu ima enoto Biba in v Stari Cerkvi enoto Mojca. Polni ceni programa za 1. in 2. starostno obdobje znašata Doživite Kočevsko prestavili Ker so meteorologi za 22. september napovedali veter, dež in občutno nižje temperature, je Turistično društvo Kočevje za ta dan napovedano prireditev prestavilo. Kočevsko bodo najverjetneje 'doživljali' prihodnjo Društvo, ki prireditev Doživite Kočevsko organizira od leta 2015, z njo združuje tako praznik mošta in divjačine kot tudi medene dneve, bazar nevladnih organizacij in dan kultur. Zaradi obnove ploščadi bo stari od 11 mesecev do treh let, in 17 takšnih, ki so stari več kot tri leta. Manj otrok v vrtcu je posledica nižje rodnosti, ki jo, tako kot v večini slovenskih občin, beležijo tudi na Kočevskem. Od let 2010 in 2011, ko se je rodilo 197 oz. 484 oz. 359 evrov, občina pa staršem, ki imajo stalno bivališče na Kočevskem, krije 10 % cene programa. Starši sicer plačajo ceno, ki jo določi pristojni CSD na podlagi podatkov o dohodkih družine. P. Š. Razpis za štipendije za nadarjene učence Fundacija magistre Alenke Gabrič že deseto leto zapored razpisuje štipendije za dijake in študente, ki dosegajo odlične rezultate v šoli ali/in v izvenšolskih dejavnostih. Fundacija, ki so jo ustanovili člani Rotary kluba Vir: Statistični urad Republike Slovenije Kočevje, bo tudi letos razdelila evrov tako, da bo po s 150 evri na mesec podprla dijaka in s po 250 evri na mesec študenta. Ustanova, poimenovana po pokojni profesorici z gimnazije in predsednici Rotary kluba Kočevje, je sicer tu in tam naredila izjemo in letno podprla tri dijake nazadnje leta 2016, ko je denar z odpovedjo finančnemu delu Kozlerjeve nagrade prispeval kočevski podjetnik Zmago Šega. Zainteresirani, ki imajo stalno Leta 2015 so v sklopu Dožvite Kočevsko v Kočevje pripeljali tudi ekipo MasterChefa Foto: Petra Šolar soboto, 29. septembra, ko naj bi po kočevskih ulicah tudi tekli otroci. Omenjena sobota bo namreč prva v nizu treh 'delovnih', kočevske šole pa so jo namenile športnemu dnevu. prebivališče v občinah Kočevje, Kostel, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Loški Potok, lahko vloge oddajo do 5. oktobra. Informacije in dodatna pojasnila glede javnega poziva za dodelitev štipendij dobite na prireditev ne glede na datum v okolici tržnice, organizatorji pa obljubljajo, da bo znova dišalo po kostanju, 'štrudlju' in divjačinskem golažu. P. Š. telefonski št. 01/ oziroma na elektronskem naslovu uros.novak@univox.si. Obrazec vloge je na voljo na sedežu radia Univox ali pa vam ga pošljejo po e-pošti. P. Š.

3 Kočevska Mozaik september Odpadki blizu Mozlja že zasuti Oktobra bo končan postopek zapiranja odlagališča Mozelj, na katerem se smeti ne odlagajo od februarja Sanacija odlagališča, ki je bila sprva ocenjena na 1,8 milijona evrov, bo veliko cenejša. Stroške nam je uspelo znižati tudi na račun brezplačnega ali zelo poceni materiala, Odlagališče Mozelj leta 2009 Foto: Petra Šolar ki smo ga dobili od Slovenskih železnic in Yaskawe. Z javnimi naročili smo občutno znižali ceno bentonita, veliko pa smo tudi delali sami ali s pomočjo svojih izvajalcev. Sanacija bo stala okoli evrov, je pojasnil Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje. Na deponijo Mozelj so smeti iz različnih naselij v kočevski občini vozili od leta 1973, pozneje pa tudi iz Kostela. Leta 2012 so na kočevsko odlagališče vozili tudi smeti iz drugih občin, a so se kočevski svetniki temu početju kmalu uprli. Nedolgo zatem je Komunala Kočevje, ki je letno odložila 3000 ton odpadkov (iz Kočevja in Kostela), dobila dve odločbi, ki sta ji naložili takojšnje zaprtje odlagališča. Mešane komunalne odpadke so po odločbah sprva vozili v Tržič, zdaj jih v Krško. Zapiralna dela so se začela spomladi Med drugim so vključevala nasutje različnih materialov, recimo zemljine in tesnilnega sloja v obliki bentonitnega tepiha. Slednji naj bi preprečeval pronicanje padavinske vode do odpadkov, s tem pa, kot zagotavlja Marko Kljun, tudi izpiranje v tla. P. Š. Pravila za izrabo prostora v časopisu Kočevska v predvolilni kampanji: 1.) Časopis Kočevska bo na svojih straneh omogočil vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. 2.) Za propagandna sporočila organizatorjev volilne kampanje je mogoče v časopisu Kočevska zakupiti prostor kot oglas, ki bo kot tak tudi označen z obvezno navedbo naročnika. 3.) Prostor za tovrstna sporočila je mogoče zakupiti v eni številki, ki izide pred volitvami. 4.) En naročnik (stranka, lista, posamezni kandidat), ki bo kandidiral na volitvah, lahko v številki časopisa objavi en oglas, velikost oglasa je lahko največ ½ strani. 5.) Oglas mora biti oblikovan skladno s tehničnimi zahtevami in zakupljenimi dimenzijami. 6.) Oglasi morajo biti oddani najpozneje 12 dni pred izidom časopisa na naslov info@kocevska.si. 7.) Na podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oz. podatkov v oglasu odgovoren naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo medija pa njegov izdajatelj. Naročena volilno-propagandna sporočila bomo objavljali v skladu z veljavnim cenikom. Uvodnik Ne vem, ali imam res takšno 'srečo' ali pa je večina ljudi zadnje čase nepripravljena. Nepripravljena je voditeljica, ki povezuje prireditev in kliče zaslužne za priznanja kot po tekočem traku, medtem ko na oder ni uspelo priti prvemu, kaj šele, da bi mu kdo čestital! Nepripravljen na gnečo je fant (ali njegov nadrejeni), ki prodaja kokice. Jih je zmanjkalo, skomigne z rameni. Pogledam vrsto za sabo in vprašam: Saj lahko daš peči še ene, kajne? Vem, da bi jih lahko. Ker je to neko drugo dekle neštetokrat storilo brez težav. Medtem ko si z otrokom poiskal sedež, se slekel, pogledal napovednike za prihajajoče risanke, so bile nove pečene. Ne, nimam materiala, žalostno zmaje z glavo. Ne rečem nič. Prihajajoči za mano ponavljajo isto vprašanje. Mimogrede: v kinu se premierno vrti nova risanka. Tretji prizor: teden pred začetkom šole. V eni od trgovin so zvezki le za punce. A nimate ničesar za fante? Ne, zmanjkalo. Zvezkov. Takšnih, ki so na seznamu strokovnega aktiva šole. In spet mimogrede: v prvi triadi je tako, na grobo, okoli 250 otrok. To je teden pred začetkom šole. Da o tem, kdaj smo letos plačali delovne zvezke in kdaj jih končno dobili, ne izgubljam besed! Upoštevajoč dejstvo, da nimam opravka s 7-letniki, ki jim kljub pridigi oprostiš spodrsljaje, ker so vendar otroci (!), me ta nepripravljenost jezi. Vse bolj. Javne prireditve so pomembne. Kdo prevzame voditeljski mikrofon, je pomembno. Mučno je, ko se nekdo zapleta, ko ponavlja æ-je, ko dolgovezi ali pa ko enostavno stoji tam kot kup nesreče. Mučno je, ko ni voditelja in povezovanje prevzame kdo drug, ki očitno misleč, da 'bo šlo', utrudi občinstvo z nečim, kar naj bi bilo povezovanje. Čudno je že, ko povezovalec tam stoji v kavbojkah in majčki. Vse drugo je nadgradnja. Da ne bo pomote: to so trije izmed številnih primerov! Kar se sprašujem je, ali je družba postala tako apatična do vsega, da ji ni mar za to, da se mora nekdo pripraviti. Da sprejme vse, kar ji je ponujeno. Da pogoltne. In drugo, kar ne sprejmem kot nekdo, ki ve, da mora poleg plana A imeti še najmanj plan B, če ne tudi plan C, je, kako ti ljudje ne vedo, kaj je narejeno dobro in narejeno slabo. Da si izposodim od naših južnih sosedov Ako prođe, prođe. Petra Šolar, odgovorna urednica OBVESTILO Uredništvo časopisa Kočevska obvešča, da je rok za oddajo prispevkov za oktobrsko številko Do tedaj nam lahko tudi pošljete napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ. Gradivo pošljite na info@ kocevska.si. KOLEDAR DOGODKOV Karate klub Kočevje vpis članov vsak torek in četrtek med 18. in 19. uro telovadnica OŠ Zbora odposlancev KUD Godba Kočevje vpis članov vsak ponedeljek in sredo med 18. in 19. uro KCK Bridge klub Kočevje vpis na tečaj bridgea ob Bar Lovec KDO? KAJ? KDAJ? KJE? Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 Kočevska, št. 36, september 2018 Naklada 6500 izvodov Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje / zanj župan dr. Vladimir Prebilič Odgovorna urednica: Petra Šolar Pomočnik urednice in novinar: Žarko Nanjara Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk Lektorica: Saša Erjavec Kobe Kontakt: info@kocevska.si Časopis Kočevska, Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje Trženje: Matej Kosten, , marketing@kocevska.si Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Uredništvo si pridržuje pravico sprejeti v objavo ali zavrniti poslano gradivo v skladu s svojo uredniško politiko. Pridržujemo si tudi pravico spreminjanja naslova ter krajšanja člankov. Kadar gre pri naštetem za večje spremembe, se bomo skušali posvetovati z avtorjem, vendar je končna odločitev naša. ISSN številka tiskane izdaje: ; ISSN številka spletne izdaje:

4 Kočevska V ospredju september Težke torbe in natrpani urniki Skoraj ne mine leto, da ne bi bilo kakšne spremembe ali uvajanja novosti v slovenskem šolstvu. Šole ob vztrajnem krčenju javnih sredstev postajajo poskusni poligon za nove projekte, spremembe v učnem sistemu pa otrokom prinašajo vse težje torbe ter daljše urnike. Letos sta v veljavo stopili tudi noveli zakonov o gimnazijah ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju, katerih glavni namen je izboljšanje jasnosti zakonskih določil, predvsem pri urejanju statusa dijaka, s čimer bi preprečili fiktivne vpise. Velike spremembe pa se v prihodnjih letih obetajo v osnovnih šolah. V novem letu bo skoraj 150 slovenskih osnovnih šol, kar je slaba tretjina vseh, uvedlo spremembe v podaljšanem bivanju. V triletnem projektu Zavoda za šolstvo bodo šole začele izvajati tri sklope dejavnosti, med katerimi so gibanje in zdravje, kultura in tradicija ter vsebine iz dela osnovne šole. Spremembe v podaljšanem bivanju so potrebne, saj predvsem velike šole pestijo organizacijske težave pri izvajanju dodatnih dejavnosti, zaradi česar je marsikateri otrok prikrajšan za kakovosten učni proces. A se je projekt Zavoda za šolstvo očitno izkazal za prevelik zalogaj. Začeli naj bi ga v 175 osnovnih šolah, a je od programa 28 šol kmalu odstopilo, saj so bili učitelji, vodstva šol ter starši o prihajajočih spremembah obveščeni prepozno. Na predlog razširjenega programa je že v pripravi letelo veliko pripomb. V društvu Zveze pedagoških delavcev ter na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani so predstavljenim načrtom ostro nasprotovali že lani, spremembe naj bi bile sporne s strokovnega in sistemskega vidika ter v neskladju z rešitvami Bele knjige o vzgoji in izobraževanju iz leta Predvsem uvajanje dodatnega tujega jezika bi omejilo možne izbirne predmete, potreben pa bi bil tudi bolj temeljit premislek o učinkih na pouk in nadaljnje šolanje, saj so otroci z natrpanimi urniki vse bolj obremenjeni. Večina šol, ki bo izvajala novi razširjeni program, se bo osredotočila predvsem na področje gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje, saj je to nekakšno nadaljevanje zdaj že zaključenega programa Zdrav življenjski slog. A nekateri opozarjajo, da bi razširjeni gibalni del projekta deloval na škodo preostalih interesnih dejavnosti, ki jih šole izvajajo v podaljšanem bivanju. Spremembe bodo doletele tudi osnovnošolske pevske zbore ter šolo v naravi. Na 19 šolah bodo izvajali projekt na vseh treh področjih, kjer bodo začeli z učenjem tujega jezika v prvem razredu ter drugega tujega jezika v sedmem, s čimer se bo učencem tedenski pouk podaljšal za dve uri. Z novimi pravili tudi učitelji Spremembe so tudi pri načrtovanju in organiziranju delovnega časa, učitelji bodo morali bolj natančno izpolniti 40-urno tedensko delovno obveznost, njihove zaveze pa bodo morale biti načrtovane bolj jasno. Ravnatelji so tako morali na začetku šolskega leta določiti letni delovni načrt ter ga uskladiti z vsakim učiteljem posebej, tako da ta ne bo imel manka ali presežka delovnih ur, kar je doslej vsaka šola načrtovala po svojih zmožnostih. Po novi ureditvi učitelj ne more več poučevati predmetov, za katere ni strokovno usposobljen. Omejitve so precej stroge, tako na primer učitelji ne bodo več mogli poučevati sorodnih predmetov, kot so naravoslovni, kar zna otežiti delo predvsem na šolah z majhnim številom razredov. Denarja za šolstvo vsako leto manj Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na začetku meseca objavila mednarodni zbornik podatkov Pogled na izobraževanje 2018 o strukturi, sredstvih in delovanju izobraževalnih sistemov v svojih 34 državah članicah in partnerskih državah. Podatki kažejo, da naša država vse manj denarja namenja za izobraževanje, njeni učitelji pa so tudi podpovprečno plačani. Slovenija je leta 2015 izobraževanju na vseh nivojih namenila 4,3 % GDP, kar je manj od povprečja članic OECD (5 %) in EU (4,6 %), hkrati pa poročilo poudarja, da je Slovenija ob Litvi, Estoniji in Irski med letoma 2010 in 2015 doživela največji upad deleža BDP za izobraževanje med vsemi članicami, zajetimi v poročilu. Slovenija je financiranje šolstva vztrajno zmanjševala: leta 2005 je namenila 11,5 % proračunskih sredstev, deset let pozneje pa le še 8,5 %, kar je storila le še peščica preostalih držav, obenem pa je Slovenija povečevala skupne odhodke proračuna. Opozarjajo, da je vertikalna izobrazbena mobilnost v Sloveniji v primerjavi s preostalimi članicami še vedno otežena. Le devet odstotkov tistih otrok, katerih starši so končali osnovno šolo, pridobi univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, v primerjavi z 59 % tistih, ki imajo vsaj enega od staršev s terciarno izobrazbo. Slabo plačani Poročilo opozarja, da so učitelji na vseh stopnjah izobraževanja in vseh delovnih mestih podpovprečno plačani, a še vedno bolje kot na Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem ali v Estoniji. Na splošno so učitelji v članicah OECD manj plačani od preostalih visokošolsko ali univerzitetno izobraženih delavcev. Precej bolj obremenjeni so zaposleni v predšolski vzgoji, ki letno na delovnem mestu preživijo skoraj 300 ur več kot njihovi kolegi v članicah OECD in Evropski uniji. Vzgojitelji v slovenskih vrtcih preživijo 1314 ur na leto, saj so ti zaradi delovnih obveznosti staršev odprti dlje in skozi vse leto. Iz poročila je tudi razvidno, da mladim poklic učitelja ni privlačen, saj je delež učiteljev, mlajših od 30 let, manjši od povprečja. Na drugi strani pa je razveseljiv podatek, da je delež ljudi s srednješolsko izobrazbo v Sloveniji nadpovprečno visok, prav tako je velik vpis v terciarno izobraževanje, povečuje se tudi delež otrok, ki obiskujejo vrtec. A poročilo opaža, da je zaposlenost tistih s terciarno izobrazbo podobna tistim s srednješolsko. Prav tako je razlika v zaslužkih med spoloma med najmanjšimi med članicami OECD, se pa spolna vrzel povečuje pri tistih z nižjo izobrazbo, med ženskami pa je tudi več nezaposlenih. Z novo vlado nadaljevanje stavke Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je poročilo OECD izkoristil, da je znova opozoril na odnos politike do izobraževanja. Zapisali so, da je odnos države povsem neustrezen, če naj bi to področje dolgoročno ohranilo visoko kakovost, ki jo slovensko šolstvo kljub finančni nedohranjenosti dosega. Pomembno pa h kakovosti šolskega sistema pripomore višina učiteljske plače, ki neposredno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica. SVIZ je na dan izvolitve nove vlade sporočil, da odmrzuje stavko, ki jo je prekinil marca letos po odstopu premierja Mira Cerarja, a staršem zaradi novih stavk po vsej verjetnosti ne bo treba skrbeti. SVIZ poudarja, da bo do sporazuma mogoče priti zelo hitro, saj so se z zahtevami šolnikov pred pol leta strinjale vse članice sedanje koalicije. Po načelnem dogovoru s prejšnjo vlado naj bi se osnovne plače vzgojiteljev, učiteljev in drugih Foto: Žarko Nanjara strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo zvišale za dva plačna razreda, razredniki bi bili uvrščeni še plačni razred višje. Univerzitetnim učiteljem bi se plače zvišale za tri razrede, povišanje bi prejeli tudi svetovalci in svetniki, tisti z minimalno plačo ali manj pa bi prejeli evrov regresa. Po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja bi dogovor s SVIZOM znašal 100 milijonov evrov. Skozi vrata šol je letos prvič stopilo skoraj 22 tisoč otrok. Če se bodo trendi nadaljevali, bodo ti otroci v šolskih klopeh preživeli več časa kot njihovi starejši vrstniki. Vse bolj pomembno bo postajalo učenje tujih jezikov, kar še posebej velja za majhno državo, kot je Slovenija. Šola bo morala učencem, ki ostajajo v šoli v popoldanskem času, ponuditi ustrezne aktivnosti, saj se življenjski slog v mnogočem spreminja, tudi staršem, saj številni na delovnem mestu preživijo vse več časa. Žarko Nanjara

5 Kočevska Aktualno september Med znanostjo in javnim mnenjem Avgusta je kalifornijsko sodišče biotehnološki korporaciji Monsanto prisodilo 289 milijonov dolarjev kazni, saj je porota razsodila, da je podjetje vedelo za škodljive učinke svojih pesticidov, a uporabnikov ni opozorilo. Postopek proti agrokemičnemu gigantu je sprožil 46-letni Dewayne Johnson, nekdanji šolski vrtnar, ki je pri svojem delu uporabljal Monsantov najbolj razširjeni herbicid Roundup, ki vsebuje glifosat. Trdi, da je zaradi pogoste uporabe zbolel za rakom na limfnem sistemu, imenovanim ne-hodgkinov limfom. To je prva uspešna tožba, ki je povezala glifosat z rakom. A razsodba sodišča ponazarja le odločitev porote, ne pa širšega konsenza znanstvene skupnosti, ki vztraja, da glifosat človeku ni nevaren in predstavlja enega najmanj škodljivih herbicidov. Glifosat je sistemski herbicid širokega spektra, ki je bil prvič sintetiziran v petdesetih letih, a so ga kot pesticid začeli uporabljati šele 20 let pozneje. V Monsantovem laboratoriju ga je sintetiziral kemik John. E. Franz, ki je za svoje delo prejel tudi predsedniško odlikovanje. Herbicid v rastlino vstopa prek listov ter stebel in se zelo hitro prenaša po rastlini ter ne prodira v stebla dreves. Deluje tako, da preprečuje tvorbo rastlinskih beljakovin in tako zavira rast, zato tudi nima vpliva na živali. Ali bolj enostavno: učinkovito pomori vse rastline, razen tistih, ki so jim z genskim inženiringom vcepili gen za odpornost. Tveganje pri uporabi glifosata je odvisno predvsem od izpostavljenosti, saj je kot aktivna snov nevarna za oči in vodne organizme, a se zaradi kemičnih lastnosti ne spira v podtalnico in se v okolju razmeroma hitro razgradi. Prav tako se ne zadržuje v telesu ter se izloči z urinom. Glifosat je v zadnjih 40 letih najbolj uporabljan herbicid, ocenjujejo, da je bilo od njegovega vstopa na trg leta 1974 uporabljenih kar 8,6 milijona ton. Njegova uporaba je poskočila kar za 15-krat, ko je Monsanto pričel tržiti gensko spremenjene poljščine z oznako Roundup Ready, ki so proti glifosatu odporne. Leta 1996 je na trg poslal gensko spremenjeno sojo, ki je škropljenje z glifosatom preživela, kmalu pa so ji sledile še inačice bombaža, koruze, oljne ogrščice in sladkorne pese. Skrbi o možnih negativnih posledicah glifosata so spet vzniknile leta 2015, ko je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, glifosat uvrstila v skupino 2A možnih povzročiteljev raka. Odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat doslej veljal za neškodljiv herbicid. A se metodologija IARC precej razlikuje od raziskav preostalih agencij in ne dokazuje neposredne vzročne povezave, saj pri svoji oceni ne presoja tveganja glede na pričakovano izpostavljenost ljudi, upoštevala pa je le nekatere javne raziskave. Regulatorne agencije pa so v svojih ocenah škodljivosti glifosata enotne in vztrajajo, da ob smotri uporabi ni nevaren za ljudi, saj je pri ugotavljanju toksičnosti sestavine ključen odmerek, raven izpostavljenosti ljudi glifosatu pa je izredno nizka. Uvrstitev na seznam možnih in verjetnih povzročiteljev tudi ni dokončna. Na seznamu 2A so kot možni kancerogeni poleg glifosata navedeni tudi: rdeče meso, cvrtje pri visokih temperaturah, uživanje vročih napitkov, poklic steklopihalca ter frizerja. Raba glifosata je v mnogem povezana z gensko spremenljivimi poljščinami Foto: Evropska agencija za varno hrano je podala še svojo oceno, kjer pravi, da glifosat "verjetno ni genotoksičen in ne predstavlja rakotvorne grožnje za ljudi". Podobno mnenje je lani navedla tudi Evropska agencija za kemikalije, ki je odločila, da glifosat ne zadostuje kriterijem kancerogenosti, mutagenosti in ni toksičen za reprodukcijo. Zaradi nakopičenih tožb proti Monsantu je ameriško sodišče odredilo objavo internih dopisovanj med Monsantovimi strokovnjaki, ki razkrivajo, da je korporacija načrtno zavajala javnost in prirejala podatke ter tako prikrivala možne nevarnosti za rakotvornost. Monsantov herbicid Roundup sicer kot glavno aktivno substanco vsebuje glifosat, a so mu zaradi boljšega delovanja primešane tudi preostale snovi, o katerih pa še niso izdelane natančne raziskave. Sum pa je padel tudi na verodostojnost poročila agencije IARC. Novinarska agencija Reuters je lani opozorila na razlike med osnutkom in končnim poročilom, iz katerega so načrtno izločili komentarje, ki so zanikali povezave z rakotvornostjo. Evropska komisija je po burni debati lani novembra vendarle podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata v Evropski uniji za pet let. Za podaljšanje rabe je glasoval tudi nemški kmetijski minister, saj velik del nemškega kmetijstva temelji na uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Več kot 30 odstotkov kmetijskih površin v Nemčiji sloni na ohranitveni obdelavi prsti, katere glavni namen je zmanjšanje mehanske obdelave prsti pluženja s čimer se zmanjša erozija hranljivih snovi, ta način obdelave pa zahteva tudi uporabo pesticidov. Slovenija je podaljšanje dovoljenja za uporabo glifosata lani sicer podprla, a ne velja za njegovo zagovornico. Kmetijsko ministrstvo je za umik zloglasnega herbicida iz kmetijstva načrtovalo prehodno obdobje petih let, zavzelo pa se je za takojšnjo prenehanje uporabe zunaj kmetijstva. Glifosat je v Sloveniji na voljo od leta 1978, največ pa se ga koristi na nekmetijskih površinah, predvsem za zatiranje plevela na javnih površinah, ob cestah ter železnicah in v parkih. Največji porabnik glifosata so Slovenske železnice, ki ga uporabljajo za zatiranje rastlinja ob železniških tirih ter DARS za uničevanje rastlin ob avtocestah. V Sloveniji se glifosat v kmetijstvu uporablja pred ali po spravilu pridelka, največ v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer se koristi relativno zgodaj v rastni sezoni. Evropska unija ime zelo razvit sistem nadzora fitofarmacevtskih sredstev, vprašanje o uporabi glifosata pa je preseglo okvire znanstvenih raziskav in vse bolj postaja politično. Vse večji vpliv pa ima negativno javno mnenje do fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu ter gensko spremenjenih organizmov, s katerimi je uporaba glifosata tesno povezana. Zaradi morebitne prepovedi glifosata bi morali najti nadomestne načine zatiranja plevela, preostali herbicidi zaradi onesnaževanja podtalnice niso primerni, saj je velika večina kmetijskih površin v Sloveniji na vodovarstvenih območjih. V kolikor bo Slovenija krenila na pot zmanjševanja uporabe kemičnih sredstev, bo vsako iskanje novih tehnoloških rešitev v kmetijstvu le podražilo doma pridelano hrano. Žarko Nanjara SON»NA O»ALA do-50% Optika Preskar Ribnica ŠkrabËev trg 20, 1330 Ribnica T: ,

6 Kočevska Intervju september Kultura ni nujno zabavna ali všečna Sašo Koprivec, akademski slikar, ki je leta 1991 diplomiral na akademiji v Ljubljani, že 25 let deluje na področju likovne pedagogike, hkrati je soavtor strategije kulture, kolumnist, tekstopicec in pevec skupine S'kaktus Foto: Petra Šolar V časih, ko je Kočevje imelo vsakoletno glasbeno prireditev, ki je omogočala predstavitve neuveljavljenim bendom, preostalim pa dober žur, in v časih slavne 'zaporniške' diskoteke ob jezeru, v kateri se je zvrstila množica nepozabnih koncertov, je na odru pel, kako si želi(jo) rdeče jeseni. Nekako isti čas, ko so prepoznavni ritmi S'kaktusa napolnjevali avtomobile in domove, je v podstrešju Miklove hiše skupaj s prijateljema začel navdušence nad umetnostjo poučevati prvine likovnega jezika. Leto in pol pozneje je skupaj z nekaj entuziasti obogatil vsebine prve spletne televizije: odklonil je voditeljsko vlogo kljub izjemnemu glasu in se odločil za kolumne, v katerih je drezal v žerjavico. Je eden od četverice, ki je ustanovila Kreativno središče Vezenina, usmerjal je program galerije KlopArt, snoval je strategijo kulture v kočevski občini, bil je in je še član komisije, ki je ustvarila nagrado deklico s piščalko. Njegova dela likovni kritiki pravijo, da so 'na meji med abstraktnim in figurativnim' niso dajala le kulise volilnemu soočenju prelomnega leta 2010, ampak so simbolno sporočala, da je kultura del dogajanja, ki ne sme biti spregledano. Čeprav slika že skoraj štiri desetletja, je imel prvo samostojno razstavo v Ribnici leta Je akademski slikar, mentor, pevec, tekstopisec, nekdaj je bil tudi likovni terapevt. Tokratni sogovornik, ki ga skoraj ne moreš ujeti nepripravljenega nekoč sva o zapisu lastnih imenih in pravici novinarskih krajšav debatirala eno uro in na koncu ni popustil ne on ne jaz je Sašo Koprivec. Če bi imeli na isti dan in ob isti uri koncert Katalena, Dan D in Laibach, koga bi šel poslušat in zakaj? Šel bi na koncert Dan D. Pa ne le zaradi tega, ker so fantje moji prijatelji in smo zmeraj veseli, ko se vidimo, ampak ker imam njihovo glasbo zelo rad. Kdaj poješ ne mislim na vajah in koncertih in katere pesmi največkrat? Nisem tip pevca, ki bi znal na pamet desetine znanih pesmi in recimo zabaval ljudi na piknikih. Razen na vajah in koncertih, ko izvajam pesmi, ki so repertoar mojih S'kaktusov, pravzaprav ne pojem kaj dosti. Včasih me kdo povabi, da nastopam kot gost in me 'prisili', da se naučim kako pesem, ki ni moja. Takrat sem zelo vesel. Katero izmed naslednjih vlog najraje opravljaš: pevec, tekstopisec, mentor, profesor, likovni terapevt ali slikar? V življenju sem razpet med temi in še nekaterimi drugimi vlogami. Ni pa ene, ki bi me opredeljevala vse življenje. Najbolje se počutim, če sem tisto, kar sem slikar. To sem študiral, prek slikarstva sem zaznaval in izkusil vse vsebine, ki jih umetnost prinaša človeku: spraševanje, kdo smo, kaj smo in kam gremo, če si izposodim naslov slike Paula Gauguina, pa tudi izgrajeval sem osebno identiteto, samopodobo in uresničitev. Te vloge se v mojem življenju nekako stalno prepletajo. Pred enajstimi leti si skupaj s Stanetom Kljunom in Markom Glavačem ustanovil Likovno izobraževalni center LICE v Ribnici. Izziva izražanja prek likovnega ustvarjanja se je tedaj na vaše presenečenje lotilo precej ljudi. Od kod tako velik interes? Na to vprašanje že tedaj nismo imeli jasnega odgovora. Na pobudo Staneta Kljuna, tedanjega vodje Galerije Miklova hiša, smo želeli 'sondirati teren', če lahko tako rečemo. Dogovor je bil, da bomo začeli izvajati dejavnosti, če se bo prijavilo vsaj osem ljudi. Na informativni dan je prišlo okoli 120 ljudi, v šolo se jih je vpisalo 115. To je bilo veliko presenečenje za Staneta, Marka in mene, saj smo imeli morda res krivično občutek, da ne bo zanimanja. Smo pa že od samega začetka načrtovali, da se bomo zadeve, če se je bomo lotili, lotili resno, da ne bomo izvajali le tečajev, ampak šolo, izobraževanje, ki traja več let. Slušatelji so LICE obiskovali štiri leta, nato smo uvedli nadaljevalni program, v katerem vztraja veliko ljudi. Obdobje postavljanja LICE-ja je bilo zanimivo, pokazalo se je, da ima okolje potencial, da ima naša sredina ljudi, ki si tega želijo. Pa še nekaj drugega se je izkazalo: vzpostavili smo most med Ribnico in Kočevjem zunaj političnih komponent tako Kočevarji kot Ribničani so hodili v podstrešne prostore Miklove hiše, nato na Komunalo, nato pa v Rokodelski center in skupaj ustvarjali. Tam smo, tudi zaradi tega, ker smo od začetka sodelovali s projektanti, kako urediti ateljejske prostore, pozneje dobili dobršen del prostorov za izvajanje likovne šole. Projekt še vedno traja, le jaz zaradi okoliščin nisem več zraven. Sem pa, v sklopu svoje zaposlitve v Kulturnem centru Kočevje, uredil prostore KCK Mansarte, ki je dostojna naslednica tega projekta. Se ti zdi, da je slovenski izobraževalni sistem naklonjen umetnosti, torej likovnemu in glasbenemu izražanju glede na število ur v urniku in upoštevajoč precejšnje omejitve vpisa na tovrstne višje šole? Po mojem mnenju ni dovolj pouka ne glasbene ne likovne

7 Kočevska Intervju september vzgoje. Tega ne mislim zato, ker sta tako glasba kot likovno ustvarjanje moji področji, ampak zato, ker recimo skandinavski sistemi dokazujejo, kako zelo sta obe pomembni za celostno vzgojo mladih. Pa ne le na čustvenem, senzoričnem delu, ampak tudi na kognitivnem. Treba je vedeti, da konec koncev ni samo slučajno toliko svetovno uspešnih glasbenikov in glasbenih producentov ravno Švedov in Norvežanov. Družbe, ki jim lahko rečemo, da so bolj napredne, vedo, da je sistematična skrb za kulturno vzgojo tudi ključ do ohranjanja in višanja standardov, da se splača vlagati v otroke na teh področjih, ker vzgajajo osebnosti, ki imajo čustveno in tudi mentalno strukturo širšo in čvrstejšo. Če pa primerjam glasbo in likovno umetnost, je slednja prikrajšana. Glasbeni pouk se nadaljuje s sistemom glasbenih šol, ki so uveljavljene in imajo denar za to, da vzgajajo. Likovnost tega nima. Ravno z LICE-jem smo poskušali opozoriti, da je likovnost pomembna, da bi bilo dobro poskrbeti za nadaljevalno dejavnost tudi na tem področju. Nobenega razloga ni, da ne bi imeli tudi likovne šole, tako kot imamo glasbeno, sistemsko urejeno. Treba pa je poudariti, da tedaj v Sloveniji ni bilo primerljivega likovnega izobraževanja, kot je bil LICE. V filmu Knjigarna Bill Nighty, ki igra Edmunda, postavi glavni igralki (in sam sebi) zanimivo vprašanje: zakaj kultura sploh potrebuje središče? Zanimivo vprašanje. Vprašajmo se, kaj pomeni beseda 'kulturno središče'. S pojmom praviloma označujemo prostor, ki je namenjen skupnemu druženju interesov in omogoča pogoje za ustvarjanje ali izvajanje kulturnih vsebin, lahko pomaga, saj ima opremo, torej infrastrukturo. Drugo vprašanje pa je, ali zastavlja kulturnikom vsebinsko pot. Je pa pri središču ena težava, zlasti v tem' razrediščenem' obdobju, kako udejanjiti namen. Dejstvo je, da se kultura lahko dogaja tudi drugje, tudi zunaj tega središča, prej in potem. Kultura se rojeva ne glede na pogoje. Če se zdaj osredotočiva na ožji pomen besede kultura, prideva do ločevanja na industrijo kulture in tisto, ki se dogaja samobitno, ne glede na komercialno rabo. Besedna zveza kulturni center je bila pri nas prvič omenjena v odboru za pripravo strategije za področje kulture. Tedaj smo izhajali iz tega, da Kočevje potrebuje stičišče vsega, kar se na kulturnem področju v Kočevju dogaja. Jaz sem izhajal iz teze, ki je morda malce provokativna, da je Kočevje prazna posoda. Nimamo namreč kulturne vsebine, ki bi nas opredeljevala na način, kot opredeljuje katero drugo mesto ali področje recimo Zasavje, kjer imajo rudarsko zgodovino pa tradicijo in ponos. Konec koncev prej omenjeni Laibach ne bil to, kar je, brez te tradicije in mentalitete revirjev. Kočevje ni imelo jasne kulturne identitete, ima pa tisto zgodovinsko, ki so nam jo asociativno nalepili drugi. Sam v tej historični povojni vsebini nisem nikoli našel točke svoje pozitivne kulturne identitete. Eno je seveda poznavanje zgodovine, drugo pa je, kaj bo skupna točka, ki naj bi opredelila smer kulture in samopodobe. Strinjali smo se, da je treba vse niti povezati in morda poizkusiti najti celo novo točko skupne kulturne identitete. Eden od projektov v tej smeri so Tematska kulturna leta. Ali se je to že zgodilo ali ne, je prezgodaj reči. Pred petimi leti ste v Vezenini odprli prvo galerijo v Kočevju. Kaj je bil motiv, da so se društva s svojimi sredstvi lotila tega podviga in odprtja Vezenine na sploh? Da, to je bila prva društvena galerija, ne smemo pa pozabiti, da je v sedemdesetih, osemdesetih, pa tudi devetdesetih letih v Kočevju obstajal Likovni salon, ki je bil izredno pomemben. V njem so razstavljali uveljavljeni slovenski kiparji in slikarji. Likovni salon je bil galerija, ki je imela v slovenskem prostoru sloves. Potem pa je počasi izgubljal potencial ljudi, ki so ga uveljavili, zato je izgubil pomen. Vezenina je nastala tako, kot je včasih najbolje v življenju: slučajno. Ta slučaj, da smo se zbrali Marko Glavač, Jure Bradeško in Igor Rančigaj, ki smo stavbi nadeli staro ime po tovarni vezenin je bil pozneje kriv za cel kup dejavnosti. Usedli smo se, ker smo se strinjali, da Kočevje res potrebuje nekaj takšnega. Lahko rečemo, da je bila Vezenina kulturni center pred kulturnim centrom. Zastavili smo vsebine, ki so nas zanimale. Družba, ki se prej niti ni toliko družila, je z velikim številom udarniških akcij, s prostovoljci in prijatelji, ki so na veliko srečo še pleskarji, zidarji, vodovodarji in rokodelci, naredila skupne prostore. En prostor, poimenovan KlopArt, je bil namenjen galerijski dejavnosti. Začeli smo organizirati razstave, delavnice za otroke, organizirali smo mednarodni filmski festival Kočevska filmska jesen, zelo pomemben je bil tudi Festival urbane kulture z množico dejavnosti. Bil je zanimiv, lep in naporen čas. Zanimiv, ker smo delali zanimiv program. Lep, ker se nas je družilo precej, naporen pa, ker je bilo zelo veliko prostovoljnega dela tudi potem, ko smo začeli izvajati program. Brez nič ni nič. Naredil se je manjši koncertni prostor, omenjena galerija, TV Kočevje je dobila svoje prostore, rojeval se je filmski festival, pa še mnogo drugega... Bila je vsebinska sinergija. Zdaj je to že neka bližnja zgodovina, ki pa se je še vedno spominjam z lepimi občutki. Kultura izgublja prostor v medijih, na kar so letos opozorili tudi novinarji in uredniki. Vse več pozornosti gre zabavnim in všečnim temam. Ali s tem kazimo simbolni odnos do kulture? Ni rečeno. Če ločimo kulturo v ožjem smislu, ki izhaja iz eksistencialnega bitja, ki se bo zgodila ne glede na okoliščine, je to tisto, kar je vrednota. S tem ljudje, ki živijo na nekem prostoru, ustvarjajo kulturno identiteto. Mora pa obstajati ali bolje rečeno ni razloga, da ne bi obstajala tudi kulturna industrija. Dobro je, da ne enačimo enega z drugim. Kulturna industrija mora, kot vsaka druga industrija, biti finančno pokrita, komercialna, masovna in medijsko podprta. Kultura kot taka pa ima že od starih Grkov dalje svoj namen drugačen, ni v osnovi namenjena tovrstni komercialni uporabi, niti ni nujno zabavna ali všečna, enako izobraževanje. Pa vemo, kaj se dandanes dogaja z izobraževanjem postaja čedalje bolj tržni produkt. Očitno gre svet v to smer. Ali je to dobro ali ne, je veliko vprašanje. Menim, da na dolgi rok ni. Leta 2011 so ustvarjalci kratkega filma Kulturnič opozorili na spregledane kulturne kočevske ustvarjalce. Tedaj je bila sprejeta tudi strategija kulture. Meniš, da so kočevski ustvarjalci zdaj na boljšem? Vprašanje, ali so na boljšem ali ne, je tudi vprašanje, kaj vsak pojmuje kot boljše zase. Je to več denarja, boljši pogoji za Sašo Koprivec maja 2014 na novinarski konferenci pred Tednom Vezenine Foto: Petra šolar ustvarjanje, potreba po boljši promociji, večja vključenost v družbo? Pa tudi, ali gre za individualno intimno dejavnost ali za skupinsko. Skupinske dejavnosti niso spregledane, saj so to praviloma močna društva, ki delujejo aktivno, znajo pridobiti sredstva in njihova dejavnost je vidna, saj jo prepoznamo na nastopih ali razstavah, ki jih večinoma organizirajo sami. Drugo pa je pri individualni dejavnosti, ki pa je seveda bolj skrita in tišja. Ampak če je vprašanje, ali je bolje, kot je bilo, potem je odgovor da! V preteklosti so kulturniki odigrali pomembno vlogo če se spomniva le ustanovitve Nove revije v osemdesetih letih. Zdaj se potegujejo vzporednice s tem, da je današnja kultura le še kultura v senci. Odrinjeni na rob, stran od politike in glavnega odra. Se strinjaš s to tezo? Če potegneva vzporednice med časi, ko je bila kultura tista, ki je krojila nacionalni program, so današnji časi drugačni. Za kulturo je morda najbolj problematičen čas ravno ta ko je vse v redu. Ko ni tako imenovanih velikih tem. Ravno tu se pojavi glavno vprašanje: kaj je zdaj kultura? Kakšna je njena vloga, kakšen njen pomen. Je le okras, zabava, ali je pomemben člen splošnega napredka, pa tudi kritične misli. Je neka sredina na tem področju temeljni politični in socialni program ali ta temelji na katerih prej omenjenih možnostih? Kdaj si začel peti, kdaj slikati? Kaj ti daje prvo, kaj drugo? Slikati sem začel v srednji šoli. Namesto da bi se učil, sem slikal. Zasluge gredo mojemu profesorju Andreju Trobentarju, brez katerega ne bi bil, kar danes sem. Popoldneve in večere sem preživljal ob slikanju in risanju. Bil sem eden izmed tistih, ki smo se znašli v zanimivem obdobju usmerjenega izobraževanja, ki je imelo gimnazijo pred nami in za nami, mi pa smo generacija, ki celo mature nismo imeli. Tako da sem se v 3. in 4. letniku srednje šole intenzivno posvečal risanju in slikanju. Točke tedaj niso igrale vloge, pomembno je bilo, če si opravil sprejemne izpite na likovni akademiji. V četrtem letniku sem aprila šel delati sprejemne izpite. Po tednu dni izvedel, da sem jih opravil in seveda le še lagodno pričakal konec šolskega leta, potem pa sem moral v vojsko. Takrat smo mladi za leto dni prekinili neko življenje in šli pozneje na fakultete Sprejemi izpiti so bili zelo selektivni, osip sprejetih glede na vse prijavljene je bil 95-odstoten. Pred skorajšnjimi delavnicami v inkubatorju kradem njihov naslov in me zanima, tako kot bodo razpravljali nevladniki: kaj bi naredil, če bi bil župan? (Smeh) To vprašanje me spomni na to, kako smo vsi najboljši nogometni selektorji in trenerji doma na kavču. (premislek) Morda bi premislil o tem, kaj je tisto, kar pride na vrsto tedaj, ko je vse v redu, ko gre vse v pravo smer. Lažje bi bilo odgovoriti, kako ravnati, ko je vse narobe. Tedaj veš, kaj narediti. Kaj pa potem, ko se želje uresničijo? Tu pridemo do točke identitete. Ali če parafraziram izrek 'Boj se, ko se ti želje uresničijo!' Zakaj? Ker se vprašaš, kaj pa zdaj. Kočevje je v razvoju, je uspešno. Gospodarski in ekonomski napredek sta okvirja. Absolutno sta pomembna. Ljudem je treba najprej dati kruh, delo, izboljšati pogoje za življenje. Verjamem, da bo Kočevje šlo v to smer razvoja še naprej. Toda vprašati se moramo, kaj potem. Če karikiram: dobiš obiske, poveš jim, da si doma obnovil vodovod, podrl steno, kupil nov avto, popravil to in ono. Potem pa je konec tega pogovora. Kaj pa zdaj? Aha, zdaj pa se lahko pogovarjamo, da imamo na steni novo sliko, da smo prebrali zanimivo knjigo, da smo spisali novo pesem. Tu se začenja tista prava vsebina, na kateri temeljijo duhovnost, pripadnost, empatija, čustva Petra Šolar

8 Kočevska Moja občina september Nove kolesarske poti, novi prostori inkubatorja Investicije v ceste Letos poleti so se začele izvajati preplastitve nekaterih najbolj poškodovanih odsekov na lokalnih cestah. V avgustu je bila zaključena prva faza, v sklopu katere so se urejali odseki cest na Mlaki, v Stari Cerkvi, Gorenju in delno med Klinjo vasjo in Željnami, druga faza pa se je začela septembra v okviru te so se prednostno obravnavali in sanirali odseki cest od UHM-ja do pokopališča v Kočevju, Črnem Potoku pri kalu in dostopna pot do pokopališča v Zajčjem polju. Dela se izvajajo še na delu ceste na Trdnjavi, nato sledita še Opekarska in Tesarska ulica. Poleg tega se bo urejal še most v Dolnjih Ložinah, kjer je sanacija potrebna zaradi posedanja terena. Poteka pa tudi razpis za izbiro izvajalca del za rekonstrukcijo ceste v Gornjih Ložinah, ceste med Bregom in Mlako ter med novo Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je 23. avgusta podpisal dodatek k dogovoru za razvoj regij. Dokument zajema 25 novih razvojnih projektov v regiji JV Slovenija na področju gospodarstva, trajnostne mobilnosti in komunalne infrastrukture v skupni vrednosti 59,27 milijona evrov, od tega je slabih 29 milijonov zagotovljenih evropskih in državnih sredstev. Med potrjenimi projekti sta tudi dva iz naše občine, in sicer s področja gospodarstva in trajnostne mobilnosti. Sofinancirana bosta projekt izgradnje podjetniškega inkubatorja Kočevje v vrednosti EUR s sofinanciranjem v višini EUR in ureditev kolesarskih povezav v občini Kočevje, v skupni vrednosti EUR s sofinanciranjem v višini EUR. Sredstva iz dogovora za razvoj regij se sicer delijo med občine glede na število prebivalcev, ker pa je občina Kočevje imela pripravljene ustrezne projekte, nam je uspelo zagotoviti si več kot predvidene 3 milijone evrov. Projekt izgradnje kolesarskih povezav predvideva okoli 5,3 km novih kolesarskih povezav v Kočevju, vključno z izgradnjo brvi čez reko Rinžo. Zaključek investicije je predviden v letu Z izgradnjo podjetniškega Gašperšič napovedal: železniški promet spomladi Na začetku septembra je Kočevje obiskal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, ki si je skupaj z županom dr. Vladimirjem Prebiličem ogledal dela na železniški postaji Kočevje, izvedena v okviru prenove železniške proge med Ribnico in Kočevjem. Dela obsegajo nov pokriti otočni peron, ureditev stavbe postaje in nakladalne klančine. Na celotnem 12-kilometrskem odseku Ribnica Kočevje sicer trenutno potekajo zaključna dela, ki bodo končana oktobra, nato sledi 3. faza projekta, ki obsega zamenjavo in posodobitve signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni progi ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov. Minister Gašperšič je ob svojem obisku napovedal, da bodo prenovo zadnjega odseka med Ribnico in Kočevjem končali do pomladi. Tovorni promet bo tako urejenim nivojskim prehodom na Mrtvicah in naseljem Koblarji, kjer se bodo poleg rekonstrukcije ceste na novo zgradili tudi pločniki. Največja investicija zadnjih nekaj let v cestno infrastrukturo v občini Kočevje je zagotovo rekonstrukcija Roške ceste, ki jo bo v večji meri financirala država. V juliju je bil izbran izvajalec del, v septembru je bila podpisana pogodba, sledila bo uvedba v delo in aktivnosti za čimprejšnji začetek del. Ta se bodo predvidoma začela še letos in bodo zaključena predvidoma do konca leta Občina Kočevje pa skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo ureja vse potrebne postopke za rekonstrukcijo krožišča pri 'gradbenem', ki je trenutno v fazi odkupa zemljišč, oktobra sledi javni razpis za izbiro izvajalca del. Prav tako je bil septembra izdelan projekt za po Kočevskem predvidoma stekel spomladi, potniški pa v drugi polovici prihodnjega leta. Modernizacija proge bo tako omogočila razbremenitev cestnega prometa, Prikaz obstoječih in načrtovanih kolesarskih povezav Foto: arhiv Občine Kočevje Foto: arhiv Občine Kočevje ureditev krožišča z novimi pločniki v naselju Livold, sledijo recenzija projektne dokumentacije, odkupi zemljišč in razpis. Foto: arhiv Občine Kočevje povečana bo varnost tako na cesti kot v železniškem prometu, predvsem pa se bo povečala dostopnost Kočevske in povezanost s sosednjimi regijami. Poskusno obratovanje vodarne Slovenska vas Nove investicije v optično omrežje inkubatorja Kočevje je planiranih m² novih prostorov, predvidena lokacija je v industrijski coni LIK. Cilj investicije je 6 podprtih podjetij v roku dveh let od zaključka operacije, 15 novo ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih v roku dveh let od zaključka, zagon in delovanje novih inovativnih podjetij, možnost za izobraževanje in usposabljanje ljudi ter s tem povečanje zaposljivosti in gospodarski razvoj. Za oba projekta je Občina Kočevje že objavila javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije oziroma projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Nova vodarna oziroma čistilna naprava za pitno vodo v Slovenski vasi je na začetku avgusta prejela odločbo upravne enote, ki je odobrila začetek enoletnega poskusnega obratovanja. Na lokaciji čistilne naprave in na terenu se je tako nemudoma začelo preverjati, ali objekt zadostuje vsem zastavljenim parametrom in podrobnimi analizami kakovosti vode. Objekt je v avgustu obiskal tudi župan dr. Vladimir Prebilič, kjer so ga presenetili s kozarcem vode naravnost iz sistema. Tako se je lahko že prepričal o sami kakovosti novega objekta in vode. Zahvaljujoč napredni tehnologiji je mikrobiološko neoporečna, kar pomeni tudi minimalno količino kloriranja. V gospodinjstva v občini Kočevje bo voda iz sistema predvidoma distribuirana oktobra. Foto: arhiv Občine Kočevje Nova vodarna sicer predstavlja le del izvedenih aktivnosti in investicij v okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica Ribnica Kočevje. Ta bo v naši občini zagotovil nemoteno oskrbo s pitno vodo še boljše kakovosti kot do zdaj, kar je glede na podnebne spremembe in pogoste vremenske motnje izrednega pomena za prebivalstvo in za naše zdravje. Telekom Slovenije v letu 2018 nadaljuje gradnjo optičnega omrežja v Kočevju, v mestu, hkrati pa pridobiva dokumentacijo (tehnične rešitve, projekte in dovoljenja) za nadaljnjo izgradnjo optičnega omrežja. Z izgradnjo optičnega omrežja so tako v avgustu začeli v vasi Koblarji, Polom, Črni Potok in Zajčje Polje. Septembra bodo začeli pripravljalna dela za izgradnjo optičnega omrežja v vaseh Slovenska vas, Mrtvice, Stara Cerkev in Konca vas. Obenem pa je predvidena tudi izvedba oziroma Foto: arhiv Občine Kočevje sočasna izgradnja kabelske kanalizacije pri rekonstrukciji Roške ceste v Kočevju. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

9 Kočevska Moja občina september Odlična kakovost kopalnih voda Tretje leto projekta Poletno varstvo Občina Kočevje je tudi letos za osnovnošolske otroke med poletnimi počitnicami zagotovila varstvo v sklopu projekta Poletno varstvo, ki je bilo organizirano že tretjič zapored. Varstvo, ki se ga je udeležilo 138 učencev, razporejenih znotraj treh terminov, in sicer od do 29. 6, od do in od do , je bilo izvedeno na Osnovni šoli Ob Rinži. V projektu je sodelovalo devet učiteljev in strokovnih sodelavcev ter pet študentov. Učenci so v sklopu varstva spoznavali zelišča, raziskovali jame, vode in gozdove, iskali skrite zaklade, v kuharski delavnici pripravljali nove dobrote, na Kolpi raftali ter si ogledali grad Kostel. Vmes pa so imeli možnost ustvarjati in delati v različnih športnih, glasbenih in miselno družabnih delavnicah. Slovenska vojska za Občino Kočevje že nekaj let izvaja analize prosto tekočih voda in letošnji rezultati so posebej razveseljivi, saj kažejo na še izboljšano kakovost naših voda. Opravljene so bile mikrobiološke in fizikalno kemijske raziskave površinske vode reke Rinže, Reškega jezera in Kočevskega jezera. Letošnje testiranje, ki je potekalo v juliju, je pokazalo na izboljšanje v primerjavi z meritvami, izvedenimi v preteklih letih. Razlog za to je predvsem obnova kanalizacij in čiščenje mulja struge Rinže. Na dan vzorčenja je bila voda ustrezna za kopanje na vseh lokacijah, z izjemo dveh na reki Rinži. Po ugotovljenih mikrobioloških parametrih ocena 'odlična kakovost' velja za Kočevsko jezero, Reško jezero in tudi reko Rinžo z izjemo dveh lokacij, ki sta ocenjeni kot 'dobra kakovost', in dveh lokacij, ki ne ustrezata 17. leto zdravstvenega letovanja otrok Starši so prispevali 25 evrov na otroka na teden, preostale stroške v višini evrov pa je zagotovila občina. Udeležba učencev z leti narašča, kar kaže ne samo Območno združenje Rdečega križa Kočevje je tudi to poletje odpeljalo na morje otroke iz kočevske občine. Skupaj je ob in v morju uživalo 71 otrok. Najprej je 14 otrok RK odpeljal na morje skupaj s trgovcem Tuš, nato pa v sklopu zdravstvenega letovanja skupaj z Občino Kočevje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije še 57 otrok. Tako kot pretekla leta je zdravstveno letovanje potekalo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, na območju, ki je znano po svojih blagodejnih učinkih. Letovanja se namreč udeležujejo otroci, ki so čez leto pogosteje zboleli ali bili hospitalizirani. Usposobljeni vodniki skupin na letovanju skrbijo za kakovostno preživljanje prostega časa z dejavnostmi, ki pozitivno vplivajo na uspešen nadaljnji razvoj. Otroke sta letos na letovanju obiskala podžupan Roman Hrovat in Alenka Bunderla, sekretarka območnega združenja RK Kočevje, ki sta otroke v imenu Občine Kočevje razveselila s sladoledom, otroci pa so jima pripravili topel sprejem in podarili unikatni spominski sliki, ki so ju izdelali sami. Prvo zdravstveno letovanje otrok je območno združenje Rdečega Foto: Bojan Štefanič standardom kopalnih voda za čistilno napravo in pri mostu OŠ ob Rinži. Takšni rezultati so tudi odlična spodbuda za nadaljnje delo. Foto: arhiv Občine Kočevje na odlično izvedbo projekta, temveč tudi na dobre in zanimive vsebine, ki otroke navdušujejo in omogoča razvoj ustvarjalne domišljije. Foto: arhiv Občine Kočevje križa Kočevje organiziralo leta Od vsega začetka program s sofinanciranjem podpira tudi Občina Kočevje, zadnja leta v višini evrov. Program zdravstvenega letovanja sicer financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, delno pa se financira še iz donacij in sredstev, ki jih prispevajo starši otrok, če jim socialni položaj to omogoča. Sanacija mostu v Livoldu Maja se je začela sanacija dotrajanega mostu pri cerkvi v Livoldu. Gradbena dela v vrednosti nekaj več kot evrov je izvajalo podjetje BS Gradbenik, zahvaljujoč ustreznemu vodostaju reke Rinže pa so bila tudi zaključena v predvidenem času. V Livoldu se je tako most Foto: arhiv Občine Kočevje Počitniško delo v letu 2018 ponovno odprl konec julija, s sanacijo pa so se pomembno izboljšale funkcionalnost, nosilnost in varnost mostu. S tem pa tudi dostopnost do kmetijskih zemljišč v okolici. Občina Kočevje v naslednjem letu načrtuje obnovo še drugega mostu čer reko Rinžo v Livoldu. Občina Kočevje je od julija do septembra že tretje leto zapored izvedla projekt Počitniško delo v javnih zavodih in osnovnih šolah, da spodbudi dijake in študente k aktivnemu preživljanju počitnic, spoznavanju del z različnih področij življenja in njihovo vključitev v družbeno življenje lokalne skupnosti. Z omenjenim projektom je občina Kočevje želela vsem navedenim omogočiti, da spoznajo potencialni bodoči kader. V juniju je bil objavljen Javni poziv za prijavo razpisanih del glede na posredovane predloge. Občina Kočevje je glede na razpoložljiva sredstva določila število kandidatov in število opravljenih ur na posamezen javni zavod. Posamezen dijak oz. študent se je na podlagi poziva glede na razpisana delovna mesta s prijavnico tudi prijavil. Izbor kandidatov se je opravil glede na čas oddaje prijavnice. Delo je bilo plačano 5 evrov neto na uro. Občina Kočevje je za počitniško delo zagotovila sredstva v višini EUR. Počitniško delo je opravilo 27 dijakov in študentov v posameznih ustanovah, kot so: Vrtec Kočevje, OŠ ob Rinži, Občina Kočevje, Dom starejših občanov, Knjižnica Kočevje, Zdravstveni dom Kočevje, Komunala Kočevje, Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Ljuba Šercerja, OŠ Stara Cerkev, Javni zavod za šport občine Kočevje in Pokrajinski muzej Kočevje. Vsi navedeni so bili navdušeni nad projektom občine Kočevje kot tudi z izborom kandidatov. Od julija do septembra je bilo skupno opravljenega za 1960 ur dela. Ponovno objavljen javni razpis E-oskrba Občina Kočevje je na podlagi Pravilnika o pomoči pri kritju stroškov socialno varstvene storitve socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma 10. septembra na svoji spletni strani objavila ponovni javni razpis za pomoč pri kritju stroškov storitve E-oskrbe za občane, starejše od 69 let. Prijave so možne do 30. septembra Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

10 Kočevska Moja občina september Odličnjaki na sprejemu pri županu Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je v Turističnem kompleksu Jezero že tradicionalno sprejel odlične učence in dijake iz občine Kočevje oziroma kočevskih šol. V preteklem šolskem letu je osnovno šolo z odličnim uspehom v vseh letih zaključilo 21 učencev, srednjo šolo pa 13. Župan je tudi letos k udeležbi na sprejemu pozval odličnjake, ki se šolajo zunaj občine, a imajo tu stalno bivališče. Na sprejemu je župan vsem odličnjakom predal priznanje v obliki Županove petice in jim v Donacija za nakup igral v Gaju Konec avgusta je svoja vrata odprl Trgovski park Kočevje. Dogodek ob odprtju je spremljal pester kulturni program domačih glasbenikov in ustvarjalcev, dan pa so polepšale tudi donacije podjetij v lokalno okolje. Župan dr. Prebilič je iz rok investitorja, podjetja Promit Benz oziroma g. Prtenjaka, z veseljem sprejel donacijo v vrednosti evrov, ki je namenjena nakupu igral za najmlajše na igrišču v Gaju. Občina bo s prejetimi sredstvi igrišče v Gaju predvidoma dopolnila s še z balvanom ter plezalnima igraloma, imenovanima Pohod na Triglav svojem nagovoru zaželel veliko uspehov in volje, da na svoji in Prestop čez Sočo. Mercator pa je ob odprtju svojega novega supermarketa podaril Stara knjižnica in Roški hram Foto: Bojan Štefanič poti uspešno sledijo svojim željam. Foto: arhiv družbe Mercator evrov Gimnaziji in srednji šoli Kočevje ter evrov Vrtcu Kočevje, enoti Čebelica. Organski odpadki ne spadajo na javne površine Zaradi v zadnjem času zelo pogostega pojava odlaganja zasebnih odpadkov z vrtov vejevja, plevela, in podobnega na zelenice in ob javne poti smo izvedli in postavili table, ki opozarjajo, da to ravnanje ni primerno. Četudi se občanom zdi, da s tem ne storijo ničesar hudega za naravo, saj so odloženi kupi organski in bodo s časom razpadli ter pognojili zemljino. Vendar pa takšno ravnanje ne spada v in ob javni prostor, ki ga uporabljamo vsi občani in je tako posledično neurejen, videz je zanemarjen, odloženi kupi pa hitro povabijo dodajanje smeti z vseh smeri. Prav je, da smo do svojih odpadkov odgovorni. Tako kot odpadke iz gospodinjstva ločimo in odložimo v svoja zbirna mesta, tako naj tudi ostanki pridelkov Večer srbske kulture in kulinarike V sklopu tematskega leta Kočevska = ogrlica kultur 2018 je konec avgusta v Kulturnem centru Kočevje potekal prvi v nizu dogodkov, ki povezuje kulturno pestrost našega prostora. Ob obisku Kulturnega umetniškega društva Toplica iz pobratene občine Foto: Tanja Štajdohar Urh z naših vrtov, plevel in vejevje z urejenega drevja in grmovnic romajo ali na kompost na vrtu, ali pa v smetnjak za biološke odpadke. Nikakor pa ne na javne površine. Prokuplje iz Srbije so se skupaj z njimi na večeru srbske kulture in kulinarike predstavili Srbsko kulturno-umetniško društvo Kočevje in Kulturno športno društvo Predgrad. Obiskovalci so lahko uživali v tradicionalnih plesih in glasbi ter seveda poskusili različne tradicionalne jedi, od pit in burekov do priljubljene sladke baklave, ki so jih pripravili člani Srbskega kulturno-umetniškega društva Kočevje. Del zasedbe KUD Toplica iz Prokuplja, ki sicer šteje več kot Vse več vprašanj občank in občanov se nanaša na objekt v centru mesta, znan kot stara knjižnica. Objekt je Občina Kočevje kupila pred šestimi leti z namenom ureditve mestnega jedra. V ta namen smo pristopili k projektiranju in pripravili idejno zasnovo za rekonstrukcijo objekta s pripadajočim Roškim hramom. Predvideno je bilo, da se bo na to lokacijo preselila občinska uprava in da si bomo pritlične prostore delili z novo poslovalnico Nove Ljubljanske banke. Po večmesečnih usklajevanjih nam žal s predstavniki banke ni uspelo zaključiti projekta in s tem pridobiti soinvestitorja. Zaradi tega in prioritete nekaterih drugih investicij, kot je novi vrtec, se za obnovo in selitev občinske uprave nismo odločili, saj menimo, da moramo najprej poskrbeti za najpomembnejše naše otroke. Vsekakor pa s pridobivanjem soinvestitorja za to lokacijo nadaljujemo predvsem v smeri gradnje prenočitvenih kapacitet. Teh zaradi gospodarskega razvoja kočevske obupno primanjkuje in skupaj s predstavniki gospodarstva si želimo tako spremenjen projekt v bodoče tudi izpeljati. V vmesnem času pa vse prosimo za razumevanje. Foto: arhiv Občine Kočevje Foto: arhiv Zavoda Kočevsko 300 članov in se predstavlja po vsej Evropi, je pri nas v Kočevju gostoval tri dni. V tem času so s svojim programom navdušili tudi na mestni ploščadi, vmes pa so si vzeli čas še za odkrivanje lepot Kočevske. Obvestilo dela na ploščadi Na mestni ploščadi so se 10. septembra začela sanacijska dela menjave dotrajanih tlakovcev. Dela potekajo na način, da je ploščad v večji meri dostopna in prehodna. Zaključena bodo predvidoma 19. oktobra. Poleg menjave tlakovcev se bodo na ploščadi uredile tudi zelene površine in zamenjale klopi. Vsem uporabnikom mestne ploščadi se zahvaljujemo za razumevanje. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

11 Kočevska Izza kulise september Šport je najboljša investicija saj so učinki zagotavljanja finančnih in materialnih pogojev za športne aktivnosti občank in občanov Kočevja vidni na vseh področjih. Šport predstavlja preventivno delovanje na področju zdravja, je nepogrešljiv dejavnik v primeru poslabšanja zdravja, brez njega ne gre pri negovanju duševnega zdravja in je sam po sebi socializacijski prostor. Z drugimi besedami, šport povezuje ljudi in jih vsestransko krepi. Vse to pa je pomembno v sodobnem življenjskem tempu in vsestranskem razvoju tudi na Kočevskem. Prav zato Moja Kočevska tako prek delovanja v občinskem svetu kot v funkciji vodenja občine temu področju namenja posebno pozornost. Vsako leto za šport v proračunu namenimo več kot pol milijona evrov, od tega dobrih evrov za vzdrževanje športnih objektov, za katere lahko ugotovimo, da so v izjemni kondiciji, ter dodatnih evrov za sofinanciranje športnih programov oziroma omogočanje delovanja klubov in društev v naši občini. V teh zneskih niso vključena investicijska sredstva, ki jih zagotavljamo dodatno in so namenjena posameznim projektom. Letos na ta način naša občina pridobiva moderno nogometno igrišče, pokrito z umetno travo. Sama investicija je bila finančno dokaj zahtevna, saj je bilo treba zagotoviti v proračunu dodatnih evrov. Vendar ima projekt toliko večji pomen, ker smo finančno sodelovali skupaj s Športno unijo Slovenije ter Nogometno zvezo Slovenije. Tako ena kot druga organizacija sta ta projekt prepoznali kot pomemben za ta del Slovenije in Kočevje se pridružuje tistim redkim mestom, ki takšen objekt imajo. Na ta način se možnosti na področju razvoja nogometa še izboljšujejo, saj se sezona treningov pomembno podaljša in omogoči se trening večjemu številu otrok, ki jih nogomet zanima. Takšna zavezanost športu v naši občini se izkazuje v impresivnih številkah. Več kot ljudi se s športom ukvarja rekreativno na kar m 2 pokritih površin in dodatnih m 2 nepokritih športnih objektih. Mogoče je trditi, da občina z manj kot prebivalci ponuja izjemno športno infrastrukturo, kar nam je vsem lahko v ponos. Največje veselje pa je, da ti objekti ne samevajo! Moja Kočevska zavestno uresničuje vizijo omogočanja športnega udejstvovanja vsem generacijam, da se lahko množično ukvarjajo s športom. Seveda smo posebej ponosni na rezultate svojih športnikov v tekmovalnih športih, saj so njihovi dosežki vsem nam za vzor, nič manj pa niso pomembni pri utrjevanju lokalnega domoljubja. Eden večjih izzivov v prihodnje je vso to športno infrastrukturo ponuditi tudi širše, športnikom, ki bi v naših krajih imeli priprave. Narava, ki nas obdaja, je brez dvoma atraktivno okolje, manjka še prenočitvena infrastruktura. Zato lahko zagotovimo, da tudi v prihodnje ne bo nič drugače. Še več, v Moji Kočevski bomo naredili vse, da se pridobi še kakšen športni projekt v sofinanciranje ter da se zagotovijo še dodatni viri, namenjeni športu, saj kot je bilo zapisano, je to najboljša investicija v naši lokalni skupnosti. dr. Vladimir Prebilič Volkovi na Kočevskem Tokrat pa malo manj politike, bomo kakšno rekli o volkovih. Da, o takšnih zaresnih, in ne onih iz pravljic. Povod za to pisanje je več obvestil občanov, da so volkovi vse večkrat opaženi v bližini nekaterih naselij in da je čedalje več ogrožanja domačih živali. Tisti, ki nosimo nekaj več križev na ramah, se spomnimo, da smo volkove na Kočevskem poznali res samo iz knjig. Le redko kdaj se je pojavila vest o njem v naših gozdovih. Strokovnjaki so pred leti ugotovili, da odsotnost volka negativno vpliva na ravnovesje med divjimi živalmi, zato je nujno treba ukrepati in jih ponovno naseliti. In tako je tudi bilo. Na podlagi tega se je razvil poseben projekt in nanj vezani programi za ponovno naselitev volkov in njihovo spremljanje. Nisem strokovnjak za to področje, vendar se čedalje bolj sprašujem, ali ni v tem primeru stroka spet posegla v naravo na način, ki je vse prej kot dolgoročno premišljen in prebivalcem prijazen. Pojavljanje volkov v Kočevski Reki, Grčaricah in nazadnje tudi v Ložinah pri prebivalcih vzbuja strah. Tudi zato, ker ga naše generacije ne poznajo in je pojav volka nekaj novega. Sam se ne spomnim, da bi kadar koli v mladosti slišal volkove. O tem so mi pripovedovali samo starejši. Presenečen pa sem bil letošnjo zimo, ko sem v poznem večeru v bližini Grčaric poslušal trop volkov. Seveda, dokler je človek na varnem v zavetju hiše ali avta, je to lepo slišati. Ko pa je treba v teh pogojih oditi na prosto ali celo v gozd zaradi opravkov, se občutje spremeni. Prepričan sem, da večina nas na Kočevskem spoštuje in ceni naravo, ki nas je obdarila s svojo pestrostjo. Pa ne samo to, del te narave je tudi naša zaščitna blagovna znamka, ki si je ne bomo pustili odvzeti. Že pri problematiki ocene števila medvedov sem večkrat ponovil: mi na Kočevskem medveda ne damo, samo spraviti ga moramo v ustrezne številčne okvire, kar sedanje naravno in urbano okolje še preneseta. Podobno menim glede volkov, pri čemer pa bi tu stroki, ki bdi nad tem projektom, svetoval, da je veliko previdnejša in skrbna pri nadzoru njihove populacije. Predvsem pa, da bolj upošteva urbane sredine in predvsem obstoječo živinorejo. Menim, da ne moremo sprejeti tega, da na račun nekih projektov revitalizacije divjih živali v kočevskih gozdovih trpijo kmetje in podeželski prebivalci. Enostavno bo treba te projekte voditi manj salonsko na daljavo in bolj upoštevati realno sliko ter potrebe ljudi. Stroke, ki tega ne bo upoštevala, ne potrebujemo. Še manj pa Kočevska in še nekatera manj poseljena območja Slovenije ne morejo in ne smejo biti prostor za eksperimente, ki jih je težko nadzorovati in obvladovati. In konec koncev: o okolju, v katerem živimo in bi radi še bivali, bi najprej morali odločati mi prebivalci. Ali nas je morda kdo vprašal, ali želimo imeti volkove pred našim pragom? To pa je že politično vprašanje in predmet resnih pogovorov odnosa države do posameznih lokalnih skupnosti. Božidar Peteh Pomen in delovanje občinskega sveta Kot občinski svetnik imam dolžnost, da ljudi seznanim o pomenu in delovanju občinskega sveta. V javnosti se velikokrat izpusti vloga občinskega sveta, ki jo ima za lokalno skupnost, oziroma v javnosti ni predstavljena na pravi način. Je razvrednotena v javnosti in se o njenem delovanju ne piše veliko. V tem članku bi vam rad predstavil vlogo in pomen občinskega svetnika. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet ima 25 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegovo delo. Odločitve občinskega sveta realizirata župan in občinska uprava. Vrstni red predstavitve svetnikov je spisan glede na sedežni red v občinskem svetu. Dela in naloge občinskega sveta so: sprejemanje statuta občine, sprejemanje odlokov in drugih občinskih aktov, sprejemanje poslovnika za svoje delo, sprejemanje prostorskih planov in drugih planov razvoja občine, potrjevanje začasnih nujnih ukrepov župana v skladu z zakonom, sprejemanje občinskega proračuna in zaključnega računa, ustanavljanje odborov ter izvolitev in razrešitev njihovih članov, imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora ter članov komisij in odborov občinskega sveta, imenovanje volilne komisije za občinske volitve, na predlog župana imenovanje in razrešitev podžupana, nadzorovanje dela župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, določanje organizacije in delovnega področja občinske uprave ter nadzorovanje njenega dela, odločanje o pridobitvah in odtujitvah občinskega premoženja, če s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan, odločanje o najemu občinskega posojila, razpisovanje referenduma, dajanje pobudo za sklice zborov občanov, določanje plače oziroma del plače podžupana, članov občinskega sveta, odborov, komisij in nadzornega odbora, ustanavljanje gospodarskih in drugih javnih zavodov ter urejanje javne gospodarske in drugih družb, določanje prispevkov za opravljanje komunalnih storitev, dajanje soglasji k prevzemu opravljanja državnih nalog, odločanje o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut, imenovanje članov svetov javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina, dajanje soglasji k imenovanju direktorjev zavodov, katerih ustanovitelj je občina. Vsakega občinskega svetnika izvolijo občani. Pomembno je zavedanje, da mora občinski svetnik delati v dobro občine in občanov. Novembra nas čakajo lokalne volitve, zato je ključnega pomena, da izvolite tiste, ki znajo sodelovati, ki delajo pošteno, odgovorno in predvsem za ljudi. Pred tem premislite, kdo je izpolnil vaša pričakovanja in kdo si zasluži ponovno izvolitev v občinski svet. Verjamem, da boste prepoznali, kdo je tisti, ki je delal, in bo še naprej delal za ljudi. Luka Bubnjić Slikarska in pleskarska dela RSTVO IN SOBOSLIK Zvonko Čerimović s.p., Ljubljanska c. 23, Kočevje C F leplesk@gmail.com Leplesk Zvonko Čerimović beljenje in glajenje sten in stropov pleskanje leseni in kovinskih izdelkov(okna, vrata, ograje) industrijsko brizganje in barvanje(skladišča, hale) obdelava mavčnih plošč in bandažiranje

12 Kočevska september Če ne bi bilo zidu, bi že zdaj imeli manj zelenic Eno od prekletstev mesta, obdanega z gozdom, je, da se 'nehote' pozabi na pomen zelenih površin. Medtem ko v betonskih mravljiščih že desetletja načrtno urejajo kose zemljišč za druženje, počitek, igro, rekreacijo in zabavo, Kočevje takšnega načrta nikoli ni imelo. Gaj se je razvil iz kopališča poleg urejenega in plačljivega dostopa do vode, ki je bilo tam že pred več kot pol stoletja, so zrasli še plesišče, igrišče za odbojko, igrišča za namizni tenis. Pozneje pa tudi tri stavbe: dom telesne kulture ter srednješolska in osnovnošolska. Starejši še pomnijo plitek bazenček za otroke, smetnjake s podobo žab in stari most, mlajši pa se spominjajo zanemarjenega parka, ki je kraljeval v osemdesetih. Zdajšnja podoba Gaja je popolnoma drugačna od podobe v času grungea in punka, pa tudi od tiste v šestdesetih letih minulega stoletja. Toda v kaj se bo razvil in ali bo ohranjal funkcije, ki jih mora imeti za kakovostno preživljanje časa vseh krajanov? Ogromna prednost Gaja je, da ima urejeno lastništvo. Vse od Name do stadiona je namreč občinsko izjema sta le gostišče in športna dvorana. Medtem ko v številnih slovenskih mestih zelenih površin ne morejo urediti tudi zaradi deljenega lastništva, je v Kočevju drugače. Občina je lastnica obeh zelenic pred šolama, vseh športnih igrišč, balinišča, otroškega igrišča, pešpoti in parkirišč. Ima narejeno celostno prometno strategijo, po kateri sta hoja in kolesarjenje dva od temeljnih stebrov. Avtorji strategije med drugim ugotavljajo, da je vse dostopno 'v petnajstih minutah' in da kar 62 % vprašanih želi omejiti motorizirani promet v središču mesta. Prav tako celostna prometna strategija opozarja na določitev območij prijaznega prometa, s čimer bodo avtomobilizem na določenih območjih omejili, v ospredje pa postavili pešačenje, kolesarjenje in na nekaterih delih tudi igro otrok. Vključevanje prebivalcev v strategije urejanja zelenih površin S serijo delavnic in dogodkov Vsi na ploščad! so člani društva Urbani brlog skupaj z Institutom za politiko prostora, fakulteto za arhitekturo in biotehniško fakulteto pred dvema letoma želeli zbrati mnenja ljudi o prenovi središča Kočevja. Zaključki številnih aktivnosti so bili predvidljivi: Kočevarji si želijo več zelenih površin, namenjenih za igro, šport, druženje in počitek, želijo si poti ob Rinži, večina jih želi tudi, da se avtomobilom prepove vožnja skozi mestno jedro. Tečajne naloge, ki naj bi bila krona, dogajanja, občani do zdaj niso uzrli. So pa tako strokovnjaki kot krajani poudarjali enako: zelene površine morajo izpolnjevati več funkcij, promet se mora omejiti. O Gaju so na eni od sej občinskega sveta za mlade razpravljali tudi osnovnošolci, ki so imeli svojo vizijo razvoja. Zemljišče, ki je bilo nekdaj grajski sadovnjak, mora ostati prostor za druženje. S tem se strinja tudi pomočnica ravnatelja Gimnazije in srednje šole Kočevje Nataša Tekavec: "Zelenica okrog šole je izjemno pomembna, saj se dijaki po napornem pouku lahko sprostijo. Gaj kot športno-rekreativni center pa našim dijakom veliko jih igra nogomet omogoča oboje, sprostitev in igro, ter tako nabiranje energije za delo v šoli." O urbani opremi, ki so jo oblikovale Sara Hočevar, Hana Geder in Tanja Štajdohar, ki so leta 2014 z idejo prepričale komisijo na natečaju za oblikovanje lesene urbane opreme, pa: "Klopi so super, dijaki se zelo radi zadržujejo na njih. Včasih Pri otroškem bazenčku v Gaju, 1953, zasebna last izvedemo tudi kakšno uro na prostem." Zid, postavljen z namenom Cesto, ki vodi do parkirišča za Namo, in zelenico ločuje nizek betonski zid. "Ko so delali parkirni prostor za Namo, so se že pojavljale težnje, da se parkirišče porine v zeleni del. Odločil sem se, da naredimo zid. Drugi so sicer predlagali ograje in podobne prepreke, ki pa bi jih, o tem sem prepričan, že zdavnaj porušili. Betonskega zidu ni možno enostavno Bo Občina zadržala težnje po pozidavi Gaja? Foto: Petra Šolar podreti. In čeprav so ga številni kritizirali, smo se nekateri strinjali, da je nujen. Zavedati se morate, da sta zraven dve šoli in ogromno otrok, po drugi strani pa je parkirnih površin v bližini dovolj," pojasni Vinko Zajec. Dolgoletni član AMD Kočevje poudarja, da bomo morali spremeniti navade. Prostorske ureditve mest so odziv na drugačen način življenja, na podnebne spremembe, slabšanje kakovosti zdravja in ne nazadnje želje prebivalcev. "Včasih je bila blizu stavbe krajevne skupnosti vrtnarija, bil je drevored, ob krajevni skupnosti pa je bila zelenica in ogromna palma," se Zajec spominja prihoda v Kočevje leta Med obema vojnama je Kočevje v tem predelu že imelo teniško igrišče, otroci pa so pobirali žogice. "Ker ni bilo ograje, so za vsako pobrano žogico dobili dinar, če je niso ujeli, pa so morali oni dati dva dinarja," se zasmeje o zgodbah, ki so mu jih pripovedovali starejši Kočevarji. Pregled zelenic v sedemdesetih Zdaj že upokojeni gozdar Anton Prelesnik je navodilo za pregled zelenic v Kočevju dobil leta "Takrat sem recimo pred banko predvidel drevesa," pove Prelesnik in doda, da je k ozelenitvi Gaja pripomogel Zupančič, ki je v Tesarski vzgajal drevesne vrste, tudi tujerodne. Vse zelenice so bile mestne. Gredo pa velikemu poznavalcu Kočevske zasluge za park pred osnovno šolo. "Šel sem po sadike in jih posadil. Ideja je bila oblikovati šolski arboretum. Načrtoval sem, da bi iglavce posadili posebej, pa je nekoč prišel na šolo vrtnar in mojo osnovno idejo porušil," pravi Prelesnik. Poudarja, da je park živ, da ga moramo neprenehoma oblikovati, glede zelenic pa, da je treba razmišljati dolgoročno. Čeprav Gaj ni imel načrta, kako ga razvijati, so ga posamezniki s pametnimi odločitvami spremenili v to, kar je. Občina, ki je pred dvema letoma prisluhnila idejam mladih arhitekt in javni prostor naredila malenkost prijaznejši, bo pri snovanju morala upoštevati tudi Strategijo varstva in razvoja za učinkovito upravljanje zelenih površin. Kot poudarjajta dr. Aleš Smrekar in Jernej Tiran, moramo zelene površine dojemati kot celoto, ne glede na lastništvo in dostopnost. "Treba je obravnavati vse 'zeleno' kot enoten sistem mestne zelene strukture, ki koristi mestu na različnih ravneh," pišeta v članku, ki je izšel v Geografskem vestniku leta Ina Šuklje Erjavec pa v Podrobnejših pravilih načrtovanja in urejanja javnih zelenih površin v mestih in naseljih ugotavlja, da je večina obstoječih javnih zelenih površin v slovenskih mestih slabo zasnovanih, programsko in oblikovno siromašnih, tipološko in vsebinsko neprepoznavnih, slabo urejenih in vzdrževanih ter tudi neustrezno uporabljanih. Zato so zelene površine vedno bolj izpostavljene pritiskom po pozidavi, s tem pa naša mesta izgubljajo pomembne potenciale za kakovostno urejanje v smeri povečevanja bivalne kakovosti. Petra Šolar

13 Kočevska Obrazi september Meditacije z medvedi in recitacije z Angleži Ko sem svoje fotografije kazala na Aljaski, so me vprašali, zakaj hodim naokrog, če pa imamo doma tako lepo, pove turistična vodnica. Ta pojem je pravzaprav zanjo preozek, saj med sprehodi odstira naučene poglede, usmerja, pokaže, razloži, če ne že prevzgoji. Mogočni kočevski gozdovi, z divjim cvetjem posuti pisani travniki, plašne sove, meglice, izobilje barv in studenčki so premagali njen doktorat. Zagotovo je veliko dodatnih točk za selitev iz Ljubljane na Kočevsko in zamenjavo poklica prinesla tudi ljubezen do Staneta, s katerim sta se pred letom dni odločila za nov korak življenje na vasi. Raziskovanje v laboratoriju je tako doktorica biomedicinskih znanosti brez težav potisnila vstran, se lotila uporabne kemije, kot poimenuje svoje 'žajfe', ga zamenjala za lovljenje motivov z objektivom, vodenje, pisanje... Dr. Petra Draškovič Pelc z nasmeškom v očeh in umirjenim, tihim glasom prizna, da je zaljubljena v naravo. Potepuhinja, ki je obredla velik kos sveta, je zato pred tremi leti pustila službo, odprla s. p. in se lotila drugačnega raziskovanja. Povezati fotografijo s potovanji in raziskovanjem dežel je bila zame lepa priložnost, nadaljuje, medtem ko se zaradi glasne skupine dijakov preseliva na drugi konec kavarne. Fotografirala je že v gimnaziji, nadaljevala med študijem. Terenske vaje so ponujale neskončno motivov, ona pa jih je kot odlična opazovalka zlahka lovila. Vmes se je lotila še izdelovanja naravnih mil. Ta so prepričala celo zaposlene v državnem protokolu njene kozače, narcise, medvedje šape, javorjeve liste in preostale oblike Eleonorine žajfe so uvrstili na seznam državniških daril. Pa je opravila še izpit za turistično vodnico pri Turistično gostinski zbornici Slovenije, tako da zdaj lovi ravnotežje med umetnostjo in turizmom. Za izpit za vodnika je veliko gradiva in po opravljenem doktoratu je bila to ena obsežnejših nalog, prizna. Čeprav je njena študijska tura potekala po Gorenjski sama je sicer odraščala na Štajerskem se njene poti, ki jih ponuja obiskovalcem, gibljejo nad zeleno Kolpo, po obali nihajočega Reškega jezera ter po osrčju veličastnega Roga in Stojne. Morda ima srečo, pravi, saj do nje prihajajo le gostje, ki imajo izredno radi naravo. Pred leti sta me fascinirala Angleža, ki sta si rezervirala čas za Kočevsko. Želela sta doživeti naše gozdove, ne Ljubljane ali Bleda. Ko hodim s takšnimi ljudmi, ki na robu pragozda recitirajo svojo najljubšo pesem, so doživetja izjemno močna, zadovoljno doda. Turisti, ki ji vodi naokrog, ne marajo hrupa, onesnaževanja in doživljajo naravo intimno. Naša ogromna prednost je, da lahko gozd še vedno doživljamo na ta način, saj nimamo množičnega turizma. Nikamor brez vode Nekateri niso vajeni naših poti, ki so zaradi kraškega sveta posebne, prepletene s koreninami in kamni. Ampak navsezadnje gre za doživljanje gozda, ne da gledamo na uro, odgovori na vprašanje, ali sploh radi hodimo. Sama skoraj vedno s sabo vzame fotoaparat, preostalim pa zabiča, da morajo s seboj vzeti vodo. Kočevska ni podobna visokogorju in v preteklosti je že reševala nekaj dehidriranih izgubljencev. Včasih se tudi sama izgubim, velikokrat so ta izgubljanja pozitivna, saj se odkrijejo novi pogledi, pojasni. Sčasoma se je namreč oprijela principa, da se nikoli ne izgubiš, le iščeš nove poti. Čut za orientacijo ji ne nagaja, vseeno pa je previdna. Megla, dež ali tema lahko tisočkrat prehojeno pot naredijo povsem drugačno, poudari. Takrat je treba biti še posebej pozoren, kompas v nahrbtniku poleg karte nikoli ni Foto: Stane Draškovič Pelc odveč, saj pod krošnjami marsikje na Kočevskem ni signala. Nekatere poti je spoznavala sama, Roško pa pred leti s kočevskim gozdarjem Tonetom Prelesnikom. Če ima večdnevno turo, z obiskovalci prespijo v koči ali na kmetijah, ki se ukvarjajo s turizmom. Meditacije z medvedi Njeni fotografski zapisi bogatijo kataloge, spletne strani, dopisnice in koledarje. Kot prava ljubiteljica dobrih posnetkov ne gleda na to, kdaj vstane ali gre spat, lovi svetlobo, meglice in tudi živali. Tudi za dobro pokrajinsko fotografijo potrebuješ pravo svetlobo. Živali po drugi strani ne čakajo, ne moreš si jih naročiti kot na primer kavo, se zasmeje, ko jo vprašam, kaj je lažje. Vedeti moraš, kje se živali zadržujejo, a tudi to ni zagotovilo, da jih boš ujel. Srečnih trenutkov je bilo veliko: recimo tisti, ko ju je pričakala lesna sova, ali pa srečanja z volkom Če se prepustiš govorici narave, te lahko hitro očara, sklene. Še nikdar, tudi na Aljaski ali v Kanadi, kjer je 'imela meditacije na nekaj metrov', ni imela negativne izkušnje. Petra verjame, da znajo živali človeka začutiti in da nimajo razloga, da bi napadle, seveda če človek ni nespoštljiv. Mi pa moramo upoštevati njihove omejitve in njihov prostor! Na Kočevskem smo lahko ponosni na mogočne gozdove, na dokaj čiste vode in pranaravo. To so tako dragoceni biseri, da jih moramo varovati, poudari Petra. Če bomo pozidali vse, če bo vse dostopno, če bomo do vsega prišli z avtom kaj bomo dosegli? Je zagovornica postavljanja preprek, tudi mejno lepotico bi morali vsaj delno zaščititi. Narava je sicer najboljša učilnica. Otroci v naravi razvijejo vse svoje sposobnosti: motorične, umske in socialne. Če bomo svet dojemali le skozi zaslon, kako bomo razvili odnos do živali? Slišati volka, kako tuli, ali zreti kobilici v oči je popolnoma drugače kot klikanje ali drsenje po tablici. Petra Šolar TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG Vzemimo si čas za svoje zdravje in dobro počutje. TUI NA trad. kitajska terapevtska masaža ŠPORTNA MASAŽA REFLEKSNA MASAŽA (se dela na stopalih) ANTISTRESNA - SPROSTILNA MASAŽA AKUPRESURA diagnostika je brezplačna Informacije in naročanje: gsm , Blaž Abrahamsberg s. p., Tomšičeva 13, Kočevje DARILNI BONI Dobite jih v Mestni cvetličarni, Reška cesta 10A

14 Kočevska Zdravje september Center za krepitev zdravja Kočevje Naloga Centra za krepitev zdravja (CKZ), ki je letos odprl vrata v kočevskem zdravstvenem domu, je nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalni skupnosti. CKZ pokriva več področij preventive. Zajema vključevanje ranljivih oseb v preventivne programe in izvaja aktivnosti za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Ciljna populacija je torej celotna populacija, ker ima center pripravljene programe za vse starostne skupine s prisotnimi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih bolezni (nezadostna telesna dejavnost, nezdrava prehrana, kajenje, tvegano pitje alkohola, stres, povišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, povišana količina maščob v krvi ), s prisotno ogroženostjo za razvoj kroničnih bolezni in za tiste, ki imajo te bolezni že izražene. CKZ pa je tudi izvajalec programa za pripravo na porod in starševstvo. Naložbo CKZ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Program za krepitev zdravja zajema več skupinskih delavnic in individualnih svetovanj, kjer boste pridobili strokovne informacije in podporo za dolgoročno spremembo življenjskih navad, ki izboljšujejo tako telesno kot tudi duševno zdravje. Na voljo so naslednje delavnice: Temeljne obravnave za krepitev zdravja Zdravo živim, Ali sem fit? in Tehnike sproščanja. Za delavnice ni potrebna napotitev. Poglobljene obravnave za krepitev zdravja Tečaj za družinske oskrbovalce v Dolgi vasi Zdravo jem, Gibam se, Zdravo hujšanje, S sladkorno boleznijo skozi življenje in Svetovalnica za zdrav življenjski slog. Na delavnice vas napoti osebni zdravnik ali medicinska sestra iz referenčne ambulante. Svetovalnica za duševno zdravje Podpora pri spoprijemanju z depresijo in podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Na delavnici vas napoti osebni zdravnik ali psihiater. Za delavnico Spoprijemanje s stresom ni potrebna napotitev. Svetovalnica za tvegana vedenja Za delavnici Skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja in Individualno svetovanje za opuščanje kajenja ni potrebna napotitev. Ekipa Kineziolog V ekipi je diplomirani kineziolog (Fakulteta za šport) David Gole. Kineziologija je veda, ki proučuje gibanje z vidika biomehanike, fiziologije in psihologije ter vpliv vseh gibanj na telo (posebne gibalno ovirane skupine, izguba odvečne teže, preprečevanje kroničnih bolečin in podobno ). Kineziolog sodeluje v več programih, ki jih izvaja CKZ. Predvsem izvaja meritve telesne pripravljenosti in vadbo posebnih skupin. Diplomirana medicinska sestra Diplomirani medicinski sestri Klavdija Klun in Lidija Palushaj izvajata preventivne delavnice za ohranjanje in krepitev zdravja. Njuno delo je tudi svetovanje za izboljšanje zdravja, pri tem pa si pomagata z iskanjem novih preverjenih informacij, ki jih je stroka pridobila z izvedbo poglobljenih in strokovnih raziskav. Psiholog Psiholog Leander Črnila je zadolžen za izvedbo delavnic, ki so povezane z duševnim zdravjem. Je zelo pomemben člen pri promociji zdravja. Psiholog uporablja različne modele za uresničevanje posameznikovih potreb in spreminjajo njihovo okolje v smislu krepitve zdravja. Fizioterapevt Fizioterapevt je odgovoren za izvajanje različnih aktivnosti v lokalni skupnosti in testiranje telesne pripravljenosti. Skupaj s preostalimi člani ekipe ozavešča ljudi o pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje in kakovostno gibanje brez bolečin. Je tudi izvajalec vadbe posebnih skupin. Dietetik Delo dietetika zajema področje prehrane. Predvsem mora dobro oceniti prehranjevalne navade in prehransko stanje posameznika, pozneje pa glede na lastnosti posameznikov načrtovati prehrano, ki bo primerna za doseganje zastavljenih ciljev. Skupaj z ekipo si prizadevamo, da se bo CKZ dolgoročno uspešno boril proti kroničnim nenalezljivim boleznim sodobnega časa in zmanjšal neenakosti v zdravju. Potrudili se bomo, da boste deležni kakovostnih obravnav in se v naši družbi počutili sproščeno in dobrodošlo. Želimo vam veliko zdravja in sreče. David Gole Od januarja do aprila je na Kočevskem potekal tretji tečaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce. V tem obdobju je deset četrtkov, od 17. do 19. ure, tečaj redno obiskovalo in uspešno končalo 24 krajanov in krajank Dolge vasi. Srečanja so potekala v domačem prostoru gasilnega doma v Dolgi vasi. Tečaj se je začel na pobudo starejših gasilk in rekreativk, ki so v začetku leta organizirale tri enourna informativna srečanja. Kot prostovoljka Sekcije medgeneracijskih prostovoljcev Kočevje sem glede na zanimanje in potrebe v lokalnem okolju, v teh treh srečanjih predstavila fizioterapijo in rehabilitacijo na domu, in sicer po zlomu kolka, po kapi in pri oslabelosti starejšega zaradi akutne ali kronične bolezni. Tečaj je potekal pod strokovnim vodstvom Inštituta Antona Trstenjaka. Izobraževanje so izvajali strokovni sodelavci inštituta z desetimi različnimi temami (prijazno medsebojno komuniciranje, tudi z včasih težavno starejšo osebo, demenca, paliativna oskrba, kdaj in kako se odločiti za odhod v dom starejših, minljivost, dedovanje ter kako poskrbeti za lastno zdravje in počitek, ko nekoga negujemo). Za praktični prikaz nege starejšega svojca sta kot zunanji sodelavki sodelovali tudi patronažni sestri Francka Rupnik in Vlasta Poje, za Foto: Vesna Krese fizioterapijo in rehabilitacijo pa up. fizioterapevtka Ivanka Bižal. Po končanem tečaju so vsi obiskovalci izrazili mnenje, da jim pridobljeno znanje in medsebojno podeljene pozitivne izkušnje veliko pomenijo. Pomembno jim je bilo, da se je tečaj odvijal blizu doma. Za zaključek tečaja smo se 8. maja 2018 udeležili 1. slovenske konference o neformalni oskrbi na Brdu pri Kranju. Ob koncu tečaja so udeleženci ustanovili skupino družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev Dolga vas. Vodita jo Cilka Česnik in Jožica Kobler. Skupina se redno srečuje od junija. Izobraževanje je organizirala Občina Kočevje. Želimo si, da bi občina sprejela dolgoročni načrt izobraževanj za družinske neformalne oskrbovalce, kar je povezano tudi s finančnimi sredstvi. Večina starajočih se občanov si namreč želi čim dlje ostati v domačem okolju, kljub zdravstvenim spremembam, ki jih prinaša starost. Za novo izobraževanje so zainteresirani tudi v drugih lokalnih skupnostih (Šalka vas). Pomembno je, da se srečanja odvijajo čim bližje domu, le tako je udeležba številčnejša. Občani potrebujejo znanja, ki jim bodo v pomoč pri negi svojcev in pri skrbi tudi za lastno zdravje in počitek. Ivanka Bižal Povprečna poraba goriva 5,1 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NO x : 0,0635-0,0203 g/km. Emisije trdih delcev: 0, ,00014 g/km. Število delcev: 7,27 x ,01 x Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. *Več na in Podeželje pravi SUV. Mesto pravi coupé. Jaz pravim Arona. Nova SEAT Arona. Že od * JORAS CENTER d.o.o. Sledi svoji poti. Živi po svojih pravilih. Spoznaj novo SEAT Arono. Mestni SUV ustvarjen za drzne. Z dinamičnim urbanim dizajnom in napredno tehnologijo oblikovano za tvoje poti. Ob železnici 7, 1310 Ribnica, T: ,

15 Kočevska september Kljub izrednim razmeram SiDG posluje uspešno Vlada Republike Slovenije se je na eni svojih zadnjih sej konec avgusta seznanila s poslovanjem družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki ima sedež v Kočevju, in odločila, da se njen bilančni dobiček v višini 12,6 milijona evrov v celoti izplača v državni proračun. Če upoštevamo še 11,4 milijona evrov plačila v državni proračunski sklad za gozdove, je SiDG v komaj letu in pol državi v celoti povrnil začetni vložek v ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. S tem je SiDG, ki je imel ob ustanovitvi veliko kritikov, brez dvoma upravičil svoj obstoj in zaupanje lastnika. Kot je znano, je država sredi leta 2016 SiDG ustanovila za gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, potem ko so se iztekle prejšnje koncesijske pogodbe. Maja 2017 je podjetje dobilo poslovodstvo s polnimi pooblastili: Zlatko Ficko je postal glavni direktor, Dejan Kaisersberger pa direktor za finance, računovodstvo in kontroling. V preteklem letu je SiDG prodal več kot 1,1 milijona m3 gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 49,98 evrov/m3. Prihodki so skupaj znašali 58 milijonov evrov. Izračuni kažejo, da se je v primerjavi s preteklim koncesionarskim sistemom neto donos za državo več kot podvojil. Kljub izrednim razmeram, ki jih je povzročil katastrofalni decembrski vetrolom, družba tudi v letošnjem letu posluje uspešno. V prvih šestih mesecih je SiDG prodal več kot 600 tisoč m3 gozdnih lesnih sortimentov, kar je več od lanske realizacije. Višji so tudi prihodki od prodaje, ki znašajo več kot 32 milijonov evrov, kar je skoraj deset odstotkov nad prihodki v prvi polovici minulega leta. Težave pri poslovanju v letošnjem letu je najprej povzročala visoka snežna odeja. Nato so se pojavile težave pri iskanju izvajalcev sečnje in spravila lesa. Zaradi obsežne sečnje se je trg kmalu zasitil in začelo je prihajati do zastojev pri prodaji. Zato je bilo treba na hitro urediti tudi skladišča, med katerimi po količini skladiščenega lesa izstopata skladišče pri LIK-u in v Kočevski Reki. Kljub vsem težavam je SiDG v zaključni fazi sanacije gozdov po vetrolomu. Na območju poslovne enote Kočevje, ki vključuje še novomeško enoto, je bilo do konca avgusta posekanega in odpeljanega m3 bruto lesa, kar predstavlja 92-odstotno realizacijo odločb za sanitarno sečnjo, ki jih je izdal Zavod za gozdove Slovenije. Med največjimi kupci iz kočevsko-ribniškega območja so sicer Gozdarstvo Grča, Lesoj, Maboles, Žaga Pogorelc in Amles. Leto 2018 bo za SiDG prelomno tudi zaradi vzpostavljanja lastne gozdne proizvodnje. Od Snežnika iz Kočevske Reke je v začetku leta 2018 v celoti prevzel dejavnost gozdne proizvodnje skupaj s 34 sekači, vozniki traktorjev in tovornjakov. Zadnji meseci pa so potekali v znamenju nabave nove strojne mehanizacije in usposabljanja zaposlenih. Do konca tega leta bo podjetje skupaj nabavilo pet prilagojenih gozdarskih in dva zgibna traktorja, osem gozdarskih tovornjakov, tri vlačilce, žičnico in stroj za sečnjo ter zgibno polprikolico. Vsa že dobavljena gozdna mehanizacija je trenutno v poslovni enoti Kočevje, kjer bo večina ostala tudi v prihodnje. Do konca tega leta bo SiDG predvidoma dodatno zaposlil še štiri žičničarje, strojnika strojne sečnje, dva voznika vlačilca, pet voznikov gozdarskih tovornjakov z nakladalno napravo, tri traktoriste, šest sekačev in delovodjo. Skupaj naj bi bilo konec leta na oddelku za gozdno proizvodnjo zaposlenih 58 ljudi. SiDG je v dobrih dveh letih postal tudi pomemben zaposlovalec na Kočevskem. Na območju Kočevja namreč skupaj dela 144 zaposlenih. Ob koncu preteklega leta je zaposloval 168 ljudi, v začetku septembra pa že 229. Glavni direktor Zlatko Ficko je v začetku avgusta v Kočevki Reki na prvo vožnjo pospremil nov gozdarski tovornjak SiDG. Pogozdovali bomo Z zaključevanjem sečnje poškodovanih dreves je prišel čas za obnovo gozdov, ki so bili v zadnjih štirih letih prizadeti že zaradi žledoloma in napada podlubnikov. SiDG tako 13. oktobra na šestih lokacijah po Sloveniji organizira prostovoljno akcijo pogozdovanja. V Kočevju bomo prostovoljci skupaj z zaposlenimi SiDG, Zavodom za gozdove Slovenije, taborniki in skavti sadili v gozdu Mozelj (drugi izvoz na desno od pokopališča). Posadili bomo približno sadik smreke, po vsej Sloveniji pa skupaj okoli mladih dreves. NAROČNIK OGLASNEGA SPOROČILA: Slovenski državni gozdovi OKTOBER (PRA)STOL - RAZSTAVA NAGRAJENIH STOLOV Mestna kavarna in Kulturni center Kočevje ČETRTEK, 11. OKTOBER ODPRTJE FESTIVALA LESA 2018 / Kulturni center Kočevje Podelitev nagrad natečaja (Pra)stol in otvoritev lesene skulpture Spomin na mladost v Predgradu PETEK, 12. OKTOBER VODEN OGLED SANACIJE GOZDA PO VETROLOMU / Območje sečišča v Polomu USTVARJALNA DELAVNICA LES IN UMETNOST / Lesarska delavnica Gimnazije in srednje šole Kočevje RAZSTAVA TOMAŽA HARTMANA APSYRTIDES TRI ZGODBE / Kreativno središče Vezenina SOBOTA, 13. OKTOBER HUFNAGLOV DAN ZA DRUŽINE / 9 00 Kočevski gozd *Projekt je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. TIŠLARSKA SOBOTA / (sklop 5 delavnic izdelave lesenega izdelka) Lesarska delavnica Gimnazije in srednje šole Kočevje. VEČERNO DRUŽENJE OB JESENSKIH DOBROTAH / Letni vrt Kulturnega centra Kočevje NEDELJA, 14. OKTOBER LESENE URICE - USTVARJALNA DELAVNICA ZA DRUŽINE / Lesarska delavnica Gimnazije in srednje šole Kočevje PONEDELJEK, 15. OKTOBER VODEN OGLED POSTOPKA SUŠENJA LESA / Industrijska cona LIK MR LABIRINT / INTERAKTIVNI VIRTUALNI PERFORMANS V REALNEM ČASU / Center mesta Kočevja TOREK, 16. OKTOBER STROKOVNA KONFERENCA WOOD-TECH-TALKS / Kulturni center Kočevje (sodelujejo: ARS PHARMAE d.o.o. / Štajerska gospodarska zbornica / Papirnica Vevče d.o.o. / Inštitut za celulozo in papir / UL - Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo / FOVEA d.o.o, in SOFIDO d.o.o.) Vse delavnice in dogodki so brezplačni. Pridržujemo si pravice do spremembe programa. Festival.lesa

16 Kočevska Zeleno september LIFE pod nami Bilo je enkrat leta Doma se nam je pokvaril hladilnik. Komaj sem čakala, da ga odpeljemo v Lom in da grem seveda zraven. Lom je bilo vaško brezno, kamor smo vozili in odmetavali stare, pokvarjene hladilnike, televizije, pohištvo, avtomobilske gume ali pa kar cele avtomobile. Skratka vse, kar ni bilo več za uporabo. V Lomu mi je bilo najbolj všeč, ko je oče postavil hladilnik na rob globokega brezna in potem je sledil težko pričakovani buumm, ki je odmeval po celem breznu in še v širine bližnjega gozdu. Če so odpadla vrata hladilnika in je sledilo še več zvokov in posebnih efektov, je bila to zame prava mala gledališka predstava! Takšna brezna in podobne jame, kot je bil Lom, je imelo takrat vsako naselje. V tistih časih v trgovinah tudi ni bilo plastičnih vreč, ki so danes eden izmed najbolj motečih onesnaževalcev in uničevalcev okolja. V trgovine smo hodili s pletenimi košarami. Če smo kupili sadje, so nam ga dali v rjavo papirnato vrečo, na katero smo potem doma napisali recept za piškote. Tudi jogurtovi lončki niso pristali v košu. Uporabili smo jih za sadike ali jih nesli v šolo, kjer smo naredili vse živo iz njih. Da ne govorim o pločevinkah! Ko smo dobili oranžno fantino pločevinko, se je niti slučajno ni vrglo v smeti. Ne! Pristala je na polici, v sobi. Zbirale so se. Več pločevink si imel, bolj si bil kul! Danes Loma ni več, tudi malo ljudi še dejansko hodi v trgovino s pleteno košaro, ker je premajhna za vse, kar nakupimo. Tri hruške so zapakirane v vsaj en plastičen zabojček. Bomboni so oblečeni v dva ali več plastičnih ovojev. Fantinih pločevink tudi ni več na policah. Brezna in kraške jame že dolgo niso več namenjeni kosovnemu odlaganju stvari. Odlaganje odpadkov je danes sistemsko urejeno in le teh več ne vozimo v najbližja brezna in jame. Pa jih res ne? Dvajset let po koncu mojih gledaliških predstav v Lomu pišem članek o trenutnem onesnaževanju kraških jam in brezen, ki naj bi ga z vsemi prizadevanji občin, različnih okoljevarstvenih organizacij in zavodov, ekologov in prostovoljcev že davno izkoreninili, pa ga na žalost nismo. Pravzaprav se je v določenih pogledih stanje celo poslabšalo v jamah se srečujemo s kupi mrhovine, skoznje tečejo slabo ali pa sploh ne očiščene odpadne vode gospodinjstev, problem pa je tudi intenzivno kmetijstvo. Namen tega članka je ozavestiti bralce, kaj se dogaja v svetu pod nami, v skrivnostnem podzemlju kraških jam, ki jih je na Kočevskem skoraj dva tisoč! Spodaj, pod nami, je svet, kjer živi človeška ribica. Ja, prav ste prebrali. Na Kočevskem, ne samo v Postojnski jami, živi človeška ribica, katere preživetje je v veliki meri odvisno od stopnje onesnaženosti podzemnih voda. V okviru projekta LIFE Kočevsko je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU skupaj z novomeškimi in kočevskimi jamarji v poročilu o popisu onesnaženosti jam na Kočevskem podal zelo pomembne in na trenutke drastične ugotovitve, ki so del tega članka. Celotno poročilo je na voljo na spletni strani projekta Nelegalna odlagališča odpadkov v jamah so se pojavila in se vzdržujejo praktično na obrobju vsakega naselja na območju Kočevske in so kljub organiziranemu rednemu odvozu odpadkov še vedno aktualna. Odlaganje odpadkov v jame je v zavesti ljudi trdno zasidrana navidezna rešitev problema ravnanja z odpadki, ki jo človek uporablja že tisočletja. V okviru projekta LIFE Kočevsko je bil opravljen pregled onesnaženosti 90 jam, ki so po predvidevanju najbolj na udaru. Med temi jih je bilo 12 uničenih, Foto: Anita Zupančič Foto: Suzana Levstek Foto: Tomaž Grdin običajno z zasutjem (od tega so 4 jame povsem zasute z odpadki), 59 pa je onesnaženih (od tega tudi 4 zasute z odpadki), 23 jam pa čistih. V popisanih jamah je ležalo od do m³ odpadkov. Pretresljivo je dejstvo, da v 85 % primerov še vedno zasledimo odpadke, mlajše od 10 let, v 75 % mlajše od 5 let, v 43 % onesnaženih jam pa odpadki niso starejši od enega leta! To priča o še vedno prisotnem rednem odlaganju odpadkov v približno polovico popisanih onesnaženih jam. Sestava odpadkov je od jame do jame zelo različna, saj so razmeroma redke jame, ki imajo mešano sestavo odpadkov, kar je povezano z namensko rabo onesnaženih jam. V povprečju zasledimo največ drobnih komunalnih odpadkov (50 %), sledijo mrhovina (18 %), gradbeni odpadki (10 %), vozila (7 %), drugo (6 %) in večji komunalni odpadki (3 %). Mrhovino je najti v 52 % vseh onesnaženih jam. To predstavlja visoko zdravstveno tveganje za zdravje ljudi. Še posebej nevarni so tisti živalski odpadki, ki so zaviti v plastične vrečke, v katerih gnijejo več let. Njihova razkrojena vsebina se s časom postopoma sprošča v rešetasta tla. Med okoljsko nevarnimi odpadki se najpogosteje pojavlja mrhovina, elektronske komponente gospodinjskih aparatov (težke kovine, PCB) ter odpadna embalaža olj, barv in katrana. V dveh jamah pa so bile najdene celo salonitne plošče. Posledica onesnaženosti kraških jam je med drugim tudi slabša kakovost podzemne vode, ki je življenjski prostor človeške ribice ter drugih podzemeljskih živali, velikokrat pa priteče tudi iz pip! Občina Kočevje je v okviru projekta LIFE Kočevsko uspešno očistila sedem jam Scaffeichloch, Vodno jamo 1 in 3 pri Klinji vasi, Malo Stankovo jamo, Oneško jamo, Smetljivo jamo in jamo Mullerloch. Skupno je bilo pobranih kar 165 m3 odpadkov! Kot vodilni partner pri projektu LIFE Kočevsko bo Občina Kočevje v sodelovanju z drugimi partnerji pri projektu ZGS, ZRSVN in LUK organizirala osrednji dogodek v okviru LIFE tedna. Na dogodek LIFE pod nami onesnaževanje podzemnih voda na Kočevskem, ki bo v četrtek, 4. oktobra 2018, ob 18:00 uri v Kozolcu, vas vabimo, da se nam pridružite na predstavitvi rezultatov projekta LIFE Kočevsko, ki jim bo sledila diskusija na obravnavano temo. Z nami bodo Andrej Hudoklin iz ZRSVN, Zdravko Bučar, predsednik jamarskega kluba Novo mesto, dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Tina Kotnik, vodja projekta Očistimo Kočevsko. Suzana Levstek

17 Kočevska Zeleno september V občini Kočevje 95 divjih odlagališč Svet se duši v odpadkih. Na Zemlji neobljudenih kotičkov, predvsem pa delčkov brez uničujočega odtisa človeka, ni več. Morda je okvir našega planeta prevelik, a vzporednice brez posebnega napora najdemo tudi v občini Kočevje. Širše območje Kočevske je prepoznano po največji gostoti kraških jam in brezen v Sloveniji. Žal je, glede na pridobljene podatke, onesnaženih skoraj polovica vseh poznanih jam, kar Kočevsko postavlja na vrh po onesnaženosti kraških jam in brezen v Sloveniji. Po popisu stanja divjih odlagališč v občini Kočevje, ki smo ga opravili zaposleni za Zavodu za gozdove Slovenije, OE Kočevje v obdobju od julija do avgusta 2018, imamo v občini evidentiranih 95 lokacij divjih odlagališč. Zavedajoč se problematike vsako pomlad v občini Kočevje v letni čistilni akciji Očistimo Kočevsko sodeluje med 7 in 10 odstotkov občank in občanov. V sklopu letošnje akcije smo pobrali kar 17 ton odpadkov. V isti rog Očistimo svet! tuli vse več ljudi po svetu. Takih, ki jim je mar. Takih, ki se zavedamo, da je življenje s toliko pohlepa, Težavno čiščenje odpadkov s pobočij in vrtač Foto: Tina Kotnik neobrzdane potrošnje, prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter posledično onesnaževanja vseh vrst nevzdržno. Potrebne so spremembe! In ukrepati je treba takoj. Tudi zato so se prvič v zgodovini človeštva milijoni ljudi po vsem planetu povezali v akcijo Očistimo svet, ki se je odvijala v več kot 160 različnih državah sveta. Ključni cilj ene od največjih prostovoljskih akcij v zgodovini človeštva ni bilo samo čiščenje divjih odlagališč in razpršenih odpadkov; poudarek akcije je bil na večji okoljski ozaveščenosti ljudi, ki bo dolgoročno vodila v družbo z manj ali brez odpadkov. Pomemben partner organizacije akcije Očistimo svet je bilo tudi tokrat društvo Ekologi brez meja, ki se mu lahko zahvalimo za ponovno aktivacijo državljanov Slovenije ter prispevek sodelujočih k lepšemu in čistejšemu okolju. V občini Kočevje smo 14. aprila 2018 s čistilno akcijo Očistimo Kočevsko 2018 med prvimi čistili svet. S paleto aktivnosti pa smo pristopili in se aktivno vključili tudi k akciji Očistimo svet Osredotočili smo se na reševanje problematik na posameznih lokacijah ter na ozaveščanje občank in občanov o pomenu skrbi za čisto okolje, o zmanjšanju pridelave odpadkov ter o pravilnem ravnanju z njimi. Po več kot treh letih prizadevanj je s postavitvijo kovinske obcestne ograje nad jamo Mullerloch (tik pod magistralno cesto Kočevje Mozelj), iz katere je bilo v sklopu projekta LIFE Kočevsko odstranjenih 93 m3 odpadkov, omejen dostop do mesta odmetavanja odpadkov v jamo. Enak ukrep bo občina Kočevje realizirala tudi vzdolž ceste nad Vodno jamo 1 pri Klinji vasi. Z zbranimi denarnimi sredstvi podjetij, ki so podprli čistilno akcijo Očistimo Kočevsko 2018 to so Intersocks, Melamin, Slovenski državni gozdovi, Rotis, Gostilnica Falkenau, Papi-les in drugi, ki so ponudili svoje stroje, delovno silo in drugo smo postavili dve leseni ograji ob gozdnih cestah (Marof, Dolga vas nad Zajčjim studenčkom) kot ukrep ozaveščanja in prekinitve odlaganja odpadkov na lokacijah. S tovrstnim ukrepom smo omejili dostop tudi do Brezna nad zajetjem nad Livoldom ter Mirkovim breznom ob Roški cesti; v oba se žal še danes aktivno odmetava mrhovina. Na dveh obljudenih lokacijah ob magistralni cesti Kočevje Dvor, kjer je do zdaj grmovje kršiteljem ponujalo zastor, smo odstranili zeleno kuliso ter na ta način poskrbeli, da na teh lokacijah ne bodo več nelegalno odmetavali odpadkov. Na gozdnih cestah, tik ob vhodu v gozd, smo nadomestili ukradene ter na posameznih lokacijah postavili nove table Smeti ne sodijo v naravo, s podjetjem Komunala ter ekipo sodelujočih pa razvijamo dodatne načine za ozaveščanje lokalnega prebivalstva in širše. Čiščenje onesnažene jame Smetišče RSNZ smo prestavili na pomlad 2019, saj se bodo člani Jamarskega kluba Novo mesto v oktobru lotili zahtevnega čiščenja Jame pod Macesnovo gorico. Prav je, da se v čim večjem številu sprašujemo, čemu toliko plastične embalaže ali toliko smeti in da premislimo pred nakupovanjem o tem, kaj res potrebujemo in česa ne. Da pozivamo in spodbujamo sosede, ki ne ločujejo svojih odpadkov, ter obsojamo vse, ki odpadke nelegalno odlagajo v naravo. Hvala, ker verjamete, da je svet lahko čistejši, lepši, boljši! Naj bo zeleno! Tina Kotnik JESENSKI ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Nevarni odpadki so odpadki, ki zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali na okolje zahtevajo še posebej pazljivo ravnanje in poostren nadzor. Imajo eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Med nevarne odpadke sodijo baterije, akumulatorji, ostanki barv, lakov, čistil, razredčil, škropiv, pesticidov, kozmetike, mineralnih olj, odpadnih jedilnih in motornih olj, maziv, neonske žarnice in drugi nevarni odpadki. Pri njihovem prepoznavanju so nam lahko v pomoč simboli, ki jih najdemo na nevarnih snoveh in njihovi embalaži: Različnih nevarnih odpadkov med seboj ne mešajte, saj lahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Hranite jih v originalni embalaži, na suhem, varnem in otrokom nedostopnem mestu. Nevarnih Svetujemo vam, da odpadke, ki jih boste odpeljali v Zbirni center Mozelj, ustrezno ločite že doma, saj jih boste na ta način hitreje in lažje odložili v zabojnike, ki so označeni po vrstah odpadkov. Nekaj hitrih nasvetov: vsebino steklenic, kozarcev, tetrapakov, pločevink in preostale embalaže izpraznite v ustrezne zabojnike (npr. pijačo, marmelado, vložene kumarice itd. v zabojnik za bio odpadke oz. na kompostnik), kosovne odpadke iz različnih materialov razstavite že doma, iz gradbenih odpadkov odstranite plastične kante, vreče, pločevinke, doze purpena, cevi in armature itd. Za nasvete o ločevanju smo vam vedno na voljo na telefonski številki 01/ , informacije so dostopne na spletnih straneh in Prav tako pa vam bomo z nasveti pomagali v samem Zbirnem centru. Tako bomo vsi skupaj poskrbeli za čistejše okolje, v katerem bivamo. Rešitev križanke iz julijske številke: Uporabljajmo trajno embalažo za manj odpadkov. Nagrajenci, to so Karolina Knavs iz Željn, Anton Vovko iz Slovenske vasi in Tatjana Pajnič iz Kočevja, bodo nagrade prejeli po pošti. odpadkov nikoli ne sežigajte, jih ne zlivajte v odtoke in jih ne poskušajte uničevati na nikakršen drug način, temveč jih oddajte v organizirani akciji zbiranja nevarnih odpadkov ustrezno usposobljenim osebam. Nevarne odpadke lahko odpeljete tudi v Zbirni center Mozelj, kjer jih v za to namenjenem prostoru sami razvrstite skladno z navodili na zabojnikih oz. sodih. Jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico bo potekala med 27. in 29. septembrom Prebrskajte zaprašene omare, kleti in podstrešja ter nevarne odpadke predajte pooblaščenemu podjetju na najbližji lokaciji po naslednjem razporedu: KRAJ ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, LOKACIJA BANJA LOKA 9:15 10:15 pri ekološkem otoku BREG 9:00-9:15 pri ekološkem otoku (trafo.)) BREZOVICA 11:30 11:45 pri tabli Brezovica, v križišču CVIŠLERJI (SPODNJI) 8:00 8:15 na avtobusnem postajališču CVIŠLERJI ( ZGORNJI) 8:30 8:45 pri ekološkem otoku ČRNI POTOK 13:00 13:15 pri kapelici DOLGA VAS 13:30 13:45 pri gasilskem domu FARA 8:00 9:00 pri ekološkem otoku GORENJE 13:45 14:00 pri ekološkem otoku pri kapelici KLINJA VAS 13:15 13:30 pri gasilskem domu KNEŽJA LIPA 12:45 13:00 Pri ekološkem otoku KOČEVJE 14:15 16:00 pri Športni dvorani KOČEVJE 14:00 15:30 na parkirišču pri TUŠ-u KOČEVJE 10:00 12:00 na parkirišču v Kidričevi ulici KOČEVSKA REKA 11:30 12:15 pri Kulturnem domu KOPRIVNIK 9:30 10:00 pri ekološkem otoku LIVOLD 13:45 14:00 pri trgovini LOŽINE 15:45 16:00 na parkirišču pri Tušku MAČKOVEC 9:00 9:15 v križišču na začetku vasi MAHOVNIK 9:30 9:45 pri gasilskem domu MLAKA PRI KOČEVJU 14:15 14:30 pri ekološkem otoku pri HŠ 2 MORAVA 10:30 10:45 pri ekološkem otoku MOZELJ 13:15 13:30 pri ekološkem otoku KOBLARJI 8:00 8:15 pri ekološkem otoku pri barju NEMŠKA LOKA 11:00 11:15 pri ekološkem otoku NOVI LAZI 11:00 11:15 pri ekološkem otoku PREDGRAD 12:00 12:15 pri Kulturnem domu SLOVENSKA VAS 8:30 8:45 pri ekološkem otoku STARA CERKEV 14:45 15:30 na parkirišču ob pokopališču ŠALKA VAS 12:15 12:30 pri gasilskem domu ŠTALCERJI 12:30 12:45 pri trgovini ŽELJNE 12:45 13:00 pri bivši trgovini OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE Svetujemo vam, da odpadke, ki jih boste odpeljali v Zbirni center Mozelj, ustrezno ločite že doma, saj jih boste na ta način hitreje in lažje odložili v zabojnike, ki so označeni po vrstah odpadkov. Nekaj hitrih nasvetov: vsebino

18 Kočevska Iz depojev september Uroš Abram: Samoumevnosti Uroš Abram spada med redke slovenske fotografe, ki so študij fotografije zaključili na praški akademiji lepih umetnosti FA- MU. Vse od zaključka študija redno razstavlja v slovenskih in tujih galerijah. Širši slovenski javnosti je znan predvsem kot uradni fotograf tednika Mladina, še zlasti po izvirnih fotografijah slovenskih kulturnikov. Čeprav se za fotografske vode ni odločil namenoma, je v svojem fotografskem izrazu inovativen in s svojim slogom fotografiranja prepoznaven tudi v širšem evropskem prostoru. Že s svojim diplomskim delom Made in Me je zbudil zanimanje pri organizatorjih vsakoletne skupinske razstave Paris Photo v pariškem Louvru. Ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot najmlajši umetnik in edini fotograf razstavil nadgrajeno diplomsko delo Body. Made in Me v samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Kot sam pravi, je v Pragi študiral brez drage fotografske opreme in tako tudi diplomiral. Prilagodil se je situaciji in po principu camere obscure naredil serijo fotografij, ki problematizirajo industrijsko proizvodnjo predmetov masovne potrošnje ter izpostavil akt v fotografiji kot problematičen in najbolj zlorabljen žanr. Kot je zapisal dr. Andrej Smrekar, je Uroš Abram "črno skrinjico napravil v svojih ustih in svoje telo dobesedno spremenil v fotografski aparat, ki ga poimenujemo camera oralis." Med študijem je nastajala serija Sexy East, kjer je na neki način že posegal v polje dokumentarne fotografije, čeprav ne gre za dokumentiranje kot tako. Kot je Miha Colner zapisal ob priložnostni razstavi, Abram v tej seriji "zavestno briše navidezne meje med erotičnim in pornografskim, hkrati pa se sprašuje o tanki meji med zasebnim in javnim. Fotografije temeljijo predvsem na odsotnosti subjekta in se osredotočajo na beleženje obrobnih prizorov in predmetov." Uroš Abram želi biti s svojimi deli sporočilen. Obravnava družbeno kritična vprašanja, sprašuje se o svetu in prostoru, v katerem živimo, o potrošništvu, brezbrižnosti in nestrpnosti do drugih ter drugačnih. Z vso spoštljivostjo obravnava človeško telo in človeka kot takega. O tem priča tudi cikel z naslovom Rekreacija, kjer je posamezne dele golih teles 'kadriral' in jih postavil v popolnoma nove kompozicije, nove forme in predvsem nove svetlobne učinke. Z novo (re) kreacijo jim je dal novo vsebino, predvsem pa deseksualiziral človeško telo. Leto 2013 pomeni prelomno obdobje v njegovem ustvarjanju. To je čas, ko je nastopil službo pri Mladini, kjer se je njegov pristop do fotografije in fotografske distribucije spremenil. Kljub temu pa ohranja svojo izvirno likovno govorico in ni zanemaril svojega umetniškega vzgiba. V pronicljivem dojemanju portretiranca ter njegovega dela z eno podobo zajame Čeprav zadnja leta deluje kot fotograf tednika in ga že sama poklicna pot vodi h kritičnemu razmisleku, je v svojem bistvu vseskozi angažiran in razmišljujoč. Fotografije ne nastajajo same po sebi ampak za njimi vedno stoji vprašanje o smiselnosti in sporočilnosti podobe. Na razstavi v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom Telesnost, kjer je bilo pričakovati Abramovo udeležbo Uroš Abram: Samoumevnosti, 2016 bistvo tako v karakternem kot v ideološkem smislu. Kreativni portreti slovenskih kulturnikov, ki v veliki meri prihajajo iz neprepoznanih in največkrat necenjenih področij kulturnega z enim od aktov Made Rekreacija East, se je s portreti iz serije in Me, ali celo Sexy predstavil beguncev ustvarjanja, so pod skupnim imenom Dialoški portreti svoje mesto našli v Narodni galeriji v Ljubljani in Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. na slovensko-hrvaški meji. V njegovi maniri, polni empatije in sočutja, je gledalca soočil z resničnimi ljudmi iz mesa in krvi v upanju na boljše življenje. Gledalec je bil postavljen v položaj, ko se je moral zazreti portretirancem v oči in jih doumeti kot človeško bitje z imenom, in ne kot objekt grožnje. Zagotovo pod močnim vtisom fotoreporterskega in kreativnega dela pri Mladini je nastal projekt Požrešnost, kjer je švedska založba k sodelovanju povabila različne vizualne ustvarjalce na temo sedmih smrtnih grehov. Urošu Abramu je bila izmed grehov dodeljena požrešnost, kar je na svoj način združil z delom pri Mladini. V projektu Požrešnost Abram razmišlja o čezmernem kopičenju podob na račun kakovosti in vrednotenju lasnih fotografskih vzgibov v "vizualno zapacani družbi", kot jo poimenuje sam. V kočevskem Likovnem salonu se Uroš Abram predstavlja s serijo kolažev oziroma tako imenovanih ilustracij Samoumevnosti, ki bodo na ogled do 1. Biografija Uroš Abram se je rodil leta 1982 v Novem mestu. Po študiju fotografije na praški akademiji FAMU, kjer je leta 2010 diplomiral, je deloval na področju oglaševanja, izobraževanja, predvsem pa ustvarjal na področju avtorske fotografije. Vse od zaključka študija redno razstavlja v slovenskih in tujih galerijah. Leta 2010 je razstavljal na slovitem sejmu fotografije Paris Photo v Louvru v Parizu. S fotografsko razstavo Telo. Made in Me, v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki (l. 2011), je postal najmlajši tam razstavljeni avtor. Leta 2017 pa se je predstavil z razstavo Dialoški portreti v ljubljanski Narodni galeriji in Galeriji Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki. Bralci tednika Mladina ga poznajo predvsem po izvirnih fotografijah slovenskih kulturnikov. Kot umetniški vodja je skrbel za festival NosterNostri v Kostanjevici na Krki in kot mentor sodeloval na festivalu Fotopub v Novem mestu. Živi in ustvarja med Kostanjevico na Krki in Ljubljano. decembra Ilustracije, ki so nastale za knjižni prvenec Mihe Blažiča N'toka z naslovom Samoumevni svet, so Uroša Abrama postavile pred izziv, kako upodobiti politične pojme, kot so identiteta, globalizacija, razredni boj itd. Sam pravi, da se je opiral na N'tokov način pripovedovanja, kjer je že posamezen stavek slikovit in s tem podoba zase. Tako kot N'toko svoja razmišljanja tke z besedami in stavki, tako tudi Abram svoje podobe gradi na posameznih prizorih in jih skupaj sestavi v smiselno povedno in sporočilno celoto. Abram svoje podobe obravnava kot zapis. Tudi tukaj, kot v njegovih najzgodnejših ciklih, se na neki način vrača k samemu bistvu fotografije, saj že samo ime fotografija izhaja iz grške besede in pomeni risanje oziroma pisanje s svetlobo. Vsaka od podob apelira na določeno situacijo in gledalca nagovarja k razmisleku. Tako kot teče besedilo Mihe Blažiča N'toka, tako kot je vsak njegov stavek podoba zase, tako se je Abram lotil ilustriranja posameznih poglavij. Vsako poglavje dobi podobo v obliki kolaža. Gre za skupek več situacij, ki nazorno pričajo o političnem stanju in stanju duha v naši državi. V svojih ilustracijah Abram obravnava aktualna politična in socialna vprašanja od migrantov, izbrisanih, idealiziranja tujine, opevanja starega socialističnega režima in obljubljanja o boljši prihodnosti do upodobitve razmišljanja svetovno znanega filozofa Slavoja Žižka. Uroš Abram je fotograf, ki nas vedno znova preseneča s svojstvenimi razstavami, z močno avtorsko noto in veliko mero domišljije. Tudi na razstavi v Kočevju se predstavlja na inovativen način, z vsebinsko bogatimi in kompleksnimi podobami, ki za razumevanje zagotovo pričakujejo precejšnje poznavanje aktualnih družbenih in političnih tem, s katerimi smo soočeni vsak dan. Gre pravzaprav za vsebinsko kompleksne likovne podobe, ki združujejo prizore aktualnih situacij sodobnega časa in gledalca postavljajo pred vprašanja o samoumevnosti teh. Vsaka od podob apelira na določeno družbeno-politično stanje in gledalca nagovarja k razmisleku. V njegovih družbeno kritičnih ilustracijah lahko razberemo begunsko problematiko, problem izbrisanih, probleme medkulturnega dialoga, socialno problematiko itd. Abramove podobe so zagotovo dokument časa, v katerem živimo, hkrati pa so brezčasne, saj zgovorno pričajo o tem, da se nekatere stvari skozi čas ne spremenijo. Nadja Kovačič

19 Kočevska Ste vedeli? september S sprehoda po Kočevju: Dijaški dom V šolsko leto smo že dodobra zakorakali. Številni dijaki, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, stanujejo v dijaških domovih, namesto da bi se vsakodnevno vozili domov. V preteklosti, ko so bile ceste v veliko slabšem stanju, kot so danes, prevoznih sredstev pa sploh ne gre primerjati, je tudi Kočevje imelo svoj dijaški dom, prvotno imenovan Deutsches Studentenheim. V šolskem letu 1907/1908 se je kočevska gimnazija razširila na popolno gimnazijo. Uspešno delovanje šole pa je bilo pogojeno tudi s številom dijakov, ki jih je običajno primanjkovalo. Da bi si zagotovili dovolj vpisa ter da bi omogočili obiskovanje pouka tudi kmečkim otrokom iz bolj oddaljenih krajev, je bil ustanovljeno društvo Nemški dijaški dom (Verein Deutsches Studentenheim Gottschee). V domu naj bi bivali dijaki, ki zaradi oddaljenosti niso mogli vsak dan k pouku prihajati od doma. 21. maja 1909 naj bi za tedanjih kron odkupili hišo, ki je nosila hišno številko 133, ter pripadajoče objekte. Po nekaterih podatkih naj bi bila zgrajena leta 1905, že leta 1887 pa naj bi prof. Wilhelm Linhart ustanovil odbor za zgradbo nemškega dijaškega doma v Kočevju. V njegovo korist naj bi ustanovil tudi publikacijo Deutscher Kalender für Krain u. d. Künstenland. Delovanje ustanove je ovirala prva svetovna vojna in nova državna ureditev po njej. Z vladno odločbo 20. novembra 1919 so bile vse dejavnosti nemškega društva ustavljene. 19. junija 1921 je bilo društvo razpuščeno, njegovo imetje pa je prešlo v državno last. O teh dogodkih so pisali kočevski, tako Gottscheer Zeitung kot Gottscheer Kalender, in tudi nekateri drugi časopisi tistega časa. 6. septembra 1919 je bilo ustanovljeno slovensko podporno društvo Kočevski dijaški dom, s čimer naj bi povečali število slovenskih dijakov. Prejšnji dijaški dom je bil še v nemških rokah, zato je gimnazija odstopila prostore v gimnazijski stavbi, kjer so bivali dijaki od drugje. Leta 1922 se je dijaški dom preselil v nekdanjega nemškega, vodil pa ga je sodni svetnik Ivan Hutter. V internatu je bilo tega leta 33 gojencev. Imel je lepo veliko (dvonadstropno) hišo v mestu z obširnim posestvom. Po preureditvi so pričakovali večje število oskrbovancev. Med zanimivostmi je novička, da je dijaški dom jeseni 1926 dobil radio postajo. Prednost poslušanja koncertov naj bi imeli tisti gojenci, ki so čez dan odlično izpolnili svoje dolžnosti. Hkrati so ga oglaševali kot Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod vodstvom pedagoginje in nadzorstvom aktivnih srednješolskih profesorjev. Dijaški dom v Kočevju Foto: R. Verderber, okoli 1933, Pokrajinski muzej Kočevje Število mest je bilo omejeno na 100 gojencev. Priporočali so se s krasnimi igrišči, smrekovimi gozdovi, lastnimi vrtovi, lastno ekonomijo, popolno prvovrstno oskrbo, radiokoncerti ter nizkimi cenami. Fotografija ob oglasu prikazuje obe stavbi, medtem ko leta 1922 omenjajo zgolj eno. Med drugo svetovno vojno so bili v dijaškem domu zapori. Obe stavbi dijaškega sta bili med vojno poškodovani. V prvo stavbo so se že jeseni 1946 lahko preselila dekleta, po obnovi druge stavbe pa so se vanjo preselili fantje. Danes stoji le še prvotna, na fotografiji leva stavba dijaškega doma. Ob ustanovitvi leta 1961 je tu nekaj časa svoje prostore imela Glasbena šola Kočevje, ki se je nato preselila v stavbo gimnazije. V letih 1960 do 1963 je tu bil Pokrajinski muzej Kočevje. Od leta 1996 stavbo upravlja Glasbena šola Kočevje. Vesna Jerbič Perko LG 55UJ ,99 Diagonala zaslona: cm (55 ) Smart TV Osvetlitev zaslona: Direct LED Format zaslona: 16:9 Tip resolucije: Ultra HD 4K Garancija: 2 leti Velikost je pomembna... SAMSUNG 65NU ,99 Diagonala zaslona: 165cm (65 ) UHD LED TV Ločljivost: UHD TV 4K, HDR Indeks kakovosti slike: 1300 PQI Priklop: HDMI (3), USB (2), WIFI vgrajen Garancija: 2 leti LG 75UK ,99 Diagonala zaslona: 75 (191 cm) Smart TV Osvetlitev zaslona: Direct LED Format zaslona: 16:9 Tip resolucije: Ultra HD 4K Garancija: 2 leti LG 65UK6950PLB 999,99 Diagonala zaslona: 65 (165 cm) Smart TV Osvetlitev zaslona: Direct LED Format zaslona: 16:9 Tip resolucije: Ultra HD 4K Garancija: 2 leti PLAČILO TUDI NA OBROKE STROKOVNO SVETOVANJE DOSTAVA NA DOM UGODNO FINANCIRANJE do 60 mesecev Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 A, 1330 Kočevje, gsm: 070/ , trgovina.jana@siol.com

20 Kočevska Kultura september Pesem v bunkerju 33. festival Vilenica, ki ga pripravljata Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica iz Sežane, je letos gostilo 15 tujih in 7 domačih pisateljev. Festivalsko dogajanje je od 4. do 9. septembra potekalo v jami Vilenica, hkrati pa tudi v Ljubljani, Celju, Hrastniku, Kopru, Lipici, Lokvi, Sežani, Štanjelu, Trstu ter prvič v Kočevju, ki je za prizorišče literarnega večera izbralo bunker Škrilj. Na festivalu se je predstavila vrsta kulturnih ustvarjalcev iz 16 držav sveta, letošnji naslov festivala Pisati in preživeti pa je opozarjal na marsikdaj zamolčano stran literarnega ustvarjanja, odnos med pisateljem in materialno resničnostjo, položaj umetnika v družbenem kontekstu, kjer je avtorsko delo vse manj ovrednoteno. V bunkerju Škrilj sta se predstavila lanski prejemnik nagrade Vilenica 2017, ukrajinski pisatelj Jurij Andruhovič, in ameriški pesnik, kritik in prevajalec Brian Henry. Ustanovitelj festivala Veno Taufer se je v uvodnem nagovoru ozrl na začetke festivala, ko je v kraški jami Vilenica uzrl priložnost, da 'odpre vrata naše tedanje domovine', saj je po njegovih besedah vsak smisel literarnega dogajanja srečevanje različnosti. Srečevanje pesnikov in pisateljev srednje Evrope je tako zraslo v festival, ki so ga nedavni nagrajenci oklicali za Nobelovo nagrado Srednje Evrope. Pisatelji smo zbiralci izkustev, današnje branje v tem prostoru pa je zelo posebna priložnost, je branje v bunkerju Škrilj opisal Andruhovič, ki je prozo začel pisati v sovjetski vojski. Po končanem študiju na ukrajinski fakulteti za tiskarstvo je odpotoval na študij v Moskvo, kjer je bil priča razpadu Sovjetske zveze. V burnem moskovskem obdobju je napisal svoj prvi roman, izkušnje svojega študija v Moskvi pa je opisal v romanu Moskoviada, ki je nedavno izšel pri Cankarjevi založbi, odlomek pa je prebral tudi občinstvu bunkerja Škrilj. Sam ne verjame, da bi morali imeti pisatelji aktivno vlogo v politiki. Da bi bil pisatelj politično koristen, mora ostati sam in individualen in zato včasih tudi prestopiti meje rutine in izreči tudi kaj heretičnega. Mislim, da je Vilenica neverjetna priložnost za evropske in svetovne pisatelje, da si delijo ideje, izkustva in navdihujejo drug drugega, je festival opisal ameriški pesnik Brian Henry, ki na univerzi v Richmondu v Virginiji poučuje angleščino in kreativno pisanje. Je avtor devetih pesniških zbirk, s slovensko poezijo pa se je srečal že pred 20 leti in jo ameriški literarni javnosti predstavil v revije Verse, ki jo je urejal med Pogovor z Jurijem Andruhovičem in Brianom Henryjem je usmerjala kočevska pisateljica Lela B. Njatin Foto: Žarko Nanjara letoma 1995 in Leta 1996 so posebno številko namenili tudi slovenskim pesnikom. Daleč največji vtis je nanj pustil Tomaž Šalamun, za katerega je dejal: Takoj sem vedel, da sem srečal izjemno posebnega človeka, kakršnega nisem srečal ne pred in ne za njim. Šalamun je napisal spremno besedo za njegovo delo Astronaut, Henry pa je v angleščino prevedel Šalamunovo delo Gozd in kelihi ter pesniško zbirko Knjiga reči Aleša Štegerja. Glavno nagrado festivala Vilenica je letos prejel nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow, v katerem je žirija prepoznala enega najmočnejših literarnih glasov srednje Evrope in enega najvplivnejših kritičnih mislecev sodobnega globalnega sveta. Kozmopolit Trojanow je bil rojen leta 1965 v Sofiji, a je šestleten emigriral v Nemčijo ter nekaj let pozneje v Kenijo, bival je tudi v Parizu in Münchnu. Ustanovil je založbi za afriško literaturo, ki jo redno prevaja, zdaj pa živi in ustvarja na Dunaju. Njegov opus obsega več kot 30 del, v slovenščini pa lahko beremo njegova romana Tajanje ter Zbiralec svetov. Žarko Nanjara Narava 2018 Kar 4142 fotografij je na pristalo v poštnem predalu kočevskega fotografskega društva, ki je že enajsto leto zapored pripravilo mednarodni salon fotografije Narava Dragulje z vsega sveta je na zgoščenkah poslalo kar 444 fotografov, od tega 81 Slovencev. Fotografsko društvo Grča Kočevje je znova razpisalo tri teme: narava, prosto in pokrajina, žirija v sestavi Stanko Lavrič, Marjan Artnak, Gorazd Golob in Willie Di Giulian pa je podelila različne nagrade. V vsaki temi razglasimo zmagovalno fotografijo, ki prejme FI- AP (International Federation of Photographic Art) zlato medaljo. Ravno tako v vsaki temi podelimo še po tri medalje, in sicer zlato, srebro, bron, razdeljene na PSA medalje (Photographic Society of America), FZS (Fotografska zveza Slovenija) in medalje Fotografskega društva Grča. Poleg medalj žirija v vseh temah podeli tudi diplome in častne omembe, je pojasnil Marjan Artnak, predsednik Fotografskega društva Grča Kočevje. Dodal je, da se po ocenjevanju žirije na osnovi rezultatov določita tudi najuspešnejši fotograf natečaja in najuspešnejši slovenski fotograf. Pred zaključnim dogodkom Narave 2018, ki bo 29. septembra, je že znano, da je oba naziva prejel Aleš Krivec iz Slovenije. Najuspešnejšemu slovenskemu fotografu vsako leto župan občine Kočevje podeli plaketo župana. Slovenski fotografi sicer dosegajo izjemne uspehe: od skupno 87 so usvojili 12 nagrad, dve tudi člana Fotografskega društva Grča Kočevje. Nagrade veljajo za veliko priznanje, avtorji pa za čudovite posnetke (za zdaj) ne prejmejo nobene denarne nagrade. V enajstih letih se je spremenilo kar nekaj stvari. Predvsem je bila pred enajstimi leti digitalna fotografija šele na začetku razvoja. Zdaj so tako tehnične in softwarske možnosti veliko bolj napredne in očiten je tudi napredek v tehnični in izrazni kakovosti fotografij, sam natečaj pa je ostal bolj ali manj v prvotni podobi. Katalog, ki ga vsako leto predstavimo na zaključni prireditvi, pa je z leti postal obsežnejši in veliko bolj kakovosten. FIAP vsako leto posebej oceni katalog in naš katalog je že šesto leto zapored prejel najvišjo oceno 5 zvezdic. Med podobnimi natečaji, ki pridobijo patronat FIAP (takih je pribl. 600 vsako leto po vsem svetu), se lahko manj kot 30 natečajev pohvali s to oceno, je razložil Artnak. Glede goljufanja, s katerim se spopadajo na precej natečajih, pa: Na našem natečaju je pomemben le v temi narava. Ta tema ima posebna pravila in točno določeno definicijo. Organizatorji in žirija se trudimo, da goljufe odkrijemo in jih izločimo. Še posebej smo pozorni na zmagovalne fotografije. Pred leti je bilo goljufanja več, kljub temu pa vsako leto odkrijemo kar nekaj primerov. Petra Šolar Zmagovalna fotografija v temi narava: Beheaded Foto: Davorin Tome, Slovenija PSA zlata medalja v temi prosto: Lady Mending Nets Foto: Lee Eng Tan, Singapur

21 Kočevska Kultura september S kamero zbirala spomine kočevskih Nemcev Dobrih sedem desetletij zatem, ko so s starši zapustili svoje domove na Kočevskem, se zdajšnji državljani Avstrije, Kanade in Združenih držav Amerike dobro spominjajo občutkov, ki so jih prevevali, ko so odhajali proti vlaku. Poleg oblek in živeža so s seboj vzeli predmete, ki so simbolizirali dom Kot da bi vedeli, da bodo tega našli šele čez pet let ali več. Spomnim se naše mačke, ki je sedela na kamnu na vogalu hiše. Želela sem jo vzeti s sabo, a je mama rekla, da Dr. Anja Moric, avtorica filma Globoko v srcu jo čutimo Foto: Petra Šolar je ne moremo, se spominja ena od 32 oseb, ki jih je dr. Anja Moric poslušala in snemala na različnih koncih sveta. Kočevski Nemci, ki so nekoč soustvarjali utrip številnih vasi na Kočevskem, so v etnografskem filmu, ki je bil na velikem platnu kočevskega kina premierno predvajan 5. septembra, povedali svoje plati zgodbe. Ni vse črno-belo, je poudarila dr. Anja Moric. Ustanoviteljica 4. kabalistična konferenca Zavoda Putscherle in raziskovalka na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v minulih treh letih s kamero v roki vstopila v številne domove kočevskih Nemcev. Zelo zanimivo je bilo slišati različne vidike in različne zgodbe, zato je bilo zbiranje gradiva lažje. Težje pa je bilo film rezati in zmontirati oz. spraviti v končno obliko, je dodala pred predvajanjem 76-minutnega filma. Včasih sem snemala osem ur v enem dnevu. Potem pa sem se morala za računalnikom odločiti, kaj bom vključila, česa ne. In zgodilo se je, da sem iz teh osem ur posnetkov uporabila le deset sekund. Etnografski film Globoko v srcu jo čutimo je kolaž različnih pričevanj ljudi, ki so morali zapustiti domove. Najprej so odšli na območje Brežic, po koncu vojne večinoma v Avstrijo, od tam pa na vse konce planeta. Njihove zgodbe se prenašajo na potomce, ki se v nasprotju s starši družijo ob drugih aktivnostih. Ne glede na to, ali so v New Yorku ali Clevelandu, pa imajo svojo stavbo, kjer se sestajajo, svoje izbore za miss Gottschee in svoje kranjske klobase. Da so bili zelo podobni Slovencem, prizna tudi ena od pričevalk, sicer pa je glavna sporočilnost filma, da je treba na dogodke gledati z različnih plati. Medtem ko učbeniki navajajo le dejstva ali pa prenašajo del ideologije, so pričevanja ljudi neprecenljiva ravno zaradi empatije oz. vživljanja v usode posameznikov. Petra Šolar Inštitut Kabala bo 20. oktobra v Kulturnem centru Kočevje organiziral že tradicionalno kabalistično konferenco. Letošnji naslov je Ljubezen integrira; tema bo predstavljena na dveh predavanjih: brezpogojna ljubezen in večna ljubezen. Konferenca je namenjena predstavitvi kabale, vendar predhodno znanje ni potrebno. Če vas duhovna tematika zanima, je to lepa priložnost, da se seznanite s sistematičnim pristopom do nezaznavnega. Novost je, da je konferenca mednarodna, saj jo bo inštitut le nekaj dni po gostovanju v Kočevju izvedel še v Gothengurgu na Švedskem in v Madridu. V teh krajih namreč delujejo učne skupine. Novost kočevskega dela pa je spiritualni ples, ki bo 20. oktobra v KCK-ju po zaključku predavanj. Vabimo plesalce posameznike in družine, da se pridružijo. Kabala spodbuja različnost življenjskega sloga, kar nas vodi v duhovnost, kjer je lahko dom za vsakogar in za vse. Ljubezen do bližnjega nas je zmožna združiti v prepleteno celoto, kjer lahko izkušamo poseben tip zadovoljstva, ki mu pravimo neomejeno zadovoljstvo oz. duhovnost. Kabala spodbuja različnost življenjskega sloga, kar nas vodi v duhovnost, kjer je lahko dom za vsakogar in vse! Ljubezen do bližnjega nas je zmožna združiti v prepleteno celoto, kjer lahko izkušamo poseben tip zadovoljstva, ki mu pravimo neomejeno zadovoljstvo oziroma duhovnost. Dušan Kaluža KOLUMNA Kaj imata skupnega Blejski strateški forum in Kočevsko Veliko več, kot se vam morda zdi na prvi pogled. Na kratko o BSF to je najpomembnejša mednarodna konferenca pri nas in ena najvplivnejših v srednji in jugovzhodni Evropi. Osredotoča se na regionalne in globalne izzive, rešitve na zapletena vprašanja pa pomagajo iskati ugledni domači in tuji strokovnjaki in strokovnjakinje z različnih področij znanja. Vsako leto se konec poletja na Bledu, slovenski prestolnici kremšnit, čeprav Kočevke in Kočevci vemo, da je to zares Kočevje, zbere svet v malem. Rdeča nit letošnje, že trinajste izvedbe je bila gradnja mostov, govorniki in govorke pa smo iskali tisto, kar nas povezuje, in ne deli. Na enem od panelov z naslovom State of the World (op. Stanje sveta) so razpravljali o kakovosti bivanja, inovacijah in napredku. Čeprav je človeštvo v zadnjih nekaj desetletjih napredovalo bolj kot prej v nekaj stoletjih, je dejala ministrica za srečo in dobro počutje v Združenih arabskih emiratih, ljudje nismo zato nič bolj srečni. Kazalci, s katerimi smo običajno merili napredek, resda kažejo, da nam gre vsem skupaj bolje, je še ugotavljala, a cena napredka je visoka. Ljudje naj bi bili vse bolj pod stresom in depresivni. BDP kot kazalnik gospodarske rasti in z njim družbenega napredka ne pove več vsega, če sploh kdaj je. Številne države in organizacije po vsem svetu zato kot pomembno vodilo pri oblikovanju politik vse bolj prepoznavajo tudi pomen dobrega počutja ljudi. In kaj vpliva na dobro počutje ljudi? Meni se recimo te dni trga od sreče, ko najdem kakšnega jurčka. Tako zelo, da bi lahko gobarila od jutra do večera. Vsak med nami ima gotovo seznam stvari, ki ga ali jo osrečujejo, ena stvar pa nam je skupna stik z naravo dokazano blagodejno vpliva na vse nas. Inštitut Maxa Plancka za človeški razvoj je pred natanko letom dni objavil rezultate dolgoletne študije, ki poudarja nekaj, česar imamo v Sloveniji, na Kočevskem pa še posebej, v izobilju. To, da so izmed stvari, ki jih povezujemo z naravo, prav gozdovi eno najučinkovitejših zdravil za telo in duha. V tem smo si bili precej enotni tudi udeleženci in udeleženke nedavnega usposabljanja iz interpretacije narave, ki nas je v okviru projekta Life Kočevsko za dva dni odpeljalo v epicenter slovenskih gozdov. V Kočevski Reki in na novo odprti Orlovi poti smo se šli spoznavanje narave in gozdne pedagogike, veliko priložnosti pa je bilo tudi za klepet. Prav tam sem izvedela za zanimiv koncept t. i. gozdnih vrtcev. Ste že slišali zanje? Gozdni vrtec ali gozdna šola pomeni, da se vrtec ali šola iz zaprtih prostorov pogosto preselita na prosto, na svež zrak, v naravo. Gozd postane učilnica in igralnica hkrati, ali kot pišejo na spletni strani enega od pobudnikov Mreže gozdnih vrtcev in šol, Inštituta za gozdno pedagogiko: Otroci v gozdu ne krepijo samo znanj s področja narave, matematike, slovenščine, ampak vsak otrok na najboljši možni način razvija svoje individualne sposobnosti, cel razred se razvija kot skupina in krepi se socialna mreža. Nemir, nepozornost, občutek utesnjenosti, stres, tekmovalnost, pomanjkanje samozavesti, ki jih pri naših otrocih opažajo pedagoški delavci, se v naravi umaknejo ustvarjalnemu navdihu in sodelovanju. Če sem si prav zapomnila, je v sistem za zdaj vključenih nekaj deset vrtcev in šol. Število sicer raste, a veliko jih menda raje vztraja pri tistem, česar so vajeni, kar poznajo in ne zahteva dodatnih naporov. Zanimivo, da smo tako na debatah v Kočevski Reki, kjer sta bila v ospredju doživljanje narave in belorepega orla, kot na Bledu, kjer smo udeleženci in udeleženke razpravljali o 'velikih' temah, kot so mir na svetu, varnost in sodelovanje, človeštvo in tehnologija, na koncu pogosto prišli do zaključkov, da se številni odgovori na najbolj pereča vprašanja današnjega časa skrivajo v izobraževanju. Šolski sistem, ki bi moral mladino pripravljati na gospodarstvo 21. stoletja ter izzive, ki jih narekujeta globalizacija in digitalna revolucija, pa očitno ostaja zataknjen tam nekje v industrijski revoluciji. Ustvarjen je bil v in za neke druge čase, v znamenitem RSA Animate prispevku o spreminjanju izobraževalnih paradigem pripoveduje Sir Ken Robinson: Naši otroci živijo v najbolj intenzivnem obdobju v zgodovini človeštva. Obkroženi so z informacijami, ki z vseh možnih platform tekmujejo za njihovo pozornost, od računalnikov do telefonov in na stotin televizijskih programov. Zato zlahka izgubijo pozornost. Ne le, da vsebina, ki jo podajajo, ne ustreza več potrebam, učitelji in učiteljice v zdajšnjem sistemu preživljajo kar težke čase tudi zaradi birokratskih nesmislov, ki jim ni videti konca. Namesto da bi se lahko posvetili poučevanju, pišejo obrazce, zbirajo podpise in soglasja za vse možno in nemožno. Na primer, kot sem ravno zasledila pri znancu na Facebooku: podpisujem... kam smo prišli Soglašam, da gre moj otrok na izlet z avtobusom. Dovoljujem, da se mojemu otroku odstrani klope, ki so že pritrjeni na kožo. Dovoljujem, da se mojemu otroku v primeru pojava uši v skupini otrok lahko pregleda lasišče. Kar nisem mogla verjeti, zato sem kopala še globlje po komentarjih: Dovoljujem, da se otroka (v vrtcu) namaže s kremo za sončenje (ki jo sam prinese)... dovoljujem, da se otroku da zdravilo, ki ga mora jemati redno... dovoljujem, da se otroku blaži posledice padca z vlažno krpo in mu da tableto proti bolečinam ter mu nudi nujno oskrbo do prihoda reševalne ekipe (pri težjih poškodbah) Ja, tu smo. Nekateri to že veste, mene je vse skupaj vseeno malo presenetilo. Vsaj v tej birokratizaciji smo, kot kaže, naš sistem že pripeljali naprej. Ko sem živela v Washingtonu, so šole pouk odpovedovale takoj, ko se je na nebu pojavilo nekaj snežink. Ker nihče ni želel nositi odgovornosti za morebitne padce na poti v šolo. Mar v to skrajnost z dovoljenji za odstranjevanje klopov sami drvimo bolj proti Ameriki in njeni birokratizaciji in manj proti gozdu, kjer je sreča doma. In ja, tudi klopi. Vsak starš pa se lahko po tihem vpraša, koliko je z vpletanjem v šolski proces sam pripomogel k tej papirni godlji. Foto: Grega Žunič, Viva mag. Nataša Briški

22 Kočevska Kultura september Kočevje in ples Dan odprtih vrat KCK Ob dnevu odprtih vrat je Kulturni center Kočevje povabil širšo javnost v zakulisje svoje večnamenske dvorane. Obiskovalci, med katerimi je bilo veliko najmlajših, so si lahko pobliže ogledali avdio in svetlobno tehniko, skrite kotičke v zaodrju ter umetniško razstavo del, ki so nastala v ateljeju KCK Mansarta. Dan odprtih vrat sta obiskala tudi nekdanja direktorja kina v Kočevju Stane Trdan in Ive Stanič, obiskovalci pa so na vodenih ogledih spoznali dolgoletno zgodovino kočevskega kina. Prve filme si je bilo na Kočevskem mogoče ogledati v letih po Kočevske mažoretke imajo dolgoletno tradicijo ukvarjanja s plesom. Korenine segajo v leto 1984, ko so začele usvajati prve korake in tehniko vrtenja palice. S tem je mesto ob Rinži plesu in novi dejavnosti dalo priložnost, da sta se počasi razvijala. Mažoretke so od tedaj osvojile veliko nazivov na državnih in evropskih tekmovanjih NBTA Zveze društev mažoretne in twirl tehnike Slovenije. Bile so in so še vedno organizatorice veliko prireditev. Imajo veliko mladih, ki jim palica in ples pomenita drugačen način druženja. Poleg slednjega pridobijo veliko vrednot in spretnosti, kot so občutek za ritem, koordinacijo, zavedanje telesa in odnos do njega, skupinsko dinamiko in občutek za estetiko. Znano je, da so mažoretke in plesalci tudi dobri učenci v šoli. Tudi zdaj, 34 let po ustanovitvi sekcije, se veliko ukvarjamo z izobraževanji mentoric in plesalk. Tako smo 27. maja 2017 v telovadnici OŠ Zbora odposlancev gostili inštruktorico twirlinga iz Italije Mariso Piroli. Na drugem seminarju za opravljanje izpita, ki ga potrebujejo solo in duo plesalke na evropskih in svetovnih tekmovanjih, je ta seminar obvezen del. V novembru 2016 je izpit opravilo 17 članic Zveze NBTA, v maju pa še dodatnih 22, kar je za kakovostno delo vnaprej zelo visoka številka. V nedeljo, 11. junija 2017, smo obiskale 16. DP NBTA v Ribnici. Naše članice so nastopile v tekmovalnem in prostem programu (31 mažoretk). 18 tekmovalk in en tekmovalec so pod mentorstvom Tonje Rožman Majnarič in Klavdije K. Potisk dobili priznanja v različnih kategorijah. Tudi v letu 2018 so si priplesale lepe rezultate. V solo nastopih Šana Mihor, 1. mesto, Vid Potisk, 2. mesto, Neja Erjavec, 3. mesto, Klara Bilbija, 4. mesto. Skupina mladink pa je v kategoriji plesanja z rekviziti osvojila 2. mesto v kategoriji z rekviziti in 1. mesto v kategoriji tradicionalna parada. Tako nas bodo rezultati z državnega prvenstva od 11. do 14. oktobra 2018 popeljali v hrvaško Istro, natančneje v Poreč, kjer bo 22. mednarodno tekmovanje Evropske zveze NBTA. prvi svetovni vojni, ko so večje kraje obiskovali potujoči kinematografi. Kočevski kino je svoja vrata odprl 19. avgusta 1935 kot Zvočni kino Marija in Jože Poje. Zakonca z bogatimi podjetniškimi izkušnjami sta Kočevarjem že predvajala gibljive slike, kot lastnika kinoprojektorja sta v hotelu Trst vrtela filme vsako nedeljo, od leta 1927 pa tudi zvočne. Kino je gostil tudi številne druge kulturne prireditve, medvojno bombardiranje pa je stavbo precej poškodovalo. Stavba je bila po vojni obnovljena in nacionalizirana, Kino Jadran pa je bil precej dobro Foto: Marjan Kapele Nekdanjo avlo kočevskega kina je krasilo ogromno filmskih plakatov Foto: Petra Šolar Vmes smo obiskali tudi mednarodno tekmovanje v Samoborju na Hrvaškem. Ob zaključku plesne sezone 2017/18 je bil 14. junija 2018 KCK v Kočevju poln naših plesalk iz KUD-a Godbe in plesalcev OK Založbe, ki jih trenira Nataša Babič. Prikazali smo izbor koreografij vsake skupine (Plesni vrtec Migifrigi, mažoretke cici, mladinke in članice, džez skupina, hip-hop). Po podelitvi priznanj in sladkanju smo se za sezono 2017/18 poslovili in se prepustili poletju ter počitnicam. Jesen je tu in ponovno začenjamo delovati. Vpisi v različne starostne skupine že potekajo. Delujemo v Kulturnem centru Kočevje (ponedeljki, srede in sobote) ter na vrhu kočevske Name (vse dni v tednu, od 18. do 19. ure). Vabljeni otroci, starejši od treh let. Vsem staršem članic in članov bi se radi zahvalili za dosedanjo podporo in sodelovanje. Novo sezono 2018/19 smo začele s prvim nastopom, ki je bil na velikem koncertu dveh slovenskih hip-hop glasbenikov 14. septembra v Gaju. Klavdija Križ Potisk obiskan, nekaj časa pa je dosegal večji promet kot oba novomeška kina skupaj. S prenovo pred tremi leti je kino dobil novo podobo, kilometri filmskega traku in stara Iskrina kinoprojektorja potrebna sta bila dva, saj je vsak kolut filma zadostoval le za polovico filma, kinooperater pa je moral poskrbeti za neopazen preskok slike pa so se umaknili digitalni tehniki. Ta je poskrbela, da se je v kočevski kino dvorani ob zaključku dneva odprtih vrat odvrtela filmska klasika To so gadi. Žarko Nanjara Mestni zajtrk 2,80 Mestna malica 4,50

23 LET GARANCIJE POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL KIA

24 Kočevska Kočevsko, skrivnostni gozd Slovenije september Kočevsko na 43. ribniškem sejmu Kočevsko smo tudi letos predstavljali na tradicionalnem 43. ribniškem sejmu, ki ga je obiskalo več kot obiskovalcev z različnih slovenskih krajev. Tokrat smo na stojnici poleg pestre turistične ponudbe predstavili tudi kulturni del abonmajskega programa, ki ga od jeseni dalje znova izvajamo v Kulturnem centru Kočevje. Obiskovalci so največ zanimanja pokazali za edinstven turistični produkt, za obisk bunkerja Škrilj in za vpis v gledališke abonmaje, s katerim si bodo popestrili dolge zimske dni. Povezovanje in sodelovanje sosednjih občin je izjemno pomembno, saj se tako stkejo bolj pristni in prijateljski odnosi, tako na osebnem kot tudi poslovnem področju. Prava priložnost za to pa je prav sejemska dejavnost. Tina Peček Skupaj zmoremo več! Skupaj z vami ustvarjamo promocijo vseh dogodkov v destinaciji, ki jih redno objavljamo na spletni strani, na socialnih omrežjih, v tematskih zloženkah in na drugih različnih prireditvah. Ker želimo postati stičišče vseh dogodkov, biti prvi z odgovorom na vprašanje vsakega obiskovalca oz. turista, ki bo obiskal našo destinacijo, vas vabimo k sodelovanju, da se nam pridružite z rednim obveščanjem o vseh aktivnostih in dogodkih do konca leta 2018, ki jih bomo z največjim veseljem promovirali. Dogodke (opis, datum, organizator, kraj, fotografijo) nam sporočite na naslov: tina.pecek@kocevsko.com. Kamp Jezero za štiri zvezdice? S 1. oktobrom tudi v Slovenijo vpeljujemo nov sistem kategorizacije nastanitvenih obratov, katerega ključna novost je uvedba standardov Hotel stars za hotele in posodobitev standardov za preostale nastanitvene obrate. Vsi nastanitveni obrati, med katere sodijo tudi gostišča, penzioni, kampi in kmetije, bodo morali kategorijo nastanitvenega obrata uskladiti z določbami Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, v roku pol leta od uveljavitve pravilnika. Izjema so nastanitveni obrati, ki jim je kategorijo dodelil ocenjevalec nastanitvenih obratov tem velja kategorija do izteka veljavnosti. Kaj je kategorizacija in kakšne novosti prinaša za ponudnike in uporabnike turističnih nastanitev? Kategorizacija je razvrščanje nastanitvenih obratov po vrsti, kakovosti opremljenosti in storitvah v različne kakovostne skupine kategorije. Označuje se z zvezdicami in načeloma velja pet let. Z novim sistemom kategorizacije pa je odgovornost za ocenitev nastanitvenega obrata v celoti prenesena na nastanitveni obrat, kar pomeni, da ta sam odloči, kdo bo ocenil hotel. Turistična ponudba nastanitvenih objektov po državi je velika, a večina turistov se ravno na podlagi kategorizacije odloči, ali bo ponujeno storitev uporabila ali ne oz. ali bo v turističnem objektu dopustovala. Namen kategorizacije je turistom zagotoviti nepristransko informacijo o kakovosti nastanitve. Kamp Jezero Kočevsko je v neposredni bližini Kočevskega jezera in je izvrstna izhodiščna točka za izlete v naravo kot tudi za obisk mestnega jedra Kočevja. V objemu zelenja ponuja posebno doživetje v lesenih 'glamping' hiškah in različne aktivnosti v neokrnjeni naravi. Glede na določene standarde in kriterije kategorizacije je bil ocenjen s tremi zvezdicami. Ocena je bila določena glede na Foto: Vasja Marinč trenutno ponudbo, ki jo kamp ima, in se nanaša na urejenost, videz, dostopnost, lokacijo, izvajanje in zagotavljanje servisa na recepciji kampa, infrastrukturo kampa, urejenost in označb parcel, urejenost in čistočo sanitarij in preostalih splošnih karakteristik kampa (pohodnikom in kolesarjem prijazna nastanitev, okolje, otroška igrala, življenje v kampu, ločevanje odpadkov). Turisti v ponudbi pričakujejo čedalje več, več novosti, dodane vrednosti in razvajanja. Seveda pa je vsakemu turističnemu ponudniku nastanitev v interesu, da je konkurenčen na trgu in prav s tem zvišuje kakovost celotne in svoje ponudbe, ki bo s 1. oktobrom najpomembnejši dejavnik pri določanju kategorizacije. Tako Kočevsko s svojimi objekti, kot tudi preostali ponudniki nastanitvenih kapacitet, sledijo trendom v turizmu, željam vse bolj zahtevnih gostov in bodo v bodoče z novimi idejami kakovostno ponudbo posebnega doživetja v neokrnjeni naravi zagotovo poizkušali doseči še kakšno zvezdico več. Tina Peček Rubriko so pripravili v Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje

25 Glasbeni abo n M a KULTURNI CENTER KOČEVJE NAPOVEDUJE Koncert brezčasnih šansonov PETEK, 5. OKTOBER, VItA MAVRIČ - SPREhOD & Jaka Pucihar kvartet Kulturni center Kočevje ABONMA GLASBENI IN IZVEN SOBOTA, 13. OKTOBER, IVAN ZAK IN CRVENA JABUKA Športna dvorana Kočevje SOBOTA, 13. OKTOBER, ZAJČEK PRIMOŽ V MEStU ČARODEJSKA PREDStAVA KINO OKTOBER 2018 SOBOtA, , Kitajsko družinska animirana pustolovščina sinhronizirana SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK CAtS AND PEAChtOPIA SOBOtA, , Ameriška komedija VEČERNA ŠOLA NIGht SChOOL NEDELJA, , Ameriška družinska pustolovščina CRIStOPhER ROBIN ChRIStOPhER ROBIN NEDELJA, , slovenski biografski film PERO LOVŠIN ti LAhKO PERO LOVŠIN ti LAhKO PEtEK, , SOBOtA, , NEDELJA, , Ameriška animirana družinska pustolovščina MALA NOGA SMALLfOOt PEtEK, , Ameriški glasbeni film ZVEZDA JE ROJENA A StAR IS BORN SOBOtA, , Ameriški akcijski film VENOM VENOM NEDELJA, , Ameriška biografska zgodovinska drama PRVI ČLOVEK firts MAN PEtEK, , Ameriški domišljijski mladinski film hiša ČAROBNE URE the house with A CLOCK IN ItS walls MLADINSKI ABONMA IN IZVEN SOBOtA, , Ameriški triler težave V MOtELU EL ROyALE BAD times At the EL ROyALE NEDELJA, , Ameriška animirana družinska pustolovščina MALA NOGA SMALLfOOt NEDELJA, , Ameriški glasbeni film ZVEZDA JE ROJENA A StAR IS BORN POČItNIŠKA MAtINEJA PONEDELJEK, , slovenska mladinska najstniška kom. kriminalka GAJIN SVEt GAJIN SVEt torek, , Animirana sinhronizirana družinska komedija LUIS IN VESOLJČKI LUIS AND the ALIENS SREDA, , Ameriška sinhronizirana animirana družinska pustolovščina hotel transilvanija 3 VSI NA MORJE hotel transylvania 3: A MONStER VACAtION Kulturni center Kočevje ABONMA OtROŠKI IN IZVEN Gledališki abonma SREDA, 17. in ČETRTEK, 18. OKTOBER, S trebuhom ZA KRUhOM PEtEK, , Komedija fantastično POPOtOVANJE fakirja, KI JE OBtIČAL V IKEINI OMARI the ExtRAORDINARy JOURNEy Of the fakir MLADINSKI ABONMA IN IZVEN NEDELJA, , Ameriški sinhron. animirani film RAČKA, RAČKA, GOS DUCK DUCK GOOSE NEDELJA, , Ameriški glasbeni film ZVEZDA JE ROJENA A StAR IS BORN SREDA, ZLO ZA PEtAMI It follows Kulturni center Kočevje ABONMA ODRASLI IN IZVEN A B O N M A PEtEK, , Ameriški domišljijski mladinski film hiša ČAROBNE URE PEtEK, , Komedija fantastično POPOtOVANJE fakirja, KI JE OBtIČAL V IKEINI OMARI SOBOtA, , Animirana sinhronizirana družinska komedija LUIS IN VESOLJČKI ČEtRtEK, , Poljsko, francoska, veliko britanska ljubezenska drama hladna VOJNA COLD war festival CANNES 2018 SOBOtA, , Animirana sinhronizirana družinska komedija LUIS IN VESOLJČKI LUIS AND the ALIENS ABONMA MALI MEDO IN IZVEN NOČ ČAROVNIC halloween SUROVO RAw KCK KINO KOČEVJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.

26 Kočevska Glavni odmor september Oskrbovancem doma podarili lesene klopi Vsaka organizacija je vpeta v okolje in nemogoče je, da bi delovala neodvisno od njega. Kot družbeno odgovorna ustanova, ki se zaveda vpetosti v lokalno in širše družbeno in naravno okolje, se je Gimnazija in srednja šola Kočevje (GSŠK) odločila prispevati k boljši kakovosti življenja in počutja oskrbovancev Doma starejših občanov Kočevje. Lesarska delavnica GSŠK je na pobudo Lidije Vardijan Žagar, direktorice Doma starejših občanov Kočevje, podarila svoje delo in za stanovalce doma izdelala štiri klopi Kočevarka, ki so jih v sklopu delavnice Festivala lesa zasnovale Hana Geder, Sara Hočevar in Tanja Štajdohar. Kot je povedala direktorica kočevskega doma starejših občanov, klopi odlično sovpadajo s preostalo leseno okolico in oživijo novi del doma. Želimo si, da bo donacija v veliko veselje in zadovoljstvo vsem, tako oskrbovancem kot njihovim obiskovalcem ter tudi zaposlenim v domu. Kot je zapisal Jim Rohn: Vsakdo potrebuje druge ljudi, ki mu bodo pomagali uresničiti sanje. Vsi potrebujemo drug drugega. Katja Hočevar Foto: Katja Hočevar Zrelostni preizkus na GSŠK 2018 Julija so bili znani rezultati poklicne in splošne mature letošnjega spomladanskega roka. Zlata maturantka Rebeka Kurnik z ravnateljico in razredničarko Foto: Bojan Štefanič Gimnazijski maturanti Foto: arhiv GSŠ Kočevje Vseh 10 dijakov, ki so se prijavili na poklicno maturo, jo je tudi uspešno opravilo. Dijaki so v povprečju dosegli 13,5 točke od možnih 23. Najuspešnejši dijaki so bili Melani Jolič, ki je dosegla 19 točk, Gal Klepac, ki je dosegel 15 točk, in Ana Kramžar, ki prav tako dosegla 15 točk. Na splošni maturi imamo na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje tudi letos zlato maturantko, saj je Rebeka Kurnik na maturi dosegla 30 točk. 8 od skupno 27 dijakov je doseglo 25 točk in več. Povprečno število točk je bilo 19,44, skupen uspeh pa 92,59 %. Vsem maturantom iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha v bodoče. Katja Hočevar Dobro jutro, socialno podjetništvo Podjetniški inkubator Kočevje je organiziral že tretje srečanje Dobro jutro, socialno podjetništvo, ki je potekalo pred hostlom Bearlog v Kočevju. Tema letošnjega dogodka, ki ga je odprl direktor Marko Stijepić, je bila Kupujem odgovorno. Zato je prvi mož inkubatorja poudaril pomen odgovornega nakupovanja, s katerim krepimo lokalno gospodarstvo. Skozi zgodbo enega evra je obiskovalcem predstavil, kaj pomeni za vsak evro, ki ga zapravimo za tuje izdelke, in kaj pomeni, če nakupujemo pri lokalnih ponudnikih. Zaključil je, da samozavedanje nakupovanja pri lokalnih ponudnikih pomembno, saj ne krepi zgolj lokalnega gospodarstva, ampak ima pozitivne učinke tudi na področjih ekologije in ustvarjanja dodatnih delovnih mest po principu od ljudi za ljudi. Mojca Žganec Metelko iz Združenja socialne ekonomije Slovenije je nadaljevala s poudarkom in pomenom kampanje Kupujmo odgovorno. Z njo želijo spodbuditi potrošnike k družbeno odgovornemu nakupovanju. Predstavila je zadnjo raziskavo, ki so jo opravili, in kaže, da so sicer ljudje pripravljeni nakupovati odgovorno, vendar pa ne razumejo pojma socialnega podjetništva, ne poznajo izdelkov in storitev, hkrati pa imajo zadržke pri nakupih. Poudarila je, da se je treba zavedati, da obstajajo tudi primeri dobrih praks, kot sta recimo Splošna bolnišnica Šempeter in Vrtec Trbovlje, ki pri lokalnih ponudnikih nakupujeta sadje in zelenjavo oziroma pralne pleničke. Dogodek je nadaljevala ravnateljica Osnovne šole Ljuba Šercerja Jožica Pečnik, ki je predstavila socialno podjetništvo znotraj šole in aktivnosti, v katere je šola vključena. Z lokalnimi podjetji, kot je Recinko, sodelujejo pri vključevanju otrok v procese dela, prav tako pa dobro sodelujejo s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje in Zadrugo Zakladi Kočevske. Pohvalila pa je tudi posluh Občine Kočevje, ki podpira razvojne in inovativne projekte ter zagotavlja različne oblike pomoči pri izvajanju projektov. Obiskovalcem in širši javnosti pa je ponudila v razmislek tudi, da bi morali pri otrocih že zgodaj začeti z vzgojo in pomenom odgovornega nakupovanja. Predstavitev je nadaljeval Jan Čibej, zaposlen na OŠ Ljuba Šercerja. Predstavil je aktivnosti, ki jih z otroki izvajajo: izdelovanje glinenih izdelkov, izdelovanje lesenih gajbic, pakiranje copat, pobiranje jabolk in pridelovanje jabolčnega soka ter izdelovanje lesenih hišic za prosto živeče mačke v Kočevju. Drugo polovico srečanja smo nadaljevali s predstavitvijo Zavoda Kočevsko, pri katerem se zavedajo pomembnosti sodelovanja z lokalnimi ponudniki in soustvarjanja lokalnih izdelkov na področju turistične ponudbe in kulinarike. Vesna Malnar Memedovič je predstavila ponudbo in storitve, ki jih izvaja Zavod Kočevsko, ter vizijo destinacije Kočevsko. Izpostavila je na dejanskih primerih, kako Zavod sodeluje z lokalnimi ponudniki, v hostlu ponujajo svojim gostom dnevno svež zajtrk, sestavljen iz kočevskih izdelkov. Zaveda se, da je razvoj in vlaganje v lokalno gospodarstvo pomembno, saj s tem raste lokalna ponudba, ki privablja zahtevne turistične goste, naglasila pa je tudi, da si v prihodnje želi še večjega sodelovanja z lokalnimi ponudniki, s katerimi bodo razvijali turistično ponudbo na Kočevskem. Dogodek je zaključila Polona Žalec iz socialnega podjetja Rokoroki in Reciklarne Novo mesto. Poudarila je, da v na dobrih 200 kvadratnih metrih lahko kupci najdejo zelo različne izdelke, kot so rabljeno pohištvo, oblačila, nakit ter preostale izdelke, ki bi normalno pristali na smetišču oziroma, kot sami pravijo, v Reciklarni je na voljo vse od igle do lokomotive. Izdelke, ki so uporabni, očistijo, popravijo in jih lahko tudi predelajo ter izdelkom s tem ustvarijo dodano vrednost ter jih vrnejo nazaj na trg. V Reciklarni ves čas spremljajo potrebe obiskovalcev in svojo ponudbo prilagajajo tudi glede na povpraševanje. Poleg nakupa rabljenih predmetov pa ponujajo tudi prevzem in dostavo na domu, pranje ter različna popravila, posebno pozornost pa namenjajo tudi popravilu starih koles. Z zadnjo predstavitvijo se je zaključil tudi uradni del, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevja pa je vse udeležence povabil na pogostitev, ki je bila, kot se spodobi za take vrste dogodkov, pripravljena v celoti iz lokalnih izdelkov. Andrej Mladenovič Domači jabolčni sok Letos, ko so jablane polne, si lahko naredite svoj sok. Zadruga Zakladi Kočevske namreč v sodelovanju z zadružnikom Binetom Likarjem omogoča, da svoj sadni pridelek predelate v sok ali kis. Na mobilni stiskalnici bomo vaša jabolka dobro oprali, jih zmleli in stisnili, mehansko filtrirali, sok kontrolirano pasterizirali in ga napolnili v steklenice ali embalažo 'bag in box', to je v vrečko v kartonasti škatli. Sok pa lahko natočimo v vaše steklenice s širokim vratom. Steklenice in zamaški morajo biti čisti. S tem zagotovite obstojnost soka vsaj leto dni. Priporočamo sicer, da si sok spravite v embalažo 'bag in box', saj zavzame manj prostora in zagotavlja daljši rok obstojnosti. To embalažo dobite pri nas, priskrbimo jo na mestu stiskanja. Potrebovali boste le zabojčke za lažje prenašanje soka. Sok iz vašega sadja je zagotovljen, če pripeljete vsaj 100 kilogramov jabolk. Če imate manjšo količino sadja, vam svetujemo, da svoja jabolka združite z jabolki svojih znancev. Zaradi lažje organizacije dela je naročanje na storitev obvezno. Prosimo vas, da se dogovorjenega termina držite, da ne bi prihajalo do prevelikih časovnih izgub. Cena pranja sadja, stiskanja soka in polnjenja je 40 centov na liter. Če pa se boste odločili za našo embalažo (3- in 5-litrske vrečke ali kartoni), boste za kos odšteli 75 centov. Foto: Primož Pahor Okvirni termini polnjenja so: Kočevje, pri gasilnem domu v Mahovniku ( september) Ribnica, pri stavbi Kmetijske zadruge (26. september 2. oktober) V oktobru, ko bodo zreli bobovci, bodo lokacije v Kočevju, Ribnici ter Kostelu. Najava datumov in lokacij bo objavljena v naslednji številki. Obvezno pa se morate naročiti, in sicer na telefonsko številko (Bine Likar). Mateja Žvab

27 Avtohiša Vrtin Kočevje Črnomelj +386 (0) Matic QUICK CHECK CENITVE POŠKODOVANIH VOZIL PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL NA ZALOGI PREKO 50 RABLJENIH VOZIL NA Z GARANCIJO ZALOGI PREKO 30 RABLJENIH VOZIL KAROSERIJSKA POPRAVILA TEST IN NASTAVITEV GEOMETRIJE PODVOZJA - OPTIKA SERVISIRANJE VSEH ZNAMK VOZIL ZA VAS POSKRBI MATIC OBRANOVIČ, KI VAŠE VOZILO ODPELJE IN PRIPELJE BREZ DOPLAČILA MEGANE OMEJENA SERIJA LIMITED + Prihranek do * 200 za nakup dodatne opreme ** *V prihranek je vključen redni popust višini Ob nakupu vozila in sklenitvi obveznega in osnovnega kasko zavarovanja za prvo leto prek Renault Financiranja prejmete še popust ob menjavi staro za novo v višini 600 ter dodatni popust v višini **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 za nakup dodatne opreme ali 300 za Pony by Renault. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,9 5,8 l/100 km. Emisije CO g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d 6b. Emisija NOx: 0,0219 0,06 g/km. Emisija trdnih delcev: 0, ,00129 g/km. Število delcev (x10 11 ): 0,01 0,99. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča AVTOHIŠA VRTIN d. o. o. Kočevje 21, 8340 Črnomelj SAMO 39 KM IZ KOČEVJA renault.si

28 Kočevska Ristanc september Gledališki tabor za osnovnošolce Če ste se te dneve potikali kaj ob reki Kolpi, ste nas morda celo opazili. 18 učencev in 8 mentorjev z OŠ Ljuba Šercerja, OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev in OŠ Zbora odposlancev. Od 22. do 24. avgusta. In ko je v goste prispel še dramski igralec Gašper Jarni, se je lépo začelo. Naša telesa so oživela v likih in podobah, predmetih in pojmih. Včasih za marsikoga kar malce presenetljivo, saj se še sam ni zavedal svoje igralske in animatorske prezence. Najbolj zabavne so bile ogrevalne vaje, ki jih je z nami izvajal zdaj že naš Gašper. Kaj vse smo se šli, kaj vse smo ustvarili. No, pa saj boste vse videli in slišali v prihajajočem šolskem letu. Ne bomo vas pozabili povabiti. Za tiste radovedne prišepnemo, da so nastale idejne zasnove za gledališko ustvarjanje. Mentorji pa so se posvetili stvaritvi za letošnje tematsko leto v okviru RTM Kočevska Ogrlica kultur. Po delu smo se sproščali v dobro ogreti Kolpi. Zvečer smo posedeli ob ognju in se pogovarjali. Kar nekaj. Iz našega repertoarja. Marsikaj smo si povedali in marsikaj smo slišali. Ambient, ki nam ga je prijazno odstopil Srečko Gabrič, nam je ponujal tridnevne užitke. Ob slovesu smo si bili vsi o nečem enotni: da se prihodnje leto spet udeležimo gledališkega tabora. Vsi! In Gašper! Suzana Puš Gledališki tabor v Bosljivi Loki Foto: Jožica Grmič Prvič v šolo V sto in še več let staro stavbo Osnovne šole Zbora odposlancev na Reški cesti (Bračičeva šola) je letos vstopilo 66 prvošolcev. Na prvi šolski dan so se skupaj s starši zbrali na sprejemu v dvorani Kulturnega centra Kočevje. Učenci tretjega razreda so zanje pripravili kulturni program. Prelevili so se v čisto prave gusarje, ki so pripluli s svojo ladjo in s seboj pripeljali tudi Piko Nogavičko. Saj veste, tudi ona mora v šolo. Nastopili so s šaljivimi pesmicami, deklamacijami in udarnim piratskim plesom na koncu. Kot se spodobi, je prvošolce nagovoril naš ravnatelj Peter Pirc. V njegovi navadi je, da učencem pove kakšno poučno zgodbo. Tokrat je pripovedoval o piratu, ki je, namesto da bi ropal zaklade, raje bral. Bral in srkal znanje iz knjig. Nagovoril je tudi starše in poudaril pomen sodelovanja med starši in šolo, kajti le s skupnimi močmi bomo vzgojili otroke z vrednotami, kot so spoštovanje, delo, poštenje, znanje, odgovornost Za njim je svoje male občane nagovoril še župan našega mesta Vladimir Prebilič. Z njimi je poklepetal in jim povedal, da morajo biti ponosni na svoj kraj. Po končani prireditvi so se prvošolci odpravili v šolo, kjer smo jih že nestrpno pričakovale učiteljice. Pred učilnicami so se poslovili od staršev in pogumno vstopili v razred. Srečali so nekatere znane, pa tudi nove obraze. Najprej so se predstavili, potem pa je nastopil najpomembnejši trenutek tega dne, svečana podelitev rumenih rutic. S tem so postali pravi šolarji. Starši so medtem v šolski telovadnici prisluhnili strokovnim delavcem, s katerimi se bodo njihovi otroci srečevali med šolanjem na naši šoli. Po uvodnem pozdravu pomočnice ravnatelja Magde Gornik so spregovorili še psiholog Peter Gradišar, svetovalna delavka Meta Rupar in knjižničarka Marjeta Šilc Marincelj. Nekaj nasvetov o prometni varnosti je podal tudi policist Marjan Ferko, o zobni preventivi pa je starše seznanil zobozdravnik Peter Jakovac. Ena ura je minila, kot bi mignil, in otroci so ponosno skočili v objem svojih staršev. Vsak je domov odnesel vrečko z reklamnimi letaki, urnikom, lesenim ravnilom ter darilom župana zastavo našega mesta. Dobili pa so tudi svojo prvo domačo nalogo pripraviti torbico z vsemi potrebščinami za naslednji dan. Za konec še besede, ki so jih pirati izrekli našim novim prvo- Foto: Katja Godeša šolcem in ki se jim pridružujemo vse njihove učiteljice: "Dragi prvošolci, želimo vam, da bi bili v šoli pridni, prijazni, delavni... Bodite veseli in razigrani kot Pika Nogavička in pogumni kot pirati. Srečno!" Aleksandra Stijepić Prvošolčki prestopili prag OŠ Stara Cerkev Ponedeljek, , je bil prav poseben dan za 34 prvošolčkov matične šole Stara Cerkev in štiri prvošolčke podružnične šole Željne, ki so v spremstvu staršev in sorodnikov prišli na svečani sprejem v šolsko telovadnico. Ob prihodu sta ravnateljica Sonja Veber in njena pomočnica Nataša Mavrin Corl vsakega otroka posebej pozdravili s stiskom roke in mu zaželeli dobrodošlico. Ob prihodu so prejeli rumeno rutico in se posedli na stolčke v prvo vrsto. Nato se je začela slovesnost. Ravnateljica je v svojem govoru namenila prijazen pozdrav tudi vsem staršem in vsem skupaj zaželela prijetno popotovanje skozi osnovnošolska leta. Izrazila je željo po dobrem sodelovanju z njimi in tudi učitelji, saj je to eden ključnih dejavnikov za dobro počutje in uspeh njihovih otrok in naših učencev. Vse zbrane je nato pozdravil in z enakimi željami nagovoril tudi župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič. Potem je v telovadnico prišel pravi čarovnik, ki je pokazal marsikatero čarovnijo, pričaral je tudi letečo mizo. Vsak učenec je nato prejel diplomo: Postal sem prvošolec. Sledilo je skupinsko fotografiranje. In ker pravega slavja ni brez tortice, so se učenci skupaj z učiteljicami odšli posladkat v svoji učilnici, vse preostale pa je ravnateljica povabila v šolsko jedilnico na klepet ob kavici. Po pogostitvi smo učiteljice odpeljale učence v jedilnico k svojim staršem, ki so jih že ponosno čakali. Tako je prvi šolski dan minil tako, kot mora: bil je Foto: Darko Mikulič poseben in nepozaben. Zdaj pa srečno in uspešno, dragi prvošolčki! Maja Šinkovec

29 Kočevska Ristanc september Uspešno šolsko leto 2017/18 Malo z zamikom se bomo ozrli na uspehe učencev v preteklem šolskem letu, ki je bilo za marsikaterega učenca na OŠ Ob Rinži zelo uspešno in zelo pestro. Ob koncu so ga seveda najbolj čustveno doživeli devetošolci, generacija 2003, ki se je proslavila s številnimi priznanji in pohvalami (odličen uspeh vseh 9 let šolanja, zlati bralec, zlati planinski znak, zlata nemška bralna značka ). Izjemno leto je za šahisti, ki so kot bisere na ogrlico nizali uspehe na državni ravni. Izpostavljeni so le posamezniki in ekipe, ki so prejeli najvidnejša priznanja. Najvišje priznanje šole gram uspeha so prejeli trije učenci: Jan Križ, Sergej Aćimović in Alja Pugelj. Vsi trije učenci so imeli vsa leta odličen učni uspeh, izkazali so se na številnih tekmovanjih z naravoslovno-matematičnega področja, saj so tako na regijski kot državni ravni večkrat posegli po najvišjih priznanjih. Alja in Jan sta tudi uspešna športnika, medtem ko je Sergej v preteklih letih dosegal najvišje uvrstitve na šahovskem področju na vseh ravneh tekmovanja, v šolskem letu 2017/18 pa se je izkazal tudi kot šahovski mentor mlajšim učencem. Šahist leta je postal Igor Jalovec, ki je na državnem prvenstvu v starosti do 9 let dosegel 4. mesto. Za šahistko leta je bila izbrana Nuša Nia Šertelj, ki si je na državnem prvenstvu do 8 let priigrala 2. mesto. Šahovsko ekipo leta sestavljajo Nuša Nisa Šertelj, Vanja Pugelj in Eva Robida, ki so na državnem prvenstvu do 9 let zasedle 1. mesto, ter Kiani Nia Šertelj, Lia Grišin in Ajša Delić, ki so skupaj z Prejemniki pohval in priznanj ob končani devetletki Foto: Petra Debelak Nušo Niso Šertelj na državnem prvenstvu do 12 let osvojile 2. mesto. Za naj športnici sta bili izbrani Tinkara Lavrič in Alja Pugelj. Tinkara Lavrič je zastopala šolo na vseh ekipnih košarkarskih in atletskih ekipnih ter posamičnih tekmovanjih. Letos je postala tudi igralka Košarkarske zveze Slovenije. Alja Pugelj je zastopala šolo in žela uspehe na atletskih tekmovanjih, 1. mesto si je pritekla na področnem in medobčinskem tekmovanju, na državnem pa se je uvrstila na 11. mesto. Naj športnik je postal Jan Križ, ki je uspešno zastopal šolsko ekipo za nogomet, rokomet in košarko na šolskih, občinskih in regijskih tekmovanjih. Za športno ekipo leta je bila izbrana ekipa fantov iz 6. in 7. razreda: Luka Artač, Žiga Kolmanič, Jan Stekič, Enej Šneler, Jan Stanišič, Adan Beširević, Urban Sevenšek, Dan Grmič, Kaj je tvoj recept za uspeh in zadovoljstvo? Jan: Da si sproščen, da uživaš v tem, kar delaš, in se ne obremenjuješ preveč, če kdaj kaj zafrkneš. Sergej: Dobra volja in veliko treningov. Alja: Da ne odlašaš in zdaj narediš, kar je treba. Dorin Ofak, Nejc Podlogar, Nejc Žvab in Anže Štimac. Ekipa se je v nogometu in košarki uvrstila na področno prvenstvo, v rokometu so bili tretji na medobčinskem prvenstvu. Ob koncu šolskega leta je iz vsakega oddelka po en učenec, ki se je še posebej izkazal s svojim prizadevnim delom, pozitivno naravnanostjo in uspehi, prejel majico z napisom Uspelo mi je. In res jim je! Petra Debelak Mesnine dežele kranjske, d. o. o. Agrokombinatska 63 Ljubljana Mesnine dežele Kranjske prodajajo nepremičnine, parcelna številka 502, k. o. Stara cerkev. Nepremičnine v naravi predstavljajo dva hleva in dvorišče v skupni izmeri 4264 m2, ki so primerne za vzrejo živali. Nepremičnine se prodajajo bremen in ostalih obveznosti oziroma dajatev proste, tako da jih lahko kupec začne uporabljati takoj po sklenjeni pogodbi. Za podrobnejše informacije pokličite Staneta Kranjca ( ) ali pišite na: stane.kranjec@jata-emona.si Mesnine dežele Kranjske d.o.o., Agrokombinatska 63, 1000 LJUBLJANA

30 Kočevska Izpostavljamo september Žalostna resnica V naših krajih je malo ljudi, ki ne bi imeli v spominu nekdanje družbe M - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Zgodovina te družbe, ki je v preteklosti obstajala pod različnimi imeni in v različnih organizacijskih oblikah, sega v čase kmalu po drugi svetovni vojni. Večino časa njenega obstoja so bile glavne dejavnosti proizvodnja mleka, prireja in predelava mesa. V minulih desetletjih so se razvijali in dopolnjevali tehnološki postopki obdelave zemlje, pridelave krme, reje živali in predelave mesa. Ob tem Porušeni hlev v Rajndolu Foto: Alojz Vidic so bili upoštevani vsi strokovni parametri, ki so se stalno dopolnjevali in kot taki vodili do odličnih proizvodnih in dobrih poslovnih rezultatov. Skrbno se je gospodarilo s površinami, živino in poslovnimi objekti. Če bi danes želeli nekomu pokazati kaj od tega, kar je nekoč bilo, bi ta videl zelo žalostno podobo tistega, kar je od nekdanje družbe še ostalo, marsičesa pa ni več. Na kmetijskem delu te družbe danes vidimo skoraj porušene gospodarske objekte in ostanke tistih, ki so že porušili. Taka slika se nam ponudi v Slovenski vasi, na Mlaki, na Oneku, v Koprivniku, v Kočarjih in v Rajndolu. Objekti, v katerih še teče proizvodnja, so zaradi nevzdrževanja v zelo slabem stanju tudi na Mlaki, v Cvišlerjih, v Livoldu in v Koblarjih. Od nekdaj sodobne in uspešne Mesarije je ostala le še nekdanja prodajalna pasje hrane. Hotel Valentin sameva zapuščen, neizkoriščen in nevzdrževan. Molznih krav na kočevskih farmah ni več mogoče videti na nekdaj obsežnih pašnikih na zelo zreduciranih pašnih površinah preživijo le krajši del dneva, tam pa se tako ali tako ne pasejo dosti, saj so nakrmljene v hlevu. Na jasli ne dobivajo več kakovostnega sena, travni in koruzni silaži so primešane velike količine močnih krmil, katerih pomemben delež tvori koruza v zrnu ali drugo žito, ki mu predhodno primešajo veliko količino kavstične sode iz Rusije in vodo, da se zrno zmehča. Kakšne so videti krave, krmljene na ta način, je zgodba zase, kakšna je kakovost mleka teh krav, pa tudi. Morda je pri tem dobro le to, da ga ne uživamo v Sloveniji. Osnovni vzrok za ta proces propada je v lastninjenju, kot sta ga narekovali politika in zakonodaja v devetdesetih letih minulega stoletja in pozneje. Kmetijsko gospodarstvo kot celoto je olastninil takratni Mercator. Čeprav je od kočevskega podjetja imel samo korist, je takratni Poslovni sistem Mercator z Zoranom Jankovičem na čelu odločil, da se iz Mercatorja odprodajo vse netrgovske družbe, najprej pa kmetijske. Tako je bila kočevska kmetijska družba v večini prodana farmam Ihan, Mesarija pa Krasu iz Sežane. Prodan je bil tudi hotel Valentin. Tako kot MDK je tudi kočevsko Mesarijo Kras z direktorjem Fondo na čelu uničil, farme Ihan, ki jih je vodil Marko Višnar, pa so ustanovile hčerinsko družbo GO-KO, prek katere so finančno izčrpavale kočevsko kmetijstvo, opustile so vsakršno vzdrževanje objektov na farmah in kmetijskih deloviščih. Tako so to nekoč zelo uspešno dejavnost pripeljale do stanja, v kakršnem je danes. Kakorkoli ocenjujemo njeno sedanje stanje, so možnosti za njen nadaljnji obstoj zelo vprašljive. O tem, kako so videti travniki, na katerih še tudi koncem avgusta stoji trava prve košnje, kolikšne so količine nedozorele gnojevke, ki se razvažajo po njih, in kako globoke so sledi 27 ton težkih prikolic za razvoz gnojevke in še o čem drugem pa bi se morale malo bolj pozanimati za to pristojne službe. Na podlagi vsega videnega ni težko ugotoviti, kdo so grobarji nekdanjega ponosa Kočevske. Alojz Vidic POLICIJA SVETUJE Policisti opozarjamo na drzne tatvine v domovih Policisti zaznavamo pojav drznih tatvin, ki se dogajajo v domovih, predvsem na vaseh in v osamljenih krajih. Žrtve so najpogosteje starejše osebe, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne, ko so preostali člani družine odsotni od doma zaradi službe, šole ipd. Kako delujejo drzni tatovi? Storilci teh kaznivih dejanj delujejo v skupinah. Z vozilom se pripeljejo v bližino stanovanjske hiše, kjer eden izmed storilcev pristopi do starejše osebe, po navadi na dvorišču ali na vrtu, in jo zamoti z raznimi pretvezami. Najpogosteje sprašujejo za pot, se zanimajo za nakup kakšnega stroja ali orodja, se izdajajo za osebe iz komunalnih ali telekomunikacijskih podjetij, pri čemer poizvedujejo, ali ste sami doma. Storilec, ki se pogovarja z občanom, je praviloma urejen in zelo vljuden ter daje videz poštene osebe. V tem času drugi tatovi, ki jih občani ne opazijo, vstopijo v hišo skozi odklenjena vhodna vrata ali celo odprto okno in preiščejo stanovanjske prostore. Pri tem najpogosteje kradejo denar in vrednejše manjše predmete (zlati prstane, uhane in verižice). Ko opravijo, neopaženi zapustijo stanovanjsko hišo in dajo znak storilcu, ki je zamotil občana. Največkrat ga pokličejo po mobilnem telefonu, na kar se on na hitro poslovi z izgovorom, da se mu mudi, ker ga kličejo iz službe ipd. Kako ukrepati, da ne postanemo žrtev tatov? Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe ter ne zaupajte neznancem, ki pristopijo do vas na dvorišču ali v okolici vašega doma. Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. Če imate doma gotovino, je ne hranite na enem mestu. Tatovi najpogosteje iščejo vrednejše predmete (denar, zlatnino) po predalih in omaricah v kuhinji, dnevni sobi in spalnici. Če se na vašem dvorišču ali v bližini stanovanjske hiše pojavijo sumljive osebe, z njimi opravite razgovor na varni razdalji (skozi okno, balkon ipd.), nikakor pa se z njim ne oddaljujte od svojega doma. Bili so primeri, ko se je storilec pretvarjal, da želi kupiti traktor, ki je bil pod gospodarskim poslopjem, kamor je nato zvabil tudi lastnika. V pogovoru s sumljivimi osebami vzbudite pri njih prepričanje, da niste sami doma in jim ne razlagajte o svojih sosedih in vaščanih. O pojavu sumljivih oseb obvestite preostale vaščane, zelo priporočljivo pa je, da o tem obvestite tudi policijo, ki bo na podlagi vaše informacije lahko pravočasno ukrepala in tudi preprečila morebitno izvrševanje kaznivih dejanj. Kako ukrepati, če postanem žrtev tatov? Če postanete žrtev tatov, o tem takoj obvestite policijo na številko 113. Pomembno je, da si zapomnite in zapišete čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, govora, morebitne posebnosti, kot so uhani, tetovaže, uporabljeno vozilo, znamka in po možnosti registrska številka ter smer odhoda). Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi ter ne pospravljajte in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili v stiku. Jože Tomec, vodja policijskega okoliša

31 Kočevska Izpostavljamo september Knjižnica Kočevje priporoča Martha Hall Kelly Dekleta španskega bezga Učila, 2018 Platnice knjige in naslov nas lahko premamijo in si knjigo izberemo iz povsem napačnega razloga. A to ni še en sproščujoči ljubezenski roman, lahkotno poletno branje. To je resnična zgodovinska zgodba o 'ravensbrüških gospeh', o poljskih 'zajkljah', na katerih so v koncentracijskem taborišču izvajali grozljive poskuse operacije. Spremljamo tri ženske zgodbe zgodbo žrtve, mučiteljice in rešiteljice. Resda je zgodba na trenutke moreča, a lila sproščujoče platnice nam skupaj z zgodbo sporočajo, kako se po vsem hudem življenje zgradi na novo, na novo zacveti, kot zacveti španski bezeg po dolgi, temni, mrzli zimi. Rosie Walsh Moški, ki ni poklical Mladinska knjiga, 2018 Tudi odslužene televizije končajo ob gozdnih cestah Napeta, obenem pa nežna ljubezenska zgodba o ljubezni in izgubi in vsem vmes. Povsem slučajno se srečata Sara Mackey in Eddie David in skupaj preživita sedem nepozabnih dni v hiši v gozdu. Razideta se z obljubo, da se kmalu vidita in slišita. Ampak Eddie ne kliče in se na Sarine klice ne oglaša. Zakaj? Zakaj, saj se vendar ljubita? Po neskončnih zakajih in ugibanjih Sara v globini svojega srca čuti, da za Eddiejev molk obstajajo resni razlogi. Ta razlog pa je, da drug drugemu nista povedala najpomembnejšega resnice. Rosie Walsh spretno plete zgodbo, bralec pomisli, da že ve, kaj se bo zgodilo, potem pa vas osupne z nepričakovanim preobratom. John Green Neskončen stolp želv Mladinska knjiga, 2018 Z avtomobili do vrat stanovanj Nestrpno smo čakali prevod novega romana enega najbolj branih in vplivnih sodobnih pisateljev Johna Greena. Preveden je bil prej kot v enem letu, za kar je treba posebej pohvaliti založbo Mladinska knjiga. John Green nas tudi tokrat preseneti z zgodbo, ki se začne kot kriminalka, razvije se v zanimivo in ganljivo zgodbo odraščanja in dozorevanja najstnikov. Glavna junakinja je 16-letna Aza, na videz srečna in uspešna najstnica, ki boleha za obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se izraža predvsem kot neobvladljiv strah pred mikrobi in okužbami, s katerimi se spopada tudi avtor. Ta ogroža vse, kar je lepega v življenju, prijateljstvo in seveda tudi mladostno ljubezen. Kako se poljubljati s fantom, če razmišlja le o tem, koliko milijonov mikrobov stopa v njeno telo? Roman je res odlično branje in predvsem ne olepšuje ničesar. Nicola Yoon Vse, vse Mladinska knjiga, 2018 Ker je bilo parkirišče desetletje na zasebni lasti, je morala občina po postavitvi parkomatov upoštevati mejo med zasebnim in javnim Prvenec jamajško-ameriške pisateljice Nicole Yoon govori predvsem o materinski ljubezni. Glavna junakinja 17-letna Madeline ima redko avtoimunsko bolezen hudo kombinirano imunsko pomanjkljivost (SCID), kar pomeni, da ne sme nikoli iz hiše in nihče, razen njene matere in negovalke, ne sme k njej. Mati je zdravnica, zanjo skrbi strokovno in požrtvovalno. Nekega dne se v soseščino preseli vrstnik Olly in med njima preskočijo iskrice. Kako stopiti v stik, je naslednje vprašanje, a na srečo imamo Internet in mlada se zbližata. Sprva na daljavo, vendar ljubezen premaga vse ovire in Madeline in Olly sta si vse bližje. Toda s tem se odprejo vse zamolčane skrivnosti in nič ni več tako, kot je bilo. Roman je nedvomno zanimiv prav zaradi tega, ker ruši mite, materinska ljubezen ni vedno nekaj dobrega, lahko tudi duši in omejuje in internet ni vedno nekaj slabega, pomeni tudi komunikacijo in povezovanje. Tudi ta roman je za vse generacije in velika uspešnica.