r e v i j a magazine 2/2006 š tev i l k a N o. 2 6

Transcription

1 r e v i j a magazine 2/2006 š tev i l k a N o. 2 6

2 foto JM Kolofon Izdajatelj: Aerodrom Ljubljana, d.d., Zg. Brnik 130a 4210 Brnik aerodrom zanj: Vinko Može uredniška zasnova in realizacija: Aerodrom Ljubljana in Fit media d.o.o. odgovorni urednik: Jože Volfand, Fit media d.o.o. oblikovanje: Maja Kresnik, Ag3 d.o.o. naslovnica: foto Peter Marinšek avtorji besedil: Vanesa Čanji, A.K., Sinej Hlastan, Barbara Hočevar, Helena Kojnik, Jak Koprivc, Janez Markošek, Mojca Mavec, Andrej Morovič, Jure Mežnaršič, Damjan J. Ovsec, Barbara Režek, Zmago Skobir, Irena Svoljšak, Dušan Sofrič, Vesna Tripkovič, Jože Volfand, Brigita Zorec fotografije: Dare Čekeliš, Miha Fras, F.A. BOBO, Sherpa, Tomaž Gregorič, Irena Habe, ISM, Tomo Jeseničnik, Janez Lapajne, Tomo Matelič, Jure Mežnaršič, Mina Mokar, C. Moutarde, Nataša Müller, Janez Resnik, Barbara Režek, Denis Sarkić, Vilma Stanovnik, Tinkara Zupan, arhiv STO, arhiv Riko prevod: Alkemist, prevajalska agencija lektura: Damjana Grčar, Martina Vozlič tisk: Tiskarna Ino, d.o.o., Celje naklada: izvodov spletna stran: Brnik, november 2006

3 Foto utrinki / Photo moments Uvodnik - Majhnost bo prednost / Small Size Will Be an Advantage Novice z letališča / Airport News Vaja»Letalska nesreča 2006«/»Aircraft Crash 2006«drill Intervju / Interview Nov terminal za tri milijone potnikov / A New Terminal for Three Million Passengers Tovorni promet / Freight traffic Brnik vstopna točka za blago iz Daljnega vzhoda / Brnik Entry Point for Goods from the Far East Letališče kot oglaševalski medij / Airport as an Advertising Medium Posodobitev Pokljuke, povsem nova Planica / Modernisation of Pokljuka, a Brand New Planica Turist gre tja, kjer lahko nekaj počne / Tourists Go Where They Have Something to Do Slovenski popotniki Brina Švigelj-Merat / The Slovenian Traveller Brina Švigelj-Merat V Parizu se pleše tango formalno, v Buenos Airesu s srcem / In Paris, Tango is Performed Formally, While in Buenos Aires It Comes from the Heart Intervju z dr. Aleksandro Kornhauster Frazer / Interview with Prof. Dr. Aleksandra Kornhauser Frazer Človek mora biti ustvarjalni sanjač / A person must be a creative dreamer Finska / Finland Tam, kjer fantje z dekleti na ramah tečejo na dolge proge / Where Boys Carrying Girls on Their Shoulders Run Long Distances Vatikan / The Vatican Sikstinska kapela je samo ena / There is Only One Sistine Chapel Maroko / Morocco Raj za lovce na suvenirje / A Haven for Souvenir Hunters Louvre po Da Vincijevi šifri / Louvre after The Da Vinci Code Mona Lisa še vedno z mistično tančico / Mona Lisa Still with a Mystic Veil Kot kaže, bo zima normalna / As It Seems, Winter Will Be Normal Kuhinja po svetu / Cuisine Around the World Praznične jedi niso brez simbolnega pomena / Festive Dishes Are Not without a Symbolic Meaning Več kakor rekordi / More than Mere Records Za ČSA Ljubljana med najboljšimi / Ljubljana among the Best for the Czech Airlines Dvojina je romantična / Dual is romantic (Ne)odkrita Slovenija Cerkniško jezero / Hidden Slovenia Cerkniško jezero Lake»Jezeru je, jezera nej!«(jezero je, jezera ni!) / There Is a Lake, There Isn t a Lake! Nasveti / Advice Rdeča luč za nekatere predmete / Red Light for Certain Items Potovalna kozmetika / Travel Cosmetics Lepota, urejenost in varnost / Beauty, elegance and Security Informator / Info Prireditve 2007 / 2007 Calendar of Major Events in Slovenia iz vsebine content 3

4

5 foto BOBO Janez Janša, predsednik vlade RS, in Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, pred odhodom na dvodnevno zasedanje v Helsinke, kjer je potekalo azijsko-evropsko državniško srečanje, ASEM Janez Janša, Slovenian Prime Minister, and Dimitrij Rupel, Slovenian Foreign Minister, before the departure to a two-day session of the Asian-European ASEM Summit 2006 in Helsinki. foto utrinki photo moments 5 Monaški knez Albert II., pred odhodom v domovino, stopa mimo častne čete, spremlja ga Ksenija Benedetti, šefinja protokola Republike Slovenije. Prince Albert II. of Monaco passing the Slovenian honour-guard company before his return home. He is accompanied by Mrs. Ksenija Benedetti, head of protocol of the Republic of Slovenia. Predsednik republike Arzejbajdžana dr. Ilham Aliyev je obiskal Slovenijo konec avgusta. The President of the Republic of Azerbaijan Mr. Ilham Aliyev visited Slovenia at the end of August. Državnega svetnika za zunanje odnose vlade ljudske republike Kitajske Tanga Jiaxuana je na ljubljanskem letališču sprejel šolski minister dr. Milan Zver. State Counsellor for External Relations of the Government of the People s Republic of China Tang Jiaxuan was greeted at the airport by the Minister for Education Mr. Milan Zver. foto BOBO Tomo Križnar ob vrnitvi v Slovenijo po srečno končani sudanski odisejadi. Tomo Križnar upon his arrival to Slovenia after a successfully concluded Sudanese Odyssey. foto BOBO foto BOBO foto BOBO

6 6 majhnost bo prednost small size will be an advantage Ni še tako daleč leto 2004, ko smo zaznali občutno rast prometa, in ko so bile napovedi o prihodnjem razvoju potovanj z letali sila optimistične. Na dejansko stanje in napovedi se je večina letališč po svetu, vključno z nami, odzvala s hitrejšimi in obsežnejšimi naložbami v posodabljanje in širitev infrastrukture. Letališča so postala večna gradbišča, saj so se potrebe po novih zmogljivostih porajale vedno znova in znova. A zadnje napovedi letalskih analitikov so že previdnejše in napovedujejo umirjanje rasti letalskega prometa. Vzroki so v padanju obiska spletnih strani največjih lastnikov letalskih sedežev, nestabilnosti cene letalskega goriva, vedno večjih varnostnih težavah in v (ne)učinkovitosti mega letališč. Ta so postala že tako velika in kompleksna, da marsikomu vzamejo preveč časa. Zapleteni varnostni pregledi na več točkah vstopa, pretovor prtljage in dolge poti od enega letala k drugemu potnike vedno bolj odvračajo. In kaj to konkretno pomeni za nas? Aerodrom Ljubljana se je v svoji preteklosti na spremembe uspešno pripravljal prej, preden so nas doletele. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo prehitevali dejanske potrebe. Ljubljansko letališče se je na podlagi dobro zamišljenih projektov in uspešnih dogovorov z domačimi in tujimi partnerji počasi prebilo na zemljevid Evrope, tudi sveta. Prepričan sem, da nas obdobje umirjanja rasti letalskega prometa, ki smo jo uresničili v zadnjih dveh letih, ne bo doletelo v enakem obsegu kot vodilne v letalskem svetu. Priložnosti za rast prometa je še veliko, glede na to, da se turizem v Sloveniji šele prebuja. Naša največja priložnost je regijskega značaja, ki sega čez meje naše države. Naši cilji gredo v smer vodilnega regijskega letališča za potniški in tovorni promet. Želimo postati turistično izhodišče za potnike tudi izven Slovenije. Regijski promet pridobiva na pomenu. Potniki in tovor se bodo vedno bolj izogibali mega letališčem, od naše iznajdljivosti, prilagodljivosti, predvsem od sposobnosti povezovanja in pripravljenosti na dialog vseh, ki krojimo nacionalno strategijo na tem področju, pa je odvisno, koliko jih bomo uspeli pritegniti prav k nam. V Sloveniji se je v preteklosti prevečkrat dogajalo, da so se neuspehi uspešno skrivali pod pretvezo majhnosti. Danes se, vsaj na našem področju, majhnost rima na prilagodljivost. In kot kaže, bo prav majhnost v prihodnosti naša prednost. Zmago Skobir, član uprave, Aerodrom Ljubljana, d.d.

7 Not much time has passed since 2004 when we recorded significant turnover growth and the forecasts for the future development of air travel were decidedly optimistic. The majority of airports around the world, including ours, responded to the actual state of affairs and the forecasts with accelerated and extensive updating and enlargement of infrastructure. Airports became eternal construction sites as the needs for new capacities arose again and again. fotografije JM 7 However, the latest forecasts by air traffic analysts are already more cautious and foresee a slowdown in the growth of air traffic. The causes for this are seen in the decline of visits to the websites of the largest owners of airplane seats, instability in airplane fuel prices, increasing security problems and the (in)efficiency of mega airports. These have become so large and complex that they take away too much time from most people. The complicated security checks at multiple entry points, cargo handling and long distances from one airplane to another are increasingly putting people off flying. And what does this concretely mean for us? The Ljubljana airport has successfully prepared itself for changes before they even arose. We can say without exaggerating that we overtook the actual needs. The Ljubljana airport slowly broke through and onto the European and world map on the basis of well-thought-out projects and successful agreements with domestic and foreign partners. I am convinced that the period of slowing down of the growth of air traffic turnover, which we realised in the last two years, will not hit us as hard as the leading companies in the air traffic world. There are numerous opportunities for turnover growth, especially considering the fact that tourism is still in the phase of awakening in Slovenia. Our greatest opportunity is of a regional character that transcends our state s borders. Our objectives are geared towards becoming the leading regional airport for passenger and freight transport. We wish to become a starting point for tourists going outside Slovenia as well. Regional traffic is gaining in importance. Passengers and freight will be avoiding the mega airports to an ever-greater extent and how many of these we will attract to fly with our airline is up to the resourcefulness, adaptability, and most of all our ability of integration and the preparedness for a dialogue of all of us shaping the national strategy in this area. In the past in Slovenia, it happened too many times that failures were successfully covered up under the pretence of small size. Today, at least in our field, smallness rhymes with adaptability. And as it seems, small size will turn out to be our advantage in the future. Zmago Skobir, Member of the Management Board of Aerodrom Ljubljana, d. d.

8 8 novice z letališča airport news foto JM Že prihodnje leto prenovljen terminal Gradnje prve faze novega potniškega terminala potniki na letališču ne morejo prezreti. Predmet prve faze gradnje, ki bo zaključena do julija 2007, je adaptacija obstoječega terminala, prizidek k obstoječemu terminalu in izgradnja prvega nadstropja, v katerem bodo odhodne čakalnice in mejni prehod. Nadstropje bo kasneje povezovalo že obstoječi terminal z novim terminalom T2, ki se bo začel graditi leta Za izvedbo objekta v štirih nivojih (klet, pritličje in dve nadstropji) bodo gradbinci SCT, ki so izvajalci del, uporabili kvadratnih metrov opaža, kubičnih metrov betona, 290 ton armature in postavili 244 ton jeklenih konstrukcij. Na objekt, kjer bo kvadratnih površin, bodo položili za kvadratnih metrov strehe in kvadratnih metrov fasade. Cel projekt je izvedbeno zelo zahteven, saj mora letališče med gradnjo obratovati nemoteno, prav tako pa morajo biti kljub gradnji izpolnjeni vsi standardi varovanja potnikov in prtljage. Veliko dela se zato opravlja v nočnem času. Celotna naložbena vrednost adaptacije terminala T1 in izgradnje povezovalnega hodnika do novega terminala znaša 12 milijonov evrov, vanje pa je poleg gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del vključen še nakup opreme, kjer so najpomembnejši štirje aviomostovi, skozi katere bodo potniki vstopali v letala. Aviomostovom bodo prilagodili tudi način parkiranja letal. Z adaptacijo in dograditvijo obstoječega terminala bo zadoščeno predvsem zahtevam schengenskega pravnega reda, ki zahteva fizično ločevanje prometa na domačega in tujega. Takoj po zaključku del prve gradbene faze bo Aerodrom Ljubljana začel z izgradnjo novega potniškega terminala T2, ki bo lahko na 36. okencih za prijavo na let v eni uri sprejel 850 potnikov ob prihodu in 850 ob odhodu. (BZ) The Terminal to be Renovated as Early as Next Year Passengers can hardly fail to notice the construction of the first phase of the new passenger terminal. The first phase of construction, which will be completed by July 2007, is the adaptation and extension of the existing terminal and the construction of the first floor which will house the departure lounge and the customs and border controls. This floor will later connect the existing terminal with the new T2 terminal, the construction of which will commence in For the execution of the 4 level facility (basement, ground floor and first and second floors), the SCT builders, the contractors for the work, will use 11,770 square metres of wainscot panelling, 3,300 cubic metres of concrete, 290 tons of rebar and will erect 244 tons of steel constructions. The builders will lay 3,640 square metres of roofing and 4,600 square metres of façade on the facility, which has a 6,000 square metres surface area. The entire project is very exacting in terms of execution as the airport has to operate without interruption during construction and all the security standards for passenger and baggage still have to be met. For this reason the more substantial works are carried out at night. The total investment in the adaptation of the T1 terminal and the construction of the connecting hallway to the new terminal will amount to 12 million. In addition to the construction, craftsmanship and installation works, this amount also covers the purchasing of equipment, the most important of which are four airbridges through which passengers will board the planes. The airplane parking system will be adapted to the airbridges. Fulfilment of the Schengen legal order provisions requiring the physical separation of domestic and foreign traffic is the primary concern of the adaptation and the extension of the existing terminal. Immediately following the first construction phase, Aerodrom Ljubljana will begin work on the new T2 passenger terminal that will accept 850 departing and 850 arriving passengers per hour with 36 flight check-in counters. V sneg in led na novo opremljeni Zimska sezona prinaša nekaj novosti pri postopku odstranjevanja snega in ledu s površin letal. Ena med njimi je uvedba nove biološko razgradljive protizamrzovalne tekočine, ki je zaradi nizke točke ledišča bolj učinkovita pri odstranjevanju ledu in manj občutljiva na padec kakovosti zaradi segrevanja. Druga pomembna novost je novo vozilo za razledenitev letal, ki je izdelano tako, da ustreza vsem zahtevam domačih predpisov in predpisov mednarodnih letalskih organizacij. Vozila za razledenitev letal sodijo med dražjo letališko opremo. Zanj je bilo treba odšteti več kot 140 milijonov tolarjev. (BK) foto JM

9 Največ čarterjev še vedno na grške otoke Število čarterskih potnikov je bilo čez poletje približno podobno kot lani. Najbolj zaželene destinacije med turisti so še vedno kraji ob Sredozemskem morju, in sicer predvsem Grčija (otoki Rodos, Kreta, Kos, Karpatos, Zakintos, Samos, Krf...), turška Antaliya, severna Afrika s Tunizijo, Egiptom in Marokom. Tudi letos so bila popularna letovišča ob Črnem morju (Burgas, Varna) in Jadranska obala (Dubrovnik, Brač, Split in Tivat). Med zanimivejšimi destinacijami to poletje je bila še Italija (Lamezzia Terme in Katanija), Malta in Španija (Palma de Malorca, Las Palmas). Največ čarterskega prometa je naredila Adria Airways, njeno ponudbo pa je zaokrožilo tudi dvanajst tujih prevoznikov. (JL) foto JM foto Sherpa Dve priznanji za Aerodrom Ljubljana Veronikino nagrado, ki jo za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji podeljuje Mestna občina Celje, je letos prejel Ervin Fritz za pesniški izbor Ogrlica iz rad. Ob desetletnici Veronikine nagrade je v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Fit media, organizatorica prireditve, podelila posebno priznanje, kristalni Friderikov stolp, Aerodromu Ljubljana kot sponzorju te pomembne prestižne literarne nagrade za poezijo. Friderikov stolp je prevzel Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljane. Aerodrom Ljubljana je prejel ob prazniku občine Cerklje na Gorenjskem še eno priznanje. Župan Franc Čebulj je izročil Vinku Možetu spominsko plaketo zaradi plodnega sodelovanja Aerodroma Ljubljane z občino, še posebej na področju urbanizma in gospodarskega razvoja. (JV) 9 Belgijci slabo poznajo Slovenijo Od maja dalje je prestolnica Evrope Sloveniji še bližje, saj ju poleg Adrie Airways povezuje še nizkostroškovni letalski prevoznik Wizz Air. Polnjenje Wizz Airovih letal v prvem mesecu letenja je bilo nekaj čez 60-odstotno, pričakuje pa se, da bo zasedenost do konca leta približno 80-odstotna. Predvidevamo, da bo zaradi te povezave Slovenijo v enem letu obiskalo vsaj novih tujih turistov. Ustanovni člani konzorcija SPOT, ki je bil ustanovljen z namenom, da pospeši letalski turizem v Sloveniji in STO, smo ocenili, da gre za priložnost, iz katere lahko slovenski turistični delavci ob primerni predstavitvi iztržimo več. Zato smo se odločili za organizacijo 10-dnevne promocije slovenskih turističnih produktov na posebnem razstavnem prostoru, na letališču Charleroi, ki ga dnevno obišče približno obiskovalcev. V času predstavitve smo v Slovenski hiši v Bruslju organizirali tudi novinarsko konferenco za belgijske, nizozemske in francoske medije. Obiskalo nas je tudi približno 25 belgijskih touroperaterjev in potniških agentov, ki jim je bila Slovenija na manjši delavnici predstavljena kot cenovno in prometno dosegljiva ter zanimiva destinacija za preživljanje krajših počitnic. Projekt se je izkazal za uspešnega, ugotovili pa smo, da Belgijci relativno slabo poznajo Slovenijo, zato bomo podobne akcije še ponavljali. (BZ) K Božičku odslej kar z letalom Na letališče prihaja nov redni letalski prevoznik. Eden od strateških ciljev Aerodroma Ljubljana je povezava ljubljanskega letališča s Skandinavijo. Cilj je že blizu realizacije, saj bo od aprila 2007 dalje finska letalska družba Finnair s 76-sedežnimi letali tipa Embraer 170 štirikrat tedensko letela med Ljubljano in Helsinkim. Zaradi dobrih povezav z državami bivše Sovjetske zveze in Daljnim Vzhodom se pričakuje, da bo letališče v Helsinkih za naše potnike postalo vozlišče za te destinacije. STO je septembra na Finskem in Švedskem organizirala delavnico, na kateri so nekatera slovenska turistična podjetja predstavila našo turistično ponudbo. Zanimanje Skandinavcev za Slovenijo ni majhno, o čemer pričajo tudi vnaprejšnje rezervacije letalskih vozovnic in turističnih paketov. Da bi se bolje seznanili z novo destinacijo, je Finnair za direktorje prodaje svojih predstavništev iz celega sveta organiziral letno prodajno konferenco prav v Sloveniji. (BZ) foto Finnair

10 10 foto JM V Adrii močno povečali promet V Adrii Airways, ki je največji partner Aerodroma Ljubljana, so v prvih devetih mesecih letošnjega leta prepeljali potnikov. V rednem prometu je v tem obdobju potovalo za 15 odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani. Prav tako so za 9 odstotkov povečali število letov in za 6 odstotkov izboljšali odstotek zasedenosti kabine na rednih letih. Dobrim fizičnim rezultatom so sledili tudi finančni, saj je družba v prvih devetih mesecih poslovanja iz rednega operativnega poslovanja ustvarila pozitiven izid. V letu 2006 so načrtovali 30 odstotno povečanje obsega tovora in letni cilj skoraj izpolnili že v mesecu avgustu. Predvidevajo, da bodo do konca tega leta dosegli 40 odstotno povečanje tovornega prometa v primerjavi z lanskim letom, kar je približno 10% nad planiranim obsegom. (AŠ) Nov vetrni generator na Stolu Planinsko društvo Javornik Koroška Bela je 29. avgusta 2006 ob Prešernovi koči na Stolu, najvišjemu vrhu Karavank, dalo slovesno v pogon nov vetrni generator. Tak alternativni in okolju prijazni vir energije bo zadovoljeval večino energetskih potreb Prešernove koče. Predsednik Planinske zveze Slovenije, Franc Ekar, ob otvoritvi:»... vsak tak energetski napredek pomeni veliko dobrega za gorsko naravo, saj vsak wat tako pridobljene energije pomeni zmanjševanje uporabe naftnih derivatov ali»kemije«akumulatorjev.«projekt seveda ne bi bil izvedljiv brez prostovoljnega dela domačih planincev in donatorjev. Otvoritvi je prisostvoval tudi veliki ljubitelj slovenskih gora, veleposlanik ZDA v Sloveniji, g. Tomas Robertson. Poleg največjega donatorja Elektro Gorenjske, ki se aktivno vključuje v pomoč pri elektrifikaciji planinskih postojank, je svoj delež k čistejšemu okolju prispeval tudi Aerodrom Ljubljana d.d. (JM) Priznanje za razvoj informacijskega sistema Inovacije so generator razvoja in ključni dejavnik zagotavljanja konkurenčnosti vsakega podjetja. Tega se v Aerodromu Ljubljana zavedamo, zato smo se prijavili na razpis za podelitev priznanj in diplom inovacijam v gorenjski regiji za leto Razpis je objavila GZS, območna zbornica za Gorenjsko. Prijavili smo dve inovaciji, Flight Information System in Check-in Information Display System ter za obe prejeli srebrni priznanji. Avtorji obeh inovacij so mag. Robert Rauch, Janez Lozinšek in Brane Remškar. Prenovljeni prometni informacijski sistem oziroma FIS (Flight Information System) je namenjen podpori upravljanja in izvajanja letaliških dejavnosti in predstavlja enega od ključnih gradnikov letališkega informacijskega sistema. (RR in BZ) foto JM foto DS V spomin na osamosvojitveno vojno Med številnimi slovesnostmi, ki so potekale junija v čast petnajstletnici osamosvojitve Slovenije, je bilo slovesno odkritje spominskega obeležja ob spominu na dogodke ob takratnem napadu JLA. Na letališču Ljubljana sta takrat izgubila življenje avstrijska novinarja in pripadnik TO. Slavnostni govornik je bil ob tej priložnosti mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, na fotografiji ob njem pa je tudi avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko. (BZ) Čez poletje so padali rekordi Kot kažejo podatki, bo Aerodrom Ljubljana leto 2006 zaključil s približno desetodstotno rastjo števila potnikov v primerjavi z letom V prvih devetih mesecih je letališče sprejelo in odpravilo nekaj več kot potnikov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in toliko, kot jih je bilo leta 2004 v celem letu. Čez poletje je bilo letališče večji del časa odprto non-stop. Žal so potniki kljub temu občutili precejšnjo gnečo. Največ potnikov, v enem dnevu, je bilo 30. avgusta, in sicer kar (BZ) Pred pticami nas spet varujejo sokoli Ptice so na letališčih potencialna nevarnost, saj lahko ogrožajo varnost letalskega prometa. Trki letal s pticami so vedno povezani z izredno visoko gmotno škodo, ogroženo pa je tudi življenje potnikov in ljudi na zemlji. Ptice se zadržujejo na letališčih predvsem zaradi razpoložljive hrane, vode ter prostora za počitek in razmnoževanje.

11 foto JM Zaradi geografske lege in okoljskih pogojev ima letališče Ljubljana v primerjavi z drugimi, še posebej obmorskimi letališči, relativno malo težav, ki jih povzročajo ptice. Kljub tej vzpodbudni ugotovitvi pa je na območju letališča nekaterih vrst ptic v zadnjih letih vse več. Te vrste so predvsem siva vrana, siva čaplja, rečni galeb in navadna kanja. Odločili smo se, da med ukrepe za zaščito pred pticami ponovno uvedemo tudi šolane sokole. Sokolarjenje je zelo učinkovita metoda preganjanja ptic. Poleg sokolov uporabljamo tudi druge metode, predvsem razpočke in svetlobne rakete. Uporaba sokolarsko šolanih ujed je eden od načinov, ki se uspešno izvajajo v skladu s ICAO priporočili za odvračanje ptic na številnih letališčih po celem svetu. (IS in BZ) Zgradili bomo»airport City«Leta 2005 je bil sprejet»odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1-glavna cesta GII-104 Kranj Moste (odsek ob letališču)«, s čimer so bili dani pogoji za prestavitev dostopne ceste do letališča in urbanistično urejanje območja poslovno logistične cone. Na podlagi sprejetih urbanističnih podlag oz. prostorsko izvedbenih aktov ter programov opremljanja zemljišč obeh območij bomo pristopili k pripravi investicijsko-projektne dokumentacije, pridobili dovoljenja ter komunalno opremili območje. Z načrtnim vlaganjem kapitala (iz evropskih skladov in v potencialni obliki javno-zasebnega partnerstva) v razvoj te poslovne cone oz. njeno komunalno opremljenost bi lahko povezali ponudbo in enotno upravljanje, predvsem pa zagotovili konkurenčne cene in konkurenčno ponudbo, zlasti v primerjavi s konkurenti iz tujine. Izredno atraktivno in propulzivno lokacijo osrednjega slovenskega letališča je potrebno v neposredni povezavi z logistično-poslovno cono razviti v prometni terminal v pravem pomenu besede. Gre za stično točko cestnih, železniških in zračnih poti oziroma mesto, kjer se pretovarja blago na različna prometna sredstva in je namenjeno skladiščenju blaga kot tudi drugim logističnim potrebam v procesu premeščanja blaga. Območje s približno 100 ha površine bo namenjeno prepletu letaliških in ostalih poslovno-logističnih dejavnosti, vezanih predvsem na letalski promet, pri čemer pa je približno 30 ha zemljišč namenjenih tudi drugim tržnim dejavnostim, komplementarnemu izvajanju osnovne letališke dejavnosti na tem območju (storitvene, poslovnotrgovsko-gostinske, turističnohotelske, skladiščne in servisne ter manjše proizvodne dejavnosti). Projekt naj bi bil končan do leta 2013, ko bi zaposloval ljudi in ponudil približno kvadratnih metrov poslovnih površin. (MH in BZ) foto TZ Prenosni monitor za dojenčke»že ko sem prvič rodila in sem zaradi težav s sinom v pogovoru s svojo pediatrinjo dr. Ivico Kopač ugotovila, da bi porodnišnica še kako rabila pulzni oksimeter, sem sklenila, da s prijatelji in znanci, vsemi, ki jih poznam, lahko prispevamo za nakup tega aparata. Akcija, ki sva se je lotili s sestro dvojčico Matejo, je takrat uspela, in ko sem pred dvema letoma rodila še drugega sina, sem se znova namenila pomagati porodnišnici. Glede na potrebe, smo - znova po nasvetu dr. Ivice Kopač - zbirali denar za prenosni monitor za spremljanje osnovnih življenjskih funkcij novorojenčkov. Spet mi je pomagala Mateja, s katero sva na precej naslovov znancev, prijateljev in poslovnih partnerjev naslovili prošnjo za donatorstvo. Zame je bil dragocen vsak prispevek, čeprav bi nam brez izdatne pomoči Aerodroma Ljubljana težko uspelo,«je ob zaključku dobrodelne akcije v kranjski porodnišnici povedala Maja Virnik. Novega aparata so se seveda najbolj razveselili zaposleni v porodnišnici, ki so do sedaj zgolj enega prenašali iz oddelka za intenzivno nego.»v naši porodnišnici se razveselimo vseh lepih dogodkov. Ne le tistih ob rojstvu zdravih otrok, ampak tudi takrat, ko nam hvaležne mamice z organizacijo donatorskih akcij pomagajo pri nakupu medicinske opreme,«je poudarila direktorica dr. Andreja Cerkvenik Škafar. (V.S.) foto VS Ob veselem dogodku so se v kranjski porodnišnici zbral:i organizatorki akcije Maja Virnik in Mateja Čadež, direktorica porodnišnice Andreja Cerkvenik Škafar, dr. Darko Gregorač, direktor komerciale Aerodroma Ljubljana Jure Mežnaršič, sestra Marija Močnik, dr. Ivica Kopač in sestra Lea Ahčin. 11

12 12 Helena Kojnik kriki»potnikov«in sirene na letališču cries of the»passengers«and sirens at the airport

13 V oblačni oktobrski soboti se je natančno ob 10. uri nad letališčem Ljubljana začel viti gost črn dim. Takoj so predirljivo zatulile sirene in komaj tri minute po vžigu litrov letalskega goriva so bili letališki gasilci že na kraju, kjer se je»zrušil«adriin Airbus s 152 potniki in šestimi člani posadke. Panične krike ranjencev, ki so jih na vaji Letalske nesreče 2006 pristno odigrali člani okoliških prostovoljnih gasilskih društev, so hitro preglasile sirene preostalih gasilskih in reševalnih vozil. Vrvež pred»prepolovljenim«letalom ni pojenjal skoraj eno uro. Med odlično markiranimi»krvavimi«potniki in lutkami z odtrganimi udi so švigali številni poklicni in prostovoljni gasilci, zdravniki in tudi ocenjevalci njihovega dela. Najhuje»poškodovani«ranjenci so potrpežljivo čakali v triažnem centru na prevoz v jeseniško fotografije MM Vozila iz posebnih materialov 95 odstotkov letalskih nesreč se zgodi na območju letališča, njihova značilnost pa je veliko število mrtvih in poškodovanih, načeloma pa vedno pride do kaosa. Specifičnost teh nesreč so tudi zelo visoke temperature ognja zaradi vsebnosti kerozina (od 1400 do 1800 C). Zato morajo biti za take nesreče letališki gasilci opremljeni z vozili iz posebnih materialov, da se lahko čim bolj približajo ognju. Taka vozila Aerodrom Ljubljana tudi ima. Ob letalskih nesrečah je potrebno računati tudi na preobremenjenost telekomunikacijskih linij, kar otežuje komunikacijo med različnimi službami pri reševanju. H kompleksnosti nesreče prispevajo še tujci na letalu, nepoklicani»gostje«, katerim mora policija preprečiti dostop, prometni zamaški na cestah, identifikacija trupel, čakajoči potniki in sorodniki v potniškem terminalu... foto TM in usklajuje delo intervencijskih služb, tudi zunanjih. V času formiranja kriznega štaba vodja prometa koordinira delo služb Aerodroma Ljubljana. Kako dobro smo pripravljeni na tovrstne nesreče, bo najbolj natančno pokazalo poročilo opazovalcev, ki ga bodo posredovali tudi Vladi RS. Pri reševanju je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske. 13 bolnišnico in Klinični center, kjer se je vaja, katere glavni namen je bil preveriti usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč ob takih nesrečah, nadaljevala. Zahtevno in kompleksno vajo, v kateri je sodelovalo 281 ljudi, sta pohvalila minister za zdravje Andrej Bručan in minister za obrambo Karl Erjavec. Uigranost in dobro medsebojno usklajenost različnih služb je izpostavil tudi poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in poudaril, da je bila letošnja vaja neprimerno boljša od podobne, ki je bila izpeljana leta Službe Aerodroma Ljubljana so prve, ki začnejo z obveščanjem in reševanjem v primeru nesreč na letališču. Varnostno operativni center (VOC) obvesti regijski center za obveščanje in ostale službe v skladu s shemo obveščanja. Skupaj z varnostno službo omogoči dostop intervencijskih vozil do mesta nesreče skozi varovane prehode in spremlja vožnjo po varovanih območjih. Prva, ki prispe na mesto nesreče, pa je tehnično-gasilska služba. Njeno delo je v prvi uri po nesreči ključnega pomena, saj vodi intervencijo na mestu nesreče Na kraju nesreče so bili prvi letališki gasilci, ki vodijo intervencijo. S pomočjo Pantherja, najzmogljivejšega gasilskega vozila, je bil požar zadušen v dobri minuti. Takoj, ko so pogasili požar, so gasilci začeli z reševanjem ponesrečencev. Deset minut po nesreči je bila na prizorišču tudi zdravstvena služba. Številke pomagajo k razporejanju ponesrečencev od lažje do najhuje poškodovanih. Tako zdravniki vedo, komu je treba pomagati najprej. Scenarij vaje je predvidel, da je bilo na mestu dogodka 58 mrtvih, 17 težko poškodovanih, 23 srednje poškodovanih, 20 laže poškodovanih in 40 nepoškodovanih, samostojno gibljivih.

14 14 Jože Volfand nov terminal za tri milijone potnikov a new terminal for three million passengers Več je potnikov, letos jih bo okrog , močno narašča tovorni promet. Pozna se vpliv slovenskega vstopa v EU in marketinških aktivnosti letališča. Vsak dan na letališču pristane in vzleti najmanj 50 letal. V tej naraščajoči gneči, ko postaja na Aerodromu Ljubljana že vse pretesno in skoraj poka po šivih, se je začela velika prenova terminala. Naložbeni ciklus se nadaljuje, nedvomno postajamo osrednje regijsko letališče v tem delu Evrope, je prepričan Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. Promet na ljubljanskem letališču, naj gre za potnike ali tovor, raste hitreje, kot ste pričakovali. Kako je letos? Ne bi mogel reči, da tega nismo pričakovali, saj smo se na nove priložnosti in večanje prometa pripravili. Res pa je, da je Slovenija z vstopom v EU prav pri prometu veliko pridobila, zlasti pri cargu. Tudi letos smo zelo zadovoljni. Potnikov bo več za 10 %, okrog , tovornega prometa za 15 %. To pomeni, da ga bo v celoti ton. Predvidevam, da bodo vsi ekonomski kazalci ob koncu leta ugodni. Nad planom. Je to zasluga slovenskega članstva v EU? V določeni meri zagotovo. A je tudi rezultat poslovnih odločitev Aerodroma Ljubljana, ki se je izrazito usmeril v trženje. Nismo se želeli spremeniti v letališko postajo. Kot delniška družba poslujemo in razmišljamo kot podjetje v tržnem okolju. Ustvariti moramo tak dohodek, da si zagotovimo sredstva za razvoj. To počnemo. Trga ne opazujemo, temveč tržne niše in priložnosti ustvarjamo s partnerskim povezovanjem. To, da smo zdaj v EU, je samo še pika na i. Mislite na to, da je zdaj poslovni interes za ljubljansko letališče večji? Definitivno. Žig na Aerodromu Ljubljana ima evropsko dimenzijo. Odpira vrata. Prevozniki in špediterji so spoznali prednosti in ugodnosti naše prometne lege. Logistično smo v prednosti v primeri s severom Evrope. DHL se je odločil, da pri nas postavi regijsko logistično središče. Prihodnje leto mu bomo predali novo skladišče. UPS bo prav tako močno povečal tovorni promet. Pa ni edini. Vedo, da izpolnjujemo vse pogoje, ki jih predpisuje zakonodaja EU, in da se pri nas izvajajo vsi veterinarski in drugi pregledi. Kadrovsko in tehnološko smo dobro opremljeni. Poleg tega pa, distribucija tovora z ljubljanskega letališča je konkurenčna. Ali je točno, da manjša, regijska letališča v Evropi nasploh postajajo bolj cenjena, pomembnejša? Velika letališča so polno zasedena. In bodo še bolj, ker bo letalski turizem rastel hitreje, kot bo mogoče izboljševati in povečevati letališko infrastrukturo. Sosednja letališča, kot so Gradec, Celovec, Trst in Zagreb, ne rastejo tako hitro kot ljubljansko letališče. Zato zaradi razvoja, naše dejavnosti in lege dejansko postajamo osrednje regijsko letališče v tem delu Evrope. Naložbe so potemtakem nujne. Nadaljujete z intenzivnim naložbenim ciklusom. Za potnike potrebujemo boljšo infrastrukturo. Zdaj smo že prepolni. Pri logistiki tovornega prometa in pri potnikih bomo v nekaj letih z naložbami ustvarili optimalne razmere. Zdaj za pretovarjanje blaga kupujemo križna dvigala in ostala transportna sredstva. Naš kader je usposobljen z licencami. Svetovni transporterji to vedo. Zato bomo Aerodrom Ljubljana razvijali kot križišče za distribucijo blaga po Evropi. Torej ne samo za slovenski izvoz ali uvoz. Zato potrebujemo opremo, skladišča in večje površine za parkiranje letal. Tovorni promet je za nas poslovna priložnost. Omenili ste razširitev letališke platforme za parkiranje letal. Zakaj? Zaradi tovornega prometa in tujih prevoznikov, ki nas oblegajo. Potrebujemo vsaj 4 do 6 novih pozicij. Ploščad bomo povečali med gradnjo terminalov. Podaljšati moramo vozno stezo, in sicer proti Vodicam. S tem bomo povečali zmogljivost in varnost vzletno-pristajalne steze, kar bi rad poudaril. Pričakujemo več letal. Nov potniški terminal bo grajen za 3,5 milijona potnikov. To bo za nekaj let dovolj. V eni uri bo lahko nov terminal oskrboval 850 potnikov v odhodu in prav toliko v prihodu. Terminal je zasnovan tako, da ga bomo lahko dograjevali in prilagajali povečevanju števila potnikov. In potniki? Potniški terminal boste prenovili postopno, v fazah. Za takšno pot smo se morali odločiti zaradi uvajanja schengenskega pravnega reda. A kljub temu, da je vse pri nas že pretesno, je ob vrhu Nata v Sloveniji letališče funkcioniralo brezhibno. Za potnike pripravljamo kar nekaj sprememb. Najbrž bo čekiranje prihodnje leto že v garažni hiši. V svetu že poznajo avtomatsko čekiranje, ki bo na našem letališču nova, dobrodošla storitev. Že prihodnje leto bo mogoč direktni vstop v letala skozi aviomostove, ti. fingerje. Sicer pa smo že povedali, da bomo takoj po razširitvi obstoječega terminala začeli graditi nov potniški terminal. Za tri milijone potnikov. Zgradili ga bomo do leta Kaj pa čez petnajst let? Nova poslovna cona vam bo omogočala sprejeti pet milijonov potnikov. Kaj bo okrog leta 2025, je samo ugibanje. A če se bo Slovenija razvijala kot letalska destinacija, potem je takšna napoved dokaj blizu resnice. Mi se tega zavedamo in smo prostor že rezervirali. Mislite pri tem na gradnjo poslovne cone, ki jo je kot enega prednostnih projektov uvrstila v regionalni razvojni program Gorenjska? Airport City. To je projekt. Izgradnja terminala in poslovno-logistične cone na skupni površini 100 ha. Airport City bo dopolnjeval osnovno dejavnost letališča, bi pa lahko pomenil močno razvojno spodbudo celotni Gorenjski. Samo izgradnja potniškega terminala in podvojitev potniškega prometa bo

15 15 fotografije JM

16 16 zaposlila 1000 delavcev. Poslovna cona z različnimi dejavnostmi še dodatnih Aerodrom Ljubljana že zdaj povečuje število zaposlenih. Ob koncu leta nas bo že 360, na začetku leta nas je bilo 330. Toda Airport City ni v nacionalnem naboru prednostnih razvojnih projektov. Točno. Ni, kar me čudi, saj projekt veliko pomeni za Gorenjsko. Enako začudenje je izrazil regionalni razvojni svet gorenjskih občin. Projekt je realen, povezuje letalski promet, prevoz blaga, turizem, podjetništvo in je izrazito v interesu Slovenije. Vlada bi ga morala podpreti s sredstvi EU. Aerodrom je kupil precej zemljišč, kjer bodo turistični, poslovni, trgovski, športno-rekreacijski in drugi objekti. V svetu so takšnim projektom naklonjeni. Z osrednjo vlogo Aerodroma Ljubljane. Letališče raste. Poslovanje kaže dobre finančne učinke. Razvojne možnosti niso majhne. Ne glede na nekatere signale iz zadnjega časa bomo uvedli schengenski red. To bo spet plus. Pri tem naj bi država sodelovala z nepovratnim denarnim vložkom 3 mio evrov. Prenova bo sicer stala 12 mio evrov, celotni terminal pa 50 mio evrov. Glede na to, da je država pomemben lastnik Aerodroma Ljubljane, so v zadnjem času zelo odmevale ideje, da naj bi država dokapitalizirala Adrio Airways s svojimi letališkimi delnicami. Zato teh namer ne razumem. Za nas je AA največji in najpomembnejši poslovni partner. Želimo, da tudi ostane. Zato spodbujamo sodelovanje z AA. Perspektiva nacionalnega letalskega prevoznika je zagotovljena samo v primeru, če bo postal sodobni evropski prevoznik. Na primer, za Adriatic. AA lahko dobro prodaja svojo blagovno znamko. A jo mora tržiti, iskati nove destinacije, nove partnerje. Rešitev za Adrio je v učinkovitejšem trženju, v zmanjševanju stroškov. Tudi Adria Airways bi naj iskala partnerje v Sloveniji? Zdaj jim promet lepo raste. To je dobro. Zdaj je v prometu konjunktura, bodo pa spet slabši časi. Povezovanja so nujna tako s tujimi partnerji, še bolj pa z domačimi. Kot primer bi izpostavil SPOT, ki je bil inovacija. Naše izkušnje z njim so dobre, danes združuje že približno 40 partnerjev in zaradi tega imamo danes v Sloveniji dva nizkocenovna letalska prevoznika. Ali je neorganiziranost glavni vzrok, da čedalje bolj glasno govorimo o stagnaciji slovenskega turizma? Prvič, mislim, da je osnovni problem še vedno razpoznavnost Slovenije. Drugič, vodilna podjetja v slovenskem turizmu so se odločila za investicije v hotelske kapacitete višjega razreda. Vmes pa obnova ostale infrastrukture zaostaja. Manjka nam povezovalec med velikimi turističnimi podjetji in malimi podjetniki, ponudniki storitev zunaj hotelov. Stagnacija je morda ujeta med razkorakom petih zvezdic ter slabo izvenhotelsko ponudbo in povezanih zgodb doživljajskega turizma. No, a nekaj se le premika. To, da premoremo najzanimivejši hostel na svetu, vedno boljšo ponudbo produktov dobrega počutja, je veliko. Da imamo najbolj čisto stranišče pod Tromostovjem prav tako. In da vse skupaj uporabljajo vedno številnejši letalski turisti, pripomore, da dober glas dežele seže vedno globje na tujih trgih. Nimamo pa ustrezne infrastrukture. Zdaj smo bolj prenavljali hotele, kot pa gradili nove. Ali vemo, kaj pomeni hotel s petimi zvezdicami? Kaj gost pričakuje, ko stopi iz hotela? V Sloveniji smo produktivni pri nastajanju turističnih strategij. In pri tem preveč samozadovoljni s tem, kar imamo. Poglejte, ko smo se v Bruslju na workshopu sestali s 25 agenti iz Belgije, večina Slovenije sploh ni poznala. V Bruslju! Ko smo se na Finskem pogovarjali o novi destinaciji, Helsinki, ni bilo bistveno drugače. Vendar pa je v zadnjem času več razumevanja za razvoj letalskega turizma. Je. S Slovensko turistično organizacijo dobro sodelujemo. Sprejeli so stališče, da Slovenija postane razvita letalska destinacija. Vlada to podpira, ker se zaveda razvojnih možnosti. To je lahko za slovensko turistično gospodarstvo velik korak naprej. Slovenija se ne more drugače razvijati kot preostale evropske države. Aerodrom Ljubljana bo z naložbami malo prehiteval, a to je nujno. Načrti? Želimo, da bi z Adrio Airways po Evropi skupaj nastopili z inovativnimi tržnimi prijemi. Povezali se bomo z novimi nizkocenovnimi prevozniki in rednimi prevozniki iz držav, od koder še nimamo letalskih povezav. Tam, kjer so novi potniki. In veliko bomo investirali. Zelo pa se bomo opremili za rast tovornega prometa. Kaj pa strateški partner? Mi ga ne iščemo, drugi nas ne, kakor kaže, pa nas tudi država še ne misli prodati. Kar je dobro in modro. V Evropi so letališča v pomembnem deležu v lasti države.

17 17 There are greater numbers of passengers (this year, the number of passengers will reach 1,335,000) and the freight traffic is increasing as well. There is a clear influence of Slovenia s accession to well. Our number of passengers will increase by 10% to around 1,335,000 while cargo will increase by 15%. This means that the total amount of cargo will be 14,000 tons. I believe that all economic indicators will be positive at the end of the year. Above what we have planned, of course. terms of logistics, we are in an advantageous position compared to Northern Europe. DHL decided to set up a regional logistics centre in our facilities. Next year, we will hand over a new warehouse to them. UPS will also considerably increase freight traffic. And they are not the only ones. They all know time, we will be able to create optimal conditions for passenger and freight traffic through the investments. Currently, we are in the process of buying hi-loaders and other means of transport for the handling of goods. Our staff is highly trained with suitable licenses. The world s transporters know that very well. This is why the EU and of the marketing activities of the airport. Every day, at least 50 aircrafts take off and land at the airport. In this increasing crowdedness when we are facing a severe lack of space at the Ljubljana Airport, a big renewal of the terminal has begun. The investment cycle is continuing, and there is no doubt that we are becoming a central regional airport in this part of Europe, says Mr. Vinko Može, President of the Management Board of Aerodrom Ljubljana, d. d. The traffic at the Ljubljana airport, passenger as well as freight, is growing faster than you expected it will. What is the situation this year? I could not say that we did not expect it since we have prepared ourselves for new opportunities and an increase in traffic. But it is true, that Slovenia has gained a lot with the EU accession, especially in cargo transport. We are very satisfied this year as Is this due to the Slovenian membership in EU? To a certain extent, this is definitely the reason. But it is also due to the business decisions of the Ljubljana Airport which were significantly geared towards marketing. We did not want to become just another airplane stop. As a limited liability company, we operate and think as a company in a market environment. We need to ensure such an income that will provide us with means for development. This is what we do. We do not monitor the market, but the market niches and create opportunities through partnership integration. The fact that we are an EU member state just provides an added value to all the above mentioned facts. Do you believe that business interest in the Ljubljana Airport is now higher? Definitely. The Ljubljana Airport trademark has a European dimension now. It opens doors. Transport and forwarding companies have recognised the advantages and benefits of our traffic location. In that we meet all the conditions required by EU legislation and that we perform all veterinary and other examinations. We are well-equipped both in terms of staff and technology. And apart from that, they know that cargo distribution from Ljubljana Airport is highly competitive. Is it true that smaller, regional airports are increasingly gaining in importance? All the major airports are completely congested. And this trend will continue because airline tourism will grow faster than our abilities to improve and expand airport infrastructure. Neighbouring airports in Graz, Klagenfurt, Trieste and Zagreb are not growing as fast as the Ljubljana Airport. So due to development, our activities and geographical location, we are becoming the central regional airport in this part of Europe. Investments are therefore urgent. You are continuing an intensive investment cycle. We need a better infrastructure for the passengers. At this point, we are almost completely congested. In a few years we will develop the Ljubljana Airport as a crossroads for Europe-wide distribution of goods. Hence, not only for Slovenian import and export. To achieve this, we will need equipment, warehouses and bigger apron since freight aircrafts are extremely large. Cargo is a big business opportunity for us. You mentioned the expansion of the apron. Why? Because of freight traffic and foreign carriers that are putting us under siege. We need at least 4 to 6 new positions. The apron will be enlarged during the construction of terminals. We need to lengthen the taxiway, which will be done in the direction of Vodice. Thus, we will increase the capacity and safety of the runway, which is the point we want to emphasise. We also expect more aircraft. The new passenger terminal will be designed to accept 3 million passengers. This will do for a couple of years. The new terminal will be able to handle 850 arriving and departing passengers in one hour. The terminal is designed in such way that it will enable further construction and adaptation to

18 18 an increase in the number of passengers. What about the passengers? You will renew the passenger terminal gradually, in several phases. We decided to act in this way due to the introduction of the Schengen legislation. But despite the fact that we are already heavily crowded, the airport functioned perfectly during the NATO Summit in Slovenia. We are preparing quite a few changes for the passengers. Next year, check-in will most probably be possible already in the garage building. Many airports worldwide already use the automatic checkin system, which will be a brand new and welcomed service here. Next year, a direct access onto the planes via the jetways will be possible. Otherwise, we have already announced that we will start with the construction of a new terminal as soon as the current one is expanded. This new terminal will accept 3 million passengers. The construction will be completed by What about 15 years from now? The new business park will enable you to accept five million passengers. We can only guess what will happen in But if Slovenia continues to develop as an airline destination, this kind of forecast is quite true. We are aware of this fact, which is why we have already reserved the necessary space. By saying this, are you talking about the construction of a business park, which was classified as one of priority projects in the regional development programme by the Gorenjska region? Airport City. That s the project. The construction of the terminal and a business park covering 100 hectares of land. Airport City will complement the basic activity of the airport, but it could also represent a strong developmental incentive to the entire Gorenjska region. The construction of the passenger terminal alone with an increase in passenger traffic will create 1000 jobs. A business park with different activities will create an additional 2500 jobs. The number of employees of Ljubljana Airport is already increasing. At the end of the year, we should reach the number 360, while at the beginning of the year, we employed 330 workers. But Airport City is not on the national list of priority development projects. No, it is not. Which seems odd to me since the project is extremely important for Gorenjska. The Regional Development Council of Municipalities of Gorenjska also expressed the same surprise with regards to this fact. The project is realistic, it connects airline traffic, transportation of goods, tourism, entrepreneurship and last but not least, it is of vital interest to Slovenia. The Government should support it with EU funds. The airport purchased several land plots where tourist, business, commercial, sporting and recreational, and other buildings will be located. Around the world, people are inclined to these types of projects. With the central role of Ljubljana Airport? The airport is growing. Business operations are showing good financial effects. Development possibilities are numerous. Regardless of some negative signals lately, we will introduce the Schengen regime. This will be another advantage. The state will help us with grants amounting to 3 million. The renovation will cost 12 million, and the entire terminal will cost 50 million. Bearing in mind that the state is an important owner of the Ljubljana Airport, there were ideas lately that the Government is to inject additional equity capital in Adria Airways with its own shares of Aerodrom Ljubljana. This is why I do not understand these intentions. For us, Adria Airways is the biggest and the most important business partner. We would like to keep it that way. This is why we support the cooperation with Adria. The future of our national airline is guaranteed only if it becomes a modern European airline. For the Adriatic, for example. Adria can sell its trademark well, but it needs to market it, seek new destinations and partners. The solution for Adria is in efficient marketing and cost cutting. Adria Airwaysis also supposed to be seeking partners in Slovenia? So far, their turnover is doing well? This is good. Now the economy is in the upwards cycle, but we will face tough times again. Integration is necessary with foreign partners as well as (perhaps even more important) with Slovenian ones. As an example, I would like to stress SPOT, which was an innovation.

19 Airport City je osrednji projekt v razvojnih načrtih Gorenjske. Airport City is the Central Project in the Development Plans of the Gorenjska Region 19 Our experience with it is good as today it comprises approximately 40 partners and due to this fact we have two no-frills airlines in Slovenia today. Is the lack of oranization the main reason for us increasingly talking about the stagnation of Slovenian tourism? Firstly, I believe that the basic problem is still the recognisability of Slovenia. Secondly, leading companies in Slovenian tourism have decided to invest in the upper-range hotel capacities while the renovation of remaining infrastructure is lagging behind. We are lacking links between big tourist enterprises and small entrepreneurs, service providers outside hotels. Stagnation is perhaps caught between the five stars of a hotel and a poor non-hotel offer and the so-called adventure tourism. But things are finally changing. It is very important that we have the best hostel in the world and a wide range of wellness products. It is also very important that we have the world s cleanest toilets under the triple bridge Tromostovje in Ljubljana. The fact that all these facilities are used by an increasing number of airline tourists helps our reputation to reach further on foreign markets. But we do not have a sufficient infrastructure. So far, we primarily renovated hotels and did not build new ones. Do we even know what a five-star hotel means? What does a guest expect when he/she comes out of a hotel? In Slovenia we are very productive in creating tourist strategies. And we are too selfcomplacent with what we have. When we met with 25 Belgian agents at a workshop in Brussels, most of them did not even know about Slovenia. And this was in Brussels! When we discussed a new destination, Helsinki, in Finland, the situation was more or less the same. Lately, however, there is more understanding for the development of airline tourism. Yes, there is. We cooperate well with the Slovenian Tourist Board. The board decided that Slovenia should become a developed airline destination. The Government supports this because it is aware of development possibilities. This could be a major step forward for Slovenian tourism economy. Slovenia cannot develop differently than other European countries. Ljubljana Airport will rush the investments a bit, but this is urgent. Plans? We would like to act jointly with Adria Airways across Europe to present new and innovative market approaches. We connect with low-cost airlines carriers and network carriers of countries where we do not yet fly. To where new potential passengers are. And we will invest a lot. And we will also equip ourselves for the growth of freight traffic. What about strategic partners? We are not looking for one and they are not looking for us, at least it seems that way. And the State does not plan to sell us yet, which is a good and wise approach. Across Europe, the states hold major stakes in airports.

20 20 Helena Kojnik brnik vstopna točka za blago iz daljnega vzhoda brnik entry point for goods from the far east Povpraševanje po letalskem tovornem prometu se je v Sloveniji povečalo. Zaradi selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo in vključevanja slovenskega gospodarstva v procese globalizacije, se letalski prevoz stalno povečuje. To opažajo na Aerodromu Ljubljana, kjer z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da je Brnik postal vstopna točka za blago z Daljnega vzhoda, namenjenega v Evropo.»Blago, ki se prevaža po tej poti, predstavljajo pretežno tekstilni, usnjeni in elektronski izdelki namenjeni evropskemu trgu. Slovenija lahko ima v teh prometnih tokovih lepo priložnost. Lega letališča je zelo dobra za dovoz blaga v južni del Evrope, opremljenost letališča pa je na primerni ravni. Seveda se bo treba večjemu obsegu prometa še dodatno prilagoditi, predvsem s širitvijo zmogljivosti letaliških površin (ploščadi) in z večanjem skladiščnih zmogljivosti. Bodoči razvoj bo moral upoštevati okoljske zahteve, obenem pa bo pomenil priložnost za ustvarjanje dodatnih delovnih mest v okolici letališča in na samem letališču,«pravi Jure Mežnaršič, komercialni direktor Aerodroma Ljubljana. Iz Združenih emiratov na Brnik Blago se iz kitajskih, malezijskih in drugih pristanišč z ladjami prevaža do Združenih emiratov, od tam pa z letali v Evropo, torej tudi na Brnik. Tukaj se blago pretovarja na tovornjake in potem potuje naprej po cesti do končnih prejemnikov. Operacija je zahtevna z vidika hitrosti pretovora, priprave dokumentacije in samega prevoza oziroma pravočasne dostave. Je tipičen primer intermodalnega transporta in prispeva k dodatnemu prihodku, ne samo Aerodroma Ljubljana, temveč tudi nekaterih slovenskih podjetij, katerih dejavnost je transport.»poleg tega se v kratkem obeta še nekaj podobnih primerov organizacije pretovornega centra na Brniku. Že z letošnjim oktobrom odpira, eden večjih operaterjev hitrih pošiljk na Brniku, vozlišče za šest destinacij na Balkanu, za drugega pa gradimo nov tovorni terminal. Potekajo pogovori za organizacijo še enega pretovornega projekta, tokrat za blago iz Izraela, ki je namenjeno v Evropo,«še dodaja Mežnaršič. Adria prepeljala 30 odstotkov več tovora kot lani foto JM Boris Rigler V prvih osmih mesecih letošnjega leta je Adria Cargo prepeljala 2420 ton tovora, kar je 29 odstotkov več kot lani. Za prevoze letalskega tovora so lani najeli Turbo Let 410, ki pa letos zaradi vse večjega povpraševanja po prevozu tovora ni več zadostoval. Zato so kupili novo letalo Saab 340A ter nato še eno enako letalo najeli. Najeti Saab 340 je prispel na Brnik v začetku tega meseca, že v oktobru pa bo začel z rednim prevozom blaga. Zaradi rasti tovornega prometa v Adrii Airways načrtujejo tudi najem reaktivnega letala večjih nosilnosti.»rast tovornega prometa je zagotovo posledica globalizacije in je hitrejša od rasti potniškega prometa. V nekaj letih pričakujemo približno 10-odstotno letno rast,«pravi Boris Rigler, vodja prevoza letalskega tovora pri Adrii Airways. Glede na to, da so letošnji letni cilji že doseženi, načrtujejo, da bo rast tovornega prometa v primerjavi z lanskim letom do 40-odstotna. Približno 70 odstotkov tovora je t. i. express cargo, preostalo pa je t. i. general cargo. Osnovna ideja je po Riglerjevih besedah povezati evropske cargo centre z Letališčem Ljubljana (kot izhodiščnim letališčem za povezave z glavnimi mesti na širšem Balkanu), z evropskimi centri (Frankfurt, Liege, Pariz) in naprej z Ameriko in Azijo. Svojo storitev prevoza letalskega tovora v družbi Adria Cargo dopolnjujejo s kamionskim prevozom, še vedno pa ohranjajo prevoz tovora znotraj potniških linij. SAAB 340 sodobno turbopropelersko letalo Saabovo tovorno letalo, ki ga uporablja naš največji letalski prevoznik, spada med sodobnejša turbopropelerska letala. Na letih do ene ure letenja lahko prepelje približno 3800 kilogramov, kar ga uvršča med zanimiva in zelo zaželena letala za prevoz tovora te velikosti, pravi njegov kapitan, Robert Brumen, vodja oddelka za kakovost operacij. To švedsko letalo so začeli razvijati v osemdesetih letih, v zračnem prometu pa je začelo leteti okrog leta Namenjeno je bilo prevozu potnikov, pozneje pa so ga modificirali tudi v tovorno letalo.»njegova največja vzletna teža je kg, leti pa s hitrostjo 500 km/h na višini čevljev (7500 metrov). Opremljeno je s sodobnimi navigacijskimi napravami, s katodnimi zasloni in je primerno za pristajanje ob zmanjšani vidljivosti,«je opisal novo pridobitev Adrie, Robert Brumen. foto JM Robert Brumen V UPS-u bodo razširili skladišče Povečanje povpraševanja opažajo tudi v največjem podjetju za dostavo paketov na svetu, v UPS-u, ki ima enega izmed svojih sedežev tudi na brniškem letališču. Rast v UPS-u ni nikoli pod 10 odstotkov letno, poudarja direktor UPS-a Slovenija, Goran Travner. Vzroka za to sta po njegovih besedah dva: prvi je čas, ki je vedno bolj dragocen, drugi pa je v storitvi, ki je vedno cenejša. V UPS-u so zelo zadovoljni z infrastrukturo ljubljanskega letališča, primanjkuje jim le prostora za vse večje

21 foto JM število pošiljk. Zato bodo do konca letošnjega leta razširili skladišča z montažnimi moduli.»trenutno potekajo pogovori z Aerodromom Ljubljana za razširitev. Potrebujemo čim več vrat za direktni dostop naših kombijev do blaga,«pravi Travner in dodaja, da z ljubljanskim letališčem letos pripravljajo še eno novost, ki bo zelo izboljšala okoliščine za stranke, a ta zaenkrat še ostaja skrivnost. foto UPS tudi brezplačni računalniški program, ki mu med drugim omogoča spremljanje pošiljke in obveščanje o njenem statusu,«pojasnjuje Travner. UPS omogoča več vrst storitev, zanimiv pa je ekspresni letalski transport, saj jamči dostavo do 12. ure naslednjega dne po vsem svetu. Že pri petminutni zamudi UPS povrne vse stroške prevoza. Pomembni storitvi sta tudi še t. i.»return service«pošiljanje s povratnico in t. i. COD (cash on delivery); UPS poplača stroške kupnine, če seveda pride do zamude.»letos smo uvedli še eno pomembno novost skenerje DIAD na katere se prejemnik elektronsko podpiše, njegov podpis pa gre avtomatično v sistem. Tako pošiljatelj vidi, da je prejemnik prejel pošiljko, in da je to njegov podpis.«21 Razkladajo od 10 minut do 10 ur Goran Travner V UPS-u prevažajo samo mednarodne pošiljke. Paket, na primer, prevzamejo pri stranki v Sloveniji, ga pripeljejo na Brnik, v skladišču opremijo z vso potrebno dokumentacijo in zvečer z letalom prepeljejo na Dunaj, kjer je prvo zbirno skladišče, in kjer se zberejo pošiljke s celega Balkana, preden gredo z Boeingom 767 v Köln. Tu se zbirajo pošiljke iz cele Evrope, se sortirajo po smereh in gredo nato naprej. Če je paket namenjen npr. iz Sarajeva v Slovenijo, potuje prek Dunaja. Da pride ves tovor na cilj pravočasno in brez poškodb, sta zelo pomembni dobra organizacija in predpriprava dela. Na ljubljanskem letališču za to skrbi vodja službe sprejema in odprave letal Boris Možek. Na kakovosten in hiter sprejem ter odpravo letal vpliva več dejavnikov. Na prvem mestu so zagotovo usposobljenost foto JL 13,6 milijonov pošiljk v zraku Prek UPS-a je mogoče pošiljati pisma (to pomeni vse, kar gre v kuverto velikosti A4, ne glede na težo), dokumentacijo in pakete, težke do 70 kilogramov. Stranka lahko vseskozi sledi svoji pošiljki.»vsak dan je v zraku 13,6 milijona UPS-ovih pošiljk in vsak dan se za vsako izmed njih točno ve, kje je. Vsakemu uporabniku ponudimo Boris Možek zaposlenih, dobra organizacija in predpriprava dela, ki se začnejo kar nekaj časa pred pristankom letala. Sama tehnologija dela omogoča hitro prilagajanje

22 22 vsakršnim odstopanjem od predvidenih aktivnosti znotraj operacij pri letalu. Velik pomen pri oskrbi ima tehnična opremljenost letala. Zelo pomemben pa je tudi čas pristanka letala.»čas raztovarjanja letala je odvisen od tipa letala, tovora in njegove pripravljenosti za prevoz. K temu nekaj prispeva tudi vreme, vendar vremenske razmere praviloma bistveno ne vplivajo na čas operacije. Glede na velikost letala, težo in specifiko tovora lahko traja razkladanje ali nakladanje od 10 minut pa vse tja do 10 ur,«pravi Boris Možek. Dodaja, da na ljubljanskem letališču v zadnjem foto JM času pristaja vedno več velikih in tudi največjih tovornih letal. Razpon tipov letal je od Turbo Leta 410, Saab 340, Antonova, Iljushina do Airbusa A300 in Antonova 124. Ta letala lahko prepeljejo od nekaj sto kilogramov do sto dvajset ton tovora. Pri raztovarjanju in natovarjanju se uporabljajo različni viličarji, dvižne ploščadi in dvigala.»pri posebnih vrstah tovora si pomagamo s posebnimi tirnicami in drugimi sklopi tehnične opreme, ki jih letalski prevoznik pripelje s seboj ali pa jih organiziramo mi in so prilagojeni zahtevam v letalskem prometu. Običajno že vnaprej poznamo težo in dimenzije tovora ter morebitne posebnosti, ki zahtevajo posebno ravnanje s tovorom. Na letališču imamo različno tehnično opremo, s katero si pomagamo pri hitrejšem in kakovostnejšem ravnanju s tovorom,«je še dodal Možek. Na Brniku okoli 30 špediterjev Na Brniku je okoli 30 špediterjev. Med njimi je tudi Feniksšped. Feniksšped se ukvarja s špedicijo, se pravi z organizacijo prevozov foto JM Marjana Dobnikar po morju, zraku in kopnem. Ima ekskluzivno pogodbo z velikim svetovnim podjetjem Expeditors. Kot ugotavlja direktorica podjetja, Marjana Dobnikar, raste pomorski promet še hitreje od letalskega.»letalske linije so z Daljnega vzhoda v Evropo prepolne, obratno pa letala letijo prazna,«pravi Marjana Dobnikar iz Feniksšpeda. Spremenjene razmere na trgu, velika ponudba različnih izdelkov s krajšimi življenjskimi cikli, zadovoljevanje želja in potreb vsakega kupca, koncept proizvodnje brez zalog,... zahtevajo od dobaviteljev oskrbo manjših količin materiala v krajših časovnih intervalih. Kakovostna logistična storitev pomeni zanesljivost, preprosto naročanje, sledljivost blaga, prilagodljivost glede količine, pravočasnost dobave, nepoškodovanost tovora itd. Zato transportne storitve naraščajo precej hitreje od drugih, predvsem proizvodnih gospodarskih aktivnosti, kar je razvidno tudi iz zelo živahnega dogajanja na Letališču Ljubljana. Rezultati in načrti vlivajo optimizem»znotraj Evropske unije je bil letalski prevoz tovora prvi prevoz v zračnem prometu, ki je bil liberaliziran. Zaradi tega so kakršni koli ukrepi države na tem področju izredno omejeni, še zlasti če vemo, kako je porazdeljena blagovna menjava Republike Slovenije. Določene možnosti vpliva države se kažejo v okviru priprave usklajenih programov razvoja letališč in državnih lokacijskih načrtov. Na območju letališča je namreč treba zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za tovorne terminale oziroma sprejem in odpremo blaga. V primeru letališča Ljubljana in letališča Maribor smo tako že postavljeni pred nalogo novega definiranja območja tovornega terminala, tudi v kontekstu zagotavljanja izvajanja predpisov Evropske unije o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti. Za uspešnost prevoza letalskega tovora na določenem trgu je pomembno dvoje: obstoj dovolj velikega generatorja/porabnika značilnega letalskega tovora in ustrezna logistična infrastruktura (letališče v povezavi s cestnimi, železniškimi in plovnimi

23 23 povezavami). Glede na strukturo letalskega tovora, ki jo zasledimo na letališču Ljubljana in letališču Maribor, v našem primeru očitno bolj manjka generator/porabnik letalskega tovora kot pa logistična infrastruktura. foto BOBO obsežne in visoke investicije ter spremembe tehnologije sprejema in odpreme tovora (blaga) na letališču. Prepričan sem, da bodo aktivnosti na področju prevoza tovora in hitrih pošiljk, ki jih izvajata Aerodrom Ljubljana, d.d., in Adria Airways, d.d., pospešile razvoj tega področja zračnega prevoza, kar bo pričakovano imelo tudi pozitivne posledice na tisti del slovenskega gospodarstva, ki potrebuje te storitve. Nenazadnje bo to olajšalo delo tudi špediterjem,«je izjavil mag. Franc Željko Županič, generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo v Ministrstvu za promet. The demand for airline freight traffic has considerably increased in Slovenia. Due to the movement of production into countries with lower labour costs and the accession of the Slovenian economy into globalisation processes, air traffic is constantly increasing. This fact is being noted at Ljubljana Airport, where they are happy to note that Brnik Airport has become an entry point for goods from the Far East entering Europe. The goods are transported from Chinese, Malaysian and other ports to the United Arab Emirates, and then to Europe by airplane. This includes Brnik. Here the goods are transferred to trucks and then continue their way by road to their final destination. The operation is demanding in terms of trans-shipment speed, the preparation of documentation, and the transport, i.e. delivery, itself. This is a typical case of intermodal transport which contributes not only to an increase in income for Ljubljana Airport, but also for other Slovenian transport companies. We are also preparing several similar examples of organizing a Franc Željko Županič foto UPS Glede na to, da se flote tovornih letal obnavljajo počasneje kot flote potniških (in tudi t.i. kombiniranih) letal, je s prevozom blaga običajno povezan tudi problem preveč hrupnih letal in s tem povezanimi omejitvami. V takih primerih Ministrstvo za promet vsako prošnjo za odobritev leta podrobno prouči in jo obravnava po načelu t.i. uravnoteženega pristopa. Statistični podatki za leta kažejo rahel padec obsega tovornega prometa, tako da razveseljujejo poslovni načrti Adrie Airways, d.d., ki v svoje operacije vključuje tovorna letala in se občutno usmerja tudi na zračni prevoz tovora. Seveda razveseljujejo tudi letošnji polletni rezultati na letališču Ljubljana, kar vliva optimizem. V okviru zagotavljanja zunanjih meja Evropske unije je Republika Slovenija na letališču Ljubljana zagotovila mejno kontrolno točko za vstop živih živali in blaga živalskega izvora (t.i. veto) ter rastlin (t.i. fito) na območje Evropske unije. Po potrebi oziroma v primeru upravičenosti bo to zagotovljeno tudi na drugih letališčih, če bi se za to pojavila upravičena potreba. Vedeti je namreč treba, da je to vezano za The goods being transported in this direction are mainly textile, leather and electronic products for the European market. These traffic flows are a very big opportunity for Slovenia. The location of the airport is extremely good for transporting goods into Southern Europe, while the equipment of the airport is on a suitable level. Of course we will need to additionally adapt to the increase in traffic, especially by expanding the airport surface area (runways) capacities and storage facilities. Future development will need to bear in mind environmental demands as well, but it will also represent a possibility to create additional jobs at the airport and in the surroundings of the airport as well, says Mr. Jure Mežnaršič, marketing director at Ljubljana Airport. trans-shipment centre at Brnik. Next October, one of the main express delivery operators is preparing a hub for six Balkan destinations to be located at Brnik, and we are currently building a new freight terminal for another. We are still negotiating the organisation of another trans-shipment project, this time for Israeli goods shipped to Europe, adds Mr. Mežnaršič.

24 24 nova ponudba, več prostora new offer, more space fotografije JM

25 25 CITY LIGHT, svetlobni napisi, obojestransko vidni in zaradi enostavne menjave motivov primerni za kratkoročne oglaševalske akcije pred potniškim terminalom na Brniku. OMNI, popolnoma nov in sodoben oglaševalski medij. OMNI je vsesmerni prikazovalnik, ki omogoča enak pogled na motiv vsem, ki ga gledajo v krogu 360. stopinj. V zadnjih letih postajajo letališča objekt pozornosti številnih oglaševalcev in agencij. K temu pripomore tudi širok razpon novih možnosti oglaševanja in tako postajajo letališča pomemben tržno komunikacijski medij. Novi in izboljšani obstoječi mediji na primeren način predstavljajo oglaševalce, bodisi korporativno bodisi v okviru posameznih oglaševalskih akcij v širšem prostoru. Planiranje in postavitev oglaševalskih teles morata biti deležna posebne pozornosti. Poleg osnovnega kriterija vidnosti je na letališču potrebno upoštevati še usklajenost s prometnimi tokovi in prometnimi informacijskimi sistemi. Aerodrom Ljubljana se v novo začetem obdobju prenove in razširitve svojih zmogljivosti usmerja tudi v posodobitev oglaševalske ponudbe na letališču. Prenovili in posodobili bomo celotno podobo oglaševanja na območju letališča, v novem terminalu ter na odprtih površinah. Izboljšali bomo ponudbo oglaševalskih površin in posvetili večjo pozornost našim strankam. V sklopu strategije družbe želimo tudi na tem področju postati

26 26 vodilno letališče v regiji. Našim oglaševalcem želimo ponuditi najboljšo predstavitev njihovih družb in produktov. Ne nazadnje, večji obseg oglaševalske dejavnosti bo ustvaril še kakšno novo delovno mesto kje v bližini letališča. Več kot tisoč istih zaposlenih vsak dan, teden za tednom, več kot 4000 istih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev, večkrat na mesec, več kot milijon obiskovalcev in spremljevalcev na leto, 1, potnikov na leto, bo videlo vaš oglas na letališču. In nekaterim bo to prva stvar, ki si jo bodo zapomnili, ko so prvič prišli v Slovenijo. Tudi vam in vašim poslovnim partnerjem bo prijetno, ko boste po prihodu na Brnik zagledali predstavitev vašega podjetja. (JM) ROLL LIGHT, več motivov na enem mestu ob dostopni cesti na letališče.

27 Izbirate lahko med restavracijo zaprtega tipa, VIP salonom, konferenœno sobo v potniøkem terminalu, ki sprejme do 30 oseb in uœilnico. Za veœja sreœanja je primerna konferenœna dvorana v poslovni stavbi Aerodroma Ljubljana, ki sprejme pribliæno 100 udeleæencev in je sodobno opremljena. Pred konferenœno dvorano je tudi veœnamenska avla, primerna tako za konferenœna kot druæabna sreœanja. Rezervacije in informacije lahko dobite na telefonski øtevilki You can choose from an exclusive private restaurant, VIP rooms, a conference room in the passenger terminal with a capacity of 30, and a lecture room. The conference hall in the Aerodrom Ljubljana business building is suitable for larger gatherings. It has all the latest conference equipment and a capacity of 100. It also has a multi-purpose hall or reception area that can be used for meetings and social events. For reservations and more information please call us on: +386 (0)

28 28 posodobitev pokljuke, povsem nova planica modernisation of pokljuka, a brand new planica Niti Pokljuka niti Planica ne čakata letošnje zime križem rok. Upravičeno. Oba športna centra sta vsako leto prizorišči največjih svetovnih tekmovanj. Toda organizatorji so vsakič v večji zadregi. Bo kmalu drugače? Borut Nunar Pokljuško strelišče

29 29 Biatlon dviga temperaturo pred TV Pokljuka je že nekaj let svetovno prizorišče velikih mednarodnih tekem v biatlonu. Letošnji svetovni pokal v biatlonu pa je znova potrdil športni in organizacijski sloves pokljuških tekmovanj. A tudi Pokljuka oziroma njen Organizacijski komite ne more držati križem rok, saj jim leta 2008 poteče A licenca za biatlonska prizorišča. Kaj bo treba storiti? Na vprašanja je odgovarjal Borut Nunar, sekretar organizacijskega komiteja Pokljuke. Kaj kažejo rezultati dosedanjih tekmovanj v biatlonu na Pokljuki, koliko športnikov je doslej sodelovalo, iz katerih držav in kakšen status ima Pokljuka v mednarodnem koledarju? Ponosni smo na dejstvo, da smo se obdržali v izredno močni konkurenci organizatorjev tekem za Svetovni pokal v biatlonu. Na posameznem tekmovanju za Svetovni pokal v biatlonu navadno nastopi preko 120 moških in 100 ženskih tekmovalk, za katere skrbi približno 230 spremljevalcev. Prihajajo iz povprečno 35 držav in z vseh kontinentov. To pomeni, da smo v dvanajstih ponovitvah Svetovnega pokala in enem Svetovnem prvenstvu na Pokljuki že gostili blizu 6000 tekmovalcev n njihovih trenerjev. In če upoštevamo, da vsak član ekipe na Bledu prespi vsaj 4 noči, potem nismo zanemarljivi tudi za turizem. Pričakujemo, da bomo glede na odločitev Mednarodne biatlonske zveze (IBU) tekmovanja na Pokljuki gostili najmanj do sezone 2009/2010. Seveda pa mora Pokljuka slediti vsem spremembam standardov in pravil za ta velika tekmovanja. Kakšna je svetovna odmevnost pokljuških tekem? Tekmovanja v biatlonu in biatlonski šport nasploh doživlja v zadnjih štirih letih pravi bum na področju gledanosti TV prenosov in tudi po številu gledalcev na biatlonskih stadionih (največji stadioni lahko danes sprejmejo preko ljudi, npr. Oberhof v Nemčiji). Zato ne preseneča silovita medijska odmevnost tega športa. Tudi na Pokljuki ne zaostajamo za ostalimi prizorišči in tako vsako leto beležimo prihod preko 100 predstavnikov različnih svetovnih medijev. Za ilustracijo naj povem, da si je zadnja tekmovanja na Pokljuki (marec 2006) skupaj ogledalo več kot gledalcev, skupna dolžina prenosov v štirih tekmovalnih dneh pa je bila več kot 60 ur. Živo sliko s Pokljuke na TV so spremljali v desetih državah (še en zgovoren podatek o biatlonu je, da si je tekmovanja zadnje sezone brez olimpijskih iger ogledalo 450 mio ljudi v Evropi). Kaj Pokljuki manjka in kaj bi radi razvili? Trenutno Pokljuka zadostuje A licenci za biatlonska prizorišča, vendar nam ta poteče v letu Tudi zaradi tega se na Pokljuki že dolgo pripravljamo na popolno posodobitev centra (ŠRC Pokljuka), kar zahteva licenca, zadostil pa bo tudi potrebe in želje obiskovalcev Pokljuke v vseh letnih časih in ne glede na prireditve. Načrti so že izdelani, smo v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj in seveda zbiranja sredstev (celotna investicija bo vredna več kot 6 mio EUR). Pri tem pa resno računamo tudi na sredstva iz strukturnih skladov EU. Želimo zgraditi nov centralni objekt s približno 50 ležišči in z vso gostinsko ponudbo, urediti umetno zasneževanje, asfaltno progo za smučarske rolke, postaviti Pokljuško vas kot repliko tipične pokljuške planšarije, povečati biatlonski stadion in strelišče, posodobiti tekaške proge in urediti sodobno telekomunikacijsko infrastrukturo. Vse skupaj bomo seveda urejevali po standardih, ki veljajo za Triglavski narodni park, katerega Borut Nunar del je Pokljuka. Obenem pa bi radi pritegnili k sodelovanju vse lokalne skupnosti na tem področju. Načrti za leto 2007? Najvažnejši cilj za leto 2007 je začetek gradnje Športno rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju. Izgradnja Centra bi bistveno ali odločilno pripomogla k ohranjanju biatlonskih tekmovanj na Pokljuki in ohranitvi naše dejavnosti na planoti. Kaj pomenijo pokljuške tekme za slovenski turizem? Prepričani smo, da so večje športne prireditve pomembne za slovenski turizem, saj preko vseh udeležencev in gledalcev v svet pošiljamo sporočilo o naših krajih. Prav tako prispevamo k statistiki nočitev na bližnjem Bledu. V zadnjem času, predvsem pa po vstopu Slovenije v EU, se vztrajno povečuje obisk tujcev, biatlonskih navdušencev, ki se potem radi vračajo k nam v Slovenijo. Sicer pa, dobrodošli na Pokljuki v času Svetovnega pokala v biatlonu med 17. in 21. januarjem Borut Nunar, Secretary of the Pokljuka Organisational Committee: What is Pokljuka missing and what would you like to develop? Currently, Pokljuka is sufficient for an A licence for biathlon venues; however, the license will expire in This is also why we have been preparing for the modernisation of the centre (ŠRC Pokljuka the Pokljuka Sports and Recreational Centre) on Pokljuka for a long time, a requirement for the licence and which will fulfil the needs and wishes of visitors to Pokljuka in all seasons, irrespective of the events offered. The plans have been drawn up and we are in the phase of obtaining building permits and of course, funding (the entire investment will be worth over 6 million). In this respect, we are also seriously counting on funds from EU structural funds. We wish to build a new central facility with approximately 50 beds and a complete catering offer, arrange for artificial snow-making, arrange an asphalted snowboard piste, construct the Pokljuka village as a replica of a Pokljuka Alpine dairy farm, enlarge the biathlon stadium and shooting range, modernise the cross country skiing track and provide a stateof-the-art telecommunication infrastructure for the facility. All of this will, of course, be carried out according to the standards applying for the Triglav National Park which Pokljuka is part of. Simultaneously, we would like to attract all local communities in this area to cooperate on the project.

30 30 Maketa nove planiške velikanke Planica, blagovna znamka Slovenije Če bodo projekti, ki jih je slovenska vlada uvrstila med prednostne v razvojnih letih , uresničeni, potem je Planica rešena. In planiška sramota, kot jo nekateri imenujejo, bo odpravljena. Primož Finžgar, generalni sekretar planiškega organizacijskega komiteja, je zamisel o gradnji nordijskega centra v Planici letos že predstavil na kongresu Mednarodne smučarske zveze na Portugalskem, saj Planica kandidira za svetovno prvenstvo v poletih leta Kaj se potemtakem obeta Planici, je razkril Primož Finžgar. Kakšno mesto je dobila Planica v razvojnih načrtih Slovenije? Vlada Republike Slovenije je v svoj dolgoročni načrt razvoja Slovenije uvrstila tudi projekt nordijskega centra v Planici. Prvi mejnik predstavlja leto 2010, ko bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih. Vizija Planice kot sodobnega nordijskega centra je bila predstavljena na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v okviru predstavitve kandidature za SP v poletih Kongres je letos potekal na Portugalskem. Zagotovo bo vloga države pri tem projektu, ki se ocenjuje na cca. 80 mio evrov, pomembna in bo temelj za razvoj ne samo nordijskega centra, ampak športa v Sloveniji v celoti. Ali bo planiška prireditev tudi v letu 2007 presenetila z nekaterimi programskimi novostmi? Programske novosti za prireditev, ki bo od , bodo dajali dogodku še večjo širino kot v preteklih letih. Vsi 4 dnevi prireditve bodo namreč obarvani tematsko in imajo rdečo nit. Vsak dan bo dogajanje namenjeno populaciji, ki se na določen dan odloči za obisk v dolini pod Poncami. Tako bomo v četrtek (Dan otrok) pripravili poseben program za najmlajše, petek bo namenjen najstarejšim (upokojenci), saj bo rdeča nit narodnozabavna glasba, v soboto bo glavna tema zabava za vse, saj je ta dan tradicionalno najbolje obiskan, nedelja pa bo namenjena družinam. Planica je nedvomno turistični veledogodek. Pomen Planice za slovenski turizem je velik. Vsakoletni svetovni dogodkek je v domači javnosti velikokrat prezrt. Upam si trditi, da je blagovna znamka Planica ena izmed petih najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk v svetu. Zanemariti pa ne gre niti tisočev obiskovalcev prireditve iz vsega sveta, ki se radi vsako leto znova vračajo v to prečudovito dolino skakalnic.

31 31 Primož Finžgar, generalni sekretar organizacijskega komiteja Planice, in Gianfranco Kasper, predsednik mednarodne smučarske zveze FIS Številke o Planici V Planici je vsako leto prijavljenih več kot 70 tekmovalcev iz 18 držav. Število gledalcev v povprečju vsako leto preseže Za vsakoletni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih se akreditira več kot 350 novinarjev iz 18. držav iz vsega sveta. Tekmovanje si vsak dan prireditve pred TV zasloni ogleda več kot ljudi v Sloveniji in cca po vsem svetu. Tekmovanje prenaša v živo vsaj 9 evropskih televizijskih hiš (+4 v posnetku). Primož Finžgar, General Secretary of the Planica Organisational Committee: What place did Planica earn in the development plans of Slovenia? The Government of the Republic of Slovenia also included the Planica Nordic Ski Centre project into its long-term plan of development of Slovenia. The first milestone will be the year 2010 when Planica hosts the World Ski Jumping Championship. The vision of Planica as a modern Nordic skiing centre was presented at the congress of the International Ski Association (FIS) within the framework of the presentation of the candidacy for the World Ski Jumping Championship in The congress was held in Portugal this year. Certainly, the role of the State in this project, estimated to amount to approximately 80 million, will be important and will serve as the foundation for not only the development of the Nordic Ski Centre, but also for the development of all sports in Slovenia. Norveška 13 rekordov 1934 Birger Ruud 1935, 1935, 1935 Reidar Andersen 1969, 1969 Bjorn Wirkola 1994, 1997 Espen Bredesen 1997 Lasse Ottesen 1999 Tommy Ingebrigtsen 2005 Tommy Ingebrigtsen 2005 Bjoern Einar Romoeren 2005 Bjoern Einar Romoeren Finska 7 rekordov 1985, 1985 Matti Nykaenen 1994 Toni Nieminen 2003 (3x) Matti Hautamaeki 2005 Matti Hautamaeki Nemčija 6 rekordov 1941, 1941 Rudi Gering 1941 Hans Lahr 1941 Paul Kraus 1999 Martin Schmitt Avstrija 6 rekordov 1936, 1938 Sepp Bradl 1994 Martin Hoellwarth 2000 Thomas Hoerl 2000 Andreas Goldberger Poljska 3 rekordi 1935 Stanislav Marusarz 1987 Pjotr Fijas 2003 Adam Malysz Švica 2 rekorda 1948 Fritz Tschanen 1974 Walter Steiner Češkoslovaška 2 rekorda 1969, 1969 Jiri Raška Nemška demokratična republika 2 rekorda 1969 Manfred Wolf 1979 Klaus Ostwald ZDA 1 rekord 1985 Mike Holland

32 foto BOBO, arhiv STO 32 Jože Volfand turist gre tja, kjer lahko nekaj počne tourists go where they have something to do Vodstvu Slovenske turistične organizacije ni lahko. Dimitrij Piciga, direktor STO, sicer prekaljeni turistični delavec z dobro prakso v Kompasu, mora takoj poprijeti za delo, kajti slovenski turizem ne more več prikriti stagnacije, tako pri obisku turistov kot pri prenočitvah. In zahteva lahko le drugačne menedžerske, marketinške in strateške poteze, kot je to počel doslej. Najbrž bi lahko nov veter zavel že z udarnim logom ali sloganom, ki ga iščejo preko javnega povabila vladnega Urada za informiranje. Ali bo to dovolj? Dimitrij Piciga sicer stavi na veliki bum ob novi vizualni predstavitvi Slovenije v tujini, toda... Slovenski turizem, to potrjuje letošnja sezona, je najmanj v zagati, če ne v krizi. Rekel bi drugače. Letošnja sezona nadaljuje lanske trende. Rast je občutno premajhna, tako pri prihodih turistov kot pri prenočitvah. Vendar ne smemo spregledati visokega deviznega priliva. Letos bo večji za okrog 8 % in to ni nepomembno. Res pa je, ne smemo biti zadovoljni. Fizični kazalci niso dobri. Niso pa od letos. Slovenski turizem se nikakor ne more približati izjemnim rezultatom izpred dvajsetih let. Zakaj? Vzrokov je več. Poznamo ekonomske pojave na tistih emitivnih trgih, ki so bili nekdaj za slovenski trg zelo atraktivni. Mislim na germanski trg, kjer že nekaj časa potovanja omejuje recesija. Spremenile so se potovalne navade. Več ljudi potuje z letali. Še vedno je problem neprepoznavnosti Slovenije. Naša ponudba ni dovolj konkurenčna. Terme 3000, Moravske Toplice Ne dovolj bogata in inovativna. V naši turistični ponudbi so elementi vrhunskosti, odličnosti. A v njej je tudi veliko slabosti, kar je za marsikoga presenečenje. Necelovita ponudba težko spodbuja rast. Dodati moramo še vpliv vremena, še posebej v posameznih segmentih (npr. kampi). Slabo vreme ne obišče samo Slovenije, pa vendar pri sosedih ne vpliva tako usodno na uspeh turistične sezone. Ali ni morda narobe, ker v marketinški strategiji stavimo stalno na iste konje? Novih atrakcij pa ni. Ne bi se strinjal. Vemo, kaj je tipična turistična Slovenija. Katere so njene atrakcije. Postojnska jama, Predjamski grad, Piran in druge, da ne bi vseh našteval. Drugo vprašanje je, ali v ponudbi dovolj upoštevamo, kaj hoče sodobni turist. Aktivno participacijo. Aktivni dopust. Turist gre vse rajši tja, kjer lahko nekaj počne. Adrenalinska ponudba je zelo zaželena. Ali smo potemtakem doslej pravilno vlagali nepovratna sredstva v razvoj turizma in nove zmogljivosti? Ali niso preveč sredstev potrošili stari paradni konji slovenskega turizma? S skromnimi rezultati rasti. Res se je predvsem vlagalo v prenovo hotelov. A nastali so novi turistični centri. Na primer Terme Snovik, Terme Poglejte razvoj Šmarjeških Toplic. Zdraviliškega turizma nasploh. Soglašam pa, da manjka novih igralcev srednjega razreda. Tistih, ki bi pomenili nov razvojni premik. Nimamo na primer dovolj privatnih hotelov s 60 posteljami, družinskih hotelov. Imamo dobre, velike igralce, ni pa dovolj srednje velikih podjetij. Čeprav so se mali hoteli znali povezati. Ta izkušnja je tudi meni Dimitrij Piciga dragocena. Povezovanje malih hotelov v Sloveniji, lokalnih turističnih organizacij, občin in regij, gospodarstva in drugih zainteresiranih, je lahko dober model za prihodnje. STO bo takšna povezovanja podpirala in v tem primeru sodelovala pri sofinanciranju projektov. Turistični delavci opozarjajo na nepovezanost in neorganiziranost slovenskega turizma. Obenem priznavajo, da v turizmu ni dovolj inovacij. Inovacije so velik problem slovenskega turizma. Ni jih dovolj. Ideje so. Nemalo jih je. Tudi nekaj nenavadnih, a so. Nato pa zmanjka sape. STO želi svojo vlogo uveljaviti predvsem kot prostor integracije in koordinacije interesov turističnega gospodarstva. Nova strategija turizma daje dobro osnovo. Slovenija ve, kakšnega turista hoče? Kot tranzitna država vsaj nekaj ur gostuje milijone in milijone turistov. Kakšnega turista hočemo, vemo. Slovenija ne more razvijati množičnega turizma. A če govorimo o tranzitu, je prepozno, če se s turistom ukvarjamo takrat, foto arhiv STO

33 33 ko se je že odločil za dopust. Kaj storimo prej, to je vprašanje. Naša akcija NEXT EXIT se mi zdi prava. Bolj jo moramo izkoristiti. Turiste bi morali nagovarjati pri njih doma, v skupni marketinški akciji z več zainteresiranimi partnerji. Slovenija bo zaradi svoje prometne lege v veliki meri tudi tranzitna država. Kakšno bo trženje slovenskega turizma v letu 2007? Na prvem mestu je trženje Slovenije kot dostopne letalske destinacije, primerne tudi za podaljšani vikend. Komunicirali bomo predsedovanje Slovenije EU. To je priložnost. Odpirajo se novi leti. Helsinki. Kijev. Stockholm in drugi. Več bomo storili na TV, s tiskanimi oglasi in jumbo plakati v mestih, ki so za Slovenijo ključni. London, Rim, Pariz, Barcelona, Dunaj, Milano. Temu trženju bomo namenili okrog 700 milijonov tolarjev. Letalskemu turizmu ste dali prednost. Da. Ima eno osrednjih mest. Moramo mu dati prvo mesto. Povprečna poraba letalskega gosta je nadpovprečna. Nas zanima vsak letalski prevoznik, ki želi leteti z Brnika. Najcenejša reklama za destinacijo je letalski prevoznik, tako smo na svetovnih distribucijskih kanalih. Takšne promocije se skorajda ne da plačati. Slovenija tako postaja vse bolj prepoznavna. Kako torej naprej? Z velikimi koraki. Ne z majhnimi. Slovenski turizem se mora povezati in za to je odgovorna tudi STO. To odgovornost prevzemam. A sama tega ne bo mogla narediti. In tega se moramo v turizmu zavedati prav vsi! Does Slovenia know what kind of tourists it wants? As a transit country, it hosts millions upon millions of tourists for at least a few hours. We know what kind of tourists we want. Slovenia cannot develop mass tourism. However, when we speak of transit, it is too late to deal with tourists who have already made up their minds about their vacation. The question is what to do first. Our NEXT EXIT campaign seems appropriate to me and we need to make better use of it. We should address tourists at their homes in a joint marketing campaign in association with several interested partners. Also, Slovenia will always be a transit country due to its traffic position. What will the marketing of Slovenian tourism be like in 2007? The primary way will be the marketing of Slovenia as a convenient airline destination, appropriate also for extended weekend stays. We will convey the Slovenian EU Presidency. This represents an opportunity. New flights are opening up; Helsinki, Kiev, Stockholm and other destinations. We will achieve more through television, printed ads and billboards in cities that are of key interest to Slovenia, like London, Rome, Paris, Barcelona, Vienna and Milan. We will allocate around SIT 700 million for this kind of marketing. Have you given priority to airline tourism? Yes we have. It holds one of the principal positions. We have to assign it to first place. Average consumption of an airline tourist is above average. We are interested in each and every airline wishing to fly from Brnik airport. The cheapest advertisement for a destination is an air carrier, which immediately makes us present in global distribution channels. It could be said that, even if it were paid for, one could not get such advertising. Slovenia is thus becoming increasingly recognizable. Ob predplaœilu je parkiranje v garaæni hiøi cenejøe. Veœ informacij na in na tel Paid in advance parking in the garage is cheaper. More information on and +386 (4)

34 34 Brina Švigelj-Merat v parizu se pleše tango formalno, v buenos airesu s srcem in paris, tango is performed formally, while in buenos aires it comes from the heart foto TG

35 35 Brina Švigelj Merat je Slovenka, ki od leta 1980 živi v Parizu. Rodila se je v Ljubljani, diplomirala je iz primerjalne književnosti in francoščine, nadaljevanje njenega življenja pa je razpeto med Parizom, kraškim Zagrajcem, Buenos Airesom in še kakšno svetovno destinacijo. Svoje prve romane April (1984), Navadna razmerja (1998), Con brio (1999), Smrt slovenske primadone (2000) je napisala v slovenščini, novela z naslovom Poletje, ko je imela Marina telo (2001), pa je prvi njen literarni tekst, napisan v francoščini. Sledila sta še Moreno (2003) in Odveč srce (2006), knjigi, ki sta bili napisani najprej v francoščini in šele naknadno prevedeni v slovenščino. Oktobra je v nekaj slovenskih mestih predstavila svoj najnovejši roman Odveč srce. Zase je nekoč dejala, da je Evropejka slovenskega rodu, ki piše v slovenščini in francoščini. Zagotovo je med vsemi slovenskimi pisatelji najbližje temu, kar lahko razumemo pod besedo svetovljanstvo. Mimogrede v knjižnici in knjigarni iščite njene knjige pod imenom Brina Svit. To je namreč njen umetniški psevdonim. In kot Brino Svit jo zagotovo najbolj poznamo. Če bi si lahko izbrali domovino, v kateri državi, v katerem narodu bi radi živeli? Nočem imeti domovine, in predvsem ne ene same. Všeč mi je živeti v več državah, govoriti več jezikov, se prilagajati, otresati vzorcev in shem, se vsak dan kaj novega naučiti. Kadar sem na Krasu, v svoji vasici Zagrajec, grem vsak dan pogledat vsa naša drevesa. In ko odhajam, mi jih je težko zapustiti. A ko pridem v Pariz, se zmeraj razveselim platan pod svojimi okni. In naravnost obožujem drevesa v Buenos Airesu. Še nikoli nisem videla tako ogromnih in norih dreves kot prav tam. Najbrž ste razumeli, da sem zadovoljna s kraji, v katerih preživljam svoj čas. Še enkrat bi odšla od doma V Franciji živite že več kot dvajset let. Kako danes gledate na svoj odhod iz Slovenije? Če bi lahko odvrteli film nazaj, bi ga ponovili ali pa bi raje ostali doma? V Franciji živim že več kot polovico svojega življenja. Pravzaprav bi morala reči v Parizu. Pariz namreč ni Francija. Francije niti ne poznam tako zelo, kot bi jo lahko po vseh teh letih. Če bi še enkrat zavrtela film, bi šla še enkrat od doma, gotovo. Mogoče ne v Pariz. Nič ne bi imela proti kakšnemu Madridu, na primer. Junaki in predvsem junakinje vaših knjig so večinoma mešanega nacionalnega porekla, izseljenci, prišleki... skratka ljudje z večsmerno nacionalno identiteto, državljani sveta, ljudje z naglasom. Toda, ali je danes sploh še kdo, ki nima naglasa? Kašni pa naj bi bili? Jaz ne živim v Medvodah ali v Kamniku. Že samo v moji hiši v Parizu imam okoli sebe Portugalce, Japonce, Čehe, Angleže. Ljudje, ki govorijo en sam jezik, se mi zdijo dolgočasni, nezanimivi. Seveda so mi všeč naglasi in narečja. Odkar živim na Primorskem, imam rada njihovo govorico. In to, da znajo istočasno italijansko. Všeč mi je živeti ob meji. Počutim se svetovljansko Razgibano življenje je v vaše življenje zagotovo naplavilo veliko pomembnih umetniških imen: Philippe Sollers, Jeanne Moreau, Emil Cioran... Nam lahko kaj poveste o teh svojih prijateljih, ki so znane ali celo slavne osebnosti? Od vseh treh citiranih imen je moj prijatelj samo Philippe Sollers, pa še to po fazah. Imava faze, v katerih se imava zelo rada in sva si blizu, in druge, v katerih sva si manj. A najino prijateljevanje je bolj intimne narave in ne strateške. Sollers zna biti neverjetno zabaven in prijeten. Tip, s katerim ti ni nikoli dolgčas, s katerim se mimogrede kaj naučiš ali razumeš. Z Jeanne Moreau sem posnela dokumentarni film. Velika igralka, gotovo, a ne ravno oseba, s katero bi človek prijateljeval, vsaj jaz nisem. Moj mož, ki je nekaj let delal in potoval z njo po svetu, jo pozna veliko bolje kot jaz in ve o njej veliko povedati. Cioran ni bil moj prijatelj, tudi znanec ne, žal. Zelo sem si ga želela spoznati. Kadar sem šla mimo njegovega stanovanja na ulici Odon, sem mu na ogledalu pred vhodom v njegovo foto NM hišo s šminko narisala srček. Za njegov rojstni dan sem mu napisala: vse najboljše. Pozneje, po njegovi smrti, so mi na moji založbi, ki je bila tudi njegova, dali fotografijo, na kateri se je dal fotografirati pred mojimi srčki. Kaj je za vas svetovljanstvo? Ali se imate za svetovljanko? Svetovljanstvo je pozitivna, afirmirana in osvobajojoča interpretacija rahlo resigniranega stavka ruske pesnice Marine Cvetaje, ki pravi, da tako ali tako živimo zmeraj v tujinah. Ker poskušam tako živeti in razumeti ta stavek, se počutim tako, kot pravite. Svetovljansko. Katero mesto je po vašem mnenju najbolj svetovljansko na svetu, kaj je za vas prestolnica svetovljanstva? Za zdaj Buenos Aires, prav gotovo. Ker so ljudje od povsod, ker so krasno pomešani... A gotovo tudi za to, ker sem še v zaljubljeni fazi, ker kristaliziram, kot bi rekel Stendhal. Kako je v vaše življenje zašel tango? Se bo v vaši novi knjigi zapisal kot junak romana? Slučajno, kot vse pomembne stvari v življenju. Tango je z leti postal tudi način življenja. Način odprtosti do drugih, a tudi do samega sebe. Nekaj, kar te zavrti in ti ne dovoli stopicati na mestu. Ja, moj novi roman, hibriden in zelo svetovljanski, se vrti okoli tanga. Kako se tango pleše v Parizu in kako v Argentini? Tango v Parizu je bolj racionalen in formalen. In tekmovalen: kdo bo boljši. Medtem ko se v Buenos Aires pleše s srcem. Z vsem, kar smo in nismo: s strahovi, frustracijami, a tudi veseljem, bratstvom, ljubeznijo. A. K.

36 36 Intervju z dr. Aleksandro Kornhauser Frazer človek mora biti ustvarjalni sanjač a person must be a creative dreamer fototografije osebni arhiv Je prava svetovljanka. V Slovenijo, iz Oxforda, kjer živi že dobro desetletje, po navadi prileti enkrat mesečno in na Brniku vselej rada prebira revijo Aerodrom. Funkcija prodekanke Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, ki jo opravlja, pomeni resno delo, ki ga prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer jemlje odgovorno. Kot vsega, česar se loti v življenju. Vse okoli sebe dobesedno priganja k razvoju. Taki so pač ustvarjalni sanjači. Ob svojem častitljivem življenjskem jubileju, (prav nič ne zameri, ko zapišem, da je pred kratkim upihnila 80 svečk) ostaja zelo dejavna. Njene visoke delovne in častne funkcije v svetovnih organizacijah so zares številne: je članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti, ustanovna članica Academia Europea in ena izmed zelo redkih belcev, ki so jo izbrali tudi v Akademiji znanosti tretjega sveta. Je vrhunski ekspert Organizacije Združenih narodov za razvoj in tudi Svetovne banke ter direktorica Mednarodnega centra UNESCO za kemijske študije. Prejela je prestižna znanstvena priznanja: francosko Laurent Lavoisier Medal, ameriško Robert Brasted Memorial

37 Award, avstralsko David Mellor Medal ter leta 1999 kot prva in doslej edina ženska tudi najvišjo japonsko nagrado Honda Award. Je ambasadorka znanosti Slovenije, dobila pa je tudi najvišjo nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Njena bibliografija je zelo bogata; med več kot dvesto članki in tridesetimi knjigami pripada posebno mesto izvrstnim učbenikom in mednarodno uglednim monografijam, knjiga»učenje skriti zaklad«, v kateri je sodelovala z Jacquesom Delorsom, pa je bila prevedena v 42 jezikov. Bo kljub natrpanemu delovniku našla čas za poseben intervju za revijo Aerodrom Ljubljana? Prijazno pristane, a ker te dni na programu nima obiska Slovenije, se pogovarjava preko e-pošte. Po poti samega svetovnega vrha, po kateri hodite, ne hodijo mnogi. Kako ste jo našli? Kaj Vas vodi in žene k nenehnemu odkrivanju? Moja pot, da je v samem svetovnem vrhu? Ne vem nikoli nisem premišljevala o tem, kako»visoka«je moja pot. Razen morda v letalu, ko nam pilot oznani, da letimo na višini deset tisoč metrov pa še tam nas privežejo. Najbrž je zelo malo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev, ki so si že zgodaj začrtali, da bodo segli v višine. Saj ne rečem, da nihče nima takih otročjih želja po uveljavljanju. Poznam jih kar nekaj, ki so na široko oznanjali svojo izjemnost, a danes za njih nihče več ne ve. V znanosti in izobraževanju se»navzgor«ne pride z gorečimi ambicijami. Predvsem moraš imeti silno rad učenje, razmišljanje, nenehno iskanje novega. Pa delo ti mora biti največja zabava. Osemdeset let se mi je nabralo, a še vedno delam vsak dan najmanj deset, ponavadi tudi po dvanajst ur. Če ne morem, pravijo domači, da sem sitna. Večkrat sem že primerjala kariero znanstvenika s hojo na goro res je vmes nekaj razburljivih sten, večina pa je vendarle grušč, ti pa se vzpenjaš korak za korakom, sopihaje, sopihaje... In prav nič ne premišljaš o svoji višini, le redko pogledaš na že prehojeno pot. Če pa se že oziraš nazaj, potem je to vselej s spoznanjem, kako malo je doseženo v primerjavi s tistim, česar še ne poznaš. Skratka: ne kaže se repenčiti! Tudi»primadone«imajo hibe Najbrž ta pot ni zmeraj sončna, je tudi na trenutke kruta in neizprosna. Vas kdaj utrudi ali celo razočara? Kako Vas nagradi? Samo raziskovalno in izobraževalno delo me nikoli ne utruja, prej me spodbuja, razveseljuje. Pač pa ne samo mene, temveč kar vse raziskovalce, zelo utrujajo da ne rečem jezijo kilometrski in ponavljajoči se vprašalniki za predloge projektov, ki za izpolnjevanje požrejo ogromno časa. Ne moreš se znebiti vtisa, da se je tako pri nas kot v Bruslju nakopičila množica uradnikov, ki si vse to izmišlja, da bi opravičila svoj obstoj. Pri tem se manj bojim lenih, ti so manj škodljivi kot tisti močno prizadevni, ki kar naprej tuhtajo, kako nadzorovati raziskovalce. To, da jim morda le kaže najprej zaupati, vsaj za določen čas, jim pri nas še ni šinilo v glavo. V Angliji, na primer, ocenjujejo raziskovalne skupine praviloma enkrat na vsakih pet let. So pa seveda še druge težave. Za raziskovanje in visokošolsko izobraževanje večkrat pravim, da sta»področji primadon«. Tam najdeš izjemno bistre in delovne ljudi, take, ki se jim odkriješ. Žal pa imajo tudi te»primadone«svoje hibe. Marsikdaj so zaljubljene v svoj znanstveni kotiček in ga ljubosumno varujejo, ker menijo, da ga vsaka sprememba ogroža. To je bilo nekako sprejemljivo pred stoletjem, ko je bil raziskovalec še lahko samotar. Zdaj pa je vsak dan bolj potrebno skupinsko delo, v katerem je vsak zase specialist, vendar tudi sposoben sodelovati z drugimi specialisti, ne da bi že vnaprej terjal prednost svojega področja. Prav tu je največ težav premalo smo se učili skupinskega dela, v katerem je vsak primus inter pares prvi med enakimi. No, pa tudi to je res, da je primadone težko učiti zborovskega petja. Ko pa skupaj zapojejo, veš, da se je napor splačal. Prava nagrada je notranje zadovoljstvo Seveda pa tudi področje znanosti ni brez zavisti. Tudi tu velja, da raje vlečemo tistega na lestvi navzdol, kot da bi se sami odpravili za njim ali pa pred njim, zakaj pa ne? Najhuje je ob nagradah. Ob vsakem priznanju, ki sem ga dobila, je bilo poleg lepih, tudi kar precej grenkih trenutkov, včasih celo poniglavosti. Znanstveni svet na splošno ne mara priznanj in nekaj razlogov obstaja tudi za to. Saj je najbrž res, da človek, ki dobi nagrado, to zasluži res pa je tudi, da je vselej še več takih, ki bi jo prav tako zaslužili, a je niso dobili. Zato se je ob priznanjih moje veselje vselej mešalo z občutkom krivde, kar sem po navadi skušala pozabiti ob fizičnem delu, največkrat sem se po slavnosti takoj lotila čiščenja. Doma so se mi zato posmehovali, češ: vsa okna so zelo umazana, a ni kaj skrbeti, saj bo mama ta teden dobila visoko priznanje... Prava nagrada za raziskovalno in izobraževalno delo nista niti Aleksandra Kornhauser Frazer je častna meščanka njenega rodnega mesta Škofje Loke (na sliki podelitev) in tudi častna meščanka Ljubljane. čast niti denar. To je tisto notranje zadovoljstvo, ko se ti zdi, da si spoznal nekaj novega, doumel nekaj dotlej nejasnega, razložil nekaj zapletenega, morda zaslutil nove možnosti. Tako zadovoljstvo sem vselej doživljala v samem procesu dela, veliko manj ob doseženem. Ko je poročilo objavljeno ali knjiga napisana, je to zame stara zgodba, ki me ne zanima več takoj iščem kak nov izziv. V enem izmed Vaših intervjujev ste uporabili izraz»ustvarjalni sanjač«- velja ta izraz tudi za Vas? Sanjati moramo. Ne samo ponoči, ker to sprošča naše možgane, kot pravijo zdravniki. Ustvarjalni sanjači moramo biti prav vsi tudi podnevi. Domišljija in ustvarjalnost nista le najmočnejša izraza človekove svobode. Tudi napredovali, celo preživeli, ne bomo brez novih in novih dosežkov. Zato je hudo narobe, kadar tlačimo mlade v enake vzorce obnašanja, naj bo to zaradi»discipline«ali pa»večje ekonomske učinkovitosti«in podobnih izgovorov, s katerimi hočemo prikriti slabosti družbe in odraslih, ki bi jim morali biti vzor. Mladim moramo zagotoviti 37

38 38 možnosti za eksperimentiranje v želji po odkrivanju novega znanstveno, tehnično, umetniško, športno, socialno. Neposredna mera za kakovost izobraževanja v vsej vertikali od vrtcev do podoktorskega študija je delež učenja in poučevanja, v katerem ima mladi človek možnost izgradnje lastne poti do skupnega cilja. Tako razvija svoj naravni dar za ustvarjalnost, ki je položen v vsakega človeka. Ej, deklič, ti ne potrebuješ spodbud Če sem sama sanjač? Seveda sem! Kar naprej mi rojijo po glavi nove zamisli, ki me ženejo v nove poskuse. Že ko poslušam opise problemov, ki naj bi se jih lotili raziskovalno, načrtujem, kako bi se jih lotila jaz. To najbrž ne bi bilo vselej uspešno, če se ne bi navadila, da moram svoja razmišljanja najprej izpostaviti zamislim in kritiki drugih. Sloviti slovenski pedagog in moj profesor Stanko Gogala, ki je ob zaključku predavanj vsakemu med nami dal na pol za šalo na pol zares spodbudno opozorilo za življenje, je mene izpustil.»kaj pa jaz?«sem se oglasila.»ej, deklič,«je dejal,»ti pa ne potrebuješ spodbud, saj se ti kar naprej vrtijo v glavi. Že ko padaš v luknjo, gledaš, kako boš prišla ven.«no, lukenj, v katere sem padla, je bilo v mojem življenju kar veliko. Ker sem še vedno tukaj, kaže, da je imel profesor Gogala prav. O čem, po Vašem mnenju, ko pogosto brezizhodno opazujemo ekološko, ekonomsko in socialno krizo, velja sanjati? Koliko pritisk za vse večjo konkurenčnost pušča prostor osebnim sanjam? In kam gre svet kot celota, če pomislimo na modrost, ko naj bi pri reševanju problemov znanje povezovali z vrednotami? Velikokrat poslušamo in beremo o grozečih krizah, na katere naj ne bi mogli vplivati. Pa poglejmo, če imamo res pravico do takih izgovorov. Nikoli v vsej zgodovini ni bilo svetovno povprečje blagostanja na človeka tako visoko, kot je danes. Nikoli doslej ni bilo delo tako tehnološko podprto. Nikoli toliko skrbi za zdravje. Nikoli toliko možnosti za šolanje. Nikoli doslej tolikšne pestrosti osebnega življenja. Še bi lahko naštevala. Problem torej ni svetovno povprečje res pa je, da bo lahko ogrožena naša življenjska raven. Kajti mi v Evropi živimo dobro, zelo dobro v primerjavi z drugimi. Tu se bo zamajalo, če bomo prepričani, da lahko delamo kot doslej. Svet se na srečo vsak dan bolj odpira in vojaške grožnje izgubljajo moč. Gospodarsko svetovno tekmovanje je tukaj in nihče ga ne more ustaviti, naj si še tako želi ohraniti svoj privilegirani položaj. Vsi moramo biti, ne samo ustvarjalni sanjači, ampak tudi učinkoviti uresničevalci novih dosežkov. To je naša edina možnost, da bomo bolj ali manj ohranili našo življenjsko raven. Več se bo treba učiti, hitreje prenašati novo znanje v vsako delo in odločanje. Brez tega pri nas ne bo več dobro plačanega dela sploh ne bo dela, kajti tudi slovenske tovarne kar po vrsti selijo svojo utečeno proizvodnjo tja, kjer je delo cenejše: v vzhodnoevropske države, na Kitajsko, tudi v Brazilijo. Le tako lahko v že utečeni proizvodnji zdržijo svetovno tekmo. Poslanstvo z geslom ustvarjati znanje in dobrine Torej bo treba prenehati z jadikovanjem. Dobro bomo plačani, če bomo imeli večje znanje in proizvajali boljše proizvode kot svetovna konkurenca. Čisto okolje bomo imeli, če ne bomo v želji po hitrem dobičku s požrešnim nasiljem uničevali zraka, vode, zemlje in žive narave. Socialne razlike bomo preprečevali predvsem z zagotavljanjem možnosti vsakomur, da se uči in ustvarjalno dela. Pri tem prav nič ne verjamem tistim pridigarjem, ki pravijo, da smo lahko srečni tudi brez sodobnih dobrin, pa čeprav bi bili veliko revnejši. Na svoji foto Igor Modic koži sem doživljala revščino in vem, da ni prav nič romantična, kruta in grda je. Univerza v Oxfordu, ki jo gledam od blizu, je tradicionalno geslo za svoje poslanstvo»ustvarjati znanje«že pred leti spremenila v»ustvarjati znanje in dobrine«. Tudi izraz»trajnostni razvoj«je dobil drug pomen. Začetni pristop, ki je temeljil predvsem na omejevanju porabe, ni bil sprejemljiv za nikogar. Bogati (in ne pozabimo, da v svetovnem povprečju spadamo mednje tudi mi!) se nočejo odreči svoji življenjski ravni, milijarde revnih pa tudi niso pripravljene tolči revščine v nedogled. Zato trajnostni razvoj danes opisujemo kot največji možni napor, da se iz manj surovin ob porabi manj energije in s čistimi postopki brez odpadkov pridobijo boljši proizvodi, ob tem pa se varujejo in razvijajo kulturne in socialne dobrine in skladni odnosi med vsemi ljudmi. Za to pa je potrebnega veliko več znanja, kot ga imamo danes, in tudi veliko več povezovanja znanja z vrednotami torej modrosti. V svojem delu se ves čas zavzemate za vrhunsko uporabo znanja. Z Vaše perspektive gledano, kje sta danes Evropa in posebej Slovenija? Kam gresta? In kaj Vas trenutno najbolj izziva v Vaši funkciji prodekana Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana? Katere projekte bi omenili kot ključne? Evropska unija je z lizbonsko deklaracijo leta 2000 napovedala, da se bo Evropa v desetih letih povzpela na tehnološko in ekonomsko vodilno mesto na svetu. Meni se je že takrat zdela taka napihnjena izjava neumnost danes pa to ve že vsak vrabec. Seveda bi bilo za Evropo bistveno, da veliko hitreje razvije in uporabi visoke tehnologije, ker ji bodo sedanjo raven kaj hitro prevzeli zlasti cenejši Azijci. Vendar razvoja ne dosežeš z deklaracijami, zanj so potrebni ukrepi. Teh pa v Evropi in še posebej v Sloveniji še zdaleč ni dovolj. Zaostajamo v načrtnih vlaganjih v nov razvoj, prepuščamo se»kozmetičnim«inovacijam, ki ne morejo prinesti vzpona, lahko le podaljšujejo životarjenje.

39 Mednarodna podiplomska šola in razvojni projekti V okviru Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana skušamo prispevati svoj delež k preobrazbi tako, da je podiplomski študij grajen na novih osnovah: temelj za doktorsko delo je raziskovalnorazvojni problem. Cilj celotnega dela je reševanje takega problema, podiplomski študij je ciljno grajen na podporo temu reševanju, glavni dosežek naj bi bila rešitev problema in doktorat le kot»stranski produkt«. Tak pristop neposredno povezuje temeljne raziskave z razvojnimi in prenos znanja teče v sodelovanju med raziskovalci šole in industrije prav vsak dan. Šola s temeljnim raziskovanjem skrbi za visoke znanstvene standarde, ki zagotavljajo dolgoročno perspektivo rešitev, sodelujoča industrija pa uravnava tehnološke in ekonomske razsežnosti problema. Zelo pomembni so na primer projekti ekotehnološke prenove z Gorenjem, Salonitom, v zasnovi tudi z Luko Koper in Premogovnikom Velenje, pa projekti za razvoj novih proizvodov z industrijami Eti, Trimo in v pripravi Talum ter za razvoj novih storitev s Telekomom, Uniorjem v razvoju je še vrsta drugih. Pri vseh gre po eni strani za prenovo obstoječih rešitev, da bi dosegli čistejšo proizvodnjo in boljšo kakovost proizvodov ob konkurenčni ceni, pa tudi za uvajanje povsem novih tehnologij. Tu prednjači zlasti nanotehnologija, za katero je treba pospešeno razviti aplikacije. Če se ne bomo močno potrudili, nas bodo prehiteli drugi in pobrali smetano ne le znanstveno pri objavah člankov, v enaki ali še večji meri dobiček na svetovnem trgu. Kajti nanotehnologija sodi med»prebojne tehnologije«, ki prinašajo»rušilne inovacije«take, ki povsem porušijo možnosti za prodajo starih proizvodov. Kar pomislimo, kako je računalniška tehnologija takoj pometla s prej tako cenjenimi električnimi pisalnimi stroji, ali digitalizacija slik in zvoka z glasbenimi ploščami in starimi fotoaparati. Če bomo mečkali, bodo rušilne inovacije odrinile tudi nas. Vaše življenje je svetovljansko v pravem smislu besede. Dom delite na Ljubljano in Oxford, vmes pa še vedno veliko potujete. Kako doživljate svet? Kaj Vas najbolj očara? In kaj razjezi? V svojem delu na razvojnih projektih, posebej v sklopu Organizacije Združenih narodov za razvoj, Unesco in Svetovne banke, sem vsaj bežno spoznala več kot osemdeset držav od bogatih, kot so nekatere v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji ter Japonski, do najrevnejših, zlasti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Pri bogatih so me kar pogosto navdušili znanstveni in tehnološki dosežki, pri tistih veliko revnejših pa me vselej očara največkrat bistveno globlja kultura. Samo na Japonskem sem videla, kako se da združevati oboje pa še tam se bojijo, da bo tudi pri njih prišlo do»kokakolizacije«. Po navadi pravim, da se hodim v Ameriko učit tehnologije, v Afriko skromnosti, v Azijo pa hodim razvijat zavedanje, da smo ob japonski, kitajski, indijski, tajski in drugih kulturah sodobni zahodnjaki pravzaprav še vedno po malem barbari. Tu ne mislim na čudovite kulturne dosežke naših prednikov, pač pa na naše današnje, večkrat nasilno prerivanje in samopašno obnašanje. Na Japonskem sem večkrat pomislila:»pridi, Kranjc, se sem učit!«. In kaj me najbolj razjezi? Neumnost. Tista naduta, vase zaverovana neumnost, proti kateri se še bogovi zaman bojujejo. Starost ne obvaruje pred norostjo So še skriti kotički, ki jih želite odkriti? In kaj počnete za sprostitev? Seveda so še skriti kotički, ki bi jih rada videla. Čeprav sem obredla skoraj vso Azijo, od Indije do Mongolije, še vedno sanjam o tem, da bi pešačila iz Nepala prek Himalaje v Tibet. Pri mojih letih bodo to ostale sanje. Afriko sem spoznavala po dolgem in počez, pa vendar bi jo zelo rada še velikokrat srečala. Afrika ti zleze pod kožo s presenetljivo lepoto divjine in s svojo toplino v odnosih med ljudmi žal pa ni garancije, da ti pri hoji skozi savane ne bi pod kožo zlezel tudi kak nevaren zajedalec, kar omejuje tudi uresničitev teh sanj. V Latinski Ameriki pa me vleče v Ande na južnem delu, ki sem jih občudovala le iz letala in si mislim, kako lepo mora biti kondorju, ko kroži nad tistimi ledenimi koničastimi vršaci. Kot vidite, res drži pregovor, da starost ne obvaruje pred norostjo. Vendar so sanje vsakomur dovoljene, tudi tiste malo prismuknjene. Kaj počnem za sprostitev? Največja sprostitev zame je, če lahko delam tisto, kar me zanima. V tem nisem izjema. Zato vselej na počitnice s seboj vzamem računalnik ob morju, v katerem neznansko rada plavam, je bilo med plavanji napisanih že veliko poglavij mojih knjig. Pa vrtnarim tudi rada stik z zemljo me pomirja. Velik vrt je vse leto poln cvetja no, kadar me podijo divji roki za oddajo rokopisov za knjige ali poročil za projekte, pridelam tudi veliko kopriv. In če bi lahko pot za nazaj spremenili kaj bi naredili najprej? Kot marsikdo tudi jaz kdaj pa Veliko je sodelovala z Jacquesom Delorsom, ki je v devetdesetih letih vodil Evropsko unijo. Na sliki z Delorsom ter (z leve) z indijskim ministrom princem Karanom Singhom, zimbabvejsko ministrico Fay Chung in (na desni) korejskim ministrom Myong Wong Surom. kdaj pomislim, ali bi hotela svoje življenje še enkrat živeti, prav takšno kot je bilo. In kot večina tudi jaz pravim: ne! Najbrž pa bi rekla»da«, če bi lahko začela s pametjo, ki jo imam pri teh letih. Tako bi se v drugem življenju ogibala marsikatere neumnosti, ki sem jo v sedanjem zagrešila, izognila bi se prenekateremu polenu, ki so ga zalučali vame, manj bi trpela ob razočaranjih, manj dopustila mojemu mediteranskemu temperamentu, da me izpostavlja. Vendar ali bi bilo tako načrtno vodeno ravnanje še življenje, ki ga je vredno živeti? Polno živeti pomeni sprejemati rizike in doživljati vse pametne odločitve in zmote, dosežke in propade, ljubezni in odtujevanja, skupno življenje in samoto. Če ne sprejmeš sončne in senčne strani življenja, nisi polno živel. Vanesa Čanji 39

40 40 She is a true cosmopolitan. From Oxford, where she has been living for a good decade, she regularly flies to Slovenia once a month and at the Brnik Airport, never fails to pick up the Aerodrom magazine. Her function as Vice Dean of the Jožef Stefan International Postgraduate School is work, which Prof. Dr. Aleksandra Kornhauser Frazer takes seriously. She literally drives everyone around her to development. Such are these creative dreamers. At her memorable lifetime jubilee (she does not mind at all if I write that she has just blown out 80 candles on her birthday cake recently) she remains very active. Her high-level working and honorary functions in international the World Bank, and the Director of the UNESCO International Centre for Chemical Studies. She has received prestigious scientific awards: the French Laurent Lavoisier Medal, the American Robert Brasted Memorial Award, the Australian David Mellor Medal, and in 1991, she was the first and to date, the only women to receive the highest Japanese award, the Honda Award. She is the Ambassador of Science of the Republic of Slovenia and has also received the highest award of the Republic of Slovenia for her scientific research work. Prof. Dr. Aleksandra K. Frazer: Research and intellectual work in themselves never tire me, in truth, they inspire me, exhilarate me. However, what really tires and even more so, angers me and all other researchers are the lazy ones for they are much less harmful than the strong assiduous ones who keep conjuring up ways to monitor researchers. The thought that they should first trust us, at least for a certain period of time, has not yet occurred to our administrators. In England, for example, research groups are, in principle, assessed only once every five years. Of course, there are other difficulties. I often say in reference to research and higher education that these are»prima donna fields«. There you find extraordinarily clever and industrious people, people you can open up to. Unfortunately these»prima donnas«also have their faults. Often they are in love with their corner of scientific research, jealously guarding it, believing that each field. It is here that the greatest problem lies we have not learned the concepts of group work well enough, where each is primus inter pares first among equals. Nevertheless, it is also true that it is difficult to teach a prima donna to sing in a choir. However, once they manage to sing together, you know that the effort has paid off. The real reward is inner satisfaction Of course even scientific areas do not lack hypocrisy. Even here, it applies that we would rather pull down those ahead of us on the ladder then set off after them or even surpass them, why not? The worst is when it comes to awards. For each award I received, besides the good moments there were also quite a number of bitter moments. The scientific world in general dislikes awards and several reasons exist for this. It is true that the person receiving an award deserves it however, it is also true that there are always even more such people who have also earned an award, but have never received one. Thus, when celebrating my victory, my happiness was always mixed with a feeling of guilt which I usually endeavoured to forget through physical work and many times following an awards ceremony I immediately commenced cleaning. At home, they grinned as if to say: all the windows are extremely dirty, but don t worry; mom will receive esteemed awards this week... Kot častna gostja po podelitvi nagrade Honda, kjer je glavni direktor industrije Honda priredil njej in njeni družini pravo slovensko-japonsko slavje. organisations are quite numerous: she is a member of the International Academy of Sciences and Arts, founding member of Academia Europea and one of the few white people accepted into the Academy of Sciences in the third world. She is a top ranking expert in the United Nations Development Programme and in enormously tiring and very lengthy and repetitive questionnaires to be filled out for project proposals. One cannot shake the feeling that a mass of administrators have been accumulated both here and in Brussels who think up such things so as to justify their existence. Thereby, I fear less the change poses a threat. This was somewhat acceptable a century ago when researchers could still be loners. Nowadays, group work is becoming increasingly more required everyday in which each individual is a specialist, but one that is also capable of cooperating with other specialists without first claiming priority for his or her The true reward for research and intellectual work is neither esteem nor money. It s that inner satisfaction when you believe that you have created something new, realised something which was until now unclear, explained something complicated or perhaps foreseen a new opportunity. When a report is published or a book written, they become merely an old tale which no longer interests me I immediately set off to find a new challenge.

41

42 42 Tam, kjer fantje z dekleti na ramah tečejo na dolge proge Where Boys Carrying Girls on Their Shoulders Run Long Distances Finski jezik nima prihodnjika. Finci so obrnjeni v prihodnost samo dvakrat na leto, na dan enakonočja, ko si rečejo:»od zdaj bo šlo samo še navzdol!«in se že pripravljajo na dolgo zimo, in 21. decembra, ko se uradno začne najhladnejši letni čas in ko spet hrepenijo po poletnem enakonočju, ko bo dežela spet postala ljudem prijazna. Finska je peta največja članica Evropske unije in je vse kaj drugega kot povprečna dežela. Finci imajo največ knjižnic v Evropi, popijejo največ kave, imajo najbolj nenavadna tekmovanja, najbolj so odvisni od surfanja po medmrežju in pošiljanja SMSsporočil, so narod, ki ga najbolj daje nespečnost in ki poje daleč največ sladoleda. Povprečen Finec poliže 13,5 litra sladoleda na leto, kar je dvakrat več kot Španec ali Francoz. Najbolj čisto evropsko mesto Helsinki so najbolj čisto evropsko mesto. Da bi ga popolnoma razumel, moraš preprosto sprejeti njegovo drugo ime,»otrok Baltika«. Kamor koli se obrneš, po mestu ti neprestano sledi morje, klokota ob bulevarjih, se peni pod mostovi in z vonjem napaja tudi tiste ulice, ki so se rešile daleč v notranjost. Mestno središče je zgrajeno v klasicističnem slogu, med drugim katedrala, univerza, vladna palača fotografije ISM

43 43 in parlament, ki je eden zadnjih parlamentov v Evropi, kjer poslanci še vedno lahko govorijo brez časovne omejitve, kar je glede na pregovorno nezgovornost Fincev lahko prav duhamorno. Blizu mestnega jedra je tudi staro poslopje tovarne Nokia, ki so jo zavzeli umetniki in jo spremenili v številne delavnice, galerije in muzeje. Prav Nokia je proizvedla prvi mobilni telefon na svetu, in to ni kar tako, če pomislimo, da gre za tovarno, ki je sprva proizvajala papir, pnevmatike in dežne plašče. Finska ima dolgo tradicijo industrijskega oblikovanja, npr. tovarna Fiskars, ki proizvaja škarje, nože in vrtnarsko opremo, je bila ustanovljena pred več kot tristo petdesetimi leti in je danes ena najstarejših tovarn na svetu. Finska slovi tudi po svojih tekstilnih izdelkih, npr. Marimekko z verigo trgovin v vseh večjih finskih krajih, keramiki, oblikovanju nakita in steklenih izdelkih. Stara tržnica: Stara helsinška pokrita tržnica (levo), priljubljeno shajališče ljubiteljev dobre hrane in turistična atrakcija že od otvoritve v letu V ozadju: mestna hiša, stavba iz 18 stoletja. Nad vsem dominira helsinška katedrala. Ljubljana - Helsinki (HEL) Od aprila 2007 naprej štirikrat tedensko From april 2007 on four times a week Najprej savna, potem hiša Na Finskem je mnogo stvari, ki jih dolgo ne pozabiš, obisk prave finske savne je zagotovo med njimi. Savna je za Finca nekaj svetega, prostor, kjer se poglobiš vase in spregovoriš o stvareh, o katerih drugje po navadi molčiš. Finska savna ima vsaj tisočletno tradicijo. Na začetku je bila neke vrte kopalnica, edini ogrevan prostor s tekočo vodo, kjer so Finke tudi rojevale in kjer so pripravljali mrtve za zadnjo pot. Finski pregovor pravi, da moraš najprej zgraditi savno, potem šele hišo. Danes ima dežela 1,6 milijonov savn, kar pomeni, da vanje lahko spravijo celoten finski narod. V Helsinkih obiščem tradicionalno finsko savno na otoku Lauttasaari, eno redkih, kjer še zaposlujejo posebno perico, ki ti pošteno namili in zdrgne telo. Poleti se potem lahko okopaš v morju, pozimi pa skočiš v luknjo v ledu. Nogavice iz slanikov Vsako finsko mesto je obdano s čudovito naravo, in če potujete od Helsinkov do preostalih dveh največjih finskih mest, naberete dovolj tipičnih vtisov o tej deželi. Iz glavnega mesta vodi cesta v Turku, nekdanjo prestolnico Finske, v osrčju švedsko govorečega dela države. Švedi predstavljajo 6 odstotkov prebivalstva in njihov jezik je zaradi skupne zgodovine še danes drugi uradni jezik Finske. Iz Turkuja nadaljujem v industrijsko prestolnico Tampere med jezeroma Näsijärvi in Pyhäjärvi. Mesto slovi po galeriji Sare Hildén, zbirateljice sodobne finske umetnosti, in klobasi, ki jo prav zares obožujejo samo domačini. V prejšnjem stoletju je veljalo, da je klobasa finska solata. Sveže sadje in zelenjava sta relativno novi

44 44 zadevi na finski mizi in tudi precej dragi, saj ju večinoma uvažajo ali gojijo v posebnih rastlinjakih. Del vsakdanjega finskega jedilnika so ribe. Pravi Finec zna pripraviti slanike na sto in pet načinov in jih na prav toliko načinov tudi pojesti. Iz slanikov so nekdaj izdelovali nogavice, njegove oči se uporabljajo namesto gumbov, danes pa so dražji od piščančjega mesa in je precej preprosteje naročiti»halo pico«. Pokrajina je bila od nekdaj del finske nacionalne identitete. Državna himna opeva poletne pokrajine, finska belo-modra zastava naj bi predstavljala belino snega pozimi in modrino finskih jezer poleti. Jezera pokrivajo skoraj polovico države. Na jugu leži Saimaa, jezero z več kot 1400 km 2 površine, rekami in prelivi, ki se pretakajo v sosednja jezera v ogromnem labirintu zalivov in otokov. Med prvaki v alkoholizmu Iz Helsinkov dnevno plujejo trajekti in hidrogliserji na Švedsko in proti baltskim državam nekdanjega ruskega bloka. Izleti v Estonijo in Sankt Peterburg so zelo priljubljeni med Finci in za to v glavnem obstajajo trije razlogi: brezcarinska vodka, brezcarinsko pivo, nora zabava na ladji. In potem se sploh ni potrebno izkrcati, če ne želiš, samo obrneš se in»ponoviš vajo«nazaj do Finske. Alkohol je na Finskem zelo obdavčen, zato veliko Fincev izkoristi možnost potovanja v bližnjo tujino, kjer nakupijo zalog

45 45 za naslednjih nekaj tednov. Finci so nekje na polovici med evropskimi prvaki v alkoholizmu in razvili so povsem svojevrsten program: v petek in soboto se»naliješ kot zmešan«, v nedeljo pa mačka preganjaš s športom. Finci so najbolj športen narod v Evropi. Več kot 80 odstotkov Fincev nad petnajst let porabi vsaj tri ure dnevno za rekreacijo, tako da trenirka in telovadni dresi na teče na dolge proge. Tekmovanje je v zadnjih letih postalo mednarodno, letos sta se z domačini pomerila kar dva britanska para, dva ameriška, nekaj Ircev in dvojček iz Estonije, ki je zmagal že tretje leto zapored. Finec rad pleše tango Fince radi primerjamo s Slovenci. Oboji naseljujemo deželi s skopimi naravnimi viri, oboji ne briljiramo v Božiček je dosegljiv vsak dan Na severu Finske živi okoli 2400 Laponcev, Samijev. Prav oni so staroselci finske dežele in naseljujejo njene najbolj severne dele. Laponska obsega več kot tretjino vsega finskega ozemlja, večinoma prek severnega tečajnika. Zadnjih nekaj dni preživim v Finskem niso več športno oblačilo, temveč nekaj povsem običajnega. Finci so narod, ki zelo rad tekmuje, po svojem tekmovalnem duhu so v svetu takoj za ZDA. A ne gre samo za merjenje moči, pomembno je, da je tekmovanje tudi vsaj malo nenavadno. Prav na Finskem so izumili prvenstvo v savnanju, v ubijanju komarjev, nošenju vrečk, v metanju mobilnega telefona in moje najljubše tekmovanje v nošenju žena. Sonkajarvi: Tekmovanje v nošenju žena Takoj mi je bilo všeč v Sonkajarviju, podeželskem mestu, ki te nemudoma spomni na dom. Z ulicami, ki se začnejo v gozdu in končajo v jezeru, vmes pa nekaj hiš in šola in cerkev. Legenda pravi, da je tod razsajal vaški playboy Herko Ronkainen, ki je ugrabljal dekleta kar z njive, si jih vrgel na rame in z njimi tekel domov. V čast temu prav nič stereotipnemu Fincu domačini od leta 1992 vsako poletje prirejajo zabavno tekmovanje, ko nekaj močnih fantov z dekleti na ramah govorici telesa, melanholija je naša narodna bolezen, naša in finska glasba nikoli ne bosta svetovni uspešnici. Edinole pri plesu imajo Finci povsem svojevrsten okus pravi Finec namreč rad pleše tango. Finci so iz Peruja dobili krompir, iz Argentine pa tango in oba uvoza kultivirajo veliko bolj dosledno kot v njuni domovini. Tango je na Finskem trmasto preživel prihod Beatlov in Elvisa in je danes ena redkih originalnih oblik v narodnozabavni glasbi. Prvi tango v finščini je bil napisan leta 1930, svoj vzpon pa je doživel med drugo svetovno vojno. Tango je za Finca iz istih snovi kot življenje, pleše ga počasi in z otožnostjo. V mestecu Seinajoki, kjer vsako poletje poteka priljubljen festival tanga, opazujem pare vseh starosti, kako se nekoliko zamaknjeno pozibavajo v ritmu. Besedila finskega tanga govorijo o usodi, hrepenenju, nesrečni ljubezni, Finci sicer prav tako kot Slovenci neradi govorijo o svojih čustvih, tango pa izraža natanko tisto, česar si ne upamo povedati na glas. Rovaniemiju, prestolnici Laponske. Tu sta najbolj severna univerza in najbolj severni McDonalds na svetu. A večina obiskovalcev prihaja na obisk k najbogatejšemu prebivalcu Evropske unije, božičku. Ta priljubljeni mož živi na polarnem krogu, to je meja, kjer sonce poleti sploh ne zahaja, pozimi pa ne vzhaja. In to je tudi meja, kjer spet lahko verjameš v pravljice, v vse, kar je narisano v otroških slikanicah in večinoma še nedokazano. Božiček je dosegljiv vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih v svoji pisarni na polarnem krogu, kamor vas iz Rovaniemija odpelje poseben avtobus. Mož v rdečem je zvezda z mednarodnim fan klubom. Do zdaj je prejel osem milijonov pisem z vsega sveta in kljub očitkom, da je preveč zamerikaniziran, je božiček nekje globoko v sebi zaprisežen Finec. O tem sem prepričana, saj na dan spije neizmerne količine kave in se kot tipičen prebivalec svoje dežele po napornem delovniku najprej nekaj ur pošteno rekreira. Fotografije od leve k desni: Katedrala: mestna katedrala v neoklasicističnem slogu. Senatni trg, na katerem stojijo poleg katedrale še vladna palača, Univerza in Univerzitetna knjižnica, je bil zgrajen v letih od 1822 do 1852 Trajekt: eden izmed številnih trajektov za prevoze v okoliške države. Kanal: voda to je cela Finska. Mladina: ali stereotip o melanholičnih Fincih še velja? Tržnica: vrvež na mestni tržnici, ponudba je obilna, tudi s spominki in izdelki ročne obrti. Brez popularnega obreda pitja kave ne gre. Ne samo poleti, temveč tudi v mrzlih zimskih dneh v ogrevanem šotoru.

46 46 Barbara Hočevar vatikan Sikstinska kapela je samo ena There is Only One Sistine Chapel Rim Rome-Fiumicino (FCO) Dnevi Days Odhod LJU Departure Prihod FCO Arrival Let Flight JP 220 (AP) JP 220 (AP) foto istockphoto

47 47 Legenda pravi, da sta se bogu Marsu in princesi vestalki Rhei Silivii rodila dvojčka Romul in Rem. Dali so ju v košaro in vrgli v Tibero. A bogovi so ju varno pripeljali do Palatina, kjer ju je posvojila volkulja. Leta 753 pred našim štetjem sta ustanovila mesto. Nista se mogla sporazumeti, kdo mu bo vladal in ali naj se imenuje Roma ali Rema. Romul je kljub temu začel graditi njegovo obzidje, ki pa ga je Rem preskočil, zato ga je Romul ubil. Blagoslov z okna vatikanske palače Trg pred cerkvijo, ki jo danes krasi pročelje renesančnega in baročnega sloga, je bržčas prazen samo ob poznih nočnih urah. Nanj se vsak dan zgrinjajo posamezniki in skupine vseh barv kože. Temu je tudi namenjen trg Svetega Petra je med letoma 1656 in 1667 na novo oblikoval Gian Lorenzo Bernini na željo papeža 1585, nastal pa je v 13. stoletju pred našim štetjem v Egiptu. Ko človek čaka v vrsti na vstop po 11. septembru 2001 so se namreč varnostni ukrepi tudi v Vatikanu zaostrili in je v baziliko mogoče priti le mimo detektorja kovin sliši vse mogoče jezike. Največji tempelj krščanstva, postavljen nad grobom Svetega Petra, je bil leta 326, ko so ga odprli, videti precej drugače, več kot stoletje pozneje, 18. novembra Zakaj je trajalo tako dolgo? Ena od razlag pravi, da je bila smola v tem, da so bili papeži, ko so prišli na položaj, že kar v častitljivih letih. Vsak je odslovil prejšnjega in izbral novega arhitekta, nekaj časa je trajalo, da je novi ustvarjalec poprijel za delo, potem pa se je nemalokrat zgodilo, da je umrl bodisi papež bodisi arhitekt. In postopki so se začeli na novo. Taka približno je legenda o nastanku Rima, mesta, ki je bil v svoji skoraj 2800-letni zgodovini sedež antičnega imperija, papeških držav, italijanske kraljevine in je danes prestolnica italijanske države. Bogata dediščina vseh teh obdobij privablja na milijone turistov z vsega sveta. Večno mesto, mesto sedmih gričev ali l Urbe, kot pogosto imenujejo italijansko prestolnico, je dom skoraj trem milijonom prebivalcev. Še nekajkrat več ljudi pa ga obišče vsako leto, da si ogleda ostanke Etruščanov, rimskega imperija in številne zgodovinske spomenike. Znamenitosti Vatikana, najmanjše države na svetu, ki leži v rimskem središču, in nekaj sto cerkva v mestu pa so bržčas prvi cilj krščanskega verskega turizma. V nekaterih virih je denimo zaslediti, da je ob jubilejnem letu 2000 pot pripeljala v Vatikan in Rim kar šestnajst milijonov romarjev. Zagotovo so se vsi med njimi ustavili v baziliki Svetega Petra, ki je ne le simbol Svetega sedeža, ampak tudi razstavišče vrste izjemnih umetnin, in spada poleg cerkve Svetega Janeza Lateranskega, Marije Snežne in Svetega Pavla med štiri patriarhalne bazilike. Fotografije od leve k desni: Nočni pogled na baziliko Sv. Petra Kupolo bazilike Svetega Petra, s premerom 42 metrov, je zasnoval Michelangelo, po njegovi smrti pa sta jo končala Giacomo Della Porta in Domenico Fontana. Pieta je eno najbolj znamenitih Michelangelovih del, ki ga je umetnik kot štiriindvajsetletnik ustvaril iz enega kosa kamna. Aleksandra VII., ki je hotel, da bi ta odprti prostor lahko sprejel kar največ ljudi, ki bi lahko doživeli blagoslavljanje papeža bodisi pred pročeljem bazilike bodisi z njegovega okna v vatikanski palači. Obkroža ga eliptična kolonada z dvema paroma dorskih stebrov. Na sredi pa je petindvajset metrov visok obelisk, ki tu stoji od leta kot je danes. V renesansi so prvotno cerkev podrli, da je na njenem mestu zrasla veličastna bazilika, pri ustvarjanju katere so angažirali nekaj velikih mož umetnosti, med njimi zasledimo Donata Bramanteja, Raffaella, Michelangela in Berninija. Prvi je začel delati 18. aprila 1506, novo baziliko pa so odprli šele fotografiji DČ

48 48 Največja krščanska cerkev na svetu Za petimi vrati osrednja bronasta Sveta vrata odprejo samo ob res posebnih priložnostih, kot so denimo jubilejna leta se cerkev razteza kar na kvadratnih metrih. Menda bi lahko sprejela lahko občudujemo enega najbolj znamenitih kipov, Michelangelovo Pietá, ki ga je umetnik leta 1499, takrat mu je bilo štiriindvajset let, izklesal iz enega samega kosa kamna. Od leta 1972, ko ga je Lazslo Toth, ki je bil pozneje spoznan za duševno motenega, poškodoval s sekiro, je pred njim zaščitno steklo. Med najbolj prominentnimi ženskami, pokopanimi tukaj, je Kristina Švedska, ki se je odrekla kraljevemu prestolu, ko se je spreobrnila v katoličanko. Skorajda nihče pa ne odide, ne da bi se poklonil mestu zadnjega počitka papeža Janeza Pavla II. Nelahek vzpon na kupolo, a je trud poplačan Kako zelo veličastna je notranjost bazilike, dobi človek občutek, ko se povzpne na njeno kupolo jajčaste oblike, ki ima kar dvainštirideset metrov premera, skoraj toliko, kot je velik Panteon. Zasnoval jo je Michelangelo, po njegovi smrti pa sta jo končala Giacomo Della Porta in Domenico Fontana. Za starejše in tiste, ki jim ni prijetno v utesnjenem prostoru, je vzpon na kupolo po nekaj sto stopnicah in hodniku, ki se proti vrhu vse bolj oži, kar naporen. A je trud bogato poplačan. Z njenega vrha se odpira pogled na vse strani Rima. Med drugim na urejene vatikanske vrtove, na trg Svetega Petra in ulico sprave, Via della Conciliazione. To povezavo med italijansko prestolnico in vatikansko državo so odprli po konkordatu leta 1929 in uradni spravi med italijansko državo in Rimskokatoliško cerkvijo. Na tej ulici je tudi slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu od letos ga vodi dr. Ivan Rebernik, ki je bil prej direktor kataloga v Vatikanski knjižnici in profesor na vatikanski šoli za bibliotekarje. Vatikanski muzeji in Sikstinska kapela približno šestdeset tisoč ljudi. Po dolžini meri 186 metrov, kupola pa je visoka 136 metrov. Če smo pozorni, ko hodimo po sredini, vidimo na tleh oznake, kako dolgi so božji hrami, ki po velikosti sledijo temu templju, v katerem se prepletajo različni slogi. Velja za največjo krščansko cerkev na svetu, čeprav je od leta 1989 v Guinnessovi knjigi rekordov navedena bazilika Naše Gospe miru v mestu Yamoussoukro v Slonokoščeni obali. V prvi kapeli na desni od glavne ladje, nekaj korakov od vhoda, Skulpture, freske in oltarji mnogih svetnikov, nekdanjih papežev in drugih, pomembnih v verskem življenju, med njimi tudi 39 ustanoviteljev verskih redov, ki so jih različni avtorji ustvarili iz vrste materialov, krasijo vse ladje in kapele bazilike. V osrednjem delu vidimo devetindvajset metrov visok baldahin, ki ga je oblikoval Bernini, domnevno iz brona, vzetega v Panteonu. Eno popoldne vsekakor ni dovolj za tistega, ki se želi podrobno seznaniti z bogastvom bazilike, pod katero so kripte enaindevetdesetih papežev in še nekaj vidnih mož. Na drugi strani Vatikana, nasproti bazilike Svetega Petra, je vhod v Vatikanske muzeje, ki hranijo obsežno zbirko. V šestnajstem stoletju jih je ustanovil papež Julij II., sčasoma so se muzeji razširili danes so na ogled vatikanska pinacoteca, kjer so med drugim stvaritve Michelangela in Raffaella, ter muzeji sodobne umetnosti, dvorane s kipci, mozaiki, maskami, z dediščino Etruščanov, Egipčanov in mnogih drugih. Iz muzejev vodi obiskovalce pot v Sikstinsko kapelo v apostolski palači. V njej med drugim potekajo konklave, med katerimi kardinali izbirajo novega papeža. Kapela nosi ime po papežu Sixtusu IV., ki jo je leta 1473 dal narediti arhitektu Bacciu Pontelliju. Po

49 49 stropu in stenah so jo z mnogimi motivi, med drugim iz Nove in Stare zaveze, Kristusovega in Mojzesovega življenja, Adama in Eve v rajskem vrtu, poslikali številni umetniki. Tu vidimo Botticellijevo Kristusovo skušnjavo, Michelangelovo Poslednjo sodbo in njegove upodobitve devetih zgodb iz Geneze.»Človek si ne more zamisliti, kaj je posameznik sposoben ustvariti, dokler ne vidi Sikstinske kapele,«je zapisal nemški pesnik Goethe. V preteklosti je bila zgodovina krivična do enega naših rojakov. Kdor bo želel začutiti utrip Rima, se bo zagotovo sprehodil tudi po slavnem trgu Campo dei Fiori. Rožnato ime je trg bržčas dobil po tem, da ga ob dopoldnevih napolnijo stojnice, na katerih je ob vseh letnih časih mogoče kupiti krasno cvetje. Poseben je zato, ker ob njem ni nobene cerkve, Posebna čast za Marka I. Rupnika V zgodovino vatikanske umetnosti se je zapisal tudi Slovenec. Dr. Marka Ivana Rupnika, patra jezuita, rojenega leta 1954 v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo, je papež Janez Pavel II. povabil, da poslika njegovo osebno kapelo. Pravijo, da ga je doletela taka čast, kot je v preteklosti Michelangela in Raffaella, saj je to po skoraj pol tisočletja prva velika nova umetnina za vatikanskimi zidovi. Kapela Odrešenikove Matere, Redemptoris Mater, s šeststo kvadratnimi metri mozaika, je bila darilo kardinalov nekdanjemu papežu ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu in ob petdesetletnici duhovništva. Stvaritev Marka Ivana Rupnika, vodje umetniškega Centra Aletti, predavatelja na več evropskih teoloških inštitutih in svetovalca Papeškega sveta za kulturo, združuje teološke esence zahoda in vzhoda, obeh»pljuč«cerkve. Žal ni odprta za javnost. Mo, naj povemo, da je Marko Ivan Rupnik tudi arhitekt, ustvarjalec kapele, ki jo zdaj gradijo na Rogli. Najbolj vpliven Slovenec v cerkveni hierarhiji pa je kardinal dr. Franc Rode, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Lazarist in nekdanji ljubljanski metropolit, rojen leta 1943 v Rodici pri Domžalah, je bil februarja 2004 vpoklican na ta položaj med pet tisoč škofi na osebno željo Karla Wojtyłe. Marca letos ga je Benedikt XVI. na konzistoriju povišal v kardinala. znan pa je po dveh rečeh: prva, bolj posvetne narave, je gostilna Carbonara, od koder izvira po vsem svetu opevana istoimenska omaka, ki so jo začeli delati po drugi svetovni vojni s sirom, jajci v prahu in slanino iz konzerv iz paketov ameriške pomoči. Največja znamenitost Cvetnega trga pa je spomenik Giordanu Brunu, italijanskemu teologu in filozofu, ki so ga cerkvene oblasti leta 1600 zaradi herezije dale sežgati na grmadi. Bistveno manj ljudi ve, da je enaka usoda, obsodba na smrt s sežigom, še celo pet let pred Brunom doletela tudi duhovnika oporečnika Petra Kupljenika. V eni od uličic, ki vodijo na Campo dei Fiori, je še ena zanimivost, kakršne ni videti pogosto v steno je vgrajeno znamenje zaščitnice tatov. Pravi Rimljani radi pripovedujejo legendo, da so nekoč policisti zjutraj zmeraj najprej prišli preverit okolico znamenja. Če je bila pod njim svečka ali rožica, so vedeli, da so bili pri svojem delu minulo noč neučinkoviti nepridipravi so se po uspešno opravljenem»poslu«namreč vedno prišli poklonit svoji zavetnici. Fotografije od leve k desni in od zgoraj navzdol: Z vrha kupole bazilike Svetega Petra se odpira razgled na številne rimske znamenitosti, med drugim tudi na vatikanske vrtove. Panteon, tempelj vseh bogov in planetov, je dal cesar Hadrijan zgraditi leta 125 pred našim štetjem. Cerkev Marije Snežne, ki stoji v bližini glavne rimske železniške postaje Termini, spada med štiri patriarhalne bazilike, poleg cerkva Svetega Janeza Lateranskega, Svetega Petra in Svetega Pavla. Kolosej je ena od točk, ki v Rimu privablja največ turistov. fotografije DČ

50 50 Andrej Morovič Maroko Če se vam zdijo Kanarski otoki malce obnošeni, hkrati pa niste novodobni Marco Polo, bo Maroko pravšnja destinacija za krajšanje zimskih dni. Je varna, poceni in izredno raznolika dežela z dobro infrastrukturo. Kraljevina Maroko je najbolj prozahodno usmerjena arabska država. Že dolgo. Davnega leta 1777 je, denimo, kot prva dežela sveta priznala neodvisnost ZDA. Burna zgodovina Maroka, o kateri pričajo najdišča prazgodovinskih slikarij in gravur, ostanki rimskih mest in bogata berberska in arabska kulturna dediščina, je v mnogočem zaznamovala tudi Evropo. Pod vladavino dinastij Almoravidov in Almohadov je Iberski polotok doživel nesluten gospodarski in kulturni razcvet. Prebivalci Maroka so Arabci in Berberi staroselsko ljudstvo, katerega izvor še ni docela raziskan. Jezik slednjih se zapisuje z najstarejšo pisavo v aktivni rabi na svetu. Maroko je dežela velikih socialnih nasprotij. Stopnja nepismenosti je visoka. Pod vodstvom mladega, reformistično naravnanega kralja se človekove pravice in položaj revnejših slojev postopoma izboljšujejo. Največja cokla v zunanji politiki je nerešeno vprašanje Zahodne Sahare. Ko je Hassan II., oče zdajšnjega monarha, leta 1975 čez južno mejo nagnal vojsko in glavo množico najrevnejših civilistov, ki so v Maroku predstavljali stalno socialno bombo, je premeteni lisjak eliminiral vsaj dve muhi na en mah. Vendar pa nekdanja španska kolonija, katere status po vseh teh letih še vedno lebdi med zasedbo in neodvisnostjo, težko bremeni državni proračun. Z avtodomom do Casablance... Ekonomija sloni na nakazilih številnih maroških migrantov, stagnirajočem izvozu fosfatov in turizmu. Mladi kralj Mohamed VI. pospešeno stavi prav na razvoj turizma. Maroko je mogoče razdeliti na tri geografske celote: mediteransko in atlantsko obalo z legendarnim mestom Tanger, prestolnico Rabat, industrijskim velemestom Casablanca ter turističnima centroma Agadir in Essaouira, osrednji del s pogorji Rif, Atlas in Anti-Atlas in na polpuščavski pas vzdolž nedorečene meje z Alžirijo. Ideja potovanja v Maroko ima še vedno pridih avanturizma, čeprav to že dolgo ni več. Turist lahko izbira med množico paketnih ponudb različnih agencij ali pa se odloči za individualno potovanje. Zadnja leta je vse več srečnih, še pravočasno realiziranih upokojencev, ki si na jesen življenja omislijo avtodom in se potem z vremenom selijo ob atlantski obali vse do meje z Mavretanijo. Predvsem v Zahodni Sahari se je marsikatera, donedavna neobljudena plaža spremenila v pravcate naselbine belih nomadov z njihovimi hišnimi ljubljenci. Zanesljiv znak, da je dežela varna. Individualni popotnik lahko po pristanku v Casablanci ali Agadirju presedla na odlično razvejen avtobusni prevoz, solidno železniško omrežje ali pa za sprejemljivo ceno najame avtomobil ali džip. Štiri kraljevska mesta, štiri atrakcije Prva na seznamu maroških atrakcij so štiri kraljevska mesta: Fes, Meknes, Rabat in Marakeš, ki ponuja največ pridiha črne Afrike. Vrsta manjših, orientacijsko Raj za lovce na suvenirje A Haven for Souvenir Hunters

51 foto MF priljudnejših mest ni nič manj zanimivih. Stara mestna jedra medine z labirinti ozkih uličic, živopisanimi tržnicami in trgovinami, kavarnami in restavracijami za vsak žep so pravi magnet za turiste. Maroko je raj za lovce na suvenirje, pri čemer je dobro vedeti, da je barantanje sestavni del vsakega nakupa, da je to retoričnogledališka igra, za katero si je treba vzeti čas in v kateri so dovoljeni skoraj vsi triki. Naravne katastrofe, neozdravljive bolezni, smrt v družini in lačni otroci so povsem običajne zgodbe v boju za čim boljšo ceno. Tako je in temu se v Maroku ne kaže upirati. Velja pa si zapomniti, da je pogajanja, dokler se s stiskom roke kupčija ne konča, mogoče kadar koli zapustiti. Valuta je dirham. 1 evro je 11 dirhamov. Jeziki: arabščina, berberščina, francoščina. Kasbe in ksarju utrjena naselja oz. posamezne stavbe kot pri nas obzidane cerkvice pred turškimi vpadi. 51 foto MF Fotografije od leve k desni: Casablanca - Mošeja Hassan drugi: monumentalna mošeja, ki lahko skupaj z dvoriščem sprejme vernikov naenkrat in ki se ponaša z najvišjim, dvesto metrov visokim minaretom. Delo francoskega arhitekta Michela Pinseauja, ki med drugimi čudesi vključuje tudi pomično streho, je bilo predano javni rabi leta Tafraoute - Modre skale: leta 1984 se je belgijski umetnik Jean Verame z blagoslovom kralja Hassana II. lotil nenavadnega krajinskega projekta: s pomočjo gasilske brigade in osemnajstih ton barve je v treh mesecih zanimive kupe skal v zaledju mesteca Tafraoute spremenil v prvovrstno turistično atrakcijo. Maroko Morocco Maroko je z ljubljanskega letališča dosegljiv s čarterskimi poleti. Več informacij v vaši turistični agenciji. Please contact your tourist agent for information on charter flights to Morocco from Ljubljana airport.

52 52 Zimski azil za surfanje Podeželje je gosto posejano z utrjenimi naselbinami ksarji in kasbami od katerih so ene naseljene, druge opuščene, nekatere zaščitene kot svetovna kulturna dediščina, spet druge prepuščene zobu časa. K izjemni kulturni dediščini vsekakor kaže prišteti arhitekturni pečat, ki so ga obmorskim mestom vtisnili evropski zavojevalci. Bilo jih je veliko, vendar je le redkim uspelo prodreti v notranjost dežele, še manj tam ostati. je z granitnimi monoliti posuti Anti-Atlas, ki zaradi snažnih vasic velja za maroško Švico. Prepadni kanjoni, zelene doline in oaze dateljnovih palm, v senci katerih domačini gojijo povrtnine, se na vzhodu razgubijo v tišini največje puščave na svetu. Čeprav se resnična Sahara začne na alžirski strani meje, je puščavskih impresij tudi v Maroku več kot dovolj. Marakeš me je zasvojil Častni konzul kraljevine Maroko v Sloveniji je Janez Škrabec, znani slovenski gospodarstvenik, ki vodi družbo RIKO. Povprašali smo ga, kaj so naloge častnega konzula, kaj najbolj zanima turiste, ki potujejo v Maroko, in kaj je njega očaralo v»kraljestvu kraljev«. Znibarjem, veleposlanikom. Z njim že od samega imenovanja odlično sodelujem in je zame neprecenljiv pri opravljanju mojega poslanstva. Najbolj pogosto vprašanje, na katerega kot častni konzul odgovarjam, je, ali je za obisk Maroka potreben vizum. Vizum ni potreben za bivanje do 90 dni. V prvi polovici leta 2004 sta tako maroška kot tudi slovenska vlada ukinili vizume za diplomatske in službene potne liste, Maroko pa je enostransko ukinil vizume tudi za slovenske državljane. Če pa fotografije istockphoto Naravne znamenitosti Maroka prav nič ne zaostajajo po privlačnosti. Kraji ob atlantski obali so že leta zimski azil za surfarje vseh vrst. Divje razbrazdano, črnozeleno pogorje Rif je s stisnjenimi, belo obarvanimi vasicami in mesteci paša za oči v vsakem letnem času. Na okroglo zaobljenem, a še mogočnejšem Atlasu, katerega najvišji vrhovi segajo krepko čez 4000 metrov, je mogoče smučati, čeprav je pohodništvo ponudba sega od enodnevnih do večtedenskih trekov neprimerno bolj priljubljeno. Zgodba zase Fotografije od leve k desni: Kasba Fesi: tradicionalna arabska pokrivala na tržnici Marakeš: trg Marakeša oživi ponoči Pogled na Agadir foto Arhiv Riko Janez Škrabec, častni konzul: Ko sem bil izbran za častnega konzula Maroka, sem bil zelo počaščen, saj je to odraz zaupanja ter neke vrste priznanje mojemu delu. Moja glavna naloga je, da skrbim za promocijo Maroka v Sloveniji, da omogočam in učvrstim medsebojni kulturni in gospodarski dialog. Pristojnosti častnega konzula so sicer omejene, tako da je nemalokrat častni konzul le most med dvema bregovoma. Npr. za nadaljnje informacije o možnosti gospodarskega sodelovanja zainteresiranih v Sloveniji se povežem z maroškim predstavništvom na Dunaju, osebno z Nj. Eks. G. Omarjem razmišljam kot gospodarstvenik, moram priznati, da je zaenkrat blagovna menjava med državama skromna. Morda bi jo pospešila bolj urejena formalno pravna podlaga gospodarskega sodelovanja. Maroko, to»kraljestvo kraljev, kjer zahaja sonce«, redno obiskujem, spremljam aktualno družbeno in gospodarsko situacijo, navdušujem se za zgodovino in za silno poetičnost kontrastov te dežele, za njeno naravo in bogato ter navdihujočo kulturo.»južni biser«maroka, Marakeš, pa me je popolnoma zasvojil. Ampak nisem edini ali eden izmed redkih, saj se vse več ljudi navdušuje nad pravljičnostjo te najbolj zahodne arabske države. Mislim, da so ponudbe turističnih poslovalnic dovolj zgovoren podatek o tem, da kot turisti čedalje raje obiskujemo Maroko. Prepričan sem, da ga bomo Slovenci kmalu obiskovali tudi kot podjetniki.

53 53 Business predstavlja uspešnico leta: Zmago Uspešnik 9 INOVATIVNIH REŠITEV, KAKO DATI VAŠIM POSLOVNIM PRILOŽNOSTIM NOVE RAZSEŽNOSTI Izbrana poglavja: 1. Prvi korak določi smer vaše poti...razbremenite vašega poslovnega partnerja neprijetnega čakanja. Naj k vam pride nasmejan ponudite mu udoben transfer iz letališča v hotel ali v vašo pisarno in nazaj Po delu prija odlična jed...razvajajte vašega poslovnega partnerja z dobro hrano in pijačo. Če niste utegnili organizirati poslovne večerje ali kosila, se obrnite na nekoga, ki bo to z veseljem naredil za vas Pravi zaključek da pečat uspešnemu sestanku...po končanem sestanku povabite poslovnega partnerja na osvežujoče doživetje, izvedbo izleta pa prepustite specializirani agenciji, ki ponuja individualno prilagojene programe za poslovneže. 7. Naj vas čas ne povozi...najemite avto ali kombi z voznikom in ulovite nove ideje. Založba LeNavzgor 9. S pravim partnerjem je lažje... Spin business je turistična agencija, ki vam s svojim drugačnim pristopom pomaga uresničiti vse našteto. Ostala poglavja najdete na na info@spin-travel.com ali na telefonu

54 54 Vanesa Čanji Louvre po Da Vincijevi šifri Mona Lisa še vedno z mistično tančico Mona Lisa Still with a Mystic Veil foto istockphoto Pariz Charles De Gaulle (CDG) Dnevi Days Odhod LJU Departure Prihod FCO Arrival Let Flight AF JP AF AF JP 342

55 foto CM 55 Štirideset let po francoski televizijski nadaljevanki Belphégor postaja muzej Louvre s svojimi zbirkami v Parizu pravo prizorišče odkrivanja domišljijskih skrivnosti. Radovednost in nemirno žilico raziskovanja je vzburila knjiga Dana Browna Da Vincijeva šifra, ki je izšla leta Dodatno strast pa je letos prižgal film, posnet po tej knjigi, deloma prav v muzejskih galerijah. Bliskovita rast zanimanja za Louvre je tamkajšnje strokovnjake spodbudila, da so pripravili privlačen ogled muzeja po stopinjah simbologa Roberta Langdona in kriptologinje Sophie Neveu, glavnih likov Da Vincijeve šifre. Izognili so se vrednostnim sodbam Da Vincijeve šifre, pač pa osvetlili glavne teme knjige in obrusili nekatera pretiravanja. Bralci knjige ali gledalci filma lahko hitro prepoznajo določena prizorišča; tisti pa, ki Da Vincijeve šifre ne poznajo, si lahko Louvre ogledajo v novi luči z zgodovinskim in literarnim pridihom. Na leto sedem milijonov obiskovalcev Ogled se začne v Napoleonovi dvorani pod Piramido. V začetku Da Vincijeve šifre namreč Robert Langdon, pač tako kot sedem milijonov drugih obiskovalcev letno, vstopi v Louvre skozi Piramido. Ta sodoben objekt so odprli leta Zanimiv je podatek, da v Piramidi ni 666 steklenih delov, kot so sredi 80. let preteklega stoletja brusili jezike tisti, ki so nasprotovali gradnji. 666 je namreč številka zveri v knjigi Razodetje v Svetem pismu. Dejansko je v Piramidi 673 trikotnih kosov stekla v obliki diamanta, vrata pri tem niso všteta. Najbolj znana slika na svetu je po promociji knjige Da Vincijeva šifra in kasneje filma še bolj zablestela v središču pozornosti. Vsak dan si več tisoč obiskovalcev želi ogledati original Mone Lise in prodreti v njeno vznemirljivo skrivnost. Odkar je Leonardo da Vinci leta 1504 ustvaril sliko, je dražila domišljijo kraljev, umetnikov, zgodovinarjev in turistov, pesnikov in tatov. Najrazličnejše misli so bile in najbrž še bodo izgovorjene o njej, čeprav naj bi bila portret Modonne Elisabette Gherardini, žene Francesca del Gioconda. V zadnjem stoletju je Mona Lisa potovala trikrat. Avgusta 1911 so jo ukradli, našli so jo dve leti kasneje, leta 1963 so jo prenesli v New York in Washington D.C. in leta 1974 v Tokio in Moskvo. Sedaj je varna pod steklom, zaščitena pred zrakom in fotografskim flešem ali napadom. Skrivnosti presenetljivih anomalij Kako skrivnosten je dejansko Louvre? Pisatelj Dan Brown pravi, da ga je popolnoma prevzel:»ta zgodba je kar naprej trkala na moja vrata, dokler jih nisem odprl. O skrivnostih Da Vincijevih slik sem najprej slišal v času študija zgodovine na Univerzi Sevila v Španiji. Kasneje sem se z Da Vincijevo enigmo ponovno srečal. Odpotoval sem v Louvre, kjer sem si na srečo lahko ogledal originale nekaterih Da Vincijevih najbolj znanih del. O njih sem razpravljal z umetnostnimi zgodovinarji, ki so mi pomagali bolje razumeti skrivnosti nekaterih presenetljivih anomalij. Kar leto dni sem raziskoval, preden sem napisal Da Vincijo šifro.«naj spomnimo, da v Brownovem romanu osrednji lik, harvardski profesor Robert Langdon, trdi, da slika Mone Lise izraža Leonardovo prepričanje o»sveti ženskosti«in da je njeno ime kodirano, nanaša pa se na egipčanska bogova - Amona in Isis. Prikriti pomen imena naj bi odkril Leonardovo skrito nasprotovanje ortodoksnemu krščanstvu in hkrati njegovo prepričanje o idealnem združenju moških in ženskih principov. V tem kontekstu se hkrati zanaša na teorijo, da je portret Mone Lise slikarjev avtoportret. V filmu te ideje niso izražene. Stavba Louvre in več njenih umetnin igrajo osrednjo vlogo v Da Vincijevi šifri in to dejstvo pomembno vpliva na zanimanje obiskovalcev. Že tri mesece po izdaji knjige v ZDA so muzealci v Parizu opazili večji interes za dela Leonarda Da Vincija in Caravaggia ter za prostore, kot so Piramida, Velika Galerija, soba Mone Lise. In to ne zaradi umetniških ali zgodovinskih razlogov, pač pa zaradi knjige. Ko je bila knjiga prevedena še v italijanščino, španščino, japonščino, ruščino in francoščino, se je angleško govorečim turistom pridružila še množica drugih. Po maju letos, ko je film nastal, je fenomen dobil nov zagon in poznavalci ocenjujejo, da bo ostal še kar nekaj časa. Pisateljeve domišljijske razlage In kakšen je odnos obiskovalcev muzeja do Brownovih interpretacij slik v Louvru, kot jih je predstavil v Da Vincijevi šifri? Zelo različen, pravijo poznavalci v muzeju. Zelo zanimiv je primer slike Mona Lisa. Nihče, ki si je ogledal muzej»po poteh Da Vincijeve šifre«, ni sprejel Brownove razlage o anagramu (Mona Lisa / Amon L Isa (Isis)) resno. Prav tako ne interpretacije, da je Leonardo poudaril desno stran obraza v primerjavi z levo, (kar naj bi pomenilo ženski simbolizem). Pač pa mislim, da večina obiskovalcev vidi kot sugerira knjiga horizontalno črto na desni strani višje kot na levi. Ta impresija, ki je v podrobnosti

56 56 razvita v knjigi, vodi k običajnemu vprašanju, ko gre za skrivnost Mone Lise: Zakaj ta nasmeh? Ali vam res sledi z očmi, ko se gibljete pred njo? Zakaj ima slika izrazit rumeno-zelen ton? Ali je razstavljena slika kopija? Obiskovalci, najbolj željni senzacij, so večinoma pomirjeni z razumskimi odgovori na ta vprašanja, kar sliko vrača v umetnostni, ne pa toliko domišljijski okvir. Najbolj vznemirjene reakcije med ogledom so navadno povezane s teološkimi teorijami, ki so razvite v knjigi. To so stvari verskega ali političnega prepričanja, ne pa umetnostne zgodovine. Velik turistični uspeh francoskih in drugih turističnih in kulturnih agencij, ki organizirajo potovanja v Louvre od prve polovice leta 2004 dalje, prepričljivo govori o cvetoči tržni niši v turistični industriji. Gre za novo vrsto obiskov kulturnih središč, ki prepletajo zgodovino in umetnostno zgodovino s popularno kulturo in elementi zabave. Largdona«(v filmu to vlogo igra Tom Hanks) ali Sopphie Neveu (Audrey Tautou), raziskujejo muzej iz napačnih razlogov? Razprave tečejo v to in ono smer. Nekateri celo trdijo, da Louvre ne bi smel postati igrišče, in da se z umetnostno zgodovino ne bi smeli igračkati. Prav zaradi teh razlogov najbrž režiser filma Da Vincijeva šifra Ron Howard najprej ni mogel dobiti dovoljenja za snemanje v Louvru. Kasneje je Howarda baje na kosilo povabil francoski predsednik Jacque Chirac in mu osebno zagotovil dostop do muzeja. Louvre je sicer glavno prizorišče prologa knjige in prvih nekaj poglavij. Tam Jacquesa Sauniereja umori skrivnostni lik z imenom Silas in tu je po knjigi in filmu tudi grob Marije Magdalene. Film je bil med najbolj pričakovanimi v letu Tako izjemno pričakovanje je doslej povsem upravičil, saj je do septembra blagajno napolnil s skoraj 800 milijoni dolarjev prodanih vstopnic. foto istockphoto The great tourist success of French and other tourism and cultural agencies in organising trips to the Louvre since the first half of 2004 onwards speak convincingly of the flourishing market niche in the tourism industry. These comprise new forms of visits to cultural centres that intertwine history and the history of art with popular culture and elements of entertainment. Ogled po poteh Da Vincijeve šifre Po poteh Da Vincijeve šifre je ogled muzeja, ki daje obiskovalcu občutek vznemirjenja oziroma zabave, saj mu ponuja»odkrivanje in razmislek«. To pomeni sprostitev in zabavo. Agencije nudijo posameznikom ali skupinam zanimanje je še zmeraj izjemno dodatne»zaklade skrivnosti«, ki temeljijo na Da Vincijevi šifri tako v Louvru kot po ulicah in drugih kulturnozgodovinskih spomenikih Pariza. Ta fenomen lahko opazimo tudi pri kulturnih točkah v Londonu ali Rimu, ki sta prav tako prizorišči iz Brownove knjige. Blagoslov ali prekletstvo? Muzej Louvre (Mesée du Louvre) v Parizu je eden največjih, najstarejših, najpomembnejših in najbolj znanih umetniških galerij in muzejev na svetu. Znan je predvsem po tem, da skrbi za več svetovno najprestižnejših umetniških del. Leta 2005 so v Louvru našteli rekordnih 7,3 milijona obiskovalcev, saj se je zaradi Da Vincijeve šifre obisk povečal za 22 %, kar pa uvršča muzej med najbolj obiskane kulturne spomenike v Parizu. Thematic Trails: The Da Vinci Code is a tour of the museum that imbues the visitors with a sense of excitement or entertainment as it offers them»discovery and reflection«. This in turn, means relaxation and entertainment. Agencies offer individuals or groups interest is still extremely high additional»secret treasures«based on The Da Vinci Code in the Louvre as well as in the streets and at other cultural-historical monuments of Paris. This phenomenon can also be observed in cultural performances in London or Rome that are also the stages for scenes from the books of Dan Brown. Pred fenomenom Da Vincijeve šifre še noben svetovni muzej ni doživel tako obsežne in neprostovoljne publicitete kot posledice nekega domišljijskega dela. Marsikdo se vpraša, ali turisti, ki vstopajo v muzej»po stopinjah Roberta The Louvre Museum (Mesée du Louvre) in Paris is one of the largest, oldest, most important and best known art galleries in the world. It is known primarily for maintaining several of the most prestigious works of art in the world.

57 Povezovati znanje in izkuπnje pomeni graditi na trdnih temeljih. Gradimo prihodnost [most Ëez Dravo, Ptuj]

58 58 Janez Markošek kot kaže, bo zima normalna as it seems, winter will be normal Turistične agencije že od jeseni v svojih katalogih vabijo in oglašujejo Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica, Francija, Češka, Slovaška. Lahko se odločimo tudi za bolj oddaljene cilje, kot so na primer smučišča v Združenih državah Amerike ali celo na Japonskem. Znana smučišča so sicer tudi v Južni Ameriki (Čile) in na Novi Zelandiji (no, tudi Avstralija premore smučišče), vendar je tam zdaj pozna pomlad in prihaja poletje. foto JM Potem ko izberemo cilj, potrebujemo samo še sneg in sončno vreme. Seveda takrat, ko gremo na počitnice. Ker ob sončnem vremenu po navadi ne sneži, bomo nekateri imeli tudi malo»slabše«vreme. Pravzaprav na večini modernih smučišč lahko»sneži«tudi ob jasnem vremenu, če so le pogoji ugodni. V mislih imamo kompaktni ali umetni sneg, ki zagotavlja dobro podlago za naravni sneg, če pa tega ni, je kolikor toliko dobra smuka tudi po umetnem snegu, le naravna kulisa v ozadju ni prav zimska. Kakšna pravzaprav bo prihajajoča zima? V velikih svetovnih meteoroloških centrih pripravljajo tako imenovane sezonske napovedi. Omogočajo nam informacijo o pričakovanih odstopanjih vremena od povprečnih podnebnih razmer. Sezonske napovedi se običajno izdelujejo za tromesečja (na primer december, januar, februar). Informacija, ki jo dobimo, ni napoved vremena, temveč predvideni odklon povprečne temperature ali količine padavin od dolgoletne povprečne vrednosti v nekem letnem obdobju. Prve napovedi za prihajajočo zimo

59 59 zaenkrat ne kažejo možnosti večjega odklona od povprečja za temperaturo zraka in količino padavin na območju Alp in Severne Amerike. Drugače povedano: po teh napovedih lahko pričakujemo dokaj normalno zimo. Seveda nam taka napoved ne pove, kdaj bo obdobje pretoplega vremena (odjuga), kdaj pa bo pritisnil mraz. Od drobnih kapljic do debelih snežink stalile v dež. Zdaj smo ugotovili, kako nastanejo padavine. Za obilne, na primer snežne padavine, potrebujemo še gorsko verigo, ki predstavlja oviro zračnim tokovom. Taka gorska veriga so na primer Alpe in Pireneji v Evropi, gorovje Rocky Mountains in Cascades na zahodu Združenih držav in gorato otočje Japonske. Na južni polobli so to Andi in Alpe na južnem otoku Nove Zelandije. Našteli smo le nekatera gorovja, kjer Več vzrokov za obilne padavine Poglejmo, kako nastanejo orografske padavine v Alpah: kadar v višinah pihajo vetrovi južnih smeri (jugozahodnik do jugovzhodnik), se na južnem obrobju Alp (južna Švica, severna Italija, južna Avstrija, Slovenija) zrak dviga in ohlaja, postaja nasičen z vlago in zato je severovzhodni Švici, v Vorarlbergu, na Tirolskem in Salzburškem izjemno velike. Prav tako nastajajo obilne padavine tudi drugod po svetu (zahod ZDA, Japonska, Nova Zelandija...). Vlažen zrak iznad morskih površin naleti na visoko gorsko pregrado, se dviga in ohlaja in nastanejo padavine. Potreben pogoj za obilne snežne padavine je torej stalen dotok razmeroma vlažnega in dovolj hladnega zraka v nižjih plasteh ozračja. Za zimske užitke v naravi torej potrebujemo sneg. Kako pravzaprav nastanejo padavine? Za nastanek padavin sta pomembna dva procesa: rast ledenih kristalov na račun podhlajenih kapljic in proces zlivanja kapljic. Za močnejše sneženje je pomembnejši prvi proces, zato bomo opis drugega opustili. Večina padavin nad nami nastane kot sneg (tudi poleti), saj so temperature 3 ali 4 kilometre visoko na zmernih geografskih širinah običajno že pod 0 stopinj Celzija. V večini debelih (vertikalno razsežnih) oblakov so na različnih višinah različni oblačni delci: na vrhu so ledeni oblačni kristali, v sredini podhlajene oblačne kapljice, nizko nad bazo pa nepodhlajene kapljice. Pomemben dogodek za nastanek večine padavin nastane, ko zaidejo drobni ledeni kristalčki med podhlajene vodne kapljice. Podhlajene pomeni, da imajo kapljice temperaturo pod 0 stopinj Celzija. Drobne vodne kapljice, ki lebdijo v zraku, se lahko ohladijo skoraj do minus 40 stopinj Celzija. Zaradi naravnih lastnosti vode je nasičeni parni tlak nad ledenimi kristalčki malo nižji kot nad podhlajenimi kapljicami. Zato imamo tok vodne pare od podhlajenih kapljic h kristalčkom. Kapljice morajo izgubo nadomestiti z izhlapevanjem in se manjšajo, na kristalčkih se para nabira in se debelijo na račun kapljic. Ta proces je učinkovit, snežinke postajajo vedno večje in težje. Ko je sila teže večja od vzgona, začnejo padati proti zemlji. Od temperaturnih razmer v nižjih plasteh je odvisno, ali bodo prišle do tal kot snežinke, babje pšeno ali pa se bodo povsem so znana zimsko-športna središča. Obilne snežne padavine so torej posledica razgibanega reliefa. Po navadi imamo ob obilnih padavinah v bližini območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, močni vetrovi pa skrbijo za stalen dotok vlažnega zraka. V razgibanem reliefu teče zračni tok prek gorskih grebenov. Na privetrni strani grebenov se zrak dviga in s tem ohlaja, nastanejo oblaki in v zelo vlažnem zraku tudi padavine tako imenovane orografske padavine. Taka vremenska situacija lahko vztraja več dni skupaj in pozimi se snežna odeja lahko precej odebeli. tam oblačno s padavinami. Na drugi strani grebenov se zrak spušča in s tem segreva ter suši. Zato na severni strani istočasno piha značilen suh in topel veter, ki mu pravimo fen. Severne Alpe (območje severno od glavnega grebena Alp večji del Avstrije, severna Švica, Bavarska) pa dobijo največ snega ob prehodih vremenskih front ali ob več dni trajajočem višinskem severozahodniku. Ker lahko taka vremenska situacija (višinski severozahodnik Bavarci in Avstrijci temu stanju rečejo Stau) vztraja tudi po več dni skupaj, so količine novo zapadlega snega predvsem v Vpliv sekundarnega ciklona V Sloveniji so padavine najmočnejše, ko v severnem Sredozemlju, v Genovskem zalivu ali nad severnim Jadranom nastane sekundarni ciklon. Vremenska fronta se prek Slovenije precej počasi pomika proti jugovzhodu. Povsod je oblačno, padavine so posebno izrazite v zahodni Sloveniji, saj se tam združita dva vzroka za močno dviganje zraka: bližina foto photos.com

60 60 fronte in prisilni dvig ob orografski pregradi. Intenzivnost padavin slabi proti vzhodu Slovenije. Meja sneženja je odvisna predvsem od temperature dotekajočega zraka od jugozahoda. Sprva je lahko meja sneženja precej visoko, z ohlajanjem ob približevanju fronte in ob intenzivnejših padavinah pa se znižuje in sneženje se lahko spusti vse do dolin in nižin. Ob sredozemskem ciklonu pade največ snega vzdolž južnega Kar 11 m debela snežna odeja Na gorskih pobočjih, kjer so najobilnejše snežne padavine, lahko debelina snežne odeje pozimi doseže tudi nekaj metrov. V kraju Timberline Lodge v Oregonu v Združenih državah so že izmerili 11,4 metra debelo snežno odejo, v kraju Snake River v Wyomingu pa 11 metrov. Tudi to vplivajo vremenski dejavniki (temperatura, veter, prirastek snežne odeje) in dogajanja v snežni odeji (preobrazba snežne odeje drobljenje, zrnjenje, sreženje, srenjenje). V nižjih predelih je pomemben tudi vpliv gozda, grmičja in podrasti. Največja nevarnost plazov je takrat, ko zapade nov sneg, in sicer na pobočjih z naklonom med 20- in 50 stopinjami. Glede na kakovost snega poznamo več vrst plazov: Oznaka stopnje Stabilnost snežne odeje Verjetnost proženja snežnih plazov 1 majhna 2 zmerna 3 precejšnja 4 velika 5 zelo velika Na večini pobočij je snežna odeja sorazmerno stabilna. Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v poročilu posebej opredeljena), drugod pa dovolj stabilna. Na številnih dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna. Na večini strmih pobočij je slabo stabilna. Splošna nestabilnost snežne odeje. Samo na zelo redkih strmih pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; mogoči so samo majhni spontani snežni plaziči in osipi. Predvsem na navedenih pobočjih pri veliki dodatni obremenitvi (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja). Obsežnejših spontanih plazov ni. Plazovi se sprožijo že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je mogoče lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamičnih velikih plazov. Plazovi se sprožijo na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. V nekaterih razmerah je mogoče tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov. Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah. najdejo v četrt ure, je stopnja preživetja 90 odstotkov. Po pol ure se ta stopnja zmanjša na 40, po eni uri je živih le še 30 odstotkov zasutih. Služba za sneg in plazove v Uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje v zimski sezoni redno spremlja stanje snežne odeje v naših gorah in trikrat tedensko izdaja Poročila o nevarnosti proženja snežnih plazov. Ocena nevarnosti je podana po evropski petstopenjski lestvici (tabela). Poročilo je posredovano medijem in je dostopno tudi na Teletekstu in na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Tabela: Evropska lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov obrobja Julijskih Alp. Spodnje Bohinjske gore (Vogel), Komno, Krnsko pogorje in Kanin tedaj na debelo zasuje sneg. Severni del Julijskih Alp dobi ob tem skoraj polovico manj snega, še nekoliko manj ga pade v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. na Japonskem je lahko snežna odeja debela nekaj metrov. V Alpah niso redkost debeline snežne odeje med 4- in 7 metri. Pri nas je snežna odeja po navadi najdebelejša na Kaninu, do 6 metrov. Na Voglu so doslej največ izmerili nekaj čez 4 metre snega (lani 390 cm), na Krvavcu okoli 3 metre, na Rogli pa meter manj. Več kot pol zasutih umre Največjo nevarnost v gorah pozimi predstavljajo snežni plazovi. Snežni plaz se sproži, ko se poruši ravnotežje sil v snežni odeji. Na plazovi suhega in nesprijetega snega, plazovi suhega sprijetega snega, plazovi vlažnega nesprijetega snega, plazovi vlažnega sprijetega snega. Ob obilnem sneženju, ko se nevarnost plazov poveča, upravljavci smučišč zaprejo smučišča ali ogrožene dele smučišč. Na odprtih in za smuko urejenih progah je nevarnost snežnih plazov praviloma majhna. Največ nesreč se zgodi zunaj urejenih smučišč in na turnih smukah. Nevarnost snežnega plazu je smrtna nevarnost. Kar 52 odstotkov zasutih umre, še preden jih uspejo rešiti. Če zasutega Viri: 1. Jože Rakovec, Tomaž Vrhovec 1998: Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Društvo matematikov, fizikov in astronomov. Ljubljana 2. Zdravko Petkovšek, Miran Trontelj 1987: Skice vremena. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ljubljana 3. Pavle Šegula 1986: Sneg, led plazovi. Planinska zveza Slovenije. Ljubljana

61 Počitnice v toplih krajih ŠARM EL ŠEJK Hotel Coral Bay Oasis: polpenzion, pijača pri obrokih že za 6 x SIT (78,45 EUR), odhod vsak teden iz Ljubljane Največja ponudba smučanja: SLOVENIJA ROGLA že za 6 x SIT/os. (6 x 41,32 EUR/os.) 6% popusta FRANCIJA VALFREJUS že za 6 x SIT/os. (6 x 19,20 EUR/os.) 6% popusta ITALIJA VAL DI FASSA že za 6 x (6 x 79,08 EUR) 6% popusta AVSTRIJA BAD HOFGASTEIN že za 6 x SIT (6 x 78,04 EUR) 6% popusta ŠVICA CRANS MONTANA že za 6 x SIT (6 x 45,49 EUR) 6% popusta Ponudba Globtourjevega prazničnega decembra že pri vašem potovalnem agentu! Privoščite si potepanje po adventnih stojnicah, odločite se za katerega od decembrsko novoletnih izletov, izkusite kakšna je vročica silvestrskih noči na drugih celinah. Ali pa si preprosto privoščite brezskrbno praznovanje ob toplem morju. Kar koli vas bo letos zamikalo, v novem Globtorurjevem katalogu boste z lahkoto našli tisto pravo. Vsem imetnikom kartic MAGNA in MAGNA-AMERICAN EXPRESS ter MAGNA lojalnostna kartica nudimo 6% popusta in 6 obrokov. Ugodnost velja za izbrano ponudbo. Ugodnost velja ob plačilu v Globtourjevih poslovalnicah. Tel.:

62 foto istockphoto, Wang Xiao Fei 62 Damjan J. Ovsec praznične jedi niso brez simbolnega pomena festive dishes are not without a symbolic meaning Ob novem letu, naj ga ljudje praznujejo po gregorijanskem, julijanskem, lunarnem ali kakšnem drugem koledarju ali obdobju v letu, je za ves svet značilna polna miza. Hrane mora biti na pretek, zato je v tem času celo pretirano uživanje jedače in pijače. To je od vekomaj obredno magičen pripomoček, ki naj bi za vse prihodnje leto zagotovil obilje. Ob vsesplošnem veselju pa praznična miza povezuje tudi družinske člane in povabljene, kar utrjuje medsebojne vezi. Nekatere novoletne jedi imajo, čeprav je marsikje to že pozabljeno, natančen simboličen pomen, ki naj bi spet vplival na prihodnje obilje, zdravje, plodnost, srečo in podobno, zato na praznični mizi ne smejo manjkati. S prihodom krščanstva je precej pomembnejši od novega leta postal božič, zato so nekdanje»poganske«jedi in pijače zimskega solsticija postale»tipične«božične jedi. Cerkev jim je dala novo simboliko, vendar je ostalo veliko starega bodisi prikrito bodisi zakrito. Ne pozabimo tudi, da sta božič in novo leto postala ločena praznika šele leta Božični puding s suhim sadjem Dandanašnji bi lahko rekli, da imamo tri vrste božično-novoletnih jedi in pijač: obredno tradicionalne, tradicionalne, ki so se znašle na meščanskem jedilniku in se pomešale z raznimi vplivi ali postale celo individualno različne, in tiste, ki jih tudi ob tem času narekujejo modni»trendi«. Seveda pa se božično-novoletna hrana razlikuje po posameznih deželah in državah, da o posebnostih na drugih kontinentih in pri različnih religijah oziroma ločinah niti ne govorimo. Poleg tega je na sodobni svet, tudi nekrščanski, močno

63 vplivala anglo-ameriška civilizacija, ki je prek trgovine, medijev in podobnega vsilila svoj slog, tako da recimo purana za novo leto jedo celo v Turčiji ali na Japonskem. London Pirovanje ob zimskem solsticiju so v Angliji že v srednjem veku opisovali kot»orgije požrešnosti, popivanja, kockanja in prepevanja«. Največji vpliv na božič, kot ga Angleži praznujejo danes, sta vtisnila viktorijanski čas in komercialna podjetnost. Za božično kosilo morata biti na mizi puran in božični puding, ki je okusna in visokokalorična slaščica iz zmesi posušenega sadja, orehov, lešnikov ali mandeljnov, različnih začimb in alkohola. Ta jed se kuha kar sedem ur. Puran se je v Angliji pojavil okoli leta 1541, na londonskem trgu pa se je ustalil kakšnih deset let pozneje. Kot domača žival se je pojavil na dvoriščih v 17. in 18. stoletju, množičneje pa so ga začeli gojiti šele v 19. stoletju. Obvezna božična jed na britanskih krožnikih je ta ameriška ptica postala šele v 20. stoletju, nič prej. Pred tem je bila na mizi božična gos. Prednik božičnega pudinga je gosta slivova juha ali slivov puding iz 15. stoletja, ob katerem obvezno ponudijo z rumom ali brendijem zmešano maslo, ki mu v ZDA pravijo»močna omaka«, in nanjo položijo košček omele. Dandanašnji so pudingi manj težki, lažje prebavljivi. Za božič so obvezni še mince pies, sladki kolački, bogati božični sadni kolač oziroma čedalje bolj priljubljeni sladki, začinjeni okrogli okrašeni kruhi z marcipanom in ledenim prelivom. Kot drugod po Evropi morajo biti v piškotih in kolačkih obvezne božične začimbe, kot so ingver, cimet in med. Obvezna božična pijača je na primer eggnog ali egg-flip, jajčni konjak ali jajčni liker. New York Božična sezona se začne z nepogrešljivim puranom že na novembrski zahvalni dan, sam foto istockphoto, Joe Borrelli božič pa se v ZDA in še posebno v multietničnem New Yorku poleg novega leta združi še z dvema praznikoma: judovsko hanuko in afroameriško kwanzo. Belo in črno krščansko prebivalstvo tudi za božič speče purana z ameriškimi brusnicami in raznimi prilogami, na mizi so še tradicionalne angleške božične jedi in jedi drugih priseljeniških skupnosti. Suhe in drugačne slive imajo posebno vlogo tudi na tukajšnjem prazničnem jedilniku. Izbirate lahko med slivovimi jedmi, kot so božični angleški puding, francoski buche (gobec) de Noël, italijanski cotechino (klobasa iz svinjskih kož), mehiška juha ali s slivami nadevan puran. Vse to ponujajo restavracije in kulinarični svetovalci. Poleg tega ponujajo hoteli in odlične restavracije posebne dnevne in večerne novoletne menije in bifeje, kjer je na desetine mesnih, ribjih in vegetarijanskih jedi in sladic domačega, španskega, italijanskega in drugega, pogosto eksotičnega izvora. Med najbolj priljubljenimi lokali na Manhattnu sta letos recimo hotel Capitale in Bryant Park Grill, kamor zahajajo mlajši obiskovalci oziroma t. i.»mladi profesionalci«do trideset let. Novoletni meni sestavlja deset jedi, med njimi npr. satay (začinjene malajske kroglice iz mlete govedine, pečene na paličici kakor ražnjič s pikantno kikirikijevo omako), quesadilla (prepognjena tortilja) s piščancem na žaru z ostro mehiško solato Pico de gallo (petelinov kljun) in guacamolijino omako, katere osnova je avokado, in vegetarijanski suši s kislim ingverjem in sojo z wasabijem (izredno močan japonski hren). Hanuka kot praznik luči se dobro prekriva z božičem. Obvezna jed za ta praznik so latke, krompirjeve palačinke. Tisti, ki praznujejo novoletno kwanzo, jedo purana in razne afriške jedi. Božični puran Moskva V Rusiji je božič 7. januarja, zato je naše novo leto pravzaprav čas njihovega božičnega posta. Veliko ljudi v sodobni Rusiji se drži te tradicije, zato prave»novoletne jedi«nastopijo pravzaprav na božič. Nekatere»stare«jedi še pripravljajo, drugih v mestih ne več. Stara jed je sočivo, pšenična kaša s posušenim jagodičjem in medom. Nekoč je bila za božič to glavna jed. Značilne so (bile) različne bogate zakuske, kakor Rusi pravijo predjedem: marinirane gobe, različne majonezne solate, pikantna ajdova kaša, vložene kumarice, paštete, morska postrv, kaviar itn. Zakuska izvira iz carskih časov, ko je plemstvo po vrnitvi z naporne poti z njimi premagalo lakoto do večerje. Zraven so pili ledeno vodko. Božična jed so zalivnoje, razne ribe v aspiku, podobne studnju, mesna žolca in razne klobase. Obvezen je odojek, glavna jed pa gos s pečenimi jabolki in puran. Obvezno so pekli tudi piroške z raznimi mesnimi in zelenjavnimi nadevi. Od prilog ni smelo in ne sme manjkati kislo zelje, kisle kumarice in brusnice. Božično pecivo se imenuje koliadki (ker jih na vasi dajejo kolednikom), na moskovski mizi pa ne manjka niti znameniti kolač s korenjem in šatrajem ter ledenim oblivom. Marsikje se na krožniku pojavi tudi kutja, riževa kaša z rozinami, ki jo sicer jedo predvsem na sedminah. Stare pijače pripravljajo samo še za turiste, vendar je med njimi še vedno priljubljen vroči napitek iz začimb, zelišč, džema iz jagodičevja ali medu in vode. Imenuje se sbiten. Na novo leto so značilne sodobnejše jedi, posebno kokoš, raca ali gos (tudi z jabolki), studenj, kaviar, zalivnoje. Obvezna je solata, ki se imenuje po francoskem kuharju olivje (Olivier) in je sestavljena iz štirih kuhanih povrtnin in na kocke narezane šunke (odličnejša različica je iz morskih rakov), kar umešajo v majonezo, okrasijo pa s peso, trdo kuhanimi jajci, kaprami in sardelnimi obročki. Dobre gospodinje se postavljajo s svojimi piroškami. Seveda je obvezna 63

64 64 penina, na koncu pa postrežejo torte, domače marmelade in bonbone. Kakor vemo, praznujejo Rusi po starem koledarju svoje novo leto 13. januarja, vendar takrat ni posebnih jedi. Ankara Turčija je posvetna islamska država, ki praznuje novo leto tako kot mi, 1. januarja, čeprav to ni njihov največji praznik. Zapovedanih jedi ni, so pa nekatere med njimi značilne za to priložnost. Vsi jedo npr. börek (burek), baklavo in kebab. Kot prilogo h glavnim jedem raje postrežejo riž (pilav) kakor krompir. Ob takih praznikih so juhe na mizi bolj poredko. Pijejo po navadi čaj in kavo, sokove le redko, od alkoholnih pijač pa raki (žganje). Za predjed uživajo na novoletni praznik çerkez tavu u (mleti piščanec z orehi), juho tarhano z rdečo lečo (merdžimek), jogurtove namaze haidari (s česnom in peteršiljem), tarator (s pečeno zelenjavo) ali adžm haidari (s čilijem). Nepogrešljivo je meso, seveda ne svinjsko: puran, piščanec iz pečice, köfte (podobne našim čuftom) na različne načine, pa etli yaprak dolmasi (mleto meso v vinski trti); nemesne so fižolove jedi (fasul), nekatere podobne pasulju, in nadevani jajčevci. Značilni solati sta šopski podobna çoban salatasi (pastirska, kmečka solata) s paradižnikom, čebulo, kumarami, črnimi olivami in feferoni, kar drobno narežejo, in cacik, narezane kumare v česnovem jogurtu, ki mu dodajo peteršilj in druge začimbe. Od sladic omenimo še sütlaç, pečeni rižev puding, kemalpašo, baklavi podobno slaščico, in kadaif, tanke sladkane rezance, popečene v pečici. Tradicionalna pijača se imenuje airan, sestavljata jo razredčen jogurt in sol. Peking Pod zahodnim vplivom proslavljajo Kitajci novo leto tudi že 1. januarja, vendar so prava, večdnevna slavja za njihovo tradicionalno lunarno novo leto, ki bo 18. februarja V novoletnem času pojedo Kitajci ogromno hrane, med katero ima večina poseben simbolni pomen. Tipična novoletna jed je npr. vegetarijanski jai. Poleg različnih dodatkov jo sestavljajo lotosova semena, ki simbolizirajo veliko moških potomcev, ginkov orešek naj bi pomenil»srebrne palice«in s tem denar, morska trava bogastvo, skuta s posušenim fižolom bogastvo in srečo, bambusovi vršički kot kitajski izraz zanje željo po vsem dobrem. Obvezna jed je tudi riba, v Pekingu, krapu podobna riba, ki mora priti na pladenj z vsem, kar ji pripada: z glavo, repom in plavutmi. Le tako namreč simbolizira skupnost, povezanost, celoto in obilje. Praznični riž z zelenjavo in morskimi sadeži ob Božiču na Kitajskem foto istockphoto, Nicolas Leser Zraven mora biti piščanec, ki zaznamuje razcvet, a mora biti tudi ta postrežen celoten, z glavo,»repom«in nogami, ker le tako lahko označuje dovršenost. Obvezni dolgi kuhani rezanci (mian) se ne smejo odrezati, ker simbolizirajo dolgo življenje. Za Peking in sploh za kitajski sever sta značilna man tou, oparjeni pšenični kruh, djiaozi, kuhani cmoki in mesne kroglice, posebno pa še lao chi, jed, podobna našim žlikrofom. Ob hrani pijejo obvezen čaj, sake, slivov liker, pa seveda pivo in vina iz različnega sadja. Kairo Muslimansko novo leto 1428 se bo začelo 20. januarja Na ta dan se verniki v džamiji veselijo in se spominjajo Mohameda in njegovih somišljenikov, kar imenujejo mevlud. Takrat pijejo šerbe, sok iz vode, vrtnic in sladkorja. Tipična jed prvega muslimanskega meseca muharema se pripravlja šele na deseti dan in se imenuje ašura. Gre za sladko hladno jed iz sadja, zelenjave in sladkorja, ki jo najprej skuhajo. Vse to težko primerjamo z našim novim letom. Zato pa v Kairu praznujejo božič 7. januarja krščanski Kopti. Po koptskem koledarju je to na foto istockphoto, Douglas Johns Novoletna ruska zakuska oziroma predjed 29. dan meseca Kiakha. Vsi se oblečejo v nova oblačila in gredo k maši, v spomin na krščanske mučence pa jedo rdeče dateljne, ki simbolizirajo kri. Za božično kosilo jedo kruh, riž, česen in kuhano meso. Ko gredo na božično jutro po obiskih, nosijo s seboj poseben kolač, ki se imenuje kaik. Poznajo tudi božične piškote iz moke, jajc, masla, mandljev, muškatnega oreščka, limone in cimeta in sladico, ki se imenuje ghryba in jo na vrhu okrasijo s srebrno kroglo ali storžem, božične palačinke kahk el aid itn. Turisti dobijo na silvestrovo na mizo jedila, ki veljajo za egipčanske specialitete, a niso povezane z njihovim novim letom. Kulinarična tradicija je zelo bogata, saj gre za staro egipčansko kuhinjo, v kateri se nekatere jedi niso spremenile od faraonskih časov, in za mešanico arabske, perzijske, judovske, turške in sredozemske kuhinje. Praznične jedi so npr. piščanec s figami in limeto, juha iz leče s čebulo, česnom, cimetom, poprom, ingverjem, kardamomom, nageljnovimi žbicami in posebnim drobnim fižolom. Fižol je osnova tudi v znameniti jedi ful mudames z najrazličnejšimi dodatki in prilogami, recimo, omaka iz sezama in tanek okrogel kruh ajsh baladi. Sledi falafel ali ta amia, ki je zmes iz boba, iz nje pa cvrejo pastetke in krokante. Ful s trdo kuhanimi jajci se pripravlja podobno kot prebranec. Egipčanska posebnost je melokhia, juha iz listov rastline, podobne slezu. Seveda ne gre brez kebaba, začinjenega na najrazličnejše načine, kofta kebaba, ki ima polnilo iz čebule, jajc in začimb, kibbeha, zmesi iz žita, čebule in mesa, ki jo uporabljajo kot osnovo za pripravo različnih jedi itn. Zelo razširjena je seveda jagnjetina na sto načinov. Ocvrta trdo kuhana jajca se imenujejo baid mutajjan in so pogosta priloga slavnostnim jedem. Praznične kolače izdelujejo iz fig, jajc in vanilije; so lahko mehki ali trdi. Znamenit praznični topel posladek pa je om Ali,»mati Ali«, iz testa, smetane, vanilije in rozin.

65 Najstarejši samostojni pilot helikopterja David Tyndall je 30. julija 1999 pri dvainosemdesetih letih kot najstarejši pilot prvič samostojno poletel s helikopterjem. Svojo prvo uro letenja je opravil leta Največ stoletnikov na enem poletu Iz Antwerpna (Belgija) je 15. avgusta 1997 proti Londonu (London City, V. Britanija) poletelo kar enaindvajset oseb, ki so bile stare več kot sto let. Polet sta skupno izvedli Sabena in VLM Airlines. Najdaljši vesoljski polet katere koli ženske Shannon Lucid iz ZDA je 22. marca 1996 na misiji STS 76/Atlantis poletela v vesolje. Na Zemljo se je vrnila v misiji STS 79/Atlantis 188 dni, 4 ure in 14 sekund pozneje, tj. 26. septembra Tako je postavila rekord v najdaljšem vesoljskem poletu katere koli ženske v zgodovini vesoljskih poletov. Najdlje pa je v vesolju preživel kozmonavt Sergej Krikalev. Njegov polet je trajal kar 803 dni, 9 ur in 39 minut. Njegov zadnji vesoljski polet je trajal med 14. aprilom 2005 in 10. oktobrom Najdlje od Zemlje s človeško posadko Misija Apollo 13 je zagotovo ena najbolj znanih misij celotnega programa Apollo, predvsem zaradi nesreče, ki se je zgodila 56 ur po vzletu in je preprečila pristanek na Luni Jimu Lovellu in Fredu Heisu (Jack Swigert bi počakal v Lunini orbiti). Zato pa je polet nehote postavil rekord v največji oddaljenosti od zemeljske površine. Ta je bila v apogeju vesoljske ladje glede na Luno (največja oddaljenost od Luninega površja). Ladja Apollo 13 je bila 15. aprila 1970 ob 2.21 po CET (srednjeevropskem času) oddaljena od Lune 254 kilometrov, od Zemlje pa kilometrov. Največ ur v zraku Znano je, da je večina pilotov obsedenih z letenjem. Da bi v svojem življenju preživeli v letalu kar ur (7,3 leta), pa je že več kot obsedenost. Rekord v največ preletenih urah ima John Edward Ed Long iz Alabame, ZDA. Rojen leta 1915 (dvanajst let po prvem poletu bratov Wright), Ed še vedno rad dela kot pilot. Njegov delodajalec zanj pravi:»ne pije whiskeyja, ne kadi, poleg letenja ne dela ničesar, je obseden z letenjem.«njegovo delo je nadzorovati električno napeljavo v Alabami, tako leti ves dan 600 metrov nad Zemljo. Največje naročilo enega tipa letala naenkrat Ena najhitreje rastočih in najuspešnejših letalskih družb Emirates Airlines je junija 2003 na letalskem sejmu v Parizu opravila največje naročilo letal v zgodovini. Letalska družba je naročila 45 letal tipa A380 v vrednosti 19 milijard USD. S tem je Emirates Airlines postal največji naročnik tega tipa letala. Največ letal v floti in največ prevoženih potnikov Največjo floto letal v civilnem letalstvu ima letalska družba American Airlines. V njej je skupaj 683 letal (leta 2006), v letu 2005 pa je bila po številu prepeljanih potnikov na drugem mestu. Največ potnikov je prepeljala Delta Air Lines, skupaj , medtem ko je American prepeljal potnikov. V tovornem zračnem prometu ima največjo floto FedEx, ki ima 677 letal, dnevno pa prepelje 3,3 milijonov paketov. Najdražji pristanek z letalom je v Kanadi Za najdražje letališče velja Lester B. Pearson International Airport v Torontu. Lansko leto so letalske družbe za en sam pristanek Boeinga 747 odštele kar USD. Največje tovorno letalo Antonov An-225 (Mrija) ima nosilno kapaciteto 250 ton in velja za največje tovorno letalo na svetu. Izdelano je bilo leta 1988 v tovarni O. K. Antonov ASTC. Je izpeljanka Antonova An-124 in je prilagojeno različnim vesoljskim projektom. Tovorna kabina, ki je pod tlakom, je 43 metrov dolga, 6,4 metra široka in visoka 4,4 metra. Površina tovornega dela je 280 kvadratnih metrov, prostornina pa 1300 kubičnih metrov. Z 200 tonami tovora lahko letalo preleti razdaljo 4000 kilometrov. Najbolj priljubljeno civilno letalo B737 Boeing 737 je zagotovo najbolj znano in najbolj priljubljeno ozkotrupno letalo. Do današnjega dne je bilo naročenih že 6520 letal družine B737. Od teh je bilo izročenih kupcem že 5160 letal. Boeing izdeluje ta tip letala od leta 1967, v vsakem trenutku pa je v zraku več kot 1250 letal družine B737. V povprečju B737 vzleti ali pristane kjer koli na svetu vsakih pet sekund. Letalo je pred kratkim začela uporabljati tudi Adria Airways. Sinej Hlastan več kot rekordi more than records Letalo Boeing ima v najemu tudi Adria Airways 65 foto JM

66 66 Jak Koprivc za ČSA ljubljana med najboljšimi ljubljana among the best for the czech airlines Jiři Slaviček je prišel v Ljubljano prvič»črnega«septembra 2001, ki letalskemu prometu ni obljubljal nič dobrega. Samo nekaj dni pred enajstim septembrom (dnevom terorističnih napadov na ZDA) je formalno prevzel vodenje predstavništva ČSA (Czech Airlines) v Ljubljani z nalogo, da poveča obseg prometa in število potnikov te češke letalske družbe z ljubljanskega letališča. V Slovenijo je prihajal prvič in le nekaj let potem, ko je uspešno vzpostavil novo predstavništvo ČSA v nemškem Düsseldorfu. foto IH Po petih letih je ljubljanska podružnica češke letalske družbe ena izmed najuspešnejših v mreži sedemdesetih predstavništev ČSA po vsem svetu in Jiři Slaviček ima dovolj razlogov, da govori o poslovni in siceršnji uspešnosti svojega življenja in dela v Sloveniji. ČSA je vzpostavila prvo letalsko zvezo med Prago in Ljubljano marca leta 2001, le nekaj mesecev pred prihodom Jiřija Slavička na mesto vodje predstavništva v Ljubljani. Tedensko so imeli pet poletov v obe smeri. Število potnikov je bilo minimalno, tega leta je s ČSA letelo sedem tisoč ljudi... Zdaj ima ČSA med Prago in Ljubljano vsak delavnik po dva poleta v obe smeri, ob sobotah in nedeljah pa po enega. Število potnikov se je povečalo na sedemindvajset tisoč. Avgusta letos je bil finančni rezultat za 23 odstotkov boljši od lanskega v istem času.»v začetku tega stoletja je bilo za nas predvsem pomembno, da smo v Sloveniji,«pravi Jiři Slaviček. Zaznavali so trg in ČSA je bila pravzaprav edina direktna prometna povezava med Češko in Slovenijo, ob češki ambasadi pa tudi edina češka gospodarska točka v Sloveniji. Slaviček je bil tisti, ki je moral ustvariti pogoje za trajnejšo navzočnost ČSA v slovenskem prostoru. Po petih letih je Ljubljana ena izmed uspešnic v mreži predstavništev ČSA. V skupini srednjeevropskih predstavništev, med katera spadajo še predstavništva na Poljskem, Slovaškem in Madžarskem, dosegajo relativno najboljše rezultate prav v Ljubljani. Neverjetne težave z birokrati Jiři Slaviček se nerad spominja prvih mesecev v Sloveniji. Pri formalnem vzpostavljanju predstavništva ČSA je naletel na nešteto administrativnih težav in ovir.»tega je bilo odločno preveč,«še zdaj govori z grenkobo in dodaja, da je to edini zares neprijeten spomin na življenje v Sloveniji.»Prav neverjetno je, kaj si lahko izmisli birokracija, da bi ovirala normalen posel.«vse skupaj je bilo za Slavička še toliko bolj nerazumljivo, ker pri odpiranju predstavništva ČSA v nemškem Düsseldorfu sploh ni imel takih težav, vse skupaj je opravil v najkrajšem mogočem času, tako rekoč v nekaj dneh... Predstavništvo ČSA v Ljubljani je zdaj stabilno in nihče ne razmišlja o njegovi (ne)potrebnosti ali njegovi odpravi. Raslo je postopoma, toda v času, ko so na ljubljanskem letališču in v sistemu ČSA zapirali nekatera predstavništva in nekatere proge. Ljubljano so zapustili Swiss Air, British Airways, Aeoroflot, ČSA pa je zaprla svoja predstavništva v Milanu, Colombu, Havani, pa eno v Veliki Britaniji in v Bangkoku.»Bili smo vztrajni in skromni,«pravi Slaviček. Pri tem misli tudi na številčno omejenost svojega predstavništva, ki je zato manjše, manj razkošno, a tudi cenejše od številnih drugih.»brez velike kooperativnosti in pripadnosti treh sodelavcev Januša, Pavline in Žive, ki jih je izbral na natečaju izmed 200 kandidatov zagotovo ne bi bilo takih rezultatov,«poudarja Slaviček. foto BOBO Ne poznajo zamud Jiři Slaviček meni, da je posebno spodbudno, da čedalje več potnikov iz Slovenije uporablja lete ČSA iz Ljubljane v Prago za izhodišče svojih poletov na vse strani sveta.»čsa s poleti iz Ljubljane v Prago zagotavlja idealne povezave z mnogimi svetovnimi centri in to je ena izmed njenih konkurenčnih prednosti,«poudarja Slaviček. Sicer pa Slaviček kot»konkurenčno prednost«na slovenskem trgu omenja predvsem cene in kakovost vseh uslug.»pri nas ne poznamo zamud ali pa so zelo majhne,«pravi in kaže redna mesečna poročila letalske družbe, ki natančno zaznavajo točnost in sploh kakovost poslovanja na posameznih letaliških točkah, s Jiři Slaviček katerimi so povezana letala ČSA. Ljubljana je v vrhu tistih, ki imajo najmanj zamud, in tudi drugih pripomb in reklamacij je malo. ČSA nasploh velja za družbo, ki vzorno skrbi za dobro počutje potnikov. Streže dobro hrano in pijačo (ne glede na siceršnjo»modo«redukcij na tem področju). Zato ni naključje, da je bila ČSA zadnja tri leta zapored proglašena za najboljšo letalsko družbo v srednji in vzhodni Evropi. Pri tem ocenjevanju se upoštevajo številni pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in varnost potnikov.»pred davnimi štiridesetimi leti je bilo prvo reaktivno letalo, s katerim sem poletel, prav letalo takratne češkoslovaške letalske družbe ČSA. Spominjam se, da je bilo letalo ruske izdelave in da tudi takrat pri poletu iz Zagreba v Prago ni bilo niti minute zamude, stevardese pa

67 67 so mi ostale v spominu po lepem videzu, vljudnosti in nenavadni dinamičnosti, ki je bila posebnost njihovega gibanja po letalu...«slaviček pravi, da so imeli Čehi drugo letalsko družbo na svetu. Ustanovili so jo leta 1923, prva letalska zveza pa je bila med Prago in Bratislavo. Že leta 1930 so vzpostavili zvezo med Prago in Zagrebom. Flota ČSA šteje zdaj okoli petdeset letal boeingov, airbusov in ATR 42. S turbopropelerskim letalom ATR 42 vzdržuje redno zvezo med Prago in Ljubljano. ČSA v svoji sestavi nima več letal ruske proizvodnje.»vsa Slovenija je najina...«jiři Slaviček je v petih letih v Sloveniji vzpostavil široko mrežo dobrih znanstev. Vzljubil je gore, reke in morje.»premalo Čehov ve, kako prelepa je Slovenija,«pravi Slaviček, ki tudi o Slovencih ne misli, da so»zaprti in nedružabni«. Slovenija mu je v marsičem spremenila življenje.»doma sva bila z ženo ujetnika stereotipnega življenjskega trikotnika: služba, dom in konec tedna vedno v isti počitniški hišici. Zdaj pa naju vsak konec tedna čaka vsa Slovenija, vsa Slovenija je najina,«pripoveduje in dodaja, da Slovenijo pozna pravzaprav bolje kot Češko. Navdušuje se nad slovensko hrano in hkrati nad odprtostjo Slovencev, ki znajo domače jedi uspešno dopolnjevati z jedmi svojih sosedov. Pri prehranjevanju doma in tedaj, ko ima goste, ni noben»šovinist«. Češke jedi kombinira s slovenskimi in drugimi evropskimi, tudi kitajskimi jedmi. Predvsem pa zna njegova žena pripraviti odličen srbski»prebranac«. Za tipično slovenske jedi šteje joto, nekatere jedi iz fižola in klobase.»zadnjič smo na Veliki planini uživali ob kislem mleku, žgancih in češkem pivu. Sicer pa imate tudi v Sloveniji svoje dobro pivo,«ugotavlja Jiři Slaviček. Čeprav je pivo»tradicionalna«pijača Čehov, ne more prehvaliti slovenskih vin, primorskih in štajerskih...»moje delo v Sloveniji ni samo služba, ampak tudi užitek,«pravi Jiři Slaviček, ki se je takoj po diplomi in doktoratu na pravu zapisal ČSA. V enaintridesetih letih dela v ČSA je bil med drugim osem let vodja pravnega oddelka. V češki letalski družbi je kar sedeminštirideset let delal njegov brat in v ČSA sta zaposlena tudi njegov sin in snaha. In the beginning of this century it was of key importance for us to be present in Slovenia, says Jiři Slaviček. They were analyzing the market and ČSA was the only direct airline link between the Czech Republic and Slovenia, and apart from the Czech embassy it was also the only Czech economic reference point in Slovenia. Mr. Slaviček was the person who needed to create conditions for the sustainable presence of ČSA in Slovenia. After five years, Ljubljana was one of the success stories in the network of ČSA representative offices. In the group of Central European representative offices, which includes offices in Poland, Slovakia and Hungary, the best results have been achieved in Ljubljana. Jiři Slaviček doesn t like to remember his first months in Slovenia. At the formal registration of the ČSA representative office, ČSA faced several administrative obstacles. There were far too many of such obstacles, he still says with a bit of a bad aftertaste, but adds at the same time that this is the only unpleasant memory of his life in Slovenia. It is really unbelievable what sort of things the bureaucracy can come up with just to disturb a normal business. For Mr. Slaviček, everything was even more inconceivable bearing in mind the fact that he did not have any problems of this kind while opening a ČSA representative office in German Düsseldorf. Everything was arranged in a matter of few days... Today, the ČSA office in Ljubljana is stable and no one thinks about its (non-)necessity or abolition anymore. It grew gradually, but in time, when some representative offices and lines were being closed down at Ljubljana Airport and in the ČSA system. Dolina Topla, foto TJ

68 68 Barbara Režek dvojina je romantična dual is romantic foto JM potnikom je»slovenskim predvsem pomembna kakovost,«meni Ildiko Kiss, direktorica predstavništva letalske družbe Air France v Ljubljani. K nam je prišla pred dvema letoma, in to ne iz Pariza, kot bi morda pričakovali, ampak iz sosednje Madžarske. Družba Air France je ob združitvi z družbo KLM leta 2004 postala vodilna svetovna letalska družba, ki trikrat na dan leti tudi na razdalji Ljubljana Pariz. Do zdaj je na vseh linijah prepeljala že 64,1 milijona potnikov, za katere je poskrbelo zaposlenih. Kar 568 letal dnevno pa je opravilo 1300 letov na 234 različnih destinacijah po vsem svetu. Air France KLM je lansko leto objavil tudi skupno akcijo, imenovano Flying Blue, s katero so desetim milijonom predanih strank ponudili zelo prijazne programe. Sprejela je izziv in v našem glavnem mestu vzpostavila predstavništvo omenjene družbe, ki ima danes že šest zaposlenih. Kmalu je povsem sprejela naše navade in običaje. Ker govori madžarsko, francosko, angleško in rusko, jo je pritegnila tudi slovenščina. Razume skoraj vse, a pogovarjava se v angleščini, pravi namreč, da se jezik uči, zato ima še vedno nekaj težav pri izgovorjavi, recimo besed, kot je»železniškaja postaja«. Privlači jo dvojina, saj se ji zdi nadvse romantično, da o dveh osebah ne govorimo v množini. Razpeta med Francijo kjer je sedež letalske družbe, rodno Madžarsko, kamor se vedno rada vrača, in Slovenijo, kjer trenutno dela in živi s svojim partnerjem Ildika Kiss prizna, da ji je Slovenija zelo pri srcu. Za Ljubljano pravi, da je sicer majhno mesto, a njenim obiskovalcem ponuja mnoge izzive velikih prestolnic. Všeč so ji ljudje, njihova odprtost in odkritost. Všeč ji je majhnost mest, kjer so razdalje premagljive s kolesom ali peš. Čisto okolje in prelepa narava pa ji omogočata veliko ukvarjanja s športom. Ko se zjutraj odpravi od doma v Trnovem peš v službo, z navdušenjem opazuje mnogo mladih, ki plezajo po bližnjih obzidjih in pravi, da bo tudi sama v bližnji prihodnosti poskusila ta šport. Občudovanja vredno je, ugotavlja sogovornica, da se toliko ljudi v Sloveniji ukvarja s športom. Obožuje prekmursko gibanico Konce tedna preživi precej pestro. Velikokrat obišče naše gore. Jeseni in spomladi se rada odpelje ob morje, predvsem v majhno, prijazno in turistom manj znano Izolo. Posluša rok, najraje Siddartho, čeprav si včasih zapoje tudi tisto,»cela ulica nori...«. Ko je prvič prišla v Slovenijo, je prisegala na vegetarijanstvo. Vendar ni zdržala dolgo. Niso je premamile kranjske klobase in primorski pršut, ampak čevapčiči, pleskavice in ajvar. Slednjega vedno nekaj odnese s seboj domačim na Madžarsko, klobase pa od doma raje prinaša, kajti prisega na njihov enkratni okus. Obožuje pa prekmursko gibanico. Zanimalo nas je še, kako pravzaprav posluje omenjena letalska družba. Ildiko Kiss pravi, da je razlika med nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, kot je Ryanair, in priznanim prevoznikom Air France očitna. Oba sicer potnike pripeljeta od točke A do točke B, vendar je razlika v kakovosti prevoza in prijaznosti osebja. Ker smo Slovenci precej zahtevni gosti, ki cenimo kakovost, smo pripravljeni plačati tudi malce več. Air France prav zdaj pripravlja posebno ugodne cene letalskih vozovnic, s katerimi bo lahko konkuriral celo nizkocenovnim prevoznikom. Trenutno cenovno najbolj opazni so poleti v Pariz, Azijo in Severno Ameriko. Naša sogovornica je zadovoljna s prodajo kart in številom letov z brniškega letališča, prav tako pa tudi s poslovalnico v Ljubljani in potniki, ki se z veseljem vračajo.

69 69 Divided between France, where the seat of her airline is located, homeland Hungary, where she always enjoys returning, and Slovenia, where she currently lives and works with her partner, Ildika Kiss confesses that she has grown really fond of Slovenia. She says that even though Ljubljana is a small city, it still offers many of the qualities of the great capitals to its visitors. She loves the people and their openness and sincerity. She really likes the fact that the city is so small that she can get anywhere on foot or by bike. The clean environment and beautiful nature enable her to participate in many sports activities. When she leaves her home in Trnovo in the morning to go to work on foot, she enjoys watching young people climbing on the nearby walls and says that she will soon try this sport as well. Our guest says that it is remarkable how many people are involved in sports activities in Slovenia. foto BR Ildiko Kiss Uršlja gora, foto TJ

70 70»jezeru je, jezera nej!«(jezero je, jezera ni!) there is a lake, there isn t a lake! fotografije JR

71 71 Če»jezeru je«, naj bo voda; in kadar je Cerkniško jezero polno, je s svojimi petindvajsetimi kvadratnimi kilometri naše največje presihajoče jezero. Ko vode ni nastanek jezera povzroča razlika med dotokom in odtokom, toda mnogo več vode priteče, kot je odteče se domačinom to ne zdi nič neobičajnega; tedaj preprosto rečejo:»jezera nej!«in stvar je opravljena. Stržen, glavni vodotok Cerkniškega polja, izvira na njegovem skrajnem južnem robu in prinaša vodo iz Loške doline. Potoki, ki pritekajo z vzhodne strani, dovajajo vodo z Blok, Bločic in iz Križne jame. Severozahodni rob polja je ponorni. Vode ponikajo v vrsti kilometra.»da bi bilo osemnajst vatlov globoko, kakor piše Wernerus, ni res, zakaj njegova globina je različna in znaša en seženj, dva, tri, ponekod štiri; ob bregu je en seženj globoko, na sredi tu in tam dva, ponekod tudi tri; kjer pa je najgloblje, prideš tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnc, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih,«je še zapisano v Slavi vojvodine Kranjske. Jutra ob jezeru so najlepša. Tišino»moti«le oglašanje ptic. V muzeju Jezerski hram ( v Dolenjem jezeru je na ogled živa maketa Cerkniškega jezera. Spremlja jo strokovna razlaga nastajanja in presihanja jezera in tonskih posnetkov življenja na jezeru, dopolnjuje pa multivizija, ki predstavlja Cerkniško jezero v vseh štirih letnih časih. Etnološka zbirka obsega vse pripomočke za stari način ribolova, več vrst starih lesenih drsalk, čoln drevak ter pribor za rezanje in spravilo ledu. Presihajoče Cerkniško jezero v porečju Ljubljanice je morda res z malce pretiravanja tudi v svetovnem merilu ena največjih kraških zanimivosti. Njegovo ime je v svet ponesel že Janez Vajkard Valvazor, ko je v 17. stoletju in s tem si je pridobil članstvo v angleškem Kraljevem društvu v Slavi vojvodine Kranjske opisal polnjenje in praznjenje tega jezera in še nekatere»čudne pojave«, ki ga spremljajo:»zdi se mi, da je jezero vredno, da sem se zaradi njega toliko potrudil, ker ga imam za eno največjih naravnih čudes. Mislim, da ni najti ne v Evropi ne v ostalih treh delih sveta tako čudovitega jezera, ki bi vsebovalo toliko redkih lastnosti kakor to...«posebnost jezera je povezana s kraškimi pojavi, ki nastanejo v prepustnih in topnih kamninah, predvsem na apnencih in dolomitih, značilnih za Notranjsko. ponornih jam v Jamskem zalivu največje so Mala in Velika Karlovica ter Svinjska jama od koder tečejo skozi Rakov Škocjan proti Planinskemu polju. Ponorno območje južno od vasi Dolenje Jezero z največjimi ponori Rešeto, Vodonos, Bečki in Retje pa odvaja vode v izvire Ljubljanice. Osrednji del polja obsega več estavel, ki, odvisno od vodnih razmer, delujejo bodisi kot izviri bodisi kot ponori. Edini nekraški vodotok na polju je Cerkniščica. Jezero se napolni v nekaj dneh Osnovna značilnost Cerkniškega jezera je njegovo nihanje vodne gladine. Jezero se napolni v nekaj dneh, lahko tudi v 48 urah. Ko je količina vode največja, je jezero dolgo 10,5 kilometra in široko 4,7 s štirimi sežnji do dna. Kjer so luknje ali jame, je še globlje, ker so nekatere jame že same posebej nekaj sežnjev globoke... Seženj računam za šest čevljev,«piše Valvazor. Obkrožajo ga visoke planote in vzpetine Dinarskega gorovja. Na jugu in zahodu se vzpenjajo zelo strma pobočja Javornika, ki na vzhodu prehajajo v obsežno visoko planoto Snežnika. Vzhodna stran jezerske kotline je bolj razgibana: tam se dviguje romantična Križna gora z znamenito Križno jamo. Na severovzhodu se dviga Bloška visoka planota, nad severnim bregom pa Slivnica, od koder je najlepši pogled na jezero.»na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo, Prek 230 vrst jih je našlo dom ob vodi, okoli 90 vrst jih tudi gnezdi. Sliši še šumenje gozdov, pa topi udarci vesel ribičev, ki s čolnov namakajo trnke in skušajo ujeti kakšno ščuko, klena, rdečeperko, krapa. Avtomobilisti dvigujejo prah in z njim»postrežejo«kolesarjem, katerim so razgibane poti, ki obkrožajo jezero, pisane na kožo. Pa tudi večer ob jezeru je čudovit: več kot žab, ki jim družbo delajo raki polži in hrošči samo slednjih je prek 50 vrst priredi koncert, za katerega ni treba plačati vstopnice. S koso po jezerskem dnu Jezero je, zaradi muhavosti vode, treba kar naprej obiskovati: zaradi nenehnega gibanja je pogled nanj zmeraj povsem drugačen, predvsem pa se razlikuje po letnih

72 72 časih. Tajanje ledu in deževja spomladi prebudijo jezero; povzročajo kar največje pretakanje in bruhanje vode, včasih tudi poplave. Vračajo se ptice selivke in iščejo prostor za gnezdenje; na gladini se pojavijo čolni. Poleti jezero odteče, presahne. Sprehod po jezerskem dnu, kjer se začneta košnja in paša živine (oralo in sejalo se ni nikoli), je posebno doživetje. Objezerski prebivalci nabirajo trstičevje in bičevje, da lahko pozimi izdelujejo pletene izdelke. Če srečajo medveda, se mu samo izognejo; rjavi medved je na Cerkniškem polju domačin. Jeseni se jezero spet polni, pojavljajo se viharji. Vlečejo se jesenske meglice. Pozimi se jezero v nekaterih predelih odene v samoto, drugod ga za svojega vzamejo drsalci in surfarji. Do leta 1950 so domačini rezali led in ga prodajali, namesto drsalk, kakršne poznamo danes, pa so si na noge pripeli lesene deščice, da so lažje prečili zaledenelo površino. Pravljične jezerske podobe in If there is a lake there should be water, and when the lake of Cerkniško jezero is full it contains about 25 square kilometres of water, which makes it the largest turlough in Slovenia. When there is no water the creation of the lake is caused by the inflow and outflow of water, but the inflow is much greater than the outflow this is nothing strange for the locals, who say, in a characteristic Slovenian dialect, There isn t a lake! and everything is settled. This turlough in the basin of the Ljubljanica River is (perhaps we exaggerate a bit) one of the greatest Karst sights in the world. Its name was already mentioned by Janez Vajkard Valvazor, when he would be so beautiful and contain so many rare characteristics as this one... Due to the changing character of the water, the lake needs to be visited repeatedly: constant movement makes the look of this lake different every single time you see it. It especially depends on the time of year. Melting ice and rainfalls revive the lake in spring. They cause a constant movement and bursts of water, sometimes even floods. Migratory birds come back and find a place to nest, and boats appear on the water. In summer, the lake flows away it runs dry. A walk on the bottom where mowing and cattle feeding begins (they have never ploughed or sowed here) is a special experience. Local inhabitants collect the branches of trees and bushes in order to make wicker products in winter. If they meet a brown bear, they simply avoid him. He is a local here. In autumn the lake is filled with water again, skrivnostnost narave okrog jezera pa so za domačine vsakdanjost. Z jezerom oziroma naravo so sklenili premirje: predstavlja ga črta na poljih, do koder se voda»lahko«dvigne, da ne ogrozi pridelka in življenja ljudi ob jezeru. Od leta 1926, ko je bila zadnja velika poplava, sta si tako jezero in živelj ob njem»bot«. described in his 17th century book (which granted him membership in the English Royal Society) The Glory of the Duchy of Carniola how this lake is filled and emptied, as well as some other strange phenomena which exist here: I think that this lake is worth every single bit of my efforts, since for me it is one of the greatest wonders of the world. I believe that there is no lake in Europe nor in any other part of the world which and storms are also frequent. Romantic autumn fog appears as well. In winter, some parts of the lake fall into solitude, while others are occupied by ice-skaters and ice-surfers.

73 Zimski utrinki EGIPT, JORDANIJA 06/07 naroëite katalog poëitnice ob RdeËem in Mrtvem morju preverjeni in izbrani hoteli slovenski vodniki odhodi iz LJ, ZG in BUDIMPEŠTE EGIPT - Sharm El Sheikh od SIT (391,84 EUR) odhodi vsako soboto od do dni, 7xpol, h. Mexicana 4, let iz LJ EGIPT - Kriæarjenje po Nilu od SIT (833,00 EUR) 1., ; 26.1., 16., 23.2., 30.3., 27.4., 25.5., , 8 dni, 4xpp, 1xnz, 2xpol, ladja in htl. 5, let iz Budimpešte EGIPT - Hurgada od SIT (562,93 EUR) , 21., dni, 7xpol, h. Sea Garden 3 +, let iz LJ JORDANIJA in IZRAEL od SIT (835,00 EUR) ; dni, 6xpol. 1xnz, htl.3-4, let iz LJ SMU»ANJE 07 naroëite katalog otvoritve sezone družinski klubi šola smuëanja Boom poëitnice Ski inclusive in wellness tedni popusti za otroke smuëarske vozovnice BOÆI»NO NOVOLETNA POTOVANJA 06/07 veë kot 70 programov Evropa Avstralija in Nova Zelandija Azija Afrika Severna Amerika Latinska Amerika naroëite katalog SAN MARTINO DI CASTROZA (ITA) æe od SIT (400,66 EUR) , app. 1/2 Program: spoznavni in družabni veëer igre na snegu šola smuëanja Cicicbanove urice za najmlajše otroški vrtec na snegu (2 uri dnevno) za otroke nad 3 leta starosti drsanje, sanjkanje (za doplaëilo) uporaba notranjega bazena v apartmajski hiši nastanitve VALMOREL (FRA) æe od SIT(199,88 SIT EUR)/os. PRAZNI»NI DUNAJ od SIT (132 EUR) MAROKO 1., dni, 2xnz v htl. 3, avtobus od SIT (1.435 EUR) dni, 8xpol v htl. 4, vstopnine, let iz LJ LONDON UGODNII 7-- DNEVNII SMU»ARSK II PAKE TT 7 dni NA app, 6 dnevna smuëarska voz., popusti za otroke in Apartmaji PIERRE & VACANCES LES CHALETS DU MOREL Avtobusni prevoz za doplaëilo SIT (78,86 EUR)/os. od SIT (513 EUR) dni, 4xnz v htl. 3, let iz LJ KATSCHBERG (AVS) æe od SIT (696,88 EUR) , app. 1/4 Program: spoznavni veëer s pijaëo dobrodošlice otroški vrtec na snegu (2 uri dnevno) za otroke od 4. leta dalje šola smuëanja popoldanska animacija za otroke veëerna družabna animacija, veëerno sankanje ROGLA - hotel ROGLA SENIOR PAKET SIT (173,18 EUR)/os. 4x pol, kopanje v hotelskem bazenu in animacijo BREZPLA»NO: 3-dnevna smuëarska vozovnica za starejše nad 60 let ADVENTNI IZLETI IN POTOVANJA 06 Æe na prodajnih mestih! Informacije in rezervacije: 01 / JUNIOR PAKET SIT (300,45 EUR)/os. 7xpol, kopanje v hotelskem bazenu, animacijo BREZPLA»O: nastanitev in prehrana za 1 otroka do 10 let na dodatnem ležišëu v sobi s starši NaroËite svoj brezplaëen izvod πe danes! Obvezno doplaëilo: letaliπke takse

74 74 Vesna Tripkovič rdeča luč za nekatere predmete red light for certain items Potovanje z letalom je vedno doživetje, najsi gremo na počitnice ali pa na poslovno pot. Predmete in osebne stvari, ki jih vzamemo s seboj, bržčas skrbno izberemo. A vendar, ali je vse potrebno, kar vzamemo na letalo? To vprašanje je zdaj posebej aktualno, saj so na nekaterih letališčih zelo poostrili varnostne ukrepe. Varnostni sistemi se na letališčih in letalih izboljšujejo, varnostne zahteve pa poostrujejo. Zakaj je tako, je znano. Letališča želijo kar največjo varnost, ki je včasih ogrožena zaradi terorističnih groženj. Policisti Letališke policije na Aerodromu Ljubljana na podlagi Evropskih uredb in nacionalne zakonodaje dosledno izvajajo varnostne preglede potnikov, prtljage in tovora ter fizično varujejo letališče kot strateško pomemben objekt. Dejstvo je, kot pravi komandir PLP Brnik Jure Lešnjak, da je za varnost na letališču Ljubljana dobro poskrbljeno, razmere so ugodne, vsi varnostni ukrepi pa so usklajeni z mednarodnimi predpisi. Tudi dozdajšnje izkušnje letališke policije so dobre, policisti budno spremljajo dogajanje na letališču in v bližnji okolici ter se takoj odzovejo na negativna oziroma deviantna ravnanja. Pregledi so ročni in rentgenski Vsi, ki smo kdaj koli potovali, smo lahko opazili, da policisti svoje delo opravljajo zelo natančno, najprej, jasno, ročno pregledajo potnike in prtljago, temu sledita še rentgenski pregled prtljage in vrata z detektorjem za odkrivanje kovin, skozi katera moramo pred vkrcanjem na letalo. To pa ni vse. Pri varnostni kontroli potnikov policisti, bombni operaterji in bombni tehniki odkrivajo in ne dovolijo prenosa nevarnih in prepovedanih predmetov, ki na letalo nikakor ne spadajo. Pomočnik komandirja PLP Brnik Petar Varagič:»Sem spada strelno orožje, to je vsako orožje, s katerim se lahko izstreli izstrelek pod pritiskom eksplozije, stisnjenega zraka ali plina, vključno s startnimi in svetlobnimi pištolami. Potem so tu še noži in orodja za rezanje, vključno s sabljami, meči, noži za rezanje lepenke, lovskimi noži, spominskimi noži, orodja za izvajanje borilnih veščin, profesionalnimi orodji in drugimi noži, z rezili, dolgimi 6 centimetrov ali več, in/ali noži, ki so prepovedani po nacionalnem pravu. Pa kiji, gorjače, policijske gumijevke, palice za bejzbol ipd. Nikakor na letalo ne spada nobena vrsta eksplozivov in snovi, ki se lahko vnamejo, vključno s petardami ali solzivci.«tako komandir kot pomočnik poudarjata, da predmeti, ki vzbudijo samo sum, da bi lahko šlo za kar koli nevarnega, ne pridejo na letalo oziroma jih temeljito pregledajo. Brez skrbi torej, saj skušajo policisti poleg tega, da pri delu upoštevajo vsa pravila stroke, ravnati tudi v skladu s pravili spoštovanja človekovega dostojanstva, njegovih pravic in svoboščin. Škarjice na letalu niso nujno potrebne Treba je še dodati, da je ob poletnih dogodkih v Londonu začel do preklica veljati še dodaten varnostni ukrep, in sicer, kot nas je opozorila Brigita Zorec, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi na Aerodromu Ljubljana, veljajo omejitve za potnike, ki letijo iz Velike Britanije. Ti potniki lahko vzamejo s seboj na letalo le en kos ročne prtljage. Za potnike, ki nadaljujejo let v ZDA z drugih evropskih letališč, pa razen prepovedi vnosa tekočin ni omejitev za ročno prtljago. V Veliko Britanijo lahko torej potniki vzamejo s seboj na letalo en kos ročne prtljage manjših dimenzij (45 x 35 x 16 cm), drugo prtljago, npr. ročne torbice, pa morajo shraniti v tem dovoljenem kosu prtljage. V tekočem stanju lahko na letalo vzamemo le predpisana zdravila v količinah, ki jih potnik nujno potrebuje med letom (npr. pribor za diabetike), otroško hrano ali mleko v originalni embalaži, sicer pa hrano, kot sta sadje in zelenjava. Prepovedani so kozmetika (mila, kreme, ličilo za ustnice, maskara...), ostri predmeti in vžigalniki. Vso ročno prtljago tudi rentgensko pregledajo. In kateri so predmeti, ki jih pri nas pri varnostni kontroli najpogosteje zavrnejo? To so manjša bodala in škarje za osebno higieno in kuhinjski pribor, ki pa ga, roko na srce, na letalu popolnoma nič ne potrebujemo. varnost civilnega letalstva EU sprejela nove ukrepe Evropska komisija je 4. oktobra 2006 sprejela uredbo, s katero omejuje vnos tekočin na letala. Uredba je odziv evropske komisije na nove grožnje v civilnem letalstvu in je začela veljati 6. novembra Kot je znano, so britanske oblasti avgusta razkrinkale zaroto teroristov, ki so s pomočjo tekočih eksplozivov nameravali razstreliti več letal namenjenih iz Velike Britanije v ZDA. Poostreni varnostni ukrepi, ki so sledili, so bili zaradi narave grožnje hitri, vendar pa niso bili povsod enaki in so se znotraj Evropske unije (EU) zelo razlikovali. To je vodilo komisijo k temu, da varnostne ukrepe poenoti na ravni EU. Komaj dva meseca po londonskih dogodkih, je komisija sprejela uredbo, ki prinaša večjo varnost za potnike in civilno letalstvo. Zapolnjuje vrzeli v»obrambi«pred potencialnimi terorističnimi napadi s tekočimi eksplozivi ter zagotavlja poenotenje varnostnih ukrepov znotraj EU. Komisija je v novi uredbi omejila vnos tekočin, ki jih potniki lahko prenesejo mimo varnostno kontrolnih točk na letališčih in potem na letalo. Uporablja se za vse odhodne lete z letališč v EU, ne glede na njihov cilj ali nacionalnost prevoznika, z namenom, da se zagotovi enaka raven zaščite po vsej EU. Nova pravila veljajo samo za ročno prtljago. Potnikom bo v ročni prtljagi še naprej dovoljeno prenašati manjše količine potrebščin za osebno nego (parfumi, kreme, geli,...) vendar pod pogojem, da te posode oz. embalaže niso večje od 100 ml in da jih lahko brez težav spravimo v litrsko prozorno plastično vrečko (kar skupaj znese cca. 500 mililitrov). Tako shranjene tekočine morajo potniki pokazati na varnostno kontrolni točki in jih dati varnostno pregledati. Dovoljene so določene izjeme, na primer zdravila in hrana, ki je potrebna med letom, vključno s hrano za dojenčke. Po zagotovilih komisije naj uredba ne bi omejevala potnikov pri nakupovanju ali pa negativno vplivala na trgovinsko dejavnost na letališčih. Vendar varnost civilnega letalstva ne sme biti ogrožena. V trgovinah, ki se nahajajo na varnostnem območju omejenega gibanja, bodo potniki lahko še naprej kupovali tekočine brez kakršnih koli varnostnih ukrepov, zato ker so potniki in zaposleni pred vstopom na to območje ustrezno varnostno pregledani. Vendar pa bodo verjetno prodajalci tudi v teh trgovinah kupljene tekočine foto JM

75 75 Novi varnostni ukrepi: Omejujejo količino tekočin, ki jo posamezni potnik lahko nese v ročni prtljagi na 100 ml po posodi. Zahtevajo, da se skupno število posodic s tekočino prilega v eno prozorno reverzibilno plastično vrečko z največjo prostornino 1. litra. Zahtevajo, da potnik omenjeno plastično vrečko pokaže na varnostno kontrolni točki. Omejujejo velikost ročne prtljage na mere 56 cm x 45 cm x 25 cm, z možnostjo nekaterih izjem, npr. glasbeni instrumenti. Zahtevajo od potnika, da sleče jakno, plašč na varnostno kontrolni točki. Zahtevajo, da se prenosni računalniki in večje električne naprave pred samim pregledom na varnostno-kontrolni točki odstranijo iz ročne prtljage in se pregledajo ločeno. spravili v vrečke, katerih ni možno odpreti vrez vidnih poškodb, saj bo to lažje za transferne potnike. Za transferne potnike je priporočljivo, da račun oz. dokazilo o nakupu shranijo do konca potovanja. Poleg navedenega zahtevajo nova pravila od potnikov, da na varnostno-kontrolnih točkah slečejo plašče in suknjiče ter odstranijo prenosne računalnike in večje električne naprave iz ročne prtljage. Zaradi lažjega in hitrejšega pregleda se priporoča, da potnik že prej, pred dejanskim pregledom, navedene predmete sleče oz. odstrani iz ročne prtljage in jih da na varnostni pregled ločeno. Poleg tega uredba določa največje dimenzije za ročno prtljago (56 cm x 45 cm x 25 cm), povzete po priporočilih IATA, z možnostjo nekaterih izjem, npr. za glasbene instrumente, vendar ta določba stopi v veljavo po šestmesečnem prehodnem obdobju. Večini potnikov to ne bo predstavljalo večjih težav, saj je že sedaj njihova ročna prtljaga ustrezala IATA priporočilom. Tisti potniki, ki tega do sedaj niso upoštevali, bodo po prehodnem šestmesečnem obdobju morali uporabljati ročno prtljago, ki ustreza določbam uredbe. Potnikom priporočamo, da se za dodatna vprašanja ali pojasnila v zvezi z uredbo in omejevanjem vnosa tekočin na letala obrnejo na letalskega prevoznika. Dušan Sofrič, vodja področja za varnost in zaščito, Aerodrom Ljubljana, d.d. Irena Svoljšak lepota, urejenost in varnost beauty, elegance and security Veliko potujete, vendar si želite svež in spočit videz? Želite čas počitka izkoristiti za regeneracijo kože? Kozmetični izdelki vam pomagajo varovati kožo, skušajo blažiti vplive stresa in sprememb časovnih pasov (t. i. jet lag), varujejo pred temperaturnimi spremembami, klimatiziranimi prostori... Spremembe klime in napor med potovanjem lahko porušijo hidrolipidno ravnotežje (ravnotežje med vlago in maščobo v koži), izguba vode je prevelika, koža je vedno manj napeta, izguba vlage vedno večja, zato lahko pride celo do preobčutljivostnih reakcij. S pravilno izbiro kozmetičnih izdelkov in zadostnim vnosom tekočine lahko to preprečimo. Za vlaženje kože izbiramo kreme, ki vsebujejo NMF (Natural Moisturizing Factor), hialuronsko kislino, proste aminokisline, liposome, vodotopni kolagen ipd. Koža potrebuje snovi, ki zadržujejo vlago, za to so potrebne snovi, topne v maščobah (lipofilne snovi), kot so vitamin F, naravna olja (avokadovo olje, olje grozdnih pečk, olje pšeničnih kalčkov ipd.) in antioksidanti (tokoferol). Zlasti nočne kreme so lahko nekoliko bolj mastne in vsebujejo več vitaminov. Utrujenost se najprej pokaže okoli oči, zato nežna koža na vekah potrebuje še posebno skrbno obravnavo. Kozmetična industrija nam ponuja gele, emulzije in serume, ki zmanjšajo podočnjake, zabuhlost, povečajo prožnost kože okoli oči ter preprečujejo nastajanje gubic. Ti izdelki vsebujejo izvlečke papaje, ananasa, peteršilja, hibiskusa, kamilice, tokoferol, askorbinsko kislino, karitejevo maslo. Izdelki, ki se uporabljajo za čiščenje in nego okolice oči, imajo praviloma enak ph kot solze, da ne dražijo oči. Uporaba prej navedenih in opisanih izdelkov pa bo prinesla dobre rezultate, tj. sijočo, mehko in svežo kožo, če jih bomo nanesle na dobro očiščeno kožo, ki je sposobna sprejeti aktivne substance. Kožo lahko očistimo z vodo ali brez nje»one-step«čiščenje. Za tako čiščenje potrebujemo izdelke iz mleka in tonika, ki ju pred uporabo dobro pretresemo, nanesemo na vato in nežno očistimo obraz, vrat in dekolte. Ker na potovanju z letalom vedno pazimo na težo prtljage, nam znani svetovni proizvajalci kozmetike ponujajo številne lične komplete, ki vsebujejo manjše količine izdelka. Pri tem pa se pojavi vprašanje, katere izdelke izbrati, če ne uporabljamo iste kozmetike tudi doma. Pri izbiri upoštevamo tip in stanje naše kože. Če imamo mastno kožo, ne uporabljamo izdelkov, ki vsebujejo veliko lipofilnih komponent, zlasti parafina in kakavovega masla, ker mašita pore. V kompletu so pogosto tudi izdelki za prhanje, nego telesa (mleko), krema za roke, maskara, senčilo za veke ali kompaktni puder, šminka ali lipgloss, v nekaterih tudi črtala, parfumi in laki za nohte. Zelo različne kombinacije za različne okuse in praviloma v lepih kozmetičnih torbicah. Lahko pa si oblikujete lasten komplet, ki sicer ne bo v manjših ovojninah, bo pa najprimernejši za vaš tip in stanje kože. Vse shranite v toaletne torbice, kjer bodo izdelki pregledno razvrščeni in med seboj ločeni. Zapakirajte jih v prtljago, ki jo boste oddali, ker jih zaradi poostrenih varnostnih zahtev v letalskem prometu ne smemo nositi v ročni prtljagi - razen zelo majhnih količin, kot določa nova uredba EU. K lepemu videzu pa ne pomaga le dobra kozmetika, pač pa tudi veliko gibanja, smeha, krepčilnega spanca in aktivnosti, ki nas razveseljujejo in si jih lahko privoščimo tudi, ko smo daleč od doma. foto JM

76 76 evro i the euro Iz bankomatov samo bankovci za 10 in 20 evrov Neznank ni skoraj več. Že dolgo se ve, da bo tečaj evra kot nove slovenske valute enak sedanjemu informativnemu tečaju, torej 239,640 tolarjev za evro. V bankah, kjer so se že začeli oskrbovati s kovanci, pravijo, da so na poslovanje z evri pripravljeni. Zneske za uvedbo nove valute, predvsem gre za informacijske tehnologije, štejejo v bankah in v podjetjih v milijonih evrov. In kako bo potekala oskrba z evri? S 1. decembrom se bodo lahko s kovanci začela oskrbovati podjetja, bankovci bodo na vrsti 11. decembra. V prvih mesecih po uvedbi evra bo Slovenija potrebovala okrog 200 milijonov kovancev. Za državljane je bistvena informacija, kaj se bo zgodilo 1. januarja 2007 v bankomatih. Bančniki obljubljajo povsem običajno poslovanje, v državi naj bi z evri poslovalo vsaj 70 % bankomatov, 2. januarja pa že vsi. Toda v nedeljo, 31. decembra 2006, bo v večernih urah (predvidoma ob 21. uri), prekinjeno delovanje bančnih avtomatov. Toda le do polnoči, ko se naj bi začelo postopno vključevanje bančnih avtomatov, ki bodo izplačevali bankovce za 10 in 20 evrov, ne večjih. S 1. januarjem 2007 bomo v Sloveniji uporabljali evrobankovce in evrokovance. Evrobankovci imajo enotno podobo v vseh državah območja evra, izdani pa so v sedmih vrednostih: 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Takšni bankovci bodo v uporabi tudi v Sloveniji. Drugače je z evrokovanci. Evrokovanci imajo enotno le prednjo stran, na hrbtni strani pa se pojavljajo nacionalni motivi posamezne države članice. Evrokovanci so izdani v osmih vrednostih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 stotinov (centov) ter kovanca za 1 in 2 evra. Zamenjava tolarske gotovine z evrogotovino bo potekala po načelu»velikega poka«, kar pomeni hkratno uvedbo knjižnega denarja in gotovine s krajšim obdobjem dvojnega obtoka. Dvojni obtok denarja se bo začel 1. januarja 2007 ob 0. uri in končal 14. januarja 2007 ob 24. uri. V času dvojnega obtoka bodo kot zakonito plačilno sredstvo v uporabi tako tolarji kot evri. Plačevanje bo možno v tolarjih, vračilo gotovine pa bo potekalo v evrih. Zamenjava tolarske gotovine bo brezplačna in bo v bankah možna do vključno 1. marca Fizične osebe se bodo lahko z evrogotovino oskrbele že pred 1. januarjem Slovenski evro kovanci imajo na hrbtni strani nekatere tipične slovenske motive. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko. Prva stran evro kovanca je enaka v vseh državah območja evra, nacionalna stran pa je drugačna. Automated Teller Machines to Dispense Only 10 and 20 Euro Banknotes There are no more unknowns. It has been known for a long time that the exchange rate for the euro as the new Slovenian currency will be the same as the current informative exchange rate, namely SIT for one euro. Banks, which have already started supplying themselves with euro coins, are saying that they are prepared for carrying out transactions in the euro currency. Banks and companies are assessing that the amounts necessary for the introduction of the new currency, primarily dealing with IT technologies, will go into the millions of euros. And How Will the Supply of the Euro be Conducted? As of 1 December, companies will be able to stock up on euros, while banknotes will be available from 11 December. In the first months following the introduction of the euro, Slovenia will require around 200 million coins. The information that is essential for citizens is what will happen with the automated teller machines after 1 January Bank officials are promising completely regular transactions with at least 70% of teller machines around the country operating in euros that day and 100% by 2 January. However, on Sunday, 31 December 2006, teller machine operation will be terminated in the evening hours (most probably at 9 p.m.). This will, however, only be until midnight, when gradual activation of teller machines paying out 10 and 20 euro banknotes, but not banknotes of greater denomination, begins. As of 1 January 2007, we will be using euro banknotes and coins in Slovenia. Euro banknotes have a unitary appearance in all countries of the euro area and are issued in seven denominations: 5, 10, 20, 50, 100, 200 and 500 euro notes. Such banknotes will be used in Slovenia as well. This is not true for euro coins however. Euro coins have a uniform front side (head) while the back side (tail) features national motifs of individual member states. Euro coins are issued in eight denominations: 1, 2, 5, 10, 20 and 50 cents and 1 and 2 euro coins. The exchange of cash in the Slovenian tolar currency for cash in euros will be carried out according to the»big bang principle, which entails the simultaneous introduction of deposit money and cash with a brief period of double circulation of both currencies. The double circulation will begin on 1 January 2007 at 0 hours (midnight between 31 December and 1 January) and end on 14 January 2007 at midnight. During the period of double circulation, Slovenian tolars and euros shall be used simultaneously as legal tenders. Payment will be possible in tolars, while euros will be returned as change. The exchange of cash in the tolar currency will be free of charge and will be possible in banks up to and including 1 March Natural persons will be able to obtain cash in euros already prior to 1 January Slovenian euro coins feature some typical Slovenian motifs on the back side (tail). The author of the image of the national side of Slovene euro coins is Miljenko Licul, together with associates Maja Licul and Janez Boljka. The front side of the euro coin is the same as in all of the euro area countries, while the national sides of coins differ.

77 0,01 Štorklja, motiv, ki je bil uporabljen na kovancu za 20 SIT Stork, a motif used on the SIT 20 coin 0,02 Knežji kamen The Prince s stone 0,05 Groharjev Sejalec seje zvezde Sejalec (The Sower) sowing stars by Grohar 0,10 Plečnikova ideja zgradbe slovenskega parlamenta z napisom»katedrala svobode«plečnik s idea for the Slovenian parliament building with the inscription cathedral of freedom 0,20 Par lipicancev v igri A pair of Lipizzaner horses playing 0,50 Triglav in nad njim ozvezdje Raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija postala samostojna, ter napis»oj Triglav moj dom«the Triglav mountain and the Cancer constellation above it, the zodiac sign in which Slovenia became independent, and the inscription Oh Triglav, my home 1,00 Primož Trubar in napis»stati inu obstati«primož Trubar and the inscription To stand and withstand 2,00 France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice France Prešeren and a part of his manuscript of Zdravljica (A Toast) kako do i aerodroma ljubljana Z avtomobilom: Če prihajate iz smeri Ljubljana, je najenostavnejši način, da se priklopite na avtocesto E61 in na odcepu, ki je ustrezno označen, zavijete proti Brniku. Iz gorenjske strani pojdite po isti avtocesti E61 in sledite oznakam. Lahko pa se odločite tudi za lokalno cesto 104. Z avtobusom: Iz smeri Brnik Ljubljana vozi avtobus ob delavnikih ob vsaki uri, med vikendi in prazniki pa na 2 uri. Enako velja tudi za povezavo Ljubljana Brnik. Potovanje traja 45 minut, vozovnico pa lahko kupite na avtobusu. Iz smeri Kranj Brnik vozi avtobus v jutranjih urah vsakih 20 minut, v popoldanskem času pa na približno 45 minut. V smeri Brnik - Kranj so odhodi na eno uro. Pot traja približno 15 minut, vozovnico pa lahko kupite na avtobusu. Tako iz Ljubljane, kakor iz Kranja pa so dobre avtobusne povezave po vsej Sloveniji. S taksijem: na Aerodromu Ljubljana imajo taksiji svoje postajališče pred letališko stavbo. Do centra Ljubljane (približno 29 kilometrov) ne bi smeli odšteti več kot 7000 sit. Če pa jih želite poklicati, so dosegljivi na telefonski številki Rent-a-car: Na letališču lahko najamete rent-a-car od ponudnikov, ki imajo svoje poslovalnice v poslovnih prostorih ob parkirni hiši. Na voljo so vam: Atet - Advantage rent-a-car (www. atet.si), Budget ( budget.car@siol.net), Europcar - ABC (infoabc@siol.net), National Car Rental, Alamo (national@avantcar.si), Avis-Alpe No.1 (lju@avis.si), Dollar, Thrifty Car Rental (subrosa@siol.net), Hertz-AMZS (info@hertz.si), Sixt-Anticus (res. center@sixt-slovenia.si), LA rent-a-car (alcom2@siol.net) i parkiranje Potniki in obiskovalci letališča lahko parkirajo v parkirni hiši, kjer je na voljo 1300 parkirnih mest in na parkirišču na prostem, kjer je 900 parkirnih mest. V predprodaji so na voljo posebne ugodnosti za tiste, ki bodo avto pustili na letališču 8 ali 15 dni. Prav tako je možno abonentsko parkiranje za tiste, ki bodo parkirni prostor uporabljali vsaj mesec dni. Za vse dodatne informacije in informacije o posebni ponudbi si poglejte spletno stran: Invalidne osebe lahko parkirajo na ustrezno označenih parkiriščih. Parkiranje je zanje brezplačno, če ob plačilu pokažejo veljavno invalidsko izkaznico in prometno dovoljenje, kjer je označeno, da je vozilo namenjeno izključno prevozu invalida. Parkiranje plačujete z gotovino ali kreditnimi karticami (American Express, Eurocard, Visa, Diners, Maestro, NLB, Karanta in BA kartica), po plačilu pa je treba parkirno mesto zapustiti v 15. minutah. Telefonska številka parkirne blagajne je i prtljaga Prtljaga, ki jo imate s seboj, se deli na dva dela, in sicer na ročno prtljago, ki jo vzamete s seboj na letalo in prtljago, ki se prevaža v prtljažniku letala. Količina prtljage je omejena s številom kosov, težo in dimenzijo. V ekonomskem razredu na rednih letih lahko imajo otroci starejši od dveh let ter odrasli prtljago s skupno težo 20 kilogramov, v poslovnem razredu pa do 30 kilogramov prtljage. Če je vaša prtljaga težja ali potrebuje poseben prevoz zaradi krhkosti in občutljivosti, so potrebna doplačila, zato se o tem predhodno pozanimajte pri svojem prevozniku ali za to pooblaščeni osebi. Vsak kos prtljage mora biti označen s potnikovim imenom in naslovom tako z zunanje kot z notranje strani. V ročni prtljagi imate lahko en kos prtljage, ki se mora prilegati omarici v potniški kabini. Če se zgodi, da vaše prtljage, ki je potovala v prtljažniku letala ni med prispelimi kovčki, najprej poiščite prevoznikovo službo za izgubljeno in najdeno prtljago. Ponavadi se nahaja v isti avli kot trakovi za izdajanje prtljage, označena pa je z napisom Lost-and- Found ali s kratico LL. Tam vam bodo razložili postopke in vam svetovali, kako postopati. Na letališču Ljubljana je čas službe prilagojen voznemu redu, dosegljivi pa so na dveh telefonskih številkah: Adria Airways: Ostali prevozniki: domače živali Ali lahko gre domača žival na letalo? Ko želite na letalo s seboj vzeti tudi domačo žival, se predhodno pozanimajte ali vaša letalska družba dovoljuje prevoz hišnih ljubljenčkov, kajti nekateri letalski prevozniki tega ne dovoljujejo. Nato ugotovite, kakšne dokumente potrebujete za žival, saj potrebno dokumentacijo predpisujejo posamezne države. Ko se odločite, da bo vaš hišni ljubljenček potoval z vami, foto JM ugotovite, kakšni so predpisi za kletko, v kateri bo žival v času vožnje, saj mora le-ta ustrezati določenim merilom in standardom. Običajna cena za pot vaše najljubše živali pa je 1,5 odstotka enosmerne vozovnice za določeno destinacijo po kilogramu. Pred potovanjem najprej preverite ali za vstop v državo potrebujete vizume. Ko ste prepričani, da boste lahko vstopili v državo, kupite letalsko vozovnico. Le-te lahko kupite direktno ali preko agencij, ki so pooblaščene za prodajo. V njeno ceno so vključene cene prevoznine, letališke pristojbine in ostale dajatve. Aerodrom Ljubljana zaračunava pristojbino v višini SIT, od pa 17 EUR ter 3,90 EUR za varnostno takso Ostale takse pa so dodatno zavarovanje in dodatek za gorivo (YQ), ki ju plačate letalskemu prevozniku, strošek storitve za izdajo vozovnice (RSF), ki ga pobereta 77 i potovalni i dokumenti

78 78 agencija ali letalski prevoznik ter različni dodatki za varnost, ki jih pobirajo države. Preden odrinete od doma proti letališču preverite, ali imate s seboj veljaven potni list oziroma osebno izkaznico (če potujete znotraj držav EU) in letalske karte. Dokumente imejte shranjene pri sebi oziroma v ročni prtljagi. Za vse dodatne informacije se obrnite na svojega prevoznika oziroma pooblaščenega agenta. posebne i potrebe Na letališču Ljubljana je poskrbljeno za potnike s posebnimi potrebami. Mednje sodijo: nosečnice, starejši ljudje in otroci brez spremstva. Vse informacije najdete na spletni strani: Prav tako pa je na letališču zdravniška služba, ki je na voljo vsem potnikom in obiskovalcem, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč. Njihova telefonska številka je: Za mamice z majhnimi otroci je na voljo previjalnica, ki se nahaja v ženskih umivalnicah. V letališki stavbi so tudi prostori za previjanje, ki jih lahko uporabljata oba starša. Ti prostori in dostop do njih so jasno označeni. V potniški avli so v odhodih in mednarodni čakalnici na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta. i internet Brezžični internet Obiskovalci letališča imajo na voljo tudi dostop do brezžičnega interneta NeoWLAN (Wi-Fi). Le- ta deluje v skladu s standardom IEEE b in omogoča preprost dostop do interneta s hitrostjo do 11 Mb/s 8 (SSID=neo). Internet brskalnik samodejno preusmeri uporabnika na stran slovenskega javnega brezžičnega omrežja. Sistem prepoznavanja omogoča preprost dostop in prijavo. i info Priročne informacije Na Aerodromu Ljubljana lahko opravite tako bančne kot poštne storitve. Na voljo je bančni avtomat, poslovalnica Ljubljanska banka (delovni čas: do 15.00, ob sobotah zaprto), menjalnica (delovni čas: do 19.00) in menjalni aparat, kjer lahko 24 ur na dan menjate tolarje v tujo valuto in obratno. Poštne storitve lahko opravite v odhodnem delu letališke stavbe v poslovalnici pošte Brnik. Mobitelov center, kjer lahko najamete mobilne aparate, kupite vrednostne kartice Mobi in NeoWLA ter druge produkte, se nahaja tik ob glavnem vhodu v letališko stavbo. i letalski prevozniki Letališče Ljubljana je največje letališče v Republiki Sloveniji in s svojimi storitvami pokriva regijo, ki se razteza izven državnih meja. Je blizu južni pokrajini sosednje Avstrije in severovzhodnim predelom Italije, tudi obala Hrvaške ni daleč. S svojo dejavnostjo tako letališče pokriva 4 milijone prebivalcev. Njegova odlična lega na križišču evropskih transportnih poti pa i prispeva tudi k velikemu pomenu Letališča Ljubljana v mreži ključnih evropskih regionalnih letališč. Z ljubljanskega letališča lahko redno letite z Adrio Airways in osmimi tujimi letalskimi prevozniki. Adria Airways: , Air France: , , Austrian Airlines: ČSA: easyjet: LOT: Malev Hungarian Airlines: JAT: , Turkish Airlines: (9h-17h), Wizz Air: , Vozni red za tekočo sezono je na voljo na foto JM how to get to the ljubljana airport By car: If you are arriving from the direction of Ljubljana, the simplest way is to get on the E61 motorway and turn at the appropriately marked exit for Brnik. From the direction of Gorenjska, take the same motorway (E61) and follow the signposts. You can also decide on taking the 104 local road. By bus: From the Brnik Ljubljana direction, a bus departs every hour on workdays and every 2 hours on weekends and holidays. The same applies for the Ljubljana Brnik line. The journey takes 45 minutes and the tickets are bought on the bus. From the Kranj Brnik direction, the bus departs every 20 minutes in the morning. Departures from the Brnik - Kranj direction are every hour. The journey takes approximately 15 minutes and tickets are bought on the bus. From Ljubljana as well as Kranj, there are good bus connections with the entire country. By taxi: Taxis have their own stops in front of the airport terminal building of the Ljubljana airport. The fare to the centre of the city of Ljubljana (approximately 29 kilometres) should not cost you more than SIT If you wish to call a taxi, they are available at the telephone number Rent-a-car: At the airport, you can rent cars from rental service providers having offices in the business premises next to the car park. The rent-a-car service providers are: Atet - Advantage rent-a-car (www. atet.si), Budget (budget.car@siol. net), Europcar - ABC (infoabc@siol. net), National Car Rental, Alamo (national@avantcar.si), Avis-Alpe No.1 (lju@avis.si), Dollar, Thrifty Car Rental (subrosa@siol.net), Hertz- AMZS (info@hertz.si), Sixt-Anticus (res.center@sixt-slovenia.si), LA renta-car (alcom2@siol.net) parking Parking at the airport: Passengers and airport visitors can park their vehicles in the car park with 1300 parking spots and in the parking lot with 900 parking spots. If booked in advance, there are special benefits for those leaving their cars at the airport for 8 or 15 days. Season parking tickets are also available for those wishing to use the parking spot for at least a month. For any additional information and information on special offers, please see the Website: Disabled persons may park in the appropriately marked parking spots. Parking for them is free of charge provided that they present a valid card for the disabled and vehicle certificate of registration with information on the car being intended solely for the transportation of disabled persons at the parking payment booth. Parking can be paid by cash or credit card (American Express, Eurocard, Visa, Diners, Maestro, NLB, Karanta and BA card); after payment, the parking lot or park should be left within 15 minutes. Telephone number of the parking cash-desk is i

79 79 i baggage The baggage you bring with you is divided into two parts, namely the carry-on items and baggage that is transported in the aircraft baggage compartment. The amount of baggage is limited according to the number of items, weight and dimensions. On scheduled flights, children older than 2 years and adults can carry 20 kilograms in the economy class and 30 kilograms of baggage in business class. If your baggage is heavier or requires special transportation due to fragility, there are surcharges, which is why you should make appropriate enquires in advance with your carrier or person responsible. Each baggage item must be marked with the passenger s name and address on the exterior of the item as well as in the interior. The carryon items may comprise of only one item, which must fit the overhead compartment in the passenger compartment. If your baggage that was carried in the baggage compartment of the airplane is not among the arrived baggage, you should first turn to the airline s lost and found items service. The baggage is usually in the same hall as the baggage conveyors and is marked with the Lost-and-Found sign or the LL abbreviation. There, you will be explained the procedures and will receive counsel on how to proceed. The working hours of the lost and found service at the Ljubljana airport is adapted to the flight timetable with the service being available at the telephone numbers: Adria Airways: Other airlines: i pets Can pets board the plane? If you wish to take your pet with you on an airplane journey, make enquiries about whether your airline permits the transportation of pets in advance as some airlines do not allow pets on flights. Then find out what kind of documents are required for the animal as certain documentation is prescribed by certain countries. Once you decide on taking your pet on a trip with you, find out about the regulations regarding the cage, in which your pet would be flown, as the former must comply with established criteria and standards. The usual price for your pet to travel with you is 1.5 percent of the one-way ticket for a certain destination per kilogram. i travel documents Prior to the journey, first find out whether you require a visa for entering a country. Once you have made sure that you will be able to enter a country, buy the airplane ticket. These can be bought directly or via agencies authorised for ticket sale. The purchase price of the ticket comprises air fare, airport fees and other charges. The passenger tax at Ljubljana Airport amounts to SIT 4,000 or EUR 17 starting from , when we implement also security tax in amount EUR3,90. Other airport charges are additional insurance and fuel tax (YQ), which is paid to the air carrier; service fees for airline ticket issuance (RSF) collected by the agency or air carrier and various additional security fees collected by various countries. Before you depart from home to the airport, check if you have a valid passport or ID card (if you are travelling within EU countries) and airplane tickets with you. Keep your documents on your person or in the carry-on items. For any additional information, please contact your air carrier or authorised agent. special i needs Passengers with special needs are provided for at the Ljubljana airport. To this group belong persons whose medical condition requires aid, pregnant women, older people and unescorted children. All information is available at the Website: The airport also has a medical service that is available to all passengers and visitors that require emergency medical assistance. The telephone number of the service is: There is a baby changing room for mothers with small children located in the women s bathrooms. The airport building also has baby changing facilities that may be used by both parents. These facilities and access points to the facilities are clearly marked. In the arrivals section and the international waiting room, located in the passenger terminal building, computers with free of charge Internet access are available. i internet Wireless Internet Airport visitors also have at their disposal access to the NeoWLAN (Wi-Fi) wireless Internet service. It operates in accordance with the IEEE b standard and enables straightforward access to the Internet with a speed of 11 Mb/s 8 (SSID=neo). The Internet browser automatically redirects the user to the Website of the Slovenian wireless public network. The identification system enables straightforward access and log on. i info Practical information At the Ljubljana airport, you can carry out banking as well as postal services. There is a teller machine and an office of the Ljubljanska banka bank (working hours: 8 a.m. to 3 p.m., closed on Saturdays), an exchange office (working hours: 7 a.m. to 7 p.m.) and an exchange teller machine where you can exchange Slovenian tolars for foreign currency and vice versa 24 hours a day. Postal services can be performed in the departure section of the airport terminal at the office of the Brnik Post Office. There is also a centre of the Mobitel mobile phone operator where you can rent mobiles, buy the Mobi and NeoWLAN pre-paid credit cards and other products. The centre is located right next to the main entrance to the airport terminal. foto JM airlines i Airlines The Ljubljana airport is the largest airport in the Republic of Slovenia and covers the region stretching beyond the country s borders with its services. It is situated close to the southern region of the neighbouring Austria and the north-eastern part of Italy, and the Croatian coast is not far away either. The airport caters to 4 million people with its activity. Its excellent location at the crossroads of European transport routes contributes to the great importance of the Ljubljana airport within the network of key European regional airports. You can fly on scheduled flights of Adria Airways and 8 foreign airlines from the Ljubljana airport. Adria Airways: , Air France: , , Austrian Airlines: ČSA: easyjet: LOT: Malev Hungarian Airlines: JAT: , Turkish Airlines: (9h-17h), Wizz Air: , The flight timetable for the current season is available at

80 80 prireditve 2007 (od januarja do maja) 2007 calendar of major events in slovenia (from january to may) foto BOBO, arhiv STO foto BOBO, arhiv STO foto S. Rožman, arhiv STO datum / kraj prireditev dates / venues event vse leto Ljubljana, Maribor in ostala večja mesta januar 6 7/1 Maribor 17-21/1 Bled, Pokljuka 23-27/1 Velenje 24-26/1 Ljubljana 27 28/1 Črna na Koroškem 27-28/1 Škofja Loka februar 2-4/2 Rateče, Planica 10 20/2 Ptuj 21-25/2 Ljubljana marec 10/3 Železniki 15 22/3 Ljubljana 24 25/3 Planica 29/3 1/4 Ljubljana Gledališka in operna sezona (drama, opera, balet) all year round Ljubljana, Maribor, and other large towns and cities january 43. pokal za Zlato lisico, svetovni pokal v alpskem smučanju, 6 7/1 slalom in veleslalom za ženske Maribor Svetovi pokal v biatlonu na Pokljuki 17-21/1 Bled, Pokljuka Slovenia open 8. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 23-27/1 Velenje ENTER 2007 Globalni forum o tehnologiji in e-poslovanju v potovalni in 24-26/1 turistični industriji Ljubljana Park kralja Matjaža, 15. Gradovi kralja Matjaža, 27 28/1 tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov Črna na Koroškem Evropsko tekmovanje v smučanju po starem 27-28/1 Škofja Loka february Sleddog 2007 tekmovanje pasjih vlečnih vpreg za svetovni in evropski 2-4/2 pokal Rateče-Planica Kurentovanje 10 20/2 Ptuj Gibanica 3.festival slovenskega plesa 21-25/2 Ljubljana march Luč v vodo 10/3 Železniki 9. mednarodni festival dokumentarnega filma 15 22/3 Ljubljana Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih 24 25/3 Planica Sejem turizem in prosti čas 29/3 1/4 Ljubljana Theatre and Concert Season (drama, opera, ballet) Skiing: 43 rd Golden Fox Trophy World Cup women s slalom and giant slalom races Skiing: Biathlon World Cup (men s and women s) International table tennis championship Global forum for Travel & Tourism Technology and E-Business 15 th Castles of King Matjaž snow castle building competition European old-style skiing competition Dog traction pairs competition for World and European Cups Kurentovanje / Kurenti Festival - Traditional Mardi Gras and Easter Fair Festival of Slovenian dance Light in the Water 9 th International Documentary Film Festival Ski Flying World Championships; conclusion of World Cup ski flying season Tourism and Leisure Fair

81 81 Fotografije od leve k desni: Kurenti na izteku proge na mednarodnem smučarskem tekmovanju za Zlato lisico, Pohorje Glasbeni nastop otrok na Tartinijevem trgu, Piran Koncert Skupine Festival Brežice, Viteška dvorana Welness center Balnea v Dolenjskih Toplicah Maturantska parada - že med Guinessovimi rekordi foto Sherpa foto D. Mladenovič, arhiv STO datum / kraj prireditev dates / venues event april 15-21/4 Ljubljana 21-22/4 Bled 22-23/4 Piran in Krajinski park Sečoveljske soline 23/4 2/5 Volčji Potok, Arboretum 25-29/4 Bled April Izola maj 9 14/5 Portorož 11/5 Bled 18/5 Mesta po Sloveniji 18 21/5 Ptuj 18/5 2/6 Ljubljana april Svetovno prvenstvo divizije I (skupina D) v hokeju 15-21/4 Ljubljana Prvomajska veslaška regata 21-22/4 Bled Solinarski festival 22-23/4 Piran and Sečovlje Regional Park salt works Pomladna razstava 23/4 2/5 Volčji Potok, Arboretum 15. ITF svetovno člansko prvenstvo v TAEKWON-DOJU 25-29/4 Bled Usake Šćiat mednarodni velikonočni sejem starin in običaje April Izola may Internautica 9 14/5 Portorož STB Golf invitational 11/5 Bled Maturantska parada- največji sinhrono ples na svetu 18/5 Towns and cities across Slovenia Dobrote slovenskih kmetij 18 21/5 Ptuj 13. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos 15/5 2/6 Ljubljana Ice Hockey: Division I Group 4 World Championship First of May Rowing Regatta Salt Makers Festival Spring Flower Show Taekwon-Do: World Members Championship International Easter fair of antiques and traditions Internautica International Boat Show STB golf invitational event Graduation Parade the largest synchronized dance in the world Bounties of Slovenian Farms 12 th Exodos Festival of Contemporary Theatre

82 82 foto JM križanka crossword Rešitev je objavljena na spletni strani Aerodroma Ljubljana

83 Naročilnica Naročam se na brezplačno revijo Aerodroma Ljubljana. 1. Fizična oseba 2. Pravna oseba Ime in priimek: Naziv podjetja: Naslov: Naslov: Poštna številka in kraj: Poštna številka in kraj: Datum rojstva: Odgovorna oseba: Davčna številka: Davčna številka: Lastnoročni podpis: Podpis odgovorne osebe: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana, d.d., Zg. Brnik 130a, 4210 Brnik - aerodrom. Revijo boste brezplačno prejeli po pošti. S podpisom dovoljujem, da se zgornji podatki lahko uporabljajo za namene Aerodroma Ljubljana. Aerodrom Ljubljana se zavezuje, da bo podatke hranil skladno z določbami zakona o varovanju osebnih podatkov prihodi arrivals Informacije telefon 04 / e-pošta info@lju-airport.si url wap wap.lju-airport.si Vsi navedeni časi so lokalni. Vozni red je informativnega značaja. Zaradi možnosti sezonskih ali operativnih sprememb vas prosimo, da ob rezervacijah preverite točnost odhodov in prihodov. Čas prijave na let je dve uri pred odhodom letala. Pred odhodom na letališče upoštevajte cestno prometne razmere. Information phone info@lju-airport.si url wap wap.lju-airport.si All times show herein are local times. The information contained in this timetable is subject to modifications without notice. Please consult your airline or travel agent. Check-in time is two hours prior to departure. prihodi arrivals Dnevi Days vozni red timetable Odhod Prihod LJU Let Departure Arrival Flight AMSTERDAM (AMS) JP JP JP JP 499 BELGRADE (BEG) JU JU 102 BRUSSELS (BRU) JP JP JP * JP 395 BRUSSELS-CHARLEROI (CRL) W6 712 BUDAPEST (BUD) MA MA 488 COPENHAGEN (CPH) JP JP 511 FRANKFURT (FRA) JP 117 (LH) JP 113 (LH) JP 149 (LH) JP 125 (LH) Veljavnost Validity JP 147 (LH) ISTANBUL (IST) JP TK 1439 KIEV (KBP) JP JP LONDON-GATWICK (LGW) JP JP 451 LONDON-LUTON (LTN) W W W W W6 702 LONDON-STANSTED (STN) EZY EZY EZY EZY MOSCOW-SHEREMETYEVO (SVO) JP 915 (SU) JP 915 (SU) MUNICH (MUC) JP 103 (LH) JP 159 (LH) JP 109 (LH) PARIS-CHARLES DE GAULLE (CDG) AF JP AF AF JP 343 PODGORICA (TGD) JP 853 (YM) JP 853 (YM) PRAGUE (PRG) OK OK 826 PRISTINA (PRN) JP 839 ROME-FIUMICINO (FCO) JP 221 (AP) JP 221 (AP) SARAJEVO (SJJ) JP JP 701 SKOPJE (SKP) JP 827 TIRANA (TIA) JP JP 705 VIENNA (VIE) JP 285 (OS) JP 177 (OS) JP 173 (OS) JP 137 (OS) JP 137 (OS) WARSAW (WAW) JP 939 (LO) LO 583 (JP) JP 939 (LO) JP 939 (LO) ZURICH (ZRH) JP 365 (LX) JP 307 (LX)

84 odhodi departures Dnevi Days 1 ponedeljek monday 2 torek tuesday 3 sreda wednesday 4 četrtek thursday 5 petek friday 6 sobota saturday 7 nedelja sunday Prevozniki Airlines AF Air France AP Air One EZY easyjet JP Adria Airways JU JatAirways LH Lufthansa LO LOT - Polish Airlines LX Swiss International Air Lines MA MALÉV Hungarian Airlines OK ČSA Czech Airlines OS Austrian Airlines SU Aeroflot TK Turkish Airlines W6 Wizz Air YM Montenegro Airlines Simboli Symbols * naslednji dan next day prevoznik Adria Airways operated by Adria Airways prevoznik LOT Polish Airlines operated by LOT Polish Airlines ( ) skupen let code-share flight odhodi departures Dnevi Days vozni red timetable Odhod LJU Departure Prihod Arrival Let Flight AMSTERDAM (AMS) JP JP JP JP 498 BELGRADE (BEG) JU JU 103 BRUSSELS (BRU) JP JP JP JP 394 BRUSSELS-CHARLEROI (CRL) W6 711 BUDAPEST (BUD) MA MA 489 COPENHAGEN (CPH) JP JP 510 FRANKFURT (FRA) JP 116 (LH) JP 148 (LH) JP 112 (LH) Veljavnost Validity JP 124 (LH) ISTANBUL (IST) TK * JP 652 KIEV (KBP) JP JP LONDON-GATWICK (LGW) JP JP 450 LONDON-LUTON (LTN) W W W W W6 701 LONDON-STANSTED (STN) EZY EZY EZY EZY MOSCOW-SHEREMETYEVO (SVO) JP 914 (SU) JP 914 (SU) MUNICH (MUC) JP 102 (LH) JP 158 (LH) JP 108 (LH) PARIS-CHARLES DE GAULLE (CDG) AF JP AF AF JP 342 PODGORICA (TGD) JP 852 (YM) JP 852 (YM) PRAGUE (PRG) OK OK 829 PRISTINA (PRN) JP 838 ROME-FIUMICINO (FCO) JP 220 (AP) JP 220 (AP) SARAJEVO (SJJ) JP JP 700 SKOPJE (SKP) JP 826 TIRANA (TIA) JP * JP 726 VIENNA (VIE) JP 284 (OS) JP 176 (OS) JP 172 (OS) JP 136 (OS) JP 136 (OS) WARSAW (WAW) JP 938 (LO) JP 938 (LO) LO 584 (JP) JP 938 (LO) ZURICH (ZRH) JP 364 (LX) JP 306 (LX) A e r o d r o m L j u b l j a n a r e v i j a magazine š t e v i l k a N o /2006