PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ

Size: px
Start display at page:

Download "PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ"

Transcription

1 PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ Leto: XI - ISSN Marec 2009 Številka 3

2 Kranjčanka predstavlja Ob jubileju v Lepotnem studiu Marti dobite popust na prvo storitev, drugo pa za polovico ceneje. Ob dvajseti obletnici samostojnega delovanja Lepotnega studia Marti na področju kozmetike in ob njegovi prvi obletnici delovanja na novi lokaciji na Zlatem polju se iskreno zahvaljujejo zvestim strankam za izkazano zaupanje in jim ob tej priložnosti nudijo 15-odstoten popust na vse storitve. Ob nakupu dveh Elosovih - laserskih storitev (pomlajevanje kože, odprava gub, dlak, pigmentnih madežev) pa stranke za naslednjo - drugo storitev dobijo 50-odstotni popust. LEPOTNI STUDIO MARTI, Marta Kern s. p., Kidričeva 12, Zlato polje, Kranj marti@marti.si, tel.: , GSM: Naročanje: zjutraj od 7.00 do 8.00 zvečer od do CNM LTD., d.o.o., Maistrov trg 6, Kranj 2 - KRANJČANKA

3 Kranjčanka predstavlja Kot jih vidijo ptice»alpe-kot jih vidijo ptice«je mednarodni projekt, s katerim predstavljamo celotno verigo Alp, kot izjemni in enkratni geološki, geografski, biotski, kulturni ter gospodarski prostor. Projekt pokriva celotne Alpe in vključuje države: Monako, Francijo, Italijo, Švico, Liechtenstein, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. MONOGRAFIJA Format: 27 x 37 cm Št. strani: 512 Matevž Lenarčič je v treh letih posnel novih fotografij Alp z zraka Besedilo so napisali Janez Bizjak in 15 vrhunskih strokovnjakov Monografija bo izšla aprila 2009 v slovenskem in angleškem jeziku Izjemen, 15 % popust za naročnike Gorenjskega glasa! Redna cena knjige: 49,90 EUR Prednaročniška cena: 44,91 EUR Cena v prednaročilu za naročnike le 42,41 EUR + poštnina Pokličite: 04/ (vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure) Pišite: narocnine@g-glas.si ali na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj. KRANJČANKA - 3

4 Kranjčanka PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ Leto: XI - ISSN NAROČAM Ime in priimek: Naslov: KRANJČANKA (ISSN ) je mesečna priloga Gorenjskega glasa za Mestno občino Kranj. Prilogo je pripravil Gorenjski glas, d.o.o., Kranj: odgovorna urednica Marija Volčjak, urednica Suzana P. Kovačič. Komercialist: Janez Čimžar - 041/ Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana, Ljubljana. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/ , telefax: 04/ E-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi: telefon 04/ ; delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto; KRANJČANKA je priloga 19. številke Gorenjskega glasa, 10. marca 2009, v nakladi izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov v Mestni občini Kranj brezplačno. Raznos: Pošta Slovenije, PE Kranj. Naslednja Kranjčanka izide v torek, 14. aprila KRANJČANKA Marec 2009 Številka 3 Naslovnica - fotografija TANIA MENDILLO model Anja Dvanajsčak pričeska, stil in make up HIŠA LEPOTE SAMO in TANIA Kranjčanka je redna priloga časopisa Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetna vprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas. Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilogami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA. Če vas poleg branja Kranjčanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. V mednarodni misiji v Libanonu Poddesetnik Luka Potočnik, na dolžnosti izvidnik - voznik v 18. bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo v Vojašnici Kranj, je bil v mednarodni misiji v Libanonu. Z njim smo se pogovarjali o življenju in delu v misiji. Obleka za maturantski ples V tej številki Kranjčanke ponujamo nekaj nasvetov, kako se obleči za maturantski ples. Stran Stran Kakšen koral za dušo Komorni zbor Gallus je konec minulega leta obeležil častitljivi jubilej 25 let obstoja. Od vsega začetka ga vodi zborovodkinja in organistka Angela Tomanič. Naša draga Angela, ji pravijo člani zbora Stran 6 Umetnost je v začimbah Stran Stran 26 Spomeniki so zanj nekaj posebnega Devetošolec Ivan Smiljanič je postavil avtorsko razstavo Figuralni spomeniki na Gorenjskem. 12 V domači kuhinji Boštjana Veharja so nepogrešljivi rožmarin, timijan in bazilika. Še najbolje je, če so sveži.

5 Kranjčanka predstavlja Svetovno znana metoda superlearning Doživite celostno izkušnjo najbolj dobičkonosne naložbe. Kranjčani smo lahko ponosni, da se metoda izvaja že od leta 1991 v edinem holističnem centru v Sloveniji, v Karnionu v Kranju. Odkrita je skrivnost Šangri-la: najdonosnejša naložba je naložba v znanje in v zdravje ter mladost uma. Učenje poteka od rojstva do smrti, temu se danes človek ne more izogniti. Vsi smo se že kdaj spraševali, na kakšen način se učinkovito učiti, ko imamo tako malo časa. Štirikrat hitreje do vaših jezikovnih ciljev Sliši se kot čarobna formula, a ne gre za to. Po metodi Superlearning Karnion se uspešno trenirajo številni uspešni slovenski poslovneži ter ljudje odprtega duha z visokim nivojem zavesti. Izkazala se je tudi za izjemno učinkovito pripravo na maturo in druge izpite, ki so jih v najkrajšem možnem času opravili udeleženci treninga. Pri učenju tujega jezika uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, kjer si roko podajata dve znanosti, medicina in pedagogika oz. andragogika. Metoda Superlearning temelji na nekaterih spoznanjih tujih znanstvenikov, ki pa so jih v Karnionu prilagodili in tako razvili svojo metodo, ki je slovenska posebnost in je pri nas ne uporablja nihče drug. Tudi po svetu se uporablja povsod tam, kjer je cilj kar najbolj povečati psihofizični potencial posameznika. Pri metodi Superlearning Karnion v celoti aktivirate svoje sposobnosti in se učite kot zdrav otrok do šestega leta, ko neobremenjeno sprejema nove informacije. V Karnionu se z najsodobnejšo medicinsko tehnologijo spremljajo možganski valovi in z možganskim spodbujevalnikom z dihalno povratno informacijo se spodbuja prehod v alfa stanje in tako aktivirate fiziološko podporo učljivosti možganov. Poleg tega se aktivira dolgoročni spomin in poveča izkoristek možganskih kapacitet za petino. Učenje je tako štirikrat hitrejše kot pri konvencionalnih metodah. V 40-urnem treningu tujega jezika od ponedeljka do petka osvojite toliko znanja, kot bi ga po konvencionalni metodi v 120 do 150 urah. Kar nekaj je primerov, ko nekdo, ki v začetku tedna ne govori španščine, po petih dneh lahko vodi sestanek v španskem jeziku. Sicer pa se znanje desetih tujih jezikov v Karnionu meri na začetku in po opravljenem treningu glede na evropske standarde znanja tujih jezikov, skladno z lestvico Sveta Evrope. Trening poteka tako, da najprej eno šolsko uro poslušate s pomočjo možganskega spodbujevalnika jezikovne vsebine, prilagojene vašim potrebam, naslednjo uro pa jih v individualnem pogovoru s profesorico aktivirate. Tako dvakrat dopoldne in enako popoldne. Pri učenju sodelujejo trije strokovnjaki. Profesor za aktiviranje in spremljanje poslušanega gradiva, strokovnjak za delo z možganskim spodbujevalnikom in svetovalec za osebnostno rast. Kot fiziološka podpora k večji učljivosti vzporedno poteka antistresni program, kjer kot udeleženec poleg možganskega spodbujevalnika uporabljate magnetno resonanco, ki s svojim magnetnim poljem uravnava medcelični metabolizem, uporabljate masažni stol - shiatsu masaža, in doživite blagodejne učinke kisikove kure po dr. Ardenu ter jogo smeha. Vzporedno boste razvili še nekatere druge veščine: - pravilno dihanje, ki je v zelo tesni korelaciji s sproščenim stanjem; - pozorno poslušanje, s pomočjo katerega se boste izognili marsikateremu nesporazumu v komunikaciji; - večja fleksibilnost mišljenja, ki vam bo omogočala povečati občutljivost za zaznavanje novosti, hitreje boste reševali probleme, dobili nove ideje. - Trendi v svetu kažejo, da je sodobni človek v svoj svet kvalitete postavil na prvo mesto ZDRAVJE in ZNANJE. Pri tej metodi sta združeni prav ti dve vrednoti. Namig: Trening za učinkovito znanje tujega jezika je lahko dragoceno darilo za naše najdražje INFO: - Center Karnion deluje od leta1991, lani se je treniralo okoli 400 udeležencev, od tega 60 odstotkov povratnikov - naučite se lahko 10 tujih jezikov; - V 40 urah se posameznik po metodi superučenje nauči toliko, kot bi se po konvencionalni metodi v enem šolskem letu (120 do 150 ur); - Prav zato se mnogi vračajo v Karnionov center na nekakšne delovne počitnice, na katerih se poleg novih znanj tujega jezika naučite tudi obvladovanja stresa. - Vsebine, ki jih poslušate, so prilagojene vašim potrebam. Izjave Karnionovih udeležencev: V Karnionu se trenutno učim ruščino. Sodelovanje z njimi bom še nadaljevala, ker je izobraževanje pri njih zelo učinkovito, gospa Tatjana Fink, glavna direktorica Trima, Trebnje. Karnionovi programi me v celoti zadovoljujejo. To je kvaliteta, ki daje konkretne delovne rezultate, gospod Zdravko Počivalšek, direktor Terme Olimia. Program, prilagojen mojim potrebam in željam, me je navdušil. Tuj jezik sem v Karnionu osvajal na hiter in hkrati sproščujoč način. Da je bilo učenje tudi učinkovito, potrjujejo merljivi rezultati mojega znanja na začetku in koncu treninga tujega jezika, gospod mag. Radovan Jereb, član uprave Abanke, d. d., Ljubljana. Teden v Karnionu je bil sprostitev za dušo in telo. Poleg odličnih profesorjev so z medicinsko preizkušenimi programi poskrbeli za našo dušo in nam polepšali dneve pri njih, Radojka Čuček Remic, dr. med., specialistka otorinolaringologinja. Za dodatne strokovne informacije vam je na voljo svetovalka za osebnostno rast gospa Blanka Gašperlin, tel. 041/ , 01/ , blanka.gasperlin@siol.net. KARNION, KRANJ, BRITOF 355, KRANJ KRANJČANKA - 5

6 Pogovor Kakšen koral za dušo Komorni zbor Gallus je konec minulega leta obeležil častitljivi jubilej 25 let obstoja. Od vsega začetka ga vodi zborovodkinja in organistka Angela Tomanič. Naša draga Angela, ji pravijo člani zbora KRANJČANKA Angela Tomanič, dobra duša kranjskega Gallusa V kranjsko župnijo ste pred več kot tridesetimi leti prišli, da bi pripravili in vodili mladinski mešani pevski zbor... Pri cerkvi delujem že precej let, v Kranj pa sem prišla pred dvaintridesetimi leti, ko me je takratni župnik Bahor povabil, da bi v župniji vodila mladinski mešani pevski zbor. V tistem času je sestra Akvina vodila otroški zborček, Andrej Studen pa starejše, pevke in pevce pri sedemdesetih. Med otroki in starejšimi je zevala praznina in želja je bila, da jo zapolni prav mladinski zbor. Prvo nedeljo jih je na koru pelo petnajst, v najboljših letih pa je naš Mladinski mešani pevski zbor Škrjanček imel na spisku tudi po petinpetdeset mladih pevk in pevcev, na koru pa vedno več kot štirideset. Starejši, ki sem jih kasneje tudi prevzela, so peli osmo mašo, otroci deveto, škrjančki pa ob pol enajsti. Začetki Komornega pevskega zbora Gallus segajo v leto Kako danes gledate na ta čas pred petindvajsetimi in več leti, in prve začetke, lahko bi rekli kar vašega zbora, saj ga vodite vse od prvega dne? V začetku jih je bilo devet, za vsak glas po dva in trije basi. Prišli so do mene z idejo, da bi radi naredili zbor, ali bi želela biti njihova zborovodkinja. Če boste peli renesančne skladbe brez orgel, da lahko enakovredno nastopamo tudi zunaj naše župnije, potem ni problema, sem jim dejala in seveda z veseljem privolila. Začeli smo v januarju leta 1983 in sicer z znano Misso secundo Hansa Lea Hasslerja, skladbo, ki jo pojejo v vseh stolnicah. Seveda pa je bila naša zasedba na začetku zelo komorna in so bili solisti zelo izpostavljeni. Ampak, bili so zelo redni, pridno so hodili na vaje, tako da smo že maja istega leta peli prvo mašo. Po komaj nekaj mesecih? Saj pravim, zares so bili zelo delavni in pridni. Očitno pa ste tudi vi zadevo takoj vzeli zelo resno, mislim, da me ne vara občutek, da je bila želja obojestranska? Seveda, brez dvoma. Ne zgodi se pogosto, da bi k vam prišlo deset ljudi in bi rekli, mi bi pa peli. Res je bilo na začetku zelo spodbudno. Spomnim se, ko smo peli Ave Marijo v župnijski cerkvi na Bledu in je na kor ves navdušen pritekel naš priznani dirigent in zborovodja Janez Bole, češ, kdo to poje... Potem pa smo začeli kar precej nastopati, prihajala so vabila iz drugih župnij, kmalu smo začeli hoditi v Avstrijo, nastopali smo na cerkvenih pevskih revijah, pa tudi na občinskih in območnih, zbor smo organizirali kot društvo, moja želja pa je bila vedno nastopiti tudi z različnimi posameznimi instrumentalisti in skupinami. Potem namreč pridejo v poštev taki mojstri, kot sta Mozart, Haydn, pa naši starejši avtorji, kakšen Zupan recimo. Spremljali ste jih tudi sami na orglah... Ker sem sama morala dirigirati, je kot organistka ponavadi vskočila Barbara Pibernik, sodelovati pa smo začeli tudi z različnimi solisti in skupinami. Ob obletnici smo decembra seveda pripravili slovesni koncert, ki smo ga izvedli v Kranju in v Novem mestu, z nami je med drugim sodelovala tudi sopranistka Francka Šenk. Kljub temu da je kranjska cerkev v obnovi, smo se odločili, da v januarju naredimo še božični koncertni program prav tako z instrumentalisti. V začetku smo predstavili naš novi inštrument, tako imenovani pozitiv, potem smo izvedli nekaj del tujih skladateljev, v drugem delu naše in za konec z Gruberjevo Sveto nočjo pozvali tudi poslušalce, naj zapojejo z nami. Bilo je dosti praznično. V osnovi ste organistka, mar ne? Najprej sem romanistka, na filozofski fakulteti sem namreč študirala francoščino in italijanščino, obenem pa sem že bila organistka v cerkvi na Brezovici. Župnik me je poslal v zasebni uk orgel, to je bilo v začetku petdesetih let, ko sem bila še v gimnaziji... joj, ne računat, je že kar nekaj let od tega. Potem sem šla na romanistiko in ravno se spomnim, da sem v začetku marca šla v službo, ko me je srečal Bole in me povabil, naj se pridem glasbeno izobraževat k njemu na srednjo glasbeno šolo. Vzeli so me in tako sem vzporedno hodila v službo in v teoretski oddelek na srednji glasbeni šoli. Ko sem to zaključila, sem ugotovila, da na Akademiji za glasbo poučujejo tudi orgle in sem se dodatno izobraževala še za klavir in orgle, da sem se lahko vpisala še na akademijo. Po diplomi bi lahko dobila službo učiteljice na kakšni osnovni šoli, pa sem odvrnila, da službo že imam in da bi predvsem rada igrala orgle in ne učila. Leto in dva meseca sem delala pri Film servisu, bila tajnica komercialnega direktorja, kasneje sem dobila službo pri Cosmosu, kjer smo ravno takrat začeli delati pogodbe s tovarno Renault...

7 Pogovor Komorni pevski zbor na lanski pevski reviji v Predosljah Romanistka, organistka, v službi pa ste bili pri podjetju, ki prodaja avtomobile? Kot organistka nisem mogla imeti službe. Akademija je sicer imela študijsko smer za organiste, a predvsem zato, da je bila kompletna, ne pa zato, da bi potem diplomanti igranje orgel imeli tudi za poklic. Spomnim se, ko sem hodila po cerkvah s prošnjo, da bi igrala boljši program, pa so bili župniki bolj presenečeni kot ne. Tudi v časopisih niso želeli objavljati, da je v tej in tej cerkvi orgelski koncert. Diplomirala sem leta 1969 in stanje na tem področju je bilo precej podobno vse do zadnjih let, ko to ni več problem. No, v cerkvi imam vedno priložnost odigrati kakšen koral, ko gre na primer mladina k obhajilu, ali pa po maši zaigram kakšen preludij in fugo... in to je že kar precej dela. Letos bom zagotovo še posebej obeležila 40-letnico diplome, ki sem jo kasneje sicer še plemenitila v tujini, med drugim tudi tri leta v Gradcu. Orgle tudi poučujete... Ko je bil nadškof Pogačnik, so leta 1971 pri nadškofiji obnovili orglarsko šolo in tam že ves čas tudi učim. Ampak ves čas sem seveda hodila tudi v redno službo, ki pa zaradi mojega ukvarjanja z glasbo ni nikoli trpela. Po upokojitvi, šla sem prvi dan, ko je bilo mogoče, pa res uživam samo v glasbi. Tudi Gallus se je v vseh teh letih lepo razvil, v njem pojejo tudi že starši in otroci, mnogi pevci in pevke imajo zbor tudi sicer za eno tako malo večjo družinico... Majhen pretres v zboru je bil v času desetletnice. Bili so časi, ko so nekateri pevci in pevke pač odšli svojo pot, se preselili, poročili, dobili zahtevne službe. Zato sem takrat tudi sama začela delati na novačenju novih glasov, predvsem iz vrst mojih Škrjančkov. Zdaj Gallus po spisku šteje okrog trideset članov, mogoče je tenak tenor, kar je tako ali tako problem pri večini zborov, je pa res, da gradimo samo na domačih in ne iščemo pevcev in pevk samo za posamezne nastope. Ste kdaj pogrešali širši izbor skladb, repertoar je vendarle nekoliko omejen predvsem na skladbe, primerne za bogoslužje? Zbor izvaja toliko maš in motetov, ki so skladbe za vse te razne posebne in praznične nedelje, ki se zvrstijo skozi leto. Pravzaprav je edina omejitev ta, da ob božiču ne gre peti velikonočnega programa in obratno. Pojemo toliko različnih maš, resnih, veselejših, z inštrumentalisti, brez njih. Seveda se naučimo tudi kakšno narodno pesem, ki jo potem pojemo po koncertu ali pa ob kakšni družabni priložnosti, ko smo na obisku v kakšni župniji po Sloveniji in v zamejstvu. Ste kot glasbenica in dirigentka kdaj pogrešali, da bi izvajali tudi več posvetne glasbe? Sploh ne. Poglejte, posvetni zbori v preteklosti niso smeli peti raznih maš in Bachovih kantat, potem ko se je po osamosvojitvi Slovenije vendarle odprlo, pa na vseh koncertih in po vseh dvoranah lahko slišimo maše... Maše so zelo priljubljeno zborovsko čtivo. Vsak zbor, ki se ima za dobrega, mora obvladati tudi kakšno mašo... Lahko bi rekla tako. In naučiti se maše ni kar tako mimogrede. Maša ne traja tri minute, ampak ima toliko in toliko delov, in traja po deset in več minut... Marsikateri zbor tega ne zmore. Poleg tega se maše pojejo v latinščini. Ste kdaj razmišljali o priložnosti delati s profesionalci? Naj povem s prispodobo. Nekoč je bilo močvirje, bili so gozdovi in je bila puščava. Potem je kralj rekel, temu in temu dam ta in ta fevd. Potem je tisti in tisti grof ali kar je že bil tam postavil grad, patri so postavili svoj samostan in so začeli delati. Tam je bilo potem središče. Če mi delamo tukaj, je tudi v Kranju središče za cerkveno glasbo. V načrtih nimamo nekih velikih projektov, ampak vsako leto pripravimo več kot dvajset večjih nastopov ob različnih priložnostih. Kaj je tisto, kar vam in pevcem da največji užitek pri petju? Vidim, da imajo radi, takrat pravijo, da jih oblije kurja polt, ko dobro zazveni kakšna skladba od Gallusa, a capella, brez vsega. Pa kakšen koral je pravo veselje poslušati. Še posebej je dober občutek, ko poješ v cerkvi v okviru bogoslužja. Za namen, za katerega so bile skladbe napisane. Božič je mimo, najbrž pripravljate program za veliko noč? Poglejte na stol. Tamle sem pripravila mape za sobotni nastop na območni zborovski reviji, v mapah nad njimi so pripravljene note za veliki petek, to bomo vadili nocoj, dodaten kup tamle je za inštrumentaliste, v Novem mestu bo z nami nastopil tudi orkester, pa Šenkova... Dela in prepevanja bo dovolj. Kaj izberete, kadar je za vašo dušo, orgle ali petje? To bi težko rekla. Lepo je, če zbor uspeva, kot je treba, in lepo je tudi, če ti vse uspeva kot organistu. Naj primerjam s tekmovalci v smučanju. Ko se ti zapeljejo po progi, jim mora pravilno odgovarjati tako telo kot možgani, tako kot pri nas. Zato si oni predhodno ogledajo progo, prav tako moramo pri petju ali igranju na inštrument prej mnogo dela vložiti v vajo. To mora delovati in potem vedno znova gradiš naprej. Oboje zelo rada počnem, igram in pojem. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič in arhiv Komornega zbora Gallus URARSTVO GERINGER PRODAJA IN SERVIS POPRAVILA STARINSKIH UR Župančičeva 2, 4000 Kranj, tel.: KRANJČANKA - 7 Dejan Geringer s.p.

8 Karikatura 8 - KRANJČANKA

9 Ljudje in dogodki En svet, vsi so moji prijatelji Center za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom, ki ima sedež v Kranju, 19. marca organizira dobrodelni koncert. S skupnimi močmi lahko premikamo gore, pravijo v edinem slovenskem Centru za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom, ki deluje v okviru Sekcije za Downov sindrom pod okriljem Društva Sožitje Ljubljana. V petek, 19. marca, ob 18. uri bodo v športni dvorani Ekonomske gimnazije Kranj organizirali dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali En svet, vsi ljudje so moji prijatelji. Ta naslov smo izbrali, ker ne želimo, da se razlikuje osebe s posebnimi potrebami in osebe z zdravim razvojem, zato en svet. Vsi so moji prijatelji pa zato, ker so osebe z Downovim sindromom zelo vesele, dobrovoljne, prisrčne odprte osebe, ki takoj najdejo stik z ljudmi v smislu prijateljstva, sploh če začutijo, da so iskreno sprejeti, je povedala profesorica defektologije Stanka Grubešič, ki v Centru za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom nudi strokovno pomoč. Pred koncertom in po njem bo tudi bazar. Prodajali bodo izdelke, ki so jih naredili učenci iz Osnovne šole Helene Puhar Kranj, varovanci iz Varstveno delovnega centra Kranj in mamice otrok z Downovim sindromom. Izkupiček iz koncerta in bazarja bodo namenili organizaciji šole za starše, zgodnji obravnavi otrok z Downovim sindromom, nakupu računalniškega programa za spodbujanje komunikacijskih spretnosti, organizaciji seminarjev in različnih terapij. Na koncertu bodo nastopili Eva Černe, Jernej Dermota, Rok Ferengja, Foxy Teens, 4play, David Grom, Ivan Hudnik, Iris, Hišni ansambel Avsenik, Pihalni orkester Šenčur, Eva Pirnat, Miran Rudan, Kvartet Šimbera, Taya, Matic Tičar, Ansambel Tulipan in Tanja Žagar. Program bo povezoval Darko Torkar. Vsi nastopajoči se bodo odpovedali honorarju, vstopnice so v predprodaji na sedežu Gorenjskega glasa v Kranju in na Zavodu za turizem Kranj v Kranjski hiši. Nekaj besed o Downovem sindromu Downov sindrom je skupek posebnih psihofizičnih značilnosti, ki nastanejo zaradi odvečne količine genov na dodatnem 21. kromosomu, nosilec je lahko tako mati kot oče. 90 odstotkov primerov Downovega sindroma ni povezanih z družinsko nagnjenostjo k rojevanju Vabimo vas k vpisu v programe: PREDŠOLSKA VZGOJA (4 leta ali 1 leto - PT) EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC MATURITETNI TEČAJ V večino programov se lahko vpišete tudi med šolskim letom. Informacije: 04/ in na otrok s tem sindromom, saj je le eden od 100 primerov tega sindroma podedovan. Downov sindrom se pojavlja pri vseh rasah, znotraj vseh družbenih in ekonomskih razredov in v vseh deželah. Tveganje matere, da lahko rodi otroka s tem sindromom, je v starosti matere od let 1:2000, pri starosti 35 let 1:800, po letu 45 pa 1:45. Povezave med vrstnim redom porodov in med Downovim sindromom ni. Nekoliko pogosteje so taki otroci prvorojenci zelo mladih staršev ali pa najmlajši otroci starejših staršev. Pri nas je kar veliko velikih družin, kjer ima otrok z Downovim sindromom več bratov in sestric, kar je za takega otroka prednost v primerjavi z edincem. V Sloveniji se je leta 2006 po podatkih Inštituta za varovanje zdravja rodilo 11 otrok s tem sindromom, leto poprej 17. V Centru se ukvarjamo z zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom, jih gibalno in učno spodbujamo, trenutno pa poteka v Kranju plavalni tečaj pod vodstvom Sanje Steka Kaštrun. Naša velika želja je organizirati kakovostno šolo za starše, ki naj bi bila staršem v pomoč, oporo in spodbudo. Letos bo Sekcija za Downov sindrom organizirala drugi slovenski kongres na temo Zgodnja obravnava otrok z Downovim sindromom. Lani smo pripravili prvi in odmeven slovenski kongres na temo Življenje oseb z Downovim sindromom, je še povedala Grubešičeva. Suzana P. Kovačič Jernej Bukovšek skupaj s Sanjo Steka Kaštrun, ki vodi gibalne obravnave / Foto: Tina Dokl Simona Rozman skupaj s sestro Moniko in Robertom Kaštrunom, ki vodi gibalne obravnave. / Foto: arhiv družine Rozman KRANJČANKA - 9

10 Foto: Tina Dokl Županova kolumna, oglasi Diktatura ( lumpen ) proletariata No, pa jo imamo - ljudsko iniciativo tudi na državni ravni! Kaj je namreč SSN drugega kot ljudska iniciativa?! Iz nič nastala politična stranka nogometnih navijačev, ki jim je ob trenutnem stanju v domačem nogometu postalo dolgčas in so se, podkrepljeni še z nekaj specialnimi gosti odpravili reševat državne zadeve... Pa saj to niti ni tako nenavadno. Slovenci smo namreč narod amaterskih politikov, najvišja politika pa se tako rojeva ob gostilniških šankih, mar ne? Po šilcu ali dveh postane problematika jasnejša, junaštvo in odločnost bolj klena in ob morebitnem cagavem odzivu uradnih oblasti je le še vprašanje časa, kdaj bo nezadovoljstvo pljusknilo na cesto in - rojena je nova ljudska iniciativa! Ponavadi so ob tem porajanju navzoči še ljudski veljaki, nekakšne sive intelektualne eminence iz ozadja, ki svoje osebne interese strašno dobro znajo zaviti v pravičniško in domoljubno embalažo in nato prilivajo olje na ogenj, ki žene borce za narodov blagor. Zanimivo je, da so si ti ljudski botri vedno zelo podobni, če ne celo sorodni, pa naj gre za problematiko smeti, vetrnih elektrarn, cest, mestnih jeder ali pa državne meje. V ozadju se vedno kaže osebni interes, pa naj bo to želja po osebni promociji, boljši izkupiček pri prodaji zemlje, višja vrednost domače parcele ali pa le parkirni prostor pod spalničnim oknom. Kako ustvariti ljudsko iniciativo? Recept ni kompliciran... Ko imaš pri sebi razčiščen svoj cilj (ki ga poznaš le sam), je potrebno najti neko bolj ali manj očitno problematiko in nanjo preusmeriti pozornost. Le-to začiniš z nekaj polresnicami in strahovi, s prstom pokažeš na (že pregovorno prisotno) nesposobnost uradnih inštitucij in pogonska energija je tu. Ljudstvo se zgodi, zgrabi za ročno in lično spisane transparente ter da strasti prosto pot. Ljudje se v osnovi radi družimo, če pa je to druženje tematsko, vezano na neko skupno aktivnost ali celo boj, je to še toliko bolje. Da sploh ne omenjam pozitivnih učinkov, vedno radovednih in senzacij željnih televizijskih kamer. Ob vseh teh strasteh se osnovni namen in poanta iniciative sicer počasi porazgubi in razblini, a morda se pojavljajo celo nove in nove ideje... A tisti pravi, osnovni cilj je vse bližji. Pa da ne bo nesporazuma. Demokracija je lepa stvar! V vseh svojih plasteh. Žalostno je le, da v imenu nje in njene pravice velikokrat profitirajo zgolj spretni posamezniki, medtem ko so borci na barikadah na koncu velikokrat le uporabljeno orožje. Uradne inštitucije in njeni predstavniki pa tako vedno izpadejo nesposobni. Saj ob številnih novo nastajajočih ljudskih iniciativah praktično ni področja, na katerem bi lahko napravili kaj brez zapletov. Župan Damijan Perne 10 - KRANJČANKA Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu (vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure), jo naročite na: 04/ ali narocnine@g-glas.si. Knjiga opisuje življenje in delo v Kranju rojenega astronoma Janeza Jakoba Olbna ( ). Na njegovo občudovanja vredno delo smo, še posebej Gorenjci, lahko upravičeno ponosni. Cena: 15 za naročnike 12 + poštnina

11 Dogodek po izboru župana Akcija za čisto mesto V soboto, 4. aprila, bo v Kranju tradicionalna čistilna akcija, letos že osma po vrsti. Lani je več kot tisoč udeležencev zbralo dvesto kubičnih metrov odpadkov, kaj pa letos... Zakaj se v tem letu ne bi vozili ceneje?! TAXI MONET 051/ km = 2,30 EUR vsak nadaljni km = 0,75 EUR. Pavla Grčar s.p., Savska Loka 20, Kranj Vodja čistilne akcije Klemen Markelj Foto: Žan Kuralt Skupina udeležencev, ki so lani čistili gozdiček pri OŠ Staneta Žagarja. / Foto: Zoran Kozina Čistilno akcijo Očistimo Kranj tradicionalno pripravlja Zveza tabornikov občine Kranj v sodelovanju s Poslovno skupino Sava in Mestno občino Kranj. Taborniki delamo v naravi z naravo, s čistilno akcijo pa želimo tudi pri drugih ljudeh spodbuditi večjo skrb do okolja. Iz leta v leto se nam pridruži več skupin, organizacij, društev, podjetij, tudi posameznikov. Vsako leto izberemo naj smet, ponavadi je to kak kosovni odpadek, ki so ga odvrgli v naravo, namesto da bi ga oddali v zbirni center, je povedal vodja čistilne akcije Klemen Markelj. Prvo leto akcije, leta 2002, so imeli 270 udeležencev, ki so pobrali približno 30 kubičnih metrov smeti. Največ smeti, več kot 100 kubičnih metrov, smo doslej pobrali leta 2006, ter leta 2007, ko smo pobrali 240 kubičnih metrov; v teh dveh letih smo čistili kranjske rove, tudi na dan čistilne akcije, je povedal Markelj. Lani so zbrali 200 kubičnih metrov smeti, bilo je 1400 udeležencev, od tega je bilo nekaj več kot 900 učencev in zaposlenih iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj. Vsi skupaj so zbrali 200 kubičnih metrov smeti. Na splošno se število udeležencev povečuje zaradi odziva šol, za letošnjo akcijo sta posebno zanimanje do zdaj pokazali OŠ Franceta Prešerna Kranj in OŠ Simona Jenka Kranj z vsemi svojimi podružnicami. V letošnji akciji se bomo spet nekoliko bolj posvetili čiščenju kanjona reke Kokre v starem delu mesta, kjer je pod mostovi veliko drobnih odpadkov, nekaj jih nanese voda, pa tudi kosovni odpadki se še vedno najdejo. V kanjonu bodo zaradi težko dostopnega terena čistili samo polnoletni udeleženci akcije, je povedal Markelj. Čistilne akcije četrtega aprila se bo udeležil kranjski župan Damijan Perne, ki je povedal: Skrb za čistejše okolje je naša stalna in skupna naloga. Zato je prav, da ohranjamo tradicijo spomladanske čistilne akcije, ki pa ima mnogo širši pomen, kot zgolj pospravljanje odpadkov v urbanem in naravnem okolju, ko se zima umakne. Akcija je tudi izraz družbene solidarnosti in mobilizacija za prostovoljno delo, je način društvene povezave in prispevek k zavedanju, da imamo prostor, v katerem živimo, samo na posodo od prihodnjih generacij. Pri tem je še posebej pomembno, da pritegnemo mlade. Vesel sem vsakoletnega dobrega odziva ljudi, ki imajo čut za okolje in so zavzeti tudi za vedno zgledno organizacijo akcije. Hvala vsem, ki boste pomagali, da bo pomlad prišla v očiščen Kranj in okolico. Vodja akcije pa je dodal: Zelo bomo veseli tudi udeležbe mestnih svetnikov, v preteklih letih jih je bilo bolj malo. Nekaj podatkov o čistilni akciji 2009 Akcija bo potekala v soboto, 4. aprila, ob vsakem vremenu. Če bo deževalo, jo bodo nekoliko okrnili. Zbor za udeležence čistilne akcije bo ob 9. uri na Glavnem trgu, ob 10. uri pred Šmartinskim domom v Stražišču in ob 10. uri na Pungertu. Področja čiščenja bodo: Primskovo, Klanec (levi breg Kokre), desni breg Kokre (od Bleiweisove ceste do vojašnice), med Bleiweisovo cesto in Koroško cesto do Zlatega polja, Pungert (okolica pod obzidjem), kanjon Kokre (od Hujskega mostu navzdol), naselja MO Kranj, Udin boršt, Stražišče, obrežja Rupovščice in Struževo. Med 9.30 in bodo v EKO šotoru na Glavnem trgu potekale ekološke delavnice, pekli bodo palačinke in postregli s čajem. Med 10. in 12. uro se bodo na Glavnem trgu predstavili: Gasilko reševalna služba Kranj, Komunala Kranj, Zveza tabornikov občine Kranj, enote Civilne zaščite MO Kranj. Po koncu čistilne akcije, med in 13. uro bo zbor udeležencev na Glavnem trgu. Župan bo imel pozdravni nagovor, izbrali bodo naj smet, podelili bodo nagrade za najlepša likovna dela... Ob 13. uri bo zaključek akcije tudi pred Šmartinskim domom s pogostitvijo. Enota Civilne zaščite bo na Pungertu v mobilni kuhinji skuhala golaž za vse udeležence akcije ob 16. uri. Ob 21. uri pa bo na Pungertu tudi koncert skupine Joške vn. Čistilno akcijo bo glede na očiščene površine delno sofinancirala tudi MO Kranj, zato zainteresirane udeležence prosijo, da oddajo pisno vlogo na občino do četrtka, 26. marca, s kratkim opisom območja čiščenja, navedbo števila udeležencev in predvidenega časa trajanja akcije. Povabilu k čim večji udeležbi se pridružuje tudi Klemen Markelj, ki je za prijave na čistilno akcijo in za več informacij dosegljiv na e-naslovu: klemenmarkelj@yahoo.com. Suzana P. Kovačič KRANJČANKA - 11

12 Pogovor V mednarodni misiji v Libanonu Poddesetnik Luka Potočnik, na dolžnosti izvidnik - voznik v 18. bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo v Vojašnici Kranj je bil v mednarodni misiji v Libanonu. Z njim smo se pogovarjali o življenju in delu v misiji. Slovenska vojska je prvič napotila svoje pripadnike v operacijo v podporo miru leta 1997; mirovne operacije v najširšem pomenu besede so vse oblike vojaških in nevojaških aktivnosti, ki potekajo v kontekstu političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru. Letos so slovenski vojaki na misijah v Afganistanu (65 vojakov), Bosni in Hercegovini (35), Kosovu (287), Čadu (15), Libanonu (14) in v Siriji (3). Skupaj jih torej v tem času opravlja naloge v mirovnih operacijah 419. Poddesetnik Luka Potočnik, na dolžnosti izvidnik - voznik v 18. bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo v Vojašnici Kranj, je bil v mednarodni misiji v Libanonu. Ta bližnjevzhodna mediteranska država je samostojnost dosegla leta Od takrat se v državi neprestano izmenjujeta obdobji miru in politične nestabilnosti, na tem območju so stalno prisotne sile OZN. Slovenska vojska je v Libanon prvič napotila svoje enote decembra 2006, to je bilo nekaj mesecev po oboroženemu spopadu med Izraelom in oboroženim krilom Hezbolaha. V Mednarodni misiji v Libanonu sem bil od 22. novembra 2007 do 8. julija 2008, skupaj s še trinajstimi slovenskimi vojaki, je povedal sogovornik. Kdo je vodil vašo misijo? Vodili so jo Italijani, v njihovi bazi na jugu Libanona na meji z Izraelom smo bili tudi Pokrajina na jugu Libanona. Foto: arhiv Luka Potočnik 12 - KRANJČANKA Luka Potočnik pred tednom dni v Vojašnici Kranj. Foto: Tina Dokl nastanjeni. Razmejitvena črta med državama se imenuje blue line, od tega je približno polovica dejanske meje, ostala polovica pa je zaradi terena nekoliko pomaknjena v Izrael, zato da se lahko meja nadzoruje in skrbi za to, da ne prihaja do nemirov. Ste se za služenje v misiji odločili prostovoljno? Naš bataljon je dobil nalogo, da je treba to dolžnost popolniti, za prijavo je izšel razpis. Prijava je bila prostovoljna, to je bila tudi moja prva misija. Želel sem si novih izkušenj, želel sem spoznati košček drugega sveta, drugačnega kulturnega okolja, med razlogi je bila tudi boljša plača; ta je približno trikrat večja kot pri nas. Kakšno je življenje v bazi, za ograjo? V dveh bazah je bilo okoli 800 Italijanov, štirje Francozi in štirinajst Slovencev. Baza, v kateri sem bil nastanjen, je bila velika približno 34-krat 34 kilometrov. Italijani so bivali v šotorih, Slovenci smo bili nastanjeni v bivalnih prenosnih kontejnerjih, ki so imeli

13 ogrevanje, klimo. Kulinarika je bila italijanska, tudi sicer so Italijani skrbeli za vso logistiko. V bazi so delali tudi civilisti. Približno 50 domačinov in domačink je bilo zaposlenih v bazi, tudi v kantini,... perilo pa smo si, vsaj Slovenci, na lastno željo prali kar sami, zato smo nadrejene zaprosili za pralni stroj in ga tudi dobili. V bazi so bila igrišča za košarko, odbojko in nogomet, možnosti za tek, improvizirani fitnes, imeli smo televizijo z dvema slovenskima programoma, stik z domačimi v Sloveniji je bil možen preko interneta. Kako ste bili sprejeti med civilnim prebivalstvom? Večinoma so nas dobro sprejeli. Po potrošni material smo hodili v njihove trgovine, tudi avtomobile smo prali v avtopralnicah zunaj baze. Nekaj težav smo imeli s sporazumevanjem, poleg arabskega jezika govorijo še francosko, ker je bil Libanon nekdaj francoska kolonija. Mi smo po večini znali angleško, res pa se danes mladi Libanonci vse več učijo tudi angleškega jezika. Zasebni izhodi med domačine niso bili dovoljeni, prosti čas smo preživljali izključno v bazi. Kaj pa pokrajina? Prva beseda, ki mi pride na misel, je: golo. Iz reke Litany in iz Sredozemskega morja so sicer speljani namakalni sistemi za nasade pomaranč, limon, banan, znotraj celine pa je vse golo. Pozimi je bilo še nekaj malega padavin, tedaj je pokrajina nekoliko ozelenela, v mesecih zatem pa je bilo spet vse golo. Kakšne so bile vaše vojaške obveznosti? Bil sem na dolžnosti voznika - izvidnika. Na izvidnici nas je bilo naenkrat osem vojakov z dvema voziloma. V nevarnosti smo bili ves čas, ker je zelo veliko minskih polj. Na območju, ki smo ga nadzirali, naj bi bilo kar štiri milijone ostankov bomb in min. Območje sicer čistijo, a to gre počasi. Enkrat so na primer prišli mimo nas trije pastirji, ki so Blue line oziroma razmejitvena črta med Libanonom in Izraelom. Foto: arhiv Luka Potočnik Pogovor nam povedali za mine. Območje z minami smo označili in o tem poročali v bazi, da so ukrepali in jih odstranili. Nobenemu slovenskemu vojaku pa se v času, ko sem bil v misiji, ni nič zgodilo. Sedem mesecev v vojski na tujem, je to veliko? Meni osebno ne. Vmes smo bili tri tedne na dopustu v Sloveniji. Ko smo se po odsluženi dolžnosti vračali nazaj, so bili na letališču v Bejrutu nemiri in smo morali misijo podaljšati za štirinajst dni, pa nihče ni bil zaradi tega kaj posebej slabe volje. Rad bi šel še na kakšno misijo, saj smo se s sovojaki zelo dobro razumeli, vendar mi je punca rekla, da me ne bo več čakala (smeh)... Vas je bilo kdaj kaj strah? S strahom sem šel samo zaradi tega, ker sem prvič letel z letalom. Prvih štirinajst dni je bilo vse novo, vse tako drugače, potem se pa navadiš... Pomembno je, da spoštuješ njihove navade in običaje, saj si ti v njihovem okolju tujec. Suzana P. Kovačič Slovenski vojaki na misiji v Libanonu. Foto: arhiv Luka Potočnik KRANJČANKA - 13

14 Nasvet, oglasi Nadurno delo Našo bralko zanima, koliko ur dela na dan ji lahko delodajalec naloži in kako se obračunajo ure v podaljšanem delovnem času. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS 42/02, 103/07) je v teh določbah zelo jasen in predpisuje, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden in dovoljuje, da se s kolektivno pogodbo lahko skrajša, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Na zahtevo delodajalca pa je delavec dolžan opravljati tudi delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo, in sicer v primerih: izjemoma povečanega obsega dela; če je potrebno nadaljevanje delovnega ali Veronika Potočnik proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi; če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela; če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa; v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Delodajalec mora nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela to ni možno, se lahko nadurno delo naloži tudi ustno, vendar mora delodajalec pisno odreditev vročiti delavcu do konca delovnega tedna. Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne omejitve (170 ur), vendar največ 230 ur. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. Nadurnega dela delodajalec brez pisnega soglasja ne sme naložiti starejšemu delavcu (moški 55 let in ženski v letu 2009 stari 53 let), prav tako ne invalidu. Delovni čas pa vsekakor ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Pretežno je nadurno delo plačano s 30-odstotnim dodatkom, vendar je ta odstotek odvisen od kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. Pri odrejanju nadur pa mora delodajalec skrbeti, da niso prekoračeni minimalni časi za počitek delavca. Med delovnim dnevom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut, in ima pravico do počitka v obdobju 24 ur najmanj 11 ur, v sedmih zaporednih dnevih pa poleg dnevnega počitka še počitek v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Navedeno pa se spremeni, kadar delodajalec s pisnim obvestilom delavce seznani o začasni prerazporeditvi delovnega časa. To pa pomeni, da delavec v določenem obdobju opravi več ur, kot je po delovnem koledarju predvideno, vendar te ure kasneje koristi. Zakon predpisuje, da se v roku šestih mesecev morajo več in manj opravljene ure izenačiti. Nekatere kolektivne pogodbe pa določajo daljši - enoletni rok. Tudi pri prerazporeditvi delovnega časa je delodajalec obvezen spoštovati vse predpisane počitke delavca. naročnine 04/ , e-pošta: narocnine@g-glas.si Svet gorenjskih sindikatov, Slovenski trg 3, Kranj Vabimo vas, da sodelujete v Kranjčanki z vprašanji s področja delovnopravne zakonodaje. Pišite nam na e-naslov: sgs@siol.net KRANJČANKA

15 Kranjčanka predstavlja Okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Po objavi obvestila, da bomo v mesecu marcu na območju Mestne občine Kranj začeli s sistematičnim praznjenjem greznic, smo prejeli pismo občana, s katerim nas je pozval po dodatnih pojasnilih. Na njegovo željo pojasnila objavljamo tudi v Kranjčanki. Gospod Janez Kuralt iz Britofa je napisal: V Kranjčanki je bilo obvestilo občanom, da boste začeli z rednim praznjenjem greznic in tudi cena te storitve. Strinjam se s tem, da se usedline odpeljejo na čistilno napravo. Pri ceni porabljene količine sanitarne vode plačujemo tudi takse. Zato menim, da se stroški praznjenja greznic plačajo iz teh taks. Zato sprašujem: 1. Koliko denarja se je zbralo na računu v letu 2008? 2. Kam se je ta denar odvedel? 3. Zakaj se ta denar uporablja? 4. Obnova vodovoda se prepočasi izvaja, da ne govorim o kanalizaciji. Pri obračunu storitve s pitno vodo občani poleg porabe vode plačujete tudi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Osnova za obračun dajatve je obračunana količina vode. Dajatev je predpisala država, in sicer z namenom, da se zberejo sredstva za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Skratka, da se na način zagotovi del sredstev, ki se namensko koristijo za izboljšanje razmer odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Okoljsko dajatev moramo plačevati vsi povzročitelji odpadne vode, ne glede na to, kam odvajamo odpadno vodo: v greznico, malo čistilno napravo ali smo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Okoljsko dajatev torej obračunavamo vsem uporabnikom pitne vode, v skladu z navedeno uredbo. Višina okoljske dajatve je odvisna od cene na enoto obremenitve in seštevka enot obremenitve. Uredba določa način izračuna števila enot obremenitve, ki upošteva način merjenja pitne vode (z ali brez merjenja) in način odvajanja komunalne odpadne vode (odvod v greznico, odvod v malo čistilno napravo, odvod v javno kanalizacijo). Ceno za enoto obremenitve določi Vlada s sklepom. Komunala Kranj je kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja po uredbi zavezana, da pobira in koristi dajatve za obremenjevanje vode v Mestni občini Kranj ter občinah Cerklje, Naklo, Jezersko, Preddvor in Šenčur. Sredstva okoljske dajatve se nakažejo občinam in se načrtujejo ter evidentirajo v občinskem proračunu kot transferni prihodki za investicijske projekte, ki so vključeni v načrt razvojnih programov države in občine. Občine lahko zbrana sredstva koristijo, v primeru, da sredstva vložijo v infrastrukturo javne službe, v skladu z operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Vsako leto morajo občine, v sodelovanju z izvajalci javne službe, na Ministrstvo za okolje in prostor oddati napoved za odmero okoljske dajatve za preteklo leto, predložiti obrazce z osnovnimi podatki o investiciji, kratek opis investicije v celoti, podati utemeljitev zmanjšanja obremenjevanje voda, z izvedbo investicije, situacijski izris z označitvijo objektov in delov trase, ki so se izvajali v tekočem letu, grafični prikaz rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda z označbo predmetne investicije oz. lokacije čistilne naprave ter upravno dovoljenje za gradnjo oz. sanacijo predmetne investicije. Na podlagi navedenega ministrstvo, pristojno za uredbo o okoljski dajatvi, izda odločbo o odmeri. V primeru, da ministrstvo ugotovi, da smo kot zavezanci dokazali, da so sredstva dajatve vložena v skladu in s pogoji iz uredbe, smo oproščeni plačila dajatve za obravnavano leto. Tako zbrana okoljska dajatev se nato porabi pri izgradnji javne kanalizacije, namenjeno izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v lokalni skupnosti, na območju katere je bila zaračunana. V letu 2008 smo iz naslova okoljske dajatve skupaj na območju vseh šestih občin, v katerih smo izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, zbrali skupaj evrov. KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto je lepo. KRANJČANKA - 15

16 Moj dom Suyu Chen in Boqun Qiu sta si dom ustvarila v Kranju. Oba sta rodno Kitajsko, provinco Zhejiang na jugovzhodu države, zapustila že v mladih letih in se preselila v Evropo; ona najprej v Nemčijo, on v Avstrijo. Zaradi dela, sta povedala. Spoznala se nista na Kitajskem, ampak šele v Avstriji. V Kranj sta se preselila leta 1996, istega leta sta v tem mestu odprla kitajsko restavracijo Azija. Za njiju Slovenija ni bila nov svet, saj imata sorodnike, ki v Sloveniji živijo že dlje časa in s katerimi imata še vedno veliko stikov. Njun sin Kang Jing je bil rojen v Avstriji, ob selitvi v Slovenijo je bil star štiri leta. Zanj sta starša zaradi lažje izgovarjave izbrala še eno ime: Štefan. Štefan je danes star sedemnajst let in obiskuje humanistično gimnazijo v Kitajska družina v Kranju Suyu Chen in Boqun Qiu sta si dom ustvarila v Kranju. Stanovanje v Kranju sta opremila po evropsko, restavracija pa je opremljena v kitajskem stilu. Spomladanski 20 % gotovinski popust na vse artikle do Pestra izbira prešitih odej, vzglavnikov, posteljnih garnitur. Vse za prijetno spanje. Cesta talcev 69, Kranj T: , bližini Celovca. Govori kitajsko, slovensko, nemško, angleško, italijansko in latinsko. Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju. Štefan prostega časa nima v izobilju, ker je med tednom v šoli in v internatu, čez vikende pa mora pogosto pomagati v restavraciji. Je pa navdušen nad igranjem nogometa, kakšno zimsko soboto ali nedeljo si vzame čas tudi za deskanje, še najraje na Krvavcu ali Voglu. Seveda ima rad kitajsko hrano, za katero sicer pravi, da je nekoliko prilagojena evropskemu kulinaričnemu okusu. Ampak Štefan ima prav tako rad tudi slovenske kremne rezine. Hči Bei Jin je stara deset let in jo kličejo še z enim imenom: Andreja. Obiskuje četrti razred Osnovne šole Franceta Prešerna, zgovorna deklica pa se, kaj drugega kot - najraje igra s prijateljicami. Seveda Andreja krasno govori slovensko, le mamica Suyu pravi, da se je slovenskega jezika težko naučiti in da ima še danes kar nekaj težav pri sporazumevanju. Stanovanje v Kranju so si opremili po evropsko, restavracija pa je opremljena v kitajskem stilu, v njihovih tradicionalnih simbolih. Pri opremi je pomagal kitajski arhitekt, pohištvo so pripeljali s Kitajskega. Štefan je bil že dvakrat na Kitajskem, in če bo vse po sreči, bo tja odpotoval med letošnjimi počitnicami. Starša Suyu in Boqun sta povedala, da je bil za njiju v zadnjih letih edini prosti dan 24. december, to je tudi edini dan v letu, ko je restavracija zaprta. Boqun kuha, Suyu pa vodi restavracijo in pomaga v strežbi. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl mali oglasi 04/ , e-pošta: malioglasi@g-glas.si KRANJČANKA

17 Moj dom Prihranite pri ogrevanju Pravičnejše plačevanje ogrevanja v stolpnicah in blokih - obvezno od 1. oktobra 2011 dalje. Brunata, d.o.o., Triglavska ul. 61, Ljubljana Zakaj meriti porabo toplote? Ogrevanje stanovanja je ponavadi največji strošek, ki ga plačujemo za svoje stanovanje. Nesprejemljivo je, da ga plačujemo po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imamo namreč različne življenjske navade. Nekdo ima v stanovanju vroče, drugi veliko odpira okna, tretji varčuje. Prav je, da vsak plača svojo porabo. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru (za 1 stopinjo Celzija nižja temperatura v prostoru pomeni 6 odstotkov prihranka pri energiji!), priprejo radiatorje ob odhodu na dopust... Skratka začnejo se obnašati bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo. Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje zavračajo kot zastarel in nepravičen način - tako v tujini kot pri nas. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno tudi v Romuniji, Bolgariji, Češki, od 1. oktobra 2011 dalje pa bo tudi pri nas. Kolikšni so prihranki? V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od odstotkov. Odvisni so od načina ogrevanja, vrste stavbe ipd. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote imajo ponavadi največje prihranke. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4-5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 EUR/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 EUR/leto. Strošek vgradnje delilnika toplote je približno EUR/radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je daleč hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali kateremkoli drugem ukrepu. Kako poteka odčitavanje in obračun? Odčitavanje ponavadi poteka enkrat na leto, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni in sicer na dva načina: 1) z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali 2) na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (približno 30 odstotkov: cevi, skupni prostori ipd.), deljivi stroški (približno 60 odstotkov: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje...). Največkrat se poračun izravna v prvih treh položnicah naslednje kurilne sezone. Ali so možne goljufije? Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni ali privijačeni tako, da jih ni možno sneti. Poleg tega v spominu hranijo točne podatke o porabi toplote za več let nazaj, iz česar lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 stopinje Celzija naprej. Zato so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in za sodobne nizkotemperaturne sisteme. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena. Dansko podjetje Brunata, z izkušnjami od leta 1917, je neodvisno od distributerja toplote in upravnika. Zagotovite si pravičnejše plačevanje porabljene toplote. KRANJČANKA - 17

18 Moj dom Zakaj plačujemo izgube vode? Klemen Oblak s.p., Sava 52, Sava Obračuni vode, ki jih izdaja Domplan, so številna gospodinjstva v Kranju zelo razburila. Boštjan Kodrič s.p. Pot v Bitnje 9, Kranj telefon: , Obnova kopalnic in stanovanj Vzdrževalna dela v hiši in okolici Prevozi in selitve Pospravljanje in odvoz kosovnih odpadkov Izdelava in montaža kovinskih izdelkov (ograje, stopnice, nadstreški, zaščitne rešetke, protivlomni kovinski sistemi...) Pomoč starejšim pri hišnih delih Svetovanje pri obnovi hiš in stanovanj Urejanje vrtov in grobov V preteklosti so si številne družine v Kranju omislile števce porabe vode, spet druga si jih zaradi različnih razlogov (še) niso. Nekatera gospodinjstva, ki jih nimajo, je januarja bolela glava, kot bomo videli iz spodnjega primera, pa tudi vgradnja števca in februarski obračun ne pomeni plačevanja vode po dejanski porabi. Najprej o nerazumno visokih (ob)računih pri tistih, ki nimajo lastnih števcev porabe vode. Nekatera gospodinjstva so namreč januarja prejela položnico s 600, 800 in celo več evrov zgolj za oskrbo s hladno in ogrevano vodo. V Domplanu razlagajo, da zgolj razdelijo račun Komunale Kranj, ki temelji na porabi vode na glavnem števcu. Večinoma imajo etažni lastniki vgrajene števce, kdor jih nima, pa plačuje še razliko do glavnega števca, nam je pred mesecem za Gorenjski glas pojasnila Vera Zevnik, direktorica Domplana, njen sodelavec Brane Vilfan pa na vprašanje, koliko vode bi morala porabiti družina, ki je prejela račun za 800 evrov, odgovarja: Upoštevati moramo tudi porabo prejšnjih mesecev, saj je šlo januarja za celoletni obračun. Bilo je veliko pritožb, skupaj pa smo ugotovili povprečno porabo vode, kar pomeni, da je poraba šestih kubičnih metrov mrzle vode in dveh kubičnih metrov tople vode normalna. Kot odziv na članek v Gorenjskem glasu se je javil bralec Zdravko Jakovljević in nam povedal nekoliko drugačno zgodbo: V našem večstanovanjskem objektu imamo vsi etažni lastniki vgrajene individualne števce, pa vendar moramo plačevati tudi vso razliko do glavnega števca. Zakaj moramo dodatno plačati približno 26 evrov, nam ni jasno, če pa naš števec pokaže, da na mesec porabimo za približno 11 evrov hladne in ogrevane -20% Kuhinje SVEA LINA, MELISA in BRINA, akcija velja do Kuhinja Lina -70% za določene izvlečne elemente vgradne omare po meri odprodaja razstavnih eksponatov: več na -20% Dnevna soba Pepita, akcija velja do KRANJ Žabnica, tel.: (04) , e-pošta: info@prevc.si LJUBLJANA BTC HALA 10, tel.: (01) , e-pošta: prevc@btc-city.si 18 - KRANJČANKA

19 Moj dom Zakaj je obračun vode v Kranju netransparenten za tiste, ki imajo individualne števce kot tudi za tiste, ki jih nimajo? vode. Pravi, da bi ob večji porabi njegove družine plačal več, nerazumno pa se mu zdi, da bi plačeval za nekakšne izgube, ki jih sam ne opazi, saj v objektu nikjer ne pušča in ni sledi vode. Enostavno ne verjamem, da bi lahko šlo toliko vode v nič. V nekaj mesecih smo vsi skupaj, čez 40 stanovanj je v objektu, izgubili za okoli evrov vode. To je enostavno nemogoče, je šokiran Jakovljević in se sprašuje, zakaj mu tudi Elektro Gorenjske ne računa izgub električne energije pri prenosu do njegovega doma. Povprašal je na Domplanu, kjer so ga odslovili, češ vse je v redu, na Mestni občini Kranj so mu povedali, da z obračunom vode nimajo nič. Od Domplana oziroma Komunale Kranj pričakuje, da bo razliko med glavnim in individualnim števcem prevzel na svoj račun, da ugotovi, zakaj prihaja do razlik, in tudi poda odgovor, zakaj prihaja do takšnih razlik v meritvi vode. Vera Zevnik, direktorica Domplana, nam je odgovorila, da se po Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Kranj (objavljenem v Uradnem listu RS, št. 85/2004) poraba vode zaračunava na podlagi stanja, prikazanega na glavnem vodomeru večstanovanjske stavbe. Interni delilniki vode, montirani v posameznih stanovanjih, služijo le kot delilniki skupnega zneska, ki ga zaračuna Javno podjetje Komunala Kranj. Med odčitki porabe vode na glavnem vodomeru (opravlja jih Komunala Kranj) ter med odčitki vode na internih delilnikih prihaja do določenih razlik. Vzrokov je več: uporaba vode v skupnih prostorih (pralnice, čiščenje,...), razlike v datumih odčitavanja in zaradi izgube vode na skupnih vodih in razvodih, pojasnjuje direktorica. Za konkretni primer Zdravka Jakovljevića in objekta, v katerem biva, je obračun porabljene in plačane vode v preteklem letu pokazal pet odstotkov višjo porabo na glavnem vodomeru od predhodno zaračunane vode. Poračun so v Domplanu izvedli februarja. Dodajajo, da bodo v primeru, če Jakovljević stroška ne bo poravnal, prisiljeni izterjati strošek preko sodišča in tudi, da so imeli v podjetju že več inšpektorskih pregledov, ki doslej niso ugotovili nepravilnosti v zvezi z obračunom vode. Odgovor na naslovno vprašanje Zakaj plačujemo izgubo vode, bi lahko razbrali iz odgovora podjetja Domplan - razlog je v odloku Mestne občine Kranj, ki plačila izgub vode računa končnim odjemlacem - Kranjčanom. Na potezi je torej mestna oblast in mestni svetniki. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič KRANJČANKA - 19

20 Arhitekt Bralec Željko iz Kranja želi pregraditi dnevni prostor in ga opremiti z dodatno opremo. Dnevno bivalni prostor bo po novem kuhinja, dnevna soba in spalnica. V dnevni sobi in spalnici potrebuje nove omare. Dolg bivalni prostor, v katerem sta bili do sedaj kuhinja in dnevna soba, bo razdeljen v tri ločene prostore. Dnevna svetloba prihaja v prostor iz obeh krajših stranic, kar je bil problem pri pregrajevanju prostora. Pregraditev prostora na tri dele sem rešil s steklenimi pregradnimi stenami, ki prepuščajo zadosti dnevne svetlobe v osrednji prostor. Kuhinja in jedilni kot bosta ostala nedotaknjena in sta od preostalega dela ločena s pregradno stekleno steno in drsnimi vrati. Večji prostor sem razdelil na osrednjo dnevno sobo in spalnico v zadnjem delu. Velikost prostora je prilagojena vašemu obstoječemu pohištvu, dnevna soba veliki kotni sedežni garnituri, ki sem ji dodal klubsko mizico in omaro za televizijo in knjige. Steklene predelne stene Dnevna soba je razdeljena s stekleno steno. V njej bo odslej tudi prostor za spanje. V spalnici je ostalo zadosti prostora za veliko garderobno omaro z drsnimi vrati, posteljo in nočno omarico. Pohištvo je izbrano v slovenskih in tujih trgovinah. Cena pohištva, ki obsega garderobno omaro, nočno omarico, klubsko mizico in omaro za televizor je približno evrov. Jernej Červek, u. d. i. a. Če iščete rešitev za preureditev vašega stanovanja in ste v zadregi, nam opišite in skicirajte vaš problem. Ne pozabite na mere in druge pomembne podatke, dopišite tudi vaše želje. V čim večji meri jih bomo skušali upoštevati. Pisma pričakujemo na naslov: Gorenjski glas, za Kranjčanko - ARHITEKT, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj KRANJČANKA

21

22 Moj vrt VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA VRTU V Kmetijsko vrtnarskem centru Sloga v Kranju in v Naklem vam nudimo vse, kar potrebujete za spomladanska dela na vrtu: - semena vrtnin in cvetlic, čebulček, semenski česen, šalotka,... - spomladanske čebulnice - sadike vrtnin - semenski krompir (tudi v 3,5 in 10 kg pakiranjih) - substrati, zemlja, gnojila - vse za nego in varstvo rastlin - korita, lonci - vrtno orodje in pripomočki - krmna žita in krmila - trajnice, grmovnice, sadno drevje 22 - KRANJČANKA OBIŠČITE NAS: Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o. KVC Slogin vrt KRANJ Šuceva 27, tel.: (04) KVC SLOGA NAKLO Cesta na Okroglo 1/a, tel.: (04) KTC SLOGA ŠENČUR Kranjska cesta 29, tel.: (04) akumulatorji, tekočina za stekla... - motorne žage, cepilci,... - vrtni kultivatorji, kosilnice,... Odprto: od ure, sobota od ure Koreninske izrastke izrežemo pri osnovi. Zimska rez sadnega drevja Zimsko rez opravimo med popolnim mirovanjem sadnega drevja. To je obdobje od odpadanja listja do začetka brstenja rastline, nemalokrat pa se lahko zavleče tudi v cvetenje. Zato je zdaj še pravi čas, da se odpravimo na vrt in se lotimo rezi. Oblikovanje krošnje zahteva poznavanje osnovnih zakonitosti rasti in rodnosti sadnega drevja. Rez moramo prilagoditi sadni vrsti (in sorti), gojitveni obliki, starosti rastline, zdravstvenemu stanju, gojitveni razdalji in obremenitvi. Tudi podlage, na katere cepimo žlahtne sorte sadja, vplivajo na rez. Drevesa bujnejše rasti režemo manj, drevesa šibke rasti pa bolj intenzivno, da spodbudimo rast in rodnost v prihodnjem letu. Za pravilno rez je ključnega pomena poznati lokacijo rodnih brstov na veji. Pri pečkarjih (jablani, hruški, kutini) so rodni brsti nameščeni na koncu krajših ali daljših enoletnih poganjkov (brstičev in brstik). Pri koščičarjih (breskvi, marelici, češnji, slivi) pa se rodni brsti oblikujejo ob straneh enoletnih mladik. Ob dobri oskrbi s hranili se tudi pri pečkatem sadju rodni brsti razvijejo po celotni dolžini veje. Pri nekaterih sortah pečkarjev zato lahko krajšamo rodne poganjke, spet drugi (hruška Viljamovka ) razvijejo najbolj kakovostne plodove na dolgih enoletnih poganjkih in zato praviloma teh vej ne krajšamo. Pri rezi skrbimo za dobro osvetljenost krošnje in enakomerno razporeditev vej in rodnih brstov na enoletnih poganjkih. Pravilna oblika drevesa je taka, da so veje v zgornjem delu krošnje nekoliko krajše, v spodnjem delu pa puščamo daljši les in tako ustvarimo stožčasto obliko. Izrežemo višje ležeče debelejše veje, saj te konkurirajo vrhu. Odstranimo koreninske izrastke, ki izraščajo iz podlage, saj so ti veliki porabniki vode in hranil. Izrežemo tudi vse bujne, navpično izraščajoče enoletne poganjke (bohotivke), del šibkih enoletnih bohotivk pa lahko privežemo v vodoravni položaj in s tem spodbudimo razvoj rodnih brstov. Bohotivk nikoli ne krajšamo, saj bi tako spodbudili vegetativno rast in značilno bujno metličasto odganjanje. Zato jih izrežemo pri osnovi in ne puščamo kratkih čepov. Nasprotno pa tam, kjer želimo spodbuditi rast in oblikovati rodni volumen drevesa, prikrajšamo vejo na čep ali vodoravno na deblo (rez na prstan), saj se iz brstov tam razvijejo nove mladike. Prav tako lahko zgodaj spomladi, pred brstenjem, zarežemo ali zažagamo v lubje tik nad spečim očesom, kjer naj bi izraščala nova veja. Poleg poznavanja omenjenih zakonitosti pa je za oblikovanje in vzdrževanje krošnje pomembna tudi uporaba kakovostnega orodja. Najpomembnejše so dobro nabrušene sadjarske škarje, ki jih moramo pred in po rezi razkužiti s posebnim razkužilom, da preprečimo prenos bolezni. Za odstranjevanje debelejših večletnih vej so odlične teleskopske škarje ali žage tipa lisičji rep. Pri višjih drevesih in bujnejših gojitvenih oblikah ne bo šlo niti brez uporabe lestve, vendar previdno! Lestev mora biti stabilna in ne sme poškodovati drevesa, najbolje je, če se rezi ne lotimo sami. Valentina Schmitzer, uni. dipl. ing. kraj. arh., dipl. ing agr.

23 Prireditve, oglasi PRIREDITVE V MESECU MARCU V MERCATOR CENTRU KRANJ SAVSKI OTOK Petek, 13. marca, ob 17. uri: - otroška delavnica Šopek tulipanov Sobota, 28. marca, ob 10. uri: - igrana predstava Sapramiška Sobota, 14. marca, od 10. do 13. ure: - vikend najboljšega soseda OPISI PRIREDITEV: Šopek tulipanov / otroška delavnica: - rdeči in rumeni, veliki in dišeči - tulipani, ki se bohotijo v razkošnem šopku. Le komu je namenjena ta izjemna pozornost? Tudi ta šopek bo romal v naročje vaše mame. Nedelja, 15. marca, od 10. do 12. ure: - vikend najboljšega soseda (5. rojstni dan) Petek, 20. marca, ob 17. uri: - otroška delavnica Vazica za pomladni šopek Sobota, 21. marca, ob 10. uri: - Domači dan v Mercatorju PS Mercator d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Petek, 27. marca, ob 17. uri: - otroška delavnica Medeno-čokoladni srčki Vazica za pomladni šopek / otroška delavnica: - vonj po pomladi vabi na zelene poljane, kjer se plaho pozibavajo zvončki, skromno poplesavajo vijolice in se skrivajo trobentice. Naberite te znanilce pomladi in jih v simpatični vazici podarite, komu drugemu kot vaši mami. Domači dan v Mercatorju: - na tokratni zabavni prireditvi bo nastopila folklorna skupina Luka Kramolc, ki bo predstavila tradicionalne slovenske plese. Pogostili vas bodo s kmečkimi kanapeji in svežo friko - tradicionalna slovenska jed, ter zakuhanim vinom. Medeno-čokoladni srčki / otroška delavnica: - komu bi podarili najslajši, najlepši in največji srček? Sosedovemu Jurčku, prijaznemu sošolcu, nasmejani učiteljici? Sapramiška / igrana predstava: - poznate zgodbo o Sapramiški, njenih prijateljih veverici, žabi in zobozdravniku dr. Deltu? Pridite in oglejte si Sapramiškine dogodivščine. Vabljeni! K R A N J Č A N K A - 23

24 Stara cesta 25, 4000 Kranj, telefon: Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do ure, nedelje od 8.00 do ure Sreča za majhne in velike v Pikapolonici Otroška prodajalna Pikapolonica je našla svoj prostor tudi v Mercatorjevem centru Savski otok v Kranju. Njena ponudba igrač zajema vse od rojstva naprej, vrhunsko otroško opremo priznanih proizvajalcev, kozmetiko za malčke, otroško hrano ter modna otroška oblačila. Trenutno se začenja sezona sprehodov in s tem povpraševanje po otroških vozičkih. V ta namen imajo že pripravljeno široko ponudbo otroških vozičkov po ugodnih cenah, na voljo pa je več blagovnih znamk in cenovnih razredov. Vozički so izdelani v skladu s pričakovanji in željami staršev ter upoštevajo stroge evropske varnostne standarde. So sodobnih oblik in barv, odlikujejo jih čvrste in lahke konstrukcije, najvišja stopnja stabilnosti na še tako zahtevnih terenih in lahka vodljivost. Niso pa pozabili tudi na številne dodatke: senčnike, igrala, lahke, a tople vreče, torbe za pripomočke. Kakšen voziček boste izbrali, je odvisno od vašega življenjskega stila. Pomembno je, ali živite v stanovanju ali v hiši, hodite na sprehode po mestnih pločnikih ali zavijete tudi na kakšno makadamsko vzpetino, kakšen avto imate in ali se bo v vozičku vozila deklica ali deček. Jane Slalom pro formula Strata Brez pravil, ne glede na starost in letni čas Trgovina NoRools - Kranj ima svoje prostore v nakupovalnem središču Mercator na Savskem otoku. Velja za vodilno v svojih krogih, kjer lahko najdete oblačila, obutev in modne dodatke priznanih znamk tako imenovane 'ulične in hip hop mode'. Osvajajo vas Baby Phat, Karl Kani in Kani Ladies, LRG, Luxirie, Mecca, Tribal Gear, Bustagrip, Lando, RydelHouse, Punkyfish, Apple Bottoms in Vokal, Drunknmunky, OGE. Gre za znamke dinamičnih oblačil za mlade tako po letih kot po srcu. Tudi na obutev niso pozabili. Ta le še dopolni celostno podobo. Predstavnice nežnejšega spola pa z velikim veseljem sežejo po artiklih posebne linije blagovnih znamk Biondini, Playboy in Playmate. Kranjski NoRools, kljub svoji majhnosti deluje kot del večje celote, katere tr-

25 Za športnike vseh generacij V nakupovalnem centru Mercator Savski otok je tudi športna trgovina Champion. V njej najdejo športniki vseh generacij marsikaj lepega zase. Ženska kolekcija za letošnjo pomlad vas vabi z raznovrstnimi živimi barvami in modeli. Na izbiro je vse od klasičnih trenirk do modnih jopic ter majic in hlač. Tudi moški letos lahko izbirajo med množico svetlih barv zgornjih delov, ki se kombinirajo s temnejšimi hlačami. Ne manjka tudi klasičnih modelov majic, polo majic ter platnenih hlač. Ne spreglejte Championove kolekcije za otroke, saj pri njih oblečejo vse od najmlajših, tistih, ki še niso dopolnili prvega leta starosti, pa do zahtevnih najstnikov in najstnic, ki bodo med kompleti, oblekami in puloverji gotovo našli marsikaj primernega zase. In to v svoji najljubši barvi. Dodatki v obliki torbic in nahrbtnikov so barvno usklajeni s kolekcijami in zaokrožijo celostno podobo trgovinske ponudbe. Ob prvem nakupu si zagotovite tudi Championovo člansko kartico, s katero boste kupovali ceneje. Ko pa boste ostali brez ideje za darilo, podarite Championov bon, ki ga lahko obdarovanec unovči v vseh Championovih trgovinah v Sloveniji. Kopalke iz Lisce so že v trgovini Neža. Neža vam izdaja tudi eno od skrivnosti pomerjanja kopalk. Preberite besedilo desno. PS MERCATOR d. d., Dunajska c. 107, Ljubljana blagovnih znamk Biondini, Playboy in Playmate. Kranjski NoRools, kljub svoji majhnosti deluje kot del večje celote, katere trgovine najdemo tudi v Ljubljani, Celju, Kopru in Portorožu. Posebna zanimivost je njihov spletni portal ( ki vam dnevno postreže s številnimi zanimivimi informacijami in novicami, predstavlja trgovine in njihovo ponudbo, ogledate si lahko staylinge, imajo glasbeno lestvico, dodali pa so še internetni Hip Hop radio. Ste si vedno želeli modnih, udobnih in privlačnih kopalk, pa ste bili prepozni z nakupom? Da se vam neprijetna zgodba ne bi ponovila, pohitite v trgovino Neža, ki ima svoje prostore v Mercatorjevem nakupovalnem centru na Savskem otoku v Kranju. Ker v Neži vedo, kaj potrebujete, naj vas ne skrbi. Prepustite se strokovnemu svetovanju izkušenih svetovalk. Izbor kopalk, kakor tudi perila, je pester. Kopalke so razdeljene po namenu uporabe: za običajno kopanje, za večerno parado ob plaži in za šport. Svetovalke vas bodo seznanile tudi s pravilnim vzdrževanjem kopalk, da vam bodo dolgo služile, se boste v njih odlično počutili in boste zadovoljni. Vas zanima, na kaj vse moramo biti pozorni pri pomerjanju kopalk? Neža vam razkriva eno od skrivnosti: suhe kopalke vam morajo biti ob pomerjanju rahlo tesne, saj se v vodi malenkost stegnejo. P.S.: Ne odlašajte z nakupom kopalk. Največja izbira v Neži je prav zdaj, v mesecu marcu.

26 Kulinarika Boštjan Vehar je dvajset let poklicni kuhar. Že v osnovni šoli je vedel, da bo nekoč to njegov poklic. Po šolanju, izobrazil se je za kuharskega tehnika, se je po prve izkušnje odpravil v Nürnberg, kjer je delal v hotelski Umetnost je v začimbah V domači kuhinji Boštjana Veharja so nepogrešljivi rožmarin, timijan in bazilika. Še najbolje je, če so sveži. Mehiška ponev Sestavine: piščančji ali puranov file, sveža paprika, bučke, koruza, rdeč fižol, čebula, pelati ali paradižnik, sol, poper, kajenski poper, paprika v prahu. Priprava: Meso narežemo na trakce, čebulo na lističe, prav tako papriko. Bučke narežemo na kocke. V ponvi na maščobi popečemo meso, ga vzamemo iz ponve in prepražimo čebulo. Nato dodamo papriko, bučke, koruzo, fižol in pelate. Malo podušimo in nežno zalivamo malo z vodo malo z belim vinom. Nato dodamo meso in začinimo po okusu. Jed je lahko malo pekoča. Zraven ponudimo pečen krompir, riž ali široke rezance, lahko pa jemo zraven samo kruh. Foto: Tina Dokl Gratiniran puran Sestavine: puranji file, sir, sladka in kisla smetana, jajca, sol, poper, timijan, (šunka, pršut, paradižnik, bučke). Priprava: File narežemo kot zrezke, malo jih potolčemo in jih položimo v pekač enega zraven drugega. Solimo, popramo, potresemo s timijanom. Na meso položimo sir, lahko tudi kaj drugega (šunko, pršut, paradižnik, bučke...). V posodi posebej zmešamo jajca in smetano, to začinimo in polijemo po mesu. Damo v pečico na 160 stopinj Celzija in pečemo približno 20 minut. Za prilogo ponudimo riž z zelenjavo, pire krompir ali pečen krompir. Foto: Tina Dokl Boštjan Vehar v delovnem okolju Mlečne restavracije / Foto: Tina Dokl kuhinji. Po nekaj letih se je vrnil v domače Gorenje in bil trinajst let kuhar v Vili Bela. Zadnje leto dela v Mlečni restavraciji v Kranju. Pravi kuharski mojster jedi pripravlja s srcem in z veliko volje, ker je delo zahtevno, ker je urnik naporen, pravi Boštjan. Seveda kuharska žilica ne sme manjkati, hrani je treba dati pravi in poln okus. V moji domači kuhinji so nepogrešljivi rožmarin, timijan in bazilika. Še najbolje je, če so sveži. Ja, čili mi je tudi zelo dober. Zelo pa pazim pri soljenju, bolje je sol dodati, kot jed presoliti. Hrano poskušam pripraviti čim bolj naravno, zato da zelenjava ostane zelenjava s pravim okusom. Doma sicer kuham samo čez konec tedna, pri meni je tedaj v kuhinji pravi ustvarjalni kaos, za katerim je treba seveda tudi pospraviti. Zelo rad pripravim in tudi jem enolončnice. Ni boljšega spomladi, kot na domačem vrtu pobrana zelenjava, pripravljena v mineštri, navdušeno pripoveduje Boštjan, ki je ravno tako navdušen nad načinom priprave hrane znanega Jamieja Oliverja. Takole pravi: Jamiejev način kuhanja, ko vzame v roko cel šop zelenjave, jo odtrga kar po domače, si lahko privoščim doma, v restavraciji seveda veljajo stroga sanitarna pravila. Med slovenskimi kuharji najbolj ceni Janeza Bratovža. Sogovornik ima doma kup kuharskih knjig in revij s kuharskimi recepti. Pa se tudi uči iz njih, ga še povprašamo: Za eno vrsto jedi so v knjigah različni recepti, iz tega potem naredim nekaj svojega. Umetnost je v začimbah, te dajo hrani raznolike okuse. Umetnost je tudi v tem, da si pri stvari. Je pa tako, da se učiš celo življenje, tudi kuhanja različnih jedi in dodajanja jedem kaj novega, ustvarjalnega. Boštjan je bralkam in bralcem Kranjčanke pripravil recepta: mehiško ponev in gratiniranega purana. Suzana P. Kovačič Gospodinje, na vrsti ste za Hitro pripravljeno kosilo Stiska s časom, doma pa vsi lačni. Mamice, tete, dekleta, soproge, babice, če imate recept, kako med tednom skuhati kosilo v pol ure, nam ga pošljite na elektronski naslov suzana.kovacic@g-glas.si. Objavili ga bomo v Kranjčanki. Z vašim predlogom za ta hitro in ta okusno kosilo boste zagotovo razveselili marsikatero gospodinjo!

27 Kranjčanka predstavlja Probiotični jogurti Probiotične kulture v nekaterih jogurtih so živi mikroorganizmi, ki zelo učinkovito vplivajo na lastnosti mikroflore v črevesju človeka ali živali in jo izboljšajo. To so živi mikroorganizmi, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnem številu. Najpogostejše probiotične bakterije so predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, ki spadajo med mlečnokislinske bakterije. V našem debelem črevesju živi tudi do petsto različnih vrst bakterij. Med njimi so tudi take, ki so za normalno funkcijo črevesja nujno potrebne. Njihovo ravnovesje lahko porušijo zunanji in notranji dejavniki, med katere sodijo okužbe, zdravila (predvsem antibiotiki), kemoterapije, obsevanja in tudi stres, ki je pogosto povezan z nerednim in neuravnoteženim prehranjevanjem. Ravno to ravnovesje bakterij, ki je potrebno za normalno delovanje človeka, pa lahko vzdržujemo z uživanjem probiotičnih jogurtov, ki vsebujejo žive kulture mikroorganizmov. Te na človeka učinkujejo pozitivno le, če je njihov vnos v telo konstanten. Ker so prebavila v nenehnem stiku s snovmi iz okolice, hrano in mikroorganizmi, se je v črevesju razvil pomemben imunski sistem. Nepravilno delovanje črevesnega imunskega sistema lahko poveča možnost okužb ali pojav alergijskih in avtoimunskih bolezni. Koristne bakterije preprečijo poselitev črevesja s škodljivimi mikroorganizmi in njihovo razmnoževanje. Probiotični jogurti pa delujejo kot nekakšen naravni antibiotik, saj preprečujejo vnetno, strupeno in rakotvorno delovanje škodljivih vrst bakterij. Probiotiki oz. probiotični jogurti pomagajo tudi imunskemu sistemu, saj z antioksidanti nevtralizirajo strupe, vežejo nase kancerogene snovi in jih razgrajujejo. Danes je znano in tudi klinično potrjeno, da probiotiki zmanjšajo pojavnost in trajanje driske, ki jo lahko povzročajo rotavirusi in različne bakterije, ali pa tiste driske, ki se pojavi pri zdravljenju z antibiotiki in s kemoterapijo. Uživanje probiotičnih jogurtov lahko zmanjša možnost driske na potovanjih ter tiste, ki se pojavi kot posledica neprenašanja laktoze. Poleg vsega probiotični jogurti pomagajo tudi pri alergijah, saj so z uživanjem probiotikov možnosti nastanka alergij bistveno manjše. Kljub vsemu pa strokovnjaki v večini primerov probiotične jogurte predpisujejo bolj zdravim ljudem, kot pa tistim s težavami. Človek mora probiotične jogurte uživati, ko je zdrav, da ga zaščitijo pred nezaželenimi zunanjimi in notranjimi dejavniki. Če probiotike začnemo uživati, ko zbolimo, je namreč že prepozno. Kljub temu da lahko s predčasnim uživanjem probiotikov vseeno zbolimo, pa okužba ne bo tako resna, kot bi bila, če probiotikov ne bi uživali redno. Lahek. Probiotičen. Zdrav. Poskrbi zase. Če primerjate navaden in probiotični jogurt in je za probiotični jogurt ugotovljeno, da ima zdravstvene učinke, je to funkcionalna hrana. Koristno je, če probiotični mlečni izdelki, kamor v prvi vrsti sodijo jogurti, postanejo del našega vsakdana. So lahko prebavljivi in vsebujejo vse nujno potrebne hranilne snovi, beljakovine, ogljikove hidrate in sladkorje ter kalcij. Z rednim uživanjem probiotičnih jogurtov lahko vplivamo tudi na delovanje naših prebavil, krepitev naravne odpornosti in preprečevanje črevesnih okužb. Lahki probiotični jogurti Ego so okusen in zdrav obrok. KRANJČANKA - 27

28 Kultura Predstava, v kateri vsak igra sebe V četrtek, 12. marca, ob 20. uri bo v gasilskem domu v Besnici premierna tragikomedije Pravkar ločen, avtorja in režiserja Bojana Beštra. Ločeval in združeval bo BB teater. Predstava Pravkar ločen je tretje avtorsko delo Bojana Beštra. Po črni komediji Hočem nazaj (2005) in kriminalni komediji Blato (2007) se tokrat preizkuša v tragikomediji. Bešter, ki je zadnjih pet let tudi širši publiki prepoznaven po liku Prešerna, ki ob 3. decembru in 8. februarju redno obišče Kranj, je izkušen gledališčnik, saj je že v osemdesetih letih deloval v Gledališču čez cesto, njegov prvi igralski angažma pa je bil v Prešernovem gledališču, kjer je v predstavi Čarovnik iz Oza igral v vlogi Hrasta. Doslej je nanizal kakih 15 premier, v zadnjih letih pa deluje v okviru svojega BB teatra. Bojanovo najnovejše besedilo ima naslov Pravkar ločen. Vedno so me učili, da je treba pisati iz sebe, da je najboljše podlago za besedilo vzeti iz lastnih doživetij. Zato sem tudi tokrat izhajal iz sebe, saj sem se dejansko ločeval. Tega je pri nas v zadnjem času zelo veliko, pa sem želel pokazati, kako je to videti, je povedal Bešter in dodal, da v zgodbi sicer ne manjka komičnih elementov, čeprav je v osnovi sicer tragična. Razlogi za ločevanje so včasih za druge zelo smešne stvari, za tistega, ki je pri tem soudeležen, pa niti najmanj. Zjutraj odprem oči. Sonce se že spušča. Svojo veliko glavo le s težavo spravim v kopalnico. Običajno pogledam, kaj sem jedel prejšnji večer. Da se malce pomirim, spijem eno pivo. In razmišljam. In spijem eno pivo. Kaj bi danes počel? In spijem eno pivo. Dobim obisk. Pivo, se v postalkoholnem deliriju začne predstava in nam namiguje na problematiko, ki se je avtor loteva v predstavi. V predstavi se vse zgodi v enem dnevu. Glavni junak, igra ga Bojan sam, ima rojstni dan, na katerega povabi dva prijatelja. Nazdravljajo, nazdravljajo, pijanski pogovori, reševanje sveta, iskanje krivcev drugje, ne pri sebi... V igri nastopajo trije prijatelji, ki na nek način igrajo same sebe, poleg Bojana še Boris Tomašič in Žiga Ažman, kot igralka in pevka pa tudi Eva Breznikar, ki jo sicer poznamo tudi kot članico pop skupine Make up 2. V predstavi ne manjka komičnih elementov, saj gre za komedijo, vendar tudi tokrat ne iščite humorja na prvo žogo. Sam nikoli nisem najprej imel vica in bi potem okrog njega spletel zgodbe, nasprotno imam zgodbo, ki jo potem plemenitim s komičnimi elementi, razmišlja Bojan in dodaja: Prva verzija predstave je imela šest strani, ko smo vsi udeleženi v predstavi sedli skupaj, je ta narasla na dvajset stani. V bistvu gre za precej resnično zgodbo. Igramo sebe. Pripovedovati in igrati svojo osebno zgodbo ni ravno ugodje, me zanima. Res je težko. Govorim svojo zgodbo in jo obenem še igram. Na odru moram kazati, kakšen sem v očeh drugih, kakšnega me drugi vidijo, v bistvu pa hočem povedati, kaj sam mislim o tem. Ne vem, resnica je najbrž nekje vmes, saj danes tudi v življenju pogosto ne vemo, kaj je resnica in kaj fikcija. Konec predstave je zgovoren - vsak dan isto. In dokler je tako, je razplet nemogoč. Zanimivost predstave je tudi nosilna pesem. Gre za skladbo, ki jo bodo ponudili radijskim postajam, saj gre za simpatično pop pesem z izkušeno pevko Evo, ki bo tudi v predstavi pela v živo. Za premierno predstavo je na voljo še nekaj vstopnic, prvi kupec pa je bil menda kranjski župan Damijan Perne. Takoj prihodnji teden bosta sledili dve ponovitvi in sicer v torek, 17. marca, in v sredo, 18. marca, obakrat ob 20. uri v gasilskem domu v Besnici. Otrokom ne priporočamo ogleda predstave, ker v njej malce preveč preklinjamo in se nalivamo s pijačo, svari Bojan Bešter in hkrati dodaja, da vstopnice lahko rezervirate na elektronski naslov info@bbteater.si. Igor Kavčič S Prešernom je letos dve, tri spregovoril tudi predsednik države Danilo Türk. / Foto: Gorazd Kavčič 28 - KRANJČANKA

29 Teden bo spet dolg Pred nami je 39. Teden slovenske drame. Od 22. marca do 3. aprila se bo zvrstilo petnajst predstav. Kultura in predstave Solistika društva Familija v koprodukciji z MGL. Posebej zanimiv bo letošnji mednarodni program, v katerem bosta na ogled dve predstavi, uprizorjeni na podlagi tekstov Evalda Flisarja: Enajsti planet bo izvedel Theater im Keller iz avstrijskega Gradca, z daljnega Japonskega pa prihaja teater Gessyoku Kagekidan Theatre Company (Gledališče luninega 22. marca do 3. aprila 2009 Nedelja, 22. marca, ob SLOVESNO ODPRTJE 39. TEDNA SLOVENSKE DRAME v nadaljevanju predstava rokgre: SMETI NA LUNI (Mestno gledališče Ptuj) Ponedeljek, 23. marca, ob Evald Flisar: ENAJSTI PLANET (Theater im Keller / Gledališče v kleti, Gradec, Avstrija) Torek, 24. marca, ob Dušan Jovanović: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TUJE HOČEMO, SVOJEGA NE DAMO (SNG Drama Ljubljana) Sreda, 25. marca, ob Andrej Rozman Roza: NAJEMNINA ALI WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION (Rozinteater, Ljubljana) ob v Lutkovnem gledališču Ljubljana - Matije Solce: KABARETLUKNJA (Lutkovno gledališče Ljubljana) Četrtek, 26. marca, ob Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (SNG Drama MB) Petek, 27. marca, ob Dragica Potočnjak: ZA NAŠE MLADE DAME (Mestno gledališče ljubljansko) S predstave Smeti na luni Mestnega gledališča Ptuj, za katere besedilo je lani avtor Rokgre prejel Grumovo nagrado. Na fotografiji: Aljoša Ternovšek, Vesna Jevnikar in Zala Linea Rutar / Foto: Črtomir Groznik Tudi tokratni Teden slovenske drame se bo kot po tradiciji začel s predstavo, za katero je bila besedilna predloga na lanskem tednu nagrajena z Grumovo nagrado. Gre za predstavo Smeti na luni, avtorja Rokgre-ja, ki jo je v Mestnem gledališču Ptuj režiral Nick Upper, v njej pa med drugim igra tudi Vesna Jevnikar, sicer stalna članica Prešernovega gledališča. Poleg te predstave se bo v tekmovalnem programu za nagrado Rudija Šeliga potegovalo še šest predstav: Za narodov blagor Ivana Cankarja v izvedbi SNG Drame Maribor, Hiša Marije pomočnice (Ivan Cankar-Silvan Omerzu) SMG in Umetniškega društva Konj, Osvajalec (Andrej Hieng) in Niha ura tiha (Drago Jančar), obe SNG Drama Ljubljana, Za naše mlade dame (Dragica Potočnjak), MGL, in Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (Simona Semenič Scott) v izvedbi KD Integrali in Gledališča Glej Ljubljana. Zelo raznolik je tudi spremljevalni program, v katerem bomo videli tako postavitve ljubljanske Drame (Slovenec Slovenca gori postavi in Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo), do predstav manjših komornih gledališč, kot so Kabaretluknja Lutkovnega gledališča Ljubljana, Najemnina ali We are the nation on the best location Rozinteatra mrka) iz Tokia, ki bo uprizoril Flisarjevo uspešnico Kaj pa Leonardo?. Besedilo Saše Pavček Arija bo uprizorilo Hercegnovsko gledališče iz Črne gore. V bogatem dodatnem programu bodo na sporedu kar tri okrogle mize kritikov in teatrologov, Prešernovo gledališče bo pri tem sodelovalo tudi z Gledališčem Glej. Pripravili so tudi Dan nominirancev, na katerem bodo potekale bralne uprizoritve odlomkov besedil, nominiranih za letošnjo Grumovo nagrado. Ne bodo manjkale tudi dramske delavnice, naslovljene s Teden nove drame in Minutne drame. Na natečaj za letošnjo Grumovo nagrado, najboljše slovensko besedilo po mnenju žirije, je prispelo 38 novih besedil, v konkurenci pa so bili še trije nominiranci iz preteklega leta. Vsekakor se nam tudi letos obeta bogat in zanimiv teden drame, pa čeprav le slovenske. Igor Kavčič Sobota, 28. marca, ob 20.00: Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO (Gledališče luninega mrka, Tokio, Japonska) Nedelja, 29. marca, ob v SNG Drami Ljubljana Mare Bulc: SLOVENEC SLOVENCA GORI POSTAVI (Maska produkcija, SNG Drama Ljubljana) Ponedeljek, 30. marca, ob Branko Završan: SOLISTIKA (Društvo Familija, Mestno gledališče ljubljansko) ob v SNG Drami Ljubljana Andrej Hieng: OSVAJALEC (SNG Drama Ljubljana) Torek, 31. marca, ob Saša Pavček: ARIJE (Hercegnovsko pozorište, Črna gora) ob v SNG Drami Ljubljana - Drago Jančar: NIHA URA TIHA (SNG Drama Ljubljana) Sreda, 1. aprila, od do DAN NOMINIRANCEV ob Ivan Cankar, Silvan Omerzu: HIŠA MARIJE POMOČNICE (Slovensko mladinsko gledališče) Četrtek, 2. aprila, ob Simona Semenič Scott: NISI POZABILA, SAMO NE SPOMNIŠ SE VEČ (KD Integrali, Gledališče Glej) Petek, 3. aprila, ob Sklepna slovesnost, podelitev nagrade Slavka Gruma, Grün-Filipičevega priznanja, Šeligove nagrade in nagrade občinstva Brezplačne vstopnice, blagajna: (04) , KRANJČANKA - 29

30 modnikotiček Stil, pričeska, make up: HIŠA LEPOTE SAMO IN TANIA Maturantski ples Oblačila in čevlji MODNI SVET LADY MAN Zapestnica, ogrlica in pas MODNI SVET LADY MAN Roža na zlati obleki in prstan MODNI DODATKI Glamur International d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, Kranj 30 - KRANJČANKA

31 Anja, Aleksander in Anja prej Moda Hiša lepote SAMOin TANIA Stil, pričeska, make up Hiša lepote SAMO in TANIA Mladinska ul. 2, Kranj Tel.: 04/ KUPON ZA MATURANTKE 10% popust za pričesko in ličenje Hiša lepote SAMO in TANIA Fotografirano v galeriji Dali Oblačila, čevlji in pas MODNI SVET LADY MAN Ogrlica, broška in rokavice MODNI DODATKI Glamur International d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, Kranj TIGI podlaga za senčilo in senčilo TIGI FOXY CURLS utrjevalna krema za kodre TIGI FOXY CURLS pena za izdelavo kodrov Oblačila, čevlji in šal MODNI SVET LADY MAN Ogrlica in torbica MODNI DODATKI KRANJČANKA - 31

32 Cenjene stranke obveščamo, da lahko odslej zopet obiščete našo optiko in očesno ambulanto, ki je bila v 2. nadstropju Globusa (optika KUKOVIČ). Nova lokacija je na Bleiweisovi cesti 14, nasproti porodnišnice. Poskrbeli smo za modernizacijo ambulante in še večjo izbiro korekcijskih okvirjev, sončnih očal in kontaktnih leč. Odslej naša koncesijska očesna ambulanta obratuje trikrat tedensko. Za najmlajše pa smo pripravili otroški kotiček s pestro ponudbo očal. Naročila za okulistične preglede sprejemamo: pon.-pet. od ure in ob sobotah od ure. Tel. 059/ , 040/ e-pošta: optikaart@gmail.com POSEBNA PONUDBA: Popust #1 23 % gotovinski popust za vsa sončna očala Popust #2 23 % gotovinski popust za sončna očala z dioptrijo Popust #3 23 % gotovinski popust za vsa korekcijska očala KUPON: -23% Popusti veljajo do konca marca ob priložitvi tega kupona. Obračunajo se pri blagajni in se ne seštevajo. ART OPTIKA d.o.o., GORIŠKA CESTA 78, AJDOVŠČINA

33 Nebeško udobje z okusom Nova kolekcija GTH, pod sloganom Nebeško udobje z okusom, je nastala z združitvijo podjetja z dolgoletno čevljarsko tradicijo Alpina ter idejami in znanjem slovenske oblikovalke čevljev Alje Novak. Alja Novak nadaljuje družinsko tradicijo ročne izdelave čevljev, pred tremi leti pa se je javnosti prvič predstavila s samostojno razstavo z naslovom Čevlji v mestu. Velik odziv je njeno delo doživelo tudi na tujih tleh, saj so bili njeni unikatni čevlji z idrijsko čipko razstavljeni v evropskem parlamentu v Bruslju. O izjemnosti njenega dela govori tudi dejstvo, da so čevlji z idrijsko čipko uvrščeni v stalno zbirko Mestnega muzeja Idrija, en par moških čevljev pa je domov z obiska v Sloveniji odnesel tudi slavni Ben Affleck, ki so ga leta 2007 povabili na Dinersovo zabavo. Čevlji GTH so primerni tako za poslovni videz, sproščen športno eleganten videz kot tudi za večerne, slovesne priložnosti, maturantske plese in celo poroko. Poleg privlačnega videza kolekcijo GTH odlikuje tudi skrbno načrtovano in izpopolnjeno kopito, kar daje čevljem udobnost. Čevlji so v celoti izdelani iz usnja, kolekcija pa ponuja modele od zelo majhnih do velikih velikostnih številk. Ženski modeli so na voljo tudi v polovičnih številkah, vtis na prisotne pa je naredil predvsem moški del kolekcije. Prepoznavnost GTH kolekciji daje še rdeča črta na podplatu, ki je izdelana iz gume in kot taka preprečuje prekomerno drsenje podplata. Alenka Brun, foto: Tina Dokl Mlakarjeva cesta Šenčur tel.: mobi: spela.nohti@gmail.com Moda frizerske storitve umetni nohti manikura make up solarij Akcijski paket za oblikovanje postave Paket vsebuje: 10x Body Wrapp / posamezni obisk 18 EUR 3x Kavitacija / posamezni obisk 80 EUR 10x Presso terapija / ena terapija 10 EUR+3 terapije gratis Pri takojšnjem plačilu 10% popusta ali možnost plačila na obroke. ŠPELA PELKO S.P., ZG. BRNIK 124, CERKLJE Petra Belančič s.p. Škofjeloška cesta 8, 4000 Kranj Telefon: 040/ Informacije po telefonu: 040/ , petrabelancic@hotmail.com. Delovni čas: Pon., čet Tor., sre Pet Sobote po dogovoru. Kozmetični salon KRANJČANKA - 33

34 Moda Metro trgovska družba d. d., Lava 8, Celje 34 - KRANJČANKA

35 Moda Za valentinovo po modni nasvet Priznani modni oblikovalki Maja Ferme in Mojca Celin sta v ljubljanskem modnem studiu Showroom maturantkam za valentinovo podarili brezplačno svetovanje in izdelavo modnih skic. Priznani modni oblikovalki Maja Ferme in Mojca Celin slovita predvsem po oblikovanju vrhunsko izdelanih unikatnih oblačil. Mojca ustvarja po metodah in postopkih, ki se v industrijski izdelavi oblačil skorajda ne uporabljajo več, Maja pa prav tako kot Mojca v kreacije vloži ogromno ročnega dela, s svojimi oblačili pa se ji je, kot prvi Slovenki, celo uspelo predstaviti na samostojni modni reviji v New Yorku. V ljubljanskem modnem studiu Showroom sta februarja maturantkam za valentinovo podarili brezplačno svetovanje in izdelavo modnih skic. Tokrat sta izpostavili predvsem ženstvenost. Maturantke bodo na letošnjem plesu blestele v kreacijah, izdelanih iz lahkih materialov in Maja Ferme s svojimi kreacijami Mojca Celin pestrih barv. Izstopata rumena in pariško modra, moderni so tudi barvni potiski. V njunem butiku se jima je pridružil še mojster unikatnih čevljev Mitja Hojak, ki dekletom svetuje ekstravagantno obutev z visoko peto in zaobljeno konico. Modne nasvete sta dodatno dopolnili še priznana vizažistka Nataša Zajc in Tamara Janža iz frizerskega studia Tamara team. Za popoln dan zaljubljencev pa je maturantke čakalo še sladko presenečenje v obliki Valentinove modne torte. Tekst in foto: Anka Bulovec Trgovina Nancy Nancy Aljančič s.p., Cvetlična ulica 3, Naklo Delovni čas: pon. - pet: , sobota: Nova kolekcija kopalk že v trgovini Nancy NOVO - MASAŽA CELEGA TELESA 50 MIN - 19,99 EUR BODY WRAPPING - hujšanje: posamezni obisk 50 EUR, v paketu samo 24 EUR ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA!!! PREJ s konfekcijske številke 46 na številko 40 samo v 3 tednih Pomladimo se v Kozmetičnem studiu POTEM Hrast Ksenija s.p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 04/ SUPER UGODNO!! BODY WRAPPING 24 EUR SOLARIJ do 20 min. 6 EUR POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA 35 EUR NEGA MLADE KOŽE 19,90 EUR V mesecu marcu predsezonski popust (15% pri plačilu z gotovino, 10 % pri plačilu s kartico). KRANJČANKA - 35

36 Lepota KOZMETIČNI SALON KRANJ Ljubljanska cesta 34/C 04/ DOMŽALE Ulica Nikola Tesla / Kozmetični saloni SPA NATURA skupaj s podjetjem BIS d.o.o., Kranj predstavljajo eno največjih profesionalnih kozmetičnih hiš v Sloveniji. V svojih vrstah imamo visoko strokovno ekipo kozmetičark in trenerjev z mednarodno licenco za nego obraza in telesa, masaž, make-upa, podaljševanja nohtov, pedikure in oblikovanja ter podaljševanja trepalnic. POSEBNA PONUDBA V SALONIH SPA NATURA NIŽJE CENE VSAK DAN 12h - 16h Alessandro NailSpa manikura Thay masaža z aromatičnimi olji Nega obraza MULTIPLA za vse tipe kož Posebna ponudba velja le za opravljene storitve med 12 in 16 uro. Za omenjene stroritve ni možno uveljavljati dodatnih popustov in zanje ne veljajo splošni pogoji kartice zaupanja Spa Natura. Akcija velja do Vabimo vas na LEPOTNO PREOBRAZBO POSEBNA PONUDBA ZA MATURO ALI VALETO Sprejemamo prijave na LEPOTNO PREOBRAZBO v kozmetičnem salonu Spa Natura KRANJ. V kolikor imate težave s kožo, se bomo potrudili in vam polepšali vašo polt, poskrbeli za vaše nohte na rokah in nogah, naredili slavnostni ali dnevni make-up in polepšali vaš pogled z najnovejšo tehniko naravnega podaljševanja trepalnic. Pošljite vašo prijavo na naš naslov: Kozmetični salon Spa Natura, Ljubljanska cesta 34/C, 4000 Kranj ali elektronsko na naslov: preobrazba@bis.si. Prosimo vas, da v prijavi navedete vaše kontaktne podatke, ime, telefon in starost. Prijave sprejemamo do 20.marca,2009. Izžrebali bomo 3 kandidatke, od katerih prva prejme popolno preobrazbo, druga nego obraza in make-up, tretja pa storitev po izbiri: nego obraza, izdelavo umetnih nohtov ali make-up. Žrebanje bo dne 23.marca,2009 v podjetju BIS d.o.o. Nagrajenci bodo telefonsko ali elektronsko obveščeni o izbiri. Več informacij o lepotni preobrazbi lahko dobite na telefonski številki 04/ ali po elektronski pošti preobrazba@bis.si. Predvideni datum izvedbe preobrazbe je 3.april,2009. BIS d.o.o., Kranj BI SI ŽELELE IZJEMNEGA VIDEZA NA MATURANTSKEM PLESU? Že sedaj si lahko rezervirate termin za ličenje. Vse storitve izvajamo z vrhunskimi preparati svetovno priznanih kozmetičnih znamk, ki jih zastopamo na slovenskem trgu: MATIS, PAYOT, ALESSANDRO in RVB KRANJČANKA

37 Zeleni val Spomladi in poleti se vračamo nazaj k naravi, ki bo v modi izražena z materiali, kot so bombaž, lan in svila, pa tudi s potiski cvetja in listja, vse skupaj pa v naravno sveži barvni paleti. Jakne bodo pomemben element, saj bodo ustvarjale nov videz. Pomembno je, da so lahke. Najpomembnejši kroji jaken bodo še vedno kolesarski in športni kroji ter jakne s pasom, take, ki poudarijo postavo. Blazer, oblečen preko ženstvenih oblačil, bo idealno dopolnil sliko. Še vedno bodo prisotna tudi rahlo zvončasta krila do kolen in mehko padajoče obleke iz džersija z najrazličnejšimi potiski. Tudi bluze nas bodo prepričale z barvitimi potiski. V središču modnega poletja bodo kroji, ki so daljši in mehko padajoči. Pomemben element bo tunika v videzu 70-ih let. Meja med tuniko in obleko bo zabrisana. Pletenine bodo izražene s športnimi kvačkanci in zanimivi poudarki na posameznih delih oblačil. Barvitost na eni strani in svetla razbarvanost na drugi bosta ustvarjali barvno sliko. Med najpomembnejše vzorce bodo spadale črte in rombi v številnih različicah ter sveže barve. Alenka Brun, foto: arhiv Vögele Aleksandra Lanišek s.p., Adergas 50, Cerklje Ujemite pravi trenutek! Do odprtja novega kozmetičnega salona TAET vam nudimo 40% popust NA VSE LASERSKE STORITVE odstranjevanje vseh barv dlak glajenje gubic in gub odpravljanje žilnih nepravilnosti na telesu in obrazu učvrščevanje kože pomlajevanje kože IN ANTICELULITNE TRETMAJE. Prijave na 031/ Aleksandra Ostale ponudbe: nega obraza depilacija geliranje nohtov nega naravnih nohtov parafinske kopeli ličenje... Lepota HITRO-LAHKO d.o.o.,cesta na Svetje 11, Medvode Zasebna fizioterapija, nega telesa in kozmetika, Kidričeva 71, Šk. Loka Fizioterapevtski center FIZIZ iz Škofje Loke, ki je svoja vrata odprl v jeseni, se je že dodobra uživel v okolje, odprti smo za novosti, tako da v pomlad vstopamo pripravljeni z najsodobnejšimi metodami in tehnikami nege telesa, nege obraza in fizioterapije. NOVOST NA GORENJSKEM! Odprava celulita in maščobnih oblog s pomočjo nove revolucionarne metode KAVITACIJA - nekirurška liposukcija Izjemni uspehi že po prvi terapiji in izjemno ugodne cene! (možnost obročnega plačila anticelulitnega paketa) Anticelulitne programe izdelamo individualno in nudimo brezplačni pregled - naročila: 031/ NEGA OBRAZA Zimski čas koži ne prizanaša, zato je za ohranjanje zdravega videza in lepe kože potrebno posebno skrb nameniti koži obraza in dekolteja in samo s pravilnimi negovalnimi postopki dosežemo zdrav in svež videz. Na področju nege in lepote obraza bi izpostavili naslednje novosti: BIOPILING OBRAZA - učinkovita specialna nega kože za vse tipe kože, posebno priporočljivo v zimskem času, ko je koža izpostavljena različnim negativnim zunanjim vplivom. AROMATERAPIJA OBRAZA - visokokakovostna eterična olja, nežna masaža in maska so poti k popolni sprostitvi in lepoti telesa in obraza. Najnovejša spoznanja in priporočila francoskih strokovnjakov s področja kozmetike. Pred aromaterapijo Po aromaterapiji V mesecu marcu in aprilu vam nudimo brezplačen pregled kože z Woodovo svetilko in pisnim navodilom za nego doma. POSEBEN POPUST za nego obraza in ulite nohte 10% mesec marec - mesec žensk. Ostalo ponudbo si oglejte na kjer potekajo tudi mesečne akcije ali nas pokličite na: 031/ (Polona) nega telesa in fizioterapija 040/ (Nina) kozmetika, pedikura, manikura Koncept FIZIZA temelji v združitvi moči zdravja in lepote. Naslov spletne strani: e-pošta: fiziz@ .si KRANJČANKA - 37

38 Mladi Finski dijaki na praksi v Kranju Ekonomsko trgovska šola Kranj gosti tri finske dijake, ki so na praksi v kranjskih podjetjih. Letos naj bi tudi dijaki iz Kranja prvič prakso opravljali na Finskem. Na Ekonomsko trgovski šoli Kranj bodo do jutri, 11. marca, gostili tri dijake s Finskega, ki so v sklopu evropskega Leonardo Da Vinci programa mobilnosti k nam v začetku januarja pripotovali na devettedensko prakso. Hanna Palm jo opravlja v Mercatorjevem hipermarketu na Primskovem, Lari Pyykönen dela na DURS Kranj, Mikko Pehkonen pa v Poslovni skupini Sava v Kompetenčnem centru EU Projekti. Ko bomo v prihodnosti iskali redno zaposlitev, bo tudi opravljena praksa v Sloveniji dobra referenca, so prepričani dijaki, ki v finskem Kuopiu obiskujejo zadnji, peti letnik srednje ekonomskeposlovne-administrativne šole (Business and Administration College). Hanna je sprva prakso opravljala na oddelku sadja in zelenjave, a se je zaradi jezikovnih preprek težko sporazumevala s kupci, zato so jo premestili na oddelek hlajenih in zamrznjenih izdelkov. Polnim prazne police in na druge načine skrbim za oddelek, pravi 21-letna dijakinja, ki se resno dogovarja za nadaljnje delo v Mercatorju. Tako načrtuje, da bi domov na Finsko odšla le za tri tedne, nato pa bi se vrnila nazaj v Kranj, kjer bi v hipermarketu na Primskovem skozi Finskim dijakom Lariju, Mikku in Hanni bo Slovenija ostala v lepem spominu KRANJČANKA študentsko delo pridobila nove delovne izkušnje. Na davčnem uradu Kranj so že nekajkrat sprejeli davčne delavce iz držav članic EU, prvič pa imajo na praksi tujega dijaka. Larija so vključili v delo predvsem v sektorju za odmero, kontrolo in informiranje, kjer je sodeloval pri vnosu podatkov iz obračunov, evidentiranju zadev in delitvi pošte, vključili pa so ga tudi v ostale oddelke, tako da je bil prisoten tudi pri delu inšpektorjev in izterjevalcev na terenu. Še posebej ga zanima računovodstvo, ki je pravzaprav povezano z obračunom davkov. Zelo zanimivo je tudi delo inšpektorjev, ugotavlja 18-letni dijak. Mikko: V času krize je težko dobiti delo Mikko se je pred tem že izobrazil za medijskega asistenta, a je bil nato leto dni brezposeln. V času krize je težko dobiti delo, zato sem se odločil, da se vrnem v šolo in pridobim dodatno izobrazbo, kar poveča možnosti pri iskanju zaposlitve. Če kljub temu ne bom našel službe, se bom izobrazil še za tretji poklic, pravi 22-letni dijak. V sklopu prakse v Kompetenčnem centru EU Projekti v Poslovni skupini Sava pomaga pri iskanju podjetij gostiteljic za potrebe prijave na projekte Leonardo da Vinci za mobilnost zaposlenih. Sodeluje pri procesiranju prejetih pisem o nameri v ustrezne obrazce, dokončevanju obrazcev za prijave vlog, primerjavi starih in novih projektnih prijav ter prestavljanju v nove obrazce, urejanju arhiva... Delo mu je, kot pravi, zanimivo, kljub temu pa ga, tako kot Larija, malo daje domotožje. Poznali le Peterko in Kopitarja Finski dijaki, ki ta čas bivajo v dijaškem domu v Kranju, bi se lahko odločili tudi za prakso v Angliji ali na Nizozemskem, a so se raje odločili za Slovenijo. Izkoristili smo dobro priložnost, da spoznamo to državo in življenje v njej, saj je zelo malo verjetno, da bi jo v bližnji prihodnosti še imeli možnost obiskati, pravijo dijaki, ki pred tem o Sloveniji niso kaj dosti vedeli. Tudi o tem, ali je bila Slovenija del nekdanje Jugoslavije, niso bili povsem prepričani. So pa na drugi strani vedeli, da Primož Peterka prihaja iz Slovenije, kar ne čudi, glede na to, da prihajajo iz Kuopia, mesta z devetnajst tisoč prebivalci, ki je znano po smučarskih skokih. Vem tudi, da je Anže Kopitar Slovenec, je ob tem pristavil Mikko, sicer velik ljubitelj hokeja. Slovenija jim je zelo všeč, med drugim so si ogledali Bled, Celje, Jesenice, Postojnsko jamo, Bohinj, Planico, Kranjsko Goro, vsi pa so se najbolj navduševali nad Ljubljano. Res je čudovita, prav tako tudi razgled z Ljubljanskega gradu. Slovenci se jim zdijo zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Našo državo nameravajo znova obiskati. Mikko že načrtuje potovanje po osrednji in vzhodni Evropi, Lari pa en mesec namerava Evropo odkrivati z vlakom, vmes se bo kajpak ustavil tudi v Sloveniji. Ekonomsko trgovska šola Kranj tokrat drugič gosti finske dijake, letos pa bodo v sklopu programa Leonardo Da Vinci najverjetneje v finski Kuopio prvič odpotovali tudi dijaki iz Kranja. Mentorica Mira Hladnik je bila pred kratkim na pripravljalnem obisku na finski šoli in v podjetjih, kjer naj bi v naslednjih dveh šolskih letih kranjski dijaki imeli možnost opravljati prakso. Prošnjo smo vložili za osem dijakov, imamo pa veliko možnosti, da uspemo. Maja pričakujemo odgovor, nato pa bomo objavili razpis za dijake, je napovedala Hladnikova. Ana Hartman

39 s Mladi Spomeniki so zanj nekaj posebnega Devetošolec Ivan Smiljanič je postavil avtorsko razstavo Figuralni spomeniki na Gorenjskem. Ivan Smiljanič, ki obiskuje zadnji razred Osnovne šole Matije Čopa v Kranju, je postavil avtorsko razstavo Figuralni spomeniki na Gorenjskem. Pri izboru se je omejil na spomenike v nekaterih Gorenjskem sem dobil v avli študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj, kjer je bila razstava na ogled od sredine januarja do sredine februarja. Na pobudo učiteljice za zgodovino Marjete spomenik umeščen v prostor. Ko raziskuje kak spomenik, se najraje zanaša na vire iz treh knjig: Po sledeh časa - Spomeniki v Sloveniji avtorice Sonje Žitko, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja avtorice Špelce Čopič in Sto portretiranih glav na Slovenskem avtorice Darinke Kladnik. Še posebej zadnja knjiga je kar Ivanova biblija. V času ogledovanja razstave Figuralni spomeniki na Gorenjskem v šolskih prostorih je prišlo po zvočniku obvestilo, da se je Ivan uvrstil na državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje; že lani je bil dobitnik zlatega priznanja. Poleg tega, da se mladi sogovornik zelo zanima za spomenike, okrog tristo jih ima dokumentiranih v domačem arhivu, zelo rad tudi bere, zbira znamke in bankovce. Rad potuje, kar je spet dobra priložnost za ogledovanje in raziskovanje spomenikov. Lani sem napisal Vodič po Beogradu, v tem mestu je rojena moja mama. V Beograd grem kar pogosto, njegove značilnosti v desetih turah po mestu na skupaj 125 straneh sem želel približati tudi drugim. Večina fotografij v vodiču je mojih, zdaj je knjiga v presoji pri enem založniku, je še povedal Ivan Smiljanič, ki se v prihodnosti še najbolj vidi v vlogi zgodovinarja. Suzana P. Kovačič Ivan Smiljanič pred razstavnim panojem v prostorih OŠ Matije Čopa Kranj večjih gorenjskih krajih, vsakega je glede na razpoložljive podatke opremil z daljšim, včasih krajšim opisom in z večinoma avtorskimi fotografijami. Na štirinajstih panojih so predstavljeni spomeniki v Kranju, Radovljici, na Bledu, na Jesenicah, v Begunjah, Žireh, Cerkljah. Tako na primer izvemo, da sta kip Franceta Prešerna pred Prešernovim gledališčem v Kranju naredila Frančišek Smerdu in Peter Loboda. Kroži anekdota, kako sta se kiparja kar naprej prepirala, kako naj bi bil videti kip... Ta je visok 4,7 metra, s podstavkom vred pa več kot 6 metrov, s tem sta avtorja želela opozoriti na veličino Prešerna v slovenski književnosti. Kip so z velikim slavjem odkrili 28. decembra leta 1952 ob stoletnici postavitve pesnikovega nagrobnika v Prešernovem gaju, je povedal Ivan in dodal: V Kranju je morda še najbolj neznano Maistrovo doprsje, ki je na fasadi hiše na Maistrovem trgu številka 5. Prvo priložnost za postavitev razstave Figuralni spomeniki na Žumer sem jo preselil v prostore Osnovne šole Matije Čopa, je povedal Ivan Smiljanič. Na razstavi je prikazanih tudi nekaj uničenih spomenikov oziroma njihovo stanje prej in potem. Prvi spomenik, ki je Ivana zares prevzel in mu na neki način usmeril pot naslednjih let, je bil spomenik, posvečen Giuseppeju Garibaldiju v Benetkah. Ta je stal na visokem, kamnitem podstavku, prekritem z mahom, iz katerega se je zlivala voda. V podnožju spomenika je bil manjši ribnik, v katerem so plavale ribe, v njem so bile tudi želve in žabe, se spominja. To je bilo na družinskem izletu pred petimi leti. Ivan pravi takole: Spomeniki so zame nekaj posebnega. Pomenijo mi spomin na dogodke in osebe iz preteklosti, na katere bi sicer pozabili. Istočasno predstavljajo kulturno poživitev kraja, v katerem se nahajajo. Rad občudujem dobro izdelano kiparsko delo, ki na različne zanimive načine izražajo to, kar je hotel kipar povedati. Zanimivo mi je tudi to, kako je posamezen LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagarja 1, 4000 Kranj Praznuje letos 50 let mladosti in ustvarjalnosti. JEZIKOVNA ŠOLA pri Ljudski univerzi Kranj - edina jezikovna šola z lastnim raziskovalnim centrom Angleščina-Nemščina-Italijanščina-Španščina- Francoščina-Ruščina-Slovenščina Vpisi v mesecu marcu 2009! PRAZNUJTE Z NAMI! Z vpisom v tečaj tujih jezikov do 24. marca trije izžrebanci na koncert skupine IL DIVO (27. marca 2009 v Hali Tivoli, Ljubljana). Učim se, ker se cenim in kjer sem cenjen. HERA - Izobraževalni zavod vas vabi na informativni dan v TOREK, 17. marca 2009, ob 16. uri na LU Kranj za program EKONOMIST - RAČUNOVODJA Telefon: 04/ ali 04/ (jezikovna šola), faks: 04/ , splet: e-pošta: lj-uni.kranj@guest.arnes.si Pridružite se nam tudi VI! pošlji SMS na 3131 ključno LUK besedo KRANJČANKA - 39

40 Šport Minuli dnevi za 31-letnega Mitjo Valenčiča niso bili nič kaj prijetni, saj je tik pred domačo tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori staknil zoprno poškodbo hrbta, kljub injekcijam pa bolečina ni popustila, tako da je brez nastopa razočaran zapustil edino domače prizorišče tekem svetovnega pokala. K sreči pa se je zanj letošnja sezona bolje začela, nekaj zelo solidnih uvrstitev pa mu daje upanje in nov zagon za priprave na novo sezono, ki bo v prihodnji zimi tudi olimpijska. Kljub veliki smoli pred tekmo v Kranjski Gori lahko rečem, da sem s celotno sezono lahko kar zadovoljen. Če samo pogledam štartne številke med sezono, je jasno, da mi je uspelo zelo napredovati. Na prvi slalomski tekmi sezone sem nosil štartno številko 59, na zadnji tekmi v Kranjski Gori sem dobil številko 22. To je zagotovo napredek, treba pa se je zavedati, da v športu pridejo tudi različne neprijetnosti, ena od njih so zagotovo poškodbe, kot je na primer trenutna bolečina v hrbtu. Tako sem na žalost ostal brez tekme v Kranjski Gori. S tem sem se moral sprijazniti. Žal je bilo med poškodbo na treningu v Mariboru in tekmo v Kranjski Gori premalo časa, da bi bolečina popustila, ampak je bilo iz dneva v dan slabše. Ker na koncu niso prijele niti injekcije, sem razočaran moral odpovedati nastop, je prejšnji teden po tekmi v Kranjski Gori razmišljal najboljši gorenjski slalomist Mitja Valenčič, ki v svetovnem pokalu zastopa kranjski Triglav, ta konec tedna pa ga čaka še nastop na finalu svetovnega pokala v švedskem Areju KRANJČANKA Olimpijske igre so še en izziv Izkušeni Triglavan Mitja Valenčič je tik pred zaključkom letošnje sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev uvrščen na 22. mesto najboljših slalomistov sveta, vztrajal pa bo vsaj še v novi olimpijski sezoni. Za polfinale zmanjkalo sreče Hokejisti kranjskega Triglava so v četrtfinalu državnega prvenstva doma nesrečno izgubili z mariborskim Stavbarjem. Potem ko se je za slovenski moštvi Tilio Olimpijo in Acroni Jesenice končalo tekmovanje v ligi EBEL, se je začel sklepni del letošnjega državnega prvenstva. V polfinalnih obračunih pa ni ekipe hokejistov kranjskega Triglava, ki jim ni uspel podvig, igranje v polfinalu z Acroni Jesenicami. Žal je fantom, vodstvu kluba in navijačem predvsem zato, ker jih je do velike zmage v četrtfinalu ločilo le nekaj minut. Triglavani so namreč na prvi četrtfinalni tekmi v Mariboru presenetili domačo ekipo Stavbarja, ki so jo v štajerski prestolnici premagali z 2:3. Sledila je tekma v ledni dvorani na Zlatem polju v Kranju, na njej pa bi si Triglavani (ekipi sta igrali na dve zmagi) že lahko zagotovili polfinale. Vse do nekaj minut pred koncem je tako tudi kazalo, saj so kranjski hokejisti pred nabito polnimi tribunami navijačev povedli in nato vodili že z 2:0. Borbeni hokejisti Stavbarja pa se niso predali, saj so razliko najprej zmanjšali, tik pred koncem tekme pa izenačili na 2:2. Sledil je podaljšek, kjer je odločil zlati Mitja Valenčič s Tino in hčerko Živo po tekmi prejšnjo nedeljo v Kranjski Gori, ko je razočaran moral ostati med gledalci. Ko sem na prvi tekmi sezone v Leviju s številko 59 osvojili deveto mesto, mi je to dalo veliko poguma za nove tekme. Računal sem, da bo tudi nadaljevanje sezone šlo v tej smeri, kljub še nekaj dobrim uvrstitvam pa se je žal končalo na najslabši način, s poškodbo pred domačo tekmo. Kljub vsemu se mi je uspelo uvrstiti med najboljših 25 v svetovnem pokalu v slalomu in sedaj upam, da bom lahko uspešno nastopil na zadnji tekmi v Areju, je tudi povedal Mitja Valenčič, ki mu prosti čas zapolni predvsem skrb za družino, saj ima leto dni staro hčerko Živo. Ker je prostega časa bolj malo, ga zadnje čase res večino namenim dekletu Tini in hčerki Živi, dodaja Mitja, ki ga poleti čaka le malo počitnic. Natančno izdelanih načrtov za naslednje mesece še nimam, vendar pa že sedaj vem, da bo poletje namenjeno predvsem pripravam na novo zimo, ko bodo tudi olimpijske igre. S trenerji smo se že pogovarjali o pripravah, saj si želim uspešne olimpijske sezone. V svetovnem pokalu sem že več kot deset let in olimpijske igre drugo leto so še vedno izziv zaradi katerega tudi še vztrajam, je še dodal Mitja Valenčič. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Kljub veliki želji po zmagi so Triglavovim hokejistom v obračunu s Stavbarjem pošle moči. gol in Štajerci so rezultat v zmagah izenačili na 1:1. Tako so morali Kranjčani še na eno tekmo v Maribor, kjer pa so izgubili s 7:2 in upanje za polfinale je bilo dokončno izgubljeno. Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

41 Šport Kitajci so ga presenetili Smučarski skakalec Primož Zupan iz Spodnje Besnice je bil član slovenske reprezentance, ki se je udeležila 24. zimske univerziade v kitajskem Harbinu, domov pa je prišel z lepimi spomini na državo gostiteljico. Kitajska me je navdušila in mi bo ostala v lepem spominu. Organizacija univerziade je bila na visoki ravni, Kitajci so se izkazali za odlične gostitelje. To me je kar malo presenetilo, saj sem bil pripravljen na precej slabše razmere, je prejšnji konec tedna ob vrnitvi z največjega druženja športnikov študentov, zimske univerziade povedal Besničan Primož Zupan in dodal, da je več kot 2500 študentov iz vseh koncev sveta v najbolj mrzlem mestu na Kitajskem, Harbinu, preživelo dva zanimiva tedna. Športniki smo se veliko družili med seboj, imam same lepe izkušnje. Tudi na vseh treh tekmah mi je šlo kar dobro, saj sem na mali skakalnici osvojil 23. mesto, na veliki pa 24. mesto. Kot ekipa smo se fantje dobro ujeli, na tekmi pa smo si priskakali ekipno šesto mesto. Žal so bile razmere na skakalnici zelo spremenljive, predvsem je veter ves čas spreminjal smer in največ težav smo imeli s prilagajanjem na takšno vreme. Tako sem rezultatsko sicer pričakoval nekaj več, tudi z doseženim pa sem zadovoljen, je povedal Nogometaši Triglava Gorenjske doma najprej z Bonfiko Že sredi februarja so z igranjem spomladanskega dela prvenstva začeli prvoligaši, minuli teden pa so se jim na igriščih pridružili drugoligaši. Ekipa Triglava Gorenjske, ki je v jesenskem delu prvenstva osvojila tretje mesto za Olimpijo in Aluminijem, je prvenstvo začela na gostovanju v Kidričevem. Domačim navijačem se bo moštvo trenerja Braneta Pavlina, ki je prek zime ostalo brez odličnega Danijela Marčete (igra v beograjskem Partizanu), v prvenstveni tekmi prvič predstavilo to nedeljo, ko bo na domači zelenici kranjskega stadiona gostilo ekipo Bonfike. Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl Naša skakalna ekipa na 24. univerziadi v Harbinu 2009: od leve zgoraj Branko Iskra, Primož Zupan, Matevž Šparovec (predskakalec), Rok Mandl, čepi Jaka Oblak. simpatični Primož, sicer dijak kranjske gimnazije in član skakalnega kluba Triglav, ki se najraje spominja svojega uspešnega nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je v posamični konkurenci osvojil šesto mesto. Vilma Stanovnik Nogometaši Triglava Gorenjske so v pripravah na spomladanski del sezone odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, prejšnjo nedeljo pa so se pomerili tudi z ekipo Olimpije (na sliki v rdečem dresu domačin Dejan Plevnik) in se razšli z neodločenim izidom. Interplan d.o.o., Zgornje Pirniče 71c, 1215 Medvode KRANJČANKA - 41

42 Zanimivosti Dejavni v gorah in dolini Člani Planinskega društva Iskra Kranj so bili lani aktivni na raznih področjih. Tomaž Planina je postal novi častni član. Februar je že po tradiciji čas, ko se zberejo na občnem zboru člani Planinskega društva Iskra Kranj. Letošnje srečanje je popestril slovesen dogodek. Častni član društva je postal Tomaž Planina. Predsednik Emil Sekne mu je podelil listino v zahvalo za njegovo dolgoletno vzorno sodelovanje. V svojem poročilu je predsednik Sekne ocenil, da je bilo lansko delo društva uspešno. Praznovali so 20-letnico koče Iskra pri sv. Jakobu nad Preddvorom. Ponosni so, da jo vsa leta dobro upravljajo. Tudi večina odsekov je uresničila programe, le izletov je bilo manj od načrtov. Vodstvo društva pa ugotavlja, da bo treba oživiti mladinski odsek, ki bo skrbel za izobraževanje mladih. Načelnik gospodarskega odseka Milan Čelik je pojasnil, da so lani opravili približno sto ur prostovoljnega dela pri vzdrževanju koče na Jakobu. Letos se bodo posvetili koči na Čemšeniku, ki je v lasti kranjske Komunale. Niko Ugrica iz izletniškega odseka je izrazil obžalovanje, da je manj zanimanja za organizirano hojo v gore. Izvedli so 36 od 50 načrtovanih izletov. Odpadli so zaradi slabega vremena, premalo prijav in prepoznega razpisa. Podobno je bilo v M-odseku, ki ga vodi Andrej Bukovšek. Izpeljali so enajst od 16 načrtovanih izletov, med katerimi so bile tudi zahtevne ture in turni smuki. Stanko Dolenšek iz vodniškega odseka je poročal, da so lani dobili dva nova vodnika. Sedaj imajo 17 registriranih vodnic in vodnikov, enega gorskega vodnika in enega vodnika brez registracije, ki je v pomoč pri organizaciji. Pri usposabljanju vodnikov sodeluje tudi načelnik izobraževalnega odseka Marjan Ručigaj. Slednji je naštel, da je za 69 udeležencev raznih tečajev skrbelo 13 predavateljev. Fotografska skupina je imela dve samostojni usposabljanji in dve razstavi. Milena Pavlin je povedala, da so člani odseka za varstvo narave lani že petič sodelovali v akciji za čiščenje Kranja. Vložili so tudi protest proti gradnji ceste na Potoško goro. Kot je dejal Uroš Prelovšek, društvo skrbi tudi za informiranje in propagando. O dejavnostih obveščajo medije, stalno pa dopolnjujejo spletno stran. Stojan Saje, foto: Olga Pavlin Tomaž Planina je prejel listino častnega člana PD Iskra Kranj. Tečaj plavanja dojenčkov in malčkov Akademija za gibanje Migimal pod okriljem Plavalne zveze Slovenije v sredo, 18. marca, organizira brezplačno predavanje za starše o plavanju dojenčkov in malčkov. Predavanje bo ob 17. uri na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Tečaji se bodo sicer začeli 30. marca, potekali bodo enkrat tedensko. Več informacij o tem dobite pri Urši na telefonski številki 041/ S. K. Labirint vabi na dan odprtih vrat Center za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih - Labirint vas vabi na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 26. marca, v novih prostorih na Sejmišču 4 z začetkom ob 10. uri. Rdeča nit dneva odprtih vrat bo Pot iz labirinta s predavanjem Zlatka Blažiča, avtorjem knjige Zgodovina moje heroinske odvisnosti, ob 18. uri. S. K. SUMONT d.o.o KRANJČANKA

43 Avto Orožje za lov na nove kupce Nova Toyota Verso začinja razred kompaktnih enoprostorcev. Japonska Toyota si je v zadnjem desetletju nabrala precej izkušenj z enoprostorskimi avtomobili, predvsem uspešno pa so se izkazali v razredu srednje velikih, kjer so doslej imeli Corollo Verso. Zdaj Toyota lovi kupce kompaktnih enoprostorcev z novim pristopom in novim modelom, ki se preprosto imenuje Verso. Novinca so premierno predstavili na avtomobilskem salonu v Ženevi, že spomladi pa ga bodo začeli prodajati na večini evropskih trgov. Novi Verso ima zunanjost ukrojeno po novih Toyotinih oblikovnih smernicah in predvsem spredaj spominja na še povsem sveži model srednjega razreda Avensis. Potniška kabina se izkazuje s prostornostjo in uporabnostjo, saj je v njej lahko tudi sedem sedežev, v zadnjih vrstah se lahko pogreznejo v dno, pri postavljenih petih pa je na voljo prostoren prtljažnik. Poleg tega so pri Toyoti Versa začinili še z inovativno pogonsko tehnologijo, ki ob 20- odstotnem povečanju motorne moči omogoča za 14 odstotkov nižje emisije ogljikovega dioksida. Avtomobil bo na voljo z 1,6- ali 1,8-litrskim bencinskim štirivaljnikom, ki bosta oba opremljena z novim šeststopenjskim ročnim menjalnikom, poleg tega pa se bosta pod motornim pokrovom lahko vrtela še turbodizelska stroja z 2,0 in 2,2 litra gibne prostornine, slednjemu bo namenjen tudi samodejni menjalnik. Tudi varnosti Toyotini strokovnjaki niso prepuščali naključju, zato so vsi potniki, tudi oba v tretji vrsti, zaščiteni z zračnimi blazinami in zavesami. Natančen čas prihoda na slovenski trg še ni znan, prav tako so neznanka tudi cene. Matjaž Gregorič Novi Yaris. Avto prihodnosti. Z argumentom mo i in mo jo argumentov. Privla en, prostoren in mo an - z edinstvenim sistemom Stop & Start. Na strani novega Yarisa so mo ni argumenti. Poleg znanih dejstev o kakovosti, varnosti in odli nih voznih lastnosti mu lahko zdaj zavidamo tudi pre njeno notranjost. Lepotni popravki in poglobljen prtljažni prostor so bistveno dodali k splošni privla nosti. Njegov motor 1,33 l Dual VVT-i je edinstven. Ne le zaradi mo i, tudi zaradi inovativnega sistema Stop & Start, ki ob že tako ekonomi nem in var nem delovanju še dodatno var uje z gorivom in zmanjšuje izpust v okolje, ko stojite v koloni ali pred semaforjem. Zdaj je Yaris še lepši in še bolj športen. Tako od zunaj kot znotraj. Oglejte si ga v salonih Toyota. Poraba goriva 4,1-7,0 l / 100 km. Emisije CO g / km. AC LOVŠE Jarška cesta 11 Domžale AC LOVŠE Cesta Staneta Žagarja 65b Kranj KRANJČANKA - 43

44 Zanimivosti Tapiserije Radovana Rakovca V avli prizidka Zdravstvenega doma Kranj so na ogled tapiserije z naslovom Geometrija tarot avtorja Radovana Rakovca iz Zgornjih Bitenj. Avtor zasleduje izvirni cilj tarota: brez besed - s pomočjo simbolov, priti do bistva stvari, do spoznanja kozmosa, predvsem pa samega sebe in svoje (pod/nad/)zavesti. Razstavljenih je šestindvajset unikatnih tapiserij iz kolekcije šestindvajsetih (z naslovi Veliki pok, Veliki škrip, Harmonija kaosa, Krona). Tapiserije so formata 130-krat 80 centimetrov in kot je povedal Rakovec, je v vsako je vloženih od 150 do 170 ur dela. Razstava bo na ogled do konca marca. Radovan Rakovec se s tapiserijami ukvarja že skoraj trideset let in pravi, da so zanj najboljša terapija. Lani smo ga že predstavili v Gorenjskem glasu, ko je naredil tapiserije na temo križevega pota. Radovan Rakovec je skupaj z Andrejem Šušteršičem pred časom izdal tudi knjigo Geometrija tarot - Skrivnost univerzalnega znanja in večne mladosti. Recenzijo je naredil prof. dr. Janek Musek, ki je delo ocenil kot izvirni in tudi umetniški prispevek k inovativni uporabi in tolmačenju sistema tarota na način, ki je primeren tudi za današnji čas S. K., foto: T. D. Dogodki v Planetu Tuš Avla Planeta Tuš V soboto, 14. marca, od 10. do 14. ure lahko v Deželi zdravja prisluhnete predavanju Kaj se dogaja z zdravjem naših otrok. Je tudi vaš otrok nenehno prehlajen, alergičen, hiperaktiven, nagnjen k debelosti? Tokrat bo za vas predavalo več predavateljev, ki vam bodo predstavili, kje so vzroki za takšno stanje in kako ukrepati, da ne bo prepozno. Brezplačna predavanja bodo v kino dvorani 5, v avli pa bodo hkrati potekale predstavitve društev, demonstracije priprave zdravih in otrokom sprejemljivih jedi ter delavnica za otroke. Zagotovljeno je tudi brezplačno varstvo za otroke. V petek, 20. marca, od 17. do 18. ure bo na sporedu Lutkovna predstava Nekoč je bila... Pripeljite svoje najmlajše na lutkovno predstavo o miški Neli. Predstavo so za vas pripravili umetniki Otroškega kulturnega centra Krice Krace Kranj. V soboto, 28. marca, se bo med 10. in 11. uro predstavila osnovnošolska skupina Big Band. BIG BAND GŠ Jesenice deluje že peto leto. Leta 2005 so sodelovali na festivalu komornih sestavov in orkestrov na Madžarskem. Igrajo zabavno glasbo, jazz in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Posneli so že tudi zgoščenko. Big band vodi Domen Jeraša. Pridite in si na lastne oči oglejte mlado zasedbo. Bowling Planeta Tuš V petek, 13. marca, ob 22. uri bo koncert hrvaške pevke Nine Badrić. Cena vstopnice v predprodaji je 8 evrov, na dan koncerta 10 evrov. Vstopnice lahko kupite v Planet baru, na recepciji bowlinga in na vseh prodajnih mestih Eventima. V petek, 20. marca, ob 22. uri bo House party. Ritme bodo za vas vrteli DJ Sid Templer, DJ Blue & Deep ter DJ Niquid, večer pa bo popestrila vroča plesna animacija. Vstopnine ni. V petek, 27. marca, ob 22. uri bo HIP HOP in R&B VEČER Na Bowlingu se obeta vroč klubski večer. Za dobro glasbo po poskrbel Errik DJ. Vstopnine ni. Radovan Rakovec pred svojimi avtorskimi stvaritvami naročnine 04/ , e-pošta: narocnine@g-glas.si, JUSTR d.o.o., SEJMIŠČE 1, KRANJ 44 - KRANJČANKA

45 KRANJ - KOLEDAR PRIREDITEV MAREC 2009 TIC Kranj, Koroška cesta 29, Kranj tel: , fax: , e-pošta: td.kranj@siol.net ODPRTO VSAK DAN OD DO SOBOTE, NEDELJE, PRAZNIKI ZAPRTO Prireditve PRIREDITVE, SEJMI TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ Glavni trg pri vodnjaku: Vsako soboto od 8. do 13. ure: : Gregorjev sejem : semenj domače in umetnostne obrti : spomladanski sejem ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ, Glavni trg 2, tel. 04/ , 04/ Kranjska hiša: Ustvarjalne delavnice: 16., 23., ob 18. uri: Kako najti zadovoljstvo v nezadovoljnem svetu, Budistični center Maitreja ob 17. uri: izdelovanje primorskih palm butaric iz oljke, Ustvarjalni atelje Maja Rogelj Popotniška predavanja: ob 18. uri: Sirija: med veličastno zgodovino in širokimi nasmehi ob 18. uri: Saharska Afrika, življenje tuaregov in berberov Kranjski rovi: ogledi vsak dan, zborno mesto pred Kranjsko hišo, dodatne informacije na tel. št. 04/ Vsak četrtek od 17. do 19. ure: Ekološka tržnica na Glavnem trgu ob vodnjaku, KULTURNI CENTER CREINATIVA, Sejmišče 2, tel. 040/ Panda ob 20. uri: koncert skupine Tantadruj ob 19. uri: Dotik besede: predstavitev knjige Odmev iskrivosti, Džordže Krstiča ob 20. uri: Petkov r n r butik: Elektrika 21. in od 10. do 18. ure: Predstavitev poklica: unikatno oblikovanje usnjenih modnih dodatkov ob 20. uri: Petkov r n r butik: Hiša ob 20. uri: Etno večeri: Orleki Ob sobotah od 10. do 13. ure: Sobotni bazaart LUTKOVNE PREDSTAVE PREDSTAVE ZA OTROKE OKC KRICE KRACE, Glavni trg 22, tel. 040/ ; v sodelovanju z Zvezo ustvarjalnih društev Kranj Vsak petek, ob 17.30: : Kako sta se igrala kužek in muca, Lutkarnica Koper : Alja in Pavlihec, Krice Krace : O začarani žlici in skledi, Gledališče GLEJ 3. 4.: Polž Vladimir gre na štop, LG TRI Sobotne matineje ob 10. uri v Prešernovem gledališču: : Hudobna Mačeha : Kralj prisluškuje : Mizica, pogrni se LUTKOVNO GLEDALIŠČE KRANJ, tel./fax 0597/400 37, 040/ , e-pošta: lg-kranj@volja.net GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel. blagajne: 04/ (od 10. do 12. ure ter uro pred začetkom predstave) ob 19.30: Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici ob 19.30: Bog masakra, Yasmina Reza ob 19.30: Flamenko kot metafora telesa ob 19. uri: Gostja meseca Neža Maurer, klub PGK , 39. TEDEN SLOVENSKE DRAME KINO PREDSTAVE KOLOSEJ DE LUXE KRANJ, Stritarjeva 1, tel. 04/ Spored kino predstav se nahaja na spletni strani KINO PLANET TUŠ KRANJ, Cesta Jaka Platiše 18, tel. 059/ Spored kino predstav se nahaja na spletni strani RAZSTAVE GORENJSKI MUZEJ KRANJ tel. 04/ , 041/ MESTNA HIŠA, Glavni trg 4 odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do 18., ponedeljek ZAPRTO Stalna etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem Stalna arheološka razstava Železna nit Stalna razstava del Lojzeta Dolinarja Vstopnina: 2,3 evra. Vodeni ogledi po predhodnem dogovoru ob 18. uri: odprtje gostujoče muzejske razstave Muzeja mesta Zagreba, Mister Morgen Ivo Robič, odprto do 26. aprila ob 19. uri: v avli Mestne občine Kranj odprtje razstave Hrvaška na zgodovinskih panoramskih fotografijah. Gostujoča razstava Muzeja mesta Zagreb. PREŠERNOVA HIŠA, Prešernova 7 odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do 18., ponedeljek ZAPRTO Stalna razstava Dr. France Prešeren - življenje in delo Razstava Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo; odprto do konca junija Vstopnina: 2,3 evra. Vodeni ogledi po predhodnem dogovoru ob 18. uri: razstava Grofičini šopki, Marija Auersperg Attems, slikarka bidermajerskih cvetličnih tihožitij, odprto do 5. aprila Galerija Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, Glavni trg 18, tel. 031/ odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih ZAPRTO Stalna zbirka Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada Razstava del akademske kiparke Dragice Čadež, prejemnice nagrade Prešernovega sklada, na ogled do četrtka, 2. aprila Vodenih ogledov ni. Ogledi so brezplačni. ŠPORT, IZLETI, REKREACIJA DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ, Tomšičeva 4, tel. 04/ PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ, Koroška 27, tel. 04/ , 041/ IZLETNIŠKI ODSEK PRI PD ISKRA KRANJ, tel. 04/ , 041/ DRUGE PRIREDITVE OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Študijski oddelek, Tavčarjeva ulica 41, tel. 04/ Predstavitev del pisateljice, pesnice in publicistke Neže Maurer, mala vitrina študijskega oddelka Pionirski oddelek, Slovenski trg 4, tel. 04/ KULTURNI DOM PREDOSLJE TURISTIČNO DRUŠTVO KOKRICA KLUBAR KLUB ŠTUDENTOV KRANJ, Glavni trg 20, tel Druge lokacije: AKD Izbruh, Izbruhov kulturni Bazen - punk koncert Smack Attack, Mental development, Anarho terror, Ajzak joški - reggae dub koncert Dubioza kolektiv. Paprika korps Interparty Avake the machines, Girls vs. Boys (gothic-dark wave-electro-industrial) USTVARJALNI ATELJE, Kurirska pot 27, tel. 041/ , Ustvarjalne delavnice, ob 17.30: : ladjice in želvice iz orehovih lupinic : pisani kraljevi ptički : metuljčice za materinski dan INFORMACIJE O KRANJU DOBITE TUDI NA PORTALU in V NAŠEM INFO SREDIŠČU IMAJO OBISKOVALCI MOŽNOST UPORABE INTERNETA IN ELEKTRONSKE POŠTE KRANJČANKA - 45

46 Čivkarije Izbrisani, krofi in desetletnice Ranko in Miki sta na oder postavila nadaljevanje Izbrisanih, pust je poskrbel za krofe, ljubitelji kolesarjenja in pohodništva za živahno vzdušje, petki in sobote pa v novem Clubu poskrbijo za različne glasbene okuse. Za desetletnico spletnega portala 24ur.com, znane komercialne televizije, kjer nove spletne strani rastejo kot gobe po dežju, so se nam nasmehnile Kranjčanke Tea Smole, Nina Valant in Daša Rankel. Boom teater je pred kratkim predstavil Izbrisane 2. V komediji poleg Ranka Babiča in Mikija Bubulja srečamo še Kondija Pižorna ter Alenko Kozolc. Po premieri pa sta fanta vzela medse pevko Mayo P. Za pusta smo srečali priljubljene like iz filmov. Med drugim morda Besničana Črta Slavca in njegovo misico in manekenko Iris Mulej? Zagotovo pa filmska lika Tomb Raider in najverjetneje Ramba. Živahno je bilo za deset let Športnega društva Bam.Bi, kjer najdemo veliko ljubiteljev pohodništva in kolesarstva. Uroša Globočnika, ki se poleg ljubezni do kolesa dobro znajde tudi v turizmu, so tokrat spremljale njegova Ana, Paula in Tina. Kranjski Stars Lounge Club se počasi uveljavlja. Predvsem je znan po tem, da večino petkov in sobot gosti različne zvrsti glasbe, DJ-je in glasbenike. Tokrat so gostili znanega Željka Joksimovića, ob njem pa sta se fotografirali Petra in Iris. Kaj pa vem, zakaj mi kandidat včasih ne ustreza, se verjetno sprašuje Špela Grošelj, ki je svoje snubce iz realističnega ljubezenskega šova Radia HIT počasi izloča iz igre. Osvoji srce Špele Grošelj bo doživel veliki finale konec tedna. Desetletnico praznujejo tudi Si.mobilovci. Poleg povezovalke programa Žive Rogelj še gorenjski pridih: (z leve proti desni) Eva Aljančič, vodja tržnega komuniciranja, že omenjena Živa Rogelj, Jure Bohinc, predstavnik za odnose z javnostmi, in Tamara Valenčič, vodja službe za odnose z javnostmi KRANJČANKA Na Radiu 1 so na pustni torek izpeljali akcijo in po slovenskih mestih delili pustne krofe. V Kranju ste na njihovo ekipo naleteli že v zgodnjih jutranjih urah, v križišču nasproti železniške postaje. Alenka Brun / Foto: Tina Dokl, arhiv dogodkov

47 Sestavila: Tanja OVEN 21. marca 21. aprila Obeta se vam obdobje osebne sreče. Na čustvenem področju se pripravite na dobre spremembe, ki vam lahko zelo spremenijo življenje. Zaključili boste z varčevanjem in se odločili za investicijo, a se vam v trenutku spremenijo načrti. Mnenja, ki jih boste iskali, bodo različna, zato bo odločitev na vas samih. Tveganje je včasih neizbežno, občutek zmage pa je zato lahko še bolj sladek. Horoskop TEHTNICA 24. septembra 23. oktobra Neiskrenost, ki jo boste občutili v domačem okolju, vas bo prizadela, a ne toliko, da ne bi zmogli izpeljati svojih odločitev. Velikokrat dvomite o drugih, niste pa navajeni, da nekdo dvomi o vas. Tokrat se bodo vloge zamenjale. Ne jezite se za vsako malenkost, življenje jemljite na bolj preprost način. BIK 22. aprila 20. maja Spraševali se boste, kako narediti naslednji korak, da bo ja vse prav. Nasprotna stran vas bo prehitela in rešila iz zagate. Združili boste prijetno s koristnim in bili z rezultatom več kot zadovoljni. Veselo boste zapravljali. Res, veliko imate obveznosti, a nikar ne imejte tega vedno za izgovor, saj se s tem niti ne zavedate, kaj zamujate. ŠKORPIJON 24. oktobra 22. novembra Neka situacija vas bo čisto nepričakovano pripeljala do drugačnega razmišljanja in vse okoli vas bo lepo. Ob pravem trenutku boste izrazili svoje mnenje in bili temu primerno tudi presenečeni. Uresničevati boste začeli stare sanje oziroma želje, hkrati s tem pa boste tudi duhovno rasli. DVOJČKA 21. maja 21. junija Nekako ne boste našli čustvenega ravnotežja. Potrebno se bo odločiti in uskladiti želje z realnostjo. Izmikali se boste aktivnemu delu in ob vsaki taki priložnosti boste imeli pripravljen zelo dober izgovor. Včasih se preveč trudite z iskanjem izhoda, ki ga imate čisto pred nosom. STRELEC 23. novembra 21. decembra Uresničitev cilja se vam res približuje zelo počasi, a ko ga boste dosegli, bo to trdna in dokončna zmaga. Na delovnem področju se boste otresli starih navad, ki so vam bile v zadnjem času v breme. Počutili se boste veliko bolj umirjeno. Na svoj notranji čut polagate premalo pozornosti, prisluhnite mu! RAK 22. junija 22. julija Ujeli boste vsako priložnost in obeta se vam niz prijetnih dogodkov. Dolgčas vam v tem mesecu ne bo. Nikar si ne nalagajte preveč obveznosti, če že v naprej veste, da ne boste zmogli. Le če boste pokazali malo več potrpljenja, si lahko obetate uspešno dokončan projekt. KOZOROG 22. decembra 20. januarja Svoja čustva in občutke boste skrivali pred drugimi, čeprav to nikakor ni dobro zdravilo. Imeli boste čudovito možnost za dodatni zaslužek. Odvisno pa bo samo od vas in od vašega trenutnega razpoloženja. Imate čisto svoj pogled na svet, vendar vas to ovira pri delu z ljudmi. Sami pa ne moremo in ne smemo biti. LEV 23. julija 23. avgusta Obeta se vam avantura in samo od vas bo odvisno, ali bo ostalo samo pri tem. Zadnji čas je, da nehate dvomiti o ljubezni. Včasih pričakujete preveč in seveda pozabljate, da ste vložili premalo, oziroma nič. Res da boste malce napeti in razburjeni, a to vas ne bo oviralo pri pomembnih odločitvah, ki so pred vami. VODNAR 21. januarja 19. februarja Povabljeni boste v večjo veselo družbo in ne bo vam žal, zato nikar ne iščite izgovorov. Ljubezen čaka na vas. Izkoristili boste ugodno priložnost na finančnem področju in boste več kot zadovoljni. Sreča je na vaši strani, vi samo poskrbite, da ostane dalj časa. DEVICA 24. avgusta 23. septembra Sebe poznate bolje kot kdorkoli drug, zato nikar ne bodite preveč odvisni od mnenja drugih. Vsake oči imajo svojega pleskarja. Za vami je polno čustvenih pretresov in stresov in pomagalo vam bo samo to, da se zazrete vase in ugotovite, kaj je tisto, kar si želite, in kaj vam polepša vsak dan. RIBI 20. februarja 20. marca Splošna pozitivna sprememba vam prinaša tudi mir in sprostitev na osebnem področju. Izkoristili boste vsak trenutek. Spremembe, ki si jih želite in tudi pričakujete, se vam hitro približujejo. Naložili si boste veliko dela in se kot vedno jezili, ko ne bo šlo vse po planu. KRANJČANKA - 47

48

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5 Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.si Nakupi in zabava v mestu S podaljšanim časom obratovanja trgovin in

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

Za hitrejše intervencije

Za hitrejše intervencije Kranjske novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.si www.kranj.si Septembra tretji festival športa Tudi letos bo septembra

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable 1 Vozni red letov velja 26. 3. - 28. 10. 2017 Flight Timetable valid 26. 3. - 28. 10. 2017 2 LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF Air France JP Adria Airways LO Lot Polish Airlines TK

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK RAZISKOVALNA NALOGA Področje: SLOVENSKI JEZIK Avtorice: Lena ŠTRUC Tamara BENKO Anja MLAKAR Eva OVČAR Lea ŠKROBAR Mentorica: mag. Gordana RODINGER Somentorica: Mihaela FIKE, prof. Lektorica: mag. Gordana

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

Šentvid nad LjubljaNo

Šentvid nad LjubljaNo številka 1. letnik VI., marec 2015 Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid ČS vabi na čistilno akcijo V SOBOTO, 28. 3., na OZNANJENE lokacije. Če želite lepšo IN čistejšo okolico, se pridružite.

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1a Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1. enota Dober dan!... 3 2. enota Razumem,

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Šola poskusni poligon

Šola poskusni poligon Kočevska September 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Šola poskusni poligon Manj vpisov v vrtec stran 2 Glifosat za ali proti stran 5 Nove kolesarske poti

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE Leto: XVII. - ISSN 1406-1369 September 2014 Številka 4 Novice izpod Krvavca Ob občinskem prazniku 23. septembru čestitamo vsem občankam in

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve Rose Spa Meni Razkošne nege za Obraz Specifične nege obraza Carita Lagoon Hydration nega 50 min 89 Carita Cotton Softness nega 50 min 89 Carita Purity nega 60 min 99 Napredne nege obraza proti staranju

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

NAŠI MLADI ČUDEŽI INTERVJU: BORUT C. ŠRAJ LIONI SLIKARJI ASHOK MEHTA PRI NAS MEDNARODNI SVET DIREKTORJEV LCI V PORTOROŽU

NAŠI MLADI ČUDEŽI INTERVJU: BORUT C. ŠRAJ LIONI SLIKARJI ASHOK MEHTA PRI NAS MEDNARODNI SVET DIREKTORJEV LCI V PORTOROŽU številka 11, avgust 2006, Distrikt 129 Slovenija INTERVJU: BORUT C. ŠRAJ LIONI SLIKARJI ASHOK MEHTA PRI NAS MEDNARODNI SVET DIREKTORJEV LCI V PORTOROŽU NAŠI MLADI ČUDEŽI LION 1 P O M A G A M O. Anton Camplin,

More information

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri Leto: XI - ISSN 1408-7103 Junij 2009 Številka 6 Mercator Center Škofja Loka Zbirajte in bodite

More information

zgornjesav c Časopis občine Kranjska Gora, 6. decembra 2013, številka 11

zgornjesav c Časopis občine Kranjska Gora, 6. decembra 2013, številka 11 zgornjesav c Zgornjesav c je časopis Občine Kranjska Gora Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja dvakrat letno www.kranjska-gora.si Prihodnje leto pozornost cestam O dosežkih v preteklem letu

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2014 2023 z elementi urbanega razvoja Delovno gradivo, 9.6.2014 Dokument je bil sprejet na X. redni seji Sveta mestne občine Kranj, X.X.2014. V 2.0 STRATEGIJA

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information