KONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ

Size: px
Start display at page:

Download "KONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ"

Transcription

1 KONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ Študent: Študijski program: Smer: Damir BANFI Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor: Somentor: izr. prof. dr. Stanislav Pehan doc. dr. Janez Kramberger Maribor, november 2010

2 - II -

3 I Z J A V A Podpisani Damir BANFI izjavljam, da: je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof. dr. Stanislava Pehana in somentorstvom doc. dr. Janeza Krambergerja ; predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - III -

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Stanislavu Pehanu in somentorju doc. dr. Janezu Krambergerju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij. - IV -

5 KONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ Ključne besede: snovanje, koncipiranje, naprava za prodajo, samopostreţno UDK: (043.2) POVZETEK V diplomskem delu je opisano snovanje in koncipiranje naprave za prodajo sveč s pomočjo 3D programa. Prikazan je postopek snovanja z idejnimi rešitvami glavnih problemov in koncipiranje končnih rešitev. Opisan je vrstni red sestave in obdelovalni postopki ter narejena je tudi ocena lastnih stroškov. Najprej je predstavljen problem, sledijo opisane zahteve in rešitve do kateri smo prišli. Opisani so tudi nekateri problemi in predstavljeni načini obdelave in sestave samega elementa. Sledi izračun stroškov in navodila za montažo ter vzdrževanje naprave. - V -

6 CONCEIVING AND DESIGN DEVICE FOR SELF SERVICE CANDLES SELLING Key words: conceiving, design, selling device, self service UDK: (043.2) ABSTRACT A diploma shows conceiving and designing of a device for self service candles selling with 3D program. It shows planning process to outline solutions to major problems and conceiving of the final solution. Describes the order of composition and manufacturing processes and there is also made an assessment of own costs. First, it presents a problem, follow the described requirements and solutions to which we came. Described are also some problems and the ways of processing and the composition of the single element. Followed by the calculations of costs and instructions for assembly and maintenance of equipment. - VI -

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREGLED OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE ZAHTEVNIK NAPRAVE ZA PRODAJO SVEČ IDEJNA ZASNOVA SVEČOMATA KONCIPIRANJE SVEČOMATA PROGRAMSKI PAKET AUTODESK AUTOCAD METODA REŠEVANJA S PROGRAMSKIM PAKETOM PRO ENGINEER IZDELAVA GEOMETRIJSKEGA MODELA OBDELOVALNI POSTOPKI IZRAČUN STROŠKOV NAVODILA ZA MONTAŢO IN VZDRŢEVANJE DISKUSIJA SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV PRILOGA 1: NAČRT NAPRAVE ZA PRODAJO SVEČ ŢIVLJENJEPIS VII -

8 UPORABLJENI SIMBOLI F - sila < - manjše > - večje - euro $ - ameriški dolar - VIII -

9 UPORABLJENE KRATICE 3D - 3 dimenzionalno Ang. - Angleška beseda CAD - Computer Aided Design CNC - Computer Numerical Control DXF - Drawing Interchange Format pr.n.št.- TIG - ZDA - pred našim štetjem Tungsten Inert Gas Zdruţene Drţave Amerike - IX -

10 1 UVOD Človek se je skozi zgodovino trudil narediti čimveč z malo vloţenega dela, počasi je izumljal različna orodja in kasneje naprave, da bi si olajšal delo in da bi zasluţil. Ta teţnja po dobičku, je postala gonilo sodobne druţbe, zato je ideal, da postavimo neko napravo, ki prodaja različne stvari, ob predpostavki, da nam ni potrebno plačevati delavca in deluje neprestano. Ţe okrog leta 215 pr.n.št. je bil izdelan prvi znani prodajni avtomat ţara za prodajo, kot ga je opisal izumitelj, grški matematik in inţenir Heron iz Aleksandrije, v svoji knjigi Pnevmatika, prodajal pa je sveto vodo v Egipčanskih templjih. Slika 1.1: Prvi Heronov prodajni avtomat[1] Kljub tej zgodnji inovaciji pa je trajalo vse do začetka leta 1880, da so bili postavljeni prvi komercialni avtomati na kovance uvedeni za javno uporabo. Ti aparati so bili postavljeni v - 1 -

11 Londonu, prodajali pa so razglednice. Pribliţno v istem času pa je Richard Carlisle, angleški zaloţnik in lastnik knjigarne izumil avtomat za prodajo knjig. Leta 1888 so se pojavili prvi prodajni avtomati tudi v ZDA, potem ko je podjetje ţvečilnih gumijev, Thomas Adams, postavilo nekaj prodajnih avtomat v čakalnicah podzemne ţeleznice v New Yorku. Kmalu zatem so sledili še drugi prodajni avtomati, ki so ponujali najrazličnejše proizvode, kot so razglednice, znamke, cigare, itd. Sledili so avtomati za prodajo ţvečilnih gumijev leta 1907, ki so bili zelo popularni. Leta 1902 pa je podjetje Horn & Hardart Baking odprlo restavracijo v Philadelphiji, ki je delovala samo na prodajne avtomate na kovance in je delovalo vse do leta Leta 1926 je William Rowe iz Amerike izumil prodajni avtomat za prodajo cigaret. Leta 1965 so bili izumljeni prodajni avtomati za prodajo brezalkoholnih pijač v pločevinkah. Leta 1981 pa so prišli na trg prvi tako imenovani govoreči prodajni avtomati. Med najbolj znane prodajne avtomate pa spadajo avtomati za prodajo pijač Coca-Cola in Pepsi, ki so se pojavili leta Še vedno se uporabljajo v modernejših oblikah, vendar pijača ni več v steklenicah, ampak v pločevinkah ali plastenkah. Vsi avtomati delujejo na podoben princip. Po plačilu postane proizvod na voljo na več načinov, bodisi ga stroj sprosti in tako pade v prostor na dnu, ali v skodelico, bodisi moramo sami sprostiti vrata ali predal z obračanjem ročice. Nekateri proizvodi morajo biti pred nakupom še pripravljeni. Na primer vstopnice morajo biti natisnjene ali magnetizirane na kraju samem, podobno je s pripravo toplih napitkov, ki se pripravijo ob nakupu, da ostanejo sveţi. Ena izmed najbolj običajnih oblik avtomatov, ki se pogosto uporabljajo pa je, da zavrtimo ročičo in s tem se premakne kupljen proizvod v ustrezno odprtino, kjer ga potem lahko vzamemo. Na ta način bo delovala tudi naprava predstavljena v tej diplomski nalogi. V zadnjih nekaj letih so postali prodajni avtomati skoraj nepogrešljiv del opreme v javnih prostorih, brez katerih si skoraj več ne znamo predstavljati ţivljenja. Najbolj so razširjeni prodajni avtomati za prodajo, toplih in hladnih napitkov, ter različnih prigrizkov in pa tudi avtomati za parkirne rampe. V svetu pa so se pojavili tudi, dokaj nenavadni prodajni avtomati, kot je recimo avtomat za prodajo sveţe pečenih pic, oziroma toplih jedi. Kot zanimivost naj omenim, da so leta 1999 imeli na Japonskem po nekaterih ocenah postavljenih 5,6 milijonov prodajnih avtomatov, ki naj bi ustvarili 53,28 milijard ameriških dolarjev prometa.[2]

12 1.1 Predstavitev problema Diplomska naloga je nastala v sodelovanju s podjetjem, ki ţeli ostati neimenovano, v katerem občasno delam kot študent. Podjetje si je zadalo cilj razviti in izdelovati napravo za prodajo sveč, ki bi delovala brezhibno in v skladu z zahtevami. Namen je izdelati svečomat, ki je izdelan kvalitetneje od ţe obstoječih svečomatov. V diplomski nalogi je opisano snovanje in koncipiranje naprave za prodajo sveč s pomočjo 3D programa, potrebni tehnološki postopki, ki so prilagojeni obstoječim orodjem, s katerimi razpolaga podjetje ter preračun lastnih stroškov. Najprej je predstavljen problem, sledijo opisane zahteve in rešitve do kateri smo prišli. Opisani so tudi nekateri problemi in predstavljeni načini obdelave in sestave samega elementa. Sledi izračun stroškov in navodila za montaţo ter vzdrţevanje naprave. K diplomski ni priloţena vsa tehnična dokumentacija, zaradi spoštovanja določenih zaupnih podatkov v podjeju. V diplomski nalogi so samo skice, slike in načrti, ki nakazujejo končne vrednosti, ne nakazujejo pa vseh podrobnosti

13 2 PREGLED OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Na trgu obstaja ţe nekaj različnih naprav za prodajo sveč, ki pa še niso zelo razširjene. Glavna teţava teh»svečomatov«je kvaliteta in izgled naprave ali cena. Obstaja tako imenovani»eko svečomat«, ki pa za delovanje potrebuje električno energijo. Prav tako je cena take naprave sorazmerno visoka. Slika1.2: Svečomati na trgu [3,4,5] Ostali svečomati, ki ne potrebujejo električne energije pa v glavnem delujejo na enak način, tako, da vstavimo kovanec določene vrednosti v mehanizem za sprejem denarja, zatem zavrtimo ročičo in ta nam poda svečo. Pomanjkljivosti teh naprav pa so v glavnem v samem delovanju, saj se večina teh naprav zatika, delovanje je oteţeno, saj so dokaj površno sestavljene in imajo skupen problem, da se začne čez nekaj časa ta mehanizem zatikati in je njihovo delovanje omejeno

14 3 ZAHTEVNIK NAPRAVE ZA PRODAJO SVEČ Načrt je izdelati napravo, ki bo ustrezala zahtevam, ki smo si jih zadali in zahtevam, ki jih določa trg in lastna proizvodnja. Naprava mora biti izdelana v skladu z naslednjimi zahtevami: - zunanja oblika se ne sme bistveno razlikovati od ţe obstoječih naprav, oblika naj spominja na svečo, - rokovanje z napravo je naj omogočeno vsem starostnim skupinam od 15 leta naprej, - delovati mora brez električne energije, - delovati more brez zatikanja in škripanja, - uporabnost v vseh vremenskih razmerah; primeren material, - naprava mora imeti protivlomno zaščito; mora biti narejena tako, da oteţuje oziroma onemogoča odvoz in vlom v napravo brez fizičnih deformacij naprave, - moţnost servisiranja naprave; naprava mora imeti dostop do vseh mehanskih delov, ki se lahko obrabijo in v primeru okvare zamenjajo. - ergonomija naprave in enostavnost polnjenja: naprava mora delovati tekoče, brez posebnih fizičnih naporov, prav tako mora biti omogočeno normalno polnjenje naprave, brez potrebe posebnih orodij, - konkurenčna cena naprave na trgu: naprava mora biti vsaj 10% cenejša, od cene najcenejšega konkurenčnega izdelka, ki je 1900, - delovna doba naprave mora biti 25 let, ob vsakoletnem servisiranju

15 4 IDEJNA ZASNOVA SVEČOMATA Za začetek smo pregledali in na hitro preučili kakšno ponudbo ima konkurenca. Glede na obstoječe tipe, ki so predstavljeni v 2. poglavju in glede na lastne zahteve smo se odločili za obliko, ki malce spominja na svečo in je še vseeno v skladu z zahtevami; to je 8 kotna zasnova. Prednost take oblike je, da vogali oziroma upogibi dodatno ojačajo pločevino in s tem stabilnost ter trdnost same naprave. Naslednje smo določili osnovne mere v mejah katerih mora biti izdelana naprava. Dovoljena so manjša odstopanja.(slika 4.1). Osredotočil sem se na delovanje, oziroma mehanizem svečomata. Edini način, da izpolnim pogoj, da naprava deluje mehansko, to je brez električne energije je, da imamo mehanizem za sprejemanje denarja, s katerim, potem, ko vstavimo denar v reţo, zavrtimo ročico in premaknemo nekakšen zvod, da nam omogoči dostop do sveče. Naprava mora imeti vrata skozi katera lahko napravo napolnimo in poberemo denar. Naprava mora prav tako imeti omogočen dostop do mehanskih elementov in moţnost zamenjave delov oziroma servisiranja. Še ena pomembna lastnost je transport naprave na končno, obratovalno mesto. Na sliki 4.2 so predstavljene idejne rešitve treh problemov, katere sem moral razrešiti še pred konstruiranjem naprave. Slika 4.1: Določene osnovne mere - 6 -

16 Polnjenje naprave Vrtilni del Oblika naprave Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo Morfološka matrika Pirncipielna rešitev 1 Pirncipielna rešitev 2 Pirncipielna rešitev 3 A-1 A-2 A-3 B-1 B-2 B-3 C-1 C-2 C-3 Slika 4.2: Morfološka matrika: predstavljene idejne rešitev - 7 -

17 5 KONCIPIRANJE SVEČOMATA 5.1 Programski paket Autodesk Autocad. S programskim paketom Autodesk Autocad 2010, sem si pomagal pri različnih skicah, idejnih načrtih in pri iskanju enostavnih rešitev. Prav tako sem s pomočjo Autocad-a uredil elemente, ki so bili namenjeni za laserski izrez, kar nam ta program omogoča, da lahko shranimo v ustrezen format s končnico DXF. Slika 5.1: Določanje števila sveč, s pomočjo enostavnih skic v programu Autocad - 8 -

18 5.2 Metoda reševanja s programskim paketom PRO Engineer Svečomat sem v celoti zmodeliral v programskem paketu Pro/ENGINEER Wildfire 5. Pro/ENGINEER je eden prvih 3D modelirnih programov in velja za pionirja na področju tri dimenzionalnega modeliranja. Glavna prednost programov za 3D modeliranja je v tem, da ţe pred izdelavo izdelka odpravimo določene napake in najdemo ustrezne geometrijske in konstrukcijske rešitve. Poleg tega lahko izdelek, ki je enak končnemu izdelku, pošljemo kamorkoli v elektronski obliki. Program Pro/ENGINEER Wildfire je visoko zmogljiv CAD sistem za volumsko modeliranje (angl. solid modeling). Uporablja se za izdelavo modelov sestavnih delov in sestavov pri razvoju novih izdelkov. S pomočjo dodatnih aplikacij lahko iz obstoječih modelov izdelamo druge oblike modelov, kot so delavniške risbe in sestavne risbe, modele pločevinastih delov, modele kabelskih sklopov, ter programe za NC obdelavo. Pro/ENGINEER Wildfire uporablja naslednje temeljne koncepte: - Volumsko modeliranje (angl. Solid Modeling) - Zasnovanost na gradnikih (angl. Feature-Based) - Parametričnost (angl. Parametric) - Relacije roditelj/otrok (angl. Parent/Child relationship) - Asociativnost (angl. Associative) - Modelna orientiranost (angl. Model centric) Modul Part, Sketch Je osnovni modul, ki mogoča kreiranje in spreminjanje volumskega telesa. To je osnovni modul, ki vsebuje še podmodule, s katerimi izdelamo geometrijsko telo na različne nam potrebne načine oziroma na načine, ki nam jih določa tehnološki postopek, kot so: solid, sheetmetal, welding,... itd

19 Modul Assembly Pri določanju geometrijskih modelov je vsako geometrijsko telo postavljeno v prostor neodvisno od drugega telesa. V tem modulu se lahko neodvisna geometrijska telesa oblikujejo v sestavo, kjer so med seboj povezana v globalnem koordinatnem sistemu.[11]

20 5.3 Izdelava geometrijskega modela Kot ţe omenjeno sem izdelal geometrijski model s pomočjo programa Pro/ENGINEER Wildfire 5. Samo modeliranje mi ni predstavljajo teţav, so se pa pokazale teţave s konstrukcijo med samim modeliranjem. Najprej sem si določil osnovne mere v mejah, v katerih mora biti izdelana naprava. Določil sem, da mora biti širina naprave okrog 700 mm, višina pa 1900 mm. Potem, ko sem določil material in osnovne mere ter idejne rešitve, sem si nalogo razdelil na glavne probleme, ki sem jih moral rešiti. Vsakega sem se lotil posebej, razdelil sem delo na 4 glavne probleme: - ohišje in sestava posameznih elementov - tekoče delovanje podajalcev - prenos iz avtomata na podajalce in omogočanje polnjenja naprave - varnost Pri modeliranju zastavljenih ciljev, so se odpirale vedno nove teţave in tudi rešitve. Namreč, pri modeliranju se pokaţejo različne teţave, največkrat se mi je zgodilo, da sem moral spremeniti kakšen element oziroma mero, ker enostavno ne bi bilo mogoče izdelati naprave. Pomembno je poznavanje obdelovalnih postopkov in potek obdelave na napravah, kajti vsaka naprava ima omejitve. Tako sem moral določene rešitve, ki sem si jih zamislil, prilagoditi ali celo spremeniti do te mere, da se lahko ta del dejansko izvedel v praksi oziroma na samem orodju. Vsi sestavni deli, ki so iz pločevine, so izrezani s pomočjo laserskega rezalnika. Laserski izrez elementov nam omogoče zelo natančne izreze, takšne kot jih zmodeliramo. Svečomat je sestavljen iz 4 podsklopov; podstavka, ohišja in mehanskega dela napraveter prenosa gibanja. Ohišje naprave je sestavljeno iz štirih glavnih elementov; dno ohišja, stene oziroma obod, vrata ter pokrov. Vsi ti deli so zmodelirani v programu z modulom»sheetmetal«, ki nam omogoča, da zmodeliramo poljuben, nam potreben element iz pločevine in takoj dobimo razvito obliko pločevine, nakar to razvito obliko v merilu 1:1 shranimo kot datoteko s končnico dxf in jo lahko pošljemo na laserski izrez, kjer nam točno izreţejo po načrtu

21 Vsak načrt elementa, ki je namenjen za laserski izrez, je potrebno še prej urediti. Na načrtu morajo biti neprekinjene črte, ne smejo biti kakšne pike ali nezaključene črte. Načrt mora biti v merilu 1:1. Slika 5.2: Razvita oblika pločevine in upognjen element pokrova Prednost upogibanja elementov so majhni proizvodni čas in s tem cene, prav tako ni veliko naknadne obdelave kovine ter posledično so vsi elementi mersko enaki. V našem primeru, ko so elementi upognjeni je še potrebno zavariti določene spoje, ter spoje zbrusiti, da so pripravljeni za barvanje

22 Ohišje Ohišje je sestavljeno iz spodnjega dela, oboda, montaţnega pokrova in vrata. Spodnji del in obod sta najprej upognjena ter zavarjena. Pri ohišju sem moral upoštevati dejstvo, da je naprava postavljena zunaj in je izpostavljena vremenskim vplivom. Zaradi tega sem naredil na spodnjem delu luknje, da lahko odteka voda. Pri napravah in različnih objektih na prostem je zelo pomembno odtekanje vode, ta lahko namreč naredi veliko nepredstavljive škode, predvsem pozimi, ko se temperature spustijo pod ledišče in ta voda zamrzne, led pa kot vemo ima večjo prostornino od vode in posledice so lahko hude. V našem primeru bi nam lahko premaknilo glavno os iz centra in naprava ne bi več delovala, moţnih scenarijev pa je seveda še veliko. Slika 5.3: Ohišje naprave, brez vrat

23 Pokrov Pokrov naprave mora biti montaţen zaradi laţje sestave naprave in servisiranja. Sam pokrov ni kompleksen element za izdelavo, predstavljal pa mi je nekaj teţav pri modeliranju. Element ima namreč ţe vnaprej predvidene luknje, za montaţo, za premično pločevino in zapah ključavnice, ki pa mora biti natančen. Pri pokrovu sem moral dobro premisliti na kakšen način ga bomo varno pritrdili na ohišje, da ga potem lahko spet odstranimo v primeru servisa. Ker je edini dostop do fiksiranja iz strani vrat, sem se odločil, da iz sprednje strani, kjer imamo dostop skozi vrata, pritrdimo pokrov z dvema vijakoma, ki sta ţe predhodno zavarjena na ohišju, na drugi strani, do koder pa ni dostopa, oziroma je oteţen dostop, pa sem naredil dva zapaha, ki se zatakneta za rob ohišja. Med ohišje in pokrov smo še vstavili tesnilo, ki preprečuje zatekanje vode v napravo, ker je pokrov demontaţen. Slika 5.4: Pokrov iz notranje strani

24 Vrata Vrata naprave so eden bolj kompleksnih elementov naprave, kar se tiče modeliranja in tudi same izdelave. Sestavljena so iz večih delov, morajo pa biti precej natančno izdelana. Vrata so pritrjena na»klavirski pant«, ki je predhodno zavarjen na ohišje. Na»klavirski pant«pa so točkovno zavarjeni vijaki, na katere potem samo privijačimo vrata. Na vrata pa je še pritrjena zaščita podajalcev. Naprava namreč mora imeti zaščito, pri odprtini za jemanje sveč zaradi več razlogov, npr., da ne bi kdo poskušal česa vreči v napravo ali pa zablokiral podajalce. Prav tako pa ima varnostno funkcijo, da se kdo ne bi uščipnil. Varuje tudi pred vremenskimi vplivi in preprečuje pogled v napravo. Slika 5.5: Vrata, pogled iz notranje strani

25 Na vrata je še pritrjen naslednji zelo pomemben element, ključavnica. Vrata morajo biti narejena protivlomno, kajti vedno bolj so tudi pogosti vlomi v prodajne avtomate. Odločil sem se, da bom v vrata vgradil dvo točkovno ključavnico, na katero je pritrjen kovinska palica, ki deluje kot zapah. Ta potisne zapah v spodnji del in pokrov naprave. Ta rešitev je sicer dokaj draga v primerjavi z drugimi moţnimi rešitvami, kot so recimo obešanke, ampak izgleda pa tudi bolj profesionalno, prav tako se ne vidi same ključavnice, menim tudi da je to bolj učinkovita rešitev od zunanjih ključavnic kot so razni zapahi z obešankami. Slika 5.6: Vrata, zunanja, vidna stran

26 Podstavek Podstavek je dejansko sestavljen iz dveh enakih delov, ker smo omejeni pri upogibanju pločevine. Tako je sestavljen iz dveh enakih elementov in potem zavarjen. Podstavek ima luknje za pritrditev v tla in pa točkovno privarjene vijake na katere postavimo ohišje naprave in samo privijačimo matice. Podstavek sem ločil od ostalega dela zaradi laţje montaţe in transporta naprave. Oblika je osem kotna zaradi same stabilnosti in trdnosti naprave, prav tako pa sledi obliki celotne naprave. Podstavek je visok 65 cm, dejanskopa smo višino podstavka določili na koncu, ko smo ţe imeli narejeno ohišje naprave. S tem lahko še dodatno konfiguriramo višino naprave do te mere, da nam ergonomsko ustreza. Slika 5.7: Podstavek svečomata

27 Mehanski del Ob preizkusu in grobem pregledu konkurence, sem ugotovil da delovanje teh naprav ni najbolj primerno, namreč velika večina se jih zatika in oteţeno je premikanje ročic po vstavitvi denarja. Da bi zagotovili tekoče delovanje naprave sem se odločil, da temu delu naprave namenim največ pozornosti. Po nekaj različnih idejah (slika 4.1), sem hitro prišel do rešitve, Odločil sem se, da bodo vsi podajalci (element za shranjevanje sveč) nataknjeni na skupno os, za katero sem izbral cev premera 20 mm. Tako sem zagotovili natančnost in predvsem stabilnost celotnega vrtljivega dela. Da pa so podajalci lahko nataknjeni na skupno os, morajo imeti sami v sredini luknjo. Slika 5.8: Eksplodiran model vrtljivega dela naprave

28 Naslednji korak je bila odločitev, da bo med vsakim podajalcem leţaj. Ta odločitev je bila ključnega pomena pri zastavljenem cilju o tekočem delovanju. Dejstvo je, da so vsi podajalci nataknjeni en na drugega, tako spodnji podajalec nosi teţo vseh ostalih. Dovolj tekoče delovanje podajalcev na dokaj poceni način pa lahko doseţemo le, če so med njimi leţaji. Seveda pa morajo biti leţaji fiksirani, zato smo naredili nasede v obliki enostavnih puš iz aluminija, ki so pritrjeni v podajalce. Podajalci sveč so tako nataknjeni en na drugega, med njimi pa so leţaji. Puše so narejene z ohlapnim ujemom in so podmazane s primerno industrijski mastjo za še bolj tekoče delovanje. Slika 5.9: Prerezan pogled na mesto naseda podajalca

29 Osrednji del naprave so,»podajalci«, to je element v katerem so shranjene sveče. En svečomat ima tako 4 podajalce, v vsakem pa so lahko drugačne sveče, edina omejitev je število sveč. Vsi podajalci imajo enak premer, od velikosti sveče pa je odvisno koliko jih gre po obodu v en podajalec, tako smo omejeni na število sveč na podajalec, število standardnih oblik sveč pa se giblje od sveč na podajalec, tako je kapaciteta svečomata od sveč, odvisno za katere tipe sveč se odločimo. V našem primeru gre v svečomat 67 sveč treh različnih oblik. Slika 5.10: Podajalec

30 Podajalci so sestavljeni iz enake pločevine kot ostali elementi, ki je predhodno lasersko izrezana in potem zavarjena. Skonstruirani so tako, da ima vsak element ţe narejen določen izrez (slika 5.11), s tem se izognemo različnim teţavam, kot je natančnost in pravilna sestava končnega elementa. Delavec tako ne more napačno sestaviti komponento, ker je omejen, namreč vsak del točno ustreza svojemu mestu. Ker ima dno podajalca izreze za zobniški prenos in je podajalec sestavljen še iz oboda in prečnih sten, ki delijo sveče, je še toliko bolj pomembno, da so narejeni izrezi in ne pride do napačne sestave. Slika 5.11: Eksplodiran podajalec sveč

31 Mehanizem za kovance Da bi ugodili zahtevi, da mora naprava delovati brez električne energije, sem najprej prebrskal splet, da sem sploh spoznal kakšni mehanizmi za sprejem denarja obstajajo in kakšna je cena teh izdelkov. Ugotovil sem, da v Sloveniji ni zastopnika samo za mehanizme za sprejem kovancev, sicer obstaja en zastopnik za Slovenijo, vendar samo za celotne prodajne avtomate, kot so naprave za prodajo ţvečilk in igrač, ki imajo vgrajene te mehanizme za sprejemanje denarja. Takšne naprave ponavadi najdemo v trgovskih centrih. Po brskanju po spletu sem našel dva proizvajalca, ki sta ugajala mojim zahtevam in izdelujeta samo mehanizem za sprejem kovancev. Edina teţava je bila, da sta oba na drugem koncu sveta. Slika 5.12: Avtomat za kovance Poznamo kar nekaj proizvajalcev mehanizmov za kovance. Pionir na tem področju je kanadsko podjetje Beaver [6], ki izdeluje več vrst avtomatov za kovance ter predvsem avtomate za prodajo bonbonov, ţvečilk in igrač. Zastopnik za Evropo je na Nizozemskem. Po poslanem povpraševanju o ceni in zanimanju, če je moţna dostava preko pošte v Slovenijo, sem dobil ceno za en avtomat, v primeru naročila kosov avtomatov brez stroškov pošiljanja. Preko spleta pa sem še našel proizvajalca iz Kitajske AUK VENDING LIMITED [7], ki izdeluje enake mehanizme kot podjetje Beaver. Ta izdelek je enak originalu, tudi kar se tiče kvalitete izdelave in uporabljenih materialov

32 Cena kitajskega avtomata je več kot enkrat cenejša gleda na original. Tako je bila cena enega avtomata 10 $ (USD), za količino 40 avtomatov. K temu seveda še moram prišteti ceno poštnine, ki pa ni bila dosti večja kot, če bi naročil avtomate pri zastopniku iz Nizozemske. Tako je preračunano v eure, bila cena za en avtomat za kovance 13, kar je zelo ugodna cena, če računamo, da je ţe všteta poštnina iz Bangkoka. Mehanizem za kovance, deluje na dokaj enostaven način. Ima namreč odprtino za točno določeno vrednost kovanca, mehanizem uporablja dva načina za prepoznavanje pravilne vrednosti denarja. Vsak vrednostni kovanec ima namreč točno določen obseg in debelino, in prav ti dve lastnosti prepoznava mehanizem in to na dokaj enostaven način, namreč po tem, ko vstavimo kovanec v reţo in zavrtimo ročico, je na notranji strani pločevina, ki deluje kot vzmet in pritiska na kovanec, če kovanec ni pravilne oblike se ta vzmet pogrezne predaleč in zablokira nadaljnje premikanje ročice, če pa je kovanec pravi pa lepo zdrsne mimo ovire in tako lahko zavrtimo ročičo za en krog, da se le ta vrne v začetni poloţaj. Kovanec pa, ko pride mimo mesta za prepoznavanje enostavno pade na predvidenem mestu iz avtomata. Slika 5.13: Avtomat za kovanec, zadnja stran

33 Da pa ne bi denar letel okrog po napravi, pa sem moral še narediti nekakšno vodilo za denar. Denar pade iz avtomata za kovance na točno določenem mestu, tako sem naredil, enostavno vodilo po katerem pade denar v namensko narejeno posodico. Ko pridemo napolnit svečomat enostavno izpraznimo posodico z denarjem in jo postavimo nazaj na točno določeno mesto. Slika 5.14: Posoda za denar v notranjosti naprave

34 Prenos gibanja Prenos iz mehanizma za sprejemanje kovancev na podajalni del, deluje s pomočjo enostavnega zobnika. To sem rešil na preprost način, ki pa je zadosti učinkovit. Pomembno je samo, da se podajalec premakne za točno določeno pot pri enem zasuku avtomata. Ta pot pa je enaka enemu mestu v katerem je sveča. Slika 5.15: Prerez naprave, viden prenos gibanja iz zobnika na podajalec Tega problema sem se lotil na dokaj preprost način, vsak podajalec ima točno določeno število enakih segmentov v katerih so sveče. Zobnik, pa sem moral prilagoditi tako, da pri enem zasuku ročiče potisne podajalec za točno eno mesto sveče naprej, ročica in zobnik pa prideta v prvoten poloţaj. Najprej sem določil obseg podajalca in stičišča zobnika, nakar sem določil točno dolţino potrebno za premik ene sveče. Iz te dobljene vrednosti sem določil mero zobnika in sicer srednja vrednost poti podajalce je morala biti enaka srednjemu obsegu zobnika za en premik. Ko sem dobil mero zobnika, pa sem še določil število zob. Da bi še poenostavil zadevo, sem izbral na podajalcu 10 izrezov in zobnik z 9 zobmi. Edina teţava je,

35 če hočemo doseči optimalen izkoristek podajalcev, moramo za vsak podajalec, ki ima drugačne sveče narediti drug zobnik, ker gre v različne podajalce različno število sveč, seveda odvisno od oblike sveče. Slika 5.16: Preračun zobnika Ta način sem izbral predvsem zaradi preproste izdelave zobnika, ki sem ga enostavno zmodeliral in tako kot pločevino dal lasersko izrezat. Zobnik ima narejen primeren izrez za pritrditev na ročico mehanizma za kovance, tako da ga enostavno privijačimo na ročico mehanizma. (slika 5.17) Slika 5.17: Zobnik

36 Ob konstruiranju prenosa gibanja pa smo morali misliti tudi na še en zelo pomemben faktor in sicer na polnjenje naprave. Ko se naprava izprazni jo je seveda potrebno napolniti in to kar se da enostavno. To lahko storimo le tako, da sprostimo podajalce, da so prosto gibljivi okrog osi. Pri delovanju se podajalci kontrolirajo preko zobnika in s tem mehanizma za sprejem kovancev. Pri koncipiranju te rešitve smo prišli do kar nekaj idej. Prva ideja je bila, da bi nekako dvignili celoten vrtljiv del, in bi tako sprostili podajalce in s tem napolnili napravo. Naslednja ideja do katere sem prišel, je pravzaprav izhajala iz prve, vendar bi namesto vrtljivega dela, tokrat premaknili mehanizme za sprejemanje kovancev. Tretja ideja, ki se je porajala, pa je bila, da bi nekako odprli večji del ohišja in napolnili napravo, vendar se je ta rešitev kmalu izkazala za neprimerno (slika 4.1). Slika 5.18: Premična pločevina

37 Po razmisleku in več idejah, sem se odločil, da bom naredil pločevino, na kateri bodo pritrjeni avtomati za kovance, vse skupaj pa bom potem odstranil tako, da bom sprostil podajalce. Najprej sem tako naredil pločevino v katero so vstavljeni avtomati za denar. Ta pločevina pa je upognjena, na to pločevino so potem vstavljeni avtomati za denar in pa vodilo za kovance. To vodilo ima privarjene vijake, kot ţe omenjeno, premična pločevina pa ima narejene luknje skozi katere potisnemo vodilo, na drugi strani pa potem samo privijačimo matico. Slika 5.19: Fiksirana premična komponenta

38 Ko hočemo napravo napolniti, tako enostavno odpremo vrata in najprej odvijemo metuljasti matici. Zatem rahlo dvignemo celotno premično komponento in potisnemo nasedna elementa na katerih sloni premična pločevina proti notranjosti naprave (slika 5.16). Zatem pa samo spustimo premično pločevino in podajalci so sproščeni. (slika 5.17). Slika 5.20: Pomik nasedov in premik premične komponente Avtomate moramo spustiti za pribliţno 1,5 cm, kar ne predstavlja bistvenega problema. Edina stvar na katero moramo biti pozorni je, da ko nameščamo avtomate v delovni poloţaj, da so podajalci v ustreznem poloţaju, ki pa je označen, da ne bi prišlo do zamika. Na koncu, ko smo napolnili napravo, zapremo vrata in naprava je spet pripravljena za prodajo. Tako smo prišlo do enostavne rešitve, ki se je izkazala za dokaj preprosto in je ugodna predvsem z ekonomskega vidika

39 Slika 5.21: Spuščena premična pločevina Na pokrovu in na spodnjem delu ohišja pa je narejen natančen izrez kot je oblika premičnega elementa. Tako je pločevina omejena samo na dviganje in spuščanje, v ostalih dveh dimenzijah pa se ne more premikati. Slika 5.22: Izrez za omejitev premične pločevine

40 Material Material uporabljen za napravo, mora biti odporen na vremenske vplive in predvsem odporen proti rji. Da bi ugodili zahtevi, da je delovna doba naprave 25 let, sem se odločil, da bo celoten svečomat iz nerjaveče pločevine, kljub temu, da bo naprava prašno barvana, kajti le s primerno kvaliteto materiala lahko zagotovimo zahtevano delovno dobo naprave. Med obratovanjem naprave, prihaja tudi do poškodb in obrabe naprave, ustrezen material pa v primeru, da se obrabi oziroma poškoduje zaščitna barva, prepreči takojšnje rjavenje. Zmotno je namreč prepričanje, da nerjavne pločevine ne rjavijo, pojavi se lahko površinska rja. Veliko je odvisno od same kvalitete materiala, kar pa posredno vpliva na ceno. Materiali so podvrţeni različnim vremenskim vplivom. V ozračju je veliko različnih delcev, ki škodujejo kovinam. Tako je bilo potrebno poiskati material, ki bo ustrezal našim zahtevam. Odločil sem se za nerjavno pločevino kvalitete (magnetna). Ta tip pločevine spada med nerjavne pločevine, vendar pa ni odporna na razne primesi, nečistoče, ki so v zraku, tako, da se lahko pojavi površinska korozija. Ker pa bo svečomat prašno barvan, pa ta material zadostuje zahtevam. Glavna prednost proti nerjavnim pločevinam boljše kvalitete, katerih glavna lastnost je, da so nemagnetne pa je cenovna ugodnost. Cena izbrane pločevine je enkrat manjša v primerjavi z ostalimi pločevinami. Zahtevam tako zadostuje nerjavna pločevina tipa , ki je bolj splošno znano kot razred 430. Vrsta 430 nerjavečega jekla spada pod feritna jekla, zdruţuje pa dobro odpornost proti koroziji z dobrimi preoblikovalnimi in razsteznimi lastnostmi. Jeklo se zaradi svoje dobre obstojnosti in obdelovalnosti kot hladno valjani material uporablja za izdelavo jedilnega pribora, pomivalnih korit, pralnih strojev, kuhinjskih naprav in ostale notranje opreme, ter za znanstvene naprave in dimne obloge. V avtomobilski industriji pa se uporablja za izdelavo odbijačev, okrasnih letev in kolesnih pokrovov. %sebnost 430 Preglednica 1: Kemična sestava nerjavne pločevine [8] Številka SIST EN Oznaka SIST EN Sestava v % C Mn P S Cr Ni X6Cr17 0,08 1,0 0,04 0, ,0-31 -

41 Ergonomija in izgled naprave. Pomembna lastnost naprave je ergonomija. Pri določitvi ustreznih višin podajalcev sem si pomagal z modelom odraslega moškega, s katerim lahko simuliramo osnovne gibe ljudi. Čeprav smo določili mejne višine, na katerih se postreţejo sveče, pa je med samim modeliranjem prišlo do rahlih odstopanj, zaradi različnih mer sveč in sistemov delovanja naprave. Tako sem simuliral rokovanje z napravo, kjer se je izkazalo, da je poloţaj ugoden. Slika 5.23: Rokovanje z napravo, v najvišjem in najniţjem poloţaju

42 Ker je naprava barvana, lahko na trgu ponudimo različne barvne variante. Da pa si ne bi dodatno podraţili napravo, bi napravo ponudili v treh različnih barvah. Slika 5.23: Različne barvne variante

43 5.4 Obdelovalni postopki Po računalniško podprtih načrtih je bilo potrebno izdelati tehnično dokumentacijo za izdelavo posameznih komponent naprave. Kot je ţe omenjeno, je večina elementov najprej lasersko izrezano iz 1,5mm debele pločevine. V glavnem je celoten svečomat narejen iz pločevine 1,5mm debeline, tako smo lahko uporabili tudi pločevino, ki je ostala od laserskega izreza, kot ene vrste odpadni material. Pločevine se namreč dobijo v različnih formatih, najbolj pogoste dimenzije tabel so: mm, mm, mm, mm, večje dimenzije pa v našem primeru niso smiselne zaradi oteţenega prevoza in rokovanja z materialom. V našem primeru smo izbrali table dimenzije 1,5 3m. Kar nekaj delov naprave je izvedeno z upogibanjem, tako sem se moral najprej poučiti o moţnostih in omejitvah obstoječih naprav v podjetju in temu tehnološkemu procesu primerno prilagoditi elemente. Upogiba se na numerično krmiljenem upogibalnem stroju, kjer je predhodno potrebno vnesti določene parametre. Ob tem velja omeniti, da je zelo pomemben pravilen vrstni red upogibov, lahko se namreč zgodi, da naredimo upogib in potem ne moremo narediti naslednjega, tako moramo ţe vnaprej vedeti vrstni red upogibanja, tega pa sem ţe določil pri modeliranju elementa. Podstavek svečomata je (glej str.17) je takšen primer, kajti potrebno ga je razdeliti na dva enaka dela in na koncu zavariti v končen element. Varjenje svečomata obsega nekje 60 odstotkov celotne sestave naprave. Varimo s TIG postopkom, ki je primeren za varjenje tankih pločevin. S točkovnim varjenjem ali punktiranjem zavarimo stebla vijakov na pločevino, tako, da potem rabimo samo še matico. Ta postopek je hiter in enostaven ter predvsem vizualno nemoteč, prav tako ne rabimo predhodnih lukenj in različnih vrst vijakov. Vsi vijaki, ki so uporabljeni, so punktirani na ohišje. Uporabljeni sta samo dve vrsti vijakov in sicer M6 in pa M

44 Kot zadnji obdelovalni postopek pred barvanjem je brušenje. Zbrusijo se predvsem varjeni spoji in se tako elementi pripravijo na barvanje. Imamo pa še izdelavo naleţnih puš za leţaje. Kot ţe omenjeno so puše izdelane iz aluminija, na numerično krmiljeni CNC struţnici, kjer lahko izdelamo puše v okviru nam potrebnih toleranc. Ko so posamezni elementi sestavljeni, in pripravljeni za barvanje, se jih da prašno barvat. Po prihodu iz barvanja morajo biti komponente ustrezno zaščitene, pomembna pa je dodatna previdnost pri nadaljni sestavi naprave

45 Shema poteka sestave: LASERSKI IZREZ UPOGIBANJE VARJENJE TOČKOVNO VARJENJE BRUŠENJE BARVANJE KONČNA SESTAVA MONTAŢA Slika 5.24: Shema poteka izdelave naprave

46 6 IZRAČUN STROŠKOV V tem poglavju so ovrednoteni stroški izdelave naprave. CENA MATERIALA [kg-kos] [ /kg-kos] STROŠKI [ ] pločevina (1.4016) 1,5mm 100 kg 1.87kg 187 leţaj 4 kos 6 24 avtomati 4 kos ključavnica 1 kos - 69 ostali material 60 neposredni stroški material = 392 posredni stroški materiala = 40 = 432 PROIZVODNI STROŠKI t [h] [ /h] STROŠKI [ ] Laserski izrez 1, Upogibanje Varjenje Sestava Barvanje 90 stroški delavcev = 615 posredni stroški proizvodnje = 60 =675 Skupni stroški material in proizvodnje =

47 Razvojni in konstrukcijski stroški (15% končnih stroškov proiz.) =150 Ostali skupni stroški podjetja =100 Kalkulirana prodajna cena =1357 Prodajna cena =1700 Dobiček 20% od prodajne cene =

48 7 NAVODILA ZA MONTAŽO IN VZDRŽEVANJE Na mestu kjer bo naprava stala je potrebno, da je trdna podlaga v katero lahko privijačimo svečomat. Najprej postavimo podstavek in ga privijačimo, potem pa na njega postavimo osrednji del in tega privijačimo na podstavek. Vzdrţevanje Naprava mora biti servisirana enkrat letno, kjer se opravi vizualni pregled celotne naprave, ob tem pa se namestijo predvideni mehanski deli. Ob vsaki polnitvi naprave se prav tako mora izvajati vizualni pregled in v primeru poškodb ali okvar se le te takoj odpravijo

49 8 DISKUSIJA Eden od zastavljenih ciljev je bil, da mora biti ergonomija naprave ustrezna, to pomeni, da ko kupec kupuje svečo, ima vse na dosegu roke, poleg tega mora biti delovanje naprave enostavno ter tekoče, brez zatikanj in fizičnih naporov. Ta zahteva je v celoti izpolnjena, kot je razvidno, za polnjenje naprave ne rabimo nobenega orodja in posebnega znanja. Pri uporabi naprave pa je edino malo neugodno, če se za nakup odloči oseba višje rasti, le ta se mora rahlo pripogniti za sam nakup sveče, ki je distancirana najniţje na napravi. Ljudje manjše rasti nimajo teţav z uporabo v nobenem poloţaju. Prav tako je delovanje naprave izjemno tekoče, prav zaradi uporabe leţajev. Preračun leţajev ni bil izveden, kajti prilagodili smo jih premeru cevi in sama hitrost delovanja je skoraj nična, kajti pri delovanju so kratki, segmetni pomiki. Sama oblika naprave pa v glavnem sledi funkciji naprave, čeprav nam je uspelo izdelati obliko, ki malo spominja na svečo. Naprava je skonstruirana tako, da se sestavi po segmentih, v obratnem vrstnem redu pa se tudi demontira, tako ni teţave, da bi kdo lahko odpeljal napravo brez, da bi jo poškodoval. Prav tako je vlom v napravo dejansko onemogočen do meje poškodb naprave. Dvotočkovni zapah preprečuje enostavni vlom, dodatno pa bi lahko še namestili kovinski trak na okvir vrat, da bi še dodatno onemogočili vlom v napravo. S primernim materialom in obdelovo naprave ne bi smelo biti ob pravilni uporabi in servisiranju teţav glede delovanja in delovna doba je tako zagotovljena

50 9 SKLEP V današnjem času si razvoja konstrukcijskih komponent brez ustreznih programskih orodij, ki omogočajo realen prikaz in različne analize, ne moremo več predstavljati. Taka orodja nam omogočajo spremembe še preden je narejena dejanska komponenta, izdelek s čimer nam je prihranjeno ogromno časa predvsem pa tudi denarja. V diplomskem delu je prikazano koncipiranje in snovanje naprave. Naj omenim, da je bilo pri modeliranju ogromno popravkov in sprememb, dosti rešitev in zahtev, ki smo si jih zastavili smo jih v poteku modeliranja morali spremeniti, ker se je ţe pri 3 dimenzionalnem elementu pokazala pomanjkljivost določene komponente. Na začetku sem mi ji zdela naloga izredno kompleksna vendar, ko sem se poglobil in pregledal konkurenco, sem videl, da je dejansko naprava narejena dokaj enostavno. Ne moremo je označiti za tehnološko zahteven proizvod. Nekatere rešitve, ki sem jih uporabil so dokaj enostavne in na prvi pogled delujejo amatersko, ampak so zadosti dobre, da opravičijo vlogo, predvsem iz ekonomskega vidika. Pri diplomski nalogi sem naletel na nekaj ovir, ki jih nisem znal rešiti, ampak sem jih rešil s pomočjo razne literature in mentorja. Pri zamislih sem si tudi pomagal z literaturo, ki sem jo uporabil le posredno [9,10,11]. Omeniti moram, da kljub pridobljenemu znanju na fakulteti, so stvari v praksi seveda čisto drugačne, kljub osmim mesecem praktičnega usposabljanja v okviru fakultete, sem pri določenih stvareh občutil pomanjkanje praktičnega znanja tako, da sem se moral nujno poučiti o nekaterih obdelovalnih postopkih. Vsaka panoga zahteva določeno znanje, ki pa se lahko pridobe šele v praksi. Recimo pri modeliranju pločevin, ki se upognejo so teoretične vrednosti eno, pri končnem izdelku pa lahko pride do precejšnjih odstopanj. Na koncu lahko rečem, da nam je uspelo izdelati napravo v skladu z zastavljenimi cilji in zahtevami. Seveda obstajajo različne rešitve, ki bi mogoče bile še boljše in enostavnejše, ampak velikokrat se to pokaţe v samem obratovanju naprave. V podjetju je tako ţe v izdelavi prototip, ki bo deloval v skladu z našimi zahtevami

51 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV [1] [ ] [2] [ ] [3] [ ] [4] [ ] [5] [ ] [6] [ ] [7] [ ] [8] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 14. slovenska izdaja / izdajo pripravila Joţe Puhar, Joţe Stropnik. Ljubljana : Littera picta, [9] Pehan Stanislav, Metodika konstruiranja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2005 [10] Prebil Ivan, Tehnična dokumentacija / Ivan Prebil. 1.izd. Ljubljana: Tehniška zaloţba, 1995 [11] Hitri vodnik v Pro/Engineer Wildfire

52 PRILOGA 1: NAČRT NAPRAVE ZA PRODAJO SVEČ

53 ŽIVLJENJEPIS OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Strokovni naziv: Rojen: Državljanstvo: Naslov: Damir Banfi Gimnazijski maturant , Murska Sobota Slovensko Gorica 27, 9201 Puconci ŠOLANJE Osnovna šola 3, Murska Sobota Srednja gradbena šola Maribor Pridobil naziv Gimnazijski maturant Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo. Visokošolski študijski program, smer: Konstrukterstvo in gradnja strojev Do danes: Opravljal razna študentska dela

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p. Fakulteta za Elektrotehniko,Računalništvo in Informatiko www.feri.uni-mb.si VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH

UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Dejan MAVER UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni

More information

KONSTRUIRANJE IN IZDELAVA KRIVINSKEGA TRAČNEGA TRANSPORTERJA

KONSTRUIRANJE IN IZDELAVA KRIVINSKEGA TRAČNEGA TRANSPORTERJA KONSTRUIRANJE IN IZDELAVA KRIVINSKEGA TRAČNEGA TRANSPORTERJA Študent: Študijski program: Smer: Ambrož SALOBIR Visokošolski strokovni študijski program strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor:

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,

More information

SAMOSTOJNI GRELNIKI VODE

SAMOSTOJNI GRELNIKI VODE SAMOSTOJNI GRENIKI VODE Katalog 015 Tehnologija Titanium Enamel Vroča voda agresivno deluje na jeklo. Da v hranilnikih vode ne bi prišlo do korozije, jih je treba zaščititi pred vročo vodo, ki se nahaja

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V TILZOR Maribor Čas opravljanja Od 25.3.2010 do 14.6.2010 Mentor v GD Tilen Zorenč Študent Miha

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO

NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO 1. UVOD Trimoval strešni TPO dom in TPO 1000 panel je sestavljen iz pocinkane in obarvane jeklene pločevine na zunanji

More information

SNOVANJE STROJA ZA IZDELAVO PLOČEVINASTEGA SNEGOLOVA

SNOVANJE STROJA ZA IZDELAVO PLOČEVINASTEGA SNEGOLOVA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Janez SITER SNOVANJE STROJA ZA IZDELAVO PLOČEVINASTEGA SNEGOLOVA Visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo Maribor, november 2015 SNOVANJE

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Poglavje 8. QCAD - 2D prostorsko načrtovanje. CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora

Poglavje 8. QCAD - 2D prostorsko načrtovanje. CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora Poglavje 8 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora 180 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje 8.1 Teoretično ozadje Na trgu obstaja veliko

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11

Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Sestavljeno v Ljubljani, 04.10.2011 OPIS SP NAPRAV KOT NOVEGA PRISTOPA PRI RAVNANJU S TEKOČO VODO Vsi ljudje, ki so seznanjeni s problematiko

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Adina Mlivić

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Adina Mlivić UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Adina Mlivić UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov PREDLOG PRENOVE

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV Ljubljana, September 2011 Nataša Todoroska IZJAVA Študentka NATAŠA TODOROSKA izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management informacijskih sistemov Specialistična naloga ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ. Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA. UNIOR d.d. -- Zreče

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ. Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA. UNIOR d.d. -- Zreče VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v UNIOR d.d. -- Zreče Čas opravljanja od 6.6.2011 do 6.8.2011 Mentor v GD Študent Vpisna številka

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.

More information

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS Ljubljana, avgust 2007 LUCIJA DEVETAK IZJAVA Študentka Lucija Devetak izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

DELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities

DELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities DELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities Matjaž Bizjak* UDK 623.365:623.488 Povzetek Protiminsko delovanje, s poudarkom na humanitarnem

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OGLAŠEVANJE NA MEDORGANIZACIJSKIH TRGIH na primerih slovenskih proizvodnih

More information

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATJA SKERBINEK

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATJA SKERBINEK UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATJA SKERBINEK LJUBLJANA 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE OBLIKOVANJE

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.

More information

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

študentski most: ISSN c x

študentski most: ISSN c x študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI

VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI Ljubljana, julij 2014 PETRA GORIČAN IZJAVA

More information