VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ. Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA. UNIOR d.d. -- Zreče
|
|
- Cody Cummings
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v UNIOR d.d. -- Zreče Čas opravljanja od do Mentor v GD Študent Vpisna številka E-pošta Jančič Miroslav uni. dipl. ing Rožič Dejan E rozic.dejan@gmail.com Telefon
2
3 3
4 Kazalo: 1 PREDSTAVITEV PODJETJA Organizacijska struktura podjetja Programi podjetja PROGRAM STROJNA OPREMA Zgodovina Vizija programa Poslanstvo programa OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA PROJEKTNO DELO PROGRAM M Print PROGRAM ASC 2000 Professional SKLEP PRILOGE
5 UVOD V okviru obveznega praktičnega izobraževanja, študijskega programa Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, sem opravljal dvomesečno praktično izobraževanje v podjetju UNIOR d.d., v Zrečah. Unior d.d. je eden izmed največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi programi je družba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Program Strojna oprema se z razvojem in izdelavo namenskih CNC obdelovalnih strojev uveljavlja kot vse uglednejši ponudnik strojev. Ker je moja študijska smer Avtomatika in robotika, sem svoje praktično usposabljanje spoznaval v elektro laboratoriju in elektro montaži, kjer sem spoznaval potek izdelave stroja in tudi po svojih najboljših močeh pomagal pri le tem. Samo praktično usposabljanje mi je bilo zanimivo in zelo poučno, v teh dveh mesecih sem se naučil marsikatere stvari, za katere sem v šoli le slišal, na praktičnem usposabljanju pa sem te stvari videl. Teorijo v šoli sem podkrepil s samim praktičnim usposabljanjem, kar mi bo v nadaljevanju poklica koristilo. 5
6 1 PREDSTAVITEV PODJETJA Delniška družba UNIOR je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi petimi programi Odkovkov, Sintra, Ročnega orodja, Strojne opreme in Turizma je družba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Družba deluje v skladu s certificiranim sistemom kakovosti mednarodnega standarda ISO Slika 1.1: Logotip podjetja Unior 6
7 1.1 Organizacijska struktura podjetja Zaradi večje preglednosti same strukture podjetja, je podjetje UNIOR sestavilo grafično strukturo samega podjetja. Grafično strukturo predstavlja naslednja slika, slika 1.2. Na naslednji strani je grafična podoba povezanosti same družbe v podjetju UNIOR. Slika 1.2: Organizacijska struktura podjetja Unior 7
8 Slika 1.3: Grafična predstavitev povezav družbe, znotraj podjetja Unior 8
9 1.2 Programi podjetja Podjetje UNIOR je podjetje, ki se ukvarja s kovinsko predelavo in turistično dejavnostjo! Podjetje trenutno zaposluje preko 2300 delavcev. Podjetje je organizacijsko sestavljeno iz 5 različnih programov in sicer: Program Odkovki Program Sinter Program Ročno orodje Program Turizem Program Strojna oprema Več o posameznih oddelkih sledi v nadaljevanju. Za vsak oddelek so značilne posamezni produkti, ki jih proizvajajo ali nudijo in le tam in nikjer drugje. Vsi oddelki skupaj predstavljajo podjetje imenovano Unior. 9
10 V oddelku Odkovki se proizvajajo toplo kovani izdelki pretežno za avtomobilsko industrijo. Prav tako se v oddelku Odkovki okujejo vsi polizdelki avto mehanskega orodja, ki se kasneje dokončajo v oddelkih programa Orodje. V oddelku Sinter se proizvajajo tako imenovani sintrani izdelki. To je proizvodnja preciznih izdelkov, ki se izdelujejo iz kovinskega prahu. Stiskajo se na hidravličnih stiskalnicah v posebej izdelanih orodjih, kasneje pa se v pečeh toplotno obdelajo, da s tem pridobijo ustrezno trdoto in strukturo. V programu Ročno orodje se izdeluje avto mehansko orodje. To so vse vrste ključev, klešč in nasadnega pribora. Vsi ti izdelki se izdelujejo iz polizdelkov, ki so okovani v programu Odkovki, torej iz toplo okovanih polizdelkov in pa tudi iz hladno kovanih polizdelkov, ki se izdelujejo v oddelku Hladno kovanje! Program Turizem vrši usluge na področju turizma športa in zdravstvenih uslug v svojih kapacitetah v Zrečah, na Rogli in Krvavcu. V programu Strojna oprema se proizvajajo razni namenski CNC stroji po naročilu in različna namenska orodja za proizvodnjo v vseh obratih in širše. 10
11 2 PROGRAM STROJNA OPREMA Z razvojem in izdelavo namenskih CNC obdelovalnih strojev za serijsko obdelavo aluminijastih odlitkov ali odkovkov, z lastnim razvojem in CAD projektiranjem, s preciznimi proizvodnimi procesi, z zagotovljeno montažo in zanesljivimi servisnimi storitvami ter z vrhunskim znanjem svojih strokovnjakov se Unior d.d. program Strojna oprema uveljavlja kot vse uglednejši ponudnik strojev. V svoje rešitve vključuje najsodobnejše dosežke dejavnosti in najnovejša dognanja na področju odrezovanja materiala. Proizvodni program obsega: Fleksibilne obdelovalne celice FPZ-250 Fleksibilni obdelovalni stroji tip UH 1000 Fleksibilni stroji za obdelavo koncev Standardni in namenski stroji za globoko vrtanje Fleksibilni stroji z vrtljivo mizo 11
12 Ponujajo: Razvoj s tehnologijo Projektiranje/konstruiranje Proizvodnjo Montažo Servis 12
13 2.1 Zgodovina Program Strojna oprema se je začel razvijati zaradi rastočih potreb podjetja UNIOR. Leta 1978 so pričeli z razvojem in gradnjo namenskih strojev. Sprva so obdelovalne enote in naprave za avtomatizacijo izdelovali za lastne potrebe kovačnice. Kasneje so bili dobavljeni prvi stroji v Rusijo in na trge bivše Jugoslavije. Leta 1995 so prejeli prvo naročilo s strani podjetja VW in se tako prebili kot dobavitelj, v zahodnoevropsko avtomobilsko industrijo. Danes s 140 zaposlenimi sledijo strogim evropskim predpisom in zagotavljajo celovite tehnično-tehnološke rešitve, ki so plod lastnega znanja, razvoja in izdelave za svetovni trg. 2.2 Vizija programa Želijo biti med petimi najpomembnejšimi proizvajalci namenskih strojev v Evropi. 2.3 Poslanstvo programa Razvoj in proizvodnja računalniško krmiljenih, visoko preciznih namenskih strojev za serijsko obdelavo kovin za zahtevne kupce v kovinsko-predelovalni industriji. 13
14 3 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Ker obiskujem Fakulteto za elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru (v nadaljevanju FERI), smer elektrotehnika, je mojo praktično izobraževanje večinoma potekalo v elektro delavnicah oziroma (v nadaljevanju oz.) montaži, kjer sem pomagal ostalim pri njihovem delu. Delal sem oznake za same sponke, elemente, ki jih je bilo potrebno označiti in nalepiti/vnesti na elemente iz elektro omare.. Celoten proizvod se začne, ko kupec poda zahtevo za napravo oz. stroj, ki proizvaja takšne kose, kakršne zahteve pač ima sam kupec. Pri tem je odvisno od posamezne države in podjetja kakšne standarde moramo upoštevati. Glede na te zahteve in standarde se poda plan dela. To je časovni diagram z informacijami o tem, kdaj bo kateri element vgrajen v stroj in približna prodaja samega stroja. Datum predaje stroja v obratovanje je zelo pomemben člen pogodbe, katerega se moramo strogo držati. Je pa sam čas največji sovražnik v proizvodnji. 14
15 Tekom proizvodnje stroja, naročnik preverja napredek izdelave stroja, ter vse skupaj korigira z predvidenimi določenimi datumi. Znotraj teh določenih rokov prihaja tudi do določenih odstopanj. Nekatera odstopanja lahko predvidimo, to so manjša odstopanja pri montaži in konstrukciji stroja, nekatera odstopanja pa so nepredvidljiva in so v veliki meri vezana na dobavo materiala in naprav. Kasneje, ko strojna in elektro konstrukcija končata svoje delo, se prične montaža stroja. Montaža stroja pomeni, da združimo stroj kot celoto, priklop naprav na elektro omaro in označevanje le tega. Potem sledi prvi zagon stroja, pri katerem prvič sodeluje programer. Poznamo dve vrsti programerjev in sicer: PLC programer in CNC programer. PLC programer mora preveriti varnost mehanskih varnostnih sistemov, varnostne sisteme pa doda tudi v sam program. Nato se izvrši referenciranje vseh osi stroja, meritve točnosti in ponovljivosti, prav tako se testirajo vhodni in izhodni moduli sistema. Ko je PLC programiranje končano, se prične CNC programiranje. CNC programer proizvodni postopek začne razdeljevati v podsklope, ter začne z izdelavo CNC programov. Te programe nato izvaja na stroju samem, skrbi za korigiranje točnosti delovanja, skrbi za optimalne parametre delovanja in na samem koncu poskrbi da so delovni postopki v časovnem okvirju, ki jih je zahteval kupec. V vseh fazah konstrukcije je pa največji poudarek na varnem delovanju stroja. 15
16 4 PROJEKTNO DELO Projektno delo, v katerega sem bil vključen je bil stroj za vrtanje. Eden izmed strojev je stroj za PACCAR Ameriškega proizvajalca (slika 4.1 in 4.2). Slika 4.1: 3D slika PACCAR stroja iz AUTO CAD-a Slika 4.2: Slika stroja z elektro omaro v ospredju ( stroj še v izdelavi) 16
17 Iz slike 4.2 je vidno, da je sam stroj še v izdelavi in se v ozadju vidijo le mehanski deli (železni), ki pa še niso pobarvani. Ko je mehanski del sestavljen, le tega razstavijo in pobarvajo (po navadi z belo barvo in z napisom in logotipom podjetja Unior). Slika 4.3: Stranski ris enega izmed objektov stroja PACCAR Drugi stroj, pri katerem pa sem tudi veliko sodeloval je za Nemško tovarno WV. Stroj je prišel na prenovo, tako so ga v Unior-ju dopolnili in prenovili, prebarvali ipd. Naslednja slika, slika 4.4 predstavlja robota Kuka pred postajo št.1. Sama naprava oz. projekt je imel šest postaj in zaradi velikosti le tega, ni mogoče slikati. Robota je bilo potrebno opremiti povezati in dodati lumberge, na te lumberge pa oznake. 17
18 Slika 4.4: Robot Kuka pred postajo št. 1 in njegove tri tritočkovna pnevmatska prijemala Sodeloval sem tudi pri izgradnji krmilnih omar, povezavi kablov, vleki kablov, označevanje kablov in elementov, priključitvi motorjev, izdelave kablov (rs 232, RJ-45) ipd. Nekaj od teh stvari bom tudi opisal v nadaljevanju. Vse elemente povezave in oznake najdemo v načrtih, ki jih narišejo strojniki za strojni del naprave in elektro laboratoriju za električni del naprav. Strojni del načrta vsebuje razne hidravlične, pnevmatske in ostale strojne dele naprave, medtem ko elektro načrt vsebuje priključitev vseh aktuatorjev, motorjev, ventilov itd. Na vrhu robotske roke vidimo, tritočkovno pnevmatsko prijemalo, in pa 'lumberge'. Na te t.i. lumberge se priklopijo signali vhodov/izhodov, vhodov ali izhodov. 18
19 Celotna gradnja elektro omar in dodajanje in vgrajevanje elementov v omare se začne pri omarah samih, ki morajo biti primerne velikosti, kar se določi pri projektiranju. Ko imamo omare, jih moramo postaviti na točno določeno mesto ob stroju (Pozicija same elektro omare je točno zabeležena v strojnem načrtu), zaradi tega ker moramo kasneje dodati še povezovalne kanale za kable, ki povezujejo stroj in omare. Potem ko so omare postavljene, se prične notranje dodajanje kanalov, letev, elementov in naprav. Slika 4.5 predstavlja postavitev omar in oznake posameznih delov omare. Slika 4.5: Načrt postavitve omar Notranja razporeditev elementov v omari je natančno določena v načrtu samem (slika 4.6). Moje delo je naprej bilo izdelava samih oznak za elemente in namestitev le teh, na elemente. Same oznake elementov sem prebral iz načrtov, prav tako same sklope elementov. Za same oznake sem uporabljal dva program, ki bosta opisana kasneje. 19
20 Slika 4.6: Načrt postavitve sklopov elementov v elektro omari in njihove dimenzije Za vsako oznako mora biti določena enoumna številka, ki se ne pojavi nikjer, ki samo za tisti specifični element v načrtu. Vse elemente v elektro omari se tako označujejo. Označujejo se varovalke, dušilke, motorji, regulatorji, senzorji itd. Princip označevanja je povsod isti (prebrati števila iz načrta in le te narediti in jih nalepiti oz. pritrditi na ustrezen element). Naslednje elemente, ki so pomembni pri regulaciji in celotnem poteku in sem jih tudi zvezal so t.i. Toolinspect (slika 4.7) za nadzor orodja. Uporablja se za opozorila uporabniku oz. operaterju ob zlomu, odsotnosti, okvari svedra ipd. Sama naprava prepreči nadaljnjo izvajanje programa in tako prepreči okvare in napake ob napaki orodij (po navadi so to svedri za vrtanje). 20
21 Slika 4.7: Toolinspect element v elektro omari Merilnik frekvence oz. obratov (Monitor), prikazan na spodnji sliki 4.8, uporabljamo za prikaz frekvence, obratov ali katerokoli ponavljajočo vrednost, ki jo želimo izmeriti. Deluje tako, da sprejema pulze iz zunanjih senzorjev, signal ojači in nato preračuna v vhodno frekvenco. Slika 4.8: Merilniki frekvence z oznakami 21
22 Kot krmilnik je v naši krmilni omari uporabljen krmilnik Siemens Sinumerik (slika 4.9). Krmilnik programiramo s programskim jezikom Simatic STEP7, ki je zelo pregleden program, vendar pa je po zahtevnosti malo zahtevnejši od predhodnikov. Izbrani krmilnik, proizvajalec uvršča v višji razred zahtev, njegove prednosti pa so predvsem to, da ga lahko razširimo preko IM(razširitvenih) povezovalnih enot ali preko Profibus vmesnika, prav tako ga lahko povežemo preko MPI(Multipoint Interface) vmesnika, ki omogoča, da se lahko hkrati povezuje med večjimi procesnimi enotami. Slika 4.9: Siemensov krmilnik z Vhodno/izhodnimi digitalnimi moduli Slika 4.10: Pogled v elektro omaro z dvema Siemensova krmilnikoma 22
23 Naslednji moji projekti so bili označevanje in priključevanje t.i. konektorskega polja. Označevanje in prava priključitev samega polja je zelo pomembna zadeva. Ko pripeljejo samo napravo k kupcu, le to pripeljejo po kosih, zato po oznakah na elementih vidijo kako in kam priključiti kateri kabel. Slika 4.11: Konektorsko polje A) lokacija v elektro načrtu, B) polje spredaj, C) polje zadaj V samih konektorjih (slika 4.11 C), so žice, po katerih je signal 24V. Sami čevlji za kable se ločijo po št. Konektorjev za priklop kablov. Lahko so 6,10,..polni- Bil sem zadolžen za te kable, da jih ustrezno pripravim za vgradnjo v omare. Sami kabli so črne barve. Ker po kupčevem standardu 24V ni črnih ampak modrih, je bilo vse kable potrebno označiti z modro barvo. Tako so na kable postavili modre t.i. požirke in jih segreli. To je bilo potrebno storiti povsod v konektorskem polju. Po vgradnji v omaro je potrebno kable še označiti. Vsak kabel ima svojo oznako. Kot vidimo z zgornje slike je oznaka konektorja 11128_PL, tako dobi kabel oznako 11128_CBL (oznake preberemo iz načrta (slika 4.11 A)). Kaj je v samem čevlju konektorja in kako ter kam je le ta povezan, prav tako preberemo iz načrta ( dodano na koncu dokumenta). 23
24 Naslednji med sklopi elementov so t.i. reglerji, ki se uporabljajo za regulacijo servomotorjev (slika 4.12). Regulatorji imajo na začetku komponento za napajanje, njegova funkcija pa je da generira regulirano enosmerno napetost, ki napaja vse ostale komponente. Naslednji modul je po navadi glavna kontrolna enota. Na krmilni enoti je naložen in shranjen program, njegova naloga pa je, da kontrolira vse priključene osi, prav tako pa skrbi tudi za povezavo med njimi. Naslednji moduli so moduli, ki regulirajo posamezne motorje ('reglerji'). Moduli so med seboj povezani tudi z komunikacijo in sicer ena komunikacija je namenjena komunikaciji med reglerji, druga komunikacija je pa komunikacija z kontrolno enoto. Slika 4.12: Regulatorji motorjev 'reglerji' 24
25 Naslednji element je element, ki ga poimenujemo kar 'Lumberg' (slika 4.13). Lumbergi so mlajši bratje sponk v elektro omarah. Včasih so vse signale od motorjev, senzorjev, aktuatorjev itd, povezali v skupno omarico na stroju. V teh omaricah so bili samo sponke, sponke pa so vodile do senzorjev motorjev ipd. Od teh sponk je signal voden v elektro omare, tako da je ustvarjena zanka elektro omara senzor elektro omara. Zaradi nepreglednosti navadnih sponk in velike količine kablov do elektro omar so se odločili za uporabo lumbergov. Na lumbergove module vhode ali izhode enostavno pripeljemo signale motorjev ali aktuatorjev, te signale pa preko profibus povezave povežemo v elektro omaro, do glavnega krmilnika. Tako je od signala do krmilnika en kabel. Odvisno od lumberga so le ti lahko samo vhodni, samo izhodni ali vhodnoizhodni. Te vrste, ki je na sliki 4.13, so lahko samo vhodni ali izhodni, kar pomeni, da lahko na njega pripeljemo samo vhodne ali izhodne signale, nikakor pa ne moremo na enega pripeljati signal, ki ima vhodni in izhodni signal. Slika 4.13: 'Lumbergi' z oznakami in priključenimi senzorji 25
26 Slika 4.14: Primer priključitve senzorjev na 'Lumberga' iz načrtov Potem ko smo vse komponente namestili v omaro, smo pričeli vse komponente in naprave med seboj povezovati z žičkami. Zelo pomembna je debelina žice, saj po vsaki žici teče drugačen tok, prav tako je pomembna tudi barva žice, saj vsaka barva, predstavlja drugačno vrednost napetosti. Ko je bilo povezovanje končano sem pričel z označevanjem žic, kablov, elementov in naprav. Rumene znake za na elemente sem tiskal s tiskalnikom, na samolepilni papir, ostale oznake pa z programoma M-print in ASC Krmilna omara je s strojem povezana preko konektorskega polja, ki omogoča hiter priklop in odklop kablov. Predvsem je to uporabno kadar moramo stroj iz tega podjetja prestaviti v podjetje, ki je stroj naročilo oz. pri zamenjavi kabla, če pride do poškodbe le tega, saj vsak konektor vsebuje veliko žic. V samih konektorjih je po navadi po 22 žic plus ozemljitev. 26
27 4.1 PROGRAM M Print Program M-Print je registriran podjetju WeidMüller. Slika 4.16, predstavlja vizitko programa M-print. Slika 4.15: Vizitka programa M-Print Sam program sem uporabljal, kot sem že omenil za ustvarjanje in pisanje oznak. V program vpišemo oznake in jih s pomočjo naprave vpišemo na posebne plastične oznake. Obstaja mnogo veliko oznak, zato je potrebno izbrati ustrezen tip oznake. Ko izberemo ustrezen tip oznake, začnemo ročno vnašati oznake v program ročno. Po končanem vnosu oznak, v napravo vstavimo ustrezen tip oznake, prav tako pa tudi ustrezno količino oznak. Ko v napravo dodamo še posebni alkoholni flomaster (sam flomaster s pomočjo motorčkov vpiše oznake na mesta praznih oznak. Program tako ustvari vse oznake, nato pa je te znake potrebno nalepiti/vnesti/pritrditi na elemente v omari, senzorje, motorje itd. 27
28 Slika 4.13 tako predstavlja pogovorno okno, kjer v oknu Designation izberemo tip oznake in nato s pritiskom na tipko OK le to oznako potrdimo. Slika 4.16: Pogovorno okno z izbiro tipa oznake Sliki 4.18 in 4.17 prikazujeta plastične oznake in pa plastične oznake med pisanjem, na katerih se vidijo napisi, ki jih vpisuje stroj. Ko so oznake končane, lahko v roke vzamemo še načrt in označimo sponke stroja. Slika 4.17: Prazne plastične oznake Slika 4.18: Naprava med pisanjem oznak 28
29 Slika 4.19: Napisane oznake v programu M-print Na zgornji sliki je izrezana slika iz programa, kjer sem v programu vpisal vsa števila in oznake iz načrtov. Ko sem vpisal vsa števila in oznake sem le te izpisal. Izris in končane oznake kažeta sliki 4.17 in 4.18 na prejšnji strani. 29
30 4.2 PROGRAM ASC 2000 Professional Naslednji izmed programov za izdelovanje oznak, je program imenovan kar ASC 2000 in registriran v podjetju Murrplastik. Sam program je po strukturi in pisanju samih oznak različen od predhodno opisanega programa M-print. Slika 4.20: Vizitka programa ASG-2000 Najprej moramo v pogovornem oknu typ izbrati ustrezen tip oznake. Ker bomo označevali sponke za zaščito bodo le ti označeni z velikimi tiskanimi črkami PE. Po navadi gre za oznako še zaporedno število posameznih sponk (načrti). Če hočemo ustvariti zaporedno število določenih oznak, ki se povečujejo linearno recimo za dva, v oknu Anzahl vpišemo število dve. Programu tako damo vedeti, da se bodo oznake naših oznak povečevali linearno za število dva. Najprej bi začelo z PE0, nadaljevalo z PE2, PE4, do končne oznake. Ob želji ustvariti več enakih oznak, v okvir Faktor vpišemo želeno število, kolikokrat pač želimo ustvariti določeno oznako. Za konec nam ostane le še možnost rotacije posameznih oznak, in pa debeline in velikosti ter vrste pisave. Zgoraj opisani postopek je prikazan na naslednji sliki, slika 30
31 Slika 4.21: Opis posameznih razdelkov v glavnem programskem oknu Ob pravilnem vnosu vseh lastnosti in informacij programu, se v glavnem oknu programa pojavi naslednje okno, ki ga kaže naslednja slika. V oknu tako izberemo začetek in konec oznake, količino oznak, ponovljivost itd. V spodjem desnem delu okna imamo tudi predogled samih oznak. Slika 4.22: Glavno okno z predogledom tiskanja 31
32 S tem so programsko oznake končane, sledi le še vstavljanje praznih oznak v napravo in njihovo tiskanje oz. pisanje. Slika 4.23: Končane oznake za imena sponk Izbrani program je malo težji za razumevanje in pisanje kot predhodni, vendar kljub tem po mojih ocenah zelo dober in kvaliteten program. Njegovo razumevanje zmanjšuje meniji v nemškem jeziku, vendar sem se sam na njega hitro privadil. 32
33 5 SKLEP V času praktičnega izobraževanja, ki sem ga preživel v podjetju UNIOR, sem spoznal, videl in praktično preizkusil veliko stvari, za katere sem prej imel samo teoretično znanje. Čeprav se je moje delo, največkrat odražalo v obliki pomoči ostalim, tako pri montaži kot pri projektivi, sem od praktičnega izobraževanja poskusil izvleči največ, čeprav v tem kratkem času za poglobljeno spoznavanje ni bilo časa. Spoznal sem veliko novih naprav in elementov za katere v šoli niti slišal nisem. Zelo zanimiva se mi je zdela naprava Toolinspekt za pregledovanje in javljanje napak. Spoznal sem tudi praktičnost in veliko vrst različnih mehanskih in elektronskih senzorjev. V večini se uporabljajo senzorji z zaznavo železnih elementov oz. induktivnih senzorjev. Za končna stikala se prav tako uporabljajo posebna induktivna stikala na različne principe merjena železnega medija. Samo delo poteka zelo zanimivo, sam inženir pa mora biti seznanjen tudi z elektro standardi, posebej s standardi na področju označevanja in barve samih kablov v vodnikih. Ugotovil sem tudi, da se standardi za barve samih kablov in napetosti razlikuje od države do države v veliko primerih pa tudi od firme do firme oz. kupcev, ki podajo zahteve o samem stroju. Med prakso sem se poglobil v branje samega načrta, narisanega v Eplan-u. Naučil sem se tudi osnove z AUTO-cad tehnologijo, zaradi oznak, ki jih je potrebno narisati v takšnih orodjih. Že na začetku praktičnega izobraževanja sem opazil, da je pomembno tudi znanje tujih jezikov, še posebej nemškega in angleškega jezika. Potrebno tako razumevanje branja jezika, kot tudi govorjenje samega jezika (naročanje izdelkov iz tujine). Zahvalil bi se podjetju UNIOR, ki mi je omogočilo izvedbo praktičnega izobraževanja, prav tako bi se zahvalil mentorjem in vsem ostalim sodelavcem, ki so mi bili vedno na volja za moja vprašanja in mi pomagali pri opravljanju prakse. 33
34 6 PRILOGE 34
35 35
36 36
37 37
38 Slika 6.1: Toolinspektor iz načrta in vodi, ki peljejo na naslednje strani 38
39 Povezava ethernet 39
40 Profibus in bus povezave 40
41 INFORMACIJE O KRMILNIKU PLK S-300: 41
42 INFORMACIJE O ROBOTU KUKU 125/2 Payload: 125 kg; Max. horizontal reach:2410 Accuracy in repetition:<± 0.3 mm; Mounting position: Floor, ceiling. Arm length in mm: 1000 Slika 6.2: Tip, leto nakupa in ostale informacije o robotu 42
43 Slika 6.3: Robot kuka pred vstavljanjem oblikovanca v stroj 43
44 Slika 6.4: Krmilnik z vhodno/izhodnim modulom 44
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationDigitalno krmiljenje in daljinski nadzor stanovanja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Nejc Škoberne Digitalno krmiljenje in daljinski nadzor stanovanja Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Gregor Klančar Ljubljana, 2017 Zahvala V prvi vrsti
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
Fakulteta za Elektrotehniko,Računalništvo in Informatiko www.feri.uni-mb.si VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
More informationAndrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V TILZOR Maribor Čas opravljanja Od 25.3.2010 do 14.6.2010 Mentor v GD Tilen Zorenč Študent Miha
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management informacijskih sistemov Specialistična naloga ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationTehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More information72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje
Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo
More informationUporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,
More informationOgrodje mobilne aplikacije mfri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationZahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationKvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji
Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:
More informationVečuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Kavčič Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Matija Marolt
More informationSLOVENSKI GIMP-PORTAL
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:
More informationPoglavje 8. QCAD - 2D prostorsko načrtovanje. CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora
Poglavje 8 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora 180 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje 8.1 Teoretično ozadje Na trgu obstaja veliko
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationUPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Dejan MAVER UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationRAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios
Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationOPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ
OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
More informationČarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki
Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela
More informationJE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
More informationKako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine
Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine Različica 0.2 Prva izdaja: Januar 2004 Prva angleška izdaja: Januar 2004 Vsebina Pregled...3 O tem vodniku...3 Konvencije
More informationKrmilnik za morski akvarij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Virant Krmilnik za morski akvarij DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationRazvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationINFORMACIJE INFORMACIJE INFORMACIJE INFORMACIJE INTERNO KOMUNICIRAMO. št Interna revija Skupine SIJ Slovenska industrija jekla
Interna revija Skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2016 INFORMACIJE INFORMACIJE INFORMACIJE INFORMACIJE INTERNO KOMUNICIRAMO Gradimo informacijsko avtocesto brez zastojev Preboj v livarne Prvi
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationštudentski most: ISSN c x
študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationMIMOR - MINI MOBILNI ROBOT LASTNE GRADNJE
MIMOR - MINI MOBILNI ROBOT LASTNE GRADNJE Uvod Beseda robot zajema široko področje, pod katerim si predstavljamo, da neko delo opravlja stroj. V našem primeru je to delo premagovanje labirinta, za katerega
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Bavaria-IT, d. o. o. Pernica
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationSPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Boštjan Krajnc SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationIzgradnja podatkovnega centra
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Koncilja Izgradnja podatkovnega centra Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: viš. pred. dr. Urban Burnik Ljubljana, 2015 Zahvala
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationEduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings
Eduroam O Eduroam servisu Eduroam - educational roaming je besplatan servis za pristup Internetu. Svojim korisnicima omogućava bezbedan, brz i jednostavan pristup Internetu širom sveta, bez potrebe za
More informationPridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih
Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationSistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationIgor Koselj
ZAJEM REALNIH PROCESNIH PODATKOV KOT POMOČ ZA NATANČNEJŠE SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNE LINIJE IN S TEM POMOČ PRI PREVENTIVNEM VZDRŽEVANJU STROJEV Igor Koselj ikoselj@gmail.com Prikazana je logika
More informationGO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA
mag. Andrej Guštin 3..2..1..GO (Primer iz prakse) Povzetek: 3 celine in države, 2 vsebinski predavanji, en predavatelj. Go! Jesen leta 2017 sem obiskal in predaval na treh največjih konferencah poslovne
More informationUPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,
More informationŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA
ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA MARKO KOVAČ Ljubljana, november 2008 ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA
More informationZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.
More informationOMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)
OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA PLOČEVINKAR Tematsko področje: ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,
More informationVarni pred požarom. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje sistemov protipožarnega varovanja. Vaša varnost je naša skrb že 23 let.
66. številka, december 2014 Koncern Sintal, Litostrojska 38, 1000 Ljubljana Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102, Ljubljana Varni pred požarom Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje sistemov protipožarnega
More informationTEHNO SISTEM d.o.o. PRODUCT CATALOGUE KATALOG PROIZVODA TOPLOSKUPLJAJUĆI KABLOVSKI PRIBOR HEAT-SHRINKABLE CABLE ACCESSORIES
TOPOSKUPJAJUĆI KABOVSKI PRIBOR HEAT-SHRINKABE CABE ACCESSORIES KATAOG PROIZVODA PRODUCT CATAOGUE 8 TEHNO SISTEM d.o.o. NISKONAPONSKI TOPOSKUPJAJUĆI KABOVSKI PRIBOR TOPOSKUPJAJUĆE KABOVSKE SPOJNICE kv OW
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard
More informationAlgoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij MIHAEL SKORNŠEK & GORAZD ŠTUMBERGER 39 Povzetek
More informationRazvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc
More informationPriprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATIC STRMOLE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATIC STRMOLE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URAVNAVANJE ZALOG V OSKRBOVALNI VERIGI KEMIČNEGA PODJETJA HELIOS DOMŽALE d.
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationNa sodelavcih Skupina SIJ stoji. št Interna revija Skupine SIJ Slovenska industrija jekla
Interna revija Skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 1 2018 Na sodelavcih Skupina SIJ stoji Mag. Erika Bricelj prva ženska dobitnica Pantzeve nagrade Naša prihodnost se danes šola 2. SIJ Zimske igre
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationdecembra 2013
Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla 11-12 20. decembra 2013 strani 5 do13 POSLANICE PREDSEDNIKA UPRAVE IN DIREKTORJEV»Z OPTIMIZMOM NA POLNO V ŠE EN KROG«stran 18 VSAKA POHVALA JE DOBRODOŠLA,
More informationTrening z uporabo navidezne resničnosti
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Česnik Trening z uporabo navidezne resničnosti DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationblondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem
SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim
More informationPODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationSIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.
SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako
More informationKONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ
KONCIPIRANJE IN SNOVANJE NAPRAVE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJO SVEČ Študent: Študijski program: Smer: Damir BANFI Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor:
More informationMAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica
More informationSodelovanje človeka z robotom
Časopis koncerna Kolektor Letnik 18 Poletje 2018 ISSN 2591-2712 2 Roboti so že danes del našega življenja Industrija 4.0 dejavnik konkurenčnosti tudi v slovenskih podjetjih Sodelovanje človeka z robotom
More informationSlovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje
Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationKompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationNačrtovanje in izdelava kratkega 2D animiranega filma
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Petra Prusnik Načrtovanje in izdelava kratkega 2D animiranega filma DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009
ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko
More information