22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

Size: px
Start display at page:

Download "22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser"

Transcription

1 Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje naših mladičkov tako, kot jih bodo zapisali njihovi lastniki. 22. december 2010 Dragi bratec Jascha, ker Vem, da vneto pišeš dnevnik, ti tudi jaz pošiljam mojo današnjo dogodivščino, veš sem jo kar v redu zagodla mojemu Davorinčku! Moj»gazda«me je peljal na zelo lep sprehod okrog velikega ribnika Komarnik, kjer sva bila čisto sama, no pa nekaj vrst vodnih ptic, po katerem je ta ribnik znan. Moj Davorin me je kot običajno odpel in sem se lahkotno sprehajala, malo tekala in vohljala na okrog. Na enkrat opazim nekaj vodnih ptic kako letajo nad vodo, nekatera plavajo v ribniku in me je kar malo zamikalo, da bi se spustila za njimi. Vedela sem, da če skočim v ribnik bom mokra in bova z mojim Davorinom odšla domov, zato sem si rekla, bom še malo počakala, da prideva na drugo stran jezera, kar je še približno 30 min. hoje. (hi, hi...). In res, prispeva na drugo stran jezera, kjer zagledam račko v vodi, kako mirno plava. Na kar, jaz v dir, za mano slišim samo: Jacky, Jacky, počakaj ali po domače la, la, la... in skočim v zaledenelo jezero čof... uh, kar malo me je streslo, voda je res bila mrzla, seveda račke nisem ujela, je kar švignila v zrak in odletela... Seveda je Davorinček prišprintal do jezera in ves bled zakričal: Pridi, pridi ven..., seveda ni bilo tako lahko, jezero je zelo mrzlo, pa še polno vejevja je, da sem se kar malo zapletla, vendar zbrala moči, da sem priplavala do obrežja, kjer je stal do kolen v mrzli vodi in me potegnil ven. Bil je brez besed, le nekoliko bled, morda malo v šoku, verjetno se je kar malo ustrašil... Ampak meni je pa bilo kul, prava akcija, to moram pokazati Jaschi in ostalim sestricam, ter bratcu Joschu. Seveda je Davorin rekel: Zdaj pa takoj proti avtu in domov na toplo. Seveda Davorin ne bi bil Davorin, če ne bi takoj poklical Dragice in ji povedal kaj se je zgodilo. Ko se je na poti nazaj pogovarjal sem jaz spet nekoliko odpeketala naprej in ko je nehal s pogovorom, sem še enkrat skočila v ribnik, jupi kak je fajn... Seveda je Davorin spet naredil rekord na 100 m in kar čofnil v vodo ( do kolen ) in jaz sem priplavala do njega, na kar me je potegnil ven, ampak tokrat me je pošteno skregal, jaz pa sem se stresla in malo povaljala v travi. Tokrat me je pa pripel in morala sem v disciplino! Ko sva prišla do avta, sem švignila v prtljažnik, Davorin je nato res hitro ampak res hitro vozil proti domu. Ko sva prispela domov, je tokrat mene čakalo presenečenje, saj sem morala v kad in me je stuširal z mlačno vodo, da pa mi je še pošteno zagodel, me je začel sušiti z fenom, joj kako ne maram fena... Ampak, če pošteno razmislim se je vseeno splačalo hi, hi... Sicer pa Davorin vedno pravi, da moram biti nagajiva, da ve da me ima, (hi, hi...). Čeprav, ga zelo skrbi zame, to sem danes videla, ko mi je pomagal iz vode. Res me ima rad, ker vam povem, da voda ni bila prav nič topla hi, hi... Bom drugič izbrala boljši letni čas ha, ha... Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

2 Jacky in Davorin Sreda, Hoj, haj predagi moji! Tukaj Josch. Se že dolgo nismo nič slišali. Malo mi manjka Jaschev dnevnik. Odkar se je njegova Jelka odločila, da ne pišeta več, je kar dolgčas, jaz pa tudi nisem več glavna zvezda, ker ni več teh pisanj. Pa tudi dnevnih informacij o dogajanjih v žlahti ni več in nisem več na tekočem, kaj se kaj dogaja. Imam res občutek, kot da smo razmetani na vse konce sveta, čeprav ni dolgo časa tega, kar sem videl Jaschata, Jessi in mami Jutto. Potem sem pa tam poziral Dragici. Me je poslikala z vseh strani, kot kakšno filmsko zvezdo. Sem se natanko tako tudi držal pred fotoaparatom. Dragica pravi, da sem zelo podoben stricu Othellu, ki je menda bil filmska zvezda v Nemčiji. Je Andreji kazala njegove fotke in sta skupaj ugotavljali, da sem izrezan Othello. Manjka mi samo še filmska kariera. Sedaj samo še čakam na knjižno izdajo Jelkinega dnevnika, ki bo zagotovo svetovna uspešnica, po kateri bodo nujno morali posneti film. Potem pa nastopim jaz. Sicer pa moji dnevi ne potekajo nič kaj filmsko, čeprav Andreja večkrat pravi, da noben film ne bi mogli tako dobro posneti, kot jaz izvajam določene vragolije. Včeraj je spet prišla domov. Se nama je z Brino kar zmešalo od veselja, ko sva začutila, da je vstopila v hišo. Jaz sem skakal skoraj do stropa, da me nikakor ni mogla umiriti. Je čez teden ni kaj dosti doma, kar jaz čisto nič ne razumem. Kar zgine kot kafra, potem se pa zopet nepričakovano pojavi. Sploh mi ni jasno, zakaj. Ne zdi se mi pa, da je to

3 zaradi naju z Brino, saj imam občutek, da se strašno rada druži z nama no, razen redkih izjem, ko kakšno ušpičiva. Se mi zdi, da bi naju takrat najraje ne poznala. Danes je bila cel dan doma in smo šli na sprehod zjutraj in popoldne. Se je naredil prav krasen dan, tako da je bilo popoldne prav fajn tekati po naših poljanah. Vmes pa se zgodilo marsikaj zanimivega, no, vsaj meni se je sprva tako zdelo. Popoldne smo šli od doma na sprehod z Brino pripeta na povodec. Ta ukrep velja od takrat, ko sva z Brino preganjala enega "baterijskega" kužka, ki se je sam znašel na poti, koder smo se vračali domov. Hotel sem ga namreč samo pozdraviti in sem stekel proti njemu, pa je začel dirjati po planjavi. Sem mislil, da se želi igrati in midva z Brino v dir za njim. Nič boljšega kot to!? Sva ga tako upehala, da je revež na koncu skoraj dušo spustil in je od utrujenosti kar obležal. Pred tem sem mu pa še malo bolhe otresel s kožuščka. Je bila Andreja huda kot strela, pa sploh ne vem, zakaj. Očitno ni razumela naše igre. Sem slišal, ko je mami pripovedovala, da še sreča, da mu ni bilo nič. Jasno, da mu ni bilo nič, saj mu nisem hotel storiti nič žalega, samo revež ima malo prekratke noge, pa se prej upeha kot jaz. Kaj češ, mati narava pri njem pač ni bila tako radodarna kot pri meni in Brini. No, od takrat smo privezani dokler ne pridemo mimo hiš. In včeraj je bilo ravno tako. Pa me nič ne moti, saj imam sprehode strašno rad. No, pa pridemo do kozolca, kjer naju Andreja vedno spusti s povodca. Tudi tokrat se je to zgodilo. Sva z Brino že od daleč čutila, da se na njivi za kozolcem nekaj dogaja in sva se pognala v dir kot za stavo. Nisva se zmotila. Po njivi so brskale kure. Sva jih z Brino že enkrat preganjala od tam, pa očitno ni nič zaleglo. Sva se spustila v dir za njimi, pa smo malo zaokrožili po njivi. Prava veselica vam rečem - koliko frčanja in kriljenja!? Potem je pa pridrvela še Andreja. Nisem vedel, da je tudi njej všeč takšna igra. Pa smo v krogu tekali po njivi kure, Andreja in nato midva z Brino. Pa Andreja je nekaj krilila in vpila, češ "Beži stran." In sem mislil, da je huda na kure, ker rijejo po njivi in so za samo škodo, saj običajno vse razbrskajo (tako večkrat slišim govoriti mamo). Sem dobil še večji zagon in mi je skoraj uspelo eno kuro zagrabiti za perut in jo malo naučiti kozjih molitvic, pa se mi je "helma" izmuznila. Sem jo potem še skušal ujeti, pa mi jo je uspelo samo malo ocufati kar tako na suho. Sem jo namreč uspel zagrabiti samo za perje, ki ima sicer grozen okus, pa sem ga zato potem pljuval ven. Sedaj je na tistem mestu verjetno malo plešasta, škode pa ne more biti velike, saj je imela na sebi perja za cel povšter. Itak se je pa precej otoplilo in jo toliko perja sigurno živcira, saj ji mora biti precej vroče (jaz to že vem, ko imam tak kožuh). Ker je Andreja tako vneto kričala, so se vse kure splašile in zbežale z njive, naju z Brino pa je zapodila stran. Me je kar malo polilo, ko sem ugotovil, da je bilo njeno vpitje namenjeno nama z Brino. Očitno sem se zmotil in ji igra ni bila všeč. Naju je spet pripela na povodec, potem pa sva poslušala njene "molitvice" vse do naših njiv. Pa ji je ratalo nekako priti k sebi in smo potem nadaljevali pot čez gozdove in travnike. Pa je ob gozdu Brina našla grooomozaansko kost. Menda je bila od pujceka (enega imam jaz doma, pa je precej precej manjši, kruli pa kot taprav; mi je prav všeč z njim kruliti, ko smo v dnevni sobi pred televizorjem, saj gre Brini fajn na živce, drugi pa tudi nič ne slišijo, kaj se dogaja na televiziji, potem sem pa spet v središču pozornosti). Bila je že obrana, tam pa, kjer ne, pa že skoraj malo nagnita. Čudovito! Pa kakšne krasne vonjave je oddajala. Je Andrejo spet skoraj kap, ko je

4 zagledala prizor. Je rekla, da sva taprava pujska. Je ukazala Brini, da jo spusti. Ta je to po kratkem razmisleku sicer naredila, vendar s težkim srcem. Njej so te reči še posebej všeč (tako hudo, da mene grozno narenči, če se ji skušam takrat približati, pa raje potem ne izzivam usode), še posebej, če smrdijo, je pa tudi drekce pekce, če jih kje dobi. Pa tudi meni strašno dišijo. Samo kaj, ko Andreji ni všeč, če jih pobirava in se precej jezi na naju. Kaj češ. Sem že pogruntal, da so okusi pač različni. Kmalu za tem smo prišli na nek travnik. Brina je od daleč zagledala kužiko in je zletela v tisto smer kot sneta sekira. Se je bala, da ji uide, pa bi na vsak način pred tem rada sklenila novo znanstvo. Pa sem še jaz tekel za njo. Andreji pa takšno druženje ni všeč in naju je klicala nazaj. Se mi je zdelo, da moram vsaj malo poslušati, ker sva ga z Brino tisti dan očitno že preveč lomila. Pa sem se oziral nazaj in ustavljal, Brina pa ne. Kadar takole dirka, ne sliši nič. Jaz sem bolj ubogljiv in sem bil že večkrat pohvaljen, saj se znam ustaviti in tudi vrniti nazaj. Ona pa takrat čisto ogluši. Je čisto vseeno, če bi ušesa imela ali pa ne. Sem tudi sam že ugotovil, da tek ušesom očitno škodi, ker tudi jaz takrat velikokrat ne slišim dobro. Sva se pa z Brino ustavila, ker nisva znala čez vinograd na drugo stran, kjer je bila kužika, potem je pa še Andreja tekla v drugo smer in sva se morala zapoditi za njo, saj bi jo lahko izgubila izpred oči. Ker je nisva ubogala, sva morala biti potem do doma na povodcu. Sem jo slišal godrnjati, da je bilo vsega preveč in da naj si povodec kar sama pripiševa. Tako se je končala naša odisejada za ta dan. Sicer pa gotovo že vse veste, saj Andreja Jelki in še komu vse pove. Pravi, da je izmenjava izkušenj koristna stvar, čeprav bi jaz raje videl, da bi kakšno izkušnjo zadržala tudi zase. Kaj pa jaz vem, kako kdo to lahko razume. Sicer pa imam občutek, da ga samo jaz lomim in da ste vsi drugi tako zeloooo pridni. Še Jaschata ne spoznam več. Se je čisto spremenil. Jelki je pa zato zmanjkalo snovi za dnevnik. Zdaj pa še Dragica zdihuje, kakšen dolgčas. Saj bi jaz še lahko kaj povedal, samo kaj, ko Andreja ni za to. Pravi, da je bolje, da sem tiho vsaj dokler Dragica ne odda mojih novih sestric in bratcev novim lastnikom, da ne bo še dodatne škode (to je namreč pogruntala Jelka). Pa drugič! Lep pozdrav vsem Vaš bratec Josch

5 Josch pri petih tednih Jillikino pismo Jessiki Hoj sestrica! A ti je Dragica povedala, da me je Barbara peljala spet na morje? Verjetno ni uspela, saj mi je Barbara povedala, da je, revica, obležala in da je zdaj vse breme na Mirkovih plečih. Upam, da je že bolje in da ti lahko že malce postreže ;-). Sem pa slišala tudi, da si ti strašno pridna in zelo pomagaš najini mami pri njenem novem naraščaju! Takoj sem jih slišala, kako si ti resna in odgovorna, jaz pa tak kozliček. Če si pa ne morem pomagati, ko pa je tako luštno se ne sekirati zaradi ničesar, predvsem, če je Barbara zraven, ker potem je vedno moja edina skrb, da mi kam ne uide. Veš, jaz je še vedno ne spustim prav daleč, na morju me mora prav ona peljati lulat, ker z drugim ne grem nikoli ne veš kaj pa, če jo kaj piči in se odpelje brez mene??!!?? Na morju sem prav uživala. Takoj, ko smo se pripeljali pred hišo sem jo spoznala, skakala v zrak in šibala po stopnicah na svojo teraso. Sem se takoj spomnila, da se imam tukaj vedno prav fino. Najbolj sem se zabavala, ko smo jo mahnili na Nin. Tam je super, ker se lahko natečem na mehki mivki, čofotam po vodi, se malo povaljam (potem sem kot pujsek pravi Barbara). Tokrat pa je bilo še

6 posebej zabavno. Ugotovila sem, da kužki tudi plavajo! Jessi, a si ti to lahko predstavljaš??!! Medtem, ko sem tekla po mivki in se zabavala, smo prišli do konca rtiča.

7 Čez preliv, na drugi strani vode sem zagledala malo sivo piko na štirih tacah, kako teče, me zagleda in hop, že skoči v vodo in plava proti meni!!! Za njo je pritekla malo večja pika na dveh nogah in začela vpiti in godrnjati. Barbara mi ne dovoli napisati tistih besed, ker pravi, da se tako grdo ne govori... No, v glavnem, siva pika je vedno večja, jaz pa kot prava dama čakam na bregu kaj se bo zgodilo.

8 Poglej Jessi, takle Čistokrvni Ninski šarivec je priplaval po vodi, pa mi je takoj potegnilo : seveda, takle mali kuža lahko plava, ko pa je tako lahek in suh!! Jaz zaenkrat še ne bom poskusila, če moj trebušček tudi voda navzgor drži. Nič ne verjamem, da bom ostala na površju!

9 In je priplul na mojo obalo: Najprej sva se spoznala, potem sva dirjala, kot zmešana. Roki (tako ga je klical dvonožnik na drugem bregu) pa zna zelo dobro ignorirati klice svojega gospodarja. Mislim, da Barbara upa, da tega nisem videla J

10

11 Čez nekaj časa, ko je bil Rokijev gospodar že RES razburjen, sem morala nehati poditi prijatelja in počakati pri Barbari.

12 Ona je namreč mislila, da, če se ne bova več igrala, bo šel Roki nazaj domov. Ampak on je rajši še malo raziskoval in šele, ko smo odšli naprej, je odplaval nazaj. Po tem teku je moral še plavati! Revček!! Ostale dni smo se potepali, ni pa noben kuža več priplaval k meni na obisk. Zanimivo je bilo še, ko smo srečali ovce. Barbara ima vedno oči na pecljih in je tudi tokrat videla ovce pred mano. Smola! Sicer še vedno misli, da jo bom ubogala tudi, če jih bom videla prva, hi hi. Potem me priveže in vedno (poskusi) učiti, da jih ne smem poditi; celo, da naj jih ignoriram! Si predstavljaš Jessi! Pravi, da nisem pastirski pes in da bi naredila celo štalo! Enkrat sem namreč na eno uho ujela, da je Barbara pred leti že iskala ovce po gozdu v hribih, ker se je njena prejšnja bernska prička odločila zgnati ovce, samo ne vkup... Pa jo je dobil kmet in ji jih krepko napel, tako, da ji ni preostalo drugega, kot iskanje ovac... Ampak meni sploh ne da priložnosti! Sigurno bi mi uspelo dokazati, kako dober ovčarski pes sem! Mogoče pa jo le uspem kdaj prepričati, da mi dovoli poskusiti J. Drži se punca, pa pozdravi doma! Jilli PS: Barbara pravi, da moram pripeti še tole slikico da je kot iz razglednice. Najbrž tako misli zaradi zasneženega Velebita v ozadju ;-)

13 17. marec 2011 Pozdravljeni! Spet sem jaz - Josch. Se že dolgo nismo nič slišali. Sem mislil, da bo moje pisanje koga vzpodbudilo, pa je Andreja verjetno imela prav, ko je ugotavljala, da moje pisanje le ne more biti tako opogumljajoče glede na zapisano. Le Jillika se ni ustrašila. Je Andreja komentirala, kako je lepa. Je videla njene fotke, nato pa še v živo. Pa jasno, da je lepa, saj se piše Kaiser in povrhu je še moja sestrica. Ni mi pa jasno, kam se je potuhnil Jascha. Me je povsem pustil na cedilu, tako da izgleda, kot da sem jaz največji barabinko v naši familiji. Ko se je on pojavil s svojimi perpetijami, se je stanje malo uravnotežilo in kazalec je bil nekje na sredini, zdaj pa vztrajno kaže "smer Dolenjska". Računam na moje nove bratce in njihovo podporo, ki je še nekaj časa ne bo, ko so še tako majceni. Zato upam, da čim hitreje zrastejo.

14 Sicer pa, če živiš, se ti dogaja. Če pa hodiš na sprehode, se ti dogaja še več. Okrog mene pa ogromno perutnine. Akcije so potem pa neizbežne. Nama z Brino je všeč vse, kar leze in gre. Saj jaz vsega na opazim, zato pa imam Brino ob sebi. Zazna vsako najmanjšo priložnost, potem se ji pa senzorji (beri: ušesa) dvignejo. Andreja zdaj že po tem prepozna, da bo kažin, predvsem takrat, ko nisva na povodcu. Najprej zleti Brina, kot bi jo izstrelili iz topa, takoj za njo sem pa jaz. Ker nama ušesa v takšnih primerih ne služijo, je vsako klicanje v teh primerih odveč. Tako sva nekajkrat preganjala fazane, ki se nahajajo pod ogromnim plastičnim šotorom ob poti, kjer se sprehajamo. Potem je sicer sledila "huda ura", pa sva z Brino prestala. Sedaj Andreja budno pazi, ko gremo mimo, da nama ne bi slučajno spet na pamet padlo kaj podobnega. Nekajkrat sva se lotila tudi preganjanja ovac. Mi je strašansko všeč, ko začnejo begati in blejati, kadar se z Brino pojaviva ob pašniku, kjer se pasejo. Manj mi je pa všeč, da zaradi ograde ne moreva do njih in samo dirkava okrog. Zadnjič se je tam pojavil tudi lastnikov Capi, ki je koker španjel. Pa bi se kmalu stepla, ko je tako vztrajno capljal za mano. Slišal sem jih pa samo jaz. Capi je pa nato stekel k ovcam čez eno malo luknjo v ogradi. Takrat sem ugotovil, da biti velik ni vedno fajn. Sva pa v nedeljo imela obračun z domačim petelinom. Ko bi ga videli, kako štolc je hodil, zraven pa še kure štrapciral. Kurator veliki! Kar naprej jim je skakal na hrbet. So se mi prav zasmilile. Pa je prišel med moje tace. Zletel je iz svoje ograde na moj vrt. Predrznost petelinja. Očitno je mislil, da bo še na mojem vrtu gospodaril. To pa vendar ne gre, saj sem večkrat slišal reči Andrejo, da mora biti v hiši eden, ki komandira. Pa sem ga ujel in s taco pritisnil ob tla. Naj bo vesel, da mu nisem skočil na hrbet, kot on to dela v kurniku. Bi bil še danes ploščat kot pokrov od kolesa. Potem sem mu pa začel malo puliti ta njegov ponos (beri: perje). Sem mu ocufal že cel hrbet, ko je ven prišla Andreja in preprečila, da bi z njim do konca obračunal. Potem sem jih pa spet slišal, ker ji očitno vse to "kurniško" dogajanje ni nič jasno. Jaz že vem, ko sem ves dan zraven. Marsikaj vidim. Je pa očitno temu "purmanu" srce nekam skočilo, ker kar ni mogel priti k sebi. Ga je Andreja nesla v kurnik, pa ji je pobegnil podenj. Sem bil že v pripravljenosti, da ga izbezam ven, pa sem bil v znak hvaležnosti nato zaprt v pesjak. Je Andreji potem uspelo to "žverco" na pol mrtvo dobiti ven in jo dati v kurnik, kjer se skriva (tudi čez dan). Vse do danes se namreč še ni pojavil zunaj. Mislim, da je dobil dober poduk. Kure pa imajo sedaj mir. Se mi zdi, da bo presneto dobro premislil, preden bo koga spet tlačil in se "puril" v ogradi za kure ali celo na mojem vrtu. Mi je Andreja dovolila, da nekaj napišem. Je rekla, da bo Dragica itak že vse moje nove bratce in sestrice oddala prej, preden bo svetovna javnost izvedela za te moje nove perpetije. Sploh ne vem, zakaj bi bil to problem, saj mora biti vsem jasno, da sem samo malo reda naredil. Od te petelinje zgage do sedaj itak ni bilo nobene koristi. Če bi vsaj včasih znesel kakšno jajce, ki jih imam jaz tako rad, ne bi bilo take zamere. Takih, ki samo komandirajo in štrapcirajo druge, zraven pa nič ne delajo, je pa na tem svetu že takò preveč. Tako večkrat slišim reči Andrejo. Sicer pa se je začela šola. Je Andreja rekla, da morava tja pod nujno, ker da sem čisto razpuščen. Za Brino pa kar naprej obljublja, da bo dala njen izpit za BBH nazaj, ker se ji menda nič ne pozna, da ga je naredila. Sem slišal, da če se veliko naučiš tudi veliko pozabiš. Pri Brini je verjetno to problem.

15 Se še kaj slišimo. Pozdrav vsem. Vaš bratec Josch navihani Josch

16 Tole nam je poslal Jascha, z zamudo! Petek, Živjo! A ste me kaj pogrešali? Dragica pravi, da je dnevnik skoraj prazen, odkar midva z Jelko ne piševa več in da naj za božjo voljo nadaljujeva. Jelkina sestrična Zdravka se od srca smeje, ko bere moj dnevnik in še svoji čez osemdeset let stari mami pripoveduje po telefonu, kaj ta Jelkin Jascha vse ušpiči. Tako je hvalila oni dan mojo Jelko in najin dnevnik, da ji je»špeh«kar vidno narastel, čeprav ga nima nikjer za trohico, ta suhica moja zlata. Jacky se je ojunačila in napisala z Davorinom prispevek o svoji vodni dogodivščini, ostali pa A spite, berner kaiserji ali se vam nič ne dogaja? Eh, dajte no. Gotovo je živahno tudi pri vas, le vašim lastnikom se ne da preveč. Se kaj motim?? Ja, jaz pa vem, kaj je novega, vi pa še ne vsi dragi bralci!!!! Moja mami Jutta ima nov naraščaj, tokrat ima pa dve punčki in pet fantkov, torej sem dobil pet polbratov in dve polsester. Po spolu je ravno obrnjeno kot prvič, ko sem se skotil jaz. Pa veš kaki so, smrkeljni mali. Sem jih že videl skozi šipo, kot včasih v porodnišnicah, ko so hodili gledat radovedni sorodniki male dojenčke. Veš, da je potrebna tudi tukaj sterilnost, ko so še tako mali. Če sta jih Jelka in Milan hotela le malček pobožati, sta si tudi morala razkužiti roke. Veliki bodo, kot se mi zdi. Malo sem tu in tam obstal in gledal. Bog ve, ali sem tudi jaz pil dodatek po taki majceni flaški??? Ali sem res bil tako majhen? Saj to skoraj ne morem verjeti, da sem lahko v enem dobrem letu tako zrastel in tehtam skoraj toliko kot moja Jelka. Če bi me ona peljala na sprehod, bi jo lahko z lahkoto vrgel v jarek ob njivah. Milana pa ne morem, niti ne upam, ker tako povzdigne glas, da se moje kocine kar pokonci postavijo od strahu. Upam, da ne bom komu zbil veselja do takega malega fakina kot sem jaz s tem svojim odkritim pisanjem. Ampak kaj bi lagal, če pa je tako kot sem napisal. Jelka pravi, da vsi starši v puberteti svojih otrok dobijo kak siv las. Jaz bi imel še tako zelo rad imel nekoga poleg sebe, le da Milan pravi, da ima že mene tu in tam vrh glave, sploh ko mu kako novo ušpičim. Tako, da je vprašanje, če bom sploh kdaj dobil kakega pasjega ali mačjega prijatelja za stalno na našem dvorišču. Verjetno bodo Kora, Kiss, Kai, Kody, Kass, Khan, Kitt, pa saj imena na črko K niti ni tako enostavno izbrati. Upam, da bom z vsemi še velik prijatelj. Veš, da mi je danes Jelka spet privoščila eno kost v pravem pomenu besede. Veliko, mislim. Toda, hotela je, da jo grickam na terasi in si malo očistim zobke z njo. Jaz pa bi jo bil tako rad nesel na dvorišče in jo kajpak čimprej zakopal. Eno že imam na skrivni lokaciji, ki je moja dva do sedaj še nista uspela najti. Zato pa zdaj Jelka tak zapira vrata te terase. Pa tako lepo sem jo prosil, jokal, s tačkami praskal po vratih. Ni in ni se dala pregovoriti. Po dobri uri pa mi jo še vzela in rekla, da jo dobim spet

17 jutri. Dobro, no, moral sem se sprijazniti. Ker če bi se kaj razburjal, bi kostka gotovo pristala v kanti za smeti. Morali bi me videti, ko kateri od mojih pride iz službe. Jaz sem tako zelo vesel, da se to ne da opisati. Plešem po zadnjič tačkah, nekaj časa tulim baje kot volk, nato si pojem od veselja. In potem dirkam na teraso,da se vse trese in da se malo pocrkljam. Ko je ta vsakodnevni obred pri kraju, se popolnoma umirim in dremam na terasi ali pa v kakem kotu dvorišča. Včasih sem tako igriv, da norim z malim plišastim bernijem, ko da mi manjka kako kolesce v moji veliki buči, reče Jelka. In seveda zdaj malček bolj umirjeno čakam, da pride še Milan ( ta je ponavadi doma ob treh, včasih pa tudi prej ). Potem šele znorim. Vem, da bomo po kosilu šli na sprehod in da bomo skupaj. Tega sem najbolj vesel, sploh pa petkov, ko vem, da bomo dva dni pa sploh nerazdružljivi. Sobota, Ponavadi grem ob koncu tedna še malo na svoj dom, k mami in sestri na obisk, kot se to spodobi. Ravno sem že dopoldne dopovedoval Jelki in Milanu, da je že zadnji čas, da malo spet požulita svojo novo malo žlahto. Jaz in Jessi pa bi izkoristila proste trenutke za igro in neumorno norenje na dvorišču. Jessi mora zdaj pokorno ubogati svojo mamico in samo bolj od daleč gledati mamine otročiče. Seveda, boji za zanje, Jessi je pa tudi vendar še en velik otrok. Lep pozdravček vsem Jascha

18 Brusnice, Dober dan. Spet jaz Josch. Nič ne pišete. Prav nič ne verjamem, da se vam nič ne dogaja. Meni se je od zadnjič že toooliko vsega zgodilo, da kar ne vem kje bi začel. Sedaj, ko je Dragica oddala vse moje sestrice in bratce, mi Andreja sploh ne komplicira več. Lahko si olajšam dušo do onemoglosti, čeprav vsega pa le ni mogoče spraviti na papir, saj bi bil s pisanjem preveč zaposlen. Je pa še toliko drugih stvari, ki jih rad počnem. Sedaj pa, ko hodim še v šolo, je pa sploh mernik dogajanj poln. Nisem vam še povedal, da je tisti petelin iz moje prejšnje zgodbe žalostno preminul. Se je očitno zgodilo, da ga je udarila palica z drugim koncem, saj večkrat slišim reči Andrejo, da ima palica dva konca in da taki prej ali slej dobijo svoje. Očitno ga je palica udarila po buči, ker je z njo čudno otresal in se vrtel v krogu. Andreja je rekla, da ga je zadela kap. Nisem vedel, da se temu tudi tako reče. Sicer pa je njegovo življenje izgubilo smisel, saj kur ni mogel več tlačiti. Taki potem itak nimajo za kaj živeti in na koncu tako in tako obupajo. Pred enim tednom je nato Andreja domov prinesla novega petelina. Je bil še malo dojenca in ga te stare kokošje zgage sploh niso sprejele medse. So ga kar naprej preganjale, tako da se je revež večino časa skrival v kurniku. Ker je bilo zanj celo tam preveč nevarno, ga je mama dala posebej v nek prostor. Pa je tam sameval in počasi rastel, jaz pa sem ga občasno hodil gledat (Kuretina mi je zares strašansko všeč.). Včeraj pa ga je zopet malo spustila h kuram. Se jih je revež še vedno bal in se je še kar skrival v kurniku. Naposled se je pa le opogumil in prišel ven. Pa mu kure niso dale miru in je ušel iz ograje na moj vrt čez eno luknjo spodaj. Za njim pa še ena kura. Žurka taprava! Sem bil takoj zraven, Brina pa za mano, onadva pa kričaje v dir. Sem ujel kuro, pa je očitno od samega strahu padla okrog in je kar obležala. Sem ugotovil, da nima prevelikega smisla za štose in sem jo kar tam pustil. S truplom pa res nimaš kaj početi. Sem se zapodil še za petelinom, ki je krilil in letal po vrtu. Pa sva se lovila. Sem ga kmalu dobil med tace in mu zavil vrat. Brina mi je bila pri tem v izdatno podporo. Je res prava prijateljica. Sem slišal Andrejo večkrat reči, da je prava lisica, ker da mene vedno napelje h kakšni lumpariji, jaz, ki naj bi bil pravi trap, pa naj bi te njene trapaste zamisli vedno izvedel. Moški pač. Pa kaj si morem, ko so pa nama všeč iste stvari. No, potem sva si pa z Brino privoščila malico. Sva bila pač lačna, ker nama briketi zjutraj niso nič kaj dišali in jih nisva jedla. Pa sva to malico pojedla kar skupaj s perjem, saj bi bilo sicer premalo že za enega izmed naju. Ugotovila sva, da perje od tega dojenca niti ni trdo kot od starih kur. Sva zmlela prav vse, pustila sva le krempeljce od ene noge, in en majhen delček peruti, da bo mama vedela, kje petelin je. Lahko bi ga iskala, kar bi bila čista potrata časa. Pa je čez nekaj časa prišla pogledat, ker je hodila preverjat, kako se petelin v kurniku počuti, in je ugotovila, da ga ni nikjer. Potem je pa na vrtu zagledala ležati kuro. Se ji je kar pokadilo iz ušes od jeze. Je zakričala nad nama, pograbila metlo in tekla za nama. Kot da ne ve, da se metle strašansko bojiva! Le kaj je spet narobe!? Kure vendar nimajo kaj hoditi na moj vrt! Zato pa so ograjene. Sva bila z Brino prav užaljena in ker so bila vrata vrta odprta, sva se protestno odločila, da za zmeraj odideva od doma. Sva tekla čez sosedov vrt vse do naših njiv. Tam sva se počila na mesto, kjer običajno leživa, kadar smo na njivi. Sklenila sva, da bova odslej živela kar tam. Pa se

19 2 je čez čas od nekod pojavila mama in prav prijazno poklicala Brino. Ta je pa itak čista šema. Vedno pade na prijaznost in je v hipu zavrgla vse najine sklepe. Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem stekel za njo. Skupaj smo potem odtacali domov. Vmes sva jih pa še malce slišala. Mama je namreč ugotovila tudi, da je petelin s perjem vred v najinih želodcih. Sem jo slišal potem, ko je vsa razburjena razlagala Andreji, da sva pustila samo krempeljce od ene noge in košček peruti, ostalo pa da sva očitno požrla. Pa naj bo srečna, da sva sploh kaj pustila, ker bi sicer petelina še danes iskala po okolici. Še sreča, da je potem zvečer prišla domov Andreja, ker sva morala v šolo. Sem prav rabil malo tolažbe po vsem tem razburjenju. Se bo pa v prihodnje gotovo še kaj dogajalo. Sem slišal reči Andrejo, da gre konec tedna po novega petelina in kure Menda je pa Andreja vse dogodke razložila Jelki in Dragici, pa je Dragica rekla, da bi bilo dobro, če bi se naučil voziti voziček in da je Jascha strašanski talent za to, kar mene sploh ne čudi (Jascha ima ogromno talentov tako kot jaz, le da njegova Jelka in Milan nista vedno navdušena nad vsem, kar pokaže.). Je tudi mama že večkrat ugotavljala, da bi me kar vpregla v kakšen voz, da bi ga vozil do naših njiv, potem mi pa morda ne bi toliko neumnosti šlo po glavi. Sam pa nisem čisto prepričan, da mi bo všeč. Sicer se rad učim, vendar pa vsega tudi ni mogoče prebaviti. Tudi v šoli mi vse ne ustreza, čeprav grem tja strašno rad. Tam je namreč postalo prav zabavno. Skraja so mi šli nekateri moji sošolci na živce, predvsem neki približek nemškega ovčarja in pa novofundlanka. Sem jima že na začetku pokazal, kdo je tukaj gospodar in da z mano ni dobro češenj zobati. Sem ju takoj ob prvem srečanju narenčal, pa sta režala nazaj. Sedaj jima pa vsako uro ponavljam lekcijo. Do konca šole se bosta počasi menda že naučila, saj zato hodita v šolo. Z vztrajnostjo se vse doseže. To večkrat slišim reči Andrejo. Sicer pa v šoli ni dolgčas. Če ni prevroče in če sem razpoložen, prav pridno in rad delam, vmes je pa obilo crkljanja, kar naravnost obožujem. Ta šola mi je res pisana na kožo. Sem tudi pohvaljen, če prav naredim vajo, dobim pa tudi kakšen priboljšek. Vendar pa ne padem na vse nore ideje, ki si jih izmisli vaditeljica Boža (pri čemer ji Andreja v celoti sledi). Sta me včeraj hoteli spraviti čez neko dolgo cev, ki je bil klobasi podobna, pa se nisem dal. Me je Andreja čakala na drugi strani in mi ponujala priboljšek, pa me ni premaknila, saj bi se v tisti ozki zadevi lahko zagozdil. Sicer pa, zakaj bi lazil po tisti ozki temni stvari, če pa grem lahko zunaj po terenu okrog tega čuda. Potem je pa najprej Boža plezala v tisto čudo in mi kazala, kako se preplaziti čez. Ker ni uspela, je vanj plezala še Andreja in mi kazala priboljšek. Ko bi vedeli, kako sta bili smešni?! Za razpočit se. Pa ko bi mi za vabo kazali vsaj kakšno perjad, še ne rečem, bi morda razmislil. Tako se pa res ni splačalo tvegati. Naposled sta odnehali. Sem slišal reči Božo, da bomo poskusili naslednjič. Ne vem, če bo iz te moke kaj kruha. So pred tem želele tudi, da skočim na klop in se tam usedem, pa me nista mogli zvabiti. Potem je pa Andreja skakala gor in dol, češ da bom videl, kaj moram storiti. Smešno za umret!? Ko bi videla, kako izgleda, ne vem, če bi še kdaj to ponovila. Za nameček se je potem pa še prav čudno oglašala. Smo na koncu namreč sedeli v krogu in Andreja je začela lajati in mi govoriti»glas«. Je nisem čisto nič razumel. Sem grbančil čelo in napenjal ušesa pa ni šlo. Je govorila neki čudni pasji swahili. Gledal sem jo debelo in razmišljal, če ni morda zamenjala vlogo z mano od navdušenja nad šolo, pa se sedaj pretvarja, da sem jaz. Še dobro, da se je šola potem končala in smo šli domov, ker bi sicer lahko doživel še kaj čudnega, pa ne vem, če bi prenesel, saj je bilo za ta dan že tako vsega preveč.

20 3 Čas je, da se po dolgem času spet kaj vidimo. Dragica menda navija za maj, ko se vrnete s Cresa. Si pa takrat še kaj povemo. Ampak pisal namesto vas pa ne bom. Imam dela dovolj že s svojimi pripetljaji. Pozdrav vsem. Vaš bratec Josch Josch že njegov pogled je navihan

21 Vodice, Ej, druščina! Konec dopusta, a ne? Moram priznati, da sem jaz zadnje dni že kar malo čakala svojo dnevno sobo. Saj veste povsod je lepo, doma se pa vseeno najlepše spi ;-). Ampak vi ste pa bili frajerji! V kakšni veliki Berner Kaiser druščini ste se kazali naokrog! To so vas občudovali! Samo še Josch je manjkal potem bi imeli zagotovljene tudi pernate večerje J. Jaz sem se imela spet super. Tokrat sicer nisem imela nobenega mokrega obiska, tudi ovce so se skrivale, so pa kače prilezle iz svojih lukenj. Ampak jih nisem smela loviti se vam mogoče sanja zakaj mi tega ne pustijo??? Takoj na začetku se moram pohvaliti. Tole kar vidite spodaj je MOJA večerja!!! Tak govej zrezek so mi spekli na žaru pa tudi kost je imel. Na začetku nisem vedela kaj naj z njo... Še dobro, da Barbara ne je mesa, ker mogoče bi mi drugače hotela pokazati, kaj se s kostjo dela, ko je ravno pred dopustom prebrala tudi ona, da Andreja kaže Joschu kako se pleza skozi tunelček J.

22 Potem so me hoteli spraviti na čolniček takšen majhen, gumijast. Ampak jaz tem plavajočim zadevam ne zaupam preveč imam raje trdna tla pod nogami! Mi pa ni preostalo drugega, kot da sem šla kakšen dan kasneje vseeno na čoln samo malo večji. Smo šli v Skradin in od tam z ladjico na slapove Krke. Še na kopnem mi je Barbara razložila, da se je morala pogajati in obljubljati, da sem strašno priden kužek, ki ne bo nikogar pojedel in da mi po tem njenem pogajanju ne bi slučajno padlo na pamet, da ne bi hotela na čoln. In sem šla... Kaj pa mi, meni, ubogemu kužku, preostane drugega? Takole pridna sem bila (saj priznam, da me je bilo malo strah): Na slapovih sem morala malo pozirati, kar mi ni preveč všeč, zato tudi slikic ni veliko... Ne razumem, zakaj moram biti na slikici tudi jaz naj slikajo samo vodo, če jim je že tako všeč! Meni je všeč samo tista voda, ki je tako blizu in tako nizka, da lahko fino čofotam po njej.

23

24 Ta dan sem se kar načofotala... Sem izkoristila kadarkoli sem le lahko in iz tistih lesenih mostičkov in potk skočila v vodo. Super! Sem že vedela, da se moram čimbolj namočiti, ker so me naslednji dan peljali stran od vode na Velebit. Pa sem morala spet pozirati... Zdaj imam pa dovolj! Grem ven iz kadra, pa naj slika kar hoče brez mene!

25 Smo malo počivali, ampak ti moji dvonožniki morajo vedno kaj po svoje. Kam je splezal?

26 Hhhhmmm, a bi šla lahko še jaz?

27 Ne, ne, bom rajši luknje pregledala, če se kdo skriva tam...

28 Takole se je pri nas dogajalo. In ker se je dopust začel tako obetavno (glej prvo slikico), se je moral tudi končati tako, predvsem, ker zdaj že vem, kaj se počne s kostjo! In takole se je končal:

29

30 Pridni bodite, lumpki! Jillika Sreda, Super Jillika!!!! Mi drugi smo pa lenuhi, da jim ni para. Ja, na morje bi hodili, da bi kdo kaj pisal, jok brate, odpade, to pa ne. Jaz sem komaj malo prišel k sebi od teh napornih dopustniških dni. Pa kdaj bi tudi pisal. Ko sem sam doma, čaronalnik ni odprt, ko pride Jelka, pa skozi nekaj dela, pa nama spet ne rata, Vidim, da si se imela res lepo. Tudi mi, in prav tako kot ti, smo zadnji dan že komaaaaj čakali, da pridemo na svoj prostorček doma. Doma je le doma, kot si rekla. Ni štrikcev za okrog vratu in svobodno skačemo po svoji volji. To sem najbolj pogrešal, še tja, kamor cesar gre peš, nisem mogel brez te vrvi. Pa kam bi jim tudi ušel. Ampak smo bili v tujini in se ni za hecat, so se pogovarjali naši lastniki. Mogoče bomo septembra šli še za kake tri dni pogledat, če so vsi kelnerji na svojih mestih. Lepooo bodi in upam, da se hitro spet kaj vidimo. pa pa tvoj bratec J a s c h a

31 Oj Jascha! Saj vidiš, da sem tudi jaz potrebovala dva dni počivanja, da sem uspela spisati pozdravčke za dnevnik tako, da imata tudi vidva z Jelko še čas J Je pa tudi res, da je že Dragica vse lepo napisala, kako ste uživali na morju ampak sigurno si kaj ušpičil po svoje kar niso napisali, a ne? Se tebi tudi zdi, da smo se že malo zresnili in ga ne biksamo več tako, kot včasih? No ja, Josch ga še vedno pihne svoji Andreji ;-) Uživajte vsi skupaj, pa če ne prej, se vidimo junija, veliki bratec! Jillika PS: ko se vidiva, ti pokažem, kako lahko prižgeš čurunalnik tudi takrat, ko Jelke ni doma ;-) Pštttt, Jilika, tiše, da za čaronalnik ne sliši moja Jelka. Zdaj na vrtu seje beluše ali neke špargle, da bomo zdravo jedli čez tri leta. Ja, resno, sem se prej tako smejal, ko je Milanu glasno brala navodila. Letos poseješ, drugo leto presadiš in razsadiš, ješ lahko šele komaj nahpotem naslednje leto. Ojla, bože mili, takrat nas mogoče že ne bo več. Ali pač, mi smo korenine, bomo pa aloo do tačas pili. Tudi to znamo narediti pri naši hiši. Josh je pa itak slikica zase. Navidez tako prideeeeeen in skuliran dečko, pa zmisli si jo foro tudi v trenutku, Prav ima, jaz sem že itak preveč resen fant. Mi smo ja še mladi, komaj 17 mesečni frkolini.

32 Komaj čakam, da se vidimo. Zagotovo bova kako po tihem rekla. Diiiijoooooooo J a s c h a Ja, saj, še ni minilo dobro uro. Takoj ko začnemo govoriti in pisati mi Berner KAISERJI o svojih doživetjih, se meni posveti kaj novega. Jelka in Milan sta bila na vrtu in pripravljala gredo za setev špargeljnov. Ker nisem smel biti poleg in hoditi po gredah, sem si hitro našel nekaj bolj zabavnega. Tam, kjer ponavadi parkiramo avte, sem nekaj gledal skozi ciprese in se nenadoma spomnil, da sem v zagrajenem kotu jaz pred nekaj časa zakopal svojo kost. Našel sem pravo skrivališče, saj je Milan še do danes ni našel. Pa je pregledal vse po celem dvorišču, jaz sem se pa potiho smejal. Pa kje sem si te mislil za ta kot, bi rekel, kot je v njegovi navadi, če kaj ni po njegovih predvidevanjih. Ko sem potihoma pogledoval na vrt, da me ne bi slučajno moja dva videla, in se mi je pogled spet usmeril v tole gredo, me je nenadoma spreletelo. Nekdo je šaril po delu, kjer sem skril kost. Madonca, kaj že tako dolgo nisem bil v tem kotu? Ja, do jutri ne bom zdržal, ne da bi pogledal; poleg tega dopoldne sem na tole stran ne morem, ker je tale kot ograjen z dvoriščne strani. S parkirne strani pa so samo ciprese in seveda, jaz pametna buča, sem ugotovil, da se na ta način da priti tja. No, in moj Milan je čisto malo nazaj tam blizu moje kosti ( le da ni ugotovil ) posadil gomolje, iz katerih bi naj zrastle lepe rdeče dalije. Te so moji Jelki strašansko všeč,

33 ker imajo take lepe male in nežne cvetove, primerne za malo vazico. In eden cvet je naenkrat čisto dovolj. Čisto po tiho in frajersko sem skozi ciprese zlezel noter v ta moj kot. Dio porko, Milan je nekam slabo posadil tiste gomolje. Moram jaz to malo popravit in pogledat, koliko je moja kost oddaljena in če je kaj poškodovana. Čisto rahlo sem s tačkami začel metati zemljo ven, gomolje sem dal na vrh, listek od dalij pa noter v jamo. Zakopal sem nazaj. Nič kaj dosti se ni videlo, kot bi mogoče mimo hodil kak krt. Jelka je šla gledat, če so kje na travi kaki moji kakci in za malo je manjkalo, da bi me dobila poleg. Tako, da kosti sploh nisem utegnil najti. Hitro sem smuknil nazaj med ciprese in ven ter se naredil, kot da dremam na tlakovcih poleg avta. Ampak njeno oko je hitro videlo spremembo in kar nenadoma se ji je nekaj zasvitalo.»milan, ej, Milan!!! Kaj nisi ti posadil dalij v ta kot? Ja, sem, valjda da sem. Ja, če so pa gomolji tu na vrhu zemlje. Pa kje le, saj sem jih dal noter v zemljo, listek s sliko pa sem zatlačil na vrhu. Da boš ja videla, kje bi morale zrasti. Jaz ne vidim nobenega listka, zakličem nazaj. Saj že grem. No, in pride. Gleda in gleda, pa mu ni bilo čisto nič več jasno. Ja, pa kaj pri vragu je te zdaj to? Misliš, da je bil krt ali kak muc? Pojma nimam, je rekla Jelka.» Pa da ju vidiš, me je kar vleklo skupaj od tihega smeha. Malo sem se prenaglil in začel lajati, da bi Milana opozoril, naj za božjo voljo ne hodi preblizu moje kosti. Končno jima je kliknilo, najprej sta se nemo spogledala in nato kot iz topa:»jaschek!!!!!»

34

35 Sreda, Pozdravljeni. Zopet sem jaz Josch. Sem slišal, da ste se vrnili s Cresa, kjer ste se menda imeli strašno fajn. Vas je bilo tam za cel klub. Če bi prišla še midva z Brino, se mi zdi, da bi bila pa že gužva. Zato je kar prav, da sva bila doma. Poleg tega na Cresu nimajo kuretine Je bilo doma prav luštno. Se vam že prejšnjič povedal, da bo Andreja šla po novega petelina in kure pa sva šla z Brino takrat z njo k rejcu perutnine. Je bil navdušen, ko naju je zagledal. Mi je bil prav všeč. Ko mu je Andreja namreč razložila, da sva enega petelina, ki ga je dobila pri njem, zmazala, je pokazal veliko mero razumevanja, ker menda nam kužkom kaj takega pritiče. Je potem prinesel dve kuri in petelina. Sem bil čisto vzhičen, ko sem jih zagledal, in takoj v pripravljenosti, da bom popazil nanje, saj sem mislil, da jih bo Andreja dala zadaj na sedeže, vendar so pristali kar v prtljažniku. Pa se je zgodilo, kot z mladim preminulim petelinom (tistim, ki je končal v mojem in Brininem želodcu), da so se novi stanovalci kurnika skrivali kar notri, saj so te stare»kuretine«izvajale teror nad njimi. So se kar s kljuni spravljale nanje, potem si pa niso upali ven. Jaz sem pa hodil v kontrolo in vztrajno čakal. Kaj je lepšega videti, kot množico kuretine! Pa so se novinci občasno opogumili in se prikazali na plano. Potem so bili pa spet prepiri in vreščanje. Sem bil takoj zraven, ves nasršen in v pozi»pòzor«za vsak primer, če bo treba posredovati. Jaz bi hitro red naredil, samo kaj, ko je bila vmes ograja. Pa sem hodil naokrog in tuhtal, kaj bi se dalo narediti. Pa kdor čaka, dočaka. Se je čez par dni zgodilo, da so eno mlado kuro stare kure stisnile zunaj v kot ograde. Revica uboga ni upala nikamor, le tiščala se je ob mrežo. In sem takoj stopil v akcijo. Sem jamo skopal ob strani ograje, pa opeke sem odvalil stran, samo kaj, ko sem to storil na napačni strani. Pa sem se lotil dela še na drugi strani in malce prekopal tam, kjer se je v kot tiščala kura, vendar tudi tokrat akcija ni uspela. Nisem mogel do nje in je odrešiti muk, saj je bila izkopana luknja premajhna in malce predaleč. Pa sem jo hodil gledat pod kozolec. Tam so namreč vrata za vstop v ogrado za kure. Pod vrati je pa ogromen tram, ki služi za prag. Pa sem se lotil še tega. Počasi mi je uspelo, da sem ga odvalil. Vmes sem se pa hodil kazat Andreji, ki je pred garažo prala avto. Naju je z Brino ogovarjala in hvalila, kako da sva pridna. Po odstranitvi trama je bila luknja dovolj velika, da sem s taco loputnil po kuri. Je bila od strahu čisto trda. Mi jo je nekako uspelo potegniti ven in jo zagrabiti z zobmi za golšo. Očitno je bilo to zanjo preveč, saj je v tistem trenutku preminula. Sem jo zagrabil in nesel po vrtu pokazat Andreji. Bil sem prav ponosen na svoj plen. Ker sem hotel, da Andreja vidi, ga z Brino nisva pojedla kot petelina, čeprav je bil že skoraj čas večerje. Ampak Andreja ni nič opazila, je pa zato opazila mama. Slučajno je prišla na vrt in poleg mene zagledala ležati kuro. Se ji je začelo bliskati izpod oči in je planila proti meni. Sem takoj ugotovil, da to že ne bo dobro zame in sem jo naglo ucvrl na drugi konec vrta. Je potem poklicala Andrejo in jo kregala, kako je lahko dopustila, da sem se zopet lotil perjadi. Pa ji je pojasnjevala, da ni ničesar slišala ne videla. Sem jih potem slišal od obeh. Mama me je v besu žugala, češ kaj sem naredil. Rekla je, da me bodo kar oddali drugam, saj sem za samo škodo. Je potem pograbila metlo in mi žugala še z njo. Sem se previdno zadrževal v varnostni razdalji od nje, le Andreji sem se parkrat skušal približati, saj sem nujno rabil malo tolažbe, pa je metla ušla iz maminih rok in že je poletala po luftu za mano, jaz pa sem tekel, kar so me noge nesle. Nisem vedel, da metla lahko tudi leti. Tisti dan sem potem

36 2 samo v velikih krogih hodil okrog mame, saj jo jeza zlepa ni popustila in ni bilo varno, da bi se ji preveč približal. Mi je obljubljala, da mi drugič batina ne uide. Andreja me je branila, češ da si ne morem pomagati in da je pač treba kure zavarovati tako, da ne bom mogel do njih. Sva pa bila z Brino potem vseeno kaznovana, saj sva takoj po večerji morala spat brez crkljanja. Mama in Andreja pa sta na»nevarnih«mestih okrog ograde za kure zavalile težke kamne, da ne bi spet kopal lukenj, tram pri vratih pa je mama zagozdila z eno veliko zagozdo, da dobro tesni. Pri tem sta se vedno znova čudili, kako sem se mogel lotiti tako domišljenega projekta in le kako mi je uspelo čez tisto luknjo priti do kure. Pa saj imam cel dan čas, da razmišljam in si kaj pametnega izmislim! Sedaj pa kar naprej poslušam mamo, češ»čibe moraš pustiti na miru, ker jajca nesejo!«, potem pa ob vsakem vreščanju kur preverja, ali nisem morda spet v akciji. Sicer pa ne vem, zakaj se mama tako sekira za te kure, saj jih je kot uši na fižolu. Pri nas jih vidiš vsepovsod, tudi na drevju. Zadnjič, ko smo bili na sprehodu, je namreč ena zletela z brega njive blizu gozda v krošnje dreves. Sva bila z Brino čisto razočarana, ker nisva mogla do nje (nisem vedel, da obstajajo tudi leteče kure). Sem slišal Andrejo reči, da je bil fazan. Sicer pa še kar naprej hodim v šolo. Grem prav rad, Brini pa ni čisto prav, ker mora ostati doma. Andreja pravi, da mora nekdo čuvati hišo, vendar Brina to čisto nič ne razume. Vsakič znova se skuša prebiti do avta in cvili, ko pa pridem domov, čisto ponori od veselja, jaz sem je pa tudi precej vesel. V šoli nas vaditeljica Boža kar precej martra in na koncu sem največkrat tako utrujen, da se med vajo kar na tla počim. Takrat ne pomaga noben priboljšek. No, morda, če bi poskusili s kuretino Je pa Boža zelo razumevajoča, saj takrat vedno ugotovi, da je zadosti, potem grem pa lahko domov. Sta me z Andrejo še poskušali dobiti skozi tisto klobaso, pa sta potem ugotovili, da iz tega ne bo nič, saj se ji tudi približati nisem hotel, pač pa sem okrog nje delal velike kroge. Sem točno vedel, kaj spet hočeta od mene, pa mi tisti ror ni prav nič dišal. Sem pa ugotovil, da je šola sicer res koristna stvar. Rezultati se že poznajo. Novofundlanka in nemški ovčar skoraj ne režita več, ko ju narenčim. Vztrajnost se res izplača. Sicer pa bo šola trajala še nekaj časa, tako da bomo imeli možnost lekcijo še nekaj časa ponavljati Sedaj, ko ste nazaj s Cresa, se pa menda kmalu vidimo. Do takrat pa z lepimi pozdravi vsem. Vaš Josch Josch

37 sem kot vzrediteljica prejela naslednjo reklamacijo Mateje - lastnice našega Kaia: Zdravo, rada bi vložila reklamacijo za našega Kaia; to sploh ni kuža, ampak muca, mislim, kaj takega ; ko pridemo domov, si moramo vzeti vsaj 15 minut za cartanje, ker če ne dobi dovolj, pride za tabo in te s tačko mahne po nogi in tako jasno pove, da bi še Ful je zlat, na sliki je tudi vidno razdejanje, ki ga pušča za sabo Lp, Mateja

38 Torek, Dober dan! Spet jaz Josch. Je zopet nastopila suša, pa sem se odločil, da bom še kaj napisal, čeprav časa nimam ravno na pretek. Morda se bo potem pa tudi od vas spet vsulo, tako kot zadnjič, ko Dragica sploh ni mogla dohajati vsega in sproti dajati na internet. Še prebrati se vsega sproti ni dalo. Saj vem, da je čas problem. To lahko presodim že po sebi, saj z Andrejo kar naprej nekam letamo pa v šolo in nato vmes k Dragici na vaje, pa na naše njive, kjer je kar naprej delo... Ta šola pa nas verjetno vse že prav dodobra okupira, sedaj pa tudi že utruja, saj se bližajo izpiti. Tudi včeraj sem bil tam. Najbolj mi je všeč začetek šole in prihajanje mojih sošolcev na igrišče. Ko jih zagledam, sem strašansko neučakan od veselja, da jih zopet pozdravim. Po navadi»zaštartam«kot za stavo. Samo Andreja pri tem ni preveč navdušena, saj se ji zdi, da ji bom vsak čas roko odtrgal. Včeraj sem ji menda skoraj dlan odrl, ko sem zletel h kužkom, ker me je hotela zadržati. Je bila strašansko huda in me je kregala, za nameček sem moral pa še sedeti pri njej. Me potem do kužkov ni niti spustila. Pravi, da sem pravi buldožer. Zdaj bi me že lahko poznala, saj tudi doma ne morem skriti veselja in čisto ponorim, kadar ona pride domov pa skačem kot nor, cartanja in igranja mi pa itak nikoli ni dovolj. Takšen pač sem. Zato me pa imajo v šoli vsi tako radi od kužkov do njihovih lastnikov. Sem slišal reči Milko, eno od lastnic, da me ima njena Ajša strašansko rada. Celo novofundlandka se je čisto umirila in se z mano strašno rada igra, pa še Neli (»baterijska«kuža), ki na začetku ni prenesla nikogar, pride s smrčkom čisto zraven. Le tisti približek nemškega ovčarja mi ni všeč, pa na njega skoraj vedno režim. Se je pa strašansko poboljšal, saj nazaj ne reži več, pač pa cvili, ker bi se rad z mano igral. Pa naj kdo še reče, da šola ni koristna stvar. Sicer pa sta mi v šoli všeč predvsem druženje in igra, delanje po komandah pa me ne zabava preveč. Ko mi je Andreja včeraj ukazala, da moram sedeti poleg nje, in mi ni pustila druženja z drugimi, ker sem jo razjezil, sem kar stal. Ker je vztrajala, sem na koncu popustil, pa takoj nato spet vstal. Potem je želela, da se uležem. Sem kar sedel, saj mi ni bilo do ležanja. Potem me je pa prijela za prednje tace in potegnila dol (to je storila že enkrat prej, ko smo vadili v dežju, pa bi moral narediti prostor in ni in ni šlo, saj so bila tla mokra; potem sem pa rito molel v zrak, s prednjimi tacami sem bil pa pri tleh). Pa sem se spet usedel, saj v ležečem položaju nisem mogel nadzorovati vsega dogajanja, poleg tega mi pa komandiranje ni prav nič dišalo. Potem je pa spet vztrajala. Pa sva se ulegala in ustajala. To Andreji v šoli večkrat počnem, ker ji hočem dopovedati, da vsem norostim le ne morem slediti, sploh pa ne v tej vročini. Bi ji privoščil takšen pelc mantel, kot ga imam jaz, pa bi videla, koliko bi ji bilo do skakanja gor in dol po tej vročini! Poleg tega ne maram, da mi določenih stvari ne dovoli. Zadnjič sem gledal kar mimo nje in po krošnjah dreves, ko mi je ukazovala, saj mi njena ostrina v glasu ni bila čisto nič všeč. Tudi čohanja ni več toliko, kot ga je bilo na začetku, ker se približuje izpit in tam pred sodnikom tega menda ne bom smel početi. Jaz pa mislim, da bi moral izpit vsakdo delati iz tega, za kar je ustvarjen. Meni sta igra in čohanje pisana na kožo. Še Boža vsako uro posebej pove, da sem kot plišasta igračka, druga gospa pa je rekla, da tako crkljivega kužata, kot sem jaz, še ni videla. Vse je enkrat prvič.

39 2 Tako sem ugotovil, da to korakanje ni preveč zame, saj nisem kot tisti približek nemškega ovčarja, za katerega Boža pravi, da je delovni pes, zato očitno le v tem najde smisel svojega življenja, jaz imam pa tisoč drugih idej. Saj ne rečem, da ne bi vmes kdaj pa kdaj še kaj naredil, predvsem zato, da osrečim Andrejo, potem pa še sebe, ko sem tako zelo pohvaljen, če prav naredim. Včeraj smo tako začeli z vajo, ki naj bi jo delali na izpitu. Sem bil prvi na vrsti in sem moral z Andrejo na poligon, ker je Boža ugotovila, da sem že dovolj časa ležal. Boža lahko govori, ko lahko svoj kožuh sleče, meni pa je ob vsakem gibu vroče za umret. Z Andrejo sva šla na začetno točko vaje. Sem se usedel in nato sva šla naprej. Potem sem pa moral vmes delati kup nesmislov. Kdo bi razumel vse te zahteve enkrat je»sedi«, pa drugič»prostor«, potem pa»poleg«, pa spet»sedi«, pa levo in desno in tako naprej. Mi ta cirkus ni čisto nič jasen. Običajno sem ga hitro sit, sploh v sončnem vremenu, in vmes parkrat odrajžam do Andrejinega ruzaka, ker ji hočem povedati, da je čas za domov. Samo vedno nisem uslišan. Potem pa včasih delam kar malo po svoje. Tako je bilo tudi včeraj. Namesto»sedi«sem se med drugim vrgel kar na tla in prevalil na hrbet ter molil tace v luft, pa se je Andreja delala, kot da tega ne vidi. Je vztrajala, da greva naprej, meni se je pa tako čohalo. Me je nato potegnila, pa se nisem pustil in sem vlekel nazaj, vendar sem na koncu moral popustiti. Pa sva spet malce hodila in sem se moral na ukaz usesti. Potem se mi pa ni dalo več iti naprej in sem se spet vkopal z vsemi štirimi v tla kot mula. Vendar je Andreja vztrajala, pa sem moral odcapljati za njo. Tisto»mulo«sem potem še enkrat ali dvakrat ponovil, pa ni nič pomagalo. Na koncu je bil pa še odpoklic iz ležečega položaja. Me je Andreja klicala, pa sem jo mrtvohladno gledal in se nisem premaknil niti za milimeter, saj je bilo to pa že preveč. Sonce je žgalo kot za stavo in je bilo nazarensko vroče, jaz pa utrujen kot le kaj. Je Andreja stekla nazaj in se skoraj zvrnila v grmovje, ker se je raven travnati teren za njo končal. Z malo Božine vzpodbude sem začel teči proti njej, da sem preprečil katastrofo. Saj ne, da ne bi vedel, kaj hoče od mene, ampak od takšne poplave komand moraš biti (če hočeš ali nočeš) na koncu čisto hin. Menda ste vsi drugi pridni za umret in v piko delate vaje v šoli, da o vožnji vozička ne govorim. Sem zadnjič vse videl Vsi ste bili krasni z Jaschatom na čelu. On pa je poleg mame Jutte itak najboljši v vsem, saj je prvi Kaiser. Seveda, Jascha ima tudi svojega Milana. Menda se Jessi v šoli teče kar skrit, ko Milan tam Jaschatu kaj ukaže. Andreja pravi, da bi bilo tudi pri meni drugače, če bi prišel v roke Milanu vsaj za en teden. Tako ambiciozen pa spet nisem, saj mi sicer čisto dobro gre. Je že Boža ugotovila, da sem krasen kuža, doma pa Andrejo tudi precej ubogam. Če pa kdaj malce razmišljam s svojo glavo, pa ne more biti nič narobe, saj Andreja večkrat reče, da ni slabšega, kot če imaš opravka s kom, ki je ovca. Njej je namreč zelo všeč, če kdo razmišlja z zdravo pametjo, zato mislim, da ji je všeč tudi moja»trma«, le da tega ne pokaže. Morda se spet kmalu vidimo, saj Dragica pravi, da bi morali še vaditi v vožnji z vozički. Me je zadnjič pohvalila, ker sem menda za prvič vožnjo dobro opravil. Saj sem vmes tudi protestiral in se vrgel na tla, ker mi je bilo strašansko vroče, ko smo pa tacali po soncu proti njivam, ampak Dragica tega ni videla. Nazaj sem šel pa rad, ker domov grem vedno rad (tudi iz šole) in sem naredil strašno dober vtis na vse. Je Andreja potem Dragici razložila moje metanje na tla, pa sem naletel na veliko mero razumevanja. Še dobro, da Dragica vedno vse tako zelo razume.

40 3 Upam torej, da se res kmalu spet vidimo, saj se z vami nadvse rad družim. Pa me prav nič ne moti, če moram potem tudi kaj narediti za to. Pozdrav vsem. Vaš Josch Josch na vajah vleke vozička

41 Zdravo Josch, odlično si spet napisal in dobro ti gre naloga od rok. Naloga, da si glavni pisec v DNEVNIKU v drugem letu naše starosti, mislim. Bomo videli, kdo bo naslednji. Najverjetneje bomo določili kar Jiliiko ali Jessiko, njima tudi dobro sede kuli v roko. Ali pa se bo bolj na široko odprla pisalna čakra še Jolly in midva bova lahko samo podporna člana v tretjem letu. Jaoo, da bi ti vedel, kako meni gre na pajtl ta šola. Ravno tako kot tebi, tudi meni ni jasno, kaj pri vragu še iščemo tam. Saj smo ja že vse znanje tega sveta obdelali s to našo tršico Dunjo. Zadnje čase ni kaj zeloooooo navdušena nad nami, najbrž smo res popustili. Skrbi jo menda, kako bo na izpitu. Ko bom končal 25.junija šolanje - če bom končal seveda - bom priredil veselico. Naj se ve, da je faks končan in da sem za diplomo moral krepko pljuniti v tace. Upam, da se čimprej spet vidimo na vaji vožnje z vozički, to je še edino neka znosna disciplina. Pa če bomo po TV, se bojo naši spet lahko malo bahali, kako da smo dobri. Pa imeli bomo še en krasen izlet v Ljubljano. Samo ne vem, kako bo to kaj tam. Se mi zdi, da bo veliko kužatov in bo Milan imel spet težave z mojim obnašanjem. Če pa se pojavlja toliko frajerjev in jaz jih ne morem gledat. Kaj le toliko hodijo okrog najinih žensk, a nisva že midva zadosti? Še midva se preveč lepo ne gledava, pa sva bratca. Pa tako lepo bi se lahko zmenila, saj lahko ti dirkaš en čas za eno, pol pa menjava, pa bom naganjal jaz tisto, ti pa si izberi drugo. Seveda, že pri Kaiserjevih sva samo dva in toliko lepih deklet okrog naju. Je zelo pomembno, ali bom jaz prvi in bolj všečen ali pa bom kar tvoj privesek. Ampak ne, midva hočeva isti čas eno. Točno tisto, katero si si zamislil ti, hočem ta trenutek tudi jaz. Pa sva si takoj v laseh. Če ne bom imel svojih otrok, pa kaj bi tudi z njimi, bom prosil svojega doktorja naj mi naredi tisti mali rez. Pa me tole nagonsko sranje ne bo več tako zelo mučilo, pa veliko manj bom globoko dihal in se utrujal z nasprotnim spolom. Še tebe bom veliko bolj potrpežljivo prenašal in mi ne boš več šel tako zelo na živce. Če si ti zainteresiran za svoje otroke, tudi prav. Bom pa imel tvoje rad. Lepo se imej in čimprej pridi na vaje, da spet kako rečeva. J a s c h a Jascha na vajah

42 Dragi moji prijateljčki Moram vam povedat zgodbico, da ne boste še ostali tako nasedli kot sem jaz. Čeprav, ko se takole videvamo vidim, da smo že ali bomo v kratkem kar vsi na istem pristali. Večinoma smo vsi dobili neke dodatke za našimi repki. Se sprašujete, zakaj nič ne napišem? Saj nimam časa! No tole o pomanjkanju časa je mogoče malo iz trte zvito, sem glede pisanja en velika lenoba, ljubkovalno mi rečejo tudi»lenka«. Drži pa kot pribito, da moram non-stop paziti na moja dva, ker ga zadnje čase kar naprej nekaj palčkata. Ko smo skupaj, se jima po glavi podijo same neumnosti. Vsekakor že veste, dragi moji kosmati sotrpini, da se te ideje, v družbi naših pasjeljubcev potem samo še nadgradijo in postanejo realizirane. Še dobro da hodita v službo, si lahko vsaj takrat malo oddahnem od njunih idej. Jih lahko kar naštejem nekaj: Tečaj šolanja,izleti, morje, tečaj, izpiti, vozeki, trening vožnje vozeka, pa spet vozeki, snemanje?!? Sploh ne dohajam vsega. Vozek? Jaz sem to reč, čisto preprosto takoj, ko sem jo videla, poimenovala»stvor«. Vidim, da se nekaj dogaja. Spet se nekaj velikega pripravlja, non-stop potekajo dogovori po telefonih, potem pa se začnejo razna pripravljanja, popravila nekih čudnih leseni reči, pa zadišijo razne barve, potem skočimo na obisk v Jablane, k našim dragim prijateljemžlahti No, ampak pojdimo lepo od začetka, kako se je vse skupaj začelo. Malo sem morala pobrskati po spominu in spomnila sem se na dan, ki je očitno sprožil plaz dogodkov. Lansko leto, nekje poleti, sta mi pokazala nekakšen smešen»stvor«, čudne oblike in barve. Privlekla sta ga izpod kozolca, kjer je bil skrit, uspavan ali kakorkoli že spravljen in mi ga ponosno razkazala in pokazala kako deluje. Videla sem, da se»stvor«lahko premika, če ga kdorkoli vleče, pri tem lahko spušča bolj ali manj neprijetne zvoke. Zvoki so skoraj neslišni, če se»stvor«premika po travi. Zelo neprijetni in glasni pa postanejo, ko se začne premikati po makadamu, asfaltu, betonu. Razložila sta mi, da je super lepo ohranjen in zelo star, da je to pomanjšana kopija tradicionalnega kmečkega voza -lojternika, katere so včasih uporabljali pri delu na kmetijah, ko še pač ni bilo druge mašinerije na voljo. Prvič se vidiva Kakšen voz neki, kako že? Lojternik? Oh usmilite se me, kaj pa potrebujem predavanje iz zgodovine, sem si mislila, ko sem»stvor«počasi ovohavala in ga pregledovala. In potem sem slišala, kaj naklepata:«poglej Jolly, kakšen lep vozek, ravno prav velik zate, da ga boš vlekla. Samo malo ga priredimo zate, pa bo.«in že sta visela na telefonu in poročala Dragici, da imamo ravno pravšnji vozek, za še kakšnega bosta pa še povprašala naokoli, da bomo vsi vozičkarji. Mama Jutta, ki ima že več kilometrsko prakso v vleki vozka in mi, njeni prvi otroci.

43 Pa sem odločno povedala svoje: Kar mislite si, vsi skupaj ja, da bo kaj iz tega. Nič ne bo, ne! Tale»Stvor«, kar spravita tja, kjer je bil in naj tam tudi ostane! Jaz ga ne potrebujem! Hov!HOV!Hov! Prvič se ovohava in pošljem ga nazaj od koder je prišel Odločna beseda je pomagala in celo poletje, jesen in zimo sem imela mir pred»stvorom«.»stvor«sem videla samo občasno, ko sta ga moja dva privlekla iz skrivališča in smo ga peljali na sprehod očitno ne potrebuje vsakodnevnega gibanja tako kot jaz. Če ni bil preveč glasen, se ga nisem nič bala. Pa kaj bi se ga tudi, saj nima zob, da bi me ugriznil. Prav lepo sva hodila vštric in oba sva bila pohvaljena, kako lepo greva skupaj. Nekajkrat sem ga videla, ko so ga naložili s suhim senom, ki ga je moral peljat domov na suho (kot da njegov velikanski brat tega ne zmore sam). S»Stvorom«smo na jesen vozili domov tudi pridelke z njivice. No, izgleda, da je še kar uporaben za kakšno delo, sem si mislila, pa tudi nič se ni pritoževal, da je preveč naložen. Še malo, pa bi se mi že skoraj zasmilil, tako je bil potrpežljiv. Prijatelja? No ja, verjetno bi postala velika prijatelja, če bi ostalo tako kot sem si zamislila. On dela, jaz gledam in nadzorujem. Seveda ni ostalo čisto tako, saj menda nikoli ni, pa če še tako planiraš. Naj kar dela, jaz moram malo počivat Potem pa je tale moj»stvor«, letos spomladi dobil na počitnice in rehabilitacijo svojega sorodnika. Tale sorodnik je krepko životaril na»dilah«(podstrešju), pri enem zelo prijaznem starejšem sosedu (mimogrede, to je sosed, ki ima mene zelo rad, lahko mu poslinim hlače, pa ni nič hud). Tale prišlec»stvor«je bil pa res revček. Se mi je takoj zasmilil. Očitno je bil napol pozabljen od sveta, bil je poškodovan, nekaj delov mu je manjkalo, Pa sta ga moja dva pripeljala na rehabilitacijo. Dobil je komplet oskrbo all inclusive se menda temu moderno reče. Hkrati smo prenovili še mojega skoraj prijatelja»stvora«.

44 In seveda, smo se takoj naložili in peljali k Dragici in Mirkotu ter širnemu svetu v Jablanah pokazali naš vozni park. Je bila tisti dan ravno ena ciganska fešta pri sosedih, pa smo jim bili full zanimivi. No ampak to je že čisto druga zgodba, hehehe. Pri njih je, poleg njihovega že udomačenega»stvora«, ždel še en tak revež in čakal na komplet oskrbo. No Jessi, se mi je takoj zdelo, da tudi tebe čaka isto kot je mene. Ampak tebi je zagotovo lažje, saj imaš mamo Jutto vedno blizu, za nasvete, kako ukrotiti»stvor«. Pa tudi Jelka in Milan in Jascha so s seboj pripeljali enega»stvora«, ki so ga doma že poservisirali, ukrotili in udomačili. Vsaj z Jaschekom sta izgledala čisto prijatelja. Ja Jacky, si kar debelo pogledala, kaj sta ti moja dva ušpičila. A je Davorin vedel, kaj se dogaja? Presenečena? Evo ti ga»stvora«, ki bo vozil za tabo. Jaz pa že ne bom imela obeh. Pričakalo me je tudi»darilo«. Pa ne samo eno, kar dve darili. Dobila sem čudno ovratnico, preplet različnih pasov, menda se ji reče»homot«ali»hamot«, da bom lahko naokoli peljala tale moj»stvor«. Drugo darilce je naredil Mirko za naše»stvore«. Dobili so nova ojesa, da jih bomo lahko vlekli in vozili naokoli.»hamot«grize in cuka,ampak se mu ne pustim! Ta nov»homot«me je malo grizel in cukal čez hrbet in pod vratom. Ampak sem se hitro navadila, sem ugotovila tudi, da mi nič hudega noče, sploh, kadar poslušam modre nasvete mojih kosmatoljubcev in ne stojim na ušesih. Kadar nočem kaj slišati, mi ponavadi rečejo, da imam uhlje na podplatih in itak zato nič ne slišim, ker stojim na njih hi hihi. Sem tudi videla, da ste vsi dobili iste paske in sem se takoj potolažila, ko pa sem videla še mamo Jutto, kako samozavestno čaka, da nam pokaže, kaj in kako bomo delali z vsemi temi pripomočki, me je minil ves strah. Naša mama je res carica, pelje vozek, brez, da bi jo kdo komandiral in usmerjal. Upam, da bom tudi jaz kmalu tako znala voziti. Pa smo šli na prvo vožnjo s»stvori«. Kljub vročini smo odpeljali dva kroga in sploh ni bilo tako zelo hudo, razen vročine seveda. Bolj ali manj smo vsi sopihali in vlekli. Prvi koraki so bili bolj previdni in obotavljajoči. Bilo je nekaj začetnih težav, s štartanjem, pa z opletanjem ojev po naših nežnih kožuščkih, in z ropotom za ritjo, ampak je šlo. Malo stisneš ušesa, da se ropot toliko ne sliši, pa je okej. Tudi dirkanje in tekmovanje še ni priporočljivo. So nam pa priznali, da smo zelo športnega duha in nesebično pomagamo in spodbujamo drug drugega.

45 Priprave, spodbudne besede...in štartamo. Vožnja - vleka je bila kar naporna, tako da smo se komaj komaj odžejali, oddahnili in spočili. Ne vem pa od česa so se užejali naši ljudje, se mi zdi, da od veselja, ker imajo take naravne talente poleg sebe. Naporna vožnja užeja, še tako utrjenega Menda nam je šlo zelo dobro, bili smo zeeeelllllooooooooo pohvaljeni. Tako zelo dobri smo bili, da nas menda že čakajo TV kamere, da nas posnamejo. Ker smo po mnenju naših ljudi osvojili osnove vožnje, nas v prihodnosti čaka še dodelava koreografije, da se bomo šli še kam pokazat. Saj ne vem točno ali hočejo pokazati naše spretnosti, našo veličastno lepoto ali hočejo razkazovati tele starinske»stvore«. Ampak to mi je vseeno, glavno je da smo skupaj in se imamo lepo.»samo kako bi bilo fino, če bi našli še kakšen vozek, da bi nas bilo še več, ki bi vozili«, sem slišala pobožne želje naših pasjeljubcev. Z bratcema in sestricami smo se samo spogledovali in zavijali z očmi. Pa res niso nikoli zadovoljni, vedno hočejo še več in več. A ne ropota že dovolj okoli nas? No je pa res, da bi bilo full zanimivo, če bi imeli vsi vozeke...

46 Vozni park se povečuje in posodablja Saj ne boste verjeli, ampak moja dva sta staknila še enga. To je pa taprav oldtajmer, stoletnik. Z njim so moji starši in tudi njihovi starši vozili domov cement, pa opeko, pa»fasngo«iz trgovine... ko so zidali hišo. Tako je razlagala gospa, ki jo pripelje mimo nas, na sprehod moj pasji prijateljček Doni. Ker je Doni zelo prijazen in uglajen pasji gospod, je svojo gospo prepričal, da ne bo nič narobe, če nam dajo vozek, ker ga on nikoli ni in ga nikoli ne bo potreboval, saj je sam že nekoliko v letih. Moja dva sta bila spet popolnoma navdušena in sigurno že veste, da se je naš vozni park spet povečal. Malo ga bo potrebno rehabilitirati,dvoje koles je v teh stotih letih malo preperelo, vesela novica je, da je oje čisto ta pravo za Mirkov patent. Nujno pa potrebuje samo se ene par nanosov dobre barve, saj jo verjetno do sedaj les tudi še ni videl. In potem bo popolnoma okej. Kdo je še brez»stvora«. Josch? Jilli? Če bo šlo s takšnim tempom naprej, bosta tudi vidva kmalu opremljena s popolno bojno opremo. Komaj čakam, da se spet vidimo. Me prav zanima, komu bo žreb namenil Stoletnika. Jolly in še neurejen Stoletnik Lepo se imejte do naslednjič, saj se kmalu vidimo! Radeče, Jolly Berner Kaiser

47 Dragi moji! Danes že lahko malo razmišljam končno sem si vsaj malo odpočila in lahko že napenjam možgančke. Zadnje tedne se je toliko dogajalo, da sploh nisem več dobro sledila dogodkom... Najprej smo bili na dopustu. Tokrat sem bila bolj utrujena od vročine in čuvanja hiše, kot od izletov. Bilo je PASJE vroče! Še dobro, da moja človečka vročino slabo prenašata, prav tako kot jaz. Zjutraj, ko sva z Barbaro odmaširali na sprehod, je termometer že kazal 25 stopinj! Čez dan se je povzpel čez 30. Takrat smo počivali v senci, se poskusili čim manj premikati, vmes sva pa še skočili malo zaplavat. No, ja, Barbara je plavala, jaz sem jo čuvala na obali in potem, ko me je hecala, sem šla še jaz v vodo. Pa se je, avša, postavila tako v vodo, da mi je zmanjkalo tal pod tačkami!!!! In sem morala narediti 5 zamahov. Sem bila že malo panična pa sem se spomnila: saj lahko splezam vendar Barbari v naročje! To je bila navdušena! Predvsem potem, ko sva prišli iz vode (no, ja, saj je bila res malo popraskana) in naslednji dan (no, ja, tudi modrice so se pojavile) ampak saj je sama kriva dobro ve, da potrebujem trdna tla pod sabo! Je pa tudi trmasta in se sploh ne preda (hhhmmm, mislite da je kaj križana z bernčkom?) in me je hecala naprej. Mi je nastavljala igračko v ravno tako globoko vodo, da sem morala do nje narediti par zamahov. Jaz se pa tudi ne dam! Kdo bi pa rešil mojo želvico iz valov, če ne jaz sama? Pa sem jo nosila ven na obalo. Saj moram priznati, da mi je postalo prav všeč, pa še trebušček sem malo ohladila J. V petek smo se odpravili domov. JUH! Končno! V avtu imam kakšne tri do štiri ure časa za spanje! Če to ni super! Doma pa moj kavč (da ne bo pomote ne smem NA njega, ampak imam kotiček ZA kavčem, kjer se ovijem okoli vogala in smrčim). Sem že videla pred seboj brezskrben, spalni vikend. Se mi je zdelo, da se sprehodom sicer ne bom mogla izogniti, ampak piknika mi ni pa nihče omenjal! Da me ne boste narobe razumeli: strašno rada vidim vse Berner Kaiserje dvo in štirinožne, ampak naslednjič bi lahko Barbara malce razmislila in prišla kakšne dva dni prej domov, da bi si jaz lahko malo bolj odpočila! Na pikniku je bilo, kot vedno, super! Ampak, kaj vam to govorim? Saj vendar to sami najbolje veste! Bilo je tako super, da sva z Barbaro v nedeljo spali do desetih (zjutraj okrog petih je prišla spat k meni na kavč, ker je zunaj strašno grmelo, mi dala kapljice v gobček in roko na ritko pa sva smrčali naprej) pa bi jaz še kar poležavala. Še dobro, da me je vsaj v ponedeljek in torek pustila doma spati, v sredo je bila pa spet akcija! Najprej služba, potem pa žur Štirih tačk in med žurom še kratek ''nastop''; ja, res naporno za nas kužke, ne? A

48 ste bili vi tudi utrujeni? Vi, ubožščki, ste morali še vleči vozičke za seboj... Še dobro, da sem jaz, kot najmlajša iz prvega legla, lahko samo cepetala za vami J. In kaj sem hotela povedati na začetku? Da sem po vseh teh dogodkih začela razmišljati, da se mogoče malo preveč družimo, ker ima Barbara prav nore ideje. Bratca in sestrice, vaši dvonožniki so ji tako napolnili glavo s tem B-BH izpitom, da me je, 'nebodigalena', šla ta avša takoj prijavit v tečaj! In tako bom morala, jaz, največji kozliček med nami, septembra spet sesti v šolske klopi in potem na koncu še opraviti izpit!!! Vi imate srečo vsi že končujete s tole šolo, Josch je pa sploh že končal, frajer... Priznam pa, da veselje ob naših druženjih presega nore ideje moje Barbare, tako da, če moram glasovati za eno ali drugo, se vseeno raje odločim za druženje z vami vsemi J!!! Zdaj grem pa počivat! Spočijte si tudi vi, današnji deževen dan je kot nalašč za to midva s Pikijem ga že izkoriščava: Rada vas imam, moji pravi in polpravi bratci in sestrice! Vaša Jillika

49 Dragi moji bratci in sestrice! Zdaj pa se oglašam še jaz, Jessi, ki sem vedno tiho in samo beležim, kar vi zapišete. Moram vam povedati, da moja Dragica in Mirko kar»cvetita«od vseh vaših in mojih uspehov. In vedno bolj sta polna nekih idej, ki jih bosta izpeljala, verjemite! Zdaj se oglašajo še novinarji, ki jih Dragica sploh ni pričakovala, pa Avstrija nam je padla noter čisto nepričakovano. To bo še akcij. Baje se ljudem dopade, ko se imamo vsi tako radi. Pravijo, da kaj takega pa še niso videli in doživeli. Tudi gospa iz Avstrije je prav to povedala Dragici. Da smo redkost, ker smo tako družinsko povezani prav vsi, kar baje v tem času in norem svetu vsem manjka. Pa še Dragica s temi svojimi slikami ki jih riše in je čisto nora na nas bernce. Če mora narisati kakšno drugo sliko, je že čisto nesrečna. Samo nas bi risala pa saj je res malo ubrisana, kajne? V dnevni sobi visijo s sten sami bernci. No moja in vaša mami Jutta je pa itak tako ponosna, da glavo drži tako visoko, da je bolj ne more. Je res prava ponosna mama, ki nas ima zelo rada, ampak hoče tudi red. Saj ste opazili na našem pikniku, kakšen red je vzdrževala med starejšimi in mlajšimi bratci in sestricami. Rada nas ima in se boji, da bi mi ta večji v navalu norenja poškodovali mlajše. Ja mami že ve! In Dragica pravi, da je Jutta njen zaklad, ker je tako»skulirana«in samozavestna psička in veste, kljub temu da je že štiri leta stara je zelo cartljiva. Pa lepa je naša mami in ji je ta slava kar stopila v glavo. Vsak ki pride k hiši ji govori, kako zelo je lepa. In če to vedno poslušaš, ti stopi v glavo. Nekaj pa ima verjetno tudi po našem stricu Othelotu iz Nemčije, ki je bil filmska zvezda in je posnel tri filme in reklamo za McDonalds. Ker ona ravno tako kot je on, kar obsedi, ko vidi fotoaparat ali kamero in se pusti fotografirati. Pa njena setrica Jaimy v Nemčiji je tudi že sodelovala pri snemanju enega filma. Nora družina, čisto filmska vam pravim. Dragica pravi, da jaz nisem čisto nič po mami in njeni žlahti. Mami da glavo gor, jaz pa dol ko vidim fotoaparat. In potem se na vseh slikah držim kot mila jera. Ja tako pač je. Jaz nisem za manekenske posle, jaz sem bolj navajena dela na vrtu. In moja dva tega nič ne razumeta. Sploh Dragica pravi, da bo obupala nad mano in vrtom. Ko je ona v službi pač jaz obdelujem vrt in ji pomagam, da ji ostane več časa za risanje njenih slik. Pa nikoli ni zadovoljna. Vedno na nepravem mestu prekopavam. Tudi povišana ograja nič ne pomaga, ker jaz vse preplezam. Pa zadnjič sem vse sadike, ki jih je ona posadila, prestavila. Po mojem niso bile na pravem mestu. Pa na solati je tako luštno ležat. Korenček je pa itak morala trikrat posejati, saj je bilo seme slabo in ni prav kalilo. Včeraj sem šla na vrt po kumaro in sva jo z mami skupaj pojedle. Dragica pa potem presenečena obstane, ko ne najde vrtnin, ki so še prejšnji dan prav lepo rastle. Če pa vsi govorijo da je zelenjava zdrava, sploh takšna ki zraste na domačem vrtu in ni nič škropljena. Dragica pravi, da sem pravi uničevalec, ker sem ji»pojedla«mobija in je ostala brez vseh številk, pa dva pilota, pa kuli sem razmazala po tepihu, pa še kaj bi se našlo. Pa saj je za tepih rekla, da mora nabaviti novega, pa sem poskrbela, da bo to tudi naredila. Pa še vedno ni. Ona se samo pogovarja da bo, potem pa jamra, da nima časa za nič več. Vedno govori, kdaj bomo kaj na hiši naredili, ko so še vedno vidne posledice toče in neurja izpred dveh let. Potem se pa tolaži, da glavno da je streha popravljena Ja taka je moja Dragica malo je že stara pa rada jamra. Jaz je ne jemljem preveč resno. Glavno da nas ima rada. Mirko pa itak nič ne sliši če mu kaj reče, on kar svoje dela dalje. Ja, Mirko mi pravi, da sem njegova pikica. Zdaj je še prav posebno vesel, ker sva zelo uspešno končala BBH izpit. Je prav navdušeno razlagal Dragici, kako sem bila pridna, sploh v drugem delu izpita, ko delaš vse brez povodca. Baje bi dobila veliko več točk, če me ne bi dvignil moj nos, ko sem bila na odlaganju in me je seveda sodnik videl. Tega res nikoli nisem naredila, ker je bilo odlaganje moja najljubša vaja. Na izpitu pa mi je nekaj pridišalo pod nos in sem morala vstati in preveriti kaj je. Pa saj je bilo 88 točk tudi zelo dobro, ker je bil sodnik kar strog. Mirko je bil zelo navdušen, saj ga je sodnik pohvalil in mu povedal, da mu je zelo

50 všeč, ko je toliko naših otrok na izpitu. In ko mu je Mirko povedal, da je Josch že opravil izpit v Novem mestu, Jolly ga dela v Celju, Jilli je vpisana za jesen, Julie ima privat ure v Novem Sadu, mi trije, jaz, Jascha in Jacky pa smo ga opravili skupaj (zato nas je tudi opazil), je bil sploh navdušen. Je rekel, da to je pa za pohvalit in da smo lahko za zgled drugim. Zato je zadnjič Dragica rekla, da moramo še ta male iz drugega legla navdušiti za šolanje. Sem slišala da Kody-Val in Kitt že imata malo šolo v žepu. Kiss pa gre zdaj, prav kmalu. Dragica vedno ponavlja, da moramo biti šolani, ko toliko hodimo okoli, pa da več znaš več veljaš in take, njej podobne fore. Zdaj je pa itak čisto odklopljena, ko nori s temi vozički. Kriva je pa mami Jutta. Če bi ona ne bila taki talent za vozičke, bi mojima ne padlo v glavo to vozičkarstvo. In kar naprej poslušam, kam vse gremo nastopati. Meni ni preveč, pa če že moram, ampak mami Jutta je pa za vse te traparije takoj pripravljena. In ona vleče voziček tudi sama, če je treba. Zdaj se nam obeta sploh neki pomemben nastop, ko se tako zelo pripravljamo nanj. Bog pomagaj, samo da mine. Jaz se raje igram in podim z mojimi vrstniki in nisem čisto nič resna. Moja dva pravita, da sem mamina»maza«in da nič ne znam brez mame, da se kar naprej skrivam za»mamino kiklo«. Pa kaj, če pa me ima mami tako rada in mi kar naprej umiva ušesa in gobček, pa očke in sem čisto njen otrok. Lahko sem srečna, da imam mami ob sebi. Ko sem bila majhna in še z vsemi bratci in setricami doma, pa so me skoraj zamenjali z Jolly. So rekli da sem preveč dominantna do mamice Jutte in da se ne bova razumeli ko odrasem. Pa sem se raje takoj popravila, samo da sem ostala ob mamici in jo vse ubogam, ker vem da je tako tudi prav. Če bi mi mami prepovedala plazit v vrt, bi mogoče še celo ubogala. Ampak, mami mi tega ne reče, še všeč ji je, ko nekaj počnem. In pridelke z vrta si vedno deliva. jaz Jessi, moj Mirko in mama Jutta

51 Včeraj ponoči sem Mirkotu raztrgala nemški učbenik, ki je ostal na mizi. Me prav pošteno razkuri, ko se že tako dolgo uči nemško. Potem je pa revež celo večer zlagal tiste liste in jih lepil in se mi je kar zasmilil. Zdaj ima pa tako zdelan učbenik, da ni podobno učni stvari ampak bolj papirju za podkurit. Sicer pa, moja mami zna nemško saj je iz Nemčije, bi ga lahko»vzela v roke«in ga končno naučila. Tudi Dragici zadnjič ni bilo nič všeč, ko sem ji raztrgala novo številko Mojega psa. Je rekla, da mora kupiti nov izvod, ker ga ni uspela niti prebrat. Ja takšna sem, v vsaki stvari hitra. Dragica se tolaži, da še malo, pa me bo srečala pamet in se bom umirila. Ampak meni se ne zdi, da bi se že v meni kaj umirjalo. Se tolažim s tem, da je bila tudi mami v mojih letih pravi vražiček. Je podrla 1,5 m veliko češnjo, ki je že rodila in jo prinesla na balkon. Kako je to storila mojima ni bilo jasno, samo našla sta jo tam, ko sta prišla iz službe. In zato sta vsega hudega že navajena in ju nič več ne preseneti. Toliko v tolažbo vsem vam, če boste kakšno ušpičili. Naši lastniki nas imajo radi in nam bodo odpustili te naše male»napake«. Sem že slišala Dragico, ko kdaj pa kdaj koga tolaži, da bo vse minilo in da se kmalu zresnimo. In potem bo naše dvorišče spet lepo in zeleno, brez lukenj, vrt bo obdelan samo z Dragičinim delom, piloti, mobiteli, revije bodo lahko na mizi brez nevarnosti da se jim kaj pripeti Ja takšno bo kmalu življenje z nami! A bo še zanimivo? Kmalu se spet oglasim. Dovolj za zdaj. Ne smete toliko sedeti za računalnikom. Je treba ven na sveži zrak. Pa,pa..vaša Jessi

52 Ponedeljek, Pozdravljeni. Zopet jaz Josch. Sem se odločil, da bom še kaj napisal, sedaj ko ste se drugi malce izkašljali in vidim, da nisem najhujši Kaiserjev primerek. Sem mislil, da bo v vsem prednjačil Jascha, saj je vendar prvi Kaiser, pa ugotavljam, da očitno ni tako. Se mi zdi, da je Jessi daleč pred vsemi drugimi. To je pa zato, ker ji nič ne grozi, saj je doma pri Kaiserjih in si več upa. Dobro ve, da je Dragica ne bo mogla reklamirati. Sicer se pa imamo pri nas na Dolenjskem še naprej lepo in na čase tudi precej pestro. Midva z Brino imava vedno ogromno dela če ne z drugimi, ki jih občasno spravljava v red, pa sama s sabo. Sicer se Brini ne vem kaj ne da početi, vendar za kakšne akcije pa pokaže kar precejšen interes, npr. preganjanje kur in vsega kar leze in gre, le da ona z akcijo prične, ko pa je treba konkretnih izvedb, nastopim pa jaz, saj se ona po navadi ustavi in ne upa naprej. Menda ima še strahove iz prejšnjega življenja. Brina je namreč prišla k nam pred mano, vendar pa je bila takrat stara že tri leta in pol. Andreja pravi, da je prava»carica Marica«, češ da mora biti vse po njeno, če ne, hitro pokaže svojo nejevoljo. Andrejo ali mene nalaja na mimogrede (Andrejo itak vedno nalaja, ko se od kod pripelje z avto, ker se ji zdi nezaslišno, da hodi naokrog brez nje, saj se ona v avtu tako zelo rada pelje). Ampak vedno pa ni po njeno. Znam tudi jaz uveljaviti kakšno svojo. Tako jo občasno prehitim in zavzamem ležišče, ki si ga je prisvojila (Andreja pravi, da vedno hoče tisto, kar si jaz izberem, saj, ko mojo izbiro opazi, me začne takoj posnemati). Potem je pa užaljena ter se usede poleg mene in me prav grdo izpod čela gleda. Če je njena nejevolja prehuda, pa celo zalaja nad mano. Samo jaz se ne pustim in še kar naprej ležim (raztegnjen na tleh kot prošt) ter se delam, kot da nič ni. Znam pa poskrbeti zase tudi, kadar gre za cartanje (saj niste še pozabili, da je to moja življenjska poklicanost poleg preganjanja kuretine). Kadar pride Andreja, se oba naenkrat zaženeva proti njej. Seveda moram biti jaz najprej na vrsti, saj sem še vedno malo dojenca (kot sem slišal reči Andrejo) in mi zato prvo mesto pripada. Če se Brini vmes uspe prebiti do cartanja, si jaz znam prav dobro pomagati. Uletim med njo in Andrejo tako, da jo odrinem in sem spet glavni. Brina sicer še poskuša, vendar pa po navadi obupa, saj sem v odrivanju že prav dobro izveden in vsakič poskrbim, da»odleti«. Andreja mi pravi, da sem kot traktor. Brina se potem včasih razjezi in se spravi name ter me grdo krega. Potem se pa po bratsko zravsava. Pa je spet zadovoljna, samo da je v centru pozornosti. Sicer pa, ko je Andreja doma, hodimo redno na sprehode. Smo zadnjič šli zopet proti našim njivam in potem v gozd. Z Brino gozd naravnost obožujeva, saj je tam en kup zanimivih vonjav, potem pa kroživa po njem in raziskujeva. Brina potem kljub zaščiti stakne ogromno klopov (Andreja pravi, da jih imamo za prodajat), vendar naju to ne odvrne od gozdnih užitkov. Pa smo tako tudi tokrat šli po poti čez gozd proti vrhu, kjer je prostran travnik. Se mi je že na sredini zazdelo, da se tam nekaj dogaja. Sem se zaletel v hrib, Brina pa za mano. Je Andreja klicala za nama, pa kot po navadi nisva nič slišala. Sem imel prav. Na travniku je bila cela jata kokoši s petelini. Niso bile kot naše, pač pa pol manjše in so frlele po zraku na vse strani ter kričale. Jaz pa za njimi. Sanja se vam ne, kakšen užitek je bilo tole po toliko časa trajajoči suši. Pa mi je uspelo enega petelinčka začopatiti. Pa slišim Andrejo kričati iz gozda:»josch,

53 2 Josch, sem pridi, sem, Jooosch!«. Pa sem stekel nazaj v gozd Andreji pokazat moj izplen. Ko sem jo zagledal, sem obstal kot vkopan (s plenom v gobcu). Ni mi bilo jasno, zakaj se tako razburja in še kar naprej kriči. Saj sem jo ubogal in se prišel pokazat. Ona pa vpije:»spusti, fuj, Josch, sem!«je bila čisto razburjena in je še kar naprej nekaj mahala in kričala. Sem ugotovil, da ji moja pojava s polnimi usti ni preveč všeč. Sem jo debelo gledal in v globokem razočaranju nad njeno reakcijo odprl usta. Potem mi je pa petelinček padel na tla in jo je ucvrl kolikor so ga nesle noge. Sem se že skoraj zapodil za njim, ko sem slišal Andrejo:»Josch, ne, fuj, stran! Pusti! Stran pojdi!«pa mi je to vzelo vso voljo in sem kar obstal tam med drevesi kot vkopan. Od nekod se je pritepla še Brina in sva oba spet pristala na povodcu. Je bila Andreja huda name, češ saj veš, da moraš čibe pustiti na miru. Ona to lahko govori, ko nima mojih skušnjav. Sicer pa tistemu»golobu«itak nič ni bilo, le perje je imel malo polomljeno. No, je pa res, da bo moral osvajalske pohode za nekaj časa opustiti, saj je ob odhodu na svobodo izgledal tako, kot bi na raketi jezdil čez grmovje (tisto perje je namreč na enih koncih čudno malce polomljeno stran viselo se je zdelo tako, kot bi prišel z bojnega polja ves razcefran in s polomljenim praporom). Je Andreja hotela potem gospodarju povedati, da smo se malo lovili z njegovimi kurami, in se opravičiti, pa ni bilo nikogar doma. Jaz itak nisem videl nobene potrebe po tem, da bi komu kaj razlagali. Pa naj tiste»vrabce«drugič pospravi v kurnik, kamor spadajo, saj bi vendar moral vedeti, da se jaz tovrstnim užitkom ne mislim odreči. Je menda Andreja Dragici že predlagala, da me naslika s kuretino v gobcu, češ da je to moj razpoznavni znak. Ne bi imel nič proti. Prav rad bom poziral. Mislim, da bi bila slika prečudovita, jaz bi pa dobil svojevrstno priznanje, saj tako dobro loviti kure, kot jih znam jaz, ne zna nobeden od Kaiserjev, tudi Jascha ne (vsaj zaenkrat se še ni pokazalo). Sicer sem pa slišal, da ste se na izpitu po končani šoli vsi krasno odrezali. Andreja pravi, da mojih izpitnih 90 točk ni primerljivih z Jaschatovimi. Menda je bil njihov sodnik precej strog. Kar eni dosežejo z delom, drugi to opravimo s šarmom. Že Boža se je namreč čisto raznežila, če sem se potrudil in nekaj korakov na vaji naredil pravilno. Potem je bila cel čas pod tem vtisom, čeprav sem potem delal malo po svoje. Ona itak meni, da do nas bernijev ni mogoče biti tako zelo zahteven. Tudi na generalki za izpit je predsednik Kinološkega društva Novo mesto zabičeval Andreji, da me ne sme štrapcirati, saj sem bernc. Mi je takoj postal všeč. Na izpitu sem bil menda kar priden, ampak ne tako kot Jascha. Sem capljal ob Andreji, vsega dosledno pa ni bilo mogoče upoštevati. Ker sem hitro zmartran, sem se (enkrat) namesto»sedi«kar počil na tla, pa me je hotela Andreja popraviti, vendar je sodnik rekel, naj me kar pusti. Mi je bil takoj všeč tudi on. Potem sva pa tekala gor in dol ter tacala po terenu, kakor je Boža ukazala. Sem se vmes moral še enkrat usesti, pa se mi je zahotelo zasluženega crkljanja in sem se kar ulegel ter prevalil na bok. Sem že dve taci (sprednjo in zadnjo) dvignil v luft, ker sem se hotel zavaliti na hrbet, pa sta mi Andrejin pogled in glas povedala, da to ne bo v redu. Sem se ustavil in takole prevaljen na bok z molečima dvema tacama v luftu trenutek razmišljal, kaj bi. Sem ugotovil, da raje namere ne izpeljem, saj Andreja ni imela nič kaj srečnega obraza. Ni mi všeč, če se drži, kot bi kisle kumarice jedla. Zato sem se odločil in raje stekel za njo. Pri odpoklicu sem bil pa že tako zmartran, da sem spet razmišljal, ali bi res vstal. Ko pa je Andreja začela teči nazaj, sem v hipu vstal in zdirjal do nje ter preprečil najhujše, saj se je nevarno približevala močvirju zadaj za njo. Na koncu jo je pa skoraj kap, ko mi je sodnik dodelil toliko točk. Sem bil prav ponosen, še posebej pa

54 3 zato, ker sem iz sodnikove kritike razbral, da je Andreja tista, ki je delala napake in ne jaz. Potem naj mi pa še kdaj kaj reče!? Menda pa družina Berner Kaiser ratuje vse bolj popularna in nam slava družine von Trapp ne uide, sploh če se bomo pojavili konec avgusta v Avstriji na 50-letnici avstrijskega kluba za bernske planšarske pse (samo upam, da nas ne bodo silili še peti, čeprav pri teh naših lastnikih nikoli ne veš, saj kar naprej stikajo glave, ideje pa frčijo na plano kot za stavo). Dragica že sedaj kupuje časopise kot nora in jih spravlja v svoj arhiv, saj se članki o moji štirinožni žlahti in lastnikih kar vrstijo (da ne govorim o televizijskih oddajah). Če bo šlo tako naprej, ji bo v hiši kmalu zmanjkalo prostora. Sicer pa nič zato. Ko bomo slavni, si bosta z Mirkotom lahko privoščila novo hišo, npr. vilo ob Blejskem jezeru, pa bo tam tudi za cajtn ge zadost' prostora. Ko ta vročina popusti, se pa verjetno spet kaj vidimo. Meni je vroče za umret, da o Brini niti ne govorim. Sva imela v soboto kopalni dan. Je Andreja rekla, da sva prava pujsa ter da je že skrajni čas za vodo in šampon. Običajno tega nimam preveč rad in tudi Brina ne, saj je šampona običajno vsepovsod preveč (pa v očeh, ušesih in še kje) in nama gre zato prav na jetra. Tokrat pa nisva imela nič proti, saj je za šamponom prišlo tudi veliko vode.. Upam torej, da kmalu nasvidenje Vaš Josch

55 Vsem en velik in topel pozdrav! Vreme je bilo kot nalašč za nas. Čeprav je zjutraj je deževalo kot za stavo, pa so se okrog pol enajstih megle le pričele dvigovati in za trenutek je pokukal celo sonček. Jesss, sem brundal sam pri sebi, lahko bomo noreli tudi zunaj. Vauuu, krasno in predvideval sem, da bo danes vznemirljiv dan. Seveda, če pa pride moje pasje sorodstvo ter Jelkini in Milanovi prijatelji. Moja Jelka je namreč danes eno leto starejša. Sicer smo del praznovanja imeli že včeraj, saj veš, bližnja žlahta je le prva na sporedu. Ker so bernski ljudje nekaj posebnega in ne gledajo tako zelo strogo na vsak naš pasji korak, je bilo bolje, da so prišli v soboto. Tako smo lahko sedeli poleg njih pri mizi in včasih dobili še kak grižljaj iz njihovih ust. Četudi se nam kdaj cedijo sline, nas zato nobeden grdo ne gleda. Tale» vsem znana Jaschekova slina«sicer večkrat vznemirja mojega Milana in zato nosi brisačke vedno poleg v žepu. Visi mi namreč ta reč včasih kar do tal in izgleda res ne preveč lepo. Gospodar mi včasih reče, da bi namesto Jascha lahko bil kar Slinko. Samo kaj, če ime ni na črko J. Če bi me klicali Jlinko, pa tudi nihče imena ne bi povezal s slino, torej nima pomena. (Ja, sem zadnjič bil v Zooticu na Ptuju. Ko so se v trgovini ozirali po meni in govorili, kako lep da sem, so seveda vpraševali tudi po mojem imenu. Moja dva sta kot vedno z veseljem povedala, da sem Jascha. A punčka je? je vprašala ena gospa. Ne, fant je. Pa saj Drnovškov Jaša je tudi fant, sta dodala. A po njem ima ime? jo je zanimalo. Jaooo, če imam pa svoje ime, sem bil besen.) Torej v soboto sva bila z Joschem malo užaljena. Zakaj neki? Privezana sva bila namreč vsak na svojem koncu in sva lahko samo gledala najina dekleta, kako so svobodno in igraje norela po naši parceli. Seveda, ko pa se nikakor ne moreva zmenit, kateri bo glavni. Josch hoče biti tata mata pri meni doma. Pa ja da. Tu se pa že ne dam, bova pač pripeta. In ko so se naši malček okrepčali, spili kofetek ter pojedli sadno sladico, so se odločili iti malo na sprehod. Ubogega Joscha, ki baje najmanj trenira vožnjo, so vpregli kar v moj voziček in sprehajanje po Lovrencu se je pričelo.

56 Sirotek ta moj brat Josch, se je kar precej upiral pasji vpregi. Ampak ni bilo pomoči. Tokrat je njegova Andreja vztrajala:»vlekel boš in pika.«saj voziček res ni težki, ničesar ni bilo na njem, tako da je šlo z lahkoto. Enostavno mu ni bilo za to, ker vlekel pa vprege tudi ni noben drug. Seveda ne, ko pa ni bilo več vozičkov in smo k sreči ostali lahko bolj v miru šli na sprehod, Ko je Josch videl, da izgovorov ne bo moč uveljaviti ne pri Andreji kot tudi ne pri Mirkotu, se je počasi vdal in pripeljal voz prav na most in se lepo vidi še na spodnji spominski slikici. Dan je minil v sproščenem vzdušju, tako kot vedno, ko se naši najdejo skupaj. Jelkin RD - s prijatelji na mostu

57 Dragi moji, da ne boste mislili, da se tako velika kost iz Avstrije ne da zakopati. Sta zadnjič Mirko in Dragica razlagala, da je Jessi in Jutta več ne dobita, ker jo takoj zakopljeta. Seveda je bila pametna moja Jelka, češ da jo je Mirko prerezal na pol in se tako»malo»kostko pa ja da zakopati. Aha, bomo videli, sem si mislil že takrat. Veliko kost sem dobil v obdelavo v torek, zjutraj ob Ob taki uri čez teden moja dva izgineta v službo, mene pa vedno s čim zamotita, samo zato, da nisem tako žalosten, ko ostanem sam. No, in res, takooooooooo zelo sem je bil vesel te svoje nove kostne prijateljice. Prejšnjo sem imel leto dni v obdelavi, še zdaj se je en košček potika po našem dvorišču. Uporabna pa je res samo za hudo silo, ko se že vsega drugega naveličam. Prvi dan sem jo torej imel lepo na terasi in se z njo ubadal skoraj do tačas, da je Jelka prišla iz službe. Seveda mi jo vzela in pospravila do naslednjega jutra. V sredo sem se odločil spraviti jo dol na travo, v senco. Z vsemi močmi sem poprijel in jo privlekel do vrat na terasi, nato po jo s tačko posunil po podestu. Kar sama se je zakotrljala navzdol in obstala čisto spodaj, sicer na soncu. Takrat sem jo kar pustil na istem mestu in je nisem nikamor več vlačil. Jelka jo je po prihodu spet pospravila in mi povedala, da bi bilo bolje, če bi jo drugič zavlekel raje pod drevo, kjer je senčka. Da te na soncu ne bo še kap, saj veš Jaschek, sonček sredi dneva je škodljiv tudi zate. No, in danes sem se odločil nekako jo spraviti pod bor. Kdor je bil kdaj pri nas ve, da je bor kar precej oddaljen od moje terase. Ufff, kako sem jo vlekel jaz revež, orka gate je bila težka. Da pa to še ni bilo vse, je zraven še lilo kot iz škafa. Voda je stala na gredah na vrtu, na tlakovanem dvorišču, povsod, kamorkoli sem stopil je bila voda. Še predno sva s kostjo pridrajsala par metrov, sem bil moker do kože, da je teklo z mene. Ja, kaj te naj zdaj? Na sredi poti je ne bom pustil, nazaj gor na teraso pa je vsekakor tudi ne bom ponovno vlačil. Lahko dobim še pruh, kar pa zagotovo spet ne bi bilo prav mojima dvema. Bolelo pa bi mene.

58 Torej akcija in gremo dalje. Napel sem vse svoje sile in z zadnjimi atomi moči privlekel tole velikanko pod bor. Toda kako naprej? Če začnem kopati luknjo, sploh veš, kako velika mora biti za tako kost? Še predstavljaš si ne. Tiste male kostke zakopljem tiki taki, včasih še sam ne vem, kam. Če ne bi lilo iz neba, kot da se je utrgal oblak, bi to še nekako šlo. Še pod borom mi je zalivalo oči, da sem komaj gledal. Poskušal sem in ratalo je nekaj malega luknje. Ufff, kaka svinjarija od blata. Kost sem pustil vso blatno tam in si rekel:» Nič, grem malo počivat na teraso.«mogoče pa bo ponehal tale salamenski dež in bom dokončal še preden pride Jelka. Malo sem zadremuckal v kotu terase in si potihoma mislil: Jaooo, da mora en kuža toliko dati skozi pri teh Hadlerjih. Bi mi lahko kupila vsaj kak dežni plašč za tako grozno mokroto, kot je danes. Kaj, če se prehladim, ko takole čisto premočen in čisto nič obrisan stresam tule pri odprtem oknu na terasi? Nenadoma sem kot nekje v sanjah zaslišal Jelko, ki se je zraven godrnjanja še nekaj razburjala, ko jo je celo blatno vlekla to mojo kost v tistem dežju izpod bora. V trenutku je seveda pogruntala, da kosti ni nikjer na vidnem mestu. Pa kaj, pustila bi jo tam, bom itak nadaljeval jutri. Zdaj pa naj jo jutri spet sam spravljam pod bor. Da pa tudi čisto nič ne razmišlja. Če je seveda ne bo kam skrila in je hitro ne bom več videl. Lepo se imejte vsi moji!!! Jascha

59 Hoj, žlahta! Vidim, da vam je vročina vsem stopila v gobčke in tačke, tako, kot meni, pa se nobenemu od nas ni nič dalo, kaj šele, da bi se usedli za računalnik in pisali! A ni zdaj fino pri nas je zjutraj, ko me Barbara zbudi in skoraj na silo odpelje na sprehod, zadnje dni 8 stopinj! Vsaj ena dobra stran jutranjega sprehoda J. Ravno zaradi bolj vzdržnega vremena mi je čez vikend nekaj padlo v bučko. Teli vodiški gozdovi so mi zdaj že kar dobro znani (sploh si ne morete misliti, kakšne potke in poti vse najde tale Barbara kot da bi bila jaz kakšen gozdar, ne pa taka salonska gospodična) pa sem pomislila, da bi lahko še koga peljala na kratko ekskurzijo po njih. Val! On bi bil sigurno za kakšno traparijo! A veste, sva v šoli skoraj sošolca. Sicer v različnih skupinah (seveda, saj sem starejša sestra, jaz se učim za B-BH, on pa en razred za menoj koraka po vadbišču s svojim Blažem, pod budnim očesom Mance), ampak nama kar uspe vsake toliko ugledati drug drugega joj, če bi nama dovolili bi jim že pokazala, kaj bi se moralo delati v šoli sigurno ne teh dolgočasnih vaj! No, odločitev je torej padla. Zdaj moram samo še nekako tole dopovedati Barbari, ker telefona pa še nimam svojega, da bi poklicala bratca, ob nedeljah pa verjetno tudi ne preverja elektronske pošte Še dobro, da me običajno kar dobro razume, kaj ji dopovedujem samo nekaj 'dregov' s smrčkom in že smo klicali. No, ja, sms-ali, ker Barbara ni vedela ali je Val že pokonci tak smrkavec bi lahko ponočeval in potem zjutraj potegnil tja do poldneva, kdo ve!? Pa je šel prejšnji dan zgodaj spat in je bil že pokonci ni minilo pol ure in smo jo že mahali po gozdu. Midva sva si imela na začetku sprehoda TTOOLLIIKKKOO za povedati, da še dobro, da nismo šli daleč, drugače bi še dež naredila! Ko sva se natekla, sem povabila Vala na en dolg požirek vode, Barbara pa Blaža na kavo. Sem mislila, da bova lahko v miru malo počivala, pa sva morala takoj pozirati

60 Valu je bila moja gumijasta kostka strašno všeč sem jo morala imeti ves čas na očeh, da je ne bi slučajno kar odnesel s seboj! Takole sva z Valom preživela prav luštno nedeljsko dopoldne. Je pa kar kozliček tale naš bratec - sem se mu nekajkrat kar morala skriti v garažo ali hišo sploh ni in ni imel dovolj skakanja! Ampak saj se bo zresnil, a ne? Pozdravčke!!! Vaša Jillika

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni.

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni. Novi zvon, letnik I, št. 12 UVODNIK V tokratni tematski številki vam v branje ponujamo izbor del nekonvencionalnih, novih in spregledanih žanrov, kar je že samo po sebi izvrstno, še boljše pa je, da gre

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih.

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih. Idiot 12 Junij 2014 Glavni urednik Jasmin B. Frelih Odgovorni urednik Uroš Prah Uredniški odbor Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak, Monika Vrečar Mozaiki Andrej Koruza Fotografije Gašper Milkovič Biloslav

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo.

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo. IDIO7 4 Marko Matičetov 6 Bojan Savić Ostojić 8 Jasmin B. Frelih 10 Tibor Hrs Pandur 17 Eduardo Galeano 19 Aphra Tesla 22 Michael Thomas Taren 24 Blaž Iršič 28 Davorin Lenko 30 Gašper Torkar 33 Karlo Hmeljak

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar Kučuk, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1b Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1 enota A veste, da imamo novega

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Prigodnik je ponovno tu!

Prigodnik je ponovno tu! Letnik 3, številka 1 Marec 2017 V tej številki: Prigodnik je ponovno tu! Vsebina stran Športni dan 2 KD Aškerčevina 3 Gorenjska 4 CŠOD Breženka 5 Ogled medijske hiše PRO Plus Naš osebni iziv 6 Peter Kauzer

More information

KDO SPLOH BERE UVODNIKE?

KDO SPLOH BERE UVODNIKE? U V O D N I K K A Z A L O 40 let od prvega pristanka na luni stran 3 Fo t o g r a f i j a: Jure Stušek Slovar MSN kratic stran 4 Filmska kritika stran 6 Zasvojenost s televizijo stran 8 KDO SPLOH BERE

More information

Thomas Tallis Mass for 4 voices

Thomas Tallis Mass for 4 voices homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Kulturno je, da smo prijazni drug do drugega. Kultura je to, da se ne pretepamo, ne govorimo grdih besed in imamo spoštljiv odnos do drugih. Kultura

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV Februar 2014 Leto XXV Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 2 Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe Po poteh slavljenja Čudežna

More information

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec VSEBINA 7 13 21 27 33 92 94 104 106 Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec Dnevnikova nagrada

More information

#24 SIMPLY CLEVER. 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom. 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič

#24 SIMPLY CLEVER. 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom. 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič #24 SIMPLY CLEVER Revija za brihten odnos do življenja 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič UVODNIK I SIMPLY CLEVER 3 KODIAQ

More information

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s VITAN MAL Gotovo ste že gledali film Sreča na vrvici. Posnet je bil po literarni predlogi Teci, teci kuža moj, ki jo je napisal Vitan Mal. Danes vam bom tega pisatelja predstavila bolj podrobno. Vitan

More information

GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI

GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI Cerkvenjak, junij 2014 OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Našim učencem, učiteljem, vzgojiteljem in staršem! Prav sleherno šolsko leto je vedno izziv, prežet z znanjem, trudom in izkušnjami.

More information

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje Marec 2017 za interno uporabo kar interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje KAZALO 4 se dogaja 6 11 iz zpls zpls pomaga 20 28 32 o njih se pišejo legende thermik messe 2017 ikarjeva šolska klop Ikar,

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

Prijedor, october 2011, Preceded by a study trip to Jasenovac, Donja Gradina and Vukovar, october 2011

Prijedor, october 2011, Preceded by a study trip to Jasenovac, Donja Gradina and Vukovar, october 2011 organized by the Youth Initiative for Human Rights BiH, the French-German Youth Office, Documenta-Centar for Dealing with the past, and the Centre André Malraux in Sarajevo Prijedor, 19-21 october 2011,

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

MIK MIK. Glasilo uèencev

MIK MIK. Glasilo uèencev MIK MIK Glasilo uèencev OŠ Miklavž na Dravskem polju Šolsko leto 2005/2006 Pozdravljeni, dragi bralci! Konec šolskega leta se nezadržno bliža in vsi skupaj smo že nekoliko počitniško razigrani. Naša sanjarjenja

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2013 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 12, številka 1 / 2013 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

PETINDVAJSETO POGLAVJE

PETINDVAJSETO POGLAVJE ELNITARIJA ELNITARIJA PETINDVAJSETO POGLAVJE Park Zvezda se kot majhna pajkova mreža razprostira v središču mesta Ljubljana in navdušuje z visokimi zelenimi drevesi in majhnim belim paviljonom. Ime parka

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA L e G r a ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE LETNIK XII ŠT. 1 FEBRUAR 2012 CENA 1 EUR NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA Vsako

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro Glasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica Številka 1 Šolsko leto 2011/2012 Cena: 1 evro KAZALO 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 23 24 26 31 32 34 35 38 39 40 41 42 43 44 45 47 48 49

More information

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice GIB Šolsko leto 2016/2017 Letnik 19 številka 1 2 Poslanci brez sejnine Poleti Tajska, jeseni Amerika Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice Intervju s profesorico Zdenko Senica Grubič Kazalo

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

3 Vsak bralec naročnik! Jože Faganel. 5 Podorane sanje Tone Kuntner. 7 Pesmi s potovanj Lev Detela. 20 Krik sredi mojega mesta Janez Kajzer

3 Vsak bralec naročnik! Jože Faganel. 5 Podorane sanje Tone Kuntner. 7 Pesmi s potovanj Lev Detela. 20 Krik sredi mojega mesta Janez Kajzer Uvodnik 3 Vsak bralec naročnik! Jože Faganel Najstarejša slovenska revija za kulturo in družbo 2013, letnik XVI, številka 1-2 Uredili Andrej Arko Dr. Jadranka Cergol Jože Faganel Marjana Lavrič Marko Tavčar

More information

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc ŠOLSKA NOVINARSKA BOMBA Šolsko leto 2006/07 Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc Junij, 2007 UVODNI DEL Pozdravljeni,

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac - Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.

More information

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:

More information

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE/ Ime in priimek: Taja Lešnik Čas izmenjave: 30.7.-30.8.2017 Kraj izmenjave Izmenjavo sem opravljala v glavnem mestu Češke republike Pragi. Praga

More information

JAN 18. brezplačna revija za študente in dijake. Test: Kateri osnovnošolski predmet si? Potopis: S spačkom na Portugalsko 3. del.

JAN 18. brezplačna revija za študente in dijake. Test: Kateri osnovnošolski predmet si? Potopis: S spačkom na Portugalsko 3. del. JAN 18 brezplačna revija za študente in dijake Potopis: S spačkom na Portugalsko 3. del Test: Kateri osnovnošolski predmet si? Izlet: Sankališča Študenti dijakom NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ ŠPORT

More information

KRIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 1

KRIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 1 Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 1 Po mnenju

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1a Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1. enota Dober dan!... 3 2. enota Razumem,

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, 10. 6. 2016 U vodnik NE MISLITE, DA SEM TO, KAR SEM BIL NEKOČ Tudi v letošnjem šolskem letu smo besedno in likovno ustvarjali in poustvarjali, kar smo

More information

Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Alumni novice Univerze v Novi Gorici Alumni novice Univerze v Novi Gorici junij 2012 Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Urednica: Nives Štefančič, Katerina Vidner Ferkov ISSN: 2232-5786 Letnik: 1 Številka: 2 Fotografije: Arhiv Univerze

More information

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Živijo! Čeprav smo novinarke letos že izdale božično-novoletni ''Špasn'', smo sedaj spet z vami! Vse

More information

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana.

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. Uredniški odbor: Teodora Ilić, 8. a; Srna Mihelač, 8. a; Luka Nikolić, 8. a; Anna Sitki,

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada:

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Radio Slovenija 3 Datum: 13.06.2008 SLOVENIJA Rubrika, Oddaja: Oder Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Žanr: Dialogizirano poročilo Površina, Trajanje: 60 Avtor: Ilona Jerič, Miha Zore PETRA TANKO: Danes

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR KAZALO PREDGOVOR 11 ZAMETKI KINEMATOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 17 TRIDESETA LETA: PRVA SLOVENSKA CELOVEČERNA FILMA 27 SLOVENSKI FILM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 45 POVOJNA KINEMATOGRAFIJA: TRIGLAV FILM IN REVOLUCIONARNA

More information

KR LJI UL ICE RAZSTAVA TATOO ZGODBA. BILANCA FESTIVAL LEZBICNEGA IN GEJEVSKEGA FILMA DOGODKI RECENZIJA OGLASNA DESKA KonCEK BABI lore

KR LJI UL ICE RAZSTAVA TATOO ZGODBA. BILANCA FESTIVAL LEZBICNEGA IN GEJEVSKEGA FILMA DOGODKI RECENZIJA OGLASNA DESKA KonCEK BABI lore 3 TO SEM JAZ 4 URBANI LOVEC KR LJI I UL ICE I 6 KAKO SMO PRAZNOVALI 7 TOPLI POZIREK, DEDEK MRAZ NA RDECEM KRIlU 8 THC ODVISNIK io it RAZSTAVA TATOO ZGODBA 12 INTERVJU 1S is i6 i 7 i8 i9 BILANCA FESTIVAL

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

Številka 23 KvartaI II leto Naravnost k najboljšim. Straight to the great.

Številka 23 KvartaI II leto Naravnost k najboljšim. Straight to the great. Številka 23 KvartaI II leto 2015 Naravnost k najboljšim. Straight to the great. NOVO TVOJ NASMEH JE MOČNEJŠI, KOT MISLIŠ! *Vir: ACN, december 2014 NOVI Advanced White ZA BOLJ BELE ZOBE V SAMO DVEH TEDNIH!

More information

Uredništvo Krika. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXVII, šolsko leto 2001/2002, številka 1

Uredništvo Krika. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXVII, šolsko leto 2001/2002, številka 1 U V O D N I K Dragi krikovci! Veseli nas, da je pred vami nova številka Krika. Potrudili smo se, da se bo za vsakega od vas našla zanimiva tema. Hkrati pa vas vabimo, da v bodoèe èimbolj sodelujete z vašimi

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

1KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 3

1KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 3 1KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXIV, šolsko leto 1998/99, številka 3 Risba na naslovnici:danijel Šavija, 6.d KRIK 3 Kolofon Po mnenju ministrstva za šolstvo in šport št.

More information

»Kopenska«Grčija 2008

»Kopenska«Grčija 2008 »Kopenska«Grčija 2008 Na pot smo odrinili v petek (25/7/2007) proti večeru. Prvo spanje smo tradicionalno izvedli na parkiri!ču ob hotelu in bencinski črpalki Zovko v Slavonskem Brodu, takoj za izvozom

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

KAZALO BIOLOGIJA V PRAKSI BIOLOGIJA V PRAKSI VEČNA POT, NAŠ DRUGI DOM! TUDI USTVARJALI ZNAMO BITI. Uvodnik.3

KAZALO BIOLOGIJA V PRAKSI BIOLOGIJA V PRAKSI VEČNA POT, NAŠ DRUGI DOM! TUDI USTVARJALI ZNAMO BITI. Uvodnik.3 NASLOVNICA Izdajatelj: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana dsb@biologija.org http://dsb.biologija.org anti@biologija.org Številka: 5 (Seria Nova) Datum izida: januar 2006 Tisk: x

More information