Steklarna z novo pečjo in novimi upi

Transcription

1 21 17 Brezdomci dobro oznojili»vipovce«branku Mačku bodo sodili v Celju ŠT LETO 65 - CELJE, CENA 1,25 EUR Steklarna z novo pečjo in novimi upi 4 Po lanskem kriznem letu se očitno tudi Steklarna Rogaška postavlja na noge. To dokazuje 2,5 milijona evrov vredna naložba v obnovo steklarske peči za električno taljenje kristalnega stekla. Za uspeh je treba imeti kmečko logiko 6 Rimske terme dočakale kredit 5 Sveče so zgorele, dolgovi ostajajo 12 Izletnik ne more ugoditi Prožinski vasi 3 Foto: GrupA Židan proti hitri cesti in špekuliranju hmeljarjev 3

2 2 DOGODKI UVODNIK Nasprotja Dogajanje minulega tedna je, vsaj v gospodarskem smislu, postreglo s številnimi kontrasti. Toliko nasprotujočih si besed je skoraj težko slišati. Po eni strani optimizem predsednika vlade Boruta Pahorja o tem, kako se je Slovenija izvila iz najhujše krize. Pa so se na drugi strani oglasili obrtniki s čisto konkretnimi problemi sivo ekonomijo, plačilno nesposobnostjo in še čim, torej z dejanskim stanjem, ki grozi, da bodo URŠKA SELIŠNIK»manjši«propadli. Premier je optimizem ponavljal na odprtju obnovljene peči v Steklarni Rogaška in slatinske steklarje postavil kot svetel vzor za Slovenijo. Streljaj čez cesto stoji Steklarska nova kot nemi pričevalec marsičesa, kar država obljublja, a ne izpolni. Če je država kot lastnik kršila zakonodajo, zakaj bi potem drugi do pike izpolnjevali vse zapisano? Če delavci, kot v primeru Steklarske nove, ovadijo direktorja, pa se nič ne zgodi, zagotovo ostaja vprašanje, če bo v prihodnje z novo zapisanim zakonskimi določili bolje. Za mnoge bi bilo dovolj, če bi bilo drugače oziroma če bi se vsi samo držali zakonov. Svoje je dodala tudi regijska razvojna konferenca, na kateri je bilo jasno in glasno povedano, da je Savinjska regija, če res izjemno grobo poenostavimo, praktično na psu. Eden od dokazov so delavci v Vegradu, ki jih že več mesecev izigravajo s plačami. Zdaj tudi zato, ker se je na del izplačil usedla banka. Upravičeno? Neupravičeno? Vsak zagovarja svojo teorijo. Še včeraj so bili vegradovci brez dogovorjenih plač za avgust, zato so zagrozili s stavko. Tako se agonija zaposlenih nadaljuje, velenjska občina pa menda išče pomoč na ministrstvu, da bo lahko lačnim še naprej plačevala tople obroke. Koliko zgodb, predvsem zaradi neplačanih podizvajalcev, se še skriva v Vegradu, danes verjetno ne zna nihče odgovoriti. Sliši se le, da mnogi preprosto ne morejo več. Na srečo na drugi strani obstajajo posamezniki, ki s svojimi dosežki, nagrajenimi kot so gazele, inovatorji, priznanji na sejmu izstopajo. In vsaj nekoliko popravljajo splošno sliko. Ampak zdi se, da so premalo upoštevani in cenjeni, da se njihov glas premalo sliši.»tako hudo, kot je bilo, ne bo nikoli več,«je v Celju obljubil premier Pahor. Ampak za začetek bi vse povedano veljalo povezati v zgodbo, v kateri bi imel vsak vsaj toliko, da bi brezskrbno kupil kruh in mleko. Direktorja celjske in velenjske gospodarske zbornice Drago Polak in Franci Kotnik sta predstavila precej slabo gospodarsko sliko regije. Konec capljanja Savinjske regije? Savinjska regija praktično v vseh kazalcih zaostaja za slovenskim povprečjem Bo Mosova razvojna konferenca pomenila prelom? Razvojna konferenca Savinjske regije, pripravili so jo v sredo na Mosu, je razkrila izjemno slabo gospodarsko sliko regije, ki menda, seveda ironično rečeno, slovensko povprečje presega samo glede indeksa staranja. V vseh ostalih kazalcih rasti prebivalstva, bruto proizvodu, dodani vrednosti in bruto plačah pa Savinjska regija zaostaja za republiškim povprečjem. Tudi zato je bilo v ospredju vprašanje, kako ob sodelovanju vseh regijskih akterjev zagotoviti uspešnejši razvoj regije.»čeprav je v regiji ogromno posameznikov in tudi podjetij, ki izstopajo iz povprečja, jih ne vidimo in slišimo,«je povedal direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec in opozoril, da je zaupanje v Savinjski regiji zelo omajano. Zato je bil namen konference, da agencija s partnerji posluša in sliši glas gospodarstva.»število gospodarskih družb v regiji narašča, prav tako brezposelnost,«je povedal direktor Savinjsko-ša- Da je bilo dogajanje v Savinjski regiji precej turbulentno, je omenil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš.»Zdaj je v tej regiji nov osrednji razvojni subjekt, ki ima po mojem mnenju dober potencial, kot ga ima tudi sama regija. Kar pa se tiče posledic dejanj v preteklosti, pa mislim, da jih moramo izkoristiti v pozitivnem smislu, ne pa gledati nanje kot na napačne korake v razvoju te regije,«je odgovoril na vprašanja o celjskem Tehnopolisu kot osrednjem gonilu razvoja Savinjske regije, ki je popolnoma obstal. leške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Po njegovih besedah je minulo leto tudi v Savinjski regiji večina podjetij poslovala negativno, medtem ko so letošnji podatki le nekoliko boljši. Po podatkih zbornice so prihodki regije v petih letih zdrsnili s 13 odstotkov vseh prihodkov v državi na slabih 10. Prav tako bruto mesečna plača v Savinjski regiji za 11 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem. Skupaj navzgor Kot je pojasnil direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak, je regija premalo usmerjena v zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega, prav tako ji primanjkuje raziskovalcev in inovatorjev. Po mnenju predsednice Odbora za človeške vire Regionalnega razvojnega sveta Karmen Leskošek je več pozornosti treba posvetiti vseživljenjskemu učenju, zmanjšanju deleža tistih, ki so brez izobrazbe, kadrovskim štipendijam ter študente z ustanovitvijo fakultet obdržati na študiju v regiji, saj jih izven regije študira kar 85 odstotkov. Veliko besed je bilo namenjenih povezovanju in skupnim interesom, ob tem pa, seveda na podlagi izkušenj iz preteklih let, tudi opozo- ril, da bo treba sodelovanje udejanjiti brez fig v žepu. Med prednostnimi cilji regije v agenciji vidijo gradnjo 3. razvojne osi, ureditev sodobnega medicinskega centra v Celju, ureditev porečij večjih rek ter ponujanje več izobraževalnih vsebin. Želijo pripraviti razvojni dokument, ki bo z ambicioznimi cilji predstavljal vodilo regije za prihodnje programsko obdobje. Po mnenju Jazbeca bi bilo treba oblikovati predstavništvo regije, ki jo bo z usklajenimi stališči zastopalo na ravni države. Tudi zato bo verjetno med zaključki konference navedeno, da je treba sistematično graditi medsebojno zaupanje za sodelovanje, poslušati glas vseh, ki lahko prispevajo k razvoju Savinjske regije, predvsem pa preseči parcialne interese, se povezovati in graditi partnerstva za doseganje skupnih ciljev. Vse s ciljem»skupaj navzgor«, kot se glasi nov razvojni moto Savinjske regije. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA

3 NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Savinja, za uradnike uganka V polzelskem kulturnem domu je bila delavnica za iskanje predlogov in ukrepov za pripravo osnutka nacionalnega načrta upravljanja voda za obdobje do leta Delavnice, bila je druga v nizu osmih po Sloveniji, pripravlja ministrstvo za okolje in prostor. Slednje bo po posvetovanjih s predstavniki lokalnih skupnosti, podjetij, neprofitnih organizacij in drugih do konca leta pripravilo končno različico načrta. Udeleženci so na začetku izrazili pomisleke glede t. i. moderirane delavnice in reševanja ugank, kot so si večurno delavnico zamislili predstavniki ministrstva. Opozorilo, da so se ljudje ob Savinji že dovolj naposlušali uradniških nasvetov in najrazličnejšega predstavljanja osnutkov načrtov, namesto da bi država čimprej začela dela na porečju Savinje in zanjo skrbeti kot dober gospodar, je obetalo, da bo srečanje na koncu le doseglo svoj namen uskladitev predlogov in ukrepov s strokovnimi podlagami za čisto in poplavno bolj varno Savinjo. Konkretne izkušnje, pobude in predlogi so prišli s strani lokalnih oblasti. Srečanja so se med drugim udeležili predstavniki Pivovarne Laško, celjskega VOC, Mestne občine Celje in Občine Polzela, predstavniki ribiških družin in taborniškega društva. Vodja Oddelka za okolje in prostor v Mestni občini Celje Roman Kramer je izpostavil primer dobre prakse čiščenja odpadnih voda ter pripravo projektov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Celja.»Že več kot deset let se pripravlja državni prostorski načrt za suhe zadrževalnike, zato smo se dela lotili sami in projekt pripeljali tako daleč, da bo lahko država zdaj kot upravičenka črpala sredstva iz kohezijskega sklada.«poudarja, da je treba vrniti stroko in denar v vodno gospodarstvo ter ga decentralizirati.»prišlo je do popolnega razpada vodnega gospodarstva. Nekdanja vodnogospodarska podjetja so prevzeli koncesionarji, ki ne izpolnjujejo osnovnega poslanstva, to je rednega vzdrževanja vodotokov. Namesto za vzdrževanje država raje namenja denar za posledice poplav,«pravi. Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič ob tem predlaga, da bi nekaj suhih zadrževalnikov spremenili v mokre in zadržali vodo za obdobje suše, ko kmetijci vodo potrebujejo. Na inštitutu so se preusmerili v kapljično namakanje, vrtino za koriš- Bodo delavnice poskrbele za čisto in poplavno bolj varno Savinjo? čenje podtalnice pa so med drugim sami financirali. Skrb v porečju Savinje bi morala biti usmerjena predvsem za ohranjanje obstoječega stanja, protipoplavno varnost, možnost energetske izrabe in vpliva kmetijstva. Po besedah državne sekretarke na okoljskem ministrstvu Irene Rejec Brancelj bo nacionalni načrt za porečje Savinje vseboval največ ukrepov na področju podzemnih voda. Vodonosnik je v slabem stanju zaradi povečane stopnje nitratov oziroma hranil in sredstev za varstvo rastlin. Rejec Branceljeva se ob tem strinja, da nekateri problemi ne bodo mogli čakati do leta MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Židan proti hitri cesti Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v sredo mudil na obisku v Savinjski dolini. V Mlekarni Celeia v Arji vasi so ga seznanili z letošnjimi uspešnimi rezultati predelave mleka in s prenovljeno blagovno znamko Zelena dolina. Obljubljena pomoč hmeljarjem in odločni»ne«proti trasi hitre ceste skozi Braslovče sta vzpodbudna za hmeljarje in obenem napoved sprememb za večjo zaščito kmetijskih zemljišč. Direktor mlekarne Marjan Jakop zadovoljno ugotavlja, da je prodaja izdelkov narasla še pred prenovo blagovne znamke. Mlekarna je postala dodatno prepoznavna z novo linijo izdelkov in sledi evropskim usmeritvam ne le na področju prehranske varnosti, temveč tudi na področju ekološke embalaže. Proizvodnja mleka v Sloveniji predstavlja 15-odstotno vrednost kmetijske proizvodnje. To znaša 642 milijonov litrov mleka na leto, od tega izvozijo približno 31 odstotkov mleka. Oktobra pričakujejo četrto povišanje cen mleka. Odkupna cena mleka se približuje povprečni evropski, ki trenutno znaša 30 evrov na 100 kilogramov mleka. Minister je ob tej priložnosti napovedal tudi začetek akcije za zaščito živil pred ponaredki.»želimo zaščiti proizvajalca, trgovske sisteme in potrošnika,«pravi Židan. Akcijo so pričeli pri medu in ugotovili, da je bil kar vsak peti lonček rezultat poneverbe. Preverjanje so sedaj razširili tudi na mleko in mlečne izdelke. V ta namen bodo namenili od 300 do 400 tisoč evrov sredstev za inšpekcijski nadzor in laboratorijsko preverjanje živil. Ministrovo zagotovilo, da bodo hmeljarji do konca leta prejeli obljubljeno pomoč države v višini okoli 600 tisoč evrov zaradi nizke odkupne cene hmelja in razmer na svetovnem trgu, je za hmeljarje vzpodbudni. Ob tem pa Židan opozarja na njihovo špekulativno vedenje, s katerim so v veliki meri sami pripeljali do neurejenih razmer in poudarja dosedanjo podporo države proizvodnji hmelja. Več kot 80 odstotkov hmeljarjev je vključenih v integrirano predelavo hmelja, za kar prejmejo pomoč in 332 evrov na hektar zemljišča kot neposredno plačilo. V prid hmeljskim in ostalim kmetijskim zemljiščem je tudi negativno stališče kmetijskega ministrstva o umestitvi trase hitre ceste skozi Braslovče. Po besedah Židana bi na ta način uničili najboljše zemljišče, v katerega je bilo vloženega veliko denarja. Hitra cesta bi otežila strojno obdelovanje hmeljišč in ogrozila namakalne sisteme. V bran in zaščito kmetijskega prostora Židan napoveduje spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in temu ustrezno spremembo prostorske zakonodaje. Zakon bo določil trajna kmetijska zemljišča, ki bodo na ta način postala nedotakljiva, v primeru nujnih razvojnih posegov pa bodo uvedli finančna nadomestila. MATEJA JAZBEC Prožinski vasi ne morejo ugoditi Po pritožbah staršev in drugih krajanov Prožinske vasi pri Štorah, ki zahtevajo avtobusni prevoz svojih šolarjev vse do šole na Lipi, so v avtobusnem podjetju Izletnik opravili analizo o tej možnosti. Vaščani Prožinske vasi so namreč že junija naslovili na občino peticijo zaradi nezadovoljstva, ker morajo njihovi šolarji izstopati iz avtobusa že ob nevarni glavni cesti med Štorami in Celjem (na postajališču»pri Godcu«) ter nato prečkati nadvoz. Osnovnošolci iz Prožinske vasi se namreč vozijo do Štor ter nazaj z rednimi Izletnikovimi avtobusi, občina pa jim plačuje stroške mesečne vozovnice. V Izletniku so svoji analizi posvetili dva dneva ter preverjali, ali je mogoč postanek rednih avtobusov med Šentjurjem in Celjem še v štorskem blokovskem naselju Lipa, kjer je štorska šola.»ugotovili smo, da bi tako dijaki iz šentjurske smeri zamudili k pouku v Celju deset minut,«odgovarja po analizi Boštjan Čokl, vodja službe marketinga v Izletniku. Po tej ugotovitvi V Izletniku so ocenili, da redni avtobus ne more rešiti problema prevoza otrok iz Prožinske vasi do šole na Lipi. bodo z Občino Štore opravili pogovor ter ji predlagali možnost uvedbe posebnega šolskega avtobusa, ki naj bi začel pot že v Vrbnem, se ustavil v Prožinski vasi ter končal pot pri šoli na štorski Lipi. Z avtobusnimi prevozi imajo prav tako resne težave v blokovskem naselju Lipa v Štorah, ki je onkraj nadvoza. Občani Lipe so nezadovoljni, ker Izletnikovi lokalni avtobusi iz Celja v njihovo naselje ne vozijo, saj je njihova zadnja postaja pri železniški postaji Štore, v spodnjih Štorah. Na Lipi namreč živi večina prebivalcev naselja Štore, ki menijo, da bi po dokončanju nadvoza čez železniško progo ter po dokončanju doma starejših občanov na Lipi o možnosti vožnje lokalnega avtobusa v blokovsko naselje morali znova razmisliti. Boštjan Čokl odgovarja, da je vožnja lokalnega avtobusa iz Celja na Lipo mogoča, vendar na Lipi ni avtobusnega postajališča ter obračališča, za kar mora poskrbeti občina. Če bo to urejeno, bi lahko vozni red na Lipo»preregistrirali«v dveh mesecih, pravi Čokl. BRANE JERANKO Foto: GrupA (arhiv NT)

4 4 GOSPODARSTVO Steklarna z novo pečjo in novimi upi Po letih izgub v Steklarni Rogaška napovedujejo dobiček Premier Pahor: uspeh ni samoumeven Po lanskem kriznem letu se očitno tudi Steklarna Rogaška počasi postavlja na noge. To dokazuje tudi 2,5 milijona evrov vredna naložba v obnovo steklarske peči za električno taljenje kristalnega stekla, ki so jo v torek tudi uradno predali namenu. Prenovljena peč je izjemno pomembna za nadaljnje delo v steklarni, saj ima večjo zmogljivost, je energetsko učinkovitejša in omogoča večjo fleksibilnost, podjetju pa bo omogočala 10-odstotno rast prodaje. Je gospodarnejša in zmogljivejša od dosedanje, obenem pa bolj zdrava za zaposlene, ki bodo odslej manj izpostavljeni vročini in prahu. Prinaša tudi nekaj novih delovnih mest.»nova peč je za nas življenjskega pomena, saj je bila prejšnja že povsem na koncu svoje uporabne dobe. Je za 14 odstotkov zmogljivejša od prejšnje in bolj fleksibilna. V 24 urah lahko stali 25 ton stekla, pri tem pa nastane le 5 odstotkov vseh stroškov. Naslednjih 5 let nam bo omogočila rast prodaje za 10 do 12 odstotkov,«je prednosti nove peči predstavljal direktor steklarne Davor Šenija. Otvoritveni trak je pomagal prerezati predsednik vlade Borut Pahor, čeprav država pri nakupu peči neposredno ni sodelovala. Vsa potrebna sredstva v višini 2,5 milijona evrov so po besedah direktorja Šenije zagotovili lastniki, torej banke. Vendarle je premier Pahor znova poudaril, da je naložba v steklarni še eden od dokazov, da je Slovenija na poti gospodarskega okrevanja.»problemov ni konec, smo na začetku nove poti. Sicer počasi, a zanesljivo gremo iz krize,«je omenil Pahor in poudaril, da bodo preživela tista podjetja, ki imajo vizijo. Ob tem je omenil pomembno vlogo, ki jo igrajo sindikati oziroma da bodo v podjetjih, kjer so našli skupni jezik s sindikati, lažje reševali probleme. Pahor je še dodal, da uspeh slatinskih steklarjev ni samoumeven, ker če bi bil, potem bi ga lahko vsak dosegel. Iz krize Tudi drugi rezultati namreč kažejo, da se steklarna izvija iz najhujšega obroča po lanski izgubi, ki je presegla 2 milijona evrov, za letos načrtujejo že 31 milijonov evrov prihodkov od prodaje (kar je 7 milijonov več kot lani) in milijon evrov do- Premierja Pahorja so opomnili na težavo s pridobivanjem delavcev s Hrvaške. V Sloveniji namreč ni ustrezno usposobljenih kadrov, premier pa je, nekoliko presenečeno sicer, napovedal, da bodo težavo poskušali rešiti v obojestransko korist.»steklarna Rogaška je znamka, na katero bi morali biti vsi Slovenci ponosni,«je v pogovoru s premierjem Pahorjem poudaril direktor Šenija.»Tako kot šport pomaga pri prepoznavnosti same države.«bička.»garali smo pri zmanjševanju stroškov. Stroški dela so ostali nespremenjeni, več smo delali na stroških materiala. Zaposleni so z manj stekla naredili več izdelkov, kar govori o boljši kakovosti stekla in višji produktivnosti. Ob tem smo našli nova tržišča in to je vodilo k uspehu,«je povedal direktor Šenija. Podjetje pri plačevanju obveznih prispevkov za 913 zaposlenih ni več v zamudi. V steklarni so tudi zaposlili 80 delavcev iz Steklarske nove, še 30 novih delovnih mest pa nameravajo odpreti do konca leta. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA»Država bo prevzela neplačane prispevke nekdanjih delavcev Steklarske nove,«je obljubil Pahor, ki je napovedal spremembe zakona o plačilu prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki bodo predvidele stroge sankcije za delodajalce, ki se bodo izogibali plačilu teh prispevkov. Nekdanji zaposleni v Steklarski novi napovedim predsednika vlade ne verjamejo povsem, saj so podobne obljube že slišali. Celjske mesnine dišijo po pršutu Celjske mesnine so odkupile Pršutarno Lokev na Krasu Prodaja mesa upada Celjske mesnine (CM) so z nakupom pršutarne Lokev precej razširile dejavnost, za nakup pa so se odločile zaradi interesa kupcev.»že dlje časa smo, predvsem pri kupcih v izvozu, zaznavali željo po kraškem pršutu. Ko se je ponudila priložnost, smo kupili pršutarno Lokev. Prejšnja lastnica se je namreč upokojila, zato je pršutarno prodala. Gre za drugo največjo slovensko pršutarno, z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, ki ima vse licence za izdelavo kraškega pršuta in drugih dobrot,«je pripovedoval direktor CM Izidor Krivec. Tako so CM z 2,5 milijona evrov postale v celoti lastnik pršutarne in zaokrožile paleto svojih izdelkov.»naše podjetje ima široko dejavnost, od lastne živine v pitanju, klavnice, razseka, mikrokonfencije in predelave, s pršutarno pa te dejavnosti še dopolnjujemo. Ne gre le za pršut, CM smo tudi največji proizvajalec kraške pancete, ki je razprodana za celo leto, v Lokvah pa izdelujemo še kraški zašinek. Že zdaj razmišljamo o širitvi pršutarne, saj imamo precej širok trg, izvoz po celi Evropi se povečuje, čeprav je poraba mesa v Sloveniji in Evropi padla za več kot 12 odstotkov. V mesninah smo uspeli obdržati več kot 10-odstotno rast,«je poudaril Krivec, ki je očitno spoznal že kar nekaj»fint«pridelave oziroma zorenja dobrega pršuta. Ker je v Sloveniji premalo primernih prašičev, jih uvažajo iz Nemčije in z Madžarske.»Pomembna je skrbna odbira surovine, saj mora biti meso zelo kakovostno. Odkupimo manj kot 50 ur stara stegna, ki jih potem pri nas nasolimo, nato jih pustimo zoreti vsaj 12 mesecev pod strogim nadzorom komisije.«naložbo v pršutarno Lokev je Krivec ocenil kot biserček.»ne le, ker v tujini kraški pršut pridobiva veljavo, veliko stavimo tudi na turizem. Ob pršutarni je namreč tudi prodajalna. Tudi zato že načrtujemo nekaj izboljšav in novosti, saj bi radi v nekaj letih prišli na številko 20 tisoč obiskovalcev letno podobno kot v Radgonskih goricah.«cm imajo namreč poleg kraških specalitet in dobrot z dežele v lasti tudi klet Radgonske go- rice.»tako smo združili izdelke, ki sodijo skupaj in brez katerih si današnje mize skoraj ne predstavljamo več.«manj in bolj previdno Kljub krizi in že omenjenemu padcu porabe mesa mesninam tudi letos dobro kaže.»leto bomo verjetno, kljub dvigu cen surovin, zaključili s podobnim dobičkom kot lani. Sicer bi tudi mi zaradi ekonomike že morali podražiti izdelke, vendar mesarji večino artiklov že zdaj prodajamo v akcijah oziroma, kot rečemo, v projektih. Zelo malo izdelkov prodamo pod rednimi cenami. Tudi zato mislim, da do večjih podražitev»evropsko kmetijstvo ne more preživeti brez subvencij,«je prepričan direktor podjetja Celjske mesnine Izidor Krivec. Letno v CM prodajo približno 5 tisoč ton mesnih izdelkov in okrog 7 tisoč ton svežega mesa, v pršutarni Lokev pa okrog tisoč ton kraških izdelkov. K temu je treba dodati še 3,5 milijona litrov vina iz Gornje Radgone, letos pa načrtujejo 70 milijonov evrov realizacije. mesa in izdelkov ne bo prišlo. Je pa res, da blagovna znamka in seveda tudi cena igrata ključno vlogo pri odločitvi, po katerem izdelku na policah posežejo potrošniki. Ljudje verjetno kupujejo manj, vendar bolj previdno, zato je treba biti pozoren.«sicer so v mesninah tudi letos veliko investirali, s potrebnimi gradbenimi dovoljenji so zgradili dve sončni elektrarni in nove linije, zdaj pa prido- NA KRATKO bivajo dovoljenja za nadaljnjo širitev proizvodnje.»letos smo kapacitete povečali za 50 ton mesečne proizvodnje, naložba je stala 750 tisoč evrov. Investirali smo tudi v posodobitev avtomatskih klavnih linij, v zadnjih dveh letih smo vpeljali v podjetju nov informacijski sistem, s čimer kot prvi v Sloveniji omogočamo celotno sledljivost mesa.«us Foto: TimE Za lažje dihanje Uprava Pivovarne Laško in vodstvo Hypo Alpe Adria Bank sta dosegli dogovor o podaljšanju 58 milijonov evrov vrednega posojila, s tem pa je soglašal tudi nadzorni svet. Ker gre za pogodbeni odnos dveh pravnih oseb, Pivovarna Laško v skladu s politiko podjetja in dogovorom z banko upnico ne razkriva drugih podrobnosti sklenjenega dogovora. Dogovor s Hypo Alpe Adria bank omogoča lažjo pot do finančne konsolidacije in uresničitve načrtovanega razvoja Skupine Pivovarna Laško. Slednja pričakuje, da bodo tudi druge banke upnice še naprej finančno spremljale skupino in ji na ta način omogočale uresničitev zastavljene strategije rasti. Do leta 2014 bo skupina udejanjila 355 milijonov evrov prihodkov ter dosegla 60 milijonov evrov dobička. Elkroj na dražbi Na sedežu podjetja Elkroj v stečaju je bila minuli teden javna dražba več nepremičnin. Kot je pojasnil stečajni upravitelj Stevo Radovanović, kljub zanimanju druga dražba za lokale v Velenju, Celju in Šoštanju ter počitniški objekt v Čatežu, vse skupaj v vrednosti 400 tisoč evrov, ni bila uspešna. Sicer bodo na javni dražbi, ki bo prihodnji teden, skušali prodati tudi več stavbišč in parcel na sedežu družbe na Prihovi, ocenjujejo pa jih skoraj na 2 milijona evrov. US

5 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Mos: posel še vedno delajo ljudje Letošnji sejem je obiskalo manj obiskovalcev, vseeno pa so organizatorji zadovoljni letih je opazil kar nekaj sprememb:»včasih smo na sejmu prodajali, danes pa izvajamo promocijo in predstavljamo nove izdelke, ki jih nato prodamo preko trgovskih mrež ali kako drugače.«us, foto: SHERPA V sredo se je po osmih dneh sejemskega dogajanja končal 43. mednarodni obrtni sejem, ki je na celjsko razstavišče privabil 150 tisoč obiskovalcev, kar je sicer nekoliko manj, kot so upali organizatorji. Kljub temu so v družbi Celjski sejem zadovoljni, saj tudi razstavljavci ugotavljajo, da so jih obiskali pravi kupci.»z gotovostjo lahko rečemo, da so sejem obiskali bolj obiskovalci s točno določenim namenom, takšen profil pa je za razstavljavce tudi najbolj pomemben,«je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Sicer je Mos postregel s številnimi novostmi, še zlasti na področju ob- novljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Obrtniki in podjetniki so razvojno in inovativno naravnani, kar so dokazali tudi nagrajenci, ki so prejeli sejemska priznanja, po besedah Obrez Preskarjeve pa to dokazuje, da je Mos generator razvoja zlasti v kriznih časih. Potrdilo se je, da je promocija na sejmu za podjetja izjemno pomembna.»osebnih stikov ne more nadomestiti nič in izkazalo se je, da posel še vedno delajo ljudje.«seveda so pomembni tudi stiki s tujimi razstavljavci, vsekakor pa se je v minulih dneh zvrstilo kar nekaj obsejemskih dogodkov, ki so opozorili na težave v podjetništvu. Ob tem je Obrez Pre- skarjeva že dala vedeti, da resno razmišljajo o krčenju sejemski dni. Z izkupičkom letošnjega sejma je zadovoljen tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek. Za predstavitev na sejmu se sicer odločajo predvsem manjša podjetja, ki navdušujejo s svojo rastjo. Obrtniki in podjetniki pokažejo potencial v svojih izdelkih, svojo moč pa v razvoju tehnologije. Sicer OZS tudi preko Mosa prispeva k spreminjanju gospodarske politike in zakonodaje v državi in s tem k ugodnejši klimi za pospeševanje tega dela gospodarstva. Mimogrede, Pavlinjek že 30 let na sejmu nastopa tudi kot razstavljavec in v teh Rimske terme končno dočakale kredit Rimske terme je v tem tednu razveselila novica, da jim je konzorcij slovenskih bank, na čelu katerega je NLB, odobril dolgoročno posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov. Nanj so terme čakale skoraj dve leti. Odobritev posojila je bila za Rimske terme ključnega pomena, saj brez njega ne bi mogle dokončati začetega projekta oživljanja zdravilišča. 6,8 milijona evrov so k dokončanju naložbe prispevala tudi iz Evropske unije. Po sprejetju novega investicijskega programa, ki je vrednost obnove Rimskih term ohranil pod 50 milijoni evrov, je uprava Rimskih term zaprosila banke za sindicirano dolgoročno posojilo. Po bančnem pregledu vseh potrebnih dokumentacij, ki so vključevale tudi revidirano letno poročilo za poslovanje družbe v prvem polletju letošnjega leta, so Rimske terme v tem tednu posojilo tudi prejele. Za pridobitev kreditnih sredstev si je poleg vodstva term prizadevala tudi CI za oživitev zdravilišča. Ta je lani na predsednika vlade naslovila dve pismi, v katerih ga je pozivala, naj vlada z državnimi poroštvi omogoči pridobitev posojila. Prav tako je bila CI glede tega v nenehnih stikih s takratnim ministrom Lahovnikom. V Rimskih Toplicah verjamejo, da se bo še letos konča- Z 20-milijonskim posojilom bodo Rimske terme lahko dokončale začete naložbe. la gradnja centralnega objekta. Predvideni sta tudi ureditev dodatnih stotih parkirnih mest za zaposlene in dnevne obiskovalce ter ureditev parka v območju pod centralnim objektom do magistralne ceste Laško Zidani Most. Poleg tega čaka terme še vrsta drugih nalog, od pridobitve statusa naravnega zdravilišča, koncesije za črpanje vode, zaposlovanje, priprave tržne ponudbe Dokončno naj bi terme zaživele spomladi prihodnje leto. Bodo potem prešle v tuje roke? V nekaterih medijih so se namreč pred časom pojavila namigovanja, da država Rimske terme ponuja Katarcem.»Vsem je znano, da sedanji lastniki Rimskih term niso strateški lastniki te družbe niti nimajo direktnih povezav s tovrstno dejavnostjo. Zato je mogoče pričakovati, da bodo skušali svoje deleže prodati in v to zgodbo pripeljati novega lastnika, ki bo imel tudi strateški, bolj tržno naravnan interes,«informacijo komentira direktorica term Marjana Novak in dodaja, da osebno pri takšnih razgovorih sicer ni sodelovala, da pa so v Rimskih termah pripravili gradivo za zbornik v sklopu agencije Japti, ki predstavlja slovenske investicijske projekte potencialnim vlagateljem, predvsem tujim. Sedanji lastniki term so SCT, Triglav, Mobitel, Unior, PDP, država, NKBM in NLB. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Vožnja ali»adijo«zaposleni v celjskem delu Merkurja se s 1. oktobrom še ne bodo v celoti selili v Naklo, kot je bilo prvotno predvideno in čemur se je 239 zaposlenih glasno uprlo. Med zaposlenimi v komerciali v Celju so namreč izvedli anketo, ki jo je izpolnila približno tretjina zaposlenih, pokazalo pa se je, da bi velika večina raje vzela odpravnino in si iskala novo službo, kot se vozila v Naklo. Predvsem za tiste, ki imajo manjše otroke ali kakšne druge obveznosti, namreč vožnja ni sprejemljiva. Zato bo posameznikom omogočena ali vožnja v Naklo ali prekinitev delovnega razmerja s pripadajočo odpravnino, so se dogovorili na torkovem srečanju uprave in predstavnikov delavcev. Tako je odločitev, ali ostaja v Merkurju ali ga zapušča, prepuščena vsakemu posamezniku. Uprava Merkurja je včeraj, v četrtek, sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Zaradi tega je treba izvesti sanacijski program in Merkur bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji. Kot je povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež, so bili presenečeni nad burnim odzivom zaposlenih v Celju in se tudi zato odločili, da s 1. oktobrom predvidena selitev ne bi imela pozitivnega zaključka. Sicer je napovedal ukinitev komercialnega oddelka v Celju do konca leta 2011, izpraznjenih prostorov pa naj ne bi prodali. US V Vegradu tik pod vreliščem Vegradovi delavci ne bodo več čakali na avgustovske plače. Če jih še danes, v petek, ne bodo prejeli, za ponedeljek napovedujejo stavko tako za krovno družbo kot hčerinska podjetja. Za splošno stavko do izpolnitve zahtev se je v sredo soglasno odločil izvršilni odbor svobodnih sindikatov, ker od vodstva niso dobili jasnega zagotovila, da bodo avgustovske plače v resnici izplačane. V Vegradu gre za okoli 700 zaposlenih, ki jim je družba dolžna tudi plačila za nazaj. Del teh neporavnanih plačil bi podjetje zaposlenim že moralo izplačati, a denar zadržuje banka. Po zakonodaji, ki ureja postopek prisilne poravnave, mora biti po uvedbi prisilne poravnave vzpostavljen red pri izplačilih plač. Velenjska družba je v prisilni poravnavi od 1. septembra, upniki, med njimi so tudi delavci, pa imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve. Sicer bo uspešnost prisilne poravnave v Vegradu odvisna od odločitve upnikov, ki se morajo s predlogom finančne reorganizacije družbe strinjati. Ta navadnim upnikom predlaga, da se odpovedo 80 odstotkom terjatev, preostanek pa bi dobili povrnjen v štirih letih. Sicer v. d. sekretarja Območne organizacije ZSSS Velenje Srečko Čater poziva tudi vse delavce Vegrada, ki niso več v delovnem razmerju, naj na sedežu sindikata čim hitreje prijavijo svoje terjatve. US

6 6 INTERVJU Za uspeh ne visoka znanost, temveč kmečka logika Ljubenski KLS je v dobri kondiciji, pravi direktor družbe Mirko Strašek Mirko Strašek je dolgoletni direktor podjetja KLS, ki je zraslo iz nekdanjega obrata Kovinarstvo Ljubno. Ljubensko podjetje so v 38-letni zgodovini zaznamovali vzponi in padci, ob tem pa so bili med prvimi, ki so se s skrajšanim delavnikom odzvali na krizo. Kljub vsemu so lani, sicer ob manjših prihodkih, prodali več izdelkov. Letos imajo toliko naročil, tako pravi Strašek, da bi bil čas za počitek. Mogoče je tudi to eden od razlogov, da se ljubensko podjetje ponaša s prestižnim naslovom savinjskozasavske gazele Tržni delež KLS pri proizvodnji zobatih vencev v Evropi je 40-odstoten, v svetu 12-odstoten, v svoji dejavnosti pa je to najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje, saj je več kot 90 odstotkov proizvodnih procesov avtomatiziranih oziroma robotiziranih. Družba velja za izjemno inovativno in se je od začetne proizvodnje zvarjencev, orodij, strojev in industrijskih nožev za kmetijske stroje pred 15 leti specializirala za razvoj in proizvodnjo komponent v avtomobilski industriji. Njeni proizvodi so vgrajeni v avtomobile 28 avtomobilskih znamk, kot so Peugeot-Citroën, Ford, Toyota, Renault, BMW, Fiat, Audi, Volkswagen, tako da je velika verjetnost, da je tudi v vašem avtu vgrajen del, ki so ga izdelali delavci na Ljubnem. Videti je bilo, da vam in sodelavcem, ki so vas spremljali na podelitvi v Celjskem domu, naziv gazela veliko pomeni. Že nominacija je bila za nas veliko priznanje, zmaga pa je vsekakor veliko presenečenje in je nismo pričakovali. Pravzaprav lahko rečem, da je priletela kot strela z jasnega. To priznanje je velika čast, tako zame osebno kot tudi za vse moje sodelavce, in prepričan sem, da bo dodatna spodbuda, da bomo tudi v prihodnje dosegali primerno rast. Imate poseben recept? Visoka kakovost proizvodov in storitev, dobro delo, treba se je maksimalno potruditi za vsakega kupca, odgovorno delati, biti zanesljiv in vztrajen ter varčevati. Kje v avtomobilu najdemo izdelke z Ljubnega? Zobati, signalni in masni obroči, ki jih proizvaja KLS, so sestavni deli vztrajnika pogonskega motorja avtomobila. Vsak avtomobil ima na pogonskem motorju vztrajnik, ki ima obliko koluta, na njegovem obodu pa je nameščen zobati obroč (po potrebi tudi signalni in masni obroč). Ko voznik avtomobila s ključem vžge avtomobil, postopek vžiga motorja poenostavljeno povedano izgleda tako: s ključem zaženemo zaganjač, ki je manjši elektromotor. Na koncu zaganjača je nameščeno manjše zobato kolo, ki ob vžigu vskoči v zobati obroč in z njegovo pomočjo zavrti vztrajnik motorja. Tako se motor začne vrteti in delovati. Za KLS je poleg fizične rasti značilna tudi rast na drugih področjih. V Lokah, kakor imenujemo del Ljubnega, kjer imamo proizvodnjo, smo v zadnjih letih zgradili kar velike nove poslovne objekte. Tudi letos vlagamo v posodabljanje, skupno pa nameravamo v nadaljnjo robotizacijo in razširitev proizvodnje vložiti poltretji milijon evrov. Po moje se je treba bati časov, ko podjetje neha investirati, saj to pomeni, da ni več proaktivno, vodilno na trgu in za kupca zanimivo. Podjetje KLS je v večinski lasti sedanjih in nekdanjih zaposlenih, organiziranih v družbi za upravljanje KLS Si, skupno pa se zavedamo, da so zaposleni zelo pomemben kapital podjetja. Zato v njihovo izobraževanje in usposabljanje ter razvoj novih izdelkov in proizvodnih procesov nenehno vlagamo do pet odstotkov celotnih letnih prihodkov. Vodstvo KLS najmanj dvakrat na mesec pregleda doseganje ciljev, dosežene rezultate v procesih pa sicer pregledujejo vsak dan ter v primeru nedoseganja začrtanih ciljev ukrepajo. Kazalnike uspešnosti pregledujejo pri vsakem zaposlenem, pri vsaki skupini in na koncu na ravni podjetja.»moj bo takšen, kot je bil današnji. V službo bom prišel med 5.19 in 5.22,«je Mirko Strašek odgovoril na vprašanje o jutrišnjem dnevu. Veliko pove podatek, da imate na milijon dobav samo dve reklamaciji. Letos bomo kupcem po vsem svetu dobavili več kot sedem milijonov kosov. Posebnega recepta za rezultat ni, je pa podjetje že dolgo usmerjeno v povečevanje konkurenčnosti. Smo tržno in storitveno naravnani, za vsakega kupca se maksimalno potrudimo. In vedeti je treba, da sta v avtomobilski industriji kakovost in zanesljivost dobav izjemno pomembni. Bili smo delovni, za uspeh pa ni potrebna visoka znanost. Treba je uporabiti kmečko logiko, ob tem je treba dobro delati, zagotavljati kakovost in biti v službi kupca. Na prvem mestu v našem delu je spoštovanje spoštovanje do sebe, zaposlenih, dobaviteljev, kupcev, partnerjev. Tudi zato lahko načrtujemo, da bomo letos prodajo še povečali. Največjo rast ste dosegli v kriznem obdobju. Kako ste se lotili kriznih časov? Iz te krize se ni bilo mogoče izvleči v nekaj mesecih, če prej nisi dobro delal. Podobno kot pri človeku: če je pred epidemijo dobrega zdravja in v dobri kondiciji, se lahko izvleče s prehladom. Če pa je že prej bolan, lahko umre. Podobno je bilo pri nas. Več let pred krizo smo veliko delali na razvoju proizvodov in procesov, produktivnost smo v letih od 2001 do 2010 povečali za 4,5-krat. Gre za produktivnost, ki jo merimo v dodani vrednosti, je pa odraz mnogih drugih korakov. Robotizacije, avtomatizacije, dviga kakovosti proizvodov, zanesljivosti dobav Stalno napredujemo na področju varčevanja in znižujemo stroške. Ves ta napredek je deloval in tako smo vztrajno povečevali svojo konkurenčnost. Začela se je zgodba, da so kupci iskali nas in ne več mi njih. Lahko bi rekel, da se dober glas daleč sliši in da se dobro blago začne samo prodajati. Kriza vas je torej naredila še močnejše? Ker delamo pretežno za avtomobilsko industrijo, ki je krizo občutila med prvimi, smo jo pričakali pripravljeni. Lani smo dosegli celo rekordno prodajo, saj smo se hitro prilagodili, cene proizvodov pa znižali za 10 odstotkov. Res je bil dobiček zaradi tega nekoliko manjši, vendar smo povečali zaupanje naših kupcev. To je seveda veliko vredno, saj v svojo poslovno kulturo uvajamo spoštovanje tako do kupcev kot tudi do dobaviteljev in partnerjev. S takšnim načinom dela povečujemo svojo tržno in konkurenčno prednost. Kakovost in zanesljivost sta pri nas pisani z veliko začetnico, zato lahko nastopamo na številnih tujih trgih, tudi na Kitajskem. Kakšen občutek je prodajati Kitajcem? Dober. To je potrditev, da smo res dobri. Sicer se ne hvalimo niti ne mislimo, da smo ne vem kaj dosegli. Moram reči,»investiramo toliko, kot je nujno in kolikor imamo denarja. Ne želimo se preveč zadolžiti.«mirko Strašek se je rodil leta 1946 v delavski družini v Rogaški Slatini. Po zaključeni strojni tehniški šoli se je zaposlil v Steklarni Rogaška, po služenju vojaškega roka pa je delal v tovarni avtomobilskih delov FAEOS in nato v Eko Velenje. Leta 1972 je postal obratovodja novoustanovljenega Kovinarskega obrata v Gradbeniku Ljubno ob Savinji, ki je predhodnik KLS.»Od takrat je KLS moje življenje,«pravi Strašek, ki je strojniško strokovno znanje nadgradil s študijem na Višji tehnični šoli v Mariboru, v začetku 80. let pa je na mariborskem VEKŠ-u pridobil še ekonomsko znanje, ki ga je potreboval za vodenje podjetja. S soprogo Frančiško živita v Varpoljah. Hči Nataša, profesorica geografije in zgodovine, dela za potrebe Evropske komisije in parlamenta. Mlajša Barbara ima diplomo Ekonomske fakultete v Ljubljani, dodatna znanja s študija v Budimpešti in Dijonu, delala je v ameriški multinacionalki P&G, zdaj v KLS vodi trženje in pridobiva strokovno znanje na dunajski tehniški fakulteti. da že dolgo tekmujemo sami s seboj. Zato smo v krizo prišli pripravljeni. Nismo vedeli, da bo tako hudo, vedeli pa smo, da se bo nekaj zgodilo. Tudi letos nismo brez težav, vendar nas hitra rast cen materiala ali rast tečaja švicarskih frankov nista položili. KLS bo letos v skupni prodaji dosegel 38-odsotni delež novih proizvodov, prihodnje leto pa naj bi ti prinesli več kot 40-odstotni delež. Nagrada, mislim na gazelo, je veliko vredna, vendar je največje zadovoljstvo, da kupci cenijo naš trud in rezultate ter želijo sodelovanje še poglobiti. To je pogoj za obstanek in razvoj. Ker strokovnega kadra za delo ni lahko najti, so v svojo kadrovsko politiko vključili štipendijsko politiko, mlade pa seznanjajo s podjetjem in prepoznavajo ustrezne potencialne kadre preko počitniškega in študentskega dela ter prakse. Podjetje ima certifikate ISO 9000 in ISO TS ter ISO Se s tem, ko ostajate na Ljubnem, počutite kaj odrinjeni? Tu smo se rodili. Leta 2012 bomo imeli 40-letnico, saj kot rojstvo štejemo leto 1972, ko se je kovinarstvo začelo na Ljubnem. Poskušamo in vztrajamo na tej lokaciji, saj s tem tudi izpolnjujemo poslanstvo, zaradi katerega smo nastali: da v tem okolju nudimo delovna mesta Zgornjesavinjčanom. V tem vidimo tudi veliko odgovornost do zaposlenih. Zato smo skrbeli tudi za dodatno zaposlovanje. Zdaj imamo 170 zaposlenih, nekaj sodelavcev smo zaposlili že po krizi. Nismo velik zaposlovalec, ker ogromno vlagamo v avtomatizacijo procesov in ker je težko dobiti kvalificirano delovno silo za visoko tehnološke procese. Hkrati gledamo naprej strinjamo se, da so minili časi poceni delovne sile. Tudi zato imamo višje plače kot v slovenski predelovalni in kovinski industriji. Lani smo jih povečali za 6, letos za 8 odstotkov. Znano je, da veliko vlagate v razvoj. Od kod ideje? Vsi izdelki so nastali po naročilu naših kupcev, mi jih pa dopolnimo s svojimi idejami in znanjem. Tehnološke rešitve so v celoti plod dela naših inženirjev in zunanjih sodelavcev. V tehnologiji proizvodnje zobatih obročev smo vodilni v svetu. To nam povedo kupci. Res je, da smo v podjetju usmerjeni v inovativnost in povečujemo dodano vrednost na zaposlenega. Tak način dela se izkaže tudi pri kupcih in njihovem zaupanju in tudi zato smo letos povečali prodajo že za skoraj 40 odstotkov. Kako bi ocenili, je krize konec? Mi smo povečali število novih proizvodov in kupcev, ki smo jih vzeli konkurentom. Imamo toliko naročil, da delamo tri izmene, tudi ob koncih tedna. Vendar lahko rečem, da avtomobilska industrija peša. Prodaja v Evropi se je avgusta zmanjšala za 17, v ZDA pa za 20 odstotkov. Tudi na hitro rastočem trgu Kitajske se rast zmanjšuje. To so zagotovo signali o upočasnitvi in pričakujemo, da bo prišlo do padca naročil. Kar bi nam, roko na srce, trenutno ustrezalo, da si nekoliko oddahnemo od prenapetih rokov in dela. Vendar se v avtomobilski proizvodnji odpirajo novi trgi in povečuje število novih proizvodov, tako da URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA

7 NOVI TEDNIK 7 NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič ( ), Maja Gorjup, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER, asist. BLAŽ LAH Vročica narašča kuponov in SMS-glasov je doslej prispelo v naše uredništvo. Med kandidatkami za lepotico poletja vse bolj narašča vznemirjenje, katera bo tista, ki bo dobila lento Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje in kateri dekleti bosta prva in druga spremljevalka. Prve tri bodo dobile čudovite nagrade, a nagrada za prav vse sodelujoče v letošnji akciji bo predstavitev na modni reviji v oblačilih Pepe jeans, Energy in Miss Sixty. 1. oktobra ob 19. uri bo pred Mestno občino Celje ne le razglasi- tev lepotice poletja, temveč tudi velika modna revija trgovin Brooklyn, Big star, Energy in Pepe jeans. Prav tako bodo v salonu Zoran hair spa pripravili šov program in uredili vse sodelujoče lepotice. Izpolnite kupon, napišite SMS, pomagajte dekletom do uvrstitve med prve tri, med katerimi bo strokovna komisija izbrala najlepše med najlepšimi. Kdo bo v strokovni komisiji, vam bomo izdali v naslednji številki Novega tednika. Naj zmaga najlepša! Vstopnine 1. oktobra ne bo, z nami pa bo tudi Nuša Derenda. KUPON lepotica poletja Glasujem za dekle številka... Ime in priimek: Naslov: Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Lepotica poletja. Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. Ines Gobec Ines Potočin Maja Belak Ana Bukovac Anja Špes Sara Rezec Katja Polutnik Tjaša Hohkraut Ajda Cajhen Anja Povalej Nataša Golob Sabina Horvat Sanja Ramšak Petra Klepej Natalija Pustišek Špela Cvikl Valentina Krasniqi Laura Turnšek Anja Golec

8 8 Parkirane gajbice in ostale»finte«na parkiriščih pred bloki pogosto vidimo nastavljene gajbice, škatle, stole in ostalo navlako, s katero si stanovalci prilaščajo sicer skupna parkirna mesta. Da občina izda dovoljenje za postavitev takšnih ovir, morajo obstajati zares tehtni razlogi. Parkirane gajbice pred bloki so vsakdanji pojav. Pri čemer nekateri celo mislijo, da je prilaščanje skupnih parkirnih mest njihova pravica. Čeprav to ni dovoljeno, saj so parkirišča pred bloki namenjena vsem stanovalcem in ne le nekaterim, si večina stanovalcev s tovrstnim prilaščanjem parkirnih mest ni preveč belila glave. Dokler»Gajbice me ne skrbijo. Enostavno jo brcnem stran in parkiram na to mesto. Me pa jezi, da so si nekateri frajerji pred blokom začeli montirati kovinske ovire, ki jih ne moreš prestaviti. Tako si je nekdo meni nič tebi nič prisvojil parkirišče na občinski zemlji, jaz pa, ki mi to parkirno mesto pripada prav tako kot njemu, naj si parkiranje plačujem v modri coni, ker pred blokom ni prostora!? Kje so redarji? Meni bodo napisali kazen, če ne bom plačal parkirnine, tisti, ki je postavil oviro, pa jih ne bo zanimal,«se jezi bralec iz Razlagove ulice. Po odgovore in pojasnila smo se obrnili na Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec. Mag. Janez Kušar pravi, da ne kovinskih ne kakšnih drugih ovir ni dovoljeno postavljati na parkirišča pred bloki brez ustreznega dovoljenja. Da občina izda dovoljenje, pa morajo obstajati zares tehtni razlogi, dodaja:»na občino je treba nasloviti vlogo, ki jo pristojne službe temeljito obravnavajo in proučijo, ali je postavitev ovire upravičena.«a problem je, kjer ovire postavijo na lastno pest. Če na medobčinskem inšpektoratu o tem dobijo prijavo, začnejo proti kršiteljem postopek.»poleti smo imeli v Novi vasi dva primera, ko so morali ovire odstraniti. Sicer je predpisana globa za kršitev v tem primeru 83 evrov za fizično osebo ter 834 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika,«še navaja Kušar. BA Foto: SHERPA Rotarijci za godbo na Cresu Končal se je mednarodni projekt rotari klubov Barbara Celjska, Rijeka sv. Vid in Graz Kunsthaus. Rotarijci iz treh držav so z nakupom glasbil za osnovno in glasbeno šolo na Cresu pomagali enemu najbolj demografsko ogroženih otokov Jadrana. Z nakupom, vrednim malo manj kot 30 tisoč evrov, so creški glasbeni šoli omogočili, da ponovno oživi mladinski pihalni sestav, v katerem bo svoj prosti čas lahko preživljalo skoraj 40 učencev Ostrožno praznuje Jutri, v soboto, bo praznično v KS Ostrožno. Dan bodo posvetili praznovanju krajevnega praznika, ki ga slavijo v spomin na veliko zborovanje na Ostrožnem 19. septembra 1954, ko se je prvič oglasil tudi Radio Celje. Praznični dan bodo ob 8. uri začeli s pohodom po meji KS in nadaljevali z odprtjem razstave v prizidku gasilskega doma. Na ogled bodo kaktusi, izdelki iz gline, stekla, medu, slike, pecivo, zelišča in gobe in še marsikaj manjkali ne bodo niti»fički«. Prava paša za oči bosta zagotovo tudi prikaz posebnih oblik gašenja ter predstavitev ŠK Sankaku. Osrednji dogodek bo podelitev priznanj najzaslužnejšim krajanom in priznanj za lepo urejeno okolje. BA in dijakov. Akcija se je končala z veliko prireditvijo na glavnem trgu mesta Cres minulo soboto. Pihalni orkestri so ena najbolj popularnih zasedb primorske Hrvaške in so privlačni zlasti za mlade. Težek gmotni položaj, predvsem na otokih, pa je vzrok za postopno ukinjanje orkestrov, ki jim ponavadi zmanjkuje sredstev za opremo in glasbila. To obenem pomeni še eno možnost manj za mlade, ki množično zapuščajo že tako demografsko ogrožene otoke. Deliti skrb Sobotna slovesnost je bila tako za prebivalce Cresa nekaj posebnega, udeležili pa so se je tudi številni gostje s področja politike, kulture in gospodarstva ter rotarijci s Hrvaške, iz Avstrije in Slovenije. Prvi del programa so pripravili mladi z otoka, drugi del in slavnostno predajo pa je uvedel nastop priljubljene celjske zasedbe Gamma, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje. Kvintet je večstoglavo publiko navdušil z izbranim tango in etno programom ter si tako priigral tudi povabilo na otoški glasbeni festival v Lubenicah in Osorju prihodnje poletje. BS V okviru večerov Hospic malo drugače bo celjski območni odbor pripravil predavanje na temo Deliti skrb. Predavanje bo v ponedeljek ob 17. uri v prostorih celjskega odbora društva hospic v Kocenovi ulici 4-8. Na predavanju bosta spregovorili strokovni sodelavki hospica Heda Zimšek in Maja Brglez Vivod, ki bosta predstavili možnosti, kam vse se lahko bolnik z neozdravljivo boleznijo, starejša oseba ali svojec obrne, da v svoji situaciji ni sam. Spregovorili bosta tudi o pravicah s socialno-varstvenega področja, iz zdravstvenega in socialno-invalidskega zavarovanja. NK Kandidat Slovenske demokratske stranke za celjskega župana Janko Požežnik, ki je tudi predsednik mestnega odbora stranke, na lokalnih volitvah pričakuje boljše rezultate, kot jih je stranka dosegla pred štirimi leti. Požežnik računa, da se mu bo uspelo uvrstiti v drugi krog volitev, v mestnem svetu pa stavi na več kot šest svetnikov, kolikor jih je bilo v celjski mestni svet izvoljenih na zadnjih lokalnih volitvah. Požežnik tudi pravi, da bo funkcijo župana, če bo izvoljen, opravljal poklicno. Sicer je svoj volilini program strnil v dvanajst temeljnih točk, ki se nanašajo na tri področja. Kot prvo si želi ustvariti okolje, ki bo prijazno gos- Pravi človek za hude probleme? LOKALNE VOLITVE Požežnik računa na drugi krog podarstvu in podjetnikom,»da bodo ti radi prihajali in odpirali obrate na območju mestne občine Celje«. Še posebej je po njegovem treba ustvarjati pogoje za razvoj tistih gospodarskih panog, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Velik poudarek bo namenjal ljudem in njihovim potrebam, napoveduje Požežnik.»Občanke in občani morajo imeti priložnost dajati pobude in predloge. Občane in njihove pravice nameravam postaviti v središče dogajanja,«pravi. Veliko pozornosti bo Požežnik v primeru izvolitve za celjskega župana posvečal tudi skrbi za okolje in zagotovitvi poplavne varnosti, obljublja. Stranka SDS bo v Celju nastopila s 33-člansko listo za mestni svet. V prvi celjski volilni enoti je nosilec liste Požežnik, Sonja Ramšak v drugi in Urška Toplak v tretji. BA Ivana Janija Glavača, ki kandidira za župana Štor kot kandidat Slovenske demokratske stranke, predstavljajo kot zelo uspešnega podjetnika. S svojimi podjetniškimi izkušnjami naj bi kot morebitni župan bistveno prispeval k reševanju hudih problemov v zadolženi Občini Štore.»Nisem se strinjal s tistimi, ki so hoteli zadeve pomesti pod preprogo, prav tako se ne strinjam s tistimi, ki bi radi obsojali brez sodišč. Se pa strinjam s tistimi, ki trdijo, da v tej zgodbi najkrajši konec vlečemo spet davkoplačevalci,«pravi kandidat Glavač ter dodaja, da bi morali vprašanje občinskih dolgov odpreti bistveno prej. Občina je danes dolžna štiri milijone evrov ter je pred podpisom pogodbe v vrednosti štiristo tisoč evrov za nove občinske prostore, dodaja. Med nujnimi naložbami omenja med drugim šolsko igrišče na Lipi, morali bi iskati možnost gradnje športne dvorane s pomočjo zasebnega partnerstva, treba je urediti kaotične razmere na parkirišču zdravstvene postaje ter na Lipo pripeljati redno avtobusno linijo, saj bi bilo tam po dokončanju doma starejših več potnikov. Prav tako med drugim omenja slabo prometno varnost v Prožinski vasi, neizkoriščene možnosti Svetine ter različne potrebe drugih manjših vasi. Ivan Jani Glavač, ki ga opisujejo kot človeka dialoga, kandidira s podporo DeSUS in Nove Slovenije. BJ

9 NOVI TEDNIK 9 Nagrajenci Občine Radeče z županom Matjažem Hanom Častni občan je Emil Rojc V Radečah so prejšnji teden ob občinskem prazniku pripravili osrednjo slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom ter tistim, ki najlepše skrbijo za urejenost svojih domov in domačega kraja. Občina Radeče sicer praznuje že od začetka meseca, praznovanje pa se bo z različnimi športnimi, kulturnimi in družabnimi prireditvami ter otvoritvami nadaljevalo še do začetka oktobra. Zbrane je na sredini slavnostni seji nagovoril radeški župan Matjaž Han, Občina Radeče je ob občinskem prazniku podelila tudi priznanja krajanom, ki najlepše skrbijo za svoje domove in okolico. Priznanje za najlepše urejeno krajevno skupnost je prejela KS Vrhovo. Najlepše urejene hiše imajo družina Šmerc z Loga pri Vrhovem, Stane Kajič iz Radeč, prvo mesto pa je pripadlo družini Bregar z Jagnjenice. Priznanja za najlepše urejene kmetije so prejeli kmetija Franca Strniše iz Radeč, kmetija Sladič z Goreljc ter družina Bervar s Svibnega, ki je osvojila prvo mesto. Ocenjevalna komisija pa je letos podelila še dve posebni priznanji in sicer družini Cerar z Jagnjenice ter prebivalcem ulice Na Jelovo. nato pa podelil najvišja občinska priznanja. Srebrnik občine Radeče je prejel Branko Zelič za posebne dosežke na področju športnih aktivnosti invalidov, še posebej v ribolovu, prav tako srebrnik pa so namenili Jakobu Kmetiču za dolgoletno društveno delovanje. Prejemniki občinskih zlatnikov so bili tokrat trije: KO ZZB za vrednote NOB Radeče, odvetnik in pisec številnih romanov Igor Karlovšek in Društvo upokojencev Radeče. Na slavnostni seji so Radečani razglasili tudi častnega občana Občine Radeče, ta naziv pa je pripadel dr. Emilu Rojcu za dolgoletno uspešno delovanje in zasluge za razvoj in promocijo občine tudi izven njenih meja. Kot so zapisali v obrazložitvi, je njihov sokrajan Rojc, ki je letos praznoval 70 let, vsa leta ostal povezan z domačim krajem na različnih področjih. Napisal je tudi Monografijo Radeč. POLONA MASTNAK Foto: GrupA»Zdaj je treba le še otroke delat!«tako bi lahko v šali rekli za krajane Šentruperta nad Laškim, ki so končno dobili novo šolo. Vanjo so otroci vstopili že s prvim šolskim dnem, v petek pa je sledilo še slavnostno odprtje. V Šentrupertu so se glede šole res načakali, samo če pomislimo, da je bilo že leta 2001 izdelano strokovno mnenje glede gradbene konstrukcije, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi bila nujna sanacija objekta, vendar tudi ta ne bi rešila vseh funkcionalnih nepravilnosti in bi bila tudi iz ekonomskih razlogov priporočljiva nadomestna gradnja. V javnosti je dlje časa odmevala tudi zgodba o učencih, ki pouk obiskujejo v šoli z močnim radioaktivnim sevanjem Leta 2008 Občina Laško na razpisu za sofinanciranje novogradnje s strani ministrstva za šolstvo začuda kljub vsemu ni bila uspešna, šele kasneje so bila odobrena interventna sredstva. Ministrstvo tako v gradnji sodeluje s prispevkom v višini malo več kot 64 odstotkov vrednosti investicije, sredstva pa pritekajo v triletnem obdobju. Občina Laško je zatem nemudoma objavila razpis, na katerem je bilo najbolj uspešno podjetje Remont, ki je začelo delati septembra lani.»veseli smo, da je bila kljub nekaj nevšečnostim z vremenom šola dokončana v obljubljenem roku. Še posebej, ko vidim, s kakšnimi zapleti se srečujejo druge občine, ki so se na razpis za nove šolske objekte prijavile hkrati z nami,«je povedal laški župan Franc Zdolšek. Čeprav so investicijo sprva ocenjevali na približno dva milijona evrov, so šolo zaradi spremenjenih razmer na trgu in v gradbeništvu dogradili za približno 1,5 milijona evrov.»ne znate si predstavljati veselja, ko smo se z otroki po letu dni iz reške podružnice vrnili v svojo novo šolo,«je povedala vodja podružnice Irena Gaberšek. Nad pridobitvijo je navdušena tudi ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik, ki dodaja, da ne smemo pozabiti še na prenovo ostalih šolskih objektov. Tudi krajani Šentruperta pa imajo v novi, malo več kot tisoč kvadratnih metrov veliki šoli na voljo prostore za KS, knjižnico, mladinsko sobo ter telovadnico, ki bo služila za razne prireditve. Trenutno šolo obiskuje 26 učencev, vrtčevska enota pa je povsem polna. POLONA MASTNAK LOKALNE VOLITVE Mavri poskuša ponovno Kandidaturo za laškega župana je pred dnevi vložil Andrej Mavri, ki bo kandidiral na listi stranke Slovenska unija. Ta se prvič predstavlja na lokalnih volitvah, Mavri pa se je za županski stolček potegoval že pred štirimi leti. Kot poudarja predsednik občinskega odbora stranke Mavri, je njen program tudi na lokalni ravni usmerjen v ljudi.»občina Laško je zadnja leta dosegla napredek v urejanju komunalnih vprašanj, vendar počasneje kot sosednje primerljive občine. Ob tem se je zapostavljala razvojna vizija. Z bolj angažiranim pristopom in večjo strokovnostjo bomo sledili viziji po uveljavitvi občine, da bi bila prepoznavno po bogati turistični ponudbi in zdravemu načinu življenja. Več pozornosti bomo posvetili tudi programom za aktivno življenje mladih, brezposelnih, upokojencev Bogatemu delovanju naših občanov v številnih društvih, združenjih in klubih, ki dajejo vsebino življenja v naših krajih in vaseh, bomo namenili več pozornosti in spoštovanja,«pravi Mavri. Volivce bo poskušal prepričati s programom v sedmih točkah, v katerih poleg že omenjenega našteva še gradnjo širokopasovnega informacijskega sistema na celotnem območju občine, skrb za protipoplavno varnost, gradnjo obrtne cone v Rečici kot osnovo za nova delovna mesta, razvoj podeželja, gradnjo kulturnih in športnih objektov, ureditev cest do Šentruperta in Sedraža, mostu v Rimskih Toplicah ter spremembo koncepta prireditve Pivo in cvetje. Lapornik vidi številne izzive Za laškega župana se bo potegoval sedanji občinski svetnik Danijel Lapornik, kandidira pa na listi Socialnih demokratov. Številne je z odločitvijo za vidnejše politično udejstvovanje presenetil, kot pravi, pa se je odločil po pogovorih v stranki, kjer so ugotavljali, da potrebujejo kandidata s svežimi idejami, močnim motivom ter čutom za sočloveka. Lapornik boljši jutri vidi v treh pomembnih področjih; ohranjanju tradicije, možnostih razvoja in kreiranju mesta ter občine v vzajemnosti z občani. V primeru izvolitve si bo prizadeval za večjo povezanost občinskih in gospodarskih dejavnosti s ciljem vzpostavitve stabilnega gospodarskega okolja in zadovoljitve potreb občanov ter obiskovalcev občine kot turistične destinacije. Pri tem ima v mislih predvsem gradnjo infrastrukture, športnega parka, a tudi razvoj podeželja.»različne interesne skupine je treba spodbuditi k aktivnostim za uveljavljanje DAN ODPRTIH VRAT THERMANE LAŠKO Nedelja, , od do Popusti in ugodnosti 50 % popusta na kopanje, savnanje in wellness storitve 30 % popusta na sladice v kavarnah hotelov 30 % popusta ob plačilu in rezervaciji wellness storitve GRATIS Laški golaž med in Pivo, sok in voda med in uro. temeljnih človeških vrednot. Vsem starostnim skupinam moramo zagotoviti boljše pogoje za življenje; s poudarkom na mladih in starejših. Pri tem imam v mislih socialna stanovanja, dodatne ugodnosti za mlade družine, nov dom starejših ter pomoč na domu. Mlade je treba razumeti, jih spodbujati ter jim ponuditi podporo pri uresničevanju njihovih Bogat zabavni in predstavitveni program. Več na podjetniških idej,«meni Lapornik, ki v programu omenja dodatne subvencije za podjetniške ideje, skladne s strateškim razvojem občine.»ne smemo pozabiti še na skrb za čisto, zeleno in varno okolje,«še dodaja Lapornik, ki je prepričan, da bo svoje znanje, izkušnje in ambicije lahko uporabil v dobro občine. POLONA MASTNAK Informacije: Thermana d.d., Laško

10 10 Grad Komenda kmalu povsem nared Grad Komenda na Polzeli bo kmalu na ogled za prve obiskovalce. Prva faza obnove polzelskega gradu Komenda je zaključena. Pri raziskavah in sondiranju je pomembno vlogo odigral zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je v novi luči osvetlil stavbno zgodovino gradu in njegov umetnostnozgodovinski pomen. Dokončani so prostori v kleti za turistično-promocijsko in gostinsko dejavnost in del pritličja. Za obnovo so namenili 1,7 milijona evrov, od tega je delež evropskih sredstev 575 tisoč evrov. V sklopu projekta eko muzej hmeljarstva in pivovarstva je v gradu na ogled obnovljena najstarejša sušilnica hmelja ter vstopno-informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o turistični ponudbi kraja. H koncu gre tudi druga faza obnove, ko bodo urejeni še prostori za glasbeno ter knjižnično dejavnost. Za ta del naložbe bo potrebnih še okoli 750 tisoč evrov, od tega več kot polovica evropskih sredstev. Vrata gradu bodo v okviru občinskega praznika za obiskovalce odprli jutri. V popolni podobi in z dejavnostmi, ki ga bodo bogatile, bo grad zaživel prihodnje leto. Zgodovina Polzele je tesno povezana z malteškim viteškim redom v gradu Komenda. Malteški viteški red je kar 457 let, in sicer je v letih 1323 do 1780 navdihoval in usmerjal življenje kraja. Posebnost gradu je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščno ograjo glavnega vhoda. Levja glava krasi tudi V iztekajočem se času Nocoj se bodo na Polzeli ozrli v preteklo leto in obenem potegnili črto pod štiriletnim delom sedanjega župana Ljuba Žnidarja. Na slavnostni seji bodo podelili priznanja za izstopajoče dosežke najbolj zaslužnim občanom. V kraju se zaključujeta dva največja projekta in sicer iz- gradnja kanalizacije in obnova gradu Komenda. Več kot milijon evrov vredna naložba v ureditev kanalizacije, ki bi se zaradi znanih zapletov morala končati že zdavnaj, naj bi bila vendarle zaključena do konca leta. Po izgradnji primarne Polzelane čaka še dokončanje sekundarne kanalizacije. Na ta način bodo polzelski občinski grb. Pri glavnem vhodu je nad stopnicami vzidana tudi bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna. MATEJA JAZBEC Foto: TT Naziv častne občanke bo za življenjski prispevek in pečat občini prejela akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Grb občine bo prejela Mija Novak za širjenje glasbene kulture, zlasti zborovskega petja. Plaketo občine bodo prejeli avtor knjige Malteški vitezi na Polzeli Rok Hrženjak, Martina Ograjenšek za ustvarjalni prispevek na področju kulturnega delovanja in Društvo upokojencev Andraž za aktivno delovanje ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje upokojencev. celotni nižinski del Polzele kanalizacijsko uredili in se priključili na čistilno napravo v Kasazah. Grad Komenda bo povsem prenovljeno podobo dobil sicer prihodnje poletje, že jutri pa bo sprejel prve obiskovalce, ki bodo imeli priložnost videti obnovljen spomenik za ohranitev kulturne dediščine v kraju. Slabo vzdrževane ceste krajanom, predvsem pa občini niso v ponos, zato v tem času pospešeno obnavljajo nekatere cestne odseke in jih dograjujejo na novo. Z obnovljeno cesto skozi center Polzele je ta del dobil lepšo podobo, predvsem pa postal bolj varen za tamkajšnje učence in otroke v vrtcu. Polzelani ob tem ne pozabijo poudariti dobrega sodelovanja s sosednjimi občinami in republiško direkcijo za ceste ob izgradnji krožišča na vstopu v občino, pločnika in kolesarske steze. Z odprtjem dodatnega oddelka v vrtcu Andraž pa je zagotovljeno varstvo vsem otrokom. MATEJA JAZBEC LOKALNE VOLITVE Prednost znanju in izkušnjam V županski boj v Braslovčah vstopa tudi kandidat stranke LDS in občinski svetnik Janez Štusej. Štusej se bo kot župan usmeril v razvoj gospodarstva, ohranjanje klasičnega in razvoj ekološkega kmetijstva, varovanje narave v občini Braslovče ter ohranjanje in razvijanje družabnega okolja. V napovedih izpostavlja tudi zagotavljanje poplavne varnosti, ureditev kanalizacije, hitro cesto, trgovski center in urejanje območij za stanovanjsko gradnjo ter pospešitev izdelave projektov za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Obljublja tudi delovanje zdravnika v občini in postavitev industrijske cone Trnava - Šentrupert. Razvoj turizma naj bi po njegovem temeljil na sakralni kulturni dediščini, hmeljarstvu in ohranjanju narave. Ustvaril bi pogoje za delovanje krajevnih Žalski občinski odbor stranke SDS je predstavil listo kandidatov za občinski svet in županskega kandidata Roberta Čehovina. Na listi se bo za mesto v občinskem svetu potegovalo 29 kandidatov. Nosilec liste je Robert Čehovin, obenem kandidat za župana. Čehovin, ki se za mesto žalskega župana poteguje drugič, napoveduje spremembe, saj je prepričan, da na videz varna utečenost prinaša slabe obete, zlasti za mlajše občane. Obdan z novo ekipo ljudi bi se kot župan posvetil konkretnim projektom, in sicer izgradnji OŠ Griže in domu starejših občanov ter obnovi starega mestnega jedra Žalca. Pri udejanjanju občinskega podrobnega prostorskega načrta bo skrbel za ekološko in zeleno smer raz- Janez Štusej skupnosti, stalen pretok informacij med krajevnimi odbori in občinskim vodstvom in skrbel za sočasen razvoj vseh delov občine. Štusej, ki je po izobrazbi inženir gradbeništva, je zaposlen v družbi Nivo, in sicer kot vodja programov v Nivo Eko, kjer posebno pozornost namenjajo ekologiji in razvojnim projektom. TT SDS-ova lista Žalčanov Robert Čehovin voja, moderno izpeljal obnovo cestne infrastrukture s pločniki in kolesarskimi stezami, vztrajal pri reševanju poplavnih področij, odprl prostor za nove gospodarstvenike v kraju in dal večjo možnost soodločanja krajevnim in mestnim skupnostim. MJ Polzelski Zaresovci Člani občinskega odbora Zares Polzela bodo za mesto v občinskem svetu kandidirali v treh volilnih enotah. Nosilci posameznih volilnih enot so dr. Nejc Jelen, zaposlen na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, mag. Robert Rampre, ki je zaposlen na Sektorju za mednarodne finančne odnose na finančnem ministrstvu in Katja Špela Tavčer. Kandidata za župana nimajo. MJ Savinjsko-srbski odnosi Minuli teden je v spodnjesavinjskih občinah minil v znamenju obiska srbskih partnerjev. Razvojna agencija Savinja s sedežem v Žalcu zadnji dve leti na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja združuje znanje in izkušnje na področju trajnostnega razvoja. Šest spodnjesavinjskih in osem srbskih občin, Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac in Bačka Palanka, z Regionalnim centrom za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac sodelujejo v projektu Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj. Med savinjskimi in srbski predstavniki občin, razvojnih in javnih institucij, podjetij, knjižnic, osnovnih, Unesco in ekošol, turističnih ter nevladnih organizacij so se porodile ideje za nove projekte mednarodnega, razvojnega in poslovnega sodelovanja. MJ

11 NOVI TEDNIK 11 Mladinski hotel Velenje odprl svoja vrata V Velenju so v soboto odprli težko pričakovan mladinski hotel, ki so ga uredili v prenovljenem objektu v Efenkovi ulici 61a, njegovi prostori pa so povezani z mladinskim centrom. Ureditev so financirali tudi s sredstvi ministrstva za šolstvo in šport, pretežni del sredstev pa je prispevala Mestna občina Velenje. Slavnostno odprtje so opravili minister za šolstvo Igor Lukšič, župan MOV Srečko Meh ter direktor mladinskega centra Marko Pritržnik. Mladinski hotel je nedvomno velika pridobitev za Velenje, saj bo prispeval k turistični ponudbi ter privabil novo strukturo gostov, ki jim mesto že tako ponuja bogat kulturni in prireditveni utrip. Približuje se tudi leto 2012, ko bo Slovenija gostila evropsko prestolnico kulture, v mrežo partnerskih mest pa se je vključilo tudi Velenje. V mladinskem hotelu zato ne pričakujejo le mladih popotnikov, ampak si lahko obetajo pester nabor gostov, meni Pritržnik. Sobotno odprtje so popestrili mladi, ki ustvarjajo v prostorih mladinskega centra; improskupina Mamooti, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo, Srbsko društvo dr. Mladena Stojanovića in dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Za 58 gostov Kaj jim Mladinski hotel Velenje ponuja? Popolnoma obnovljen objekt je le pol kilometra iz centra Velenja ter od glavne avtobusne postaje, nasproti OŠ Livada ob reki Paki. Gostom je na voljo 58 ležišč, in sicer tri dvoposteljne sobe s kopalnico, osem dvoposteljnih sob s pogradi in skupnimi sanitarijami, dve triposteljni sobi s pogradom, z enojno posteljo in s skupnimi sanitarijami ter pet šestposteljnih sob s tremi pogradi in skupnimi sanitarijami. Poleg nočitve so gostom na voljo tudi uporaba interneta, Mladinski hotel Velenje za vse občane in obiskovalce, ki bi si želeli ogledati nove prostore, pripravlja dneve odprtih vrat, in sicer ob petkih (17. septembra, 1. oktobra in 8. oktobra) od 17. do 19. ure. Prostore mladinskega hotela so si ogledali Srečko Meh, Igor Lukšič in Marko Pritržnik. skupna kuhinja, možnost pranja perila ter avtomati s toplimi in hladnimi napitki. Hotel bo lahko sprejemal tudi organizirane skupine, saj premore še seminarske prostore in predavalnice s pripadajočo opremo. Del hotela je prilagojen invalidom, v povezanem delu zgradbe pa je mladinski center, ki ima veliko večnamensko dvorano, v kateri lahko mladi izvajajo t. i. mirne dejavnosti. Ureditev mladinskega hotela je stala skupno skoraj 1,3 milijona evrov, od tega je velenjska občina prispevala malo več kot 812 tisočakov, preostanek pa so pridobili na razpisu urada za mladino ministrstva za šolstvo. POLONA MASTNAK Foto: GrupA LOKALNE VOLITVE Prvi kandidat za velenjskega župana Kandidaturo za župana Mestne občine Velenje je v ponedeljek po pričakovanjih na novinarski konferenci OO SD najavil poslanec Bojan Kontič. Pri tem ga podpirajo območni odbori strank LDS, Zares in DeSUS. Kontič pravi, da odločitev ni bila lahka, prav tako ne bo lahko nadaljevati dela strankarskega kolega in aktualnega župana.»za kandidaturo sem se slednjič odločil, ker Srečko Meh ostaja v ekipi, ki si bo prizadevala za razvoj občine. Želel sem si tudi povezati velenjske levosredinske stranke v odgovorno in kvalitetno koalicijo, ko sem uspel doseči dogovor o tvornem sodelovanju, sem se lažje odločil,«je povedal Kontič in dodal, da nikakor ne odklanjajo sodelovanja z ostalimi strankami v mestnem svetu.»razvoj Šaleške doline je odvisen od izgradnje hitre ceste, zato bomo tvorno sodelovali pri njeni umestitvi v prostor. Podpiramo tudi iz- Bojan Kontič gradnjo bloka 6 v Teš, saj to pomeni razvoj doline, energetsko neodvisnost države in čistejšo energijo. Hkrati bo svojo vlogo ohranil Premogovnik Velenje. Poudarek bo na novih delovnih mestih z dodano vrednostjo.«pozornost bo namenjena tudi skrbi za otroke, za srednje in visoko šolstvo, ki naj ustvarja zaposljive kadre in s tem prepreči odliv mladih iz doline, pravi Kontič. POLONA MASTNAK Pika bo spet»ta glavna«v Velenju je že vse pripravljeno za»prevzem oblasti«. S številnimi predfestivalskimi prireditvami namreč svoj prihod že napoveduje neustrašna Pika Nogavička, ki bo v nedeljo, 19. septembra, krmilo občine vzela v svoje roke. Začenja se enotedenski Pikin festival! Da se navihana literarna junakinja, prepoznavna po rdečih kitkah, pegicah ter raznobarvnih nogavicah, v Ve- lenju dobro počuti, dokazuje dolgoletna tradicija. Pikin festival, ki v enem tednu v Velenje pritegne okoli 100 tisoč otrok s starši in spremljevalci, bo letos namreč že 21. zapored. Letos bo Pika spoznavala poklice in z otroki ugibala, kaj želijo postati, ko bodo veliki, nizu njenih ambasadork pa se bo pridružila tokratna častna pokroviteljica Manca Košir. V okviru festivala se bodo predstavila tudi nekatera partnerska mesta projekta Evropska prestolnica kulture Pikin festival se bo začel v nedeljo, 19. septembra, ob 10. uri pri TRC Jezero, kjer pripravljajo otvoritveni družinski dan. Vse do 17. ure bodo otrokom na voljo ustvarjalne delavnice, glasbene, plesne in lutkovne predstave, poulično gledališče, glasbeno-plesni vrtiljak, Pikin sejem Predstavili se bodo številni nastopajoči, s Piko pa se bo mogoče odpraviti tudi na družinsko kolesarjenje. Svečano odprtje bo ob 16. uri. Pestro festivalsko dogajanje se bo nato na različnih lokacijah nadaljevalo ves teden, vsak dan od jutra do večera, vse do sobote, 25. septembra, ko bo zaključek festivala s podelitvijo najvišjih priznanj, zlatih pik. Ker ima Pika veliko srce, bo tudi tokrat poskrbela za humanitarno noto celotnega dogajanja. PM

12 12 Sveče so zgorele, dolgovi ostajajo Šmarčanom mora Štajerski val dolgove plačati kljub selitvi Dve novi postaji? Ko se je Štajerski val v tem mesecu preselil iz Šmarja pri Jelšah v Šentjur, so pred»starimi«poslovnimi prostori radijske postaje gorele sveče. Večina Šmarčanov je bila na radio s sedežem v kraju čustveno navezana, zato jim ni vseeno. A s selitvijo sodnega spora med občino kot najemodajalcem ter vodstvom Štajerskega vala še zdaleč ni konec, saj je dolgove od neplačane najemnine (ter še kakšne) treba plačati. Tako je odločilo sodišče, ki za dokaze Štajerskega vala ni imelo posluha. Temu je namreč pred desetletjem Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah omogočila, da mu za del poslovnih prostorov najemnine ni bilo treba plačati. Po lastninjenju radijske postaje je občinski svet pred tremi leti sprejel sklep, s katerim je za prostore v občinski lasti zahteval plačilo najemnine, vendar se direktor radijske postaje ter njen solastnik Damjan Gobec s tem ni strinjal. Prišlo je do sodnega spora med upravljavcem občinskih prostorov, Javnim zavodom Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ter Štajerskim valom, pri čemer je sodnik na koncu dal prav tožnici, saj obči- Prebivalci Rogaške Slatine so od novembra lani z zanimanjem spremljali gradnjo podzemne parkirne hiše Janina, ki so jo namenu predali v soboto. S tem je občina uresničila dolgoletno prizadevanje,»vse bomo plačali,«zagotavlja direktor Štajerskega vala Damjan Gobec v novi pisarni v Šentjurju. na po veljavni zakonodaji zasebnemu podjetju najemnino vsekakor mora zaračunati. Sodnik je tako odločil februarja letos, direktor Štajerskega vala je nato najemno razmerje nemudoma odpovedal ter napovedal selitev v Šentjur. Sodišče Štajerskemu valu tako že pošilja sklepe o izvršbi. Po podatkih občinske uprave znaša skupni dolg radijske postaje občini iz naslova najemnine ter za obratovalne stroške (med njimi za neplačano kurjavo) za vse leto 2009 ter za letošnjih prvih sedem mesecev 18 tisoč evrov. Poleg tega dolguje Štajerski val za čas pred letom 2009 še šest tisoč evrov, večinoma iz naslova neplačane najemnine. Preostali dolg za nazaj je občina dobila poplačan z vračilom kupnine za zemljišče, ki ga je pred petimi leti prodala Štajerskemu valu za gradnjo novih poslovnih prostorov v Šmarju pri Jelšah.»Na današnji dan je radio dolžan vsega skupaj 12 tisoč evrov. Občina pa nam je iz naslova pogodbe o sodelovanju za leto 2010 dolžna šest tisoč evrov, kar pomeni, da dolgujemo samo še šest tisoč evrov,«trdi direktor Štajerskega vala Damjan Gobec.»Radio bo vse obveznosti do občine oziroma knjižnice poravnal do konca leta,«še zagotavlja. V Šentjurju lastniki Težko je reči, da je šmarska občina Štajerskemu valu poslovanje onemogočala, saj je imel na njen račun samo lani več kot deset tisoč evrov prometa. Občina je imela z radijsko postajo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju informativnih vsebin Janina za domačine in goste da za domačine in turiste v bližini hotelov in objektov zdravstva zagotovi več parkirnih mest. V štirih medetažah je 179 parkirnih mest, od tega 17 za invalide, ki jim je za lažji dostop na voljo tudi osebno dvigalo. Skupna vrednost celotne gradnje, ki jo je opravil Nivo, je znašala 3,4 milijona evrov. Hkrati so uredili cesto na Cvetlični hrib, nov priključek na Ivanov hrib ter cesto med Zdraviliškim trgom in parkirno hišo. Vrednost teh del je znašla 307 tisoč evrov, občini pa je uspelo iz državnega proračuna pridobiti 106 tisoč evrov. PB z njenega območja, poleg tega mu je še posebej plačevala za oglaševanje.»to je sprejel občinski svet, ki svobodno odloča o tem, koliko sredstev bo namenil kateremukoli mediju,«odgovarja direktor Gobec. Občina je Štajerskemu valu zaračunala za poslovne prostore pet evrov najemnine za kvadratni meter, kar je nekoliko manj, kot znaša uradna najnižja najemnina, ter manj kot plačuje kakšen najemnik za novo stanovanje v tem kraju. Damjan Gobec odgovarja, da si radio po 57 letih delovanja zasluži lastne poslovne prostore, ki jih je zdaj kupil v Šentjurju.»V Šmarju smo imeli resen namen, da bi na kupljeni parceli zgradili lasten poslovni objekt, vendar je bila ponudba gradbenega podjetja, ki smo jo prejeli v višini 750 tisoč evrov, previsoka,«odgovarja direktor. Poleg treh sveč, ki so zgorele pred poslovnimi prostori Štajerskega vala po preselitvi v Šentjur, je bila položena osmrtnica, ki jo je direktor Gobec shranil v radijski arhiv.»v 58. letu nas je, ne po svoji krivdi, zapustil Radio Šmarje pri Jelšah, Štajerski val. Imeli smo ga radi. Šmarčani,«je zapisal neznanec na nevsakdanji osmrtnici. Vodstvo Štajerskega vala je napovedalo, da naj bi imela njegova radijska postaja v Šmarju pri Jelšah v prihodnje svojo pisarno, vendar se na Šmarskem zdaj obeta večja konkurenca. V Šmarju pri Jelšah trenutno že podpisujejo pristopne izjave za ustanovitev novega šmarskega radia, ki so jih nekateri upoštevani domačini že podpisali. S preselitvijo v Šentjur so kljub temu, da gre za pravico zasebnega podjetja, nezadovoljni tudi v drugih obsoteljskih občinah. Prejšnji teden so tako na osrednji prireditvi občinskega praznika v Podčetrtku napovedali ustanovitev svoje radijske postaje celo kot enega glavnih ciljev. Poslovno priložnost namerava izkoristiti znan podjetnik s tistega območja, občina mu namerava stati ob strani. Da podjetnik misli resno, priča to, da se s primernimi kadri o delu na radiu že pogovarja.»nič ne bomo jezni,«odgovarja na načrte po ustanavljanju radijskih postaj direktor Štajerskega vala, zadovoljen s statusom posebnega pomena, ki ga uživa njegova postaja. BRANE JERANKO LOKALNE VOLITVE Po dedovi poti? Iz Slovenske demokratske stranke so javnost obvestili, da je v občini Šmarje pri Jelšah njen kandidat za bodočega župana Janko Šket z Belega, sedanji podžupan. V SDS pravijo, da cenijo dosedanje dolgoletno županovanje Jožeta Čakša, vendar menijo, da je njegovo delo mogoče nadgraditi ter razvoj občine pospešiti.»za to imam dovolj energije, volje in zavesti,«pravi kandidat SDS, Janko Šket. Na prvem mestu kandidat Šket in njegova stranka poudarjajo razvoj gospodarstva ter nova delovna mesta, saj ugotavljajo, da obrtni coni še nista zaživeli, kot bi morali. Prav tako želijo večjo samostojnost krajevnih skupnosti ter z njo večji nadzor nad njihovim poslovanjem. Število zaposlenih v občinski upravi, ki sicer državnih normativov ne presega, želijo kljub temu zmanjšati z naravnim odlivom (v Šmarju je 24 zaposlenih, v sosednjem Podčetrtku vsega štirje). Prav tako V Šmarju pri Jelšah so predstavili županskega kandidata Slovenske ljudske stranke, sedanjega župana Jožeta Čakša. Če bo izvoljen, bo to njegov že peti mandat na čelu občine, ki jo vodi vse od njene ustanovitve. Pred tem je bil dve leti predsednik občinske skupščine nekdanje skupne šmarske občine. V njegovi SLS opozarjajo na visoko podporo volivcev Čakšu na dosedanjih volitvah, saj je prejel tudi čez 90 odstotkov glasov.»menim, da je tudi peti mandat lahko dober in uspešen in nisem edini v Sloveniji, ki se poteguje za mandat petič,«omenja Čakš ter pravi, da so ga k ponovni kandidaturi nagovorili številni občani, iz različnih skupin, predstavniki iz gospodarstva, iz občinske uprave ter iz njegove stranke. Čakš omenja, da je pred štirimi leti dane obljube uresničil ter da so pred njim šte- Janko Šket želijo povišati občinski proračun, ki znaša okoli 10 milijonov evrov, kar je v primerjavi s Podčetrtkom premalo. Janko Šket je lastnik večje kmetije, kjer se ukvarja z živinorejo in vinarstvom, poleg tega je med drugim podpredsednik šmarskega gasilskega društva. Omenja, da je bil že njegov ded pred drugo svetovno vojno daljše obdobje šmarski župan ter zvezni poslanec. BJ Peto županovanje? Jože Čakš vilni novi izzivi. Za njihovo uresničenje računa na čim več evropskih sredstev, med drugim za gradnjo novega šmarskega vrtca ter nadaljevanje urejanja obrtno-poslovnih con. Veliko pozornosti namerava nameniti prav tako zagotavljanju novih stanovanj ter parcel za stanovanjsko gradnjo, saj se število prebivalcev v občini povečuje. BJ

13 NOVI TEDNIK 13»Da bi se po njej varno vozili,«je kalobški župnik Peter Orešnik pri znamenitem kužnem znamenju blagoslovil novo cesto proti Jezercam. Novo gasilsko brizgalno je ob blagoslovu simpatično pospremil z besedami:»naj bo kot stara devica vedno pripravljena, a nikoli uporabljena.«kalobje na praznik sladkega imena Nova cesta, vrtec in gasilski dom samo nekaj razlogov za praznovanje Največji kalobški praznik, dan Marijinega sladkega imena, kot imenujejo Marijin god, na ta hrib nad Šentjurjem vsako leto privabi več tisoč ljudi. Letos je bil v znamenju slovesnih odprtij. Glavna cesta z Jezerc proti Kalobju je spet vredna svojega imena, krajani pa še zdaj komaj verjamejo, da je v tamkajšnji osnovni šoli zaživel tudi vrtec. V približno treh desetletjih, kolikor je bil star prvi kalobški asfalt, ga je zob časa in težkega prometa tako zdelal, da je bilo zimsko službo praktično že nemogoče izvajati. V soboto so namenu uradno predali 1280 metrov obnov- S predstavo Zakon je zakon se je ta konec tedna na Blagovni končalo letošnje Šentjursko poletje. Zvrstilo se je 22 različnih dogodkov, od koncertov in gledaliških predstav do tradicionalnih turističnih prireditev z zabavnim programom. Med organizatorji so se izkazala različna krajevna društva, prvič pa se je vključil tudi mladinski center. Na ta način so Šentjurčanom poletno dogajanje popestrili že desetič. Pobudo in organizacijo dogajanja v prvih letih je v celoti prevzela območna izpostava JSKD. Zdaj občina progam prireditev sestavi na podlagi razpisa s sofinanciranjem, čemur so letos namenili evrov. StO Konec šentjurskega poletja ljene ceste, ki je občinski proračun stala 177 tisoč evrov. Za lepšo podobo kraja so poskrbeli tudi gasilci. V zadnjih tednih so prenovili fasado gasilskega doma, uredili okolico in vgradili nova vrata. Nenačrtovano so morali nadomestiti še staro motorno brizgalno. Celotna investicija je znašala 35 tisoč evrov. Največ veselja se je naselilo kar v staro stavbo podružnične osnovne šole. Tam so zazidali nekdanji vhod, vežo spremenili v kabinet, staro kopalnico pa preuredili v garderobo z novim vhodom. V eni od prenovljenih svetlih učilnic je zdaj vrtčevska enota s 16 malčki. Želja predsednika KS Zdravka Hribernika, da bi v bližnji prihodnosti župana gostil tudi na odprtju nove šole, se vsaj kar se otrok tiče, ne zdi več tako utopična. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Praznik Marijinega sladkega imena je na Kalobju največji romarski shod. V zadnjih letih so temeljito uredili cerkev in njeno okolico. Na mestu starega hleva, ki je bil še pred desetletjem za obiskovalce smrtno nevaren, zdaj stoji nova stavba, kjer tudi kos kruha, ki so ga gospodinje napekle za dobrodošlico romarjem, čisto drugače tekne. Osrednjo slovesnost sta vodila rektor škofijske gimnazije v Vipavi Slavko Rebec in gospod Bonaventura iz Konga. Praha po Pragi ob šentjurski promenadi Pihalni orkester Šentjur je v soboto s promenadnim koncertom pospremil odprtje razstave velikih platen na ograji športnega parka v Šentjurju. Gre za fotografije Roberta Gajška, ki so nastale julija v Pragi, ko je pihalni orkester tam gostoval s promenadnim koncertom v okviru prireditev Praškega poletja. Idejo o tovrstni uporabi lesene ograje športnega parka so letos udejanili v šentjurski izpostavi JSKD. Na ta način so pridobili predvsem za fotografije primerno zunanje razstavišče in hkrati polepšali neprijazno konstrukcijo, ki že leta kazi prostor ob vstopu v mesto. Prva razstava na temo Šentjurjevega je bila med občani zelo dobro sprejeta, vsako leto pa želijo postaviti vsaj dve. StO LOKALNE VOLITVE Šentjurske volitve začinila Udba Če se volitvam na ljubo vsa Slovenija znova na veliko ukvarja s patriami, se večno hvaležna lovišča očitno najdejo tudi na lokalni ravni. Potem ko je večina že pozabila na znameniti spletni portal udba.net, je nek anonimnež zdaj tam izbrskal celo ime aktualnega šentjurskega župana mag. Štefana Tisla. Med drugim naj bi bil Tisel kot študent za Službo državne varnosti kar ovaduh iz vrst Rimsko katoliške cerkve. Iz županovega urada so sporočili, da gre za popolne laži.»storilec je že prijavljen ustrezni službi, ki zlahka najde avtorja,«so zapisali in še dodali, da mu sodno preganjanje ter ustrezna kazen ne uideta. SDS o izzivih podjetništva Občinski odbor SDS Šentjur je prejšnji teden pripravil javno tribuno Izzivi sodobnega podjetništva. O ukrepih za več aktivnosti in zaposlovanja na tem področju, konkurenčnosti na trgu delovne sile, davkih na nepremičnine in aktualnih ekonomskih razmerah v državi so govorili z gostom mag. Andrejem Šircljem, bivšim državnim sekretarjem na ministrstvu za finance. Malovrh ne župan, vendar prvi svétniški kandidat»stare juhe nima smisla pogrevati,«na prigovarjanje, naj znova kandidira za mesto župana, odgovarja nekdanji šentjurski župan in državnozborski poslanec Jurij Malovrh. Potem ko je dosedanji predsednik šentjurskega odbora SLS Janez Škoberne nepričakovano odstopil, je Malovrh do naslednje volilne skupščine prevzel vodenje stranke. Bo tudi nosilec liste v prvi volilni enoti. S svojim kandidatom za župana stranka SLS v Šentjurju ne bo nastopila, zaenkrat pa tudi nobenega od evidentiranih kandidatov ne bodo podprli. Gibanje za Šentjur s preizkušenimi imeni Gibanje za občino Šentjur je predstavilo listo kandidatov za člane občinskega sveta. Kandidat za župana in nosilec liste v prvi enoti mag. Marko Diaci je poudaril, da so zbrali ugledna imena strokovnjakov z različnih področij in vseh segmentov družbenega življenja. Na listi mu sledi Robert Polner. Nosilca liste v drugi in tretji volilni enoti sta prav tako dosedanja svetnika Boštjan Pisanec in Boris Belej. StO

14 14 Grajenih ovir za 32 strani Okrogla miza, ki so jo pred tednom v Slovenskih Konjicah pripravili v sklopu projekta Občina po meri invalidov, je potrdila veliko zanimanje za probleme invalidov in hkrati pripravljenost za njihovo reševanje. Delovna skupina projekta, ki jo vodi Lidija Pratnemer, je že v pripravah na okroglo mizo naredila vrsto analiz. Med drugim so ugotovili, da je 10 do 15 odstotkov prebivalstva v občini invalidov, bistveno višji pa je odstotek vseh tistih, ki bi jim s predvidenimi spremembami olajšali življenje. Temelj načrtovanih sprememb, ki jih bodo zapisali v štiriletni akcijski program, so seveda ugotovljeni problemi in ravno njim je bila name- Vinko Hren njena okrogla miza. Na njej so predstavili 13 vsebinskih tem, ki jih je približno sto udeležencev okrogle mize v razpravi še dopolnilo. Brez dvoma čaka občino še veliko dela, preden bo počistila obsežen seznam problemov. Samo grajenih ovir, ki so jih popisali člani društva Vizija na območju celotne občine, se je nabralo za 32 strani! Kljub temu je na predstavitvi predsednica društva Julčka Kralj ugotovila:»invalid na vozičku lahko v konjiški občini živi neodvisno in samostojno.«z vozičkom imajo namreč neoviran dostop do občine, upravne enote, pošte, lekarn, zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah Dostopna je večina gostiln in trgovin, ki, z izjemo Mercatorja, nimajo za invalide prilagojenih sanitarij Več težav kot v občinskem središču imajo invalidi v manjših krajih:»v Spodnjem Jerneju, kjer sem doma, a tudi sicer v krajevnih skupnostih Loče in Jernej še marsikaj ni urejeno. V 21 letih, kar sem paraplegik, so urejali Slovenske Konjice, problemi na vasi so ostali. Ceste so tako slabe, da z vozičkom praktično ne morem po njih, čeprav sem treniral maraton,«je med drugim povedal Vinko Hren in zaželel, da bi tudi ta problem pomagal razrešiti nov projekt. Za tiste voznike, ki še vedno zasedajo parkirišča invalidom, pa tudi to ni rešitev. Vsaj ne, dokler se ne bodo zavedli nevestnosti svojega ravnanja. Občutljivost za ljudi z drugačnimi potrebami pa je pravzaprav bistvo projekta Občina po meri invalidov. MILENA B. POKLIČ Frankolovo bo dobilo čistilno napravo Župan Občine Vojnik Beno Podergajs in direktor družbe Nivo Danilo Senič sta podpisala pogodbo za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije Frankolovo. Skupna vrednost projekta je 650 tisoč evrov, od tega bo malo manj kot 300 tisoč prispevala Evropska unija. Čistilno napravo za 800 populacijskih enot, ki bo pokrila skoraj celotno krajevno skupnost Frankolovo, bodo začeli graditi še ta mesec. Gre za tretjo čistilno napravo v občini, ki bo pokrivala glavnino čiščenja odpadnih voda.»že leta 1998 smo s Celjem zgradili čistilno napravo v Škofji vasi, kjer si delimo populacijske enote. Potem smo zgradili še eno v Novi Cerkvi, kjer imamo po lastnih ocenah čiščenje najbolje urejeno,«je ob podpisu pogodbe povedal župan Občine Vojnik Beno Podergajs, ki je še dodal, da je občina prispevala 91 tisoč evrov, največ za pridobivanje projektne dokumentacije, nakup zemljišča, obveščanja javnosti in podobno. Čistilna naprava, ki bo zgrajena do septembra 2011, bo poleg naselja Frankolovo zajemala še čiščenje odpadnih voda v Globočah, Verpetah, Rakovi Stezi in Stražici. MOJCA KNEZ LOKALNE VOLITVE Vzpodbujanje ustvarjalnosti in evropska sredstva Kandidat SLS (s podporo SDS) za konjiškega župana, sedanji župan Miran Gorinšek, bo tudi v prihodnje vzpodbujal ustvarjalnost posameznikov in skrbel za enakomeren razvoj. Glavno pozornost bo usmerjal k pridobivanju sredstev državnega proračuna in EU. Občina je v zadnjih štirih letih iz evropskih strukturnih skladov pridobila približno tri milijone evrov. Tudi podatek, da je bil proračun leta 2006 težek 6,8 milijona, medtem ko je letošnji že več kot 14 milijonov evrov, pove veliko. Vse tisto, česar v občini v tem času niso uspeli narediti, je temelj kandidatovega programa dela za prihodnje mandatno obdobje. Prva naloga je pridobitev odločbe o dodelitvi sredstev kohezijskega sklada za gradnjo čistilne naprave na Prežigalu in primarnih kolektorjev v vrednosti več kot deset milijonov evrov. Vlogo trenutno še preverja MOP, v pripravi je javni razpis za izbiro izvajalca del. Prav tako deset milijonov evrov je vreden projekt za izboljšanje oskrbe s pitno vodo. Na spremembo občinskega prostorskega načrta je vezana gradnja stanovanj in poslovnega centra Tepanje. Miran Gorinšek pričakuje, da bo to zavezo iz prejšnjega mandata lahko uresničil v letu dni. Napoveduje obnovo 12 kilometrov lokalnih cest, ureditev sodobnega upravnega centra v stavbi bivše TO, obnovo in dograditev vrtcev, posodobitev telovadnice pri prenovljeni OŠ Loče, dve novi kolesarski stezi MBP Kandidati za svetnike Kandidate za člane občinskega sveta je v konjiški občini celovito predstavila le stranka Zares. Na lokalnih volitvah bo nastopila prvič, ima pa za seboj že dolgoletno zgodovino delovanja v občinskem svetu. V tem mandatu delujejo v občinskem svetu trije svetniki iz njenih vrst, najmanj toliko jih pričakujejo tudi v prihodnosti. Stranka bo s svojimi kandidati, med njimi je več kot polovica novih obrazov, nastopila v obeh volilnih enotah. V volilni enoti s sedežem v Slovenskih Konjicah je nosilec liste Tadej Slapnik, v volilni enoti s sedežem v Ločah Ervin Jančič. V podrobno izdelanem programu občinskega odbora so zapisali deset področij dela, za katera se bodo osebno zavzemali. V ospredje so med drugim postavili dostopno predšolsko vzgojo, podporo mladim, dostopna stanovanja in zemljišča za stanovanjsko gradnjo, čisto okolje, razvito kmetijstvo in lokalno samooskrbo z doma pridelano hrano. Nosilec liste SLS za volilno enoto s sedežem v Slovenskih Konjicah je Miran Gorinšek in volilne enote s sedežem v Ločah Dušan Arbajter. Nosilec liste SDS v konjiški volilni enoti je Tone Ofentavšek, v loški Jože Satler. MBP Miran Gorinšek Cesta in most na Dobrni V sredo so na Dobrni odprli rekonstruiran odsek ceste Dobrna Hudičev graben Krištaje in novozgrajen Haiderjev most. Rekonstrukcija lokalne ceste, dolge slabih 300 metrov, se je na Dobrni začela že spomladi, pri čemer so vsa dela izvedli v predvidenem roku. Most čez Dobrnico je bil potreben obnove zaradi večkratnih neurij. Za naložbo, ki je vredna 755 tisoč evrov in jo v 85 odstotkih financira Evropska unija, so se odločili tudi zaradi gradnje kolesarske steze in novega pločnika ter postavitve cestne razsvetljave. MOJCA KNEZ Cesto so namenu predali predsednik odbora za okolje in prostor ter komunalo Slavko Božnik, župan Občine Dobrna Martin Brecl in predsednik UO podjetja CMC, ki je dela tudi izvajalo, Marjan Vengust.

15 NOVI TEDNIK KULTURA 15 V glasbeni šoli še džez V celjski glasbeni šoli so zelo zadovoljni z rezultati letošnjega vpisa, s tem šolskim letom pa uvajajo tudi nekaj novosti.»vpisali smo več učencev kot lani in kot jih glasbena šola lahko sprejme. Zato smo del izobraževanja prenesli še na dislocirano lokacijo, v OŠ Lava, kjer imamo na razpolago štiri učilnice. Le tako lahko vsem našim učencem zagotovimo petdnevni tedenski pouk,«pravi ravnatelj Simon Mlakar. V glasbeno šolo so letos vpisali 700 učencev na osnovni stopnji z glasbeno pripravljalnico in individualnim poukom. Na srednji stopnji, ki jo izvajajo s I. gimnazijo v Celju, je letos vpisanih 69 dijakov. Delati so začeli že tudi šolski orkestri, predvsem mladinski pihalni orkester, ki se bo 9. oktobra udeležil mednarodnega tekmovanja v Velenju. Brez predznanja ne gre Novost v letošnji izobraževalni ponudbi glasbene šole Simon Mlakar sta oddelka za džez in za ljudska glasbila.»z začetkom dela v teh oddelkih smo zelo zadovoljni, tudi vpis je bil po pričakovanjih. Na oddelku za ljudska glasbila poučujemo citre in diatonično harmoniko, pri čemer smo vpisali toliko učencev kot nam dovoljujejo kadrovski in prostorski pogoji,«pravi Mlakar. Prava novost in osvežitev pa je oddelek za džez, na katerem poučujejo Ionesco po gimnazijsko Dijaki Gimnazije Celje - Center so uprizorili Plešasto pevko Člani dramske skupine Gimnazije Celje - Center so na oder postavili Ionescovo igro Plešasta pevka. Ves teden so igro uprizarjali za sošolce, v sredo zvečer pa je bila v Celjskem domu še predstava za javnost. Od ponedeljka do srede so si predstavo ogledali dijaki vseh oddelkov gimnazije.»dijake smo na predstavo pripravili, da so vedeli, kaj lahko pričakujejo, a so bili nekateri vseeno presenečeni nad to antidramo, ki je stara že 60 let, a še vedno moderna. Odziv je bil spontan, dober, smeh je bil na pravih mestih in zelo sem zadovoljna,«opisuje odziv na to zahtevno delo mentorica Bergit Vrečko. Prepričana je petje Jadranka Juras, klavir Milan Stanisavljevič, trobento Jernej Senegačnik in saksofon Jaka Kopač. Džez oddelek kot uradni del pouka je le na ljubljanskem konzervatoriju za glasbo in balet.»v Glasbeni šoli Ptuj in pri nas se je začelo to izobraževanje kot nadstandardni program. V oddelku je 15 vpisanih, s čimer smo za prvo leto zadovoljni, prihodnje leto bo vpis zanesljivo še številnejši,«pove Mlakar in doda, da morajo imeti učenci za vpis v ta oddelek vsaj nižjo stopnjo glasbene šole.»vpisani so tudi dijaki s srednjo stopnjo ali akademijo. Džez je čista specifika, brez predznanja ne gre, sicer napredka ni.«dijaki džez oddelka bodo sodelovali v šolskem big bandu Extra bandu kot solisti ali orkestralni glasbeniki.»tako bomo ta sestav pomladili, igranje v njem pa jim zagotavlja tudi komorno glasbo na tem programu.«brst Foto: GrupA (arhiv NT) tudi, da izbor tako zahtevnega dela ni bil prezahteven ne za igralce in tudi za ciljno, dijaško občinstvo ne.»igralci so dokazali, da kar obvladajo, za gledalce pa zagovarjam stališče, da je ljudi treba dvigati k nečemu, da ob takšnih prestavah rastejo, dozorevajo, da se ni treba spuščati na nižjo raven in da to odpira nova obzorja,«pravi. Plešasto pevko opisujejo kot antidramo.»verjetno zato, ker je nekoliko statična, junaki so pasivni, dogajanje se vrti v krogu, besede se ponavljajo. Ni več klasična komedija, ampak v sporočilnosti tragikomična. Govori o izpraznjenosti sodobnega življenja, odtujenosti, nemoči, blebetanju, ko veliko besed nič ne pove,«pravi Vrečkova. Predstavo so pripravljali celo lansko leto z maturanti, ki so zdaj že študenti.»tudi zato še ne vemo, kje jo bomo še igrali. Zaenkrat smo potrdili nastop na festivalu 3 KONS, morda nas bodo povabili tudi na letošnje gledališke vizije. Odzvali se bomo na vsako vabilo, če bodo le igralci želeli. Ob začetku študijskega leta se namreč bojijo, da bi zamudili kakšno obveznost ali porušili ritem izpitov. Preganjala jih ne bom, če bodo vabila in če bodo igralci pripravljeni nastopiti, pa bomo Plešasto pevko še igrali,«pravi Bergit Vrečko. BS Nov bančni kotiček so predstavili (z leve) Andreja Rihter, Davorin Leskovar, Tanja Roženbergar Šega in Jožica Trateški. Banka za otroke Ob prenovljenem bančnem kotičku v Hermanovem brlogu še pot v svet umetnosti in dediščine V Muzeju novejše zgodovine Celje so po 15 letih, kar v edinem slovenskem otroškem muzeju Hermanovem brlogu deluje tudi otroška banka, bančni kotiček prenovili. Odprli so pravo bančno poslovalnico, v kateri se otroci učijo pomena denarja, bančnih opravil in se igrajo z muzejskimi denarnimi vzorci. Gre za enega bolj priljubljenih igralnih kotičkov v muzeju, so povedali ob predstavitvi in dodali, da je na strokovnem srečanju Banke in muzeji onkraj sponozorstev, ki je bilo poleti v Bologni, ta projekt požel vsesplošno odobravanje. A to še ni vse. Prenovo bančnega kotička je Banka Celje, ki že ves čas podpira to obliko vzgoje mladih, izkoristila za uvedbo nove oblike varčevanja za otroke. Večernica Bini Štampe Žmavc Celjska pesnica in pisateljica Bina Štampe Žmavc je dobitnica letošnje nagrade večernica, ki jo podeljuje ČZP Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Žirijo, ki jo vodi Vlado Žabot, je med knjigami petih nominirancev najbolj prepričala njena knjiga Cesar in roža. Po mnenju žirije je ta knjiga v izboru tem, motivov in zgodbe na videz zbirka pravljic, ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo pravljičnosti. Točka, v kateri bi se lahko porajala tudi tradicionalna pravljičnost, namreč boleče manjka. Ravno ta boleča razočaranost v vsaki posamezni zgod- Predstavili so namreč nov bančni račun Herman Lisjak, ki je namenjen otrokom do 10. leta. V Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje uvajajo tudi nov program, ki so ga poimenovali Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine. Od oktobra do maja se bo v tem izvirnem abonmaju zvrstilo sedem prav posebnih sobotnih srečanj. Vodja programa Jožica Trateški pravi, da želijo tako otrokom, starim med 6 in 8 let predstaviti muzejske eksponate, dediščino skratka, ki jo hranijo v muzejskih depojih, v zbirki Otroško življenje. Srečanja se bodo zvrstila od oktobra do maja in so tematsko opredeljena. Začelo se bo s spoznavanjem sveta inštrumentov in nastajanja glasbe, zatem zvoka in glasbe, sledili bodo ples, svet barv in slikarstvo, v nadaljevanju povezovanje obeh skozi vprašanje, kakšne barve in slike slišiš in vidiš v glasbi, zadnje srečanje pa bo nekakšen pokaži, kaj znaš, kjer bodo sodelujoči staršem pokazali, kaj so ustvarili. V izvedbi srečanj v deželi umetnosti in dediščine bodo sodelovali Inga in Olga Ulokina, Tjaša Cepuš, Sara Stropnik in Špela Cvetko - Penič. Cena abonmaja je sicer visoka, kar 105 evrov, a Jožica Trateški pravi, da je glede na kakovost in izvirnost primerna in da omogočajo tudi obročno odplačevanje. V muzeju upajo, da bo odziv tako dober, da bodo lahko sestavili vsaj dve skupini in enak program še v istem letu tudi ponovili. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA bi posebej in v zbirki kot celoti s svojo estetsko učinkovitostjo bralca opozarja in drami iz njegove sodobne odtujenosti, je zapisala žirija v utemeljitvi nagrade. Bina Štampe Žmavc bo nagrado prejela v četrtek, na letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Za večernico so bili poleg Bine Štampe Žmavc nominirani še Mate Dolenc, Grega Hribar, Svetlana Makarovič in Dim Zupan. BS V predstavi nastopajo Neža Justinek, Sara Železnik, Luka Bokšan, Borut Stojilković, Vesna Rehar (v alternaciji z Janjo Kamenik) in Alen Kurtiš. Prihajajo Vokalne igre V celjskem Narodnem domu bo v soboto ob 19. uri drugi festival Vokalne igre. Lani sta ga kot poskus uvedla Hiša kulture Celje in Oktet 9, ker pa je požel vsesplošno odobravanje, ga, tokrat tudi z gosti iz tujine, pripravljajo tudi letos. Festival je namenjen vse bolj priljubljeni a cappella in vocal play glasbi, s katero se ukvarja vse več zasedb. Organizatorji napovedujejo vznemirljiv festival zanimivih glasbenih idej, kreativnih srečanj in vzpodbud. Na letošnjih Vokalnih igrah bo sodelovalo šest slovenskih in ena italijanska skupine, posebni gostje pa bodo lanski zmagovalci, štajerska zasedba A-Kamela. Slavnostno odprtje bo tudi tokrat pripadlo gostiteljem, priljubljeni vokalni zasedbi Oktet 9 z Gimnazije Celje - Center, nato se bodo za veliko nagrado občinstva po- tegovale zasedbe 4Given (Štajerska), Aeternum (Murska Sobota), Male malice (Ljubljana), Pushluschtae (Ljubljana), Šaleški študentski oktet (Velenje) ter ženska vokalna zasedba Megliosole iz italijanske Pise. Nastope bo ocenjevalo občinstvo, v času štetja glasovnic pa pripravlja poseben šov program lanska zmagovalna zasedba A-Kamela. BS

16 16 REPORTAŽA Papirnata letala ustvarjalne energije WTC-festival na Starem gradu je izpolnil in presegel pričakovanja Ko je tristo papirnatih letal poletelo med občinstvo, ki je Stari grad napolnilo tako, da je pokal po šivih, se je 11. septembra (!) začel osrednji del What a tricky culture festivala. S svojo svežino, celodnevnim dogajanjem in spektakularnostjo je več kot upravičil svoj namen. Gea Erjavec s sodelavci je ustvarila festival, spektakularen dogodek, ki je kipel od mladostne energije. Ime festivala What a tricky culture izhaja iz kratice WTC (World trade center v terorističnem napadu 11. septembra porušen newyorški dvojček). WTC po Gejino oziroma v očeh mladih pa je s simbolom papirnatih letal, ki so poletela med občinstvo, sporočil nekaj drugega. Da mladi svojo energijo, znanje in ustvarjalnosti namenjajo nečemu novemu, kar gradi in ne pustoši. Bruhalci ognja so poskrbeli za svetlobni del spektakla. Nastal je atraktiven multimedijski dogodek, ki je že s popoldanskimi razstavami in dogajanji ob stojnicah, ki so jih razpostavili po celotnem grajskem prizorišču, opozarjal na ustvarjalnost mladih. Kipi, soba, zgrajena iz odpadnih materialov, likovne razstave, piknik, druženje vse to je izpolnilo uvodni del festivala. Ta se je z nočjo spremenil v glasbeni, modni in ambientalni performans z več kot 50 nastopajočimi, v spektakel, ki je navdušil tako z zamislijo kot z atraktivno izvedbo. Glasbeni del sta zapolnila velenjski Big Addiction in ob koncu še imenitni Dubioza kolektiv iz Tuzle. Vmes so mladi predstavili nekaj najbolj»odštekanih«modnih kreacij za mlade domačih znamk, vse pa prepredli z ambientalnim performansom, v katerem ni manjkalo atraktivnih akrobatskih vložkov z bruhalci ognja in akrobati, plesno gibalnih točk v nenavadnih kostimih, glasbe Gašperja Piana in Amper-o-mata Občinstvo, med katerim je bilo, zanimivo, kar nekaj starejše populacije, je bilo nav- Akrobati so se na rjuhah spustili s Friderikovega stolpa. dušeno, razočarani so bili le tisti, ki so ostali pred vrati Starega gradu. Občinstva je bilo namreč preveč za sicer veliko grajsko prizorišče. Gea Erjavec že napoveduje, da bo festival postal celjska tradicija, vsakega 11. septembra. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Ambientalni performans je s slikovitimi kostumi, z gibom, s plesom in z glasbo poslal atraktivno sporočilo o ustvarjalni energiji mladih. Celjski umetnik Matej Čepin je poskrbel za svojstveno atrakcijo. Svoj kip možaka, ki ga je na prvi iz napovedane trilogije razstavil spomladi, ko je lezel v peč, je postavil na grad in ga opremil z napisom:»ne morem spati.«številni obiskovalci so mislili, da gre za pravega človeka in ne kip. A zgodba ima žalosten konec. Neznanci so namreč»možaka«pobasali in ga odnesli v dolino. Čepin je tako ostal brez dragocenega kipa in vprašljiv je tudi drugi del načrtovane razstavne trilogije. (Foto: MČ)

17 REPORTAŽA NOVI TEDNIK 17 Nogometni korenjaki vah kot uspešna strategija.»ljudje, ki so zaradi različnih življenjskih situacij postali brezdomci, dobijo motivacijo in občutek, da država ni pozabila nanje,«pravi direktori- Brezdomci dobro oznojili»vipovce«brezdomci skozi šport nazaj v normalno življenje Ministrstvo za delo nima posluha zanje? - Celjan v slovenski ekipi V sredo je bila v Športnorekreacijskem centru Hattrick na Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med ekipo brezdomcev in ekipo znanih Celjanov. Ekipa slovenskih brezdomcev se namreč danes odpravlja v Brazilijo na svetovno nogometno prvenstvo, ki ga vsako leto organizirajo le za ljudi, ki so se zaradi okoliščin znašli v brezdomstvu. Tekma na Skalni kleti je bila nekakšna generalka, na kateri so brezdomci pokazali, da bolje brcajo kot pa skupina vidnejših Celjanov. Za te bi bilo fino tako je sklenila laična ženska ekipa, ki je tekmo budno nadzorovala da namesto na nogometnih zelenicah še naprej iščejo izzive kje drugje Tekma je bila korektna in profesionalna, a so se pri žogobrcu bolje odrezali brezdomci, čeprav poslovneži in politiki, med katerimi je bil tudi celjski župan Bojan Šrot, niso mogli skriti svoje borbenosti. Ekipa znanih Celjanov, ki smo jo (zaradi zelenih dresov, da ne bo pomote) poimenovali zelenci, je sicer prva povedla. Dolgonogi celjski podžupan Stane Rozman je gol brezdomcev prvi zatresel, a minilo je le nekaj minut, ko so jim nasprotniki vrnili in rezultat izenačili. Vitki Boštjan Kodele je uspel zelence zmesti in jim poslati žogo v gol ter prelisičiti izkušenega dolgohlačnega Ivana Murka, ki je iz celjske občine pribrzel direktno branit gol. V drugem polčasu se je s pomočjo celjskega župana žoga skotalila že drugič v gol brezdomcev, nakar je situacijo rešil Jože Drol. Tega so (morda tudi zaradi njegove višine, saj meri le okoli 1,60 metra) zelenci spregledali in ga spustili do gola. Murko je tako dobil še drugi gol. Toda izenačenje za ekipo, ki potuje v Brazilijo, ni bilo dovolj. Zato se je razhudil tudi njen branilec (ta ca Javnega zavoda Socio Suzi Kvas. Podatki kažejo, da po takšnem svetovnem prvenstvu skoraj vsi udeleženci popolnoma spremenijo svoje življenje. Najdejo zaposlitev, stanovanje, se izobražujejo. Pozitiven primer prihaja ravno s Celjskega. Dekle, ki je lani sodelovalo na takšnem nogometnem prvenstvu, ima danes službo in dom in se normalno preživlja! Vendar pa za to pri nas ni pravega posluha. Na ministrstvu za delo so namreč zavrnili kritje potnih stroškov v Brazilijo! To je glede na krizo sicer morda za nekoga razumljivo, ne pa glede na številne državne projekte ali delegacije, ki za poti v tujino porabijo ogromno davkoplačevalskega denarja, pa se nihče ne razburja Kvasova je zato pisala predsedniku vlade Borutu Pahorju:»Gre za promocijo države! Letos je leto boja proti revščini in socialni izključenosti! Mislim, da bi država to morala urediti!«simona ŠOLINIČ Foto: GrupA V ekipi brezdomcev so igrali Vilijem Volaj, Roman Lasnik, Darko Majtan, Aleš Verhovnik, Jožef Drol, Boštjan Kodele in Jože Kavčič. Vodi jih Sašo Udovič. V ekipi znanih Celjanov pa Bojan Šrot, Stane Rozman, Aleksander Mirt, Marko Zidanšek, Ivan Murko in Gregor Katič. meri v višino okoli 2 metra, ženske smo opazile, da ga je tudi dovolj skupaj) in majhnemu, a hitremu Drolu priskočil na pomoč. Zelencev namreč ni pustil več čez polovico igrišča, zato se je v zadnjih minutah akcija odvijala tik pred golom Celjanov. Murko se je tako moral soočiti še s tretjim zadetkom brezdomcev. Tudi za tretji gol je poskrbel Boštjan Kodele. Na poti v Brazilijo Ta čas, ko berete žensko reportažo o moškem nogometu, so naši brezdomci že na poti v Brazilijo. Med njimi je tudi Celjan Aleš Verhovnik, ki v takšnem sodelovanju vidi zase novo priložnost, hkrati pa obljublja medaljo. Takšno športno tekmovanje za brezdomce ni prvo, saj se dogaja vsako leto, gre za socialno integracijo oziroma vključitev v boljše življenje skozi šport, kar se je pokazalo v mnogih drža- Naše žensko ostro oko je opazilo, da so brezdomci zelene drese povsem preznojili Obrazi in drže povedo vse Celjan Aleš Verhovnik se je moral za pot v Brazilijo preventivno cepiti.

18 18 ŠPORT Mario Močič in njegovi soigralci so bili tokrat nemočni proti Olimpiji. Nikogar od naših med osmerico Celjani nemočni v Ljubljani, Velenjčani spet izgubili v Kranju, Konjičani blizu senzacije Celjsko območje je ostalo brez predstavnika v slovenskem nogometnem pokalu. CM Celje je v osmini finala že v torek klonil pri Olimpiji z 2:0, Rudar dan kasneje s Triglavom z 2:1, Dravinja pa v Slovenskih Konjicah šele po podaljšku s Koprom z 1:0. Zmaga in poraz V prvi tekmi osmine finala v Stožicah je v 1. minuti okoli 30 od stotih navijačev Celjskih grofov vkorakalo na štadion, a so se takoj vrnili k vhodu, kajti tako kot pred avtobusom so jih s trdimi predmeti obmetavali domači navijači. Slednji so si nato ku- pili vstopnice, v 18. minuti pa so Celjski grofje zapustili svoj sektor in prišlo je do ravsanja z Green Dragons. Ko se je vse pomirilo, so redarji in pripadniki specialne policijske enote v 43. minuti izpolnili zahtevo organizatorja in celjske navijače prisilili, da so zapustili štadion. O čem so glede varovanja razmišljali pred tekmo, ni nikomur jasno. CM Celje (4-4-2): Mujčinovič - Medved, Mijatovič, Kačičnik, Purišič - Štraus, Mujakovič, Brezič, Močič - Zajc, Bezjak. Igrali so še Gobec, Rahmanovič, Popovič. Prvi del se je končal brez golov, bil je dolgočasen, Olimpija boljša, Celjani pa oslabljeni: zaradi težav z dokumenti brez Maximiliana Klebčarja in s trenerjem Milanom Đuričićem na tribuni, brez poškodovanih Dragana Čadikovskega in Saše Bakariča, brez bolnega Simona Kluna, odsotna pa sta bila še Domen Beršnjak in Bekim Rudar (4-4-2); Jahič Jeseničnik, Cipot, Berko, Dedič, De Moraes, Korun, Tolimir, Mujakovič Djermanovič, Trifkovič. Igrali so še Roj, Tomčak, Metelka. O srcu in roki Januša Štanteta V 2. SNL so se nogometaši Dravinje po slavju na gostovanju v Šenčurju na lestvici zavihteli na 1. mesto. Šmartno je na domačem igrišču klonilo proti Muri in padlo na rep. Konjičani nadaljujejo z odličnimi predstavami, saj so v derbiju kroga v Šenčurju vknjižili še četrto prvenstveno zmago. V 86. minuti jo je zagotovil Januš Štante, potem ko je akcijo na levi strani začel Čerenak in podal pred gol, Agič pa je izvrstno prepustil žogo Štantetu, ki jo je rutinirano poslal v mrežo. Trener Marjan Marjanovič je bil vnovične zmage vesel, a ostaja na realnih tleh:»čeprav ne tako lep, je bil to veliki in pravi derbi. V prvem polčasu smo imeli lepo priložnost, ko smo zadeli vratnico, uspešno pa smo zaustavili njihove dobre igralce. Ko obramba odigra na tako visokem nivoju, kot je tokrat, se vedno odpre nekakšen prostor za našega fenomenalnega Štanteta. Ta kljub temu, da ima poškodovano roko, lahko odlično igra in odloči tekmo. Nedvomno ima večje srce, kot je velik sam! Čeprav smo na prvem mestu, se s tem ne obremenjujem. Pomembna mi je vsaka točka proti vsakemu nasprotniku. Nismo ekipa, ki bi lahko vnaprej vknjižila točke. Lahko pa zatrdim, da nikomur ne bo lahko proti nam.«trener Dravinje je odgovoril tudi na namigovanja, da je resen kandidat za stratega Rudarja. Zatrdil je, da so bile to le spletke, saj ni govoril z nikomer iz velenjskega kluba, v Dravinji pa se počuti odlično. MITJA KNEZ Kapič, ki čakata na certifikata. V 58. minuti je vratar Amel Mujčinovič po močnem strelu žogo odbil predse, v mrežo pa jo je pospravil Šokota. Takoj zatem je bil Gorazd Zajc na drugi strani povsem sam pred domačimi vrati, pa je žogo zelo slabo udaril z glavo. V 73. minuti je Zeljkovič s čudovitim prostim strelom zapečatil celjsko usodo. Trener Damijan Romih je dejal:»olimpija je zasluženo zmagala. Nočem iskati izgovorov, toda viroza je precej načela naše moštvo.«odlično je sodil Bojan Mertik iz Odrancev; tisti Mertik, ki je v prejšnji sezoni v Ljudskem vrtu na začudenje vseh dosodil enajstmetrovko zaradi Brezičeve roke. Vodstvo CM Celja je po incidentih na tekmi z Nafto prepovedovalo vstop na tekmo s Koprom štirim navijačem in enemu gledalcu. Ta teden se je odločilo, da jim zaradi kršitve hišnega reda na štadionu izreče pogojno kazen. Dovolilo jim bo vstop na tekmo s Triglavom, toda izrečen jim je zadnji opomin.»prepričani so, da so dobri«rudar je po prvenstvenem porazu v Kranju doživel še pokalnega. V izjemno slabem 1. polčasu si nobena od ekip ni priigrala nevarnejše priložnosti, kaj šele, da bi bila blizu vodstvu. Gostitelji so v prvih 45 minutah enkrat udarili na gol, Rudar še to ne. Drugi polčas je bil le nekoliko bolj dinamičen, v 50. minuti pa je velenjski vezist Uroš Korun z glavo zatresel lastno mrežo. Rudar je izenačil v 74. minuti, ko je po podaji Djermanoviča z glavo zadel Nikola Tolimir. Že v naslednjem napadu bi lahko»knapi«povedli, a je Djermanoviču v zadnjem hipu zadetek preprečil Zavrl, potem ko je bil vratar Pelko že premagan. Kazen gostiteljev in odločitev je sledila v 82. minuti preko povsem osamljenega Dragana Ovčine. Trener Bojan Prašnikar je s svojo četo še drugič pokleknil pred lanskim drugoligašem:»še enkrat več je bila prekinitev tista, ki nas je presenetila. Kljub temu smo se vrnili, vzpostavili ravnotežje na igrišču, sledila pa je kardinalna napaka v zadnji vrsti, ki prepušča preveč prostora pred golom. V napadu smo bili spet premalo konkretni. Nedvomno je to za nas še en velik udarec, saj nikakor ne bi smeli dovoliti, da dvakrat na podoben način izgubimo z istim nasprotnikom. Nekateri igralci so prepričani, da so dobri, a veliko grešijo. Sedaj se bo treba hitro postaviti na noge.«alem Mujakovič je dejal, da jim ekipa Triglava nikakor ne ustreza:»dobro smo se pripravljali na tekmo, a bili smo premalo agresivni, nismo sledili odbitim žogam Gremo naprej, že jutri moramo doma brazbiti Gorico!«Tako blizu, a tako Dve uri so nogometaši Dravinje držali v šahu državnega prvaka. Stalno so se spodbujali, odlično postavljeni so»grizli«do zadnjih atomov moči, boljše Koprčane pa je zaustavljal še razpoloženi vratar Sebastjan Čelofiga. V podaljšku je v protinapadu močno sprožil Semir Agič, pri najbolj zreli domači priložnosti pa je bil zbran vratar Hasič. Do 110. minute je bilo 0:0, nato pa je iz gneče zadel Bubanja. Trener Konjičanov Marjan Marjanovič ni imel razloga za nezadovoljstvo, a vendar je poudaril:»razočaran sem le glede korajže, malce več bi jo morali prikazati. Ni bistven poraz, prehitro smo začeli razmišljati o enajstmetrovkah. Kljub mojim navodilom, da se naj pomaknejo naprej, je bila podzavest pri mojih varovancih močnejša.«svoje mnenje je dodal bojeviti Brane Vodopivec:»V zelo dobri formi smo, kar se odraža tako v prvenstvu kot tudi nenazadnje v pokalu. Škoda, da nismo zdržali do konca podaljška in do enajstmetrovk, pri katerih bi imeli večje možnosti. Šmartno? Ne glede na našo in njihovo uvrstitev, pričakujem našo najtežjo tekmo.«dean ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Disciplinski sodnik NZS Simon Jeglič je po 8. krogu 1. SNL Olimpiji izrekel za evrov kazni zaradi izgredov navijačev, ki so na teren metali pirotehniko in vdrli na igrišče. Velenjski Rudar pa bo po tekmi v Lendavi v blagajno moral odšteti 900 evrov, ker so velenjski navijači na igrišče metali plastenke in bakle, zaradi česar je moral sodnik prekiniti tekmo. Krepak konjiški napadalec Goran Alenc je v tej akciji v kazenskem prostoru Kopra skočil visoko preko vseh tekmecev. Pred Pelikani tekmi za vodstvo V 14. krogu 1. lige malega nogometa v ŠRC Hattrick ni bilo presenetljivih razpletov. Izidi v 1. ligi, ki se igra po štirikrožnem sistemu (20 krogov): Kalimero Maček tisk 1:1, Pelikani Marinero 6:1, Tristar Š&P Koper 3:13. Š&P Koper in Pelikani (tekma manj) imata po 31 točk, Maček tisk 16, Kalimero in Tristar po 13, Marinero 4. Razpored tekem 15. kroga v ponedeljek, 20. septembra: Marinero Tristar (18.20), Maček tisk Pelikani (19.10), Š&P Koper Kalimero (20). Pelikani lahko sami zasedejo vrh lestvice v sredo, ko bodo ob s Kalimerom odigrali zaostalo tekmo 11. kroga. Izidi tekem 14. kroga v 2. ligi: Bitburger Mobitel Metropol banka 1:4, Splošna bolnišnica Celje Flamingo Rogel 2:3, Kompole Frangros 5:2, Občina Amaterji Engrotuš 2:3, Škorjanec Hohkraut Etol 5:3. Škorjanec Hohkraut ima 36 točk, Flamingo Rogel 32, Frangros 28, Engrotuš 22, Kompole 20, Občina Amaterji 19, Metropol banka 18, SB Celje 15, Etol 13, Bitburger Mobitel 0.

19 NOVI TEDNIK Rifelj pokalni zmagovalec V Centru konjeniškega športa Celje (CKŠ) so se v finalu pokala Slovenije v preskakovanju ovir pomerili najboljši slovenski jahači. Zmagovalec pokala pri članih je postal domači jahač in trener Primož Rifelj, kljub temu, da tokrat ni stal na najvišji stopnički:»kar precej sem se moral potruditi, ker niti nisem imel tolikšne prednosti v skupnem točkovanju. Sledila mi je Hana Travner, zato si nisem smel privoščiti slabega nastopa. Dosegel sem dovolj dober rezultat, tako da mi je uspelo osvojiti pokal.«pri mlajših mladincih je 2. mesto osvojila aktualna državna prvakinja Nina Pangeršič, pri mladincih pa sta prvi dve mesti zasedla prav tako domača tekmovalca, saj je zmagal Boštjan Bizjak, druga pa je bila Lana Tanko. V državnem prvenstvu je bil rezultat ravno obraten, ko je bila Lana prva, Boštjan pa drugi. Vodja CKŠ Nika Bosio je bila ponovno zelo ponosna na tekmovalce:»z rezultati smo seveda v našem centru več kot zadovoljni. Tudi ekipe, ki smo jih imeli v državnem prvenstvu, so bile uspešne.«v novembru pa bodo v enem najsodobnejših konjeniških centrov v Evropi pripravili svetovni pokal, ki bo v Celje privabil okoli 200 svetovno priznanih jahačev. MOJCA KNEZ ŠPORT 19 Primož Rifelj Z novim vodstvom v 2. ligi Odbojkarji SIP Šempeter bodo igrali v 2. slovenski ligi pod vodstvom novega predsednika Sebastjana Cilenška. V klubu je prišlo do velikih sprememb. Ne le da se je zamenjalo vodstvo, zaradi finančnih težav so bili prisiljeni tudi izstopiti iz 1. lige. Kljub vsem težavam pa nemoteno že od sredine avgusta pridno trenirajo. Posebna zahvala za to gre generalnemu pokrovitelju SIP-u in vsem ostalim manjšim sponzorjem, ki so imeli posluh in so priskočili na pomoč. Cilenšek je najbolj zaslužen, da klub še vedno živi in diha. Njegov cilj za prihodnost je predvsem delo z mladimi, kjer se je v preteklih letih kot trener že dokazal, saj se lahko pohvali s številnimi uspehi svojih varovancev. V zadnjih sedmih letih so vse mlajše selekcije redno dobivale okoli vratu medalje. Dokaz za dobro in uspešno delo z mladimi je tudi to, da bo v članski ekipi nastopilo kar sedem igralcev, vzgojenih doma. Cilenškova želja pa je vrnitev ekipe med prvoligaše. Člansko ekipo bosta vodila domači trener Tadej Ferme in njegov pomočnik Gregor Račnik. Ekipo so zapustili Marko Bojinovič, Boris Brus (OK Fram), prvoligašu Bistrici je posojen Domen Kos, Kranju pa Dario Sildenfeld, zaradi študijskih obveznosti eno se- Predsednik OK Šempeter Sebastjan Cilenšek Zmaga domačinu in Žalčanki zono ne bo igral Goran Arsovič. Srce ekipe bodo mladinski reprezentant Gašper Vrhunc, ki se je izkazal že v lanski sezoni, Blaž Jan in Aleš Udrih. Vrnila sta se domačina Goran Cestnik in Dejan Udrih (iz OK Maribor). Spet bo na pomoč priskočil Dušan Košenina, ki je lansko leto posvetil študiju in službi. Priključeni bodo še kadeti na čelu z reprezentantom Jernejem Vrhuncem. V pripravljalnem obdobju je za izboljšanje fizične moči skrbel Sandi Ivančič. V prvem krogu bo 16. oktobra na sporedu sosedski derbi v Braslovčah. Cilj je vrh 2. lige in kaljenje domačih, nadarjenih odbojkarjev. TONE TAVČAR Teniški klub Polzela je pripravil 12. člansko odprto prvenstvo Polzele. Trajalo je en teden, udeležilo pa se ga je 62 članov in članic s širšega celjskega območja. Pri članih je bil najboljši Grega Štorman s Polzele pred Ivom Belišem iz Slovenj Gradca, Vojkom Mehom iz Velenja in Andrejem Štefanovičem iz Mozirja. Pri članicah je zmagala Leja Sunarič pred Karmen Orter Divjak (obe iz Žalca) in Ksenijo Zadrovec s Polzele. TONE TAVČAR Gledalci so na Lipi videli zanimivo predstavo. Gostitelji so zaigrali v rdečih, Celjani pa v modrih dresih. Lokalni derbi brez zmagovalca V 4. krogu 3. slovenske nogometne lige vzhod je bil lokalni derbi odigran v Štorah, Kovinar in celjski Simer Šampion pa sta se razšla z izidom 1:1. Povedli so gostitelji v 66. minuti po golu z glavo Oskarja Drobneta, ko je po podaji s kota odlično skočil Dejan Pantovič in podaljšal let žoge. V 89. minuti je z bele točke izenačil Bojan Djuranovič. Minuto kasneje je bil izključen domači vratar, 17-letni Rok Prevolšek. Najmlajši na igrišču je zgolj popravljal napako svoje obrambe in bržkone preprečil poraz. Le nekaj minut je manjkalo, pa bi Štorovčani imeli popoln izkupiček po štirih krogih. Njihov trener je Matjaž Štancar:»Celjani me niso presenetili, sicer pa so v 1. delu prikazali več želje. Kasneje smo vzpostavili ravnotežje in bili nevarnejši. Po vodstvu smo zaigrali bolj obrambno, na srečo nismo prejeli še drugega zadetka. Tekma je bila lepa, športna. V prejšnji sezoni smo se borili za obstanek in zato smo pripeljali sedem mladih igralcev. Če bomo osvojili prvo mesto, bomo tudi prestopili v višji rang, tako nam je obljubil naš predsednik.«trener Celjanov Jani Žilnik pa je dejal:»lahko smo zadovoljni, glede na to, da smo igrali praktično proti drugi ekipi CM Celja. Veseli me, da sem med tekmeci videl sedem fantov, ki so do 14. leta igrali za Mali šampion. Vesel sem, da je bilo toliko naših nogometašev na igrišču. Seveda vsi niso imeli pravih dresov Šalo na stran. O tekmi bi dejal, da smo jo odigrali preveč živčno, rezultat pa je realen. Gostitelji so prikazali pravo, trdo igro. Dobro so nas ovirali. Trenutno v prvenstvu pogrešamo tri točke. Z Odranci smo imeli slab dan, le tri dni kasneje pa smo pokalno tekmo z Dravinjo odigrali izvrstno.«kovinar ima na vrhu lestvice 10 točk, Simer Šampion polovico manj na 7. mestu. Jutri bodo Štorovčani gostovali v Dravogradu, v nedeljo pa bo Simer Šampion na Olimpu pričakal Bistrico. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zmagovalca Leja Sunarič in Grega Štorman PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, osmina finala: Olimpija CM Celje 2:0 (0:0); Šokota (59), Zeljkovič (73), Triglav Rudar 2:1 (0:0); Korun (52-ag), Ovčina (82); Tolimir (75), Dravinja Koper 0:1 (0:0); Bubanja (110), Dob Maribor 5:6 (1:1, 1:0), Ankaran Domžale 1:6 (0:3), Aluminij Gorica 0:2 (0:1), Zavrč Nafta 0:3 (0:3). ROKOMET Pokal RZS, 1. krog: Velika Nedelja Celje Pivovarna Laško 28:42 (15:19); Ivančič 6, Špinder 4; Marguč 11, Gajič 7, Rnić 5, Vugrinec 4, Prieto, Kokšarov, Zorman 3, Žvižej, Toskić 2, Pajovič, Razgor 1, Cerklje Gorenje 21:48 (8:23); Hušič 7, Kralj 5; Šoštarič 9, Nosan 8, Cehte, Bajram 6, Gams, Ferkulj 4, Rutar, Štefanič, Šimič 3, Golčar 2. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, NOGOMET 1. SL, 9. krog, Velenje: Rudar Gorica (18). 2. SL, 7. krog, Slovenske Konjice: Dravinja Šmartno ob Paki (16). 3. SL - vzhod, 5. krog: Dravograd Kovinar, Šentjur Odranci, Zreče Stojnci (16). Štajerska liga, 5. krog, Rogatec: Mons Claudius Koroške gradnje, Rogaška Peca, Šoštanj Šmarje (16). MČL, MNZ Celje, 4. krog, Laško: Pivovar Krško B, Brežice Radeče, Vransko Žalec (16). ROKOMET 1. SL, 2. krog: Ormož Celje Pivovarna Laško, Velenje: Gorenje Slovan (19). 1. SL (ž), 2. krog: Velenje Krim Mercator (16), Žalec Piran (18). Nedelja, NOGOMET 1. SL, 9. krog, Ajdovščina: Primorje CM Celje (16). 3. SL - vzhod, 5. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion Bistrica (16).

20 20 KRONIKA Proti Vorini tudi tretje izvedeniško mnenje Razgrajali na postaji Na železniški postaji v Celju je prišlo včeraj do večjega kršenja javnega reda in miru. Po podatkih policije naj bi se sprlo okoli 15 nogometnih navijačev in pri tem povzročilo manjšo škodo na postaji. V Celje naj bi zaradi sodnih postopkov prišla dva navijača iz Ljubljane, ne preveč dobro razpoloženi pa naj bi ju v Celju pričakali celjski navijači. Ker sta se Ljubljančana zatekla po pomoč v lokal na postaji, naj bi Celjani na lokalu poškodovali steklo. Celjski policisti so štiri navijače privedli na policijsko postajo, trije od teh so mladoletni. Vsi so ta čas že na prostosti. Primer še ni končan, saj preiskujejo, če je morda prišlo še do kaznivega dejanja nasilništva. SŠol, foto: SHERPA Na celjskem delovnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje v primeru Vorina. Predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje mag. Anton Vorina dokazuje, da so bile plače učiteljev in predavateljev, ki so delali v povečanem obsegu, kar 15 let nepravilno obračunane. Njegovim stališčem, ki niso skladna z zakonodajo, nasproti stoji tudi tretje mnenje izvedenke finančne stroke. Doslej sta bili zaslišani finančni izvedenki Marija Arko in Vekoslava Korošec, katerih mnenji sta si bili nasprotujoči. Izvedenki različno pojmujeta delovno obveznost, učno obveznost in plačilo normiranega obsega dela. Po mnenju Koroščeve je bilo izplačevanje plač v skladu z zakonodajo, medtem ko je Arkova v svojem mnenju pritrdila Vorini, in sicer, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi. Sodišču je svoje mnenje junija predložila še tretja izvedenka Marija Bricman. Pri obrazložitvi izračunavanja plač se je opirala na navodila ministrstva za šolstvo kot tehničnega pripomočka za izračun plač. Na vprašanje predsednice senata Irene Testen, zakaj je bilo potrebno glede obračunavanja plač za učitelje v povečanem obsegu dela izdati dodatna navodila, je Bricmanova dejala, da zaradi potrebe po enotnem izvajanju zakona za celotno šolstvo v Sloveniji in dodala, da je obračunavanje plač v šolstvu specifično in zato zahtevnejše, saj se le-te določajo na podlagi količnikov. Anton Vorina je o presoji ustavnosti zakona sicer pridobil tudi neformalno mnenje ustavnega sodnika Matevža Krivica. Sodbo je pričakovati v mesecu dni. MATEJA JAZBEC Našli pogrešanega V gozdu na območju Loke pri Žusmu so v sredo našli moško truplo. Gre za 37-letnega Nina Ovčarja iz Zgornjega Tinskega z območja Šmarja pri Jelšah, ki so ga pogrešali že od začetka septembra. Policisti so pretekli konec tedna organizirali tudi iskalno akcijo, vendar ga takrat niso našli. Na truplu ni bilo znakov nasilja. Podtaknil požar V sredo dopoldne so morali velenjski gasilci posredovati v stanovanjskem bloku na Kersnikovi cesti. Neznan storilec je namreč podtaknil ogenj pred vrati enega od stanovanj. Ogenj je poškodoval vrata, del stanovanja, oplesk in napeljavo na hodniku ter del fasade. Škode je kar za 30 tisoč evrov. Uhajal plin HALO, 113 V torek zvečer je v podvozu Kočevarjeve ulice zagorela plinovodna naprava. Zaradi uničene cevi je izhajal zemeljski plin, ki je gorel. Celjski poklicni gasilci so skupaj z dežurnim delavcem Energetike zaprli plin, pogasili požar ter izvajali meritve, saj je po pogasitvi iz plinovoda še vedno izhajalo nekaj plina. Večji nadzor je bil potreben, ker je v bližini tudi železniška proga. Do poškodbe je prišlo zaradi trčenja vozila v nadvoz oziroma v cev, ki je nameščena na nadvozu. Sreča v nesreči je bila, opozarjajo gasilci, da je omenjeni plinovod zaradi napake zaprt in da je bila v ceveh manjša količina plina, ker je glavni ventil rahlo puščal. Nepovabljenci V sredo so neznanci vlomili v gostinski lokal v Vojniku. Lastnik pogreša evrov in računalnik. Dan prej je prišel nekdo nepovabljen v leseno garažo v Ulici Karla Vovka v Štorah. Tat je s seboj odpeljal gorsko kolo, temno sive kovinske barve, vredno dobrih 800 evrov. Na parkirišču Ulice pod kostanji v Celju pa je nepridiprav vlomil v fiat punto. Odnesel je avtoradio in zvočnike, lastniku pa pustil 300 evrov. Škode. SŠol

21 KRONIKA 21 ka Martin O., ki je novembra 2008 v Prožinski vasi pri Celju povzročil smrt 17-letnega kolesarja, nato pa odpeljal dalje, ne da bi mu pomagal. Takratno vodstvo celjske policije je v urah po nesreči na teren poslalo vse policiste, ki so do naslednjega dne iskali pobeglega voznika in pri tem preverili kar 5 tisoč vozil rdeče barve! Za mladega Tomaža Žnidarja je bilo trčenje tako silovito, da je umrl na kraju nesreče. Zoper povzročitelja je bila 22. junija letos vložena obtožnica. Ta še ni pravnomočna. Pred meseci smo poročali tudi, da je obtožnica vlože- V nesreči leta 2001 na cesti Laško Celje so prav tako umrli trije mladi. Obtoženega so te dni oprostili. Ni kriv za smrt treh mladih ljudi Devet let od tragedije oprostitev za povzročitelja prometne nesreče na cesti Laško Celje Branku Mačku bodo sodili v Celju! Kmalu bo obletnica smrti Petra Kračuna, Nataše Godec in Tjaše Koštomaj. Umrli so v tragediji, ki se je 2. oktobra zgodila na avtocesti pri Arji vasi. Pijani Branko Maček je vozil v napačno smer na avtocesti in trčil v vozilo, v katerem je trojica umrla, eno dekle je bilo hudo poškodovano. Vendar to ni edina takšna prometna nesreča, v kateri so umrli trije mladi na našem območju. V sredo so na Okrožnem sodišču v Celju oprostili Aleša Potočnika, ki so mu očitali, da je povzročil tragedijo, ki se je leta 2001 zgodila na cesti Laško Celje. V tej nesreči so prav tako umrli trije mladi! Takrat 27-letni Potočnik letna sopotnica Z. V., 22iz okolice Celja je z delov- letni sopotnik U. K. je umrl nim vozilom vozil iz smeri kasneje v bolnišnici. V avdebra proti Zdraviliški uli- tomobilu so bili še trije mlaci, nato pa začel zavijati le- di, ki so bili hudo poškovo proti dovozu. Iz nasprot- dovani. Je pa že znano, da ne smeri je pripeljal 24-let- se postopki proti Branku ni U. G. in silovito trčil v Mačku, povzročitelju lantovorno vozilo. Na kraju ne- ske tragedije na avtocesti, sreče sta umrla voznik in 18- vodijo hitreje. Obramba Branka Mačka je predlagala, da bi se mu sodilo kje drugje in ne v Celju, kar naj bi zavrnili. Tako mu bodo sodili tu, še več, znano je že, katera sodnica bo imela primer. Po naših podatkih gre za sodnico, ki ne dopušča nikakršnih poskusov zavlačevanja postopkov. Tako je bilo vsaj pred meseci, ko bila ena redkih v Sloveniji, ki je obsodila zdravnike zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti Sojenja kmalu Poglejmo še, kaj se dogaja z nekaterimi vidnejšimi primeri prometnih nesreč. Na sojenje tako še vedno ča- Novinarka Jasmina Žohar. Kako staršem vedno znova razložiti, da se sojenje povzročitelju njene smrti še vedno ni začelo? na tudi v primeru Branka Žnidarca, ki je lani le nekaj dni za tragedijo pri Arji vasi vinjen trčil v Sašo Preložnik na Kidričevi cesti. Ženska ni imela možnosti preživetja. Zoper obtožnico je zagovornica Žnidarca vložila ugovor. Še vedno čakamo na sojenje Roku P. za povzročitev nesreče konec maja leta 2007 na cesti pri Žalcu. V tej nesreči je bilo poškodovanih šest mladih, naša 26-letna novinarka Jasmina Žohar pa je umrla. Voznik je bil vinjen. Čeprav so nam na sodišču rekli, da se bo sojenje začelo že maja lani, se to ni zgodilo. Sojenje do tega trenutka še ni razpisano. Ob razumevanju obremenjenosti sodnika, ki vodi ta primer, upamo, da se bo prva obravnava vseeno začela kmalu Te dni bomo na celjsko sodišče in tožilstvo poslali še eno vprašanje. Kaj je s primerom 42-letnega moškega, ki je aprila 2007 na cesti Konjiška vas Trije Križi v naselju Tolsti Vrh zbil deklico Adrijano P. Po takratnih neuradnih podatkih je bil voznik vinjen. Deklica je umrla ravno dan pred dveletno obletnico smrti svoje mame, ki je umrla zaradi bolezni, nekaj dni pred tragično nesrečo pa je praznovala svoj deseti rojstni dan SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT, SHERPA PLANET TUŠ VSE TO JE ZARADI STRESA! Ste že naveličani, da vam zdravniki in sodelavci za vsako vašo težavo povedo, da je kriv stres? Je stres le nov izgovor sodobnega človeka ali gre za kaj konkretnega, otipljivega in obvladljivega? Je res stres tisti, ki povzroča vaše fizične težave? Kako živeti brez stresa tukaj, zdaj, v vsakodnevnem vrvežu, vsak dan in vsako uro? Vabljeni na predavanje Rajka Škariča, ob uri, v dvorani številka 7, v Planetu Tuš Celje. Od 10. do 14. ure boste lahko na stojnicah spoznali in preizkusili živila in naravne pripravke, ki pomagajo, ko smo pod stresom. Vstop je prost! Planet Tuš Celje Sobota, 18. september, od 10. do 14. ure Bo tragedija na Kidričevi cesti kmalu dobila epilog? kronika@radiocelje.com NOVI TEDNIK

22 22 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, 90, Poročila, 9.20 Otroški radio, Novice, Časovni stroj - glasba 60. let, Kulturni mozaik, Časovni stroj - glasba 70. let, Novice, Tedenski osir, Časovni stroj - glasba 80. let, Regijske novice, Časovni stroj - glasba 90. let, Dogodki in odmevi RaSlo, Kronika, Jack pot, Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, Novice, Glasbeni večerni program, SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 19. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, Novice, Znanci pred mikrofonom Maja Štamol, Tedenski osir - ponovitev, Novice, Pesem slovenske dežele, Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes Sedem dni nazaj, Katrca s Klavdijo Winder, SNOP (Radio Triglav Jesenice) PONEDELJEK, 20. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, ,1 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, Novice, Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), Novice, Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, Kulturni mozaik, Znanci pred mikrofonom Maja Štamol, ponovitev, Regijske novice, Šport danes, Dogodki in odmevi RaSlo, Kronika, Jack pot, Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, Novice, Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, SNOP (Murski val) TOREK, 21. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, Novice, Novice, Male živali, velike ljubezni, Kulturni mozaik, Regijske novice, Šport danes, Dogodki in odmevi RaSlo, Kronika, Jack pot, Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, Novice, Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, SNOP (Murski val) SREDA, 22. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, jutranja kronika 95,9 RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, Novice, Kuhajmo skupaj, Zeleni val, Novice, Kulturni mozaik, Mali O - pošta, Mali O - klici, Regijske novice, Filmsko platno, Šport danes, Dogodki in odmevi RaSlo, Soočenje županskih kandidatov, Kronika, Jack pot, Pop čvek - Neisha, Novice, Večerni program, SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 23. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, Novice, Novice, Odmev, Regijske novice, Kalejdoskop, Šport danes, Dogodki in odmevi RaSlo, Soočenje županskih kandidatov, Kronika, Odmev - ponovitev, Novice, Kalejdoskop - ponovitev, Večerni program, SNOP (Radio Kranj) PETEK, 24. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo 100,3 OKC, 6.15 Časoplov, jutranja kronika Ra- Slo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, Novice, Radi ste jih poslušali, Novice, Od petka do petka, Kulturni mozaik, Regijske novice, Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), Šport danes, Dogodki in odmevi RaSlo, Kronika, Jack pot, Novice, Dobra godba, Clubbing z DJ Teom, SNOP (Radio Ptuj) RADIO, KI GA BERETE Maja med oblikovanjem in materinstvom Delo Maje Štamol Droljc je ustvarjanje. Uživa, ko kreira poročne obleke, oblači poslovne ženske, navduši z maturantsko obleko ali zasnuje elegantno večerno obleko. Poleg modnega oblikovanja jo v zadnjem času polno zaposluje materinstvo še ne leto dni stare posvojenke Žani Luise, prikupne in silno radovedne deklice iz Gvineje Bissau. Maja iskreno pripoveduje o okorelosti naših centrov za socialno delo, ki skorajda ne spodbujajo starševstva, o iskanju otroka na različnih naslovih domala po celem svetu, postopku posvojitve in dolgi poti, preden je temnopolta deklica prišla v slovensko okolje. Z Majo Štamol Droljc se bo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjala Mateja Jazbec. David Grant, Cita in Jože Galič na Škotskem Maja Štamol Droljc Zanimiv škotski teden Avtor nedeljske oddaje Pesem moje dežele Jože Galič je z ženo Cito obiskal svojega dolgoletnega škotskega prijatelja Davida Granta. Ja, gre za tistega svetovnega popotnika, ki je v letih s kočijo in konjem ter petčlansko družino kot prvi na tak način prepotoval svet in si najdaljši postanek privoščil v Sloveniji. V Dravogradu se je srečal s Cito in Jožetom Galičem in se pridružil njunemu Ansamblu Slovenija, z njim nastopal po vsej deželi in celo posnel tri odmevne pesmi. Ko je končal svojo pot okrog sveta, se je v Slovenijo vrnil še nekajkrat. Nazadnje letos januarja, ko je bil njegov obisk polokroglega jubileja Jožeta Galiča prav posebno presenečenje.»bil je že čas, da tudi midva z ženo doživiva njegovo domovino,«pripoveduje Jože Galič. Davida Granta, ki zdaj živi kot izjemno dejaven upokojenec sredi neskončnih škotskih pašnikov, sta Galičeva obiskala v drugi polovici avgusta. Zdaj z velikim veseljem kažeta prijateljem fotografije slikovitih škotskih gradov, pašnikov, destilarne viskija, tovarne čokolade, pristanišč, hribovja Foto: osebni arhiv 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. TE AMO - RIHANNA (6) 2. SUMMER SONG LEDDRA CHAPMAN (5) 3. BEAUTIFUL MONSTER NE-YO (3) 4. THIS PRETTY FACE AMY MACDONALD (4) 5. ALL TIME LOW - THE WANTED (5) 6. DYNAMITE - TAIO CRUZ (2) 7. ON YOUR HEAD TIFFANY PAGE (3) 8. GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE (1) 9. CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS (2) 10. TEENAGE DREAM - KATY PERRY (1) DOMAČA LESTVICA: 1. OBJEM PAPIR (3) 2. PROTI SONCU - OMAR NABER (4) 3. ADRENALIN HEAVENIX (4) 4. DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) - ARSOV FEAT. LARA BARUCA (5) 5. COLOR DELUXE - SHYAM (2) 6. HOČEM ŠE... - KATRINAS & CHERIE LUCAS (1) 7. TU IN ZDAJ ALYA (1) 8. IN ROD GRE DALJE ZMELKOOW (6) 9. LJUBIM TE NINA OSENAR (3) 10. VIPGLOS REVOLUTE (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CLUB CAN T HANDLE ME - FLO-RIDA FEAT. DAVID GUETTA WHITE KNUCKLE RIDE - JAMIROQUAI PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PREDNOSTI NOROSTI IN NASILJA - MELODROM TISTE LEPE DNI - NEISHA Nagrajenca: Mile Jerič, Bevkova 11, Slovenske konjice Boris Izlar, Ul. Frankolovskih žrtev 55b, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. DOVOLJ MI JE UNIKAT (4) 2. NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREŠKA POMLAD (1) 3. MOJ HARMONIKAR ISKRICE (2) 4. KO SE PRAVLJICA KONČA VIKEND (3) 5. POZABLJENO DEKLE NAVDIH (5) Predlog za lestvico: S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE SLOVENSKIH 5 plus 1. DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA (4) 2. OKTOBRA SE VESELIM JODEL- EXPRESS (3) 3. UŽIVAJ ŽIVLJENJE RUDI KRANER S PRIJATELJI (5) 4. PRAV VSAK IMA NEKOGA - RIBNIŠKI PUŠELJC (2) 5. JESENI NAPROTI ANS. ERAZEM (1) Predlog za lestvico: JESEN - GALOP Nagrajenca: Anka Jarmič, Pod lipami 45b, Celje Valerija Kolenc, Polzela 107c, Polzela Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob uri. KUPON ŠT. 37

23 Gostoljubni in urejeni biseri naše regije»urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma,«je glavno vodilo projekta Turistične zveze Slovenija Moja dežela lepa in gostoljubna. Gre za tekmovanje slovenskih mest in krajev v urejenosti in gostoljubnosti. Turistična blagovna znamka Med številni spremljajočimi dogodki so na Mosu pripravili tretji regijski turistični forum, na katerem so se predstavili štirje ponudniki v Savinjski regiji, ki so pridobivanje evropskih sredstev izkoristili za nadgradnjo in razvoj svoje turistične ponudbe. Tako je Primož Brvar kot primer dobre prakse koriščenja evropskih sredstev za razvoj turizma predstavil nov celjski mladinski hotel. Andrej Podpečan s Turistične Ob Braslovškem jezeru Turistično društvo Braslovče je pred dnevi pripravilo promocijski dogodek na Braslovškem jezeru. Odprli so preurejene sprehajalne poti, predstavili jezero in druge znamenitosti kraja ter se družili v prijetnem naravnem okolju, ob zvokih pesmi in razstavi fotografij domačinke Irene Skurnšek. V kulturnem programu so nastopili člani Mešanega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, Zbor starejših občanov Braslovče in Folklorna skupina Ponikva. Zbrana sredstva od prodanih fotografij bodo namenili za obnovo gradu Žovnek. MJ Na ogled več kot sto vrst buč Društvo podeželskih žena Braslovče je v dvorani lovskega doma v Braslovčah pripravilo šesto bučijado.»namen razstave je prikazati več kot sto vrst jedilnih in okrasnih buč. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu,«pravi predsednica društva Amalija Brinovec. Organizatorice so za pokušino pripravile 35 različnih jedi iz buč, recepte za te dobrote in ponujale bučna semena. Ob razstavi je bila delavnica, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci iz turističnega podmladka braslovške šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Program so popestrili člani mešanega pevskega zbora starejših občanov z nenavadnimi glasbili. TT V kategoriji večja mesta je zmagalo Velenje, Celje pa je zasedlo tretje mesto. Med srednje velikimi mesti je zmagal Žalec. V kategoriji manjših mest je drugo Mozirje, ki je dobilo priznanje tudi za najlepše trško jedro, tretji pa Šentjur. Na drugem mestu med izletniškimi kraji je Olimje, med zdraviliškimi pa je na prvem mestu Podčetrtek, na tretjem so Zreče. Med turističnimi kmetijami s štirimi jabolki je drugo mesto zasedla kmetija Žibovt iz Logarske doline, med tistimi z dvema pa je na tretjem mestu turistična kmetija Slemenšek iz Vojnika. Med samostojnimi mladinskimi prenočišči je na tretjem mestu Mladinski center Celje. StO kmetije Podpečan je poudaril, da je treba imeti v turizmu tudi dar govora, dobro retoriko in predstavitev. Vasja Čretnik iz Term Olimia je opozoril na zapleten proces pridobivanja evropskega denarja, zgodbo o vinu in turizmu pa je predstavil Sašo Topolšek iz Zlatega griča.»turizem je bil, je in bo ostal prioriteta Savinjske regije,«je poudaril direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, ki je na turističnem forumu predstavil Javni razpis za delovanje turističnih destinacij, na katerem nameravajo kandidirati za milijon evrov. Želijo namreč pripraviti strategijo razvoja turizma regije in znotraj nje ustvariti blagovno znamko. US V tej lepi šentjurski deželi V tej lepi deželi je občina Šentjur naslovila prenovljen turistični katalog v marsikaterem pogledu še neodkrite lokalne turistične ponudbe. Predstavili so ga v sklopu celjskega sejemskega dogajanja, nosilca šentjurskih zgodb pa sta ob Ipavcih znova prazgodovinska rifniška deklica Firi in kontroverzni ljudski junak tolovaj Guzaj. Najbolj prepoznavna šentjurska veduta je pogled na Zgornji trg s cerkvijo sv. Jurija. Prav tam lahko popotnik začne svoje turistično popotovanje, najbolje nekaj tisoč let nazaj v rifniški preteklosti, prisluhne kakšni ponarodeli melodiji skladateljev Ipavcev, po novem pa v njihovi spominski sobi tudi New Swing Quartetu. Šentjurčani še stavijo na svojo železničarsko preteklost in s svojim muzejem Južne železnice v resnici spadajo med lepše kraje v Sloveniji. V novem vodniku preberemo, da je okrog cerkve sv. Ahaca na Grobelnem pokopanih deset Napoleonovih vojakov, v Dramljah pa se vse vrti okrog zidanic in vinskih goric. Zaščitna znaka Ponikve sta že dolgo Slomšek in velikonočnica, Dolge Gore pa 250 let stara Arzenakova domačija. Romantično podobo Blagovne zaokroža slikovit otoček sredi ribnika, zgodovinske poti pa težko obidejo partizansko bolnico Zima. Čeprav domačini v Gorici pri Slivnici jadikujejo nad slabo izkoriščenim potencialom, je Slivniško jezero še vedno ena glavnih turističnih atrak- cij. V Loki pri Žusmu se ponašajo z Grajskim vrelcem, na Planini pa z vedno bolj atraktivnim gradom. Na Kalobju stavijo na ekološke kmetije in zelišča, na Prevorju pa na astronomijo ter razbojnika Guzaja. Poleg Slomškove poti se vse bolj uveljavlja pot tega kozjanskega Robina Hooda, v mestu Šentjur pa se obiskovalec lahko poda tudi na Ipavčevo pot. V turistični vodnik so vključili tudi kulinarične namige kozjanskih tradicionalnih jedi, vse kontakte ponudnikov lokalne turistične ponudbe, sezname tradicionalnih prireditev, možnosti za šport in rekreacijo, pešpoti, kolesarskih poti in tradicionalnih pohodov. Posebna kvaliteta prenovljenega vodnika pa so fotografije. Avtorja Barbara in Stane Jeršič sta se trudila že stokrat videne šentjurske motive prikazati z novimi pogledi, kar jima je s ptičje perspektive tudi uspelo. SAŠKA T. OCVIRK TENERIFE OTOK KOS HOTEL PYLI BAY 3* Odhod: OTOK KRK - BAŠKA HOTEL CORINTHIA 3* Termin: noči polpenzion HOTEL VILLA DE ADEJE BEACH 3* Odhod: 15. in od 634 vse vključeno 499 polpenzion od 99

24 24 INFORMACIJE

25 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 25

26 26 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Malomarno delo Že 45 let, to je od svojega 20. leta, pišem v časopise, največ v NT in to tako, da sem se vedno zavzemal za dobrobit drugih ljudi, ki sami niso upali ali znali zadeve ustrezno spraviti v javnost. Nikdar pa nisem preko časopisov iskal kakršnekoli bonitete za sebe ali svojo družino. V teh letih mi je uspelo rešiti kar nekaj pomembnih zadev za dobro ljudi, kraja, v katerem sem živel in kjer živim zdaj. Varčujem z Elektrom Celje, d. d. Varčna priprava hrane kuhališče Kuhinja je prostor, kjer se porabi velika količina električne energije. Na prvi pogled se zdi, da se tukaj ne da prav veliko privarčevati, saj je hrano potrebno kuhati, posodo pomiti in živila shraniti. Pa vendarle se v kuhinji da varčevati in prihraniti marsikateri kilovat električne energije. Varčujete lahko tako, da spremenite nekatere kuharske navade, kupite energijsko učinkovit gospodinjski aparat ustrezne velikosti, katerega pravilno namestite in uporabljate. Energijsko varčni aparati so dražji, vendar je nakup takšnega aparata na dolgi rok pravilna odločitev. Zato poskušajte postopoma zamenjati stare energijsko potratne aparate z novejšimi energijsko bolj učinkovitimi. Najpomembnejša gospodinjska aparata, namenjena pripravi hrane v gospodinjstvu, sta kuhališče in pečica. Kuhališča se delijo v dve skupini: električna in plinska. Med električna kuhališča sodijo: klasične grelne plošče, steklokeramične kuhalne plošče in indukcijska kuhališča. Klasične grelne plošče so narejene iz litine in so vgrajene v emajlirano kuhalno ploščo. Steklokeramične kuhalne plošče imajo grelno telo nekaj milimetrov pod steklokeramiko, na kateri je postavljena posoda. Ta kuhališča so popolnoma ravna. Zaradi boljše toplotne prevodnosti je poraba energije v primerjavi s klasičnimi kuhalnimi ploščami iz litine manjša za 20 do 25%. Indukcijska plošča deluje na principu magnetnega polja, ki ga preko magnetne tuljave na posodo inducira električni tok. V kolikor je kuhalna cona večja od dna posode, je preostali del cone popolnoma hladen in varen za dotik. Pomembna lastnost je tudi njen hitri odzivni čas. Posoda za indukcijsko ploščo mora biti elektroprevodna, se pravi iz kovine. Tako posodo proizvajalci na spodnji strani dna označijo z napisom INDUCTION. Plinsko kuhališče omogoča kuhanje nad odprtim plamenom. Prednost takšnega kuhališča je v regulaciji dovedene toplote, ki je takojšnja in vidna. Slabosti predstavljajo: premikanje posode na dvignjenih kovinskih podstavkih, deformirano dno posode in zamazanost posode od plamena. Izkoristek navadnih električnih plošč je komajda 50%. Dosti boljše so avtomatske plošče in steklokeramične high speed plošče, še bolj ekonomična pa je raba plinskih štedilnikov in steklokeramičnih indukcijskih plošč, ki sodijo v sam vrh učinkovitih kuhališč. Varčni nasveti za kuhanje na kuhališču Kuhajte v pokritih posodah s pokrovi, ki dobro tesnijo in v čim manjši količini vode. Na ta način boste prihranili do 15% energije. Stekleni pokrovi omogočajo nadzor nad potekom kuhanja oz. pečenjem brez dvigovanja le-teh. Velikost posode naj bo primerna količini hrane. Velikost kuhalne plošče izberite glede na premer posode. Zaradi majhne posode na veliki plošči ostaja obod neizkoriščen, od koder energija uhaja v zrak. Z vsakim nepotrebnim centimetrom vam uide 10% energije. To ne velja v primeru uporabe indukcijskega kuhališča. Za jedi, ki jih kuhate dlje kot 20 minut, uporabite lonec na pritisk. Postopek je do 70% hitrejši. Prihranek energije je do 50%, zlasti pri jedeh, ki zahtevajo dolgotrajno kuhanje. Ko voda zavre, zmanjšajte moč kuhalne plošče ali plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre. Izbirajte kuhalno posodo iz materialov, ki omogočajo dobro toplotno prevodnost in enakomerno porazdelitev toplote. Hrana je okusnejša, če je ne razkuhate. S skrajševanjem časa kuhanja privarčujete na energiji in času. Kuhališče in hladilnik nista dobra soseda. Zaradi toplote, ki jo oddaja kuhališče, porabi hladilnik več električne energije. ROBERT ROMIH Nikdar pa nisem doživel takšne arogance, norčevanja in neukrepanja, kot jih že več kot štiri leta doživljam skupaj s krajani vasi Glinsko pri odstranitvi električnega pastirja, ki ga je lastnica domačije na naslovu Glinsko 3 postavila skoraj čez več kot pol vasice Glinsko. Zadevo so najprej začeli reševati vaščani aprila 2006 sami preko modrega telefona v NT, nato so poprosili mene, ker sem nekdaj živel v sosednji vasi, da poskušam preko medijev urediti zadevo odstranitve nevarnega električnega pastirja, katerega količki so zabiti skoraj tik zraven asfalta. Nato je na moje posredovanje izšel novinarski prispevek v NT in tudi drugih medijih, vprašanje je bilo zastavljeno tudi na občinski Servis 48. Tudi sam sem že napisal nekaj člankov o tej zadevi, pa so bili odgovori vedno enaki, da se bo zadeva že uredila. Ponovno sem urgiral maja 2010 in 15. julija 2010 dobil ponovni odgovor vodje inšpektorata Zdenka Lesjaka in podžupana Marka Zidanška, da morajo biti parcele in cesta geodetsko odmerjene, pri čemer se do danes ni zopet nič zgodilo, čeprav bo kmalu zima in količki bodo zopet ovirali pri pluženju snega že tako ozke ceste. Drugi problem, za katerega rešitev se še zavzemamo jaz in vaščani Škofje vasi preko NT in drugih medijev, je, da so inšpekcijske službe pri obnovi gostišča Medved enostavno pri izdaji uporabnega dovoljenja prezrle, da bi nazaj postavili ustrezno avtobusno postajališče, kot je bilo vsa leta, odkar vozijo avtobusi. Doslej ustreznega odgovora, zakaj je tako, še nisem prejel, šolsko leto se je začelo, avtobus pa ustavlja kar sredi Mariborske ceste, čeprav je dovolj prostora pred starim delom gostišča, kjer je treba samo narisati odstavni pas z napisom BUS. Tukaj so veliko krivi člani sveta KS Škofja vas skupaj s predsednikom Bogomirjem Jamnikarjem, ki niso naredili nič, da bi avtobusno postajališče bilo urejeno. To da niso poskrbeli za postavitev postaje, je enako, kot bi gostišče odprli brez sanitarij. Bo treba za rešitev problema poskrbeti tako, kot so krajani Prožinske vasi, ki so zaradi podobnega primera pred kratkim v hudem dežju z veliko udeležbo protestirali? Pozivam inšpekcijske službe, da obe zadevi rešijo takoj, upam, da ne bodo imele kakšnega izgovora, da stavkajo kot javni sektor zaradi»nizkih plač«ali zaradi razloga, da vrana vrani ne izkljuje oči. Pa še to: mislil sem, da Servis 48 pomeni odgovor in rešitev zadeve v 48 urah, a vidim, da je tu mišljeno 48 mesecev ali več. JOŽE JURC, Škofja vas POHVALE Nepozabni trenutki ob srečanju V soboto, 4. septembra, smo imeli že tradicionalno srečanje invalidov v gasilskem domu v Gorici pri Slivnici. Bilo je res prijetno. Na začetku so nas pozdravili organizatorji s svojimi nagovori. S čudovitim glasom in z besedili sta nas zabavala Majda in Marjan Petan. Melodije so segle do srca. Za smeh je poskrbel znan humorist v»širceljnu«in s standardno kapo Štamprlov Pepi. Številni obiskovalci smo potem imeli sveto mašo, ki jo je daroval slivniški župnik Marko Šraml, sejalec prijetnih naukov in resničnih besed, ki vsakemu verniku položi mir v dušo. Družina Jelen pa je mašo popestrila s čudovitimi pesmimi. Po maši so nam postregli z okusno hrano in pijačo, za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Nasmeh. Dan je bil sicer deževen, a ko je vreme prevedrilo, pa čeprav le za kratek čas, je bilo polno plesišče, tistih seveda, ki so še vsaj malo brez bolečin. Vsem, ki so poskrbeli, da so nam bile te ure lepe, iskreno hvala. ANICA LIPOVŠEK, Loka pri Žusmu Piknik na Žlajfi Zahvaljujemo se predsednici Dragici Mirnik iz medobčinskega društva delovnih invalidov, še posebej pa Brigiti Pintar in vsem, ki so sodelovali v pripravi nepozabnega piknika z živo glasbo, dobro pojedino, igrami, razstavo gob Popestrili so nam prečudovito sončno soboto in poskrbeli, da nam je bilo vsem lepo. Želimo si še več takšnih piknikov, kot je bil ta na Žlajfi v štorski občini, ali zabav na prostem. OLGA PERNIČ, Celje Bibijana Grobelnik Objektivno se zdi smrt človeka, ki je že prekoračil osemdeset let, sprejemljiva, subjektivno pa se težko sprijazniš z njo, posebno če gre za izgubo človeka, ki je bil kljub letom poln aktivnega življenja. In tako je bilo s profesorico Bibijano Grobelnik, ki je umrla letos ob koncu avgusta. Bibijana Grobelnik, roj. Glavač, se je rodila leta 1929 v Krškem. V letu pred nemško okupacijo se je znašla v prvem razredu takrat osemletne celjske gimnazije. Verjetno bi se po končani vojni spet pridružila nekdanjim sošolkam višješolkam, pa je takrat silno primanjkovalo učiteljev in tako se je Biba vpisala na ljubljansko učiteljišče. Ko ga je 1949 dokončala, jo je čakalo učiteljevanje v Šmihelu nad Mozirjem. To pot je bilo takrat treba vselej prepešačiti, se je spominjala kasneje. Žejalo jo je po širšem znanju in zato je ob delu leta 1953 dokončala študij biologije in kemije na višji pedagoški šoli. Takrat je prišla učit na nižjo gimnazijo v Slovenj Gradcu. Pa ji znanja še ni bilo dovolj, ponovno je ob delu študirala in leta 1970 diplomirala na biotehnični fakulteti iz biologije. Službo je dobila na III. osnovni šoli v Celju. Kot dobra metodičarka s prakso je vodila takoimenovani hospitalizacijski oddelek biologije za bodoče učitelje celjske regije. Leta 1972 je prišla na sedanjo I. celjsko gimnazijo in vse do upokojitve leta 1984 je bilo njeno delo posvečeno vzgoji na tem zavodu. Bila so to leta, ko se je pouk biologije posodabljal, temeljil je na poskusih. Celjske uspehe na tem področju so priznali tudi na republiškem nivoju in gimnazijo nagradili z Jesenkovim priznanjem. Bibijana je z drugimi kolegi pomagala sooblikovati ta predmet, da je postal velikemu številu dijakov najljubši šolski predmet. Posebno zagnane dijake je več let vodila v biološkem krožku. Po upokojitvi se njena zagnanost in vedoželjnost nista utišali, le drugam se je preusmerila: pritegovalo jo je morje, Piran in Izola, vleklo jo je na daljna potovanja, spoprijela se je z izdelovanjem idrijske čipke (na razstavi smo občudovali njene klekljane zavese), posvetila se je slikanju. In prav zaradi tega žara, te zagnanosti je njene nekdanje kolegice toliko teže prizadelo dejstvo, da je ne bo več na naša skupna srečanja. BOŽENA OROŽEN Lekadol naj plača? Poklical je bralec, ki omenja, da je zdravnik njegovi soprogi doslej predpisoval protibolečinske tablete Lekadol na zeleni recept, po novem pa ji jih je napisal na plačljiv beli recept. Soproga ima hude bolečine zaradi težav s hrbtenico, vendar na operacijo ne more, zato ima predpisan lekadol v količini trikrat po dve tableti na dan. To pomeni zanjo zelo visoke stroške, saj ima komaj 300 evrov pokojnine na mesec. Predstojnik enote Osnovna zdravstvena dejavnost v Zdravstvenem domu Celje, zdravnik Milan Rajtmajer, odgovarja:»na vprašanje bralca o predpisovanju lekadola na beli recept bi za popoln odgovor potreboval še kakšen podatek. Kljub temu je dejstvo, da če zdravnik presodi, da bolnik s strokovnega stališča to zdravilo potrebuje (in ima urejeno zdravstveno zavarovanje), potem gre zdravila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na t. i. beli oziroma samoplačniški recept predpisujemo včasih lekadol na željo bolnika: npr. pred odhodom na potovanje v preventivne namene. Sicer pa je to zdravilo dostopno v lekarnah brez recepta.«brane JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ , vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu

27 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 PRODAM AVTO Sharan, 1.9 tdi, letnik 98, prodam. Telefon , POLO 1.2, letnik 97, tip 98, odlično ohranjen, prodam za 950 EUR. Telefon Š 569 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon PRODAM MINI bager Takjuči tb 01,6 t, s kabino, razširitev podvozja, instalacije za kladivo, 2 žlici, letnik 1996, prodam za EUR. Telefon Š 556 KOSILNICO bcs, nizka kolesa, akme, malo rabljeno, prodam. Telefon (03) , MLIN za grozdje, ročni, prodam. Telefon VILE za prenos okroglih bal, prodamo. Telefon Š 566 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon ROTACIJSKI plug, za Gorenje Muto, okrogli priklop, kupim. Telefon PRODAM ŠENTVID pri Grobelnem. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m 2, k + p + m, do hiše asfalt in javna razsvetljava, prodam. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva in izolacija strehe. Večji prostor za delavnico. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon GRADBENO parcelo, dostop z glavne ceste, prodam. Telefon Š 541 STANOVANJSKO hišo, 7 km iz Celja, primerno za večjo družino ali dve, na lepi, sončni legi, z nekaj zemljišča, prodam. Telefon V JAKOBU pri Šentjurju prodam hišo z gospodarskim poslopjem in garažo. Telefon Š 560 DVE manjši parceli, za postavitev brunarice, prodam. Telefon p DRAMLJE, bivalni vikend, nedokončan, prodam ali menjam za nepremičnine. Telefon TRNOVLJE, prodam stanovanjski objekt - dvojček, velikosti vsak po 140 m 2, zgrajena sta do III. pgf, dokončana zunanjost. Cena in EUR. Telefon , Barbara STANOVANJSKO hišo v naselju Dramlje, 10 km od Celja, 2 km od ac priključka, prodamo. V račun vzamemo tudi stanovanje v Celju. Telefon KUPIM VIKEND ali zidanico, do EUR, kupim. Telefon MLADA družina kupi hišo ali parcelo v okolici Celja. Telefon ODDAM POSLOVNI prostor v pritličju, velikost 26 m 2, v centru Šentjurja, oddam v najem. Vse informacije po telefonu Š 504 V ŠENTJURJU oddamo enodružinsko hišo z vrtom. Telefon PISARNIŠKE poslovne prostore, različnih velikosti, oddamo v najem na Mariborski cesti - nekdanja upravna stavba Ema. Informacije po telefonu ali tanja@turnsek.net. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje. n PRODAM LAŠKO. Prodamo delno obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m 2. Telefon STANOVANJE v Laškem, 58 m 2, klet, shramba, 100 m 2 vrta, kompletno adaptirano, nova okna, vrata, tla, stropovi, kopalnica, elektrika, voda, telefon, internet, v 3. nadstropju, zraven pošte. Stanovanje je prazno in takoj vseljivo, prodam Telefon Š 556 S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje! Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid! tel: spletna stran: Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG CELJE, Otok, Vojkova ulica, prodamo enosobno stanovanje, 41,64 m 2, 6. nadstropje. Stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena po dogovoru. Telefon p TRISOBNO stanovanje, Vrunčeva 1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon DVOSOBNO stanovanje, 58 m 2, v centru Šentjurja, prodamo. Stanovanje je opremljeno in takoj vseljivo. Cena po dogovoru. Telefon GARSONJERO v Novi vasi prodam za EUR. Telefon PIZZERIA AFRIKA zaposli kvalitetnega picopeka za kvalitetno plačilo. Mob.: Tel.: pauer@siol.net A-L, d.o.o., Braslovče 26, 3314 Braslovče ODDAM DVOSOBNO stanovanje, popolnoma opremljeno, Otok - Celje, oddamo. Ostalo po dogovoru. Telefon TRISOBNO stanovanje in garsonjero, na Muzejskem trgu 4, oddam. Telefon GARSONJERO, popolnoma opremljeno, v Novi vasi, 6. nadstropje, oddam v najem - takoj - trimesečno predplačilo, cena najema 220 EUR. Telefon n DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje na Hudinji v Celju, oddam za daljše obdobje. Telefon TREM študentkam oddam trisobno stanovanje v stanovanjski hiši v Celju. Kličite po 18. uri na telefonsko številko OPREMLJENO stanovanje v Celju, za dva študenta ali mlad par, oddam. Sprejmem tudi hišne ljubljenčke. Telefon OPREMLJENO garsonjero v Novi vasi, oddam. Trimesečno predplačilo. Telefon PRODAM PEČ Ferroterm, s termostatom, na trdo gorivo (drva, premog), zelo ohranjeno, prodam po simbolični ceni. Telefon SEDEŽNO kotno garnituro, mizo, stole, zamrzovalno omaro, peč na olje, televizor, hladilnik, pralni stroj, peč na drva, prodam. Telefon OPREMA TRGOVIN D.O.O. ŠENTJUR OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Smo zelo uspešno, ambiciozno, dinamično podjetje z večdesetletno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo trgovinske opreme. Iščemo 7 sodelavcev za delovni mesti: 1. Upravljalec CNC-strojev (2 delovni mesti) Kraj dela: ŠENTJUR PRI CELJU Področje dela: DELO V PROIZVODNJI Pričakovane delovne izkušnje: 1 3 LETA Oblika zaposlitve: DOLOČEN DELOVNI ČAS z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Delo obsega: - upravljanje CNC-stroja (LASER AMADA; KRIVILJKA AMADA) - samostojnost pri delu, sposobnost timskega dela, delo z ljudmi Pričakujemo: - izkušnje na področju samostojnega dela, fleksibilnost, komunikativnost, odgovornost, zanesljivost, natančnost, predanost podjetju Potrebna znanja in izkušnje: - vsaj III. stopnja strojne ali njej podobne smeri - osnovno obvladovanje računalnika - ustrezne delovne izkušnje - vozniški izpit B-kategorije 2. Varilec (5 delovnih mest) Kraj dela: ŠENTJUR PRI CELJU Področje dela: DELO V PROIZVODNJI Pričakovane izkušnje: 1 3 LETA Oblika zaposlitve: DOLOČEN DELOVNI ČAS z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Delo obsega: - varjenje polizdelkov ter izdelava različnih izdelkov trgovinske opreme - samostojnost pri delu, sposobnost timskega dela, delo z ljudmi Pričakujemo: - izkušnje na področju samostojnega dela, fleksibilnost, komunikativnost, odgovornost, zanesljivost, natančnost, predanost podjetju Potrebna znanja in izkušnje: - vsaj III. stopnja strojne ali njej podobne smeri - znanje varjenja MIG-MAG - ustrezne delovne izkušnje - vozniški izpit B-kategorije Pisne vloge z opisom dosedanjih delovnih izkušenj skupaj z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni na: TEGOMETALL OPREMA TRGOVIN, d.o.o.,»za RAZPIS«, C. Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. OTROŠKO leseno mizico in 2 stola, zelo dobro ohranjeno, prodam za 30 EUR. Telefon KUPIM HLADILNIK, zamrzovalno omaro, plinski štedilnik, pralni stroj, peč na drva, ostalo belo tehniko, kupim. Telefon PRODAM PRAŠIČE, odojke, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, prodam. Možna dostava, odojke po želji tudi očistimo. Telefon PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon Š 506 PRODAM BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon ; p KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 190 EUR + prevoz. Telefon KERAMIČNE ploščice, na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Keramika , gradbeni , Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna BUKOVA metrska drva prodam. Telefon ali (03) DRVA, v Žalcu, prodam. Telefon (03) BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon Š 558 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon p DRVA, suha, mešana, prodam. Za prevoz poskrbi kupec. Telefon Tibetanska receptura, stara nad let, ponovno odkrita l. 1937, prevedena l. 1974, zoper vse vrste rakavih obolenj. Tel: spletna stran: l.presnig.parapsiholog@gmail.com PRAŠIČE, mesne pasme, od 30 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon Š 534 BIKCE, simentalce in črno bele, možna dostava, prodam. Telefon Š 534 ZAJCE, plemenske, različne pasme, tudi razstavne, prodam. Telefon PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice linije 12 ter izločene svinje, prodam. Telefon , Andrejeva kmetija iz Jazbin PUJSKE, težke od 20 do 70 kg, prodam. Telefon Š 541

28 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE PEKARNA POSTOJNA Kolodvorska 5c, Postojna Odkup zalog in višina najemnine pod ugodnimi pogoji. Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov ali pokličite tel NESNICE, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) p KRAVO za zakol prodam. Telefon ČISTOKRVNE labradorce, z rodovnikom, prodamo. Telefon PRAŠIČE, mesni tip, kg, prodam. Telefon Š 557 PUJSKE, kg ter prašiče 80 do 110 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter. Telefon Možna dostava Še nikoli objavljene recepture PARACELSUS hujšanja po naravni metodi Trajni učinek, 100% zanesljivo, za vsako starostno obdobje in spol ob hkratni obravnavi imunskega sistema. Tel: spletna stran: l.presnig.parapsiholog@gmail.com MLADIČE burskih koz prodam. Telefon ŽREBIČKO, staro 6 mesecev, zelo lepo in mirno, prodam. Telefon Š 559 BIKA simentalca, starega 1 leto, teža 450 kg in teličko simentalko, staro 1 mesec, prodam. Telefon KOZO srnaste pasme, z dvema mladičema, starima 2 meseca, prodam. Telefon TELIČKE simentalke, težke 200 kg, prodam. Telefon L 371 BIKCE simentalce, od 230 do 250 kg, prodam. Telefon Š 561 DVA prašiča, 150 in 120 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Telefon BIKA simentalca, 330 ali 450 kg, prodam. Telefon L 376 TELIČKO simentalko, staro 7 tednov, prodam. Telefon (03) BIKCE simentalce ali limuzin, prodam. Telefon , TELICO, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon , zvečer BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Telefon (03) , DVE kozi, stari 5 mesecev, primerni za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon PRAŠIČA, 130 kg, prodam. Telefon BIKCA simentalca, težkega 190 kg in kravo simentalko, brejo, prodam ali menjam za kravo za zakol. Telefon BIKCA in teličko, stara 1 mesec, prodam. Cena po dogovoru. Telefon Š 570 ŠTIRI male bikce, simentalce, prodam. Telefon , (03) Š 568 TELIČKO simentalko, 120 kg, prodam. Telefon KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon Š 459 VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon Š 476 TELETA ali teličko, brez številke, kupim. Telefon Š 571 ODDAM TRI mesece starega muca, navajenega življenja v naravi, oddam. Telefon , kličite zvečer PRODAM GROZDJE, mošt, vino, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon CIPRESE, smaragd in navadne, za žive meje, ugodno prodam. Telefon GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvignon, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametnina črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon Š 543 JABOLKA, izredno lepa, domača, okusna, različnih sort, obrana ali za prešanje, ugodno prodam. Telefon GROZDJE, 800 kg bele sorte kraljevina, šipon in 800 kg rdeče sorte, žametna črnina, modra frankinja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon BELO in rdeče grozdje zelo ugodno prodam. Telefon SENO in slamo, v oglatih balah, prodam. Telefon GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon GROZDJE, belo, rdeče, prodam. Ugodna cena, Možna dostava. Telefon GROZDJE, belo, mešano, žlahtnih sort, v okolici Šmarja, prodam. Telefon , TRGATEV, mešano grozdje, ugodno prodam. Telefon VINO rdeče, iz neškropljenega grozdja, ugodno prodam. Telefon , (03) JABOLKA, stare sorte, neškropljena, prodamo. Telefon (03) NA Tinskem prodamo kvalitetno, sortno, belo in rdeče grozdje, po ugodni ceni. Telefon (03) ali DOMAČE grozdje prodam. Telefon , BELO grozdje, na sončni legi, Tinsko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon GROZDJE prodam po 0,45 EUR. Bovše. Telefon GROZDJE, šmarnico in jurko, prodam. Telefon (03) , O, kadar vse luči ugasnejo - ti boš še svit, in ko vsi studenci usahnejo - tvoj bo še živ. (A. Gradnik) V S P O M I N Mineva drugo leto, odkar nas je v neizmerni žalosti za vedno zapustila ljuba mama, babica in sestrična JOŽICA URANJEK rojena KLOVAR Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu. Zelo jo pogrešamo: hčerka Irena, vnuk Mitja in sestrični Ana in Dragica z družinama. Celje, SLIVE za žganjekuho prodam po 0,45 EUR, vino virštanjčan po 1 EUR in belo grozdje menjam za les za ostrešje. Možna dostava. Telefon JABOLKA bobovec ter grozdje, rdeče, neškropljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon GROZDJE z brajde - jurka, ugodno prodam. Telefon GROZDJE šipon, laški rizling, zeleni silvanec, žametna črnina, modra frankinja, prodam. Telefon KG belega grozdja, mešanih sort, samo cepljeno, prodam. Telefon REPO za ribanje prodam po 0,10 EUR. Telefon (03) GROZDJE prodam. Kličite med 19. in 20. uro na telefonsko številko (03) l 372 MESO polovice bika ter grozdje jurka, izabela in šmarnica, okolica Vojnika, prodam. Telefon Š 562 GROZDJE belo in rdeče iz Virštajnskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon p SUHO krmo, lokacija Mozirje, prodam. Telefon MEŠANO grozdje, okolica Dramelj, prodam. Telefon (03) , Š 565 RDEČE grozdje, modro frankinjo in modri pino, okolica Mestinja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon SVINJSKE polovice, svinje so krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon GROZDJE na trti, neškropljeno, za prešanje, prodam. Telefon (03) JABOLKA, krivopecelj, prodam. Telefon PODARIM SADIKE plamenke. Najbolje uspevajo na odprti, sončni legi. Telefon (03) PRODAM ALFE (brzoparilnike), 50, 80, 120, 160 in 200 l, prodam. Telefon ROČNO izdelane hrastove sode, 200, 130 in 60 l, prodam. Telefon KOZOLEC, okrasni, gorenjski stil, velikost , prodam. Telefon KLETNA vrata, balkonska vrata, dvoje oken, še v dobrem stanju, prodam. Telefon ŠTEDILNIK na drva Kuppersbusch, pralni stroj, gume Michelin , otroški voziček, prodam. Telefon LITRSKO cisterno za vino in ročni mlin za grozdje - pecljalnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) MIZARSKO mizo,»hobelpank«, nemške izdelave, ugodno prodam. Telefon STISKALNICO na kamen, v odličnem stanju, prodam. Telefon JABOLKA bobovec, za ozimnico ali predelavo, v Šmarju in hidravlične cilindre, prodam. Telefon MOSTNO tehtnico kg in 200 kg Libela, hrastov vinski sod 500 l in 200 kg grozdja Jurka, prodam. Telefon TROSED, štedilnik, pralni stroj, tv, dvd, mikrovalovno pečico, računalnik, zvočnike, kitaro, harmoniko, itd, prodam. Telefon OBRAČALNIK, pajek, na dve vreteni ter vrtno kosilnico, malo rabljeno, prodam. Prodam tudi vikend na relaciji Celje Laško. Telefon (03) ali , 3985 UPOKOJENEC, vdovec, želi spoznati žensko, staro do 60 let. Telefon IŠČEM delo: čiščenje stanovanje in poslovnih prostorov. Kakovostno in zanesljivo. Telefon FRIZERKO, žensko, iz Celja, zaposlim za nedoločen čas, s kasnejšim prevzemom lokala. Žensko frizerstvo Anka, Anka Bajc s.p., Opekarniška 14, 3000 Celje VOZNIKA c kategorije, za razvoz po Sloveniji, zaposlim. Zaželen priden in vesten voznik. Telefon , , Avtoprevoz Zalokar s.p., Babno 21, 3000 Celje PO telefonu ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZDELAVA toplotnih izolacij demit, obnova stanovanj in mansard z mavčnimi ploščami. Telefon , Andrej Marot, s. p., Reka 27 a, Laško. L 341 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon , KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, telefon OMETE - strojne, izdelujemo, ugodno. Telefon Izdelava strojnih ometov, Danijel Klinar s.p., Svetina 12, 3220 Štore. Š 564

29 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica SREČKA KUNSTA iz Brezove, Šmartno v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku, govornici za poslovilne besede in trobilnemu kvartetu. Hvala kolektivom Dečkovo naselje, EMO4 - Mercator Žalec in ETT Dobrna. Žalujoči: žena Silva, sin Uroš in hčerka Mateja z družinama 3963 Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Srce tvoje se je ustavilo, dih zastal, spomin nate pa večno bo ostal. Z A H V A L A Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. Življenje težko si prestala, a v tihem jesenskem jutru nemočna za vedno si zaspala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice KRISTINE - TINKE JANČIČ iz Vrbnega pri Šentjurju ( ) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavkam, ki so našo mamo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, hvala tudi pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Žalujoči njeni najdražji. Š 567 Pošle tvoje so moči, zaprla trudne si oči, za vedno mirno si zaspala, v naših srcih boš ostala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in botre KRISTINE TKAVC iz Slatine 15, Šmartno v Rožni dolini ( ) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem za pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Ignacu Magdiču za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za sočutno odpete pesmi, govornici Marini Srebočan za skrbno izbrane besede slovesa. Hvala pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala Žalujoči otroci Anica, Majda, Martin z družinami in sestra Mimi z družino 3894 Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta, dedija in pradedija EDIJA VRANJEKA z Zelenice 8, v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti: žena Jožica in hčerki z družinama 3998 Celje Poročili so se: Ivana PERIĆ iz Srbije in Miha PEČOVNIK iz Celja, Marjana ŠVENT z Dobrne in Darko BORINC iz Žalca. Laško Poročili so se: Sara PEK- LAR iz Litije in Denis GOR- NIK iz Hrastnika, Urška RO- JC iz Ljubljane in Aljoša KRAMAR iz Radeč, Vahida MUHAREMOVIĆ iz Velenja in Senaid TOPALOVIĆ iz BIH, Mojca GARBAS in Boris SMODIŠ, oba iz Trbovelj, Nataša BAŠ in Jure RASPOTNIK, oba iz Zagorja ob Savi, Dijana GOLE- MAC iz BiH in Kristjan SEV- ŠEK iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Natalija FIŠER in Aleš GORJANC, oba iz Srževice. Žalec Poročila sta se: Ana BABIĆ iz Šempetra in Miha CEHNER iz Žalca. Mozirje Poročila sta se: Barbara ČRETNIK iz Mozirja in Samo SKRALOVNIK iz Radelj ob Dravi Velenje Poročili so se: Nina ŠER- BEC in Boris CENCELJ, oba iz Velenja, Anita VOVK in Marjan KOTNIK, oba iz Šoštanja, Mateja PODVRATNIK iz Mozirja in Bojan GRAB-NER iz Zavodnje. Šentjur pri Celju Umrli sta: Kristina JANČIČ iz Vrbnega, 87 let, Marija RA- MŠAK iz Osredka, 91 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija VAJDIČ iz Cmereške Gorce, 93 let, Jurij ČEPIN iz Vidovice, 67 let, Marija SEKIRNIK iz Kamenc, 84 let, Henrik VERK iz Pijovcev, 73 let, Danijel KOLEDNIK iz Celja, 71 let. Žalec Umrli so: Vojko JELEN z Brega pri Polzeli, 51 let, Jožef TISELJ iz Grajske vasi, 75 let, Danilo RIBIČ iz Kasaz, 57 let, Ana VIDOVIČ iz Migojnic, 80 let, Marija KRENKER iz Dobriše vasi, 89 let. Mozirje Umrl je: Boris VAČOVNIK iz Spodnje Rečice, 36 let. Velenje Umrli so: Justina ZALJU- BERŠEK iz Šoštanja, 80 let, Štefan KRAJCAR iz Velenja, 62 let, Frančiška PAVČNIK s Polzele, 82 let, Srečko KUNST iz Celja, 49 let, Jožefa ŽILNIK iz Tabora, 82 let, Jožefa KOŠE- NINA iz Topolšice, 76 let, Stanislav PIRTOVŠEK iz Velenja, 43 let, Helena JAKOB iz Zavrha nad Dobrno, 85 let, Ana ČUŠ iz Velenja, 77 let. Z A H V A L A Ob smrti JOŽEFE ŽILNIK iz Tabora 45 ( ) smo hvaležni vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, se v življenju z njo radostili ter se naposled od nje poslovili. Njeni najbližji se zahvaljujemo za vse izražene besede sožalja, cvetje, petje in poduhovljen obred. Hvala tudi njenemu zdravniku dr. Petru Strouhalu, negovalnemu osebju sv. Rafael Vransko ter sveti Jožef Celje. Neizmerna hvala pa predvsem tebi naša draga mami, stara mama in svakinja, ki boš vedno ostala v naših srcih. Vsi tvoji 3968 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, dragi ata, v naših srcih bo vedno ostal. Z A H V A L A Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in tasta MILANA KAJTNE iz Paneč ( ) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani, ob slovesu izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Rimske Toplice in Laško, patronažnima sestrama Tanji in Alenki, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču Marku Razboršku za odigrano Tišino, govorniku Ivanu Gučku za ganljive besede slovesa, sosedoma Janezu Kolarju in Mihi Hlišu za nesebično pomoč in podporo v težkih trenutkih ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala tudi sodelavcem SŽ Dobova in Društvu upokojencev Rimske Toplice. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Danica z možem Štefanom, hčerka Anica z Marjanom, vnukinje Katja, Jasmina, Jacqueline in Julia ter ostalo sorodstvo L 366 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. Z A H V A L A Ob izgubi ANTONA KOŠTOMAJA - mlajšega iz Lemberga 4 a, Nova Cerkev, nazadnje stanujoč Pilštanj 35 ( ) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in besede tolažbe, ki ste nam jih izkazali v težkih trenutkih. Hvala za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Idila za odpete pesmi slovesa, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebnima službama Raj in Guzej za organiziran pogreb. Posebna hvala tudi DOSOR, družini Francija Plahute ter sodelavcem ŠHVU. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) V S P O M I N EDVARDU CVEKU ( ) Tiha bolečina spremlja spomin na dan, ko je pred enim letom ugasnila luč življenja našega dobrega moža, očeta in starega očeta. Z ljubeznijo ohranjamo spomin na naše skupne trenutke. Hvala vsem, ki ga ohranjate v svojih mislih in prižigate lučko spomina. Žena Štefka in hčerka Marjana z družino

30 30 VODNIK Spored od 17. do Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Superžur komedija 11.00, 17.10, Salt akcijski triler 14.20, 21.30, Plačanci akcijski Marmaduke družinska komedija 11.30, 13.40, 16.40, Mačke in psi družinska animirana komedija, 3D 11.50, Karate Kid družinska akcijska športna drama 18.30, 21.20, Svet igrač 3 animirana družinska pustolov., sinh , Ljubezen na daljavo romantična drama 13.30, 16.15, 18.50, 21.10, Charlie domišljijska romantična drama 12.10, Nevidno zlo: Drugi svet grozljivka 14.30, 16.35, 20.55, Nevidno zlo: Drugi svet grozljivka, 3D 13.10, 19.30, 21.40, Butec na večerji komedija 11.40, 14.00, 16.20, 18.35, 21.00, Čarovnikov vajenec akcijska komična do godivščina 12.00, 16.00, 18.20, 20.40, Mačeta akcijski kriminalni triler 20.45, legenda: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota nedelja PETEK Princ Brodwaya drama SOBOTA Tri vojna drama Princ Brodwaya drama NEDELJA Princ Brodwaya drama Tri vojna drama SOBOTA Superžur ameriška komedija NEDELJA Superžur ameriška komedija Kino Velenje PETEK IN SOBOTA Marmaduke animirano-igrana dru žin. pustolov., sinh Gospodar vetra akcijska pustolov. NEDELJA Marmaduke animirano-igrana dru žin. pustolov., sinh Triki mladinska drama, komedija (Pi kin kino) Gospodar vetra akcijska pustolov. (vstop prost) Louise Michel črna komedija PETEK, Od 9.00 dalje Žalec Ekofest celodnevno dogajanje na različnih lokacijah Gimnazija Celje - Center Oktet 9 in The Šlager s koncert v počastitev svetovnega dneva miru in evropskega dneva jezikov Dom II. slovenskega tabora Žalec Knjižnica je prostor razuma in velikega srca ob 25-letnici knjižnice Domačija Antona Aškerca, Rimske Toplice Revija pevskih zborov Mladinski center Velenje Saudska Arabija potopisno predavanje Katje Zupančič Galerija Nika Ignjatiča, Celje Asociacije odprtje razstave del Ane Rebić Kulturni center Laško Jože Denko odprtje razstave del akademskega slikarja Grad Podsreda Za zaprtimi vrati odprtje razstave keramike Ivana Angelova Panova Kulturni dom Svoboda Griže Jože Leskovšek odprtje razstave Galerija Mladinskega centra Velenje Mavrični dnevni raztreščenih dni odprtje razstave del Kaje Avberšek Bowling Planeta Tuš, Celje Rebeka Dremelj s skupino koncert SOBOTA, Od 9.00 dalje Žalec Ekofest celodnevno dogajanje na različnih lokacijah do Planet Tuš, Celje Vse to je zaradi stresa predava Rajko Škarič Športni center Žalec Srečanje pihalnih godb ob 130-letnici Godbe Zabukovica Narodni dom Celje Vokalne igre mednarodni festival a cappella in vokal play glasbe NEDELJA, Od 9.00 dalje Žalec Ekofest celodnevno dogajanje na različnih lokacijah Šlandrov trg Žalec Promenadni koncert Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec Dom sv. Jožefa Celje Orkester slovenske policije koncert Večnamenska dvorana Vinska Gora Pomagajmo skupaj - pomoči potrebnim humanitarni koncert do TRC Jezero, Velenje 21. Pikin festival otvoritveni družinski dan; ob slavnostno odprtje festivala PONEDELJEK, do Bela dvorana in okolica Velenje Pikine ustvarjalne delavnice (in 16.00) TRC Jezero, Velenje - Zeleni oder Pikin glasbeno-plesni vrtiljak Društvo Hospic Celje Deliti skrb predavanje Hede Zimšek in Maje Brglez TRC Jezero, Velenje - Rumeni oder Mama mia comes to Nazarje muzikal; Pikin festival Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Kelih iz Torne, do Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat Besede z balkona, do ; Ne meč te piskrov stran - instalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do Likovni salon Celje: OR - premene umetnosti, do Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes, do Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid, do Porta B KIT: revitalizacija gostilne Slovan Vransko, do Stari grad Celje - Pelikanov stolp: razstava Iris Anam Cara: Dotik svetlobe, do Fotosalon Celje: Jutra nad Celjem, razstava fotografij Matjaža Čatra, do Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do Galerija Nazarje: In memoriam, razstava Jožeta Horvata - Jakija, do Muzej Laško: Kranceljpint, razstava, do Galerija Maleš Laško: razstava olj na platnu Milene Houška Pavlin, do Kulturni dom Slov. Konjice: Mavrična doživetja; pregledna razstava ob 80- letnici Arpada Šalamona; do Kulturni center Rog. Slatina: Štefka Jesenek - Šeša: Vstopi v moj svet ustvarjanja, likovna razstava, do Anina galerija Rog. Slatina: Ena: razstava Monike Lorber do Galerija Velenje: mednarodna razstava videa Človek (osebnost, telo), do ; razstava Denisa Kokalj in Katja Zadravec, do Muzej Velenje: Pogled skozi objektiv Vlada Jeharta in Poklici v Šaleški dolini, do Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Moje zvezdarne; delo pionirja astronomije v Sloveniji Pavla Kunaverja, do Knjižnica Velenje: Miki Muster - predstavitev stripovskega opusa; do Sobota, od 9. do 12. ure, v atriju: Sobotnica; ustvarjalno dopoldne za otroke in nastop pevskega zbora Sonček iz OŠ Frana Roša, sodeluje Europe Direct Savinjska. Sobota, ob 10 uri, v multimedijski sobi: Time - lapse (stiskanje časa v filmu), multimedijska delavnica Roberta Barona. Prijave na info@mc-celje.si, tel.: , Četrtek, ob 21. uri: Belize in Gvatemala; potopisno predavanje Mance Čujež. Fly-box aerobika: v dvorani Celjskega mladinskega centra ob ponedeljkih med 19. in 20. uro, ob torkih med 20. in 21. uro ter ob sredah 19. in 20. uro. Uradne ure: ponedeljek in torek: sreda: četrtek in petek: sobota: Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do ; Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia- Sobota, ob 10. uri, Citycenter Celje: Karting za pokal Moyute Sobota, ob 20. uri, Kava bar Pošta: Semaforišče; Semafor party, tematska zabava Ponedeljek, med 20. in 22. uro, igrišče pri OŠ Hruševec: Odbojka na mivki DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ MATERINSKI DOM Telefon DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA , vsak delavnik od do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od do Faks za gluhoneme , društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon , SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4-8, Celje tel.: 03/ ali 051/ park in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Sreda in četrtek, med in 20.30: Pregramske delavnice; s predstavitvijo USB osciloskopa DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/ Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon ali DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od ure; telefon: ali Uradne ure: ponedeljek in sreda od ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS , info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/ , 041/ , spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) , fax: (03) , Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Fotografija: Sherpa, GrupA uredništva: tednik@nt-rc.si tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič radio@nt-rc.si. v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03) Fax: (03) , (03) Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

31 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Ona: Sprejeli boste vabilo na večerjo, saj se dobro zavedate, da je v ozadju tudi možnost nadvse prijetne ljubezenske avanture. Morda ne bo samo avantura, saj vam zvezde napovedujejo resnejšo zvezo. On: Znašli se boste pred usodnim korakom v ljubezenskem življenju, a se boste več kot odlično znašli v sicer težki situaciji. Teden vam bo ostal še dolgo v lepem spominu. Ona: Opravili boste pomembno nalogo, nato si boste privoščili počitek, ki ga že dalj časa potrebujete. Toda ne boste imeli popolnega mira, saj se vam obeta prav zanimiva ljubezenska dogodivščina. On: Končno se boste znebili dolgotrajnega bremena, ki vam je ležalo na duši in boste lahko tako veliko svobodneje zadihali. Partnerka čaka na povabilo, zato se ne obirajte, ampak naredite tisti pravi korak. Ona: Skrajni čas je za odgovor na pismo, ki že nekaj časa leži v predalu, saj ga nekdo nestrpno pričakuje. Če se boste še dolgo obirali, se lahko zgodi, da boste na koncu krajši konec potegnili vi. On: Oseba, ki vas obožuje, se vam ni pripravljena odreči, zato bo še naprej spletkarila in vas skušala ujeti v svojo mrežo. To vam bo sicer všeč, povsem drugače pa bo to sprejela partnerka. Ona: Ne razmišljajte o tem, kar je bilo, ampak se posvetite tistemu, kar vas čaka v prihodnosti. To velja še zlasti za ljubezen, kjer se bo pojavila priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. On: Dobili boste priložnost, da popravite vse majhne spodrsljaje, ki so se pripetili v bližnji preteklosti. Zagrabite priložnost in si utrdite položaj v poslu in tudi ljubezni. Ona: Morali se boste odločiti in razčistiti čustva. Opredelitev je nujna, sicer boste izgubili oba in to dokončno. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Seveda tudi vrabec ni slaba alternativa On: Imeli boste obilo moči in želje, da realizirate poslovne načrte, a pazite, da vam ne bo nekdo preveč nagajal. Na koncu boste le dosegli tisto, kar že dolgo načrtujete. Ona: Na prvi pogled čisto enostavna zadeva se bo precej zakomplicirala, zato bo še najbolje, da za pomoč poprosite prijatelja. V dvoje bo lažje in zabavnejše. On: Ni vse tako črno, kot si predstavljate. Zato se ne zapirajte vase, ampak poglejte tudi okrog in videli boste, da se ponuja lepa priložnost, da si izboljšate finančno stanje. Izkoristite jo! Ona: Srečo imate, vse težave boste igraje rešili, nekaterih se še zavedli ne boste pa bodo že rešene. Vse kaže, da bo teden spet eno tistih obdobij, ko ne veste, kam bi s svojo srečo. Morda pa to ni samo sreča On: Nekdo vam bo prišepnil informacijo, ki bo odprla čisto nove možnosti v ljubezni. Ne obirajte se, z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o zadevi, ki je bila zadnje čase precej žgoča tema. Sicer je res, da boste morali malce popustiti, a se boste na koncu vsekakor pošteno zabavali. On: Ne obupujte, saj imate še obilo možnosti za uspeh. Premislite o svojih napakah, saj boste le tako našli pravo formulo za vrnitev tja, kjer ste že bili, a ste to po svoji neumnosti izgubili. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za 20 EUR in za klasično pedikuro v Wellnessu Aspara v Šentjurju 2. nagrada: darilni bon za 20 EUR v Wellnessu Aspara v Šentjurju nagrada: vstopnica za 1 osebo za celodnevno kopanje v Wellness centru Termalija Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 23. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 10. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 71 Vodoravno: ŠOK, AKO, NOM, CEK, PK, SLINAR, OAK, TAL, KITIMAT, STARINA, ANOLI, ANTIPASAT, LD, LORI, NAZAL, PARALELA, KRI, FO, EIRE, ELIA, NRAV, AVBELJ, ASHE, OBI, LAI, AON, TOASTER, AN, OCEAN, STO, TA, IGALO, RAPSOD, NEPTUN, NEZNANJE, LR, REM, NU, OAS, LIE, TRASA, LINA, ASTI, OSA, BEART, STEVEN SPIELBERG, KAREL, AALTO, TAO Geslo: Najboljša evropska plavalca Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnici za 2 osebi za celodnevno kopanje v Wellness centru Termalija in čestitka v programu Radia Celje, prejme: Manja Dobrkovič, Šešče 81, 3312 Prebold. 2. nagrado, vstopnico za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in čestitka v programu Radia Celje, prejme: Ivo Kukovič, Botričnica 19b, 3230 Šentjur nagrado, čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Marija Zupanc, Cesta I/6, 3320 Velenje; Franc Gaberšek, Cesta na Ostrožno 130, 3000 Celje in Hilda Stopinšek, Spodnja Rečica 146, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ime in priimek: Naslov: Ona: Prizadevanje pri prijetnem neznancu se bo splačalo, saj vam bo uspel velik met v ljubezni. Mogoče bo ostalo samo pri prijetni avanturi, a je lahko po drugi strani ravno to tisto pravo. On: Spremenili boste dosedanji odnos do prijateljice, kar bo prineslo precej prijetnih trenutkov v dvoje. Dnevi so kot naročeni za sproščeno ljubimkanje, zato se nikar ne držite nazaj. Ona: Ne skrivajte čustev, ampak pokažite partnerju, kaj pričakujete od njega. Čeprav ga boste malce presenetili, vam bo z veseljem ustregel. Vsak je sam svoje sreče kovač! On: Pred vami je obdobje, ko se bo marsikaj korenito spremenilo, a predvsem na bolje. To velja še posebej za ljubezen, kjer so takšne spremembe na nek način skoraj neizogibne. Ona: Imeli ste odlično priložnost, a je niste docela izkoristili, ker ste vztrajali pri neki napačni zvezi. Še je čas, da to popravite! Treba bo le potegniti prave niti in vse se bo uredilo kar samo od sebe. On: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi vam začela odpirati prava vrata. Ne bojte se, ampak sprejmite izziv, ki vam ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boste odlično zabavali. Ona: Po krajšem zatišju v ljubezni boste spet zasijali v vsem sijaju in pridobili naklonjenost osebe, ki vam že nekaj časa ne gre iz misli. Uporabili boste taktiko, ki se ji ne bo mogoče upreti. On: Energijo boste usmerili v uresničevanje ljubezenskih ambicij povezanih z osebo, ki se vam je doslej vztrajno izmikala, zdaj pa ste odločeni, da je temu konec. Odločnost se vam bo obrestovala.

32 Tudi Celjanka Iva Štefanič se je z veseljem odzvala povabilu na modno revijo. Gašper Sedminek in Urška S. Tamše, brat in sestra, sta bila ob koncu deležna glasnega aplavza. Anja Šrot z»nadfrizuro«v oblačilih mlade oblikovalke Mateje Orožim Superstylish in dobrodelno Minuli petek je bil v Celjskem domu dobrodelni modni dogodek, ki sta ga organizirala Gašper Sedminek in Urška S. Tamše. Gašper, ki je uredil frizure, in Urška, ki je poskrbela za ličenje, sta izkupiček prostovoljnih prispevkov podarila Leo klubu Mavrica, ki bo zbranih evrov namenil nakupu šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Po modni pisti se je sprehodilo devet manekenk, ki so se odrekle honorarju. NIKA KOŠAK Foto: SHERPA o Savinjčanka Monika Mešič z umetniškim ličenjem in zanimivo pričesko Vsa predsednikova darila Bi lahko rekli, da ima slovenski predsednik vlade Borut Pahor nekaj okusa? Glede na darili, ki ju je v slabem tednu prejel na Celjskem, bi morda lahko upali. Palčka, ki ga je prejel na celjskem sejmu, je namreč premier pohvalil z besedami, da gre za prvovrsten kič, čeprav prinaša srečo, ob globusu v Steklarni Rogaška pa je ostal skorajda brez besed. Upanje torej ostaja. Foto: SHERPA, GrupA Prvaki nominiranih savinjsko-zasavskih gazel Franc Jager, Mirko Strašek in Franci Pliberšek (z leve) Gazele o Tušu Na razglasitvi savinjsko-zasavske gazele v Celjskem domu je led uspešno prebil celjski župan Bojan Šrot, ko se je ob gazelah za obstoj zahvalil tudi želvam in polžem, nato pa so direktorji vseh treh nominiranih podjetij natrosili kar nekaj zanimivosti. Tako je Franc Jager iz podjetja Jagros poudaril, da jih vodi kmečka logika, torej da je treba ustvariti več, kot potrošiti. Seveda so potegnili vzporednico z rastjo Tuševih podjetij.»mi imamo svojo pot, Tuševi pa svojo pot in ideje. Mi hodimo malo bolj zmerno, Tuš pa je hodil hitreje in zdaj ima verjetno nekoliko več problemov,«se je odrezal Jager. Seveda Tuša skoraj ni brez Aleksandra Svetelška, sedanjega predsednika uprave Petrola in nekdanjega Jagrovega sodelavca:»svetelšek je bil dober sodelavec s kmečko logiko. Nič čudnega, saj je s Kozjanskega, zdaj pa zna širiti vztrajnost po Sloveniji.«Predsednik uprave Mika Franci Pliberšek je prisotne zabaval s pripovedjo z letošnjega predavanja o energetski učinkovitosti v Iraku. Menda je lahko bil prepričljiv in imel Iračanom veliko povedati, saj je prejšnjo noč dvakrat zmanjkalo elektrike. Seveda smo slišali tudi nekaj podrobnosti, zakaj so Miku blizu kultura, šport, humanitarnost in seveda tudi Playbojeve zajčice. US, foto: GrupA