UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATIC ŠTORMAN

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATIC ŠTORMAN Ljubljana 2016

2 1

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja ZGODOVINA NOGOMETA V LAŠKEM DIPLOMSKO DELO MENTOR Doc. dr. Tomaž Pavlin Avtor dela: RECENZENT Matic Štorman izr. prof. dr. Marko Šibila Ljubljana

4 Zahvala Zahvaljujem se družini, mami in očetu, sestri in bratu za podporo pri vsem, česar se lotim, še posebej pa pri tako pomembnem projektu, kot je diplomsko delo. Posebna zahvala, pa tudi zasluga, da je to delo nastalo, gre tudi nekdanjim laškim nogometašem Alojzu Oberžanu, Zdravku Martunu, Slavku Špilerju, Cvetu Marotu in Zlatku Dermoti ter Jožici Penič, ki so z mano delili svoje spomine na aktivne nogometne dni ter arhive zapisov in fotografij, ki so čarobne trenutke igranja nogometa zamrznile v času. Zahvaljujem se tudi Stanislavu Grbiću, ki mi je priskrbel podatke in fotografije iz najnovejše zgodovine kluba. Hvala sestri in lektorici Jasmini Štorman, ki je poskrbela, da branje tega diplomskega dela lažje teče, in mentorju doc. dr. Tomažu Pavlinu za usmeritve in nasvete. Posvetilo Diplomsko delo posvečam vsem nogometnim navdušencem, ki so poskrbeli, da se je nogomet v Laškem razvil in ohranil. 3

5 Ključne besede: nogomet, razvoj, zgodovina, Laško, šport, Nogometni klub Laško Zgodovina nogometa v Laškem Matic Štorman Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športna vzgoja, nogomet 63 strani; 21 tabel; 27 slik IZVLEČEK Nogomet je v Laško prišel s študenti, ki so se vrnili v Laško po študiju v tujini, in tujci, ki so prišli na oddih v zdravilišče v Laškem. Leta 1927 so pričeli z organiziranim igranjem v okviru športnega kluba Laško, pet let pozneje, leta 1932, pa so prijavili ekipo v ligo Celjskega okrožja. V začetku so bili t. i.»kanonfuter«, a kmalu so pričeli zmagovati proti vse boljšim nasprotnikom. Leta 1933 je v goste prišla ekipa Ilirije iz Ljubljane, takrat ena od najboljših slovenskih nogometnih ekip, ki so jo laški nogometaši celo premagali. V letih 1935 in 1937 je v goste prišel SK Trgovački iz Zagreba. Najboljši rezultat v tem obdobju je boj za naslov prvaka 2. razreda Celjskega okrožja v sezoni 1939/40, ki pa ga je dobila ekipa Jugoslavije iz Celja. To je bila tudi zadnja odigrana sezona pred drugo svetovno vojno. Leta 1946 so Laščani zopet ustanovili nogometno ekipo, uredili pa so tudi novo igrišče pri pivovarni. Med leti 1959 in 1962 je prišlo do menjave generacij in Laščani niso tekmovali v nobeni ligi. Z letom 1962 pa je prišla nova generacija mladih nogometašev, ki je svoj vrhunec dosegla v sezoni 1973/74, ko so postali prvaki druge skupine celjske podzveze. Od leta 1975 do 1993 spet ni bilo nogometne ekipe v Laškem, ker so zaradi širjenja pivovarne ostali brez igrišča. V tem času je zacvetel mali nogomet, ki je združil še večje število nogometašev. Leta 1993 so nogometni navdušenci zopet ustanovili nogometni klub, tokrat pod pokroviteljstvom tovarne Tim in na novem igrišču v Hudi jami. Od takrat klub deluje neprekinjeno. Največji tekmovalni uspeh v novejšem obdobju je uvrstitev in obstanek v tretji slovenski ligi. Danes klub največ energije in sredstev usmerja v vzgojo mladih nogometašev. Klub ima okoli 200 članov, na njihovem igrišču pa nogomet trenira okoli sto otrok. 4

6 Key words: football, development, history, Laško, sport, football club Laško History of football in Laško Matic Štorman Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Physical education, football 63 pages; 21 tables, 27 pictures EXTRACT In Laško football was introduced by students who returned from their studies abroad and foreign tourists who were staying in the Laško spa. In 1927 sports club Laško organised its first football training. Five years later, in 1932, they signed up as a team in a league of the Celje district. The beginnings were not so successful. But soon they started to win against better and better opponents. In 1933 they even defeated the Ilirija team from Ljubljana. They were the best Slovenian team at the time. In 1935 and 1937 they were hosts to SK Trgovački, a team from Zagreb. The best result of the period was being in a fight for the title of the champion in the second league of the Celje district. That was in a season 1939/1940. The title was won by the team Jugoslavija from Celje. It was the last game before the Second World War. In 1946 Laško set up a football team again. In addition they built a new football pitch by the brewery. They didn't compete in any league from 1959 to In that time there was a generation change. The new generation of young players began to make their mark in They reached their peak in the season 1973/1974. They became champions of the second group in the Celje regional league. But once again there was no footbal team in Laško from 1975 to It was due to them losing their football pitch because the brewery expanded. In that time futsal became very popular and brought together an even greater number of players. In 1993 football enthusiasts once again set up a football team. This time under the auspices of the factory Tim and on the new footbal field situated in Huda jama. Since then the club has never stoped operating. Its greatest success has been being ranked in the third Slovenian league. Today most of the club's energies and resources are focused on the education of young footballers. The club has about two hundred members. Around one hundred are children. 5

7 Vsebina 1. Uvod Metode dela Razprava Šport v Laškem Začetki nogometa na Slovenskem Ustanovitev Celjske nogometne zveze Nogomet v Laškem Od začetkov do druge svetovne vojne Od leta 1946 do Od leta 1975 do danes Nogometni klub Laško danes Zdravko Martun Laščan med najboljšimi nogometnimi sodniki v Jugoslaviji Sklep Viri

8 Kazalo slik Slika 1: Laški nogometaši in igralke hazene na prvem športnem dnevu leta 1927 (Kusić, 2009) Slika 2: Laški nogometaši pred drugo svetovno vojno (arhiv Marina Škataro Peganc) Slika 3: Severni gol igrišča in Rafko Cajhen. Zadaj stoji Pivovarna Laško, poleti (arhiv Alojz Oberžan) Slika 4: Nova generacija laških nogometašev na turnirju v Petrovčah februarja 1962 (arhiv Alojz Oberžan) Slika 5: Nogometaši iz Laškega (črno-beli dresi) in Orosaria iz Italije (rdeče-modri dresi), na paradi prireditve Pivo in cvetje leta 1964 (arhiv Alojz Oberžan) Slika 6: Po tekmi Debeli proti Suhim (arhiv Alojz Oberžan) Slika 7: Laški napad (arhiv Alojz Oberžan) Slika 8: Uspešna nogometna enajsterica ŠK Laško na nogometnem igrišču v Žalcu pred odločilnim srečanjem z NK Partizanom za 2. mesto v ligi. Zmagali so Laščani s 7 : 4 (4 : 2) (arhiv Alojz Oberžan) Slika 9: Zelo dobro obiskana so bila vsakoletna prijateljska prestižna srečanja med dijaki-študenti ter sindikalisti, tokrat Volno Laško, leta 1953 (arhiv Alojz Oberžan) Slika 10: Uspešna 1. postava na igrišču v Laškem 1953 (arhiv Alojz Oberžan) Slika 11: Mladinsko moštvo Laškega leta 1955 (arhiv Alojz Oberžan) Slika 12: Laščani v belih dresih, fotografirani skupaj z neznanimi nasprotniki na domačem igrišču. Zadaj pa prve novogradnje po drugi svetovni vojni (arhiv Jožica Penič) Slika 13: Tekma na domačem igrišču proti NK Štore. Laščani so na levi strani (arhiv Darko Jeranko).. 30 Slika 14: Članska ekipa NK Pivovar konec šestdesetih let (arhiv Zdravko Martun) Slika 15: Ekipa NK Pivovar iz začetka sedemdesetih (arhiv Zdravko Martun) Slika 16: Krilni igralec Zdravko Martun v značilni akciji (arhiv Zdravko Martun) Slika 17: Vratar Slavko Špiler pri uspešnem posredovanju (arhiv Zdravko Martun) Slika 18: Prihod moštev na igrišče. Pred tem so morali čez železniške tire (arhiv Zdravko Martun) Slika 19: Ekipa NK TIM Laško v sezoni 1993/94 (Kusić, 2009) Slika 20: Ekipa mlajših dečkov leta 1994 (arhiv NK Laško) Slika 21: Mladinska ekipa, ki je osvojila naslov prvaka v ligi MNZ Celje in se uvrstila v 2. slovensko mladinsko ligo (arhiv NK Laško) Slika 22: Ekipa NK TIM Laško, ki je igrala v tretji slovenski ligi. (vir: Arhiv NK Laško) Slika 23: Mladi laški nogometaši, fotografirani skupaj s slovensko futsal reprezentanco, na eni od reprezentančnih tekem v dvorani Tri lilije (arhiv NK Laško) Slika 24: Aktivna je tudi ekipa veteranov, igralcev, ki so bili v sezoni 1993/1994 kot prvi registrirani za člansko ekipo. (arhiv NK Laško) Slika 25: Zdravko Martun na tekmi Vojvodina Sarajevo. Zdravko stoji v sredini kot glavni sodnik (1990) (arhiv Zdravka Martuna) Slika 26: Zdravkova poslovilna tekma na Dan nogometa v Radečah med veterani NK Maribora in NK Olimpije (arhiv Zdravka Martuna) Slika 27: Na tekmi je bil prisoten tudi najboljši slovenski nogometaš vseh časov Branko Oblak (arhiv Zdravka Martuna)

9 1. Uvod Nogomet ima neverjetno moč in izjemno privlačnost. Zaradi posebne lepote, ki se izraža skozi elegantne poteze posameznikov, usklajeno delovanje ekipe na igrišču, valovanje viška napetosti in zatišja pred nevihto, eksplozije emocij navijačev in seveda skozi spektakularne zadetke, ima izjemno moč. Ta moč združuje in ločuje, ustvarja in uničuje, daje in jemlje, ljubi in sovraži, nas razveseli ali užalosti, skratka, predstavlja vse, kar življenje je. Zaradi teh lastnosti je nogomet v zelo kratkem času obnorel svet. Ker na prelomu 20. stoletja še ni bilo tako hitrega prenosa informacij kot danes, je trajalo nekaj desetletij, preden je ta zanimiva igra prišla prek Alp v deželo, ki jo danes imenujemo Slovenija. Mladi ljudje, študentje po večini, ki so študirali v tujini, na Dunaju in v Pragi, so se z njo tam spoznali, vanjo zaljubili in nato idejo prinesli v naše kraje in jo z veliko mero entuziazma predstavili svojim vrstnikom, željnim druženja, igre, dokazovanja in zabave. V drugem desetletju prejšnjega stoletja, po koncu prve svetovne vojne, so žogo začeli brcati tudi v Laškem. Takrat v okviru Sokolskega delovanja, ki je spodbujalo pestro paleto telovadnih, športnih in kulturnih dejavnosti. Kljub temu, da je ekipa nekaj let že igrala prijateljske tekme, pa je laška ekipa nogometašev uradno začela tekmovati leta 1932 v okviru Ljubljanske nogometne podzveze v celjskem okrožju, kjer so jim nasprotniki v prvih tekmah gol polnili kot za šalo. A Laščani so pokazali svoj karakter in se kljub težkemu začetku niso predali, temveč so še bolj trdo trenirali in kmalu je delo obrodilo sadove. O tem, kakšne sadove, pa v nadaljevanju. Pri pisanju tega diplomskega dela sem naletel na nekaj ovir. Tu gre predvsem za pomanjkanje pisnih virov, vzrok za to pa je poplava leta 1998, ki je iz prostorov MNZ Celje odnesla vso pisno dokumentacijo do tistega leta. Ravno zaradi tega je obdobje od leta 1946 do 1972 najbolj pomanjkljivo opisano, saj niti časopisi niso tako redno poročali s tekem, kot je bilo to v navadi pred vojno in kot so se tega lotili v Novem tedniku po letu Vse lestvice, rezultati in poročila s tekem do sezone 2000/2001 sem izbrskal iz časopisov, kar je bilo precej zamudno opravilo. Ne glede na to pa sem iz velike ljubezni do nogometa in občutka pripadnosti Laškemu zelo užival v pisanju tega dela. 8

10 2. Metode dela Diploma je monografskega tipa. Temelji na zbiranju podatkov iz pisnih virov, časnikov in svetovnega spleta. Za dodatne podatke o razvoju nogometa v Laškem sem uporabil metodo neformalnega intervjuja z nekdanjimi igralci, trenerji in funkcionarji kluba. Uporabljene metode: - zbiranje podatkov iz časopisov, knjig, interneta - metoda neformalnega intervjuja. 9

11 3. Razprava 3.1 Šport v Laškem Šport ima v Laškem že kar dolgo tradicijo. Prvo športno društvo v Laškem je bilo Društvo lokostrelcev (Boltzschutzengesellschaft). Ustanovljeno je bilo leta Njegovi člani so bili Slovenci in Nemci. Lokostrelci so priredili več nastopov na trških prireditvah. Takrat so s puščicami streljali na cekine, ki so bili pritrjeni na smrekove veje. Tisti, ki je cekin zadel, ga je tudi dobil, povrhu pa še nagrado pod mlajem (Kelert, 1995). Nekdaj je bilo v Laškem živahno kegljanje. Obstajal je celo kegljaški klub. Z razvojem kopališča in sodobnejših gostišč so nastajala tudi kegljišča. Priljubljen šport je bil tudi tenis. Kopališče je imelo dve teniški igrišči. Domači trški veljaki pa so si uredili teniško igrišče na zemljišču, kjer je bilo prej Withalmovo skladišče cementa in stavba bivše Časlove trgovine z vrtom, nasproti pivovarniške upravne stavbe. Kopališče je imelo nekdaj v malem parku rondo jahalnico, kjer so se tujci zabavali z ljubkimi konjički poniji. Dolgoletni lastnik kopališča Dunajčan Gunkl je bil navdušen in verziran športnik vseh panog. V kopališkem bazenu in na Savinji so predvsem Nemci gojili plavanje in so zato leta 1904 postavili ob levem bregu reke Savinje kopalne ute. Nemški uradniki so vzljubili drsalni šport. Drsališča so imeli na zamrznjenih ribnikih in raznih lavah. Posebno priljubljena je bila lava pod»žegnanim«studencem. Premožni tržani so prirejali razne dirke z ljudmi, konji in vozili. Laški pivovar Larisch je tekmoval s svojim avtom s hitrim vlakom iz Celja v Laško. Lastnik laških cementarn Otto Withalm je imel prvi tricikel, kjer je bilo prvo kolo, visoko nad meter, zadnji dve kolesi pa sta bili majhni. S tem neokretnim kolesom je velikokrat premeril jarke in bregove. Kmalu so postala kolesa v Laškem popularna. Tako je bilo Kolesarsko društvo ustanovljeno kmalu po letu Prvo športno prireditev po pravilih športnih društev je v Laškem 8. februarja 1914 organiziral celjski nemški Športni klub. Šlo je za hitrostno sankanje na progi Vrh nad Laškim Laško. Neki Pollandt je progo prevozil v 7 minutah in 12 sekundah (Maček, 2013). O športnem dogajanju v Laškem med prvo svetovno vojno ni zapisov. Po vojni pa se kmalu zopet pokaže želja po organizaciji športnih društev. V Laškem sta bili ustanovljeni dve društvi, ki sta gojili kulturne panoge in telesno vzgojo: Sokol in Orel. Prvo je bilo 30. novembra 1919 ustanovljeno društvo Sokol. V začetku je imel laški Sokol 40 članov in 25 telovadcev, ki so se urili v vajah na orodju in parterju, pozneje pa še s prostimi panogami, kot so: teki, meti, skoki, rokoborba, smučanje, rokomet, nogomet in namizni tenis. Najprej so uporabljali veliko dvorano v laškem hotelu Henke, vendar so že leta 1922 začeli razmišljati o lastnem Sokolskem domu, ki je bil dokončan 3. septembra Zgradili so ga s pomočjo občinske podpore in samoprispevkov članov. Leta 1920 je bil v Laškem ustanovljen tudi odsek Orlovskega društva, katerega člani so bili iz katoliško-klerikalnih krogov. Že v začetku je bilo okrog 30 članov in 40 članic. Društvene prostore so imeli v kaplaniji. V dvorani so izvajali vse proste vaje in vaje na orodju (Kelert, 1995). Društvo je delovalo do leta 1929, nato so ga razpustili zaradi nastale Šestojanuarske diktature in ustanovitve Sokola Kraljevine Jugoslavije, kamor Orli niso želeli vstopiti (Pavlin, 2014). Kmalu po prvi svetovni vojni so začeli po Sloveniji nastajati samostojni športni klubi, ki niso bili vezani na politične koncepcije. Že v letih 1924 in 1925 so laški dijaki iz celjske 10

12 gimnazije, meščanske in trgovske šole igrali in prirejali tekme na Savi ob železnici v Laškem. Vstopnino so navadno zapili ob jabolčniku v gostilni Kačič. Vsak si je moral sam kupiti dres in nogometne čevlje. Kmalu so izbrali pripravljalni odbor, da pripravi pravila in ustanovi občni zbor za regularno športno društvo. Za predsednika pripravljalnega odbora so izvolili Andreja Svetka, ki je bil tedaj šofer pri trgovcu Osolinu. Pravila je odobril Rudolf Andrejka, načelnik na takratni Ljubljanski oblasti v Ljubljani. To je bilo leta Petrina Trop, lastnica hotela Savinja, jim je brezplačno odstopila posebno klubsko sobo, kjer je bil prvi občni zbor novoustanovljenega Športnega kluba Laško, na katerem je bil za predsednika soglasno izvoljen Andrej Svetek. Športni klub Laško je gojil poleg nogometa tudi druge športne panoge: tekmovanja v skoku v višino in daljino, veslanje, kolesarjenje, namizni tenis, odbojko, plavanje, tek na smučeh in smučanje. Za Svetkom so se kot predsedniki zvrstili Anton Uršič, tovarnar Franjo Gerkman, odvetnik dr. Roš in Franjo Medvešek. V medklubske m odboru je zastopal SK Laško Anton Horjak. Smuška sekcija je imela v začetku pet članov. Vodja je bil Bulinger. V zadnjih letih pred okupacijo je bilo že 30 smučarjev. Odličen trener je bil pek Zadravec. Najboljši smučarji so bili: Zadravec, Stanko Kačič in Alojz Horjak. Tekmovanja so imeli na Šmohorju (tudi Celjani) in na progi Vrh Laško. Udeleževali so se tekem pri Celjski koči, na Mrzlici in Kumu (Jelovšek, 1973). S prihodom okupatorja leta 1941 so bila razpuščena vsa društva. Opremo je prevzela Hitlerjeva mladina. Edino nogometno tekmo med vojno so odigrali 10. maja 1942 preostali Slovenci proti igralcem iz avstrijskega letovišča Schwanberg (Kelert, 1995). Po vojni so se v Laškem zopet zbrali stari Sokoli. Tradicijski duh telesne vzgoje jim je dal poguma za nov polet. To so bili: Albert Planer, Otmar Križnik, Franjo Furlan, Stanko Kužnik, Ludvik Dragar, Drago Preskar, Daša Furlan, Anica Blagotinšek, Vera Šuhelj in drugi. Zbrali so mladince in pričeli z vajami v vseh športnih panogah. Telovadni dom in igrišča so bila tedaj v žalostnem stanju, orodja pa razbita in odnešena. Vse so morali začeti znova, tako rekoč iz nič. Niso še imeli novih pravil, a so kmalu nastopali z akademijami. Povojne razmere so se sčasoma umirile. Na okrožnico št iz 26. oktobra 1946 so prijavili delovanje Fizkulturnega društva Laško Fizkulturni zvezi v Ljubljani. Eno leto je bila pri tem društvu včlanjena tudi laška nogometna sekcija, ki se je nato osamosvojila. Prvi občni zbor po vojni je društvo imelo 11. decembra 1947, 11. avgusta 1948 pa je prešlo pod Telovadno zvezo Slovenije s sedežem v Ljubljani in dobilo naziv Telovadno društvo Laško. Dom v Laškem je prešel v last Telovadne zveze Slovenije, ki se je leta 1951 poimenovala v Partizan. Do leta 1949 je bil predsednik društva Albert Planer, po njem pa do leta 1960 Boris Šinigoj. V tem času je imelo društvo po 180 do 260 telovadcev obeh spolov. Društvo je bilo takrat na višku delovanja v vseh panogah. Tekmovali so tudi v zvezni ligi. Društvo je bilo razdeljeno v oddelke obeh spolov: deco (cicibani), pionirje, mladince in člane. Poleg teh so imeli še pripadnike društva, stare nad 35 let. V letu 1953 je bilo teh 84, telovadcev pa 198, skupno vseh pa 282. Gojili so različne športe: proste vaje, vaje na orodjih in z orodji (tudi dviganje uteži), tekme v skokih in tekih, odbojko, namizni tenis, košarko, rokomet, nogomet, plavanje, smučanje, kolesarjenje. Večino nastopov so imeli v domu, gostovali pa so tudi po drugih krajih. Vsako leto so redno priredili športni dan po Laškem. Po letu 1960 so bili predsedniki še: Franc Hudokmet, Franjo Dovečar in Jože Erjavec, leta 1970 pa je v najtežjih časih za društvo krmilo spet prevzel Boris Šinigoj. Arhiv laškega Partizana je večinoma izginil neznano kam. Le predsedniku Borisu Šinigoju gre zasluga, da ga je vsaj deloma ohranil. Dober dokument društvene zgodovine je tudi delovodnik od leta 1946 dalje (Jelovšek, 1973). 11

13 3.2 Začetki nogometa na Slovenskem Nogometna igra je v Slovenijo prišla z Dunaja, ki je bil takrat glavno mesto avstroogrske monarhije, kamor smo po državni ureditvi spadali tudi Slovenci, in iz Prage, s katero smo bili Slovenci zelo dobro kulturno povezani. Dunaj se je že od začetka 20. stoletja razvijal v močno evropsko nogometno središče. Zelo dobro nogometno razviti sta bili tudi Praga in Budimpešta, vendar je Dunaj zaradi svojega političnega položaja tudi v nogometu ohranil značaj središča, iz katerega se je nogomet širil v bližnja in oddaljena avstrijska deželna središča in mesta. Pot k mladini je nogometu po organizacijski strani utirala tudi nekdanja avstrijska oblast, ki je leta 1890 poleg šolske telovadbe uvedla še t. i. igralne popoldneve. Tako lahko že kmalu po letu 1900 v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem beremo, da so dijaki med drugim zelo radi igrali mejni ali nemški nogomet. Ob tej priložnosti se pri nas prvič pojavi beseda»football«, žal pa se podrobnejši opisi omenjenih iger niso ohranili. Pozneje začenjajo letna poročila srednjih šol omenjati angleški nogomet, ki je na slovenskih šolskih igriščih zavladal zelo hitro in postal najpriljubljenejši šport med slovenskimi dijaki. Prvič»angleški«nogomet omenja letno poročilo gimnazije v Mariboru leta 1906, pozneje pa tudi poročila gimnazij in realk v Ljubljani, Gorici, Celju, Idriji, Trstu, Novem mestu, Kranju, na Ptuju, v Celovcu in Beljaku. Nogomet se je razširil v takem obsegu, da so npr. v Ljubljani igrali dijaki obeh slovenskih gimnazij že leta 1908 vsako popoldne v tednu, kar po štiri ure in v dveh skupinah, ki so se morale menjavati vsako uro. Igralne popoldneve so nadzirali profesorji, ki so se tudi sicer zanimali za nogomet. V Mariboru so igrali gimnazijci v glavnem na Teznem, v Celju na Glaziji, v Ljubljani pa v glavnem na majhnem trikotniku v neposredni bližini zdajšnjega letnega telovadišča v Tivoliju. Tehnika igranja je bila sila enostavna: streljali so samo s»špičko«, igrali pa po»horuk«sistemu. Igrišča niso povsem ustrezala pravilom igre, tako da je npr. v Ljubljani namesto 22 igralcev na igrišču igralo le 12 ali 14 igralcev. Prve prave nogometne čevlje in pravo usnjeno nogometno žogo je leta 1909 v Ljubljano iz Prage prinesel Stanko Bloudek, ki je bil vnet pristaš nogometne igre. Srednješolski nogomet si je hitro poiskal pot izven šolskih okvirov. Tako so nastali prvi nogometni klubi, v katerih so se poleg dijakov zbirali tudi drugi mladi ljudje. Klubi so imeli imena kar po predelih, kjer so igralci stanovali. V Ljubljani so hitro postali znani Šentpetrčani, Prulčani, Šiškarji, podobno pa je bilo tudi v drugih mestih. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustanovili svoj dijaški nogometni klub Hermes. Dijaški klub Hermes je bil povsem slovenski in je v takratnem občutljivem obdobju slonel tudi na narodni zavesti. Klub so upravljali dijaki sami in so tako morali skrbeti za opremo, igrišče, organizacijo tekem in vse drugo, kar je potrebno za življenje kluba. Policijskega dovoljenja za obstoj Hermes ni imel, ker je veljal za dijaški klub, vendar pa je moral za vsako javno tekmo zaprositi za policijsko privolitev. Svoje nogometne klube so ustanavljali tudi dijaki v drugih slovenskih mestih (Gorica, Maribor, Jesenice, Dovje). V restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani je bil 9. maja 1911 ustanovljen prvi slovenski»footbalski«klub Ilirija. Z ustanovitvijo Ilirije se je začela intenzivnejša razvojna pot slovenskega nogometa. Za prvega predsednika Ilirije, ki je imela izrazito slovensko nacionalno obeležje, je bil izvoljen trgovec Rohrman. Za svojega vzornika si je klub izbral praško Slavijo, ki je predstavljala tedanjo liberalno meščansko Prago. Ilirijani so si svoje prvo igrišče uredili na travniku v Tivoliju med Latermanovim drevoredom in dirkališčem, ki je že 12

14 bilo preurejeno v sokolsko»letno telovadišče«. Že leta 1914 pa so Ilirijani dirkališče preuredili v nogometno igrišče, kjer si je tekmo lahko ogledalo od štiri do pet tisoč gledalcev (Pavlin, 2005). V prvem letu obstoja so za Ilirijo igrali že nekoliko starejši gospodje, ki so se prvič srečali z nogometom. Že prvo srečanje z dijaškim Hermesom je Iliriji 1. januarja 1912 prineslo dvoštevilčen poraz (18 : 0). Kaj hitro so uvideli, da bo za uspešno tekmovanje z drugimi, zlasti avstrijskimi, nemškimi in hrvaškimi klubi, treba nekaj ukreniti. Rešitev so našli v Hermesu, kjer so imeli dijaki nenehne težave s pomanjkanjem denarja in policijsko oblastjo. Ilirijani so najprej začeli vabiti posamezne igralce kot goste na tekmah, nato prevzeli financiranje njihovih tekem, med letom 1912 pa je glavnina Hermežanov prestopila v Ilirijo. Pomemben mejnik v razvoju slovenskega nogometa pa pomeni obisk praške Slavije leta 1913 v Ljubljani. Ilirijani so tekmo 5. avgusta 1913 sicer izgubili z 10 : 0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Spoznali so, da je za uspehe treba sistematično trenirati. Pražani so Iliriji posredovali tudi svojega prvega trenerja Jirkovskega, ki je po gostovanju Slavije ostal v Ljubljani. Nogometno dogajanje je v času prve svetovne vojne zamrlo in je oživelo šele po koncu vojne oz. po mnogih političnih in družbenih spremembah na našem področju (razpad avstro-ogrske monarhije) (Pavlin, 2005). 3.3 Ustanovitev Celjske nogometne zveze Na podlag pisnih virov je na Celjskem v okviru celjskega Turnerskega društva delovala nogometna ekipa že leta Ohranjeni pa so zanesljivi pisni viri, da so športni delavci v Celju 16. decembra 1906 na pobudo Franca Rebeuška (takratni zapis Franc Rebeuscheg), lastnika hotela Pošta v Celju, ustanovili Cillier Athletic klub. Ta atletski klub je seveda gojil atletiko in nogomet in je pomembno vplival na razvoj enega in drugega športa v Celju in okolici. Znana je ustanovitev podružnice tega kluba leta 1908 v Vojniku. Po prvi svetovni vojni so se nogometna tekmovanja v Sloveniji začela leta 1919, v letu 1920 pa je bila za takratno slovensko ozemlje kot krovna nogometna organizacija ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza, ki je bila ena od podzvez Jugoslovanske nogometne zveze. V okviru teh tekmovanj so sodelovali tudi nogometni klubi s celjskega območja, kot na primer ISSK Celje, SK Athletic, SK Šoštanj, SK Olimp, Brežice in Radeče. Z nastankom večjega števila klubov je nastalo tudi več tekmovalnih skupin tako v Ljubljani, Mariboru, Celju in Zasavju. Leta 1939 je bil sprejet zakon o banovini Hrvaški, ki je narekoval notranje-politično upravno reorganiziranje Jugoslavije. Temu je sledilo tudi športno in oblikovanje posameznih narodnih zvez. Konec leta 1939 je bila ustanovljena Slovenska nogometna zveza z več podzvezami, med njimi tudi celjsko. O tem dogodku takratni časopis Slovenski narod poroča takole:»v gostilni pri Turški mački v Gledališki ulici v Celju je bil v nedeljo, 10. decembra leta, ustanovni občni zbor celjske nogometne podzveze, ki ga je vodil delegat Slovenske nogometne zveze, g. Martelanc iz Ljubljane. Celjska podzveza šteje 11 klubov. Na ustanovnem občnem zboru je bilo zastopanih 8 klubov, in sicer: SK Atletik, SK Borut, SK Celje, SK Hrastnik, SK Jugoslavija, SK Laško, SK Olimp in SK Štore. Po poročilu gospoda Martelanca je bil odobren pravilnik podzveze. Pri volitvah upravnega odbora se je razvila zelo živahna in 13

15 dolga debata. Naposled so se delegati zedinili in izvolili upravni odbor, v katerem so naslednji gospodje: predsednik Rado Štokelj (SK Celje), podpredsednik Andrej Svetek (SK Olimp), tajnik Mirko Presinger (SK Celje), blagajnik Veber (SK Olimp), podzvezni kapetan Stojkovič (SK Jugoslavija), odbornika Skelac (SK Štore) in Šalekar (SK Atletik). Upravni odbor je prejel pooblastilo, da sklepa v predlogu proračunskih izdatkov celjske podzveze«. (Turk, 2008) Ko je vojni vihar zajel Slovenijo, so bili slovenski klubi ukinjeni, nekateri slovenski igralci pa so še nekaj časa nastopali za nove klube, ki so jih ustanavljali Nemci. Tekmovanje je bilo organizirano v Štajerski nogometni zvezi, kjer je med drugim igral tudi celjski klub SC Cilli. Nogomet se je pojavljal tudi med vojno v partizanskih enotah. Znani sta dve tekmi iz leta 1944, ko je bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina. Na Ljubnem ob Savinji je moštvo štaba 4. Operativne cone igralo z moštvom Šlandrove brigade neodločeno 2 : 2, v poznejši tekmi so bili igralci Šlandrove brigade boljši od soborcev iz Zidanškove s 4 : 1. Na tekmah so večinoma nastopali znani predvojni slovenski nogometaši. Po končani drugi svetovni vojni sta bila v prvi vrsti pri obnovi športne in nogometne dejavnosti v Celju in okraju Celje okolica znana nogometna delavca Mirko Presinger in Janko Wagner. V takratnem Okrajnem fiskulturnem odboru je že leta 1945 predsednik komisije za nogomet postal Mirko Presinger. Iz komisije je nastalo Celjsko nogometno poverjeništvo, ki je pripravilo prva povojna ligaška tekmovanja v celjskem okrožju (širše okrajno področje). Prva znana in ohranjena lestvica tega tekmovanja je s konca aprila Člani: v prvem tekmovalnem razredu je krog pred koncem vodil Hrastnik pred Kladivarjem, Proletarcem Zagorje, Rudarjem Trbovlje II, Laškim, Bratstvom Rogatec in Teharjem (Kusić, 2009). V drugem tekmovalnem razredu je bil znan končni zmagovale Kovinar iz Štor pred Proletarcem II, Rudarjem Trbovlje III, Hmeljarjem iz Žalca, Svetim Jurijem (verjetno Šentjur) in Kozjem. Pri mladincih je bil v vodstvu Rudar Trbovlje pred Kladivarjem, Proletarcem Zagorje, Kovinarjem Štore, Laškim in Teharjem. Ohranjen je tudi zapis iz maja 1948, ko je iz Nogometnega odbora Fiskulturne zveze Slovenije nastala Nogometna zveza Slovenije. Na ustanovni skupščini so določili tekmovalni sistem v slovenski ligi. V prvo ligo sta bila sprejeta Kladivar in Rudar Trbovlje, v drugi skupini ni bilo ekip s celjskega območja. V upravni odbor NZS, predsedoval mu je Daniel Lepin, sta bila iz celjskega nogometnega poverjeništva izvoljena Riko Presinger iz Celja in Alfred Petrič iz Trbovelj, v nadzorni odbor pa prav tako iz Celja Mirko Presinger. Leta 1950 je bil prvak v celjski ligi Rudar Velenje, na drugem mestu je bil Gozdar iz Ljubnega. Tekmovali so še: Kovinar Štore, ki si je ravno v tem času urejal nov stadion, drugo moštvo Kladivarja, Usnjar Šoštanj, Borut iz Gotovelj, Volna iz Laškega in Borec iz Šmartnega ob Paki. Pri mladincih je zmagal Usnjar iz Šoštanja pred Gozdarjem iz Ljubnega, Rudarjem Velenje, Kovinarjem Štore in Kladivarjem. Pokalni prvak Celjskega poverjeništva je postal Gozdar iz Ljubnega z zmago nad Rudarjem Velenje s 5 : 3 (Kusić, 2009). 14

16 3.4. Nogomet v Laškem Od začetkov do druge svetovne vojne Kot že prej omenjeno so laški dijaki celjske gimnazije, meščanske in trgovske šole že v letih 1924 in 1925 prirejali nogometne tekme v Laškem. Leta 1927 so ustanovili Športni klub Laško, katerega predsednik je postal Andrej Svetek. V ustanovnem odboru so bili: Vladimir in Norbert Trop, Oskar Bulinger, Anton Uršič, Anton Horjak, Ernest Brezjan, Karel Kač, Branko Jan, Ivan Pinter in še nekateri. Drugi nogometaši so bili: Karel in Mirko Majcen, Albin in Viljem Zupanc, Franc in Viktor Kokol, Hinko Komarički, Adolf Herman (odličen vratar), Herbert Kokol, Dali in Zlatko Flego, Karel Vrečko, Ivan Degen, Rudolf Valček, Ivan Matko, Viljem Frece, Mirko Vivod, Anton Čulk, Ernest Kvartič in morda še kdo. Pričeli so z rednimi treningi prvega moštva in mladine, članice pa s treningi hazene (rokometa), od katerih so bile zelo aktivne: Vera Kačič (vratarka), Mici (napadalka) in Milka (branilka). Brat Stanko je bil vratar pri mladini. Druge članice so še bile: Talči Robinpak, Loti Kokol, Pepca Orač in Svetluška Hasenörl. Družini Trop in Kačič sta najbolj podprli Športno društvo. Tedanji Sokoli so jih imeli celo za športne konkurente in so na občnem zboru leta 1927 zelo grajali preveč vneto delo novega Športnega kluba. Sokol je celo vzel v najem njihovo tedanje igrišče na Lavi od pivovarne Union, ki je bila lastnica tega zemljišča, s katerega so jih začeli celo poditi. Člani Športnega kluba niso hoteli več vaditi sokolskih vaj, zato so Sokoli popustili in jim spet dovolili uporabljati igrišče. V Celju je bil medklubski odbor, v katerem so bili SK Celje, SK Atletik, SK Olimpia, SK Žalec, SK Štore in SK Jugoslavija. Ker je bilo igrišče v Laškem premajhno in neverificirano, so morali vse prvenstvene tekme igrati v Celju. Na domačem igrišču so igrali le prijateljske tekme s klubi iz Celja, Hrastnika, Trbovelj, z Ilirijo iz Ljubljane in Gradjanskim iz Zagreba. Že avgusta 1927 so priredili prvi športni dan v Laškem. Poleg prvega moštva in mladincev so nastopile tudi rokometašice. Pomerili so se s Športnim klubom Javornik, v štafeti pri tekih pa s Celjani in Gorenjci. Po tekmah je bila prosta zabava v hotelu Savinja. Na ta dan je bila posneta prva fotografija športnikov, na kateri je prvih 33 aktivnih članov in mladincev obeh spolov. Gostovali so na Ptuju, v Murski Soboti, Javorniku, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Radečah, Krškem, Brežicah, Žalcu in drugod (Jelovšek, 1973). Slika 1: Laški nogometaši in igralke hazene na prvem športnem dnevu leta 1927 (Kusić, 2009). 15

17 V tem obdobju med vojnama je športno dogajanje zelo podrobno spremljalo kar nekaj časnikov. Sledijo poročila s tekem. V časopisu Jutro so zapisali:»na Telovo je igral SK Sava iz Sevnice v Laškem proti SK Laško, pri katerem je gostovalo 8 Celjanov. Tekma je z 2 : 2 ostala neodločena. Revanžna tekma se bo vršila v Sevnici«(»Jutro«, ). V istem časopisu so zapisali:»ker so dospele podsavezu pritožbe, da se dogajajo pri tekmah nesaveznega kluba SK Laško neredi, je sklenil upravni odbor LNP, da smejo člani podsaveza igrati s tem klubom odslej samo, ako so si preskrbeli predhodno dovoljenje podsaveza«(»jutro«, ). Od leta 1931 dalje je o tekmah SK Laško zelo dobro poročal časopis Nova doba iz Celja, pa tudi Svoboda in Slovenski narod. V začetku julija leta 1932 je SK Retje iz Trbovelj igral tekmo s SK Laško, in sicer neodločeno 3 : 3. SK Olimp iz Celja je 24. julija porazil v Laškem novi tamkajšnji klub SK Laško s 6 : 0 (»Svoboda«, ). V časopisu Ponedeljski Slovenec so objavili poročilo z letnega občnega zbora najvišje nogometne instance v dravski banovini, Ljubljanske nogometne podzveze. V poročilu piše:»za sprejem v članstvo JNZ so zaprosili: SK Bralstvo na Jesenicah, SK Korotan v Kranju, SK Svoboda v Zalogu, SK Litija v Litiji, SK Laško v Laškem, SK Jugoslavija v Celju, SK Ptuj v Ptuju in SK Sava v Sevnici«(»Ponedeljski Slovenec«, ). Septembra leta 1932 so Laščani odigrali predtekmo z rezervo SSK Celje pred tekmo SSK Celje in TSK Slovan Ljubljana, na kateri so zmagali s 3 : 0. Na tekmi je bilo 400 gledalcev (»Nova doba«, ). V sezoni 1932/33 je SK Laško začel igrati prvenstvene tekme. Žreb je določil naslednji vrstni red tekem: SK Laško : SK Šoštanj, SK Laško : SK Jugoslavija, SK Laško : SK Olimp, SK Laško : SK Atletik. Vse tekme so se vršile v Celju (»Slovenski narod«, ). Prvo poročilo s prvenstvene tekme je SK Atletik : SK Laško, končni rezultat pa 10 : 1 za SK Atletik (5 : 0).»Atletiki so ob nastopili s tremi rezervami. Laško s kompletno garnituro. Moštvo SK Laškega, najmlajšega in 6. kluba v celjskem okrožju, tvorijo simpatični dečki. Igrajo primitiven nogomet, toda odlikuje jih izredna fairnesa. Mesto golmana (Kačič) je edino dobro zasedeno, ostalim se pozna, da je to njih prva resna tekma. Domačini niso imeli težkega posla in bi bila razlika lahko tudi še večja. Svoj častni gol je Laško doseglo iz 11-metrovke. Atletiki so igrali prvih 10 minut z 10 igralci. Sodnik g. Janežič ni imel težkega dela in je sodil zelo dobro. Občinstva izredno malo«(»nova doba«, ) V začetku decembra leta 1932 je SK Laško izgubil pri SSK Celje s 15 : 0, izid med polčasom je bil že 8 : 0. Lestvica po tem krogu je bila videti tako: Atletik ima 8 točk in 22 : 7 golov, Olimp 8 točk in 16 : 11 golov, Laško 4 točke in 8 : 31 golov, SK Jugoslavija 2 točki in 8 : 11 golov, Šoštanj 0 točk in 4 : 14 golov, Celje pa 8 točk in 25 : 5 golov. Potek tekme, kot jo je videl novinar Nove dobe:»ob 14. se predstavita moštvi sodniku na zasneženi Glaziji in takoj preide Celje v napad, ki ne neha vse do konca polčasa. Teren je bil kljub zelo slabemu vremenu razmeroma dober, le zelo težek, in prav to je rešilo goste pred še večjim porazom. Mlado, res simpatično moštvo gostov je bilo nad vse požrtvovalno. Sleherni mož njihove 16

18 ekipe je bil na mestu in storil vse kakor svojo dolžnost. Njihov napad, ki ima prav lepe zamisleke in ki zna s krili prav potegniti proti golu nasprotnika, zasluži vso pohvalo. Tako tudi obramba in mladi vratar, ki je zares dober, a ga je moral v drugem polčasu zamenjati drugi, ki se je proti pričakovanju dobro obnesel. Kakor že rečeno, je Celje absolutno prevladovalo v vsem prvem polčasu in rezultat je bil osem golov. Vsi člani moštva Celja so bili razpoloženi, da je bilo veselje gledati njih uspešne akcije. Od vratarja preko kril in krilcev, centra in obrambe so bili vsi izvrstni. V foru se je dobro obnesel Zupanc in, da ni bil že v tej polovici igre močno blesiran, bi bil rezultat še mnogo večji. Gospodaril je to pot na polju Trifunović in je sam zabil sedem golov. Serijo nadaljnjih osmih golov pa imajo»na vesti«presinger, Ahtik, Gobec in Zupanc. V drugi polovici igre pripravi Celje za spremembo gledalcem majhno presenečenje in pusti goste pred lastna vrata, tako da se ogrejeta malo Tilinger in obramba, ki je pošteno zmrzovala v brezdelju. Toda le za dobrih pet minut, in že pošlje Koprivšek zopet žogo pred gol gostov ter da s tem znak za ponovno otvoritev serije napadov na nasprotni gol. In res, gostje s prav redkimi izjemami tudi sedaj ne pridejo več preko polovice igrišča in le izredno težki teren pred njihovimi vrati je blagodejno vplival, da žoge niso frčale še bolj v mrežo. Zupanc vsled blesure samo še statira, ostali del moštva dela kakor stroj. Pred golom gostov, ki so s tem prešli v absolutno obrambo, so se odigravali naravnost komični prizori, toda žoga je po svoji volji zavila vedno mimo vrat v out. V drugi polovici tega polčasa je zapustil igrišče tudi branilec Celja Mikuž in Celje je igralo samo z 10 igralci. Toda bilo bi tudi vseeno, če bi tudi igralo samo z 8 igralci. Gostje niso mogli več v napad. Igra je bila prav lepa in fair in fouli niso bili namenoma zagrešeni. Sodnik zato tudi ni imel težkega dela in je sodil dobro, le malo površno in je v nekaterih slučajih s svojimi odločitvami oškodoval moštvo domačinov, kar pa mu ni šteti v zlo, saj ni greh, če se slabejšega ščiti pred močnejšim. Moštvo gostov je hotelo na pobudo neodgovornih ljudi odstopiti v polčasu od nadaljnjega tekmovanja, toda zrna gala je discipliniranost mladega moštva in igrali so naprej ter častno, toda športno izgubili. Tako je prav in tako bi se morali vesti vsi, ki goje šport, saj zato vendar gojimo šport, da se učimo obvladati samega sebe ter trenutne strasti in slabosti«(»nova doba«, ). Sezona je šla dalje, Laščani so bili še vedno nedorasel nasprotnik. SK Atletik : SK Laško 8 : 1 (3 : 1). Na tekmi je bilo prisotnih okrog 250 gledalcev.»tekma je bila živahna, a ne posebno zanimiva. Ob je sodnik prekinil tekmo in sledila je minuta molka v počastitev spomina umrlega člana SK Atletik g. Franca Schauerja, urednika»deutsche Zeitung«v Celju. Atletiki so povzeli po Laščanih visoko igro in so nudili le malo zanimivih kombinacij. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem polčasu pa so bili Atletiki v znatni premoči. Moštvo SK Laškega je igralo zelo požrtvovalno in tehnično bolje kakor prejšnje leto, a je v drugem polčasu zelo popustilo. Najboljši njihov mož je bil vratar Kačič, ki se je odlikoval s sigurnostjo in pogumom. Goli za SK Atletik so padli v 30., 35. in 45. minuti prvega ter v 21., 24., 26., 28. in 35. minuti drugega polčasa, častni gol za SK Laško pa v 40. minuti prvega polčasa. Torej rezultat 8 : 1 (3 : 1). Koti 8 : 3 za SK Atletik. Četrti gol za SK Atletik v 21. minuti drugega polčasa je padel iz pogrešno diktirane enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Janežič iz Celja nezadovoljivo in je spregledal več očitnih napak«(»nova doba«, ). Naslednji vikend, na veliko noč, so Laščani igrali z rezervno ekipo SSK Celja in izgubili s 4 : 3 (»Nova doba«, ). Ekipa SK Laškega pa je pridno trenirala in v igri napredovala iz tekme v tekmo. Maja leta 1933 so v časopisu Slovenec zapisali:»v nedeljo se vrši ob pol 4 popoldne nogometna tekma 17

19 med SK Jugoslavijo v Celju in SK Laško na igrišču pri Skalni kleti v Celju. Igra obeta biti zanimiva, ker je predvsem SK Jugoslavija spremenila svojo postavo. SK Laško je enakovreden nasprotnik celjskim klubom, kar je pokazal v par zadnjih tekmah, kjer so Celjani zmagali s samo pičlo razliko ali pa bili celo tepeni«(»slovenec: političen list za slovenski narod«, ). In prišla je pomembna zmaga. V Novi dobi so zapisali:»prvenstvena nogometna tekma SK Laško : SK Jugoslavija 6 : 2 (4 : 1).Temeljito je včeraj zmagalo tehnično sicer šibkejše in mlajše moštvo Laščanov nad skrajno slabo igrajočo enajstorico domačinov. V jesenskem srečanju lani so Laščani igrali z nasprotnikom komaj 2 : 3, letos pa že z visoko razliko tega podvojenega števila golov. Laško jo nastopilo v postavi: Kačič, Horjak, Zupanc, Komerički, Krajnc, Petrin, Zorko, Vrečko, Majcen III, Majcen II, Kokolj II, dočim je Jugoslavija postavila Pleterška, Kuneja, Gobca, Suholežnika, Stojkoviča, Stojana, Pojavnika, Žagarja, Nikoliča, Košarja in Hiršbeka. Laško prične z velikim elanom in ostrim tempom ter doseže že v drugi minuti vsled foula desne zveze J. po diktirani 11-metrovki vodstvo po Majcenu II. Tri minute za tem spusti v očitni nervoznosti Pleteršek že v drugo žogo v mrežo in šele v 11. minuti so posreči vsled očitne napake Kačiča Jugoslaviji 1. gol. Kmalu za tem diktira sodnik tudi proti L. penale, ki pa ga Žagar ne efektuira. Igra je bila zelo živahna, tu pa tam ostra. Jugoslavija je igrala z veliko nervozo in ležernostjo. V 26. minuti je ponovno povzročila roko, toda sodnik odloči kot in dve minuti za tem zviša Laško score na 3 : 1. Kmalu zviša center Laškega iz res lepe solo poteze stanje na 4 : 1, ki ostane nespremenjeno do odmora. V začetku drugega polčasa je že izgledalo, da se je Jugoslavija močno opomogla, kajti prevzela je vodstvo, toda le za borih 5 minut. V tem času je bil blesiran Majcen II in moral za nekaj časa zapustiti igrišče. Toda mladi Laščani tudi zaradi tega handicapa ne popuste in spet s podvojeno silo pritisnejo na polje Jugoslavije, ki mora kmalu kapitulirati in sprejeti že v 4. minuti 5. gol. Sledi 20 minut brezplodne igre, v kateri SK Laško kljub lahni stalni premoči ne more biti efekten. Šele po dolgem prizadevanju se posreči Joži zabiti v mrežo Jugoslavije še tudi 6. in zadnji gol za Laško. Kmalu sledi tudi za Jugoslavijo drugi gol. Ob tem stanju zaključi sodnik to prav zanimivo tekmo. Laško je igralo, kakor tega nismo pričakovali! Elan in požrtvovalnost ter dober stoping in hiter, oster napad je odlika tega moštva. Vsi so bili daleč nad povprečnost dobri, tehnično so še začetniki, imajo pa dobro taktiko, in njihov vratar je razred zase! Moštvo Jugoslavije nas jo tokrat grdo razočaralo in mu svetujemo, da bi pri prihodnjih nastopih pokazalo malo več smisla za šport in nogomet, ter da bi ne kvarilo po nepotrebnem zgolj iz lenobe imena svojega kluba. Publike je bilo okrog 200. Tekma je bila mirna. Sodnik g. Ochs je imel dovolj posla, a je bil strog in objektiven«(»nova doba«, ). Zaradi vse boljših predstav so Laščani pridobili na ugledu, v časopisu so o njih pisali spoštljivo:»v nedeljo ob pol 17. se bo pričela na športnem igrišču pri Skalni kleti zanimiva prvenstvena tekma med prvakom celjskega okrožja SK Celjem in SK Laškim. SK Laško je od svoje ustanovitve do danes pokazal znaten napredek. Saj je preteklo nedeljo odpravil tukajšnjo Jugoslavijo z rezultatom 6 : 2, a tudi pred 14 dnevi je premagal novo ustanovljeni Krški športni klub z visoko diferenco golov, kar je vsekakor plod marljivega, smotrnega in požrtvovalnega dela. Ti uspehi so za mladi in agilni SK Laško zelo hvalevredni in častni. SK Celju, ki je ravno v zadnjem času sicer v zelo dobri formi, bodo Laščani delali najbrž precejšnje preglavice. SK Celje bo moral računati, da ima resnega in zelo požrtvovalnega nasprotnika, zato bo moral opustiti vsako podcenjevanje v taktiki, ako bo hotel pridobiti obe točki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva, saj se bosta borili tehnično in kombinatorno boljše 18

20 moštvo in pa moštvo, ki ga odlikujejo požrtvovalnost, volja in elan. Moštvi bosta nastopili v običajnih postavah. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu«(»nova doba«, ). V začetku junija 1933 so Laščani na Skalni kleti odigrali tekmo s SK Olimpom in izgubili s 3 : 0. V Novi dobi je pisalo:»tekma ni bila posebno zanimiva, bila pa je fair. Moštvo SK Olimpa je bilo tehnično močnejše in je zlasti v drugem polčasu prevladovalo na polju. Laščanom še nedostaje temeljite šole, njihov vratar pa je prvorazreden. Goli za SK Olimp so padli v 7., 20. in 44. minuti drugega polčasa. Laščani so imeli v 34. minuti drugega polčasa očitno smolo, da se jim je žoga dvakrat zaporedoma odbila na prečki Olimpovega gola. Tekmo je sodil g. Ochs precej površno in je prezrl več napak. Tekmi jo prisostvovalo okrog 250 gledalcev«(»nova doba«, ). Tabela 1: Lestvica po 10. krogu (»Nova doba«, ) IME KLUBA ŠT. TEKEM DOBLJENE IZGUBLJENE GOLI TOČKE CELJE : ATLETIKI : OLIMP : LAŠKO : 40 8 JUGOSLAVIJA : 28 6 ŠOŠTANJ : 31 0 Laščani so konec junija tega leta ob tekmi manj zasedali četrto mesto na lestvici. Prejeli so veliko golov, kar je bila posledica slabega uvoda v prvo tekmovalno sezono. Zadnjo tekmo v sezoni so laški nogometaši odigrali z Atletikom in izgubili visoko z 9 : 0. Tekma je bila nezanimiva. V zelo deževnem vremenu in ob peščici gledalcev so Laščani igrali požrtvovalno, a ob pomanjkanju kvalitete so krepko izgubili proti zelo dobri ekipi Atletika, ki je prvenstvo končalo na drugem mestu (»Nova doba«, ). Na nedeljo, , je bila v Laškem tekma med SK Laško in SK Hrastnik, ki so jo laški nogometaši izgubili z 1 : 2.»V prvi postavi Laškega je moralo igrati pet rezervnih igralcev, ker nekaj igralcev s prve postave ni prišlo na tekmo. Gostje so bili fizično močnejši, domačini pa bolj požrtvovalni. Hrastničani so zapustili v Laškem slab vtis, ker so pokazali zelo nešportno igro. Izvedli so sicer nekaj lepih napadov, ki pa jih je levi branilec Flego I. dobro odbijal. Flego je bil sploh duša vsega moštva, brez njega bi bil rezultat precej slabši. Laščani so tokrat pokazali, kaj zmorejo, četudi so igrali s petimi rezervami. Igra je bila na obeh straneh precej mrtva. SK Laškemu se je poznalo, da ni običajnega desnega krila. V drugem polčasu je Horjak I. zabil častni gol za domače moštvo. Po igri bi si zmago zaslužili Laščani. Sodnik je sodil objektivno in prav dobro. Na tekmo je prišlo okrog 100 gledalcev«(»nova doba«, ). Sledila je povratna tekma v Hrastniku, kjer so Laščani igrali s svojo najboljšo postavo in prepričljivo zmagali s 3 : 7. Novinar Nove dobe je zapisal:»v nedeljo 30. t. m. ob se je pričela v Laškem nogometna tekma med SK Rudarjem in domačim moštvom. Gostje so sicer igrali z elanom, ali vsled slabega igrišča niso mogli izvesti nekaj dobro zamišljenih napadov. V drugem polčasu so bili z rezultatom očividno nezadovoljni, ker so začeli ostro igrati in je moral sodnik enega igralca izključiti. Izključeni igralec pa se ni hotel pokoriti sodnikovi uredbi in je tako večkrat po nepotrebnem prekinjal igro! Laščani so se tokrat zelo dobro odrezali. 19

21 Postava je bila srečno sestavljena in vsak igralec je bil mož na mestu. Zlasti je briljiral napad, kjer se je posebno odlikoval Vrečko, saj je zabil kar tri gole. Zelo dobra je bila tudi krilska vrsta, ki nasprotnika ni pustila do domačega svetišča. Tudi branilca sta dobro odbijala nasprotnikove žoge. Početni udarec so imeli Laščani in v 4. minuti jo Vrečko postavil rezultat na 1 : 0 za Laško. V 8. minuti zabije Horjak II. drugi gol za Laško. V 25. minuti spremeni SK Rudar rezultat na 2 : 1 za Laško. V 27. minuti odda Zupanc II. oster strel in zabije 3. gol za Laško. V 34. minuti se gostom posreči izvesti nevaren napad in postavijo rezultat na 3 : 2 za Laško. Nato polčas. V drugem polčasu začne SK Rudar nevarno napadati in v 8. minuti zabije 3. gol. Toda tudi domači se kmalu znajdejo. Vrečko že zopet postaja nevaren, strelja, vratar skuša žogo ujeti, a gre mimo njega v mrežo. 4 : 3 za Laško. Gostje se skušajo revanširati ali Kokol dobi žogo in jo v 21. minuti pošlje mimo vratarja v mrežo ter postavi rezultat na 5 : 3 za Laško. V 34. minuti je Vrečko zopet na delu in zabije 6. gol. Zopet so Laščani v napadu in v 39. minuti postavi Zupanc končni rezultat 7 : 3 za SK Laško. Koti 8 : 2 za Laško«(»Nova doba«, ). Na nedeljo, 13. avgusta 1933, je bila v Laškem tekma SK Laško : SK Retje (Trbovlje). Laščani so zasluženo zmagali s 3 : 0. Tekma je bila odigrana v živahnem tempu. Zelo dobro sta igrala Kokolj in Vrečko. Tudi vratar Kačič je bil pohvaljen, slabo pa je igral Petrin, ki je imel veliko priložnosti, a mu ni uspelo zadeti gola. V časopisu je omenjeno tudi, da je igrišče v Laškem premajhno in ne zadostuje predpisom (»Nova doba«, ). Sledila je še ena tekma s Trboveljčani v Laškem, ki so jo Laščani dobili s 4 : 2. Polčas se je končal z rezultatom 3 : 0. Spet je zelo dobro igral Vrečko, ki je zadel dvakrat. Gol je zadel še Flego, v formi je bil tudi krilni igralec Petrin. Vratar Laščanov Kačič je branil enajstmetrovko (»Nova doba«, ). Kot plod marljivega dela v klubu in napornih treningov je avgusta leta 1933 prišla velika nagrada. V Laško je prišla ekipa SK Ilirije, ki je bila v tistem času ena od najboljših slovenskih nogometnih ekip, o čemer pričajo rezultati s priznanimi imeni evropskega nogometa: Ilirija - Buday 6 : 1, Ilirija - F. C. Wien 4 : 4, Ilirija - Koln 2 : 2. Obisk Ilirije je bila v Laškem prava športna senzacija. Laščani so se na tekmo zelo dobro pripravili, prišlo je tudi veliko gledalcev. V Novi dobi so o tem dogodku zapisali takole:»včeraj je bila odigrana prijateljska tekma med moštvom SK Ilirije iz Ljubljane in SK Laškim. Točno ob se je izvršil oficijelni pozdrav gostov, katerim so laški športniki izročili lepo spominsko zastavico, sami pa so prejeli od Ilirijanov krasen šopek nageljnov. Tokrat smo imeli priliko videti šport, ki je gledalce zelo zadovoljil. Ilirijani so pokazali lepo in premišijeno igro. Njihova kombinacija je uspešna in želeti bi bilo, da jih v tem oziru skušajo posnemati tudi Laščani. Ilirijani se gotovo niso nadejali, da bodo imeli v domačinih tako resnega nasprotnika, kajti elan, s katerim so začeli Laščani, jih je iznenadil. Sicer sta se Doberlet in Pfeifer zelo trudila, da bi priborila zmago Illiriji, ali domača branilca sta odbijala njune nevarne žoge z vso sigurnostjo. Malič je bil v vratih izboren in je mnogo pripomogel, da ni bil poraz še večji. Laščani so se za to borbo resno pripravili in ponovno pokazali, da so sedaj v dobri formi. Požrtvovalno so šli v»boj«in popolnoma zasluženo zmagali. Še celo ilirijanski trener g. Haft z Dunaja se je laskavo izrazil o Laščanih. Zmagali bi še z večjo razliko golov, da ni sodnik popolnoma po krivici podaljšal drugega polčasa za celih 9 minut, v katerih sta padla dva gola za Illirijo. Sodnik se je opravičeval, da mu je zastajala ura, ki si jo je izposodil. Umestno bi bilo, da si nabavi svojo uro in ne škoduje na tak način igri. Vratar Kačič je bil najboljši mož enajstorice, kajti lovil je ilirijanske bombe z neverjetno sigurnostjo. Tudi obramba je bila izborna, zlasti levi branilec je 20

22 čistil pred laškim svetiščem. Grajati ni mogoče nobenega, kajti vsi so dali iz sebe vse moči in tako pokazali, da imajo smisel za lep šport. V krilski vrsti sta se zlasti odlikovala Majcen I. in Kreutz, ki sta napadu jako pomagala in mu pošiljala lepe žoge. Kokol se je kot levo krilo proti Ilirijanom res izkazal, saj je zabil najlepši gol. V napadu je zlasti»razsajal«vrečko, pa tudi Majcen III. je zelo zadovoljil. Goli za Laško so padli v 7. minuti po Majcenu III., v 33. min. iz enajstmetrovke, v 35. min. po desnem krilu, v 43. min. prvega polčasa po Kokolu in v 34. min. drugega polčasa po Vrečku. Za Ilirijo pa v 10. in 37. min. prvega ter v 40. in 43. min. drugega polčasa. SK Laško SK Ilirija 5 : 4 (4 : 2). Sodil je g. Fundner iz Ljubljane zelo slabo. Gledalcev je bilo nad 300«(»Nova doba«, ). Laščani so večkrat igrali prijateljske tekme z ekipami iz Zasavja. Vsakokrat si je prišlo tekmo ogledat tudi veliko gledalcev. Tudi na tekmi v Trbovljah so Laščani zmagali. Ob polčasu so vodili s 3 : 0, v drugem polčasu pa so popustili in ob zadnjem sodnikovem žvižgu je bil rezultat 3 : 2 za Laščane. V časopisu so zapisali, da je ekipa Laškega simpatična, požrtvovalna in poštena (»Slovenski narod«, ). Tudi svojo drugo sezono so Laščani igrali v drugem razredu celjskega okrožja. Oktobra 1933 so proti ekipi Jugoslavije izgubili s 4 : 2. Skoraj celo tekmo pa so zaradi izključitve morali igrati z igralcem manj. Na tekmi je bilo 150 gledalcev (»Nova doba«, ). V Laškem je bilo igrišče, kot že rečeno, zelo majhno in ni bilo verificirano pri nogometni zvezi, zato so morali Laščani prvenstvene tekme igrati v Celju na Skalni kleti ali Glaziji. Posledica tega je bil manjši dohodek od prodanih vstopnic, včasih pa se je zgodilo tudi, da ekipe ni bilo na tekmo. Tako je bilo oktobra leta 1933, ko bi morala biti odigrana tekma SK Atletik proti SK Laško, vendar Laščanov ni bilo na tekmo (»Nova doba«, ). Nogometaši SK Laškega so vidno padli v formi. Naslednjo tekmo so izgubili s SK Olimpom z rezultatom 7 : 0. Laščan Karol Majcen si je na ogrevanju zlomil roko, zato so morali Laščani prvih 20 minut igrati z desetimi igralci. Novinar Nove dobe je takole opisal igro Laščanov:»Igrali so zelo primitivno, brez tehničnega znanja, polagoma pa tudi že brez volje. Da ni bil rezultat še večji, se lahko zahvalijo sreči in deloma tudi vratarju«(»nova doba, ). Konec novembra 1933 so na Glaziji v snežnem metežu Laščani igrali proti Šoštanju. Na tej tekmi so zmagali s 4 : 1. Po poročanju novinarja je bila tekma nezanimiva, igra pa primitivna (»Slovenski narod«, ). Včasih je Laščanom manjkalo tudi športne discipline. Tako niso prišli na predtekmo z SK Olimpom, ki bi morala biti odigrana pred prijateljsko tekmo med SK Celjem in Ilirijo med prazniki marca leta 1934 (»Nova doba«, ). Prav tako jih ni bilo na tekmo junija tega leta, ko bi morali igrati z Atletikom (»Nova doba, ). Forma je Laščanom precej nihala. 8. maja 1934 so odigrali prvo prvenstveno tekmo tistega leta in izgubili z Jugoslavijo 8 : 0. Po polčasu je bil rezultat 5 : 0. V Novi dobi so zapisali, da tudi vratar Kačič še zdaleč ni v formi, ki jo je kazal prejšnje leto (»Nova doba, ). Kot je bilo to že v tradiciji, je SK Laško v avgustu leta 1935 priredil športni dan, ki je poleg športnikov privabil v Laško tudi številno občinstvo. Z izletniškim vlakom se je pripeljalo tudi 80 Zagrebčanov. Popoldne so se odigrale nogometne tekme, od katerih je bila še posebej zanimiva tekma med SK Laško in SK Trgovački iz Zagreba. Moštvi obeh klubov sta igrali z elanom, vendar pa so bili Zagrebčani v premoči in vodili v obeh polčasih. Posebno v napadu 21

23 so bili boljši in dosegli temu primeren rezultat 5 : 2. Novinar Mariborskega Večernika je dodal:»po tekmah se je razvila živahna zabava na veseličnem prostoru. Pri tej priliki so zalili zmagovalci zabite gole s čašo rujnega. Pridružili so se jim tudi premaganci, ki so jim bili pri tej tekmi popolnoma kos. Kljub lokalpatriotičnemu navdušenju posameznih klubov pa je bilo slovo nadvse prijateljsko. Pri pestrem sporedu dneva je prišel pač vsak na svoj račun in bi se menda celo Tirolec ne bil mogel pritožiti«(»mariborski večernik«, ). Aprila leta 1936 so Laščani prvič igrali z ekipo SK Radeče in v gosteh zmagali z rezultatom 1 : 5. Po poročanju časopisa Slovenski narod je tekma» nudila mnogo športnega užitka, saj je bila zelo napeta in zanimiva«(»slovenski narod«, ). Še vedno so Laščani igrali v drugem razredu celjskega okrožja. Leta 1936 pa so bili očitno v precej boljši formi, saj so nanizali nekaj zmag. Proti Litiji so zmagali z rezultatom 9 : 5 (»Nova doba«, ), proti Jugoslaviji iz Celja pa s 3 : 2 (»Nova doba«, ). Prišlo je leto 1937 in z njim deseta obletnica delovanja športnega kluba Laško. V SK Laško se niso ukvarjali le z nogometom, pač pa tudi nekaterimi drugimi športnimi disciplinami, ki so bile predstavljene na tradicionalnem športnem dnevu. V časopisu Nova doba je novinar takole zapisal o praznovanju desete obletnice:»športni klub Laško je proslavil 10. in 11. julija desetletnico obstoja v zvezi s športnim dnem. Na predvečer, v soboto, , se je pričel program z veslaškimi tekmami, zatem je bila štafeta z baklami skozi mesto, nato pa slavnostna seja v hotelu»savinji«. Na tej seji so bile podeljene zaslužnim funkcionarjem in igralcem plakete in priznanja. Klub je prejel k jubileju obilo čestitk, ki so bile ob tej priliki prečitane. Seji je sledila intimna športna zabava. V nedeljo, , ob 9. dopoldne, so se pričele lahkoatletske tekme. Udeležba lahkoatletov je bila nad vse pričakovanje velika in so bili tudi rezultati presenetljivi. Ob 11. se je pričel promenadni koncert na vrtu hotela»savinje«. Ob 14. je bila povorka vseh sodelujočih klubov in atletov skozi mesto, ki je bilo okrašeno z državnimi trobojnicami. Po povorki se je pričel brzi turnir med SK Celjem, SK Žalcem, SK Hrastnikom in SK Trbovljami. Kot zmagovalec je prejel darilo SK Hrastnik. Sledila je tekma med Trgovačkim SK iz Zagreba in SK Laškim, v kateri so zmagali gostje z rezultatom 1 : 2. Po tekmah je bila na igrišču prosta zabava, ki je trajala ob zvokih godbe in učinkoviti iluminaciji pozno v noč. SK Laško je s to prireditvijo zopet dokazal, kaj vse zmore agilnost in trdna volja. Želeti bi bilo, da se klub v bodoče razvija po svoji začrtani poti, brez vmešavanja športne mahinacije, pa bo prav gotovo dosegel še vse večjo in lepšo bodočnost«(»nova doba«, ). V letu 1938 so Laščani zopet igrali bolje, s čimer so se zvišali tudi cilji. Po zmagah nad celjsko Jugoslavijo s 3 : 0, proti Štoram s 7 : 1 in proti SK Borut iz Gotovelj z 2 : 0 ter remijem s SK Celjem 1 : 1, je v Novi dobi pisalo takole:»apeliramo na igralce SK Laškega, da v nadaljnjem tekmovanju pokažejo čim več dobre volje in borbenosti in da se otresejo malodušnosti, ter si na ta način pribore vstop v 1. razred, kar bi po svojem znanju vsekakor zaslužili«(»nova doba«, ). Tisto leto so na občnem zboru izvolili novega predsednika. Na to funkcijo je stopil Franjo Medvešek, podpredsednik pa je postal Adolf Kokol. Nogometaši pa so dobili nov zagon in igrišče na Lavi je bilo vsakodnevno zasedeno (»Nova doba«, ). Vsem ambicijam in prizadevanjem navkljub se Laščanom to sezono ni uspelo uvrstiti v višji rang tekmovanja in nadaljevali so z nastopi v drugem razredu celjskega okrožja. 22

24 Leta 1939 so v Laško v okviru tradicionalnega športnega dne v goste prišli nogometaši Železničarja iz Maribora. Na športnem dnevu je tekmo odigrala tudi mladinska ekipa Laščanov proti mladinski ekipi SK Celje (»Nova doba«, ). Slika 2: Laški nogometaši pred drugo svetovno vojno (arhiv Marina Škataro Peganc). Tudi v letu 1940 so Laščani pokazali zelo dobre igre. Na sam vrh lestvice se jim vendarle ni uspelo uvrstiti, so pa postali spoštovanja vreden nasprotnik, saj so se tudi proti najboljšim ekipam izkazali kot zelo čvrsti. Odlikovala sta jih požrtvovalnost in dobro tehnično znanje. Na odločilni tekmi za naslov prvaka drugega razreda celjskega okrožja med SK Laško in SK Jugoslavija so zmagali slednji z rezultatom 3 : 2. Laščani so imeli na tej tekmi veliko lepih priložnosti, ki jih žal niso znali izkoristiti. Naslov so si tako zagotovili nogometaši SK Jugoslavije, Laščani pa so bili drugi na prvenstveni lestvici (»Mariborski Večernik«, ). SK Laško je imel 27. septembra občni zbor. Vseh članov je bilo 43. Dohodkov v preteklem letu niso imeli. Razpustili so nogometni odsek, ker ni bilo primernega igrišča, Lava pa je bila zasuta z odkopi in smetmi. Izvoljena je bila nova uprava: predsednik Adolf Kokol, blagajnik Franc Ogrin, tajnik Franc Rupret, gospodar Karel Majcen (»Nova doba«, ). S tem se je za dobrih pet let končalo obdobje organiziranega igranja nogometa v Laškem. Ko je okupator zasedel naše kraje, je poleg drugih društev razpustil tudi vsa športna društva. Mnogi športniki so bili pregnani, veliko pa jih je v vojni vihri tudi odšlo v prerani grob. Okupator je v društveni blagajni zasegel 5000 din in zalogo športne opreme, ki jo je prevzela Hitlerjeva mladina. Edino nogometno tekmo med okupacijo so preostali laški nogometaši odigrali 10. maja 1942 z igralci iz avstrijskega letovišča Schwanberg. Domačin Srečko Rataj je imel tam sorodnika, ki je povabil Avstrijce v Laško, v tej tekmi so zmagali Laščani (Jelovšek, 1973) Od leta 1946 do 1975 Tradicijo nekdanjega Športnega kluba Laško so po vojni zopet nadaljevali preostali športniki. Zbrali so se stari nogometaši: Mirko Firm, Franc Horjak, Egon Kokol, Dečko Drofenik, Rafko in Karel Zorko, Jože Kink, Alojz Kačun, Štef Esih, Ivan Kocman, Jože Koren, Alojz Požlep in Brane Stamejčič. Trener je bil Firm. Prvi predsednik je bil Rudi Pasarič, blagajnik pa Drago Kovačec. 23

25 Staro igrišče na Lavi je bilo zaradi vojnega razdejanja neuporabno. Morali so začeti znova. Občina je dala klubu na razpolago zemljišče pri pivovarni, kjer so bile tedaj še njive. Okoli 100 mladincev je prostovoljno urejalo novo igrišče. Na zemljišču je bil velikanski bombni lijak, v katerega so iz tekstilne tovarne zvozili razno navlako in razbitine. Posestnik Kranjc je zravnal in zvaljal vse igrišče (Jelovšek, 1973). Ker je bilo prostora veliko, so naredili veliko igrišče na zgornji tolerančni meji, tako da so imela gostujoča moštva velike težave, ker niso bila vajena takih razsežnosti. Čez nekaj let so se tudi domačini naveličali tako velikega igrišča in so ga zato zmanjšali. Razen dveh lesenih golov ni bilo na igrišču nič drugega. Šele po treh letih so postavili tri vrste klopi (hrastove deske je podarila občina ob prenovi glavnega mostu) vzdolž obeh stranic igrišča, pa tudi leseno dvoprostorno lopo za preoblačenje. Vse to so huligani s časom razbili in odnesli, ostala sta le še oba gola. Na začetku je imel klub samo eno žogo, čevlje pa so imeli večinoma stare od predvojnih generacij, le postopoma so dobivali nove na nakaznico. Veliko let je bil dom nogometašev pri družini Pasarič. Mama Pasarič je prala in likala drese, tam so hranili mreže za gole in zastavice za kote, žogo, administracijo. Tam so dobivali tudi žagovino za markiranje (osebna komunikacija med Rafkom Cajhnom in Alojzem Oberžanom, elektronska pošta, 2005). Slika 3: Severni gol igrišča in Rafko Cajhen. Zadaj stoji Pivovarna Laško, poleti (arhiv Alojz Oberžan) V tekstilni tovarni so v trgalnici predelali stare vojaške bluze, izdelali iz njih modre drese, blago za bele hlačke pa jim je dala uprava Ljudske imovine. Eno leto so bili še v sklopu Partizana. Prvo prijateljsko tekmo so igrali na novem igrišču z NK Teharje že avgusta 1946 z rezultatom 2 : 2. Prvo prvenstveno tekmo so igrali 3. novembra 1946 z NK Rudar iz Hrastnika. Ko so igrali v Celju v dežju, jim je slaba povojna modra barva tudi bele hlačke obarvala na modro. Leta 1947 so se preimenovali v Športni klub Laško. Tedaj so imeli že 30 članov. Tekmovali so v Celjski podzvezi - Zasavje. Igrali so sicer po mnogih krajih: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Brežice, Krško, Senovo, Sevnica, Radeče, Celje, Šentjur, Ponikva, Poljčane, Vojnik, Šoštanj, Velenje, Polzela, Konjice, Zreče, Poljčane, Oplotnica, Žalec, Vransko, Šmartno ob Paki, Ljubno, Štore, Gotovlje, Rogaška Slatina, Rogatec, Zabok in morda še kje (Jelovšek, 1973). Vlakovne povezave so bile zelo redke, avtobusnega prevoza pa še ni bilo, seveda tudi ne osebnih avtomobilov, zato so imeli težave s potovanji v goste. Pri tem jim je velikokrat pomagala Volna ali pivovarna, ki jim je posodila tovornjak. Tako so se nogometaši vozili na odprtem tovornjaku, na katerega so namestili lesene klopi. V hladnih mesecih in še telesno pregreti po tekmi so večkrat trepetali od hladu. Da jim je bilo lažje, so si zapeli kakšno udarno:»oj laški beki, to so kanoni, to so kanoooni «(osebna komunikacija med Rafkom Cajhnom in Alojzem Oberžanom, elektronska pošta, 2005). Klub je večkrat menjal ime (NK Volna, NK Trafo, ŠK Laško, NK Laško, Partizan Laško, Pivovar Laško). Firm je bil trener do leta Nasledil ga je Franc Dovečar do leta Odličen vratar je bil Mirko Šoter (Šanca) (Jelovšek, 1974). Po letu 1959 tri leta ni bilo organiziranega nogometa v Laškem. Nova ekipa 24

26 se je formirala leta 1962 kot nogometni klub Pivar, ko je začela nogomet igrati nova generacija. Igrali pa so tudi še starejši igralci, med drugimi tudi Friderik Firm, ki je bil eden najboljših nogometašev v Laškem in širši regiji, pozneje je igral tudi za Kladivar Celje. Vabili so ga tudi iz Dinama Zagreb, vendar se za prestop ni odločil, ker je bil zaradi pomembne vloge v Volni vezan na Laško. V tej ekipi so bili še brata Horjak, Cajhen, Peter Hrastelj, Matek, Leben, Podergajs, Vidovič, Ivan Starčevič, ki je imel najmočnejši udarec. Starčevič je prej igral tudi za Dinamo. Igrali so še Ivica Puh, Peternel in Mikša. Od leta 1962 je bil trener Franci Penič. Takrat so igrali še Zdravko Martun, Lojze Oberžan, Ivan Senica, Silvo Remškar, Zdenko Dergan, Franc Kajtna, Stane Kihas, Vinko Račič in drugi (Z. Martun, osebna komunikacija, november 2015). Slika 4: Nova generacija laških nogometašev na turnirju v Petrovčah februarja 1962 (arhiv Alojz Oberžan). Stojijo z leve: Sinek Dergan, Silvo Remškar, Vinko Račič, Slavko Klenovšek. Čepijo z leve: Zdravko Martun, Zdenko Dergan, Alojz Oberžan. Zanimiva je zgodba o nakupu nove opreme za nogometaše. Leta 1962 je predsednik kluba dal Jožetu Sadarju, ki je takrat ravno prišel s fakultete in je bil pripravnik, nalogo, da gre skupaj z Zdravkom Martunom (takrat je imel Martun 14 let) v Ljubljano kupit drese, trenirke, kopačke in žoge (okoli 20). Naredila sta spisek, kaj vse je treba kupiti. V Ljubljano sta se peljala s spačkom, kjer sta v trgovini Slovenija šport kupila celotno opremo. Kupovala sta celo dopoldne. Kupila sta rumeno-zelene drese v barvah pivovarne. Vso to opremo sta komaj stlačila v spačka in se odpeljala proti Laškemu. Vse je financirala pivovarna. Za tiste čase so bili vrhunsko opremljeni. Kamorkoli so prišli, so občudovali njihove drese, rekli so:»poglej, prišli so gospodje iz Laškega!«Klubski prostori so bili v pivovarni, kjer je bila stara uprava. Tam so se preoblačili in nato šli peš čez železnico, kjer so morali biti previdni, da jih ni povozil vlak. Imeli so dva do tri treninge na teden, treniral jih je, kot rečeno, Franci Penič, pri kondicijskih treningih je sodeloval tudi Johan Pečnik. Igralci niso bili plačani. So pa bili vsak vikend po tekmi mestni junaki, na tekmo jih je prišlo spodbujat 300 do 400 gledalcev. Po tekmi so šli na vrt hotela Savinje, kjer so jih vsi častili s pijačo. Od začetka gledalcem ni bilo treba plačati za ogled tekme, pozneje pa je bil pokojni gospod Klenovšek zadolžen za pobiranje prostovoljnih prispevkov med gledalci, ki so stali okrog igrišča, saj tribun ni bilo (Z. Martun, osebna komunikacija, november 2015). Slavko Špiler (osebna komunikacija, november 2015) je takole opisal tedanje igrišče pri pivovarni:»igrišče ni bilo kvalitetno, bil je bolj travnik, v enem delu je bil nagnjen, v enem delu je bila še luknja od bombe, ki je tam padla med drugo svetovno vojno.«igrišče so markirali igralci sami zjutraj pred tekmo. 25

27 Markirali so kar z apnom ali pa žagovino. Sodnike je plačal klub. S financami v tistem času ni bilo problemov. Na tekme v goste so se večinoma vozili z vlakom, če pa kraj nasprotnega moštva ni ležal ob železnici, so dobili avtobus. Zdravko Martun (osebna komunikacija, november 2015) je njihovo igro opisal tako:»nismo igrali nobenega posebnega sistema. Trener je povedal, kdo bo na kateri poziciji. Moral si se le držati tiste strani, na kateri si igral. Imel si določeno cono gibanja. Bila je le osnovna organizacija. Takratni slog igre je bil videti takole: poskušalo se je igrati na krila in nato z visokimi podajami zaposliti napadalce, ki so poskušali zadeti gol. Laščani pa smo igrali drugače. V ekipi je bilo veliko tehnično dobro podkovanih igralcev. Oberžan je bil tehničar, Cenk (Vinko Račič) tudi, tudi igralci zadnje linije so raje koga preigrali, kot pa nabili dolgo žogo. Gojili smo na oko lepo igro, žoga je tekla predvsem po tleh. Dvojne podaje, povratne podaje «. Franci Penič je ostal na položaju trenerja do leta 1968, za njim je njegovo mesto prevzel Franc Kvarčič, eden od treh bratov Kvarčič, ki so bili poznani kot zelo dobri nogometaši. Živel je skupaj z Antonijo Vavričuk, ki je skrbela, da so bili dresi oprani in dišeči. Za Francem Kvarčičem je na trenersko mesto stopil Ivan Hribernik, nekdanji nogometaš Kladivarja iz Celja, ki je slovel po zelo napornih treningih. V tem času so igralci prvič dobili tudi nove zelene športne torbe (S. Špiler, osebna komunikacija, november 2015). Ko je bilo igrišče še na mestu, kjer danes stoji polnilnica Pivovarne Laško, se je tam vsako nedeljo na tekmi zbralo veliko gledalcev in po besedah tedanjega vratarja Slavka Špilerja so se vsi nasprotniki bali priti v Laško, saj so morali ob nesporazumih» bežati pred besnimi gledalci kar v dresih in kopačkah preko mostu na železniško postajo in hitro na vlak.«mesto Laško je živelo za nogomet. Igrale so se vrhunske tekme. V celjski regiji so takrat igrali močni klubi. V MNZ Celje sta bila takrat dva kakovostna razreda. Laščani so začeli tekmovati v drugem razredu, leta 1974 pa so se kvalificirali v prvi razred. Nato so jim vzeli igrišče (zemljišče je odkupila pivovarna), zato so eno leto igrali tekme na Skalni kleti v Celju, trenirali pa na travniku v Jagočah na Lavi. Leta 1976 je nogomet v Laškem ugasnil, ker niso uspeli najti novega zemljišča, kjer bi zgradili novo igrišče, fantom pa se ni dalo voziti v Celje ali Radeče, da bi tam igrali tekme. Problem je bil tudi denar, ker je bilo treba plačevati najem za igrišča. Laški nogometaši vse od leta 1945 do 1968 niso imeli arhiva. Sicer je bilo vse njihovo delovanje bolj priložnostno, po sili danih razmer. Registriran nogometni klub je nastal leta 1968 z organizacijo Športnega kluba Pivovar Laško. Predstavnik Jože Sadar je od tedaj vodil redne zapiske. V obdobju od 1968 do 1973 je imel klub po 15 do 18 igralcev poleg trenerja in tehničnega vodje. Udeleževali so se prvenstvenih tekem v celjski podzvezni ligi 2. skupine. V petih letih je Pivovar zasedel trikrat po tretje mesto, enkrat pa po drugo in četrto mesto. Odigrali so skupno 56 prvenstvenih tekem in pet prijateljskih deloma doma, deloma na tujih igriščih. Dvakrat so se pomerili tudi v tekmah za občinsko prvenstvo. Tekmovali so s klubi: Sevnica, Radeče, Ljubečna, Gotovlje, Polzela, Vransko, Konjice, Zreče, Oplotnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje, Ponikva in Poljčane. Predsednik kluba Laško je bil nekaj let tudi Maks Košar. Dvakrat je bil gost v Laškem klub Orosaria iz Italije, Laščani pa so prav tako dvakrat vrnili obisk (Jelovšek, 1974). 26

28 Slika 5: Nogometaši iz Laškega (črno-beli dresi) in Orosaria iz Italije (rdeče-modri dresi), na paradi prireditve Pivo in cvetje leta 1964 (arhiv Alojz Oberžan). Tudi po drugi svetovni vojni so v Laškem prirejali šaljive tekme suhih in debelih. Nekoč so jih pripeljali na igrišče in jih za šalo kar s prekucnikom stresli na tla (Jelovšek, 1974). Slika 6: Po tekmi Debeli proti Suhim (arhiv Alojz Oberžan). V tem obdobju lokalni časopisi niso tako dobro pokrivali športnega dogajanja, zato je pisnih virov o rezultatih zelo malo. V Savinjskem vestniku je bil objavljen tale zapis:»nogomet v Laškem. V četrtek je bila v Laškem nogometna tekma med SK Volnо in NK Laško. Te trenažne tekme se je udeležilo tudi lepo število gledalcev. Ob tej priliki so Laščani zasluženo zmagali z rezultatom 3 : 2. Na obeh straneh so nastopili mladi, doslej malo znani igralci. Med temi so se posebno odlikovali Gorjanc Jože, Starčevič Ivan, Iršič Ivan ter Gotar Tone (vsi NK Laško). Od enajstorice»volna«so bili najboljši Kranjc Slavko, Stiplovšek Ivan in Hrastelj Peter. Vrata Laščanov je uspešno branil Dragan Nanko, v obrambi pa je bil Mahač. Tudi napadalec Zupančič je uspel. Po tekmi je bil sestanek. Pod vodstvom predsednika društva Dergana, so govorili o bodočih nalogah. Ostro so kritizirali dotedanjega tajnika Urankarja, ki je zaradi brezbrižnosti zakrivil, da društvo ni moglo igrati v podzveznih prvenstvenih tekmah. Novi tajnik Petan je vse to že uredil, zato so sklenili, da bodo v bodoče vabili sosedne nogometne klube v goste. Tudi finančno društvo še kar dobro stoji, le MLO noče poravnati računa za din, ki jih dolguje že 5 mesecev. Vsekakor športno društvo v Laškem dobro začenja in bo ob takem nadaljevanju gotovo doseglo lepe uspehe (»Savinjski vestnik«, ). Iz leta 1952 je poročilo o prijateljski tekmi med Volno iz Laškega in celjskim Tekstilcem, ki jo je dobila Volna s 3 : 0 (»Savinjski vestnik«, ). 27

29 Slika 7: Laški napad (arhiv Alojz Oberžan) Z leve: Zupančič, Lojze Požlep, Rafko Cajhen. Slika 8: Uspešna nogometna enajsterica ŠK Laško na nogometnem igrišču v Žalcu pred odločilnim srečanjem z NK Partizanom za 2. mesto v ligi. Zmagali so Laščani s 7 : 4 (4 : 2) (arhiv Alojz Oberžan). Z leve: Franc Šoter»Šanca«, Lojze Požlep, Maks Podergajs, Lojze Kačur, Franci Horjak, Zupančič, Rafko Cajhen, Mikša st., Miha Prosen, Pipal, Jože Erjavec. Slika 9: Zelo dobro obiskana so bila vsakoletna prijateljska prestižna srečanja med dijaki - študenti in sindikalisti, tokrat Volno Laško, leta 1953 (arhiv Alojz Oberžan). 28

30 Stojijo z leve: Jože Erjavec, Ivica Starčević, Ludvik Krese, Rafko Cajhen, Pavel Drnovšek, Hudokmet, Bogdan Oprešnik, Jože Herlah, Lojze Požlep, Jure Kislinger, Fric Firm, Šipek, neznani, Karel Vidali, Drnovšek, Maks Podergajs, Franci Horjak, Miha Horjak, Lojze Kačur, Ivan Stiplovšek. Ležita z leve: Jože Štumberger, Fric Šoter»Šanca«. Slika 10: Uspešna 1. postava na igrišču v Laškem 1953 (arhiv Alojz Oberžan). Stojijo z leve: Maks Podrgajs (zvezni igralec, tudi odličen smučar, prvak Republike BiH), Rafko Cajhen (napadalec), Lojze Kačur»Amerikanec«(obramba), Branko Pipal (napad, zvezni igralec), Miha Horjak (obramba), Franci Horjak (zvezni igralec in rez. vratar), Štefan Esih (obramba), Fric Firm (napadalec). Čepijo z leve: Ivica Starčević (zvezni igralec), Franc Šoter»Šanca«(vratar), Mikša st. (obramba). Slika 11: Mladinsko moštvo Laškega leta 1955 (arhiv Alojz Oberžan). Stojijo z leve: Hinko Vimer, Ivan Ogrizek, Rafko Cajhen, Dušan Klepej, Ivica Starčević, Dovečar (funkcionar), Franci Stvarnik, Urankar (funkcionar). Na tleh z leve: Jože Erjavec, vratar Jože Štumberger, Janez Strniša, za njim Jovo Stiplovšek. 29

31 Slika 12: Laščani v belih dresih, fotografirani skupaj z neznanimi nasprotniki na domačem igrišču. Zadaj pa prve novogradnje po drugi svetovni vojni (arhiv Jožica Penič). Poročila s tekem v tem obdobju so bila zelo redka. Leta 1965 se je nogometni klub v Laškem imenoval NK Pivar. Avgusta tega leta je bila v Laškem prijateljska tekma med NK Pivar in NK Vojnik, ki so jo dobili gostje s 3 : 2. Laščani so ob polčasu vodili 2 : 1. Leta 1966 so Laščani igrali v zasavski ligi. V prvem kolu so šli v goste v Sevnico in tam izgubili z 2 : 1. Na tej tekmi je bil prisoten tudi novinar Dolenjskega lista. Del poročila je videti tako:» V zanimivi tekmi so zmagali gostje z rezultatom 2 : 1. Ker je pred tekmo deževalo, je razmočeno igrišče onemogočilo lepšo igro. Gola za Sevnico sta dosegla Pernovšek in Šmuc, medtem ko domačini niso izkoristili enajstmetrovke. Zmaga je potrdila dobro formo Sevničanov, ki že dolgo niso doživeli poraza«(»dolenjski list«, ). Slika 13: Tekma na domačem igrišču proti NK Štore. Laščani so na levi strani (arhiv Darko Jeranko). Avgusta leta 1966 so Laščani odigrali prijateljsko tekmo v Sevnici. Poročilo s tekme v Dolenjskem listu je videti tako:»nk Sevnica : NK Pivar Laško, 3 : 2 (1 : 1). Pred začetkom tekmovanja v celjski nogometni podzvezi so sevniški nogometaši odigrali prijateljsko nogometno tekmo z nogometaši NK Pivar iz Laškega. Gostje so prvi prišli v vodstvo, potem pa so domačini vzeli pobudo v svoje roke ter zasluženo zmagali. Kljub zmagi pa ne moremo 30

32 biti zadovoljni s tehničnim znanjem igralcev, saj bi gostje z večjo prisebnostjo lahko zmagali«(»dolenjski list«, ). Sledila je povratna prijateljska tekma v Laškem, ki se je končala neodločeno z rezultatom 4 : 4. Novinar Dolenjskega lista je o tekmi poročal:»domači so imeli ves čas pobudo v svojih rokah, vendar so imeli Sevničani mnogo sreče pred koncem tekme, ko so dosegli dva gola«(»dolenjski list«, ). Slika 14: Članska ekipa NK Pivovar konec šestdesetih let (arhiv Zdravko Martun). Stojijo od leve: vratar Jani Lapornik, Marjan Košir, Ivan Senica, Stane Kihas, Zdravko Martun, Božo Softić. Čepijo: Darko Jeranko, Dragan Kocijan, Ljubo Košir, Alojz Oberžan. Trener: Franci Penič Sezona 1972/73 V sedemdesetih je nogomet v celjski regiji zelo dobro spremljal celjski Novi tednik. Objavljeni so bili rezultati večine odigranih krogov v celjski nogometni podzvezi. 1. krog: Laško - Gotovlje 1 : 1, prekinjeno 2. krog: Laško - Polzela 2 : 2 3. krog: ni podatka 4. krog: Pivovar - Oplotnica 3 : 3 5. krog: Vransko - Pivovar 1 : 4. Konec jesenskega dela sezone. Laščani so bili sredi sezone na četrtem mestu. Tabela 2: Lestvica po 5. krogu (»Novi tednik«, ) EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI +/- TOČKE PONIKVA : 5 9 POLZELA : 5 7 OPLOTNICA : 9 6 PIVOVAR : 11 6 GOTOVLJE : 16 1 VRANSKO :

33 6. krog: ni podatka 7. krog: Gotovlje - Pivovar 0 : 1 8. krog: Pivovar Ponikva 1 : 1 9. krog: Oplotnica Pivovar 1 : krog: Pivovar - Vransko 4 : 0 Tabela 3: Lestvica ob koncu sezone (»Novi tednik«, ) EKIPA TEKEM ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI +/- TOČKE PONIKVA : PIVOVAR : POLZELA : OPLOTNICA : VRANSKO : 24 8 GOTOVLJE : 29 5 Pivovar je z odličnimi igrami, tremi remiji in dvema zmagama v spomladanskem delu sezone napredoval na končno drugo mesto na lestvici 2. skupine, kar je bila dobra napoved za prihajajočo sezono Sezona 1973/74 1. krog: poraz Pivovarja 2. krog: Senovo B - Pivovar (ni bilo sodnika). Po dveh kolih je bil Pivovar s tekmo manj na dnu lestvice. Tabela 4: Lestvica po drugem krogu (»Novi tednik«, ) EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI TOČKE +/- VRANSKO : 2 3 GOTOVLJE : 2 3 ŽALEC : 4 2 POLZELA : 4 2 STRAŽA : 10 2 OPLOTNICA : 13 2 SENOVO : 2 0 PIVOVAR : 4 0 Nogometaši Pivovarja so sezono slabo začeli. 32

34 3. krog: Pivovar - Straža B 2 : 1 4. krog: Oplotnica - Pivovar 2 : 2 5. krog: Pivovar - Gotovlje 5 : 3 6. krog: ni podatka 7. krog: Pivovar- Senovo B 4 : 1 EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI TOČKE +/- POLZELA : PIVOVAR : VRANSKO : 12 7 ŽALEC : 13 7 OPLOTNICA : 27 6 IZVEN KONKURENCE SENOVO B : 26 8 STRAŽA B : 39 6 Tabela 5: Lestvica po sedmih odigranih kolih. Pivovar je z enakim številom točk kot Polzela in slabšo razliko v golih zasedal visoko drugo mesto. (Vir: Novi tednik) 8. krog: Straža B - Pivovar 2 : 2 9. krog: Pivovar - Oplotnica 7 : 2 EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOL TOČKE +/- PIVOVAR : POLZELA : ŽALEC : VRANSKO : 21 9 OPLOTNICA : 37 6 GOTOVLJE : 31 5 IZVEN KONKURENCE STRAŽA B : 42 9 SENOVO B : 33 8 Tabela 6: Lestvica po devetem kolu (» Novi tednik«, ) Polzela je doma nepričakovano izgubila z Gotoveljčani 1 : 2, Pivovar pa je z visoko zmago prevzel vodstvo na lestvici. 33

35 10. Krog: Pivovar je v gosteh v Žalcu iztržil remi 1 : 1 in tako osvojil naslov prvaka druge skupine Celjske nogometne podzveze. V Novem tedniku so ob zaključku sezone zapisali:»v drugi skupini se je tekmovanje že končalo. Jesenski prvaki so postali nogometaši Pivovarja iz Laškega, ki bodo v novi sezoni nastopili v I. skupini CNP«(»Novi Tednik«, ). EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOL +/- TOČKE PIVOVAR : ŽALEC : POLZELA : VRANSKO : 26 9 GOTOVLJE : 22 8 OPLOTNICA : 40 6 IZVEN KONKURENCE SENOVO : STRAŽA : 53 9 Tabela 7: Lestvica ob koncu sezone (» Novi tednik«, ) V napeti končnici je Pivovar obdržal vodstvo na lestvici in tako osvojil naslov prvaka. Slika 15: Ekipa NK Pivovar iz začetka sedemdesetih (arhiv Zdravko Martun). Stojijo z leve: Stane Kihas, Zdravko Martun, Lojze Oberžan, Slavko Špiler, Vinko Račič, Marjan Košir, Branko Jeranko. Čepijo od leve: Milan Zeme, Darko Jeranko, Ljubo Košir, Dragan Kocijan, Slavko Gorišek. 34

36 Slika 16: Krilni igralec Zdravko Martun v značilni akciji (arhiv Zdravko Martun). Slika 17: Vratar Slavko Špiler pri uspešnem posredovanju (arhiv Zdravko Martun). Slika 18: Prihod moštev na igrišče. Pred tem so morali čez železniške tire (arhiv Zdravko Martun). 35

37 Sezona 1974/75 1. krog: ni podatka 2. krog: Pivovar - Šoštanj 2 : 3 3. krog Opekar - Pivovar 3 : 1. Lestvica I. skupine po tretjem krogu: Tabela 8: Lestvica po treh krogih (» Novi tednik«, ) EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI +/- TOČKE STRAŽA : 2 6 LJUBNO : 4 5 CELULOZAR : 5 5 OLIMP : 0 4 OPEKAR : 4 4 ŠOŠTANJ : 8 4 KOVINAR : 4 3 PAPIRNIČAR : 9 2 SENOVO : 11 2 BREŽICE : 8 1 PIVOVAR : 9 0 BOČ : 9 0 V višjem kakovostnem razredu je Pivovar po treh krogih brez točk. 4. Krogu: Laško - Boč 1 : 3 5. Krog: Straža - Laško 3 : 1 V Novem tedniku so 17. oktobra 1974 takole zapisali o prvi osvojeni točki Pivovarja v petem krogu tekmovanja:»nogometaši Pivovarja iz Laškega so po šestih odigranih srečanjih osvojili prvo točko. Vodeča ekipa na lestvici Straža je doživela prvi neodločen rezultat v Brežicah«(»Novi tednik«, ). 6. krog: Kovinar - Pivovar 0 : 0 7. krog: Pivovar - Brežice 2 : 6 8. krog: Senovo - Pivovar 6 : 1 9. krog: Pivovar - Ljubno 0 : krog: Olimp - Pivovar 2 : krog: ni podatka 36

38 Tabela 9: Lestvica ob koncu jesenskega dela sezone (» Novi tednik«, ) EKIPA TEKEM ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI +/- TOČKE LJUBNO : 7 17 OLIMP : 5 15 STRAŽA : PAPIRNIČAR : ŠOŠTANJ : BREŽICE : CELULOZAR : KOVINAR : 7 7 OPEKAR : 16 7 BOČ : 28 6 SENOVO : 27 6 PIVOVAR : 27 1 Po skoraj polovici sezone, ob koncu jesenskega dela, je Pivovar zasedal zadnje mesto na lestvici prve skupine Celjske nogometne podzveze. V prvem krogu spomladanskega dela sezone je prišla tudi težko pričakovana prva zmaga. Premagali so ekipo s sredine lestvice. Očitno so v zimskem premoru Laščani dobro trenirali. 12. Krog: Pivovar - Celulozar 3 : Krog: Šoštanj - Pivovar 2 : Krog: Boč - Pivovar 4 : Krog: Pivovar - Straža 0 : Krog: Pivovar - Kovinar 1 : krog: Brežice - Pivovar 4 : Krog: Pivovar - Senovo 2 : Krog: Ljubno - Pivovar 5 : Krog: Pivovar - Olimp 1 : 7 Tabela 10: Lestvica ob koncu sezone (» Novi tednik«, ) EKIPA TEKME ZMAGE REMIJI PORAZI GOLI +/- TOČKE STRAŽA : LJUBNO : OLIMP : PAPIRNIČAR : ŠOŠTANJ : OPEKAR : BREŽICE : KOVINAR : SENOVO : BOČ : CELULOZAR : PIVOVAR : 67 6 Nogometaši Pivovarja so ob koncu sezone zasedali zadnje mesto na lestvici z dvema zmagama, dvema remijema in 18 porazi. 37

39 Spomladanski del sezone so laški nogometaši tudi domače tekme odigrali na tujih igriščih, predvsem v Radečah, saj so zaradi širjenja pivovarne ostali brez svojega igrišča. Pivovarna je do takrat bila nastanjena le na zgornji strani železnice, na spodnji strani pa je bilo nogometno igrišče. Bilo je nepredstavljivo, a kljub temu se je zgodilo. Leta 1975 se je Pivovarna Laško začela širiti preko železnice na stran, kjer so nogometaši od konca druge svetovne vojne trenirali in igrali tekme. Pivovarna pa kot podpornica športa v Laškem in širši okolici seveda ni želela, da nogomet v Laškem izgine, zato so namenili sredstva za izgradnjo novega atletskega stadiona z nogometnim igriščem. Sredstva so bila, kmalu je nastal projekt, treba je bilo najti le še primeren prostor, kar pa je bila zaradi reliefne specifike Laškega misija nemogoče. Laško namreč leži v ozki dolini reke Savinje, ki skoraj vsako leto poplavlja. Kolikor terena ni pozidanega z bivalnimi, industrijskimi in poslovnimi stavbami, pa je vsakoletno poplavno ogroženo, zato je projekt gradnje novega stadiona padel v vodo. V Laškem nato skoraj dve desetletji ni bilo nogometne ekipe Od leta 1975 do danes Od leta 1975 do leta 1993 v Laškem ni bilo nogometnega kluba, ker ni bilo urejenega travnatega igrišča za veliki nogomet. Se je pa v obdobju, ko ni bilo velikega nogometa v Laškem, dvignilo zanimanje za mali nogomet. Redni zapisi obstajajo od leta 1976, ko se je v občini pričelo organizirati pravo ligaško tekmovanje. Tudi veliko let pred tem se je v laški občini že igral mali nogomet. Tekmovanja so potekala v obliki turnirjev, vendar o tem ni pisnih virov (Bezgovšek, 2006). Mali nogomet je postal zares priljubljen, o tem priča dejstvo, da sta bila od leta 1976 v Laškem vsako sezono dva kakovostna razreda, v katerih je igralo od 20 do 27 ekip, kar nanese preko 200 aktivnih nogometašev. Ligaško tekmovanje malega nogometa (po novem futsala) v Laškem od leta 1976 pa do danes poteka neprekinjeno. Dvorana Tri lilije v Laškem je že večkrat gostila pomembne tekme slovenske futsal reprezentance in tudi ligo prvakov v futsalu, ko je med drugim leta 2012 v Laško prišla celo slovita F. C. Barcelona. Igrišča za veliki nogomet v Laškem torej ni bilo. Vendar pa je želja po igranju velikega nogometa ostala. Tako je leta 1981 pri takratnem predsedniku mladine v Krajevni skupnosti Rečica pri Laškem, Slavku Špilerju, dozorela ideja o graditvi športnega parka v Hudi jami. Na njegovo pobudo je krajevna skupnost odkupila travnik in kmalu sta Vladko Starc in Slavko Špiler pričela z deli. Bilo je veliko udarniških akcij in leta 1993 je bil športni park z igriščem za veliki nogomet, igriščem za mali nogomet in igriščem za tenis dokončan. Kmalu se je začel na velikem igrišču igrati nogomet. Najprej neorganizirano, ko so se na igrišču srečevali mladi igralci malega nogometa iz ekip Zlatorog, Kolnpobi in Aranžerji. Med njimi je bilo tudi nekaj fantov, ki so igrali veliki nogomet za Kladivar v Celju. Ideja o oživitvi nogometnega kluba se je spet pojavila po prijateljski tekmi 3. julija 1993 med nogometnimi veterani Laškega in veterani iz Radeč na novozgrajenem igrišču v Hudi jami pri Laškem. Na pikniku je bil prisoten tudi takratni direktor Tima Jože Pušnik, velik ljubitelj nogometa, ki je v pogovoru s Slavkom Špilerjem podprl idejo, da se v Laškem zopet ustanovi nogometni klub. Po tej tekmi je vse steklo v smeri, da se ustanovi novi klub. Tim Laško je postal generalni pokrovitelj, Jože Pušnik 38

40 predsednik kluba, Jože Lapornik in Jože Krašovec podpredsednika, Slavko Špiler tehnični sekretar, Danica Belej blagajničarka, Zdravko Martun trener članske ekipe, fantje iz ekip Zlatorog, Kolnpobi in Aranžerji pa so sestavljali nogometno ekipo. Še isto leto so v ligo MNZ Celje prijavili ekipo članov. Tu jim je skozi prste pogledala Medobčinska nogometna zveza Celje, saj je bil pogoj za prijavo v ligaško tekmovanje tudi organiziran mladinski pogon, ki pa ga takrat še ni bilo (S. Špiler, osebna komunikacija, november 2015). Dobra dva meseca po prijateljski tekmi proti Papirničarju iz Radeč so že izdali vabilo na prvo prvenstveno tekmo: Vabilo 3. julija so se v Hudi jami po 19 letih zbrali nekdanji igralci veterani NK Pivovar Laško in odigrali prijateljsko nogometno tekmo z veterani NK Papirničar iz Radeč na novozgrajenem nogometnem igrišču. Nihče pa takrat ni pričakoval, da bo za ponovno oživitev igranja nogometne igre na travnati površini zavladal že v tem letu tolikšen interes in pripravljenost za ustanovitev nogometnega kluba. Vendar se je prav to na željo ljubiteljev nogometa in športnih zanesenjakov tudi zgodilo. Zato vas vabimo, da se udeležite prve prvenstvene nogometne tekme med ekipama NK Tim Laško in NK Ljubno ob Savinji (arhiv NK Laško). Po tekmi 4. septembra 1993 je bila krajša slovesnost in ustanovni občni zbor novega nogometnega kluba Tim Laško. Seznam ustanoviteljev nogometnega kluba Tim Laško 1. Jože Pušnik 2. Vekoslav Špiler 3. Zdravko Martun 4. Jože Krašovec 5. Jože Lapornik 6. Andrej Horjak 7. Matjaž Napret 8. Boris Horjak 9. Srečko Očko 10. Jože Sevšek 11. Franc Kajtna 12. Roman Mavri (arhiv NK Laško) 39

41 Seznam registriranih nogometašev v sezoni 1993/94 Bajramović Nermin Horjak Boris Lah Tadej Salkanović Nermin Bevc Stanko Jakopič Robert Lapornik Silvo Sanda Simon Brečko Marino Jakopič Roman Marot Andrej Sevšek Jože Breznikar Gregor Jovanović Stevo Napret Matjaž Špiler Vekoslav Dermota Zlatko Kaučič Mitja Novakovič Tratenšek Miran Mile Deželak Dušan Klenovšek Milan Perko Boštjan Verk Dejan Džafič Jusuf Klepej Ivan Petrič Bojan Vodišek Robert Gaberšek Roman Knez Aljoša Privšek Franci Zore Franc Geršak Silver Knez Bojan Romih Stanko Horjak Andrej Kolega Marjan Rotar Matej Slika 19: Ekipa NK TIM Laško v sezoni 1993/94 (Kusić, 2009). Stojijo z leve: Zdravko Martun, Ivan Klepej, Jože Sevšek, Zlatko Dermota, Robi Vodišek, Simon Sanda, Mičo Stević, Bojan Knez, Franci Privšek, Slavko Đurić. Čepijo z leve: Roman Očko, Roman Jakopič, Silvester Lapornik, Dušan Deželak, Marjan Kolega, Andrej Marot, Stanko Romih, Darko Ivelič, Matjaž Napret. Igrišče v Hudi jami je takrat dosegalo minimalne standarde o velikosti, a kljub temu se na njem ni nehalo delati. Od takrat je bilo igrišče deležno več prenov. Dvakrat je bilo treba igrišče prekopati zaradi vzpostavljanja drenaže in nato še nekajkrat zaradi širitve in gradnje mrež okoli igrišča. Zadnja posodobitev na igrišču je bila narejena spomladi leta 2015, ko se je postavila visoka mreža za golom. Klubski prostori so od leta 1993 v bližnjem sindikalnem domu. Do leta 2013 ti niso vključevali WC-ja (na potrebo je bilo treba iti kar v gozd), nogometaši pa so, da so prišli do tušev, morali ven iz stavbe, v spodnjicah in natikačih po stopnicah v kletne prostore, kjer so bili za silo urejeni tuši. Še posebej je bila to neprijetna izkušnja v bolj mrzlih mesecih. Garderoba za goste je bila v kletnih prostorih, kjer je 40

42 prevladoval vonj po zatohlem. Leta 2012 pa se je vendarle začela obnova klubskih prostorov, ki je bila zaključena spomladi leta Danes klubski prostori premorejo dve garderobi za domače in gostujoče moštvo, ki vključujeta tuše in WC, garderobo za sodnike in klubsko pisarno. Prve drese, modre, so kupili v adidasovi trgovini v Dobovi. Igralcem so kupili tudi kopačke in ščitnike za goleni ter tako igralcem prihranili nekaj stroškov. Tudi otroci, ki so pričeli trenirati v klubu, so dobili vso opremo, niti vadnine klub ni pobiral. V prvih dveh sezonah so za ekipo Tim Laško igrali večinoma domači igralci iz Laškega in okolice. V naslednjih sezonah pa so se Laščani okrepili z zelo dobrimi nogometaši iz sosednjih klubov (Radeče, Trbovlje, Celje, Šentjur). Klub je bil finančno bolje podprt od okoliških klubov, zato so tuji igralci radi prišli v Laško igrat nogomet. S sredstvi in okrepitvami so bili Laščani vsako leto bližje naslovu prvaka v MNZ Celje, kar jim je naposled uspelo v sezoni 1997/98. Klub je nato dve sezoni s člansko ekipo igral v tretji slovenski ligi, kar je še danes največji uspeh kluba. V prvi sezoni so si zastavili cilj obstati v ligi in na koncu osvojili šesto mesto. Pred naslednjo sezono so se okrepili z nekaj prvoligaškimi igralci, za cilj pa so si ambiciozno postavili naslov prvaka v tretji ligi. Okrepitvam in ciljem navkljub so po jesenskem delu sezone na lestvici zasedali skromno šesto mesto. Med zimskim premorom je Tim zmanjšal sredstva, namenjena klubu, in posledično je klub zapustilo nekaj zelo kakovostnih igralcev. Tako je ekipa NK Tim Laško v tej sezoni celo izpadla iz tretje slovenske lige, kamor se klubu od takrat ni več uspelo uvrstiti (S. Špiler, osebna komunikacija, november 2015). Od sezone 2000/01 do sezone 2012/13 je članska ekipa igrala v ligi MNZ Celje in še dvakrat bila blizu naslovu prvaka MNZ. Tako so v sezoni 2001/02 zaostali le za ekipo Krškega, v sezoni 2004/05 pa so v zaključku sezone popustili in prvo mesto MNZ lige prepustili ekipi Malega Šampiona iz Celja. Sezona 2012/13 je bila zadnja, v kateri so Laščani nastopali s člansko ekipo in na 18 tekmah zbrali 4 točke ter tako zanesljivo zasedli zadnje mesto na razpredelnici. Po razočaranju v tej sezoni naslednjo sezono klub ni več prijavil članske ekipe v ligo in tako je ostalo do danes. Za NK Laško je igralo kar nekaj znanih imen v slovenskem nogometu, med drugim tudi Mojmir Brečko, oče reprezentanta Miša Brečka, ki je v Laško prišel po tem, ko je prenehal z resnejšim igranjem nogometa v svojih poznih tridesetih. Kmalu po ustanovitvi kluba leta 1993 se je vzpostavil tudi mladinski pogon. Prva generacija fantov, ki so začeli trenirati v NK Tim Laško, je bila rojena leta 1979 in prav ta generacija skupaj z letniki 1980 in 1981 je dosegla največji uspeh mladinskih selekcij laškega kluba. V sezoni 1999/2000 so postali mladinski prvaki lige MNZ Celje in se uvrstili v 2. Slovensko mladinsko ligo. V prihajajočih letih je nogomet postajal vse bolj priljubljen med mladimi in tako je imel klub v ligi prijavljenih vse več selekcij. Danes v klubu najbolj poudarjajo vzgojo mladih. V trenažni proces je vključenih več kot 90 otrok, starih od 6 do 19 let. 41

43 Slika 20: Ekipa mlajših dečkov leta 1994 (arhiv NK Laško). Slika 21: Mladinska ekipa, ki je osvojila naslov prvaka v ligi MNZ Celje in se uvrstila v 2. slovensko mladinsko ligo (arhiv NK Laško). Stojijo z leve: Matej Špiler, Borut Titovšek, Zoran Blatnjak, Milan Bagara, Vlado Arsič, Jure Jančič, David Bezgovšek, Slavko Špiler tehnični vodja, Blaž Dvornik trener. Čepijo z leve: Rok Zupanc, Nedim Hankušić, Žiga Zorec, David Goluh, Vladi Đurič, Ivan Rajevič, Edis Hadžić, Milan Perko. Sezoni 1993/94 in 1994/95 sta bili medijsko slabo pokriti. Arhiv, ki ga je hranila MNZ Celje, pa je kot rečeno odnesla poplava. Zato začenjam s poročili v sezoni 1995/96, ko je Tim Laško že pridobil nekaj izkušenj in postal kandidat za najvišja mesta in s tem za napredovanje v višji rang tekmovanja. 42

44 Sezona 1995/96 1. krog: Krško - Tim Laško 1 : 0 2. krog: Tim Laško - Odred 4 : 0 3. krog: Usnjar - Tim Laško 5 : 0 4. krog: KIV Vransko - Tim Laško 0 : 0 5. krog: Šmarje - Tim Laško 2 : 7 6. krog: Kovinar - Tim Laško 0 : 1 7. krog: Tim Laško - Brežice 0 : 0 Pokal, 1. krog: Odred Kozje - Tim Laško 0 : 1 Pokal, druge tekme 1. kroga: Tim Laško - Odred 5 : 0 Vrstni red po jesenskem delu: Krško 17, Usnjar 16, Brežice 13, Tim Laško 12, Kiv Vransko 10, Odred 9, Kovinar 4, Šmarje krog: Tim Laško - Krško 3 : 2 9. krog: Odred - Tim Laško 2 : krog: Tim Laško - Usnjar 0 : krog: Šmarje - Kovinar 0 : 1, Vransko - Tim Laško 2 : 2, Usnjar - Brežice 4 : 0, Odred - Krško 1 : krog: Krško - Usnjar 0 : 1, Tim Laško - Šmarje 5 : 0, Brežice - Vransko 1 : 2, Kovinar - Odred 3 : krog: Tim Laško - Kovinar 0 : 0, Šmarje - Brežice 1 : 1, Vransko - Krško 2 : 1, Usnjar - Odred 3 : krog: Brežice - Tim Laško 0 : 0 Lestvica ob koncu sezone: Usnjar 37, Krško 27, Tim Laško 23, Vransko 21, Brežice 19, Kovinar 15, Odred 10, Šmarje 4. Laščani so se s tretjim mestom na lestvici uvrstili v končnico, ki pa se je niso želeli udeležiti. V Novem tedniku je sledil članek:»dva dni pred začetkom končnice prvenstva MNZ Celje je sodelovanje odpovedal Tim Laško. 'Končnica je s prenosom vseh točk nezanimiva, Usnjar je že prvak in zaradi racionalizacije stroškov smo se odločili za izstop. Za vsako tekmo moramo v Hrastniku za igrišče plačati 300 mark, samo v končnici bi zapravili 8200 mark in denar bomo raje vložili v obnovo našega igrišča na Rečici, ki bo do jeseni nared,' je odločitev pojasnil trener prvega moštva Zdravko Martun in se preostalim ekipam opravičil za izstop«(»tim odpovedal končnico«, Novi tednik, ) Sezona 1996/97»Nogometno prvenstvo se pojutrišnjem začenja tudi v najnižji ligi MNZ Celje, v kateri bo nastopalo devet klubov. Prva favorita za naslov sta lanski prvak Usnjar in Tim Laško, nevarna 43

45 pa bosta tudi Krško in novinec Mons Claudius. Usnjar je obdržal lansko zasedbo in na dvojno registracijo dobil še nekaj Rudarjevih kandidatov za prvo moštvo: Zlodeja, Vedenika, Sulejmanoviča in druge iz mlajše garde. Tim Laško bo štartal z zaostankom treh točk (kazen za izstop iz končnice) in na obnovljenem igrišču v Rečici pri Laškem, kjer je včeraj gostoval Maribor. Laščani so močnejši za najboljšega strelca II. mladinske lige - vzhod Godca (Kovinar) ter izkušene Brečka (Zagorje), Lazarja in Glinška (oba Radeče)«(»Usnjar, Tim ali Mons«, Novi tednik, ). 1. krog: Usnjar - Tim Laško 2 : 2. Tim Laško je zaradi izstopa iz končnice lanskega prvenstva kaznovan z odvzemom treh točk. 2. krog: Tim Laško - Šmarje preloženo Pokal - prve tekme 1. kroga: Odred - Tim Laško 0 : 3 bb. 3. krog: Krško - Tim Laško 0 : 0 4. krog: Tim Laško prost. Rezultati 2. kroga pokala MNZ Celje: Tim Laško - Unior 2 : 3 (0 : 0) po 11-metrovkah. 5. krog: Tim Laško - Brežice neodigrano 6. krog: M. Claudius - Tim Laško 0 : 1 7. krog : Tim Laško - Vransko 2 : 0 8. krog: Odred - Tim Laško 0 : 6 Vrstni red pred zadnjim jesenskim krogom: Vransko 16, Usnjar, Tim Laško 14, Brežice 11, Krško 10, Kovinar 8, Šmarje 6, M. Claudius 4, Odred krog: Tim Laško - Kovinar 7 : 0 Vrstni red: Vransko 19, Tim Laško 17, Krško 13, Usnjar (-), Brežice 11, Kovinar 8, Šmarje 6, Mons Claudius 4, Odred 3. Laški nogometaši so sezono začeli odlično. Novi tednik piše:»jesenski prvak MNZ Celje je Vransko, najbolj uspešno moštvo polsezone pa je Tim Laško, ki je prvenstvo zaradi izstopa iz lanske končnice začelo z odbitkom treh točk in ni doživelo nobenega poraza. Laščani so pred tekmami zadnjega kroga na drugostopenjski komisiji dobili tekmo z Brežicami, ki ni bila odigrana zaradi pomislekov gostov, da igrišče v Radečah ni registrirano. Na sklep o novi tekmi sta se obe ekipi pritožili, komisija pa je prvotno odločitev spremenila v najbolj logičen sklep o zmagi Tima s 3 : 0. Brežičani so ostali brez možnosti pritožbe na sklep, ki je bil sprejet tudi na osnovi tolmačenja NZS, in pod vtisom dogodkov na sobotni tekmi zadnjega kroga z Odredom sodelovali v vsesplošnem pretepu, ki se je vnel v 47. minuti pri njihovem vodstvu z 1 : 0«(»Naslov na Vransko«, Novi tednik, ). 10. krog: Tim Laško - Usnjar 1 : 3 prekinjeno Novi del sezone pa se je za Laščane žalostno začel. O nesrečnem dogodku je pisal Novi rednik:»spomladanski del nogometnega prvenstva ONZ Celje se je začel tragično. V Radečah se je na polčasu derbija Tim Laško - Radeče nezavesten zgrudil 37-letni Mojmir Brečko in zaradi zastoja srca umrl na nogometnem igrišču. Brečko je bil eden bolj znanih in uspešnih slovenskih nogometašev. Kariero je začel pri trboveljskem Rudarju, s katerim je leta

46 postal slovenski prvak in nato igral v tedanji 2. jugoslovanski in pozneje tudi medrepubliški ligi. V naši prvi ligi je igral za Zagorje in lansko jesen okrepil moštvo Laškega, kjer je v soboto tragično sklenil življenjsko in nogometno pot«(»tragedija na nogometnem igrišču«, Novi tednik, ). 11. krog: Šmarje - Tim Laško 0 : krog: Tim Laško - Krško 0 : 0. Zaostala tekma: Tim Laško - Usnjar 0 : krog: Tim Laško prost 14. krog: Brežice - Tim Laško 0 : krog: Tim Laško - Mons Claudius 0 : 3 b. b. (1 : 1) Tri kroge pred koncem ligaškega dela prvenstva ONZ Celje so zanesljivi udeleženci končnice že Usnjar, Vransko in Tim Laško, za zadnje prosto mesto pa se z enakim številom točk potegujejo Krško, Brežice in s tekmo več Mons Claudius. Najboljša četverica bo v končnico prenesla vse medsebojne rezultate in nato po dvokrožnem sistemu odigrala novo mini ligo za prvaka, ki se bo udeležil kvalifikacij za popolnitev tretje lige - vzhod. Boj za 4. mesto se je še bolj zapletel po tekmi Tim Laško - Mons Claudius (1 : 1), saj je za domače nastopil s štirimi rumenimi kartoni kaznovani Boštjan Plošnik in Rogatčani so tekmo po uradni dolžnosti dobili s 3 : 0 (»Tim ob točko«, Novi tednik, ). 16. krog: Vransko - Tim Laško 2 : krog: Tim Laško - Odred 4 : 0 Končni vrstni red: Usnjar 39, Vransko 34, Tim Laško 27, Krško 25, Brežice, Mons Claudius 20, Kovinar 14, Odred 10, Šmarje Sezona 1997/98 9. krog: Steklar - Tim Laško 0 : krog: TIM Laško - Šmarje pri Jelšah 5 : krog: Kovinar - Tim Laško 1 : krog: TIM Laško - Krško 3 : krog: TIM Laško - Brežice 1 : 0 Vrstni red po rednem delu: Tim Laško 36, Mons Claudius 34, Steklar 20, Odred 19, Krško 18, Brežice 17, Kovinar 14, Šmarje pri Jelšah 3. Vrstni red pred play offom: Tim Laško 15, Mons Claudius 10, Odred 7, Steklar 2. Play off - 1. krog: Tim Laško - Odred 4 : 1, Mons Claudius - Steklar 2 : 0. Vrstni red: Tim Laško 18, Mons Claudius 13, Odred 7, Steklar 2. 45

47 Sezona 1998/99 3. SNL Sever 1. krog: Paloma Šega - Tim Laško 3 : 0 2. krog: Tim Laško - Kovinar 2 : 0 Začetek nove sezone so takole opisali v Novem tedniku:»v III. SNL je za najvišjo zmago poskrbela Dravinja, ki je pometla s Kungoto in ji nasula kar 9 golov! S tem je potrdila kandidaturo za najvišja mesta v letošnjem prvenstvu in morda si lahko obetamo v prihodnji sezoni 3 drugoligaše s Celjskega. Prvo zmago v tretjeligaški konkurenci pa je zabeležil Tim Laško. V klubu so dolgo odlašali z otvoritvijo igrišča, kajti vselej jim je ponagajalo vreme. V soboto so ga, kljub nalivu, slovesno odprli, največ pa je k slavju pripomogla zmaga Laščanov proti Kovinarju z 2 : 0 (v predtekmi Novinarji : Veterani Laškega 1 : 1) in prve tri točke so pristale tudi v žepu trenerja Zdravka Martuna, ki ostaja na tleh:»letošnja sezona nam ne bo prinesla vrhunskih rezultatov. Borili se bomo za sredino lestvice in spoznavali konkurenco. O višjih ciljih bomo razmišljali v prihodnjih sezonah«(»šentjur drugič, Dravinja devetkrat«, Lukač, Novi tednik, ). 3. krog: Kungota - Tim Laško 2 : 2 4. krog: Tim Laško - Gerečja vas 1 : 2 5. krog: Dravinja - Tim Laško 1 : 0 6. krog: Mons Claudius - Tim Laško 2 : 3 7. krog: Tim Laško - MM Brunšvik 1 : 0 8. krog: Montavar Rogoza - Tim Laško 2 : 1 9. krog: Tim Laško - Pobrežje 2 : 1 Spet poroča Novi tednik:»v III. SNL-sever prihaja do preobratov iz tedna v teden, sledijo si silni vzponi in padci na trda tla. Najprej je presenečala Gerečja vas, klavrni Mons Claudius je dokazal, da se tudi z njim ne gre šaliti, Dravinja je po pričakovanjih štartala odlično, v zadnjih tekmah pa popušča. Če bo šlo tako naprej, z drugo ligo ne bo nič. Unior in Usnjar sta se očitno sprijaznila z vlogo statistov, ki le na trenutke opozorijo nase, Tim Laško pa izpolnjuje cilje in napovedi. Laščani so bili pred sezono realni in želje se jim bodo zagotovo uresničile. Tudi mirna plovba v tretjeligaških vodah šteje!«(»eni se prebujajo, drugi popuščajo«, Lukač, Novi tednik, ). 10. krog: Hajdina - Tim Laško 2 : krog: Tim Laško - Unior 0 : krog: Usnjar - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Starše 4 : 0 Sledi članek iz Novega tednika:»izmed petih predstavnikov s Celjskega v III. SNL - sever sta dva lahko resnično zadovoljna, preostali pa odhajajo na odmor z mešanimi občutki. V Slovenskih Konjicah so upali celo na podvig in napredovanje v višji kakovostni razred, toda v drugi polovici jesenskega dela prvenstva je Dravinja preveč popustila in sanje o II. ligi niso 46

48 več tako realne, kot se je zdelo po sijajnem začetku. Štirje porazi v trinajstih tekmah so pač preveč. Usnjar je začel prav nasprotno. Nekoliko slabši začetek, a silovit finiš jih je popeljal celo na 3. mesto, šoštanjski nogomet pa očitno lahko računa na nov vzpon. Zadovoljni so lahko tudi v Laškem, kjer je tamkajšnji Tim pod taktirko bivšega sodnika Zdravka Martuna uspešno vstopil v tretjeligaško konkurenco. Prezimili bodo v zgornji polovici razpredelnice, kar je več, kot so pričakovali«(lukač,»tretjeligaši (ne)mirno na počitek«, Novi tednik, ). Vrstni red: Montavar Rogoza 32, Paloma Šega 24, Usnjar 22, Starše, Dravinja 21, Tim Laško 19, Unior, Hajdina 18, Pobrežje 17, Brunšvik 16, Mons Claudius 11, Gerečja vas 10, Kovinar, Kungota krog: Tim Laško - Paloma Šega 1 : krog: Kovinar (MB) - Tim Laško 2 : krog: Tim Laško - Kungota 2 : krog: Gerečja vas - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Dravinja 2 : krog: Tim Laško - Mons Claudius 2 : krog: MM Brunšvik - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Montavar Rogoza 1 : krog: Pobrežje - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Hajdina 4 : krog: Unior - Tim Laško 3 : krog: Tim Laško - Usnjar 1 : 2 (0 : 2) Hrnjič 90/avtogol za Tim Laško, Milanovič 33, Kovačič krog: Starše - Tim Laško 1 : 2 Končni vrstni red: Montavar Rogoza 61, Paloma Šega 49, Usnjar 46, Unior 41, Starše 40, Tim Laško 38, Kovinar (MB) 36, Hajdina 34, Pobrežje 33, Dravinja 30, Gerečja vas 29, Mons Claudius 26, MM Brunšvik 23, Kungota 13. Ob zaključku sezone je Novi tednik komentiral:»tretjeligaško prvenstvo v severni skupini je bilo v zadnjem krogu prijateljsko. Mons Claudius je v zadnjih štirih minutah potrdil tretjeligaški status, potem ko ga je zadnjeuvrščena Kungota pošteno namučila. Najvišjo zmago kroga je dosegel Usnjar, ki je izmed vseh predstavnikov s Celjskega končal najvišje na tretjem mestu. Zreški Unior je s trenerjem-igralcem Žilnikom silovito finiširal, Tim Laško je po napovedih postal stabilen tretjeligaš in izpolnil ali celo presegel pričakovanja. Dravinja je preveč nihala, čeprav je pred prvenstvom gojila celo drugoligaške ambicije. Za kaj podobnega bo potrebno počakati še kakšno leto. Za novo sezono napovedujejo»boom«v Laškem, čeprav se pojavljajo govorice o umiku Tima. V Šoštanju so zadovoljni s sezono, v novo bodo verjetno štartali krepko spremenjeni, česar pa so se zaradi bližine»velikih«že navadili. V višji rang tekmovanja se je suvereno uvrstil Montavar Rogoza, ki je na 26 tekmah le trikrat klonil in štirikrat remiziral, ligo pa zapuščata Brunšvik in»razsuta«kungota«(lukač,»zlata sredina«, Novi tednik, ). 47

49 Slika 22: Ekipa NK TIM Laško, ki je igrala v tretji slovenski ligi. (vir: Arhiv NK Laško) Sezona 1999/ SNL - Sever 1. krog: Tim Laško - Paloma 3 : 3 2. krog: Mons Claudius - Tim Laško 1 : 3 3. krog: Tim Laško - Pobrežje 4 : 1 4. krog: Krško - Tim Laško 3 : 1 5. krog: Tim Laško - Zreče 1 : 4 6. krog: Bistrica - Tim Laško 2 : 6 7. krog: Tim Laško - Hajdina 7 : 1 8. krog: Tim Laško - Starše 2 : 2 9. krog: Kovinar Mascom - TimLaško 0 : krog: Tim Laško - Gerečja vas 5 : krog: Usnjar - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Dravinja 1 : 2 Končni vrstni red po jesenskem delu: Paloma 29, Dravinja 28, Zreče 27, Gerečja vas 24, Fužinar 23, Tim Laško 21, Hajdina 18, Starše, Usnjar in Kovinar Mascom 15, Krško 13, Bistrica 12, Mons Claudius 10, Pobrežje 2. Sledi komentar Novega tednika ob zaključku jesenskega dela sezone:»v III. SNL sever so ligaši minulo soboto odigrali zadnje jesenske tekme. Prvi del prvenstva se je končal v nasprotju z napovedmi. Predstavniki s Celjskega so igrali zelo spremenljivo. Najbolj konstantno formo sta prikazala drugouvrščena Dravinja in Zreče, ki pa so ostale brez trenerja Janija Žilnika. Verjetno bomo že na prvih pomladanskih tekmah dobili odgovor, česa so Zrečani sposobni brez omenjenega stratega. Dolgoletna želja Konjičanov, da bi imeli košarkarskega prvoligaša in nogometnega drugoligaša, se verjetno letos še ne bo uresničila, čeprav bi nogometaši Dravinje svoj del posla lahko opravili. A potrebne bodo»fiksne«točke. Razočaranje je Tim Laško, ki z zvezdniško zasedbo nikakor ne uspe niti blizu vrha. Trenutno 48

50 je na 6. mestu. Preveč je bilo spodrsljajev, preveč kazni, nepremišljenih potez. Napredovanje v višji rang bo ostala želja za prihodnjo sezono. Šoštanjski Usnjar, ki je izmed vseh tretjeligašev s Celjskega pred sezono izgubil največ, se je uigral, ko je bil jesenski del že pri koncu in več kot mesta v spodnji polovici lestvice si ni bilo moč obetati. Pomlad bi lahko bila nekoliko uspešnejša, podobno pa razmišljajo pri Mons Claudiusu, ki je zagotovo sposoben zbrati več kot 10 točk. Svoje so opravili tudi ligaši v MNZ Celje. Ekipa Vranskega je kljub minusu 6 točk na vrhu lestvice in s trenerjem - igralcem Tomom Druškovičem najresnejši kandidat za napredovanje. Odred se sicer ne bo predal, tudi Kovinar bi rad marsikaj dokazal, toda ob»normalnem«razpletu bomo konec sezone spet čakali, ali bodo na Vranskem sposobni zagotoviti pogoje (denar) za nastopanje v III. SNL«(»Pohorci pod vrhom«, Novi tednik, ). 13. krog: Fužinar - Tim Laško 4 : krog: Paloma - Tim Laško 4 : 0 Sledi napoved nadaljevanja prvenstva iz Novega tednika:»konec tedna se bodo prvo- in drugoligašem pridružili tudi tretjeligaški nogometaši, ki bodo začeli s spomladanskim delom prvenstva. Glede na trenutni položaj na lestvici se utegne primeriti, da bodo v drugi ligi v prihodnji sezoni nastopali trije predstavniki s Celjskega. Šentjur je namreč v drugoligaški konkurenci štartal nadvse spodbudno, saj je na gostovanju ugnal Rogozo. Esotech Šmartno, ki je nadigral Železničarja, pa tako ni vprašljiv. V 3. SNL sever je položaj na vrhu negotov: Paloma 29 točk, Dravinja 28, Zreče Tako Konjičani kot Zrečani sicer niso pretirani optimisti, ko gre za preboj v višji kakovostni razred, toda želje so povezane s»premikom«. Medtem ko se pri Dravinji zanašajo na pomoč CMC Publikuma, so v Zreče pripeljali nekdanja»prvoligaša«pirca iz Tima in Krašovca Dravograda. Jeseni so v povprečju dosegali dobra dva gola na tekmo, spomladi jih očitno želijo še več. Tim Laško je po nepričakovanih spodrsljajih prekinil ambiciozno razmišljanje in se je zadovoljil s povprečjem. Mons Claudius pripravlja izhodišče za prihodnjo sezono in naj bi štartal na vrh. Usnjar pa bo do konca prvenstva očitno»vegetiral«in se zadovoljeval s prebliski«(»zreče in Dravinja za vrh«, Lukač, Novi tednik, ). 15. krog: Tim Laško - Mons Claudius 2 : krog: Pobrežje - Tim Laško 1 : krog: Tim Laško - Krško 3 : krog: Zreče - Tim Laško 6 : krog: Tim Laško - Bistrica 1 : krog: Hajdina - Tim Laško 1 : krog: Starše - Tim Laško 2 : krog: Tim Laško - Kovinar Mascom 1 : krog: Gerečja vas - Tim Laško 6 : krog: Tim Laško - Usnjar 0 : krog: Dravinja - Tim Laško 6 : krog: Tim Laško - Fužinar 1 : 1 Vrstni red: Dravinja 56, Paloma 55, Zreče 42, Hajdina 40, Usnjar 39, Fužinar 36, Krško, Gerečja vas 35, Mons Claudius 34, Tim Laško 33, Starše 31, Bistrica 19, Pobrežje

51 »Tretjeligaška drama se je tokrat razpletla v zadnjih trenutkih sklepnega dejanja. Potem ko je kazalo, da bo prvak v III. SNL postala Paloma, ji je spodrsnilo pri odpisani Bistrici, ki ji je odščipnila točko. Napako so Konjičani spretno izkoristili in z visoko zmago pri Staršah»skočili«v višji razred. Kljub številnim nihanjem je slavje Konjičanov povsem zasluženo. Presegli so okvirje nasprotnikov, ki so se bolj kot končnega uspeha veselili zmag v sosedskih derbijih. Na novo sezono se bodo morali dobro pripraviti, cilj pa bo najbrž obstanek. Sosedje iz Zreč so na trenutke igrali precej bolje kot Dravinja, toda motiv so našli le ob posebnih priložnostih. Za zadnji krog ga je zmanjkalo, kar je izkoristil Mons Claudius in si zagotovil članstvo med tretjeligaši. O Timu iz Laškega najbrž nihče ni razmišljal kot o novem članu MNZ, vendar so številne zamenjave v igralski ekipi pustile posledice. Šoštanjski Usnjar postaja standardni tretjeligaš, podobne ambicije pa gojijo tudi na Vranskem. Tamkajšnje moštvo se je suvereno sprehodilo skozi MNZ Celje in pod vodstvom Tomija Druškoviča, nekoč izvrstnega golgeterja, bolj kot o podvigih v tej sezoni razmišlja o novih podvigih (»Dravinja v družbi Esotecha in Šentjurja«, Lukač, Novi tednik, ) Padec v ligo MNZ Celje Sezona 2000/2001 Tabela 11: Lestvica ob koncu sezone 2000/2001 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Šmarje pri : Jelšah ŠD Kovinar : Štore KNK Odred : Kozje Krško : Laško : Laščani so v sezoni po izpadu iz tretje slovenske lige padli povsem na dno lige medobčinske nogometne zveze Celje, kar je bila posledica odhoda večine najboljših igralcev. 1. krog: Tim Laško - Šmarje 2 : 2 2. krog: Krško - Laško 3 : 1 3. krog: Laško - ŠD Kovinar Štore 0 : 1 4. krog: KNK Odred Kozje - Laško 3 : 1 5. krog: Šmarje pri Jelšah - Laško 1 : 0 6. krog: Laško - Krško 2 : 4 7. krog: ŠD Kovinar Štore - Laško 3 : 0 8. krog: Laško - KNK Odred Kozje 4 : 1 9. krog: Šmarje pri Jelšah - Laško 6 : krog: Laško - Krško 5 : krog: ŠD Kovinar Štore - Laško 2 : 1 50

52 12. krog: Laško - KNK Odred Kozje 2 : krog: Laško - Šmarje pri Jelšah 2 : krog: Krško - Laško 3 : krog: Laško - ŠD Kovinar Štore 0 : krog: KNK Odred Kozje - Laško 6 : 0 Sezona 2001/2002 Tabela 12: Lestvica ob koncu sezone 2001/2002 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Krško : Laško : DNŠ MU : Šentjur KNK Odred : Kozje Vojnik : KN Oplotnica : Že v naslednji sezoni pa so se Laščani okrepili in se borili celo za ponovno uvrstitev v tretjo SNL. 1. krog: KNK Odred Kozje - Laško 3 : 0 2. krog: Laško - Vojnik 3 : 0 3. krog: DNŠ Mladi upi Šentjur - Laško 1 : 2 4. krog: Laško - KN Oplotnica 6 : 1 5. krog: Krško - Laško 2 : 0 6. krog: Laško - Krško 1 : 6 7. krog: Laško - KNK Odred Kozje 2 : 2 8. krog: Vojnik - Laško 2 : 0 9. krog: Laško - DNŠ Mladi upi Šentjur 0 : krog: KN Oplotnica - Laško 5 : krog: Laško - KNK Odred Kozje 1 : krog: Vojnik - Laško 1 : krog: Laško - DNŠ Mladi upi Šentjur 3 : krog: KN Oplotnica - Laško 0 : krog: Laško - Krško 3 : krog: Krško - Laško 1 : krog: KNK Odred Kozje - Laško 2 : krog: Laško - Vojnik 3 : krog: DNŠ Mladi upi Šentjur - Laško 1 : krog: Laško - KN Oplotnica 2 : 0 51

53 Sezona 2002/2003 Tabela 13: Lestvica ob koncu sezone 2002/2003 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Zreče : KN : Oplotnica Rogaška : Crystal ŠD Kovinar : Štore (-11) Laško : Vojnik : DNŠ MU : Šentjur (-2) KNK Odred Kozje : krog: Laško - KNK Odred Kozje 1 : 1 2. krog: ŠD Kovinar Štore - Laško 0 : 0 3. krog: Laško - DNŠ Mladi upi Šentjur 3 : 1 4. krog: Vojnik - Laško 4 : 6 5. krog: Laško - Zreče 0 : 7 6. krog: Laško - KN Oplotnica 1 : 4 7. krog: Rogaška Crystal - Laško 1 : 2 8. krog: KNK Odred Kozje - Laško 0 : 1 9. krog: Laško - ŠD Kovinar Štore 1 : krog: DNŠ Mladi upi Šentjur - Laško 3 : krog: Laško - Vojnik 1 : krog: Zreče - Laško 4 : krog: KN Oplotnica - Laško 2 : krog: Laško - Rogaška Crystal 1 : krog: Zreče - Laško 3 : krog: Rogaška Crystal - Laško 2 : krog: Laško - DNŠ Mladi upi Šentjur 6 : krog: ŠD Kovinar Štore - Laško 3 : krog: Laško - Vojnik 7 : krog: KN Oplotnica - Laško 0 : 0 52

54 Sezona 2003/2004 Tabela 14: Lestvica ob koncu sezone 2003/2004 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke ŠD Kovinar : Štore (-2) KN : Oplotnica Mons : Claudius Rogaška : Crystal MU Šentjur : Vransko : (-6) Ljubno : Tristar : Laško : Vojnik : 62 6 Sezona 2004/2005 Tabela 15: Lestvica ob koncu sezone 2004/2005 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Mali : Šampion Laško : KNK Odred : Kozje Ljubno : Vojnik (-1) : 46 9 Vransko (-7) : 31-1 V tej sezoni so se laški nogometaši zopet borili za naslov prvaka v ligi MNZ Celje, med sezono so zasedali celo prvo mesto na lestvici, a so v zadnjih petih kolih popustili in prvo mesto prepustili ekipi Malega šampiona iz Celja. 53

55 Sezona 2005/2006 Tabela 16: Lestvica ob koncu sezone 2005/2006 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Šmartno : Rogaška : Crystal KNK Kozje : Ljubno : Laško : 72 2 Sezona 2006/2007 Ni podatka. Sezona 2007/2008 Tabela 17: Lestvica ob koncu sezone 2008/2009 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Brežice : Kozje : Krško (-1) : Hrastnik : Pivovar : Ljubno : 18 6 Sezona 2009/2010 Tabela 18: Lestvica ob koncu sezone 2009/2010 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Brežice : Odred : Kozje Pivovar : Laško Žalec : Radeče :

56 Sezona 2010/2011 Tabela 19: Lestvica ob koncu sezone 20010/11 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Krško : Žalec : KNK Enod : Kozje Radeče : Pivovar : Laško KIV : Vransko Brežice : 56 7 Sezona 2011/2012 Tabela 20: Lestvica ob koncu sezone 2011/2012 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Žalec : NK Rogaška : Crystal Mons : Claudius Radeče : Pivovar : Laško Vojnik : KIV Vransko : KNK Enod : 45 8 Kozje 55

57 Sezona 2012/2013 Tabela 21: Lestvica ob koncu sezone 2012/2013 (arhiv MNZ Celje) Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Goli +/- Točke Krško B : Mons : Claudius Vojnik : NK Rogaška : KNK Odred : Kozje NK Radeče : NK Pivovar Laško : Nogometni klub Laško danes Nogometni klub Laško v sezoni 20015/16 v tekmovanje ni prijavil članske ekipe, so pa v klubu zato toliko bolj aktivni pri vzgoji mladih nogometašev. V trenažni proces je vključenih več kot 90 otrok, starih od 5 do 19 let, ki pod budnim očesom šestih strokovno usposobljenih trenerjev iz treninga v trening pilijo svoje nogometne veščine. Ekipe mladih nogometašev tekmujejo v ligi MNZ Celje, sodelujejo pa tudi na turnirjih v Sloveniji in tujini. Slika 23: Mladi laški nogometaši, fotografirani skupaj s slovensko futsal reprezentanco, na eni od reprezentančnih tekem v dvorani Tri lilije (arhiv NK Laško). 56

58 Slika 24: Aktivna je tudi ekipa veteranov, igralcev, ki so bili v sezoni 1993/94 kot prvi registrirani za člansko ekipo. (arhiv NK Laško) Stojijo z leve: Mičo Stević, Rajko Šanca, Jože Sevšek, Sandi Pavlinc, Ivan Klepej, Zlatko Dermota, Roman Jakopič. Čepijo z leve: Dušan Deželak, Stanko Grbić, Zvonko Škorja, Silvester Lapornik, Danijel Krašovec, Andrej Marot Zdravko Martun Laščan med najboljšimi nogometnimi sodniki v Jugoslaviji Športna pot Zdravka Martuna se je začela v Laškem, kjer se je leta 1948 v Gozdecu nad Laškim tudi rodil. Že kot osnovnošolec se je s sovrstniki podil po nogometnem igrišču poleg pivovarne. Do 27. leta je aktivno igral nogomet za nogometni klub Pivovar Laško in NK Olimp Celje, nato pa je moral zaradi hude poškodbe kolena prekiniti kariero nogometaša. Po rehabilitaciji je stopil v sodniške vrste, kjer je najprej opravil podzvezni, leta 1979 pa še republiški izpit. Po uspešnem sojenju v takratni slovenski nogometni ligi je leta 1981 opravil zvezni izpit, kar je pomenilo sojenje v drugi zvezni nogometni ligi. Najprej kot stranski, nato pa še kot glavni sodnik je opozoril nase s kvalitetnim sojenjem in predvsem z ogromnim znanjem, saj so bile njegove odločitve vedno sprejete z odobravanjem, brez nepotrebnih ugovarjanj. Po sojenju v eni najtežjih nogometnih lig v nekdanji Jugoslaviji je začel s sojenjem v prvi zvezni nogometni ligi, zatem pa je stopil tudi na mednarodno prizorišče. Najraje, kot pravi sam, se spominja sojenja derbije Dinamo - Hajduk, Velež - Crvena zvezda, Sarajevo - Crvena zvezda. Od gostovanj v tujini pa mu je najbolj ostal v spominu Pokal prvakov na štadionu Dinama v Bukarešti, kjer je sodil skupaj z Zoranom Petrovićem, Simeonom Dukovskim in Dušanom Čolićem. Imena, kot so Petrović, Popov, Dukovski, Beusan, eni najboljših sodnikov, sami po sebi govorijo o kvaliteti Zdravka Martuna. Sodniška kariera Zdravka Martuna je bila dolga 16 let, njegova statistika pa govori o 300 tekmah, kjer je bil glavni sodnik, da o drugih tekmah sploh ne govorimo. (Kadunc,»Zaključek v Radečah«, Ekipa, ). Med drugim je bil glavni sodnik tudi na prvem derbiju v samostojni Sloveniji med Olimpijo in Mariborom na stadionu Bežigrad, ki si ga je ogledalo gledalcev. Sodil je do leta 1994, zatem pa je dve leti opravljal delo kontrolorja sojenja in delegata. Ker je želel v nogometu delovati bolj aktivno, je po vnovični ustanovitvi nogometnega kluba v Laškem tam postal prvi članski trener. Njegov največji trenerski uspeh je uvrstitev in obstanek v tretji 57

59 slovenski nogometni ligi. V nogometnem klubu Laško je aktiven še danes kot častni član in s svojimi izkušnjami veliko pripomore k delovanju kluba. Slika 25: Zdravko Martun na tekmi Vojvodina - Sarajevo. Zdravko stoji v sredini kot glavni sodnik (1990) (arhiv Zdravka Martuna). Slika 26: Zdravkova poslovilna tekma na Dan nogometa v Radečah med veterani NK Maribora in NK Olimpije (arhiv Zdravka Martuna). Slika 27: Na tekmi je bil prisoten tudi najboljši slovenski nogometaš vseh časov Branko Oblak (arhiv Zdravka Martuna). 58