UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC Ljubljana, 2014

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2013 DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila RECENZENT: doc. dr. Primož Pori SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor dela: Rok Lovrec LJUBLJANA, 2014

4 ZAHVALA: Zahvaljujem se somentorju, asist. dr. Marku Pocrnjiču, za pomoč pri nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so verjeli vame in mi omogočili študij na Fakulteti za šport. Zahvala gre tudi Tamari Duh za lektoriranje. Nazadnje še hvala Sabini, ki mi je ves čas stala ob strani in dajala spodbudo za učenje.

5 Ključne besede: nogomet, afriško prvenstvo, zadetki, analiza igre ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2013 Rok Lovrec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, strani, 36 tabel, 32 grafov, 1 slika, 12 virov. POVZETEK Namen diplomskega dela je bil ugotoviti glavne značilnosti doseganja zadetkov na afriškem prvenstvu v Južni Afriki leta Na prvenstvu je bilo odigranih 32 tekem. Analizirali smo jih 28, ker na štirih tekmah ni bilo doseženega zadetka, in sicer na podlagi desetih spremenljivk: splošne značilnosti zadetkov, časovno obdobje tekme v katerem je bil dosežen zadetek, del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek, oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka, število dotikov strelca pri doseganju zadetka, število predhodnih podaj pri doseganju zadetka, čas trajanja napada pri doseganju zadetka, načini doseganja zadetka, doseganje zadetka glede na vrsto napada in doseganje zadetka glede na igralno mesto. V programu Excel smo izračunali osnovne statistične podatke (vsote, povprečja in odstotke). Po končani analizi smo ugotovili: - Povprečno sta bila dosežena 2,16 zadetka na tekmo. - Reprezentance, ki so na tekmi prve dosegle zadetke, niso izgubile na 96,43 % tekem. - V obdobju od 76. minute do konca rednega dela je bilo doseženih 33,34 % zadetkov. - Največ zadetkov je bilo doseženih z razdalje od 5,51 do 10,99 metrov (30,43 %) - Z enim dotikom strelca je bilo doseženih 65,22 % zadetkov. - Po treh podajah ali manj je bilo doseženih 72,41 % zadetkov. - 30,43 % zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev. - V hitrih kontinuiranih napadih je bilo doseženih 48,94 % zadetkov. - Krilni zvezni in centralni zvezni igralci so skupaj dosegli 64,7 % zadetkov.

6 Key words: football, African cup (championship), goals, analysis of the game ANALYSIS OF SCORING ON THE AFRICAN FOOTBALL CHAMPIONSHIP IN 2013 Rok Lovrec Faculty of Sport, University of Ljubljana, pages, 36 tables, 32 graphs, 1 picture, 13 sources. SUMMARY The main purpose of the dissertation was to discover the main feature of achieving goals on the African Cup in South Africa in matches were played at the championship. Because four matches finished without any goal, we analyzed only 28 of them. Our analysis was based on ten variables: general characteristics of the goals, time period of the match in which the goal was scored, part of the body with which was the goal achieved, the distance between the shooter and goalkeepers door, the number of shooters contacts with the ball before achieving the goal, the number of prior assists towards achieving the goal, the duration of the attack, type of the attack when achieving the goal and achieving the goal considering the players position in the game. We calculated basic statistical data in program Excel (sums, averages and percentages). After we completed the analysis, we came to the following conclusion: - The average per game was 2,16 hits. - Teams which first achieved scoring per game, didn t lose 96,43% of matches. - In the time period between 76 th minute and the end of the regular time, 33,34% of goals have been achieved. - Most goals were achieved from the distance between 5,51 and 10,99 meters (30,34%). - 65,22% of goals were achieved with a single touch of a shooter. - 72,41% of goals were achieved after three or less passes. - 30,43% of goals were scored from breaks. - 48,94% of goals were scored during rapid and continuous attacks. - Winger and central midfield players achieved 64,7% of goals.

7 KAZALO 1. UVOD PREDMET IN PROBLEM CILJI PROUČEVANJA HIPOTEZE METODE DELA VZOREC MERJENCEV VZOREC SPREMENLJIVK Razlaga spremenljivk ZBIRANJE PODATKOV METODE OBDELAVE PODATKOV REZULTATI IN RAZPRAVA SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV Končni vrstni red Povprečno število doseženih zadetkov Povprečno število zadetkov reprezentanc Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc Pomembnost doseganja prvega zadetka Najboljši strelci ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka Število dotikov strelca pri doseganju zadetka Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka Čas trajanja napada pri doseganju zadetka... 41

8 Načini doseganja zadetkov Doseganje zadetkov glede na vrsto napada Doseganje zadetkov glede na igralno mesto PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV MED POLFINALISTI IN REPREZENTANCAMI, KI SO IZPADLE V ČETRFINALU Primerjava zadetkov glede na vrsto napada Primerjava zadetkov glede na način doseganja zadetkov Primerjava zadetkov glede na čas trajanja napada PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU 2013 Z ZADETKI NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2012 TER SVETOVNEM PRVENSTVU Primerjava zadetkov v načinu doseganja Primerjava zadetkov glede na del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Primerjava zadetkov glede na oddaljenost od vrat Primerjava zadetkov glede na vrsto napada PREVERJANJE HIPOTEZ SKLEP VIRI... 64

9 1. UVOD Med športnimi igrami ima nogomet pomembno vlogo. Zanimanje otrok in odraslih zanj je mnogokrat brezmejno. Vedno znova, zlasti ob velikih prireditvah, se za nogomet zanimajo milijoni ljudi, zbrani na stadionih ali ob televizijskih sprejemnikih. Ta popularnost nosi s seboj vse pozitivne, toda žal tudi negativne lastnosti. Zato ni vseeno, zlasti ne za mladino, kakšna je nogometna prireditev. Tu ne mislimo le na kakovost igre, ampak tudi na medsebojne odnose igralcev v igri, način sojenja, obnašanje gledalcev in drugo. Le nogometna prireditev na dostojni ravni je lahko pomembno sredstvo vzgoje v pozitivnem smislu. V nasprotnem primeru ruši ugled športa in še posebej nogometa, saj lahko razpihuje klubske strasti, kvari medsebojne odnose; skratka, negativno vpliva na vzgojo in mlademu človeku ne odkriva plemenitosti ter prave vrednosti športa in nogometa. Nogomet se lahko igra povsod. Za ''pravo'' igro je sicer potrebna ustrezna velikost igrišča, toda hkrati je mogoče tudi na manjših površinah z manjšim številom sodelujočih. Igralci tudi tu doživijo popolno zadovoljstvo, saj vedno nove in neponovljive situacije, ki jih ustvarja kotaleča se, leteča ali poskakujoča žoga, verjetno lahko poistovetimo z igrivostjo človekove narave. Zato ni čudno, da je nogomet priljubljena igra ne le mladine, ampak tudi starejših, saj je kot rekreativna dejavnost najbolje razširjena športna igra (Elsner, 2004). Ko govorimo o najbolj priljubljenem in razširjenem športu v Afriki, govorimo o nogometu. Nogomet jim poleg rekreacije omogoča tudi napredek po družbeni lestvici, saj visoki zaslužki nekaterim redkim posameznikom omogočajo razkošno življenje. Uspehi nekaterih nogometašev na mednarodni ravni postanejo zgled za mladino in nekateri postanejo prave legende ter neke vrste heroji, vzorniki. Afriški pokal narodov oz. afriško prvenstvo, ki je glavni mednarodni nogometni turnir v Afriki, je lansko leto gostila Južna Afrika, in sicer od do Prvenstvo je bilo 29. po vrsti. Na tekmovanju je nastopilo 16 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine po 4 ekipe. Naslov je branila reprezentanca Zambije, ki se je naslova najboljšega na črni celini veselila na zadnjem prvenstvu, ki sta ga organizirala Gabon in Ekvatorialna Gvineja. 9

10 Najuspešnejša reprezentanca afriških prvenstev je Egipt, ki se je naslova najboljšega veselila sedemkrat. Sledita ji reprezentanci Gane in Kameruna, ki sta naslov osvojila po štirikrat. S tremi naslovi se lahko pohvali reprezentanca Nigerije, z dvema pa Demokratična republika Kongo. Po en naslov imajo v svoji lasti reprezentance Slonokoščena obala, Zambija, Tunizija, Sudan, Alžirija, Maroko, Etiopija, Južna Afrika in Kongo. 10

11 2. PREDMET IN PROBLEM Danes smo priča hitremu razvoju nogometne igre. Nenehna borba med napadanjem in branjenjem, kakovostnejši proces treniranja in tekmovanja ter spreminjanje pravil nogometne igre, spadajo med glavne vzroke razvoja nogometne igre. Kakor hitro je na primer obrambna postavitev moštva dalj časa onemogočala uspešnost napadanja, je prišlo do spremembe postavitve in načina igre v napadanju z namenom doseganja večjega števila zadetkov in obratno. Zelo uspešno napadanje je povzročilo ustrezne spremembe v načinu branjenja z namenom prejemanja čim manjšega števila zadetkov (Verdenik, 2006). Predmet diplomskega dela je analiza nogometne igre. Problem je vezan na analizo doseženih zadetkov. Analizirali bomo fazo napada, ki je sestavljena iz prehoda iz obrambe v napad, priprave zaključka napada in iz zaključka napada, kateri je tudi najtesneje povezan z doseganjem zadetkov. Analizirali bomo vse zadetke dosežene na afriškem prvenstvu 2013 v Južni Afriki. Analizirali bomo 16 reprezentanc, ki so skupaj odigrale 32 tekem. Zanimale nas bodo določene spremenljivke, ki so bile že v nekaterih raziskavah pomembne, da bomo lahko te spremenljivke primerjali z dosedanjimi raziskavami. Posebej bomo primerjali reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale z reprezentancami, ki so izpadle v četrtfinalu, da bi videli, ali obstaja razlika v doseganju zadetkov. Dobljene rezultate bomo tudi v določenih spremenljivkah primerjali z rezultati analize zadetkov na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu S to analizo želimo raziskati in pojasniti, na kakšen način dosegajo zadetke najboljše reprezentance v Afriki in katere značilnosti v fazi napada ustvarjajo najboljše pogoje za doseganje zadetka. Z analizo želimo biti v pomoč vsem nogometnim strokovnjakom pri določenih vprašanjih glede doseganja zadetkov. 11

12 V Sloveniji je s področja analize zadetkov opravljenih kar nekaj raziskav, katere so delo predvsem študentov in profesorjev Fakultete za šport. V nadaljevanju so omenjene tiste, ki so povezane z mojo raziskavo. Zelenik, M. (2004). Analiza zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je ugotovil, da sta bila povprečno 2,5 zadetka na tekmo in po hitrih kontinuiranih napadih 39,6 %. Z razdalje med 5 in 11 metri je bilo doseženih 37,5 % zadetkov. 19,4 % zadetkov je bilo doseženih med 76 do 90 minuto igre. Napadalci so dosegli 55,7 % zadetkov. Petrovič, T. (2007). Analiza zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je ugotovil: - Moštva so v povprečju dosegala 2,48 zadetka na tekmo. - Največ zadetkov je bilo doseženih z nogo (77 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz razdalje od 5 do 11 metrov (35 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov (35 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev (36 %). - Največ zadetkov so dosegli napadalci (58 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih med 16 in 30 minuto ter med 76 in 90 minuto (skupno 36 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih v času trajanja napada od 7 do 12 sekund (39 %). - Največ zadetkov je bilo doseženih po manj kot treh podajah (51 %). Opravil je tudi primerjavo med polfinalisti in ostalimi moštvi. Ugotovil je, da polfinalisti dosegajo v povprečju več zadetkov na tekmo in več iz hitrih kontinuiranih napadov, kot ostala moštva. S primerjavo rezultatov na svetovnem prvenstvu 2002 in evropskem prvenstvu 2000 je ugotovil, da je vse več zadetkov doseženih iz prekinitev in z glavo. Toporišič, P. (2011). Analiza doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 12

13 Z analizo je prišel do naslednjih ugotovitev: - Povprečno sta bila dosežena 2,27 zadetka na tekmo. - Več kot polovico zadetkov (54 %) je bilo doseženih v prvih 12 sekundah trajanja napada. - Napadalci so dosegli 41 % vseh zadetkov. - Iz razdalje od 5 do 11 metrov je bilo doseženih 33 % zadetkov. - V obdobju od 76 do 90 minute je bilo doseženih 20 % zadetkov. - Kar 93 % vseh zadetkov je bilo doseženih v prvih devetih podajah po osvojeni posesti žoge. Naredil je tudi primerjavo med četrtfinalisti in reprezentancami, ki se niso uvrstile v četrtfinale in ugotovil: četrtfinalisti dosegajo več zadetkov iz protinapadov, napadov z menjavo ritma in v prvih osmih sekundah trajanja napada. Rezultate je primerjal tudi z rezultati na svetovnem prvenstvu leta 2002 in ugotovil, da se je povečalo število zadetkov, ki so bili doseženi iz hitrih kontinuiranih napadov in po podaji v globino. Ožek, M. (2013). Analiza doseženih zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Z analizo je prišel do naslednjih ugotovitev: - Povprečno sta bila dosežena 2,45 zadetka na tekmo. - Reprezentance, ki so na tekmi prve dosegle zadetek, niso izgubile na 93 % tekem. - Po treh podajah ali manj je bilo doseženih 56,3 % zadetkov. - Z enim dotikom strelca z žogo je bilo doseženih 64,5 % zadetkov. - V hitrih kontinuiranih napadih in napadih z menjavo ritma je bilo doseženih 81,7 % zadetkov. Primerjal je tudi zadetke med polfinalisti in reprezentancami, ki so izgubile v četrtfinalu in ugotovil: polfinalisti dosegajo več zadetkov po 10 podajah ali več v napadih, ki trajajo 15 sekund ali več, v napadih z menjavo ritma, po podaji v globino in iz prekinitev. Dobljene rezultate je primerjal tudi z rezultati s svetovnega prvenstva 2010 in ugotovil, da se je na EP 2012 zmanjšal delež zadetkov doseženih v protinapadih in počasnih kontinuiranih napadih, povečal pa se je delež zadetkov doseženih v hitrih kontinuiranih napadih in napadih z menjavo ritma. 13

14 3. CILJI PROUČEVANJA Zastavljeni cilji so sledeči: 1. Ugotoviti način doseganja zadetkov na afriškem prvenstvu leta 2013 v Južni Afriki. 2. Ugotoviti razlike v doseganju zadetkov med polfinalisti in moštvi, ki so izpadle v četrtfinalu, v štirih pomembnih spremenljivkah: - glede na vrsto napada, - glede na način doseganja zadetkov, - glede na čas trajanja napada. 3. Ugotoviti razlike v doseganju zadetkov na afriškem prvenstvu v nogometu leta 2013 z doseženimi zadetki na svetovnem prvenstvu 2010 ter evropskem prvenstvu 2012 v treh spremenljivkah: - glede na način doseganja zadetkov, - glede na del telesa s katerim je bil dosežen zadetek, - glede na oddaljenost od vrat, - glede na vrsto napada. 14

15 4. HIPOTEZE H1: Največji delež zadetkov je bil dosežen od 76 do 90 minute. H2: Največji delež zadetkov je bil dosežen z desno nogo. H3: Največji delež zadetkov je bil dosežen iz oddaljenosti od 5,51 do 10,99 metrov. H4: Največji delež zadetkov je bil dosežen z enim dotikom strelca. H5: Največji delež zadetkov je bil dosežen po treh podajah ali manj. H6: Največji delež zadetkov je bil dosežen v napadih, ki so trajali od 11 do 15 sekund. H7: Največji delež zadetkov je bil dosežen po podaji v globino. H8: Največji delež zadetkov je bil dosežen iz hitrih kontinuiranih napadov. H9: Največji delež zadetkov so dosegli napadalci. H10: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle več zadetkov v napadih z menjavo ritma kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H11: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle večji delež zadetkov po podaji s krilnega položaja, kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H12: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale so dosegle večji delež zadetkov v napadih, ki so trajali 16 sekund in več kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu. H13: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen iz prekinitev kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu

16 H14: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen z glavo kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu H15: Na afriškem prvenstvu 2013 je bil večji delež zadetkov dosežen na razdalji med 5,51 in 10,99 metrov kot na evropskem prvenstvu 2012 in svetovnem prvenstvu H16: Na afriškem prvenstvu 2013, na evropskem prvenstvu 2012 in na svetovnem prvenstvu 2010 je bil največji delež zadetkov dosežen v hitrih kontinuiranih napadih. 16

17 5. METODE DELA 5.1. VZOREC MERJENCEV Na afriško prvenstvo v Južni Afriki leta 2013 se je uvrstilo 16 reprezentanc, ki so bile razvrščene v štiri skupine po štiri ekipe. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili prva in drugo uvrščena ekipa iz vsake skupine. V skupini so ekipe igrale vsaka z vsako, potem pa dalje na izpadanje vse do finala. Na 32 odigranih tekmah je bilo doseženih 69 zadetkov. SKUPINA A Južna Afrika Angola Maroko Zelenortski otoki SKUPINA C Zambija Nigerija Burkina Faso Etiopija SKUPINA B Gana Mali Niger Demokratična republika Kongo SKUPINA D Slonokoščena obala Tunizija Alžirija Togo Analizirali smo 28 tekem. Brez doseženega zadetka so se končale štiri tekme, in sicer med reprezentancami: Južna Afrika Zelenortski otoki, Angola Maroko, Niger Demokratična republika Kongo in Burkina Faso Zambija. Te tekme so bile odigrane v skupinskem delu. V spodnjih tabelah so prikazani rezultati po skupinah, kraji in datumi odigranih tekem in končni vrstni red z razmerjem med doseženimi in prejetimi zadetki. Tabela 1: Razpored tekem in rezultati v skupini A DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Johannesburg JUŽNA AFRIKA - ZELENORTSKI OTOKI 0 : Johannesburg ANGOLA - MAROKO 0 : Durban JUŽNA AFRIKA - ANGOLA 2 : 0 (1 : 0) Durban MAROKO - ZELENORTSKI OTOKI 1 : 1 (0 : 1) Durban MAROKO - JUŽNA AFRIKA 2 : 2 (1 : 0) Port Elizabeth ZELENORTSKI OTOKI - ANGOLA 2 : 1 (0 : 1) 17

18 Tabela 2: Lestvica v skupini A LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. JUŽNA AFRIKA : ZELENORTSKI OTOKI : MAROKO : ANGOLA : 4 1 Tabela 3: Razpored tekem in rezultati v skupini B DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Port Elizabeth GANA - DR KONGO 2 : 2 (1 : 0) Port Elizabeth MALI - NIGER 1 : 0 (0 : 0) Port Elizabeth GANA - MALI 1 : 0 (1 : 0) Port Elizabeth NIGER DR KONGO 0 : Port Elizabeth NIGER - GANA 0 : 3 (0 : 2) Durban DR KONGO - MALI 1 : 1 (1 : 1) Tabela 4: Lestvica v skupini B LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. GANA : MALI : DR KONGO : NIGER : 4 1 Tabela 5: Razpored tekem in rezultati v skupini C DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Nelspruit ZAMBIJA - ETIOPIJA 1 : 1 (1 : 0) Nelspruit NIGERIJA - BURKINA FASO 1 : 1 (1 : 0) Nelspruit ZAMBIJA - NIGERIJA 1 : 1 (0 : 0) Nelspruit BURKINA FASO - ETIOPIJA 4 : 0 (1 : 0) Nelspruit BURKINA FASO - ZAMBIJA 0 : Rustenburg ETIOPIJA - NIGERIJA 0 : 2 (0 : 0) Tabela 6: Lestvica v skupini C LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. BURKINA FASO : NIGERIJA : ZAMBIJA : ETIPOJIA :

19 Tabela 7: Razpored tekem in rezultati v skupini D DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - TOGO 2 : 1 (1 : 1) Rustenburg TUNIZIJA - ALŽIRIJA 1 : 0 (0 : 0) Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - TUNIZIJA 3 : 0 (1 : 0) Rustenburg ALŽIRIJA - TOGO 0 : 2 (0 : 1) Rustenburg ALŽIRIJA - SLONOKOŠČENA OBALA 2 : 2 (0 : 0) Nelspruit TOGO - TUNIZIJA 1 : 1 (1 : 1) Tabela 8: Lestvica v skupini D LESTVICA T Z N P RAZMERJE ZADETKOV TOČKE 1. SLONOKOŠČENA OBALA : TOGO : TUNIZIJA : ALŽIRIJA : 5 1 V nadaljevanju bomo še prikazali tabele in rezultate v izločilnem delu tekmovanja (četrtfinale, polfinale, tekma za 3. mesto in finale). V četrtfinale se je uvrstilo tistih osem reprezentanc, ki so v svoji skupini osvojile prvo ali drugo mesto. To so bile reprezentance: Južna Afrika, Zelenortski otoki, Gana, Mali, Burkina Faso, Nigerija, Slonokoščena obala in Togo. Tabela 9: Razpored tekem in rezultati v četrtfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Port Elizabeth GANA - ZELENORTSKI OTOKI 2 : 0 (0 : 0) Durban JUŽNA AFRIKA - MALI 1 : 1 (1 : 0; 1 : 3) Rustenburg SLONOKOŠČENA OBALA - NIGERIJA 1 : 2 (0 : 1) Nelspruit BURKINA FASO - TOGO 1 : 0 (0 : 0; 1 : 0) V boj za odličja so se uvrstile naslednje reprezentance: Gana, Mali, ki je po streljanju enajstmetrovk s 3 : 1 premagala Južno Afriko, Nigerija in pa reprezentanca Burkina Faso, ki se je zadetka veselila v prvem podaljšku. Tabela 10: Razpored tekem in rezultati v polfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Durban MALI - NIGERIJA 1 : 4 (0 : 3) Nelspruit BURKINA FASO - GANA 1 : 1 (0 : 1; 3 : 2 po 11m) V finale sta se uvrstili reprezentanci Nigerije in Burkine Faso, ki je bila uspešnejša pri izvajanju enajstmetrovk. Za 3. mesto sta se pomerili Mali in Gana. 19

20 Tabela 11: Razpored in rezultat tekme za tretje mesto DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Port Elizabeth MALI - GANA 3 : 1 (1 : 0) Tretjega mesta se je veselila reprezentanca Mali. Tabela 12: Razpored in rezultat tekme v finalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT Johannesburg NIGERIJA - BURKINA FASO 1 : 0 (1 : 0) Svoj tretji naslov v zgodovini je osvojila reprezentanca Nigerije VZOREC SPREMENLJIVK 1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DOSEGANJA ZADETKOV: - končni vrstni red - povprečno število doseženih zadetkov - povprečno število zadetkov reprezentanc - učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut - povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc - pomembnost doseganja prvega zadetka - najboljši strelci 2. ČASOVNO OBDOBJE TEKME, V KATEREM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK: min min min - podaljšek v 1. polčasu min min min - podaljšek v 2. polčasu - prvi podaljšek - drugi podaljšek 20

21 3. DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK: - leva noga - desna noga - glava - drugo 4. ODDALJENOST OD VRAT STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 0 5,5 metrov - 5,51 10,99 metrov - 11 metrov ,5 metrov - 16,51 24,99 metrov - 25 ali več metrov 5. ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA: - 1 dotik - 2 dotika - 3 dotiki ali več 6. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRI DOSEGANJU ZADETKA: podaje podaj podaj - 10 podaj in več 7. ČAS TRAJANJA NAPADA PRI DOSEGANJU ZADETKA: sekund sekund sekund - 16 sekund in več 8. NAČINI DOSEGANJA ZADETKOV: - dvojna podaja - podaja v globino 21

22 - individualni prodor - povratna podaja - podaja s krilnega položaja - prekinitev - odbita žoga - napaka nasprotnika - avtogol 9. DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA VRSTO NAPADA: - hiter kontinuiran napad - počasen kontinuiran napad - napad z menjavo ritma - protinapad 10. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA IGRALNO MESTO: - napadalec - centralni zvezni - krilni zvezni - krilni obrambni - centralni obrambni - vratar RAZLAGA SPREMENLJIVK 1. Splošne značilnosti doseganja zadetkov a) Končni vrstni red Razporeditev vseh šestnajst reprezentanc na afriškem prvenstvu. b) Povprečno število doseženih zadetkov Vse dosežene zadetke smo delili s številom odigranih tekem za vsako fazo tekmovanja posebej. 22

23 c) Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut Učinkovitost posamezne reprezentance smo dobili tako, da smo število odigranih minut delili s številom doseženih zadetkov posamezne reprezentance. č) Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc Število prejetih zadetkov posamezne reprezentance smo delili s številom odigranih tekem. d) Pomembnost doseganja prvega zadetka Ugotavljali smo, kakšen končni rezultat je dosegla reprezentanca, ki je prva dosegla zadetek. e) Najboljši strelci Ugotavljali smo, kateri so bili najboljši strelci prvenstva. 2. Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek Tekmo smo razdelili na šest enakovrednih časovnih obdobij po 15 minut, na prvi in drugi podaljšek v rednem delu tekme in na dva podaljška, kadar v rednem delu ni bilo zmagovalca. 3. Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Posebej smo analizirali, ali je bil zadetek dosežen z levo ali desno nogo. Ali se udarec izvede z nogo ali z glavo je v veliki meri odvisno od priprave zaključka napada, od postavitve vratarja in nasprotnih igralcev in pa od samega položaja igralca v trenutku zaključnega strela. 4. Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka Ugotavljali smo tudi oddaljenost od vrat igralca, ki je dosegel zadetek. 5. Število dotikov strelca pri doseganju zadetka Zanimalo nas je, koliko dotikov z žogo je imel strelec, ko je dosegel zadetek. Število dotikov je največkrat odvisno od natančnosti podaje in kako dobro igralec obvlada žogo. 6. Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka Raziskovali smo, koliko podaj je posamezna reprezentanca naredila preden je dosegla zadetek. Pri tem žoga vmes ni smela preiti v nasprotnikovo posest. 23

24 7. Čas trajanja napada pri doseganju zadetka Tu smo ugotavljali, kako dolgo je trajala akcija, ko je bil dosežen zadetek. Čas se je meril od trenutka, ko je žoga prišla v posest reprezentance, ki je dosegla zadetek, pa do trenutka ko je igralec te reprezentance dosegel zadetek. 8. Načini doseganja zadetkov a) Dvojna podaja Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna vsaj dva igralca iste ekipe. Igralec poda žogo soigralcu in se odkrije v prazen prostor. Soigralec brez zaustavljanja z enim dotikom poda žogo v prostor do igralca, kjer sledi sprejem, podaja ali strel podane žoge oziroma se igra nadaljuje. b) Podaja v globino Ta podaja je lahko izvedena po tleh ali po zraku. Igralec poda žogo naprej v smeri proti nasprotnikovim vratom, od koder njegov soigralec nadaljuje napad. Med te podaje uvrščamo tudi podaje v prazen prostor. c) Individualni prodor Igralec v polni hitrosti z vodenjem žoge prodira v različnih smereh proti vratom nasprotnikov in če ni pokrit s strani obrambnih igralcev, so ti prodori lahko dolgi tudi po več metrov. V nasprotnem primeru lahko uporabi varanje kot sredstvo, s katerim doseže prednost pred nasprotnikom in ustvari pogoje za lažje napredovanje napada. č) Povratna podaja Pri teh podajah žoga potuje vzporedno z igralcem, ki poda žogo oziroma v smeri za hrbtom njegovega telesa. Igralec, ki mu je namenjena žoga, se v trenutku podaje nahaja za njegovim hrbtom. Podaje so izvedene znotraj kazenskega prostora in v podaljšku stranskih črt kazenskega prostora. d) Podaja s krilnega položaja Podaja, ki pripelje do priložnosti oziroma do zaključka napada, je izvedena s krilnega položaja. Krilni položaj je prostor od roba stranske črte kazenske prostora do vzdolžne črte v 24

25 širino ter od prečne črte do polovice v globino. Ločimo podaje na prvo vratnico, podaje na drugo vratnico in podaje nazaj. e) Prekinitev Sem spadajo vse prekinitve nogometne igre kot so: prekršek nasprotnega moštva, kot, avt in sodniški met. Izvajajo se z direktnim in indirektnih prostim strelom. f) Odbita žoga Žoga se velikokrat nekontrolirano odbije v različne smeri in predstavlja priložnost za zadetek, če se igralec nasprotnega moštva nahaja v neposredni bližini te žoge. Do odbite žoge največkrat prihaja pri posredovanju vratarjev, pri blokiranih strelih in pri žogah, ki zadenejo okvir vrat. g) Napaka nasprotnika Napake so sestavni del nogometne igre. Zelo nevarne so tiste napake, ki se zgodijo v bližini vrat. V tem primeru se igralec nasprotne ekipe zelo hitro znajde pred vratarjem in ima veliko priložnost za dosego zadetka. V večini primerov prihaja do napak zaradi padca koncentracije, zaradi utrujenosti, slabe komunikacije med igralci in pa tudi zaradi dobre obrambe nasprotnika. h) Avtogol Je zadetek, ki ga igralec doseže v lasten gol. 9. Doseganje zadetkov glede na vrsto napada a) Hiter kontinuiran napad Pri hitrem kontinuiranem napadu je značilno hitro potovanje žoge in hiter zaključek akcije proti postavljeni oziroma delno postavljeni obrambi nasprotnega moštva. b) Počasen kontinuiran napad Glavne značilnosti počasnega kontinuiranega napada so: počasen ritem, dolga posest žoge, uporaba povratnih podaj, igra proti postavljeni obrambi. Do priložnosti za zadetek prihaja po številnih podajah, varanjih ali prodorih. Zelo pomemben kriterij za ta tip napada je ritem napadanja. 25

26 c) Napad z menjavo ritma Značilnosti napada z menjavo ritma sta sprememba hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat poudarjen hiter zaključek napada. č) Protinapad Protinapad je najučinkovitejši in najhitrejši način napadanja, kjer med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podajanj. Moštvo začne z napadom s svoje polovice igrišča, velikokrat iz obrambne linije. V napad se podaja v diagonalni smeri ali v globino, glede na položaj soigralcev in nasprotnih igralcev. Pomembna je hitrost napadalcev, da jih nasprotnik, če je bila žoga podana za njihov hrbet, pred zaključkom napada ne dohiti. Velika prednost protinapada je v tem, da z njim dosežemo številčno premoč in si s tem olajšamo zaključek napada. 10. Doseganje zadetka glede na igralno mesto Doseženi zadetek smo pripisali igralcu, ki je igral na določenem igralnem mestu. V primeru, da je zadel vratar smo pripisali gol vratarju in ne igralnemu mestu na katerem je bil ob zaključnem strelu ZBIRANJE PODATKOV Vse tekme afriškega prvenstva smo posneli z DVD snemalnikom in si nato vsako tekmo pogledali tolikokrat, da smo prišli do potrebnih podatkov. Podatke smo vnašali v prilagojen obrazec (slika 1). 26

27 Slika 1: Obrazec TEKMA : KRAJ, DATUM REZULTAT : Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka Število dotikov strelca z žogo Število predhodnih podaj Čas trajanja napada Način doseganja zadetka Vrsta napada Glede na igralno mesto 1 15 min min min Sodnikov podaljšek v 1. polčasu min min min Sodnikov podaljšek v 2. polčasu prvi podaljšek drugi podaljšek desna noga leva noga glava drugo 0 5 metrov 5 11 metrov 11 metrov metrov metrov 25 metrov ali več 1 dotik 2 dotika 3 dotiki ali več 0 3 podaje 4 6 podaj 7-9 podaj 10 in več podaj 0-5 sekund 6-10 sekund sekund 16 sekund in več dvojna podaja dodaja v globino individualni prodor povratna podaja podaja s krilnega položaja prekinitev odbita žoga napaka nasprotnika avtogol hiter kontinuiran napad počasen kontinuiran napad napad z menjavo ritma protinapad napadalec centralni zvezni krilni zvezni krilni obrambni centralni obrambni vratar 27

28 5.4. METODE OBDELAVE PODATKOV Po ogledu vseh tekem smo dobljene podatke obdelali z osnovnimi postopki opisne statistike za vse glavne spremenljivke. Izračunali smo vsote, povprečja in odstotkovne vrednosti in nato rezultate vpisali v tabele, katere smo na koncu preverili. 28

29 6. REZULTATI IN RAZPRAVA 6.1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV KONČNI VRSTNI RED Svoj tretji naslov najboljšega na črni celini je osvojila reprezentanca Nigerije. Reprezentance, ki so izpadle v skupini in četrtfinalu smo razvrstili glede na osvojene točke in glede na boljšo razliko med doseženimi in prejetimi zadetki. Tabela 13: Končni vrstni red KONČNI VRSTNI RED 1. NIGERIJA 9. TUNIZIJA 2. BURKINA FASO 10. DR KONGO 3. MALI 11. MAROKO 4. GANA 12. ZAMBIJA 5. SLONOKOŠČENA OBALA 13. ALŽIRIJA 6. JUŽNA AFRIKA 14. ANGOLA 7. ZELENORTSKI OTOKI 15. NIGER 8. TOGO 16. ETIOPIJA Presenečenje prvenstva je uvrstitev reprezentance Burkina Faso v finale, saj je v dosedanjih devetih nastopih na prvenstvih iz skupine napredovala le dvakrat. Leta 1998 je izgubila tekmo za tretjo mesto. Tudi slaba uvrstitev branilke naslova reprezentance Zambije je letošnje presenečenje, ki je izpadla že v skupinskem delu POVPREČNO ŠTEVILO DOSEŽENIH ZADETKOV Na prvenstvu je bilo odigranih 32 tekem, na katerih je bilo doseženih 69 zadetkov, kar pomeni 2,16 zadetka na tekmo. To predstavlja nizko vrednost. Razen enega zadetka, ki je bil dosežen v prvem podaljšku tekme Burkina Faso Togo, so bili zadetki doseženi v rednem igralnem času. Poleg omenjene tekme so se še podaljški igrali na tekmah Južna Afrika Mali in pa Burkina Faso Gana. O zmagovalcu so odločale enajstmetrovke. 29

30 Na afriškem prvenstvu leta 2012 je bilo na 32 tekmah doseženih 76 zadetkov, kar v povprečju znaša 2,38 zadetka na tekmo. Na prvenstvu v Angoli leta 2010 pa je bilo v povprečju doseženih 2,45 zadetka na tekmo. Na tem prvenstvu se je odigralo 29 tekem na katerih je bilo doseženih 71 zadetkov. Na afriškem prvenstvu 2008 ja bilo doseženih kar 99 zadetkov na 32 tekmah, kar pomeni, da so bili v povprečju doseženi 3,1 zadetki na tekmo. Povprečje zadetkov v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi pada. Tabela 14: Povprečno število doseženih zadetkov FAZA TEKMOVANJA ŠT. ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO TEKEM ZADETKOV ZADETKOV NA TEKMO SKUPINA A ,83 SKUPINA B ,83 SKUPINA C ,00 SKUPINA D ,50 SKUPAJ (SKUPINSKI DEL) ,04 ČETRFINALE 4 8 2,00 POLFINALE 2 7 3,50 3. MESTO 1 4 4,00 FINALE 1 1 1,00 SKUPAJ (IZLOČILNI DEL) ,50 SKUPAJ (CEL. TURNIR) ,16 V predtekmovanju je bilo na 24 tekmah doseženih 49 zadetkov. V povprečju je to 2,04 zadetka na tekmo. V izločilnem delu tekmovanja pa je bilo doseženih 20 zadetkov na osmih odigranih tekmah, kar v povprečju znaša 2,5 zadetka na tekmo (tabela 14). V skupinskem delu tekmovanja so se 4 tekme končale brez zadetkov. Največ zadetkov je bilo doseženih na tekmah Maroko Južna Afrika (2 : 2), Gana DR Kongo (2 : 2), med Burkina Faso in Etiopijo (4 : 0) ter med Alžirijo in Slonokoščeno obalo (2 : 2). Povprečje zadetkov na tekmo je nizko, in sicer 2,04 (tabela 14). To je manjše presenečenje, saj si ekipe večkrat upajo tvegati v skupinskem delu kot pa v izločilnih bojih, kjer je samo ena tekma. Največ zadetkov je bilo v skupini D, kjer je bilo v povprečju 2,5 zadetka na tekmo, najmanj pa v skupini A in B s povprečjem 1,83 zadetka na tekmo (tabela 14). V nadaljevanju tekmovanja se je povprečna vrednost spremenila. V tem delu so si ekipe upale več tvegati, saj je bilo v povprečju doseženih 2,5 zadetka na tekmo (tabela 14). Največ jih je 30

31 bilo doseženih na polfinalni tekmi med reprezentancama Mali in Nigerijo, ki se je končala z 1 : POVPREČNO ŠTEVILO ZADETKOV REPREZENTANC Vrstni red glede na povprečno število zadetkov ne sovpada s končnim vrstnim redom osvojenih mest. Tabela 15 prikazuje učinkovitost igre v fazi napada, ne kaže pa celotne kvalitete posamezne reprezentance, saj je za pozitiven rezultat poleg učinkovitega napadanja potrebno tudi uspešno branjenje. Tabela 15: Povprečno število zadetkov reprezentanc VRSTNI RED ŠTEVILO TEKEM DOSEŽENI ZADETKI POVPREČNO ŠT. DOSEŽENIH ZADETKOV NA TEKMO 1. SLONOKOŠČENA OBALA 4 8 2,00 2. NIGERIJA ,83 3. GANA ,67 4. JUŽNA AFRIKA 4 5 1,25 5. BURKINA FASO 6 7 1,17 6. MALI 6 7 1,17 7. TOGO 4 4 1,00 8. DR KONGO 3 3 1,00 9. MAROKO 3 3 1, ZELENORTSKI OTOKI 4 3 0, TUNIZIJA 3 2 0, ZAMBIJA 3 2 0, ALŽIRIJA 3 2 0, ANGOLA 3 1 0, ETIOPIJA 3 1 0, NIGER 3 0 / V zgornji polovici tabele se nahajajo, razen reprezentance Zelenortskih otokov, vse reprezentance, ki so se uvrstile v četrtfinale. S povprečjem dveh zadetkov na tekmo je bila najučinkovitejša reprezentanca Slonokoščene obale. Takoj ji sledi zmagovalka prvenstva reprezentanca Nigerije s povprečjem 1,83 zadetka na tekmo. Niger je edina reprezentanca, ki ni dosegla zadetka na prvenstvu (tabela 15). 31

32 UČINKOVITOST REPREZENTANC GLEDE NA ŠTEVILO ODIGRANIH MINUT Tabela 16: Učinkovitost reprezentanc glede na število odigranih minut VRSTNI RED MINUTE ZADETKI POVPREČNO ŠT. MINUT ZA DOSEGANJE ZADETKA 1. SLONOKOŠČENA OBALA ,00 2. GANA ,00 3. NIGERIJA ,09 4. JUŽNA AFRIKA ,00 5. MALI ,43 6. BURKINA FASO ,71 7. DR KONGO ,00 8. MAROKO ,00 9. TOGO , ZELENORTSKI OTOKI , TUNIZIJA , ZAMBIJA , ALŽIRIJA , ANGOLA , ETIOPIJA , NIGER / Iz tabele 16 lahko vidimo, da je reprezentanca Slonokoščene obale najbolj pogosto dosegla zadetke, in sicer v povprečju na vsakih 45 minut. V povprečju vsakih 48 minut je dosegla zadetke reprezentanca Gane, sledi ji reprezentanca Nigerije, ki je zadetke v povprečju dosegla vsakih 49 minut. V zgornji polovici tabele opazimo dve reprezentanci, ki se nista uspeli uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. To sta Demokratična republika Kongo in Maroko, ki sta zadetek v povprečju dosegli vsakih 90 minut. Burkina Faso je za 7 zadetkov potrebovala 600 minut, kar je največ odigranih minut na tem prvenstvu. Podobna rezultata sta dosegli reprezentanci Južne Afrike in Mali (tabela 16). Na zadnjem mestu je reprezentanca Niger, brez doseženega zadetka. Angola in Etiopija sta na treh tekmah dosegli en zadetek. V povprečju vsakih 135 minut so dosegli zadetke reprezentance Tunizije, Zambije in Alžirije. V spodnjem delu tabele 16 sta tudi 2 32

33 reprezentanci, ki sta se uvrstili v četrtfinale, in sicer reprezentanca Togo (v povprečju je dosegla zadetek vsakih 97,5 minut) in Zelenortski otoki (v povprečju je dosegla zadetek vsakih 120 minut) POVPREČNO ŠTEVILO PREJETIH ZADETKOV REPREZENTANC Tabela 17 nam prikazuje podatke, kako so posamezne reprezentance uspešne v fazi branjenja, ne daje pa vpogleda v celotno kvaliteto posamezne reprezentance. Za pozitiven rezultat je potrebno poleg dobrega branjenja tudi učinkovito napadanje. Tabela 17: Povprečno število prejetih zadetkov reprezentanc VRSTNI RED ŠT. TEKEM PREJETI ZADETKI POVPREČNO ŠT. PREJETIH ZADEKOV NA TEKMO 1. BURKINA FASO 6 3 0,50 2. NIGERIJA 6 4 0,67 3. ZAMBIJA 3 2 0,67 4. JUŽNA AFRIKA 4 3 0,75 5. GANA 6 6 1,00 6. ZELENORTSKI OTOKI 4 4 1,00 7. TOGO 4 4 1,00 8. MAROKO 3 3 1,00 9. SLONOKOŠČENA OBALA 4 5 1, MALI 6 8 1, TUNIZIJA 3 4 1, DR KONGO 3 4 1, ANGOLA 3 4 1, NIGER 3 4 1, ALŽIRIJA 3 5 1, ETIOPIJA 3 7 2,33 Rezultati analize so nam pokazali, da sta oba finalista na prvenstvu v povprečju prejela najmanj zadetkov na tekmo. Reprezentanca Burkina Faso je na 6 tekmah prejela 3 zadetke, kar v povprečju znaša 0,5 zadetka na tekmo. Nigerijska reprezentanca pa je v povprečju prejela 0,67 zadetka na tekmo. Enako povprečje ima tudi branilka naslova iz leta 2012, reprezentanca Zambije, ki pa se je morala posloviti že v skupinskem delu tekmovanja. S povprečjem enega prejetega zadetka na tekmo se nahajajo v zgornji polovici tabele še 33

34 reprezentance Gane, Toga, Zelenortskih otokov in Maroka, ki pa je prvenstvo morala zapustiti že po skupinskem delu (tabela 17). Tretje uvrščena reprezentanca Mali je v spodnji polovici tabele s povprečjem 1,33 prejetega zadetka na tekmo. Enako povprečje imajo reprezentance Tunizije, DR Konga, Angole in Niger. Na zadnjem mestu se nahaja reprezentanca Etiopije, ki je na treh tekmah prejela kar sedem zadetkov (tabela 17) POMEMBNOST DOSEGANJA PRVEGA ZADETKA Tabela 18: Pomembnost doseganja prvega zadetka 1. ZADETEK ŠT. TEKEM DELEŽ Zmaga ekipe, ki je prva dosegla zadetek 16 57,14 % Neodločen rezultat 11 39,29 % Poraz ekipe, ki je prva dosegla zadetek 1 3,57 % SKUPAJ % Graf 1: Razmerje med zmagami, neodločenimi rezultati in porazi reprezentanc, ki so prve dosegle zadetek. 3,57% 39,29% 57,14% Zmaga ekipe ki je prva dosegla zadetek neodločen rezultat Poraz ekipe ki je prva dosegla zadetek Analizirali smo 28 tekem od skupno 32, ker na štirih tekmah ni bilo doseženega zadetka. 34

35 Analiza nam je pokazala, da je doseganje prvega zadetka na tekmi zelo pomembno: - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so zmagale na 16 tekmah, kar pomeni na 57,14 % tekem. - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so igrale neodločeno na 11 tekmah, kar pomeni na 39,29 % tekem. - Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so izgubile samo na eni tekmi, kar pomeni na 3,57 % tekem NAJBOLJŠI STRELCI Emanuel Emenike (Nigerija) Rojen: Klub: Fenerbahče (Turčija) Igralno mesto: napadalec Zadetki: 4 Asistence: 3 Odigranih minut: 403 Wakaso Mubarak (Gana) Rojen: Klub: Rubin (Rusija) Igralno mesto: krilni zvezni Zadetki: 4 (3 enajstmetrovke) Asistence: 0 Odigranih minut:

36 6.2. ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV ČASOVNO OBDOBJE TEKME, V KATEREM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK Analiza nam je pokazala, da je bilo v prvem polčasu doseženih 27 zadetkov (39,1 %), v drugem pa 42 (60,9 %) (tabela 19). Tabela 19: Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek ČASOVNO OBDOBJE ZADETKI DELEŽ 1 15 min 7 10,15 % min 8 11,59 % min 10 14,49 % podaljšek v 1. polčasu 2 2,90 % min 10 14,49 % min 8 11,59 % min 16 23,19 % podaljšek v 2. polčasu 7 10,15 % prvi podaljšek 1 1,45 % drugi podaljšek 0 0 % SKUPAJ % Graf 2: Razmerje med obdobji tekem, v katerih so bili doseženi zadetki 1,45% 10,15% 10,15% 23,19% 11,59% 14,49% 11,59% 14,49% 2,90% 1 15 min min min podaljšek v 1. polčasu min min min podaljšek v 2. polčasu prvi podaljšek Reprezentance se v uvodnih minutah spoznavajo in ne tvegajo preveč, zato je bilo tudi na tem prvenstvu malo število zadetkov v prvih 15 minutah, in sicer 7, kar predstavlja 10,15 % vseh zadetkov. V drugi tretjini prvega polčasa je bilo doseženih 8 zadetkov. V zadnji tretjini in 36

37 podaljšku prvega polčasa je bilo doseženih največ zadetkov v prvem polčasu. Doseženih je bilo 12, kar predstavlja 17,4 % vseh zadetkov (tabela 19, graf 2). Počitek in dodatna navodila selektorja v odmoru so pomagala, saj je bilo v drugem polčasu doseženih več zadetkov kot v prvem. V uvodnih minutah je bilo doseženih 10 zadetkov, kar pomeni 14,49 % vseh zadetkov. Od 61. do 75. minute je bilo doseženih 8 zadetkov, kar predstavlja 11,59 % vseh zadetkov. Največ zadetkov na prvenstvu je bilo doseženih v zadnji tretjini in podaljšku drugega polčasu. Reprezentance so v tem obdobju dosegle 23 zadetkov, kar predstavlja 33,34 % vseh zadetkov (tabela 19, graf 2). Proti koncu tekme se je poznala utrujenost igralcev in padec koncentracije, zaradi česar je prišlo do več napak DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK Tabela 20: Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek DEL TELESA ZADETKI DELEŽ leva noga 23 33,33 % desna noga 36 52,17 % glava 10 14,5 % drugo 0 0 % SKUPAJ % Graf 3: Razmerje med deli telesa, s katerim je bil dosežen zadetek 14,50% 33,33% 52,17% Leva noga Desna noga Glava Na prvenstvu je bilo doseženih 69 zadetkov. Z nogo je bilo doseženih 59 zadetkov, kar predstavlja 85,5 %. Od teh je bilo z desno nogo doseženih 36 zadetkov oziroma 52,17 % vseh 37

38 zadetkov, z levo nogo pa 23 oziroma 33,33 % vseh zadetkov (tabela 20, graf 3). Nogomet je igra, ki se igra z nogo, zato je to tudi pričakovan rezultat. Z glavo je bilo po podaji s kota, s krilnega položaja ali po izvajanju prostega strela doseženih 10 zadetkov, kar predstavlja 14,5 % vseh zadetkov (tabela 20, graf 3) ODDALJENOST OD VRAT STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA Z analizo smo ugotovili, da je bilo znotraj kazenskega prostora doseženih 57 zadetkov oziroma 82,6 % vseh zadetkov, zunaj kazenskega prostora pa 12 oziroma 17,4 % vseh zadetkov. Tabela 21: Oddaljenost od vrat strelca pri doseganju zadetka ODDALJENOST OD VRAT ZADETKI DELEŽ 0-5,5 metrov 11 15,94 % 5,51-10,99 metrov 21 30,43 % 11 metrov 10 14,5 % 11-16,5 metrov 15 21,74 % 16,51-24,99 metrov 9 13,04 % 25 ali več metrov 3 4,35 % SKUPAJ % Graf 4: Razmerje zadetkov glede na oddaljenost od vrat 4,35% 13,04% 15,94% 0-5,5 metrov 21,74% 14,50% 30,43% 5,51-10,99 metrov 11 metrov 11-16,5 metrov 16,51-24,99 metrov 25 ali več metrov Znotraj vratarjevega prostora je bilo doseženih 11 zadetkov, kar pomeni 15,94 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). To je pričakovan rezultat, saj je to prostor, kateremu poveljuje 38

39 vratar in ob pravočasnemu zapuščanju vrat zmanjšuje kot nasprotnikom, katerim je v takšnem primeru težko zadeti. Z razdalje od 5,51 do 10,99 metrov je bilo doseženih največ zadetkov, kar je tudi pričakovan rezultat, saj ima vratar ob natančnem strelu iz te razdalje malo možnosti, da ubrani strel. Teh zadetkov je bilo 21 oziroma 30,43 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Z najstrožje kazni je bilo doseženih 10 zadetkov, kar predstavlja 14,5 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). 3 zadetke iz enajstmetrovke je dosegel reprezentant Gane, Wakaso Mubarak, po 2 zadetka pa Victor Moses (Nigerija) in Dieumerci Mbokani (DR Kongo). Zunaj kazenskega prostora do 24,99 metrov je bilo doseženih 9 zadetkov, kar pomeni 13,04 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Iz te razdalje ima vratar več možnosti, da strel ubrani, zato mora biti strel močan in natančen. Z razdalje 25 metrov ali več so bili doseženi 3 zadetki oziroma 4,35 % vseh zadetkov (tabela 21, graf 4). Zadetkov s te razdalje je bilo najmanj na prvenstvu, kar je tudi pričakovano, saj mora biti strel zelo močan in še bolj natančen. Zadetke so dosegli Alain Traoré (Etiopija), Emmanuel Emenike (Nigerija) in Kwadwo Asamoah (Gana) ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA Tabela 22: Število dotikov strelca pri doseganju zadetka ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA ZADETKI DELEŽ 1 dotik 45 65,22 % 2 dotika 15 21,74 % 3 dotiki ali več 9 13,04 % SKUPAJ % 39

40 Graf 5: Razmerje število dotikov strelcev z žogo pri doseganju zadetka 13,04% 21,74% 65,22% 1 dotik 2 dotika 3 dotiki ali več Strelci so največ zadetkov dosegli z enim dotikom žoge. Da je strel iz prve uspešen, mora biti strelec v pravilnem položaju za strel in žoga mora biti podana dovolj natančno, da si je igralec ne rabi ustavljati in nastavljati za strel. Teh zadetkov je bilo 45, kar pomeni 65,22 % vseh zadetkov (tabela 22, graf 5). 21,74 % delež vseh zadetkov je bilo doseženih tako, da so se strelci dvakrat dotaknili žoge (tabela 22, graf 5). Strelci so s prvim dotikom najprej dobili kontrolo nad žogo, si jo nastavili ali podali v prostor in z drugim dotikom streljali proti vratom. Najmanj zadetkov je bilo po treh dotikih ali več z žogo. V tem primeru gre za individualne prodore igralcev in pa za zadetke po podaji v globino, kadar je nasprotnikova obrambna linija visoko. Trikrat ali več so se strelci dotaknili pri 9 zadetkih, kar znaša 13,04 % vseh zadetkov (tabela 22, graf 5) ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRI DOSEGANJU ZADETKA Tabela 23: Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ ZADETKI DELEŽ 0 3 podaje 42 72,41 % 4 6 podaj 11 18,97 % 7 9 podaj 1 1,72 % 10 podaj in več 4 6,90 % SKUPAJ % 40

41 Graf 6: Razmerje med številom predhodnih podaj 1,72% 6,90% 18,97% 72,41% 0-3 podaje 4-6 podaj 7-9 podaj 10 podaj in več V to analizo nismo vključili avtogola in 10 enajstmetrovk, tako da smo analizirali 58 zadetkov. Po treh podajah ali manj je bilo doseženih kar 42 zadetkov oziroma 72,41 % vseh zadetkov (tabela 23, graf 6). 11 zadetkov oziroma 18,97 % delež vseh zadetkov je bilo dosežnih po napadih, ki so vključevali 4 6 predhodnih podaj. Po desetih podajah ali več so bili doseženi štirje zadetki. To je 6,90 % vseh zadetkov. Kot lahko razberemo iz tabele 23 in grafa 6, je bil samo en zadetek dosežen v kategoriji od 7 9 predhodnih podaj ČAS TRAJANJA NAPADA PRI DOSEGANJU ZADETKA Analizirali nismo zadetkov iz prekinitev in avtogola, tako da smo v analizo vključili 47 zadetkov. 41

42 Tabela 24: Čas trajanja napada pri doseganju zadetka ČAS TRAJANJA NAPADA ZADETKI DELEŽ 0 5 s 7 14,90 % 6 10 s 12 25,53 % s 15 31,91 % 16 sekund in več 13 27,66 % SKUPAJ % Graf 7: Razmerje med trajanji napadov pri doseganju zadetkov 27,66% 14,90% 31,91% 25,53% 0 5 s 6 10 s s 16 sekund in več Z analizo smo ugotovili, da je bilo najmanj zadetkov doseženih v napadu, ki je trajal manj kot 5 sekund in pa v časovnem intervalu od 6 do 10 sekund. V 5 sekundah ali manj je bilo doseženih 14,90 % vseh zadetkov, v časovnem intervalu od 6 do 10 sekund pa 25,53 % vseh zadetkov (tabela 24, graf 7). 13 zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 16 sekund ali več. Takšnih zadetkov je bilo 13, kar pomeni 27,66 % vseh zadetkov (tabela 24, graf 7). Kot lahko vidimo iz tabele 24, je bilo največ zadetkov doseženih v akcijah, ki so trajale med 11 in 15 sekundami. Teh zadetkov je bilo 31,91 % vseh zadetkov. 42

43 NAČINI DOSEGANJA ZADETKOV Tabela 25: Način doseganja zadetkov NAČIN DOSEGANJA ZADETKA ZADETKI DELEŽ dvojna podaja 2 2,90 % podaja v globino 17 24,64 % individualni prodor 4 5,80 % povratna podaja 10 14,49 % podaja s krilnega položaja 9 13,04 % prekinitev 21 30,43 % odbita žoga 2 2,90 % napaka nasprotnika 3 4,35 % avtogol 1 1,45 % SKUPAJ % Graf 8: Razmerje med načini doseganja zadetkov 2,90% 4,35% 1,45% 2,90% Dvojna podaja 30,43% 24,64% Podaja v globino Individualni prodor Povratna podaja Podaja s krilnega položaja 13,04% 14,49% 5,80% Prekinitev Odbita žoga Napaka nasprotnika Avtogol Na prvenstvu je bil dosežen en avtogol, in sicer na tekmi skupine A med reprezentancama Angole in Zelenortskih otokov. Nesrečnež je bil Nando Maria Neves (Zelenortski otoki). Po dvojni podaji sta bila dosežena 2 zadetka. Prav tako sta bila dosežena 2 zadetka zaradi odbitih žog. Po napakah nasprotnika, ki bodo vedno sestavni del nogometne igre so bili doseženi 3 zadetki, kar predstavlja 4,35 % vseh zadetkov. 4 zadetki so bili doseženi po individualnih prodorih posameznikov, ki so s preigravanjem izigrali nasprotnikovo obrambo in dosegli zadetek (5,80 %) (tabela 25, graf 8). 43

44 Po podaji s krilnega položaja je bilo doseženih 9 zadetkov, oziroma 13,04 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8). Ker je težje obrambo izigrati po sredini, se napadi velikokrat zaključujejo po podajah s krilnih položajev, kjer se igralcem odpira več prostora. Po povratni podaji, do katere je prišlo po predhodno globinski podaji ali individualnem prodoru, je bilo doseženih 10 zadetkov, kar pomeni 14,49 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8). Iz tabele 25 in grafa 8 lahko razberemo, da je bilo 17 zadetkov (24,64 %) doseženih po globinski podaji. Visok delež je pričakovan, saj se v primeru kvalitetne podaje za nasprotnikov hrbet, igralec sam znajde pred vratarjem. Največ zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev. Skupno jih je bilo doseženih 21, od tega 10 iz enajstmetrovk, ostalih 11 pa po izvedbi prostega strela ali kota. To predstavlja 30,43 % vseh zadetkov (tabela 25, graf 8) DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA VRSTO NAPADA Tabela 26: Doseganje zadetkov glede na vrsto napada VRSTA NAPADA ZADETKI DELEŽ hiter kontinuiran 23 48,94 % počasen kontinuiran 4 8,51 % napad z menjavo ritma 12 25,53 % protinapad 8 17,02 % SKUPAJ % Graf 9: Razmerje med vrstami napadov 17,02% 25,53% 8,51% 48,94% Hiter kontinuiran Počasen kontinuiran Napad z menjavo ritma Protinapad 44

45 Kot je bilo pričakovano, je bilo največ zadetkov doseženih v hitrih kontinuiranih napadih. Velika dinamičnost igre in igralcev je namreč značilnost sodobnega modela nogometne igre. Takšnih zadetkov je bilo 23, oziroma 48,94 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9). 12 zadetkov je bilo doseženih v napadih z menjavo ritma. To predstavlja 25,53 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9). Reprezentance so žogo držale v posesti, nato pa so si s hitro podajo, vtekanjem in odkrivanjem ustvarile priložnost za zaključek napada. Tabela 26 in graf 9 nam prikazujeta, da je bilo iz protinapadov doseženih 8 zadetkov, kar znaša 17,02 %. Reprezentance so se po izgubljeni žogo hitro vračale iz napada v obrambo, zapirale prostor in s tem nasprotnikom preprečile zadetek iz protinapada. Z igro na postavljeno obrambo s počasnim ritmom so reprezentance dosegle najmanj zadetkov. S počasnim kontinuiranim napadanjem so bili doseženi 4 zadetki. To znaša 8,51 % vseh zadetkov (tabela 26, graf 9) DOSEGANJE ZADETKOV GLEDE NA IGRALNO MESTO Avtogola nismo vključili v analizo. Tabela 27: Dosedanje zadetkov glede na igralno mesto IGRALNO MESTO ZADETKI DELEŽ napadalec 17 25,01 % centralni zvezni 21 30,88 % krilni zvezni 23 33,82 % krilni obrambni 2 2,94 % centralni obrambni 4 5,88 % vratar 1 1,47 % SKUPAJ % 45

46 Graf 10: Razmerje med igralnimi mesti 5,88% 2,94% 1,47% 33,82% 25,01% 30,88% Napadalec Centralni zvezni Krilni zvezni Krilni obrambni Centralni obrambni Vratar Da se vse več igra po bokih, se je pokazalo na tem prvenstvu, saj so krilni zvezni igralci dosegli največ zadetkov, in sicer 23 (33,82 % vseh zadetkov). Čedalje več se ti igralci vključujejo v zaključek napada in dosegajo vse več zadetkov. K tako velikemu deležu pripomore dejstvo, da so ti igralci 6 zadetkov dosegli iz najstrožje kazni. 21 zadetkov oziroma 30,88 % delež vseh zadetkov so dosegli centralni zvezni igralci (tabela 27, graf 10). Ta vrednost je visoka, glede na to, da so na svetovnem prvenstvu 2010 centralni zvezni igralci dosegli 22 % zadetkov, na evropskem 2012 pa 10,7 %. Šele na tretjem mestu so komaj napadalci s sedemnajstimi zadetki, kar predstavlja 25,01 % vseh zadetkov (tabela 27, graf 10). Ker se vse več reprezentanc odloča za igranje z enim napadalcem, ta podatek niti ni tako veliko presenečanje. Centralni obrambni igralci so dosegli 4 zadetke (5,88 %), krilni obrambni pa 2 zadetka oziroma 2,94 % vseh zadetkov (tabela 27, graf 10). Glavna naloga teh igralcev je obramba in branjenje svojih vrat. V zaključkih napada največkrat sodelujejo pri prekinitvah. En gol je dosegel tudi vratar, in sicer na tekmi med Zambijo in Nigerijo. Strelec je bil Kennedy Mweene (Zambija). Natančen je bil iz enajstmetrovke. 46

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANŽE KRAJNC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANŽE KRAJNC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANŽE KRAJNC Zagorje ob Savi, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Bolonjski študij ANALIZA ZADETKOV NA EVROPSKEM NOGOMETNEM

More information

KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA

KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Nogomet KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA 1998-2014 MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila RECEZENT: prof.

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU

PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič RECENZENT:

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO. Darko Gavrić

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO. Darko Gavrić UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Diplomsko delo IZPELJANKE IZ NOGOMETNEGA

More information

ANALIZA IGRE BRANILCEV V CONSKI OBRAMBI 3:2:1 PRI ROKOMETU

ANALIZA IGRE BRANILCEV V CONSKI OBRAMBI 3:2:1 PRI ROKOMETU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje ANALIZA IGRE BRANILCEV V CONSKI OBRAMBI 3:2:1 PRI ROKOMETU MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila SOMENTOR: doc. dr. Primož Pori KONZULTANT: asist.

More information

OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI

OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za šport Katedra za košarko OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI skripta Avtor: Brane Dežman Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za šport Katedra

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet POVEZANOST REZULTATOV RAZLIČNIH VZDRŽLJIVOSTNIH

More information

ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH TIPOV IGRALK NA ŽENSKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU NA OLIMPIJSKIH IGRAH V LONDONU 2012

ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH TIPOV IGRALK NA ŽENSKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU NA OLIMPIJSKIH IGRAH V LONDONU 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Košarka ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH TIPOV IGRALK NA ŽENSKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU NA OLIMPIJSKIH IGRAH V LONDONU 2012 DIPLOMSKO DELO

More information

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS 2014/15 Točno začrtana pot Naš klub je bil v svoji kratki zgodovini vedno nekaj posebnega oziroma drugačnega - v pozitivnem smislu, seveda. Že ustanovitev ekipe AŠK Bravo je nakazala kam pes taco moli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK KERN

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK KERN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK KERN Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Visokošolski študij Športno treniranje Nogomet METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA PLEŠEC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA PLEŠEC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA PLEŠEC Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Odbojka NEKATERI POKAZATELJI RAZŠIRJENOSTI EKIPNIH ŠPORTOV

More information

Vadnica za začetnike

Vadnica za začetnike Vadnica za začetnike VADNICA ZA ZAČETNIKE PRIROČNIK ZA DELO Z MLADIMI 2 3 KAZALO ZAČETKI FLOORBALLA... 5 MEDNARODNI RAZVOJ.... 5 NA KRATKO O FLOORBALLU... 5 OPREMA IN PRIPOMOČKI..... 5 PALICA - ROČAJ.......

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEVŢ PAVŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEVŢ PAVŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEVŢ PAVŠEK LJUBLJANA, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja RAZLIKE V OBREMENITVI IN STRUKTURI GIBANJA RAZLIČNIH TIPOV KOŠARKARJEV

More information

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 Ljubljana, februar 2018 Kazalo vsebine ORGANIZACIJSKA STRUKTURA TEKMOVALNIH SELEKCIJ GZS... 4 1. SEZNAM SELEKCIJ 2018... 5 1.1 Profesionalna ekipa... 5 1.2

More information

Vpliv menjave trenerja košarkarske ekipe med. tekmovalno sezono na njeno uspešnost

Vpliv menjave trenerja košarkarske ekipe med. tekmovalno sezono na njeno uspešnost Vpliv menjave trenerja košarkarske ekipe med tekmovalno sezono na njeno uspešnost (DIPLOMSKO DELO) MENTOR Prof. dr. Frane Erčulj AVTOR Anže Vinazza RECENZENT Izr. prof. dr. Goran Vučković Deskle 2018 2

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATIC ŠTORMAN

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATIC ŠTORMAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATIC ŠTORMAN Ljubljana 2016 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja ZGODOVINA NOGOMETA V LAŠKEM DIPLOMSKO DELO MENTOR Doc. dr. Tomaž

More information

II. 5 ( :1. (78 ARG : NIZ)

II. 5 ( :1. (78 ARG : NIZ) 2002 Po osmini finala je najbrž potrebno že malo rezimirati dogodke na SP. Prvo, kar pade v oči, je dejstvo, da so med osmimi čertfinalisti le 4 evropske ekipe, kar se ni zgodilo že od l.1970, ko so evropsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Teorija in metodika nogometa PRIMERJAVA MOTORIČNIH IN FUNKCIONALNIH

More information

REKONSTRUKCIJA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V DIVAČI zaradi pomanjkljivosti infrastrukturnih kriterijev za tekmovanja NZS v mlajših kategorijah

REKONSTRUKCIJA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V DIVAČI zaradi pomanjkljivosti infrastrukturnih kriterijev za tekmovanja NZS v mlajših kategorijah HORTIKULTURA SEŽANA D.O.O. Skalna pot 7 6210 Sežana T: 05/7300303 M: 041 663 221 info@hortikultura.si Naročnik OBČINA DIVAČA Kolodvorska ulica 3a 6215 DIVAČA REKONSTRUKCIJA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V DIVAČI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ŽABČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ŽABČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ŽABČIČ Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZGODOVINA KOŠARKARSKEGA KLUBA BETI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE JAZBEC LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POMEN IN RAZVOJ AGILNOSTI PRI ROKOMETAŠIH DIPLOMSKO DELO MENTOR:

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve

TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve UVODNIK kazalo 03 Uvodnik 04 05 Novice 06 07 Kongres FIFPro Čile 08 11 FIFPro Tournament 2008/09 12 15 2007/08

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

RAZGIBAJMO OSNOVNOŠOLCE

RAZGIBAJMO OSNOVNOŠOLCE Nina Kolenc RAZGIBAJMO OSNOVNOŠOLCE Navodila za igro Maribor, 2016 Nina Kolenc RAZGIBAJMO OSNOVNOŠOLCE Navodila za igro Maribor, 2016 2 Razgibajmo osnovnošolce: Navodila za igro Avtorica: mag. Nina Kolenc,

More information

ŠPORT. OŠ Ledina INTERNA LITERATURA

ŠPORT. OŠ Ledina INTERNA LITERATURA ŠPORT OŠ Ledina INTERNA LITERATURA KAZALO SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA... 4 1. POMEN SPLOŠNE KONDICIJSKE PRIPRAVE... 5 2. TEMELJNI VADBENI PARAMETRI KONDICIJSKE VADBE... 5 3. SREDSTVA IN METODE KONDICIJSKE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POVEZANOST REZULTATOV V RAZLIČNIH TESTIH VZDRŽLJIVOSTI Z USPEŠNOSTJO

More information

Razvoj slovenskega hokeja na ledu v obdobju med leti

Razvoj slovenskega hokeja na ledu v obdobju med leti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Matjaž Hribar Razvoj slovenskega hokeja na ledu v obdobju med leti 1945 1991 Doktorska disertacija LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Matjaž

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Košarka ORGANIZIRANOST IN PROGRAM DELA V KOŠARKARSKI ŠOLI GORENJA

More information

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT KINEZIOLOGIJA POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: doc. dr. Marta Bon Avtorica: Nina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Matjašič Podatkovno rudarjenje v športu Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Matjašič Mentor: doc. dr.

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Rok Dolinar

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Rok Dolinar UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Rok Dolinar Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija VPLIV RAZLIČNIH ZAČETNIH POLOŽAJEV NA HITROST ODZIVANJA V KOŠARKI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR Ljubljana, 2010 I II UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa ORIS RAZVOJA NOGOMETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO UROŠ JURKOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO UROŠ JURKOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO UROŠ JURKOVIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika košarke 25 LET KOŠARKARSKEGA KLUBA JANČE

More information

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20.

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20. official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje 29.9.2012 / 20.00 Rdeča dvorana handballenergy.com Win VIP tickets now! Visit handballenergy.com and

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI

More information

REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december Intervju z ministrico. Volilno leto Športnik leta str 15. str 6.

REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december Intervju z ministrico. Volilno leto Športnik leta str 15. str 6. REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december 2016 www.zsis.si Športnik leta 2016 str 6 Volilno leto 2017 str 5 Intervju z ministrico str 15 UVOD Kazalo Uvodnik Piše: Damijan Lazar (foto: Vid Ponikvar - Sportida)

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

Are$African$Governments$Ready$3$For$Global$Post$2015$Sustainable$Development$Goals?$And$The$Evolving$AU$Africa$2063$Development$Agenda?

Are$African$Governments$Ready$3$For$Global$Post$2015$Sustainable$Development$Goals?$And$The$Evolving$AU$Africa$2063$Development$Agenda? symbol sign for no TV television allowed - Google Search https://www.google.co.uk/search?q=colour+symbol+for+elect... Information & Analysis on Health, Population, Human & Social Development Are$African$Governments$Ready$$For$Global$Post$0$Sustainable$Development$Goals?$And$The$Evolving$AU$Africa$0$Development$Agenda?$

More information

ROKOMETNIH TRENERJEV SLOVENIJE 1/2000 R O K O M E T N A TRENER S L O V E N I J E Z V E Z A ROKOMET LETNIK 7

ROKOMETNIH TRENERJEV SLOVENIJE 1/2000 R O K O M E T N A TRENER S L O V E N I J E Z V E Z A ROKOMET LETNIK 7 ZDRU@ENJE ROKOMETNIH TRENERJEV SLOVENIJE 1/2000 TRENER R O K O M E T N A Z V E Z A S L O V E N I J E ROKOMET LETNIK 7 TRENER ROKOMET 1/2000 Revija Zdru`enja rokometnih trenerjev Slovenije Izdaja: Zdru`enje

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

Balinanje športna panoga v čakalnici za priznanje olimpijskega športa

Balinanje športna panoga v čakalnici za priznanje olimpijskega športa Dušan Butinar, Ivan Breznik Balinanje športna panoga v čakalnici za priznanje olimpijskega športa Izvleček V letošnjem letu praznuje slovensko balinanje pomemben jubilej: 65 let obstoja in 25 let od samostojnosti

More information

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar Mentor:

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

RK Gorenje Velenje vs. Abanca Ademar Leon

RK Gorenje Velenje vs. Abanca Ademar Leon OFFICIAL PROGRAMME VELUX EHF Champions League 2017/2018 RK Gorenje Velenje vs. Abanca Ademar Leon Velenje 17. september 2017, ob 17.00 Rdeča dvorana Title Sponsor Regional Premium Sponsors Partners VELUX

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA

SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Boštjan Krajnc SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

brezplačen izvod

brezplačen izvod 1 brezplačen izvod ISSN 1854-3340 www.modrakartica.com www.sloski.si Pestro zimskošportno dogajanje nas sicer le redko pusti povsem ravnodušne, vseeno pa je že vrsto let znano, da sta še posebej vznemirljivi

More information

Statistična analiza indeksa uspešnosti košarkarskih igralcev PIR

Statistična analiza indeksa uspešnosti košarkarskih igralcev PIR Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Špela Novšak Statistična analiza indeksa uspešnosti košarkarskih igralcev PIR UNIVERZITETNI DIPLOMSKO DELO

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ Ljubljana, 2016 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ORGANIZIRANOST OTROŠKE NOGOMETNE

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Digital Resources for Aegean languages

Digital Resources for Aegean languages Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:

More information

SEZONA 2017/18 SUPERLIGA I 1. LIGA SENIORI SUPERLIGA I 1. LIGA SENIORKE OSTALA DOMAĆA NATJECANJA EUROPSKA KUP NATJECANJA REPREZENTACIJA HRVATSKE

SEZONA 2017/18 SUPERLIGA I 1. LIGA SENIORI SUPERLIGA I 1. LIGA SENIORKE OSTALA DOMAĆA NATJECANJA EUROPSKA KUP NATJECANJA REPREZENTACIJA HRVATSKE R U J A N 2 0 1 7 2017 European Championship Women I. KOLO MEVZA - MUŠKI L I S T O P A D 2 0 1 7 I. kolo 31. U - 17 - I KOLO I. KOLO MEVZA - ŽENE II. KOLO MEVZA - ŽENE I MUŠKI S U P E R I - KOLO II - KOLO

More information

KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI

KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ŠPORT UNVERZA V LJUBLJANI Športno treniranje Kondicijsko treniranje KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI DIPLOMSKO DELO MENTOR

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Data Limitations. Index Choices

Data Limitations. Index Choices Section 3. Annexes The Index is part of a central database and system for collecting data on regional integration. It will capture additional data for indicators that are not part of the Index but that

More information

POGAJANJA V LOGISTIKI

POGAJANJA V LOGISTIKI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko delo Celje, oktober 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ 2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P

More information

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:

More information

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac - Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.

More information

Alma Nemes. Transcribed from several period publications. - ma Ne - mes. w œ w. Ne - mes. w w w w. - mes, quae di - ce - re Cy - pris

Alma Nemes. Transcribed from several period publications. - ma Ne - mes. w œ w. Ne - mes. w w w w. - mes, quae di - ce - re Cy - pris SOPRANO ALTO TENOR BASS 4 2 4 2 4 2 4 2 - - ma Ne - s - ma Ne - s so - la ma Nes Transcribed from sever period publications # - - ma Ne - - s # Orlando di Lasso (c. 1532-1594) # - ma Ne - s so - la œ #

More information

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

Table A.LPG1 : TOTAL LPG CONSUMPTION (Best available Estimates)

Table A.LPG1 : TOTAL LPG CONSUMPTION (Best available Estimates) Table A.LPG1 : TOTAL LPG CONSUMPTION (Best available Estimates) 1000 MT 1 Burkina Faso 0.509 0.587 0.615 0.606 0.435 0.429 0.691 1.057 1.385 1.698 2.156 2.432 2.888 2 Cape Verde 4.058 4.268 4.988 5.259

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: asist. mag. Tina Šifrar

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja MOTIVACIJA KOŠARKARJEV ZA TRENINGE IN TEKME DIPLOMSKA NALOGA

More information

Bridging the Gap: Benchmarking Utilities in Africa

Bridging the Gap: Benchmarking Utilities in Africa Bridging the Gap: Benchmarking Utilities in Africa Rosemary Rop World Water Week Stockholm, Focus Africa: August 23 rd 2011 Water and Sanitation Program Global Status: Water and Sanitation Access Gaps

More information