UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL

2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA SPECIALNO IN REHABILITACIJSKO PEDAGOGIKO VKLJUČEVANJE OSEB Z GIBALNO OVIRANOSTJO V BOCCIO BOCCIA PARTICIPATION FOR PEOPLE WITH PHYSICAL IMPAIRMENTS DIPLOMSKO DELO MENTORICA: D.R. TJAŠA FILIPČIČ, DOC KANDIDATKA: KATARINA ŠOTL Ljubljana, avgust 2015

3 ZAHVALA Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi pomagali pri nastajanju diplomskega dela. V prvi vrsti se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Tjaši Filipčič za vse nasvete in strokovno pomoč. Zahvaljujem se vsem igralcem boccie za sodelovanje pri raziskavi, še posebej Daši Goričan iz Zveze Sonček za pomoč pri zbiranju podatkov v Sloveniji ter Marku Arambašiću, ki mi je pomagal zbirati podatke na Hrvaškem. Hvala Alenki Mirkac, prof. slov., za lektoriranje, ter Mojci Gams za pomoč pri prevajanju. Zahvala pa gre tudi mojim bližnjim, da so mi stali ob strani skozi ves čas mojega študija. II

4 POVZETEK V javnosti se vse bolj izpostavlja pomen vključevanja v šport. To vključevanje je še posebej pomembno za osebe z gibalno oviranostjo, saj lahko služi kot rehabilitacijsko sredstvo, poleg tega pa ima še številne druge pozitivne učinke, kot so druženje s prijatelji, boljša telesna pripravljenost ter možnost dokazovanja na tekmovalnem nivoju. Pri tem pa pogosto naletijo tudi na različne ovire, kot so pomanjkanje organiziranega treninga in pomanjkanje trenerjev ter ustrezne opreme. Diplomsko delo v teoretičnem delu opredeljuje dejstva s področja športa gibalno oviranih, podrobneje pa je predstavljena tudi boccia, dvoransko balinanje za invalide, ki je primerno za osebe s težjo gibalno oviranostjo. V praktičnem delu smo želeli ugotoviti, s kakšnim namenom so se gibalno ovirani odločili za vključitev v boccio in kaj jim ukvarjanje z boccio pomeni danes, kot aktivnim igralcem. V nadaljevanju smo ugotavljali težave, s katerimi so se soočali kot začetniki in kasneje kot aktivni igralci. Zanimalo nas je tudi, kdo so osebe, ki so boccio predstavile gibalno oviranim, in kakšen je vadbeni režim igralcev. Vključenih je bilo 31 aktivnih igralcev boccie iz Slovenije in Hrvaške. Rezultati so pokazali, da se gibalno ovirani vključujejo v boccio zaradi druženja, ukvarjanje z boccio pa jim pomeni predvsem možnost druženja z drugimi tekmovalci. Najpogostejša težava, s katero so se vprašani soočali pri vključevanju, je bilo pomanjkanje organiziranih treningov, v nadaljevanju njihove poti pa je največjo oviro predstavljalo pomanjkanje finančnih sredstev. Boccio jim je najpogosteje predstavil drug igralec boccie (48,4 %). Vsi igralci se pred tekmo ogrevajo vsaj 2 minuti, medtem ko se na treningu ogreva 83,9 % vprašanih. Ugotovili smo tudi, da le manjši delež (38,7 %) vprašanih med tekmo pije tekočino. KLJUČNE BESEDE: gibalna oviranost, vključevanje v šport, boccia. III

5 ABSTRACT The importance of active participation in sport is more and more emphasized in public. It is especially important for people with physical impairments as it may serve for rehabilitation purposes. It also has many other positive outcomes, such as socialising with friends, a better physical shape and an opportunity to achieve good results in competing. People with physical impairments are facing different obstacles, such as lack of organized training, lack of coaching staff and of proper equipment. The theoretical part of the thesis defines findings in the field of sport for physically impaired athletes and presents in detail boccia - indoor bowling for the disabled, a sport that is well suited for people with severe physical impairments. In the research part we tried to determine the motives for physically impaired to participate in boccia and its current importance to them. Furthermore, we tried to find out which difficulties occurred at the beginning of their sport participation and which emerged later, during their active involvement. We were also interested to find out who introduced boccia to them and what are their training habits like. The research included 31 active boccia players from Slovenia and Croatia. The results of the research have shown that people with physical impairments participate in boccia for socialising. Active involvement in boccia is especially important because it gives them an opportunity to socialise with other competitors. The most commonly cited obstacle they were facing at the beginning, was a lack of organized training, and the most commonly listed obstacle during their active participation was a lack of economic resource. Boccia was most often introduced to the physically impaired by another boccia player (48,4%). All players warm up for at least two minutes before a match, and 83,9% of players warm up at a training session. We also discovered that only a small number of players drink fluids during a match (38,7%). KEYWORDS: physical impairment, participation in sport, boccia. IV

6 KAZALO VSEBINE ZAHVALA... II 1. UVOD PREDMET IN PROBLEM ŠPORT IN GIBALNO OVIRANI OPREDELITEV GIBALNE OVIRANOSTI RAZVOJ ŠPORTA ZA GIBALNO OVIRANE KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED VKLJUČEVANJE GIBALNO OVIRANIH V ŠPORT BOCCIA NAČELA KLASIFICIRANJA KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED BOCCIE IGRIŠČE VRSTE TEKMOVANJ OPREMA IN PRIPOMOČKI ČAS PRAVILA IGRE DEFINICIJE OSNOVNI IZRAZI POTEK IGRE KAZNI CILJI DIPLOMSKEGA DELA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZ. HIPOTEZE METODE DELA VZOREC MERJENCEV ZDRAVSTVENO STANJE VZOREC SPREMENLJIVK ORGANIZACIJA MERITEV METODE OBDELAVE PODATKOV REZULTATI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA SKLEP LITERATURA PRILOGE V

7 KAZALO SLIK SLIKA 1: SHEMA IGRIŠČA SLIKA 2: BOCCIA KROGLE SLIKA 3: RAMPA ZA TEKMOVALCE KATEGORIJE BC SLIKA 3: STRUKTURA TEKMOVALCEV GLEDE NA DRŽAVO SLIKA 4: STRUKTURA TEKMOVALCEV GLEDE NA KLASIFIKACIJO (N=31) KAZALO GRAFOV GRAF 1: GRAFIČNI PRIKAZ ZDRAVSTVENEGA STATUSA TEKMOVALCEV GRAF 2: STRUKTURA POMEMBNOSTI POSAMEZNEGA MOTIVA ZA VKLJUČEVANJE V BOCCIO GRAF 3: ARITMETIČNA SREDINA POSAMEZNEGA MOTIVA ZA VKLJUČEVANJE V BOCCIO (N=31) GRAF 4: STRUKTURA MNENJ O MOTIVIH ZA VKLJUČITEV V BOCCIO (N=31) GRAF 5: ARITMETIČNA SREDINA MNENJ O MOTIVIH ZA VKLJUČEVANJE V BOCCIO (N=31) GRAF 6: STRUKTURA POMEMBNOSTI TEŽAV PRI VKLJUČEVANJU V BOCCIO (N=31) GRAF 7: ARITMETIČNA SREDINA POSAMEZNE TEŽAVE OB VKLJUČEVANJU (N=31) GRAF 8: STRUKTURA POMEMBNOSTI TEŽAV V PROCESU TRENIRANJA (N=31) GRAF 9: ARITMETIČNA SREDINA POMEMBNOSTI TEŽAV V PROCESU TRENIRANJA (N=31) GRAF 10: STRUKTURA POMEMBNOSTI POMENA UDEJSTVOVANJA Z BOCCIO (N=31) GRAF 11: ARITMETIČNA SREDINA POMENA BOCCIE (N=31) GRAF 12: ČAS, PORABLJEN ZA OGREVANJE PRED TEKMO (N=31) GRAF 13: ČAS, PORABLJEN ZA OGREVANJE NA TRENINGU (N=31) KAZALO PREGLEDNIC PREGLEDNICA 1: OZNAKA IN OPIS SPREMENLJIVK PREGLEDNICA 2: FREKVENČNA TABELA OSEB, KI SO VPRAŠANIM PREDSTAVILE BOCCIO(N=31) VI

8 1. UVOD V našem času se vse bolj izpostavlja pomen zdravega načina življenja, kjer ima pomembno mesto tudi šport. Na vsakem koraku smo priča novim, raznolikim športnim ponudbam na rekreativnem področju. A medtem ko smo po eni strani zasuti z informacijami in ponudbami za gibalno neovirane posameznike, je po drugi strani informacij za invalide zelo malo. Mnogi strokovnjaki (Guttmann, 1976; Peljhan, 2004; Williams in Wu, 2001) izpostavljajo pomen gibanja gibalno oviranih. Guttmann je kot začetnik na področju športa invalidov uvedel šport v rehabilitacijo pacientov s poškodbo hrbtenjače (Guttmann, 1976). Peljhan (2004) izpostavlja številne pozitivne vidike za celotno biopsihosocialno delovanje človeka. Tudi Williams in Wu (2001) med drugim izpostavljata pozitivne vplive na posameznikovo duševno stanje. Kljub številnim pozitivnim učinkom ukvarjanja s športom pa se gibalno ovirani pri tem srečujejo z mnogimi ovirami. Nekatere raziskave so pokazale, da so pri vključevanju gibalno oviranih v šport najpogostejše težave: pomanjkanje organiziranih treningov, usposobljenost športnih trenerjev, pomanjkanje možnosti za športne treninge (Depauw in Gavron, 1995), dostopnost do pripomočkov in pomanjkanje informacij o športu (Gradišnik, 2010). Eden izmed manj znanih športov za invalide je boccia, dvoransko balinanje za invalide. Namenjena je tistim posameznikom, ki so težko in težje gibalno ovirani in se ne morejo vključevati v druge športe. V diplomskem delu bomo ta šport podrobneje opredelili, raziskali motive za vključevanje v boccio, preučili težave, ki se pojavljajo ob začetku vključevanja, ter težave, ki so navzoče v času treniranja. Odkrivali bomo, kdo so osebe, ki najpogosteje predstavljajo boccio posameznikom, kaj pomeni boccia igralcem v tekmovalnem obdobju ter kakšen je vadbeni režim vprašanih. V raziskavo bomo vključili aktivne igralce boccie v Sloveniji in na Hrvaškem. Ker v Sloveniji ta šport še ni raziskan, sem se odločila za diplomsko delo s tega področja. Upam, da bom tako pripomogla k večji prepoznavnosti tega športa pri nas. 1

9 2. PREDMET IN PROBLEM Raziskavi Gradišnikove (2010) in Vuteja (2004) nakazujeta, da se gibalno ovirane osebe v športne aktivnosti vključujejo iz različnih vzrokov. Gradišnik (2010), ki se je osredotočila na področje tenisa na vozičkih, kaže na to, da se osebe z gibalno oviranostjo v šport vključujejo z željo po izboljšanju telesne pripravljenosti in tekmovanju. Podobna raziskava (Vute, 2004) med igralkami sedeče odbojke nakazuje, da se osebe z gibalno oviranostjo za šport odločajo zaradi želje po tekmovanju in doseganju uspehov, sklepanju prijateljstev, izboljšanju zdravja in telesne pripravljenosti, možnosti za sprostitev ter doživljanju novih izkušenj. Športniki z gibalno oviranostjo se pogosto srečujejo z različnimi ovirami pri športnem udejstvovanju. Depauw in Gawron (2005) navajata, da so najpogostejše ovire pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami v šport pomanjkanje organiziranih športnih programov, pomanjkanje neformalnih športnih izkušenj v otroštvu, pomanjkanje trenerjev in programov treninga, pomanjkanje dostopnih športnih dvoran ter omejujoči psihološki in sociološki faktorji. Podobnih raziskav v bocii nismo našli. V diplomskem delu bomo raziskali motive za vključevanje v boccio, težave, ki se pojavljajo pri vključevanju, težave, ki se pojavljajo v času treniranja, odkrivali, kdo so osebe, ki so boccio predstavile posameznikom, kaj pomeni boccia igralcem v tekmovalnem obdobju ter kakšen je vadbeni režim vprašanih. 2

10 2.1. ŠPORT IN GIBALNO OVIRANI OPREDELITEV GIBALNE OVIRANOSTI Gibalna oviranost je širok pojem, saj se lahko pri posameznikih kaže v zelo različnih oblikah, razsežnostih, pa tudi vzroki za njen nastanek so lahko različni. Zavod Republike Slovenije za šolstvo v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015) razlikuje otroke z lažjo, zmerno, težjo in težko gibalno oviranostjo: Otroci z lažjo gibalno oviranostjo Težave na področju gibanja se kažejo kot nekoliko zmanjšane zmožnosti. Otrok lahko hodi samostojno tudi v odprtih prostorih, težave pa se lahko pojavijo pri teku ali hoji po neravnem terenu. Lahko ima slabše ravnotežje in težave pri koordinaciji gibanja. Samostojen je pri vseh opravilih, razen pri tistih, ki zahtevajo dobro spretnost rok. Ni odvisen od pripomočkov za gibanje, lahko pa potrebuje manjše prilagoditve za izvedbe nalog. Za izvajanje šolskega dela ne potrebuje fizične pomoči, pri nekaterih oblikah dela pa potrebuje prilagoditve okolja. Otroci z zmerno gibalno oviranostjo Težave na področju gibanja se kažejo kot zmerno zmanjšane zmožnosti gibanja. Otrok hodi samostojno znotraj zaprtih prostorov ali na krajše razdalje, pogosteje potrebuje pripomočke za gibanje (posebni čevlji, ortoze, bergle), ima težave na neravnem terenu in stopnicah. Na srednje in večje razdalje uporablja prilagojeno kolo ali voziček za transport ali na ročni pogon ali pomoč in nadzor druge osebe. Pri zahtevnejših dnevnih opravilih potrebuje nadzor ali pomoč, za izvajanje dejavnosti potrebuje pripomočke ali prilagoditve. Pojavi se lahko motnja kontrole sfinktrov, ki jo lahko otrok obvladuje sam. Pri športu in izvajanju šolskega dela občasno potrebuje pomoč druge osebe ter prilagoditve programa in pripomočke, kot je prilagojena miza, stol, delovni listi. 3

11 Otroci s težjo gibalno oviranostjo Težave na področju gibanja se kažejo kot zelo zmanjšane zmožnosti gibanja. Otrok lahko stopi na nogi ali s pripomočki hodi na kratki razdalji, vendar hoja ni funkcionalna. Za večji del gibanja po vseh prostorih potrebuje pripomočke ter nadzor druge osebe. Hoja po stopnicah ni mogoča. Zaradi okvar roke je otrok večinoma odvisen od fizične pomoči druge osebe. Pri vsakodnevnih opravilih potrebuje stalen nadzor ali pomoč. Pri športu in šolskem delu večino časa potrebuje fizično pomoč druge osebe ter prilagoditve programa in pripomočke. Otroci s težko gibalno oviranostjo Težave na področju gibanja se kažejo kot povsem zmanjšane zmožnosti gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni mogoče, razen z elektromotornim vozičkom. Otrok lahko ima zelo hude motnje zaznavanja in občutenja dražljajev, orientacije ter senzomotorične integracije. Lahko se delno hrani sam, ali pa preko sonde, gastronome. Morebitne motnje kontrole sfinktrov zahtevajo pomoč druge osebe. Pri športu in šolskem delu potrebuje stalno fizično pomoč druge osebe, prilagoditve ter pripomočke (individualno izdelana sedež in miza, prilagojena informacijsko-komunikacijska tehnologija) RAZVOJ ŠPORTA ZA GIBALNO OVIRANE KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Posamezniki, ki po videzu ali vedenju niso ustrezali predpisanim normam svojega časa, so bili vselej deležni drugačnega odnosa. Ta pa je variiral od krutega do humanega in celo spoštljivega. Skozi zgodovino so te, ki so jih dojemali kot»drugačne«, uničevali, mučili, izganjali, sterilizirali, ignorirali, preganjali, izkoriščali, pomilovali, negovali, kategorizirali, izobraževali, ponekod pa celo dojemali kot božanstva. Odnos je bil odvisen od posameznikov, razumevanja narave pomanjkljivosti in od kulturnih vrednot ter norm določenega časa. Že od nekdaj pa je obstajala kategorična razlika med odnosom družbe do gibalno oviranih in do oseb z motnjami v duševnem razvoju. Depauw in Gavron (1995) sta v svojem delu opredelila odnos družbe po posameznih zgodovinskih obdobjih. V predrimskem obdobju so posamezniki, ki so bili očitno»fizično 4

12 deformirani«ali niso bili sposobni bodisi lova za hrano bodisi branjenja, bili prepuščeni krutemu okolju, kar je večinoma pomenilo smrt zaradi lakote ali plenilcev. Takšne posameznike so prav tako pogosto enačili z zlom in so bili zato izločeni iz družinskih enot. Oseb z drugačnim obnašanjem so se pogosto bali oziroma so jih imeli za obsedene. Poleg eksorcizmov so na njih prakticirali tudi trepanacije operacije, pri katerih so v lobanjo izvrtali luknjico, skozi katero naj bi spustili ven zle duhove. Podobno obravnavanje oseb s posebnimi potrebami se je nadaljevalo tudi v grškem in rimskem obdobju. Otroci, rojeni z gibalno oviranostjo, so bili prepuščeni trdemu fizičnemu okolju, detomorom in evgeniki. Grki in Rimljani so poudarjali fizično pripravljenost predvsem zaradi obrambe pred zunanjimi sovražniki. V takšnem okolju osebe s posebnimi potrebami niso bile zaželene in so bile pogosto usmrčene, nasprotno pa so zelo spoštovali tiste, ki so gibalno oviranost pridobili v boju. Miselni napredek je v istem obdobju nastopil pozneje, predvsem po zaslugi mislecev, kot sta bila Hipokrat in Platon. Hipokrat je duševne bolezni pripisal naravnim vzrokom, ne pa obsedenosti z demoni ali božjemu srdu. Platon je duševnim bolnikom priporočal fizično aktivnost, hidroterapijo, masaže in izpostavljanje soncu. Zgodnje krščanstvo je v Evropo s sabo prineslo tudi vpliv na osebe s posebnimi potrebami, saj je v svojem konceptu obsojalo jemanje življenja. Detomor ni bil več sprejemljiva praksa. Kljub dejstvu, da so bile osebe s posebnimi potrebami deležne večjega sočutja, pa so v običajnem fizičnem in družbenem okolju težko preživele. Izjema so bili samostani in dvori, kjer je bila kakovost življenja teh oseb bistveno višja kot v dotedanjih obdobjih. Vpliv krščanstva je bil pomemben pri sprejemanju, razumevanju in humanitarnem odnosu do oseb s posebnimi potrebami. Osebe z motnjo v duševnem razvoju so bile pogosto zaposlene kot dvorni norci. Hujša usoda je še vedno doletela osebe z duševnimi motnjami, ki so bile občasne žrtve eksorcizmov, mučenj, čarovniških sežigov in drugih demonoloških praks tistega obdobja. Znanost in medicina sta vplivala na odnos do oseb s posebnimi potrebami v 16. in 17. stoletju, vendar je bilo to zgolj pri tistih z manj vidnimi razlikami. Demonološka praksa se je še naprej izvajala pri osebah z duševnimi motnjami. Po drugi strani pa so na primer ljudje s slušnimi težavami in osebe z motnjo v duševnem razvoju imeli boljše življenjske pogoje. Gluhi otroci plemiškega rodu so bili deležni visoke izobrazbe v zanje prirejenih institucijah. Osebe z 5

13 motnjo v duševnem razvoju so poskušali razumeti iz psihološkega in pedagoškega vidika. Še vedno pa so veljali za družbeno breme. V 18. stoletju je strah, vraževerje in sovražnost do oseb s posebnimi potrebami zamenjalo sočutje in odločitev o izobraževanju teh posameznikov. Z otroki se je na splošno ravnalo bolj humano. Kljub težkim družbenim razmeram so bili nekateri dojenčki rešeni in oskrbovani na javne stroške. Francoska revolucija je prebudila čut za individualno odgovornost, kar je vodilo v bolj človeški odnos do oseb z duševnimi motnjami. Zanje so skrbele posebne institucije, kot npr. umobolnice, bolnišnice ali šole, ki pa se niso veliko ukvarjale z izobraževanjem in zdravljenjem. Proti koncu 18. stoletja so se pojavile šole za slepe in gluhe otroke. V tem obdobju sicer ni bilo bistvenega napredka v kvaliteti življenja oseb s posebnimi potrebami, niso pa več veljali za hudičevo delo in jim je bilo dovoljeno živeti (Depauw in Gavron, 1995). Razvoj športa invalidov je dosegel nov mejnik v času 1. svetovne vojne, ko se je ravno zaradi vojne povečalo število invalidov. Nastale so nove medicinske specializacije, kot je fizikalna medicina in medicina športa. Po 2. svetovni vojni (Guttmann, 1976) je število invalidov močno naraslo, s tem pa so se množile tudi spodbude k razvoju športa kot pomoči pri obravnavah in rehabilitaciji vojnih invalidov. Prvo športno tekmovanje vojnih invalidov je bilo leta 1949 v Göppingenu, leto kasneje pa je bilo na Bavarskem prvo tekmovanje v smučanju za osebe z amputacijami. Uspeh teh športnih tekmovanj je bil velik navdih za ljudi z drugimi primanjkljaji, da so začeli razvijati šport kot rekreacijo. Zdelo se je smiselno združiti športne aktivnosti za osebe z amputacijami, slepe, osebe s cerebralno paralizo ter osebe s paraplegijo. Tako so na primer v Veliki Britaniji organizirali letna tekmovanja, kjer so lahko športniki tekmovali v različnih športih. Leta 1967 je bila ustanovljena neodvisna mednarodna športna organizacija za gibalno ovirane, imenovana ISOD (International Sports Organisation for Disabled). Njen cilj je bil poleg že obstoječih skupin gibalno oviranih vključevanje oseb z drugimi primanjkljaji. Septembra 1974 so organizirali prve Svetovne igre za invalide. Tekmovanja se je udeležilo 212 tekmovalcev iz 26 držav (Guttmann, 1976). 6

14 VKLJUČEVANJE GIBALNO OVIRANIH V ŠPORT POMEN VKLJUČEVANJA V GIBANJE V javnosti se vse pogosteje govori o koristnosti športne vadbe za posameznika. Izvedene so bile številne raziskave, ki poudarjajo pozitivne posledice izvajanja športnih aktivnosti za celotno delovanje človeka. Peljhan (2004) govori o treh vidikih vpliva: S telesnega vidika si človek s pomočjo športa krepi in izboljšuje različne sisteme: od kardiovaskularnega, dihalnega, imunskega do mišično-skeletnega. S primernim gibanjem se izboljšuje fizična moč in vzdržljivost, ohranja se okretnost in koordinacija. Marsikdo se s športom znebi odvečnih kilogramov in si pomaga pri oblikovanju postave. Na psihološkem področju se dobrobiti športa kažejo še raznovrstnejše. Gibanje je dejavnost, po kateri človek hrepeni skozi vsa življenjska obdobja. Šport lahko duševno sprošča in pomirja ali pa zabava in aktivira. Lahko predstavlja prostor osebnega ustvarjanja, način uresničevanja lastnih želja, obliko uveljavljanja. S pomočjo gibanja marsikateri človek lažje doseže občutek notranjega ravnovesja, zadovoljstva in povezanosti z naravo. Šport pozitivno vpliva na samopodobo in občutek lastne vrednosti. Po športni aktivnosti se zdijo človeku lastne misli bolj jasne, številni problemi, ki ga obremenjujejo pa lažje rešljivi. Celo pri zdravljenju težjih duševnih težav in motenj, kot so anksioznost, depresivnost, bolezni odvisnosti, vedenjske motnje idr., se lahko šport s pridom uporablja. Šport je lahko pomemben dejavnik socialnega življenja človeka. Omogoča mu, da se zabava v družbi z drugimi, sklepa poznanstva in prijateljstva ter se počuti del skupine. V šport se lahko vključuje skozi najrazličnejše socialne vloge, ki vsaka na svoj način prinašajo izkušnje, koristne v drugih življenjskih situacijah. Lahko je udeležen kot aktiven igralec, trener, sodnik, organizator, gledalec, navijač. Uči se sodelovati, povezovati, stremeti k skupnemu cilju, biti strpen, upoštevati pravila, podrejati vodji, doživljati zmage, prenašati poraze. 7

15 VKLJUČEVANJE OTROK V ŠPORT Gibanje in udejstvovanje v športnih dejavnostih je še posebej pomembno za otroke. Že od najzgodnejših razvojnih obdobij poteka psihosocialni razvoj v tesni prepletenosti z razvojem motorike in gibanja. Motorične funkcije otroku omogočajo lastno aktivnost, odzivanje navzven, iniciativnost, prakticiranje, eksperimentiranje in pridobivanje številnih drugih izkušenj, ki so nujno potrebne pri procesu individualizacije in zdravem kognitivnem, čustvenem in socialnem razvoju (Peljhan, 2004). V učnem načrtu za prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane učence je pri predmetu športna vzgoja (v nadaljevanju: predmet šport) predvidenih enako število ur (834) kot za učence rednih osnovnošolskih programov (Kovač, Novak, 2001). Šport je obvezen predmet za vse učence in učenke, kar velja tudi za gibalno ovirane. Po šolski zakonodaji so učenci lahko oproščeni sodelovanja pri posameznih oblikah športne vzgoje. Po presoji zdravnika so lahko opravičeni zaradi zdravstvenih razlogov, delno ali popolno, za krajše ali daljše časovno obdobje. Gibalna oviranost ni razlog za oprostitev od programa športne vzgoje. Informacije o zdravstvenem stanju učenca športni pedagog pridobi pri zdravniku ustrezne specialnosti (ortopedu, fiziatru). Če veljajo kakršne koli omejitve, mora zdravnik ali fiziater o tem seznaniti športnega pedagoga. Če so učenci delno opravičeni, mora športni pedagog vsakemu posamezniku z zdravstvenimi indikacijami prilagoditi proces dela skladno z napotki zdravnika. Gibanje in šport lahko v teh primerih predstavljata pomembno sredstvo kinezioterapije in rehabilitacije. V zvezi z vključevanjem gibalno oviranih otrok v športne dejavnosti sta Karakas in Yaman (2014) ugotovila, da je domače okolje zelo pomemben dejavnik. Starši so namreč prvi, ki lahko s svojim zgledom motivirajo gibalno ovirane otroke k športnim dejavnostim. V svoji raziskavi sta ugotovila pomembno povezavo med športno aktivnimi starši in športno aktivnimi otroki s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 164 staršev in njihovi otroci. Rezultati so pokazali, da je kar 72 % otrok, katerih se starši aktivno ukvarjajo s športom, tudi športno aktivnih. Najpogostejši športni panogi pa sta plavanje in hoja. Pri izvajanju prilagojene športne dejavnosti se je treba zavedati izjemne celovitosti področja in s tem povezane odgovornosti. Pri delu je zahtevana velika pozornost in strokovno znanje 8

16 izvajalca. Pričakovanja in zahteve, ki so postavljeni pred izvajalce, so in morajo biti visoki. Vute (1999) omenja nekatere: - poznati in razumeti osebe s posebnimi potrebami, vključene v vadbeni proces, - poznati zakonitosti in posebnosti prilagojene športne vadbe, - znati uveljavljati različne metode pri reševanju psihosocialnih problemov, - izbrati in uporabiti metode dela, primerne različnim sposobnostim vadečih, - znati motivirati posameznike in skupino za vadbo, - znati načrtovati in prilagajati programe vadbe ljudem različnih sposobnosti, - biti vešč pri uporabi metod opazovanja. Pri vključevanju gibalno oviranih otrok prihaja pogosto do najrazličnejših težav. Vute (1999) omenja dve značilni težavi, ki se pojavljata pri delu s prilagojenimi športnimi dejavnostmi: - vodje obvladajo športno panogo kot tako, ne poznajo pa dovolj posebnosti ljudi s posebnimi potrebami; - vodje poznajo značilnosti ljudi s posebnimi potrebami, pomanjkljivo pa je njihovo poznavanje športne stroke. Krajnc (2012) je raziskovala stališča učiteljev 1. in 2. triade večinske OŠ v občini Ormož do vključevanja gibalno oviranih učencev v predmet šport. Prišla je do zaključka, da imajo vsi učitelji pozitivna stališča do izvajanja prilagojene športne dejavnosti, vendar pa se ne počutijo dovolj kompetentne za izvajanje. Tudi Lamovec (2006) je izvedla anketni vprašalnik, pri katerem je ugotovila, da se prisotnost učencev z gibalno oviranostjo pri predmetu šport v rednih osnovnih šolah z leti zmanjšuje. Burgess (2007) je v svoji raziskavi med gibalno oviranimi dijaki v Veliki Britaniji ugotovila, da so gibalno ovirani dijaki pogosto izključeni iz športa. Kot najpogostejše vzroke je izpostavila pomanjkanje prilagojene športne opreme, varnost, izbiro med fizioterapijo ali športno vzgojo (dijaki so lahko izbrali le eno možnost)., VKLJUČEVANJE ODRASLIH V ŠPORT Gibalno ovirani posamezniki imajo zaradi svoje oviranosti številne težave pri enakovrednem vključevanju v družbo. Pri tem pa jim je v veliko pomoč leta 2006 sprejeta Konvencija o 9

17 pravicah invalidov 1, ki v svojem 30. členu ureja pravico do sodelovanja v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnosti in športu:»države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom enako kot drugim omogočajo sodelovanje pri rekreacijskih, prostočasnih in športnih dejavnostih: a) za spodbujanje in uveljavljanje najširšega mogočega sodelovanja invalidov v športnih dejavnostih na vseh ravneh; b) za zagotovitev možnosti, da invalidi organizirajo, razvijajo in sodelujejo pri športnih in rekreacijskih dejavnostih za invalide in jim v ta namen enako kot drugim omogočajo ustrezno izobraževanje, vadbo in sredstva; c) da jim omogočajo dostop do krajev, na katerih potekajo športne, rekreacijske in turistične dejavnosti; d) da zagotavljajo invalidnim otrokom enako kot drugim sodelovanje pri igri, rekreaciji in prostočasnih in športnih dejavnostih, vključno z dejavnostmi v šolskem sistemu; e) da zagotavljajo invalidom dostop do storitev tistih, ki organizirajo rekreacijske, turistične, prostočasne in športne dejavnosti.«kljub zakonskim osnovam, ki naj bi zagotavljale invalidom enakovredne možnosti vključevanja, pa številne v nadaljevanju navedene raziskave kažejo mnoge težave, s katerimi se gibalno ovirani srečujejo pri vključevanju v šport. V okviru projekta EQUITY enakost invalidov v obmejnem območju avstrijske Štajerske, Pomurja in Podravja je bila prek anketiranja ponudnikov športa in rekreacije izvedena raziskava o problematiki športa in rekreacije invalidov. Raziskava je pokazala, da je sicer velika večina društev pripravljena sprejeti invalide med svoje člane, vendar so slabo obveščena o možnostih vključevanja ter o potrebah invalidov pa tudi o morebitnih pridobljenih finančnih sredstvih (Smernice za šport in rekreacijo invalidov, 2014). Raziskava Športne zveze enakih je pokazala, da za športnike invalide predstavlja največji problem dostopnost do objekta in urejenost vadbenih prostorov (Smernice za šport in rekreacijo invalidov, 2014). Williams in Wu (2001) sta v svoji raziskavi med športniki s poškodbo hrbtenjače ugotovila, da športnikom ob vključevanju predstavlja največjo težavo športna oprema, medtem ko pridobivanje informacij o športu in dostop do treningov nista predstavljala pomembne ovire. French in Hainsworth (2001) sta raziskovala 1 Izraz»invalidi«je v literaturi mišljen kot skupina oseb z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi motnjami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi (Statistični urad republike Slovenije, 2007). Mednje spadajo tudi osebe z gibalno oviranostjo. 10

18 ovire in priložnosti pri nudenju športa za osebe z invalidnostjo. Ugotovila sta, da ima skoraj polovica vprašanih društev v svojih statutih zapisane določbe za razvoj športa invalidov. Pri mnogih društvih pa so določbe v nastajanju. Člani invalidskih društev so kot največjo težavo pri vključevanju izpostavili pomanjkanje prilagojenih športnih programov. Lastniki športnih objektov so odgovorili, da vidijo največjo težavo za vključevanje invalidov v arhitektonskih ovirah. Vprašani invalidi pa so kot največje ovire izpostavili dostop do športnih objektov ter neprimerne garderobe. Raziskava Gradišnikove (2010) je pokazala, da se igralci tenisa na vozičku pri vključevanju v šport najpogosteje srečujejo težavami, kot so pomanjkanje informacij, dostop, pomanjkanje ustrezne športne opreme. Tudi Lozejeva (2011) je v raziskavi med igralci košarke na vozičkih prišla do podobnih ugotovitev. Najpogostejša težava pri vključevanju v šport je bilo pomanjkanje športne opreme, sledili sta še pomanjkanje znanja in pomanjkanje financ. V Sloveniji za tekmovalni šport invalidov skrbi krovna organizacija, Zveza za šport invalidov Slovenije paraolimpijski komite. Organizirana je kot skupna specializirana organizacija s statusom reprezentativne nacionalne invalidske organizacije za področje športne rekreacije in tekmovalnega športa invalidov. Je tudi članica 17. mednarodnih športnih zvez za šport invalidov na evropski in svetovni ravni. Med njimi je najpomembnejša krovna organizacija za večino športa invalidov: Mednarodni paraolimpijski komite International Paralympic Committee (IPC). ZŠIS-POK je članica Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez, v katerem zastopa šport vseh invalidov v Sloveniji. Začetki Zveze (ZŠIS POK) so tesno povezani s športno dejavnostjo vojaških vojnih invalidov. V Zvezi vojaških vojnih invalidov (ZVVI) so ustanovili komisijo za šport, ki je začela organizirano skrbeti za rekreativno, kasneje pa tudi za tekmovalno obliko športa. Sprva le za svoje člane, sčasoma pa se je postopoma razširila na vse invalide. Sedanja organiziranost ZŠIS-POK-a ima svoje korenine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je 10 nacionalnih invalidskih organizacij odločilo, da ustanovijo novo ZŠIS- POK. Tako je ZŠIS-POK iz zveze invalidskih športnih društev postala zveza nacionalnih invalidskih zvez. Poverile so ji izvajanje športne dejavnosti na državnem nivoju in vse zadeve v zvezi z iskanjem, pripravo in nastopanjem najboljših slovenskih športnikov invalidov na uradnih mednarodnih tekmovanjih, kot so evropska in svetovna prvenstva, svetovne igre in paraolimpijske igre. 11

19 Sedanje članice ZŠIS-POK-a so naslednje nacionalne invalidske organizacije: - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije - Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije - Zveza paraplegikov Slovenije - Zveza delovnih invalidov Slovenije - Sonček Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije - Sožitje Zveza društev za pomoč ljudem z motnjami v duševnem razvoju Slovenije (Zveza Sožitje) - Društvo distrofikov Slovenije - Združenje multiple skleroze Slovenije - Zveza društev CIV Slovenije - Društvo študentov invalidov Slovenije - Zveza društev vojnih invalidov - Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije - Društvo laringektomiranih Slovenije - Društvo revmatikov Slovenije - Društvo paralitikov Slovenije (Zveza za šport invalidov, pridobljeno 2015) 2.2. BOCCIA Boccia ali dvoransko balinanje je športna panoga, primerna za gibalno ovirane posameznike. Je tudi paraolimpijski šport. Najprej so se s tem športom ukvarjali le športniki s cerebralno paralizo, sedaj pa so vključeni tudi drugi gibalno ovirani športniki. Igra poteka v dvorani, na začrtanem igrišču, kjer se športniki lahko pomerijo individualno, v parih ali pa v skupinah. Cilj igre je, da igralci svoj barvni balinček (rdeč ali moder) čim bolj približajo belemu (jack ball). Tekmovalci tekmujejo sede na svojih invalidskih vozičkih (Boccia rules, 2013) NAČELA KLASIFICIRANJA Zaradi zagotavljanja čim bolj pravične konkurence, je mednarodni paraolimpijski komite izdal Kodeks klasificiranja (Classification code, 2007), ki omogoča vsem paraolimpijskim 12

20 disciplinam čim bolj enakovredne pogoje tekmovanja za tekmovalce. Klasifikacija tudi zagotavlja strukturo tekmovanj, uporablja pa se tako na lokalnih, kot tudi državnih in mednarodnih tekmovanjih. Klasifikacija ima dve pomembni funkciji: - določiti ustreznost športnika za tekmovanje in - grupirati športnike za tekmovanje. KLASIFIKACIJA Klasifikatorji uporabljajo klasifikacijski sistem, razvit za boccio, ki vključuje fizične, tehnične in opazovalne komponente. Klasifikacija v bocci sestoji iz treh različnih delov: - fizična ocena oz. sodniška ocena gibljivosti in funkcionalnih zmožnosti telesa, - tehnična ocena, ki vključuje različne specifične športne in nešportne teste, - opazovalna ocena, sestavljena iz opazovanja specifičnih športnih aktivnosti na igrišču in med tekmo. Razporeditev v določeno športno kategorijo temelji na tipih oviranosti, povezanih s stanjem živčno-mišičnega sistema, centralnega živčnega sistema, kostno-mišičnimi stanji, kot so koordinacija, mišična moč, deformacije okončin, in stopnjo oviranosti, ki vpliva na temeljne aktivnosti, vezane na šport, neodvisne od stopnje usposobljenosti ali količine treninga. V bocci so tekmovalci razdeljeni v 4 kategorije (Boccia classification rules, 2013): - BC 1: Sem spadajo igralci, ki imajo diagnosticirano spastično tetraplegijo oz. atetozo s kombinacijo drugih motenj. Imajo hudo okvaro vseh štirih okončin, omejen funkcionalni razpon gibanja in nadzora moči. V tej skupini športnikom pripada osebni asistent, ki ogreva in podaja žoge ter jih namesti v ustrezen položaj. - BC 2: Igralcem je bila ugotovljena spastična tetraplegija ali atetoza. Imajo zmerno okvaro delovanja vseh štirih okončin, omejen funkcionalni razpon gibanja in nadzora moči. Športniki lahko uporabljajo električni voziček za vsakodnevno uporabo, prehodijo lahko krajše razdalje. BC 3: Športniki spadajo v profil BC 1 ali BC 4, vendar ne morejo držati ali metati žoge. Dokazati morajo, da ne morejo metati žoge z roko ali je z nogo potisniti v igrišče. Pomagajo si s tako imenovano rampo, ki jo nastavi osebni asistent. 13

21 BC 4: Sem spadajo športniki, ki imajo diagnozo necerebralnega izvora, prav tako pa ni prisotna spastičnost, ataksija ali atetoza. Imajo težke gibalne disfunkcije, ki vplivajo na roke in noge. V vsakdanjem življenju uporabljajo navadni ali električni voziček ali pa pripomočke za pomoč pri hoji KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED BOCCIE Korenine boccie segajo v antično Grčijo, kjer so igralci metali manjše kamne v večjo kamnito tarčo. Vendar pa se je boccia, kot jo poznamo danes, sprva igrala kot prostočasna dejavnost, dokler ni bila leta 1984 na paraolimpijskih igrah v New Yorku predstavljena kot tekmovalni šport. Takrat je nastopilo 17 športnikov. Organizacija CPISRA (Cerebral Palsy International Sport and Recreational Association) je dve leti kasneje organizirala 1. svetovno prvenstvo, na katerem je že sodelovalo večje število udeležencev. Tekmovali so lahko le udeleženci s kategorijo CPISRE z oznako CP1 in CP2. Tekmovali so v dveh kategorijah, posamično in v ekipah. Do tega leta je okrog 20 držav že imelo aktiven nacionalni program boccie je bilo ključno leto, ko so Howard Baily, Debbie Willows, Jamie McCole, Rick Caes in Joaquim Viegas oblikovali International Boccia Commitee. Leta 1990 je potekalo svetovno prvenstvo na Nizozemskem. Tega leta so izvedli tudi prve akreditirane delavnice za sodnike. Tri leta kasneje je IBC (International Boccia Commitee) izdelal svetovno rang lestvico. Paraolimpijske igre v Sydneyju leta 2000 so poskrbele za nov mejnik v popularnosti tega športa, še posebej v smislu integracije te panoge v paraolimpijske igre. Leta 2004, na paraolimpijskih igrah v Atenah, so tekmovalci kategorije BC 4 prvič tekmovali posamezno in v parih. Leta 2008, na paraolimpijskih igrah v Beijingu, je tekmovalo 88 športnikov iz 20 različnih držav. Tekmovali so v vseh kategorijah. Leta 2010 je Portugalska podala predlog, da bi iz CPISRE oblikovali neodvisno športno organizacijo, ki bi pokrivala samo boccio. (A brief history of boccia, 2012) Leta 2013 je nastala nova organizacija, BISFED (Boccia international sport federation). Vanjo je do sedaj včlanjenih 55 držav, med njimi tudi Slovenija (Bisfed, 2014). 14

22 V Sloveniji je boccia pod okriljem Zveze Sonček. V letu 2004 je Zveza za šport invalidov organizirala 1. državno prvenstvo v bocci. Do leta 2012 so vsi tekmovalci tekmovali v eni kategoriji, tekme pa so bile razdeljene na posameznike ter ekipe. V letu 2013 pa so bili tekmovalci v posamični konkurenci razdeljeni med klasificirane (klasifikacije so bile izvedene s pomočjo hrvaškega tima klasifikatorjev) ter neklasificirane igralce. V konkurenci ekip do sprememb ni prišlo. V letošnji sezoni klasificirani tekmovalci tekmujejo znotraj posamezne kategorije, za katero so klasificirani. Novost je tudi ta, da lahko klasificirani tekmovalci, ki tekmujejo v posamični konkurenci, tekmujejo tudi na ekipnem tekmovanju. Za neklasificirane tekmovalce ni sprememb (Razpis 6. ligaškega prvenstva v dvoranskem balinanju boccia za leto 2015, 2015) IGRIŠČE Površina igrišča mora biti ravna in gladka. Pomembno je, da je čista, saj ne sme nič spremeniti smeri balinčkov (prah). Mere igrišča so 12,5 m v dolžino ter 6 metrov v širino. Polje, iz katerega se mečejo krogle, je razdeljeno na 6 boksov.»v«je območje oziroma polje, kjer se odvrženi beli balinček šteje kot neveljavno odvržena krogla. Križ (+) na sredini igrišča ponazarja točko, kamor se v določenih razmerah beli balinček ponovno nastavi. Vse meritve zunanjih črt se merijo od znotraj. Obroba igrišča je označena z debelim trakom, notranje črte pa z ozkim. 15

23 Slika 1: Shema igrišča (vir: ) VRSTE TEKMOVANJ TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV Igra posameznikov je sestavljena iz štirih setov, z izjemo neodločenega rezultata, takrat se odigra dodaten set (tie break). Vsak igralec začne set z belim balinčkom, in sicer izmenično z 16

24 nasprotnim igralcem. Vsak igralec ima šest barvnih krogel. Igralec z rdečimi kroglami je postavljen v boks številka tri, igralec z modrimi kroglami pa v boks številka 4. TEKMOVANJE PAROV Igra parov je (z izjemo odločilnega seta) sestavljena iz štirih setov. Vsak igralec začne set z belim balinčkom v zaporedju boksov od dva do štiri. Vsak igralec dobi tri krogle. Par z rdečimi kroglami je postavljen na boksih s številkama dva in štiri, par z modrimi kroglami pa v boksih s številkama tri in pet. TEKMOVANJE EKIP Igra ekip je (z izjemo odločilnega seta) sestavljena iz šestih setov. Vsak igralec začne svoj set z belim balinčkom v zaporedju boksov od ena do šest. Vsak igralec ima na voljo dve barvni krogli. Ekipa z rdečimi kroglami je postavljena na boksih s številkami ena, tri in pet, ekipa z modrimi kroglami pa na boksih s številkami dva, štiri in šest OPREMA IN PRIPOMOČKI Komplet krogel za balinanje je sestavljen iz šestih rdečih, šestih modrih ter enega belega balinčka. Ti balinčki so lahko različnih trdot, tekmovalci si jih izberejo glede na svoje sposobnosti. Tehtajo lahko 275 g +/ 12 g, njihov obseg pa morajo biti 270 mm +/ 8 mm. Slika 2: Boccia krogle (vir: ) 17

25 Tekmovalna rampa (uporabljajo jo lahko tekmovalci v kategoriji BC 3) mora imeti največji obseg manjši od igralnega boksa (1 m x 2,5 m), igralec pa mora biti zadnji, ki je imel stik z žogo pred izmetom. Slika 3: Rampa za tekmovalce kategorije BC 3 (vir: ) ČAS Vsaka stran ima omejen čas za izmet vseh balinčkov. Odštevanje časa za posamezno stran se prične, ko sodnik z loparjem nakaže zapisnikarju, katera stran je na vrsti. Čas se ustavi takoj, ko se balinček ustavi ali ko balinček prečka meje igrišča. Z januarjem 2014 veljajo naslednja določila: BC 1 BC 2, BC 4 BC 3 Pari BC 3 Pari BC 4 Ekipe Kazenske krogle Time out Medicinski time out Ogrevanje 5 minut/posamično/set 4 minute/posamično/set 6 minut/posamično/set 7 minut/par/set 5 minut/par/set 6 minut/ekipa/set 2 minuti/prekršek/2 krogli 2 minuti 10 minut 2 minuti 18

26 Merilec časa mora jasno in glasno napovedati naslednje preostale čase: 1 minuta, 30 sekund, 10 sekund ter konec (Boccia Rules, 2013) PRAVILA IGRE Osnovni cilj igre je enak kot pri balinanju, torej svoj balinček čim bolj približati belemu balinčku. Vsaka stran ima skupno na voljo 6 barvnih (rdečih ali modrih) balinčkov ter belega, ki se vrže na začetku igre. Tekmovalci lahko tekmujejo na 7 načinov: - posamezno BC 1 - posamezno BC 2 - posamezno BC 3 - posamezno BC 4 - pari za športnike, klasificirane kot BC 3 - pari za športnike, klasificirane kot BC 4 - ekipe za športnike, klasificirane kot BC 1 in BC DEFINICIJE OSNOVNI IZRAZI JACK BALL (beli balinček) Bela krogla, h kateri se približujejo ostale krogle. BALL (krogla) SIDE (stran) COURT (igrišče) MATCH (igra) END (set) Ena izmed rdečih ali modrih krogel. Pri tekmovanjih posameznikov je stran definirana kot en tekmovalec. V ekipah in parih je stran definirana kot trije ali dva igralca iste ekipe. Polje, ki ga obdajajo mejne črte, vključno z boksi, od koder mečejo igralci. Tekmovanje dveh strani, pri katerih se igra določeno število setov. Določen del igre, pri kateri je bil odvržen beli balinček in vse ostale krogle na obeh straneh. 19

27 ASSISTIVE DEVICE (pomožna Izraz za pripomočke, ki jih uporabljajo tekmovalci v naprava) kategoriji BC 3, npr. rampa. VIOLATION (prekršek) Vsakršno ravnanje proti pravilom s strani igralca, rezervnega igralca, športnega asistenta ali trenerja. THROW (met) Izraz za vsakršno ravnanje, ki sproži premik žoge v igrišče. To je lahko: met, izmet ali izpust krogle (rampa). DEAD BALL (mrtva krogla) Krogla, ki je po metu igralca zapustila igrišče ali je bila odstranjena s strani sodnika zaradi prekrška ali pa ni bila odvržena pred iztekom časa. DISRUPTED END (prekinjen Set se prekine, če je bila katerakoli izmed že odvrženih set) krogel izven normalnega poteka igre slučajno ali namerno premaknjena. V LINE (v-črta) Črta v polju igrišča, ki jo mora bela krogla prečkati, da se šteje kot pravilno odvržena. YELLOW CARD (rumeni Okrog 7 x 10 cm. Sodnik ga pokaže za opozorilo. karton) RED CARD (rdeči karton) Sodnik ga pokaže pri diskvalifikaciji. SCALE (tehtnica) Uporabljena za tehtanje boccia krogel s točnostjo 0,001 g. BALL TEMPLATE (šablona) Uporabljena za preverjanje ustreznosti obsega krogel. TRANSLATOR (prevajalec) Kjer dopuščajo pravila, je lahko prevajalec dodeljen posameznemu tekmovalcu, ekipi ali paru. Vendar mora imeti popolno akreditacijo za dostop do dodeljenih območij POTEK IGRE Uradni začetek tekme se prične v»call roomu«, 15 minut pred začetkom tekme. To je prostor, kjer sodnik z metom kovanca določi, kdo bo izbral polje v igrišču. V ta prostor smeta samo tekmovalca s trenerjem ter paketom bocc, ki jih bosta uporabila v tekmi. Ko se postavijo na igrišče, imajo igralci 2 minuti časa, da izmečejo balinčke, s katerimi bodo igrali. 20

28 »JACK BALL«Igra se prične z metom belega balinčka. Rdeča stran vedno začne prva. Če beli balinček ni veljaven, pride na vrsto modra stran. Stran, ki vrže veljavni beli balinček, vrže tudi barvnega. Ko je le-ta veljaven, je na vrsti druga stran. VRSTNI RED METANJA Vedno je na vrsti stran, ki nima svojega balinčka najbližje belemu. Izjema je v primeru, ko je nasprotna stran izmetala že vse balinčke. Tekmovalec se lahko tudi odloči, da ne bo izmetal vseh balinčkov. Za to se tekmovalci po navadi odločijo, ko ocenijo, da je situacija na igrišču preveč tvegana, ali pa imajo dovolj točk za zmago. METI BALINCEV Nobena stran ne sme metati svojih balincev, dokler sodnik z barvnim loparjem ne nakaže, katera stran je na vrsti. V trenutku meta ne sme biti noben del športnika ali športnikove opreme izven boksa ali na črti. V tem primeru se šteje kot prestop. Če se zgodi, da balinček športniku po nesreči pade na tla, je treba prositi sodnika za dodaten met. Sodnik se sam odloči, če je bila res nesreča, ali pa je to bilo namerno z namenom pridobitve prednosti. TOČKOVANJE Točkovanje se izvede ob koncu seta, ko so bili vrženi vsi balinčki. Stran, ki ima svoj balinček bližje»jack ballu«, dobi 1 točko za vsak balinček, ki je bližnje od nasprotnikovega. Če sta dva balinčka nasprotnih ekip enako oddaljena, dobi vsaka stran po eno točko. Na koncu vseh setov se točke seštejejo in v primeru enakega rezultata športniki odigrajo še dodaten set, imenovan»tie-break«. Sodnik postavi beli balinček na sredino igrišča, kjer je označen x. Športnika ostaneta v istih boksih, spet pa se izvede met kovanca. Zmagovalec prične igro. Pri tie breaku se točke ne seštevajo, namen tega je le, da se določi zmagovalec. 21

29 KAZNI V primeru prekrška lahko sodnik določi 3 vrste kazni: - kazenski met - odvzem krogel - opozorilo in diskvalifikacija KAZENSKI MET Kazenski met je met dveh dodatnih krogel nasprotni strani, ki jih bo odvrgla ob koncu seta. Uporabijo se mrtve krogle. Če je bila tekom igre kazen izrečena obema stranema, se kazen izniči. Če je bila kazen izrečena več kot enkrat, se najprej izmečeta dva balinčka, nato spet dva in tako naprej. ODVZEM KROGEL Odvzem krogel je odstranitev balinčka z igrišča v trenutku, ko je bil storjen prekršek. Balinček se postavi v posodo za mrtve krogle. OPOZORILO IN DISKVALIFIKACIJA Če se igralcu izreče opozorilo, se mu pokaže rumeni kartonček in se zabeleži v sodniški zapisnik. Pri drugem opozorilu sodnik pokaže najprej rumeni kartonček, nato pa še rdečega. S tem je igralec diskvalificiran. PREKRŠKI Primeri, ki vodijo do kazenskega meta: če igralec zapusti svoj boks, ko ni na vrsti; če v tekmovanjih posameznikov ali parov skupine BC 3 pomočnik pogleda v igrišče tekom seta; 22

30 če potekajo po mnenju sodnika nedovoljeni pogovori med igralci, pomočniki in trenerji; če se igralec pripravlja na met med metanjem nasprotne strani; če asistent premika invalidski voziček, pomožno rampo ali kotali kroglo brez navodila igralca. Primeri, ki vodijo do kazenskih krogel in do odvzema odvržene krogle: če se pri metu krogle katerikoli del telesa pomočnika, igralca ali pripomoček dotika ali presega črto, ki označuje boks, iz katerega se meče; če se pomožna rampa ni očitno premaknila levo ali desno od prejšnjega meta; če igralec pri metu krogle nima vsaj z eno polovico zadnjice stika s sediščem voza; če pri izpustu krogle v skupini BC 3 pomočnik pogleda nazaj na igrišče; metanje krogle, ko je sedež višji od 66 cm. Primeri, ki vodijo do odvzema krogel: met krogle, preden sodnik pokaže, katera stran je na vrsti; met krogle v času, ko je na vrsti nasprotna stran; če se krogla po izpustitvi na pomožni rampi ustavi; če asistent BC 3 iz kakršnih koli razlogov ustavi žogo na rampi; če asistent in športnik sočasno izpustita krogle; če je odvržena barvna krogla, preden je bil odvržen beli balinček. 23

31 3. CILJI DIPLOMSKEGA DELA V diplomskem delu želimo ugotoviti, s kakšnim namenom so se gibalno ovirani odločili za vključitev v boccio in kaj jim ukvarjanje z boccio pomeni danes, kot aktivnim igralcem. V nadaljevanju želimo ugotoviti težave, s katerimi so se soočili kot začetniki in kasneje kot aktivni igralci. Zanima nas tudi, kdo so osebe, ki so boccio predstavile gibalno oviranim, in kakšen je vadbeni režim igralcev. 4. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZ. HIPOTEZE 1. Gibalno ovirani, vključeni v raziskavo, so se z boccio začeli ukvarjati zaradi druženja. 2. Najpogostejša težava, s katero so se anketiranci srečali pri vključevanju v boccio, je bilo pomanjkanje organiziranih treningov. 3. Najpogostejša težava, s katero se anketirani soočanju v trenažnem procesu, je pomanjkanje primernih prostorov za trening. 4. Anketiranim igralcem boccie je igro predstavil drug igralec boccie. 5. Boccia pomeni v tekmovalnem obdobju igralcem predvsem možnost druženja z drugimi igralci. 6. Anketirani se pred tekmo ogrevajo 2 minuti, med samo vadbo pa pijejo vodo. 5. METODE DELA 5.1. VZOREC MERJENCEV V raziskavo je bilo vključenih 18 (58,1 %) aktivnih igralcev boccie iz Hrvaške ter 13 (41,9 %) aktivnih igralcev iz Slovenije. Starost igralcev boccie je bila v času raziskave od 17 do 49 let. Povprečna starost merjencev je bila 33,5 leta. Poslanih je bilo 40 vprašalnikov, ustrezno izpolnjenih vprašalnikov za analizo pa je bilo 31. V času raziskave so vsi anketiranci aktivno trenirali boccio ter se udeleževali tekmovanj. 27 gibalno oviranih športnikov je bilo klasificiranih, 4 pa neklasificirani. S tem športom so se v povprečju ukvarjali 5,2 leta. 24

32 Struktura tekmovalcev glede na državo 41,9% 58,1% tekmovalci iz Hrvaške tekmovaci iz Slovenije Slika 3: Struktura tekmovalcev glede na državo (n = 31) Struktura tekmovalcev glede na klasifikacijo 12,9% 87,1% Klasificirani tekmovalci Neklasificirani tekmovalci Slika 4: Struktura tekmovalcev glede na klasifikacijo (n = 31) 25

33 0% 3% 7% 0% 0% nedokončana osnovna šola 32% osnovna šola srednja šola poklicna šola višja šola 58% visoka šola magisterij/doktorat Slika 5: Struktura tekmovalcev glede na izobrazbo (n = 31) Največ tekmovalcev, 18 (58,06 %), je dokončalo srednjo šolo, 10 (32,62 %) tekmovalcev je dokončalo osnovno šolo, dva (6,45 %) tekmovalca sta dokončala magisterij ali doktorat, eden (3,23 %) pa je zaključil poklicno šolo ZDRAVSTVENO STANJE Največ tekmovalcev, ki se ukvarjajo z boccio, ima diagnosticirano cerebralno paralizo (23). Šest tekmovalcev je zapisalo, da imajo mišično distrofijo. Ostali so zapisali druge diagnoze (Arthryposis Multiplex Con., revmatski artritis). Gibalno oviro so navedli tekmovalci sami. 26

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja

1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja 1 Model nacionalnega izobraževanja oziroma formalnega strokovnega izpopolnjevanja trenerjev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, upoštevajoč okvirni sistem izobraževanja trenerjev v Evropski zvezi

More information

SOCIALNE IN TENIŠKE ZNAČILNOSTI REKREATIVNIH IGRALCEV TENISA V SLOVENIJI

SOCIALNE IN TENIŠKE ZNAČILNOSTI REKREATIVNIH IGRALCEV TENISA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SOCIALNE IN TENIŠKE ZNAČILNOSTI REKREATIVNIH IGRALCEV TENISA V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Aleš Filipčič RECENZENT: prof. dr.

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS 2014/15 Točno začrtana pot Naš klub je bil v svoji kratki zgodovini vedno nekaj posebnega oziroma drugačnega - v pozitivnem smislu, seveda. Že ustanovitev ekipe AŠK Bravo je nakazala kam pes taco moli.

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Tenis Pomen, metode in tehnike psihološke priprave teniških igralcev

More information

ANALIZA UREDITVE VARSTVA PRED UTOPITVAMI PRIMERI DOBRE PRAKSE

ANALIZA UREDITVE VARSTVA PRED UTOPITVAMI PRIMERI DOBRE PRAKSE KONČNO POROČILO PROJEKTNE NALOGE Z NASLOVOM: ANALIZA UREDITVE VARSTVA PRED UTOPITVAMI PRIMERI DOBRE PRAKSE Avtorji: dr. Venceslav Kapus, izr. prof. dr. Boro Štrumbelj, asist. dr. Dorica Šajber, asist.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: asist. mag. Tina Šifrar

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

ŠPORT V THERMANI LAŠKO

ŠPORT V THERMANI LAŠKO ŠPORT V THERMANI LAŠKO Laško kraj, ki napolni z energijo blagodejne termalne vode, očara z naravo in gostoljubnostjo. Te danosti v mesto vse bolj privabljajo športnike in športne skupine, ki v mirnem okolju

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA Ljubljana, okober 2010 Klara Pletl KAZALO UVOD...1 1. ŠPORT IN RAZVOJ ŠPORTA...3 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ

More information

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA

More information

OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI

OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za šport Katedra za košarko OSNOVE TEORIJE TRENIRANJA V KOŠARKI skripta Avtor: Brane Dežman Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Inštitut za šport Katedra

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARINA DOBNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARINA DOBNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARINA DOBNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja SISTEM NAPREDOVANJA V FRANCOSKEM

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

I. gimnazija v Celju RAZISKOVALNA NALOGA. Nives Zver

I. gimnazija v Celju RAZISKOVALNA NALOGA. Nives Zver I. gimnazija v Celju RAZISKOVALNA NALOGA I. gimnazija v Celju RAZISKOVALNA NALOGA ROKOMET-SODOBNA OBLIKA VOJNE? Tematsko področje: Sociologija Mentor: Sergej Vučer, prof. soc Avtor: Mestna občina Celje,

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA

KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Nogomet KVANTITATIVNA ANALIZA FINALNIH TEKEM SVETOVNIH PRVENSTEV V NOGOMETU OD LETA 1998-2014 MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila RECEZENT: prof.

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Ljubljana, 25. in 26. november 2016 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Uredila: dr. Maja Bučar Pajek Izdal in založil: Olimpijski komite Slovenije

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

ŠPORT. OŠ Ledina INTERNA LITERATURA

ŠPORT. OŠ Ledina INTERNA LITERATURA ŠPORT OŠ Ledina INTERNA LITERATURA KAZALO SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA... 4 1. POMEN SPLOŠNE KONDICIJSKE PRIPRAVE... 5 2. TEMELJNI VADBENI PARAMETRI KONDICIJSKE VADBE... 5 3. SREDSTVA IN METODE KONDICIJSKE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO Nejc Rutar Mentor: pred. Silvester Vončina, univ. dipl. ekon.

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR Ljubljana, 2010 I II UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa ORIS RAZVOJA NOGOMETA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

BENCHMARKING HOSTELA

BENCHMARKING HOSTELA BENCHMARKING HOSTELA IZVJEŠTAJ ZA SVIBANJ. BENCHMARKING HOSTELA 1. DEFINIRANJE UZORKA Tablica 1. Struktura uzorka 1 BROJ HOSTELA BROJ KREVETA Ukupno 1016 643 1971 Regije Istra 2 227 Kvarner 4 5 245 991

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja Diplomska naloga

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA

AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA ŽIGA PAPEŽ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Tenis in Atletika AGRESIVNOST PRI

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK Ljubljana, 2008 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes PRIPRAVA, IZVEDBA IN ANALIZA ŠEST MESEČNEGA INDIVIDUALNEGA

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO RENATO ČERU Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POVEZANOST REZULTATOV V RAZLIČNIH TESTIH VZDRŽLJIVOSTI Z USPEŠNOSTJO

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na t

prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na t Pitna voda: tveganja in osveščenost potrošnikov 1 Gregor Jereb, 1 Mojca Jevšnik, 1 Martin Bauer, 2 Peter Raspor 1 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo 2 Univerza

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KLARA ŠKVARČ KIRN VLOGA SKUPINE ZA ZASVOJENE Z ALKOHOLOM IN NJIHOVE DRUŽINE MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2007 MENTORICA: IZR. PROF. DR. GABI ČAČINOVIČ VOGRINČIČ

More information