brezplačen izvod

Transcription

1 1 brezplačen izvod ISSN

2

3 Pestro zimskošportno dogajanje nas sicer le redko pusti povsem ravnodušne, vseeno pa je že vrsto let znano, da sta še posebej vznemirljivi predolimpijska in seveda predvsem olimpijska sezona. Potem ko smo se v pretekli sezoni lahko ''zadovoljili'' le s tekmami svetovnega pokala, nas v novi zimi čakajo svetovna prvenstva v vseh disciplinah. Kot na dlani je, da bo ta sezona svojevrstno ogrevanje ali pa kar konkretna priprava tudi na olimpijske igre, ki jih bo Vancouver gostil leta Igre v Kanadi so seveda kot vrhunec z odebeljenimi črkami zapisane tudi v veliki večini programov disciplin. Srčno upamo, da bomo lahko v prihodnjih mesecih razpravljali predvsem o tekmovalnem vidiku, saj si verjetno nihče ne želi ponovitve prakse lanske zime, ko je bila prevečkrat v ospredju finančna problematika. Tega seveda nihče ne želi potisniti na stranski tir. Še več, skrbno je treba paziti, da bo postavljeni sistem deloval in omogočal nemoteno delo vsem ekipam. Ko se pogovor dotakne finančnih vprašanj, seveda ne moremo mimo Planice, naše prelestne zibelke skokov, ki nestrpno čaka na temeljito obnovo. Medtem ko Pokljuka že dobiva novo podobo, gre verjeti, da jo bo kmalu tudi Planica, ki bo sicer že leta 2010 znova gostila tudi svetovno prvenstvo v poletih. No, še prej pa bo imela Slovenija nekaj lepih priložnosti za dokazovanje organizacijskih sposobnosti. Ljubitelji alpskega smučanje že z nestrpnostjo pričakujemo svetovni pokal v Mariboru, telemark smučarji se bodo zbrali na Kobli, najboljši moški smučarji bodo znova nastopali v Kranjski Gori, sezona pa se bo, kot pravzaprav veleva že tradicija, končala z novim planiškim praznikom. Mag. Stanislav Valant, predsednik Smučarske zveze Slovenije V dnevih pred odhodom na prvo letošnjo tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju so me informatorji prek različnih medijev obveščali o zastojih na slovenskih avtocestah. Televizijski prispevki so bili senzacionalistični. Predstavili so mi slovensko posebnost in žrtve, med katerimi so bili posebno usmiljeni v koloni čakajoči tuji vozniki. Trpljenje in prizadetost me vedno ganeta. Vir informacij mi kot običajno poskuša predstaviti tudi krivce. Skoraj bi me prepričali o neopravičenosti obnove avtocestnih odsekov, neučinkovitosti in nekakovostni izvedbi izvajalcev del na slovenskih avtocestah. Smo res narod nesposobnežev ali le dežela vrhunskih kritikov? Se lahko dokazujemo le s tem, da zaničujemo drugega, da ponižujemo in napadamo svojo lastno vrsto, kar ne počne niti divjad? Odgovor sem poskušal najti na poti v Sölden. Razmišljam, kolikokrat sem se že peljal proti Solnograškem in naprej čez Bavarsko na drugo stran Avstrije, Tirolsko. Velikokrat, kar dokazuje gorenjska preračunljivost, da je smiseln nakup letne karte za predora pod Kačjakom in Visokimi turami. Cena poleg letne avstrijske vinjete samo za dve»luknji«je 47,00 EUR, brez odrezka vinjete pa 87,00 EUR. Veliko, veliko več kot slovenska celoletna vinjeta. Nimam v spominu, da bi se v zadnjih petnajstih ali še več letih peljal po prej omenjeni avtocesti brez omejitev, zastojev in dela na cesti. Tudi tokrat sem se lahko le sprijaznil z upanjem, da bo današnje potrpljenje plačano v prihodnosti, saj kot piše na pozdravnih tablah ob cesti, da»gradijo Avstrijci za nas «. V teh letih me še ni nihče v koloni vprašal, kako se počutim, nikomur se nisem zasmilil in avstrijska javnost ni bila obveščena o mojem trpljenju. Avstrijski radio Ö3 me še ni tolažil, da mi stojijo ob strani in sočustvujejo z menoj, ker plačujem predrage predore. Enak odnos do mene so imeli Nemci pri povratku domov. Mimo Chiemseeja sem»potoval«tri ure. Vzrok za kolono je ostal uganka. Delavcev na cesti nisem opazil. In kaj imata primer zastojev in cestnine skupnega s smučarijo, razen tega, da se mi je dogajalo na poti v Sölden? Enak odnos distributerjev (prodajalcev) javnega mnenja. Naši zahodni sosedje in starejši člani evropske skupnosti so že spoznali, da se moraš najprej ceniti sam, da te bodo cenili tudi drugi. Zavedajo se, da je dovolj nevarnosti zunaj meja, zato so notranje napetosti nepotrebne. Hujskanje je neustvarjalno in balzam za dušo nesposobnežem in lenuhom. Tudi slovenski smučarji ali kateri koli drugi športniki ne bodo dosegli boljših rezultatov s pomočjo destruktivne kritike, nagajanjem ter uresničevanjem parcialnih interesov posameznikov ali skupin, ki so zadnje čase zaradi sprememb v okolju dobili priložnost za izražanje. Zgrožen sem nad izjavami posameznikov nekaterih panožnih zvez, ki po ministrantsko propagirajo vrednote in izvršujejo navodila svojih političnih botrov. Revanšizma ne morejo preseči tudi nekateri njihovi uradniki. Tudi znanstveni nazivi ne pomagajo. Lahko potem od podložnikov pričakujemo kaj drugega kot predpono»ne«vsaki oceni? Matjaž Štibelj, urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica Modre novice ISSN: December 2008 Sezona: Številka: 1 Založnik: Smučarska zveza Slovenije Direktor: Jaro Kalan Urednik Modrih novic: Matjaž Štibelj Uredniki panog: Alpsko smučanje Biatlon Deskanje na snegu Smučanje prostega sloga Nordijsko smučanje Telemark smučanje ZUTS Tomi Trbovc Tomaž Šušteršič Damijan Rifl Andrej Dekleva Tomi Trbovc Urban Simčič Matija Stegnar Fotografije: ALPSKO SMUČANJE: Zoom Agence BIATLON: Tina Dokl, Tomaž Šušteršič, arhiv OK Pokljuka DESKANJE NA SNEGU: Samo Vidic, arhiv SZS SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: David Furlan, Juš Medič, Grega Stopar, Primož Vrhovnik NORDIJSKO SMUČANJE: arhiv SZS TELEMARK: arhiv SZS ZUTS: Boštjan Čač, Dejan Hren, Peter Fettich in Mateja K., arhiv ZUTS Druge fotografije: arhiv SZS Oblikovanje in prelom: Jana Stollecker, s. p. Lektoriranje: PLIBERŠEK, izobraževanje, prevajanje in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d. o. o. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij, d. d. Naklada: izvodov IZVOD JE BREZPLAČEN

4 MODRE NOVIČKE Jesenski sestanki v Zürichu Kot ogrevanje pred novo sezono je Zürich gostil vrsto jesenskih sestankov Mednarodne smučarske zveze. Revolucionarnih sklepov sicer ni bilo, vseeno pa se manjše spremembe obetajo v skoraj vseh disciplinah. Tako so se pri smučarskih tekih odločno zavzeli za večletno načrtovanje koledarjev, hkrati pa so tehničnim delegatom na tekmah svetovnega pokala namenili štiri asistente. Med njimi je tudi Slovenec Uroš Ponikvar. Komisija za smučarske skoke je potrdila sklep o dodelitvi malega kristalnega globusa najboljšemu letalcu sezone. Veliko pozornosti pa je bilo namenjene tudi varnosti. To seveda velja tudi za alpsko smučanje, kar gre razumeti kot odgovor na preteklo sezono poškodb. Omeniti velja še razpravo o televizijskih prenosih in izmenjavo mnenj ter izkušenj prihodnjih organizatorjev svetovnih prvenstven v vseh disciplinah. Smuča dobro, kuha slabo! Zgornji stavek seveda velja za Davida Primožiča - Gamsa, ki je ob koncu pretekle sezone precej»zakuhal«in pod vprašaj postavil nadaljevanje bogate športne kariere. A ko se je juha ohladila, jo je Gams popil sam in se odločil, da kljub težkim razmeram za trening v tekmovalnem telemarku vztraja vsaj še eno sezono. Aktivni in zelo prizadevni pa bodo tudi promotorji in učitelji te tehnike smučanja s prosto peto. Na sestanku Telemark kluba Kranj, ki s prek 100 člani postaja eden izmed večjih klubov, registriranih na SZS, je bila izbrana ekipa smučark in smučarjev, ki bodo na Krvavcu vsako drugo soboto brezplačno izposojali telemark opremo in hkrati ponudili strokovno pomoč pri prvih zavojih. Že celotno poletje in jesen se na zimo pripravljajo člani reprezentance v telemark smučanju. Letošnja tekmovalna sezona se bo začela že sredi decembra, in sicer s tekmovanji v Franciji in Švici, tekmovalni vrhunec pa bo gotovo januarsko svetovno prvenstvo v Kreischbergu. Seveda pa se bodo vsi najboljši predstavili tudi na Kobli, ki postaja tradicionalno prizorišče svetovnega pokala. Slovenski tekmovalci si želijo in obetajo številne podpore slovenskih navijačev na obeh»glavnih«prizoriščih... Novinarji pri slovenskih biatloncih modre n Biatlonci razkrili pričakovanja pred sezono Pred trgovino Maya Maya v ljubljanskem BTC-ju so se na novinarski konferenci pred začetkom sezone 2008/2009 predstavili članice in člani slovenske biatlonske A-reprezentance. Kljub zdravstvenim in drugim težavam, ki so letos prizadele biatlonsko ekipo, pa ostaja direktor reprezentanc Borut Nunar še vedno optimističen:»naša reprezentanca se je pripravila po najboljših močeh. Ostali smo brez Tadeje Likozar Brankovič in Dijane Ravnikar, ki sta v pričakovanju naraščaja, poleg tega sta se tik pred zadnjim delom priprav poškodovala še Klemen Bauer in Peter Dokl. V zadovoljstvo nam je, da se je v ekipo vrnil Janez Marič. Pogoji so bili dobri, tako so naši cilji še vedno visoki. Pri dekletih si želimo vsaj enkrat na stopničke, drugače pa so naši cilji uvrstitve med najboljših deset. Letos bodo točke do 40. mesta, to pa bo tudi naš cilj na vsaki tekmi. V Pokalu narodov si želimo med najboljših deset. Največ seveda upravičeno pričakujemo od Teje Gregorin, Janeza Mariča in Klemna Bauerja. Presenetiti znamo predvsem z mešanimi štafetami, kjer lahko ob idealnem razpletu vseh dejavnikov posežemo precej visoko. Ta sezona bo zelo pomembna, saj bomo že lovili kvote za zimske olimpijske igre v Vancouvru.«V novi sezoni bo glavni slovenski adut nedvomno Teja Gregorin. Lani je osvojila 15. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, zato lahko letos od nje pričakujemo le še boljše rezultate.»počutim se zelo dobro in težko čakam prve tekme. Izboljšala sem položaj v streljanju stoje, tako da se te težave ne bi smele več ponoviti. Želim si le, da bi rezultate iz treningov prenesla na tekmo. Moj cilj so stopničke svetovnega pokala; končno si želim to izpolniti.«predstavniki medijev so se že pred začetkom sezone 2008/2009 na ledeniku Dachstein v Avstriji srečali s člani A- in mladinske biatlonske reprezentance, ki so tam končevali vadbeni ciklus. Tradicionalni obisk v pripravljalnem obdobju pred začetkom zime je tudi tokrat potekal v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Čeprav vreme na ledeniku ni bilo naklonjeno pretiranemu postavljanju pred televizijskimi kamerami, fotografskimi objektivi in mikrofoni, so medijski glasniki vseeno lahko dobro opravili svoje delo. Biatlonke in biatlonci ter vodstvo reprezentanc so jim bili na voljo tudi za intervjuje in izjave, kar so seveda s pridom izkoristili. Snežna ledeniška kulisa pa je služila fotografom za prve skupinske fotografije biatloncev v sezoni 2008/2009. Takšno sodelovanje med predstavniki sedme sile in biatlonsko reprezentanco je v navadi že zadnjih nekaj let; zanimanje medijev je bilo tudi tokrat precejšnje, kar kaže na dejstvo, da so športniki, ki tekmujejo v zimskih športih, zanimivi tudi zunaj redne sezone. 4

5 ovičke MODRE NOVIČKE Tina, pogumno naprej! Tina Maze, članica slovenske reprezentance v alpskem smučanju, se je že pred nekaj meseci podala na samostojno pot. Skupaj s serviserjem in trenerjem Andrejem Perovškom in kondicijskim trenerjem Andreo Massijem je v svojo športno pot želela vnesti spremembe, ki jo bodo ponovno vodile do vrhunskih športnih rezultatov. Mazejeva tako nastopa s svojo ekipo, še vedno pa ima možnost priprav z A-reprezentanco. 25-letna smučarka je pred novo sezono zamenjala tudi proizvajalca opreme, tako da bo v prihodnjih mesecih nastopala na Stöcklijevih smučeh. Poletne priprave so bile dolge in obsežne, treningi so potekali v družbi slovenske in švicarske reprezentance, na evropskih ledenikih in na Novi Zelandiji, najpomembnejše pa je to, da je bil način dela oblikovan tako, da je smučarki nudil maksimalen izkupiček treningov. Mazejeva je med pripravami izpopolnjevala smučanje v vseh disciplinah. V naslednjih dneh so na vrsti priprave za nastope v ameriškem Aspnu in kanadskem Lake Louisu. Na sporedu so tudi preizkušnje v hitrih disciplinah, v katerih je Tina v pretekli sezoni pokazala precejšen napredek. Povratnik na tekme svetovnega pokala FIS 25-letni Ljubljančan Marko Grilc je v mlajših kategorijah za slovensko reprezentanco, takrat še pod okriljem Mednarodne deskarske zveze ISF, dosegel številne dobre rezultate v disciplinah prostega sloga in tudi v deskarskem krosu. Pozneje se je zaradi spleta okoliščin znašel v hrvaški reprezentanci, zadnja leta pa se je prvotno posvečal snemanjem deskarskih filmov. Letošnjo sezono se je vrnil v slovensko reprezentanco za FIS-svetovni pokal in že na prvi tekmi sezone v skokih prostega sloga v Londonu z enajstim mestom dokazal, da bo nanj treba resno računati. Po Moskvi 2005 je bila to njegova prva tekma za svetovni pokal. Opazil sem predvsem napredek v smislu organizacije tekmovanj. Prizorišča so atraktivna in privabijo kar precej gledalcev, pravi Grilc, ki dodaja, da so v svetovnem pokalu FIS pravila jasna in razumljiva. Sodniki so strogi, a korektni, saj se ne ozirajo na imena, trdi Grilc, ki si je na omenjeni oktobrski tekmi poškodoval kolk. Ob rehabilitaciji v Pulju je energijo usmeril tudi v promocijo deskarskega filma Overseas, ki je bil v začetku meseca premierno prikazan v Ljubljani, na sneg pa naj bi se po napovedih vrnil še ta mesec. Cenik smučarskih vozovnic na slovenskih smučiščih 2008/2009 dnevna poldnevna 7-dnevna s sliko Smučarski center odrasli mla/štud otroci seniors odrasli študent otroci odrasli otroci SK BRANIK MB-POHORJE RIBNIŠKO POHORJE RTC KRANJSKA GORA UNIOR-TUR.-ROGLA RTC KRVAVEC SC CERKNO ŽIČNICE VOGEL RTC GOLTE ATC KANIN ŽTG-KOBLA GTC KOPE STC STARI VRH SRC BELA VELIKA PLANINA SVIŠČAKI HTC TC-SORIŠKA PLANINA ŽIČNICE JAVORNIK Z Modro kartico 10% popust pri nakupu celodnevnih smučarskih vozovnic na vseh slovenskih smučiščih! 5

6 MODRE NOVIČKE Veliko ljubiteljev deskanja na snegu zatrjuje, da je deskarski kros tista disciplina, katere spremljanje jim ob progi in tudi pred televizijskimi sprejemniki ponuja največ užitka. Neposredni boji, prehitevanja, skoki. Ta atraktivni format, ki ga uresničujejo tudi smučarji in gorski kolesarji, ponuja ogromno akcije na progi z valovi in dvignjenimi zavoji. Do zdaj Slovenci v tej disciplini nismo posegali v vrh. Finalistov nismo imeli. Letos pa je v argentinskem Chapelcu na uvodni tekmi svetovnega pokala 21-letni Ljubljančan Rok Rogelj dosegel prvo slovensko uvrstitev v finale. Osvojil je končno šestnajsto mesto, za njim pa so zaostala velika imena tega športa. Med drugimi tudi prva avtoriteta deskarskega krosa, tj. 40-letni Shaun Palmer. Tako kot Palmer, ki je kljub svojim letom še vedno odličen na deski, prihodnje leto pa bo znova zajahal tudi gorsko kolo v disciplini spust, je tudi Rok Rogelj vsestranski športnik. Tekmoval je na tekmah v alpskem deskanju, bil je aktivni veslač. Letos bom vse moči usmeril v kros. Nastopil bom na vseh tekmah svetovnega pokala, pravi Rogelj, čigar dolgoročni cilj so olimpijske igre 2010 v Kanadi. Bosta med udeleženci tudi Rok in Shaun? Znanje in pogum imata. Še kanček športne sreče manjka. Držimo pesti! HERVIS ekipa Le nekaj dni pred začetkom nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju so se tekmovalke in tekmovalci ter trenerji in vodstvo alpskih disciplin zbrali na novinarski konferenci v prostorih podjetja Hervis. Vodje reprezentanc so skupaj s svojimi modre nov Dachstein 2008 V prekrasni zimski idili, v sončnem vremenu, brez vetra, ob nekaj stopinjah nad ničlo in ob hitrem suhem snegu so se ob treningu reprezentanti v teku na smučeh Petra Majdič, Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek in Nejc Brodar na avstrijskem ledeniku nad Ramsauom predstavili novinarjem. Pred začetkom nove sezone je vzdušje v ekipi odlično in vsi že komaj čakajo, da bodo pokazali svoje sposobnosti na tekmah najvišje ravni. 6 varovankami in varovanci predstavili potek poletnih treningov; govorili so o pripravljenosti in ciljih, ki so si jih zadali za prihajajočo sezono, v kateri se bodo smučarke in smučarji pomerili tudi na svetovnem prvenstvu v Val d Iseru. Deseterica deklet bo letošnjo sezono začela pod vodstvom Boža Jaklina in njegove trenerske ekipe. V reprezentanci pa tokrat žal ne bo Ilke Štuhec in Katje Jazbec, ki sta se v pripravljalnem obdobju poškodovali in bosta normalne priprave lahko začeli šele po novem letu. Kljub temu je vodja ženskih reprezentanc z večmesečnimi pripravami zadovoljen, saj je bil program realiziran skoraj v popolnosti. Treningi v Čilu in na evropskih ledenikih so bili uspešni, in sicer kljub nekajdnevnemu slabemu vremenu. Vodja moških reprezentanc Urban Planinšek je smučarje ponovno razdelil na skupino za tehnične in skupino za hitre discipline, s tem da bo Aleš Gorza treniral v obeh. Ekipa je sestavljena iz zelo izkušenih fantov, ki so v svojih najboljših letih, ter iz mlajših, ki lahko postanejo še boljši.

7 MODRE NOVIČKE Debitiral je v dvorani ičke Slovenska alpska deskarska reprezentanca je v preteklih letih postala svetovna velesila, ki jo brez pretiravanj lahko postavimo ob bok Švicarjem in Avstrijcem. Letos sta se standardni šesterici fantov in edinemu dekletu, Glorii Kotnik, na tekmah svetovnega pokala pridružila še njena vrstnika Domen Janc in Jure Hafner. 19-letni Hafner, aktualni svetovni mladinski prvak v paralelnem veleslalomu, je v dvorani Snoworld v Landgraafu na Nizozemskem prvič deskal med elito. Na položni in kratki progi je osvojil osemindvajseto mesto. Verjamem, da lahko posežem še višje, je pred nadaljevanjem sezone optimističen devetnajstletnik iz Škofje Loke, ki ne daje prednosti nobeni izmed obeh paralelnih disciplin. V Jureta zaupa tudi novi trener slovenske reprezentance, tj. Švicar Gilles Jaquet, ki je prepričan, da bo na tej kratki in položni progi v dvorani naslednje leto precej višje. Verjamem v Jureta in njegove sposobnosti. Je izredno psihično močen tekmovalec, ocenjuje Jaquet, ki dodaja, da njegove pozitivne osebnostne lastnosti vsekakor dobro vplivajo na vzdušje v celotni ekipi. Letos bo Hafner še zadnjič nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu. Tam seveda kot aktualni prvak znova cilja na vrh, na tekmah evropskega pokala pa meri na uvrstitve med prve štiri. Na novinarski konferenci so se v prostorih podjetja Gorenje, d. d., predstavili naši nordijski reprezentantje z vodstvom na čelu, ki imajo višje cilje kot preteklo zimo. Pogled pa je usmerjen tudi v prihodnjo sezono, ko bosta na sporedu kar dva vrhunca, tj. olimpijske igre in svetovno prvenstvo v poletih v Planici. Letos sta glavna cilja novoletna turneja in svetovno prvenstvo v Liberecu. O ciljih smučarjev skakalcev in nordijskih kombinatorcev je natančno spregovoril športni direktor za skoke in nordijsko kombinacijo Franci Petek. V prihajajoči sezoni si med skakalci želi na koncu sezone enega med najboljšimi dvanajstimi: Na novoletni turneji si želimo vsaj kakšno uvrstitev do desetega mesta, na svetovnem prvenstvu na posamični tekmi pa uvrstitev do šestega mesta. Na posamičnih tekmah svetovnega pokala si več kot enkrat želimo priti na stopničke, v skupnem seštevku pa eno uvrstitev med dvanajst. Trenutno si vodstvo reprezentance želi dvigniti na višjo raven strokovno področje. Uvedli so se novi pristopi, nove metodologije dela, seveda pa so cilji zato že v tej sezoni večji kot lani. Petek se je dotaknil tudi ženskih skokov, ki bodo letos premierno na sporedu tudi na članskem svetovnem prvenstvu v Liberecu. Neposredno iz Finske sta se po telefonski zvezi na novinarsko konferenco javila tudi Petra Majdič in Ivan Hudač. Prava zima v Muoniu in šest stopinj pod ničlo omogočata dobre treninge. Imamo dobre razmere za trening, in sicer treniramo na umetnem snegu; pripravljenih je od 5 do 7 km proge. Tukaj je tudi nekaj konkurence in po naših podatkih je to eno najboljših mest za trening. V slovenskem taboru so torej prepričani, da so se odločili prav, kar se tiče zadnjih priprav pred sezono. Vse skupaj pa je seveda podrejeno ciljem v prihajajoči sezoni: Glavni cilj ostaja svetovno prvenstvo v Liberecu, drugi glavni cilji je Tour de Ski, kjer želim izboljšati skupno šesto mesto. Seveda pa si želim dobrega rezultata na prav vsaki tekmi svetovnega pokala. Ker sem dobro pripravljena v obeh tehnikah, bom verjetno tudi startala kar na večini preizkušenj, je še dejala naša šampionka. Predstavitev nordijcev 7

8 MODRE NOVIČKE modre novičke Eden pomembnejših športnih dogodkov preteklega poletja je bil poleg olimpijskih iger in evropskega prvenstva v nogometu tekma v odbojki med slovenskima ekipa v smučarskem krosu in alpskem smučanju. Pod ledenikom Saas Fee so kros zastopali Saša Farič, Matej Adorjan, Filip Flisar, Simon Jecl in Alan Vidovič, žensko ekipo alpskega svetovnega in evropskega pokala pa Vanja Brodnik, Nina Katarina Mihovilovič, Petra Robnik in Tina Robnik. Izid? Ja, to smo pa pozabili vprašati, ampak gotovo je bilo napeto. Ekipa v krosu je Saas Fee obiskala dvakrat in tam uspešno trenirala s tujimi ekipami, nato pa so prijazne razmere za trening svoje discipline našli tudi bližje domu, tj. na koroškem ledeniku Mölltal. Odbojka SX : alpinke Na fotografiji od leve proti desni: Mihovilovič, Jecl, Vidovič, kapetan Flisar, P. Robnik, Brodnik, Adorjan, T. Robnik, Farič. Nova šola med filmanjem in tekmovanji Smučanje prostega sloga nove šole, kot se reče zadnja leta prevladujočemu valu smučarjev prostega sloga, je zares prosta smer. Ti fantje in dekleta imajo najraje druženje, podvige, snemanje filmov in mogoče merjenje moči na kakšnem neuradnem tekmovanju za ožji krog povabljencev. Tekmovalnost obstaja, le da ni tako zelo usmerjena v tekmovalni sistem smučarskih zvez in tekme v snežnem žlebu, tj. edini uradni disciplini svetovnega pokala. Tako tudi pri nas nastaja prvi tovrstni slovenski film z (bolj mednarodnim) naslovom Evolution v produkciji Chouka films Jureta Niedorferja in Actionmame Marka Bleiweisa. Na strani freestyle bomo v njem v glavnih vlogah videli Mateja Adorjana, Urha Bulca, Roka Dokla, Filipa Flisarja, Agrona Imerija, Aljaža Keteja in Bineta Žaloharja, na freeride pa Marka Bleiweisa, Tomaža Gabrijelčiča, Tomaža Keteja, Janija Pogačarja, Luka Sekulo. Premiera bo v drugi polovici decembra ali prvi polovici januarja. Pripravlja se tudi mini serija treh ali štirih tekmovanj v skokih (»big air«) in prostem slogu v parku (»slopestyle«), ki naj bi se 28. decembra začela v Kranjski Gori. 8

9 MODRE NOVIČKE Vodje kadrovskih tečajev so se letos oktobra zbrali v Kranjski Gori Licenčni seminar za vodje kadrovskih tečajev usposabljanja, ki je zadnja leta v mesecu oktobru potekal v Bohinju, smo letos organizirali v Kranjski Gori. Razlog za to je, da sta se partnerskim centrom ZUTS Slovenije v letošnji sezoni pridružila podjetje HIT Alpinea in Žičnice Kranjska Gora. V soboto, 11. oktobra se je v Hotelu Larix na licenčnem seminarju zbralo skoraj sto kandidatov, ki bodo v smučarski sezoni 2008/09 v okviru OO ZUTS organizirali tečaje usposabljanja za pridobitev strokovnih nazivov Učitelj 1. in 2. stopnje. Na seminarju je predavalo 6 predavateljev, ki so slušateljem predstavili novosti na področju usposabljanja strokovnih kadrov. Vsebinsko so bila predavanja vezana na prijavo in potek organizacije tečajev usposabljanja, potek licenciranja strokovnih kadrov, smernice delovanja državne izpitne komisije in drugo, kar je pomembno za uspešno izvedbo usposabljanja v okviru ZUTS Slovenije. Člani ZUTS Slovenije so se pomerili že na 17. teniškem turnirju ELAN-ZUTS 2008 Demo team Slovenije zimo pričakuje dobro pripravljen Tradicionalni teniški turnir dvojic ELAN-ZUTS Slovenije že skoraj dve desetletji predstavlja prvo srečanje strokovnih smučarskih kadrov pred uvodom v novo smučarsko sezono. Na teniških igriščih Teniškega kluba Krško se je 27. septembra odvijal teniški turnir ELAN-ZUTS v soorganizaciji osnovne organizacije ZUTS Krško. Poleg bogatega programa in prijetnega vzdušja smo bili kljub nižjim temperaturam priča vročim dvobojem dvojic za pokale in bogate praktične nagrade, ki sta jih je prispevali begunjski ELAN in podjetje Askot (NES). Na koncu se je najbolje izšlo zmagovalcema Igorju Banu (ZUTS Krško) in Bojanu Eraku (SD Krka Rog), ki sta v finalu z atraktivno in prepričljivo igro premagala Marka Laha (SK Ptuj) in Petra Hribarja (ZUTS Kranj). Tudi v letošnji sezoni bodo teoretične vsebine predavali licencirani predavatelji Pred začetkom lanske smučarske sezone je bilo na ZUTS Slovenije uvedeno licenčno izobraževanje za predavatelje teoretičnih vsebin na tečajih usposabljanja za pridobitev strokovnih nazivov Učitelj alpskega smučanja 1. in 2. stopnje. Letos smo naredili še korak naprej. Vsem kandidatom za predavatelje teoretičnih vsebin smo vsebine predavanj pripravili v predstavitveni»power point«obliki. S tem smo predavateljem olajšali delo s pripravo predavanj, obenem pa smo poenotili vsebine predavanj na tečajih, ki jih organizirajo OO ZUTS Slovenije. Enodnevni seminar, ki je potekal v soboto, 4. oktobra 2008 v prostorih Smučarske zveze Slovenije, je vodil vodja strokovnega sveta ZUTS Slovenije Miha Verdnik. Z aktivno udeležbo si je licenco za predavatelje teoretičnih vsebin pridobilo preko 50 udeležencev. Pred začetkom vsake smučarske sezone so vodje komisij (alpsko smučanje, deskanje na snegu, tek na smučeh, telemark smučanje, prosti slog) pri ZUTS Slovenije odgovorni za ustrezno pripravo članov demonstratorskih vrst. Ti morajo zimo pričakati dobro pripravljeni, v tej smeri pa so naravnane tudi vsebine priprav demonstratorjev posameznih komisij. Člani demo teama komisije za alpsko smučanje in deskanja na snegu so v oktobru in novembru prvi del priprav izvedli na ledeniku Kaprun, člani demonstratorske vrste telemark smučanje pa so bili v mesecu novembru v avstrijskem Stubai-u. Demo team komisije za prosti slog in tek na smučeh sta del priprav organizirala v mesecu novembru. Ker je v letošnji sezoni zima vendarle presenetila, bodo vse komisije zaključne priprave lahko organizirale na domačih smučiščih. 9

10 BIATLON Nov Športnorekreacijski center na Pokljuki Piše: Tomaž Šušteršič DOLGO PRIČAKOVANI POSODOBITEV IN REKONSTRUKCIJA ŠPORTNOREKREACIJSKEGA CENTRA POKLJUKA NA RUDNEM POLJU SE JE SEPTEMBRA 2008 VENDARLE ZAČELA. Deset milijon evrov vreden projekt, ki bo delno financiran tudi iz sredstev, pridobljenih iz evropskega sklada za regionalni razvoj, in ki predstavlja pomembno naložbo za nadaljnji razvoj biatlona in tudi rekreativnega športa na Pokljuki, bo vključeval sodoben večnamenski osrednji objekt, rolkarsko stezo z delno osvetlitvijo, sistem umetnega zasneževanja, novo čistilno napravo, prenovljen vodovodni in električni razvod ter potrebne posodobitve stadiona in tekaških prog, ki jih narekuje razvoj sodobnega biatlona v svetu. Prenova Športnorekreacijskega centra Pokljuka zasleduje tudi stroge okoljevarstvene zahteve, da bi bilo sobivanje v Triglavskem narodnem parku čim manj obremenjujoče za naravno okolje. Žal pa tega tradicionalnega prizorišča tekem svetovnega pokala v letošnji sezoni ne bodo obiskali najboljši svetovni biatlonci. Že na kongresu Mednarodne biatlonske zveze, ki je konec poletja potekal v Pragi na Češkem, so slovenski organizatorji zaradi znanih proceduralnih zapletov pri začetku del na Rudnem polju letošnje biatlonske tekme svetovnega pokala, ki bi morale na Pokljuki potekati med 18. in 21. decembrom 2008, vrnili mednarodni zvezi.»ker so se nekateri postopki vezani na začetek gradnje že takrat zavlekli za več kot mesec dni, nismo želeli več špekulirati in smo bili tekmo prisiljeni vrniti Mednarodni biatlonski zvezi. Precej sivih las nam je povzročila pritožba na izbor izvajalca gradbenih del, ki pa se je pozneje ugodno razrešila; prenovo središča smo 24. septembra le začeli. Načrtujemo, da jo bomo kljub začetni zamudi končali v predvidenih časovnih okvirih, tj. do konca junija 2009,«je najavil Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije in podpredsednik Organizacijskega komiteja Pokljuka. Pokljuka že več kot petnajst let gosti tekme svetovnega pokala v biatlonu; Mednarodna biatlonska zveza je slovenske prireditelje že večkrat opozorila na pomanjkljivosti in nujnost posodobitve tega središča. Zadnje naložbe so bile v središču končane leta 2001, ko je na Pokljuki potekal eden izmed biatlonskih vrhuncev 37. svetovno prvenstvo v biatlonu. S tokratno celovito prenovo in z dograditvijo ter modernizacijo središča pa bodo veliko pridobili tudi ljubitelji rekreacije, ki jih je na Pokljuki iz leta v leto več in se jim na Rudnem polju poskuša posvečati tudi vedno večjo pozornost. Ne nazadnje bo središče pomembno vplivalo na turistični razvoj te slovenske visokogorske planote, kjer v zadnjem desetletju v tem pogledu ni bilo posebnega napredka. Ob tem velja omeniti še navezavo na blejske in bohinjske turistične kapacitete, saj vsakoletne tekme svetovnega pokala v biatlonu v ta del Slovenije prinesejo dodatnih nočitev. Ne gre zanemariti niti dejstva, da bo središče živelo v vseh letnih časih in ne le pozimi, kot je bilo zdaj v navadi, zato bodo na svoj račun prišli tudi planinci, pohodniki in drugi ljubitelji narave pa tudi športniki, ki niso tradicionalno vezani le na zimo in sneg.»po končanju del bo treba prepričati inšpektorje Mednarodne biatlonske zveze (IBU), da nam spet podelijo A-licenco, ki omogoča izvedbe biatlonskih tekem najvišje ravni. Zavedamo se podpore, ki so nam jo ves čas nudili Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za obrambo in lokalna skupnost; tudi zato je naša obveza, da storimo vse za konsistentno zasledovanje ciljev tega projekta. Ti pa so: razvoj vrhunskega športa in omogočanje vadbe v vseh letnih časih, podpora rekreativnim športnikom in seveda turistični razvoj tega dela,«je še zagotovil Peter Zupan. Gradbeni stroji tudi v teh dneh brnijo na Pokljuki in dela pospešeno potekajo, saj si izvajalec, SGP Tehnik iz Škofje Loke, prizadeva, da bi izkoristil čim ugodnejše vremenske pogoje in nadomestil nekaj zamujenih dni. Po predvidevanjih naj bi rekonstrukcijo središča kljub vsemu končali skladno s časovnim in finančnim načrtom. Seveda pa je narava na Pokljuki lahko v zimskih mesecih zelo nepredvidljiva in na kakšne nepredvidene naravne okoliščine bo težko vplivati. Člani Organizacijskega komiteja Pokljuka vseeno optimistično zrejo v prihodnost in v biatlonsko sezono 2009/2010, ko bo predvidoma vse pripravljeno, da se najboljši svetovni 'lovci na smučeh' spet vrnejo na proge pod Viševnikom. 10

11 Ne gre zanemariti niti dejstva, da bo središče živelo v vseh letnih časih in ne le pozimi, kot je bilo zdaj v navadi, zato bodo na svoj račun prišli tudi planinci, pohodniki in drugi ljubitelji narave pa tudi športniki, ki niso tradicionalno vezani le na zimo in sneg. 11

12 ALPSKO SMUČANJE Štiri dame, štiri lisičje zgodbe Piše: Martin Pavčnik NI SKRIVNOST, DA IMA ZMAGA NA DOMAČIH TLEH PRAV POSEBNO VELJAVO. V PRIMERU ZLATE LISICE SO ZMAGOSLAVJE PRED DOMAČIMI NAVIJAČI OBČUTILE ŠTIRI VELIKE DAME SLOVENSKEGA ALPSKEGA SMUČANJA. Že podatek, da bo desetega in enajstega januarja na Mariborskem Pohorju potekala tradicionalna 45. Zlata lisica, dovolj zgovorno govori o zajetni in nadvse bogati zgodovini najpomembnejše ženske smučarske preizkušnje na slovenskih tleh. Tudi tokrat se bodo najboljše alpske smučarke svetovnega pokala na zasneženih pobočjih nad drugim največjih slovenskim mestom borile za točke v obeh tehničnih disciplinah, organizatorji pa ob tem kot dobro uglašen in mogočen zbor napovedujejo nadaljevanje zgodbe o nadvse kakovostni izvedbi, ki je kot po pravilu deležna hvalnic veljakov alpskega dela Mednarodne smučarske zveze. Več kot štiri desetletja dolga zgodovina Zlate lisice, ki se je začela pisati leta 1964, v sebi skriva veliko zanimivih zgodb. Štajerci se ob tem radi pohvalijo, da so pogosto premagovali naravo, ki je bila tudi zaradi nizke nadmorske višine večkrat neusmiljena. Tako je bilo tekmovanje v celoti odpovedano le leta 1998, šestkrat pa so se smučarke za zlato lisico potegovale na nadomestnih prizoriščih. Štirikrat so Mariborčanom na pomoč priskočili v Kranjski Gori, po enkrat pa sta ob pomanjkanju snega na Pohorju na svoj račun prišla Jahorina in Bad Gastein. Tudi rezultatski vidik nudi množico zanimivih zgodb, v katerih so imele kar nekajkrat osrednjo vlogo domače junakinje. Štiri so se vpisale na seznam zmagovalk vsaj ene tekme. Svetova osvojila Gorenjsko in Štajersko Ob pogledu na omenjeni seznam v oči bode zanimiv podatek, da so Slovenkam očitno nadvse dišale selitve v Kranjsko Goro. Kar polovica od skupno šestih slovenskih zmag na tekmah Zlate lisice je bila dosežena na Gorenjskem. Za kar dve je poskrbela nepozabna in edinstvena Mateja Svet, ki je nato enkrat ugnala vso konkurenco tudi v Mariboru. ''Od tistih let je minilo že veliko časa, zato se redko spominjam teh zmag. Spomini so sicer vedno lepi, a življenje se živi tukaj in danes,'' je prošnjo za pogovor o svoji lisičji trilogiji sprejela najboljša slovenska smučarka vseh časov. V Mariboru je prvič nastopila že leta 1984 in bila kot petnajstletnica za Nušo Tome in Anjo Zavadlav tretja najboljša slalomistka v takratni jugoslovanski reprezentanci. Ob zmagi Švicarke Erike Hess je osvojila petnajsto mesto in povsem skromno opozorila na razkošen talent. Dve leti za tem se je v veleslalomu že kot nadvse uveljavljena tekmovalka prebila med deseterico, leta 1987 pa je le za las zgrešila prve domače stopničke. A na te ni čakala prav dolgo. ''Lisica'' se je leto za tem ob srebrnem jubileju selila v Podkoren, kar je bilo Ljubljančanki vsekakor všeč. Zahtevnejše proge se še zdaleč ni ustrašila, ampak je v njej videla izziv. ''V svetovnem pokalu so zbrane najboljše smučarke, zato tudi zahtevnejše proge ne bi smele biti problematične. Če sem povsem iskrena, moram priznati, da o teh stvareh niti nisem prav veliko razmišljala. Vedno, ne glede na to, kakšen je teren, sem skušala pokazati, kar znam in zmorem,'' pravi Svetova, ki je na gorenjskem smučišču, kjer sicer potekajo moške tekme svetovnega pokala, ugnala tekmice na čelu z Vreni Schneider in Anito Wachter, in sicer v veleslalomu in tudi slalomu; tako je slovenskemu ženskemu smučanju priborila prvi domači zmagi. Seveda si je tako kot prva Slovenka prislužila tudi naziv zlate lisice. Že dve sezoni po nepozabni kranjskogorski predstavi je Svetova, ki se lahko pohvali tudi s petimi kolajnami s svetovnih prvenstev in ob tem še z eno olimpijsko, razveselila tudi štajersko občinstvo. Na svojem zadnjem mariborskem nastopu je tekmicam vzela mero v veleslalomu, v slalomu pa je zasedla četrto mesto, kar je zadostovalo za drugo zlato lisico v kratki, a izjemno uspešni karieri. ''Na domačih tekmah sem bila vedno na 'udaru'. Pritisk je bil večji kot v tujini. A poznavanje terena je vendarle velika prednost. Ko sem se pripravljala na tekmo, sem skušala vse te pritiske odmisliti in izkoristiti omenjeno prednost. Pred startom je treba vsa pričakovanja ali pa mogoče tudi kakšne osebne težave potisniti ob stran. Misli mora tekmovalka nameniti le progi. Očitno mi je takrat to uspelo,'' pravi zmagovalka sedmih tekem svetovnega pokala in ob Špeli Pretnar tudi edina Slovenka z malim kristalnim globusom. Sanjski konec tedna Nataše Bokal Kljub šokantni upokojitvi Svetove pa slovenski smučarski navdušenci niso prav dolgo čakali na novo zmagoslavje. Leta 1991 je karavana svetovnega pokala namesto v Maribor znova zavila v Kranjsko Goro. Voda na slovenski mlin ''Na pohorskem smučišču se nikoli nisem prav dobro znašla, zato tudi rezultati niso bili izstopajoči. Že od nekdaj pa mi je toliko bolj dišala podkorenska strmina,'' priznava Nataša Bokal, ki je manj kot mesec dni po zgodovinskem plebiscitu s pridom izkoristila selitev na ''njeno'' Gorenjsko. Borbena Škofjeločanka je prijetno presenetila že v veleslalomu, kjer je zaostala le za Schneiderjevo in prvič v karieri stopila na zmagovalni oder. Uspeh ji je dal še dodatna krila, tako da je že naslednji dan odigrala vlogo glavne junakinje in z dvema vrhunskima predstavama prišla do slalomskega prvenca. Uspeh je takrat s tretjim mestom dopolnila še Veronika Šarec. ''Športniki vedno sanjajo o zmagah pred domačim občinstvom. Vesela sem, da se mi je to posrečilo. Takrat sem nadvse resno računala na še kakšno zmago. Na žalost se je obrnilo drugače, tako da je bila to moja prva in hkrati tudi zadnja zmaga v svetovnem pokalu,'' pravi Bokalova, ki je dobro formo le tri tedne po zmagi kronala še s srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v Saalbachu. Urškin prvenec Kako pogosto pa o domači zmagi razmišlja Natašina nekdanja sotekmovalka Urška Hrovat?»Vsako leto manj. Ha, ha Z mislimi v tista leta dejansko 'zajadram' le ob mariborskih tekmah, 12

13 na katere me vabijo organizatorji. Če imam le čas, se z veseljem vračam v Maribor,«pravi Hrovatova, ki je do mariborske slalomske zmage prišla v sezoni 1993/1994. Tudi zanjo je bila to prva zmaga v karieri, s to razliko, da je nato na najvišjo stopničko stopila še štirikrat.»slaloma leta 1994 res ne bom nikoli pozabila. Navsezadnje je bila to moja prva zmaga v karieri, za nameček pa še pred domačimi navijači. Gre za posebne občutke. Tudi osvojitve zlate lisice se rada spominjam, čeprav gre za trofejo, ki v svetovnem pokalu nima nikakršne veljave,«se spominja danes 34-letna Ljubljančanka, ki je sicer v Mariboru kar trikrat pristala na nehvaležnem četrtem mestu. Vseeno pa se lahko pohvali tudi z osvojeno zlato lisico. Leta 1997 je bila druga v slalomu in četrta v veleslalomu, kar je zadostovalo za skupno zmago. Vsekakor več kot dovolj za lepe spomine na Maribor.»Pritisk je na domačih tekmah vedno izjemno močen. Po drugi strani pa je večji tudi adrenalin, ki lahko pozitivno vpliva na tekmovalko,«meni Urška. Tina Maze - od navijačice do junakinje Četrto poglavje zgodbe o slovenskih uspehih na Zlati lisici govori o Tini Maze, ednini domači zmagovalki, ki še sodi med aktivne smučarke. Kot otrok je s svojimi Črnjani v ciljni areni mariborskega slaloma stiskala pesti za takratno koroško junakinjo Katjušo Pušnik. Desetletje in pol pozneje se je tudi sama znašla v vlogi junakinje. Prvič je na Zlati lisci nastopila že leta 1999, ko je bila stara 15 let. Že tri sezone za tem je prvič stopila tudi na zmagovalni oder. V veleslalomu jo je ugnala le Švicarka Sonja Nef. Če je takrat z odličnim nastopom marsikoga presenetila, pa je v nadaljnjih letih domov prihajala s precej večjim»rezultatskim apetitom«. Predvsem v sezoni 2004/2005, ko je v večjem delu zime veljala celo za najmočnejšo veleslalomistko. Te vloge ji ni uspelo potrditi ne v svetovnem pokalu, kjer je v svoji paradni disciplini na koncu pristala na četrtem mestu, ne na svetovnem prvenstvu v Santa Caterini, kjer so se sanje o kolajni končale že po prvem nastopu. Čeprav vse to govori o precejšnji psihološki nestabilnosti, pa je Mazejeva prav v Mariboru leta 2005 dokazala, da je vendarle lahko kos tudi največjim pritiskom. Na domači tekmi je namreč vodila že po prvem nastopu, vodilno vlogo pa je zadržala tudi po drugi vožnji in se tako čustveno veselila ene izmed šestih zmag. ''Ni lepšega, kot zmagati pred domačimi gledalci. To je moj drugi dom. Že ko sem se podajala v smučarski svet, sem sanjala o takšnem scenariju. Vedela sem, da sem dobro pripravljena, kljub vsemu pa sem imela predvsem v drugem nastopu nekaj težav. Takrat mi je pomagala glasna pomoč občinstva, ki mi je vlila še nekaj moči za spodnji del,'' je takrat razlagala Mazejeva, ki se v zadnjih letih uspehu ni več približala. Vseeno je prepričana, da še ni rekla zadnje besede, kar bo skušala dokazati z vijuganjem po samostojni poti. 13

14 TELEMARK Pred svetovnim prvenstvom še v Bohinj Piše: Martin Pavčnik KOBLA BO 17. IN 18. JANUARJA ZNOVA GOSTILA NAJBOLJŠE TELEMARK SMUČARJE IN SMUČARKE, KI SE BODO NAD BOHINJSKO BISTRICO BORILI ZA ZADNJE TOČKE SVETOVNEGA POKALA PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V KREISCHBERGU. Slovenija se že sedmič v zgodovini predstavlja kot organizatorica tekem svetovnega pokala v telemark smučanju. Po selitvi iz Maribora v Kranjsko Goro so telemark smučarji zdaj svoje zatočišče našli na Kobli, ki bo že tretjič gostila tekme na najvišji ravni. To pot bo osrednja bohinjska zimskošportna prireditev še toliko zanimivejša, saj se bo karavana iz Slovenije nato preselila k severnim sosedom, natančneje v Kreischberg, kjer bo med 21. in 24. januarjem potekalo tudi svetovno prvenstvo. V sezoni 2008/2009 bodo na Kobli za dekleta in tudi za fante na voljo točke v sprintu in veleslalomu. Ker jo je v pretekli zimi organizatorjem zagodlo predvsem neugodno vreme, zaradi katerega so morali odpovedati sprinterski preizkušnji, veleslalom pa so spravili pod streho po hudih mukah, je na vrhu seznama želja večja naklonjenost narave. Tej želji pa sledi pravzaprav večni izziv telemarka, tj. večje številko obiskovalcev prireditve in močnejša podpora okolja. David Primožič pred domačo tekmo Domač teren bo seveda skušala izkoristiti tudi slovenskega reprezentanca, katere prvi mož je svoje vtise strnil v krajšem intervjuju. Pred novo sezono ste dolgo tehtali med nadaljevanjem kariere in upokojitvijo. Zakaj se je na koncu tehtnica nagnila na prvo stran?»razlogov je veliko. Eden je tudi svetovno prvenstvo, ki bo letos potekalo zelo blizu našim krajem. Le če bomo kdaj sami organizirali svetovno prvenstvo, kar se v bližnji prihodnosti skoraj zanesljivo ne bo zgodilo, se bomo počutili bolj domače. Poleg tega mlajši reprezentančni sotekmovalci potrebujejo nekoga, ki bo vlekel voz in jih popeljal po prizoriščih svetovnega pokala. Tretji razlog pa je veliko veselje do telemark smučanja, ki se je v pretekli sezoni znova vrnilo.«izziv bo tudi tekma na Kobli»Absolutno. Domača tekma je vedno nekaj posebnega.«s kakšnimi besedami bi opravili krajšo primerjalno analizo zahtevnosti terena na Kobli z drugimi prizorišči?»če bodo vremenske in snežne razmere dovoljevale izvedbo na načrtovani progi, si lahko obetamo zanimive tekme na terenu srednje zahtevnostne stopnje. Upam, da bo snega dovolj. Moja želja je tudi trda podlaga. Osebno bi bil najbolj vesel, če bi jo kar polili z vodo.«kako visoko pa kotira Kobla, če za kriterij ocenjevanja vzamemo kakovost organizacije?»lahko bi storili veliko več. A za to bi bila potrebna precej večja finančna sredstva. Sicer pa bi dejal, da je organizacija glede na razpoložljivi proračun odlična. Na žalost pri nas ni pravega posluha za telemark smučanje. Prav zato bo mogoče ob obisku Koble kdo dobil vtis, da gre za sindikalno tekmo. Dejstvo pa je, da je vsota denarja, ki je na voljo za to prireditev, sramotno nizka v primerjavi z zneski, ki se pojavljajo v drugih disciplinah. Marsikaj je tako prepuščeno improvizaciji. Gre za začaran krog. Televizija, pokrovitelji, denar Vseeno sem prepričan, da bo na Kobli organizacija dobra.«dotaknimo se še vaših naslednikov. Ali vidite v mlajših sotekmovalcih smučarje, ki bodo tudi po vašem slovesu skrbeli za pojavnost Slovenije v mednarodnih krogih?»da. Nadarjenost rodu ni sporna. Tine Kolenc je šest let mlajši od mene in že kopiči izkušnje. Sledi mu Luka Pintar, ki navdušuje z zagnanostjo. Tudi preostali ne skrivajo ambicij. A volja ni bila nikoli sporna. Težave se pojavijo na drugih ravneh. Zelo težko je pokrivati vse treninge iz lastnih žepov. Potrebovali bi pokrovitelje, tako da znova pridemo do prej omenjenega začaranega kroga. Deležni smo preskromne podpore, da bi se lotili širših projektov. Večkrat sem trener, tekmovalec, oče, mati in še kuhar v enem človeku. Skrbeti je treba tudi za prevoze in nastanitve. V takšnih razmerah se je tako težko posvečati samo treningom in tekmam.«14

15 SVETOVNI POKALI V SLOVENIJI Vrnili se bodo tudi deskarji in tekači Piše: Martin Pavčnik MEDTEM KO SO ŠTEVILNA IMENA SLOVENSKIH PRIREDITELJEV TEKEM SVETOVNEGA POKALA ŽE LEP ČAS DEL ŽELEZNEGA REPERTOARJA, PA SE V PRIHODNJE OBETA ŠE NEKAJ DODATNIH TEKEM SVETOVNEGA POKALA NA NAŠIH TLEH. Samo izkazana volja ali pa zagnanost peščice športnih navdušencev že dolgo niso dovolj za ''dobro voljo'' odgovornih pri Mednarodni smučarski zvezi ob dodeljevanju organizacijske vloge tekem svetovnega pokala. Ker so kriteriji iz leta v leto strožji, hkrati pa se zaradi različnih interesov širi tudi kandidatna lista, nadvse veselijo vloge Kranjske Gore, Maribora in Planice v koledarjih tekem svetovnega pokala. Pravzaprav gre za kraje, ki so že dolgo obdobje ukoreninjeni v koledarske sheme tekem na najvišji ravni. Tako bo verjetno ostalo tudi v prihodnje, čemur odločno pritrjuje direktor SZS Jaro Kalan. ''Kranjska Gora kot organizator moških tekem svetovnega pokala in pa Mariborsko Pohorje v ženskem delu sta klasični prizorišči. Po drugi strani je Planica celo klasično prizorišče velikega finala svetovnega pokala. Na to smo lahko vsekakor ponosni. Pri FIS namreč uživamo precejšen ugled,'' pravi Kalan, zavedajoč se dejstva, da je podoben tudi slovenski položaj v mednarodni biatlonski druščini. Pokljuka se je namreč v duhu nepisanega pravila ''korak nazaj, da bi lahko storili dva koraka naprej'' letos odrekla svetovnemu pokalu, saj na Rudnem polju potekajo gradbena dela za sodobno športno središče. Zato pa bo v bohinjski občini, natančneje na Kobli nad Bohinjsko Bistrico, znova potekal svetovni pokal v telemark smučanju. Še bolj slovensko pa bodo obarvani koledarji v prihodnji sezoni. Po več kot desetletju in pol se namreč v Slovenijo vrača karavana svetovnega pokala v smučarskih tekih. Ni skrivnost, da se je interes za organizacijo tekaških tekem povečal z izjemnimi rezultati Petre Majdič, na zadnjem kongresu pa so bile slovenske želje vendarle uslišane. ''Dolgo smo si prizadevali, da bi tekače vrnili v naše kraje. Za prihodnjo sezono so nam namenili termin v tretjem decembrskem koncu tedna,'' ponosno pripoveduje Kalan in dodaja: ''Tekme bodo potekale na Rogli. Verjamem, da bo to vseslovenska organizacija. Podobno kot v Planici. Zavedamo se, da bo od kakovosti organizacije odvisna tudi nadaljnja dodelitev tekem. Če se bomo dobro odrezali, bomo znova gostitelji v sezoni 2011/2012.'' Dodelitev tekaške tekme je vsekakor tudi prava iztočnica za pogovor o kriterijih FIS pri obravnavanju kandidatur in sestavljanju koledarjev ''Jasno, na prvem mestu je interes panožne zveze. A tu se vse skupaj šele začne. Pomembno vlogo igrajo izkušnje. Glede tega nam je koristila uspešna izvedba mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta Prvenstvo v Kranju je namreč prejelo zavidljivo visoko oceno. Povsem logično je, da so odgovorni pri FIS pozorni tudi na finance in pogoje za izvedbo tekmovanja. Pri teku na smučeh je postal nepogrešljivi element ustrezen stadion. Za zdaj ga sicer še nimamo, a verjamem, da ga bo Rogla v kratkem dobila. Brez tega ne gre. Omeniti velja še, da morajo proge ustrezati natančnim predpisom mednarodne zveze, poskrbljeno mora biti za televizijski prenos Zahtev je sicer veliko, a verjamem, da jih bomo izpolnili in se predstavili kot dobri organizatorji.'' Poleg tekačev pa se v Slovenijo v sezoni 2009/2010 vračajo tudi deskarji na snegu. Slednji so se sicer na naših tleh za točke svetovnega pokala borili že v letih 2003, 2004 in 2005, v zadnjih sezonah pa je karavana Slovenijo obšla zaradi pomanjkanja snega ali zaradi neustreznega termina, ki ga je FIS ponudil SZS. ''V sezoni 2009/2010 bi torej na naših tleh lahko pozdravili tekmovalce v boju za točke svetovnega pokala v vseh osrednjih disciplinah. To je za tako majhno državo veliko priznanje in seveda po drugi strani tudi velika odgovornost,'' je prepričan direktor SZS, ki v isti sapi dodaja, da so za prihajajoče sezone slovenske ambicije še večje. Kljub smoli z vremenom, ki je v sezoni 2007/2008 skoraj dobesedno ''odplaknilo'' skakalno tekmo SP na srednji napravi v Kranju, ideja o dveh slovenskih prizoriščih skakalnih tekem živi naprej. Verjetno največja organizacijska projekta pa sta v veliki meri odvisna od načrtovane gradnje sodobnega nordijskega središča v Planici. Če bo zibelka slovenskih poletov v prihodnjih letih vendarle dobila modernejšo podobo, bo osrednja smučarska organizacija sprožila tudi postopka za nadvse pogumna načrta. V letu 2012 bi namreč skušala SZS pridobiti organizacijo velikega finala svetovnega pokala v vseh nordijskih disciplinah. To pa bi bila hkrati tudi generalka za organizacijo svetovnega prvenstva. ''Menim, da gre za prave ideje, s katerimi so seznanjeni tudi pri mednarodni zvezi. Osnovni pogoj pa je središče v Planici,'' je pogovor o organizacijski vlogi slovenskih zimskošportnih delavcev sklenil Jaro Kalan. V sezoni 2009/2010 bi torej na naših tleh lahko pozdravili tekmovalce v boju za točke svetovnega pokala v vseh osrednjih disciplinah. To je za tako majhno državo veliko priznanje in seveda po drugi strani tudi velika odgovornost. 15

16 PREDSEDNIKI Smučarske zveze Slovenije Od Dougana do Valanta Piše: Martin Pavčnik KDO SO BILI URADNI ''POVELJNIKI'' SLOVENSKE SMUČARSKE DRUŠČINE OZIROMA PREDSEDNIKI SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE? KATERA IMENA NAJDEMO NA SEZNAMU PREDHODNIKOV AKTU- ALNEGA PREDSEDNIKA STANISLAVA VALANTA? Čeprav Smučarska zveza Slovenije kot vodilna panožna organizacija neodvisne države deluje dobrih sedemnajst let, kolikor je tudi minilo od zgodovinske odcepitve, pa bi storili veliko napako, če bi se povzetka zgodovine te razvejane organizacije lotili pri letu S tem bi prezrli zajeten in neprecenljivi del naše družbene in športne zgodovine, hkrati pa bi storili veliko krivico marljivim smučarskim delavcem, ki so že v prvi polovici preteklega stoletja v okviru takratne skupne države pripravljali podlago za skupno streho slovenske zimskošportne družine. V tem kontekstu ne gre poudarjati le vodilne vloge Slovencev v Smučarski zvezi Jugoslavije in postopne uveljavitve v mednarodnih krogih, ampak tudi prve zametke povsem samostojne organizacije, ki je nato skozi desetletja prerasla iz republiške v uradno državno zvezo. Slovenski zimskošportni zanesenjaki in društva so se povezovali že v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja. Res ni bil nikoli predsednik zveze, vseeno pa je veliko dobrih poznavalcev športa pri nas prepričanih, da velja med najbolj aktivnimi pripravljavci ''terena'' za panožno zvezo poudariti Josa Gorca, ki je velik pečat pustil tudi v Planici. Kot načelnik smučarske sekcije v telesnokulturni zvezi v Ljubljani in kot generalni tajnik jugoslovanske zimskošportne zveze je namreč odigral pomembno vlogo pri združevanju interesov. Dr. Danilo Dougan Vloga prvega predsednika SZS pa je ob ustanovitvi leta 1948 pripadla dr. Danilu Douganu ( ). Vsestranski športnik in pravnik, ki je prevzemal pomembne funkcije v NOB, je med številnimi povojnimi vlogami (generalni sekretar predsedstva vlade LRS, javni pravobranilec, republiški sekretar, predsednik turistične zveze ) našel čas tudi za zimske športe. Tako je bil dolgoletni predsednik organizacijskega odbora planiških skakalnih tekem in dobrih petnajst let tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ker so vse preostale jugoslovanske republike takrat na smučarskem področju krepko zaostajale na skoraj vseh ravneh, je bilo jasno, da so prav slovenski funkcionarji pletli niti mednarodnih povezav. Tako je bil dr. Dougan dolga leta član predsedstva Mednarodne smučarske zveze in nato celo častni član. Niko Belopavlovič Niko Belopavlovič, družbenopolitični in telesnokulturni delavec, rojen 18. maja leta 1921, je bil predsednik zveze na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta preteklega stoletja. Tudi on je bil kot predsednik OK dejaven v Planici. Ob njegovem predsedovanju je imela zveza v Ljubljani že nadvse čvrste temelje in zgrajen trden most do ''vrhovnega štaba'' državne zveze v Beogradu in mednarodnega prostora. Sicer pa je Belopavlovič pomembno vlogo odigral tudi pri postavljanju temeljnega kamna slovenskega proizvajalca smuči. Nekdanji poslanec v zvezni in republiški skupščini je bil namreč med ustanovitelji zadruge begunjskega Elana, ki se je pozneje razvila v nadvse uspešno in mednarodno uveljavljeno tovarno športne opreme. 16

17 Mag. Janez Kocijančič Belopavlovič je žezlo predal Janezu Kocijančiču, gospodarstveniku ter športnemu in političnemu delavcu. Ta je tako postavil prvi večji mejnik v svoji bogati karieri v vlogi športnega funkcionarja. ''SZS je moja matična organizacija. Ko sem se začel ukvarjati z organizacijskim delom na športnem področju, sem led prebijal prav v tej zvezi. Tudi ko po desetletju v vlogi predsednika nisem bil več na čelu, sem sodeloval pri delovanju. Še danes redno hodim na seje SZS in si prizadevam pomagati po najboljših močeh,'' o tesni povezavi z zvezo razlaga mag. Kocijančič, sicer tudi član predsedstva Mednarodne smučarske zveze. Prav letos je prejel nov mandat v vrhovnem organu FIS in dobil novo potrditev o ugledu, ki ga uživa v mednarodnih smučarskih krogih. Slovenski športni javnosti je Kocijančič znan predvsem kot do zdaj edini predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, na čelu katerega je že sedemnajst let prav kot predstavnik SZS. Sicer pa je Kocijančič smučarski zvezi na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta 20. stoletja predsedoval kar deset let, nato pa je bil še štiri leta prvi mož jugoslovanske smučarske zveze. V tistem obdobju je ob pomoči naslednika na čelu SZS Janeza Zajca in takratnega generalnega sekretarja Janeza Bukovnika izkoristil popolno slovensko prevlado na športni in organizacijski ravni ter vajeti osrednje zveze skoraj v celoti prenesel v Ljubljano. Tako se SZS ob osamosvojitvi ni srečevala z večjimi težavami, za nameček pa je Kocijančič izkoristil še poznanstva v vodilnih organih Mednarodne smučarske zveze ter dosegel sprejetje SZS v FIS še pred največjim valom političnih priznanj in sprejetjem v mednarodne integracije. ''Danes takšen scenarij ne bi bil mogoč, saj so mednarodni športni mehanizmi ustvarili pravila, ki priznanje pogojujejo s sprejetjem v OZN,'' se zgodovinskih trenutkov spominja predsednik OKS. Janez Zajc V teh zgodovinskih trenutkih pa je Smučarski zvezi Slovenije predsedoval Janez Zajc. Ni skrivnost, da so njegove pristojnosti takrat široko presegale republiške okvire. Celo povsem uradno je veljal sporazum med SZS in SZJ, po katerem je bila prva pooblaščena za izvajanje usklajenega programa dela in razvoja vrhunskega tekmovalnega smučanja v Jugoslaviji. Tako center odločanja še zdaleč niso bile beograjske Terazije, ampak pisarne na Parmovi ulici 33 v Ljubljani, kjer je dolgo ''domovala'' SZS. Zajc takratno načrtno ravnanje označuje za ''mehki prenos'', ki se seveda ni zgodil čez noč. ''To je bil večletni proces, zato govorim o prenosu na neboleč način. V Beogradu ni ostalo nič, kar bi lahko oviralo delovanje slovenske zveze po osamosvojitvi. Potem ko so se sredstva in sam proces odločanja preselili v Slovenijo, je bila jugoslovanska zveza le še formalno prisotna,'' pravi četrti predsednik SZS, ki ne bo nikoli pozabil Albertvilla leta 1992, kjer je kot predsednik zveze in hkrati tudi namestnik vodje delegacije s slovensko četico premierno zakorakal v olimpijsko areno. Sicer pa se Janez Zajc dveh predsedniških mandatov ne spominja samo po osamosvojitveni prelomnici, ampak so mu v nadvse lepem spominu ostali tudi zlati časi slovenskega smučanja in skokov na čelu z Bojanom Križajem, Rokom Petrovičem, s Primožem Ulago in z Matejo Svet. ''Smučanje je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na zavidljivo visoki ravni, kar so omogočale tudi družbene razmere. To je bil nacionalni šport. Takrat smo resnično lahko govorili o evforiji, kar je do izraza prišlo predvsem ob domačih tekmah. Ljudje so se identificirali s športniki, kar posledično pomeni, da je bila pot do ustreznih finančnih sredstev lažja,'' se časov svojega predsedovanja spominja Zajc, sicer tudi oče nekdanje smučarske reprezentantke in docentke na Pravni fakulteti v Ljubljani ter članice odbora za pravna vprašanja in varnost pri FIS Katarine Zajc. Mag. Stanislav Valant Leta 1992 se je na SZS zgodila še zadnja dozdajšnja primopredaja. Na stol, ki je bil kljub mrzlim zimam večkrat zelo vroč, je sedel magister Stanislav Valant. Sprva je poslovnež, ki predtem ni aktivno sodeloval v nobeni športni organizaciji, sicer užival ob uvodnem zanosu po osamosvojitvi, kmalu pa se je začela zveza srečevati s številnimi novimi izzivi. Že dejstvo, da je skoraj čez noč cela vrsta športnikov, klubov in reprezentanc stopila iz anonimnosti in se predstavila na mednarodni ravni, je krepko povečalo konkurenco v boju za prepotrebna sredstva. Spremembe v načinu financiranja in delovanja nacionalnih panožnih zvez ter prilagajanje zakonodaji so bile za Valanta in sodelavce velik izziv. Danes predsednik rad poudari, da je SZS kot svojevrstna zveza zvez ena najbolje organiziranih zvez v državi. Prav v velikosti in raznolikosti zveze vidi dolgoletni predsednik konkurenčno prednost. ''Krivulje uspehov v različnih panogah niso skoraj nikoli enotne. Če so v eni disciplini rezultati slabši, nas 'rešujejo' tekmovalci v drugih disciplinah. Zveza je tako vseskozi aktualna in prisotna v športni areni,'' razlaga Valant, ki se je v vseh teh letih skrbno držal prostovoljne narave predsedniške vloge ter pooblastil in pristojnosti, ki so zapisane v statutu. Po tem predsednik zastopa in predseduje SZS, sklicuje seje skupščine in podpisuje splošne akte. Kljub vsemu je vedno znal v pomembnih trenutkih opozoriti na žgoča vprašanja ali pa pred javnostjo jasno izraziti mnenja vodstva. Nazadnje npr. sredi pretekle sezone, ko je ostro zavrnil govorice o netransparentnem poslovanju. ''Čeprav za nemoteno delovanje vseskozi skrbijo zaposleni, pa predsedovanje zvezi še zdaleč ni lagodno. Gre za dodaten napor,'' pravi o vlogi predsednika in z rahlim nasmeškom dodaja: ''Kljub vsem težavam in slabi volji pa so dobri rezultati naših športnikov vedno lepa nagrada za trud.'' 17

18 ALPSKO SMUČANJE Ana Drev Piše: Matevž Peršin ANA DREV, 23-LETNA SMUČARKA IZ ŠMARTNEGA OB PAKI, IMA ZA SEBOJ ŽE KAR NEKAJ LET NASTOPANJA NA NAJZAHTEVNEJŠIH TEKMAH SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU. OD 27. OKTOBRA 2001, KO JE V SÖLDNU PRVIČ NASTOPILA MED NAJMOČNEJ- ŠO KONKURENCO, JE DO DANES NA TEKMAH ZA SVETOVNI POKAL NASTOPILA 67-KRAT, NAJBOLJŠI REZULTAT PA JE DOSEGLA PRED LETOM DNI, KO JE V KANADSKI PANORAMI NA VELESLALOMSKI PREIZKUŠNJI ZASEDLA OSMO MESTO. DVA MESECA POZNEJE PA JE NA TRENINGU V REITERALMU NESREČNO STAKNILA POŠKODBO KOLENA, KI JE PREKI- NILA NADALJEVANJE DO TAKRAT OBETAVNE SEZONE. ČLANICA SMUČARSKEGA KLUBA NORDICA VELENJE IN ŠTUDENTKA DRUGEGA LETNIKA PRIMERJALNE KNJIŽEVNOSTI IN SOCIOLOGIJE KULTURE NA FILOZOFSKI FAKULTETI SE JE Z NAMI POGOVARJALA O ČASU PO POŠKODBI, VRNITVI NA BELE STRMINE IN O PRIČAKOVANJIH ZA LETOŠNJO SEZONO. Kakšen program si imela za okrevanje?»24. januarja sem si na treningu veleslaloma strgala sprednjo križno vez, čez par dni pa sem bila že operirana. Nato je bila na vrsti standardna rehabilitacija, katere doba je po navadi šest mesecev. Seveda je odvisno od posameznika, koliko časa bo potreboval za vrnitev, sama pa sem počasi začela smučati po tem času. Sama rehabilitacija je bila zelo naporna, saj je bilo treba narediti veliko stvari. Začela sem s čisto osnovnimi vajami za pridobitev mišične mase in že takrat sem videla, da je po operaciji potrebnega veliko dela, da se vrneš na stanje, kakršno je bilo pred poškodbo. Zelo veliko sem delala na fizični pripravljenosti in kondiciji, trije tedni okrevanja pa so potekali tudi v toplicah v Podčetrtku. Nato so bile na vrsti še posebne vaje, pri katerih je bilo treba izolirati poškodovano koleno.«kdaj si potem prvič stopila na smuči?»avgusta letos v Saas Feeju v Švici. Tam in v Čilu sem na treningih smučala samo prosto, saj sem potrebovala čas, da se ponovno privadim na smuko. Ko sem prišla nazaj iz Čila, sem imela še nekaj manjših težav, saj mi je nekoliko otekalo koleno, kar pa je popolnoma normalna reakcija, saj se pri smučanju pojavljajo velike obremenitve.«prva tekma svetovnega pokala je bila na sporedu že konec oktobra. Kako so potekale priprave nanjo?»moj program okrevanja se je končal tako, da sem smučala s polno močjo šele dva tedna pred Söldnom, tako da nisem vedela, ali bom na prvi tekmi sploh nastopila. Na koncu sva se s trenerjem odločila, da bom startala, saj sem imela že veliko željo po tekmovanju. Bila sem motivirana in se počutila fizično pripravljena za tekmo, saj sem vedela, da bo koleno zdržalo, tako da sem nastopila že na prvi tekmi.«veleslalom v Söldnu si končala na 25. mestu. Ali si s tem zadovoljna?»da, saj sem na tekmo odšla s ciljem, da se uvrstim v finale, tako da bom imela za seboj dve vožnji. Do naslednje tekme v Ameriki je približno mesec dni, tako da mi je zdaj, ko imam za seboj že eno tekmo, vse precej lažje, poleg tega pa se tudi na treningih počutim zelo dobro.«ali si imela v tednih, ko si odpravljala poškodbo, kaj več prostega časa?»najprej sem mislila, da bo res tako, da bom imela veliko časa zase, a sem kmalu ugotovila, da bo za rehabilitacijo potrebnega veliko trdega dela. Vseeno pa se je življenje malo spremenilo. Več časa sem imela za učenje, tako da sem naredila nekaj izpitov. Poleg tega sem imela malo več študentskega življenja, več časa sem bila v Ljubljani in imela priložnost obiskati nekaj koncertov, tako da sem imela priložnost videti še drugo stran pomladi in poletja, kot je to pri meni v navadi.«in pričakovanja za sezono?»najbolj sem si želela, da v to sezono pridem zdrava. Upam, da bom v nadaljevanju lahko normalno trenirala, saj je to osnova za kakršen koli dober rezultat. Želim potrditi mesto med trideseterico in potem postopoma priti višje. Ne delam pa si iluzij, da bom zdaj, ko sem nastopila na eni tekmi, na naslednjih kar eksplodirala, saj potrebujem nekaj časa, da se stvari postavijo na svoje mesto. Za svetovno prvenstvo si seveda najprej želim, da bi se nanj uvrstila; upam, da bom do takrat že dobro fizično pripravljena. Do takrat bom imela za seboj že kar nekaj smučanja in tekem, tako da bi si lahko postavila tudi kakšen višji cilj.«18

19 ALPSKO SMUČANJE Z novimi gumami varno v svet V SOBOTO, , SMO Z ALEŠEM GORZO, ENIM IZMED NAŠIH NAJBOLJŠI SMUČARJEV ZA- DNJIH SEZON, OBISKALI NOVEGA SPONZORJA SLOVENSKE REPREZENTANCE V ALPSKEM SMU- ČANJU. TO JE AVTOCENTER MARTIN STIPIČ, S. P., KI NUDI ŠIROKO MNOŽICO STORITEV NA PO- DROČJU VULKANIZERSTVA IN AVTOMEHANI- KE. Direktor Martin Stipič, lastnik podjetja, se je s tovrstno dejavnostjo začel ukvarjati že leta Podjetje je najprej nudilo storitve na področju vulkanizerstva za osebni program, pozneje pa se je to razširilo še na tovornega. G. Stipič je s sodelavci ponudbo razširil z avtooptiko in avtoservisom, nato s trgovino s pnevmatikami za osebne avtomobile in naprej še s serijsko opremo za delavnice. Zadnja novost storitev podjetja pa je prodaja in oddaja avtodomov treh različnih znamk, na voljo za najem pa je v tem trenutku deset avtodomov treh različnih proizvajalcev. Podjetje je od leta 1994 na Zaloški cesti 179 v Ljubljani in trenutno zaposluje 25 strokovnjakov. Delavnice so opremljene z najsodobnejšimi in najkakovostnejšimi napravami, strankam pa so poleg vulkanizerskih storitev za vse vrste vozil na voljo še ročna pralnica, poliranje vozil, optična meritev podvozja, priprava za tehnične preglede, hranjenje avtoplaščev in platišč ter popravila ALU-platišč. Ob vsem delu pa g. Stipič najde čas tudi za smučanje, čeprav ga spremlja nekoliko manj kot včasih. Če urnik dopušča, se ob koncih tedna odpravi na bele strmine, enkrat letno pa odide tudi na tedensko smuko. 19

20 ALPSKO SMUČANJE - OTROŠKI SVET Velika nagrada ARGETA - smučarska tekmovanja otroških kategorij Piše: Roman Šturm SISTEM DELA Z OTROKI SE ŽE TRADICIONALNO ZAČENJA V SMUČARSKIH DRUŠTVIH PO VSEJ SLO- VENIJI Z ALPSKO ŠOLO, ŠOLO SMUČANJA TER S KLUBSKIMI TEKMOVANJI IN PREIZKUSI ZNANJA. KOLEDAR OTROŠKIH POKALNIH TEKEM IN DRŽAVNIH PRVENSTEV Datum Kraj Regija Disciplina Kategorija J A N U A R VN ARGETA Golte - Ročka VZH SG SD VN ARGETA Golte - Ročka VZH SG SD VN ARGETA Golte - Ročka VZH SG MD VN ARGETA Golte - Ročka VZH SG MD VN ARGETA Kope VZH SL SD VN ARGETA Kope VZH SL MD VN ARGETA Kope VZH VSL SD VN ARGETA Kope VZH VSL MD VN ARGETA Bela - Črmošnjice CEN SL SD VN ARGETA Bela - Črmošnjice CEN SL MD VN ARGETA Bela - Črmošnjice CEN VSL SD VN ARGETA Bela - Črmošnjice CEN VSL MD VN ARGETA Rogla VZH KOM CC VN ARGETA Stari Vrh ZAH VSL CC F E B R U A R VN ARGETA Stari Vrh ZAH SL SD VN ARGETA Stari Vrh ZAH SL MD Pokal Rok Petrovič Kranjska Gora CEN VSL CC VN ARGETA Stari Vrh ZAH VSL SD VN ARGETA Stari Vrh CEN VSL MD VN ARGETA Cerkno NPR VSL CC Pokal Loka Stari Vrh ZAH VSL MD, SD Pokal Loka Stari Vrh ZAH SL MD, SD M A R E C Šolsko prvenstvo Rogla VZH VSL MD, SD VN ARGETA Kobla ZAH SL SD VN ARGETA Kobla ZAH SL MD VN ARGETA Kobla ZAH VSL SD VN ARGETA Kobla ZAH VSL MD VN ARGETA Areh VZH KOM CC Državno prventsvo Krvavec - Zvoh ZAH SG SD VN ARGETA Krvavec - Zvoh ZAH SG SD Državno prvenstvo Krvavec - Zvoh ZAH SG MD VN ARGETA Krvavec - Zvoh ZAH SG MD Državno prvenstvo CEN SL SD Državno prvenstvo CEN SL MD Državno prvenstvo CEN VSL SD Državno prvenstvo CEN VSL SD Državno prvenstvo Kranjska Gora - Poligon ZAH VSL CC VN ARGETA Maribor Poligon VZH SL SD VN ARGETA Krvavec ZAH VSL CC VZH vzhodna regija CEN centralna regija ZAH zahodna regija NPR notranjsko primorska regija CEN centralna regija SG superveleslalom SL slalom VSL veleslalom KOM kombinacija SD starejši dečki/deklice MD mlajši dečki/deklice CC cicibani 20 Nadgradnja se nadaljuje z regijskimi tekmovanji in na državni ravni z veliko nagrado ARGETA. V letošnji zimi so to otroci v starosti od 9 do 14 leta, in sicer razvrščeni v tri starostne kategorije, ki se bodo merile na tekmovanjih za veliko nagrado ARGETA, tj. v veleslalomu in slalomu ter superveleslalomu. Smučarska tekmovanja otroških kategorij so del ciljev in usmeritev Smučarske zveze Slovenije, s katerimi izpolnjujemo osnovno nalogo v procesu vzgoje otrok in mladine, to je novih smučarjev na ravni države. Hkrati ne smemo pozabiti na temeljno vlogo klubov in društev. Tekmovanja za veliko nagrado ARGETA izvajajo društva na visoki organizacijski ravni. Na tekmovanjih, kjer so največje zvezde otroci, vzpodbujamo tekmovalnost in zabavo, ob tem pa društva pridobivajo nove smučarje in uveljavitev. Skupaj s smučarskimi društvi nam uspe izvesti domača tekmovanja za izbor ekip dečkov in deklic, ki zastopajo Slovenijo na največjih mednarodnih otroških tekmovanjih, kot so: Pokal Loka, Trofeo Topolino in Pinocchio (Italija), La Scara (Francija) ). Dozdajšnjo uspešnost programa potrjujejo tradicionalno odlični rezultati ekipno in posamično na največjih mednarodnih tekmovanjih, kjer je prisotnih več držav udeleženk kot na zimskih olimpijskih igrah. Z velikim veseljem smo v lanski sezoni sprejeli novega generalnega pokrovitelja otroških tekmovanj Drogo Kolinsko s svojo blagovno znamko Argeta. Otrokom lahko tako omogočimo tekoč sistem tekmovanja na najvišji ravni. Dogajanje okoli tekmovanja je popestreno z zabavo in druženjem, kjer je blagovna znamka Argeta prevzela odlično vlogo. Poleg maskote in celostne podobe tekmovanja, je najbolj pomembno, da otroci z nastopanjem na takih tekmovanjih doživijo utrip vrhunske prireditve. Tistim, ki bodo v prihodnje segli po stopničkah v svetovnem pokalu skušamo pričarati vzdušje takih tekmovanj. Koledar tekmovanj in rezultate VN ARGETA objavljamo na spletni strani tj. v podskupini alpsko smučanje, otroška tekmovanja.

21 21

22 NORDIJSKO SMUČANJE Skoki in nordijska kombinacija za najmlajše Pišeta: dr. Franci Petek in Tomi Trbovc SMUČARSKI SKOKI SO EDEN NAJBOLJ VZNEMIRLJIVIH IN PRIVLAČNIH ŠPORTOV ZA OTROKE. ZAČE- TEK URESNIČITEV SANJ O DOLGIH POLETIH SE ZAČNE NA MAJHNIH SKAKALNICAH. V smučarskih skokih že v okviru veljavnega sistema pokala Cockte potekajo tekmovanja za najmlajše - začetnike, ki so razdeljeni v kategoriji cicibanov do 9 let. To kategorijo opredeljujemo tudi kot animacijsko starostno obdobje, v katerem so otroci stari 6 ali izjemoma celo manj let, do vključno 9 leta starosti. To so že»pravi«skakalci, ki skačejo s skakalnimi smučmi (pozimi priporočljivo tudi s smučmi, vezmi in čevlji za alpsko smučanje), imajo otroške skakalne drese in tekmujejo na skakalnicah do največ 15 metrov. Skakalnice morajo po najnovejših kriterijih FIS omogočati varne skoke tudi na le nekaj metrov velikih skakalnicah. Animacijskemu obdobju sledi začetniško obdobje, v katerem so deklice in dečki stari med 10 in 11 leti. Skačejo na skakalnicah, ki omogočajo skoke do 25 metrov. Nato sledi usmerjevalno starostno obdobje dečkov in deklic. Otroci, ki so stari 12 in 13 let tekmujejo na skakalnicah do 45 metrov, med 14. in 15. letom pa na skakalnicah, kjer se skače tudi do 65 metrov. V usmerjevalnem obdobju že potekajo tekmovanja v nordijski kombinaciji. Ta obdobja sovpadajo z obdobjem osnovne šole. Vse primerjalne analize z drugimi državami kažejo, da se delo klubov zgosti na delo z osnovnošolsko mladino. Velik del časa, energije, znanja in denarja naj bi klubi namenjali predvsem pridobivanju novih otrok, usposabljanju klubskih delavcev za primerno vzgojo otrok in organizacijo delovanja kluba, prilagojeno potrebam osnovnošolske mladine. Skrb za razvoj skakalne in kombinatorske mladine po končani osnovni šoli pa se v veliki meri prenese na sistem panožnih razredov, ki jih imamo na Ekonomski šoli Kranj oziroma tamkajšnjem šolskem centru (kjer je možno izobraževanje za različne poklice). Državni panožni center v Kranju omogoča usklajeno načrtovanje izobraževalnega in trenažnega procesa, saj so na enem mestu zagotovljeni odlični pogoji v obliki objektov in sredstev. Pomemben del pa predstavlja izobražen in usposobljen pedagoško trenerski kader. V obdobju štirih let imajo dijaki - skakalci možnost, da spoznajo, kako je potrebno oblikovati življenjski slog za prehod med vrhunske športnike, hkrati pa končajo srednjo šolo in si s tem omogočijo podlago za kasnejšo samostojno življenje po končani športni karieri. V»poplavi«ponudbe prostočasnih aktivnosti, smo začutili potrebo, da smučarske skoke približamo čim širšemu krogu otrok. Zato smo letos šolam, staršem in otrokom ponudili tekmovanja v skokih za otroke z alpskimi smučmi. Šolsko tekmovanje z alpskimi smučmi je bilo uvrščeno v razvid šolskih športnih tekmovanj za šolsko leto 2008/2009. To tekmovanje je namenjeno vsem učencem osnovnih šol od 1. do 4. razreda. Tekmovali bodo po letnikih rojstva, od letnika 1999 do letnika Posebno pozornost bomo namenili predstavitvi tekmovanja šolam v vplivnih območjih slovenskih skakalnih klubov. Upamo, da bodo sodelovale tudi šole, ki ne prihajajo s skakalno razvitejših območij Slovenije. Sodelujejo lahko tudi otroci kot posamezniki brez aktivne vloge šole, tako da se preprosto prijavijo na tekmovanje (glej naslove v nadaljevanju). Tekmovanje bo potekalo na dveh ravneh. Najprej bodo regijska tekmovanja (v smučarskih skokih imamo tri regije), kjer bo v vsaki regiji po ena tekma. Druga raven bo državno prvenstvo, kjer bo nastopilo po 5 najboljših iz vsakega regijskega tekmovanja vsake kategorije. Največkrat se ob smučarskih skokih pojavljajo vprašanja glede zahtevnosti športa in njegove varnosti. Ravno te stereotipe želimo preseči. Vsak otrok, ki obvlada osnovne elemente smučanja, se pravi, da se samostojno pelje po lažjem smučišču, se je zagotovo sposoben peljati tudi čez 10-metrsko skakalnico. Take skakalnice so še bolj položne od smučišč in bistveno manjše od grbin na smučiščih, ki jih mladež uporablja za popestritev smučanja. Pravila mednarodne smučarske zveze FIS, smo nacionalne smučarske zveze dolžne spoštovati. Obvezujejo nas za gradnjo smučarskih skakalnic, kjer je možnost poškodbe minimalna. Statistike FIS kažejo, da je v smučarskih skokih v primerjavi z drugimi smučarskimi športi najmanj poškodb. Temu botrujejo sodobne skakalnice, oprema, organizacija treningov in tekmovanj ter postopnost pri vzgoji otrok in mladine. Glavnina poškodb skakalcev se zgodi izven skakalnice. KOLEDAR Tekme bodo privlačne tudi zaradi nagrad. Vsak udeleženec bo prejel priznanje, za udeležbo na tekmovanju; prvih 10 na regijskih tekmovanjih dobi praktične nagrade, prvi trije pa prejmejo tudi medalje. Na državnem prvenstvu bo zmagovalec v vsaki kategoriji priboril svoji šoli dva avtobusa za ogled kvalifikacij na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo v Planici marca Sredstva za 4 avtobuse bo prispeval OK Planica in s tem nadgradil projekt»planica in otroci«. Za najboljše z državnega prvenstva bomo pripravili ekskurzijo po»velikanki«med tekmovanjem. 22

23 Za nastop na šolskem tekmovanju v skokih z alpskimi smučmi je glavni pogoj osnovno znanje smučanja. Skače se z alpskimi smučmi (smuči, vezi, čevlji za alpsko smučanje), obvezna je čelada, tekmovalni dresi niso dovoljeni (skače se v bundi in smučarskih hlačah oziroma ogrevalnih oblačillih). Priporočljive so rokavice in smučarska očala. Tekmujejo lahko samo otroci, ki še niso vključeni v tekmovalni sistem smučarskih skokov pod okriljem SZS (kar pomeni, da do tekmovanja še niso nastopili na državnih ali regijskih tekmah pokala Cockta). Sistem tekmovanja je zelo premišljen, saj bo prisotno veliko spremljevalnega osebja, od starterjev do tistih, ki bodo otroke pripravili na skoke in jih pričakali v»izteku«. DATUMI IN PROGRAMI TEKMOVANJ Štajersko Koroška regija Smučarsko skakalni center Velenje Prijave do na o.jozef@volja.net Informacije Jože Ograjenšek Tel.: Program: Prihod in prijava tekmovalcev Predstavitev organizatorja o poteku tekmovanja x vožnja po doskočišču uradne serije skokov 20 min po koncu tekmovanja razglasitev in podelitev priznanj Ljubljanska regija Mostec - Ljubljana Prijave do na ssk.ilirija@siol.net Informacije Vesna Štemberger Tel.: Program: Prihod in prijava tekmovalcev Predstavitev organizatorja o poteku tekmovanja x vožnja po doskočišču uradne serije skokov 20 min po koncu tekmovanja razglasitev in podelitev priznanj Gorenjska regija Smučarski center Gorenja Sava Kranj Prijave do na info@sk-triglav.com Informacije Tomaž Dežman Tel.: Program: Prihod in prijava tekmovalcev Predstavitev organizatorja o poteku tekmovanja x vožnja po doskočišču uradne serije skokov 20 min po koncu tekmovanja razglasitev in podelitev priznanj Državno prvenstvo Skakalni center Žiri Žiri Prijave niso potrebne. Avtomatično so prijavljeni vsi, ki so se uvrstijo od 1. do 5. mesta na regijskih tekmovanjih. Informacije Zoran Zupančič Tel.: Program: Prihod in prijava tekmovalcev Predstavitev organizatorja o poteku tekmovanja x vožnja po doskočišču uradne serije skokov 20 min po koncu tekmovanja razglasitev in podelitev priznanj Za podrobnejše informacije lahko šole oziroma posamezniki kontaktirajo organizatorje iz svoje regije ali koordinatorja šolskih tekmovanj v smučarskih skokih Aleša Peljhana po ales.peljhan@sloski.si ali po telefonu

24 NORDIJSKO SMUČANJE Tek na smučeh Pokal Cockta Piše: Jože Klemenčič PRVA OBLIKA POKALNEGA TEKMOVANJA V TEKU NA SMUČEH SE JE POJAVILA V OLIMPIJSKI SEZO- NI 1984, KO SO BILE V SARAJEVU ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE. TAKRAT SE JE VODSTVO PODJETJA ŽITO ODLOČILO PODPRETI TEKMOVALNI SISTEM V TEKU NA SMUČEH Z ORGANIZACIJO POKALA ŽITO ZA OTROŠKE KATEGORIJE. V PRVI TEKMOVALNI SEZONI STA BILI MED KONČNIMI ZMAGOVALCI TUDI NATAŠA LAČEN IN ANDREJA GRAŠIČ, KI STA POZNEJE DOSEGLI VELIKE USPEHE V TEKU IN BIATLONU. Podjetje Žito je imelo velik posluh za podporo mladim tekmovalcem, saj je več kot 20 let finančno podpiralo organizacijo tega tekmovanja in pripravljalo sklepno razglasitev, na kateri so najboljši prejeli priznanja in si tudi ogledali proizvodnjo sladkih dobrot iz Žita. Po dveh sezonah, leta 1986, se je tudi za odrasle kategorije organiziral Pokal Slovenije, ki se je pozneje, ob pridobitvi sponzorja, preimenoval v Pokal Emona Merkur. Tudi v času samostojne Slovenije se je vseskozi izvajalo pokalno tekmovanje, vendar žal brez posebnega sponzorja. V sezoni 2007/2008 pa je pokalno tekmovanje dobilo sponzorja in se preimenovalo v Pokal Cockta, kjer tekmujejo tekmovalci v 11 starostnih kategorijah. Na skupno 18 tekmo- vanjih v organizaciji 13 slovenskih tekaških klubov je skupno nastopilo 271 tekmovalcev (169 v otroških kategorijah in 102 v odraslih kategorijah). Na tekmovanjih za Pokal Cockta nastopajo tekmovalci iz slovenskih klubov, lahko pa nastopijo tudi tekmovalci iz drugih držav, ki so tudi nagrajeni za dosežen rezultat, ne upoštevajo pa se pri izračunu skupnega vrstnega reda v pokalu. Za Pokal Cockta so po vsakoletnem koledarju predvidena tekmovanja posameznikov in ekipna tekmovanja klubov. Podobno kot na tekmovanjih za svetovni pokal tudi na Pokalu Cockta tekmovalci nastopajo na tekmovanjih v sprintu, na posamičnih tekmah in tekmovanjih z množičnem startu, klubi pa tekmujejo v sprintovskih štafetah, kjer nastopata po dva tekmovalca, in klasičnih štafetah, kjer za posamičen klub tekmujejo trije tekmovalci oziroma tekmovalke. Za skupno razvrstitev tekmovalci na posameznem tekmovanju prejmejo točke, ki so odvisne od uvrstitve. Točke na tekmovanjih prejme najboljših 15 uvrščenih, tako da zmagovalec dobi 25 točk, drugouvrščeni 20 točk, tretjeuvrščeni1 5 točk, tj. vse do 15. mesta, za katerega tekmovalec prejme 1 točko. Z eno točko pa so nagrajeni tudi vsi preostali tekmovalci, ki so uvrščeni na posamezni tekmi. Tekmovanja, ki štejejo tudi za naslove državnih prvakov, pa se upoštevajo kot pomembnejša; zmaga je zato vredna 30 točk. Prav tako se za skupno razvrstitev klubov upoštevajo tudi moštvena tekmovanja, kjer zmagovalni klub prejme 50 točk, drugouvrščeni 40 točk, tretjeuvrščeni 30 točk in tako naprej. Za skupno uvrstitev v posamezni sezoni šteje določeno število najboljših tekmovanj posameznega tekmovalca. To število tekmovanj določi pred vsako sezono Komisija za tekmovalni sistem in objekte, in sicer glede na število predvidenih tekmovanj v sezoni. Ob koncu sezone Smučarska zveza Slovenije organizira sklepni del tekmovanja, kjer najboljši tekmovalci v vseh starostnih kategorijah prejmejo zaslužena priznanja za skupno razvrstitev v Pokalu Cockta. 24

25 Svetovne zimske Masters igre, Slovenija - Bled do 31. januar 2010 alpsko smuœanje tek na smuœeh biatlon smuœarski skoki hokej na ledu futsal Slovenija bo gostila prve Zimske igre za veterane World Winter Masters Games Slovenija, z občino Bled kot uradnim gostiteljem in drugimi gorenjskimi občinami Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica, Kranj, Šenčur in Cerklje, bo od 25. do 31. januarja 2010 gostila World Winter Masters Games Svetovne zimske masters igre, ki se jih bo predvidoma udeležilo med in aktivnih udeležencev. World Winter Masters Games, utegnejo postati največji zimski športni dogodek po številu udeležencev na svetu. Vključujejo tekmovanja v šestih športnih disciplinah: alpskem smučanju, biatlonu, hokeju na ledu, smučarskih skokih, teku na smučeh in kot predstavitvenemu športu tudi v dvoranskem nogometu oziroma futsal-u. V prelepem zimskem okolju se bodo srečali športniki in športnice v tekmovanjih, kjer so navdušenje, strast in veselje ravno tako pomembni kot dosežen rezultat. Športniki, starejši od 25 let, bodo imeli možnost tekmovati s podobno mislečimi športniki iz vsega sveta, obenem pa se družiti, kar bo celotno Gorenjsko spremenilo v festivalsko areno, vzdušje pa bo moč čutiti tudi v drugih, zlasti turističnih slovenskih krajih. Svetovne zimske masters igre so tako predvsem priložnost za vse Slovenke in Slovence, da občutijo mik in čar tekmovanja na največjih športnih tekmovanjih in uživajo s športnicami in športniki z vsega sveta. Na igre se bo možno prijaviti od 25. januarja 2009 dalje. Vse dodatne informacije lahko najdete na z veseljem pa smo vam na voljo tudi po elektronski pošti info@si-sport.com ali na telefonski številki KDO JE MASTER IN KDO SE LAHKO IGER UDELEŽI? Na igrah lahko nastopi vsak, ki je starejši od 25 let. Master je torej lahko nekdanji olimpijski zmagovalec ali svetovni prvak, športnik, tekmovalec na državni ali lokalni ravni, ki zadostuje pravilom mednarodne športne zveze, v katerem športu tekmuje. ALPSKO SMUŒANJE Kranjska Gora Slalom Veleslalom Super veleslalom BIATLON Pokljuka Šprint Individualno Mešane štafete HOKEJ NA LEDU Jesenice Turnir Bled Kranj SMUŒARSKI SKOKI Planica/Kranj 50 metrov 70 metrov 90 metrov TEK NA SMUŒEH Pokljuka Prosta tehnika Klasiœna tehnika Maraton Mešane štafete NOGOMET/FUTSAL Kranjska Gora Turnir Radovljica Kranj Naklo Šenœur Cerklje Nastopa lahko: brez kvalifikacijskih kriterijev, upoštevajo se starostne kategorije mednarodnih športnih zvez predstavlja samega sebebrez nacionalnih reprezentanc in državnih predstavnikov večnacionalne ekipe so dovoljene SI SPORT d.o.o. Poslovna cona A 37 SI-4208 Šenœur, Slovenija Tel: faks: info@si-sport.com

26 ZUTS SLOVENIJE Kako do učitelja oziroma trenerja smučanja? Pišeta: Blaž Lešnik in Matic Jeraša NAJ SPOMNIMO NA ČASE KRIŽAJA, PETROVIČA, SVETOVE IN DRUGIH... NA ČASE, KO JE BIL DRUGI TEK SLALOMA POMEMBNEJŠI OD URE MATEMATIKE... NA ČASE, KO JE SMUČANJE PREDSTAVLJALO SIMBOL SLOVENSKE NARODNE IDENTIFIKACIJE... OB MISLIH NA SMUČARSKO PRETEKLOST SE MO- RAMO BRZDATI, DA NAS NE ODNESE PREDALEČ, PREK MEJA DANAŠNJE REALNOSTI... Ne glede na to, ali imamo v mislih preteklost ali rešujemo težave sedanjosti, se moramo v prvi vrsti zavedati, da je položaj posameznega športa v družbi odvisen predvsem od kakovosti dela strokovnih kadrov. Na področju smučanja strokovni kader predstavljajo učitelji in trenerji smučanja. Ti morajo imeti za opravljanje svojega dela ustrezno znanje, ki ga morajo stalno nadgrajevati in dopolnjevati na osnovi pedagoških izkušenj iz prakse. Že dolgo je znano, da delo v praksi brez temeljnih teoretičnih znanj ne more biti enako dobro. Zato je bil sistem usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju smučanja vedno prilagojen potrebam iz prakse. Lik učitelja smučanja v slovenskem prostoru in tudi drugod še vedno predstavlja znanje, ponos, odgovornost, tradicijo, lepoto in še bi lahko naštevali. Pa vendarle se moramo zavedati, da je pot do vsega naštetega povezana s pridobivanji potrebnih znanj skozi sistem usposabljanja za pridobitev ustreznih strokovnih nazivov. Seveda je treba začeti na začetku, hkrati pa moramo poudariti, da strokovno poimenovanje Učitelj smučanja že dolgo ni več vezano samo na alpsko smučanje, ampak tudi na druge smučarske panoge, kot so: deskanje na snegu, tek na smučeh, telemark, biatlon, skoki... Dosežki razvoja smučarske stroke so predvsem skrbno pripravljeni in načrtovani programi usposabljanja. Nosilec, predlagatelj in izvajalec usposabljanja je Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, ki deluje pod okriljem Smučarske zveze Slovenije Združenja smučarskih panog. Izvajalcu so na najnižjih stopnjah v pomoč predvsem njegovi člani (smučarska društva ali združenja, smučarski klubi, smučarske šole in druge športne ali gospodarske organizacije, ki združujejo strokovne kadre, tj. učitelje in trenerje smučanja). Proces usposabljanja poteka na vsaki stopnji v dveh sklopih, in sicer: teoretični del, praktični del z videoanalizami. Vzrok za to je zagotovitev visoke 1.NIVO / stopnja 2NIVO / stopnja 3.NIVO/ stopnja TRENER ALPSKEGA SMUČANJA STROKOVNI DELAVEC 3 UČITELJ ALPSKEGA SMUČANJA III. STOPNJE STROKOVNI DELAVEC 2 UČITELJ ALPSKEGA SMUČANJA II. STOPNJE STROKOVNI DELAVEC 1 UČITELJ ALPSKEGA SMUČANJA I. STOPNJE STROKOVNI DELAVEC 1 Hierarhija programov usposabljanja za pridobivanje strokovnih nazivov na področju alpskega smučanja ravni praktičnega in teoretičnega znanja, predvsem pa razvoj sposobnosti prilagajanja znanj specifičnim potrebam. Poleg množice pogojev, ki so pomembni za ukvarjanje posameznika s smučanjem (socialni, zemljepisni...), je pogoj za pristop na tečaj usposabljanja za pridobitev najnižjega strokovnega naziva Učitelj (alpskega) smučanja 1. stopnje minimalna starost 17 let. Pogoj za pridobitev hierarhično višjih strokovnih nazivov (Učitelj 2. stopnje, Učitelj 3. stopnje in Trener) je uspešno opravljena predhodna stopnja, ki jo kandidat lahko izkazuje le z uradno diplomo. UČITELJ PRAKTIČNO ZNANJE TEORETIČNO ZNANJE POTREBE UČENCA 26

27 ZUTS SLOVENIJE Vodja tečaja usposabljanja je odgovoren za ustrezno izvedbo tečaja, ki ga na snegu lahko vodijo samo člani demonstratorske vrste (»demo team«) ZUTS Slovenije, medtem ko teoretični del tečaja poteka v obliki predavanj predpisanih vsebin. Zadnji pogoj za pridobitev strokovnega naziva je uspešno opravljen izpit iz teoretičnih vsebin, obvladanja tehnike smučanja, nastopa pred vrsto in opravljena praksa v okviru OO ZUTS. Cilj vsakega procesa učenja mora biti usmerjen»navzgor«, torej učenca naučiti specifičnega smučarskega znanja, medtem ko se lahko pot do znanja glede na različne izkušnje, poglede, pristope in na potrebe terena zelo razlikuje. In prav to je glavno vodilo pri delovanju Državne izpitne komisije, ki na koncu procesa usposabljanja preverja in vrednoti raven znanja vsakega udeleženca. Temeljni cilj vsakega izmed programov je usposobiti strokovne delavce na področju alpskega smučanja za pedagoško delo s posamezniki in skupinami, sprva na začetni in pozneje na nadaljevalni in vrhunski ravni. Tako je strokovni delavec usposobljen za samostojno učenje različnih rekreativnih smučarjev, kot trener pa za treniranje različnih kategorij tekmovalcev. Sistem usposabljanja in z njim povezana načrtna nadgradnja vsebin omogoča dobro delo smučarskega učitelja. Le-to je odsev različnih izkušenj strokovnjakov doma in tudi v svetu. Prisotnost različnih virov (Pot do uspeha, Po Rokovih smučinah, Alpsko smučanje, Šola smučanja 2000+, Smučanje danes, Naše smučine ) pa na koncu utemeljuje, kako hitro in dinamično napreduje smučarska stroka. Poudariti želimo, da s koncem tečaja in pridobitvijo strokovnega naziva proces učenja še zdaleč ni končan. Znanje je treba sproti dopolnjevati z vedno novimi informacijami glede aktualnih napredkov smučarskega športa. V ta namen smo z lansko sezono uvedli obvezno licenciranje strokovnih kadrov. Pri nas imamo tri vrsti veljavnih licenc učiteljev smučanja. To so amaterska licenca ZUTS (Licenca za učitelje vseh stopenj za poučevanje v Sloveniji), licenca IVSI (Internationaler Verband für Ski Instructoren), ki jo aktivni učitelji smučanja pridobivajo prek svojih OO, ter profesionalna licenca ISIA (International Ski Intrucor Association), ki jo lahko pridobijo le usposobljeni učitelji smučanja 3. stopnje, ki za to izpolnjujejo vse pogoje. Le kakovostno strokovno delo, ki temelji na nenehnem poglabljanju in tudi širjenju znanja nam bo v prihodnosti omogočilo obdržati kakovostno raven usposabljanja strokovnjakov, tj. učiteljev smučanja in posledično njihovega dela, ki se kaže tudi v obliki dosežkov, ki jih dosegamo zadnja leta. Zavedati se moramo, da je delo smučarskega učitelja velika odgovornost. Ta misel se ne nanaša le na preteklost in sedanjost, ampak predvsem na prihodnost. In prav delavnost, samokritičnost, odprtost in prilagodljivost so tiste lastnosti, ki bi morale prevladati nad samovšečnostjo, nedostopnostjo in neupoštevanjem ter podcenjevanjem drugih. S tem bo pretok informacij lažji, kakovostnejši in kar je najbolj pomembno človeški, prijateljski. To so smernice, ki jih proces usposabljanja vključuje in upošteva, na nas pa je, da se tovrstne prednosti tudi zavedamo in veselimo. Smučarsko znanje in z njim povezano veselje vsakega učenca pa bo gotovo nagrada vsem, ki si v kakršni koli obliki prizadevamo dvigniti kakovost smučarskega znanja... Seveda v kar se da prijetnem vzdušju!

28 ZUTS SLOVENIJE 30 let (smučarskega) dela RAJKO STELE JE SVOJE DOLGO SMUČAR- SKO DELO ZAČEL KOT UČITELJ SMUČA- NJA V SEZONI 1963/1964, IN SICER S PRVIM SMUČARSKIH TEČAJEM, TJ. PRI SK NOVI- NAR. ZBIRALIŠČE TEČAJA JE BILO V PARKU TIVOLI (PRED TANKOM). TI TEČAJI SO BILI Leta 1975 je Rajko Stele prejel priznanje za požrtvovalno delo v smučarski šoli SK Novinar. V letu 1977 pa je pridobil naziv trener smučanja (diploma, ). Nato je delo nadaljeval pri SK Novinar, in sicer v t. i. alpski šoli, tj. skupaj z gospo Baro Adamič, ki je z visoko strokovnostjo prenašala znanje tudi na Rajka Steleta in druge mlajše sodelavce. Kmalu je Rajko postal vodja alpske šole. Delo z mladimi tekmovalci mu je bilo v veliko veselje in z nekaterimi med njimi (Borut in Igor Kern, Tomaž Flajšman, Barbara Kuhar, Daša Šegula) se še zdaj večkrat sreča. V že omenjenem letu 1977 je Rajko ponovno dobil priznanje za svoje delo. Pozneje je kot trener smučanja delal pri SK Medvode, SK Valentin Vodnik in SD Smučar. Vodil je alpsko šolo in z mladimi tekmovalci (Hočevar, Zalar, Kunšič ) navezal pristen odnos. Vodil je tudi tečaje v Avstriji, Franciji in v Italiji, ki pa so potekali predvsem v krogu znancev. Poučeval je otroke med enotedenskimi počitnicami. Po končanem tečaju so pripravili tudi tekmovanje v veleslalomu, kjer so na koncu podelili medalje oz. diplome. O vsem tem govorijo številne fotografije. Zadnje obdobje njegovega dela»na snegu«pa je bilo delo v smučarskih šolah. Najprej je začel v Šoli smučanja Borisa ENODNEVNI, TJ. VOZAŠKI. MED ŠOLSKIMI POČI- TNICAMI SO SE VOZILI VSAK DAN, NAVADNO VSAKIČ NA DRUGO SMUČIŠČE. SOORGANIZA- TOR TEH TEČAJEV JE BIL PODJETJE KOMPAS, KI JE BIL NA PODLAGI POGODBE S SK NOVINAR IZVAJALEC AVTOBUSNIH PREVOZOV. Strela na Krvavcu. To delo mu je bilo zelo prijetno, tečajniki so se vračali, še posebej mlajši otroci, s katerimi se je zelo dobro razumel. Šolo smučanja na Krvavcu je nato prevzela Rogla (g.uroš Martinšek), vendar Rajko je delo še vedno nadaljeval. Njegovi tečajniki, še iz časa Smučarske šole Borisa Strela, so se vračali, tako kot Tia Dermastija in Andraž Trotovšek. Prihajali pa so tudi novi. Na koncu pravi:»delo v šoli smučanja mi je bilo v veliko veselje in sem se mu popolnoma predal. Pa čeprav ni vedno vse lepo, na vse slabo pozabiš, ko vidiš uspehe svojega dela.«30-letno delo Rajka Steleta»na snegu«je v lanski smučarski sezoni okronal njegov učenec.

29 PROSTI SLOG En svet, tri države Sprašuje: Andrej Dekleva Kaj si počela poleti in pred sezono?»v maju sem po artroskopiji kolena začela priprave«. Veliko sem igrala tenis, za 'wakeboarding', ki je moj drugi najljubši šport, 'windsurfing' in potapljanje pa mi je zmanjkalo časa, saj nisem bila niti en dan na morju. V juniju in juliju sem dodala še veliko treningov skokov na vodo in nekaj trampolina.«s kom si se pripravljala na sezono?»kondicijo še vedno strogo spremlja Aleš Špan, na vodi sem trenirala s Haraldom Marblerjem, kjer smo se navadili na skupno delo, v Avstraliji sem trenirala pod vodstvom Petra Topalovica, ki vodi avstralsko ekipo NSWIS, zdaj pa sem in bom do konca sezone trenirala spet pod vodstvom Haralda Marblerja.«Kje si opravila snežne priprave?»v avgustu sem bila v Avstraliji, Jindabyne in smučišče Perisher Blue, kar se je izkazalo za izredno uspešen podvig. Imela sem tudi 3 tekme, kjer sem dosegala lepe rezultate (7., 5. in 3. mesto); tako sem na lestvici FIS na 31. mestu, najvišje do zdaj. Nato Zermatt in zdaj do prvih tekem svetovnega pokala Kitzsteinhorn.«Kaj je pri tebi novega za novo zimo?»ostala sem pri istih opremljevalcih, nekaj opreme pa imam nove in drugačne. Elan je meni in Margariti Marbler (Avs) naredil malo Kaj si počela poleti in pred sezono?»najprej sem dokončala šolo, potem sem nadomestila zamujen čas s kolegi in se kondicijsko pripravljala. Seveda sem šla tudi na morje v Egipt in h kondicijskemu trenerju Tadeju na Pag, kjer sem se učila jadrati na deski, potem pa še malo na Kolpo.«S kom si se pripravljala na sezono?»na začetku sama, potem pa kondicijsko s Tadejem Černošem, smučarsko pa s Primožem Vrhovnikom. V ekipi imamo nekaj novih članov, kar mi precej pomaga pri smučarskih treningih.«kje si opravila snežne priprave?»malo na Saas Feeju, nato pa na Mölltalu. Snežnih dni je bolj malo, ker se mi sezona začne malo pozneje. Upam, da bomo hitro vse nadomestili.«kaj si počel poleti in pred sezono?»poleti sem se odklopil s preživljanjem prostega časa na Krku, kjer sem začel wejkat, malo sem plezal, veliko skakal v vodo in na trampolinu ter skakal non stop na drtih z mojim lepim bmxom.«s kom si se pripravljal na sezono?»na sezono sem se pripravljal bolj ali manj sam. Mislim, da se poznam dovolj, da vem, kje imam rezerve. Na začetku sem se posvetil skokom v vodo na umetni skakalnici z Romanom Vidovičem, ki mi je pomagal pri nekih novih stvareh.«kje si opravil snežne priprave?»snežne priprave so se začele precej pozno, in sicer sredi septembra. Hintertux, Les 2 Alpes in Dachstein do konca novembra. Potreboval bi več snežnih dni, predvsem v avgustu.«kaj je pri tebi novega za novo zimo?»definitivno več treningov, saj je zdaj od operacije minila ena sezona, kar pomeni, da se bom posvetil malo več težjim trikom in nekoliko več tvegal. Letos začnem tekmovati v žlebu, kar je nekaj novega in temu se bom moral posvetiti malo več. Zamenjal sem opremljevalca smuči, in sicer sem se vrnil na Movement in čevlje Dalbello. Oprema je lahka in vzdržljiva, kar mi omogoča še višje skoke.«smučanje po grbinah smučarski kros Nina Bednarik smučanje po grbinah drugačne, a izredno učinkovite smučke, Dalbello je poskrbel za smučarske čevlje, ki se prilegajo moji nogi, za boljši videz v grbinah skrbijo Mart, Proshop in Level, za varnost in dobro vidljivost pa Leedom, Bolle in Poc. Da lahko odpotujem na priprave, pa za menoj seveda stojita Lenovo in Sweet Years, zato imam snežnega treninga v pripravljalnem obdobju veliko več.«kaj znaš novega?»veliko časa sem lahko posvetila osnovi. Spremenila sem tehniko, predvsem osnovni položaj in zapik palice. Moji prihodi v skok so manj problematični in lahko letim višje in dlje. Nekaj dela me še čaka pri boljši in lepši izvedbi skokov.«kakšne cilje imaš za to sezono?»redno uvrščanje v finale na svetovnem pokalu, kar pomeni rezultati do šestnajstega mesta v svetovnem pokalu v disciplini grbine in paralelne grbine, uvrstitev v olimpijsko reprezentanco in stopničke na naši tekmi evropskega pokala na STC Stari Vrh 16. in 17. januarja.«pa svetovno prvenstvo?»v Inavaširu je Daffy course gotovo ena najtežjih prog za smučanje po grbinah na svetu, ker je zelo strma, zato je moj cilj uvrstitev med prvih šestnajst tekmovalk v disciplini grbine in paralelne grbine ter narediti 4 najboljše vožnje svojega življenja.«saša Farič smučarski kros Kaj je pri tebi novega za novo zimo?»za lansko sezono sem se res začela pripravljati malo pozneje. Letos sem začela veliko prej, kar se zelo pozna, malo se še nasmučam, potem pa akcija! Nisem več sama, kar je po eni strani fino, po drugi pa ne. Zdaj sva v ekipi dve punci, poleg naju pa tudi štirje fantje.«kaj znaš novega?»vse po starem, mogoče se je malo premaknilo v glavi, a bi se lahko še malo.«kakšne cilje imaš za to sezono?»lepo bi bilo, če bi se ponovila lanska, drugače pa tam do 6. mesta v končni razvrstitvi svetovnega pokala.«pa svetovno prvenstvo?»na zadnjem sem bila 5., tako da bi letos rada stopničke, ampak nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.«kaj znaš novega?»nekaj trikov na rejlih, nekaj več bo vožnje vzvratno na skokih, ena večjih pridobitev pa je tudi izguba strahu pred dvojnimi rotacijami. Znebil sem se neprijetnega občutka pri padcih zaradi kolena, v zraku se počutim odlično, pridobil pa sem na izkušnjah in lotil sem se pridobivanja znanja z malo zrelejšim pristopom.«kakšne cilje imaš za to sezono?»narediti čim več za napredek domače in evropske scene. Sem član organizacije downdays.eu, ki bo skrbela za obveščanje smučarjev. Posneti čim več gradiva za film Evolution (Jure Niedorfer Chouka films in Actionmama) in projekt ekipe Outofnowhere productions. Nastopiti na čim več tekmah v tujini in organizirati še boljše državno prvenstvo.«pa svetovno prvenstvo?»popolnoma nova stvar zame. Zdi se mi super, da bom lahko del zgodbe FIS in upam, da bom na koncu sezone bogatejši za izkušnjo. Skušal bom doseči normo, da bom lahko drugo leto normalno tekmoval v svetovnem pokalu.«skoki Bine Žalohar nova šola 29

30 SUNNY STUDIO Kondicijska priprava na smučarsko sezono osnovni trening moči Pišeta: Goran Ostojič in Aleš Zakšek LETOŠNJA SMUČARSKA SEZONA ŽE»TRKA NA VRATA«IN NEKATERI KOMAJ ČAKAMO, DA BO ZA- PADLO DOVOLJ SNEGA, DA SE BOMO SPUSTILI PO BELIH POLJANAH. PRIPRAVE NA SMUČARSKO SEZONO NE ZAHTEVAJO LE TEHNIČNE PRIPRAVE (SERVISIRANJE, NABAVA NOVE OPREME ), AM- PAK MORAMO ZA UŽITKE IN VARNOST NA SNEGU POSKRBETI TUDI Z USTREZNO KONDICIJSKO PRIPRAVO. SLEDNJI SMUČARJI REKREATIVCI, NAMENJAMO PREMALO POZORNOSTI, ZATO VAM V NADALJEVANJU PONUJAMO NEKAJ NAPOTKOV IN NASVETOV, KI VAM BODO POMAGALI DO DOBRE TELESNE FORME; POSKRBELI BOMO ZA NEPOZABNE TRENUTKE NA SNEGU. Smučanje je eden izmed najbolj priljubljenih zimskih športov na splošno, v deželi na sončni strani Alp pa ima še prav poseben status, je nacionalni ponos. S pojavom smuči s poudarjenim stranskim lokom je smučanje postalo hitrejše, s čimer je naše telo izpostavljeno vse večjemu tveganju za nastanek poškodb. Med najpogostejše smučarske poškodbe sodijo poškodbe kolen (sprednja križna vez), hrbtenice in ramen. Z ustrezno kondicijsko pripravo lahko zmanjšamo tveganje za nastanek poškodb, hkrati pa vam bo dobra priprava omogočila, da bo postalo smučanje res pravi užitek! Za varnost in hkrati užitek na smučišču je vsekakor potrebno močno telo, zato naj bo osnovni program vadbe usmerjen predvsem v razvoj te motorične sposobnosti. Najpomembnejša mišična skupina so prav gotovo noge, vendar pri treningu ne smemo zanemariti preostalih delov telesa. Pri tem je treba poudariti mišice trupa (trebušne in hrbtne mišice), saj so le-te pri izvajanju tehničnih elementov vseskozi aktivne, hkrati pa tudi veliko prispevajo k dobremu ravnotežju. TRENING MOČI Na rekreativni ravni smučanja naj bo usmerjen v razvoj vzdržljivosti v moči, kar pomeni, da boste sposobni dlje časa premagovati smučarske napore. Najbolje je, da vadba takšnega treninga poteka v fitnes centru, kjer je na voljo dovolj ustreznih pripomočkov, ponujamo pa vam tudi nekaj nasvetov za vadbo doma. Če z vadbo moči nimate izkušenj, vam vsekakor svetujemo obisk fitnes centra, kjer vas bo fitnes inštruktor/trener podučil o pravilni tehnični izvedbi vaj. IZBIRA VAJ: vaje naj bodo čim bolj podobne naravi smučarskega gibanja npr. počepi (brez bremena ali z bremenom), potisk z nogami, t. i. izpadni koraki OBLIKA VADBE: začetnikom svetujemo uporabo krožnega treninga. To pomeni, da si izberete od 8 do 12 vaj, ki jih izvajate zaporedno. Vaje naj bodo razporejene topološko (npr.: vaja za noge, nato vaja za zgornji del telesa ali trup, nato spet vaja za noge in tako naprej; vsekakor naj se zaporedoma ne obremenjuje iste mišične skupine.). Prednost tovrstnega (krožnega) treninga je, da hkrati s treningom moči nekoliko vplivate tudi na izboljšanje aerobnih procesov, s čimer boste lažje premagovali dolgotrajne smučarske napore. Za tiste, ki že redno trenirate oziroma imate izkušnje na področju fizične priprave telesa, svetujemo uporabo metod za razvoj mišične mase. OBREMENITEV: lahko jo določimo s časom izvajanja ali številom ponovitev, številom krogov in s trajanjem odmora. Organizacija vadbene enote krožni trening v fitnesu 1. OGREVANJE: Pred vsakim treningom obvezno izvedite ogrevanje, ki naj traja vsaj 10 min. V ogrevanju izbirajte srednje intenzivne aerobne aktivnost, v katere je vključeno čim več mišičnih skupin. (npr. 10 min. teka). Nato izvedete še statične in dinamične (kroženja, neagresivni zamahi ) vaje gibljivosti. 2. VADBA ZA MOČ KROŽNI TRENING Trening 1 v fitnesu (1. sklop vaj za noge in trup) Vaje: Počep Upogib trupa na terapevtski žogi Dvig medenice Opora na lahteh na terapevtski žogi Izteg kolena Izteg trupa na poševni klopi V trening obvezno vključite še 2 3 vaje za zgornji del telesa (npr. potisk izpred prsi, priteg droga za glavo, potisk nad glavo ). Trening 2 v fitnesu (2. sklop vaj za noge in trup) Vaje: Potisk z nogami Upogib trupa Počep na nestabilni površini Upogib kolena Izteg trupa Izpadni korak V trening obvezno vključite še 2 3 vaje za zgornji del telesa (npr. poševni potisk izpred prsi, veslanje sede, potisk nad glavo ). 3. KONEC VADBENE ENOTE: Po končanem treningu moči ponovno izvedete srednje intenzivno aerobno aktivnost v trajanju min., čemur ponovno sledijo statične raztezne vaje. 30

31 ZA LAŽJO PREDSTAVO VAM SPODAJ PONUJAMO SLIKOVNI PRIKAZ IN OPIS NEKATERIH NAJPO- MEMBNEJŠIH VAJ ZA NOGE IN TRUP. VAJE LAHKO Z NEKOLIKO DOMIŠLJIJE IZVEDETE TUDI DOMA, NEKAJ PRIMEROV ZA VADBO DOMA PA VAM PREDSTAVLJAMO NA POMANJŠANIH SLIKAH. 1. Počep 2. Upogib trupa na terapevtski žogi Ulezite se na žogo in kolena pokrčite do kota 90. V začetnem položaju imate lahko trup nekoliko vleknjen na žogo. Dlani postavite za ušesa, brado rahlo približajte prsnemu košu. S krčenjem trebušnih mišic izvedite upogib trupa do najvišjega mogočega položaja, kjer je ledveni del hrbtenice še vedno v stiku z žogo. Stopite z nogami narazen v širini bokov oz. ramen, drog si postavite na zadnji zgornji del ramen. Pogled mora biti skozi celotno izvedbo usmerjen naravnost. Preden izvedete gibanje, vdihnite in močno napnite trebušne mišice, saj s tem precej zmanjšate obremenitev ledvenega dela hrbtenice. Dih zadržujte ves čas gibanja navzdol in izdihnite pri potisku v začetni položaj. Počasi in nadzorovano izvedite počep do spodnjega položaja, kjer je kot v kolenih 90. Pri izvedbi morate biti pazljivi, da kolena nikoli ne preidejo prek prstov stopal in da so ves čas usmerjena v smer gibanja, torej v smeri stopal in ne navznoter ali navzven. 4. Opora na lahteh na žogi 3. Dvig medenice Komolce v širini ramen postavimo na žogo, iztegnemo trup in se postavimo na prste nog. Trup ves čas izvajanja vaje skušamo držati čim bol tog; paziti je treba, da se ne zgodi prevelika rotacija medenice nazaj, s čimer bi se povečala ledvena lordoza. Vaja je namenjena stabilizaciji ramenskega sklepa in krepitvi trebušnih in hrbtnih mišic. Vajo lahko izvajate brez žoge, tako da vse opisano izvedete na tleh. 5. Izteg kolena Lezite na hrbet, noge pokrčite nekoliko več od kota 90 v kolenu, stopala postavite na pete. Roke postavite ob telo z dlanmi, obrnjenimi navzdol. S krčenjem zadnjih stegenskih in glutealnih mišic dvignite medenico navzgor, kolikor visoko je mogoče. Pri gibanju morate ves čas ohranjati pravilen položaj kolen, to pomeni, da so ta ves čas usmerjena v smeri stopal. Na trenažer se usedete z naslonjeno celotno površino hrbta. Noge postavite v širini bokov oz. ramen; os kolena mora biti poravnana z osjo trenažerja. Spodnjo blazino si nastavite tik nad gležnje, z rokami se oprimete ročajev. Iz začetnega položaja, kjer so kolena pod kotom 90, izvedete gib nadzorovano do popolne iztegnitve. Ob iztegnitvi kolen izdihujete, ob vračanju v začetni položaj pa vdihujte. 31

32 6. Izteg trupa na poševni klopi 7. Potisk z nogami Na trenažer se namestite tako, da imate v spodnjem položaju v kolenu kot 90. Noge so postavljene v širini bokov oz. ramen, stopala na ploščo pa postavljena tako, da kolena v spodnjem položaju ne preidejo prstov stopal. Ledveni del mora biti v stiku z naslonom, prav tako tudi celotna površina hrbtenice. Pri izvedbi giba nikoli ne smete nog popolnoma iztegniti. Z nogami se potisnete iz začetnega položaja; ves čas dviga držite napete trebušne in hrbtne mišice. Noge ne iztegnete popolnoma, ampak gib končate tako, da so kolena še nekoliko pokrčena. Tako ostajajo mišice še aktivirane, izognemo pa se prevelikemu pritisku na kolenski sklep. 8. Upogib trupa Klop si nastavite na spodnji rob medenice. Trup imate vzravnan, roke v komolcih pokrčene in dlani postavljene v višini ušes, nogi sta iztegnjeni s petami, potisnjenimi nazaj. Glava naj bo v podaljšku trupa, pogled usmerjen rahlo navzgor. Z vzravnanim trupom izvedete predklon trupa; glava ves čas ostaja v podaljšku trupa oz. je rahlo zaklonjena, komolce držite usmerjene nazaj. 9. Počep na nestabilni površini Ulezite se na hrbet z nogami, dvignjenimi od tal, in s koleni, pokrčenimi za 90 ; roki postavite za ušesa, glavo nekoliko približajte prsnemu košu. S krčenjem trebušnih mišic se dvignite od tal in skušajte prsni koš čim bolj približati bokom. Noge skušajte ves čas izvedbe gibanja ohranjati v enakem položaju, kar pomeni, da kolen ne približujete trupu. 10. Upogib kolena Gibanje je enako kot pri počepu; z mišično aktivnostjo se skušajte čim bolj upirati izgubi ravnotežja. Ne pretiravajte z velikostjo bremena. Usedite se na trenažer z nogami v širini ramen, hrbtenico imejte popolnoma naslonjeno. Spodnjo blazino si nastavite tik nad gležnje. Iz začetnega položaja, kjer imate kolena iztegnjena, izvedite nadzorovan upogib kolena s popolno amplitudo. 32

33 11. Izteg trupa na tleh 12. Izpadni korak Ulezite se na trebuh z nogami, razklenjenimi v širino bokov; kolena naj bodo iztegnjena, glava v podaljšku trupa, pogled rahlo navzgor in roke iztegnjene pred seboj (nekoliko lažja izvedba je z rokami, ki so pokrčene, in dlanmi, postavljenimi za ušesa). Hkrati od tal dvignite noge in zgornji del trupa. Stopite z nogami narazen v širini bokov oz. ramen, drog si postavite na zadnji zgornji del ramen. Pogled mora biti skozi celotno izvedbo usmerjen naravnost. Preden izvedete gibanje, vdihnite in močno napnite trebušne mišice, saj s tem precej zmanjšate obremenitev ledvenega dela hrbtenice. Dih zadržujte ves čas gibanja navzdol in izdihnite pri potisku v začetni položaj. Počasi in nadzorovano izvedite izpadni korak do spodnjega položaja, kjer so kolena obeh nog pokrčena za 90. Pri izvedbi morate biti pazljivi, da kolena nikoli ne preidejo prek prstov stopal in da so ves čas usmerjena v smer gibanja, torej v smeri stopal in ne navznoter ali navzven. NAČRTOVANJE VADBE Do začetka vaše smučarske sezone je ostalo samo še nekaj tednov, vsekakor pa dovolj, da se nanjo lahko še ustrezno pripravite. Predlagamo vam, da vadbo za moč izvajate od 2- do 3-krat tedensko, in sicer z vsaj 24-urnim odmorom med posameznimi treningi. Obremenitev stopnjujte postopoma. Izbira vadbenega bremena: če želite napredovati, vam morajo zadnje ponovitve posamezne vaje predstavljati zmerno utrujenost, vendar ta ne sme biti takšna, da bi se zaradi tega pojavilo rušenje tehnike. Torej, ko opravite predpisano število ponovitev, morate imeti še toliko rezerve, da bi lahko opravili še kakšno ponovitev več (okoli 2 več). Pravilna tehnična izvedba vaje naj bo vedno na prvem mestu! NAČRT VADBE: Teden Št. ponovitev Odmor med vajami Odmor med krogi Št. krogov Št. treningov teden sek. 3 min sek. 2,5 min sek. 2 min sek. 3 min sek. 3 min. 3 3 Primer osnovnega aerobnega treninga: Ogrevanje 10' (lahkoten tek) Statične in dinamične raztezne vaje Kontinuiran tek 20' (neprekinjeno ali v več delih) Statične raztezne vaje Tedenska razporeditev vadbe 1. dan Krožni trening 1 (6 vaj za noge in trup, dodajte še 2 3 vaje za zgornji del telesa) 2. dan Aerobni trening 3. dan Prosto 4. dan Krožni trening 2 (6 vaj za noge in trup, dodajte še 2 3 vaje za zgornji del telesa) 5. dan Prosto 6. dan Aerobni trening 7. dan Prosto Poleg treninga moči vam svetujemo, da posvetite nekaj pozornosti tudi aerobni oz. vzdržljivostni vadbi (tek, kolesarjenje, plavanje ). Ta vam bo služila predvsem kot osnova za celodnevne smučarske avanture, omogočila vam bo boljšo regeneracijo, veliko bolje pa se boste počutili, seveda tudi na višjeležečih smučiščih, kjer je vsebnost kisika v zraku manjša, zaradi česar se pojavi hitrejša utrujenost. Izbor metod vadbe in obremenitve je odvisen od stopnje vaše treniranosti. Če ste začetnik, aerobni trening skušajte izvajati tako, da izmenjujete npr. tek in hojo v skupnem trajanju 20 min. Zahtevnost vadbe postopoma povečujte, kar pomeni, da skušajte čim dlje teči in čim manj vmes počivati. Dober nadomestek teka je tudi hoja v hrib, kjer si lahko napor otežite npr. z nahrbtnikom, ki je nekoliko obtežen. Za zmerno trenirane je priporočljiva metoda neprekinjenega napora v skupnem trajanju od 20 do 45 min. Za bolj trenirane in prave smučarske zanesenjake pa svetujemo uporabo intervalnega treninga. Želimo Vam prijetno vadbo in čim več zadovoljstva na snežnih strminah. Za podrobnejše informacije o kondicijski pripravi na smučarsko sezono povprašajte v Sunny studiu v Ljubljani, kjer Vam bomo strokovno izobraženi in visoko usposobljeni trenerji z veseljem pomagali do»varnejših«užitkov na snežnih strminah. Demonstracija vaj: Robert Rus (vodja skupinskih vadb v Sunny studiu) in Goran Ostojič (kondicijski trener) 33

34 SVETOVNA PRVENSTVA FIS-svetovno prvenstvo v deskanju na snegu januar 2009 Sungvo Gangvon Koreja Korejsko zimskošportno središče Sungvo, ki je v pokrajini Gangvon, bo konec meseca januarja gostilo svetovno prvenstvo v deskanju na snegu. Deskarji z vsega sveta bodo tekmovali v petih disciplinah. Alpski deskarji se bodo pomerili v paralelnem veleslalomu in paralelnem slalomu, deskarji prostega sloga pa v snežnem žlebu ter v skokih prostega sloga. Peta disciplina, ki bo dala nove svetovne prvake, je deskarski kros. Prizorišče, kjer bodo nastanjeni udeleženci, spremljevalci in predstavniki medijev, je od letališča oddaljeno dve uri vožnje. Poleg užitkov na snegu središče Sungvo, gostitelji ga s ponosom predstavljajo za meko zimskih športov v Koreji, nudi popolno udobje še tako zahtevnemu gostu. Hoteli s telovadnico, pokritim bazenom, storitvami dobrega počutja in s preostalo potrebno infrastrukturo, bodo vsem sodelujočim nudili optimalne pogoje za delo. Med kandidati za odličja bodo seveda tudi Slovenci. Rok Flander brani naslov svetovnega prvaka v paralelnem veleslalomu in bron v paralelnem slalomu, poleg Flandra pa bodo naši glavni aduti njegovi kolegi z alpske ekipe in fantje, ki bodo nastopili v skokih prostega sloga. Datum Moški / Disciplina Ura** Ženske / Disciplina Ura** Sobota, 17. januar 2009 SLOVESNOST OB ODPRTJU deskarski kros kvalifikacije 9.20 deskarski kros kvalifikacije 9.20 Nedelja, 18. januar 2009 deskarski kros finale deskarski kros finale Podelitev medalj: po tekmi na prizorišču Torek, 20. januar 2009 paralelni veleslalom kvalifikacije 9.00 paralelni veleslalom kvalifikacije 9.00 paralelni veleslalmom finale paralelni veleslalmom finale Podelitev medalj: po tekmi na prizorišču Sreda, 21. januar 2009 paralelni slalom kvalifikacije 9.00 paralelni slalom kvalifikacije 9.00 paralelni slalom finale paralelni slalom finale Podelitev medalj: po tekmi na prizorišču Četrtek, 22. januar 2009 snežni žleb kvalifikacije 8.45 snežni žleb kvalifikacije 8.45 Petek, 23. januar 2009 snežni žleb polfinale snežni žleb polfinale snežni žleb finale snežni žleb finale Podelitev medalj: po tekmi na prizorišču Sobota, 24. januar 2009 skoki prostega sloga kvalifikacije skoki prostega sloga finale Podelitev medalj: po tekmi na prizorišču SKLEPNA SLOVESNOST Krajevni čas**. Rezervna termina: ponedeljek, 19. januar in nedelja, 25. januar FIS-svetovno prvenstvo v alpskem smučanju V začetku februarja prihodnjega leta se bo v enem izmed najbolj znanih zimskih središč sveta, v francoskem Val d'iseru, odvijalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Mesto v Savojskih Alpah tovrstno tekmovanje gosti prvič, v celotni zgodovini prvenstev pa je po Chamonixu in Grenoblu to tretje francosko mesto, ki ima čast gostiti svetovno smučarsko elito. Vasica na nadmorski višini 1850 metrov je leta 1992 v sklopu 14. olimpijskih iger v Albertvillu gostila tekme alpskega smučanja, leta predtem pa je na okoliških pobočjih ustvarila legendo smučanja, Jeana-Clauda Killyja februar 2009 Francija Val d Isere Boji za medalje, ki so na sporedu vsaki dve leti, se bodo od 2. do 15. februarja odvijali na strminah nasproti stoječih gora Solaise in Bellevarde, ki obdajata Val d'isere. Na Solaisu, kjer bo start za hitre discipline 2536 metrov visoko, se bodo po novi progi»rhone-alpes«na smuku, superkombinacijskem smuku in na slalomu ter superveleslalomu pomerila dekleta, na olimpijskem»face de Bellevarde«pa se bodo odvijale vse preostale preizkušnje, med drugim tudi ekipna. Datum Moški / Disciplina Ura Ženske / Disciplina Ura Ponedeljek, 2. februar 2009 SLOVESNOST OB ODPRTJU Torek, 3. februar 2009 superveleslalom Sreda, 4. februar 2009 superveleslalom Četrtek, 5. februar 2009 Petek, 6. februar 2009 superkombinacija 11.00/14.00 Sobota, 7. februar 2009 smuk Nedelja, 8. februar 2009 smuk Ponedeljek, 9. februar 2009 superkombinacija 11.00/14.00 Torek, 10. februar 2009 prosti dan Sreda, 11. februar 2009 ekipna tekma Četrtek, 12. februar 2009 veleslalom 1. tek veleslalom 2. tek Petek, 13. februar 2009 veleslalom 1. tek veleslalom 2. tek Sobota, 14. februar 2009 slalom 1. tek slalom 2. tek Nedelja, 15. februar 2009 slalom 1. tek slalom 2. tek SKLEPNA PRIREDITEV IBU-svetovno prvenstvo v biatlonu Pjong Čang je bil eden izmed kandidatov za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2014, vendar ga je premagal ruski Soči. Prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v pokrajini Gangvon v Južni Koreji so biatlonci preizkusili že lani na tekmah svetovnega pokala ob koncu sezone. Biatlonski stadion, ki leži ob nordijskem središču, je bil prav tako zgrajen šele lani in je precej moderno oblikovan. Konfiguracija prog je na testnih tekmovanjih pokazala tudi nekaj strmih in nevarnih spustov, ki so delali preglavice marsikateremu tekmovalcu. Organizatorji so skupaj s tehnično komisijo IBU že takrat obljubili, da jih bodo omilili in nekoliko spremenili potek prog. Biatlonska karavana je sicer v Koreji naletela na dobre tekmovalne pogoje, ki pa so kljub temu februar 2009 Koreja Pjong Čang nekoliko drugačni od evropskih. Drugačna struktura snega, azijska hrana in precejšnja časovna razlika so že lani nekaterim povzročali težave. Tekme bodo tudi tokrat potekale v poznih večernih urah po krajevnem času, kar pomeni tudi spremenjen tekmovalni ritem tekmovalcev. Za gledalce so pripravili posebne turistične programe (cena za dnevno vstopnico je le 5 EUR), vendar je težko verjeti, da bo obisk tako številčen kot npr. v srednji Evropi ali Skandinaviji, saj biatlon v Koreji še ni povsem našel domovinske pravice. Za dobro voljo navijačev, ki se bodo vseeno odpravili v precej oddaljeno Korejo, pa bo skrbel Noondongi (snežni otrok), tj. uradna maskota prvenstva. Datum Moški / Disciplina Ura* Ženske / Disciplina Ura* Petek, 13. februar 2009 SLOVESNOST OB ODPRTJU Sobota, 14. februar 2009 sprint sprint 8.45 Nedelja, 15. februar 2009 zasledovalno zasledovalno 9.00 Ponedeljek, 16. februar 2009 trening Torek, 17. februar 2009 posamično 6.15 Sreda, 18. februar 2009 posamično Četrtek, 19. februar 2009 mešana štafeta Petek, 20. februar 2009 trening Sobota, 21. februar 2009 skupinski start 9.15 štafeta Nedelja, 22. februar 2009 štafeta skupinski start 9.00 SKLEPNA SLOVESNOST *Po srednjeevropskem času (CET) 34

35 SVETOVNA PRVENSTVA FIS-svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Liberec je znano Češko zimsko središče, ki je v bogati športni zgodovini gostil že veliko tekem za svetovni pokal. Njegova športna zgodovina je bogata, saj je športno udejstvovanje na tem področju staro že več kot 100 let. Organizatorji so se odločili, da skušajo razvoj še nadgraditi, zato so leta 2006 na kongresu FIS v Villamuri kandidirali za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva. Kandidatura je uspela in tako bomo najboljše nordijske smučarje prihodnje leto lahko spremljali na prizoriščih nordijskega svetovnega prvenstva v Liberecu. Prvič v zgodovini bodo na sporedu tudi smučarski skoki za ženske, s čimer se tej smučarski disciplini odpirajo nove razsežnosti. 18. februar 1. marec 2009 Liberec Češka V preteklih letih je organizacijski komite naletel na kar veliko težav, predvsem finančnih. Po menjavi nekaj predsednikov so se zadeve s prihodom Katerine Neumannove, nekdaj odlične športnice, uredile. Prizorišča so tako že pripravljena za svetovno prvenstvo, na katerem lahko največ pričakujemo od naše kraljice teka na smučeh Petre Majdič. Datum Moški / Disciplina Ura Ženske / Disciplina Ura Sreda, 18. februar 2009 SLOVESNOST OB ODPRTJU Četrtek, 19. februar 2009 kombinacija skupinski start 10 km tek 10 km C kombinacija HS Petek, 20. februar 2009 tek 15 km C skoki HS Sobota, 21. februar 2009 skoki HS tek zasledovalno 7,5 km C + 7,5 km F Nedelja, 22. februar 2009 tek zasledovalno 15 km C + 15 km F kombinacija HS kombinacija 10km Ponedeljek, 23. februar 2009 Torek, 24. februar 2009 tek kvalifikacije sprint F tek kvalifikacije sprint F tek finale sprint F tek finale sprint F Sreda, 25. februar 2009 tek kvalifikacije ekipni sprint C tek kvalifikacije ekipni sprint C Četrtek, 26. februar 2009 kombinacija ekipno HS tek štafeta 4 x 5 km C/F kombinacija ekipno 4 x 5 km skoki kvalifikacije HS Petek, 27. februar 2009 tek štafeta 4 x 10 km C/F skoki HS Sobota, 28. februar 2009 kombinacija HS tek skupinski start 30 km F kombinacija 10 km skoki ekipno HS Nedelja, 1. marec 2009 Tek skupinski start 50 km SKLEPNA SLOVESNOST Legenda: C Klasična tehnika F Prosta tehnika HS Velikost skakalnice Svetovno prvenstvo v smučanju prostega sloga Trinajsto (po štetju FIS) svetovno prvenstvo v smučanju prostega sloga bodo gostili na Japonskem, kjer s to številko ne povezujejo nobenega vraževerja. Po drugem štetju pa je prvenstvo tako ali tako šele dvanajsto. Japonci so vsekakor priredili že šestega, in sicer leta 1997 na prizorišču, ki je bilo leto pozneje prizorišče olimpijskih iger. Sicer so bila fristajl SP do zdaj večinoma v Alpah, trikrat v Severni Ameriki in enkrat na Finskem. Inavaširo je v prefekturi Fukušima na osrednjem japonskem otoku Honšu, blizu mesta Korijama, ki je oddaljeno natanko 79 minut marec 2009 Japonska Inavaširo vožnje z vlakom Tohoku Šinkansen severno od Tokia. Inavaširo je zibelka azijskega smučanja prostega sloga, saj tekme svetovnega pokala in druga mednarodna tekmovanja prirejajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prizorišča prvenstva so smučišča Listel Ski Fantasy (grbine, skoki), Snow Paradise (kros) in Alts Bandai (žleb). Vsa so že znana nastopajočim v svetovnem pokalu. Datum Moški / Disciplina Ženske / Disciplina Ponedeljek, 2. marec 2009 kros kros Torek, 3. marec 2009 kvalifikacije skoki kvalifikacije skoki Sreda, 4. marec 2009 finale skoki finale skoki Četrtek, 5. marec 2009 snežni žleb snežni žleb Sobota, 7. marec 2009 grbine grbine Nedelja, 8. marec 2009 paralelne grbine paralelne grbine 35

36 SLOVENSKI MARATON 36 LOGARSKA DOLINA Tek Po Logarski dolini je letos v koledarju SLOvenSKI maratoni v nedeljo 11. januarja. Deželica na severni strani Savinjskih Alp dejansko odpira vrata tekačem v četrto sezono. Prireditev ima lepo tradicijo. V starih dobrih»maratonskih«časih, ki se prav z akcijo»slovenski maraton«počasi vračajo, bi po štetju tekov Po Logarski dolini gotovo prišli še do lepše številke od 16. Žal je zima organizatorjem iz Solčave in zgornjega dela Logarske doline prav navihano ponagajala in teka v zadnjih dveh letih niso mogli izpeljati. Logarska dolina ima zares vse danosti za prekrasen maraton po zgledu tujih. Trasa, ki se vije po dolini, je nalašč za tekače in tekačice vseh znanj in sposobnosti. Tek Po Logarski dolini (tek bo dolg 21 kilometrov, dva kroga), pripravili bodo tudi krajšo različico (www. logarska-dolina.si), ima vse možnosti, da ga ob snežnih danostih lahko obiščejo tudi tekači, ki za seboj nimajo»milijona«kilometrov. Tudi v turističnem pomenu je smučarski tek v Logarski dolini priložnost, ki jo prav s tekom po Logarski dolini želijo bolje promovirati. Na zadnjem, 16. teku po Logarski dolini sta 23. januarja 2006 zmagala Tina Žagavec in Metod Močnik. TAMAR Četrti maraton Tamar je drugi v koledarju SLOvenSKI maratoni. Člani PD Rateče - Planica ga bodo pripravili v soboto, 17. januarja. Maraton Tamar nadaljuje tradicijo Teka treh dežel, velikega smučarskotekaškega praznika, ki je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja privabil na traso med Kranjsko Goro, Trbižem in Podkloštrom v Avstriji čez tekačev. V prelepi deželici pod Poncami maraton Tamar počasi dobiva ugled in počasi nadomešča praznino po 3Touru. Trasa Maratona Tamar, ki se vije izpod skakalnic proti Podkorenu in nato zavije nazaj proti Ratečam, je v prvem delu manj zahtevna, a izredno slikovita. Drugi del se vije iz Rateč po znani tekaški trasi v Tamar do planinskega doma in potem po drugi poti navzdol do cilja v Planici. Proga, namenjena za bolj vzdržljive in uživače, je dolga 21 kilometrov. Organizatorji PD Rateče - Planica ( Mezek ; Brudar) pa so razpisali devet starostnih kategorij, in sicer za starejše od 18 let. Start bo ob Več informacij pa bo tudi na spletni strani Spominska kolajna in posebna nagrada za največji približek povprečnemu času med zmagovalcem in zadnjeuvrščenim, sta posebnost Maratona Tamar. Zanimivo, da sta na 3. maratonu Tamar 2008 zmagala domačina Tjaša Misotič in Gaber Lah. RIBNIŠKO POHORJE Nedelja, 25. januarja, je rezervirana za 11. tek Ribniške koče. Tudi v letu 2009 vas Ribniško Pohorje pričakuje s svojimi tekaškimi progami. Osrednja smučarska tekaška prireditev je 11. Tek Ribniške koče, ki ga člani DSR Josipdol z Nikom Pušnikom na čelu načrtujejo v nedeljo, 25. januarja, ob 11. uri. Traso proge (21 kilometrov v treh krogih) so nekoliko prilagodili z željo, da bo prijaznejša do tekačev vseh sposobnosti. Poleg maratona na 21 km bo mogoče tekmovati tudi na krajši razdalji, tj. na sedemkilometrski progi, kar bo primerno za manj aktivne in najmlajše. Tako bomo vsi lahko občutili vse lepote Ribniškega Pohorja, od prekrasnih razgledov do lepote pohorskih gozdov; tako bomo občutili čar tekaških smučin. Trasa proti Kopam, pripravljena z izredno veliko požrtvovalnostjo organizatorjev, je izredno razgledna. In to še ni vse. Zima nas na Ribniški koči nikoli ni pustila na cedilu. Verjamemo, da bo tudi v novi sezoni dovolj snega. Z veseljem vas pričakujejo na Ribniški koči. Več informacij za 11. tek Ribniške koče (info@dsrj.si, ) vam bo podal Niko Pušnik. Preteklo zimo, ko je maraton prvič štel v sklop SLOven- SKI maratoni, so bili tekači presenečeni nad pohorsko prijaznostjo. Tisti željni spoznavanja čudovitih kotičkov Slovenije so na Ribnico na Pohorju in njihove neodkrite smučarske terene vabljeni več kot samo za en dan. Mala avantura zagotovljena. Januarja 2008 sta bila okrog Črnega vrha na Pohorju najhitrejša Petra Race in Gaber Lah, tudi zmagovalca niza SLOvenSKI maratoni

37 OSANKARICA»Osankarica«, smučarskotekaška prireditev na Arehu na Pohorju, ima zares dolgo, več kot štiridesetletno tradicijo. V soboto, 1. februarja, se na trasi okrog Žigartovega vrha (1346 m) obeta nov štajerski tekaški praznik. Areh, z izjemo lanske zime, ima dobro snežno klimo, zato prireditev zares redko odpade. Februarja 2008 se žal ni izšlo. Smučarsko društvo Maribor Železničar, prireditev vodi Aleš Hus, Osankarico pripravi z veliko posluha za skromne tekaške duše, hkrati pa poskrbijo, da po tekaški strani nihče ne odide razočaran. Osankarice (informacije najdete na torej tekači ne bi smeli zamuditi, od mlajših, za katere so pripravljene krajše proge, do starejših, za katere je 21 kilometrov že pravi maraton. Na isti trasi drugi prireditelji že skoraj deset let pripravljajo Pohorski maraton. Tekači imajo torej Areh za svojega. BLOKE BLOŠKIH TEKOV tekačem ni treba posebej predstavljati. Bloke so znane po bloškem smučarju, simbolu slovenskega smučanja in tudi Smučarske zveze Slovenije. Čeprav so zadnje, 21. Bloške teke izvedli 30. marca, torej že sredi sončne pomladi, se je tekov udeležilo 274 udeležencev. Bloški teki imajo svoj krog zvestih udeležencev. Tudi tistih, ki so pisali zgodovino na tekih z več kot udeleženci. V novi dobi, na 20. tekih, jih je 731, kar je zares zavidanja vredna množica. Na Bloških tekih je tekač kralj, tekačice kraljice. Letos, že 22. Bloški teki po vrsti, so v koledarju 8. februarja. To bo kulturni in tekaški praznik, če bo le narava naklonjena. Muhasta narava lahko na Bloški planoti v eni noči nasuje pol metra snega, a ga lahko tudi čez noč fen toliko tudi odnese. Nova vas na Blokah in okoliške vasi bodo dričanja željnim nudile užitke na»smečeh«. Na Blokah so se tudi najbolj približali običajem na velikih maratonih. Tudi zato so Bloški teki (20 km), kot švedski Vasalopet, največji med največjimi. V Mori seveda častijo tudi zmagovalce med zmagovalci. V Novi vasi je to Vasja Rupnik. Vaso je torej slovenski»mora-nisse«. Marca letos sta zmagala Barbara Šteblaj in Simon Kočevar, mladi domači biatlonec iz Loža. Več o Bloških tekih lahko najdete na spletni strani ČRNI VRH Nedelja, 15. februarja, je rezervirana za Trnovski maraton. Črni Vrh nad Idrijo je zaslovel prav po smučarskotekaškem maratonu, ki je imel v zlati dobi celo priložnost, da se vključi v svetovni niz Worldloppet. No, to je bilo še v obdobju dolgih in sneženih zim, kakršna se obeta tudi letos, kot pravijo Eskimi. Letos bi po razporedu morali člani ŠD Trnovski maraton na Črnem Vrhu pripraviti točno 15. Trnovski smučarskotekaški maraton. Na 14. izvedbi, 16. februarja 2006, sta med 280 tekači zmagala Petra Race in Vasja Rupnik. VOJSKO 22. februarja 2009 bodo tekači obiskali Vojsko. Že tradicionalni maraton na Vojskem bo na novourejenih progah, po katerih zagnani člani Tekaško- smučarskega kluba zares slovijo ( Vojsko, planota nad Idrijo, je ravno zaradi tekačev pozimi postala zares zanimiva turistična točka. Maraton Vojsko pa je idealna priložnost za obisk, tudi za dva, tri dni, da pretečete in ogledate vse terene, ki se ponujajo. Proge na Vojskem so speljane po zamisli vrhunskih strokovnjakov in pravih poznavalcev teka. Torej na trasah, na kateri tekači ne bodo samo trpeli, ampak zares uživali. Na Vojskem ne zapostavljajo klasičnega koraka, smučine tudi za klasiko so urejene. V nedeljo, 22. februarja, bo Vojsko v znamenju tekačev. Tekaško-smučarski klub združuje 50 rednih in podpornih članov ter ljubiteljev teka na smučeh. V tekaškem centru Vojsko urejajo prek 12 kilometrov prog, prav tako pa je zgrajen večnamenski objekt za potrebe delovanja kluba. Vojsko je torej eden naših najbolj urejenih ali celo najbolj urejen tekaški center. KOLEDAR V LETU 2009: Tek po Logarski dolini 20 km Maraton Tamar 21 km Smučarski tek Ribniške koče 20 km Osankarica 21 km Bloški teki 20 km Trnovski maraton 21 km Vojsko 30 km Maraton Rogla - Unitur Rossi 20 km Pokljuški maraton Adriatic Slovenica 21 km Vse prireditve bodo organizirane v prosti tehniki, kar pomeni, da udeleženci lahko uporabljajo klasično tehniko teka in tehniko skating (drsalno). TEKMOVALNE KATEGORIJE V LETU 2009: MOŠKI: do 30 let (letnik 1979 in mlajši) do 40 let (letnik ) do 50 let (letnik ) do 60 let (letnik ) nad 60 let (letnik 1948 in starejši) ŽENSKE: do 30 let (letnik 1979 in mlajše) do 40 let (letnik ) do 50 let (letnik ) nad 50 let (letnik 1958 in starejše) V Pokalu SLOvenSKI maraton bodo podeljene nagrade: Pokale v absolutni konkurenci na najdaljših progah prejmejo prvi trije uvrščeni v moški in ženski kategoriji. Medalje prejmejo najboljši trije udeleženci v posameznih kategorijah (9 kategorij) na najdaljših progah. Vsi udeleženci, ki bodo nastopili na vseh organiziranih prireditvah v sezoni 2009, bodo prejeli posebno priznanje Pokal SLOvenSki maraton in malo MODRO KARTICO za sezono 2009/2010. Če imata dva udeleženca v skupnem seštevku enako število točk, je boljši tisti, ki ima boljše posamične uvrstitve. Prireditev sofinancira 37

38

39 Casino Royale - Š 2006 Danjaq, Llc, United Artists Corporation in Columbia Pictures Industries. Vse pravice pridræane. Pustite ga Ëakati... z upc digitalno televizijo. S pomoëjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z digitalno televizijo æe od 25 Q*. Casino Royale zdaj na HBO. Preprosto za vsakogar DIGITALNI TROJ»EK ÆE OD 25 R * *Moænost doplaëila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniëne moænosti priklopa. Š 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

40