UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ Ljubljana, 2016

2 2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ORGANIZIRANOST OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE LJUBLJANA MENTOR doc. dr. Janez Vodičar KONZULTANT Matjaž Jaklič, prof. šv. vzg. avtor dela DANIEL VIDETIČ RECENZENT doc. dr. Marta Bon Ljubljana,

4 ZAHVALA Želim se zahvaliti mentorju dr. Janezu Vodičarju, ki me sprejel v svoje okrilje in me s konstruktivnimi nasveti peljal skozi zadnje dejanje šolanja na Fakulteti za šport. Velik vpliv pri pridobitvi nogometnih izkušenj in znanja gre pripisati tudi mojim nogometnim prijateljem, trenerjem, Danilu Luknerju, Matjažu Jakliču ter Alešu Zavrlu, ki opravlja naloge generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije, dolgoletnemu članu Otroške nogometne šole Ljubljana. Seveda ne smem pozabiti na vse sorodnike, predvsem strice in tete, ki so bili neposredno vpleteni v izdelavo diplomskega dela, moja starša, ki sta me najbolj goreče podpirala v vseh štirih letnikih in predvsem moje sošolke, žene, mlade mamice, Jane Videtič, s katero sva presedela kar nekaj študijskih ur in se skupaj poglabljala v teoriji in praksi. 4

5 Ključne besede: nogomet, otroci, šola, ONŠ ORGANIZORANOST OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE LJUBLJANA Daniel Videtič Strani: 64 Slik: 17 Tabel: 5 Virov: 14 IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti delovanje Otroške nogometne šole Ljubljana in njen pomen v slovenskem nogometu. Ustanovitev panožne športne šole je ob pomoči Mestne občine Ljubljana izpeljal dr. Branko Elsner s sodelavci, z namenom napolniti šolske telovadnice. Projekt se je iz leta v leto širil in danes samo v ljubljanskih osnovnih šolah vadi preko 1800 otrok. Osnovni cilj še vedno ostaja enak kot leta 1998 ob ustanovitvi, in sicer čim večjemu številu otrok omogočiti kvalitetno vadbo pod nadzorom strokovno in pedagoško izobraženih ali usposobljenih trenerjev ter jih s tem v nogometni igri ohranjati čim dlje, bodi si kot rekreativni, profesionalni nogometaš ali pa samo strokovni delavec, navijač. Velik vpliv na organiziranost otroških nogometnih šol ima povezava s krovno organizacijo - Nogometno zvezo Slovenije (NZS), ki s svojo podporo v različnih oblikah daje projektu posebno širino in pomaga pri nenehnem razvoju. Pomembno obravnava tudi problematiko selekcioniranja pozitivni in negativni vidiki ter sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki z vsakoletnim razpisom ustvarja pogoje (finančne in prostorske) za delovanje ONŠ Ljubljana. 5

6 Key words: football, children, school, ONS ORGANISATION of LJUBLJANA SOCCER SCHOOL FOR CHILDREN Daniel Videtič Pages: 64 Pictures: 17 Tables: 5 Sources: 14 ABSTRACT The primary focus of my diploma thesis has been to present the functioning of Ljubljana Football School for Children and its importance for the Slovenian football. Ljubljana Soccer Football for Children was established in 1998 by Branko Elsner, PhD, and his work colleagues, with the assistance of the Ljubljana municipality. The main purpose of the project was to fill up school gyms. Over years the project has been expanding and today more than 1800 children practice football solely in elementary schools in Ljubljana. The main objective is the same as it was when the soccer school was established, namely to provide quality practice supervised by expert coaches and thus keep the children interested in football for as long as possible, either as recreational or professional football players, or as practitioners and supporters. The organisation of football schools has been greatly influenced by their liaisons with the umbrella organisation the Slovenian Football Association which, by supporting the project in various ways, gives it a special scope and assists in continuous development. This diploma thesis also draws attention to the problems regarding the selection process positive and negative aspects, and the cooperation with the Ljubljana municipality which with its annual sport s tenders plays (finance and facilities) an important role in Ljubljana Football School for Children. 6

7 Vsebina 1. UVOD Mednarodne nogometne organizacije Svetovna nogometna zveza (FIFA) Evropska nogometna zveza (UEFA) Nogometna zveza Slovenije Ključne strateške usmeritve Mladinski nogomet Otroški nogomet in nogomet za vse Trenerski kader Pomen otroških nogometnih šol za slovenski nogomet Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana METODE DELA CILJI OTROŠKA NOGOMETNA ŠOLA LJUBLJANA Začetki nogometne šole Organiziranost Trenerska struktura ONŠ Dodatne aktivnosti ONŠ Komunikacija s starši in obveščanje Roditeljski sestanki Spletna stran Tiskane brošure, plakati in bilten Ustanovitelji in vodstvo šole Strokovni program dela Pregled evidence prisotnih po posameznih osnovnih šolah ONŠ v ostalih regijah RAZPRAVA Razprava na Uefinih nogometnih delavnicah Prehod iz ONŠ v klubske sredine Usmerjanje, izbiranje in selekcioniranje Primer Angleške nogometne zveze in klubsko povezovanje s šolo Strategija ljubljanskega nogometa Vloga ONŠ pri strategiji Cilj Organiziranost Naloge

8 5.3.5 Pogoji Financiranje UPORABNOST ZAKLJUČEK VIRI

9 1. UVOD Živimo v času, ko so asfaltirana nogometna, košarkarska ali rokometna igrišča v mestnih jedrih, polna otrok, prava redkost. Sam sem otroštvo v osemdesetih in začetku devetdesetih preživljal v enem največjih slovenskih blokovskih naselij in ko je v šolah nastopil znak za konec pouka, na Fužinah ni bilo igrišča, kjer bi se lahko z žogo kakršnekoli oblike in velikosti prosto sprehodil po njem. Čakali smo na vrsto in zaradi le-te, na igrišče stopili le nekajkrat dnevno. Danes je slika povsem obrnjena. Življenjski ritem in navade nam narekujejo povsem drugačen sistem socializacije, rekreacije in ukvarjanja s športom. Otroci se po vseh šolskih aktivnostih pač samoiniciativno ne ukvarjajo raznimi igralnimi oblikami, plezajo po drevesih, tečejo z žogo, temveč jim starši zaradi svoje zasedenosti in življenjskega sloga ob začetku šolskega leta uredijo organizirano vadbo, ki najpogosteje poteka v okviru šolskih aktivnostih ali pa v kakšnem športnem društvu, ki za zelo različno višino vadnine ponuja manj in bolj primerne aktivnosti. Tak primer je tudi Otroška nogometna šola Ljubljana (ONŠ), ki je bila ustanovljena kot panožna športna šola ob pomoči Mestne občine Ljubljana, z namenom napolniti telovadnice. Projekt je na pobudo visoko cenjenega športnega delavca, dr. Branka Elsnerja in njegovimi sodelavci, zaživel konec devetdesetih let in se tako številčno kot vsebinsko širil do danes, ko je v sistem nogometne vadbe na ljubljanskih osnovnih šolah vključeno že preko 1800 dečkov in deklic. Potrebe se v sodobnem času in prostoru seveda spreminjajo in s tem se nekoliko spreminja tudi organiziranost ONŠ, a jedro ostaja enako. Osnovni cilj je čim večjemu številu otrok omogočiti kvalitetno vadbo pod nadzorom strokovno in pedagoško podkovanih trenerjev in s tem čim dlje ostati v svetu naj popularnejšemu športu. Namen diplomskega dela je orisati delovanje društva, njegov pomen delovanja na osnovnih šolah, povezovanje in vključevanje v nogometne klube, ter povezanost s krovno organizacijo - Nogometno zvezo Slovenije (NZS). Poiskali smo tudi vzporednice in povezanost z evropskimi (UEFA) in svetovnimi (FIFA) institucijami. Izpostavljena je tudi problematika selekcioniranja pozitivni in negativni vidiki ter rezerva v rekreativnem nogometu v obdobju od enajstega do osemnajstega leta starosti. 9

10 1.1 Mednarodne nogometne organizacije Hierarhija, v evropskem modelu športa, se kaže tudi v povezovanju nacionalnih panožnih zvez v mednarodne športne zveze. S članstvom v mednarodnih organizacijah nacionalne zveze sprejmejo pravila, ki zagotavljajo športno in pravno hierarhijo v posameznem športu (Zavrl po Ilešiču, 2009). Svetovna nogometna zveza FIFA (Federation Internationale de Football Association) je najstarejša mednarodna športna federacija, ki bila ustanovljena leta 1904 in danes šteje 211 članic. Nacionalne zveze posameznih držav, ki so članice FIFA, se združujejo tudi v konfederacije, in sicer: Afriška nogometna zveza (CAF), Azijska nogometna zveza (AFC), Nogometna zveza Severne in Srednje Amerike (CONCACAF), Nogometna zveza Južne Amerike (CONMEBOL) Nogometna zveza Oceanije (OFC) in Evropska nogometna zveza (UEFA). Evropska nogometna zveza UEFA (Union des Associations Europeennes de Football) je bila ustanovljena leta Po družbenih in političnih spremembah, ki so se v Evropi zgodile v zadnjih treh desetletjih, ima UEFA sedaj 55 članic. Poleg vseh evropskih držav, so članice UEFA tudi večina držav nekdanje Sovjetske zveze ter tudi nekatere neevropske države, kot so Izrael, Kazahstan, Armenija in Azerbajdžan. Kot zadnje je bilo v letošnjem letu (2016) v članstvo sprejeto Kosovo. FIFA in UEFA sta statusno-pravno ustanovljeni kot zvezi društev po švicarskem pravu (zaradi lokacije sedeža obeh organizacij in drugih zgodovinskih razlogov) in pristojni za urejanje razmerij v nogometu na svetovni oziroma evropski ravni. Avtonomija in neodvisnost obeh krovnih nogometnih organizacij je še posebej pomembna pri specifični obravnavi športa glede na pravno-formalne in ekonomske razsežnosti (Zavrl, 2009). Slika 1. Mednarodna nogometna hierarhija (Zavrl, 2009). 10

11 Na Sliki 1 vidimo hierarhijo mednarodnega nogometa, na vrhu katere je Svetovna nogometna organizacija - FIFA, sledi ji Evropska nogometna zveza - UEFA, ter nacionalne nogometne zveze. Pri organiziranosti nogometa imajo pomembno vlogo tudi nogometni klubi, ki so predvsem v evropskem merilu zgodovinsko pomemben del družbe. Nogometni klub je v osnovi subjekt, ki nosi polno odgovornost za delovanje v nogometnem (sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih) in finančnem smislu. Nogometni predpisi praviloma uporabljajo izraz klub, ne da bi predpisovali njegovo pravno obliko, tako da je lahko nogometni klub po veljavnih predpisih organiziran v katerikoli pravni obliki, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, v kolikor je član nacionalne nogometne organizacije in v celoti spoštuje nogometne predpise v tekmovalnem, registracijskem, disciplinskem in licenčnem smislu (Zavrl, 2009). 1.2 Svetovna nogometna zveza (FIFA) FIFA (Federation Internationale de Footbal Association), je svetovna nogometna zveza, ki je bila na pobudo predstavnikov iz Belgije, Danske, Francije, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice, ustanovljena 21. maja 1904 v Parizu. Ustanovitelji so oblikovali statut FIFA, z namenom poenotiti pravila igre in s tem postaviti temelje za razvoj nogometa v prihodnosti. FIFA ima v tem trenutku (julij 2016) 211 članic, ki so tudi članice ene od šestih regionalnih konfederacij: afriška, azijska, evropska, severno-srednje ameriška in karibska, Oceanija in južno ameriška konfederacija. Poslanstvo FIFE je približati nogomet tem večjemu številu prebivalstva ter s svojimi projekti obogatiti življenjski slog ljudi na vseh celinah. Ciljna skupina FIFA programa Grassroots (nogomet za vse) so dečki in deklice med šestim in dvanajstim letom, ki jih v projekte vključujejo preko šolskih in klubskih sistemov, v katerih je poudarek na delitvi človeških vrednot, zabavi, zdravemu življenjskemu slogu in seveda promociji nogometa. Za nekatere je torej nogometna aktivnost izključno vir rekreacije, zabave, za druge pa tudi organizirana športna vadba s tekmovalnimi sistemi, bodisi v šolskem ali pa klubskem okolju. Dejstvo, da velika večina otrok, ki se udeležuje programov nogometa za vse, ne bodo postali profesionalni nogometaši, zato so vadbene enote prilagojene starosti in otrokovim fizičnim, fiziološkim ter psihičnim zmožnostim, ki jih trener-učitelj prepozna in jih 11

12 udejanja skozi igro. Trener mora imeti enostavne, dinamične, motivacijske prijeme v vadbi in mora vedno upoštevati otrokove značilnosti in sposobnosti. Nogomet je zaradi svoje preprostosti odlično orodje za socialno integracijo in otrokovo izražanje. Osnovni programi FIFA ponujajo širšim množicam nogometno udejstvovanje brez diskriminacije in potrebe po kompleksni infrastrukturi objektov. Seveda pa se skozi prakso programi FIFE na podlagi izkušenj vladnih in nevladnih organizacij dopolnjujejo, izboljšujejo, kar pripomore k širini samih projektov ter s tem neomejene možnosti za napredovanje (pridobljeno s svetovnega spleta: Grassroots). Najboljša pot pri vključevanju čim večjega števila otrok v nogomet je omogočiti vadbo v svojem okolju, ne glede na njihovo starost, spol, fizičnih zmožnosti, rase, vere ali etničnega okolja (pridobljeno s svetovnega spleta: Grassroots). 1.3 Evropska nogometna zveza (UEFA) Ustanovljena je bila 15. junija 1954 v Baslu v Švici, na pobudo italijanske, francoske in belgijske zveze. Sprva je evropska nogometna zveza sestavljala 25 članic, katerih število se je po letu 1990 podvojilo. Danes je krovna organizacija 55 nacionalnim nogometnim zvezam iz celotne Evrope. Ukvarja se z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na evropski nogomet. Spodbuja nogomet v duhu enotnosti, solidarnosti, miru, razumevanja in fair playa. Zavrača kakršno koli politično, rasno, versko, spolno ali katero koli drugo vrsto diskriminacije. Je za zaščito vrednot evropskega nogometa, vzdrževanje odnosov z vsemi deležniki, ki sodelujejo v evropskem nogometu ter njene članice podpira na vseh ravneh delovanja. Poleg vseh aktivnosti, ki zajemajo vrhunski nogomet, se UEFA ukvarja tudi s programom Grassroots, ki zajema nogomet za vse. Projekt s pomočjo UEFE vodijo nacionalne nogometne zveze, ki preko animiranja različnih populacij približujejo nogomet širšim množicam (95 % vsega prebivalstva vključenega v nogometne aktivnosti). V ta namen se izpeljujejo izobraževalni tečaji, konference, promocijski materiali, oprema, pomoč pri izgradnji infrastrukture in skozi izkušnje ustvarja smernice za programe z najboljšo prakso. Od leta 2004 poteka tudi projekt Hat-Trick, ki v različna okolja poleg igrišč z umetno travo sponzorira še sredstva za trening centre in akademije, stadione, ter različne aktivnosti. Za 12

13 obdobje med 2016 in 2020 je na Uefi za projekte Hat-trick predvidenih 600 milijonov evrov. V našem prostoru se je NZS v prvem in drugem obdobju ( ) projekta Hat-trick osredotočala na izgradnjo moderne infrastrukture širom Slovenije, v sodelovanju z občinami in ministrstvom za šolstvo in šport. V načrtih je bilo osemnajst velikih igrišč z umetno travo. Lokacije so bile skrbno izbrane, in sicer v šolskih, klubskih in občinskih športnih parkih. Poleg velikih igrišč, je bilo zgrajenih še 71 igrišč z umetno travo manjših dimenzij, ki so danes polno zasedena. Naslednji korak izjemnega pomena za slovenski nogomet, je s pomočjo omenjenega programa NZS naredila z izgradnjo nacionalnega trening centra s sedežem zveze, ki je bil uradno odprt v maju 2016 (pridobljeno s svetovnega spleta: uefa.com, Hattrick ). Glavna načela nogometa za vse (UEFA): - vsak ima možnost igrati nogomet, - nogomet se igra povsod, - ni diskriminacije, - igra mora biti dinamična, preprosta, zanimiva in koristna, - varnost je prioriteta, - igralci so na prvem mestu, - spoštovati je potrebno pravila Fair playa, - medsebojni odnosi, timsko delo in razvoj motoričnih sposobnosti so ključne komponente. Priznanje Evropske nogometne zveze (UEFA) Zaključna prireditev Otroške nogometne šole, ki je potekala 7. junija 2007 je za šolsko leto 2006/2007 s strani UEFE prejela nagrado Grassroots za najboljši dogodek za mlade v letu Priznanje je bilo v tistem času eno prvih, ki jih je Nogometna zveza prejela s strani UEFE in je bilo potrditev kvalitetnega dela vodstva in trenerjev ONŠ. 13

14 Slika 2. Priznanje UEFE za najboljši Grassroots dogodek v letu 2007 (osebni arhiv). Na Sliki 2 je preslikava priznanja, ki ga je Otroška nogometna šola Ljubljana prejela za izpeljavo zaključne prireditve v letu 2007 in je potrditev dobrega organizacijskega dela. 1.4 Nogometna zveza Slovenije Velik pomen pri razvoju ONŠ ima Nogometna zveza Slovenije (NZS). Predhodnica NZS, krovna nogometna organizacija na Slovenskem, je bila ustanovljena 23. aprila Cilji nogometne zveze so skrbeti za razvoj in širjenje nogometa v Republiki Sloveniji, zagotavljati pogoje za vrhunski nogomet, določati sistem državnih tekmovanj, jih organizirati in voditi, skrbeti za usposabljanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih sodelavcev, spodbujati 14

15 nogomet mladih, ter ga uveljavljati doma in svetu, sodelovati z vsemi organi, ki prispevajo k razvoju športa, sodelovati s svetovno nogometno zvezo (FIFA) in evropsko nogometno zvezo (UEFA), ter nogometnimi organizacijami iz drugih držav, spodbuja nogometno igro v duhu fair playja in preprečuje vse oblike diskriminacije. NZS je del sistema, ki je globalno popularen in uživa velik ugled v družbi. Vizija NZS jo do leta 2020 zavezuje k dobro organizirani, transparentno vodeni in širše prepoznavno po svojih vrednotah delovanja (Slovenski nogomet 2020, 2015). Člani NZS so medobčinske nogometne zveze, in sicer MNZ Celje, MNZ Gorenjske, MNZ Lendava, MNZ Ljubljana, MNZ Koper, MNZ Maribor, MNZ Murska Sobota, MNZ Nova Gorica, MNZ Ptuj, Zveza nogometnih sodnikov Slovenije in Zveza nogometnih trenerjev Slovenije. NZS je odprta organizacija, ki redno deluje tako z nogometnimi, kot ne nogometnimi deležniki. Pomembna sta prepletenost in vloga članic NZS, nogometnih klubov, igralcev, trenerjev in drugimi statutarno priznanimi subjekti, ter zunanjimi interesnimi skupinami na nivoju nacionalnega okolja. To so država in lokalne skupnosti, poslovni partnerji, mediji, nogometni navdušeni in obiskovalci tekem, televizijski gledalci, uporabniki družbenih omrežij, Univerze, Olimpijski komite Slovenije in druge panožne zveze, ter institucije širše družbene vloge (Slovenski nogomet 2020, 2015) Ključne strateške usmeritve Uveljaviti širši pomen nogometa v družbi in s svojimi aktivnostmi doseči, da bo tudi država ter druge interesne skupine prepoznale pomen nogometa, ter tako doseči dodatno podporo pri različnih aktivnostih na različnih ravneh; s pomočjo novih poslovnih modelov in nogometnih produktov doseči višjo raven profesionalnega in amaterskega nogometa ter tako v nogomet pridobiti več finančnih sredstev; s sledenjem k množičnosti razvijati nogomet mladih nogometašic in nogometašev, ter na drugi strani posledično dvigniti kvaliteto vrhunskega nogometa; tako na ljubiteljski, kot na profesionalni ravni z razvojem nogometne infrastrukture omogočiti trajnostni razvoj, oziroma pogoje za nogomet. Dolgoročna vizija nogometa za leto 2030 je šport številka ena v Sloveniji ob tem, da ima vsak posameznik, ki se želi ukvarjati z nogometom, za to kakovostne pogoje. Eden temeljnih ciljev NZS je zagotavljati stabilno in varno okolje pri nogometnem udejstvovanju na različnih ravneh brez škodljivih praks, torej skrbeti za integriteto nogometa, 15

16 ter preprečevati vse aktivnosti, ki bi vodile zlorabi nogometne igre. Pri tem ima pomembno vlogo licenciranje klubov, ki predstavlja pregledne okvirje za delovanje nogometnih subjektov (Slovenski nogomet 2020, 2015) Mladinski nogomet Skrb za razvoj mladinskega nogometa sodi med ključne naloge NZS. Sistematično in kontinuirano delo z mladimi je temelj za nogometno prihodnost, zato bodo projekti za razvoj le tega imeli bistveni pomen v razvoju in napredku nogometa v Sloveniji. Glavna usmeritev je vzgoja igralcev, staršev, vzgojiteljev, trenerjev in drugih deležnikov po načelih fair playja in zdravega razvoja nogometne poti posameznika. Ob tem pa uresničiti ključni merljivi cilj zmanjševanje osipa pri prehodu v starejše kategorije in povečanje števila ekip, ki igrajo v mladinskih selekcijah. Glavni projekti in aktivnosti so nadgradnja MNZ centrov in mladinskih centrov NZS, uveljavitev novih enotnih igralnih oblik v različnih starostnih skupinah, razvoj specializiranih usposabljanj za vse deležnike, ter izoblikovati razvojno pot nogometaša (Slovenski nogomet 2020, 2015). Nogometni razredi v Ljubljani že petnajsto leto predstavljajo model povezovanja vzgojno izobraževalnega sistema in športa ter s tem uresničujejo zastavljeno delo, ob tem pa predstavljajo vzorec dobre organiziranosti in strokovnosti. Zadnje dve leti se je fantom priključil tudi oddelek deklet. Projekt je odraz dobrega sodelovanja klubskih trenerjev in profesionalnih trenerjev na gimnaziji, ki omogočajo dijakom in dijakinjam tudi vzporedno obiskovanje klubskih obveznosti, treningov (Poročilo o delovanju NZS v letu 2015, strokovna služba NZS 2016) Otroški nogomet in nogomet za vse Vsebine programa nogomet za vse: - otroške nogometne šole (ONŠ), - nogometne šole do 13. leta starosti, - dvoranski nogomet v zimskem času (Rad igram nogomet), - zimske lige MNZ, - nogometni centri MNZ, 16

17 - nogomet za posebne skupine, - šolska športna tekmovanja, - festivali nogometa, - nogometne počitnice in tabori, - dekliški in ženski nogomet, - izobraževanja in usposabljanja, - veteranski nogomet, - prostovoljstvo. Poleg širokega nabora amaterskega nogometa v strategiji NZS dajejo posebno pozornost tudi otroškemu nogometu in nogometu za vse, vključno z nogometnimi šolami, festivali in tabori. Tako je glavna usmeritev v tem pogledu spodbujanje množičnosti ukvarjanja z nogometom in kakovosten program za otroški nogomet ( V prvem štiriletnem obdobju je bilo potrebno vzpostaviti organizacijsko strukturo strokovne službe za področje nogometa za vse znotraj tehničnega sektorja NZS in sestaviti prvi strokovni program, ki se je imenoval Grassroots program, kot ga imenuje tudi krovna Evropska nogometna organizacija UEFA. Program Nogometne zveze Slovenije za področje nogometa za vse, za obdobje , je obravnaval in potrdil Izvršni odbor NZS, na 19. seji dne 2. decembra Najprej se je vsebina grassroots programa navezovala na področja, ki niso bila usmerjena v vrhunski nogomet. Program se je kasneje preimenoval v Nogomet za vse, kot samostojna celota v nogometni vsebini z lastnim programom dela. Skozi štiriletno prakso pa so pri NZS spoznali, da je nogomet za vse veliko bolj tesno povezan s celostno podobo nogometa v Sloveniji, kot je bilo to vidno na prvi pogled. Preko 95 % igralcev, ki začnejo igrati ter trenirati nogomet, se vrne v množični nogomet, in ker vsi začnejo v programih Nogometa za vse ter se selekcija ustvarja šele v kasnejšem obdobju treniranja (od U-15 do U-17), pomeni da je Grassroots program in sedaj program Nogomet za vse, temelj celostne nogometne filozofije, na katerem slonijo vsi ostali nogometni programi (Program Nogomet za vse Pridobljeno s spletne strani: 17

18 Slika 3. Vizija NZS na področju nogometa za vse ( Na Sliki 3 so s pomočjo piramide prikazane vrste aktivnosti na področju nogometa za vse, pri čemer dajejo poudarek na zabavi in učenju, manjši del aktivnosti pa vključujejo tekmovanja. Cilj je glede na celotno slovensko populacijo pridobiti aktivnih nogometašev, ob tem naj bi število registriranih igralcev do 18 leta izenačili številu registriranih starih nad 18 let. Projekti za uresničitev začrtanih ciljev so nadgrajen projekt Rad igram nogomet, nogomet v vrtcih, otroške nogometne šole, veteranski nogomet, zimske lige, šolska športna tekmovanja, nogometni centri MNZ, nogometni programi za različne marginalne družbene skupine in pa prostovoljstvo (Slovenski nogomet 2020, 2015). 18

19 Slika 4. Blagovna znamka Rad igram nogomet ( Na Sliki 4 je logotip blagovne znamke Rad igram nogomet, ki je pomemben člen pri prepoznavnosti in promociji nogometa na področju nogometa za vse, ki ga predstavljajo aktivnosti Nogometne zveze Slovenije. Preko nogometnih počitnic, ki vsako leto potekajo na različnih lokacijah in so stalnica programov nogometa za vse, se nogometna dejavnost prepleta z različnimi dodatnimi celodnevnimi aktivnostmi in s tem otrokom do 13. leta omogoči karseda pestro preživljanje prostega časa (Poročilo o delovanju NZS v letu 2015, strokovna služba NZS 2016). Še en pomemben segment nogometa za vse je spodbujanje nogometa različnih socialnih skupin, v katere štejemo brezdomce, gluhe in naglušne in varovance Specialne Olimpijade Slovenije. Slednji so se z reprezentanco nogometašev udeležili Svetovnih iger v Los Angelesu in osvojili drugo mesto, kar je za udeležence s posebnimi potrebami in organizatorje nagrada in potrdilo dobrega dela Trenerski kader Usposobljeni trenerji so ključni za razvoj novih talentov. Ob tem dejstvu NZS namenja pozornost strokovnim izobraževanjem, usposabljanjem in omogoča redno sodelovanje s strokovnjaki z različnih področij. Kakovostni licenčni in izpopolnjevalni seminarji s praktičnimi in teoretičnim vsebinami, razvoj specializiranih usposabljanj in v okviru raziskovalne dejavnosti spremljanje in raziskovanje novih pristopov v nogometu so pomembni projekti za napredovanje. Glavna usmeritev je visoko usposobljene trenerje motivirati za delo z mlajšimi selekcijami in privabiti v trenerske vrste nekdanje nogometaše (Slovenski nogomet 2020, 2015). 19

20 V zadnjem obdobju se je tudi zaradi projektov financiranja na področju države in Mestne občine Ljubljana uveljavilo večje število strokovno usposobljenih trenerjev, z univerzitetno izobrazbo (Fakulteta za šport). Kombinacija izobrazbe s športno smerjo in pedagoško podlago je pomembna za kvalitetno delo z mladimi selekcijami, saj je v zgodnjem obdobju trenažnega procesa poleg športnega dela odločilnega pomena tudi vzgoja vadečih Pomen otroških nogometnih šol za slovenski nogomet Tako kot v svetovnem merilu nogomet enake trende dosega tudi v slovenskem prostoru, saj se ga organizirano na vseh nivojih vključuje največje število ljudi, in sicer okoli prebivalcev, od tega je registriranih tekmovalcev. Otroške nogometne šole (ONŠ) v razvoju slovenskega nogometa predstavljajo pomembno vlogo, saj s svojim strokovnim programom s pomočjo zabavnega učenja nogometnih prvin, v nogometno vadbo vključujejo veliko število otrok, ki se pripravljajo na kasnejši prehod v nogometne klube. Cilji ONŠ so bili od samega začetka skrb za razvoj otroškega nogometa, organizacija in izvajanje nogometne vadbe v obliki interesne dejavnosti na osnovnih šolah, ter njihov prehod v nogometne klube. Slovenski nogomet v številkah: Na dan 1. januar 2015 je bilo v Sloveniji registriranih igralcev (od tega mladih do 18. let), 308 klubov, ekip, trenerjev, 942 sodnikov (Slovenski nogomet 2020, 2015). Slika 5. Slovenski nogomet v številkah, 1. januar 2015 (Slovenski nogomet 2020, 2015). 20

21 Na Sliki 5 je prikaz nogometa v Sloveniji v številkah, v letu Številke iz leta v leto rastejo in se vztrajno bližajo zadanim ciljem NZS. 1.5 Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana Ker je ONŠ odvisen tudi od financiranja Mestne občine Ljubljana, smo analizirali tudi pogoje razpisa in s pomočjo strategije ljubljanskega nogometa, izdelane s strani strokovnih delavcev klubov in ONŠ, predlagali model za učinkovito vadbo za otroke v osnovnošolskem prostoru. Otroška nogometna šola Ljubljana svoj program izvaja s pomočjo Mestne občine Ljubljana (MOL), in sicer sodeluje na razpisu za šport, na katerem pridobi prostor šolske telovadnice, ki so v lasti MOL-a. Poleg dodeljenih ur za prostor, občina za leto 2016 sofinancira program v obliki sredstev za plačilo trenerja enkrat tedenske vadbe, torej skupaj pokritih 35 tednov, v znesku 600 na skupino. Vodstvo oddelka za šport je v letni program športa Mestne občine Ljubljana zapisalo dva od dolgoročnih ciljev, ki se posredno in neposredno navezujejo na delovanje ONŠ. 1. Povečanje množičnosti v vseh pojavnih oblikah športa za eno odstotno točko. 2. Izboljšanje vrhunskih športnih dosežkov, ki se nanaša na povečanje kategoriziranih športnikov MOL v Sloveniji za eno odstotno točko. Glavni izvedbeni cilji za povečanje množičnosti v vseh pojavnih oblikah športa so omogočiti vsakemu otroku v okviru šolskih interesnih dejavnosti vsaj dve uri tedensko brezplačne udeležbe v programih športnih društev v vsaj dveh različnih športnih panogah. Na ta način se skuša zagotoviti dostopnost in pestrost programa do 17. ure, saj se lahko učenci vključujejo v več različnih brezplačnih vadb, različnih izvajalcev, v različnih športnih panogah. V letu 2015 je 42 društev na 46 osnovnih šolah MOL izvajalo redno vadbo po pouku v 14 športnih panogah. Vanjo se je vključilo 9479 otrok ( Letni program športa MOL, 2016). Kombinacija vadbe v ONŠ in klubu je nujna tudi z vidika razpisa za šport, saj so v ONŠ vsako leto vezani na prostor v telovadnicah. 21

22 2. METODE DELA Diplomsko delo bo monografskega tipa, v katerem bo uporabljena opisna oz. deskriptivna metoda dela, ter metoda lastnih spoznanj. Pri diplomskem delu bomo uporabili študijo različne domače in tuje literature, ki je dostopna v knjižnici, na svetovnem spletu in arhivu Nogometne zveze Slovenije. 3. CILJI Glede na predmet in problem je cilj diplomskega dela: - pregled obstoječega stanja ONŠ (organizacija, trenerji, program, športne površine); - na osnovi pregleda bodo predlagane ustrezne spremembe, kjer so le-te potrebne za uspešnejše delovanje nogometnih šol. 4. OTROŠKA NOGOMETNA ŠOLA LJUBLJANA Otroška nogometna šola (ONŠ) je osnova, ki posredno vpliva na nogometni razvoj v regiji, državi. Ustanovljena je bila kot panožna športna šola ob pomoči Mestne občine Ljubljana, na podlagi strokovnih in organizacijskih osnov iz razvojnih programov krovnih organizacij. Vizija otroške nogometne šole je vključiti v proces nogometne vadbe, v okviru športnih interesnih aktivnosti na osnovnih šolah, čim večje število dečkov in deklic ter jih seznaniti z osnovnimi pravili. Poudarek je na navajanju na zdravo in športno življenje, vzpostavljanje najboljših pogojev za nemoten telesni razvoj, vključevanje v proces treninga, dvig pripravljenosti za delo oziroma delovnih navad, utrjevanje in povečanje zanimanja za nogomet, razvoj in oblikovanje psihofizičnih lastnosti in specifičnih nogometnih sposobnosti, predvsem pa v duhu fair playja, navajanje na medsebojne odnose in delo v skupini, kar je pomembno tako za športno, kot širšo socializacijo otrok. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi učitelji športa, ter vodstvo šole, s katerim otroška nogometna šola aktivno sodeluje. Naslednja faza je vključevanje v nogometne klube, v katere vadeči prehajajo po predhodno izpeljanih igralnih dnevih, na katerih se klubi predstavijo vadečim in njihovim staršem. Praviloma predstavitveni dnevi potekajo v mesecu aprilu in maju. Dejstvo je, da je za klub 22

23 prvotnega pomena v svoje vrste privabiti nadarjene otroke, torej kvaliteta in šele nato množičnost. ONŠ zagotavlja oboje, saj z množičnostjo posledično pridobimo tudi kvaliteto. ONŠ Ljubljana je edinstven primer vključevanja otrok v nogometno vadbo, saj kot samostojno društvo animira otroke in jih kasneje enakovredno vključuje v nogometne sredine. Sicer je slovenskem prostoru pravilo, da ONŠ del klubskega programa in se ob prehodu v tekmovalne selekcije pojavi problem, saj vsi vadeči zaradi selekcije ne morejo nadaljevati z nogometno vadbo. Pomembni člen za kvalitetno izpolnjevanje ciljev ONŠ je strokovni kader, ki s svojim strokovnim in pedagoškim znanjem znatno vpliva na samo množičnost in proces nogometnega udejstvovanja vadečih. Večina trenerskega kadra vzporedno vadi tudi pri nogometnih klubih (65 %), nekaj pa jih je tudi, ki delujejo kot učitelji športa (12 %). Opažamo tudi tesno povezanost med ONŠ in vodstvom klubov, saj na željo klubov pri ONŠ vključujejo mlade trenerje, ki potrebujejo ustrezne izkušnje pri delu z mlajšimi selekcijami. Podatek, da je iz vrst ONŠ Ljubljana prišlo kar nekaj trenerjev, ki so se kasneje uveljavili na prvoligaškem članskem okolju, pa tudi v tujini, kaže, da je projekt na pravi poti. Načelo trenerjev in vodstva ONŠ je zavedati se pomembne družbene vloge, ki jo predstavlja šport in s svojim delovanjem slediti ciljem, vrednotam v javnem interesu na področju športa. Zato so na NZS v letu 2015 programu nogometnih šol, v katere se je vpisalo več kot 6000 otrok prvega in drugega razreda osnovne šole, posvetili veliko pozornost in tako preko raznih projektov nadgrajevali in spodbujali vključevanje otrok v proces vadbe v šolskem okolju. (Elsner in ostali, 2006) 23

24 Slika 6. Zaključna prireditev v Športnem parku Šiška (osebni arhiv). Na Sliki 6 lahko vidimo postavitev enaindvajsetih igrišč, na katerih se ob zaključku šolskega leta staršem, skrbnikom in drugim nogometnim privržencem, predstavijo starejše skupine ONŠ Ljubljana. 4.1 Začetki nogometne šole Prvi projekt Otroške nogometne šole Ljubljana (ONŠ) iz leta 1997, je predvideval delovanje v okviru regionalne nogometne zveze Ljubljana, v naslednjem letu pa je bila šola tudi uradno ustanovljena ob pomoči Mestne občine Ljubljana. Z letom 2001 se je vpisala v register pravnih oseb in s tem postavila temelje za dolgoročno delovanje. Strokovne in organizacijske osnove za delovanje otroških nogometnih šol je v razvojnih programih opredelila Nogometna zveza Slovenije že v letu V prvem šolskem letu, ki je bilo preizkusno, je bilo v obliki nogometnih krožkov na desetih ljubljanskih osnovnih šolah na področju Bežigrada in Most, v vzgojno-učni proces vključenih okoli 120 vadečih letnika V naslednjem letu je ONŠ razširila svoje delovanje tudi na viški okoliš in število vadečih je naraslo na 183. Organizacijsko vsebinski premik je šola doživela v šolskem letu 1999/2000, ko se je v sistem vključilo dvajset osnovnih šol s celotne Ljubljane, vključenih pa je bilo že

25 osnovnošolcev, rojenih leta V naslednjem šolskem letu je vadilo 286 učencev, letnika V tem šolskem letu je bil na podlagi do tedaj zbranih izkušenj prilagojen strokovni program. Izboljšano je bilo sodelovanje in obveščanje staršev, učiteljev in vodstva šol. Naslednja prelomnica v delovanju ONŠ je bilo šolsko leto 2001/2002, ko je bila na 24 vključenih osnovnih šolah priključena še druga skupina vadečih na posamezni šoli (2. in 3.r), skupaj pa je bilo že 623 vadečih, letnikov 1992 in Navedena rešitev se je pokazala kot pozitiven premik, tako da so v prihodnje nadaljevali z uvedeno prakso. Tega leta je bila ONŠ povabljena tudi v Športno zvezo Ljubljane z namenom sooblikovanja ljubljanskega športa, leto pa se je zaključilo z zaključno prireditvijo na štadionu ŽŠD Ljubljana (sedanji atletski stadion v športnem parku Šiška). V šolskem letu 2002/2003 je bilo v projekt vključenih 28 osnovnih šol ter skupaj že 34 mentorjev in vodji oddelkov, ki so skupaj usmerjali 775 vadečih, letnika 1993 in V tem letu je bilo v ONŠ že 23 % trenerjev - študentov ali diplomantov fakultete za šport, enak odstotek pa tudi športnih pedagogov, ki poučujejo na osnovnih ali srednjih šolah. (ONŠ zbornik ob petletnici delovanja, 2003) 4.2 Organiziranost Najvišji organ ONŠ je Svet šole, ki sprejema osnovne usmeritve o delovanju ter nadzira in usmerja delovanje organov šole. Člani sveta so predstavniki staršev, predstavniki nogometnih klubov osnovnih šol in drugi. Strokovni svet sprejema strokovne odločitve o delovanju ONŠ ter svetuje in nadzira strokovno delo trenerjev oziroma mentorjev. Svet ONŠ Ljubljana zaseda najmanj enkrat v šolskem letu. Vodje posameznih oddelkov, ki so hkrati tudi člani strokovnega sveta, usmerjajo in nadzirajo samo delo trenerjev, sodelujejo pri vseh temeljnih strokovnih odločitvah o delovanju šole in ob enem tudi vodijo oddelek v katerega je vključeno od pet do šest osnovnih šol. Trenerji samostojno vodijo nogometno vadbo v okvirih ONŠ, izvajajo program dela v skladu z letnim in mesečnim načrtom dela, ter vodijo strokovno dokumentacijo. V delo se kot mentorji vključujejo trenerji mlajših kategorij pri nogometnih klubih, športni pedagogi na osnovnih šolah in študenti Fakultete za šport (ONŠ zbornik ob petletnici delovanja, 2003). 25

26 4.3 Trenerska struktura ONŠ ONŠ poleg vadbe skrbi tudi za usposabljanje in permanentno izpopolnjevanje trenerjev. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v Otroški nogometni šoli Ljubljana v trenerski strukturi 26 % najvišje nogometno izobraženih trenerjev s PRO izobrazbo. Z A trenersko diplomo 15 %, z B 32 % in C 27 %. Odstotek trenerske izobrazbe se v dolgoletnem povprečju ni izrazito spreminjal, prav tako pa tudi status trenerjev glede na vključenost v nogometne sredine. Tako je v ONŠ Ljubljana v zadnjem šolskem letu delovalo 65 % trenerjev, ki so vzporedno trenirali mladinske selekcije tudi v nogometnih klubih. Vsak osmi trener v društvu je tudi športni pedagog, ki poleg rednih treningov v ONŠ poučuje tudi šport, bodisi na osnovnih ali pa srednjih šolah (12 %). Omeniti velja tudi 23 % trenerskega kadra, ki pa poleg redne službe, ki ni povezana z nogometom, trenira otroke v ONŠ Ljubljana. Slika 7. Struktura trenerskega kadra v ONŠ glede na nogometno izobrazbo (osebni arhiv). Na Sliki 7 lahko vidimo strukturo trenerskega kadra v ONŠ Ljubljana, ki kaže največjo zastopanost trenerjev z B in C izobrazbo, presenetljivo pa tudi trenerjev z PRO izobrazbo, kar je za delo z mladimi izrednega pomena. 26

27 Slika 8. Struktura trenerskega kadra v ONŠ glede na trenerski status (osebni arhiv). Na Sliki 8 lahko vidimo strukturo trenerskega kadra glede na status, ki kaže, da velika večina trenerjev (65 %), deluje tudi v nogometnih klubih, večina v mladinskih selekcijah, nekaj pa tudi s članskimi vrstami. Pristojnosti sveta ONŠ so: - sprejema poslovnik o svojem delu, - sprejema finančni načrt in program dela ter poročilo o njunem izvajanju, - voli in razrešuje predsednika ONŠ Ljubljana, - voli in razrešuje člane izvršilnega odbora, - voli in razrešuje člane nadzornega odbora, - voli in razrešuje člane strokovnega sveta, - imenuje generalnega sekretarja ONŠ Ljubljana, - imenuje člane sveta staršev in nogometnih klubov, - imenuje člane marketinško-finančnega sveta, - odloča o prenehanju ONŠ Ljubljana, - sprejema tudi druge odločitve v zvezi z delovanjem ONŠ, - sprejema statut oziroma spremembe in dopolnitve statuta. 27

28 Slika 9. Organizacijska struktura ONŠ Ljubljana (osebni arhiv). Na Sliki 9 je prikazana organizacijska struktura, ki vsebuje vse elemente organiziranosti v športnem društvu. 4.4 Dodatne aktivnosti ONŠ Ker je ONŠ del sistema krovne organizacije, redno sodeluje v njenih projektih. Tako so se že v marcu 2001 predstavili na Centralnem stadionu za Bežigradom, v okviru kvalifikacijske tekme med reprezentancama Slovenije in Jugoslavije. (ONŠ zbornik ob petletnici delovanja, 2003). Poleg ostalih reprezentančnih akcij, kjer so otroci ONŠ sodelovali na takšen ali drugačen način, so leta 2010 kot spremljevalci na otvoritvi novega nogometnega stadiona v Stožicah na igrišče odpeljali reprezentanco Avstralije in slovensko izbrano vrsto. Redno sodelujejo tudi na akcijah Mestne občine Ljubljana in v okviru prireditev četrtnih skupnosti, ki so javnega značaja, kjer je poudarek na prostovoljstvu. 28

29 Počitniški programi so del rednega programa ONŠ že osemnajsto leto. Poletna nogometna šola v Bohinju deluje že od leta V Bohinjski Bistrici ONŠ Ljubljana tako v sodelovanju z Občino Bohinj v sedmih tedenskih izmenah gosti okoli 300 otrok iz celotne Slovenije in tudi zamejstva. Na poletni tabor se lahko prijavijo dečki in deklice v starosti od 6. do 12., izjemoma pa so glede na biološko starost in sposobnosti v program sprejeti tudi mlajši ali starejši. Skupine so oblikovane glede na sposobnosti in starost otroka. Vodstvo poletne šole so praviloma vodje oddelkov Otroške nogometne šole Ljubljana, trenerji posameznih skupin pa trenerji Otroške nogometne šole Ljubljana, študentje fakultete za šport (usmerjevalci nogometa) in trenerji mlajših starostnih kategorij v nogometnih klubih. Pri realizaciji programa kot gostje sodelujejo tudi nekateri znani nogometaši in nogometni sodelavci. Poletna nogometna šola poleg ne nogometnih aktivnosti, kot so obisk vodnega parka, izlet z vlakom, organizirano plezanje na varovani steni ob Bohinjskem jezeru, rafting, vožnja s kanujem po jezeru, predavanja, vsebuje tudi nogometni del, katerega program je razdeljen na tri dele: - osnovna nogometna šola I. in II.: Poudarek je na medsebojnem sodelovanju otrok v gibanjih z žogo in brez, predvsem s pomočjo raznih oblik iger in pripravi ter tekmovanju za značko nogometaša. - mini nogometna akademija: Delo je usmerjeno v izboljšanje nogometnih sposobnosti, navajanje na lastno dejavnost, samokontrolo in ocenjevanje svojih sposobnosti. - nogometna akademija: Vadba je usmerjena v razvoj tehničnih in posamičnih sposobnosti, reševanju igralnih situacij. Udeleženci v vseh kategorijah v vsakodnevnem aktivnosti izboljšujejo svoje nogometne sposobnosti in izkušnje. Pri teoretičnih informacijah pa so seznanjeni z razvojem nogometa, nogometnimi izrazi, pravili in ostalimi prvinami nogometne igre. Poleg poletne nogometne šole, so v rednem programu ONŠ tudi zimske in jesenske počitnice, ki potekajo v prostorih osnovnih šol. Projekt je bil občasno sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana in glede na to, je bila sorazmerno znižana tudi cena programa, ki je poleg nogometa vključuje ustvarjalne delavnice in letnemu času primerne aktivnosti na prostem. Zadnji dan počitnic je organizirano predstavitveno tekmovanje med skupinami, v katerem so se otroci predstavijo staršem, z zaključkom s podelitvijo priznanj in nagrad za udeležence. 29

30 Tabela 1. Primer izpolnjenega testnega obrazca motoričnih nalog, ki jih trenerji izvedejo v času poletne nogometne šole v Bohinju (osebni arhiv). V Tabeli 1 vidimo primer izpolnjenega obrazca za testiranje motoričnih sposobnosti vadečih v Poletni nogometni šoli, na podlagi katerih merjence razvrstimo v skupine. 30

31 4.5 Komunikacija s starši in obveščanje Roditeljski sestanki So obvezni del obveščanja in komunikacije s starši, saj se z osebnim stikom vzpostavi pristen odnos in zaupanje. Preko roditeljskih sestankov se starše informira o samem programu ONŠ, vseh aktivnostih, ki potekajo preko celotnega šolskega leta in ostalih odprtih vprašanjih Spletna stran Od leta 2002 je ima ONŠ postavljeno tudi spletno stran, ki je glavni vir informacij za otroke, starše in ostale nogometne navdušence. Na spletni strani so tako informacije javnega značaja, kot interne informacije ter obrazci za trenerje, ki so zaščiteni z geslom. Splošne informacije vsebujejo podatke o osnovnih šolah, ki so vključene v program ONŠ, kontaktne podatke o trenerjih, podatke o klubih, ki sodelujejo z ONŠ, galerijo fotografij, bazo novic in ostalih podatkov o programu. Do leta 2016 je bila spletna stran dvakrat prenovljena, ob drugi osvežitvi pa je bila obnovljena tudi celostna podoba logotipa društva. Slika 10. Spletna stran ONŠ Ljubljana deluje že štirinajsto leto ( Na Sliki 10 je predstavljena spletna stran ONŠ Ljubljana, ki je bila v štirinajstih letih dvakrat prenovljena. 31

32 Slika 11. Prenovljeni logotip društva ( Na Sliki 11 je prikazan logotip društva, ki je bil ob drugi osvežitvi spletne strani prenovljen Tiskane brošure, plakati in bilten Ob začetku šolskega leta preko trenerjev otroci na osnovnih šolah prejmejo tiskane prijavnice, na katerih so vse informacije o programu ONŠ, fotografije z različnih dogodkov in pa prostor, kjer starši vpišejo podatke otroka, ki služijo za komunikacijo in pošiljanje vadnin na domači naslov. V kolikor se ravnatelji strinjajo s postavitvijo predstavitvenih plakatov, se le-ti obesijo na oglasne deske, oziroma prostor namenjen le-tem. Leta 2012 je namreč Zveza potrošnikov Slovenije začela z akcijo»za šolo brez oglasov«in s tem društvom omejila reklamiranje svojih aktivnosti, oziroma jih postavila v nadzor ravnateljev. Ravnatelji so tako ob soglasju potrdili oglaševanje in brošure dovolili razdeljevati na roditeljskih sestankih ali na mestih, dovoljenih v ta namen. Ob zaključku šolskega leta pa se natisne še bilten ONŠ Ljubljana, v katerem so vsi podatki o programu s preteklega šolskega leta in o aktivnostih, ki se približujejo. 4.6 Ustanovitelji in vodstvo šole Dr. Branko Elsner - ustanovitelj, predsednik ( ). Branko Elsner se je zgodaj posvetil delu z mladimi, saj je deloval kot predmetni učitelj in kasneje kot profesor športne vzgoje. Pri NK Branik so mu zaupali delo z mladimi, kjer so se začeli njegovi koraki pri delu z nogometaši. Po odhodu z Branika je nadaljeval z šolanjem in hkrati z delom pri NK Olimpija in NK Wacker. Končal je visoko šolo, magistriral in 32

33 doktoriral. Vodil je nogometno šolo Austrija Mempfis na Dunaju, leta 1992 pa ustanovil nogometno šolo pri NK Slovan in jo prepustil mlajšim kadrom. Leta 1997 sta z nekdanjim vodjem oddelka za šport, Tomom Levovnikom sklenila, da bosta v ljubljanske osnovne šole vpeljala interesno dejavnost nogomet in odprto je bilo novo poglavje nogometnih šol v Sloveniji (Šugman, 2011). Tudi po aktivnem delovanju v ONŠ Ljubljana je bil Branko Elsner prisoten na večini aktivnostih in ostal njen častni predsednik do svoje smrti. Aleš Zavrl V marcu 2010, je v prostorih ŠC Triglav potekal Svet ONŠ Ljubljana, na katerem so člani sprejeli odstop Aleša Zavrla, dolgoletnega direktorja in predsednika nogometne šole, ki zaradi odhoda na položaj generalnega sekretarja NZS funkcije v ONŠ ni mogel več opravljati. Aleš Zavrl je v ONŠ Ljubljana deloval od samega začetka, ko je skupaj z dr. Brankom Elsnerjem postavljal temelje organizacije. Z generalnim sekretarjem Danilom Luknerjem sta začrtano pot vodila celih dvanajst let in v tem času s pomočjo številnih trenerjev in vodij oddelkov temelje šole trdno zasidrala tako v ljubljanskem kot tudi v slovenskem nogometnem prostoru. Zaradi števila vključenih OŠ in učencev, izpeljanih tekmovanj, zaključnih prireditev, zimskih, poletnih in jesenskih počitnic, strokovnih seminarjev je šola s svojim vrednotami pod njegovim vodstvom postala pomemben člen v športu in širši družbeni skupnosti. - sekretar Otroške nogometne šole Ljubljana ( ) - direktor Otroške nogometne šole Ljubljana ( ) - predsednik Otroške nogometne šole Ljubljana ( ) - častni član Otroške nogometne šole Ljubljana (2010 ) Danilo Lukner Njegovi začetki segajo v delo z mladimi selekcijami pri NK Svoboda na Viču a je kot učitelj na OŠ Vič ob ustanovitvi ONŠ idejo o nogometu na šolah hitro prenesel na bližnje viške šole. Dober odnos z ravnatelji, dobro delo trenerjev se je hitro obrestovalo z velikim številom vpisanih otrok in s tem je s svojimi sodelavci uresničeval svoje poslanstvo.»ob pedagoškem delu ostaja pri vadbi tudi veliko dobre volje, kar pomeni mentorju tudi del plačila za trud in opravljeno delo. Na osnovni šoli sem srečen kot mentor mladim nogometašem. V največje veselje so mi veseli, razigrani in nogometnega znanja željni učenci. Vedno sem ponosen, da živim in delam med otroki in z ljudmi, ki imajo radi nogomet. Danes vem, da sem se v 33

34 mladosti prav odločil, poučevati in vzgajati. Sicer pa, nenehno prihajajo nove nogometne generacije, željne dela, znanja, uspehov.«, je povedal sedanji predsednik ONŠ Ljubljana. - trener (1998 ) - sekretar ( ) - generalni sekretar ( ) - predsednik (2010 ) 4.7 Strokovni program dela Trenažno učni proces poteka na podlagi publikacije Nogomet trening mladih (dr. Branko Elsner, Ljubljana 1998) program vadbe za starostni kategoriji do 8., oziroma 9. leta. Program je bil naknadno dopolnjen leta 2005, ki so ga oblikovali dr. Branko Elsner, Matjaž Jaklič in Aleš Zavrl. Program dela je usmerjen v navajanje na zdravo življenje, vzgojo volje pri telesnih in psihičnih naporih, navajanje na medsebojno sodelovanje v skupini in še posebej v pripravljenost na vključevanje v proces treninga, utrjevanje interesa za nogomet in delovne navade, pridobivanje ustreznega teoretičnega znanja, razvijanje in oblikovanje fizičnih in psihičnih lastnosti, specifičnih nogometnih sposobnosti za reševanje enostavnih tipičnih igralnih situacij in samostojno ustvarjalno reševanje nalog ter pridobivanje igralnih izkušenj v različnih igralnih oblikah in pogojih. Sam program dela je bil za potrebe delovanja Otroške nogometne šole na podlagi pridobljenih izkušenj iz preteklih let prilagojen glede na prostorske možnosti, razpoložljive rekvizite in izkušnje z delom v okviru interesne nogometne dejavnosti (ONŠ zbornik ob petletnici delovanja, 2003). OSNOVNI TRENING (od 7. do 9. leta) Trening (vadba) traja skupaj 60 minut, pri tem naj bo uvodni del oziroma ogrevanje (uvajanje) dolgo približno 10 do 20 minut, za glavni del (igra in vadba) se porabi 20 do 30 minut in za zaključni del (tekmovalna igra) 20 minut. Čas trajanja posameznega dela treninga se lahko glede na glavne vsebine in uspešnost učenja tudi spremeni. Posamezni programi treningov (vadbe) so načrtovani tako, da vsak naslednji trening temelji na vsebini predhodnega. 34

35 Pri uvajanju v trening so glavne vsebine nove naloge za navajanje na žogo oziroma izboljšanje občutka zanjo, šola teka, različne oblike lovljenja, štafete in enostavne dinamične gimnastične vaje. Za vadbo in igro je smiselno slabše obvladane vaje ponoviti, učne naloge variirati, jih olajšati ali otežiti. Pri zaključni tekmovalni igri, ki naj traja 1/3 časa, se analizira in preverja predvsem obvladanje vadbenih prvin tega treninga. Osnovni trenažni program je kompleksen, kjer se osnovne motorične in tudi tehnično taktične sposobnosti razvijajo v igralni obliki. Različne učne oblike z žogo in brez nje razvoj teh sposobnosti le podpirajo. Uvodni del je v bistvu uvajanje v trening z nalogo ogrevanja, je telesna in psihična priprava. Glavni del vsebuje vaje in igralne oblike predvsem za razvoj tehnično taktičnih sposobnosti. Zaključni del je namenjen tekmovalnim igram in ni mišljen kot zaključni del v pravem pomenu besede (s padcem obremenitve do umirjanja). Cilji, podcilji in naloge v procesu treninga Splošni cilji: - navajanje na zdravo, športno življenje, - vzpostavljanje najboljših pogojev za nemoten telesni razvoj, - navajanje na medsebojne odnose in na delo v skupini. Posebni (nogometni) cilji: - vključevanje v proces treninga, - dvig pripravljenosti za delo oz. delovnih navad, - utrjevanje in povečanje zanimanja za nogomet, - razvoj in oblikovanje psihofizičnih lastnosti in specifičnih nogometnih sposobnosti. 1. Teoretična in praktična priprava trenerja na trening (1. del); Cilji, podcilji in naloge v procesu treninga Osnovni trening Načrtna priprava za delo (načrtovanje) 35

36 Uporaba metodične lestvice Trenerski dnevnik in pisna poročila Urejenost trenerja Točnost trenerja Pedagoški pristop 2. Program za otroke od 7. do 8. leta 40 enot treninga (2. del); 3. program za otroke od 8. do 9. leta 28 enot treninga (3. del); 4. priznanje / značka nogometaša (4. del). Priznanje nogometaša - 1. stopnja Tekmovanje za priznanje nogometaša je predstopnja tekmovanja za značko nogometaša v okviru ONŠ Ljubljana. Tekmovanje je primerno za mlajše skupine otrok, osvojena nogometna znanja pa se preverja s tremi nalogami. Za pridobitev priznanja nogometaša mora otrok opraviti vse tri naloge (pri vsaki nalogi zbrati vsaj 1 točko) in skupaj zbrati vsaj 10 točk. 1. Navajanje na žogo Opis vaje: Igralec rola žogo izmenično s podplatom desne in leve noge. Rekviziti: žoge (št. 4) Število ponovitev: 3 Točkovanje za opravljeno nalogo(točkuje se najboljša ponovitev): Število uspešnih rolanj/število točk:5+/5, 5/5, 4/4, 3/3, 2/2, 1/1, 0/- Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. 2. Poigravanje z žogo v zraku Opis vaje: Igralec se poigrava z žogo v zraku. Žogo lahko udarja z različnimi deli stopal, bedrom in glavo. Poigravanje prične z metom žoge z roko. Po vsakem udarcu se lahko žoga enkrat odbije od tal. Rekviziti: žoge (št. 4) Št. ponovitev: 5 Točkovanje za opravljeno nalogo(točkuje se najboljša ponovitev): 36

37 Število uspešnih udarcev/število točk: 10+/5, 10/5, 9/4, 8/3, 7/2, 6/1, 5 ali manj/- Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. 3. Udarjanje na vrata Opis vaje: Igralec udarja žogo z mesta na vrata velikosti 2 x 1m z razdalje 10 m. Udarec se lahko izvede s katerimkoli delom stopala. Rekviziti: žoge (št. 4) Št. ponovitev: 5 Točkovanje za opravljeno nalogo: Število zadetkov/število točk: 5/5, 4/4, 3/3, 2/2, 1/1, 0/- Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. Značka nogometaša 2. stopnja Tekmovanje za značko nogometaša, ki je sestavni del programa dela, predstavlja začetek vključevanja v nogomet za deklice in dečke do desetega leta starosti. Osvojena nogometna znanja se preverja s tremi nalogami: udarjanje žoge v vrata, poigravanje z žogo v zraku in vodenje žoge med stožci. Za uspešno opravljene naloge prejmejo otroci značko nogometaša. 1. udarjanje žoge v vrata (UŽV) Igralec vodi žogo z roba 16 m prostora do oznake za izvajanje kazenskega udarca (enajst mestrov) in od tam udarja žogo na vrata. Rekviziti: vrata, stožci, žoge (št. 4) Št. ponovitev: 5 Način točkovanja: 1 točka, če žoga preleti golovo črto po zraku Uspešno opravljena naloga: najmanj 3 točke Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. 37

38 2. poigravanje z žogo v zraku (PZ) Igralec se poigrava z žogo v zraku. Žogo lahko udarja z različnimi deli stopal, bedrom in glavo. Poigravanje prične z metom žoge z roko. Po vsakem udarcu se lahko žoga enkrat odbije od tal. Rekviziti: žoge (št. 4) Št. ponovitev: 5 Uspešno opravljena naloga: 20 uspešnih udarcev brez prekinitve Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. 3. vodenje žoge med stožci (VŽ) Otrok vodi žogo med različno oddaljenimi stožci, štart in cilj sta na istem mestu. Vodenje prične igralec po lastni presoji. Čas se meri po prehodu v cilj. Poskus je neveljaven in se prekine, če otrok ne vodi žoge točno med stožci. Rekviziti: žoge (št. 4), stožci Št. ponovitev: 3 Uspešno opravljena naloga: dosežen čas pod 20 s Opomba: v enem dnevu se lahko opravlja le ena naloga. 38

39 Tabela 2. Primer izpolnjenega obrazca nalog in rezultatov za značko nogometaša (osebni arhiv). Iz Tabele 2 je razviden primer izpolnjenega obrazca nalog in rezultatov za značko nogometaša, na podlagi katerih se vadečim, ki so naloge uspešno opravili, podeli značko nogometaša. 39

40 Osnovni obrazci trenerjev: Slika 12. Obrazec za trenerje, priznanje nogometaša (osebni arhiv). Na Sliki 12 je predstavljen obrazec za priznanje nogometaša, ki poleg osebnih podatkov otroka vsebuje še oceno treh nalog, skupno število točk in analize, ki jo izpolni trener. Priznanje nogometaša opravljajo otroci prvih in drugih razredov osnovne šole. 40

41 Slika 13. Obrazec za trenerje, priznanje nogometaša (osebni arhiv). Na Sliki 13 je predstavljen obrazec za značko nogometaša, ki poleg osebnih podatkov otroka vsebuje še oceno treh nalog, skupno število točk in analize, ki jo izpolni trener. Značko praviloma opravljajo otroci tretjih in četrtih razredov osnovne šole, izjemoma mlajši ali starejši. 41

42 Slika 14. Trenersko poročilo (osebni arhiv). Na Sliki 14 je vzorec mesečnega poročila za trenerje, s pomočjo katerega se opravijo analize in obračuni za vadnine. 42

43 Slika 15. Trenersko poročilo vpisani/izpisani (osebni arhiv). Na Sliki 15 je vzorec mesečnega poročila za trenerje, in sicer obrazec, ki prikazuje vpisane in izpisane vadeče v posameznih skupinah. 43

44 4.7.1 Pregled evidence prisotnih po posameznih osnovnih šolah Otroška nogometna šola Ljubljana vodi evidenco prisotnosti po posameznih osnovnih šolah, s katere lahko razberemo, da je v šolskem letu 2015/2016 od oktobra do maja vadbo povprečno obiskovalo okoli 1800 otrok. Najmanj otrok je v vadbo vključenih ob začetku šolskega leta, ko se s starši še odločajo o vključevanju v aktivnosti in pa v juniju, ko vadba poteka le še na tretjini osnovnih šol. Procent udeležbe je skozi vse leto enakomeren in znaša nekaj čez 80 %, kar pomeni, da vadeči v povprečju manjkajo na eni vadbi mesečno. Tabela 3 Prikaz števila vadečih po šolah in % udeležbe za šolsko leto 2015/2016 (osebni arhiv) 44

45 V Tabeli 3 je razviden prikaz števila vadečih po posameznih šolah in procent udeležbe v šolskem letu 2015/2016. Tabela 4 Število opravljenih treningov na osnovnih šolah za šolsko leto 2015/2016 (osebni arhiv) Iz Tabele 4 lahko razberemo število opravljenih treningov, po posameznih šolah v šolskem letu 2015/

46 4.8 ONŠ v ostalih regijah Model ONŠ Ljubljana in s tem strokovno utemeljen pristop dela z najmlajšimi, so kasneje prevzela tudi druga nogometna okolja. V zadnjem letu se je število aktivnih šol, na katerih nogometni klubi izvajajo nogometni program in usmerjajo otroke v nogomet povzpelo iz 198 na 305. Po zbranih poročilih posameznih področij je v zadnjem šolskem letu vadilo v šolah kar 7586 otrok, v starosti od 6 do 10 let. ( Ker je v Sloveniji 451 osnovnih šol, je nogomet prisoten na 67% vseh. Zato je eden izmed pomembnih poudarkov dela NZS prav širjenje priljubljenosti in pomena tako nogometnih krožkov, kot tudi povezanost nogometnih klubov s šolskimi ustanovami, da bi čim več otrok igralo nogomet in uživalo ob nogometni igri. ( ONŠ NK Domžale - Ustanovitelj šole je bil leta 2000 Ivan Ledenko. Poleg klubskih trenerjev so bili v proces vadbe vključeni tudi športni pedagogi kot koordinatorji in animatorji. Vključevanje otrok v selekcije NK Domžale opravljajo klubski trenerji. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v vadbo vključenih 248 otrok, na petih osnovnih šolah, v domžalskem okolišu. ONŠ Portoval Novo mesto Z delovanjem so pod vodstvom Andreja Primca začeli v šolskem letu 2001/2002, ko je bilo v vadbo vključenih 53 otrok s treh osnovnih šol. Naslednja leta so delovanje razširili na šest šol, na katerih mentorji in trenerji so bili nekdanji ali še aktivni nogometaši novomeškega kluba. Tudi v tem okolju so otrokom ponudili možnost vključevanja redne in sistematične vadbe v klubskem procesu. ONŠ Litija Na pobudo vodstva ONŠ Ljubljana in Dušana Razborška, so aktivnosti modela otroških nogometnih šol vključili tudi na litijski konec, kjer je bil projekt dobro sprejet. Vadba je potekala na štirih osnovnih šolah, kjer se jo je povprečno udeleževalo okoli 80 otrok. 46

47 Tabela 5 Pregled vključenih osnovnih šol v program otroških nogometnih šol po regijah medobčinskih nogometnih zvezah (osebni arhiv) MNZ število vseh šol število število aktivnih % aktivnih aktivnih šol otrok šol LJUBLJANA (47 ONŠ LJ) 77.03% GORENJSKA % NOVA GORICA % MARIBOR % CELJE % KOPER % MURSKA SOBOTA 55.17% PTUJ % LENDAVA % SKUPAJ % V Tabeli 5 vidimo število osnovnih šol, vključenih v program ONŠ po regijah. 5. RAZPRAVA 5.1 Razprava na Uefinih nogometnih delavnicah Eden večjih dogodkov nogometa za vse so Uefine delavnice, ki se praviloma vsako drugo leto izpeljejo v različnih evropskih okoljih. Namen delavnic je izmenjava informacij in znanja med državami članic UEFE, o razvoju nogometa na najosnovnejšem delu nogometne piramide. Prav zadnja delavnica je bila v začetku aprila 2016 organizirana v Sloveniji, in sicer na sedežu NZS, na Brdu pri Kranju, ki se jo udeležili predstavniki prav vseh evropskih članih in predstavniki svetovnih konfederacij, skupaj okoli 170 ljudi. Vodilo seminarja je bilo»nogomet za vse življenje«in del praktičnega in teoretičnega dela je bila tudi predstavitev delovanja ONŠ Ljubljana, ki je kot otroški nogomet pomemben člen v sklopu ostalih 47

48 aktivnosti množičnega nogometa kot so veteranske in rekreacijske lige, amaterski nogomet, ženski nogomet in ostalo. Slika 16. Otroci Brdo pri Kranju UEFA, nogomet za vse (osebni arhiv). Na Sliki 16 je utrinek z Uefine delavnice, ki so se je v začetku aprila 2016 na sedežu NZS udeležile vse predstavnice UEFE in nekaj predstavnikov svetovnih konfederacij, skupaj okoli 170 članov. Dogodka so se udeležili tudi otroci Otroške nogometne šole Ljubljana, ki so skupaj s trenerji predstavili vzorčen model treninga nogometnih šol. Na sami delavnici se je pojavilo nekaj diskusij v obliki skupinske razprave glede nogometa za mlade. Nekaj vprašanj, ki se navezujejo na otroški nogomet so bila: 1. Ali bi želeli vključiti otroka v nogometno vadbo tudi v še zgodnejšem obdobju, recimo pred dopolnjenim šestim letom starosti in ali v tem vidimo prednosti? Splošno mnenje je bilo, da so starši v korist otroka pripravljeni v nogomet vključiti že pred šestim letom, poleg tega, da pridobivajo osnove motorike in se spoznavajo z zdravim načinom življenja imajo tudi neke vrste svobodo a vseeno od strokovnim nadzorom trenerjev. Prav ta segment je staršem zelo pomemben, saj je nogometna aktivnost v tem smislu kot varstvo z aktivnim preživljanjem prostega časa. V Litvi imajo primer dobre prakse»družinski petek«, ko najmlajši otroci igrajo nogomet skupaj s starši in se ob tem držijo za roke. Skupno stališče 48

49 je bilo, da je poudarek na zabavi in zdravem načinu preživljanja prostega časa in ne samo na nogometu in rezultatu, ob tem pa dati staršem možnost vključevanja kot prostovoljcev v klubu ter prispevati v skupno dobro. 2. Pri kateri starosti naj bi se otroci vključevali v klubske aktivnosti in aktivnosti nogometa za vse? Pri tem vprašanju so bili odgovori zelo različni a je večina pritrdila, da bi se lahko v aktivnosti nogometa za vse otroci začeli vključevati med tretjim in petim letom starosti. Švica ima na primer»pampers ligo«za 4 in 5-letnike. Nekatere zveze za starost do šestega leta v svojem programu nimajo aktivnosti, saj to preprečujejo pravilniki, ki omejujejo starost za registracijo igralcev. Še ena od omenjenih idej je bila, da bi zveze izdale publikacije za starše, ki bi predstavile kako otroka v zgodnjem otroštvu uvajati in vzgajati v nogometu. Poudarek naj bi bil seveda na zabavi. Anketni vprašalnik postavljen 87 od 170 udeležencev se je glasil: Pri kateri starosti naj bi se aktivnosti nogometa za vse pričele? - pred šestim letom: 79,3 % (69) - pred osmim letom: 18,4 % (16) - pred desetim letom: 2,3 % (2) 3. Na kakšen način animirati in v nogomet registrirati tem več ljudi z področja nogomet za vse (šole, vrtci,..)? Glavna predmet razprave pri tem vprašanju je bila pomembnost spodbujanja igralcev, da se registrirajo v panožni zvezi. Dejstvo je, da se bodo pred tem vsi vprašali kaj imajo od tega. Ob tem jim lahko na vprašanje odgovorimo z nagradnim skladom, ob katerem bi naključni registrirani igralci prejeli predvidene nagrade. Lahko pa bi na primer za nagrado prejeli žoge, majice ali vstopnice za ogled nogometnih tekem nacionalnih reprezentanc. V dobi informacijske tehnologije bi lahko izkoristili mobilne aplikacije za prijavo igralcev in s tem približali in olajšali postopek registracije, s tem pa morda za popestritev vključili tudi kakšno interaktivno možnost. 4. Kako bi lahko nacionalne zveze uredile problem hkratnega igranja otrok v šolskih in klubskih tekmovanjih? Kak je najboljši način za selekcioniranje igralcev iz šolskih ekip v klubske sredine? 49

50 Udeleženci so na prvo vprašanje odgovorili dokaj preprosto, saj v tem niso videli težav, klub temu pa so predstavniki Moldavije opozorili, da so v njihovih šolskih tekmovanjih registrirani igralci nimajo pravice igrati. Glede selekcioniranja so bili predstavniki zvez mnenja, da bi morale nacionalne zveze pri tem vprašanju sodelovati z ministrstvi za šolstvo. Šole in klubi bi morali tesno sodelovati. Na primer, šole bi morale imeti možnost uporabe klubskih objektov in vključevanja njihovih trenerjev. V Švici, na primer, klubi vabijo šolske ekipe na nekaj treningov v Republiki Irski pa imajo projekt, ki šest tednov poteka v šolskem okolju. Ob zaključku so otroci in starši vabljeni na dan odprtih vrat, kjer se lahko nato včlanijo in registrirajo. Podoben sistem poteka tudi v programu ONŠ Ljubljana, vendar le ta traja celo leto za učence od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Vse izpeljane delavnice nogometa za vse: julij 1999 Manchester, Anglija marec 2000 Nyon, Švica december 2001 Limassol, Ciper 30. junij 3. julij 2003 Firence, Italija oktober 2004 Oslo, Norveška marec 2006 Nyon, Švica april 2007 Helsinki, Finska marec 2009 Hamburg, Nemčija april 2011 Noordwijk, Nizozemska april 2013 Oslo, Norveåka April 2016 Brdo pri Kranju, Slovenija 5.2 Prehod iz ONŠ v klubske sredine Pojavila se je problematika glede določanja gravitacije šol h bližnjim klubom, torej pravila vključevanja določenih šol v klube iz neposredne okolice. Stališče vodstva ONŠ in strokovnega sektorja NZS je, da bi moral biti prehod iz ONŠ v klube naraven, torej na podlagi odločitve otrok in njihovih staršev, saj bodo le-ti sami prepoznali primerno okolje za svojega otroka, na podlagi predstavitve in same organiziranosti kluba. V ONŠ je trenutno v proces športne vadbe vključenih okoli 1800 otrok, kar številčno povsem zadostuje potrebam nogometnih klubov. S tega stališča ne opažamo težav pri pomanjkanju 50

51 otrok, temveč se je potrebno osredotočati na strokovno in kvalitetno delovanje v posameznih klubskih sredinah, ki bodo omogočale nemoteno delo in napredek otrok v vseh pogledih. V praksi se je pokazalo, da je kombinacija ONŠ in klubskih treningov zelo učinkovita. Torej dvakrat tedenska vadba v ONŠ in enkrat tedenska vadba v klubu (od 1. do 3. ali 4. razreda osnovne šole), ter temu ustrezna prilagoditev vadnine, ki bi morala biti sorazmerna glede na količino aktivnosti v klubu in ONŠ. Se pa pojavljajo primeri, ko skrbniki nimajo časa za vključitev svojega otroka v okolje, kjer poteka dva do trikrat tedenska vadba, ob koncih tedna pa še tekmovanja. V tem primeru je ONŠ najboljši kompromis. Dejstvo je, da zaradi ONŠ veliko otrok ostane v nogometu, ki poteka znotraj šolskega sistema in se lahko zato v nogometne sredine vključi tudi kasneje, v drugem triletju šolanja. Zato bi bilo smiselno uvesti dodatne termine za učence petih, šestih in sedmih razredov osnovne šole, ki bi se z nogometom rekreativno ukvarjali tudi po zaključku rednega programa otroške nogometne šole Ljubljana, ali pa vadbo za omenjeno populacijo organizirati v okviru klubskih sredin, ki bi prevzele tudi rekreativne selekcije Usmerjanje, izbiranje in selekcioniranje Usmerjanje, izbiranje, selekcioniranje je neizogibna zahteva vsakega nogometnega kluba. V okviru tega je potrebno (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 1996): usmerjanje in izbiranje že v šoli, iskanje talentov s pomočjo strokovnjakov, ustrezno strokovno selekcioniranje, vključevanje kvalificiranih trenerjev, ustrezen učni proces in tekmovalno usmerjen trening, individualni trening in trening v domačem okolju, koordinacija med starši, šolo, internatom, podjetjem in klubom, vključevanje trenerjev v delo nogometnih krožkov v šolah, popularizacija nogometnega poklica, vključevanje igralcev prvega moštva v proces učenja, treninga in tekmovanja mladih. 51

52 USMERJANJE Je večdimenzionalen proces ugotavljanja tiste športne panoge glede na značilnosti (konstitucija), lastnosti (vedenje) in sposobnosti (motorične, funkcionalne, umske), kjer bo posameznik lahko dosegal najboljše rezultate. Na usmerjanje lahko vplivajo družina, učitelj športne vzgoje, razvitost panoge v kraju bivanja, prijatelji, velike športne prireditve, uspešni posamezniki in ostalo. V Sloveniji se vse bolj uveljavlja sistem testiranja motoričnih sposobnosti v osnovni šoli, kjer na osnovi doseženih rezultatov v motoričnih sposobnostih izdelajo delavci Fakultete za šport priporočila za usmeritev v določeno panogo (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 1996). Pri usmerjanju je pomembno ugotoviti tudi talentiranost za določeno športno zvrst. Talentiran, oziroma nadarjen je nekdo, ki pride do vidnih, visoko nadpovprečnih dosežkov ali doseže visoko raven učinkovitosti, v našem primeru v nogometu. Talent nakazuje samo možnost uspešnosti (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 1996). SELEKCIONIRANJE V ŠPORTU Selekcija v športu je izbor in razvrščanje športnikov po določenih kriterijih v kakovostne razrede. Pri tem lahko uporabljamo različne kriterije, najpogosteje pa so to tekmovalni izidi in izidi v določenih testih, v glavnem motoričnih (Ušaj, 2003). Selekcijo v športu uporabljamo iz več razlogov. Verjetno je najpomembnejši ta, da je treba tistim, ki kažejo športni talent, omogočiti, da ga v kar največji meri razvijejo. Zato se nadarjene skuša izbrati (začetni izbor), jim zagotoviti posebne razmere in s primerno, njim prilagojeno vadbo učinkovati na kar najbolj izražen športni razvoj. Proces selekcije se ne neha pri začetnem izboru, temveč traja vso športno kariero. Višja kot je kakovost športnika, zahtevnejši in dražji je njegov vadbeni program, strožja so selekcijska pravila. Medtem ko je za vstop v začetno selekcijo treba pokazati le interes, pa je treba za vstop v selekcijo najboljših v neki državi dosegati zelo visoke mednarodne športne standarde (Ušaj, 2003). Selekcioniranje športnikov je lahko načrtovano in (ali) spontano. Spontana selekcija poteka vso športnikovo kariero, saj je ena osnovnih značilnosti športa njegova selektivnost. Samo boljši športniki imajo možnost za boljše vadbene razmere, te pa so osnova za njihov nadaljnji napredek. Temeljni kriterij spontane selekcije je tekmovalni dosežek, po katerem športnike razvrščamo v tekmovalne razrede, od le-teh pa je odvisna njihova nadaljnja obravnava. Načrtna selekcija je tista, ki jo uporabljamo pri izboru športnikov s točno določenim 52

53 namenom. Pri tem lahko uporabimo tekmovalne, bolj pomembna pa je uporaba testov in meritev. Na podlagi njihovih rezultatov, ki dajejo sliko o kakovostni ravni različnih športnikovih lastnosti in sposobnosti, je mogoče ugotoviti pomanjkljivosti in prednosti vsakega posameznika za določeno disciplino, deloma pa tudi oceniti perspektivne možnosti za doseganje kakovostnih tekmovalnih dosežkov (Ušaj, 2003). V zvezi s selekcijo se pojavljajo tudi številni problemi, ki jih je treba upoštevati (Ušaj, 2003): za nekatere športne discipline je mogoče z dokaj veliko natančnostjo ugotoviti najpomembnejše dejavnike, za druge je to skoraj nemogoče, mogoče je narediti nekatere modele športnikov različne kakovosti, upoštevati je treba biološki razvoj posameznika in ne njegovo kronološko starost, tiste, ki so izbrani v selekcijsko skupino, predvsem pa njihove starše je treba vzgajati za sodelovanje z vaditelji in trenerji, selekcija ni enkratno dejanje, temveč je proces, selekcija v začetnih fazah naj bo humana za tiste, ki so izbrani, in za tiste, ki niso Primer Angleške nogometne zveze in klubsko povezovanje s šolo Tradicija v nogometno razvitih državah kaže večplastni pogled in povezovanje šolskega s klubskim in sistemom angleške nogometne zveze. Tako imajo v tamkajšnji zvezi urejene in zapisane pravilnike glede igranja nogometašev v šolskem in klubskem sistemu, ki pojasnjujejo pomembnost nogometnih tekmovanj v šoli, saj so le ta priložnost razvijanja občutka lojalnosti in časti. Dogaja se namreč, da učenci zaradi klubskih obveznosti izgubijo interes za šolske aktivnosti oziroma tekmovanja. V praksi se dogaja, da je učenec, ki tekmuje za šolsko ekipo in ima odlično nogometno znanje, po navadi tudi član kluba, ki tekmuje v klubskem tekmovalnem sistemu. A ker pravilo nogometne zveze pravi, da en igralec na isti dan ne sme tekmovati na dveh različnih tekmah, pri čemer je potrebno, (šolske ekipe imajo tekme delegirane v soboto dopoldne, klubske pa v popoldanskem času) da se klubske sredine posvetujejo z vodstvom šole oziroma učiteljem odgovornim za omenjeno področje. V primeru, da učenec ne zastopa barv šole, odgovorni učitelji šole ne smejo zadrževati učencev, za igranje na klubskih nogometnih 53

54 tekmah, v svojem prostem času. (pridobljeno s svetovnega spleta: The Football Association). 5.3 Strategija ljubljanskega nogometa Predlog»Strategije ljubljanskega nogometa «je bil sprejet v marcu 2016, ki so ga potrdili nogometni klubi na območju MOL in ONŠ Ljubljana, kot pomembni člen strategije. Vsi klubi so bili ob tem soglasni, da bodo pristopili k realizaciji postavljenih nalog v zapisanem dokumentu, ob tem pa je poleg kvalitetnega izvajanja programa potrebno zagotoviti tudi sodelovanje MOL na področju zagotavljanja pogojev za delo, kadrov in finančne pomoči klubom. Brez sodelovanja realizacija ne bo mogoča, saj klubi in društva v okviru sedanjih pogojev ne morejo zagotavljati nujno potrebnega večjega obsega strokovnega dela in procesa vadbe, kot je predvideno v dokumentu in ga zahteva nogometna stroka. Namen strategije je dvig kvalitete nogometa v MOL, ob tem da bi izboljšali strokovno sodelovanje med klubi. Še vedno bo v procesu vključevanja otrok v klube omogočeno najboljšim mladim igralcem kvaliteten prehod iz mladinskih kategorij v člansko tekmovanje na nivoju 3. slovenske nogometne lige (SNL) in 2. SNL. To bo mogoče doseči samo z nadgrajevanjem strokovnega dela v nekaterih klubih in z nadaljevanjem strokovnega vadbenega procesa in tekmovanja na najvišjem nivoju v klubih, ki so že na tem nivoju. Doseženo soglasje klubov za sodelovanje na strokovnem področju je bilo potrjeno s podpisom dogovora med klubi. Vsi klubi se bodo tako v skladu z zahtevami in nalogami ustrezno organizirali in načrtno ter sistematično pristopili k izvajanju ciljev v skladu s postavljeno organizacijo. Za uspešno realizacijo je pomembna vloga MOL, brez katere se strokovno delo ne more nadgraditi, saj vsem ljubljanskim klubom primanjkujejo vadbene površine, dodeljeno število ur uporabe objektov pa je neustrezno, saj ne zagotavlja igralcem potrebnega števila ur tedenske vadbe. Ob sedanjih razpisnih pogojih in usmeritvah bi bilo potrebno povečati število trenerjev, ki jih financira MOL, ker le profesionalen kader lahko zagotavlja kvaliteten in načrtovan razvoj klubov in igralcev. V danih pogojih in odnosih z vzdrževalci nogometnih objektov, številom dodeljenih aktivnosti, kvaliteto površin ter skromnimi finančnimi sredstvi, klubi funkcionirajo maksimalno učinkovito in niso sposobni brez dodatne pomoči MOL dvigniti delo še na višji nivo, ki je skupna želja tako klubov, kot MOL. Ob predlogu strategije 54

55 je vsak klub in ONŠ pripravil predlog potreb in možnosti za nadgradnjo svojih objektov, števila ur na objektih in želene opreme Vloga ONŠ pri strategiji Otroška nogometna šola je osnova za napredek nogometa v Ljubljani, saj s svojo množičnostjo in dolgoletnim delovanjem prispeva velik del mozaika pri razvoju in uresničitvi ciljev. Poleg že postavljenega programa bo uvedeno nekaj novosti, in sicer: - razširitev programa vadbe za izboljšanje motoričnih sposobnosti otrok s tem, da bo v sam nogometni del vadbe vključen segment ostalih športov kot so atletika, gimnastika, košarka in judo, v dogovoru z nosilci teh programov. S spoznavanjem in povezovanjem športov bi lahko otroci pridobili osnovno znanje v športu in izboljšali osnovno motorično sposobnost. - v okviru prostorskih in finančnih možnosti je v načrtu nadaljevati z vadbo tudi v 5. razredu (sedaj vadba poteka do 4. razreda), kar pomeni sicer dodatno obveznost, vendar je s tem otrokom, ki še ne želijo vaditi v redni klubski vadbi, ponujena nadaljnja telesna aktivnost v okviru šolskih dejavnosti. Kar nekaj raziskav in študij nakazuje trend športno manj aktivnih otrok, predvsem pa upad motoričnih sposobnosti, kar pa bi s programom strategije ljubljanskega nogometa in ONŠ prispeval široki populaciji pri razvoju in vključevanju v šport in zdrav način življenja Cilj Cilj»Projekta ONŠ«je tudi v nadaljnje vključevanje širše osnovnošolske populacije v Ljubljani, z namenom osvajanja čim večje količine gibanja in učenja motoričnih sposobnosti. ONŠ bo skrbel za bazo vseh športnih panog, ki se bodo lahko vključile v sistem vadbe v skladu z dogovorom in strokovnim planom. Zagotoviti in omogočiti cenovno dostopno vadbo otrokom v osnovnih šolah, ki bo temeljila na kvalitetnem programu, pod vodstvom usposobljenega trenerskega kadra, vsaj 2 x tedensko. Z izvajanjem vadbe na osnovnih šolah tudi za starejše otroke, preprečiti prezgodnje selekcioniranje in usmerjanje otrok v tekmovalni šport. 55

56 5.3.3 Organiziranost Organiziranost ONŠ ostaja nespremenjena. Zaradi povečanega obsega dela in aktivnosti, bo potrebno samo povečanje števila trenerjev ter koordinatorjev šol, ki skrbijo za usklajevanje vadbe, terminov, strokovnega dela, analiz, komunikacije s starši, vodstvi šol. Za vzgojo in učenje skrbijo izobraženi trenerji, ki so sposobni vodenja in dela z najmlajšimi. Potrebne izkušnje in pedagoško znanje so pri delu s to starostno kategorijo odločilnega pomena. Ta zahteva kontrolirana preko strokovnega odbora ONŠ, ki beleži evidenco dela, prisotnosti, ocenjevanja otrok, analizo napredka ter letno evalvacijo programa in dela. ONŠ program pokriva vse segmente dela ter nadzira delovanje po vseh šolah in vseh trenerjev ves čas dela. Skrbi za pravočasno pripravo programov, obveščanje, plačila ter pravočasno izmenjavo informacij. Zahtevno in odgovorno delo, ki zahteva poleg vadbe tudi pripravo treningov, vrsto sestankov strokovnega sveta, z šolami, starši in klubi, pomeni za vsakega trenerja in vodstvo odgovorno obveznost. Organizacija je presegla nivo amaterskega pristopa, s povečanjem obsega programa pa bo potrebno zagotoviti tudi dodatna nadomestila za opravljeno delo, ki je na nivoju profesionalnega kluba. Organizirati in izpeljati proces v katerega je vključenih preko 1800 otrok, zahteva celosten pristop, v katerem ne sme manjkati noben člen Naloge V skladu z dogovorom klubov, MOL in sodelovanjem z drugimi športnimi panogami, vzpostaviti kvaliteten vadbeni program, ki bo služil kot osnova vsem športom. Pripravljen strokovni program bo temeljil na postavljenih temeljih, ki jih želimo nadgraditi: s podaljšanjem vadbe za 1 leto in zajeti v vadbo otroke, ki niso vključeni v vadbo v klubih, sodelovanje s klubi, s sodelovanjem z drugimi športnimi šolami in izmenjavo vadbe, s čimer bi zagotavljali kvalitetno osnovo nadaljnjega procesa specifične vadbe, pomagati otrokom in staršem pri odločitvi za vadbo po končani vadbi v ONŠ, zagotoviti pogoje za vadbo in postaviti sistem stabilnega financiranja celotnega projekta, nadzor kvantitete in kvalitete dela. 56

57 5.3.5 Pogoji Pogoji za delo so določeni z letno pogodbo z MOL in šolami. Povečano delo v novem šolskem letu bo zato zahtevalo tudi povečano število ur telovadnic. V primeru, da se bo izvajal projekt tudi za 5. razred to pomeni dodatnih 350 ur telovadnic na mesečni ravni. Vadba poteka po programu dvakrat tedensko po 45 minut, kar je minimalna potrebna vadba za to starostno kategorijo. V primeru da šola lahko zagotovi 60-minutno vadbo, bo le-ta s strani ONŠ sprejeta. Pogoji, ki so zagotovljeni za delo, so v večini dobri, potrebno pa bo razmisliti o razširitvi dela tudi na zunanje površine šol, v jesenskem in spomladanskem času. Slika 17. Vadba poteka v šolskih telovadnicah (osebni arhiv). Na Sliki 17 je prikaz treninga, ki poteka v šolski telovadnici Financiranje Vadba je namenjena izključno animaciji, vzgoji ter učenju otrok in v nobenem primeru ni v ospredju rezultat in tekmovanje. Projekt se financira s sredstvi proračuna MOL ter lastnimi sredstvi, ki se zagotavljajo v okviru mesečne vadnine, ki je minimalna ter letne članarine. Projekt je neprofiten, vsa sredstva pa se porabljajo strogo namensko izključno za izvajanje projekta. Njihova poraba je transparentna. 57