UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK Ljubljana, 2016

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Teorija in metodika nogometa PRIMERJAVA MOTORIČNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI 8- IN 9-LETNIH NOGOMETAŠEV NK FUŽINAR IN NK KOROTAN DIPLOMSKO DELO MENTOR izr. prof. dr. Marko Šibila, prof. šp. vzg. SOMENTOR asist. dr. Marko Pocrnjič, prof. šp.vzg. RECENZENT prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. Avtor dela ANDREJ ČAPELNIK Ljubljana, 2016

4 ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Marku Pocrnjiču za vse nasvete, podporo in pomoč pri raziskovalnem delu. Zahvala gre tudi punci Anji za spodbudo in pomoč. Kaže, da je uspeh v glavnem v tem, da vztrajaš, ko so drugi že odnehali. (William Feather)

5 KLJUČNE BESEDE: nogomet, motorične in funkcionalne sposobnosti, 8- in 9-letniki, NK Fužinar, NK Korotan. PRIMERJAVA MOTORIČNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI 8- IN 9- LETNIH NOGOMETAŠEV NK FUŽINAR IN NK KOROTAN Andrej Čapelnik IZVLEČEK V diplomskem delu smo primerjali motorične in funkcionalne sposobnosti nogometašev NK Fužinar in NK Korotan, starih osem in devet let. Z baterijo šestih testov smo dobili podatke za štiri teste osnovne in dva testa nogometne motorike. Za nogometno motoriko smo uporabili testa hiter tek s spreminjanjem smeri in vodenje s spremembo smeri. Testi osnovne motorike pa so zajemali skok v daljino z mesta, tek na 20 in 60 metrov ter poligon nazaj. Cilj je bil pridobiti rezultate za vsak test posebej in jih primerjati med klubi. Prav tako smo rezultate vsakega testa primerjali med klubi znotraj starostnih skupin. Rezultate smo analizirali s statističnim programom SPSS 20. Ugotavljali smo normalnost porazdelitve, razlike med klubi znotraj starostnih skupin, razlike med 8- in 9-letnimi igralci, razlike v testu poligon nazaj in povezavo testa poligon nazaj z vodenjem s spremembo smeri. Normalnost porazdelitve smo grafično preverili s histogramom in računsko s testom Shapiro- Wilk. Statistično značilnih razlik med kluboma pri vsakem testu posebej znotraj starostnih skupin ni. Za te teste smo uporabili Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da pri testu poligon nazaj (PNZ) ni prišlo do statistično pomembnih razlik med kluboma. Zaradi majhnega števila merjencev se je izkazalo, da statistično pomembnih razlik v vseh testih med 8- in 9-letnimi igralci ni bilo, statistično pomembne razlike so nastopile le pri teku na 20 metrov in teku s spremembo smeri. Kvadrat multiple korelacije (R 2 ) nam je povedal, da lahko vodenje s spremembo smeri v 36 % napovemo s testom poligon nazaj. Pearsonov koeficient korelacije je to potrdil s srednjo stopnjo povezanosti (60 %).

6 KEY WORDS: football, motor and functional abilities, 8- and 9-year-olds, FC Korotan, FC Fužinar. COMPARISON OF MOTOR AND FUNCTIONAL ABILITIES OF 8- AND 9-YEAR- OLD FOOTBALL PLAYERS OF FC FUŽINAR AND FC KOROTAN Andrej Čapelnik ABSTRACT In the graduation thesis, we compared motor and functional skills of football players of FC Fužinar and FC Korotan aged eight and nine years. With a battery of six tests, we obtained the data for four tests of basic and two tests of football motor functions. For football motor functions, we used tests of fast running with changing direction and leading with changing direction. The tests of basic motor skills encompassed a long jump from a spot, running over 20 and 60 metres, and obstacle course backwards. The objective was to obtain the results for each individual test separately, and compare them among the clubs. Moreover, we compared the results of each individual test among the clubs within age groups. The results were analysed with the statistical programme SPSS 20. We were establishing normality of distribution, differences among the clubs within age groups, differences among 8- and 9-yearold players, differences in the test of obstacle course backwards, and relation among the test obstacle course backwards and leading with changing direction. The normality of distribution was graphically verified with histogram and with calculation using Shapiro-Wilk test. There are no statistically typical differences among the clubs in each individual test within age groups. For these tests we used Mann-Whitney U test. We established that in the tests obstacle course backwards (OCB), there were no statistically important differences among the clubs. Due to the small number of participants in measurements, there were no statistically important differences in all tests among the 9- and 8-year-old players. Statistically important differences were only in running over 20 metres and running with changing direction. Squared multiple correlation (R 2 ) told us that guidance with changing direction can predict obstacle course backwards within 36%. Pearson Correlation Coefficient confirmed that with medium degree of correlation (60%).

7 KAZALO 1 UVOD ZGODOVINA NOGOMETA Nogomet v Sloveniji RAZVOJ NOGOMETA NA PREVALJAH Zgodovina RAZVOJ NOGOMETA NA RAVNAH Zgodovina SEZNANJANJE OTROK Z NOGOMETOM Vloga nogometa v razvoju otrok in mladostnikov Načini tekmovanj v nogometu pri U MODEL USPEŠNEGA NOGOMETAŠA Gibalne sposobnosti PROBLEM, CILJI IN HIPOTEZE METODE DELA PREIZKUŠANCI PRIPOMOČKI POSTOPEK Skok v daljino z mesta SDM Poligon nazaj PNZ Hiter tek s spremembami smeri TSS Vodenje žoge s spremembami smeri VSS Šprint 20 metrov - Š20m Šprint 60m - Š60m REZULTATI RAZPRAVA SKLEP VIRI... 49

8 1 UVOD V človekovem življenju ima telesna aktivnost nenadomestljivo vlogo. Nujno je potrebna za normalen biološki, socialni in mentalni razvoj ter za zdravje mladih. Primerno izbrana redna telesna in športna aktivnost v zrelih letih in starosti poskrbita za vitalnost, varovanje pred boleznimi in omogočata kakovostnejše življenje (Škof, 2005). Nogometna igra je v današnjem času na najvišji ravni zelo dinamična, hitra in s skrbno načrtovanim vadbenim procesom usmerjena k vedno bolj kakovostnemu delu. Zato je tudi pri delu z mladimi potrebno že od malih nog načrtno in postopno vodenje procesa. Po drugi strani pa je igra nogometa čisto preprosta. Vse, kar potrebujemo, je nekakšna žoga (plastenka, jabolko, kamen ) in označitev golov, ki sta lahko dve palici, majici ali torbi. Otroška domišljija ne pozna meja in ob pravi motiviranosti se lahko igra nogomet kjer koli. Velikost igrišča pa se prilagodi številu udeležencev. Igralci, ki želijo v nogometu uspeti zaradi denarja ali slave, bodo ob neuspehu veliko prej prenehali z igranjem le-tega, kot pa igralci, ki jih žene različna motivacija (prijateljstvo, rekreacija, pripadnost ekipi ). V diplomskem delu raziskujem rivalska kluba NK Korotan in NK Fužinar. 1.1 ZGODOVINA NOGOMETA Zgodovina nogometne igre sega v tretje tisočletje pred Kristusom. Zaslugo za iznajdbo igre, ki se je imenovala ZU-Qui, pripisujejo kitajskemu kralju Huang Tiu. Zu pomeni udariti z nogo, Qui pa je žoga. Od leta 221 pred in do leta 618, je bila ta igra izredno priljubljena, kasneje pa je bila pozabljena. Podobne igralne oblike udarjanja žoge kažejo tudi različne podobe, ki so jih našli v antični Grčiji, pri Rimljanih in na Japonskem. Grški»episkyros«se je razvil v rimski»karpastum«, ki je zelo groba igra, podobna rugbyju. V Južni Ameriki, pri Majih in pri Aztekih pa je bila igra z žogo zadeva kulta, o kateri niso znana nobena pravila (Elsner, 2004). V srednjem veku in na začetku novega so bile znane»igre«v Angliji in Franciji, s ciljem tekanja in borbe za»žogo«( krogla, oblikovana iz različnih materialov). Po knjigi Antonia 8

9 Skaina so v Firencah ob sodelovanju vsega prebivalstva igrali»nogomet«z nekoliko manjšo in lažjo žogo. Število igralcev je bilo različno od 20 do 40 na vsaki strani. Razdeljeni so bili v štiri linije in vsaka linija je imela svoje ime glede na osnovno nalogo v igri. Vratar, ki so ga posebej imenovali, pa je smel edini igrati z roko. Najverjetneje se je nogomet, kakršnega poznamo danes, razvil iz iger, igranih v tem času v Angliji, ki so se razvijale ločeno in neodvisno od tistih v Italiji in Franciji. Nogometna igra, ki jo poznamo in razumemo danes, je bila oblikovana leta V tem letu so sprejeli pravila, ki veljajo še danes.»nogometno združenje«se je tedaj ločilo od»trdega«rugbyja in ustanovljena je bila Angleška nogometna zveza. Kljub uradno sprejetim pravilom jih nekateri niso upoštevali in so jih poenotili šele leta Najvažnejše spremembe pravil igre so bile: - zmanjšanje števila igralcev na 11 (1879), - spremembe velikosti igrišča in prepoved igre z roko (1871), - dovoljena igra enega igralca z roko; rojstvo vratarja (1872), - z vstopom Anglije v FIFO so morale angleška pravila uporabljati tudi druge članice (1906), - sprememba pravila offside nedovoljenega položaja (1925). Ta sprememba pravila prepovedanega položaja je močno vplivala na razvoj taktike. Spremenila se je prostorska razdelitev igralcev, to je bil prehod s sistema 5 igralcev v liniji na WM-sistem. Iz Anglije se je igra nato prenesla na kontinent po letu 1875, najprej na Dansko, Nizozemsko, Švico, Skandinavijo, Nemčijo in drugam. Začetki nogometa na Hrvaškem so povezani z dr. Franjem Bučarjem, ki se je z nogometom seznanil med študijem v Stockholmu. Z nogometom v Srbiji so začeli študentje, ki so študirali v Švici. Prvi klubi so bili ustanovljeni leta V Bosni in Hercegovini in Makedoniji pa so z nogometom začeli leta Tudi v Srednjo Evropo, Madžarsko, Avstrijo, Slovaško in Češko je nogomet prodrl že zelo zgodaj. Leta 1904 so v Parizu ustanovili svetovno nogometno organizacijo FIFA, leta 1954 pa evropsko nogometno organizacijo UEFA. 9

10 Leta 1930 je mednarodna organizacija po 26. letih obstoja organizirala prvo svetovno prvenstvo (v Urugvaju). Mednarodni olimpijski komite je leta 1900 pripravil olimpijski turnir in UEFA leta 1968 evropsko prvenstvo za državne reprezentance. V letih so evropske državne reprezentance tekmovale za pokal Henri Delauney (Elsner, 2004) Nogomet v Sloveniji Nekoliko kasneje kot pri naših sosedih je prišel nogomet tudi v Slovenijo. Po eni strani z Dunaja, kamor smo Slovenci takrat spadali po državni ureditvi, po drugi strani pa iz Prage. V poročilih srednjih šol na Slovenskem že kmalu po letu 1900 navajajo, da so dijaki zelo radi igrali»mejni in nemški nogomet«. V Mariboru leta 1906, se je pojavil»angleški«nogomet, nato v Ljubljani, Gorici, Celju itn. Leta 1910 so dijaki vseh srednjih šol v Ljubljani ustanovili dijaški nogometni klub Hermes. Nekako v istem času smo dobili tudi kluba v Trstu in Gorici. Prvo organizacijo, ki je združevala klube v Sloveniji, smo dobili leta 1920, ko je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza. Med vojno je delo podzveze in klubov v glavnem zamrlo. Ob prvi reorganizaciji športa je bila nato leta 1948 ustanovljena (obnovljena) Nogometna zveza Slovenije, ki je delovala v okviru NZJ s sedežem v Beogradu. Po ustanovitvi samostojne slovenske države se je Nogometna zveza Slovenije osamosvojila in bila kot enakopravna članica 3. julija 1992 sprejeta v FIFO, 17. junija 1993 pa v UEFO (Elsner, 2004). 1.2 RAZVOJ NOGOMETA NA PREVALJAH Zgodovina Nogomet na Prevaljah so začeli organizirano igrati leta1933. Leta 1932 je na Prevalje prišel Ivan Galinec in kot pobudnik in soustanovitelj pripomogel, da so na Prevaljah ustanovili prvo nogometno moštvo z imenom SK Prevalje. Prvo igrišče so igralci uredili na travniku ob Meži, zemljišče je bilo last Klotilde Krasnik, letna najemnina pa je znašala 900 dinarjev. Za treninge 10

11 so služili travniki domačega dvorišča. Denar za stroške so zbirali igralci, premožnejši simpatizerji in obrtniki. Pred 2. svetovno vojno je ekipa igrala prijateljske tekme s klubi v Koroški regiji. Po končani vojni se je na Koroškem nogomet obdržal le na Prevaljah in Ravnah, drugje pa organiziranih ekip še več let ni bilo. Na igrišču na Prevaljah se je krajanom sredi junija 1945 predstavila prva povojna ekipa nogometnega moštva. Ivan Galinec je ekipo vodil od 1945 do 1954 in takrat postal dosmrtni predsednik kluba. Po vojni je bil nogometni klub včlanjen v nogometno podzvezo Maribor. V prvih povojnih letih je bilo še vse bolj skromno, od igrišča do dresov in ostale opreme. Že leta 1954 je klub dosegel velik uspeh in se uvrstil v enotno slovensko ligo. Z ustanovitvijo samostojnega kluba NK Korotan se je začel odbor bolj načrtno ukvarjati tudi z mladimi. Konec 80. in na začetku 90. let je klub doživljal nagel vzpon vseh selekcij. Članska ekipa se je v nekaj letih prebila iz 5. v 1. ligo, kar je bil izjemen uspeh. V sezoni 1999/2000 je ekipa osvojila četrto mesto na državnem prvenstvu, prišla do finala slovenskega pokala in nastopila v pokalu Intertoto proti švicarski ekipi FC Basel. Po obdobju evforije so prišli težki časi in klub se je srečal z velikimi finančnimi težavami. Po devetih sezonah v 1. ligi klub ni več zmogel prenašati bremen, ki jih je prinašalo igranje, in bil spomladi 2003 izključen iz lige. Članska ekipa je izstopila iz tekmovanja, mlajše selekcije pa so bile naenkrat prepuščene same sebi. Kazalo je, da bo to povzročilo propad nogometa na Prevaljah. Tako je bilo julija 2002 ustanovljeno društvo Nogometna šola Prevalje, ki sta ga v naslednjih osmih letih kot predsednika izmenično vodila brata Jože in Matjaž Močivnik. Društvo je finančno in organizacijsko začelo na ničli, zato je bilo naslednjih nekaj let težavnih. Seveda prvotni cilji niso bili tekmovalne narave. Pomembno je bilo omogočiti otrokom, da se ukvarjajo s priljubljeno dejavnostjo in jim ponuditi kakovostno porabo prostega časa. Leta 2006 je bilo, po dolgih štirih letih, spet formirano člansko moštvo. V sezonah 2008/2009 in 2009/2010 pa je društvo tekmovalo z vsemi sedmimi selekcijami, od U8 do članov. V juniju 2010 je na pobudo zanesenjakov nogometnega kluba Korotan sprejel pobudo za predsednika DNŠ Prevalje Robert Kumprej. Osnovna usmeritev društva je bila vzgoja, učenje, treniranje in izobraževanje mladih nogometašev. Zaradi teh dejstev so se po treh letih dela pokazali prvi rezultati, saj je selekcija U11 postala prva na Koroškem, selekcija U15 pa 11

12 se je pod vodstvom Tomaža Sonjaka uvrstila v slovensko prvo ligo (Nogometni klub Korotan, 2013). 1.3 RAZVOJ NOGOMETA NA RAVNAH Zgodovina Začetki nogometa na Ravnah na Koroškem segajo v pomlad leta 1937, ko so začeli igrati. Zanimanje za nogomet je bilo veliko, zato so avgusta leta 1937 ustanovili nogometni klub Slovan. Z zbiranjem denarja jim je uspelo urediti igrišče in ga leta 1938 pripraviti za prvenstvene tekme. V sezoni 1940/41 so si nogometaši priborili nastope v podzvezni ligi, v kateri tekmovanja zaradi začetka 2. svetovne vojne niso končali. Po vojni so se zbrali preživeli igralci SK Slovan in v okviru TVD Partizan ustanovili nogometno moštvo ter ga poimenovali TVD Partizan Guštanj. V letu 1948 se je klub vključil v tekmovanje v mariborski podzvezi, kjer je nastopal do leta Od ustanovitve Športnega društva Fužinar se tudi nogometni klub imenuje Fužinar. Leta 1954 se je spremenil tekmovalni sistem in NK Fužinar je nastopal v podzvezi Maribor Celje Murska Sobota do leta 1962, ko je bila organizirana vzhodna conska liga. Leta 1961 je krajanom še posebej ostalo v spominu gostovanje reprezentance Gvineje, ki je pred velikim številom gledalcev zmagala z 2:1. Leta 1965 je bil v Ravnah dograjen novi stadion. Klub marljivemu treningu pa nogometašem ni uspel preboj v višji rang tekmovanja. Najbližje temu cilju so bili leta 1965, ko so osvojili 1. mesto v conski ligi in igrali kvalifikacije za 1. slovensko nogometno ligo z ljubljansko Svobodo. Klub se je vse bolj posvečal tudi vzgoji mladih nogometašev. Konec sedemdesetih so poskusili združiti moči koroških klubov pod imenom Koroška, ki pa žal ni uspel. Zaradi odhoda igralcev v tujino se je klub zopet pomladil, osvojil zadnjo mesto v 2OČL-vzhod, v 12

13 katerem je tekmoval praktično vse svoje povojno obdobje. V naslednjih letih je klub padel še nižje (2. MNZ Maribor), eno leto je nastopal brez članske ekipe, nadaljevalo pa se je delo z mladimi. Na začetku devetdesetih se je klub spet počasi postavil na noge in zopet je sledil vzpon v 3. ligo NZS-vzhod. Po kratkem nastopanju v višji konkurenci se je Fužinar poslovil in ponovno nastopal v 1. ligi MNZ Maribor. Danes strokovni vodja o Nogometni šoli Fužinar, pravi tako:» Nogometna šola Fužinar je namenjena vsem otrokom, ki radi igrajo nogomet in želijo svoje nogometno znanje in sposobnosti meriti s svojimi vrstniki. Želja vodstva Nogometne šole Fužinar je, da se otroci v procesu treninga tehnično, taktično, kondicijsko in osebnostno razvijejo do takšne stopnje, da bodo lahko enakovredno sodelovali v nogometni igri na najvišjem nivoju v Sloveniji.«(Praznik, 2012). Trenutno v sezoni 2016/2017 obe ekipi članov NK Korotan in NK Fužinar nastopata v 3. SNL sever. 1.4 SEZNANJANJE OTROK Z NOGOMETOM Vloga nogometa v razvoju otrok in mladostnikov V današnjem času so otroci izpostavljeni številnim škodljivim vplivom urbanega okolja. Med najbolj škodljive sodijo: televizija, DVD in video, smešenje, prezahtevna pomenska vzgoja, računalniške igre, alkohol, kajenje in mamila, duševno stanje, radioaktivnost okolja ter ekologija kot čistost okolja (Krevsel, 2008). V otroški dobi predstavlja igra možnost aktivnega oblikovanja osebnosti. Športna igra ima med vsemi najpomembnejše mesto. Vsebina igre se skozi razvoj otroka spreminja. Najprej se pojavlja v poenostavljenih oblikah, nato pa se postopoma obogati, tako po obliki kot po 13

14 vsebini. Pomembno je, da imamo enako mero zahtevnosti za dečke kot za deklice (Krevsel, 2008). Med 6. in 11. letom pride do relativne umiritve telesne rasti, tudi pri telesni teži ugotavljamo v tem času relativen zastoj. V šolskem obdobju se oblikuje otrokovo okostje, ukrivljenost hrbtenice pa dobi skoraj dokončno obliko. Prav tako se spreminja sestavina mišičevja, v katerem je vse manj vode, posledica česar je vse večja moč. Tako ima trener nalogo, da v tej starosti uči stvari s konkretnim prikazom posameznih nalog, z delovanjem, ki je v skladu z resničnostjo. Otroci težje razumejo sarkazem, ironijo in podobne oblike komunikacije, zato mora biti trener pri tej obliki previden. Ob rasti in razvoju se spreminjajo tudi nekatere oblike socialnega obnašanja, veča se sposobnost vživljanja v druge, iskanja stikov in sodelovanja, nudenja pomoči, interes za druženje z vrstniki in tekmovalnost. Poveča se želja po uspešnosti, kar povzroči večjo tekmovalnost. Pomembno je, da pri vsakem otroku najdemo področje, kjer lahko uspešno tekmuje z drugimi in ima možnost biti med najboljšimi (Kajtna in Tušek, 2008) Načini tekmovanj v nogometu pri U9 Pri tekmovanju mlajših cicibanov se rezultati ne beležijo in tekmovalni uspeh nikakor ni v ospredju, kar morajo upoštevati vsi udeleženci in spremljevalci. S TL 2015/2016 se prehaja pri mlajših cicibanih (U9) na turnirski sistem tekmovanja. Organizacija tekmovanja Jesenski del tekmovanja pri mlajših cicibanih (U9) je razdeljen v štiri (4) termine, ki so časovno opredeljeni, in sicer: 1. termin: ; 2. termin: ; 3. termin: ; 4. termin: (Germič, 2015). 14

15 Pomladanski del tekmovanja pa: 1. termin: ; 2. termin: ; 3. termin: ; 4. termin: Znotraj vsakega termina so določeni turnirji in klubi organizatorji posameznega turnirja. Vsak turnir je sestavljen iz štirih (4) ekip, ena od teh pa je tudi določena za organizacijo turnirja. Predvideno je, da posamezna ekipa znotraj vsakega termina igra na enem turnirju. Pri tem so možna manjša odstopanja, saj se število prijavljenih ekip številčno ne izide idealno. Način sestave skupin oz. turnirjev Ekipe so v skupine oz. turnirje razdeljene glede na število ekip, ki jih je posamezen klub prijavil v tekmovanje mlajših cicibanov (U9), in sicer na: Klubi, ki imajo prijavljeni dve ali štiri ekipe. Vsak klub organizira dva turnirja, v katera so uvrščene iste ekipe (torej 1. in 2. ekipa posameznega kluba). Glede na organizacijske zmožnosti posameznega kluba lahko klub organizator izpelje vsak turnir posebej (igra se na dveh igriščih hkrati) ali oba turnirja skupaj (igra se na štirih igriščih hkrati). Skupine oz. turnirji, katerih klubi imajo v tekmovanje mlajših cicibanov (U9) prijavljeno po eno ali tri ekipe (3. ekipa kluba). Dokumentacija Vsaka ekipa je na turnir dolžna priti z izpolnjenim in podpisanim prijavnim listom (Prijava ekipe U9) ter veljavnimi športnimi izkaznicami igralcev. V prijavnem listu morata biti obvezno zavedena datum rojstva in številka športne izkaznice. Pred začetkom turnirja se opravi identifikacija igralcev posameznih ekip, za katero je zadolžen klub organizator. Pri identifikaciji pa sodelujejo trenerji vseh ekip. Glavne značilnosti turnirja Za tekme je treba pripraviti dva (v primeru 4 ekip) ali štiri (v primeru 8 ekip) igrišča v dimenzijah 26 krat 18 m in z goli 2 krat 1 m. Izpeljejo se trije krogi. V vsakem krogu sočasno igrajo vse ekipe. Tekma v posameznem krogu traja 20 minut. Med krogi pa je 5-minutni odmor. Igra se v sistemu 4 : 4 brez vratarja (Germič, 2016). 15

16 Zimska liga V zimskem času pa se imajo mlajši cicibani možnost pomeriti tudi v telovadnici. MNZM organizira v TL 2015/2016 zimsko ligo v Mariboru in na Koroškem. Izvedba tekmovanja Pri kategoriji U8, U9, U10 in U11 je zimska liga organizirana v obliki posameznih turnirjev. Rezultati se na teh turnirjih ne beležijo. Vsaka ekipa je nato uvrščena v eno izmed skupin. V skupini je od 4 do 6 ekip. Vsaka ekipa odigra vsaj 2 turnirja. Predvideno obdobje za izvedbo posameznih turnirjev je med in Igrišče Igra se na malem nogometnem igrišču (42 m krat 21,65 m možno je manjše odstopanje zaradi različnih telovadnic), velikost vrat 3 krat 2 m, z žogo št. 4. Pravica nastopa, število igralcev in menjave Pri U9 imajo pravico do nastopa igralci, ki so rojeni po in na dan tekme niso mlajši od šestih (6) let. Ekipo sestavlja največ 12 igralcev. Na začetku tekme mora imeti vsako moštvo na igrišču 5 igralcev. Eden od njih je vratar (4 + 1). Če ena ekipa ostane med tekmo z manj kot štirimi igralci (3 + 1) se tekma prekine. Število dovoljenih menjav med igro je neomejeno. Menjave so leteče. V primerih menjave vratarja z drugim vratarjem mora biti igra prekinjena. Vsak igralec lahko zamenja svoje mesto z vratarjem, vendar le pod pogojem, da mu zamenjavo dovoli sodnik in da je izvedena v času prekinitve igre. Igralni čas je 1 krat 12 minut ali 1 krat 16 minut brez odmora (Germič, 2015). 1.5 MODEL USPEŠNEGA NOGOMETAŠA Uspeh v nogometu kot tudi v kateri koli drugi športni dejavnosti, je odvisen od več dejavnikov, ki pa so med seboj povezani. Pomembnost udeležbe posameznega dejavnika je različna. Boljše rezultate bo dosegel tisti, pri katerem so ti odnosi optimalni. 16

17 Ti dejavniki so: - zunanji dejavniki dejavniki okolja, - notranji dejavniki, - transformacijski proces (treniranje). Med zunanje dejavnike štejemo odnos in interes do športa nasploh, nogometa posebej, športno tradicijo, materialna in finančna vlaganja, naravne možnosti za igranje nogometa, tehnične možnosti (naprave, rekviziti, oprema), organiziranost nogometa, številčnost nogometne populacije, strokovne in znanstvene informacije ter še posebej strokovne kadre. Zunanji dejavniki vplivajo na razvoj in uspešnost nogometa, vendar velikosti vpliva ni mogoče oceniti, saj o morebitnih poizkusih analiziranja oziroma tovrstnega raziskovanja ni ustreznih informacij. Primerjave nogometnih zvez posameznih držav o številu igralcev, sodnikov, trenerjev, analiz razpoložljivih objektov, šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov so le poizkusi ugotavljanja dejavnikov za uspešnost v nogometu. Notranji dejavniki so značilnosti, lastnosti in sposobnosti igralca, duševno, telesno stanje. Sem uvrščamo zdravstveno stanje, morfološke značilnosti, nogometne gibalne sposobnosti, taktiko igre, kognitivne sposobnosti, konativne vedenjske lastnosti in sociološke značilnosti. Dejavniki procesa treniranja so začetni izbor in nadaljnja selekcioniranja, volumen obremenitev, izbira dejavnosti in sredstev, metode treniranja, način vodenja, oblike dela. Notranji dejavniki in transformacijski proces treningov imajo za uspešnost poseben pomen. Natančna in poglobljena analiza je pokazala, da je uspeh poleg osnovnih in specifičnih nogometnih sposobnosti, odvisen tudi od drugih lastnosti in sposobnosti človekove aktivnosti, s katero se ukvarjajo tudi medicina, anatomija, fiziologija, psihologija in sociologija (Pocrnjič, 1999). 17

18 KONATIVNE SPOSOBNOSTI OPTIMALNA AGRESIVNOST OPTIMALNA ANKSIOZNOST EKSTRAVERTIRANOST INTRINZIČNA MOTIVACIJA GIBALNE SPOSOBNOSTI HITROST EKSPLOZIVNA MOČ KOORDINACIJA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI PREDVIDEVANJE IN OPTIMALNO REŠEVANJE IGRALNIH SITUACIJ MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI MALO PODKOŽNE MAŠČOBE VEČJA RELATIVNA TEŽA TAKTIČNA INTELIGENTNOST SPACIALIZACIJA USTVARJALNOST SMISEL ZA IGRO DINAMIČNA TEHNIKA FUNKCIONALNE ZMOŽNOSTI UPRAVLJANJE ŽOGE HITROST VODENJA ŽOGE HITROST SPREMEMBE SMERI AEROBNO- ANAEROBNA VZDRŽLJIVOST Slika 1: Karakteristike uspešnega nogometaša (prirejeno po Pocrnjič, 1999). Na sliki 1 vidimo, katere so najpomembnejše karakteristike uspešnega nogometaša. Za končni uspeh pa se morajo te značilnosti dopolnjevati in prepletati. 18

19 1.5.1 Gibalne sposobnosti Gibalna sposobnost je izraz, ki v slovenskem jeziku natančno opredeljuje podsistem, odgovoren za gibalno izražanje človeka. To so sposobnosti, ki so odgovorne za izvedbo človekovega gibanja. Raven razvitosti gibalnih sposobnosti je pri različnih ljudeh različna, kar v največji meri povzroča individualne razlike v gibalni učinkovitosti posameznika. Kadar govorimo o gibalni učinkovitosti človeka in o dejavnikih, ki vplivajo nanjo, ne moremo prezreti dejstva, da so ravno te sposobnosti tiste, ki so v osnovi odgovorne za uspešnost njegovih gibalnih akcij in odzivov. V določeni meri so prirojene, v določeni meri pa pridobljene. To pomeni, da so posamezniku že z rojstvom dane zasnove, ki opredeljujejo stopnjo, do katere bi se sposobnosti lahko razvile ob njegovem razvoju in normalni rasti. Z rojstvom dane možnosti v nivoju razvitosti posamezne gibalne sposobnosti pa lahko, v določeni meri, presežemo z ustrezno gibalno aktivnostjo oz. s treningom (Pistotnik, 2015). Motorično učenje Gre za proces pridobivanja, izpopolnjevanja, stabilizacije in uporabe motoričnih programov, ki so v centralnem živčnem sistemu, ali pa jih je treba z vadbo zgraditi in shraniti na primerno mesto. Najprej je treba ustvariti motorični program, ki se z učenjem, torej procesom, v katerem se zmanjšuje število ponovitev napačno opravljene naloge, izboljšuje. To vodi do izpopolnjevanja motoričnega programa in izpopolnjevanja izvedene motorične naloge (Ušaj, 2003). Motorično učenje je proces postopnega prilagajanja gibalnega ustroja na racionalno izvedbo novega gibanja. Rezultat so gibalne spretnosti, ki so lahko zaprtega ali odprtega tipa. Pri gibalnih spretnostih zaprtega tipa, ki se izvajajo v konstantnih pogojih okolja, so gibanja zaradi takih pogojev stabilna in jih je zato treba relativno malo spreminjati (gimnastika, plavanje, hitrostno drsanje ipd.). Gibalne spretnosti odprtega tipa pa se izvajajo v variabilnih pogojih okolja, zaradi česar morajo biti zelo prilagodljive (kajak, alpsko smučanje, košarka, nogomet ipd.). V procesu motoričnega učenja je treba upoštevati šport, s katerim se posameznik ukvarja, saj je pri odprtem tipu drugačen pristop in dolgotrajnejši postopek učenja (Pistotnik, 2003). 19

20 Preglednica 1 Značilnosti posameznih faz motoričnega učenja in reakcij učenca faza značilnost gibalni efekt gibalni izraz centralni živčni sistem mentalna aktivnost regulacijski krog 1 seznanjanje nizek generalizacija iradiacija visoka zunanji 2 utrjevanje srednji diferenciacija koncentracija srednja zunanji in notranji 3 izpopolnjevanje visok avtomatizacija stabilizacija nizka notranji 4 dopolnjevanje vrhunski modifikacija asociacija nizka notranji Učiteljeva naloga je spremljanje napredka in preverjanje ustreznosti sprememb, s tem pa potrjuje ali zavrača izboljšave športnika (Pistotnik, 2003). Na osnovi znanstvenih spoznanj so nastali različni modeli delitev gibalnih sposobnosti. Glede na večinsko dobljena spoznanja v svetu smo se odločili za t. i. nomotetični model delitve osnovnih gibalnih sposobnosti (Pistotnik, 2015). Ta model se deli na: sposobnosti za regulacijo energije (omogoča optimalni izkoristek energijskih potencialov, ki so v telesu, pri izvedbi gibanja) in sposobnosti za regulacijo gibanja (odgovoren je za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času). Tema dvema gibalnima sposobnostma je podrejenih šest osnovnih gibalnih sposobnosti (Pistotnik, 2015). To so: - moč, - hitrost, - gibljivost, - koordinacija, - natančnost, - ravnotežje. 20

21 Moč Moč se pri človeku kaže kot sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile, ki nastane pri napenjanju mišic in premagovanju zunanjih sil. O moči se ne more govoriti kot o neki generalni, celoviti sposobnosti, temveč se jo, glede na akcijska in topološka merila, deli v več pojavnih oblik. Osnovne tri so: 1. eksplozivna moč, 2. repetitivna moč in 3. statična moč. Eksplozivna moč se pojavlja kot maksimalen začetni pospešek, ki se doseže pri premikanju telesa v prostoru, ali pri delovanju na predmete v okolici. Prirojenost te sposobnosti je sorazmerno visoka ( 0.80), zato je za eksplozivne športe pomembna selekcija vadečih. Repetitivna moč je sposobnost opravljanja dolgotrajnejšega mišičnega dela na osnovi izmeničnega mišičnega napenjanja in sproščanja. Koeficient dednosti je 0.50, kar pomeni, da se lahko v večji meri izboljša. Statična moč je sposobnost dolgotrajnega mišičnega napenjanja ob odsotnosti gibanja. Sila mišic se upira neki zunanji sili ali ko se ob mišičnem napenjanju zavestno ne izvede giba. Tudi statična moč je 50 % pod vplivom dednosti, zato se lahko v večji meri izboljša (Pistotnik, 2015). Procesi razvoja moči so v bistvu procesi prilagoditve človekovega gibalnega ustroja na obremenitev. Postopek vadbe se imenuje postopno progresivno obremenjevanje vadečega. Spreminjanje obremenitve pri treningu moči pa je pogojeno s spreminjanjem intenzivnosti vadbe in količino vadbe. Pri delu z mladimi moramo upoštevati, da njihov biološki razvoj še ni zaključen, zato naj bo krepilna vadba bolj raznovrstna in ne ozko specializirana. Predvsem naj vadeči premagujejo lastno telesno težo v raznolikih gibanjih (Pistotnik, 2015). Hitrost Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času, ki se lahko pojavlja kot hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost izmeničnih gibov. Pomembna je pri 21

22 premagovanju kratkih razdalj s cikličnim gibanjem (tek, plavanje, kolesarjenje ) in v gibalnih nalogah, ki zahtevajo hitro izvedbo posameznega giba (Videmšek in Pišot, 2007). Pistotnik (2003) dejavnike, ki vplivajo na izraz hitrosti, deli na: - fiziološke (povezani z aktivnostjo živčnega sistema); - biološke (povezani s sestavo mišičnega tkiva); - psihološke (na različne načine vplivajo na hitrost); - morfološke (predvsem pri hitrem premikanju telesa); - in na razvitost ostalih gibalnih sposobnosti. Hitrost je gibalna sposobnost, ki se kaže v več pojavnih oblikah. Osnovne pojavne oblike hitrosti so: - hitrost reakcije (sposobnost hitrega gibalnega odziva na določen signal); - hitrost preprostega giba (je sposobnost premika telesnega dela na določeni poti v najkrajšem možnem času, je najbolj elementarna vrsta hitrosti in se kaže kot hitrost zamaha, sunka, udarca ali odriva); - hitrost izmeničnih gibov oz. frekvenca gibov (je sposobnost hitrega ponavljanja gibov s stalnim razponom). Ker lahko na izboljšanje hitrosti, zaradi velike odvisnosti od dednosti, z vadbo vplivamo le v manjši meri, je nujno dobro poznavanje vseh možnosti, ki so na voljo, da se le-ta izboljša. Zaradi tega se pri treningu uporabljajo: - posredni načini razvoja (z vadbo koordinacije gibanja, z razvojem eksplozivne moči, z razvojem gibljivosti) - ter neposredni način razvoja hitrosti (ki temelji na hitrem izvajanju gibanj, pri katerem se želi razviti večjo hitrost). Sredstva, ki se lahko uporabljajo za razvoj hitrosti: - naravne oblike gibanja; - elementarne igre; - gimnastične vaje; - vadba za izboljšanje tehnike gibanja (Pistotnik, 2015). 22

23 Gibljivost Gibljivost (fleksibilnost) je gibalna sposobnost izvajanja velikih razponov gibov v sklepih ali v sklepnih sistemih posameznika. Opredeljuje se kot ena izmed bazičnih gibalnih sposobnosti, saj je temeljni dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja. Stopnja gibljivosti je v določeni meri odvisna od dednosti, v največji meri pa je odvisna od sistematičnega vpliva na različne dejavnike, ki jo pogojujejo in se delijo na notranje in zunanje. Notranji dejavniki so tisti, ki so vezani na zgradbo in delovanje človekovega telesa, in to so: - anatomski dejavniki (zgradba telesa); - morfološki dejavniki telesa (telesne razsežnosti); - fiziološki dejavniki (delovanje telesnih sistemov); - biološki (naravne zakonitosti); - psihološki (duševno stanje). Zunanji dejavniki pa so vsi ostali, ki na človeško telo vplivajo iz okolja, in to so: - temperatura okolja, - obdobje dneva, - prehrana. Če želimo gibljivost izboljševati, moramo vse te dejavnike podrobneje poznati, saj le z vplivanjem nanje lahko dosežemo spremembe v nivoju razvitosti (Pistotnik, 2015). Za razvoj gibljivosti se najpogosteje uporabljajo raztezne gimnastične vaje, ki imajo lokalen vpliv na telo. Glede na metodo gibljivosti ločimo dinamično in statično metodo razvoja gibljivosti. Pri dinamični metodi razvoja gibljivosti (klasična metoda), ki se priporoča pri splošnem ogrevanju, se maksimalna amplituda giba doseže z zamahom, telesni segment pa se takoj vrača v izhodiščni položaj. Statična metoda razvoja gibljivosti pa zahteva zadrževanje izbranih telesnih delov v položaju maksimalnega razpona giba (Pistotnik, 2015). Koordinacija Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih gibalnih nalog. Je sposobnost usmerjenega izkoristka programsko gibalnih in energijskih potencialov 23

24 za izvedbo kompleksnih gibanj (izkušnje in prenos informacij) (Pistotnik, 2015). Njena izraznost je v največji meri odvisna od dobrega delovanja centralnega živčnega sistema (Videmšek in Pišot, 2007). Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so: - pravilnost, - pravočasnost, - racionalnost, - izvirnost, - stabilnost (Pistotnik, 2015). H koordinaciji spadajo naslednje sposobnosti: - HITROST IZVAJANJA ZAPLETENIH MOTORIČNIH STRUKTUR, predvsem novih (učenje tehnike, učenje taktičnih kombinacij). - OBČUTEK ZA RITEM (varanje brez in z žogo, sprememba ritma igre). - TIMING: sposobnost izvesti neko gibalno akcijo v točno določenem trenutku (skok za žogo pri udarcu z glavo, vratar pri iztekanju na predložek). - MOTORIČNA UČLJIVOST (nekateri se hitro naučijo novih gibanj). - SPOSOBNOST USKLAJENEGA DELOVANJA rok, nog in trupa (varanje z žogo, vodenje žoge). - AGILNOST: sposobnost naglega spreminjanja smeri gibanja (varanje, odkrivanje). - LATERALNOST: sposobnost enakovrednega uporabljanja obeh ekstremitet nog (rok). - SPACIALIZACIJA: sposobnost ocenjevanja prostorskih in časovnih odnosov med lastnim gibanjem, gibanjem drugih igralcev in gibanjem žoge. - PRECIZNOST (natančnost) zadevanja cilja ali v cilj (natančna podaja do soigralca ali strel na vrata). Nekateri avtorji obravnavajo preciznost ločeno, kot eno od motoričnih sposobnosti, drugi jo obravnavajo kot eno od sposobnosti koordinacije. Koordinacijo lahko pojmujemo tudi kot motorično inteligentnost, saj velja, da je vpliv nanjo možen (kot pri inteligentnosti) največ pred 7. letom starosti, ko še ni končana mielizacija živčnih poti in zvez (Pocrnjič, 2016). 24

25 Pojavnost koordinacije je v veliki meri povezana z ravnijo razvitosti primarnih gibalnih sposobnosti, zato morajo biti le-te ustrezno razvite, da se lahko koordinacija izrazi na najvišji ravni, prav tako pa morajo biti povezane s pojavnostjo ostalih gibalnih sposobnosti, saj se brez usklajenega delovanja gibalnega aparata le-te ne bi mogle izraziti na svoji optimalni ravni (Pistotnik, 2015). Natančnost Nekateri avtorji jo obravnavajo ločeno, kot eno od motoričnih sposobnosti, drugi jo obravnavajo kot eno od sposobnosti koordinacije. Preciznost oz. natančnost je sposobnost za ustrezno določitev smeri in sile pri usmeritvi telesa ali izvrženega objekta proti želenemu cilju v prostoru. Prav tako kot ravnotežje je ta sposobnost še slabo raziskana. Obstajali naj bi dve obliki preciznosti: Pri pojavu preciznosti z vodenim objektom ima vadeči možnost s korekcijskimi gibalnimi programi ves čas vplivati na hitrost in smer objekta, ki se giblje proti cilju ali gre po določeni poti. Gre za nenehen dotok informacij iz okolja in gibanje se lahko popravi ter usmerja čim bližje želenemu cilju ali želenemu gibalnemu izrazu. Značilnost preciznosti z izvrženim objektom pa je, da na osnovi enkratne sinteze informacij iz okolja in telesa izdela program za lansiranje objekta. Celotno gibanje mora biti programirano pred izmetom, saj korekcija potem ni več mogoča. Za razvoj preciznosti je pri vadbi pomembno, da se uporabljajo enake gibalne strukture, kot se uporabljajo v športu. Pri vadbi se uporablja metoda večkratnega ponavljanja in upošteva se načelo postopnega obremenjevanja. Vadba se mora izvajati tudi v oteženih pogojih, tako da se vadeči nauči v gibalne programe vključevati tudi motnje, ki bi se na tekmovanjih lahko pojavile (Pistotnik, 2011). Sposobnost preciznosti je odvisna od čustvenega stanja človeka, zato lahko rezultati zelo nihajo. Nervozni ljudje imajo slabše rezultate na testih natančnosti (Videmšek in Pišot, 2007). Ravnotežje Je sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov. Delimo ga na statično in dinamično ravnotežje. Za ohranjanje ravnotežja je treba nenehno in 25

26 zelo hitro oblikovati ustrezen gibalni program, ki vsebuje korekcijske gibe. Predšolski otroci imajo to sposobnost ravnotežja slabo razvito, zato jo moramo začeti razvijati že pri mlajših otrocih. Otroci dokončno razvijejo vestibularni aparat do 15. leta. Sposobnost ravnotežja je pomembna tudi v vsakdanjem življenju in se s staranjem človeka slabša. S primerno vadbo lahko ravnotežje še dolgo ohranimo na visoki ravni (Videmšek in Pišot, 2007). Metode za razvoj ravnotežja naj temeljijo na rušenju ravnotežja z zunanjimi silami ali se izključijo čutila (vid in sluh) ter z zmanjševanjem podporne ploskve. Razvoj sposobnosti vzpostavljanja ravnotežnega položaja pa naj temelji predvsem na rušenju vestibularnega aparata, z rotacijami v različnih ravninah in kasnejšem postavljanju na zmanjšano podporno ploskev (Pistotnik, 2011). 1.6 PROBLEM, CILJI IN HIPOTEZE V raziskovalni nalogi želimo raziskati trenutno stanje motoričnih in funkcionalnih sposobnosti 8- in 9-letnih nogometašev NK Fužinar in NK Korotan. Kluba sta iz sosednjih občin in sta bila ustanovljena ob podobnem času. Z igranjem v prvi slovenski ligi se lahko pohvali le NK Korotan, ki je tam preživel 9 sezon. Oba kluba dajeta velik poudarek delu z mladimi ter se z njimi redno udeležujeta ligaških tekmovanj. S podobno infrastrukturo in zadostno površino igrišč so obema omogočeni kakovostni treningi. Ob podobnih pogojih delovanja nas je zato zanimala razlika med kluboma pri starosti 8- do 9-letnih igralcih. Testi, ki smo uporabili, so: tek na 20 m; tek na 60 m; skok v daljino z mesta; tek s spremembo smeri; vodenje s spremembo smeri in poligon nazaj; CILJI - Z izbranimi testi izmeriti določene motorične in funkcionalne sposobnosti 8- in 9- letnih nogometašev NK Fužinar in NK Korotan. - Obdelati dobljene rezultate obeh moštev s postopki opisne statistike in testirati normalnost porazdelitve. - Primerjati dobljene rezultate merjencev obeh moštev. 26

27 HIPOTEZE H01: Razlike v vseh merjenih sposobnostih med nogometaši obeh klubov niso statistično značilne. H02: Razlike v sposobnostih sprinta na 20 metrov med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan znotraj starostnih skupin niso statistično značilne. H3: Razlike v sposobnostih sprinta na 60 metrov med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan so znotraj starostnih skupin statistično značilne. H4: Razlike v sposobnostih skoka v daljino z mesta med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan so znotraj starostnih skupin statistično značilne. H5: Razlike v sposobnostih hitrega teka s spremembo smeri med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan so znotraj starostnih skupin statistično značilne. H6: Razlike v sposobnostih vodenja žoge s spremembo smeri med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan so znotraj starostnih skupin statistično značilne. H7: Razlike v sposobnostih poligona nazaj med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan so znotraj starostnih skupin statistično značilne. H8: Nogometaši NK Fužinar imajo v povprečju boljše rezultate pri testu poligon nazaj kot nogometaši NK Korotan. H9: Devetletniki imajo v povprečju boljše rezultate v vseh gibalnih testih kot osemletniki. H10: Nogometaši z boljšim rezultatom v poligonu nazaj imajo boljši rezultat v vodenju žoge s spremembo smeri. 27

28 2 METODE DELA 2.1 PREIZKUŠANCI Vzorec merjencev zajema 10 otrok iz NK Korotan, od tega 7 otrok, starih 8 let, in 3, stare 9 let ter 15 otrok iz NK Fužinar od tega 8 otrok, starih 8 let, in 7, starih 9 let. Povprečna starost otrok je 8 let. 2.2 PRIPOMOČKI Uporabili smo 6 testov, ki merijo osnovno in nogometno motoriko in so bili že uporabljeni v več raziskavah. Preglednica 2 Opis testov TEST PODROČJE MERJENJA Skok v daljino z mesta SDM Osnovna motorika eksplozivna moč nog odrivna komponenta Poligon nazaj PNZ Osnovna motorika - koordinacija Hiter tek s spremembo smeri TSS Nogometna motorika hitrost krivočrtnega gibanja Vodenje žoge s spremembo smeri VSS Nogometna motorika hitrost vodenja žoge Sprint na 20 metrov Š20m Osnovna motorika eksplozivna moč, hitrost premikanja udov Sprint na 60 metrov Š60m Osnovna motorika eksplozivna moč, hitrost premikanja udov 2.3 POSTOPEK Izvedli smo dve testiranji ekip U9, najprej na Prevaljah, nato na Ravnah na Koroškem. Vsaka ekipa se je pred testiranjem ogrela, na način kot to počno pred vsako tekmo. Na Prevaljah je prišlo deset igralcev, ki pa smo jih razdelili v 5 skupin po dva igralca. Vsak igralec je dobil svoj listek, kamor so se mu vpisovali posamezni poskusi. Na vsaki postaji so bili merilci, ki 28

29 so predhodno dobili navodila za svojo postajo. Igralci so predali liste merilcem na postaji, ki so rezultate zapisali in jim predali liste nazaj. Te so igralci odnesli do druge postaje itn. Ko sta oba merjenca končala z nalogo, sta se menjala v smeri urnega kazalca. Ob zaključku testov smo se skupaj odpravili proti telovadnici, kjer smo izvedli še test poligon nazaj. Tam smo postavili dve postaji in v dveh skupinah po 5 igralcev opravili zadnji test. Z dnevom zamika smo test izvedli tudi na Ravnah na Koroškem. Tukaj je prišlo 16 igralcev, ki smo jih razdelili v 6 skupin po 2 oz. 3 igralce. Postopek je bil isti, ko je skupina zaključila, so se skupaj s svojimi listi premaknili v smeri urnega kazalca na naslednjo postajo. Zaradi bližine telovadnice so šli igralci sami do nje in tako krožili. Pri usmerjanju smo dodatno pomagali merilci. Pobrali smo liste vseh igralcev, rezultate pa smo obdelali s statističnim programom SPSS. Slika 2: Organizacija testov (osebni arhiv) Skok v daljino z mesta SDM ŠTEVILO MERILCEV: 1 REKVIZITI: Merilna preproga, široki lepilni trak, magnezija. PROSTOR: Zaprt prostor z ravno podlago minimalnih razsežnosti 2 krat 5 metrov. 29

30 NALOGA: Merjenec stopi za posebej označeno črto na merilni preprogi. S tega mesta se sonožno odrine in poskuša doskočiti čim dlje na merilni preprogi. Merjenec lahko pred odrivom zamahuje z rokami, niha v kolenih gor-dol ali se dviga na prste, ne sme pa napraviti poskoka. Merjenec skače v copatih. Pred skokom si namaže copate z magnezijo. Slika 3: Skok v daljino z mesta SDM (osebni arhiv). MERJENJE: Dolžino skoka meri en merilec z merilom, ki je že zarisano na merilni preprogi. Rezultat odčita tam, kjer se pozna odtis pete, ki je bližja odrivnemu mestu. Natančnost merjenja je v centimetrih. Skok je nepravilen v naslednjih primerih: - če naredi merjenec dvojni odriv na mestu, preden skoči; - če s prsti prestopi odrivno črto; - če odriv ni sonožen; - če se pri doskoku dotakne z rokami preproge za petami; - če se pri doskoku usede. Vsak nepravilni skok se ponavlja. NAVODILO MERJENCU: Naloga se demonstrira in sočasno pojasnjuje:»s to nalogo želimo izmeriti vašo sposobnost skakanja. Postavili se boste tako (pokaže) in z odrivom obeh nog skočili čim dlje na preprogo. Tudi doskočiti morate na obe nogi in pazite, da pri tem ne naredite prestopa. Nepravilen skok boste ponavljali.«položaj MERILCA: 0,5 m od merilne preproge in pred merjencem. PREDHODNI POSKUSI: Da, eden. ŠTEVILO PONOVITEV: 3 SPOSOBNOSTI: Osnovna motorika eksplozivna moč nog odrivna komponenta. VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: (169) 30

31 2.3.2 Poligon nazaj PNZ ŠTEVILO MERILCEV: 1 REKVIZITI: Štoparica, švedska skrinja, široki lepilni trak. PROSTOR: Zaprt prostor z gladko podlago in minimalnih dimenzij 12 krat 3 m. Na gladki podlagi, ki ne drsi, označimo z lepilnim trakom 1 m dolgo štartno črto. V oddaljenosti 10 m od štartne črte in vzporedno nanjo označimo še ciljno črto, dolgo 1 m. 3 m od štartne črte postavimo spodnji del švedske skrinje, nanjo pa še tapecirani pokrov skrinje (skupna višina mora biti 50 cm +- 2 cm, širina pokrova in spodnjega dela skrinje tudi 50 cm). Mesto, na katerem postavimo skrinjo, mora biti označeno. 6 m od štartne črte postavimo okvir švedske skrinje, ki meri v globino 23 cm, postavljen je prečno na stezo, in sicer tako, da se dotika tal s svojo daljšo stranjo. Tudi mesto te ovire označimo. NALOGA: Merjenec se postavi na vse štiri (opira se na roke in noge) in s hrbtom obrnjen proti zaprekam. Njegova stopala so tik za štartno črto. Po znaku»zdaj«s hojo po vseh štirih nazaj (zadenjsko) in brez obračanja glave preide prostor med označenima črtama. Med to potjo mora prvo zapreko preplezati, skozi drugo pa se mora prevleči. Med izvajanjem naloge ne sme merjenec niti za hip obrniti glave, lahko pa gleda nazaj med nogami. Če merjenec kljub opozorilu obrača glavo, se merjenje prekine in nalogo mora izvesti ponovno. Naloga je končana, ko merjenec z obema rokama preide ciljno črto. Slika 4: Poligon nazaj PNZ (osebni arhiv). MERJENJE: Rezultat je čas v sekundah od znaka»zdaj«do prehoda ciljne črte z obema rokama. Natančnost merjenja je na desetinko sekunde (0,1). Če merjenec po tem, ko je začel z obema nogama lesti skozi drugo zapreko, zapreko podre, nadaljuje z izvajanjem naloge. Okvir namesti merilec oz. naslednji merilec. Če pa merjenec podre okvir, še preden je z obema nogama vstopil v njegovo odprtino, ga mora sam namestiti. Enako velja za prvo zapreko. NAVODILO MERJENCU: Pokažemo in opišemo samo hojo nazaj in gledanje med nogami. Dodatno še povemo:»s to nalogo merimo hitrost vašega gibanja na neobičajen način (merilec 31

32 postavi merjenca v začetni položaj). Na moj znak»zdaj«se začnete pomikati po vseh štirih nazaj in poskušate čim hitreje preiti stezo in ovire, ki so na njej. Glave ne smete obrniti niti za trenutek, ampak lahko gledate samo med nogami. Če podrete oviro in vam rečem: nadaljujte, potem se ne zaustavljajte, če vam ne rečem ničesar, potem čim hitreje namestite zapreko in nadaljujte z izvajanjem naloge. Nalogo boste končali, ko boste z rokami prešli ciljno črto na drugi strani steze. Isto nalogo boste ponovili tri krat pravilno z vmesnimi odmori. Ali razumete nalogo? Pripravite se na začetek.«položaj MERILCA: Merilec hodi s štoparico v roki ob merjencu in kontrolira njegovo izvedbo. Občasno preverja, ali stojijo zapreke na označenih mestih. PREDHODNI POSKUSI: Merjenec poskusi samo pravilno hojo po vseh štirih in gledanje med nogami. ŠTEVILO PONOVITEV: 3 SPOSOBNOST: Osnovna motorika koordinacija VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh pravilnih ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: 15,4 11,1 13,3 (11,1) Hiter tek s spremembami smeri TSS ŠTEVILO MERILCEV: 1 REKVIZITI: Štoparica, 10 podstavkov, meter. PROSTOR: Odprt prostor minimalnih dimenzij 12 krat 10 metrov. V prostor postavimo podstavke: 2 podstavka za start, sledijo si podstavki 3 m naprej, 2 m desno, 2 m naprej, 5 m levo, 3 m naprej, 3 m desno in še 2 m naprej postavimo zadnja dva podstavka, ki označujeta ciljno črto. 32

33 Slika 5: Hiter tek s spremembami smeri TSS (osebni arhiv). NALOGA: Merjenec stoji tik za štartno črto bližje levemu podstavku. Na znak»zdaj«začne, čim hitreje teči 3 m naprej do prvega podstavka, zavije v desno, teče 2 m do drugega podstavka, zavije v levo, teče 2 m naprej do tretjega, zavije v levo, teče 5 m do četrtega podstavka, zavije v desno, teče 3 m naprej do petega, zavije v desno, teče 3 m do šestega podstavka, zavije v levo in teče 2 m naprej proti ciljnima podstavkoma. Podstavke obide z zunanje strani. Konec naloge je, ko preteče ciljno črto, ki jo označujeta dva podstavka. MERJENJE: Rezultat je v sekundah, z natančnostjo do desetinke sekunde (0,1), od znaka»zdaj«do trenutka, ko merjenec preide s prsmi ciljno črto. Če merjenec obide podstavke z napačne strani, ga ustavimo in mora poskus ponoviti. NAVODILO MERJENCU: Nalogo pokažemo in opišemo:»z nalogo boste prikazali svojo sposobnost hitrega teka s spreminjanjem smeri pod pravim kotom. Postavite se med podstavka bližje levemu (pokažemo), na moj znak»zdaj«čim hitreje stečete 3 m naprej, 2 m v desno, 2 m naprej, 5 m v levo, 3 m naprej, 3 m v desno in nazadnje še 2 m naprej, preko ciljne črte. Podstavke obidete vedno z zunanje strani. Nalogo končate, ko pretečete ciljno črto, ki jo označujeta dva podstavka na koncu.«položaj MERILCA: Merilec stoji najprej ob strani in 1 m pred merjencem. Po uspešnem startu merjenca ga s pogledom spremlja in se hkrati čim hitreje pomakne do ciljnih podstavkov, da bo natančneje videl, kdaj bo merjenec pretekel cilj. 33

34 PREDHODNI POSKUSI: Da, eden, da merjenec dobi predstavo, da mora preteči podstavke z zunanje strani. ŠTEVILO USPEŠNIH PONOVITEV: 3 SPOSOBNOST: Nogometna motorika hitrost krivočrtnega teka VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: 8,4 8,9 8,3 (8,3) Vodenje žoge s spremembami smeri VSS ŠTEVILO MERILCEV: 1 REKVIZITI: Štoparica, 2 nogometni žogi, 10 podstavkov, meter. PROSTOR: Zaprt ali odprt prostor minimalnih dimenzij 12 krat 10 metrov. V prostor postavimo podstavke: 2 podstavka za start, sledijo si podstavki 3 m naprej, 2 m desno, 2 m naprej, 5 m levo, 3 m naprej, 3 m desno in še 2 m naprej postavimo zadnja dva podstavka, ki označujeta ciljno črto. Slika 6: Vodenje žoge s spremembami smeri VSS (osebni arhiv). NALOGA: Merjenec stoji z žogo tik za štartno črto bližje levemu podstavku. Na znak»zdaj«začne čim hitreje voditi žogo s poljubno nogo 3 m naprej do prvega podstavka, zavije v desno, vodi žogo 2 m do drugega podstavka, zavije v levo, vodi žogo 2 m naprej do tretjega, zavije v levo, vodi žogo 5 m do četrtega podstavka, zavije v desno, vodi žogo 3 m naprej do 34

35 petega, zavije v desno, vodi žogo 3 m do šestega podstavka, zavije v levo in vodi žogo 2 m naprej, preko ciljne črte. Podstavke obide z zunanje strani. Konec naloge je, ko skupaj z žogo preide ciljno črto, ki jo označujeta dva podstavka. MERJENJE: Rezultat je v sekundah, z natančnostjo do desetinke sekunde (0,1), od znaka»zdaj«do trenutka, ko merjenec skupaj z žogo preide ciljno črto. Če merjenec obide podstavke z napačne strani ali mu žoga uide, ga ustavimo in poskus mora ponoviti. NAVODILO MERJENCU: Nalogo pokažemo in opišemo:»z nalogo boste prikazali svojo sposobnost hitrega vodenja žoge s spreminjanjem smeri pod pravim kotom. Postavite se med podstavka bližje levemu (pokažemo), na moj znak»zdaj«čim hitreje vodite žogo 3 m naprej, 2 m v desno, 2 m naprej, 5 m v levo, 3 m naprej, 3 m v desno in nazadnje še 2 m naprej, preko ciljne črte. Podstavke obidete vedno z zunanje strani. Nalogo končate, ko preidete ciljno črto skupaj z žogo, ki jo označujeta dva podstavka na koncu.«položaj MERILCA: Merilec stoji najprej ob strani in 1 m pred merjencem. Po uspešnem startu merjenca ga s pogledom spremlja in se hkrati čim hitreje pomakne do ciljnih podstavkov, da bo natančneje videl, kdaj bo merjenec z žogo prešel cilj. PREDHODNI POSKUSI: Da, eden, da merjenec dobi predstavo, kako mora voditi žogo in preiti podstavke z zunanje strani. ŠTEVILO USPEŠNIH PONOVITEV: 3 SPOSOBNOST: Nogometna motorika hitrost vodenja žoge. VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: 16,4 16,9 17,3 (16,4) Sprint na 20 metrov - Š20m ŠTEVILO MERILCEV: 2 REKVIZITI: elektronska ura, 2 para elektronskih fotocelic, štartne deščice 30. PROSTOR: Prostor je odprt, minimalnih dimenzij 75 krat 3 metre. Prvi par fotocelic postavimo na startu, drugi par na cilju, ki je oddaljen 20 m od starta. Start in cilj označimo s 35

36 črtama, ki sta dolgi 2 m, medsebojno vzporedni in na obeh njunih koncih postavimo fotocelice. NALOGA: Merjenec stoji 0,5 m pred štartno črto (visoki start). Po znaku»pozor«in udarcu z deščicami, čim hitreje preteče razdaljo 20 m. Naloga je končana, ko merjenec s prsmi preide ciljno črto. MERJENJE: Rezultat je čas v sekundah z natančnostjo 0,01 (stotinko) sekunde. Pokaže ga elektronska ura, zato merilec samo odčita rezultat. Merjenec teče v nogometnih čevljih. Površina tekališča ne sme biti mokra in spolzka. V primeru nepravilnega starta (start pred znakom, prestop, predhodna nepravilna sprožitev elektronske ure) pokliče merilec merjenca ponovno na start. NAVODILO MERJENCU: Pokažemo in opišemo začetni položaj:»s to nalogo ugotavljamo hitrost teka. Pripravite se z visokim startom izza te črte na tleh (pokažemo). Ko slišite udarec deščic, čim hitreje pretečete razdaljo 20 m in ciljno črto. Start ni pravilen, če stečete pred udarcem deščic ali če predhodno po neprevidnosti sprožite elektronsko uro.«položaj MERILCA: Merilec stoji ob merjencu 1 m vstran. Drugi merilec stoji na cilju, odčitava dosežene rezultate in jih zapisuje. PREDHODNI POSKUSI: Ne ŠTEVILO USPEŠNIH PONOVITEV: 3 SPOSOBNOSTI: Osnovna motorika eksplozivna moč hitrost premikanja udov. VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: 4,4 4,1 4,6 (4,1) Sprint na 60 metrov - Š60m ŠTEVILO MERILCEV: 2 REKVIZITI: elektronska ura, 2 para elektronskih fotocelic, štartne deščice

37 PROSTOR: Prostor je odprt, minimalnih dimenzij 75 krat 3 metre. Prvi par fotocelic postavimo na startu, drugi par na cilju, ki je oddaljen 60 m od starta. Start in cilj označimo s črtama, ki sta dolgi 2 m, medsebojno vzporedni in na obeh njunih koncih postavimo fotocelice. NALOGA: Merjenec stoji 0,5 m pred štartno črto (visoki start). Po znaku»pozor«in udarcu z deščicami, čim hitreje preteče razdaljo 60 m. Naloga je končana, ko merjenec s prsmi preide ciljno črto. MERJENJE: Rezultat je čas v sekundah z natančnostjo 0,01 (stotinko) sekunde. Pokaže ga elektronska ura, zato merilec samo odčita rezultat. Merjenec teče v nogometnih čevljih. Površina tekališča ne sme biti mokra in spolzka. V primeru nepravilnega starta (start pred znakom, prestop, predhodna nepravilna sprožitev elektronske ure) pokliče merilec merjenca ponovno na start. NAVODILO MERJENCU: Pokažemo in opišemo začetni položaj:»s to nalogo ugotavljamo hitrost teka. Pripravite se z visokim startom izza te črte na tleh (pokažemo). Ko slišite udarec deščic, čim hitreje pretečete razdaljo 60 m in ciljno črto. Start ni pravilen, če stečete pred udarcem deščic ali če predhodno po neprevidnosti sprožite elektronsko uro.«položaj MERILCA: Merilec stoji ob merjencu 1 m vstran. Drugi merilec stoji na cilju, odčitava dosežene rezultate in jih zapisuje. PREDHODNI POSKUSI: Ne ŠTEVILO USPEŠNIH PONOVITEV: 3 SPOSOBNOSTI: Osnovna motorika eksplozivna moč hitrost premikanja udov. VPIS V VPISNI LIST: Na črto se vpišejo rezultati vseh treh ponovitev, v okence pa najboljši rezultat (Pocrnjič, 2009). Npr.: 9,1 9,6 9,4 (9,1) 37

38 3 REZULTATI V tem poglavju predstavljamo obdelane statistične podatke otrok različnih starosti iz dveh nogometnih klubov. Preverjali smo pravilnost posameznih hipotez z možnostjo potrditve ali zavrnitve s 5 % tveganjem. Legenda: St starost, N število merjencev, M aritmetična sredina, SD standardna deviacija = standardni odklon, p (s-w) statistična značilnost Shapiro-Wilkins testa normalnosti porazdelitve, U- Mann-Whitney U-test, r - Pearsonov koeficient korelacije, R multipla korelacija, R 2 - kvadrat multiple korelacije, Norm. normalna porazdelitev, Ni Porazdelitev ni normalna, Š20m sprint na 20 metrov, Š60m sprint na 60 metrov, TSS hiter tek s spremembami smeri, VSS vodenje žoge s spremembami smeri, SDM skok v daljino z mesta, PNZ poligon nazaj. Preglednica 3 Normalnost porazdelitve celotnega vzorca st Š20m Š60m SDM TSS VSS PNZ N M SD p (s-w) normalnost Ni Ni Ni Norm. Norm. Norm. Norm. 38

39 Preglednica 3 nam prikazuje rezultate, ki smo jih pridobili pri testiranjih za celoten vzorec. Ugotovili smo, da je statistična porazdelitev normalna pri SDM, TSS, VSS, PNZ. Pri Š20m in Š60m pa porazdelitev ni normalna. Preglednica 4 Normalnost porazdelitve za NK Korotan in NK Fužinar Klub: NK Korotan st Š20m Š60m SDM TSS VSS PNZ N M SD p (s-w) Normalnost Ni Ni Norm. Norm. Ni Norm. Norm. Klub: NK Fužinar st Š20m Š60m SDM TSS VSS PNZ N M SD p (s-w) Normalnost Ni Ni Norm. Norm. Norm. Norm. Norm. V preglednici 4 prikazujemo rezultate, ki smo jih pridobili na testiranjih za posamezna kluba. Ugotovili smo, da je pri večini testov statistična porazdelitev normalna, razen pri starosti in Š20m. Za ugotavljanje statistično pravilnih podatkov pri teh testih smo uporabili U-test (Mann- Whitney U-test). Razlike v merjenih sposobnostih so statistično nepomembne pri večini merjenih sposobnostih razen pri VSS U =

40 Preglednica 5 Preglednica prikazuje osnovno statistiko med kluboma Š20m Š60m SDM TSS VSS PNZ U p Razlike v merjenih sposobnostih med nogometaši obeh klubov niso statistično značilne, razen pri vodenju s spremembo smeri (U=36.00, p =.020). Torej lahko hipotezo 1 delno potrdimo. Preglednica 6 Razlike med kluboma znotraj starostnih skupin v vseh merjenih sposobnostih St Š20m Š60m SDM TSS VSS PNZ 8 U p U p Ničelna hipoteza 2 pravi, da znotraj starostnih skupin razlike v sposobnosti sprinta na 20 metrov niso statistično značilne, torej lahko 2 hipotezo potrdimo. Slika 7: Prikaz rezultatov Š20m za igralce NK Fužinar in NK Korotan. 40

41 Če gledamo sliko 7 (levo) pri sprintu na 20 metrov, se v obeh klubih pojavi normalna (mezokurtična) porazdelitev, le da imajo pri klubu NK Fužinar igralca, ki pozitivno izstopa iz povprečja, pri klubu Korotan pa igralca, ki izstopa negativno. Na desni strani so podatki znotraj posameznih starostnih skupin. Vidimo, da je porazdelitev pri 8-letnikih bolj koničasta pri klubu NK Korotan. Zaradi majhnega vzorca je pri 9-letnikih porazdelitev bolj sploščena. Iz preglednice 6 in slike 7 je razvidno, da znotraj starostnih skupin pri sprintu na 20 metrov ni statistično značilnih razlik, zato lahko hipotezo 2 potrdimo. Slika 8: Prikaz rezultatov Š60m za igralce NK Fužinar in NK Korotan. Porazdelitev NK Fužinar je normalna, pri NK Korotan pa sploščena. Če pogledamo razlike znotraj starostnih skupin pa vidimo, da so pri 8-letnikih NK Korotan v povprečju malo boljši. Iz preglednice 6 in slike 8 je razvidno, da so razlike v sposobnostih sprinta na 60 m med nogometaši NK Fužinar in NK Korotan znotraj starostnih skupin statistično neznačilne. Torej lahko hipotezo 3 zavržemo. 41

42 Slika 9: Prikaz rezultatov SDM za igralce NK Fužinar in NK Korotan. Iz slike 9 je razvidno, da gre pri obeh klubih za normalno porazdelitev, pri čemer je krivulja NK Fužinar bolj sploščena. Znotraj starostnih skupin pa vidimo, da imajo bolj koničasto porazdelitev 8-letni igralci NK Korotan. Pri 9-letnikih je porazdelitev bolj sploščena. Iz preglednice 6 in slike 9 se vidi, da so razlike v sposobnostih skoka v daljino z mesta med NK Fužinar in NK Korotan znotraj starostih skupin neznačilne, zato zavržemo 4 hipotezo. Slika 10: Prikaz rezultatov TSS za igralce NK Fužinar in NK Korotan. Iz slike 10 je razvidno, da je porazdelitev NK Korotan bolj sploščena. Ko pa pogledamo krivulje znotraj starostnih skupin, vidimo, da je pri NK Korotan v povprečju bolj koničasto porazdeljena kot pri NK Fužinar. Porazdelitev pri 9-letnikih pa kaže na boljše povprečne rezultate pri NK Fužinar, za kar pa pri NK Korotan ne moremo reči. 42

43 Iz preglednice 6 in slike 10 vidimo, da so razlike v TSS med NK Fužinar in NK Korotan znotraj starostnih skupin statistično neznačilne, zato lahko hipotezo 5 zavržemo. Slika 11: Prikaz rezultatov VSS za igralce NK Fužinar in NK Korotan. Iz slike11 je razvidno, da so igralci NK Fužinar v povprečju boljši od NK Korotan v testu VSS. Porazdelitev NK Fužinar je asimetrična v desno, predvsem zaradi 9-letnih otrok. Pri NK Korotan je porazdelitev pri 8-letnikih normalna, pri 9 letnikih pa sploščena. Iz preglednice 6 in slike 11 je razvidno, da so razlike v VSS med NK Fužinar in NK Korotan znotraj starostnih skupin statistično neznačilne, zatorej lahko hipotezo 6 zavržemo. Slika 12: Prikaz rezultatov PNZ za igralce NK Fužinar in NK Korotan. 43