SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

Transcription

1 SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni razredi, neenakost & šport V. Ekonomske & karierne priložnosti v športu VI. Družbeni razredi in drugi družbeni dejavniki 1

2 I. TEORETIČNA IZHODIŠČA Socialno razlikovanje S pojmomsocialnorazlikovanjeoznačujemocelovitostsocialnihrazlik, ki nastajajo med ljudmi v procesu ustvarjanja in delitve materialnih in duhovnih dobrin. Temeljni objektivni izvori socialnih razlik so:»delitevdela,»različne fizične in psihične lastnosti posameznika;»dejavniki, ki določajo nosilce gospodarjenja»različne možnostiposameznihkategorijprebivalstvapriporabi dobrin,»različne začetnemožnostiljudi,»zasebna lastnina in sistemi njenega delovanja;»sistem vrednot in sankcij, 2

3 Kaj so družbeni razredi?... Kategorije ljudi, ki delijo podoben ekonomski položaj v družbi, ki temelji na: dohodku(denar/kapital) premoženje(sredstva minus dolg) izobrazba(kulturni kapital) poklic(delovno mesto) Socialna mreža(možnost vpliva) aktualna, pričakovana, & idealna porazdelitev bogastva v ZDA 3

4 Socialno razlikovanje Če se socialne razlikev istih socialnih skupinah dalj časa ponavljajo ali celo povečujejo postane socialno razlikovanje podlaga socialni razslojenosti. Družba, pa tudi večja družbena skupina je sestavljena iz različnih slojev, stratumov (stratum = sloj). Kriteriji stratifikacije: poreklo, premoženjsko stanje, religija, rasa, višina dohodka, poklic, izvor dohodka, življenjski stil, potrošnja, mesto prebivališča, spol, starost, izobrazba, delovno mesto, pomen dela, funkcionalna uspešnost itd. Pasiven status Aktiven status Povprečen neto dohodek na gospodinjstvo v ZDA 4

5 Socialno razlikovanje DRUŽBENI POLOŽAJ Mesto, ki ga posameznik zavzema v družbeni strukturi. STATUSNI SIMBOLI Zunanji znaki preko katerih se lahko ugotovi družbeni status posameznika.»diferenciacija GLEDE NA STRATIFIKACIJSKE DIMENZIJE»DIFERENCIACIJA VZDOLŽ POSAMEZNE STRATIFIKACIJSKE DIMENZIJE Razredni odnosi=... Način kako so družbeni razredi vtkani v naše vsakdanje življenje. Družbeni razredi imajo vpliv praktično na vse vidike življenja Do nedavnega se ljudje niso zavedali realnosti družbenih razredov in razrednih odnosov. Opomba: razredni odnosi so pomemben dejavnik odnosov družbene moči 5

6 Primer družbenih razredov v ZDA : Prihodki najbogatejših (1% populacije) so se povečali za 58% medtem ko (99%) so se ostalim povečali le za 6.4% leta 2010 najbogatejši 1% dobil 93% povečanih prihodkov, in 99% populacije si je razdelilo preostalih 7%. Višje kot je posameznik na družbeni lestvici, z bolj eksluzivnimi športi se ukvarja 6

7 Poslednja igra... Družbeni razredi so povezani s priložnostmi posameznika Habitus je več kot kapital 7

8 Kdo bo izbral šport pri katerem se možgani sistematično uničujejo? Social class ideology in the US is built on two widely held interrelated beliefs 8

9 Excluzivne športne klubevidimo kot legitimni privilegij bogatih Ekonomska neenakost, družbeni odnosi& šport Razumevanje,pomen, organizacijain namen športaje pod močnim vplivom družbenih razredov& ekonomske moči. Razredni odnosi v kapitalističnih ekonomijah so pod vplivom ideologije =ekonomski uspeh je posledica individualnih sposobnosti& pozitivnih karakternih lastnosti. Tekmovalna moč & tekmovalni šport sta zelo uporabna pri tovrstni ideologiji. 9

10 Kdo določa kaj je šport? II. DRUŽBENI RAZREDI & ŠPORTNA AKTIVNOST 10

11 Večina športnih panog zahteva denar, čas, rekvizite, prostor, in kulturno & institucionalno odobravano vključevanje ZATO, Pomanjkanje materialnih sredstev= glavne ovire participation BREZ objektov/prostora BREZ rekvizitov BREZ prevoza BREZ časovne omejenosti ne moremo kupiti DOVOLJENJA ZA ŠPORT 11

12 Je to šport, rekreacija, ali izprijeno obnašanje? Slogani, ki se uporabljajo za prikrivanje vpliva razrednih razlik v športu Just do it You can be anything you want to be If you can imagine it, you can do it You can achieve your dreams if you work hard... Be all you can be / Army of one 12

13 Ko družbeni razredi in druge ovire izginejo, se spremenijo tudi športne navade SOCIALNA PIRAMIDA NEKOČ DANES 13

14 2008 LESTVICA TOP 100 ŠPORTNIKI

15 LESTVICA TOP Navijači so namenoma ločeni glede na socialne sloje v modernih stadionih. (Ljudje plačujejo za luksuzne sedeže, da bi pripadali družbenemu sloju na stadionu) 15

16 Ali je gledanje športa prizadela globalna družbena kriza? Vsi izdatki za šport (1,93% BDP) Povprečna letna poraba Spremembe gospodinjstva za šport skozi čas 496 Število športnih organizacij Število športnih društev Interes družbe za športno aktivnost narašča Sredstva letnega programa športa na prebivalca 49,28 Pokritešportnepovršine(m Še nikoli do sedaj 2 se naprebivalca) s športom ni ukvarjalo toliko 0,33 ljudi Nepokrite športne površine (m 2 na prebivalca) 3,15 Število registriranih športnikov v tekmovalnih sistemih Zakaj je temu tako: Vsesplošno sprejetje, da je športna aktivnost nadvse pomembna športna dejavnost Povečanje javnih in privatni športnih objektov in programov Povečanje enakih možnosti za ukvarjanje s športom Prevrednotenje miselnosti ljudi, da je športna aktivnost primerna za vse ljudi in ne le za mlade in moške, kot je veljalo to v preteklosti nacionalnih panožnih športnih zvez, kjer tekmujejo za naslov državnega prvaka Število kategoriziranih športnikov Število športnikov svetovnega razreda 52 Število športnih panog s kategoriziranimi športniki 110 Število občin s kategoriziranimi športniki 133 Število otrok in mladine v projektu nacionalnih panožnih športnih šol Število mladih športnikov štipendistov 145 Število raziskovalcev v športu 85 Povprečno število organiziranih svetovnih in evropskih 8 prvenstev letno Vir: Nacionalni program športa,

17 VI. Družbeni razredi in drugi družbeni dejavniki Družbeni razredi & spol Dekleta& ženskevrevnejših gospodinjstvih se srečujejo z velikimi težavami glede udeležbe v športu. dečki& dekliceiz premožnejših družin se redko srečajo z težavami pri izvenšolskihšportnih dejavnostih, poletnih kempihitd. Faktorji povezani s spolom posameznika imajo velik vpliv na ukvarjanje s športom v revnejših gospodinjstvih. 17

18 ZAKAJ JE SMISELNO PREPOZNAVANJE SOCIALNO DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV Z daljšanjem življenjske dobe prebivalstva se veča število še vedno vitalnih ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ki se želijo športno udejstvovati in imajo povsem drugačne interese kot mladi ljudje in ljudje srednjih let. Slednji si želijo predvsem druženja, varnosti, udobja, doživetij ipd (Best, 2008). Z družinskim statusom so povezani bolj motivi oziroma razlogi udeležbe (samski iščejo družbo, komunikacijo, družine z otroki pa iščejo otrokom primerne vsebine) (Chen et al., 2008). Veliko predhodnih raziskav je potrdilo, da je predvsem izobrazba in z njo povezana pripadnost določenim družbenim skupinam izredno pomemben dejavnik za vključevanje posameznika v športne aktivnosti (Doupona&Petrovič, 2007). Stopnja izobrazbe je pogosto povezana z višino dohodka. Iz tega sledi, da so ljudje z višjo izobrazbo pogostejši udeleženci športnih prireditev in povprašujejo po vse zahtevnejših, vsebinsko bogatejših in izvirnejših ter bolj atraktivnih in zanimivih dogodkih (Rinehart, 2002). DELEŽ ŠPORTNO AKTIVNIH PREBIVALCEV SLOVENIJE GLEDE NA SOCIALNO DEMOGRAFSKE DEJAVNIKE 36 moški ženske ne občasno redno 38 42,1 37,4 61,1 66,9 33, , ,3 26,4 23,6 13,7 30,4 33,9 35,7 35,9 20,6 43,5 44,1 16,4 39,6 14,5 7,7 ne občasno redno > ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST SLOVENCEV

19 DELEŽ ŠPORTNO AKTIVNIH PREBIVALCEV SLOVENIJE GLEDE NA SOCIALNO DEMOGRAFSKE DEJAVNIKE 60,0% 45,0% Oblike in načini glede na izobrazbo Načini in oblike glede na spol 40,0% 50,0% 35,0% 30,0% 40,0% 25,0% 30,0% 20,0% 15,0% 20,0% 10,0% moški OSNOVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA ženske SREDNJA ŠOLA VIŠJA ŠOLA IN VEČ 5,0% 10,0%,0% 0,0% redno organizirano redno tekmovalno organizirano tekmovalno redno organizirano redno rekreativno organizirano rekreativno redno neorganizirano redno rekreativno neorganizirano rekreativno neredno organizirano neredno rekreativno organizirano rekreativno neredno neorganizirano neredno rekreativno neorganizirano rekreativno nič športa nič športa ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST SLOVENCEV 2008 UGOTOVITVE V zadnji obravnavani študiji se je ugotovilo ponovno povečanje deleža aktivnega prebivalstva Delež športno neaktivnih se v obdobju zadnjih dvajset let zmanjšuje, vendar je več kot tretjina neaktivnih še vedno precej velik delež prebivalstva Opazen je trend povečanja športne aktivnosti, ki je najbolj viden pri redni in neorganizirani rekreaciji (19,5%) S športom se ukvarja več moških, vendar razlike med spoloma v letu 2008 prvič niso bilo več statistično značilne (vedno več žensk, se ukvarja s športom) Športna aktivnost je odvisna od starosti (starejši so manj športno aktivni) Kar 56% anketirancev z najnižjo stopnjo izobrazbe je športno neaktivnih. Za to izobrazbeno kategorijo je značilno, da je športna dejavnost neorganizirana Ljudje z višjim ekonomskim statusom se več ukvarjajo s športom Razlike v odnosu do športne aktivnosti in bivalnim okoljem (pokrajina v Sloveniji) Ljudje, ki prebivajo v (pri) mestnem okolju ( 41,6 %) so bolj športno aktivni od ljudi v vaškem okolju (27,4%) 19

20 PRILJUBLJENE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ,1 moški ženske 39 V zadnjih 15 letih je v Sloveniji zelo velik razmah doživelo kolesarjenje in tudi tek ,8 Vse to se odraža tudi v množičnih športnih priredtvah kot sta npr. Ljubljanski maraton in Kolesarski maraton Franja ,1 32,3 26,2 OŠ 23,3 20,8 22,3 PŠ 13 12,811,7 12,9 SŠ 9,7 10,1 9 VŠ 2,2 Največje razlike med spoloma v izbiri dejavnosti, ki so energetsko napornejše in zahtevajo več športnega znanja (nogomet, košarka ) Razlike med bolj in manj izobraženimi predvsem pri»dražjih«aktivnostih, kjer je potrebno za vadbo plačati Rezultati kažejo, da sta ne glede na starost, najbolj priljubljeni dejavnosti hoja in plavanje. V prvi starostni skupini (15-24let) je na tretjem mestu nogomet, v vseh drugih pa kolesarstvo 20