ANALIZA UREDITVE VARSTVA PRED UTOPITVAMI PRIMERI DOBRE PRAKSE

Transcription

1 KONČNO POROČILO PROJEKTNE NALOGE Z NASLOVOM: ANALIZA UREDITVE VARSTVA PRED UTOPITVAMI PRIMERI DOBRE PRAKSE Avtorji: dr. Venceslav Kapus, izr. prof. dr. Boro Štrumbelj, asist. dr. Dorica Šajber, asist. Mag. Igor Štirn, asist. Miran Stergar, prof. š. v. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

2 Izvleček Reševanje iz vode pridobiva v razvitih družbah vse večji pomen. V različnih državah po svetu imajo različne pristope pri organizaciji sistema reševanja iz vode in osveščanju prebivalstva na tem področju. Prav tako se države glede na specifičnosti vodnih okolij in stopnje razvitosti razlikujejo v zakonski ureditvi tega področja. Poseben problem predstavlja organizacija enot reševanja v primeru poplav. Namen raziskave je bil pregledati obstoječe ureditve sistema reševanja iz vode po svetu z vidika izobraževanja, organizacije in zakonske ureditve in jih primerjati z našim. Poskušali smo tudi poiskati primere dobre prakse v okviru reševanja iz vode in jih predlagati v vključitev v naš sistem reševanja iz vode. V ta namen smo pregledali obsežno literaturo in spletne strani, ki smo jih uredili in primerjali med seboj. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji dobro urejen sistem reševanja iz vode na urejenih kopališčih, da pa po statistikah nekoliko zaostajamo na področju preprečvanja utopitev izven urejenih kopališč. Sicer pa se po številu utopitev na milijon prebivalcev Slovenija uvršča v povprečje drugih evropskih držav. Kljub temu smo priporočili nekaj primerov dobre prakse tako z vidka doktrine reševanja iz vode, kakor tudi vodenja statistike utopitev in osveščanja prebivalstva iz ostalih držav, za katere menimo, da bi jih bilo dobro vključiti v sistem reševanja iz vode pri nas. Ključne besede: reševanje življenj, reševanje iz vode, organizacija, izobraževanje, zakonodaja 1

3 Abstract Life saving (water rescue) is becoming very important part of a modern society. Different countries around the world have different approaches to the system of the organization of life saving and public education on that field. There is also specific legislation on the field of life saving according to specific water environment and development of a country. Specific problem is organization of water rescue units during flood events. The aim of the research was to review existent regulations of life saving systems around the world according to the education, organization and legislation and to compare them with our system. We also tried to found examples of best practice on the field of life saving and to propose them for implementation in our system of life saving. For this purpose we reviewed extensive literature and web sites, which we edited and compared. We found that we have well organized system of life saving at public baths in Slovenia, however according to the statistics we have some lag behind on the field of prevention of drownings outside public baths. Otherwise we can compare Slovenia according to number of drownings by million with the other European countries. In spite of that we recommended some examples of best practice on the field of life saving, statistics making and public education from other countries, that we think it would be good to introduce in the system of life saving in Slovenia. Key words: life saving, water rescue, organization, education, legislation 2

4 KAZALO 1. del: PREGLED OBSTOJEČIH UREDITEV S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE PO SVETU IN PRI NAS...6 I. UVOD...6 II. OPIS PROBLEMATIKE...8 Tekmovalna, prostovoljna ali profesionalna dejavnost?...8 III. OBLIKE VSEBINE IN ORGANIZACIJE REŠEVANJA IZ VODE...9 Regionalna razdelitev Mednarodne zveze reševalcev iz vode...9 Različne ureditve državnih organizacij...10 Društva in samostojna zveza društev...11 Sekcija Rdečega križa...12 Reševalne Brigade...12 Sekcije drugih športnih zvez...13 Posebne oblike...13 Ureditev v Sloveniji...13 IV. Poklicni reševalci iz vode...14 Potapljači reševalci...15 Profesorji športne vzgoje, trenerji vodnih športov, učitelji in vaditelji plavanja...15 Profesorji športne vzgoje, učitelji in vaditelji plavanja...15 Nosilci dejavnosti državnih zvez in drugih organizacij...16 DEJAVNOSTI DRŽAVNIH ZVEZ IN DRUGIH ORGANIZACIJ ZA REŠEVANJE IZ VODE...17 Preventivni in vzgojni programi reševanja iz vode...17 Vsebine reševanja iz vode v poletnih kolonijah...17 Vsebine reševanja iz vode v sklopu šolskega kurikuluma...18 Šola za reševalce iz vode...18 Nazivi Mednarodne zveze reševalcev iz vode in primerjava nazivov državnih zvez reševalcev iz vode...19 V. ŠOLANJE IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA REŠEVALCE IZ VODE VI. SKUPAJ S PRAVNO UREDITVIJO PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE.26 Tečaji šolanja reševalcev iz vode...32 PRIMERJAVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV REŠEVALCEV IZ VODE

5 VII. STATISTIKE REŠEVALNIH AKCIJ IN NESREČ...48 Današnje stanje števila utopitev v Sloveniji...52 Število reševalcev iz vode...54 Druge dejavnosti posameznih organizacij reševanja iz vode...54 SISTEM UKREPANJA V PRIMERU VEČJIH NARAVNIH NESREČ IN POPLAV55 VIII. ZAKLJUČEK...59 IX. LITERATURA...61 Pisni viri:...61 Spletni viri:...61 X. PRILOGA Seznam članic Mednarodne zveze reševalcev iz vode (po regijah) del: PRIMERI DOBRE PRAKSE IN PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE SISTEMA REŠEVANJA IZ VODE UVOD...70 Današnje stanje števila utopitev v Sloveniji...70 Utopitve glede na kraj dogodka...72 Vzrok storitve PRIPOROČILO O NATANČNEJŠEM VODENJU EVIDENCE STATISTIKE O UTOPITVAH...73 A) PRIPOROČILA ZA SISTEMSKE REŠITVE V OKVIRU PREPREČEVANJA UTOPITEV IZ VODE...76 USTANOVITEV KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PODROČJE REŠEVANJA IZ VODE (analogno na Government interparlamentar group)...77 USTANOVITEV STROKOVNEGA SVETA ZA PODROČJE REŠEVANJA IZ VODE (analogno na National water saftey forum)...77 POPIS VSEH AKTIVNIH IN NEAKTIVNIH REŠEVALCEV IZ VODE IN NJIHOVA VKLJUČITEV V SISTEM CIVILNE ZAŠČITE...78 OKREPITEV INŠPEKCIJSKIH SLUŽB V OKVIRU IZVAJANJA ZAKONA O VARSTVU PRED UTOPITVAMI...78 B) PRIPOROČILA ZA USPOSABLJANJE ENOT ZA REŠEVANJE IZ VODE Reševalci iz vode:...79 PREUČITI ČLEN PRAVILNIKA O REŠEVALCIH IZ VODE, KI OMOGOČA OPRAVLJANJE IZPITA BREZ PREDHODNEGA USPOSABLJANJA

6 OBVESTITI IN PRIPOROČITI VSEM DELODAJALCEM, DA LAHKO SAMI PREVERJAJO ZNANJA IN SPOSOBNOSTI REŠEVALCEV IZ VODE TUDI ZNOTRAJ TRILETNEGA OBDOBJA BREZ PREVERJANJA SPOSOBNOSTI Gasilci, policisti in enote civilne zaščite...81 OBVEZNA UVEDBA PROGRAMA UČENJA PLAVANJA IN OSNOV REŠEVANJA IZ VODE V USPOSABLJANJE TAKO POLICISTOV KAKOR TUDI POKLICNIH GASILCEV IN ENOT CIVILNE ZAŠČITE...81 C) PRIPOROČILA ZA UVEDBO NOVOSTI PRI REŠEVANJU IZ VODE...82 UVEDBA VODNEGA SKUTERJA SKUPAJ Z REŠEVALNIM AKIJEM V SISTEM REŠEVANJA IZ VODE IN OBVEZEN DEL REŠEVALNE OPREME NA VSEH VEČJIH NARAVNIH KOPALIŠČIH (MORJIH IN JEZERIH)...82 UVEDBA ALARMNIH REŠEVALNIH POSTAJ...84 REŠEVALCI IZ VODE UPORABLJAJO TORBICO ZA REŠEVALCE IZ VODE Z OSEBNO OPREMO ZA OŽIVLJANJE...85 OPREMLJANJE VSEH GASILSKIH IN POLICIJSKIH VOZIL (KJER JE TO POTREBNO) Z REŠEVALNO TUBO ALI REŠEVALNIM JOPIČEM...85 D) PRIPOROČILA S PODROČJA INFORMIRANJA IN OSVEŠČANJA LJUDI S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE...86 POLEG ZGIBANK USTVARITI POSEBNO INTERNETNO STRAN Z NAPOTKI KAKO PREPREČEVATI UTOPITVE OB RAZLIČNIH VODNIH OKOLJIH IN KAKO UKREPATI V PRIMERU UTOPITVE...86 SEZNANITEV S POKLICEM REŠEVALCA IZ VODE V VRTCIH IN ŠOLAH S HKRATNIM PODAJANJEM IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN S PODROČJA VARSTVA PRED UTOPITVAMI...86 V SISTEM OSVEŠČANJA S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE VKLJUČITI PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE, KI SE UKVARJAJO S ŠPORTI V IN NA VODI ZAKLJUČEK...88 VIRI: 89 Pisni viri:...89 Spletni viri:...89 PRILOGA 2.:

7 1. del: PREGLED OBSTOJEČIH UREDITEV S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE PO SVETU IN PRI NAS I. UVOD Reševanje iz vode je v hitro razvijajočem se svetu vse bolj pomembna dejavnost. Ima več kot stoletno tradicijo v pomorskih državah, vendar se počasi širi v države, kjer pomorstvo ni imelo velike veljave. V nekaterih državah reševalci iz vode igrajo pomembno vlogo v javnem življenju občanov, skrbijo za njihovo varnost in so pomemben člen reševalnih enot ob naravnih in drugih nesrečah. Vse pomembnejšo vlogo pridobivajo reševalci iz vode in ekipe usposobljene za reševanje iz vode tudi v primerih vse pogostejših poplav. Razvija se tudi tekmovalna dejavnost reševanja iz vode, ki je v večini držav ločena od običajnega reševanja iz vode. Mednarodna zveza za reševanje iz vode priznava 65 državnih zvez in ima še vrsto pridruženih in dopisnih članic. Te zveze so različno urejene in zasnovane. Ponekod delujejo samostojne zveze za reševanje iz vode, drugje so pod okriljem rdečega križa ali druge športne zveze. Poznajo tudi poseben status reševalnih brigad. Od oblike organizacije, lege države in tradicije je odvisno, kakšen bo program izobraževanja, in kasneje družbeni položaj in ugled reševalcev. Tudi v Sloveniji ima reševanje iz vode dolgo tradicijo. Problem je široko obravnavan in urejen na različnih področjih, saj je omenjen v vsaj štirih zakonih, ki vsak ureja svoje področje reševanja iz vode. Veliko število reševalcev iz vode, reševalcev potapljačev, delavcev civilne zaščite (policije, gasilcev, vojakov), športnih in pedagoških delavcev osvoji znanja za reševanje iz vode. Ti med seboj niso povezani, saj delujejo vsak na svojem področju. To poskuša urediti novonastala Zveza reševalcev iz vode Slovenije, ki skuša povezati reševalce iz vode v Sloveniji. Pri postavitvi sistema reševanja iz vode na nivoju države je potrebno definirati številne dejavnike in njihovo odgovornost znotraj sistema. Ob tem je potrebno upoštevati številna načela: - zakonska urejenost področja - postavitev organov, ki pokrivajo posamezna področja glede na zakonodajo - preglednost sistema - zadolžitve posameznih dejavnikov sistema in njihove kompetence - racionalnost sistema - ekonomske učinke sistema - usklajenost delovanja vseh delov sistema Čeprav trenutno stanje sistema reševanja iz vode v Sloveniji še zdaleč ni slabo (na to kažejo podatki o trendu števila utopitev), pa prav gotovo obstojajo še določene rezerve v sistemu predvsem v smislu njegove racionalizacije na vseh nivojih, tako organizacijskem kot strokovnem. Porajajo se tudi vprašanja v smislu usklajenosti posameznih delov sistema in njihovi usposobljenosti za opravljanje različnih nalog. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da smo del Evropske unije in delno podvrženi njihovim normativom in zakonodaji, ki pa so po naših trenutnih podatkih zelo ohlapni. Po naših podatkih imajo trenutno evropske države zelo različne rešitve na tem področju. Nekatere države prepuščajo sistem reševanja iz vode ti. civilni sferi, katere nosilec je 6

8 ponavadi rdeči križ, druge imajo sistem nekoliko bolj liberaliziran in imajo več organizacij oziroma zvez, ki skrbijo za sistem reševanja iz vode, država pa le določa zakonske norme o urejenosti na kopališčih. Tudi s strokovnega vidika so ureditve zelo različne, čeprav si tukaj mednarodna zveza reševalcev iz vode (ILS) prizadeva kar najbolj poenotiti doktrino reševanja iz vode in uvesti mednarodne priznane norme in s tem tudi prost pretok reševalcev iz vode v smislu zaposlitve. Za vsakdanje težave, ki si jih posamezniki sami nakopljejo v različnih vodnih površinah sveta, se je že našla rešitev, ki nekoliko omili, ponekod celo odpravi smrtne izide izzivalcev narave. Svet pozna način varovanja človeških življenj, ki se posveča nezgodam v vodi, na njej in ob njej. Nastajati so začele skupine ljudi, ki se bojujejo proti utopitvam. Dobili smo reševalce iz vode. Dandanes je Mednarodna zveza za reševanje iz vode (odslej ILS) ena najbolje organiziranih in razširjenih negospodarskih združb na svetu. Povezuje organizacije iz najrazličnejših držav z vseh celin, ne glede na državno ureditev ali kakšno drugo politično ali versko pripadnost. ILS ni edina mednarodna organizacija reševalcev iz vode, čeprav združuje večino državnih zvez, njenih članic, ki so lahko včlanjene tudi v druge mednarodne organizacije. Druga pomembna mednarodna organizacija, ki povezuje reševalce iz vode v Britanski zvezi držav, je Kraljeva zveza reševalcev iz vode. Članice te povezave so praviloma tudi članice ILS. Tretja in največja mednarodna organizacija je Mednarodni Rdeči križ (odslej RK). V tej organizaciji so v nekaterih državah ustanovili odbor za reševanje iz vode, ki vodi, usklajuje in povezuje reševalce iz vode v državi. Ta odsek je nato včlanjen v ILS. Posamezne države imajo še bolj specifično organiziranost. Tak primer je tudi Slovenija. Reševanje iz vode je še zmeraj predvsem dejavnost, ki stremi k preprečevanju utopitev. Vedno večji poudarek dajejo družbe področju preventivnega in vzgojnega dela. Različna tradicija, predvsem pa različne geografske značilnosti držav, so pripeljale do različnih oblik reševanja iz vode. Težave plavalcev se v različnih vodah zelo razlikujejo. Mirno in sproščeno plavanje v bazenu je nekaj povsem drugega kot premagovanje valov na morju ali oceanu, ali celo na rečnih brzicah. Ponekod se spopadajo s težavami, ki jih lahko povzroči obrnjen tok vode, kar lahko nastane ob odboju valov na obalah oceanov, ki v nekaj sekundah odnese plavalca daleč stran od obale. Drugod so večja težava močno sonce in visoke temperature, ki zameglijo razum kakega posameznika ali nespametnega turista. Pri nas je zelo na udaru reka Soča, ki omogoča prav toliko pasti, kolikor premore lepot. Vsako leto se v njej zaplete kak raftar ali kajakaš, včasih kakšnega reka tudi pogoltne. Na našem morju se pojavljajo podobne težave, ki jih poznajo po vseh morjih sveta. To so nepazljivost pri vstopanju in predvsem skakanju v vodo in precenjevanje človeških sposobnosti. Vdor sladke ali morske vode v človeška pljuča terja različne pristope k ponesrečencu. Na obalah oceanov se spopadajo z deskanjem, priljubljeno obliko športne oziroma rekreativne dejavnosti na vodi. Ta dejavnost se največkrat izvaja ob visokih valovih. Takšnih in drugačnih pasti je v vodi ogromno. Posamezniki in vse pogosteje tudi stroka se ukvarjajo z vprašanjem, kako premagovati težave, ki jih ne bi bilo, če bi človek ravnal razumno. Velikokrat slišimo o nezgodah, ki bi imele ob primernem ukrepanju manj hude posledice. To je le nekaj navedb težav, ki se jim poskušajo zoperstavljati reševalci iz vode. Različne šole in oblike reševanja iz vode so posledica lokalnih težav in nezgod, značilnih za določeno območje. Kljub velikim razlikam v pristopih ima reševanje iz vode povsod veliko skupnega. 7

9 Prav v tem je prednost in smisel povezovanja spoznavanje skupnih dejavnikov in prenos uporabnih izkušenj v drugo okolje. II. OPIS PROBLEMATIKE Že iz uvoda je razvidno, da imajo države po svetu in tudi znotraj EU zelo različne pristope pri reševanju problematike reševanja iz vode. Tako je zanimiv odgovor g. Norma Farmerja zadolženega za izobraževanje pri ILS-u, ki smo ga prosili za pomoč v raziskavi v zvezi z usposabljanjem, regulacijo in zakonodajo s področje varnosti pred utopitvami v posameznih državah: 1. V nekaterih državah ni pravil pri treningu reševalcev iz vode in različne organizacije usposabljajo kakor želijo. 2. V nekaterih državah trening reševalcev iz vode poteka po natančnih navodilih tj. reševalci morajo imeti določene kvalifikacije. 3. V nekaterih državah obstajajo minimalna znanja in kompetence, ki so zapisane v zakonodaji in ki zahtevajo, da so tisti, ki usposabljajo registrirani in je potrebno pred določenim vladnim telesom demonstrirati minimalna znanja. Iz navedenega je razvidno, da je težko ugotoviti različne ureditve po svetu, saj pregleda nad tem nima niti ILS. Hkrati se je potrebno zavedati, da obstajajo v sistemih reševanja iz vode poleg reševalcev iz vode tudi druge usposobljene enote za reševanje iz vode v okviru enot civilne zaščite, gasilcev, policije in potapljačev. Tekmovalna, prostovoljna ali profesionalna dejavnost? Ob pregledu problematike reševanja iz vode se moramo najprej vprašati, za kaj dejansko gre. Osnovni namen je vsekakor bil in ostaja varovanje in reševanje ljudi, ki se znajdejo v vodi v težavah. Zaradi tega je dejavnost nastala, se izoblikovala in se razvija. Ponekod je ta razvoj še na stopnji prostovoljnega dela, saj družba reševanju iz vode ne namenja posebne pozornosti. Drugod so reševalci iz vode profesionalci, ki so izšolani in plačani za varovanje kopalcev in izvajanje pomoči. V drugih državah je to vprašanje različno urejeno. Načeloma ILS združuje prostovoljne organizacije reševalcev iz vode. Vendar je ponekod delo reševalcev zakonsko urejeno, kar omogoča izvajanje na profesionalni osnovi. Cilji ILS in njenih članic so usmerjeni v varstvo pred utopitvami in drugimi nesrečami. Razvoj je pripeljal reševanje iz vode do stopnje športne panoge in tako presegel osnovni namen. Ponekod je kot šport zelo priljubljen in celo presega priljubljenost drugih, bolj znanih športnih panog. S tekmovalnim reševanjem se ukvarjajo v večini držav članic ILS, ne glede na to, ali so pri njih reševalci prostovoljci ali profesionalci. Ponekod celo velja, primer je Italija, da se posamezniki ukvarjajo z reševanjem iz vode samo kot s tekmovalnim športom. Ti športniki niso poučeni in seznanjeni z delom reševalcev, tako da ne bi znali reševati ljudi, čeprav so telesno izjemno sposobni in pripravljeni za tako težke naloge (19, 27, 29). 8

10 III. OBLIKE VSEBINE IN ORGANIZACIJE REŠEVANJA IZ VODE Ob zgodovinskem pregledu povezav lahko opazimo podoben razvoj meddržavnih povezav, kot ga poznajo druge športne meddržavne zveze. Organizacija reševanja iz vode je torej primerljiva z organizacijo drugih športov. Kot smo že omenili, poznamo tri krovne organizacije za reševanje iz vode. To so Kraljeva zveza za reševanje iz vode (RLSS) in Mednarodna zveza reševalcev iz vode (ILS) ter Mednarodni Rdeči križ (RK). Zaradi političnega ozadja in nedostopnosti za nove člane, prva, za Slovenijo ni zanimiva. Ravno nasprotno je druga potencialno zelo pomembna sodelavka naše države, saj odpira možnosti in tudi stremi k širokemu članstvu in povezanosti reševanja iz vode. Tretja, RK, je včasih skrbela za naloge, ki jih je po osamosvojitvi prevzela druga organizacija. Še vedno je v njeni domeni del izobraževanja reševalcev iz vode, in sicer prva pomoč. Tretja organizacija, ki skrbi za reševanje iz vode in je v svetu zelo močna, je Mednarodni rdeči križ (RK). V nekaterih državah ravno RK ureja reševanje iz vode. RK bomo predstavili skozi delovanje državnih članic RK, ki so hkrati članice ILS. Regionalna razdelitev Mednarodne zveze reševalcev iz vode ILS je razdeljena na štiri regije: Afrika, Ameriki (skupaj severna in južna), Evropa ter Azija z Oceanijo. Vsaka izmed štirih regij ima različno število polnopravnih, pridruženih ali dopisnih članic. Osredotočili se bomo na polnopravne članice, ki so načeloma bolje in celostno organizirane. Regionalna razdelitev ILS ni tako pomembna pri obliki organiziranosti reševanja iz vode v posamezni državi (15). 9

11 V razpredelnici 1 predstavljamo seznam držav polnopravnih članic v ILS. V Prilogi je seznam članic državnih zvez in drugih organizacij v ILS, razdeljenih po regijah. Azija z Ameriki Afrika Evropa Oceanijo Avstralija Argentina Bocvana Avstrija Azerbajdžan Royal Avstralija Surf Brazilija Egipt Belgija Bolgarija Fidži Kanada Sejšeli Ciper Češka Hongkong Jamajka JAR Danska Estonija Indija Saint Lucia Zimbabve Finska Francija Indonezija Trinidad in Grčija Hrvaška Tobago Iran Venezuela Irska Italija Japonska ZDA Izrael Latvija Katar Litva Madžarska Kazahstan Makedonija Nemčija Kitajska Nizozemska Norveška (Tajvan) Macau Poljska Portugalska Malezija Romunija Rusija Nova Zelandija Slovaška Slovenija Singapur Španija Švedska Šrilanka Švica Turčija Srbija in Črna gora Ukrajina Velika Britanija - Surf Velika Britanija - Royal Razpredelnica 1: Seznam držav s polnopravnim članstvom v ILS (Avstralija in Velika Britanija imata vsaka po dve članici) (ILSF, 2007), (15). Zemljepisna lega, pokritost z vodnimi površinami in družbeno-politični sistem v državi so odločujoči za obliko organizacije za reševanje iz vode. Ta naprej določa prostorske pogoje, potrebe po posebnih oblikah in tehnikah reševanja, načine izobraževanja reševalskih kadrov, njihovo financiranje in odnos družbe do reševalcev iz vode in njihovega dela (15). Različne ureditve državnih organizacij V nekaterih državah, predvsem večjih in tistih z veliko vodne površine, ki jo je potrebno nadzirati, imajo več zvez in organizacij, ki povezujejo reševalce iz vode. Načeloma med seboj niso tekmovalne, ampak imajo razdeljene resorje. V Avstraliji je tako ena zveza (Kraljeva reševalna zveza Avstralije) pristojna za bazenska in druga celinska kopališča, druga (Deskarska reševalna zveza Avstralije) skrbi za obmorska kopališča. Podobno je tudi v Veliki Britaniji, ZDA in na Novi Zelandiji. Drugače se v Grčiji, kjer so celo tri zveze reševalcev iz vode, ki med seboj tudi nekoliko tekmujejo. V ILS imajo vse države včlanjeno po eno zvezo, 10

12 ki se ukvarja z reševanjem iz vode. Izjemi sta Avstralija in Velika Britanija, kjer sta obe zvezi polnopravni članici (13). Polnopravne članice ILS so organizacije, ki so v posameznih državah različno oblikovane in imajo različne ustanovitelje. Lahko so državne ali zasebne organizacije. Predstavili bomo nekaj različnih oblik zakonske ureditve, upoštevajoč stopnjo vpetosti v zgradbo delovanja znotraj državnih aparatov. V tem se razlikujejo tudi oblike in stopnje financiranja oziroma podpore s strani države in delež drugih virov dohodka organizacij za reševanje iz vode. Različni so tudi nosilci delovanja. V nekaterih državah so reševalci povezani v društva oziroma klube, ki potem tvorijo zvezo društev na državni ravni, ta pa je članica ILS. Drugje delujejo reševalci iz vode v sklopu RK, ki ima sekcijo za področje reševanja iz vode, ki je vključena v ILS. Predstavili bomo oblike različnih ureditev članic ILS, zvez in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem iz vode. Društva in samostojna zveza društev V državah z največjo tradicijo in največjim obsegom potrebe po reševanju iz vode so reševalci povezani v društva, ki so na državni ravni povezana v zvezo društev. Ponekod obstaja le eno delujoče društvo. Društva in zveza so zasebne organizacije. Taka ureditev je najbolj razširjena, saj omogoča normalno športno dejavnost in izkoriščajo športno tekmovalno dejavnost. Društva se oblikujejo in delujejo enako kot ostala športna društva različnih panog. Svoje člane in funkcionarje privabljajo na prostovoljni osnovi in se financirajo na enak način kot druga društva. Štejemo jih lahko za športne organizacije, ki imajo dodatno možnost in poslanstvo šolanja in urjenja družbeno koristnih delavcev. Prav športna društva so v teh državah nosilci izobraževanja reševalnega kadra. Reševalci se usposobijo za svoje delo, hkrati se vključujejo v tekmovalno sekcijo društva, kjer nadgrajujejo svoje znanje in sposobnosti. Reševalci se prostovoljno vključujejo v različne klube in se tam tudi prostovoljno udejstvujejo. Ponekod je zakonsko urejeno, da so reševalci tudi profesionalno poklicani na delovno mesto, vsaj v turističnih kopalnih sezonah. Društva se vključujejo tudi v sistem reševanja ob različnih nesrečah, ki niso vselej povezane z vodo. V takšnih primerih je delo društva tudi dodatno finančno nagrajeno. Sredstva za svoje delovanje zbirajo s prispevki članov, sponzorstvi in donatorstvi. Društva imajo ponavadi različne programe za varnost in preventivno delovanje pred nesrečami in poškodbami na kopališčih. To je ena glavnih značilnosti ILS-ja. S programi vključujejo, opozarjajo in izobražujejo ljudi, predvsem tiste, ki niso njihovi člani. Tako organizirajo različne tabore in krožke za otroke, postavljajo opozorilne table za kopalce, sami reševalci opozarjajo ljudi, ipd. Zveza društev ima podobno vlogo kot druge športne zveze. Povezuje društva, skrbi za organizacijo in izvedbo tekmovanj, nadzoruje, spremlja in vrednoti preventivno izobraževalno delo posameznih društev in je hkrati vez v mednarodnih povezavah. Poleg tega skrbijo za 11

13 uradne državne reprezentance, ki so sestavljene na podlagi rezultatov tekmovanja na državni ravni (13, 19, 26, 27, 28, 29, 30, 32). Sekcija Rdečega križa V novonastalih državah po razpadu vzhodnega bloka se je oblikovala zanimiva oblika sodelovanja med že dobro utečeno organizacijo, Rdečim križem, in sorazmerno novo dejavnostjo reševalcev iz vode. Novo panogo, ki je našla svoj prostor v potrebah in željah po izboljšanju delovanja države tudi na področju, ki je bilo v prejšnjih režimih nekoliko zapostavljeno, so oblikovali v dobro zastavljeno in utečeno organizacijo. Izkoristili so njeno centralizirano vodstvo in vpeljali nove panoge. Vključitev v ILS je bilo lažja kot bi bila, če bi se oblikovala zveza društev. Članstvo je prineslo možnost spoznanja in učenja že utečenih oblik in tehnike reševanja. V teh državah je reševanje iz vode hitreje zaživelo in šolalo se je večje število reševalcev. Težavo pri tem pomeni prostovoljno zasnovano delo značilno za RK, ki načeloma ni plačano. Tečaji za reševalce za posameznika niso poceni, zato zanj naziv reševalca ni tako zanimiv. Opazimo lahko, da je osrednji namen teh organizacij preventivno delovanje. Izšolani reševalci so večinoma vključeni v tečaje, tabore in predstavitve delovanja RK, s katerimi skušajo opozoriti ljudi na vse nevarnosti v vodi in ob njej. Reševalci so del civilne zaščite, podobno kot drugi člani RK, in so na voljo v primerih naravnih in drugih nesreč, ko je prisotna voda (poplave). Taka ureditev je prinesla praznino v tekmovalnem delu, saj so reševalci in organizacija povsem delovno usmerjeni. Tu ni zaznati vzgoje v tekmovalnem duhu, ki ga lahko najdemo pri članih društev, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega so reševalci v teh državah lahko tudi slabo telesno pripravljeni in poleg tega slabi plavalci, nekateri imajo celo težave pri fizičnih preizkusih za pridobitev naziva reševalec. V ta poklic jih vleče relativen ugled, ki ga dobijo kot reševalci. Tekmovalna plat jih tudi redkeje zanima (12, 13, 33). Reševalne Brigade V dveh državah poznajo reševalne brigade kot glavne nosilke pomoči v primerih naravnih nesreč, kjer je krivec za nezgodo voda. Na Sejšelih se organizacija, ki je članica ILS, imenuje Sejšelska reševalna brigada. Ker je to majhna otoška država z večjo potrebo po reševalcih iz vode kot drugih vrst reševalcev, npr. gasilcev, je reševalna brigada glavna organizacija za pomoč ljudem. Deluje kot poklicna gasilska enota in skrbi za pomoč pri raznih nesrečah. Podobno je urejeno na Nizozemskem, kjer poznajo poklicne brigade. Tudi tam je to nekako razumljivo, saj imajo veliko ozemlja, ki je pod običajno ravnjo morske gladine in je zaradi tega pod velikim vodnim pritiskom in ima veliko možnosti za nesreče. Reševalne brigade so državne organizacije. Reševalci so večinoma profesionalni delavci. Nimajo posebnih programov za vzgojo prebivalstva, saj je za to poskrbljeno že v okviru osnovnega šolstva. Logično je namreč, da so ljudje poučeni o vsakodnevnih nevarnostih, ki jim grozijo. 12

14 Športna plat reševanja iz vode je v organizacijah zapostavljena, odločitev o športnem udejstvovanju je prepuščena vsakemu posamezniku (13, 24). Sekcije drugih športnih zvez Ponekod so v športnih zvezah (plavalni, potapljaški, drugih vodnih športov) ustanovili sekcijo, ki je zadolžena za reševanje iz vode. S tem so dopolnili svoje dejavnosti in uvedli programe za zagotavljanje varnosti članov pri osnovni dejavnosti. Principe in tehnike reševanja prikažejo vsem članom, ki se nato lahko odločijo tudi za poglobljeno dejavnost. Kot pri samostojnih društvih in zvezah za reševalce iz vode je vključevanje članov na prostovoljni osnovi. Zveze so zasebne organizacije. Podobno je tudi z zbiranjem sredstev za delovanje. Reševalci delujejo različno, od posamezne države in njene zakonske ureditve je odvisno ali so prostovoljci ali profesionalci. Manj je programov preventivnega izobraževanja za otroke, krožkov in kampov ni. Vsebine reševanja predstavijo vsem članom društva, tako da programe spozna veliko število posameznikov, ki se potem prostovoljno vključijo v posebne tečaje za reševalce. Seveda je to odvisno od stopnje povezanosti in sodelovanja znotraj društev (10, 13, 23). Posebne oblike Na Portugalskem so oblikovali poseben Inštitut za reševanje iz vode, ki deluje pod okriljem portugalske pomorske vojaške enote, ki je državna organizacija. Ta ustanova je odgovorna za vse, kar zadeva dejavnost reševanja, usposabljanja reševalcev in sodelovanja na tekmovanjih. Ker so reševalci vključeni v vojaško strukturo, so poklicni delavci. Inštitut, tako kot nekatera društva v drugih državah, skrbi za vzgojo in obveščenost kopalcev ter za njihovo varnost (21). Zanimivo vlogo na področju reševanja iz vode ima Iranska federacija reševalcev iz vode, ki je zasebna organizacija. Ima dolgoletno tradicijo, saj so že leta 1938 na Teheranski fakulteti za šport predavali vsebine reševanja iz vode, skrbi za razvoj reševanja v vsem arabskem svetu. Federacija ima zelo dobro strukturo organizacije z oddelki za izobraževanje in tekmovalnimi oddelki. Tudi ženske imajo svoje oddelke in položaje na vodilnih mestih, čeprav gre za islamsko državo, kar kaže, da gre za zelo napredno in uspešno organizacijo (18). Ureditev v Sloveniji V Sloveniji urejajo problem reševanja iz vode naslednji zakoni, s svojimi podzakonskimi akti: o varstvu pred utopitvami, o športu, o društvih in o šolstvu (osnovni šoli, gimnazijah, srednjem šolstvu in visokem šolstvu). Vsak zakon ureja reševanje iz vode na svojem področju. Reševanje iz vode je organizirano v štirih sklopih: poklicni reševalci iz vode, potapljači reševalci, 13

15 profesorji športne vzgoje, trenerji vodnih športov, učitelji in vaditelji plavanja, ki delujejo po športni zakonodaji, profesorji športne vzgoje, učitelji in vaditelji plavanja, ki delujejo po šolski zakonodaji, poseben sklop je tekmovalno reševanje iz vode, ki ga opredeljujejo pravilniki ILS. V Sloveniji so nosilci dejavnosti potapljačev reševalcev ZRV in njena društva. Njihove naloge so predvsem povezovanje in obveščanje reševalcev iz vode. Izobraževalne programe izvajajo društva in samostojna podjetja s koncesijo. Pogoji so opisani v Pravilniku za reševalce iz vode (Grizold, 2004). Preventivne in vzgojne programe izvajajo potapljaška in druga športna društva (plavalna, vaterpolska, veslaška, jadralna, kajak in kanu), šole in reševalci iz vode na delovnem mestu. Vsebine reševanja iz vode predelajo v svojem usposabljanju tudi trenerji, učitelji in vaditelji plavanja ter športni pedagogi. Šolanje se izvaja na Fakulteti za šport, ki ima tudi sama koncesijo za šolanje reševalcev iz vode (1, 3, 6, 9). Poklicni reševalci iz vode Reševalci na bazenih, na plažah in na divjih vodah so poklicni delavci, ki so zaposleni pri upravljavcu kopališča ali ponudniku vodne rekreativne dejavnosti. Ta skupina reševalcev nima skupnih povezav oziroma organov, razen poskusa pri ZRV, ki je še v povojih. Tudi ta skupina je pod okriljem URSZR, ki pokriva izdajanje licenc za reševalce. Po zapisu v Pravilniku o reševalcih iz vode (Grizold, 2004) ločimo reševalce oziroma programe usposabljanja na: A - program za reševalce iz vode na bazenskih kopališčih, ki se deli na modul A1 program za bazene z globino do 1,35 m in modul A2 program za bazene z globino vode nad 1,35 m; B program za reševalce iz vode na naravnih kopališčih, C - program za reševalce iz vode na divjih vodah; D - program za reševanje iz vode, ki ga morajo opraviti osebe v zvezi z izposojanjem plovil na morju, jezerih, rekah in drugih vodah v skladu s predpisi. Prvi dve skupini (program A in B) sta sorodni in vključujeta reševalce, ki jih upravljavci kopališč najamejo za: zagotavljanje varnosti, izvajanje prve pomoči, vzdrževanja reda in miru, preventivnega in vzgojnega delovanja in izvajanje kopališkega reda. Reševalci iz vode med seboj niso povezani in med njimi velja skrita konkurenčnost. Ker so poklicni reševalci, ni velikega interesa za povezovanje. Pod točko C in D so zajeti poklicni delavci s področja rekreativnih dejavnosti na vodnih površinah, ki so se morali po sprejetju zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU, 5/2000) dodatno izšolati za reševanje iz vode v sklopu svojih dejavnosti (1, 6, 31). ZRV oziroma SPZ sta nosilca izobraževalnih programov samo za reševalce potapljače. Za vse druge kategorije URSZR podeljuje koncesije (na podlagi pravilnika o reševalcih iz vode) 14

16 samostojnim podjetjem, ki nato izvajajo šolanje reševalcev iz vode po sprejetih programih, ki jih potrdi minister za obrambo. (1, 6, 31). Reševalci iz vode v Sloveniji so: poklicni delavci (reševalci A in B), najamejo jih upravljavci kopališč, posredno poklicni reševalci, ko je reševanje iz vode sestavni del drugega poklica, torej niso namensko plačani za reševanje iz vode (reševalci iz skupin C in D). Ta sklop reševanja iz vode urejata zakon o varstvu pred utopitvami. Poleg njih obstojajo tudi reševalci iz vode za potrebe civilne zaščite, gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Potapljači reševalci Reševalci potapljači so dobro organizirana reševalna služba z urejeno zvezo in mrežo društev, ki povezuje potapljače in reševalce potapljače. So prostovoljni delavci, ki sicer uživajo vso podporo in priznanje URSZR. Preko potapljaških društev so včlanjeni v SPZ in v Podvodne reševalne službe (PRS), ki so del javne civilne zaščite pod poveljstvom URSZR. SPZ je oblikovala ZRV, ki zajema potapljaška društva, ki so včlanjena v podvodno reševalno službo. Namen ustanavljanja nove zveze je v tem, da lahko razširijo svoje področje delovanja na druge reševalce (iz prejšnjega poglavja). Tako se lahko vsi reševalci iz vode včlanijo v društvo, ki je včlanjeno v ZRV, ali se pridružijo preko novo ustanovljenega društva. Kljub prizadevanjem o povezovanju, je to še zmeraj na začetku. Ta sklop reševanja iz vode urejata zakon o društvih. Profesorji športne vzgoje, trenerji vodnih športov, učitelji in vaditelji plavanja V ta sklop spadajo profesorji športne vzgoje, vsi trenerji športov, ki so povezani z vodo vaditelji in učitelji plavanja, ki delujejo v društvih. To so trenerji: plavanja (tudi skladnostno plavanje, skoki v vodo), vaterpola, veslanja, kajaka in kanuja, jadranja. Sestavni del izobrazbe trenerja so vsebine reševanja iz vode. Vadečemu mora trener zagotoviti varnost pri učenju in vadbi, seveda tudi varnost pred utopitvijo. Trener mora znati izbrati pravilen pristop k utapljajočemu, uporabiti primeren reševalni prijem in ga oskrbeti s prvo pomočjo. Ta sklop reševanja iz vode ureja zakon o športu. Profesorji športne vzgoje, učitelji in vaditelji plavanja Vsebine reševanja iz vode so vključene v tečaj za vaditelja in učitelja plavanja, v programu inštituta za šport. 15

17 Za študente na fakulteti za šport, bodoče profesorje športne vzgoje, so vsebine nekoliko obsežnejše, saj so vključene v osnovni program plavanja in program potapljanja in dejavnosti v vodi. Poleg tega imajo študenti poseben predmet medicine športa, pri katerem obdelajo program prve pomoči. Na drugih fakultetah študenti spoznajo vsebine reševanja iz vode pri predmetu športne vzgoje, če izberejo program plavanje. Ta sklop reševanja iz vode urejajo zakoni o šolstvu (osnovni šoli, gimnazijah, srednjem in visokem šolstvu). Nosilci dejavnosti državnih zvez in drugih organizacij V prvi skupini držav, ki smo jih navedli v poglavju , je dejavnost urejena tako, da državne zveze preko posameznih društev oziroma klubov, izvajajo različne programe za preprečevanje nezgod v vodi, na njej in ob njej (opravljajo preventivne programe), uresničujejo izobraževanje reševalcev iz vode in druge dejavnosti zveze. Uresničevanje programov in razne dejavnosti društev potekajo načeloma v okviru prostovoljnega dela, veliko dejavnosti je plačljivih (prisostvovanje pri izobraževalnem delu), kar pomeni, da so tudi izvajalci plačani za opravljanje dela reševalca iz vode ali vodenje izobraževalnega dela (11, 19, 20, 25, 27, 28, 29, 30, 32). V državah, kjer je reševanje iz vode pod okriljem RK, je naloga uresničevanja programov o reševanju iz vode prepuščena delovnim skupinam RK. Kot druge službe RK so poklicani v primeru naravnih in drugih nesreč. Svoje delo opravljajo večinoma prostovoljno. Kljub temu stremijo k strokovnosti in natančnosti pri uresničevanju navodil ILS. V državah se večinoma pripravljajo zakoni in druga določila za ureditev statusa prostovoljca za reševalce iz vode (12, 33). Reševalne brigade so del državnih služb, ki so po zakonu zadolžene za izvajanje pomoči ob naravnih nesrečah. Njihovo financiranje je urejeno preko državnega proračuna. Delujejo na podoben način kot delovne skupine pri RK, pri prej omenjeni skupini držav, le da je vse zakonsko urejeno s stalnim finančnim virom. Delo poteka na profesionalni ravni (24). V državah, kjer so reševanje iz vode vključili v delovanje drugih športnih zvez, so nosilci dejavnosti društva, ki so članice zveze. Reševanje iz vode načeloma izvajajo le v okviru potreb, ki jih zahtevajo druge dejavnosti društva ali pa so dodatni programi pri dejavnostih društva (npr.: potapljaška društva seznanjajo svoje potapljače z vsebinami reševanja, plavalna društva ponujajo tekmovalne vsebine reševanja iz vode). Reševanje iz vode na javnih površinah in v kopališčih je urejeno drugače, če sploh je. Zveze, ki so članice ILS, iz te organizacije črpajo le vsebine in povezave, ki so zanje pomembne (10). 16

18 IV. DEJAVNOSTI DRŽAVNIH ZVEZ IN DRUGIH ORGANIZACIJ ZA REŠEVANJE IZ VODE Osnovne dejavnosti različnih državnih zvez in drugih organizacij, ki združujejo reševalce iz vode v določenih državah so: povezovanje, usklajevanje in usmerjanje dejavnosti reševanja iz vode v državi, priprava in izvajanje preventivnih in vzgojnih programov za kopalce in druge koristnike vodnih in obvodnih površin, priprava, dopolnjevanje in mednarodno usklajevanje izobraževalnih programov za reševalce iz vode, včasih tudi izvajanje in nadzor izobraževanja, druge dejavnosti povezane z reševanjem iz vode in ob drugih nesrečah. Uresničevanje naštetih točk je odvisno od oblike in ureditve posameznih zvez, kot opisano v prejšnjem poglavju. Nekatere zveze imajo dobro ureditev in širšo družbeno koristno funkcijo ob različnih naravnih in drugih nesrečah, druge delujejo zgolj kot povezovalke reševalcev iz vode. Poglejmo podrobneje posamezne dejavnosti. Preventivni in vzgojni programi reševanja iz vode Ena večjih ambicij in ciljev ILS-ja je uspešna preventivna in vzgojna dejavnost njenih članic. Ta del sloni predvsem na reševalcih, ki opozarjajo posamične kopalce, ali to počnejo v posebnih vodenih kampanjah in krožkih. ILS je oblikovala tudi»10 zlatih pravil kopanja«, ki jih predstavlja s pomočjo plakatov na kopališčih. V veliko državah namenjajo veliko energije in dela posameznih reševalcev za drugačne preventivne in vzgojne programe za mlajše in tudi starejše državljane. Poznajo zelo zanimive rešitve: najbolj razširjena je šola reševanja iz vode. Od skavtov so si sposodili oblike poletnih počitniških kampov ali kolonij, vsebine iz reševanja iz vode pa so celo vključili v šolski kurikulum, v obliki športnega dne. Vsebine reševanja iz vode v poletnih kolonijah Poletne kolonije kot dodatne programe organizirajo društva reševalcev iz vode. Takšne oblike poznajo v Braziliji in na Novi Zelandiji. Trajajo en ali dva tedna in so namenjene šolskim otrokom med sedmim in enajstim letom starosti. Kolonije so celostno pripravljene, saj potekajo na njih razne dejavnosti povezane s plavanjem, varnostjo v vodi, otroci spoznajo tudi druge nevarnosti (sonce, živali). Otroke naučijo varno plavati in skakati v vodo, prikažejo jim tehnike za reševanje iz vode. Dejavnosti potekajo ves dan in niso namenjene samo reševanju. Otroke poskušajo hkrati privabiti in vključiti v dejavnosti društva (27, 28). Podobno zasledimo v državah, kjer je reševanje iz vode domena RK. V njihovih kolonijah potekajo dejavnosti, ki mladim prikažejo osnove samoreševanja in nekatere osnovne reševalne pristope. Obseg je skromen in služi zgolj seznanjanju mladih z nevarnostmi v vodi (12). 17

19 Vsebine reševanja iz vode v sklopu šolskega kurikuluma Druga, bolj izjemna oblika je sodelovanje med organizacijami za reševanje iz vode in šolami. V Avstraliji in na Novi Zelandiji je pripeljalo do izvajanja pouka z vsebinami reševanja iz vode. Pouk poteka v obliki športnih dni in je voden s pomočjo reševalcev. V enem dnevu predstavijo otrokom delo reševalca in nekaj zanimivosti tega dela. Poudarek je na vzgoji za preventivno delovanje in opozarjanje na razne nevarnosti, saj je na teh območjih veliko nevarnih in strupenih živali (28, 29). V Iranu imajo oblikovane tečaje z vsebinami reševanja iz vode za otroke stare do dvanajst let. Tečaj je organiziran za vse otroke v vseh provincah po državi. Udeležba na tečaju je obvezna za vse šolajoče se otroke (18). Šola za reševalce iz vode Šola ni klasično izobraževanje reševalcev za opravljanje prostovoljnega ali plačanega dela v tečajih, temveč postopno učenje mladih o vseh reševalčevih veščin. V šolo vključijo mlade, ponekod že pri petih ali šestih letih in jih zadržujejo do osemnajstega leta starosti. Naučijo jih vsega, od osnov plavanja do tekmovalnih oblik reševanja in dela z radijskimi postajami, vodenja čolnov in drugih plovil, ki pomagajo pri reševanju iz vode. Tako pojmovanje reševanja iz vode je značilno predvsem za države, kjer je reševanje organizirano v klubih. Pod podobnim imenom poznajo šolo v Avstraliji, Avstriji, Belgiji, Braziliji, Južnoafriški republiki, Kanadi, Novi Zelandiji, Švici, Veliki Britaniji, ZDA, na Portugalskem, Nizozemskem in na Švedskem (11, 19, 20, 21, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 32). Programi izobraževanja reševalcev iz vode Mednarodna zveza reševalcev iz vode ima izdelan sistem kategorij in pripadajočih nazivov. Za vse nazive so predvidene minimalne zahteve in znanje, ki jih morajo osvojiti kandidati. Ta sistem se nenehno dopolnjuje in usklajuje s posameznimi državnimi zvezami. Sodelovanje je obojestransko, saj ILS predlaga posameznim članicam usklajene iztočnice za programe izobraževanja. Članice nato oblikujejo svoje tečaje na podlagi osnove, ki jo predlaga ILS, a tudi po lastnih potrebah in potencialih. Kljub podobnostim je v različnih državnih zvezah zaznati razlike v izobraževalnih programih. Razlike izvirajo iz oblike ureditve zveze, velikosti in položaja države in politične ureditve. Večina članic ILS ne šola reševalcev za vse nazive, ki jih pozna ILS, kar velja predvsem za nazive za mladoletne kandidate v reševalnih šolah, ki so osnova za kasnejše delo v reševalnem poklicu. Nazivi v državah z manjšim številom reševalcev so ponavadi združeni, tako da je reševalec z določenim nazivom usposobljen za več nazivov po merilih ILS. Poglejmo primerjavo nazivov v ILS in nekaterih zvezah, ki so njene članice. Kasneje bomo predstavili dve prevladujoči obliki šolanja reševalcev iz vode. Eno smo na kratko že omenili, in sicer šolo za reševalce iz vode. Druga je oblika tečajev, na katerih kandidati predelajo potrebna znanja in se usposobijo za delo (17). Kljub temu pa ostaja vprašanje katere države 18

20 priznavajo kot poklicno kvalifikacijo diplomo ILS-a. Odgovor g. Farmerja s strani ILS-a je: nobena. Nazivi Mednarodne zveze reševalcev iz vode in primerjava nazivov državnih zvez reševalcev iz vode ILS združuje nazive in standarde, ki jih reševalci lahko dobijo v različnih državah, hkrati postavlja osnovo za mednarodno uveljavljen program za šolanje reševalcev. Ta osnova nazivov služi za svetovanje različnim članicam pri oblikovanju izobraževalnih programov in tečajev. Za vsak naziv je potrebno doseči določeno stopnjo oziroma standard znanja. Potrebno je tudi dopolniti zahtevano starost. Ko nekdo pridobi naziv, to ne pomeni prednosti pri pridobitvi dela v posameznih državah oziroma mednarodnem okolju, temveč, da je opravil neke naloge iz reševanja po določenih mednarodnih standardih. ILS svetuje svojim mlajšim članicam in jim posoja idejne možnosti, ki delujejo in so preverjene v starejših članicah (7, 16). V ILS vsak naziv predstavlja osvojeno znanje na enem področju. Reševalec za verodostojno in dobro opravljanje reševalnih akcij potrebuje in v praksi načeloma osvoji več nazivov. Nazive lahko razdelimo na tri kategorije (razpredelnica 2): prvo kategorijo nazivov predstavlja osvajanje tehnik reševanja iz vode v različnih okoljih in tekmovalnega reševanja, druga kategorija so nazivi s področja prevažanja ponesrečencev in vzpostavljanja stikov med reševalci, tretja kategorija so nazivi, namenjeni inštruktorjem, tekmovalnim sodnikom in ocenjevalcem znanja. 19

21 kategorij a prva ILS International Certificate ILS Junior Lifesaver ILS Lifesaver ILS Pool Lifeguard ILS Inland Open Water Lifeguard ILS Surf Lifeguard ILS Lifeguard Diploma ILS Open Water Diver ILS Rescue Diver ILS Rescue Dive Master ILS Assistant Coach ILS Coach ILS Chief Coach ILS Diploma Coach ILS Chief Lifesaving Administrator & Manager ILS Assistant Rescue Boat Driver ILS Rescue Boat Driver ILS Chief Rescue Boat Driver ILS Chief Helicopter Rescuer ILS Chief Cliff Rescuer Priredba v slovenskem jeziku ILS mladi reševalec ILS reševalec ILS reševalec na bazenskih kopališčih ILS reševalec na naravnih ILS reševalec na velikih valovih ILS reševalec z diplomo ILS avtonomni potapljač ILS potapljač reševalec ILS potapljač reševalec mojster ILS pomočnik trenerja ILS trener ILS glavni trener ILS trener z diplomo ILS vodja reševalcev ILS pomočnik voznika reševalnega plovila druga ILS voznik reševalnega plovila ILS glavni voznik reševalnega plovila ILS glavni reševalec na helikopterju ILS glavni reševalec na pečinah ILS Instructor Junior Lifesaver ILS mladi reševalec inštruktor ILS Instructor Lifesaver ILS reševalec - inštruktor ILS Instructor Pool Lifeguard ILS reševalec na bazenu - inštruktor ILS Instructor Inland Open Water ILS reševalec na odprtih vodah - Lifeguard inštruktor ILS Instructor Surf Lifeguard ILS reševalec na plaži - inštruktor ILS Coach Instructor ILS trener - inštruktor ILS Coach Chief Instructor ILS glavni trener - inštruktor ILS Assistant Referee (C) ILS pomočnik sodnika ILS Referee (B) ILS sodnik tretja ILS Chief Referee (A) ILS glavni sodnik ILS Instructor Referee ILS sodnik - inštruktor ILS Referee Chief Instructor ILS glavni sodnik inštruktor ILS Rescue Dive Instructor * ILS potapljač reševalec* - inštruktor ILS Instructor Rescue Boat Driver ILS voznik reševalnih plovil - inštruktor ILS Rescue Boat Driver Chief ILS voznik reševalnih plovil - glavni Instructor inštruktor ILS Helicopter Rescue Chief Instructor ILS reševalcev na helikopterju - ILS Cliff Rescue Chief Instructor inštruktor ILS Management Chief Instructor ILS reševalcev na pečini - inštruktor ILS glavni inštruktor upravljanja Razpredelnica 2: Prikaz mednarodnih nazivov po kategorijah, po razdelitvi ILS v angleškem in priredba v slovenskem jeziku. (*potapljač reševalec-inštruktor ima več stopenj); (ILSF, 2004), (17). Nekaj članic ILS-ja pozna še nekaj ločenih nazivov, ki so povezani z izvajanjem prve pomoči in oživljanjem, komunikacijo med reševalci in z drugimi službami, itn. Načeloma so to sestavni deli osnovnega reševalčevega znanja, ki ga posameznik osvoji do pridobitve naziva primerljivega z nazivom ILS mladi reševalec. Nazivi so ločeni, ker so za ta znanja posebej organizirani tečaji (25, 28, 29). 20

22 V razpredelnici 3 je primerjava nekaterih nazivov po ILS in nazivov v nekaterih članicah v državnem jeziku. Zanimivo je, da v eni najbolje organiziranih zvezah, Deskarski reševalni zvezi iz Avstralije (SLSA), poznajo le nekaj nazivov, čeprav imajo morda najobsežnejši izobraževalni sistem. Nasprotno je v Belgiji, kjer izobraževalni sistem ni zelo razvit, podeljujejo pa skoraj vse poznane nazive. Sklepamo lahko, da je to posledica najtesnejšega sodelovanja z ILS, ki ima svoj sedež ravno v Belgiji. Tu je še primerjava z nazivi nekaterih drugih država kot prikaz, da članice ILS to vprašanje urejajo vsaka drugače. 21

23 ILS mednarodni certifikati ILS mladi reševalec Belgija Nizozemska Avstralija (SLSA) Eerste hulpverlener aan de waterkant (EHAW) ILS mladi Lesgever EHAW reševalec - inštruktor KNBRD (strandwacht) diploma A/B KNBRD instructeursdiploma A, specialisatie binnenwater en strand ILS reševalec Hoger Redder KNBRD B, specialisatie binnenwater en strand ILS reševalec - inštruktor Docent Hoger Redder KNBRD instructeursdiploma B, specialisatie binnenwater en strand Surf Rescue Surf Rescue Training Officer Nemčija DLRG Rettungsschwimmabzeichen Bronze DLRG Rettungsschwimmabzeichen Silver Velika Britanija (Royal) Velika Britanija (Surf) DLRG Lehrschein National Aquatic Rescue Standard for Swimming Italija ILS reševalec na bazenu Zwembadmeester KNBRD B, specialisatie binnenwater DLRG Rettungsschwimmabzeichen Gold + Fachausbildung Wasserrettungsdienst RLSS UK National Pool Lifeguard Qualification National Aquatic Rescue Standard for Lifeguards Pool Lifeguard ILS reševalec na bazenu - inštruktor Docent Zwembadmeester Teachers and Examiners National Aquatic Rescue 22

24 ILS reševalec na odprtih vodah Same as Hoger Redder KNBRD A, specialisatie binnenwater en strand DLRG Rettungsschwimmabzeichen Gold +Fachausbildung Wasserrettungsdienst Standard for Lifeguards in Swimming Pools (NARS(E)) Inland Open Water Lifeguard ILS reševalec na odprtih vodah - inštruktor Same as Docent Hoger Redder ILS reševalec na plaži Kustredder KNBRD strandwacht diploma B Bronze Medallion DLRG Rettungsschwimmabzeichen Gold + Fachausbildung Wasserrettungsdienst RLSS UK National Beach Lifeguard Qualification Beach Lifeguard Surf Lifeguard ILS reševalec na plaži - inštruktor Docent Kustredder KNBRD instructeursdiploma B, specialisatie strand Training Officer ILS reševalec z diplomo Licentiaat L.O. met specialisatie reddend zwemmen KNBRD instructeursdiploma A, specialisatie strand ILS pomočnik trenerja Initiator Jeugdsportbegeleider reddend zwemmen ILS trener Trainer-B reddend zwemmen ILS glavni trener Trainer-A reddend zwemmen ILS trener zdiplomo Licentiaat L.O. met sportspecialisatie reddend zwemmen 23

25 ILS sodnik ILS glavni sodnik Nationaal Scheidsrechter Internationaal Scheidrechter ILS potapljač Duiker Redder : Hulpverlener duiker ILS potapljač reševalec ILS potapljač mojster ILS potapljač inštruktor 1. stopnje ILS potapljač inštruktor 2. stopnje ILS potapljač inštruktor 3. stopnje ILS pomočnik voznika reševalnega plovila ILS voznik reševalnega plovila DLRG Gerätetauchgrundschein Duiker Redder DLRG Rettungstauchschein Duiker Redder (Hoger Redder) Instructeur Duiker Redder Instructeur Duiker Redder Instructeur Duiker Redder Assistent Boot Redder Boot Redder ILS glavni Boot Redder KNBRD National Certificate (varend redden) KNBRD diploma Motordrijver, met aantekening snelle boot DLRG Taucheinzatzleiter DRLG Tauchlehrer 1 DRLG Tauchlehrer 2 DRLG Tauchlehrer 3 Boot Redder ** 24

26 voznik reševalnega plovila instructeursdiploma A, varend redden, specialisatie binnenwater en strand ILS voznik reševalnega čolna - inštruktor Instructeur Boot Redder KNBRD instructeursdiploma B, varend redden, specialisatie binnenwater en strand Inflatable Rescue Boat Driver ILS Uporaba defibrilatorja (AED) Defibrillation ILS Reševalec na plovilu (Rescue Water Craft ) Rescue Water Craft Operator Razpredelnica 3: Primerjava nekaterih nazivov po ILS in nazivov v državnih zvezah Belgije, Nizozemske in Avstralije (Surf Life Saving Australia); (ILSF, 2004), (17). 25

27 V. ŠOLANJE IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA REŠEVALCE IZ VODE SKUPAJ S PRAVNO UREDITVIJO PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE Šole za reševalce iz vode obstajajo v državah, kjer je delovanje organizirano po klubih. Večinoma se šolska oblika učenja skriva v dolgoletnem delovanju znotraj društva. Tako je organizirano šolanje tudi na Nizozemskem, kjer so reševalci iz vode povezani v reševalne brigade (24, 25, 28, 29, 30, 32). Šolanje reševalcev se začne med petim in osmim letom starosti in traja vse do polnoletnosti, ko lahko oseba postane dejaven reševalec. Šolanje se lahko še nadaljuje in izpopolnjuje za pridobivanje nazivov inštruktor in izpraševalec, za katere je načeloma potrebno dopolniti starosti enaindvajset let. Učenje posameznega dela poteka sprotno, kot dejavnost v društvu. Zadnja stopnja šolanja predstavlja tečaj z določenim obsegom. Poleg uspešno opravljenega tečaja, kandidati opravijo še preizkus znanja za izbrani naziv. V Južnoafriški republiki deluje akademija za reševalce iz vode. Dejavnosti v akademiji potekajo v obliki tečajev, ki so časovno sorazmerno kratki in skromni po obsegu. Lahko bi jih primerjali z izobraževalnimi tečaji za usposabljanje reševalcev iz vode v Sloveniji. Vendar se tudi v JAR začne šolanje v društvih že dovolj zgodaj, da lahko tudi njihov sistem uvrstimo med šolske. Akademija je ustanova za trening in dopolnjevanje znanja reševalcev (30). V šolah reševalcev iz vode imajo celovit pristop in sistem oblikovanja bodočega reševalca. Pogledali bomo, kako si sledijo posamezna napredovanja, minimalne zahteve in število učnih ur za uspešno pridobljen posamezni naziv. V pomoč so nam lahko tudi sheme izobraževalnih programov nekaterih članic. V nadaljevanju bomo predstavili izobraževalne programe reševalcev iz vode v Italiji, Avstraliji, ki so zelo primerljivi s tistimi na Irskem in Švedskem ter v Nemčiji, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji in ZDA. V Južni Afriki imajo nekoliko manj zapleten in razvejan model, ki je ravno tako celosten. Podobnega imajo v Avstriji, Belgiji, Švici (20, 24, 25, 28, 29, 30, 32). Glede pravne ureditve reševanja iz vode smo imeli v raziskavi veliko več problemov. Podatke o zakonodajni ureditvi oziroma katerikoli drugi obliki ureditve tega okolja je zelo težko dobiti iz več razlogov. V nekaterih državah je ni (obstojajo vglavnem pravilniki o kopališčih in kvaliteti kopalne vode), v nekaterih državah je področje prepuščeno lokalni skupnosti oziroma zvezni državi. Zato je primerjavo med različnimi državami skoraj nemogoče urediti. Vseeno pa so v tem poglavju prikazani in navedeni podatki, ki smo jih uspeli dobiti. Izobraževalni program reševalcev iz vode v Italiji V Italiji je za področje varstva pred utopitvami pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in transport. Podjetje, ki upravlja z določenim delom obale ali npr. bazenom je dolžno poskrbeti za zaščito plavalcev in zagotoviti prisotnost reševalcev iz vode. Reševalci se usposabljajo v okviru Nacionalnega združenja za reševanje (združenje ima več kot 200 teritorialnih oddelkov), ki je priznano od leta 1871 (Regio decreto). Po tem dekretu je 26

28 reševalec tisti, ki skrbi za varnost obiskovalcev bazenov in drugih vrst kopališč. Sposoben je reševati ogrožene v vodi. Specifične funkcije so: - preprečevati nesreče v vodi z natančnim in razsodnim nadzorom; po potrebi uporabijo naučene tehnike reševanja in prve pomoči, ki jih pridobi med usposabljanjem in so periodično dopolnjevane; - uravnava aktivnosti v vodi z nadzorom kopalcev - uresničuje in upošteva navodila kapitanerije in uveljavlja kopališki red - periodično nadzoruje kemijo vode v bazenu in higienske razmere na kopališču. Kompetence, ki jih pridobi med usposabljanjem mu dovoljujejo nudenje prve pomoči, tudi umetnega dihanja in masaže srca. Ima dolžnost zagotavljati varnost kopalcev in za to odgovarja tako z vidika civilnega kot tudi kazenskega prava. Ima dolžnost ohranjati telesno pripravljenost in znanja reševalca s periodičnim dousposabljanjem. Smatra se ga kot prvega v sistemu civilne zaščite v primeru reševanja iz vode. Usposabljanje poteka s strani» Inštruktorjev reševalcev iz vode«, ki so visoko strokovno usposobljeni in od enega zdravnika. Končni izpit za pridobitev naziva Reševalec iz vode poteka pred komisijo (v okviru luške kapitanerije), ki jo sestavljajo (po uradnem listu št. 43 iz leta 1929 s strani Ministrstva za komunikacije): - predstavnik luške kapitanerije (predsednik) - predstavnik Nacionalne zveze reševalcev iz vode (sekretar) - zdravnik, ki ga nominira Nacionalna zveza reševalcev iz vode - inštruktor, ki ga nominira Nacionalna zveza reševalcev iz vode Primernost kandidata je sprejeta s soglasno določitvijo vseh članov komisije. Dovoljenje»Reševalec iz vode«izdaja Nacionalna zveza reševalcev iz vode po pooblastilu Ministrstva za promet in Ministrstva za notranje zadeve direktorata za civilno zaščito in protipožarno zaščito. Dovoljenje omogoča upravljanje nalog na vseh vrstah kopališč (bazeni, jezera, reke, morje) in je veljavno znotraj EU (???). Veljavno je tri leta in se ga lahko podaljšuje do 65 leta. Za usposabljanje se lahko prijavijo osebe stare med 16 in 55 leti, ki opravijo sprejemni izpit v obliki: - psihofizične primernosti - 25 m prosto - 25 m prsno - 25 m germanija - Dvig uteži z dna Program usposabljanja je dolg 65 ur in vključuje: - predstavitev programa in predavateljev - vstop v vodo, elementarno plavanje in reševalno plavanje - funkcije, dolžnosti, naloge in pravice reševalca iz vode - elementarni načini plavanja in reševalno plavanje - anatomija in fiziologija človeka, higiena in preventiva na športnih terenih - varnost na kopališčih - nudenje umetnega dihanja ponesrečencu 27

29 - praktična vadba reševanja utopljencev - odgovornost reševalca iz vode - vadba reanimacije na lutki (ančki) - ocena stanja in vrstni red in načini ukrepanja Na koncu tečaja je izpit pred predhodno navedeno komisijo v naslednjih nalogah: 1. Reševalni skok + kravl + prsno + prsno na hrbtu 2. Plavanje v apneji (najmanj 20 metrov) 3. Plavanje kravl + dvig uteži in plavanje z utežmi najmanj 30 sekund 4. Pristop k utopljencu + podvodni prijem + transport v prsnem položaju z uklenitvenim prijemom 5. Različni osvobodilni prijemi + transportni prijemi + prijemi za izhod 6. Transport prsno na hrbtu s prijemom pod čeljustjo 7. Uporaba reševalne opreme (reševalna tuba, plavuti, reševalni obroči, spinalna deska) 8. Reanimacija na lutki 9. Vozli in veslanje 10. Kopališki pravilniki in osnove meteorologije Kdor opravi Izpit za reševalca iz vode na bazenu se lahko prijavi še na tečaj za reševalca iz vode na rekah, jezerih in morju. Program usposabljanja vključuje - Elemente fizike in potapljanja - Vozle in njihove funkcije - Meteorologijo - Pravilnike luške kapitanerije - Reševanje v tekočih vodah - Praktične vaje veslanja, simulacije in vadbo - Pregled s pomočjo filmov Na koncu tečaja imajo slušatelji ustni in praktični izpit pred komisijo. Dovoljenje»Reševalec iz vode«se smatra kot profesionalna usposobljenost pri: - Prostovljnem vključevanju v vojaško mornarico (DM 01/09/2004, art. 8) - Prostovoljnem vključevanju v vojsko (dp. prot. n. M_D GMIL_02I del 10/07/ bando arruolamento V.F.P.1) - Kot kredit pri državnih izpitih v Scuola Secondaria di 2 grado (DPR 23/07/1998 n. 323 art.12 e DM n. 49 del 24/02/2000) Izobraževalni program reševalcev iz vode v Avstraliji Avstralsko morje je eno najlepših na svetu, a je hkrati najbolj nevarno, saj je ravno tam, poleg vseh običajnih nevarnosti, največ nevarnih in strupenih morskih in kopenskih živali. Prizor, ko se množica ljudi svobodno in razigrano zabava na plaži, vendar se nihče pri tem ne približa vodi, ni presenetljiv. To je le dodatek k že tako dovolj zahtevnemu šolanju reševalcev, morda tudi lajšanje njihovega dela, saj se ob doslednem izogibanju nevarnim situacijam, načeloma pripeti tudi manj nezgod. Vendar so to le dodatne vsebine v zelo zapletenem in natančnem programu usposabljanja. Ta se začne z opismenjevanjem pet in šestletnikov o vodi in njenih zakonitostih. Nato gre učenec 28

30 skozi faze začetnik, zanesljiv izvajalec, strokovnjak in nato inštruktor. Vrh doseže z nazivi izpraševalec za določen naziv. Za vsako stopnjo mora učenec pokazati določeno znanje in sposobnosti, dopolniti mora tudi predvideno starost. Poglejmo podrobneje, kako napredovanje poteka korak za korakom s pomočjo razpredelnice 4. Najnižja zahtevana starost Reševanje na deski Bronasta medalja Obhodni reševalec Srebrna medalja stražar (vodja patrulje) Zlata medalja (napredno reševanje) Osnove oživljanja Osnove prve pomoči Prva Napredno oživljanje pomoč Napredna prva pomoč Srebrna medalja (prva pomoč) IRB* Član posadke JRB** Član posadke Reševalna plovila Srebrna medalja (IRB* voznik) JRB** voznik Radio operater Radio Srebrna medalja (radio kontrolor) Razpredelnica 4: Zahtevana starost za osvojitev določenih nazivov po SLSA. (*- napihljiv reševalni čoln; **- motorni reševalni čoln); (SLSA, 2005), (29). V razpredelnici 5, je grafično prikazana razvejanost izobraževalnega programa SLSA. V njenem spodnjem delu vidimo nazive, ki so namenjeni začetnikom in odkrivanju vode. Prvih pet okenc predstavlja znanje in sposobnosti, ki spadajo v prvi del tečaja učenja plavanja. Gre za splošna znanja o spoznavanju vodnega okolja. Višje stopnje so potem namenjene učenju osnov plavanja in občutkov za položaj v vodi in gibanja skozi vodo. Ko zna otrok plavati in se varno giblje po vodi, ga vključijo v program»plavaj in preživi«. 29

31 Izpraševalec za napredno oživljanje Učitelj za napredno oživljanje Napredno oživljanje Izpraševalec prve pomoči Učitelj prve pomoči Napredno reševanje Prva pomoč Izpraševalec za voznike reševalnih skuterjev Učitelj za voznike reševalnih skuterjev Voznik reševalnih skuterjev (JR) Izpraševalec za reševalce na deski Učitelj reševanja na deski Reševanje na deski Izpraševalec voznikov čolna Učitelj voznikov čolna Voznik čolna Član posadke čolna (IRB) Izpraševalec za naloge na reševalni ladji Reševalna ladja, kapetan Reševalna ladja, voznik Izpraševalec radio operater Radio kontrolor Radio inštruktor Oživljanje Reševalna ladja, član posadke Bronasta medalja Radio operater Bronasta zvezda Plavaj in preživi - nadaljevanje Reševanje v dvoje Plavaj in preživi Reševanje na plitvem Plavaj in preživi - mladi Reševanje na suhem Razum v vodi Čut za vodo Razumevanje vode Odkrivanje vode Zavedanje vode Razpredelnici 5: Program izobraževanja po SLSA (ILSF, 2004), (16). Sledijo stopnje v sklopu programa Plavaj in preživi (Swim & Survive) (razpredelnica 5), ki je od druge svetovne vojne naprej vključen tudi v šolski sistem, kot del predmeta telesne vzgoje v Avstraliji. Vsebine tega programa so namenjene osvojitvi bronaste medalje. Učenci se 30

32 naučijo varno in samostojno plavati in se drugače gibati v vodi, osvojijo tudi osnovna znanja reševanja na suhem, v plitkih vodah in s tujo pomočjo. Tečaj za osvojitev bronaste medalje (bronze medallion) traja šestnajst ur. Za pristop k tečaju morajo kandidati opraviti preizkus znanja in sposobnosti, in sicer: preplavati štiristo metrov prosto v manj kot devetih minutah. Na tečaju kandidati povzamejo vsebine, ki so se jih učili med programom plavaj in preživi. Vsebine so razdeljene na enajst enot: varnost in ugodje, deskarska zavest, osnovna prva pomoč, prva pomoč, osnove oživljanja, deskarsko znanje in sposobnosti, reševalne tehnike, vodenje čolna, nošenje in opora ponesrečenca, patrulje. Zaključi se z opravljanjem preizkusa sposobnosti in znanja. Posebej je organiziran tudi tečaj oživljanja, ki ni potreben za osvojitev bronaste medalje, ampak je sestavni del delovanja društev. Služi kasnejšemu usposabljanju reševalcev iz vode, vendar so vanj vključeni že desetletniki (razpredelnica 4). Bronasta medalja je osnovna stopnja znanja varnega plavanja, s katero želijo opremiti vsakega Avstralca. Poleg tega je osnova za usposabljanje bodočega reševalca iz vode. Učenec jo lahko osvoji pri štirinajstih ali petnajstih letih starosti (razpredelnica 4). Po tej stopnji se v Avstraliji nadaljnje usposabljanje reševalcev loči na dve smeri, odvisno od tega, v katero zvezo je vključeno društvo. Ločijo namreč Deskarsko zvezo reševalcev iz vode (SLSA), ki združuje reševalce na plažah, in kraljevo zvezo reševalcev iz vode (Royal), ki povezuje reševalce v bazenih in drugih naravnih kopališčih. Kraljeva zveza dopušča možnost za osvojitev naziva reševalca na bazenu že pri šestnajstih letih, po opravljenih tečajih in ob uspešno opravljenem preverjanju znanja in sposobnosti. Zanimivo je, da omogočajo tudi pridobitev naziva učitelja plavanja, za katerega mora biti posameznik star sedemnajst let, v tečaj za pridobitev naziva pa se lahko vključi že leto prej. Ta naziv je predstopnja za kasnejše učitelje plavanja in je plod sodelovanja s plavalno zvezo. Deskarska zveza omogoča bolj razvejano drevo učenja. Kot je bilo že omenjeno, je osnova za nadaljnje usposabljanje reševalcev naziv bronasta medalja. V razpredelnici 5 lahko vodimo štiri smeri, ki ločujejo reševalce na različna plovila in nekatera druga znanja, ki so prav tako pomemben del reševalčeve opreme. Reševalcem ni potrebno osvojiti zakonitosti delovanja vseh različnih plovil, druga znanja pa so vseeno obvezna. Poglejmo podrobneje eno stopnjo višje, ki zagotavlja možnost opravljanja nalog samostojnega reševalca, na različnih plovilih in v različnih okoljih. Samostojni reševalec, ki je sestavni del reševalne ekipe, mora osvojiti nazive: prve pomoči, naprednega oživljanja, naprednega reševanja, radio operaterja in reševanja na deski. Po potrebi se izuči še za voznika reševalnega čolna in člana posadke reševalnega čolna. Reševalec mora za večino nazivov dopolniti šestnajst let starosti, nekatere zahteve lahko dopolni že prej (glej razpredelnico 4), tako da je pri tej starosti lahko že dejaven. Naslednja stopnja v hierarhiji reševalcev je srebrna medalja (silver medallion), za katero je potrebno osvojiti vsa zgoraj našteta znanja. S tem nazivom je mogoče opravljati vlogo vodje reševalne patrulje. Ta naziv je mogoče pridobiti pri osemnajstih letih (razpredelnica 4). Kandidat mora imeti osvojene nazive radio operaterja in naprednega oživljanja in bronasto medaljo. V dodatnem tečaju se pouči o naslednjih vsebinah: odgovornosti in dolžnosti, vodenje domače plaže, vodenje patrulje in kopalcev, metode dela patrulje in scenarij 31

33 reševanja z desko. Kandidat osvoji srebrno medaljo tako, da uspešno opravi izpit, skupinsko predstavitev določene naloge in uspešno opravi simulacijo reševalnih scenarijev. Stopnjo višje je naziv zlata medalja (gold medallion), ki jo lahko prav tako dobi kandidat, ki je star najmanj osemnajst let. Poleg tega mora imeti osvojena naziva za bronasto in srebrno medaljo. Zahtevan je tudi preizkus sposobnosti, v katerem mora reševalec preplavati osemsto metrov v štirinajstih minutah. Reševalec se pri tem tečaju nauči bolj zahtevnih reševalnih akcij, uporabe različnih reševalnih pripomočkov, oceniti mora stopnjo nevarnosti za ponesrečenca, oskrbeti in povrniti ponesrečenca na obalo ter izpeljati samostojne reševalne prijeme in vleko. Kandidat zaključi tečaj po uspešno opravljenih preizkusih znanja in sposobnosti ter pisnem ali ustnem izpitu. To so po hierarhiji vsi nazivi za operativne reševalce iz vode. Nadaljnje šolanje poteka v smeri poučevanja. Stopnjo više so namreč nazivi za inštruktorja za vsak naziv posebej (glej razpredelnico 5). Tako poznajo inštruktorje za: prvo pomoč, oživljanje, IRB posadko in voznika, radio, reševanje na deski. In še stopnjo višje so izpraševalci za vse te nazive. Za to stopnjo je potrebno imeti nekaj let izkušenj in opraviti poseben preizkus znanja (25, 29). Tečaji šolanja reševalcev iz vode Druga najbolj razširjena oblika šolanja reševalcev iz vode so tečaji. Ta oblika usposabljanja je prisotna v vseh državah, kjer je reševanje iz vode pod okriljem RK in v državah, kjer ni razvit sistem društev. Tečaji trajajo od enega tedna do enega meseca, izjemoma tudi več. Na tečajih se bodoči reševalci učijo znanj in sposobnosti za prostovoljno ali poklicno opravljanje dela reševalcev iz vode. Tečajniki so načeloma polnoletne osebe z različnim znanjem plavanja in različno motiviranostjo. Zato je taka oblika nekoliko manj uspešna in zanesljiva. Tečaji so ponekod razčlenjeni. Zato se mora reševalec udeležiti dveh ali več različnih tečajev, da lahko pridobi licenco oziroma naziv reševalca. Večinoma so ločeni tečaji za reševalne znanje in sposobnosti od tečajev za prvo pomoč, posebej je lahko organiziran tečaj za oživljanje. Ločujejo tudi tečaje za reševalce na bazenskih ali naravnih kopališčih. Taka oblika izobraževanja je za oblasti zelo preprosta. Za izvedbo in uresničitev dejavnosti ni potrebno aktivirati veliko število ljudi. Zato je zelo priročna in prisotna v velikem številu držav: Argentini, Bolgariji, Češki, Finski, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Iranu, Indiji, Italiji, Jugoslaviji in Črni gori, Luksemburgu, Makedoniji, Portugalski, Slovaški, Španiji in tudi Sloveniji. Poglejmo natančneje različne oblike, ki so jih oblikovali na različnih koncih sveta. Opazili bomo razlike, ki so nastale zaradi različnih geografskih in družbeno-političnih značilnosti držav (10, 11, 12, 18, 33). Izobraževalni program reševalcev iz vode v Nemčiji Reševanje iz vode spada med splošno obrambo pred nevarnostmi, kar posledično pomeni, da so za to pristojni organi in ministrstva, ki se ukvarjajo z zaščito prebivalstva in s pomočjo ob 32

34 katastrofah. Federalna ureditev ZRN vpliva na to, da je odgovornost in pristojnost deljena na raven dežel in zvezno raven. Praviloma so reševalne službe organizirane preko zasebnih društev, službe za reševanje iz vode pa skoraj za vsa področja in brez izjem prek Nemške družbe za reševanje življenj (DLRG) v obliki registriranega društva. Le ta deluje v okviru svojih nalog, ki jih izbere sama in v okviru statuta društva. V primeru katastrofe je reševalnim službam dano državno pooblastilo in so jim naložene obveznosti na osnovi izjave s strani zveznega ministra za notranje zadeve. Sicer pa je DLRG največja humanitarna organizacija reševalcev iz vode v Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 1913 in ima namen preprečevati utopitve. Šteje skoraj članov. DLRG je organizacija številka 1 v učenju plavanja in usposabljanja reševalcev. V približno 2200 lokalnih klubih neplačani volunterji oddelajo približno 6 milijonov ur letno za nemško prebivalstvo. Glavne naloge DLRG so: Zgodnje in stalne informacije prebivalstvu glede nevarnosti ob in v vodi, kakor tudi pravila varnega obnašanja. Plavalno in samoreševalno usposabljanje. Izvajanje plavalnih tečajev za otroke in odrasle. Usposabljanje reševalcev iz vode. Vadba reševalcev iz vode za potrebe usposabljanja in operativnega reševanja iz vode. Reševalne akcije in medicinsko posredovanje ob poplavah. Planiranje in operativno izvajanje reševalnih nalog po celi Nemčiji, ki je vključeno tudi v civilno zaščito. Mednarodno sodelovanje v okviru ILS-a. Minimalno kvalifikacijo predstavlja nemški srebrni znak za reševalca iz vode, ki obsega usposabljanje iz prve pomoči (tečaj osemkrat po dve uri). Ob tem velja upoštevati še dodatne kvalifikacije, ki pa so odvisne od področja ali specifične uporabe (npr. potapljač, voznik čolna, vodja reševalne službe. Sicer pa morajo imeti v Nemčiji vsa javna kopališča in toplice oz. zdravilišča, kakor tudi zasebni bazeni dostopni javnosti obvezno organiziran posebni nadzor. Posebne zakonske ureditve v zvezi z reševanjem iz vode ima v Nemčiji samo zvezna dežela Schleswig-Holstein v obliki odloka o kopališčih medtem ko za toplice oziroma zdravilišča velja pravilnik nemške družbe za kopalištvo. NEMŠKI ZNAK REŠEVALCEV PLAVANJA / DRSA / BRONASTI ZNAK minimalna starost 12 let Praktični del izpita : 200 m plavanja v 10 minutah. Od tega 100 m prsno in 100 m hrbtno z»greč«zamahom brez gibov rok. 100 m plavanja v obleki,in jo sleči v vodi. Največ v 4 minute. 3je različni skoki iz višine 1 m. / skok na glavo, bombica, štartni skok /. 15 m potapljanja po dolžini. 2x globoko potapljanje glede na vodno površino. 1x z glavo naprej. 1x z nogami naprej. V približno 3 minutah. Ter 2x dvig 5kg težkega obroča ali enakovrednega predmeta. Globina vode od 2 do 3 metre. 50 m transportnega plavanja. / potiskanje ali vlečenje/. Pripravljenost preprečevanja objema, osvoboditev iz vratnega objema od zadaj in stiskanja vratu od zadaj. 50 m vlečenja za glavo, pod pazduho in z standardnim objemom. 33

35 Kombinirana vaja, ki naj bo brez pavze narejena po sledečem vrstnem redu: m plavanja prsno. Ob tem, na polovici proge potop v globino 2-3m. Dvigniti 5kg težak plavalni obroč ali kak drug predmet, ga spustiti in nadaljevati z plavanjem m vleči partnerja. Demonstracija reševanja na kopno Predstavitev oživljanja. srčno-pljučno /HLW/ Herz-Lungen-Wiederbelebung. Teoretični del izpita : dihanje in krvni obtok nevarnost na vodi in v vodi pomoč pri kopanju, čolnarjenju in nesrečah na ledu. Samoreševanje in reševanje drugega preprečitev utopljenčevega objema pomoč pri poškodbah utopljenca /omrzline in opekline/ naloge DRLG SREBRNI ZNAK najnižja starost 15 let Praktični del izpita : 400 m plavanja /največ 15 min./ Od tega 50 m kravl, 150 m prsnega in 200 m hrbtnega plavanja z»greč«prijemom. /brez delovanja rok/ 300 m plavanja v obleki in se sleči v vodi, največ 12 min. Skok iz višine 3 m. 25 m potapljanja /iztegnjeno/ 3x globoko potapljanje od površja vode. 2x z glavo naprej, 1x z nogami naprej; v 3min. z trikratnim dvigom 5kg obroča ali drugega predmeta.globina vode med 3 in 5m. 50 m transportnega plavanja, / 1,30 min. max./ potiskanje ali vlečenje. Pripravljenost preprečiti objem. Osvoboditi se vratnega objema od zadaj in davljenja od zadaj. 50 m vlečenja /največ 4 min./. Oba partnerja sta v obleki. Pol proge vlečenja za glavo, ali pod pazduho in enim objemnim prijemom / standardni objemni prijem ali mornarski prijem /. Oživljanje srčno-pljučnega sistema. Kombinirana vaja /brez pavze/ po navedenem vrstnem redu: m plavanja prsno 2. potopiti se 3-5 m globoko, izvleči 5 kg obroč ali drugi enako težak predmet, in ga nato pustiti pasti 3. osvoboditi se tesnega prijema z osvobodilnim gibom m vlečenja 5. rešenega privesti na površje 6. 3 min. za demonstracijo srčno-pljučnega oživljanja 34

36 Teoretični izpit : dihanje in pretok krvi nevarnosti na vodi in na vodi pomoč pri kopanju, čolnarjenju in nesrečah na ledu preprečitev tesnih objemov potapljanca prva pomoč pravice in dolžnosi pri dajanju prve pomoči reševalni pripomočki /naprave/ naloge in dejavnosti DLRG ZLATI ZNAK - najnižja starost 16 let /predloži se»srebni znak«/ / zdravstveno potrdilo o sposobnosti za potapljanje/ Praktični del izpita: plavanje z plavutmi / 300 m v 6 min./. Od tega 200 m prsno, 50 m stransko in 50 m vlečenja partnerja v obleki /prijem za glavo ali pod pazduho/. 300 m plavanja v obleki. / v obleki največ 9 min/ In slačenje obleke v vodi. 100 m plavanja /max.1:40 min/. 30 m potapljanja. Pri tem, je potrebno pobrati 8 od 10 malih obročev oz. krožnikov, ki so porazdeljeni na progi 20tih metrov. /med njimi je 2 m razdalje /. 3x globoko potapljanje v obleki. /čas max.:3 min/ Skok na glavo, ponovitev v vodi,z glavo naprej, nato z nogami naprej. Dvig 5 kg obroča ali podobnega predmeta iste teže. / Obroči so oddaljeni drug od drugega. Globina 3-5 m / 50 m transportnega plavanja. Oba partnerja sta oblečena. Potiskanje ali vleka./max.:1:30 min/ Preprečiti tesen objem, se osvoboditi vratnega objema, oz. davljenja od zadaj. Kombinirana vaja, partnerja sta oblečena. Vaja poteka brez pavze: m plavanja / max.:0.30 sek/ 2. potapljanje na globini 3-5 m..dvigovanje 5 kg obroča oz.enako težkega predmeta, in spust le tega. 3. rešiti se iz objema,z osvobodilnim gibom m vlečenja /max.:60 sek./ s pomočjo objemalnega prijema 5. utopljenca pripeljati na kopno 6. 3 min. izvajati oživljanje 35

37 Uporaba reševalnih pripomočkov 1. reševanje z reševalno žogo in vrvjo. Met se izvaja v 3 m veliko odprtino,ki je oddaljena 12 m. 6 metov v 5 min. / od tega vsaj 4je zadetki/ 2. reševanje z vrvjo. Ali kot plavalec, oz. kot reševalec na kopnem Uporaba sredstev za oživljanje Teoretični izpit: načini oživljanaja preprečitev tesnih objemov utopljenca prva pomoč organizacija nalog z ozirom na reševalce iz vode IZPIT ZA VODENJE ČOLNOV /velja za vode v državi Nemčiji/ To dovoljenje potrebujejo reševalci/iz vode/. Reševalci skrbijo za ponesrečene turiste in reševanje njihovih plovil. Pogoji: mora biti član DRLG najmanj 18 let starosti daljše aktivno sodelovanje v DRLG najmanj 2 leti izkušenj v reševalnih akcijah najmanj 1 leto izkušenj na čolnu? veljavne dokumente o reševanju iz vode zdravniško spričevalo o sposobnost potapljanja pisno dokazilo tečaja iz reševanja dokazilo o najmanj 15 urni udeležbi čolnarjenja! dokaz o uradnem izpitu za vodenje čolna Teoretični izpit: prometna določila pravila za uporabo motornih plovil pravila o čolnarjenju pravila o motorjih pravila o mornarjih varnost plovil oprema plovil DRLG v delovanju 36

38 Praktičen del izpita: nastavitev in odložitev izplovitev in vplovitev /določen prostor/ vlečenje manever na krovu privez pomoč pri jadranju in surfanju vozli motoroznanstvo - razpenjanje jader Izobraževalni program reševalcev iz vode v Argentini V Argentini obstaja oblika redne šole za reševalce iz vode. Program ima izoblikovan predmetnik s predavanji in praktičnim poukom. V šolo se lahko vpišejo polnoletni kandidati, ki uspešno opravijo preizkus plavalne sposobnosti. Program je sestavljen iz plavanja po tristo metrov kravl in prsno, skupaj šesto metrov, ki jih morajo odplavati v štirinajstih minutah. Predmetnik za prvi dve četrtletji, ki trajata od aprila do novembra, je dokaj obširen in obsega naslednje predmete: anatomijo, fiziologijo, prvo pomoč, oživljanje, zdravstveno vzgojo, socialno psihologijo, pravne osnove, tehniko in strategijo reševanja, vetrove in tokove, plavalni trening, telesno priprava in reševanje. Drugo četrtletje se konec novembra zaključi z zaključnimi izpiti iz vseh predmetov razen iz reševanja. Poznajo tudi popravne izpite za neuspešne kandidate. Sledi praktična oblika dela, kar je del tretjega četrtletja šolanja. Sestavljajo jo tri vaje, ki so razporejene v enodnevnem, dvodnevnem in štiridnevnem tečaju. Gre za praktično usposabljanje in delo na različnih plažah. Poleg tega morajo reševalci opraviti še najmanj osemdnevno prakso po navodilih vodstva šole. Šolanje se zaključi s končnim zaključnim izpitom. Uspešni kandidati lahko zaprosijo za mednarodna potrdila, ki jih dobijo po uspešnem opravljanju dodatnega testa (11). Izobraževalni program reševalcev iz vode v Avstriji Učitelji plavanja reševalci ne smejo biti mlajši od 19 let. Imeti morajo izpit iz reševanja, po opravljenem 16 urnem tečaju prve pomoči. Imajo naj osebno in strokovno usposobljenost, za dodelitev nalog, ki so povezane s to dejavnostjo. Osebe ne smejo biti predkaznovane. Dobro je, da so že nekaj let delujoči na področju reševanja. Iz dosedanjega dela mora biti razvidno, da obvladajo teorijo in prakso reševanja, prvo pomoč, oživljanje. Morajo tudi poznati organizacijo reševanja, kakor tudi organizacijo reševanja, kakor tudi organizacijo reševalne službe. Program izobraževanja: 1) teorija in praksa reševalnih pripomočkov 2) prva pomoč pri utapljanju 3) metodika učenja plavanja 37

39 4) obvladovanje plavalnih tehnik 5) nastop učitelja 6) smisel in organizacija učenja reševanja 7) določitev za pridobitev emblema reševalca 8) pravna določitev za dodelitev izvajanja reševalnega pouka 9) nevarnosti vode in pravila kopanja 10) preventiva proti utopitvi Usposabljanje traja najmanj 40 ur. Vključeno je tudi tekmovalno plavanje, ter predavanja o nevarnostih tekočih in divjih voda. Izpit poteka pred komisijo. Tečaje za reševalce plavalce izvajajo v Avstriji: Šolski rdeči križ, Karitas, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za delo, družino in socialo in še posamezne športne sekcije pod pokroviteljstvom predsednika vlade. Izobraževalni program reševalcev iz vode v Bolgariji, Republiki Češki, Hrvaški, Makedoniji, Grčiji, Republiki Slovaški, Srbiji in Črni gori V teh državah je reševanje iz vode urejeno v sklopu RK. Zato so si programi usposabljanja reševalcev iz vode med seboj zelo podobni. Delovanje reševalcev je na prostovoljni osnovi, zato so tudi tečaji slabše obiskani. Predstavili jih bomo na primeru Hrvaške. Tečaji za usposabljanje reševalcev iz vode, vodje reševalnih postaj in inštruktorje reševalne službe na Hrvaškem organizirajo po navodilih ILS. Poznajo naslednje nazive in tečaje, kjer jih pridobijo: mladi reševalec, reševalec na bazenu, reševalec, reševalec na divjih vodah, vodja reševalne postaje in inštruktor reševalne službe. Za pristop k tečajem morajo kandidati prinesti potrjeno zdravniško potrdilo o dobrem zdravstvenem stanju. Opraviti morajo tudi preizkus sposobnosti, ki sestoji iz plavanja na štiristo metrov, ki jih morajo preplavati v manj kot osmih minutah. Preplavati morajo tudi dvajset metrov pod vodo. Tečaji trajajo od deset do štirinajst dni in so sestavljeni iz naslednjih vsebin: reševanje, prenos in prevoz ponesrečencev, uporaba različnih reševalnih pripomočkov, pravila na kopališčih, komunikacija med reševalci, poudarek je na tehniki plavanja in transportu ponesrečenca v vodi. Posebej je organiziran tečaj iz prve pomoči in oživljanja, ki ga mora opraviti bodoči reševalec. Tečaji se zaključijo s preizkusi znanja in sposobnosti plavanja in reševalnih prvin (12, 33). Izobraževalni program reševalcev iz vode v Franciji V Franciji je za področje varstva pred utopitvami pristojna cela vrsta ministrstev, med katerimi izstopata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje. Poleg ministrstev pri izvajanju ukrepov varstva pred utopitvami sodelujejo tudi druge organizacije kot npr. Generalni sekretariat za morje, Inštitut za zdravje, zavarovalnice, Nacionalna plavalna zveza, 38

40 Profesionalno združenje bazenov, Na podlagi analize podatkov o utopitvah v preteklih letih, ki jih zbirajo na MNZ, se imenovana komisija strokovnjakov na državnem nivoju vsako leto odloči za usmerjeno preventivno akcijo, v kateri sodelujejo vsi zgoraj našteti subjekti. Akcijo običajno koordinira Ministrstvo za zdravje. Lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da so vse vodne površine zavarovane. Reševalci iz vode so večinoma zaposleni na lokalni ravni, okoli 55% je sezonskih, 45% stalnih. Na javnih plažah delajo tudi policisti, ki so posebej usposobljeni za reševanje iz vode. Usposabljanje za reševalce iz vode traja 24 ur. Reševalci dobijo diplomo Le brevet national de sécurité et de sauvetage aquatique (B.N.S.S.A.), kar je diploma plavalec reševalec. Diploma B.N.S.S.A. dovoljuje opazovanje privatnih bazenov, privatnih in javnih plaž in omogoča, da se kasneje pridobi državno diplomo športnega učitelja plavalnih aktivnosti (B.E.E.S.A.N.) s katerimi se lahko nadzoruje javne bazene. Tako skupno usposabljanje traja 1 leto (lahko tudi 3 leta po delih) in poteka v treh ciklih (nad 800 ur), saj morajo reševalci postati najprej učitelji plavanja (ta program traja nad 800 ur). Na koncu naredijo državni izpit pred komisijo. Licenco obnavljajo na pet let. Izobraževalni program reševalcev iz vode v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji obstajajta dve večji zvezi reševalcev iz vode z različnimi programi usposabljanj: The Royal Life Saving Society UK in Surf lifesaving association of Great Britain. Za reševanje iz vode skrbi tudi Royal national lifeboat Institution. Namen teh zvez je preprečevati izgubo življenj z utopitvami in zadušitvami. The Royal Life Saving Society UK je prostovoljna organizacija, ki ima namen in pooblastilo izvajati usposabljanje reševalcev iz vode in kontrolo nad več kot reševalci iz vode na bazenih in plažah vsako leto (licenco reševalci sicer obnavljajo vsaki dve leti). Društvo je razvilo programe in iniciative za vse starostne skupinev klubih in prostočasno industrijo.je glavni izdajalec knjig s podorčja reševanja iz vode, varnosti ob vodi in knjig za oživljanje utopljencev. Društvo ima 51 vej v V. Britaniji in na Irskem, ima 2150 klubov reševalcev iz vode. Kot rezultat njihovega dela se približno ljudi usposobi za reševanje iz vode vsako leto. Obstaja večje število programov usposabljanj in vadbenih programov, ki vključujejo varnost v in ob vodi, nudenje prve pomoči in oblike delovanja reševalcev iz vode. Društvo ima tudi direktno povezavo s športno in industrijo rekreacije in upravlja nacionalni program usposabljanja reševalcev iz vode. Društvo tudi usposablja za osnovne oblike preživetja za specifične oblike prebivalstva kot so ribiči. Cilj je vključiti ribiče v verigo reševalcev iz vode. Društvo je tudi lansiralo zelo uspešen program»novincev«,preko katerega se otroke postopno usposablja za reševalce iz vode. Izobraževalni program reševalcev iz vode v ZDA V ZDA so za reševanje iz vode zadolžene agencije reševalcev iz vode, ki so po celi državi in so zadolžene za usposabljanje, kakor tudi zaposolvanje reševalcev iz vode. 39

41 V ZDA od leta 1964 deluje The National Surf Lifesaving Association, ki so jo ustanovile agencije reševalcev iz vode in se je leta 1979 preimenovala v United States Lifeguard Association (USLA) z namenom povečati participacijo v agencijah reševalcev iz vode po celi državi. Te agencije so videle potrebo po sodelovanju v razvoju reševalnih tehnik in edukaciji prebivalstva. USLA je profesionalna neprofitna organizacija katere članstvo sestavljajo reševalci iz vode in službe reševanja iz vode po ZDA. Namen je promovirati in izboljševati reševanje iz vode. Zveza informira, usposablja in dousposablja svoje člane in prebivalstvo s področja reševanja. Vzpodbuja dejavnike na področju reševanja iz vode od lokalnih do zveznih oblasti. Stopnje usposabljanja v okviru USLA-e Podeljevalec certifikatov Podeljevalci certifikatov so zadoženi za pregledovanje ali določene agencije zadovoljujejo kriterije USLA na najnižjem oziroma najvišjem nivoju. Po pregledu programov podeljvalec certifikatov poroča državnemu komiteju za certifikate, ki nato priporoči ali pa ne priporoči podelitve certifikata s strani direktorata USLA. Podeljvalec certifikatov se lahko postane na naslednji način: - kandidat mora biti član USLA - kandidat mora opraviti vsaj 4000 ur dela kot reševalec na odprtih kopališčih - priporočljivo je (ni pa obvezno), da ima kandidat že izkušnje s področja usposabljanja v reševalni agenciji - kandidat mora predložiti ustrezne kvalifikacije - kandidat mora biti predlagan s strani ustreznega regionalnega združenja - predsednik USLA ima diskrecijsko pravico podeljevanja naziva glede na regionalne potrebe - podeljevalec certifikatov je imenovan za dve leti - noben podeljevalec certifikatov ne more podeliti certifikata agenciji v kateri dela ali na katero je vezan Inštruktor reševalcev iz vode na odprtih vodah Inštruktorji reševalcev iz vode na odprtih vodah so direktno odgovorni za izvajanje dogovorjenih standardov in, da so vsi moduli usposabljanja izvedeni s strani oseb s potrebnimi dokazili. Potrebni standardi so: - delovne izkušnje: moral je delati minimalno kumulativno 1000 ur v ne več kot treh sezonah kot sezonski reševalec iz vode ali kot reševalec iz vode na odprtih vodah preko agencije, ki zadovoljuje standarde USLA. - Izobrazba: mora imeti diplomo»high school«ali ekvivalentni certifikat - Certifikat prve pomoči: mora imeti potrdilo agencije priznane s strani zvezne vlade ali vlade države v kateri deluje za usposabljanje prve pomoči ali CPR ali pa mora zagotavljati, da ima oseba, ki usposablja certifikat za usposabljanje. Dodatni standardi za Nadrejenega certifikatorja v agenciji vključujejo: - Delovne izkušnje: delati je moral kumulativno 2000 ur v manj kot petih sezonah kot sezonski reševalec iz vode ali kot reševalec iz vode na odprtih vodah preko agencije, ki zadovoljuje standarde USLA. 40

42 - Izkušnje usposabljanja: vsaj dveletne izkušnje s področje usposabljanja kot inštruktor ali pomočnik inštruktorja, ki ustrezajo programu usposabljanja USLA. - Potrdilo potapljača: potrdilo o potapljaču s strani agencije, ki ima pooblastilo učenja. Trener reševalcev na odprtih vodah Trener reševalcev na odprtih vodah je reševalec, ki trenira ostale. Trening prve pomoči in CPR-a mora biti opravljen predno se nastopi delo reševalca iz vode na plažah, kakor tudi 30 dnevno urejenje. Potrebni standardi so: Starost minimalno 16 let. Znanje plavanja pokaže sposobnost preplavati 500 m v manj kot desetih minutah Zdravje in pripravljenost imeti mora ustrezno sposobnost vida in sluha, telesno pripravljenost in vzdržljivost za opravljanje nalog reševalca na odprtih vodah, ki ga dokumentira zdravnik. Potrdilo o prvi pomoči imeti mora dokazilo o uspešno opravljenem tečaju prve pomoči s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Celotni tečaj ne sme imeti manj kot 21 ur (brez CPR (oživljanja)). Dokazilo CPR imeti mora potrdilo o opravljenem tečaju za oživljanje ene odrasle osebe, dveh odraslih, otroka in dojenčka, ki vključuje vadenje z zamašenimi dihalnimi potmi s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Moč in vzdržljivost uspešno opravi predzaposlitveni test za dokazovanje ustrezne moči in vzdržljivosti za reševalca na odprtih vodah. Sezonski reševalec iz vode na odprtih vodah Sezonski reševalec je reševalec zaposlen za določen čas ali na uro ali na sezono. Potrebni standardi so: Starost minimalno 16 let. Znanje plavanja pokaže sposobnost preplavati 500 m v manj kot desetih minutah Zdravje in pripravljenost imeti mora ustrezno sposobnost vida in sluha, telesno pripravljenost in vzdržljivost za opravljanje nalog reševalca na odprtih vodah, ki ga dokumentira zdravnik. Potrdilo o prvi pomoči imeti mora dokazilo o uspešno opravljenem tečaju prve pomoči s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Celotni tečaj ne sme imeti manj kot 21 ur (brez CPR (oživljanja)). 41

43 Dokazilo CPR imeti mora potrdilo o opravljenem tečaju za oživljanje ene odrasle osebe, dveh odraslih, otroka in dojenčka, ki vključuje vadenje z zamašenimi dihalnimi potmi s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Trening dokazilo o uspešno končanem tečaju v trajanju ne manj kot 40 ur na odprtih vodah, ki ustreza standardom in kurikulu USLA. To ne vključuje ur potrebnih za prvo pomoč in oživljanje. Potapljaški trening vsak reševalec, ki bo moral uporabljati potapljanje med zaposlitvijo mora imeti opravljen tečaj potapljanja. Moč in vzdržljivost uspešno opravi predzaposlitveni test za dokazovanje ustrezne moči in vzdržljivosti za reševalca na odprtih vodah. Moč in vzdržljivost uspešno opravi predzaposlitveni test za dokazovanje ustrezne moči in vzdržljivosti za reševalca na odprtih vodah. Dodatni standardi za Nadrejeni certifikat vsebujejo: Dokazilo o prvi pomoči dokazilo kot prvi reševalec na tečaju prve pomoči, ki ga priznava zvezna vlada, ali država v kateri je zaposlen, ki je enakovredno prvemu reševalcu v transportu. Trening v prvi pomoči skupaj z oživljanjem, ki ne sme trajati manj kot 43,5 ur. Trening dokazilo o uspešno končanem tečaju v trajanju ne manj kot 48 ur na odprtih vodah, ki ustreza standardom in kurikulu USLA. To ne vključuje ur potrebnih za prvo pomoč in oživljanje. 42

44 Reševalec iz vode na odprtih vodah za nedoločen čas Reševalec iz vode za nedoločen čas ali tudi Stalni reševalec iz vode za nedoločen čas, je zaposlen za nedoločen čas skozi celo leto potem ko je prestal poizkusno obdobje. Potrebni standardi so: Starost minimalno 18 let. Izkušnje moral je delati vsaj 1000 ur kot reševalec na odprtih vodah. Izobrazba imeti mora diplomo high school ali enakovredno potrdilo Znanje plavanja pokaže sposobnost preplavati 500 m v manj kot desetih minutah. Prikazati mora sposobnost reševanja na odprtih vodah. Zdravje in pripravljenost imeti mora ustrezno sposobnost vida in sluha, telesno pripravljenost in vzdržljivost za opravljanje nalog reševalca na odprtih vodah, ki ga dokumentira zdravnik. Potrdilo o prvi pomoči imeti mora dokazilo o uspešno opravljenem tečaju prve pomoči s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Celotni tečaj ne sme imeti manj kot 21 ur (brez CPR (oživljanja)). Dokazilo CPR imeti mora potrdilo o opravljenem tečaju za oživljanje ene odrasle osebe, dveh odraslih, otroka in dojenčka, ki vključuje vadenje z zamašenimi dihalnimi potmi s strani telesa, ki ga priznava zvezna vlada ali država v kateri deluje. Trening dokazilo o uspešno končanem tečaju v trajanju ne manj kot 40 ur na odprtih vodah, ki ustreza standardom in kurikulu USLA. To ne vključuje ur potrebnih za prvo pomoč in oživljanje. Potapljaški trening vsak reševalec, ki bo moral uporabljati potapljanje med zaposlitvijo mora imeti opravljen tečaj potapljanja. Moč in vzdržljivost uspešno opravi predzaposlitveni test za dokazovanje ustrezne moči in vzdržljivosti za reševalca na odprtih vodah. Moč in vzdržljivost uspešno opravi predzaposlitveni test za dokazovanje ustrezne moči in vzdržljivosti za reševalca na odprtih vodah. Dodatni standardi za nadrejeni certifikat vsebujejo: Potrdilo o prvi pomoči in oživljanju potrdilo o reševalcu s tečajem prve pomoči (tehnik). 43

45 Izobraževalni program reševalcev iz vode v Sloveniji Kot smo že omenili, ločimo v Sloveniji dve skupini reševalcev iz vode. Razlika med skupinama je v pogojih za pridobitev licence oziroma določenega naziva. Medtem ko lahko naziv reševalca na bazenu, plaži in divjih vodah pridobi vsakdo, ki opravi zdravniški pregled, tečaj iz prve pomoči in desetdnevni tečaj za reševalca, morajo potapljači reševalci pridobiti veliko izkušenj, opraviti veliko število potapljanj in osvojiti več stopenj nazivov usposobljenosti, preden lahko kandidirajo za naziv potapljač reševalec. Zahtevnost je razumljiva, saj je potapljaško reševanje veliko težje kot reševanje na površini ali v plitvi vodi. Na protislovje naletimo pri statusu, saj so reševalci potapljači prostovoljci, čeprav so dosti bolje usposobljeni. Drugi reševalci so poklicni reševalci zato, ker delajo pri zasebnem delodajalcu. Poglejmo natančneje, kako je mogoče v Sloveniji priti do licence za reševalca iz vode, ali naziva potapljač reševalec, ki ga bomo predstavili posebej. Obstaja pet vrst licenc za reševalca iz vode. To so licence od A do E. V razpredelnici 8 imamo prikaz trajanja tečajev za pridobitev določene licence. Ločeno navajamo tudi število ur teoretičnih in praktičnih vsebin. V oklepajih so dodatne ure za kandidate, ki so že opravili program za licenco A. licenca teoretične vsebine praktične vsebine Skupaj A 26 ur 54 ur 80 ur B 41 ur (+ 15 ur) 79 ur (+ 25 ur) 120 ur ( + 40 ur) C, D 10 ur 30 ur 40 ur Razpredelnica 8: Trajanje tečajev za pridobitev licence za reševalca iz vode v Sloveniji. V oklepajih so dodatne ure za kandidate, ki so že opravili program za licenco A. Na tečajih se bodoči reševalci naučijo: reševalno plavanje, različne prijeme ponesrečenca, transport ponesrečenca na suho, oskrbo ponesrečenca, uporabo reševalnih pripomočkov, reševanje na naravnih kopališčih s pomočjo čolna. V tečaje redno uvrščajo nove vsebine, ki jih prinaša napredek tehnike in novi pripomočki. Za zaključek morajo kandidati opraviti preizkus sposobnosti in znanje v simuliranih reševalnih akcijah, ki so časovno omejene. Poleg tega morajo kandidati ločeno opraviti zdravniški pregled in tečaj prve pomoči in oživljanja, ki ga organizira Rdeči križ Slovenije. Reševalci potapljači imajo težje, temeljito in izčrpno izobraževanje. Posameznik, ki želi postati potapljač reševalec, mora pridobiti najvišje nazive, ki jih lahko osvojijo potapljači, po pravilih mednarodne potapljaške šole CMAS (Confederación Mundial de Actividades Subacuáticas). Potapljač reševalec lahko postane član potapljaškega društva, ki ima najmanj potapljaško kategorijo CMAS P3 in opravi poseben tečaj temeljnega izobraževanja za potapljača reševalca. To pomeni, da ima za seboj več kot sto polurnih ali daljših potapljanj in vrsto ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Vsebine reševanja iz vode obsegajo približno deset ur, razdeljenih med teoretični in praktični del usposabljanja za vaditelje, učitelje in trenerje plavanja ter profesorja športne vzgoje in so sestavni del izobraževanja za te poklice (1, 4, 6). 44

46 VI. PRIMERJAVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV REŠEVALCEV IZ VODE V svetu se je torej oblikovalo nekaj različnih rešitev, ki so si med seboj precej podobne. Pogledali bomo podobnosti in razlike v treh ključnih delih izobraževalnih programov za reševalce iz vode: sprejemnih pogojih, trajanju tečajev in izpitnih nalogah za določene nazive. Opozorili bomo na sorodnosti, razlike in izstopajoče posebnosti. Pri tem se bomo opirali na podatke iz različnih držav. Sprejemni pogoji za določen tečaj reševalcev iz vode Ne glede na veliko število tečajev, ki jih poznajo v svetu, lahko skrčimo pristopne pogoje za različne tečaje in naredimo pregledno sintezo. Osredotočili se bomo na tečaje, ki izšolajo reševalce iz vode in izpustili predhodna usposabljanja, prisotna v nekaterih državah. Sprejemni pogoji za določen tečaj, ki jim morajo zadostiti kandidati, so dveh vrst: prvi je dopolnitev določene starosti, drugi je uspešno opravljanje preizkusa telesnih sposobnosti in osnovnega znanja plavanja. Starost za pristop k tečajem za različne nazive reševalcev iz vode se razlikuje od države do države, zato je ta podatek zanimiv. Preizkusi sposobnosti se med seboj bistveno ne razlikujejo. V razpredelnici 9 je pregled zahtevane starosti kandidatov za pridobitev različnih nazivov. Navajamo zahteve za pristop k usposabljanju za naziv, oziroma starost potrebno za priznanje in začetek veljavnosti opravljenega tečaja. Ponekod je namreč mogoče pristopiti k tečaju leto dni pred dopolnitvijo zahtevane starosti, vendar postane tečaj oziroma naziv veljaven, ko je ta pogoj izpolnjen. ILS mednarodni certifikati ILS mladi reševalec ILS reševalec na bazenu ILS reševalec na odprtih vodah /na Slovenij a Hrvaška Španija Nemčija Švica JAR Avstralij a (SLSA) plaži Razpredelnica 9: Starost (v letih), potrebna za osvojitev določenega naziva v Sloveniji, Argentini, Španiji, Švici, JAR, Avstraliji in na Hrvaškem. Opazimo lahko, da je v državah, kjer delujejo otroci v društvih reševalcev iz vode več let, starost, potrebna za osvojitev določenega naziva, nižja kot v državah, kjer so reševalci šolani po klasični obliki tečaja. Zato je zanimivo pogledati tudi minimalne telesne sposobnosti, ki jih morajo pokazati kandidati za pristop k izobraževalnemu delu, na primeru za reševalca na bazenu. 45

47 V razpredelnici 10 je pregled predznanja in sposobnosti za sprejem na tečaj za reševalca na bazenu, za naslednje države: Slovenijo, Argentino, JAR, Avstralijo in Švico. Opazimo lahko dokaj podobna merila, tako ko gre za dolžine kot za časovne omejitve. Slovenija Argentina Avstralija JAR (SLSA) Švica preplavati 200 m v 4,2 minutah 400 m v 8 minutah 400 m v 9 minutah preplavati 15 m pod vodo plavati 1 minuto z rokami nad gladino 300 m kravl m prsno v 14 minutah bronasta nagrada bronasta zvezda 400 m od tega 50 m hrbtno 20 m pod vodo skok s 3 m višine Razpredelnica 10: pogoji za pristop k tečaju za reševalca na bazenu v Sloveniji, Argentini, JAR, Avstraliji (SLSA) in Švici. Omeniti velja razliko, ki se pojavi glede na zahtevano starost kandidatov, saj morajo v Sloveniji kandidati dopolniti osemnajst let, medtem ko so v ostalih treh državah kandidati lahko mlajši (glej razpredelnico 9). To je odvisno od tega, v kolikšni meri se bodoči reševalci udejstvujejo že pred odločitvijo, da se bodo vključili v vrste reševalcev iz vode (3, 11, 27, 29, 30). Trajanje tečajev reševalcev iz vode Drugi, morda najpomembnejši, dejavnik razlik ali sorodnosti izobraževalnih tečajev je njihovo trajanje. Za boljšo preglednost imamo pripravljeno primerjalno razpredelnico (razpredelnica 11) in grafikon (slika 1) trajanja tečajev za osvojitev določenega naziva. ILS mednarodni certifikati ILS mladi reševalec Velika Avstralij Slovenija Španija Finska Britanija JAR a (SLSA) (Royal) 25 ur 1 dan 1 dan 30 ur ILS reševalec + 25 ur 5 dni 16 ur ILS reševalec na bazenu ILS reševalec na odprtih vodah /na plaži + 40/50 ur 80 ur 140 ur ur 28 dni + 22 ur + 40 ur + 40 ur + 50 ur + 50 ur 3 mesece + 22 ur + 40 ur Prva pomoč in 60 ur 1 dan 1 dan 8 ur oživljanje Razpredelnica 11: Primerjava trajanja tečajev za različne nazive reševalcev iz vode in prve pomoči v Sloveniji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, Avstraliji, Južnoafriški Republiki in na Finskem. Znak»+«pomeni, da se nadgrajuje tečaj, ki je napisan zgoraj. 46

48 Razpredelnica 11 kaže, koliko ur trajajo tečaji v posameznih državah. Načeloma se znanje nadgrajuje od začetne stopnje, ki je ponekod mladi reševalec ali reševalec ali celo reševalec na bazenu. Kjer poznajo mlade reševalce, se znanje nato nadgrajuje v naziv reševalec, za višje nazive je povsod enako. Znanje se nadgrajuje v stopnje za reševalca na bazenu, višje so še reševalci na plaži ali reševalci na odprtih vodah, ki so ponekod izenačeni (Slovenija, Finska). Tečaji so ponekod ločeni (druge države v razpredelnici). Nadgrajevanje znanja je razvidno tudi iz slike ILS reševalec na odprtih vodah /na plaži število ur ILS reševalec na bazenu ILS reševalec 100 ILS mladi reševalec 0 Slovenija Španija Finska Velika Britanija (Royal) Avstralija (SLSA) JAR Slika 1: primerjava trajanja tečajev za različne nazive reševalcev iz vode v Sloveniji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, Avstraliji, Južnoafriški Republiki in na Finskem. Če pogledamo trajanje tečajev v Sloveniji (podobno je v državah, kjer je reševanje domena RK), lahko opazimo, da je obseg tečajev skoraj polovičen v primerjavi s Španijo Italijo in Francijo, kjer šolajo reševalce samo na tečajih in ne v športnih društvih. Izjema je tekmovalno reševanje iz vode. To kaže, da je v zahodnoevropskih državah program tečajev tudi dvakrat bolj obsežen, medtem ko so v Sloveniji in nekaterih vzhodnoevropskih državah precej manj dosledni. V sliki 1 sta razvidni še dve različno obsežni obliki tečajev v državah, kjer je usposabljanje za reševalce iz vode pod okriljem društev. Zelo obsežne tečaje imajo v Veliki Britaniji in na Finskem. Začetni stopnji za mladega reševalca in reševalca sta dokaj primerljivi po obsegu, saj trajata od enega do pet dni, medtem ko so tečaji za reševalca na bazenu in na plaži oziroma na odprtih vodah zelo obsežni in trajajo od enega do štirih mesecev. Druga rešitev, ki se pojavlja v Avstraliji in JAR, je ravno tako bogata po stopnjevanju zahtev, vendar so tečaji krajši: od enega do treh dni v Avstraliji in do pet dni v JAR. Tukaj moramo opozoriti, da so to le formalni postopki, pravo šolanje pa se odvija zunaj formalnih tečajev in se reševalci izobražujejo v svojih klubih. Obseg tega šolanja v Avstraliji in JAR, verjetno celo presega okvire, ki jih poznajo v Veliki Britaniji in na Finskem (3, 16, 29, 30). 47

49 VII. STATISTIKE REŠEVALNIH AKCIJ IN NESREČ Beleženje opravljenega dela postaja povsod po svetu vedno pomembnejša naloga reševalcev iz vode. Pomembna je zaradi prevzemanja odgovornosti reševalca iz vode in beleženja pravilno opravljenega postopka reševanja. Nenazadnje tudi zaradi pravne in odškodninske varnosti reševalca iz vode. Na podlagi teh zapisov vodijo v vedno več državnih zvezah poročila o nesrečah in reševalnih akcijah. Smotrnost se pokaže po večletnem zaporednem beleženju statistik in pripravi večletnega pregleda. Pri tem se pokaže: uspešnost uresničevanja ciljev posamezne državne zveze, potrebo po povečanju ali zmanjševanju števila reševalcev, znanje in telesna pripravljenost reševalcev iz vode, uspešnost reševalnih metod in tehnik, uspešnost reševalne mreže (od reševalca iz vode do prehospitalne enote), vzroki nesreč, spreminjanje krajev in oblike nesreč, starostna struktura ponesrečencev in uspešnost plavalnega opismenjevanja in vzgoje. V državah z daljšo tradicijo in dobro organizacijo imajo tudi do devetdesetletno statistiko nesreč in reševalnih akcij. Ta statistika je najboljša osnova za načrtovanje prihodnosti reševanja iz vode v državi, postavljanje ciljev državne zveze in dopolnitev izobraževalnih programov za reševalce iz vode. 48

50 Poglejmo primere letnih poročil reševalnih akcij in utopitev: v ZDA, podatki zveze USLA (razpredelnica 13). obiskanost plaže skupaj reševanja reševanje plovil pomoč plovilom skupaj obrnjen tok vode (Rip current) deskanje 4616 potapljači 81 skupaj 3976 potnikov 2865 skupaj 5541 potnikov preventivne akcije skupaj medicinska pomoč utopitve (brez reševalcev) skupaj večja poškodba manjša poškodba skupaj 67 obrnjen tok vode (Rip current) 14 deskanje 9 alkohol 5 precenjevanje sposobnosti 1 skupaj 10 utopitve (prisoten reševalec) obrnjen tok vode (Rip current) deskanje 3 0 alkohol 1 precenjevanje sposobnosti 1 poziv na sodišče 5662 aretacije 1199 izgubljene in najdene osebe skupaj 8735 Razpredelnica 13: Poročilo nesreč in akcij reševalcev iz vode za leto 2006 po USLA (USLA, 2007), (32). 49

51 Razpredelnica 14: Poročilo nesreč in akcij reševalcev prve pomoči pri rekreativnih dejavnostih za leto V Švici, podatki zveze Société Suisse de Sauvetage (SSS) (razpredelnica 15). Statistika utopitev po SSS leto jezera reke bazeni potapljači ostalo skupaj moški ženske otroci Razpredelnica 15: Statistika utopitev v Švici v letih od 2002 do 2007 (SSS, 2007), (27). 50

52 a) V Franciji po podatkih B.N.S.S.E. (razpredilnici 16 a in b) Morje 560 (49%) 681 (59%) 680 (56%) Bazeni 238 (21%) 196 (17%) 211 (17%) Reke 153 (13%) 118 (10%) 152 (13%) Jezera 156 (14%) 119 (10%) 122 (10%) Ostalo 47 (4%) 49 (4%) 42 (3%) Skupno 1154 (100%) 1163 (100%) 1207 (100%) b) Morje 160 (37%) 174 (47%) 151 (38%) Bazeni 105 (24%) 64 (17%) 99 (25%) Reke 93 (21%) 58 (16%) 74 (18%) Jezera 57 (13%) 50 (14%) 60 (15%) Ostalo 20 (5%) 22 (6%) 17 (4%) Skupno 435 (100%) 368 (100%) 401 (100%) Razpredelnica 16: Statistika nesreč z utopitvijo v letih 2003,2004, 2006 (a) in število nesreč z utopitvijo s smrtnim izzidom v letih 2003, 2004, 2006 v Franciji (b) V Italiji po podatkih ISS (utopitve na milijon prebivalcev) (razpredelnica 17) Leto Glede na starost ,3 13,5 4,6 3, ,9 22,7 12,0 6, ,7 10,9 6,7 4, ,0 14,1 8,0 5,9 70 in več 28,5 21,7 14,2 9,4 Glde na spol Moški 39,0 25,7 14,4 9,7 Ženske 6,4 6,1 3,2 1,6 Skupno Italija 22,7 15,7 8,3 5,2 Na prebivalcev letno Razpredelnica 17: Statistika utopitev v Italiji v letih od 1970 do 1998 V Nemčiji je bilo po podatkih DLRG v letu utopitev. 51

53 Današnje stanje števila utopitev v Sloveniji Pomemben način strokovne presoje uspešnosti delovanja sistema zagotavljanja aktivne varnosti v in ob vodi, reševanja iz vode in izvedbe prve pomoči je poznavanje podatkov in preučevanje vzročnosti števila, vzrokov in drugih značilnosti utopljencev v Sloveniji. Podatke o utopitvah v vodi zbira in jih za študijske namene posreduje policija zakon zakon število utopitev Slika : Število utopitev v Sloveniji v letih od 1969 do Leta 1987 je bi sprejet Zakon o varnosti v urejenih kopališčih. Leta 2000 je bil sprejet Zakon o varstvu pred utopitvami. Leta 1987 sta bila sprejeta zakon in pravilnik o varnosti v organiziranih kopališčih. Zasluga zakona je bila, da se je končno začelo področje urejati tudi z zakonom, slabost pa, da je bilo obravnavano samo kopališčno okolje, ne pa tudi druga vodna okolja, ki jih je v Sloveniji veliko, ki so tudi terjala veliko smrtnih žrtev (Soča, Sava Bohinjka ).(Čermak, V., Kapus, V., Sluga, S., Šink, I.,1992). Vzroki, ki so botrovali temu, da se je v obdobju od 1967 do 2006 zmanjšalo število utopljencev na prebivalcev od skrajno zaskrbljujočih 5,42 do zelo zglednih tudi v Evropi in svetu 0,7, so na ravni države celostni in soodvisni. Pomembno se je namreč povečal delež plavalcev med prebivalstvom, ker smo uveljavili po letu 1965 v Sloveniji v štirih desetletjih v šoli poletno šolo v naravi, več akcij Naučimo se plavati, Plavamo vsi??? in druge akcije, izobraževali smo reševalce iz vode in leta 1987 sprejeli zakon o varnosti v organiziranih kopališčih ter leta 2000 zakon o varnosti v vodah, leta 1998 prenovili program ŠV v vrtcih, devetletkah in srednjih šolah z več plavalnimi programi, uveljavili športna programa Zlati sonček in Morski konjiček, boljšali bazenski standard in še kaj ter se stalno prizadevali za čim večjo izobraženost strokovnih kadrov za učenje plavanja. Vendar, če si ogledamo krivuljo gibanja števila utopitev v Sloveniji v daljšem časovnem obdobju, lahko hitro ugotovimo, da se je njeno padanje zaustavilo; torej da beležimo že nekaj let enako ali zelo podobno število utopitev. To nam mora biti opozorilo, da je naš sistem za preprečevanje utopitev oziroma sistem zagotavljanja aktivne varnosti v in ob vodi, reševanja iz vode in izvedbe prve pomoči vsebinsko smo ga predstavili v prejšnjem odstavku - učinkovit 52

54 samo do te stopnje, torej od 14 do 16 utopljencev na leto. S tem se nikakor ne smemo oportunistično sprijazniti, temveč nam mora biti skrajni čas za opozorilo, da še izboljšamo delo na vseh ravneh. Človekovo življenje nima in ne sme imeti cene. Utopitve glede na kraj dogodka Podatki za letno poprečje navajajo, da se je med 46 utopljenci le 2 ali 4,4 % utopila v bazenu, kar je manj od dolgoletnega povprečja, to je dobro, da se je 5 ali 10,9 % utopilo v jezeru, kar je manj od dolgoletnega povprečja, to je tudi dobro, da se je 12 ali 26,0 % utopilo v morju, kar je več od dolgoletnega povprečja, to je slabo, da se jih je 16 ali 34,8 % utopilo v reki, kar je nekoliko več od dolgoletnega povprečja, tudi to je slabo, da se je 1 ali 2,2 % utopil v stanovanju, kar je na ravni dolgoletnega poprečja ter za 10 ali 21,7 % utopljencev velja kategorija ostalo, kar je v dolgoletnem poprečju. Ker se povečuje delež utopljencev na morju in reki, moramo ponovno opozoriti na posebno čuječnost in pozornost na in ob, sicer že tradicionalno nevarnih vodnih okoljih. Vzrok storitve. Podatki za letno poprečje navajajo, da se je med 46 utopljenci le 13 ali 28,2 % utopilo zaradi zdrsa, en ali 2,2 % zaradi neprimerne opreme in 32 ali 69,6 % zaradi drugih vzrokov. Če pri analizi vzrokov utopitev pogledamo stanje v preteklih letih, lahko ugotovimo, da se je utapljalo tudi v preteklosti zaradi neprimerne opreme približno enak, mali delež utopljencev, precej, kar 12 odstotnih točk, se je povečal delež zaradi zdrsa, skoraj enak je tudi delež vzroka drugo. Med vzroki se ne pojavlja vzrok neplavalec, ki je še nedavno kar precej povzročal utopitve (11 %). Če je to znak, da znajo ljudje bolje plavati, je to vsekakor dobro. Kot rečeno, zaskrbljuje pa povečan delež zdrsa, kar lahko pomeni več utopitev v slabše urejenih kopališčih, strmih brežinah in podobnem, vse proč od bazenov in plavališč, ki imajo čvrste robove. Podatki, ki smo jih dobili od policije letos, žal, ne vsebujejo še nekateri drugih za celovito analizo utopljencev vsekakor pomembnih podatkov kot so spol in starost utopljencev ter način utopitve. Zatorej zelo podrobne analize vzročnosti utopitev ne moremo narediti, s tem pa tudi ne še bolj natančnih nasvetov in priporočil o preprečevanju utopitev. RELATIVNO ŠTEVILO UTOPLJENCEV GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV Ko primerjamo absolutne številke glede števila utopitev, ki se končajo s smrtjo v Sloveniji v primerjavi s svetom smo lahko relativno zadovoljni, nekoliko drugačno obliko pa dobimo, kadar primerjamo relativne številke (na milijon prebivalcev). Tako je na milijon prebivalcev v Sloveniji približno 7 utopitev, v Italiji približno 5,2 utopitev, v Nemčiji 5,8 utopitev, v Franciji 5,2 utopitev, v Švici 6,1 utopitev. Vendar pa moramo biti tudi s temi podatki natančnejši in pri interpretaciji pazljivi. Po podatkih USLA je bilo v ZDA le 77 utopitev letno, kar predstavlja 0,25 utopitev letno, ko pa pogledamo podatke o utopitvah pri rekreativnih dejavnostih od reševalne službe v ZDA pa dobimo podatek o 11 utopitvah letno samo pri rekreativnih dejavnostih. 53

55 Pri interpretaciji rezultatov moramo biti torej zelo previdni in pogledati podrobneje katere podatke vsebuje (samomore, športne dejavnosti, ). Tako vidimo, da podatki niso med seboj primerljivi. Število reševalcev iz vode Šolanje večjega števila reševalcev iz vode je med glavnimi cilji vseh državnih zvez in drugih organizacij reševalcev iz vode. Prizadevajo si zagotoviti boljšo oskrbo v svoji dejavnosti. To je v zmeraj bolj tekmovalnem svetu že del mentalitete. V svetu so ta čas izšolali že veliko število reševalcev iz vode. Poglejmo nekatere številke: Slovenija je od osamosvojitve naprej izšolala približno 1500 poklicnih reševalcev iz vode (400 aktivnih) in ima trenutno še 130 aktivnih reševalcev potapljačev (13). Južnoafriška republika ima okoli 6000 aktivnih reševalcev v 64 klubih, letno šolajo okoli 4800 tečajnikov (30). Nova Zelandija šteje okoli 4000 aktivnih reševalcev (28). V Iranu deluje okoli reševalcev različnih stopenj in 650 reševalcev potapljačev (18). V 302. avstralskih reševalnih klubih, članih SLSA, je skupno okoli članov (29). V 15. belgijskih reševalnih društvih je včlanjeno približno 1000 ljudi (20). To je samo del podatkov, ki ponazarjajo potencial, ki ga trenutno predstavlja reševanje iz vode. Z napredkom, širjenjem v nove države in ozaveščanjem prebivalstva v državah, kjer je reševanje že prisotno, se počasi, vendar vztrajno bližamo prvotnemu cilju reševanja iz vode, to je zmanjšati na najmanjšo možno mero nesreče in posledice nesreč v vodi na njej in ob njej. Druge dejavnosti posameznih organizacij reševanja iz vode Vzporedne dejavnosti osnovnih nalog reševanja iz vode niso zelo razvejane. Osnovna in zelo razširjena je tekmovalna dejavnost, ki je prostovoljna in skromna po porabi finančnih sredstev. Finančni položaj nosilcev dejavnosti je načeloma skromen, kljub temu obstaja v nekaterih državah nekaj zanimivih dopolnilnih dejavnosti. ILS ima zelo razvito in dobro podprto tekmovalno dejavnost. Na svetovni ravni poznajo vse stopnje tekmovanj v več kategorijah. Razlike so na regionalnih ravneh. Tako obstaja svetovno prvenstvo za moške in ženske in za različne starostne kategorije. Reševanje z vode je tudi disciplina na svetovnem prvenstvu neolimpijskih športov. Tekmovanje lokalnega značaja je v različnih državah bolj ali manj prisotno. Zelo močno je v Avstraliji, Novi Zelandiji, Argentini, ZDA, Kanadi, državah zahodne Evrope in Iranu. Z njim se ne ukvarjajo v državah, kjer je reševanje iz vode pod okriljem RK in dopolnilna dejavnost druge športne zveze, razen v primeru plavalnih zveze v Italiji in na Danskem. Med najbolj osveščene države, ko gre za varstvo pred utopitvami, moramo šteti ZDA. Poleg ostalih dejavnosti, ki so primerljive z razvitostjo v Avstraliji, izhaja v ZDA tudi revija»american Lifeguard«, ki jo izdaja nacionalna zveza reševalcev iz vode USLA (United States Lifesaving Association). Revijo soustvarjajo reševalci in je namenjena izključno njim. Vsebuje veliko novosti o tehničnih vprašanjih reševanja, opisuje razne dogodivščine in ima tudi športno rubriko. Izhaja trikrat letno. Poleg tega organizirajo v Združenih državah vsako 54

56 leto»nacionalni teden vodne varnosti«, ki se zaključi s spominskim dnem. Dejavnosti trajajo točno sedem dni, spominski dan pa je vsako leto zadnji ponedeljek v maju. Poleg tekmovalne dejavnosti srečamo še eno zanimivo dopolnilno dejavnost, ki jo poznajo v JAR. To je helikopterska enota južnoafriške zveze za reševanje iz vode. Ustanovljena je bila leta 1983 in je delovala je najprej ob vikendih in viških kopalne sezone od decembra do marca, kasneje skozi celo sezono od oktobra do aprila. Najprej je delovala v Durbanu in Cape town-u, kasneje še v več mestih po državi. Povezana je s sponzorji, med njimi jo je podprlo tobačno podjetje, po spremembi zakona o sponzoriranju je iz tega vira izgubila sredstva. Novega pokrovitelja so našli v finski multinacionalki. Njihovo področje delovanja ni samo prevoz utopljencev in drugih ponesrečencev na plažah (v JAR so zelo pogosti napadi morskih psov), ampak pomagajo tudi pri gorskem reševanju in v prometnih nesrečah. Njihovo delovanje sega do 300 km oddaljenosti od baznega tabora. Helikopterska enota je vsekakor primerna dopolnitev uslug, saj je hitra in učinkovita, zanimivo pa je, da je sestavni del delovanja te zveze za reševanje iz vode. Velike zasluge pobudnikom in uresničevalcem projekta (10, 18, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 32). Slika 8: Helikopterska enota Zveze za reševanje iz vode JAR (30). SISTEM UKREPANJA V PRIMERU VEČJIH NARAVNIH NESREČ IN POPLAV Novembra leta 2002 so vodje direktoratov za vode iz EU, Norveške in Švice v Kopenhagenu sprejeli sklep o pripravi dokumenta o napovedovanju poplav, zaščiti pred njimi in oblažitvi posledic. Skupina strokovnjakov pod vodstvom strokovnjakov iz Nizozemske in Francije je pripravila dokument»best practice«(najboljša praksa), ki je bil predstavljen na srečanju v Atenah junija 2003 (35). Dokument je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so predstavljeni osnovni principi in pristopi. V drugem delu je prikazano kako prenesti in uporabljati principe in pristope. V tretjem delu so prikazani zaključki. Pomembnejši zaključki glede preprečevanja poplav, zaščiti in ublažitvi posledic so: Poplave so del narave. Bile so že v preteklosti in še bo prišlo do njih. Kolikor je mogoče je potrebno ublažiti človekove posege v naravo, jih kompenzirati in v prihodnosti preprečevati. Strategija poplav mora vključevati celotni rečni bazen in promovirati koordiniran razvoj in upravljanje dejanj povezanih z vodo, kopnim in povezanimi sredstvi. Upoštevaje evolucijo in trende zahteva pristop k naravnim nesrečam spremembo paradigme - od defenzivnega ukrepanja ob nesrečah je potrebno preiti k upravljanju z nevarnostmi in 55

57 življenju s poplavami. Ob tem moramo upoštevati, da se preprečevanje poplav ne osredotoča samo na pogoste poplave, pač pa mora vključevati tudi redkejše dogodke. Transnacionalni napori morajo biti intenzivirani, da se ponovno vzpostavijo naravna poplavna področja s ciljem reaktiviranja naravnih mokrišč in poplavnih področij za zadrževanje vode in blaženja poplav. Človeška uporaba poplavnih ravnin mora biti prilagojena obstoječim nevarnostim. Ustrezni inštrumenti in ukrepi morajo biti narejeni z vsemi s poplavami povezanimi problemi: poplave, dvigajoče se table, mreža kanalizacije, erozija, kopičenje materiala, udori, ledeniški tok, onesnaženje, itd. Ublažitev posledic in nestrukturalni ukrepi naj bi bili potencialno bolj učinkoviti in dolgoročno bolj trajni ukrepi za z vodo povezanimi problemi in morajo biti izboljšani. Še posebej morajo zmanjšati ranljivost ljudi in njihovih dobrin glede na poplavno nevarnost. Strukturalni ukrepi (obrambne strukture) bodo ostali pomembni elementi in se morajo primarno osredotočati na zaščito človekovega zdravja in varnosti ter dobrin in lastnine. Zavedati se je potrebno, da zaščita pred poplavami ni nikoli absolutna in lahko predstavlja lažen občutek varnosti. Koncept ostankov nevarnosti in potencialnih udorov mora biti torej upoštevan. Napovedovanje poplav in obveščanje je predpogoj za uspešno preprečevanje škode zaradi poplav. Učinkovitost je odvisna od stopnje pripravljenosti in ustreznega odgovora. Ustrezne službe morajo torej zagotoviti pravočasno in informacije. Specifična pripravljenost na alarmiranje, reševanje in varnostni ukrepi morajo biti planirani in implementirani na vseh nivojih, vključno z javnostjo, z uporabo rednih osnovnih informacij in stalnih vadbenih akcij. Z ustreznimi in pravočasnimi informacijami ter predpripravljenostjo mora vsakdo, ki je lahko deležen posledic poplav sprejeti potrebne ukrepe za omilitev njihovih posledic. Solidarnost je esencialna - problemi pri upravljanju z vodami morajo biti transregionalni. Primerna strategija je sestavljena iz treh ukrepov: zadrževanje, nakopičenje in izsuševanje (najprej je potrebno izvesti ukrepe za zadrževanje padavin pri izvoru, zadržati lokalno višek voda, in šele potem spustiti vodo v rečni tok). Zaščita pred poplavami mora biti zasnovana tudi na principu previdnosti. Kompenzacijski sistem mora pomagati žrtvam poplav, da vzpostavijo svojo ekonomsko bazo in ustrezne življenske pogoje v primernem času. Ustvariti je potrebno zavarovalniške rešitve na privatnem ali splošnem nivoju skupaj z državnimi podporami, ki temeljijo na solidarnosti. Na poplavnih področjih je potrebno sprejeti preventivne ukrepe, da se zmanjša škodljive posledice poplav na vodni in kopenski ekosistem, kot so vodno in obrečno onesnaženje. Potrebno je razločevati med različnimi vrstami poplav in naravnimi pogoji, ki vplivajo na ta problem. Na primer: obstajajo pomembne razlike med na eni strani nenadnimi poplavami v zgornjem toku, kjer ukrepi za ublažitev posledic vključujejo velik razpon različnih manjših ukrepov in po drugi strani poplavami v spodnjem toku, kjer so opozorilna obdobja daljša in so poplava daljši čas in morajo biti sprejeti dolgoročnejši ukrepi. Učinkovitost ukrepov je torej odvisna od hidroloških in okoljskih okoliščin. UKREPANJE OB POPLAVAH Obširen nacionalni in lokalni vsestranski načrti morajo biti čimprej pripravljeni za ukrepanje v primeru poplav in imeti morajo operativni status povsod tam, kjer lahko pride do poplav, popuščanja jezov ali problemov z vodo. To velja tudi v primeru zelo redkih dogodkov s ciljem povečanja pripravljenosti in sposobnosti organizacij obvezanih za ukrepanje proti poplavam. 56

58 Ti načrti morajo obsegati krizni menagment pred, med in po poplavah: organizacijske sheme z natančno določitvijo odgovornosti in pooblastil na vsaki stopnji (načrt poplavnega porečja ali protipoplavne sekcije/ občine ali regije/ države), priprava in preskrba z informacijami za krizni managment velikih razsežnosti in lokalnih nezgod; viri in dostop do trenutnih informacij o razvoju situacije; potencialna tveganja; priprava ekspertiz s strani strokovnjakov; nasveti prebivalstvu kaj storiti pre, med in po poplavah; informacije o pripravah, ki jih je potrebno storiti za evakuacijo domov in občutljivih objektov kot so bolnišnice, domovi za ostarele in podobno, ustvariti zaloge v primeru nesreče; samozaščita in samopomoč. Oblasti morajo imeti sposobnost odgovoriti na take dogodke s celostno koordinacijo informacijskih sistemov in obstoječih oblik asistence v skladu z možnostnimi načrti. Celostni obrambni načrti pred poplavami morajo zbrati vse pomembnejše tehnične in ostale relevantne podatke o planiranih poplavah in obrambne strukture kot tudi možnost obrambe v primernih oblikah in sistemih. Takšni načrti so nujni za inženirsko oceno stanja in sposobnosti obrambe ne samo med nesrečo pač pa dajajo tudi osnovne informacije za zagovor in prioritete pri izdelavi načrtov. Celostni načrti pred poplavami morajo biti dosegljivi v lokalnih, regionalnih in državnih operacijskih centrih v primeru nesreč in morajo biti redno posodabljani. Mejni (lokalni) načrti morajo biti pripravljeni vnaprej za vsak ločeni poplavni bazen in za slučajnostne razpoke v obrambi s ciljem zagotovitve uspešne kontrole širitve poplavnih voda ali z z zaustavljanem vode na ustreznih področjih ali s kontrolo toka v mejnih področjih. Evakuacijski načrti morajo biti osnovani na informacijah s strani potrjenih načrtov, ki podpirajo učinkovite ukrepe v reševanju življenj, nepremičnin, živine in odstranjanja nevarnih materialov s ciljem reševanja okolja pred nesrečami. Osebje organizacije, ki je odgovorno za vzdrževanje in obrambne operacije mora ustvariti, vzdrževati in trenirati učinkovito organizacijo za primere poplav. Organizacija mora biti strukturirana na vsakem (lokalnem, regionalnem, državnem) nivoju. Osebne zadolžitve in dodeljevanje polnomočij morajo biti jasno definirane in morajo zagotavljati, da je vodenje operacij v primeru nesreč na posameznem poplavnem področju vodeno s strani izkušenega in treniranega vodje. Podobno strukturirana organizacija v primeru nesreč je potrebna kot logistična osnova za tiste, ki delujejo v obrambi pred poplavami. Sistem rednih kontrol in sledenje akcijskim načrtom mora biti izvajano s ciljem izboljšanja vzdrževanja in pripravljenosti. Na lokalnem nivoju, se mora osebje, ki je zadolženo za vzdrževanje in operacije obrambe zavedati in mora zabeležiti vsako izboljšanje, razvoj ali druga dela v tej sekciji in poročati o vsaki interferenci (križanje struktur, itd.) v tej sekciji, ki lahko vpliva na okoliščine med operacijami v primeru nevarnosti. Učinkovit nadzor sistemov in uporabe tehnologije v primeru nevarnosti pri obrambi pred poplavami, posebej zemeljskih nabrežij med poplavami mora biti razvit in uporabljen v primernem trenutku s ciljem omogočiti opazovanje nevarnih pojavov, ki lahko povzročijo negativne posledice na celostnost obrambe. Redne skupne vaje morajo biti sistematično izvajane, posebej na medmejnih področjih, da se odgovori na poplave, podrtje jezov in nasipov in ostalih problemov z vodo s ciljem ojačati ukrepe v kriznem managmentu pri vseh ekipah in ljudeh, ki so vključeni. To bo omogočilo testiranje sodelovanja med lokalnimi upravljalci z vodami, reševalnimi ekipami, policijo, upravljalci cest, vojsko, podjetji s hidroelektrarnami in lokalno industrijo v celostno mrežo in izmenjavo znanj s pogledom na vzpostavitev analize o nevarnostih, kot osnovo za učinkovito pripravo na neseče, planiranje regionalno združljive metodologije za takšne analize in za narediti te informacije dostopne preko seminarjev, tj. združiti skupaj akademike, raziskovalce in delavce v praksi. To bo vodilo k evalvaciji in dalo navodila kako izvajti sistem. S ciljem primerne reakcije na poplave morajo hranitelji anticipirati in pripraviti sprostitev sredstev za potrebe ljudi, ki jih je prizadela nesreča, rekonstrukcijo poškodovanih zgradb, 57

59 infrastrukturnih in poplavnih obramb, reševanje in regeneracijo okolja in ekonomskih aktivnosti v poplavljenem področju. To pomeni operacionalne in tehnične ukrepe in ekonomska sredstva ob upoštevanju, da mora biti vse storjeno kar najmanj ranljivo za ljudi. Po poplavah je potrebno pridobiti povratno informacijo s pomočjo mobilizacije strokovnjakov iz različnih ministrstev in dežel, ki se srečujejo z različnimi stranmi vključenimi v katastrofo vključujoč tiste, ki so upravljali med katastrofo kot tudi žrtvami in po posvetovanjih napisati poročilo vključno s priporočili za izboljšanje na dolgi in kratki rok: ponovno prevetriti reševalne načrte in organizacijo itd. Države z obrežji morajo pri načrtovanju in ob strinjanju za procedurami za skupno pomoč v kritičnih situacijah izvajati zgolj formalnosti za olajšanje prehoda meja osebja, ki sodeluje ob poplavah in interoperabilnost opreme, ki se uporablja v primeru nesreče (ali z letali, ladjami ali po kopnem) med poplavami. Skupni mehanizem je bil ustvarjen z odločitvijo komisije leta 2001, s ciljem omogočanja dodatnega sodelovanja in koordinacije med skupnostjo in državami članicami v primerih intervencije civilne zaščite pri primerih večje nesreče, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje 16. Ne glede na previdnostne ukrepe ustvarjajo poplave vedno globoke psihološke travme na žrtvah. Pomoč žrtvam in reševanje morajo sistematično vključevati psihološko podporo s strani usposobljenih enot, katerih aktivnost se mora nadaljevati še nekaj mesecev po dogodku. Mehanizem vključuje veliko elementov in akcij, vključno z identifikacijo intervencijskih ekpi in ostale intrvencijske podpore na razpolago v državah članicah za pomoč ob nesrečah, programe treninga, delavnice, seminarje in pilotske projekte, določitev koordinacijskih ekip, spremljanje in informacijske centre in skupne informacijske in komunikacijske centre. Kjer pride do nesreče znotraj skupnosti lahko država članica zahteva pomoč ostalih držav članic. Vsaka država na katero se nanaša prošnja mora takoj ugotoviti ali lahko nudi zahtevano pomoč. Država članica, ki zaprosi za pomoč je odgovorna za direktno asistenco pri intrvenciji. Dokument, ki je bil sprejet 25 septembra 2003 vključuje sicer naslednja poglavja dobre prakse: pristop k celostnemu porečju; obveščanje ljudi, sodelovanje ljudi in zavarovanje raziskovanje, izbraževanje in izmenjava znanj zadrževanje vode in nesktrukturni ukrepi uporaba kopnega, določanje con in ocena nevarnosti strukturni ukrepi in njihov vpliv ukrepanje ob poplavah prevencija onesnaženja Iz dokumenta je razvidno, da je na področju reševanja iz vode v primeru večjih naravnih nesreč (poplav) potrebno razviti na posameznih področjih svoj sistem spremljanja, obveščanja in alarmiranja in ukrepanja v primeru poplav. Poplave so po svojem nastanku in trajanju namreč zelo različne glede na okolje v katerih do njih pride. Prav gotovo pa bo potrebno tudi pri nas glede na podnebne spremembe pri nas in v naši okolici še bolje razdelati sistem ukrepanja v primeru poplav na posameznih področjih. 58

60 VIII. ZAKLJUČEK Zgodovinska dejstva in človeška prizadevanja so pripeljala reševanje iz vode na visoko raven. Pri tem je odigrala pomembno vlogo tudi Slovenija. Ponekod v svetu ima reševanje iz vode tudi do tristoletno tradicijo, vendar šteje dejavnost večjega dela od osemdeset do sto let organiziranih prizadevanj na tem področju. Med slednje spada tudi Slovenija. Razvoj reševanja iz vode je v svetu v velikem zagonu in podobno je v Sloveniji. Mednarodna zveza reševalcev iz vode in vodilne državne zveze imajo jasno začrtane cilje in usmeritve. Med najpomembnejšimi je širjenje reševanja iz vode v države, kjer toga še ne poznajo, in splošni napredek ter uspešnost reševalnih metod in pripomočkov. Drugi pomemben cilj je zmanjšanje števila utopitev. To poskušajo doseči s šolanjem reševalcev iz vode in z uresničevanjem vzgojnih programov. Veliko vlogo pri prizadevanju za zmanjšanje utopitev ima učenje plavanja. V vseh državah je med glavnimi cilji organizacij za reševanje iz vode dobro in zanesljivo plavalno znanje. Dober plavalec, ki se zaveda svojih sposobnosti, bo redkeje zašel v težave. Ta cilj zato mnoge organizacije uresničujejo v svojih programih, kot so poletne kolonije in tečaji za mlajše. V Sloveniji opravlja to nalogo osnovna šola s programom plavanja v letni šoli v naravi. Opravili smo pregled ureditev in izobraževalnih programov v polnopravnih članicah Mednarodne zveze reševalcev iz vode, vendar ne smemo pozabiti na vse pridružene in dopisne članice Mednarodne zveze reševalcev iz vode in druge mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem iz vode in prispevajo svoj delež k napredku dejavnosti. Omenimo še druge državne organizacije, ki se še niso vključile v mednarodne povezave. Med cilji Mednarodne zveze reševalcev iz vode je tudi vzpostavitev ali poglobitev sodelovanja prav s temi, saj gre praviloma za bolj zapostavljene države manj razvitih delov sveta. Ureditev reševanja iz vode je večinoma poenotena. To pomeni, da sta za reševanje iz vode v državi pristojni ena ali največ dve organizaciji. Gre za države, kjer je reševanje iz vode pod okriljem Rdečega križa in države ali pod okriljem velikih državnih zvez reševalcev iz vode. V teh državah so reševalci načeloma povezani med seboj in dobro sodelujejo. Tudi tekmovalno reševanje iz vode je popularna dejavnost. V Sloveniji in še ponekod, predvsem v evropskih državah, je reševanje iz vode razpršeno med več državnih in zasebnih organizacij. V teh državah je sodelovanje med reševalci slabše, tudi tekmovalnost je negativna, saj se med seboj borijo za boljše plačilo in ne za več znanja in večjo uspešnost. Tekmovalno reševanje iz vode v teh državah ne deluje ali pa je popolnoma ločeno od osnovnega reševanja iz vode. Državne zveze reševalcev iz vode poznajo vrsto dejavnosti za reševalce iz vode in ljudi. Mednje sodijo poletne kolonije, vključevanje v šolske sisteme, tekmovalno reševanje iz vode, izdajanje posebnega časopisa, dan in teden reševalcev iz vode. Najpomembnejša dejavnost državnih zvez in drugih organizacij reševalcev iz vode je izobraževanje reševalcev. Izobraževalni programi reševalcev iz vode se načeloma ločijo na šolo za reševalce iz vode in tečaje. V državah s šolo za reševalce iz vode poteka izobraževanje neprekinjeno od začetnih korakov plavanja do reševanja iz vode. Reševalci so vzgojeni v tem duhu in bolj ozaveščeni. V državah s tečaji osvojijo reševalci znanja za reševanje iz vode v krajšem času. Uspešnost in 59

61 natančnost usposabljanja je bolj odvisna od posameznika in njegove motiviranosti. Slovenija spada v drugo skupino. V prvi skupini lahko posamezniki postanejo reševalci iz vode pri nižji starosti, kot v drugi skupini. Šolanje traja do trikrat dalj časa v prvi skupini, sicer pa se tečaji med seboj časovno zelo razlikujejo. Pristopni pogoji, vsebine programov in zaključne naloge so si načeloma sorodne. Razlike so predvsem v geografskih značilnostih okolja in zahtevnosti reševalnih nalog glede na okolje. V Sloveniji je bila Zveza reševalcev iz vode ustanovljena pred kratkim. Sčasoma bi se lahko oblikovala v močno državno zvezo po zgledu Avstralije, Velike Britanije, Nove Zelandije, ZDA, in drugih. Tečajne oblike usposabljanja reševalcev iz vode bi lahko deloma zamenjala šola za reševalce iz vode. Plavalne šole v naravi in počitniške kolonije bi lahko dopolnile vsebine reševanja iz vode. Veliko lahko pridobimo z mednarodnim povezovanjem, pri čemer ne gre le za Mednarodno zvezo reševalcev iz vode, marveč tudi za sodelovanje s posameznimi državnimi zvezami. Ko primerjamo absolutne številke glede števila utopitev, ki se končajo s smrtjo v Sloveniji, v primerjavi s svetom smo lahko relativno zadovoljni, nekoliko drugačno obliko pa dobimo, kadar primerjamo relativne številke (na milijon prebivalcev). Tako je na milijon prebivalcev v Sloveniji približno 7 utopitev, v Italiji približno 5,2 utopitev, v Nemčiji 5,8 utopitev, v Franciji 5,2 utopitev, v Švici 6,1 utopitev. Vendar pa moramo biti pri interpretaciji teh podatkov previdni, saj ne vemo, katere oblike utopitev podatki vsebujejo (vključenost samomorov). Podatki v Sloveniji so z vidika sistema reševanja iz vode relativno zelo ugodni. Lani namreč nismo zabeležili nobene utopitve na urejenih kopališčih, kar pomeni, da imamo relativno učinkovit in dober sistem usposabljanja in organizacije reševalcev iz vode. Zasluga za to gre številnim ljudem, ki so zlasti v zadnjih 30 letih uspostavljali sistem reševanja iz vode in MORS-u (Upravi za zaščito in reševanju) in Ministrstvu za zdravje.velike rezerve pa se kažejo na področju, kjer ta služba ni organizirana oziroma predpisana. Tu se trenutno dogaja največ utopitev v Sloveniji. Predvsem v ta del bo osredotočen drugi del raziskave, kjer bomo poskušali poiskati primere dobre prakse, ki bi jih bilo dobro uvsti v Sloveniji. 60

62 IX. LITERATURA Pisni viri: 1. Grizold, A. (2004). Pravilnik za reševalce iz vode. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. 2. Kapus, V. s sodelavci (2002). Plavanje, učenje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 3. Kapus, V. s sodelavci (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Madronič, E. (2002). Pravilnik podvodne reševalne službe. Ig: Slovenska Potapljaška zveza, Podvodna reševalna služba. 5. Majdič, T. (2004). Zagotavljanje aktivne varnosti, reševanja iz vode in izvedbe prve pomoči v okviru»1. Jugoslovanske splošne plavalne šole«v Ljubljani med letoma 1937 in Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 6. Podobnik, J. (2000). Zakon o varstvu pred utopitvami. Ljubljana: Državni zbor RS. 7. Prevolšek, D. (2005). Mednarodna zveza reševalcev iz vode ILS. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 8. Štrumbelj, B. (2004): Kratek pregled šol reševanja v svetu, sistem tekmovanj reševalcev iz vode po svetu in pobuda za ustanovitev Zveze reševalcev iz vode (zbirka referatov): Ig: Posvet Uprave RS za zaščito in reševanje. 9. Odredba o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih. (2001). Uradni list Republike Slovenije, 103. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo Spletni viri: 10. FIN- Federazione Italiana Nuoto. Italija. Pridobljeno s svetovnega spleta: Guardiavidas EPSA Argentina. Argentina. Pridobljeno s svetovnega spleta: Hrvatski crveni križ, Služba spašavanja života na vodi i ekološke zaštite priobalja. Zagreb: Hrvatski crveni križ, nacionalno društvo. Pridobljeno s svetovnega spleta: International Life Saving Federation, World water safety. Leuven, BLG: International Life Saving Federation. Pridobljeno s svetovnega spleta: International Life Saving Federation, World water safety. Leuven, BLG: International Life Saving Federation. Pridobljeno s svetovnega spleta: International Life Saving Federation, World water safety. Leuven, BLG: International Life Saving Federation. Pridobljeno s svetovnega spleta: International Life Saving Federation, World water safety. Leuven, BLG: International Life Saving Federation. Pridobljeno s svetovnega spleta: International Life Saving Federation, World water safety. Leuven, BLG: International Life Saving Federation. Pridobljeno s svetovnega spleta: 61

63 18. Life Saving & Diving Federation, Islamic Republic of Iran. Iran. Pridobljeno s svetovnega spleta: Life Saving society, The lifeguarding experts. Kanada. Pridobljeno s svetovnega spleta: Ligue Fracophone Belge de sauvetage. Pridobljeno s svetovnega spleta: Marinha Instituto de socorro náufragos. Portugalska. Pridobljeno s svetovnega spleta: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta: Qatar Marine Sports Federation. Katar. Pridobljeno s svetovnega spleta: Reddingsbrigades, Nederland. Nizozemska. Pridobljeno s svetovnega spleta: Royal Life Saving Society. The Royal life saving society Australia. Avstralija. Pridobljeno s svetovnega spleta: Sociedade Brasileira de Salvamento Aquatico - Sobrasa. Brazilija. Pridobljeno s svetovnega spleta: Società Svizzera Salvatagio SSS. Švica. Pridobljeno s svetovnega spleta: Surf Life Saving New Zeland. Nova Zelandija. Pridobljeno s svetovnega spleta: Surf Life Saving Australia. Avstralija. Pridobljeno s svetovnega spleta: The Life Saving Association of South Africa. Južnoafriška republika. Pridobljeno s svetovnega spleta: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta: USLA. Los Angeles: United States Lifesaving Association. Pridobljeno s svetovnega spleta: Vodní záchranná služba Českého červeného kříže. Češka: VZS ČČK. Pridobljeno s svetovnega spleta: Best practices on flood prevention, protection and mitigation. Pridobljeno s svetovnega spleta: 62

64 X. PRILOGA 1. Seznam članic Mednarodne zveze reševalcev iz vode (po regijah) Afrika (ni podatka) H(ni podatka) Bocvana Egipt Zveza za reševanje iz vode Bocvane Egiptovska podvodna in reševalna federacija H Sejšeli Sejšelska reševalna brigada H H(ni podatka) HH Ameriki Južnoafriška republika Zimbabve Južnoafriška zveza za reševanje iz vode Združenje za reševanje iz vode Zimbabveja Argentina Poklicna ekipa za vodna reševanja Brazilija Brazilska društvo za reševanje iz vode Kanada Združenje za reševanje iz vode (ni podatka) Jamajka Kraljevo združenje za reševanje iz vode Jamajke Saint Lucia Zveza za reševanje iz vode Svete Lucije (ni podatka) Trinidad in Tobago Združenje za reševanje iz vode Trinidada in Tobaga 63

65 Venezuela Državna organizacija za reševanje in varnost na morju ZDA Zveza za reševanje iz vode Združenih držav Amerike Azija in Oceanija Avstralija (Royal) Kraljevo združenje za reševanje iz vode Avstralije Avstralija (Surf) Deskarska zveza za reševanje iz vode Avstralije (ni podatka) Fidži Kraljevo združenje za reševanje iz vode Fidžija Hong Kong Združenje za reševanje iz vode Hong Konga Indija Rastirijska zveza za reševanje iz vode Indije Indonezija Deskarska zveza za reševanje iz vode Indonezije 64

66 Iran Federacija za reševanje iz vode Islamske republike Iran Japonska Japonska zveza za reševanje iz vode (ni podatka) (ni podatka) Katar Kazahstan Malezija Katarska federacija vodnih športov Združenje za reševanje iz vode Republike Kazahstan Združenje za reševanje iz vode Malezije Makao Zveza za reševanje iz vode Makaa Nova Zelandija (Surf) Deskarska zveza za reševanje iz vode Nove Zelandije Singapur Združenje za reševanje iz vode Singapurja Šri Lanka Zveza za reševanje iz vode Šri Lanke Kitajska (Tajvan) Državna zveza za reševanje iz vode Republike Kitajske 65

67 Evropa Avstrija Avstrijska federacija za reševanje iz vode Azerbajdžan Državna služba za reševanje iz vode Azerbajdžana Belgija Belgijska federacija za reševanje iz vode Bolgarija Bolgarski Rdeči križ služba za reševanje iz vode Ciper Zveza za reševanje iz vode Cipra Češka Češki Rdeči križ služba za reševanje iz vode Danska Danska plavalna federacija Estonija Reševanje iz vode Estonije 66

68 Finska Finska zveza za plavalno šolanje in reševanje iz vode Francija Francoska federacija za reševanje iz vode in prvo pomoč Grčija Grški rdeči križ prostovoljne Samaritanske enote Hrvaška Hrvaški rdeči križ Irska Irska vodna varnost Italija Italijanska plavalna zveza odsek reševanja iz vode (ni podatka) Izrael Latvija Izraelska zveza za kopanje, preprečevanje utopitev in reševanja iz vode Latvijsko združenje za reševanje iz vode Litva Zveza za reševanje iz vode Litve (ni podatka) Madžarska Makedonija Madžarska federacija za reševanje iz vode Makedonski Rdeči križ center za varnost v vodi 67

69 Nemčija Nemška zveza za reševanje iz vode Norveška Norveško združenje za reševanje iz vode Nizozemska Reševalne brigade - Nizozemska Poljska Federacija za reševanje iz vode Poljske Portugalska Portugalski inštitut za reševanje iz vode (ISN) (ni podatka) (ni podatka) Romunija Rusija Državna zveza poklicnih potapljačev in reševalcev iz vode Romunije Združenje za reševanje iz vode Rusije Slovaška Slovaški rdeči križ služba za reševanje iz vode Slovenija Zveza reševalcev iz vode Srbija in Črna Gora Rdeči križ Srbije in Črne gore Španija Španska federacija za reševanje iz vode Švedska Švedska zveza za reševanje iz vode 68

70 Švica Švicarsko združenje za reševanje iz vode Turčija Federacija za podvodne športe, reševanje iz vode, smučanje na vodi in plavanje s plavutmi Turčije (ni podatka) Ukrajina Združenje za reševanje iz vode Ukrajine Velika Britanija Kraljevo združenje za reševanje iz vode - Združeno kraljestvo Velika Britanija Zveza za reševanje iz vode Velike Britanije 69

71 2. del: PRIMERI DOBRE PRAKSE IN PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE SISTEMA REŠEVANJA IZ VODE 1. UVOD Slovenija je dežela voda. Skupna dolžina vodnih tokov, rek, stalnih in hudourniških pritokov je km. Ima 46,6, km morske obale. Po skupni količini rečne vode na prebivalca se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Čeprav ni namen te raziskave govoriti o učenju plavanja, pa je potrebno takoj na začetku opozoriti, da je dobro znanje plavanja glavni predpogoj za zmanjšanje števila utopitev. Zato je potrebno nadaljevati z vsemi ukrepi zato, da bo čim več populacije znalo dobro in predvsem varno plavati. V nemški zvezni deželi Bayern namreč opažajo, da se je skladno s številom povečanja neplavalcev (pri nas so trenutno na srečo nasprotni trendi) povečalo število utopitev. Zato je prav, da opozorimo takoj na začetku, da se je potrebno v okviru strategije o varstvu pred utapljanjem odločno upreti vsakršnemu zmanjševanju ur učenja plavanja v osnovni šoli, pač pa ravno obratno sistem še nadgraditi. Ko želimo govoriti o primerih dobre prakse z vidika reševanja iz vode moramo prav gotovo izhajati iz trenutnega stanja in trenda o številu utopitev v Sloveniji. Čeprav je bil del teksta, ki sledi, objavljen že v 1. in 2. delu faznega poročila smo se odločili, da ga uvrstimo tudi v ta del poročila, saj bodo iz njega izhajala nadaljnja priporočila in primeri dobre prakse. Ko govorimo o primerih učinkovitega reševanja iz vode se moramo prav tako zavedati specifike vodnega okolja v Sloveniji in torej ne moremo zgolj posnemati primerov dobre prakse v tujini ampak jih moramo prilagoditi našim razmeram. Današnje stanje števila utopitev v Sloveniji Pomemben način strokovne presoje uspešnosti delovanja sistema zagotavljanja aktivne varnosti v in ob vodi, reševanja iz vode in izvedbe prve pomoči je poznavanje podatkov in preučevanje vzročnosti števila, vzrokov in drugih značilnosti utopljencev v Sloveniji. Podatke o utopitvah v vodi zbira in jih za študijske namene posreduje policija. 70

72 zakon zakon število utopitev Slika 1. : Število utopitev v Sloveniji v letih od 1969 do Leta 1987 je bi sprejet Zakon o varnosti v urejenih kopališčih. Leta 2000 je bil sprejet Zakon o varstvu pred utopitvami. Leta 1987 sta bila sprejeta zakon in pravilnik o varnosti v organiziranih kopališčih. Zasluga zakona je bila, da se je končno začelo področje urejati tudi z zakonom, slabost pa, da je bilo obravnavano samo kopališčno okolje, ne pa tudi druga vodna okolja, ki jih je v Sloveniji veliko, ki so tudi terjala veliko smrtnih žrtev (Soča, Sava Bohinjka ).(Čermak, V., Kapus, V., Sluga, S., Šink, I.,1992). Vzroki, ki so botrovali temu, da se je v obdobju od 1967 do 2006 zmanjšalo število utopljencev na prebivalcev od skrajno zaskrbljujočih 5,42 do zelo zglednih tudi v Evropi in svetu 0,7, so na ravni države celostni in soodvisni. Pomembno se je namreč povečal delež plavalcev med prebivalstvom, ker smo uveljavili po letu 1965 v Sloveniji v štirih desetletjih v šoli poletno šolo v naravi, več akcij Naučimo se plavati, Plavamo vsi??? in druge akcije, izobraževali smo reševalce iz vode in leta 1987 sprejeli zakon o varnosti v organiziranih kopališčih ter leta 2000 zakon o varnosti v vodah, leta 1998 prenovili program ŠV v vrtcih, devetletkah in srednjih šolah z več plavalnimi programi, uveljavili športna programa Zlati sonček in Morski konjiček, boljšali 71

73 bazenski standard in še kaj ter se stalno prizadevali za čim večjo izobraženost strokovnih kadrov za učenje plavanja. Vendar, če si ogledamo krivuljo gibanja števila utopitev v Sloveniji v daljšem časovnem obdobju, lahko hitro ugotovimo, da se je njeno padanje zaustavilo; torej da beležimo že nekaj let enako ali zelo podobno število utopitev. To nam mora biti opozorilo, da je naš sistem za preprečevanje utopitev oziroma sistem zagotavljanja aktivne varnosti v in ob vodi, reševanja iz vode in izvedbe prve pomoči vsebinsko smo ga predstavili v prejšnjem odstavku - učinkovit samo do te stopnje, torej od 14 do 16 utopljencev na leto. S tem se nikakor ne smemo oportunistično sprijazniti, temveč nam mora biti skrajni čas za opozorilo, da še izboljšamo delo na vseh ravneh. Človekovo življenje nima in ne sme imeti cene. Utopitve glede na kraj dogodka Podatki za letno poprečje navajajo, da se je med 46 utopljenci le 2 ali 4,4 % utopila v bazenu, kar je manj od dolgoletnega povprečja, to je dobro, da se je 5 ali 10,9 % utopilo v jezeru, kar je manj od dolgoletnega povprečja, to je tudi dobro, da se je 12 ali 26,0 % utopilo v morju, kar je več od dolgoletnega povprečja, to je slabo, da se jih je 16 ali 34,8 % utopilo v reki, kar je nekoliko več od dolgoletnega povprečja, tudi to je slabo, da se je 1 ali 2,2 % utopil v stanovanju, kar je na ravni dolgoletnega poprečja ter za 10 ali 21,7 % utopljencev velja kategorija ostalo, kar je v dolgoletnem poprečju. Ker se povečuje delež utopljencev na morju in reki, moramo ponovno opozoriti na posebno čuječnost in pozornost na in ob, sicer že tradicionalno nevarnih vodnih okoljih. Vzrok storitve. Podatki za letno poprečje navajajo, da se je med 46 utopljenci le 13 ali 28,2 % utopilo zaradi zdrsa, en ali 2,2 % zaradi neprimerne opreme in 32 ali 69,6 % zaradi drugih vzrokov. Če pri analizi vzrokov utopitev pogledamo stanje v preteklih letih, lahko ugotovimo, da se je utapljalo tudi v preteklosti zaradi neprimerne opreme približno enak, mali delež utopljencev, precej, kar 12 odstotnih točk, se je povečal delež zaradi zdrsa, skoraj enak je tudi delež vzroka drugo. Med vzroki se ne pojavlja vzrok neplavalec, ki je še nedavno kar precej povzročal 72

74 utopitve (11 %). Če je to znak, da znajo ljudje bolje plavati, je to vsekakor dobro. Kot rečeno, zaskrbljuje pa povečan delež zdrsa, kar lahko pomeni več utopitev v slabše urejenih kopališčih, strmih brežinah in podobnem, vse proč od bazenov in plavališč, ki imajo čvrste robove. Podatki, ki smo jih dobili od policije letos, žal, ne vsebujejo še nekateri drugih za celovito analizo utopljencev vsekakor pomembnih podatkov kot so spol in starost utopljencev ter način utopitve. Zatorej zelo podrobne analize vzročnosti utopitev ne moremo narediti, s tem pa tudi ne še bolj natančnih nasvetov in priporočil o preprečevanju utopitev. Iz navedenega sledi prvo priporočilo: PRIPOROČILO O NATANČNEJŠEM VODENJU EVIDENCE STATISTIKE O UTOPITVAH Natančno vodenje statistike o utopitvah tako v primeru smrti utopljenca kot tudi težjih poškodb utopljencev (trajne poškodbe zlasti hrbtenice, ). Ob tem se je potrebno dogovoriti, kdo bo to statistiko spremljal. Po našem mnenju bi to morala biti Uprava za zaščito in reševanje ob tesnem sodelovanju s policijo, vendar po predhodno usklajeni metodologiji. Obrazložitev: Slednji ukrep je potreben za izvedbo ukrepov, ki bi preprečevali utopitve in poškodbe na mestih, kjer do utopitev največkrat prihaja (zlasti morje in reke). Iz statistike kakršna je na razpolago danes zelo težko potegnemo tehtnejše zaključke o vzrokih utopitve in način preprečevanja teh primerov. Ne vemo natančno starost utopljencev, zelo na splošno so navedeni vzroki utopitev in mesta utopitev. Zato sta v nadaljevanju predstavljena dva primiera statistike utopitev. Kombinacija obeh bi bila po našem mnenju primerna tudi za Slovenijo. Le tako se bomo lahko natančneje osredotočili na ukrepe za zmanjševanje števila utopitev. Primera vodenja statistike o utopitvah v Veliki Britaniji in na Novi zelandiji sta prikazana v nadaljevanju: 73

75 a) Primer statistike o številu utopitev v Veliki Britaniji (9): Utopitve v VB glede na lokacijo Reke, hudourniki, itd % Glede na aktivnost/obnašanje Ribarjenje Obala 87 20% S kopnega 13 Jezera in umetna jezera 50 12% S čolna 11 Kopanje doma % Skupno 24 Kanali 34 8% Pristanišča 18 4% Pod vplivom 80 Bazeni 15 4% Alkohol 73 Vrtni ribniki 13 3% Plavanje 34 Ostalo 1 0.2% Čolnarjenje 22 Skupno 427 V vozilih 20 Potapljanje 9 Reke z največ utopitvami Igra 4 Thames 42 Kajakarjenje 2 Avon 6 Kolesarjenje 2 Trent 4 Don 4 Ouse 4 Clyde 3 Stour 3 Posebej vodijo tudi podatke o strosti utopljencev. b) Primer statistike o številu utopitev v Novi Zelandiji v letu 2006 (10): Water Safety New Zealand, PO Box 10126, The Terrace, Wellington 6143 Phone: Fax: wsnz@watersafety.org.nz Utopitve v letu 2006 Trenutne statistike utopitev iz DrownBase, uradne statistike Water Safety New 74

76 Zealand na dan 14 April Utopilo se je skupno 89 oseb v letu (68%) vseh žrtev je bilo moških Alkohol je bil vključen v 10 (11%) primerih Ne rekreacijske mesta utopitve Skupnoe 52 ne-rekreacijskih utopitev predstavlja 58% vseh utopitev Nesreče zaradi potopov predstavljajo 26 (29%) utopitev 6 (7%) utopitev je bilo zaradi avtomobilskih nesreč Rekreacijska mesta utopitve Skupno je bilo med rekreacijo 37 (42%) utopitev 13 (15%) se je utopilo med plavanjem Med čolnarjenjem je bilo 11 (12%) utopitev razdeljenih med plovili na pogon 8 (9%) in brez pogona 3 (3%). 8 od teh je bilo v starosti 30+ in 9 od teh je bilo moških 6 (7%) se je utopilo med ribarjenjem 6 (7%) utopitev je bilo med aktivnostmi potapljanja in prostega potapljanja 1 (1%) se je utopilo med vodnimi športnimi aktivnostmi v vodi Mesto utopitve 30 (34%) ljudi se je utopilo v vodotokih v notranjosti (reke, potoki, hudourniki) Skupno 23 (26%) ljudi se je utopilo na plažah 16 (18%) ljudi se je utopilo na odprtem morju 9 (10%) ljudi se je utopilo na mestih s plimovanjem (pristanišča, rečni rokavi) 5 (6%) ljudi se je utopilo v domačem okolju (banja ali vedra, itd.) 3 (3%) ljudje so se utopili v notranjosti v mirujočih vodah (jezera, ribniki) 2 (2%) sta se utopila v domačih bazenih 1 (1%) se je utopil v javnih košpališčih Etničnost utopljencev Kavkazijci = 52 (58%) Maori = 19 (21%) Azijci = 7 (8%) Pacifičani z otokov = 2 (2%) Ostali = 6 (7%) neznano = 3 (4%) 75

77 Starost utopljencev Najbolj ogroženi skupini v letu 2006 sta bili med in letnimi odraslimi z 15 (17%) utopljenci; Naslednja skupina je bila med in letnimi odraslimi z 11 (13%) utopitvami po kategoriji V skupini pod 5 leti je bilo 5 utopitev (6%). A) PRIPOROČILA ZA SISTEMSKE REŠITVE V OKVIRU PREPREČEVANJA UTOPITEV IZ VODE Po našem mnenju in poznavanju je sistem reševanja iz vode v Sloveniji dobro zasnovan in ustrezno voden, čeprav je potrebno priznati, da nismo strokovnjaki z vidika vodenja sistemov reševanja, kar kažejo pravzaprav podatki o letnem številu utopitev. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da postajajo naravni pojavi vse bolj intenzivni in možnost nenadne poplave vse večja (primer lanskoletnih poplav v Nemčiji in ZDA). Pri pregledu sistemov v drugih državah v primerjavi z našim, pa pogrešamo predvsem koordinacijsko telo, ki bi povezovalo različne državne ustanove in civilna združenja na tem področju. Dober primer za tak organ sta The Inter-Departmental Government Group in National Water Saftey forum v Veliki Britaniji (11), ki združujeta različna združenja in organe na nivoju vlade in stroke, ki delujejo na področju reševanja iz vode. Shema delovanja odbora je prikazana na sliki 2.:. 76

78 Iz navedenega sledi drugo priporočilo: USTANOVITEV KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PODROČJE REŠEVANJA IZ VODE (analogno na Government interparlamentar group) Obrazložitev: reševanje iz vode je zelo kompleksno področje, saj poleg samega reševanja vsebuje tudi ukrepe s področja preprečevanja utopitev in osveščanja prebivalstva. Če v Veliki Britaniji tak odbor koordinira predvsem nevladne organizacije, ki delujejo na področju reševanja iz vode, bi po naši organizaciji v tem trenutku potrebovali predvsem usklajevalno medministrsko telo, ki bi koordiniralo ukrepe na tem področju. Po izkušnjah drugih držav bi po našem mnenju morali biti v tem telesu predstavnik Ministrstva za obrambo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za šolstvo. Glede na trenutno stanje organizacije reševanja iz vode bi po našem mnenju moral biti koordinator te skupine iz MORS-a, natančneje iz Uprave za zaščito in reševanje. Od nevladnih organizacij bi trenutno v tem odboru bili predstavniki Zveze reševalcev iz vode, predstavnik Strokovnega sveta za področje reševanja iz vode (če se ustanovi) in Gospodarske zbornice (Združenja upravljalcev kopališč). Priporočamo, da se predstavnike odbora imenuje in so stalni, saj bodo le tako lahko poznali problematiko s tega področja. Naloga telesa bi bilo usklajeno koordiniranje vseh ukrepov na področju reševanja iz vode od načrtovanja do izvedbe. Po našem mnenju bi bilo zadostno nekajkratno srečanje na leto (ali bolje po potrebi) teh predstavnikov, kjer bi se pregledalo statistike in ustrezno ukrepalo v primeru povečanja števila utopitev. Iz predhodnega odstavka sledi tretje priporočilo: USTANOVITEV STROKOVNEGA SVETA ZA PODROČJE REŠEVANJA IZ VODE (analogno na National water saftey forum) Obrazložitev: iz prvega in drugega dela faznega poročila, kjer smo pregledali obstoječe ureditve usposabljanja in vodenja reševalcev iz vode lahko vidimo, da je v veliki večini držav reševanje iz vode prepuščeno nevladnim organizacijam (Zvezam reševalcev oziroma 77

79 Rdečemu križu). Ker trenutno pri nas take organizacije še nimamo oziroma je v povojih priporočamo, da se ustanovi strokovni svet za področje reševana iz vode, ki se bo ukvarjal samo z strokovnimi vidiki reševanja iz vode: - spremljanje in dopolnjevanje doktrine reševanja iz vode; - uvajanje novosti s področja reševanja iz vode; - dajanje predlogov koordinacijskemu odboru za izboljšanje stanja na področju reševanja iz vode; - skrb za programe usposabljanja s področje reševanja iz vode; - usklajevanje in predloganje pravilnikov o reševalcih iz vode Strokovni svet bi se trenutno ustanovil v okviru MORS-a (Uprave za zaščito in reševanje), postopno pa bi po našem mnenju moral preiti pod Zvezo reševalcev iz vode, če se bo razvijala v smeri močne organizacije, ki bi skrblea za področje rešvalcev iz vode. V okviru sistemskih priporočil bi bilo četro priporočilo naslednje: POPIS VSEH AKTIVNIH IN NEAKTIVNIH REŠEVALCEV IZ VODE IN NJIHOVA VKLJUČITEV V SISTEM CIVILNE ZAŠČITE Obrazložitev: čeprav se v Sloveniji trenutno ubadamo tudi s problemom števila reševalcev iz vode, pa se je potrebno zavedati, da je bilo usposobljenih v preteklosti že veliko reševalcev iz vode, ki bi ob večjih vodnih ujmah lahko pomagali enotam civilne zaščite pri reševanju iz vode. Zato bi bilo po našem mnenju dobor popisati vse aktivne in neaktivne reševalce iz vode in jih vključiti v sezname civilne zaščite in jih v primeru naravnih nesreč aktivirati za potrebe reševanja iz vode. Tak primer je znan iz Nemčije, kjer imajo popisane in po potrebi vključene v sistem rešvanja v primeru naravnih nesreč člane DLRG in Italije, kjer je Nacionalno združenje za reševanje iz vode od leta 1997 vpisano v seznam mednarodnih organizacij za prostovoljce v okviru oddelka za civilno zaščito. Peto priporočilo: OKREPITEV INŠPEKCIJSKIH SLUŽB V OKVIRU IZVAJANJA ZAKONA O VARSTVU PRED UTOPITVAMI 78

80 Obrazložitev: Po našem mnenju je zakonska ureditev s področja varstva pred utopitvami dobra. Ob obisku številnih kopališč zlasti v zasebni lasti pa opažamo, da mnogokrat reševalci iz vode čeprav so prisotni na kopališčih največkrat ne opravljajo svoje primarne funkcije opazovanja vodne površine, pač pa jih delodajalci uporabljajo v številne druge namene (pospravljajo stole, skrbijo za čiščenje, ). Z kaznimi, ki so zagrožene bi ob ustreznem nadzoru inšpekcijskih služb lahko po našem mnenju zelo hitro naredili red na tem področju in s tem zagotovili večjo varnost na kopališčih, kjer niso problem le utopitve s smrtnim izidom pač pa tudi pomakanje reda na kopališčih, kar lahko pripelje do številnih poškodb. Seveda je ob tem potrebno opozoriti, da je na nekaterih kopališčih po Sloveniji organizacija dela reševalcev na bazenih zgledna. B) PRIPOROČILA ZA USPOSABLJANJE ENOT ZA REŠEVANJE IZ VODE 1. Reševalci iz vode: V Sloveniji imamo glede na primerjavo z drugimi državami, ki smo jih primerjali v prvem in drugem delu faznega poročila relativo dober program usposabljanja reševalcev iz vode tako po številu ur usposabljanja (v vrhu držav po številu ur usposabljanja), kot tudi po vsebinah. Programi usposabljanja so tudi v skladu s priporočili ILS-a. Prav tako imamo po našem mnenju dober program oziroma pravilnik ocenjevanja znanja reševalcev iz vode. O dobrem delu reševalcev iz vode med drugim kaže tudi število utopitev na kopališčih, kjer so prisotni reševalci iz vode, kjer imamo v zadnjih letih povprečno od 0 do 2 utopitvi na leto, kar je zelo ugoden podatek. Klub vsemu navedenemu priporočamo, da se ponovno preuči nekatere spremembe pravilnikov ureditve v zadnjem času. Prvo priporočilo je: PREUČITI ČLEN PRAVILNIKA O REŠEVALCIH IZ VODE, KI OMOGOČA OPRAVLJANJE IZPITA BREZ PREDHODNEGA USPOSABLJANJA 79

81 Obrazložitev: Pravilnik o reševalcih iz vode omogoča opravljanje izpita za reševalca iz vode tudi brez usposabljanja. Priporočljivo bi bilo, da bi ta člen izbrisali iz pravilnika, saj je praktično usposabljanje tudi situacijska vadba in omogoča učinkovitejši nastop med pravo akcijo reševanja, saj je bila akcija med usposbljanjem že večkrat izvedena. Tudi pri drugih državah nismo uspeli zaslediti, da bi bilo možno opravljati izpit brez predhodnega usposabljanja. Tako pa je sedaj možno, da akcijo prikažejo kandidati za reševalce prvič šele na izpitu in jim to zaradi dobrega plavalnega znanja celo uspe, zagotovo pa ne moremo v tem primeru o trajnosti znanj, ki naj bi jih imel reševalec iz vode v primeru stresne situacije avtomatizirane. Drugo priporočilo je: OBVESTITI IN PRIPOROČITI VSEM DELODAJALCEM, DA LAHKO SAMI PREVERJAJO ZNANJA IN SPOSOBNOSTI REŠEVALCEV IZ VODE TUDI ZNOTRAJ TRILETNEGA OBDOBJA BREZ PREVERJANJA SPOSOBNOSTI Obrazložitev: Glede na to, da je preverjanje sposobnosti reševalcev iz vode sedaj le na vsaka tri leta (s čimer se lahko le delno strinjamo) smatramo, da je potrebno pozorno spremljati v naslednjih letih posledice tega ukrepa z vidika varnosti na kopališčih. Sprememba lahko namreč povzroči poslabšanje sposobnosti predvsem tistih reševalcev iz vode, ki so že dosedaj imeli probleme za doseganje norm na preverjanjih. Če posledic ne bo lahko sprememba po našem mnenju ostane kot je, sicer pa bo potrebno razmišljati o ponovnem krajšem obdobju spremljanja znanj in sposobnosti. Drugi možni ukrep s tega področja bi lahko bila uvedba tekmovanj reševalcev iz vode po pravilih tekmovanj Mednarodne zveze reševalcev iz vode. Tako bi lahko na nek drug, bolj prijazen način spodbujali reševalce iz vode k ohranjanju telesnih sposobnosti. 80

82 Slika 3.: Slika iz tekmovanja reševalcev iz vode 2. Gasilci, policisti in enote civilne zaščite Priporočilo za usposabljanje navedenih enot je: OBVEZNA UVEDBA PROGRAMA UČENJA PLAVANJA IN OSNOV REŠEVANJA IZ VODE V USPOSABLJANJE TAKO POLICISTOV KAKOR TUDI POKLICNIH GASILCEV IN ENOT CIVILNE ZAŠČITE Po tem programu bi morali imeti navedeni subjekti znanje plavanja, s katerim bi lahko plavali 100 metrov vsaj pod 2 minutami (kriterij za reševalce A1). Za doseganje tega cilja je z vidika programov usposabljanja potrebnih približno 20 do 30 ur. Hkrati s tem programom bi morali dobiti tudi osnovne informacije o reševanju iz vode. Obrazložitev: v nekajletnem izvajajnju športne vzgoje poklicnih gasilcev v okviru njihovega obveznega usposabljanja na IG-u smo ugotovili, da je njihovo znanje plavanja zelo različno: od takih, ki sploh ne znajo plavati do takih, ki znajo zelo dobro plavati. Gasilci, civilna zaščita in druge sile za zaščito in reševanje sicer imajo izdelan dober program uvajalnega in temeljnega usposabljanja za reševanje iz vode, vendar pa je s spremembami načina izobraževanja gasilcev veliko gasilcev, ki se ne vključujejo v program (5,6). Zato bi bilo po našem mnenju potrebno ta sistem prevetriti in zagotoviti, da bi vsi poklicni gasilci morali znati ustrezno plavati. Enako velja za policaje. Drugi možen primer je, da je že pri sprejemu v poklicne gasilske enote potrebno demonstrirati ustrezno znanje plavanja. Ob tem je potrebno opozoriti na različne primere dobre prakse. Tako je pogoj za vključitev v poklicno 81

83 usposabljanje gasilske enote Ljubljana tudi obvezno znanje plavanja. Po naših informacijah to ni primer za vse poklicne gasilske enote. Policisti po drugi strani že imajo določen del usposbljanja s plavalnimi vsebinami na Debelem rtiču. Vseeno pa so policisti s terena že zaprosili za dodatno usposabljanje iz področja reševanja iz vode (primer postaje Center iz Ljubljane), dobro pa bi bilo, da bi oba primera usposabljanja rešili sistemsko. C) PRIPOROČILA ZA UVEDBO NOVOSTI PRI REŠEVANJU IZ VODE Z uvedbo reševalne tube, vodne reševalne deske in avtomatskega defibrilatorja smo v Sloveniji naredili pomemben korak v posodobitvi doktrine reševanja iz vode. Pravzaprav lahko po pregledu drugih šol reševanja iz vode lahko rečemo, da so naši reševalci iz vode zelo na tekočem z najnovejšimi pripomočki reševanja iz vode in usposobljeni za ukrepanje z njimi. Kljub temu imamo nekaj priporočil s tega področja. Prvo priporočilo: UVEDBA VODNEGA SKUTERJA SKUPAJ Z REŠEVALNIM AKIJEM V SISTEM REŠEVANJA IZ VODE IN OBVEZEN DEL REŠEVALNE OPREME NA VSEH VEČJIH NARAVNIH KOPALIŠČIH (MORJIH IN JEZERIH) Obrazložitev: statistika trenutno kaže, da je največ utopitev v Sloveniji na morju in rekah. V primeru utopitev je zelo pomemben dejavnik uspešnosti reševanja iz vode pravočasnost ukrepanja. Zato so v skoraj vseh državah z bogato tradicijo reševanja iz vode v sistem reševanja iz vode na morju, jezerih in določenih vrstah rek uvedli ti. vodni skuter skupaj z vodnim reševalnim akijem. Za uvedbo vodnega skuterja obstajajo številni argumenti: 1. Je zelo hiter (reševalci lahko zelo hitro pridejo na kraj nesreče oziroma utopitve): 2. Nima propelerja kot ga imajo motorji za čolne, kar predstavlja majhno nevarnost za poškodbe utopljencev s plovilom; 82

84 3. Zavzema relativo majhno površino. Zaradi tega je skuter zelo okreten in ga lahko uporabljamo praktično v vseh vremenskih pogojih na morju, jezerih in določenih vrstah večjih rek; 4. Skupaj z akijem omogoča takojšnje nudenje prve pomoči že med transportom na obalo. Razlogov za uvedbo vodnega skuterja v sistem reševanja iz vode je torej več in potrebno bo slediti številnim deželam, ki ga že uporabljajo. Hkrati z uvajanjem pa bo potrebno v sistem usposabljanja reševalcev iz vode uvesti tudi oblike in metode reševanja z vodnim skuterjem skupaj z reševalnim akijem (program B za reševalce na naravnih kopališčih, morda pa tudi za program C (učinkovitost in primernost vodnega skuterja za reševanje na divjih rekah je potrebno še preveriti) in program D za osebe, ki izposojajo piovila na morju, rekah, jezerih in drugih vodah). Priporočamo tudi, da postopno vodni skuter in reševalni aki postaneta obvezni del reševalne opreme naravnih kopališč z večjo površino, dobro pa bi bilo, da bi bile za delo in reševanje z njimi opremljene in usposobljene tudi enote policije na morju in druge enote za reševanje iz vode. Slike 4. a,b,c,d: Slikovni prikaz reševanja zvodnim skuterjem in reševalnim akijem v Italiji Drugo priporočilo: 83

85 UVEDBA ALARMNIH REŠEVALNIH POSTAJ V nekaterih državah (Italija, Nemčija) imajo na izpostavljenih mestih ob vodnih površinah, ki predstavljajo nevarnost utopitve, hkrati pa nimajo zagotovljene reševalne službe ti. aktivacijske alarmne naprave preko katerih lahko v primeru utopitve sprožimo alarm. Postaje so povezane z ustreznimi službami zadolženimi za reševanje iz vode oziroma reševalci iz vode. Obrazložitev: v Sloveniji imamo zelo veliko vodnih površin, kjer bi lahko glede na obljudenost in nevarnost zlasti rek in preteklih izkušenj lahko ocenili, kje bi bilo smiselno postaviti take aktivacijske postaje in jih povezati s centrom za obveščanje oziroma najbližjo reševalno službo. Reakcijski čas je ob takih nesrečah v rekah in drugih vodnih površinah namreč najbolj pomemben dejavnik reševanja iz vode. Sliki 5 a in b: Primer aktivacijske alarmne naprave in reševalnega stolpa Tretje priporočilo: 84

86 REŠEVALCI IZ VODE UPORABLJAJO TORBICO ZA REŠEVALCE IZ VODE Z OSEBNO OPREMO ZA OŽIVLJANJE. Obrazložitev: reševalci iz vode za oživljanje uporabljajo pri oživljanju tudi umetno masažo srca in umetno dihanje. Pri tem pridejo v kontakt z ponesrečenci, ki so potencialno lahko okuženi z raznimi nalezljivimi boleznimi, ki se lahko prenesejo tudi na reševalce. Glede na to, da so sedaj v sistemu kontrole reševalcev iz vode predpisani zdravstveni pregledi samo na tri leta bi bilo dobro, da bi v zaščito zdravja reševalcev iz vode, kakor tudi ponesrečencev začeli uporabljati torbico za reševalce iz vode, ki vključuje tubulus za umetno dihanje, latexove rokavice in piščalko. Sliki 6 a in b: Osebna oprema reševalcev iz vode Četrto priporočilo: OPREMLJANJE VSEH GASILSKIH IN POLICIJSKIH VOZIL (KJER JE TO POTREBNO) Z REŠEVALNO TUBO ALI REŠEVALNIM JOPIČEM Obrazložitev: mnogokrat so v primeru prometnih nesreč, samomorov in drugih nesreč ravno policisti ali gasilci poklicani s strani občanov za nudenje prve pomoči v primeru nesreč v in ob vodi. Zato je potrebno da imajo ustrezen pripomoček na razpolago za reševanje in da so ustrezno seznanjeni z uporabo le tega s krajšo demonstracijo. Sploh je to pomembno z vidika predhodno omenjenih slabih plavalnih sposobnosti dela poklicnih gasilcev in policajev. 85

87 D) PRIPOROČILA S PODROČJA INFORMIRANJA IN OSVEŠČANJA LJUDI S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE V Sloveniji je bilo storjenega že veliko s strani osveščanja prebivalstva s področja nevarnosti utopitve (zgibanke, internetna stran, videospoti). Kljub temu je še veliko primerov neosveščenosti prebivalstva pri gibanju v in ob vodi. Zato smatramo, da bi bilo potrebno to področje še dodatno obogatiti. Prvo priporočilo: POLEG ZGIBANK USTVARITI POSEBNO INTERNETNO STRAN Z NAPOTKI KAKO PREPREČEVATI UTOPITVE OB RAZLIČNIH VODNIH OKOLJIH IN KAKO UKREPATI V PRIMERU UTOPITVE. Obrazložitev: internet postaja vse bolj pomemben vir informacij, ki je lahko dostopen in zastonj. Na strani Uprave in zaščito je sicer možno dobiti zgibanko z napotki za preprečevanje utopitev vendar je zelo težko priti do nje. Zato predlagamo, da se nardi posebna stran z napotki za preprečevanje utopitev z osnovnimi napotki kaj storiti v primeru utopitev. Številne organizacije reševalcev iz vode in rdeči križ imajo na spletu objavljene napotke kako preprečevati utopitve in kako ukrepati v primeru utopitve. Zelo dobra internetna stran, ki bi lahko služila tudi našim ustvarjalcem internetne strani s tem v zvezi, je stran ameriškega rdečega križa, ki je prikazana v prilogi (neprevedena) (8). Drugo priporočilo: SEZNANITEV S POKLICEM REŠEVALCA IZ VODE V VRTCIH IN ŠOLAH S HKRATNIM PODAJANJEM IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN S PODROČJA VARSTVA PRED UTOPITVAMI V vrtce in šole pošiljati reševalce iz vode, da otroke seznanijo s poklicem reševalcev iz vode in opozarjajo pred nevarnostmi utopitve. V ta namen bi bilo dobro narediti progam kaj naj predstavijo. Hkrati se jim dostavi zgibanke, da jih razdelijo otrokom. V osnovnih šolah kaže 86

88 razmišljati o uvedbi osnovnih informacij o nevarnostih utopitve v različnih vodnih okoljih v obvezne izobraževalne vsebine (kurikulum). Ponovno bo s tem v zvezi potrebno posteti tudi izobraževalni film z vsebinami in reševanja iz vode in preprečevanja utopitev. Obrazložitev: v vrtcih se predstavljajo številni poklici tudi s področja zaščite in reševanja. Kazalo bi, da se v ta sistem vključijo tudi reševalci iz vode. Seveda bi bilo potrebno za to zagotoviti določena sredstva. Tretje priporočilo: V SISTEM OSVEŠČANJA S PODROČJA REŠEVANJA IZ VODE VKLJUČITI PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE, KI SE UKVARJAJO S ŠPORTI V IN NA VODI Obrazložitev: Mnoge športne zveze, ki se ukvarjajo s športi na vodi in ob vodi bi morale v usposabljanja strokovnih kadrov vključiti tudi osnovne informacije o reševanju iz vode. Večina jih to sicer že ima, vendar bi bilo potrebno na ta problem opozoriti vse zveze. Hkrati bi morali ta znanja usposobljeni kadri širiti naprej na populacijo zalsti otrok oziroma rekreativcev s katerimi sodelujejo. V ta namen bi bilo dobro imeti pogovor z vsemi predstavniki panožnih športnih zvez, katerih se dotika problem reševanja iz vode. 87