RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH

Size: px
Start display at page:

Download "RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH"

Transcription

1 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Specialistično delo RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH Kandidatka: Barbara Rihter, dipl.ekon. rojena leta 1977 v kraju Maribor zaposlena na Univerzi v Mariboru kot samostojna strokovna delavka Program in smer študija: Poslovna ekonomija, Poslovne finance Tema odobrena na seji senata EPF dne z delovnima naslovom: Razvoj in financiranje visokega šolstva v Sloveniji in v evropskih državah Mentor: prof.dr. Mejra Festić, izredna profesorica

2 2 KAZALO VSEBINE POVZETEK 4 SUMMARY 6 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Metode raziskovanja 10 2 ZAKONODAJNE SPREMEMBE V VISOKEM ŠOLSTVU Zakon o visokem šolstvu Bolonjska deklaracija Uresničevanje Bolonjske deklaracije v Republiki Sloveniji 15 3 RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH Opredelitev visokega izobraževanja Globalni trendi v razvoju visokega izobraževanja Trend povečanja stopnje izobrazbe v Evropi Strukturna gibanja v visokošolskem izobraževanju Struktura študentov po starostnih skupinah Struktura študentov po načinu študija 22 4 RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA NA UNIVERZI V MARIBORU Zgodovina Univerze v Mariboru Članice Univerze v Mariboru Študijski programi Univerze v Mariboru Gibanja v strukturi študentov na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru Vpis študentov po posameznih fakultetah v študijskih letih 2006/2007 do 2008/ Gibanja v strukturi študentov na podiplomskem študiju Univerze v Mariboru Struktura vpisa podiplomskih študentov v študijskem letu 2008/ FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH Sistemi financiranja visokega šolstva Izbrani načini financiranja visokega šolstva iz javnih virov Sredstva, namenjena visokemu šolstvu Stroški izobraževanja Šolnine Opredelitev in razlogi za/proti vpeljavi šolnin Šolnine in državne finančne podpore študentom v evropskih državah Šolnine in državne finančne podpore študentom v Sloveniji 51

3 3 6 FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA NA UNIVERZI V MARIBORU Priprava financiranja Finančni načrt Program dela Pregled preteklega stanja na področju financiranja Integralno financiranje Sredstva za študijsko dejavnost Sredstva za obštudijsko dejavnost Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje Sredstva za razvojne naloge Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost in druga sredstva Financiranje dejavnosti visokošolskih ustanov Viri financiranja Analiza sredstev za študijsko dejavnost Poraba sredstev Razmerje med prihodki in odhodki Zadostnost sredstev Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov od l do l. 2009/ SKLEP 75 8 LITERATURA IN VIRI 77 SEZNAM SLIK 83 SEZNAM TABEL 83 SEZNAM GRAFOV 83 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS 85

4 4 POVZETEK NASLOV: Razvoj in financiranje visokega šolstva v Sloveniji in v evropskih državah KLJUČNE BESEDE: Bolonjska deklaracija, razvoj visokega šolstva, financiranje visokega šolstva, šolnine, Univerza v Mariboru Usmeritev v raziskave in izobraževanje v tako velikem obsegu, kot so si ga zadale razvite države, je zelo drago in vse razvite države se soočajo s problemom financiranja takšnega visokega šolstva. V večini sistemov visokega izobraževanja ima prevladujočo vlogo v financiranju izobraževalnih ustanov država. Na podlagi razlogov javnega in zasebnega financiranja izobraževanja lahko ugotovimo, da je najboljši sistem financiranja tisti, ki vključuje tako javne kot zasebne vire. Specialistično delo je razdeljeno v tri sklope. V prvem sklopu predstavljam Zakon o visokem šolstvu in uresničevanje Bolonjske deklaracije v Republiki Sloveniji. Slovenija je največ časa posvetila trem prednostnim nalogam bolonjskega procesa: sprejetje sistema visokošolskega izobraževanja z dvema oz. tremi glavnimi stopnjami, uveljavitev sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj in uveljavitev nacionalnega sistema za zagotavljanje kakovosti. Drugi sklop zajema trende v razvoju visokošolskega izobraževanja, strukturo gibanja v visokošolskem izobraževanju ter razvoj visokega šolstva na Univerzi v Mariboru. Tako v Sloveniji kot v državah Evropske unije se povečuje število študentov in diplomantov. Pomembno je tudi naraščanje deleža izrednih študentov na dodiplomski stopnji zaradi naglega povečanja povpraševanja po visokem izobraževanju ter omejenega vpisa na redni študij. Poudarek je na tretjem sklopu, kjer opisujem javno in zasebno financiranje visokega šolstva, sistem dodelitve javnih sredstev visokošolskemu izobraževanju, sredstva, namenjena visokemu šolstvu, šolnine in financiranje visokega šolstva na Univerzi v Mariboru. Polovica od dvajsetih omenjenih držav EU je že uvedla šolnino. Študentom omogočajo pridobitev številnih vrst pomoči. Najpogostejše so štipendije, posojila in razni popusti ter sofinanciranja prevozov, prehrane, zavarovanj. Slovenija je po deležu javnih izdatkov za terciarno izobraževanje nad povprečjem držav EU. Po deležu izdatkov za izobraževalne ustanove terciarnega izobraževanja na študenta v BDP na prebivalca pa je Slovenija v primerjavi z državami EU uvrščena zelo slabo. V večini razvitih evropskih držav se je v preteklosti uporabljalo financiranje na podlagi inputov. Temeljno merilo za višino pridobljenih sredstev je bilo število vpisanih študentov. Zaradi nizke učinkovitosti visokošolskih ustanov so države našle rešitev v financiranju na podlagi outputa. Višina sredstev, dodeljena visokošolski ustanovi, je odvisna od števila in kakovosti diplomantov.

5 5 Tudi v Sloveniji je bil v letu 2004 vpeljan nov način financiranja visokošolskih ustanov t.i. integralno financiranje. Visokošolske ustanove prejmejo sredstva v enem znesku, s katerimi nato gospodarijo same. Obseg sredstev je odvisen od števila študentov, njihove uspešnosti in študijskega področja. Sistem je naravnan tako, da ne nosijo več največje teže vpisani študenti, ampak diplomanti.

6 6 SUMMARY TITLE: Developing and financing of the university educational system in Slovenia and in European States KEY WORDS: Bologna declaration, development of the university educational system, financing of the university educational system, tuitions, University of Maribor. Orientation into the researches and the education in such a large scope, as there has been set by the developed countries, presents a large cost and that is why all states are confronted with the problem of financing this university educational system. In majority of systems of university education has the state the dominant submission in financing the educational institutions. By comparison based on public or private financing of university education we can figure out, that the best system of financing is the one, that includes both the public and the private sources. The expert work is distributed in three assemblies. In the first assembly I am presenting the Law concerning university educational system and the implementation of Bologna declaration in Republic of Slovenia. Slovenia has most of the time dedicated to three priority tasks of Bologna process: adoption of the university educational system with two or three main degrees, enforcement of a system of easy recognizable and comparable degrees and enforcement of the national system for assuring of quality. The second assembly is capturing the trends in the development of university education, structure of movement in university education and the development of the university educational system at the University of Maribor. In Slovenia and also in other States increases the number of students and of graduates. Important is also the increasing of share of part time students on undergraduate degree, because of quick enlargement of demand for university education and the limited entry of full time study. Emphasis is on the third assembly, where I am describing public and private financing of university educational system, the system of allocation of public assets for university education, university educational system assigned assets, tuitions and financing of university educational system at the University of Maribor. Half of twenty mentioned states of European Union has already initiated tuition. They are enabling Students to gain numerous kinds of help. The oftenest are scholarships, loans and various discounts and co financings of transports, nutrition s, insurances. Slovenia is by share of public expenditures for tertiary education above average of states of EU. By share of expenditures for educational institution of tertiary education on student in GNP on inhabitant is Slovenia in comparison with other states of EU placed very badly. Majority of developed European states was using financing based on inputs in the past. Basic measure for height of gained assets was the number of entered students.

7 7 Because of low efficiency of university institutions, have the States found the solution in financing based on outputs. Height of assets, assigned the university institution, is dependable on the amount and quality of the graduate. In Slovenia was also in year 2004 initiated a new manner of financing university institutions, i.e., integral financing. University institutions get the assets in one amount, with which they economize alone. The scope of assets depends on the number of students, their successfulness, and of study field. The system is directed so, that entered students aren't any more supporting the amplest weight, but the graduates.

8 8 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Devetdeseta leta so za visoko šolstvo tako v Sloveniji kot v tujini čas velikih sprememb. Politične, gospodarske in kulturne spremembe ter globalizem t.i. postindustrijskih družb so postavili pred terciarno izobraževanje mnoge nove izzive, obenem pa se je za študij po končani srednji šoli začelo odločati čedalje več mladih, pa tudi nekoliko starejših kandidatov. Tudi slovensko visoko šolstvo se sooča predvsem z imperativom hitrega institucionalnega razvoja in z zelo hitro naraščajočim številom študentov. V Evropi je imel po koncu druge svetovne vojne visoko izobrazbo približno le en odstotek odraslega prebivalstva, danes pa je ta delež že krepko presegel 20 odstotkov in hitro narašča. Visoko šolstvo je izgubilo svojo elitnost in postaja vedno bolj množično. Gospodarski razvoj posamezne države je močno odvisen od ravni znanja, predvsem visokošolskega, pri čemer srednje in osnovno šolstvo nista tako pomembni. Usmeritev v visokošolske raziskave in izobraževanje v tako velikem obsegu, kot so si ga zadale razvite države, pomeni izjemno velike naložbe v znanje in vse te države se soočajo s problemom financiranja visokega šolstva. Decembra 1993 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o visokem šolstvu. Na njegovi podlagi se je začelo temeljito preoblikovanje univerz, prvič pa je bilo omogočeno tudi ustanavljanje samostojnih ter zasebnih visokošolskih zavodov. Na podlagi novega zakona so bili v letih 1995 in 1996 preoblikovani ali na novo sprejeti najprej dodiplomski, nato pa še podiplomski študijski programi. Nekdanji višješolski programi so bili opuščeni, poleg univerzitetnih študijskih programov pa so bili uvedeni še triletni visokošolski strokovni programi. S preoblikovanjem podiplomskih študijskih programov se je postopoma začela uveljavljati možnost pridobivanja doktorata znanosti brez vmesne magistrske stopnje. Z Bolonjsko deklaracijo, ki so jo leta 1999 podpisali ministri za izobraževanje 29 evropskih držav, se je sprožil t.i. bolonjski proces, ki naj bi do leta 2010 ustvaril skupni evropski visokošolski prostor. Vsi ti procesi in dokumenti so za Slovenijo pomembni zaradi pospeševanja njenega notranjega razvoja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen dela je pregled razvoja in trenutnega stanja na področju zakonodaje, financiranja in gibanja študentov v visokem šolstvu nekaterih evropskih držav s poudarkom na Univerzi v Mariboru.

9 9 Cilji Cilj specialističnega dela je narediti pregled zakonodaje v visokem šolstvu, izvajanje Bolonjske deklaracije v Republiki Sloveniji, položaj Slovenije po izobrazbeni strukturi, vpisu ter gibanjih študentov v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Poseben poudarek bo na razvoju, načrtovanju financiranja od priprav do izvajanja, proučitvi različnih vidikov, kot so ločeno financiranje javne službe in financiranje ostalih dejavnosti, pregledu financiranja po virih ter analizi stroškov za izvajanje dejavnosti Univerze v Mariboru. Želim raziskati sisteme dodelitve javnih sredstev, višino sredstev, namenjenih financiranju visokega šolstva, in razloge za vpeljavo šolnin ter pregled držav, ki imajo šolnine že vključene v svoj visokošolski sistem. Trditve Delež prebivalstva v Sloveniji z višjo in visoko izobrazbo v celotni populaciji zaostaja za povprečjem Evropske unije. Slovenija zaostaja za državami Evropske unije po deležu javnih izdatkov za visokošolsko izobraževanje v bruto domačem proizvodu. Država, ki razvije najboljši model visokega šolstva, dobi največje število in najboljše študente in raziskovalce iz celega sveta. Države, kjer financiranje ni bilo vezano na študijske programe, so prehitele države z bolj sodobnimi programi, ker so se hitro prilagajale potrebam in razvoju. Sistem financiranja z določeno kombinacijo javnega in nejavnega financiranja je finančno najbolj podprl visoko šolstvo. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da bom, s pomočjo dostopnih podatkov in analiz, dobila realno sliko in pregled nad razvojem in financiranjem visokega šolstva. Omejitve se pojavijo zaradi pomanjkanja literature in raziskav na področju visokega šolstva, zato so nekateri podatki stari tudi več let. Skupni denarni stroški izobraževanja se zlasti v meddržavnih primerjavah praviloma merijo relativno, glede na razne ekonomske in neekonomske kategorije.

10 Metode raziskovanja Specialistično delo temelji na makroekonomski raziskavi. Proučila bom gibanja in delovanja visokega šolstva v Sloveniji in v Evropskih državah. Za raziskovanje bom uporabila deskriptivni pristop: z metodo deskripcije bom opisovala dejstva, procese in pojave razvoja in financiranja visokega šolstva, s komparativno metodo bom primerjala enaka ali podobna dejstva, pojave, procese v razvoju in financiranju visokega šolstva med različnimi državami ter ugotovitvami njihove podobnosti v obnašanju, z metodo kompilacije bom povzemala raziskave, stališča in sklepe drugih avtorjev.

11 11 2 ZAKONODAJNE SPREMEMBE V VISOKEM ŠOLSTVU Visoko šolstvo je pri nas dobro desetletje urejal Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je zajemal celotno izobraževanje po osnovni šoli. Dezintegriranost univerzitetnega prostora je močno ovirala študijsko sodelovanje med različnimi fakultetami, povzročala je razlike v študijskih standardih visokošolskih zavodov, oteževala je prehode med študijskimi programi in zmanjševala racionalnost celotnega visokošolskega sistema. Zaradi samozadostnosti in razdrobljenosti visokega šolstva so se pojavljala neskladja z nekaterimi temeljnimi kriteriji pri sprejemanju študijskih programov in vpisovanju študentov. V visokošolskem sistemu so se pojavljali le redki gostujoči profesorji in študentje iz tujine. Ob hitrem povečanju zanimanja za postsekundarno izobraževanje se je sistem vpisnih pogojev in programske ponudbe težko prilagajal interesom in sposobnostim kandidatov za študij. Vsakdo, ki je dokončal štiriletno srednjo šolo, se je lahko prijavil na skoraj vsak študijski program. Študijska mesta so se naglo zmanjševala, programi pa so se podaljševali brez enotnih standardov, strategij in mednarodnih primerjav. Množične vpise so reševali s selekcijskimi sprejemnimi izpiti ter s povečanjem vpisnih mest v obstoječih programih in visokošolskih zavodih, namesto z oblikovanjem novih atraktivnih programov ali ustanavljanjem novih zavodov. Razmere se bile tudi nenaklonjene sistemski ureditvi podiplomskega izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo in šport 1995, ). Pripravljalci nove visokošolske zakonodaje so želeli z novim zakonom o visokem šolstvu spremeniti predvsem področja, ki so se v zakonu o usmerjenem izobraževanju izkazala kot pereča. 2.1 Zakon o visokem šolstvu 1 Zakon o visokem šolstvu je bil sprejet decembra Predvidel je dvoletno prehodno obdobje, v katerem naj bi se delovanje visokošolskih organizacij uskladilo z zakonodajo. Ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, način njihovega financiranja, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti. Kot visokošolske zavode zakon opredeljuje univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Univerza je garant akademske odličnosti, zagotavlja razvoj znanosti, strok in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin. Zakon o visokem šolstvu določa, da visokošolski zavodi delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavljajo predvsem svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja, samostojno urejanje notranje organizacije, sprejemanje meril in volitev v nazive ter izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, podeljevanje strokovnih, akademskih in znanstvenih naslovov ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor, odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami in upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno. 1 Povzeto po Ministrstvo za šolstvo in šport (1997, 9-43).

12 12 Univerza je pravna oseba in v njenem okviru se kot članice univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi (knjižnice, študentski domovi). Fakultete in umetniške akademije, katerih ustanoviteljica je država, se lahko ustanovijo le v okviru univerze. Zasebne fakultete in umetniške akademije so lahko ustanovljene tudi kot samostojni visokošolski zavodi. Pravice in obveznosti članic univerze so določene z zakonom, odlokom o ustanovitvi univerze ter statutom univerze. Z dnem uveljavitve zakona je postala ustanoviteljica obeh dotedanjih univerz Republika Slovenija; fakultete, umetniške akademije, višje in visoke šole, dotlej združene v Univerzo v Ljubljani oz. Univerzo v Mariboru, pa so postale članice Univerze v Ljubljani oz. Univerze v Mariboru. Visokošolski zavod se lahko ustanovi, ko si pridobi strokovno mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije glede opredeljenih študijskih področij in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin, ki jih bo razvijal, zagotovitve ustreznih prostorov in opreme ter visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev, ki so potrebni za izvedbo programa. Zakon predpisuje naslednje organe univerze: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Organi članice univerze pa so: dekan, senat in študentski svet. Ureditev podrobnosti zakon prepušča statutu visokošolskega zavoda. Študijski programi za pridobitev izobrazbe so: dodiplomski: za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, trajajo tri do štiri leta, za pridobitev univerzitetne izobrazbe, trajajo štiri do šest let, podiplomski: za pridobitev specializacije, trajajo eno do dve leti, za pridobitev magisterija, trajajo dve leti, za pridobitev doktorata znanosti, trajajo štiri leta. Splošni pogoj za vključitev v visokošolski študij je opravljena matura. V študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vključi tudi, kdor je opravil zaključni izpit po ustreznem štiriletnem študijskem programu. Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa. O vsebini razpisa si mora visokošolski zavod pred objavo pridobiti soglasje Vlade RS. Visokošolski zavod lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri izbiri kandidatov se upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v 3. in 4. letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz 3. in 4. letnika srednje šole.

13 13 Z nacionalnim programom visokega šolstva se določi javna služba v visokem šolstvu. Nacionalni program visokega šolstva opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa. Predlog nacionalnega programa oblikuje Vlada na podlagi strokovnih izhodišč Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije, sprejme pa ga Državni zbor. Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije ustanovi Vlada Republike Slovenije, ki sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega izobraževanja in svetuje pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje. V sodelovanju z visokošolskimi zavodi pripravi strokovna izhodišča za oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva in daje mnenje o izpolnjevanju pogojev raziskovalnih organizacij za sodelovanje pri izvajanju nacionalnega programa ter pogojev za ustanovitev visokošolskih zavodov in uvedbo novih programov. Prav tako določa merila za ocenjevanje študijskih programov z vidika njihove mednarodne primerljivosti in trajanja študija, merila za prehode med študijskimi programi in merila za spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter daje mnenje k normativom za financiranje nacionalnega programa. Visokošolski učitelji so docent, izredni in redni profesor, na študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe so tudi predavatelji in višji predavatelji in so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Visokošolski znanstveni delavci so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik, ki izvajajo znanstveno raziskovalni program. Visokošolski sodelavci so asistent, lektor, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin, ki sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno raziskovalnega in umetniškega dela. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo. V druge nazive volijo senati fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole za določeno dobo. Študenta opredeljuje zakon kot osebo, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Zakon dopušča enkratno ponavljanje letnika, spremembo študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem programu ali smeri. Možno je tudi hitrejše napredovanje ter izobraževanje po več študijskih programih na enem ali več zavodih. Zagotovljeno je najmanj trikratno opravljanje izpita iz istega predmeta v enem študijskem letu. Študenti imajo pravico prek svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov ter avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov. Visokošolski zavodi se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin, daril ter iz drugih virov. Republika Slovenija zagotavlja za izvajanje javne službe sredstva za plače na osnovi sistematizacije in zasedbe delovnih mest in materialne stroške pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela, za nakup in amortizacijo nepremičnin in opreme, za interesne dejavnosti študentov ter za druge naloge. Sistematizacijo delovnih mest na javnem visokošolskem zavodu določi rektor oz. dekan v skladu z zakonom in ob soglasju ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

14 14 Standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti določa nacionalni program visokega šolstva, normative za financiranje nacionalnega programa pa sprejme Vlada RS. Državljanom in državljankam Republike Slovenije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje po dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba (redni študij), razen če njihovo izvajanje presega z nacionalnim programom visokega šolstva določene standarde. Zakonitost dela in izpolnjevanja pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti nadzoruje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Kvaliteto in učinkovitost dela visokošolskih zavodov spremlja in ocenjuje skupna komisija za kvaliteto visokega šolstva, ki jo oblikujejo visokošolski zavodi na območju Republike Slovenije. 2.2 Bolonjska deklaracija Ministri iz 29 držav, pristojni za visoko šolstvo, med njimi tudi Slovenija, so junija 1999 podpisali Bolonjsko deklaracijo. S tem se je sprožil t.i. bolonjski proces, ki naj bi do leta 2010 ustvaril skupni evropski visokošolski prostor, v katerem bo zaposlenim in študentom omogočena mednarodna mobilnost, saj bo stopnja njihove izobrazbe ustrezno priznana in ovrednotena. Ministri se sestajajo vsake dve leti na srečanjih, kjer opravijo pregled do takrat opravljenega dela ter se dogovorijo o smereh nadaljnjega razvoja procesa in potrebnih ukrepih za uresničitev ciljev Bolonjske deklaracije. S tem namenom ministri na vsaki konferenci sprejmejo poseben komunike s predlogi za nadaljnji razvoj bolonjskega procesa (Praški komunike, Berlinski komunike, Bergenski komunike, Londonski komunike). Od leta 1999 je v bolonjski proces pristopilo že petinštirideset držav. Sodelujoči v bolonjskem procesu so se dogovorili za uresničevanje desetih najpomembnejših ciljev in nalog (The Berlin Communique 2003, The Bologna Declaration 1999, The Prague Communique 2001): uveljavitev sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj (priloga k diplomi), sistem z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko in podiplomsko, uveljavitev kreditnega sistema (kot je ECTS), uveljavljanje in zagotavljanje mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev, pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, pospeševanje evropske razsežnosti v visokem šolstvu, strategija vseživljenjskega učenja v visokem šolstvu, vključitev visokošolskih institucij in študentov kot partnerjev v procesu, promocija atraktivnosti Evropskega visokošolskega prostora v svetu, povezovanje Evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora. V nadaljevanju bom predstavila doseganje zastavljenih ciljev in nalog v bolonjskem procesu v Republiki Sloveniji.

15 Uresničevanje Bolonjske deklaracije v Republiki Sloveniji V Sloveniji je Priloga k diplomi obvezna sestavina diplomske listine. Njena uvedba je bila predpisana z novelo Zakona o visokem šolstvu leta Sestavine obrazca Priloga k diplomi je z odredbo predpisal minister, pristojen za visoko šolstvo. Sestavljena je iz osmih poglavij in vsebuje (Odredba o prilogi k diplomi, Uradni list RS, 36/2000): informacijo o diplomantu, informacijo o visokošolski izobrazbi, informacijo o stopnji izobrazbe, informacijo o študiju in uspešnosti diplomanta, informacijo o možnostih za nadaljevanje študija in zaposlovanja, dodatne informacije, podpis pooblaščene osebe in pečat ter informacijo o visokošolskem sistemu v Republiki Sloveniji. V skladu z Bolonjsko deklaracijo je bil, junija 2004, sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 63/2004), v katerem je določena nova struktura študijskih programov. V študijsko strukturo so bile vpeljane tri stopnje, in sicer je prva dodiplomska stopnja, drugi dve sta podiplomski. SLIKA 1: STRUKTURA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV V s e ž i v l j e n j s k o u c e n j e ( stopnja 300 KT po ECTS = 5 let, 3. stopnja še 180 KT po ECTS = 3 leta) Z A P O S L J I V O S T UNI Univerzitetna KT Matura Poklicna matura + izpit 3. STOPNJA Doktorat znanosti 180 KT Vpisni pogoji 2. STOPNJA Magisterij KT Vpisni pogoji 1. STOPNJA VSŠ Strokovna KT Legenda pomena oblike povezav: dostop pod posebnimi pogoji možnost prehoda splošna dostopnost Matura Poklicna matura VIŠ Strokovna 120 KT Legenda kratic: UNI - univerzitetni študij, VSŠ - visokošolski strokovni študij, VIŠ - višješolski strokovni študij; ECTS European Credit Transfer System, KT je kreditna tocka Z A P O S L J I V O S T V s e ž i v l j e n j s k o u c e n j e Vir: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Prva stopnja je binarna in ima, kot dosedaj, dva tipa študijskih programov: univerzitetne in visokošolske strokovne. V novem sistemu so odpravljene razlike med prehajanjem študentov. Trajanje dodiplomskih študijskih programov je opredeljeno z leti (tri do štiri leta) in kreditnimi točkami (180 do 240 KT).

16 16 Druga stopnja ima en tip študijskih programov, ki ohranja tradicionalno poimenovanje magistrski študijski programi. Trajanje magistrskega študijskega programa je prav tako opredeljeno z leti (eno ali dve leti) in kreditnimi točkami (60 do 120 KT). Posebnost vpeljave bolonjskega sistema je, da mora biti trajanje magistrskega študija povezano s trajanjem prvostopenjskega programa in ne sme presegati petih let (3+2, 4+1). Tretja stopnja ima prav tako en tip študijskih programov, ki je doktorat znanosti. Tudi ti študijski programi so določeni z leti študija (tri) in kreditnimi točkami (180 KT). Študijski programi in kreditno ovrednotene obveznosti so določene le okvirno in predstavljajo pri posameznem kandidatu podlago za sestavo individualnega študijskega in raziskovalnega programa. Predvideno je postopno vpeljevanje nove študijske strukture, kot zadnji rok pa je določeno leto 2009/2010. Postopno uvajanje programov po tem zakonu hkrati pomeni postopno opuščanje starih študijskih programov. Ob odločitvi za uvedbo novega študijskega programa starega ne bo več mogoče razpisati. Sedanji programi so bili torej nazadnje lahko razpisani za vpis v študijsko leto 2008/2009, končati pa jih bo mogoče do izteka študijskega leta 2015/2016. Za študente, ki bodo ponavljali, je določeno, da študij končajo po novih programih. V Sloveniji je bil kreditni sistem na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pri podiplomskem študiju uveden v letu 1998, pozneje se je začel postopoma uvajati tudi pri dodiplomskem študiju, do jeseni 2003 je bila tako ovrednotena tudi večina dodiplomskih študijskih programov. Vsi visokošolski zavodi se pri tem zgledujejo po ECTS, vendar pa se odločitve posameznih institucij med seboj precej razlikujejo. Zaradi nekaterih neskladnosti, ki so se ob tem pojavile, je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, , sprejel Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, 124/2004). Mednarodna mobilnost na področju visokega šolstva v Sloveniji poteka tako v okviru bilateralnih kot regionalnih in multilateralnih iniciativ. Slovenski visokošolski zavodi so v devetdesetih letih sodelovali v projektih Tempus, od maja leta 1999 polnopravno sodelujejo v programih Socrates zlasti Erasmus, pa tudi Leonardo da Vinci in Youth. Sodelovanje poteka tudi na raziskovalnem področju, v programih, kot so Cost, Copernicus, 5. in 6. okvirni program. Slovenija je tudi članica srednjeevropske mreže Ceepus (Uresničevanje načel Bolonjske deklaracije v Republiki Sloveniji 2003). V okviru regionalnih iniciativ je za Slovenijo izredno pomemben program Ceepus 2, v okviru multilateralnih iniciativ pa zlasti program Socrates/Erazmus 3. 2 CEEPUS je srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnosti študentov in profesorjev med sodelujočimi državami ter izkoristiti prijateljske povezave in možnosti za oblikovanje skupnih študijskih programov. V CEEPUS programu sodelujejo visokošolske institucije iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Albanije, Makedonije in Črne Gore. 3 SOCRATES je program Evropske skupnosti, ki vzpodbuja evropsko sodelovanje na področju izobraževanja. Razdeljen je na več akcij, ki pokrivajo posamezne stopnje ali področja izobraževanja. Evropsko sodelovanje na področju visokega šolstva vzpodbuja akcija Erazmus. Namen akcije Erazmus je izboljšati kvaliteto visokošolskega izobraževanja v Evropi in ojačati evropsko dimenzijo le-tega.

17 17 V program Erazmus so vključene države članice EU. Program Ceepus pa pomeni dopolnitev programom EU, saj omogoča izmenjavo tudi med državami nečlanicami EU, hkrati pa je postal model za učinkovito multilateralno sodelovanje v regiji (Center za študije edukacijskih politik 2004). V Sloveniji od leta 1994 za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva skrbi Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. Ocenjevanju visokošolskih zavodov in študijskih programov, ugotavljanju in zagotavljanju osnovnih standardov za začetek dela ter vpeljevanju novih študijskih programov in njihovih sprememb je Svet namenil največ svojega časa. Najzahtevnejše delo je Svet opravil pri ustanavljanju Univerze na Primorskem ter ob preoblikovanju nekaterih visokih šol v fakultete (Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu 2004). Celotna kakovost visokošolskega procesa temelji na štirih glavnih stebrih: samoevalvacija, zunanja evalvacija, akreditacija in izboljšave glede na ugotovljeno stanje. Slovenija je bila z drugimi evropskimi državami primerljiva le pri samoevalvacijskih postopkih. Samoevalvacija visokošolskih institucij se je v slovenskem visokem šolstvu uveljavila kot odgovor na izzive sprememb v okolju (hiter porast števila študentov, veliko število študijskih programov). Že kmalu po sprejetju Zakona o visokem šolstvu (1993) so visokošolski zavodi začeli postopoma razvijati različne oblike samoevalvacije. S pomočjo programov PHARE»Quality Assurance in Higher Education«in»The European Dimension of Institutional Quality Management«in vseh udeležencev visokošolskega procesa se je oblikovala mreža komisij po visokošolskih zavodih, ki opravljajo samoevalvacijo (Organizacija Univerze v Ljubljani 2003). Kot odgovor na zahtevane spremembe je Vlada Republike Slovenije v letu 2005 imenovala Svet RS za visoko šolstvo. Svet je posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ Republike Slovenije. V njem so zastopana vsa študijska področja. Za vodenje in odločanje v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih Svet imenuje akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat. Za posamezne naloge lahko senati oblikujejo delovna telesa. Sestavljajo ga strokovnjaki s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva in negospodarstva ter predstavniki študentov in Vlade Republike Slovenije, po svojem položaju pa so njegovi člani tudi rektorji univerz, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter predsednik Sveta za evalvacijo visokega šolstva.

18 18 3 RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH 3.1 Opredelitev visokega izobraževanja Izobraževalni sistemi v svetu se precej razlikujejo med seboj, in to ne le po strukturah, temveč tudi po vsebini izobraževanja. Šolskim politikom je često težko primerjati izobraževalne sisteme v njihovih državah s sistemi drugih držav in pri tem koristno uporabiti tuje izkušnje. Iz tega razloga se je UNESCO od vsega začetka zavzemal za oblikovanje standardnega klasifikacijskega sistema izobraževanja, ki bi olajšal primerjave statistik izobraževanja in statističnih kazalnikov različnih držav na podlagi enotnih in mednarodno dogovorjenih definicij za različne stopnje in smeri izobraževanja. Tako je bila izdelana mednarodna standardna klasifikacija ISCED-1997, ki deli sistem na šest stopenj. TABELA 1: RAZVRŠČANJE IZOBRAŽEVANJA V STOPNJE IN RAVNI V SLOVENIJI IN PO MEDNARODNI STANDARDNI KLASIFIKACIJI IZOBRAŽEVANJA (ICSED) Starost V Sloveniji Po ISCED Predšolska vzgoja Osnovnošolsko izobraževanje Osnovnošolsko izobraževanje I 2 Nižje poklicno izobraževanje II 3C Srednje poklicno izobraževanje 15-16,5 III 3C Srednje poklicno izobraževanje IV 3C Nadaljevalni program:delovodski, poslovodski V 4B Srednje strokovno izobraževanje V 3B Srednje splošno izobraževanje V 3A Poklicni tečaj V 4A Višješolsko strokovno izobraževanje VI 5B - krajši programi Višješolski študij do leta ,5 VI/1 5A - krajši programi Visokošolski strokovni študij VII 5B - daljši programi Univerzitetni dodiplomski študij VII/1 5A - daljši programi Specialistični študij VII/2 5B - druga diploma Magistrski študij VIII 5A - druga diploma Doktorski študij IX 6 Vir: Bevc (2001,16). Visoko izobraževanje je del logičnega zaporedja sistema izobraževanja, in sicer sledi osnovnemu in srednjemu izobraževanju. Zadnji dve stopnji predstavljata visoko izobraževanje. V angleščini se za tako opredeljeno visoko izobraževanje uporabljajo tudi izrazi higher education, tertiary education.

19 19 Visoko izobraževanje lahko opredelimo s treh vidikov, ki jih je mogoče med sabo kombinirati (Bevc 1997, 2): Sistemski pristop visokošolski sistem je sestavni del celotnega sistema izobraževanja, zato ga ne moremo obravnavati ločeno od ostalih segmentov izobraževanja in širšega prostora; Teorija človeškega kapitala visoko izobraževanje pomeni tok, ki povečuje zalogo prebivalcev z visoko izobrazbo; Visoko izobraževanje kot proizvodni proces inputi v proizvodnem procesu so študentje, učbeniki, predavatelji itd., proizvodni proces je ustvarjanje novega znanja pri študentih oziroma prehajanje iz nižjih v višje letnike, outputi pa so diplomanti s pridobljenim novim znanjem, ki prispevajo k blaginji gospodarstva. Rezultat celotnega input output procesa je zaloga prebivalcev z visoko izobrazbo, ki je že izven sistema visokega izobraževanja. 3.2 Globalni trendi v razvoju visokega izobraževanja Glavne značilnosti za dosedanji razvoj visokega izobraževanja v Evropi so: zaključevanje tridesetletne kvantitativne ekspanzije v večini držav, razvoj novih visokošolskih izobraževalnih ustanov, velike družbeno-ekonomske spremembe (predvsem ustanovitev EU) ter strukturne spremembe glavnih modelov visokega izobraževanja. Evropski sistemi visokega izobraževanja so zelo raznoliki in so v zadnjih desetletjih doživeli veliko sprememb, kot so: prehod od majhnega in elitno naravnanega sektorja k masovnemu sektorju, povečanje raznovrstnosti izobraževalnih ustanov, povečanje dostopa do visokošolskega izobraževanja, odkrivanje in uveljavljanje novih oblik in načinov učenja in poučevanja, internacionalizacija in evropeizacija. Unesco in Svetovna banka kot glavne trende v visokem izobraževanju v svetu omenjata še neenakost v dostopu do študija, vse večje finančne omejitve in zmanjševanje kakovosti. Izpostavljata tudi procese, ki spodbujajo razvoj visokega šolstva, in sicer so to globalizacija, regionalizacija, polarizacija, margionalizacija in fragmentacija. Na visoko izobraževanje v Evropi vsekakor vplivajo legalne pravice prebivalcev EU, saj imajo možnosti delati, se izobraževati in imeti priznano diplomo v katerikoli državi (Bevc 1997, 24). 3.3 Trend povečanja stopnje izobrazbe v Evropi Povečuje se število mladih, ki nadaljujejo izobraževanje po srednji šoli, po drugi strani pa je padlo število nekvalificiranih mladostnikov, ki prihajajo na trg dela, kar je posledično pripeljalo do splošnega zvišanja stopnje izobrazbe.

20 20 Izobrazbena struktura mlajšega prebivalstva v Evropi, starega pod 35 let, je tako precej boljša kot pri prebivalcih, starih nad 35 let. V državah EU je imelo leta 2004 v starostnem razredu let visoko izobrazbo v povprečju 28% ljudi (v Sloveniji slabih 25%), v starostnem razredu let 27,6% (v Sloveniji 24,9%), v starostnem razredu let pa 20,4% ljudi (v Sloveniji 18,4%). GRAF 1: ODSTOTEK PREBIVALCEV Z VISOKO IZOBRAZBO PO STAROSTNIH RAZREDIH V LETU 2004 Vir podatkov: European Commission (2007, 130). Mlajši so bili namreč deležni ekspanzije izobraževanja v zadnjih desetletjih. V Sloveniji so deleži visoko izobraženih v posameznih starostnih razredih v primerjavi z državami EU še vedno nižji (European Commission 2007, 130). V državah Evropske unije (EU-27) se beleži relativno hiter porast števila študentov v terciarnem izobraževanju (več kot 17% med letoma 1999 do 2004). Ciper je država z največjo rastjo, saj je bilo v letu 2004 v terciarno izobraževanje vključenih dvakrat toliko študentov kot v letu Precejšnje povečanje je opaziti tudi v Litvi, Romuniji, Latviji, Grčiji, Madžarski, kjer se je število študentov povečalo za več kot polovico. Avstrija in Bolgarija sta edini državi, kjer je število študentov v letu 2004 nižje kot v letu 1999 (European Commission 2007, 37).

21 21 GRAF 2: INDEKS RASTI ŠTEVILA ŠTUDENTOV V TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V OBDOBJU Vir podatkov: European Commission (2007, 38). Za vedno večje število mladih, ki se vpisujejo v visokošolske ustanove, obstajata dva razloga. Prvi razlog je demokratizacija, za katero je značilna podoba razvoja "držav blaginje", kjer so se povečevali javni izdatki za izobraževanje, zdravstveno in družbeno zavarovanje ter stanovanja. Drugi razlog pa je spremenljiva narava trga dela. Storitveni poklici, ki pogosto terjajo visokošolsko izobrazbo, na trgu dela počasi pridobivajo na pomenu v primerjavi s tradicionalnimi poklici. Dela, ki so jih nekoč opravljali nekvalificirani in polkvalificirani delavci, danes prehajajo v domeno tehnikov, dela pa, ki so jih prej opravljali tehniki, postopno prehajajo v domeno diplomantov. Celo v poklicih, kjer spremembe zahtev glede usposobljenosti niso tako očitne, delodajalci zaposlujejo vedno večje število univerzitetno izobraženih, predvsem zato, da bi povečali družbeni ugled in se uspešno vključili v trg dela, kjer diplomanti prevladujejo (Scott 1999, 18-19). Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za nadaljnje izobraževanje in se kažejo kot koristi študija, so: plača, produktivnost, večja gotovost zaposlitve, večja fleksibilnost in mobilnost, zaposlitveni obeti in kariera. Vse to so vidni rezultati izobraževanja. Obstajajo pa tudi manj vidni, kot sta sloves in socialni status.

22 Strukturna gibanja v visokošolskem izobraževanju Struktura študentov po starostnih skupinah V povprečju je v evropskih državah EU-27 največ študentov, udeleženih v terciarnem izobraževanju, starih med 20 in 24 let. Tretjina držav doseže vrh udeleženosti pri dvajsetem letu starosti, pri šestindvajsetem letu starosti pa je udeležba še več kot 10 odstotna. Šest držav (Bolgarija, Malta, Romunija, Slovaška, Lichtenstein in Turčija) ima udeležbo v vseh starostnih skupinah nižjo od povprečja EU-27. Starostna porazdelitev študentov se med državami močno razlikuje. Nekatere države beležijo nagel upad študentov z rastjo let (Belgija, Irska, Malta in Velika Britanija), druge pa imajo bolj enakomerno porazdelitev študentov po letih. Estonija je nad evropskim poprečjem v starostni skupini 30 do 34 let, Latvija, Litva, Slovenija in pet Nordijskih držav pa še v starostni skupini 35 do 39 let. Največji upad študentov z leti je opaziti v Grčiji, kjer med dvajsetim in štiriindvajsetim letom število študentov pade za več kot 60 odstotkov (European Commission 2007, 49) Struktura študentov po načinu študija Med strukturnimi značilnostmi vključenosti prebivalcev v visokošolsko izobraževanje je pomembno naraščanje števila in deleža izrednih študentov na dodiplomski stopnji. V Sloveniji se je v obdobju delež izrednih študentov podvojil, in sicer se je povečal od 16% na 32%. Med izrednimi študenti se povečuje delež mlajših in takih, ki niso zaposleni in nadaljujejo šolanje takoj po zaključku srednje šole. Njihov delež je v 90. letih naraščal zaradi naglega povečanja povpraševanja po visokem izobraževanju ter omejenega vpisa na redni študij. Število izrednih študentov se povečuje predvsem na račun tistih, ki se od rednih študentov razlikujejo le po plačilu šolnine in omejenem dostopu do državne finančne pomoči študentom, ne pa po starosti ali zaposlitvenem statusu (Bevc 2001, 70). Strukturo izobraževanja po načinu študija (redni, izredni študij) spremlja le publikacija OECD in praviloma le za države OECD. Zanje lahko ugotovimo, da delež študentske populacije na izrednem načinu študija narašča s starostjo študentov, v povprečju pa je večji v državah z angleškega govornega območja in na krajših programih izobraževanja. Nekatere države izrednega načina študija sploh ne poznajo, v nekaterih pa je ta način izobraževanja model za hitrejši razvoj, večjo prožnost in ustreznost sistema visokega izobraževanja v prihodnosti (Bevc 1999, 44).

23 23 4 RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA NA UNIVERZI V MARIBORU 4.1 Zgodovina Univerze v Mariboru 4 Tradicija visokošolskega izobraževanja v Mariboru je dolga že 140 let. Začetki visokega šolstva v Mariboru segajo v prejšnje stoletje, natančneje v leto 1859, ko je lavantinski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor in kmalu zatem razglasil ustanovitev slovenskega bogoslovnega učiteljišča. S tem je Maribor dobil svojo prvo visokošolsko ustanovo, ki je postala pomembno žarišče slovenske verske, narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem. Spoznanje, da so sposobni kadri eden temeljnih pogojev za uspešen nadaljnji razvoj, je bilo večno prisotno v razmišljanjih o lepšem jutri. In tako so že leta 1947, ko je bilo sklenjeno, da se ustanovi Fakulteta za kmetijstvo in gozdarstvo, izrazili željo, naj bi novo visoko šolo organizirali v Mariboru, ki je imel tradicijo kmetijskega šolstva, Severovzhodna Slovenija pa največje kmetijske površine in največ družbenega sektorja kmetijstva. Podobno je bilo leta 1955, ko so v Ljubljani razpravljali o ustanovitvi samostojne fakultete ali oddelka za tekstil, zaradi močno razvite tekstilne industrije v Mariboru. Predloga nista bila sprejeta. Splošni zakon o šolstvu in skupščinska resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov sta sprožila pravo ekspanzijo ustanavljanja novih visokošolskih zavodov, predvsem novih višjih šol. Razprave o osnutku splošnega zakona o šolstvu so imele svoj odmev tudi v Mariboru. Na seji Sveta za industrijo in obrt pri OLO Maribor so sklenili, da naprosijo Društvo ekonomistov v Mariboru, naj prouči možnosti ustanovitve šole v Mariboru, ki naj omogoči strokovno izpolnjevanje ekonomskega kadra. Že leta 1957 je bil govor o ustanovitvi Pedagoške akademije in ta je dobila svoje mesto tudi v srednjeročnem družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Maribor. Tako je bila Pedagoška akademija prva izmed sedanjih mariborskih visokošolski organizacij, katere ustanovitev je bila javno predlagana in od okrajnega ljudskega odbora tudi potrjena. Na neposredno pobudo Trgovinske zbornice za LRS je izvršni svet junija 1959 obravnaval predlog zakona o ustanovitvi Višje šole za zunanjo trgovino. Pri tem ni sprejel predloga, da naj bi šola delovala v Ljubljani, zato je poslal v skupščino zakon brez navedbe kraja sedeža šole. Interno se je izvršni svet odločil za Maribor. 2. julija 1959 je republiški zbor skupščine LRS sprejel zakon o ustanovitvi Višje komercialne šole. Ustanovitev prve višje šole v Mariboru je aktivirala Zveza inženirjev in tehnikov Maribor, naj okrajni ljudski odbor predlaga Izvršnemu svetu ustanovitev Višje tehniške šole. Zakon o ustanovitvi Višje tehniške šole je republiški zbor skupščine LRS sprejel 26. novembra Tako je Maribor dobil drugo višjo šolo. Ustanovljena je bila posebna komisija za pripravo in organizacijo višjih in visokih šol. Leta 1960 so bile ustanovljene še višja agronomska, višja pravna in višja stomatološka šola, slednja je delovala le do leta Na pobudo za povezovanje mariborskih višjih šol je bilo leta 1961 ustanovljeno Združenje visokošolskih zavodov. 4 Povzeto po Bračiču (1984, 7-20, ).

24 24 V tem obdobju je bila ustanovljena tudi višja šola za organizacijo v Kranju, ki je postala leta 1972 članica Združenja visokošolskih zavodov. S šestimi visokošolskimi zavodi je postal Maribor močno visokošolsko središče, ki se je leta 1975 oblikovalo v Univerzo v Mariboru. 4.2 Članice Univerze v Mariboru Univerzo v Mariboru sestavljajo naslednje fakultete: Ekonomsko poslovna fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Pravna fakulteta, Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Fakulteta za energetiko ter drugi zavodi: Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi. Univerza v Mariboru prek fakultet in visokih strokovnih šol opravlja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti z naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega, družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega področja. Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno - raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično- informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom.

25 25 Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru. Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oz. gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve. 4.3 Študijski programi Univerze v Mariboru Vse fakultete Univerze v Mariboru izvajajo in razvijajo podiplomske in dodiplomske študijske programe. Fakultete so svoje študijske programe prenavljale v skladu z načeli Bolonjske deklaracije vse do leta 2009, ko vpis v stare študijske programe ni bil več mogoč. Glede na prenovo študijskih programov lahko dodiplomske študijske programe delimo na: stare»nebolonjske«študijske programe, sprejete pred visokošolski strokovni in univerzitetni, in nove»bolonjske«študijske programe (z Bolonjsko deklaracijo usklajeni študijski programi 1. stopnje), ki se prav tako delijo na visokošolske strokovne in univerzitetne. Skupaj se na dodiplomskem študiju izvaja 54 univerzitetnih in 24 visokošolskih strokovnih študijskih programov, ki omogočajo pridobitev: univerzitetne izobrazbe (3 4 leta za»bolonjske«in 4 6 let za»nebolonjske«programe) in visoke strokovne izobrazbe (3 leta za»bolonjske«in»nebolonjske«programe). Članice Univerze v Mariboru so v študijskem letu 2010/2011 razpisale 68 podiplomskih študijskih programov. Študentje se v prihajajočem študijskem letu lahko vpišejo v prve letnike novih študijskih programov, usklajenih z načeli Bolonjske deklaracije (študijski programi 2. in 3. stopnje) ter v višje letnike starih podiplomskih študijskih programov, sprejetih pred , ki se iztekajo. Članice univerze so razpisale 36 študijskih programov 2. stopnje in 32 študijskih programov 3. stopnje.

26 Gibanja v strukturi študentov na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru V obdobju od študijskega leta 1990/1991 do študijskega leta 2005/2006 je skupno število vpisanih študentov na redni in izredni način študija naraščalo in je bilo večje za 91,4%. Od študijskega leta 2006/2007 pa je v upadu. Skupno število vpisanih študentov v študijskem letu 2008/2009 je v primerjavi s študijskim letom 2005/2006 manjše za 15,5%. Število vpisanih študentov na redni način študija je do študijskega leta 2007/2008 naraščalo in je bilo v primerjavi s študijskim letom 1990/1991 večje za 80,1%, zadnje leto pa je v upadu. Število vpisanih študentov na izredni način študija je do študijskega leta 2005/2006 naraščalo in je bilo v primerjavi s študijskim letom 1990/1991 večje za 133,4%, zadnja tri leta pa upada. V študijskem letu 2008/2009 se je v primerjavi s študijskim letom 2005/2006 zmanjšalo kar za 46,7%. Prelomnica je študijsko leto 1995/1996, ko so se z uvedbo mature bistveno spremenili pogoji za vpis na univerzo in je začel veljati 91. člen Zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se lahko vpišejo v univerzitetne programe dijaki, ki so končali srednjo šolo po z maturo. Druga zelo pomembna stvar pa je izenačitev statusa rednih in izrednih študentov po sklepu Vlade RS. Zaradi navedenih sprememb se je spremenila tudi sestava oz. razmerje med rednimi in izrednimi študenti na univerzi. Do študijskega leta 1996/1997 je prevladovalo razmerje 72:28 v korist redno vpisanih študentov. V naslednjih letih pa se je razmerje spremenilo na 64:36. V študijskem letu 2006/2007 je delež izrednih študentov ponovno upadel na 28%. V študijskem letu 2008/2009 pa je bil delež izrednih študentov samo še 24%, zaradi populacijskega upada. GRAF 3: VPISANI ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKIH LETIH OD 1990/1991 DO 2008/2009 (BREZ ABSOLVENTOV) vpisani študenti / / / / / / / / / / / / / / / / / / /09 študijsko leto redni izredni Skupaj Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2008/2009.

27 Vpis študentov po posameznih fakultetah v študijskih letih 2006/2007 do 2008/2009 Največji, 23% upad števila vpisanih študentov na redni način študija v študijskem letu 2008/2009 v primerjavi s študijskim letom 2006/2007 opazimo na Pravni fakulteti. Sledita ji Fakulteta za organizacijske vede z 20% in Ekonomsko poslovna fakulteta z 11% upada. Z upadom se soočajo tudi na Fakulteti za varnostne vede (6%), Filozofski in Pedagoški fakulteti (1%). Največjo, 60% rast števila vpisanih študentov na redni način študija v študijskem letu 2008/2009 v primerjavi s študijskim letom 2006/2007 lahko opazimo na Medicinski fakulteti. Sledijo ji še Fakulteta za logistiko (38%), Fakulteta za gradbeništvo (23%), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (8%), Fakulteta za zdravstvene vede (2%) in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1%). GRAF 4: VPISANI ŠTUDENTI NA REDNI NAČIN ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKIH LETIH 2006/2007 DO 2008/2009 PO POSAMEZNIH FAKULTETAH (BREZ ABSOLVENTOV) vpisani študenti študijsko leto 08/09 07/08 06/07 EPF FERI FG FKBV FKKT FL FNM FOV FF FS FVV fakultete UM GING FERI in FE MF PEF PF FZV Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2008/2009. Samo na Pedagoški fakulteti se je število vpisanih študentov na izredni način študija v študijskem letu 2008/2009 v primerjavi s študijskim letom 2006/2007 povečalo, in sicer za 4 študente oziroma 2%.

28 28 Največji, upad števila vpisanih študentov na izredni način študija v študijskem letu 2008/2009 v primerjavi s študijskim letom 2006/2007 lahko opazimo na Fakulteti za organizacijske vede za študentov oz. 56% in Ekonomsko poslovni fakulteti za 565 študentov oz. 56%. Število študentov na izredni način študija se je prepolovilo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteti za gradbeništvo. S približno tretjinskim upadom se soočajo na Filozofski fakulteti in Fakulteti za logistiko. Ostale fakultete so imele manjši upad vpisanih študentov na izredni način študija. GRAF 5: VPISANI ŠTUDENTI NA IZREDNI NAČIN ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKIH LETIH 2006/2007 DO 2008/2009 PO POSAMEZNIH FAKULTETAH (BREZ ABSOLVENTOV) vpisani študenti študijsko leto 08/09 07/08 06/07 EPF FERI FG FKBV FKKT FL FNM FOV FVV FS FF GING FERI in FS FE MF PEF PF FZV fakultete UM Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2008/2009. V študijskem letu 2008/2009 je imela največje število vpisanih študentov na redni način študija Ekonomska poslovna fakulteta, in sicer študentov. Sledi ji Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko s študenti in Filozofska fakulteta s študenti. Ostale fakultete so imele manj kot vpisanih študentov. Najmanj vpisanih študentov je imela Fakulteta za energetiko, in sicer 104 študente.

29 29 GRAF 6: VPISANI ŠTUDENTI NA REDNI NAČIN ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2008/2009 PO POSAMEZNIH FAKULTETAH (BREZ ABSOLVENTOV) vpisani študenti FZV PF PEF MF FE FERI in FS GING FF FS FVV FOV FNM FL FKKT FKBV FG FERI EPF fakultete UM Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2008/2009. Po številu izredno vpisanih študentov izstopa Fakulteta za organizacijske vede in Fakulteta za varnostne vede, saj sta imele v študijskem letu 2008/2009 vpisanih 935 oz. 796 študentov. Sledi ji Ekonomsko poslovna fakulteta s 436 študenti, Pravna fakulteta s 421 študenti in Fakulteta za zdravstvene vede s 338 študenti. Ostale fakultete so imele manj kot 300 vpisanih študentov. Nobenega izredno vpisanega študenta ni imela Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Na Medicinski fakulteti izrednega študija niso izvajali.

30 30 GRAF 7: VPISANI ŠTUDENTI NA IZREDNI NAČIN ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2008/2009 PO POSAMEZNIH FAKULTETAH (BREZ ABSOLVENTOV) vpisani študenti EPF FERI FG FKBV FKKT FL FNM FOV FF FS FVV fakultete UM GING FERI in FS FE MF PEF PF FZV Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2008/ Gibanja v strukturi študentov na podiplomskem študiju Univerze v Mariboru V Službi za izobraževanje in študijske zadeve Univerze v Mariboru od študijskega leta 1997/1998 naprej sistematično zbirajo podatke o vpisu študentov v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru. Iz grafa 8 je vidna konstantna rast skupnega števila študentov na podiplomskih študijskih programih Univerze v Mariboru do študijskega leta 2004/2005, nato pa manjši upad le-teh. V zadnjih treh letih pa ponovna rast števila vpisanih študentov. Število podiplomskih študentov v študijskem letu 1997/1998 se je v primerjavi s študijskim letom 2008/2009 povečalo od 915 na podiplomskih študentov oz. skoraj trikrat. Število podiplomskih študentov je naraslo na magistrskem študiju za 50,2%. Na enovitem doktorskem študiju se je število študentov počasi večalo od 4 v letu 1998/1999 na 257 v letu 2008/2009. V študijskem letu 2008/2009 podatki o študentih, vpisanih na doktorske študijske programe po končanem magisteriju znanosti, niso posebej izpostavljeni in so zajeti v podatkih o direktnem doktorskem študiju. Na specialističnem študiju pa se je, zaradi postopnega ukinjanja specialističnih študijskih programov, število podiplomskih študentov znižalo za 58,27%. Prvi študijski programi 2. stopnje so bili razpisani v študijskem letu 2006/2007, študijski programi 3. stopnje pa v letu 2005/2006 in se povečujejo.

31 31 GRAF 8: VPISANI ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKIH LETIH 1997/1998 DO 2008/09 NA PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU UNIVERZE V MARIBORU vpisani študenti / / /2000 študijsko leto 2000/ / / / / / / / /2009 Doktorski 3. stopnja Enovit doktorski Specialistični 2. stopnja Magistrski Skupaj Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2008/ Struktura vpisa podiplomskih študentov v študijskem letu 2008/2009 Članice Univerze v Mariboru so v študijskem letu 2008/2009 razpisale 79 podiplomskih študijskih programov. Študentje so se v študijskem letu 2008/2009 še zadnje leto pred iztekom obstoječih študijskih programov, sprejetih pred , lahko vpisali v specialistične, magistrske in doktorske študijske programe ter nove študijske programe, usklajene z načeli Bolonjske deklaracije (študijski programi 2. in 3. stopnje). Članice univerze so tako razpisale 5 specialističnih, 35 magistrskih, 12 študijskih programov 2. stopnje, 21 enovitih doktorskih študijskih programov in 6 študijskih programov 3. stopnje.

32 32 V študijskem letu 2008/2009 je bilo v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru vpisanih skupno študentov, kar je 379 oz. 16,7% študentov več kot v lanskem študijskem letu, kar lahko razlagamo predvsem s postopnim uvajanjem bolonjskih študijskih programov 2. stopnje, ki omogočajo vpis študentom s končano visokošolsko strokovno izobrazbo, ter študijskih programov 3. stopnje, ki omogočajo vpis z univerzitetno izobrazbo kateregakoli študijskega področja, prav tako pa je omogočen vpis študentom, ki so zaključili specialistične študijske programe po končani visokošolski strokovni izobrazbi. Porast lahko razlagamo tudi z dejstvom, da se kandidati v študijskem letu 2008/2009 lahko še zadnjič vpisujejo v obstoječe študijske programe, sprejete pred , predvsem v študijske programe za pridobitev magisterija znanosti. Največ podiplomskih študentov je bilo v študijskem letu 2008/2009 vpisanih na Ekonomsko poslovno fakulteto, in sicer 612 študentov. Sledi Pravna fakulteta s 382 študenti, Fakulteta za organizacijske vede z 290 študenti, Fakulteta za zdravstvene vede z 212 študenti, Fakulteta za logistiko s 165 študenti, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko s 164 študenti, Fakulteta za varnostne vede s 148 študenti, Filozofska fakulteta s 145 študenti in Fakulteta za strojništvo s 143 študenti. Ostale fakultete imajo manj kot 85 vpisanih študentov. Najmanj vpisanih študentov na podiplomskem študiju ima Fakulteta za energetiko, in sicer 20 študentov. GRAF 9: VPISANI ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2008/09 NA PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU PO POSAMEZNIH FAKULTETAH UM vpisani študenti EPF FERI FERI FG FKKT FKBV FL FNM FOV FS FVV FZV FF MF PEF PF fakultete UM Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2008/2009.

33 33 Največ študentov,1.152 je bilo vpisanih v magistrske študijske programe, kar predstavlja 43,6% vseh podiplomskih študentov na Univerzi v Mariboru. Sledijo študenti programa 2. stopnje, 979 študentov oziroma 37,1%, študenti na doktorskem študiju, 257 študentov oziroma 9,7%, študenti na študijskih programih 3. stopnje 200 študentov oziroma 7,6% in študenti na specialističnih študijskih programih, 53 študentov oziroma 2 %. GRAF 10: DELEŽ ŠTUDENTOV NA POSAMEZNIH STOPNJAH PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2008/ stopnja 6,7% Enovit doktorski 2,5% Magistrski 47,6% 2. stopnja 39,5% Specialistični 3,7% Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2008/2009.

34 34 5 FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH Ključna vprašanja v zvezi s financiranjem visokošolskega izobraževanja so: kdo naj ga financira in kakšen naj bo način financiranja visokošolskih zavodov, kolikšen naj bo prispevek različnih virov financiranja in katere oblike pomoči države študentom izbrati. Država s kombinacijo različnih virov in načinov financiranja ter oblikami pomoči študentom vpliva na doseganje zastavljenih ciljev v visokošolskem izobraževanju, kot so učinkovitost, kakovost, mednarodna mobilnost itd. Jongbloed (2004, 7) in Stechl (2007, 12) priporočata, naj sistem financiranja zagotavlja in povečuje dostopnost visokošolskega študija, način financiranja spodbuja kakovost študija, visokošolski sistem omogoča večjo konkurenco za študente in pedagoško osebje iz tujine, visokošolski študij pa naj sofinancirajo oz. financirajo subjekti, ki imajo od njega tudi koristi. 5.1 Sistemi financiranja visokega šolstva Sistem (model) financiranja visokega šolstva mora biti zasnovan tako, da izpolnjuje osnovne predpostavke oziroma načela financiranja visokega šolstva, ki so načelo namenskosti in učinkovitosti sredstev ter zunanje uspešnosti visokošolskega izobraževanja, omogočati pa mora tudi razvoj konkurenčnega visokošolskega prostora (povzeto po Trunk- Širca in drugi 2007, 27). Bevčeva (1999, 143) kot sestavne dele sistema financiranja navaja vire financiranja, subjekte, ki iz različnih virov zagotavljajo sredstva končnim porabnikom in tokove finančnih sredstev h končnim porabnikom. Najpomembnejši vir financiranja visokošolskega izobraževanja so praviloma javna sredstva, na drugem mestu je posameznik (zasebni viri), medtem ko so mednarodni viri in podjetja manj pomembni. Jongbloed (2004, 1) navaja tri glavne vire financiranja: - država - študenti/gospodinjstva in - ostali zasebni viri. Državni viri zajemajo operativna sredstva (sredstva za poučevanje in raziskave), sredstva za investicije in sredstva za raziskave, ki jih prejmejo institucije neposredno. Študentski prispevki vključujejo šolnine in druge pomožne storitve. Ostali zasebni viri pa vključujejo zasebne donacije in darila, plačila za svetovanje, patente in druge storitve. V svetu obstajajo trije temeljni sistemi financiranja visokega šolstva: sistem dominantnosti države, sistem financiranja s strani šolajočih se in sistem financiranja iz več virov (Bevc 2008, 7).

35 35 Sistem dominantnosti države je značilen za manj razvite in srednje razvite države, kjer javne visokošolske ustanove dobijo vsa sredstva za poučevanje od države. Pri sistemu dominantnosti države sta prisotni dve temeljni obliki financiranja visokošolskih ustanov: neposredno in posredno financiranje. Sistem financiranja s strani šolajočih je prisoten v razvitih državah, vendar v praksi ni nobenega sistema visokega izobraževanja, v katerem bi šolajoči se v vseh izobraževalnih ustanovah pokrivali s šolninami celotne stroške. Praviloma visokošolske ustanove pokrivajo celotne stroške v kombinaciji s šolninami in državnim financiranjem. Več virov dohodka (diverzifikacija dohodka) - Visokošolske ustanove lahko razen šolnin in državnih sredstev pridobijo dohodek tudi od plačnikov storitev raziskovanj, seminarjev ali svetovalnih storitev, daril nekdanjih absolventov itd. V razvitih državah delež nedržavnih virov dohodka v visokošolskih izobraževalnih ustanovah narašča. V večini sistemov visokega izobraževanja ima prevladujočo vlogo v financiranju izobraževalnih ustanov država. Nobeden od gornjih naštetih sistemov ni uveljavljen v čisti obliki, temveč se med seboj prepletajo. Vsak od sistemov nosi v svojem bistvu določene lastnosti in s temi lastnostmi povezane prednosti in pomanjkljivosti. Jongbloed (2004, 5) opredeljuje štiri tipe sistemov financiranja: načrtovano financiranje na osnovi inputa, financiranje na osnovi uspešnosti, financiranje na osnovi določenega namena in financiranje na osnovi povpraševanja študentov. Načrtovano financiranje na osnovi inputa predstavlja tradicionalen, centraliziran sistem financiranja na osnovi pogajanj. Porazdelitev sredstev najpogosteje predstavlja vrednosti porazdelitve iz preteklega leta, ki se nato korigirajo na podlagi pogajanj med državnimi in izobraževalnimi ustanovami. Spremembe višine sredstev se obravnavajo ločeno na podlagi stroškovnih načrtov, ki v tem primeru najpogosteje vključujejo kategorije, kot so plače zaposlenih, materialni stroški, stroški vzdrževanja infrastrukture in stroški investicij. Pri financiranju na osnovi uspešnosti se za dodeljevanje sredstev izobraževalnim ustanovam uporablja posebna formula, v kateri se upošteva uspešnost študentov pri opravljanju izpitov. Izpiti so razdeljeni v kategorije in so ustrezno obteženi za potrebe primerljivosti. Takšen model financiranja je v uporabi na Danskem, na Švedskem pa se uporablja nekakšna mešanica med številom vpisanih študentov in doseženimi rezultati (izpiti). Na Nizozemskem se uporablja razmerje med študenti, vpisanimi v prvi letnik, in diplomanti. Pri financiranju na osnovi določenega namena, ki se imenuje tudi tržno orientirano financiranje, so visokošolske ustanove povabljene k pripravi razpisa o številu diplomantov in o svojih raziskovalnih dejavnostih. Na podlagi teh razpisov finančna institucija izbere cenovno najbolj konkurenčne. V tem procesu so visokošolske ustanove spodbujene k izvajanju konkurenčnih učnih in raziskovalnih programov, ki so kar najbolj v skladu z nacionalnim interesom.

36 36 Nadgradnja takšnega načina financiranja je podpis pogodbe med finančno institucijo in visokošolsko ustanovo. Slednja se zaveže, da bo v določenem roku zagotovila določeno število diplomantov želene stroke oziroma določeno število raziskav in inovacij v državno korist. Sistem financiranja na osnovi povpraševanja študentov za dodelitev sredstev visokošolskim ustanovam uporablja vavčerje. Študentje prejmejo določeno število vavčerjev s časovno omejitvijo uporabe, ki služijo kot plačilno sredstvo za visokošolske izobraževalne storitve. Študentje lahko prosto izbirajo med visokošolskimi ustanovami in študijskimi programi, zato morajo visokošolske ustanove nuditi kar najboljši izobraževalni kader ter skrbeti za atraktivnost svojih študijskih programov, saj v nasprotnem primeru ne zberejo dovolj sredstev za izvedbo študijskega programa. Število vloženih vavčerjev predstavlja višino sredstev, ki jih visokošolska ustanova prejme od ministrstva za šolstvo. Sistem vavčerjev lahko najdemo tudi v kombinaciji s sistemom šolnin, s katerimi visokošolske ustanove krijejo določen delež stroškov študijskega programa. Študenti so ob plačevanju šolnin še bolj kritični in pozorni na kvaliteto študijskega programa in storitev, kar še bolj zavezuje in vzpodbuja visokošolske ustanove. Kombinirani sistem vavčerjev in šolnin se tudi bolje odziva na individualne zahteve študenta. 5.2 Izbrani načini financiranja visokega šolstva iz javnih virov Pomembno vprašanje v zvezi s financiranjem visokošolskih zavodov iz javnih virov je, kateri način financiranja izbrati. Z načinom javnega financiranja visokošolskih zavodov država vpliva na doseganje zastavljenih ciljev visokošolskega izobraževanja. Evropska komisija priporoča, naj bodo javna sredstva dodeljena visokošolskim zavodom tako, da spodbujajo njihovo konkurenčnost, učinkovitost in kakovost. Strokovnjaki OECD in Svetovne banke (Bevc 1999, 163) v temelju ločijo sistem neposrednega financiranja visokošolskih ustanov na financiranje na podlagi inputov, financiranje na podlagi outputov in financiranje, ki temelji na pogajanjih. Financiranje na podlagi pogajanj ne temelji na nobenem objektivnem merilu, povezanim z delovanjem visokošolskih ustanov, temveč je višina sredstev lahko odvisna od obsega sredstev v predhodnem letu, pogosteje pa od moči, položaja in pogajalskih sposobnosti predstavnika visokošolske ustanove. Pogajanje omogoča državi visoko stopnjo nadzora nad visokošolskimi ustanovami in visokim šolstvom kot celoto. Poznamo več vrst financiranja na podlagi pogajanj: prirastek sredstev, adhoc pogajanja in dogovor o fiksnem znesku. Za financiranje na osnovi prirastka sredstev je značilno, da visokošolska ustanova prejme od države nekoliko višji znesek kot v preteklem letu. Pri adhoc pogajanjih gre za bilateralno pogajanje med predstavniki ustanov in ustreznega ministrstva ali finančne ustanove. Pri dogovoru o fiksnem znesku pa gre za dogovor o fiksnem deležu celotnih državnih izdatkov za visokošolske ustanove. Ta oblika financiranja visokošolskih ustanov ne vključuje spodbud za učinkovito uporabo sredstev, spodbud za prilagajanje zunanjim razmeram in hkrati ne zagotavlja stabilnosti financiranja.

37 37 Ta način financiranja je v študijskem letu 2006/2007 uporabila približno tretjina evropskih držav. Večina evropskih držav je to leto posegla po financiranju na podlagi inputov oz. števila študentov (Higher education governance in Europe 2008, povzeto po Čelebič 2008, 13). Pri financiranju na podlagi inputov se finančna sredstva, namenjena za visoko šolstvo, razdelijo med visokošolske ustanove glede na število vpisanih študentov. Predpostavlja se namreč, da naj bi število vpisanih študentov odražalo pričakovane stroške visokošolskih ustanov (Weiler 2001, 11). Dodeljena finančna sredstva pa visokošolska ustanova porabi za različne namene, kot so plače in drugi stroški zaposlenih, infrastrukturo, učno opremo itd. Takšen sistem financiranja zahteva od države, da ima izdelan način določitve stroškov in razlikovanje stroškov med visokošolskimi ustanovami in visokošolskimi programi. Prisotni so trije pristopi financiranja na podlagi inputov: financiranje posameznih postavk, financiranje programov in financiranje na podlagi formule. Pri financiranju posameznih postavk gre za restriktivno obliko financiranja inputov, saj država zahteva od ustanov, da vsako postavko izdatkov dokažejo na podlagi normativov za izdatke. Pri financiranju programov je avtonomija visokošolskih ustanov večja, saj gre za dodelitev paketa sredstev stroškovnim centrom. Financiranje na podlagi formule je najbolj prožen način financiranja inputov. Formula običajno temelji na značilnostih vpisanih študentov ali osebja. Država dodeli sredstva visokošolskim ustanovam na podlagi stroškov aktivnosti, kot so poučevanje, raziskovanje. Najbolj splošen način je množenje števila vpisanih s parametri stroškov na enoto. Pomemben je način določitve koeficientov oz. uteži, zajetih v formuli, saj pomembno vplivajo na spodbude v visokošolskih ustanovah. Financiranje na osnovi števila študentov povečuje odgovornost visokošolskih ustanov za učinkovito porabo prejetih sredstev (Mora 2007, 8-9). V primerjavi s financiranjem na podlagi pogajanj pa je bolj transparentno (Schwarzenberger 2008, 33). Slabost tega sistema je predvsem, da lahko takšno financiranje zgreši svoj cilj, ker je temeljno merilo za višino pridobljenih sredstev število vpisanih študentov. Sistem je imun na interese študentov, trg dela in učinkovitost izobraževanja. Prav tako kakovost visokošolskih ustanov ne vpliva na obseg prejetih finančnih sredstev. V evropskih državah se krepi financiranje visokošolskih zavodov na osnovi doseganja rezultatov. Splošni tendenci, značilni za večino evropskih držav, ki so v zadnjih letih izvedle reformo sistema financiranja visokošolskih zavodov, sta povečanje avtonomije pri porabi javnih sredstev glede na namen porabe in poenostavitev mehanizmov financiranja (Vila 2007, 20). Države opuščajo financiranje na osnovi pogajanj (Jongebloed 2004, 6) in financiranje (samo) na osnovi števila vpisanih, krepi pa se financiranje na osnovi doseganja rezultatov (Mora 2007, 8-9). Te spremembe povečujejo učinkovitost finančnih sredstev, namenjenih visokošolskim zavodom (Vila 2007, 21 22). Financiranje na podlagi outputa upošteva pri financiranju visokošolskih ustanov doseganje kakovosti študija, učinkovitosti študija, mednarodne mobilnosti študentov in pedagoškega osebja ter zaposljivosti diplomantov.

38 38 Za ta način financiranja visokošolskih ustanov je značilno, da je obseg denarja, ki ga prejme visokošolska ustanova, lahko odvisen od števila diplomantov, števila tujih študentov, povprečnega števila let trajanja študija, števila raziskovalnih projektov, kakovosti pedagoškega osebja itd. (Strehl 2007, 28). Najboljši tovrstni sistemi upoštevajo tudi prehodnost med letniki in so naravnani tako, da zgodaj izločijo neuspešne iz študijskega programa. Sistem financiranja na podlagi outputa spodbuja konkurenco med visokošolskimi ustanovami, kar je pomembna prednost v primerjavi s financiranjem na podlagi pogajanj (Schwarzenberger 2008, 33). Pomembno je, da kazalniki rezultatov odsevajo cilje izobraževalne politike, alokacijski mehanizmi glede na rezultate pa naj vključujejo spodbude za izboljšanje kakovosti (Strehl 2007, 28). V študijskem letu 2006/2007 je približno polovica evropskih držav uporabila financiranje na podlagi outputa, med njimi tudi Slovenija (Higher education governance in Europe 2008, povzeto po Čelebič 2008, 13). Težava tovrstnih sistemov je, da večina primerov financiranja outputov daje večji pomen kvantiteti kot kvaliteti outputa, nestabilnosti financiranja in majhni sposobnosti prilagajanja spremenjenim potrebam študentov in trgu dela. Formule na podlagi števila vpisanih uporabljajo številne države v severni Ameriki, Evropi in Aziji. V ZDA uporabljajo formulo za omejevanje števila vpisanih z manjšim zneskom za dodatne študente. Formulo za spodbujanje učinkovitosti prek omejitve obdobja, za katero lahko ustanova za posameznega študenta prejema sredstva, pa imata Nemčija in Norveška. Država določi obseg sredstev izobraževalni ustanovi na podlagi števila študentov, ki bi morali diplomirati oz. na podlagi predpisane dolžine trajanja študija. Če študenti ne dokončajo študija v ustreznem roku, ustanove za te študente ne dobijo sredstev. Državi s financiranjem outputa sta Danska in Nizozemska. Na Danskem so sredi 90. let prejšnjega stoletja vpeljali nov sistem državnega financiranja visokošolskih ustanov (t.i. lump sum financiranje), katerega glavna značilnost je, da naj bi izobraževalne ustanove dobile sredstva od države v obliki skupnega zneska. Razporeditev po namenih pa je v pristojnosti izobraževalne ustanove. Nizozemska ima v uporabi formulo, ki naj bi povečala prehodnost študentov, saj morajo visokošolske ustanove sprejeti vse dijake, ki želijo študirati. Pomemben element formule je, da spodbudi ustanove, da neuspešne študente izločijo čimprej. Pri določitvi obsega sredstev ministrstvo za izobraževanje razlikuje med diplomanti in osipom oziramo izstopi. Visokošolske ustanove dobijo manj sredstev za študente, ki zapustijo sistem brez diplome, kot za tiste, ki končajo študij. Ta sistem spodbuja za čimprejšnjo izključitev slabih študentov in za čimprejšnjo dokončanje študija preostalih študentov.

39 Sredstva, namenjena visokemu šolstvu Stroški izobraževanja Skupni stroški izobraževanja predstavljajo stroške izobraževanja vseh šolajočih se v državi. Analiza stroškov izobraževanja je najpogosteje osredotočena na denarne stroške oziroma izdatke zaradi težav pri merjenju posrednih (oportunitetnih) stroškov izobraževanja. Skupni denarni stroški izobraževanja v državi so odvisni od velikosti izobraževalnega sistema, glede na velikost države in stroške šolajočih se. V visokošolskem izobraževanju so prisotni trije glavni elementi skupnih denarnih stroškov visokega izobraževanja v neki državi: velikost ustrezne generacije, stopnja njene vključenosti v visoko izobraževanje in stroški na študenta (Bevc 1999, 108). Stroške izobraževanja po navadi proučujemo na dva načina, in sicer z deležem javnih izdatkov za izobraževanje v bruto domačem proizvodu in z izdatki na posameznika, ki je vključen v izobraževalni sistem (Bevc 2001, 107). Graf 11 nam prikazuje delež celotnih izdatkov za izobraževalne ustanove v terciarnem izobraževanju. Celotni izdatki za izobraževalne ustanove vključujejo vse javne, mednarodne in zasebne izdatke, namenjene neposredno za izobraževalne ustanove. Izdatki terciarnim izobraževalnim ustanovam so v državah EU-27 v letu 2003 znašali 1.18% BDP. Slovenija je s 1,32% presegla povprečje vseh 27 držav EU in se s tem uvrstila na 7 mesto. Največ sredstev za terciarno izobraževanje namenjata Danska in Finska, in sicer 1,75% BDP. Visoko se še uvrščata, in sicer nad 1,5% BDP, Švedska in Ciper. GRAF 11: DELEŽ IZDATKOV ZA TERCIARNE IZOBRAŽEVALNE USTANOVE V BDP V SLOVENIJI IN PREOSTALIH DRŽAVAH ČLANICAH EU, 2003 Vir: European Commission (2007, 59).

40 40 Poleg deleža javnih izdatkov v BDP je pomemben kazalec vlaganja v izobraževanje tudi velikost izdatkov na dijaka oziroma študenta. Izračunamo ga absolutno (vse izdatke za terciarno izobraževanje v neki državi delimo s številom študentov) ali relativno (povprečne izdatke primerjamo z velikostjo BDP na prebivalca). To je pomembna informacija za določanje prioritet na področju izobraževanja in za merjenje učinkovitosti vlaganja v posamezne ravni izobraževanja. Ta kazalec nam omogoča tudi kakovostne primerjave med državami (Bevc 1997, 158). Celotni izdatki na študenta se med državami zelo razlikujejo in dosegajo celo razmerja 1 proti 4. Vzroki za takšne razlike so dolžina in struktura izobraževalnih programov, način študija, razmerja študent/profesor in drugi. Po deležu izdatkov za izobraževalne ustanove terciarnega izobraževanja na študenta v BDP na prebivalca je Slovenija uvrščena slabše. Med 16 državami EU se s EUR uvršča komaj na 11. mesto. Največ izdatkov na študenta je na Švedskem in Danskem, najmanj sredstev pa na Poljskem in v Bolgariji. GRAF 12: DELEŽ IZDATKOV ZA IZOBRAŽEVALNE USTANOVE TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA NA ŠTUDENTA V BDP NA PREBIVALCA V SLOVENIJI IN NEKATERIH DRŽAVAH ČLANICAH EU, 2003 Vir: European Commission (2007, 68). Javni izdatki za terciarno izobraževanje ne dohajajo hitrosti naraščanja števila študentov. Državna sredstva so omejena, zato so številne države našle rešitev v šolninah.

41 Šolnine Opredelitev in razlogi za/proti vpeljavi šolnin Šolnina je denarno plačilo študenta izobraževalni ustanovi za pokritje stroškov poučevanja. Za študenta je šolnina strošek, za izobraževalno ustanovo pa vir dohodka. Šolnina je cena za prejeto oziroma dano izobraževalno storitev in jo lahko plačajo študenti sami ali starši, lahko pa tudi delodajalec ali država. V spodnji tabeli so prikazana mnenja nekaterih avtorjev za oziroma proti uvedbi šolnin. TABELA 2: ARGUMENTI ZA/PROTI UVEDBI ŠOLNIN SPODBUJANJE RACIONALNE IZRABE ČASA IN KAPACITET ZA PROTI Študentje pri brezplačnem študiju niso motivirani, da doštudirajo v najkrajšem času, med drugim zato, ker se na univerzo vpisujejo tudi tisti, ki nimajo resnega namena študirati. To trditev potrjuje raziskava dr. Milene Bevc, ki ugotavlja, da je v dobrih osmih letih od vpisa, to je do konca leta 1999, končalo študij le 54 odstotkov študentov, še vedno jih je študiralo šest odstotkov, neuspešnih pa je bilo 44 odstotkov (Snežič 2002, 43). Nasprotniki uvajanja šolnin trdijo, da je fakultetna izobrazba vsaj delno odvisna od družbeno-ekonomskega položaja študentov ter da revnejši študenti potrebujejo več časa za končanje študija. Povezovanje šolnin z napredkom pri študiju ali učnim dosežkom naj bi zato povzročila škodo predvsem revnejšim študentom (Key Topics in Education 1999, 186). Soudeležba pri pokrivanju stroškov študija bi študente motivirala, da bi bolje izkoristili svoj študijski čas in skrbneje izbrali program študija, s čimer bi poskrbeli, da bi bile visokošolske kapacitete bolje izkoriščene (Vodopivec 2002, 37). SPODBUJANJE KVALITETE ŠTUDIJA ZA Soudeležba pri pokrivanju stroškov bi povečala pričakovanja študentov in tako pripomogla, da bi študentje zahtevali kvalitetne storitve. S šolnino bi se tudi zmanjšala prednost, ki jo imajo državne šole pred privatnimi, ker ne zaračunavajo šolnine, kar bi prispevalo k nastanku novih šol in s tem k večanju konkurence v visokem šolstvu (Vodopivec 2002, 37). PROTI Nasprotniki uvedbe šolnin zagovarjajo možnost, da lahko dosežejo večjo konkurenčnost med izobraževalnimi ustanovami, temu sledi tudi večja kakovost izobraževanja, z drugimi ukrepi, kot na primer uvedba sistema vavčerjev. Prav tako menijo, da bi večja konkurenca med izobraževalnimi ustanovami zmanjšala izmenjavo mnenj in medsebojno sodelovanje (Key Topics in Education

42 , 186). POVEČANJE VPISNIH MEST ZA REDNE ŠTUDENTE ZA PROTI Kadar so državna sredstva edini vir visokošolskih financ, je dostop študentov do šolanja omejen. Izkušnje nekaterih držav, ki so posegle po visokošolski šolnini, kažejo, da se je po uvedbi šolnine število študentov povečalo (Čile, Avstralija), kajti v visoko šolstvo se steka več denarja, kar povečuje razpoložljiva študijska mesta (Vodopivec 2002, 37). PRAVIČNOST FINANCIRANJA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ZA PROTI Brezplačno šolstvo nepravično Nasprotniki uvedbe šolnin menijo, da prerazdeljuje dohodek v korist bolj delujejo šolnine za revnejše študente kot premožnih, saj prihajajo študentje predvsem ovira k vpisovanju v visokošolsko iz bogatejših družin, davke pa plačujejo vsi (Vodopivec 2002, 37). izobraževanje (Key Topics in Education 1999, 186). Bevčeva v svoji raziskavi ugotavlja, da se kaže neenakomerna zastopanost socialnih slojev. Najmanj so zastopani najrevnejši. Zanimivo je, da redni študenti izhajajo v povprečju iz bolj izobraženih družin kot izredni študenti (Snežič 2002, 43). VELIKA ZASEBNA KORIST OD VISOKOŠOLSKEGA ŠOLANJA ZA PROTI Ekonomisti utemeljujejo brezplačnost Nasprotniki uvedbe šolnin pa poudarjajo, šolanja z argumentom, da ima da visokošolsko izobraževanje zagotavlja izobraževanje poleg koristi, ki jih prinaša ustrezno usposobljeno delovno silo, kar posamezniku, tudi pozitiven učinek na prinaša velike koristi gospodarstvu in dobrobit celotne družbe. Ker so te vrste družbi. Mnenje nasprotnikov torej je, da je družbene koristi povezane predvsem z visokošolsko izobraževanje družbenega osnovnim in srednjim izobraževanjem, manj pa z visokošolskim, iz tega načela pomena oziroma družbena naložba (Key Topics in Education 1999, 186). izhaja, da naj bi študentje poravnali del stroškov sami (Vodopivec 2002, 37).

43 Šolnine in državne finančne podpore študentom v evropskih državah V tabeli 3 so zbrani podatki o vključenosti šolnin ter posrednih in neposrednih podporah v visokošolskem izobraževanju v evropskih državah. TABELA 3: ŠOLNINE IN DRŽAVNE FINANČNE PODPORE ŠTUDENTOM Latvija Avstrija Češka Država določa število vpisnih mest v javnih visokošolskih zavodih, ki jih le-ta financira. Šolnine se plačujejo le v zasebnih visokošolskih ustanovah, ki niso financirane od države (Eurydice 2005, The Education System in Latvia). Študenti avstrijske narodnosti, državljani EU ali držav članic EEA ter švicarski študenti plačajo šolnino v znesku 363,36 EUR na semester. Za ostale študente so šolnine višje (Eurydice 2005, The Education System in Austria ). Šolnine so prisotne v državnih in privatnih visokošolskih ustanovah. V državnih visokošolskih ustanovah višino šolnine regulira država, ki ne sme presegati polovice stroškov na študenta. Šolnine se gibljejo med 3.000,00 in 5.000,00 CZK letno (Eurydice 2005, The Education System in the Czech Republic). Študentska podpora je v obliki štipendije in posojil, kot tudi posredno preko popustov pri prevoznih stroških v javnem transportu. Štipendije se izplačujejo iz državnega proračuna enkrat mesečno. Posojila lahko prejemajo redni študenti študijskih programov, ki so državno priznani. Študenti so deležni številnih posrednih in neposrednih podpor iz državne blagajne. Posredne podpore, ki niso odvisne od socialnega položaja študenta, vključujejo razna zdravstvena in nezgodna zavarovanja ter davčne olajšave staršem, katerih otroci so vključeni v terciarno izobraževanje. Neposredne podpore, odvisne od socialnega položaja študenta, pa zajemajo štipendije (nadomestilo za šolnino), povračila za potne stroške, podporo za študij v tujini itd. Socialni položaj se določi na osnovi dohodkov študenta in njegovih skrbnikov. Ni podatka.

44 44 Belgija (Fr) Za vključitev v univerzitetno ali neuniverzitetno terciarno izobraževalno ustanovo je potrebno plačati šolnino. Študenti, ki ne prihajajo iz držav EU, morajo za študij plačati posebno šolnino. V študijskem letu 2000/2001 je šolnina znašala 142,51 EUR za krajše študijske programe in 288,05 EUR za daljše študijske programe. Za zaključni letnik je bila šolnina višja in je znašala 185,28 EUR oz. 370,55 EUR. Šolnina za univerzitetni študijski program naj ne bi presegla 650,00 EUR. Vrednosti se vsako leto indeksirajo (Eurydice 2005,. The Education System in Belgium - French Community). Štipendirani študentje plačajo znižano šolnino, ki znaša 28,51 EUR za krajše študijske programe, 47,25 EUR za daljše študijske programe in 88,13 EUR za univerzitetne študijske programe. Vsaka visokošolska ustanova prejme finančno pomoč iz javnih sredstev, ki znaša 50,00 EUR na študenta. Znesek se porabi za pomoč študentom s finančnimi težavami. Z začetkom študijskega leta študenti dobijo pravico do državne finančne podpore - štipendije, če njihovi starši ne morejo zagotoviti pogojev za nadaljevanje študija. Za pridobitev podpore mora ustrezati posebnim izobraževalnim in finančnim pogojem. Sistem študentskih posojil, ki se odobrijo pod istimi pogoji kot podpora, zagotavlja finančno pomoč družinam s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki. Višina posojila se določi glede na stopnjo študija, potrebe posojilojemalca ter njegove sposobnosti odplačevanja.

45 45 Danska Študenti v terciarnem izobraževanju ne plačujejo šolnin za redni študij. Izredni študenti pa plačujejo šolnino v višini 25% izobraževalnih stroškov (Eurydice 2005, The Education System in the Denmark). Estonija Študenti, ki študirajo na državnih in privatnih univerzah, morajo povrniti stroške študija, ki jih določi svet univerze. Stopnja vračila se določi za vsako študijsko leto znova. Njena rast ne sme prekoračiti 10% vrednosti preteklega študijskega leta (Eurydice 2005, The Education System in Estonia). V skrbi za finančni položaj študentov, je Danska leta 1988 uvedla še danes delujočo shemo podpore in posojil, ki temelji na vavčer sistemu. Ta podpora ni odvisna od prihodkov staršev, do nje pa so upravičeni študenti po dopolnjenem 18. letu starosti. Študenti na začetku študija prejmejo sedemdeset vavčerjev, od katerih vsak predstavlja en mesec študija. Lahko jih porabijo za daljše ali krajše študijske programe. Študentom je na voljo direktna finančna pomoč pod pogojem, da študija niso prekinili za več kot 12 mesec in da njihovi osebni prihodki ne presegajo ,00 DKK letno. Maksimalni znesek podpore za študenta, ki v času študija bivajo pri starših, je 1.803,00 DKK na mesec, za študente, ki pa bivajo drugje, pa 3.573,00 DKK mesečno. Študenti so upravičeni tudi do različnih popustov pri nakupu vozovnice za avtobus in vlak. Estonija je vzpostavila sistem študijske podpore, ki omogoča najem študijskega posojila. Glavni cilj podpore je motivacija študentov za redni študij in uspešen zaključek študijskega programa v rednih rokih. Študijska posojila omogočajo financiranje študija rednim študentom, ki ne prejemajo druge študijske podpore.

46 46 Finska Za izobraževanje v visokošolskih ustanovah ni šolnin. Študenti v dodiplomskih študijskih programih plačujejo le razmeroma nizko letno članarino v študentsko organizacijo, le ta pa jim v zameno nudi popuste pri prehrani, zdravstvenem zavarovanju itd. Plačilo članarine je za podiplomske študente prostovoljno (Eurydice 2005, The Education System in Finland). Pogoji za pridobitev študentske finančne podpore so: vpis na visokošolsko ustanovo, redni način študija in potreba po finančni pomoči. Finančna podpora je na voljo tudi študentom v tujini. Finančna podpora obsega štipendije, nadomestilo za bivanje in garancijo za pridobitev študentskega posojila. Štipendijo in nadomestilo za bivanje izplačuje država in gre za nepovratna sredstva. Finančna podpora je obdavčena le, če skupni prihodki presegajo določen znesek. Višina finančne podpore se giblje med 21,85 EUR in 259,01 EUR na mesec in je odvisna od študentove starosti, načina bivanja in zakonskega stanu. Nadomestilo za bivanje lahko znaša 80% mesečnega zneska za bivanje v mejah od 26,90 EUR do 171,55 EUR. Študentsko posojilo je čisto običajno bančno posojilo. Študent se z banko dogovori o načinu plačila. Višina mesečnega posojila znaša med 160,00 EUR in 220,00 EUR ter 360,00 EUR za študij v tujini. Francija Študentje plačujejo šolnine, ki so odvisne od premoženjskega stanja študenta. Višina šolnin se giblje med 100,00 EUR do okrog 230,00 EUR (Eurydice 2005, The Education System in France). Za podporo študentov je odgovorno Ministrstvo za šolstvo. Podpora se odobri na podlagi ekonomskega položaja študentov, ki zajema prihodke študenta in njegovih staršev ter družinske izdatke. Poleg sistema podpore je razvit tudi sistem študentskih posojil. Posojila odobri posebna komisija na podlagi razpoložljivih sredstev za vsak primer posebej. Doba vračila posojila je deset let po končanem študiju.

47 47 Nemčija Grčija Madžarska V visokošolskem izobraževanju študenti ne plačujejo šolnin. Vpisnina oz. šolnina se plačuje le za dodatne tečaje oz. izobraževanja (Eurydice 2005, The Education System in Germany). V visokošolskem izobraževanju študenti ne plačujejo šolnin. Stroški izobraževanja se krijejo iz državnega proračuna in iz sklada Evropske unije. Obstajajo le visokošolske institucije, ki so pod nadzorom države, npr. univerze, inštituti in druge visokošolske institucije (Eurydice 2005, The Education System in Greece). V visokošolskem izobraževanju študenti ne plačujejo šolnin (Eurydice 2005, The Education System in Hungary). Finančna podpora je odvisna od finančnega položaja študenta, dolžina prejemanja pa je v veliki meri odvisna od dolžine izbranega študija. Polna podpora za študente, ki ne bivajo pri starših, lahko doseže 585,00 EUR na mesec. Polovico zneska je nepovratna, polovica pa je določena kot posojilo. Pogoji vračila so odvisni od socialnega in finančnega položaja študenta. Na tej stopnji so študenti upravičeni do brezplačnih knjig in literature. Nekateri študenti so upravičeni tudi do brezplačne prehrane in bivanja na podlagi pogojev, določenih z zakonom. Državni proračun krije tudi del prevoznih stroškov, kar znaša 25% polne cene prevoza. Študentom so na razpolago tudi štipendije in posojila, ki so odvisne od oddaljenosti stalnega bivališča od kraja šolanja in višine letnih prihodkov družine. Mehanizem za podporo študentom ima več oblik. Osnovna oblika pomoči je štipendija, ki temelji na uspešnosti posameznika. Poleg štipendije lahko študenti prejemajo tudi podporo za bivanje, če v času šolanja ne bivajo doma, kar je na Madžarskem značilno. Socialna podpora se dodeljuje na podlagi dohodka na družinskega člana, število vzdrževanih članov in zaposlitve staršev. Študentom so na razpolago, od leta 2001, tudi študentska posojila. Pri zagotavljanju enakih možnosti za visokošolski študij igra pomembno vlogo javni sklad»chance for Education«. Sklad dvakrat letno objavi razpis za podporo študentom v slabih finančnih pogojih, ki visokega izobraževanja brez te podpore finančno ne bi zmogli.

48 48 Italija Šolnine v visokošolskem izobraževanju so odvisne od premoženjskega stanja študenta. Višine šolnin se lahko zelo razlikujejo med univerzami, zato je znesek težko določiti. Minimalna šolnina je v študijskem letu 2002/2003 znašala 164,15 EUR. Ministrstvo za šolstvo je omejilo šolnino na največ 20% stroškov izobraževanja, tako imajo nekatere univerze 20%, nekatere pa 6%-7% šolnine. Povprečna šolnina, ki jo študent plača na leto, znaša 851,00 EUR. Šolnine so se v zadnjih desetih letih podvojile (Eurydice 2005, The Education System in Italy). Za podporo, zdravstveno zavarovanje, posojila, prevozne stroške, stroške bivanja itd. so odgovorne posamezne regije na podlagi številnih zakonov. Da bi zagotovili štipendije vsem pomoči potrebnim študentom, so ustanovili državni sklad. Luksemburg Za izobraževanje v visokem šolstvu študentje ne plačujejo šolnin (Eurydice 2005, The Education System in Luxembourg). Študentska finančna podpora zajema štipendije in posojila. Skupni znesek, ki ga lahko študent prejme v obliki štipendije in/ali posojila, ne sme preseči ,00 EUR na študijsko leto. Razmerje med štipendijo in posojilom je odvisno od socialnega in finančnega stanja študenta oz. staršev. Ministrstvo za šolstvo dodeljuje štipendije tudi na podiplomskih študijskih programih. Poljska Poljski študenti lahko izbirajo med dvema tipoma visokošolskega izobraževanja, od katerih je eno brezplačno, za drugo pa se plačujejo šolnine. Privatne univerze torej zaračunavajo šolnine, katerih zneski se gibljejo med 1.000,00 PLN in 8.000,00 PLN za akademsko leto (Eurydice (2005, The Education System in Poland). Za lažji dostop mladim do visokošolskega izobraževanja so vzpostavili sistem finančne podpore študentom iz državnega proračuna. Finančna podpora je zagotovljena v okviru sklada univerzitetne študentske podpore. Redni študenti lahko prejemajo socialne dodatke, posebne štipendije za študente s posebnimi potrebami, štipendije za posebne dosežke v znanosti, prispevke za bivanje in prehrano itd. Posojila so dodatna oblika finančne podpore za študente. Najamejo jih lahko pri bankah, pri katerih del stroškov krije državni proračun.

49 49 Portugalska Študenti morajo za izobraževanje v visokošolskih institucijah plačati šolnino, katere višina se giblje med 463,58 EUR in 852,00 EUR (Eurydice 2005, The Education System in Portugal). Za posredno in neposredno pomoč študentom skrbi šolska socialna služba. Štipendije in nujna pomoč sta del neposredne pomoči, medtem ko v posredno pomoč spadajo pomoči za prehrano, bivanje, zdravstvene storitve in razne športne aktivnosti. Slovaška Študenti na rednem študiju ne plačujejo šolnin, če ne prekoračijo predpisane dolžine študija. Šolnine za tuje študente so določene z mednarodnimi pogodbami (Eurydice 2005, The Education System in Slovakia). Študentske podpore so posredne in neposredne. Med neposredne oblike socialne podpore spadajo štipendije. Denar za štipendije se zagotovi iz državnega proračuna in iz lastnih štipendijskih skladov. Med posredne oblike socialne podpore pa spadajo različne davčne olajšave, otroški dodatki, popusti pri prevozih ter ostali popusti. Letno se študentom odobri preko posojil iz sklada študentskih posojil. Sredstva so namenjena za kritje dela stroškov študija, kot so: bivanje, prevozni stroški, študijska literatura itd. Španija V univerzitetnem visokošolskem izobraževanju morajo študenti plačati del vseh stroškov za izobraževanje, v smislu vpisnine. V neuniverzitetnem visokošolskem izobraževanju pa morajo študenti plačati določeno šolnino, ki je odvisna od vrste študija, vendar je višina mnogo nižja od realnih stroškov zaradi državne finančne pomoči (Eurydice 2005, The Education System in Spain). Za zagotavljanje enakega dostopa do študija ne glede na kraj bivanja, je država razvila splošni štipendijski sistem, ki naj bi odstranil vse socialno ekonomske ovire. Študentom so na voljo tudi posojila. Zaradi velike mobilnosti študentov se podpore izplačujejo letno.

50 50 Švedska Študenti v visokošolskem izobraževanju ne plačujejo šolnin. Plačujejo le vpisnino oz. članarino za študentsko organizacijo in prispevek za študijsko gradivo (Eurydice 2005, The Education System in Sweden). Študentska podpora je sestavljena iz štipendij in posojil. Študenti, ki so vpisani na univerzo in izpolnjujejo določene osnovne kriterije, imajo pravico do študijske pomoči za redni in izredni študij. Podpora znaša približno 1.735,00 SEK na teden. Za prejemanje podpore študent ne sme prekoračiti letnih prihodkov, ki znašajo ,00 SEK za redne študente. Odplačilo posojila se prične januarja, šest mesecev po zaključku študija. Odplačilna doba je običajno 25 let oz. do 60. leta starosti. Velika Britanija Za študijsko leto 2003/2004 so šolnine znašale od 1.125,00 naprej, kar predstavlja četrtino celotnih stroškov študija (Eurydice 2005, The Education System in the United Kingdom). Veliko študentov je upravičenih do podpore pri šolnini, ki je odvisna od prihodkov študenta, staršev oz. zakonca. Za pridobitev te podpore morajo študenti živeti v Evropski uniji tri leta pred začetkom študija. Ostali študenti niso upravičeni do štipendij in posojil. Septembra 2004 je vlada vpeljala sistem štipendiranja visokega šolstva, ki naj bi kril stroške bivanja in študija. Ta sredstva so nepovratna. V študijskem letu 2004/2005 je lahko študent prejel polno štipendijo, če družinski dohodek ni presegal ,00. Do posojil so upravičeni redni študenti do 54. leta starosti ter izredni študenti z nizkimi prihodki. Maksimalni zneski posojila v študijskem letu 2003/2004 so bili: 4.000,00 za študente, ki ne bivajo doma, 4.930,00 za študente v Londonu, ki ne bivajo doma, in 3.165,00 za študente, ki bivajo doma.

51 51 Šolnino za redni študij ima skoraj polovica omenjenih držav EU, ostale države imajo le vpisnino. Glede na podatke lahko ugotovimo, da je država z najvišjo šolnino Velika Britanija. Študenti so deležni številnih posrednih in neposrednih podpor. Posredne podpore, ki jih države nudijo študentom, so: popusti za javne prevoze, sofinanciranje stroškov prehrane in prevoza, zdravstvena in nezgodna zavarovanja, davčne olajšave, otroški dodatki itd. V Grčiji pa so študenti deležni tudi brezplačne študijske literature in knjig. Najpogostejša oblika neposredne podpore študentom so štipendije. V večini držav pa so študentom na voljo tudi posojila Šolnine in državne finančne podpore študentom v Sloveniji Državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba, razen če njihovo izvajanje presega z nacionalnim programom visokega šolstva določene standarde (Zakon o visokem šolstvu, Uradni list RS, 100/2004). Študentje za študij po dodiplomskih študijskih programih v državnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih ne plačujejo šolnine. Plačujejo pa jo redni dodiplomski študentje v zasebnih zavodih, ki niso koncesionirani, študentje izrednega študija, delno pa tudi podiplomski študentje. Za redni in izredni študij se lahko zaračunavajo vpisni stroški, stroški četrtega in nadaljnjih izpitov pri istem predmetu, stroški komisijskih izpitov in stroški, povezani z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah (prevoz, namestitev, itd.). Pri izračunu stroškov za letnik dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa se upoštevajo naslednji elementi (Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu, Uradni list RS, 40/1994): plače izvajalcev, obveznosti in prispevki delodajalca ob izplačilu plač, druga izplačila osebnih prejemkov, stroški upravno-administrativnih in strokovnotehničnih nalog visokošolskega zavoda, fiksni stroški (električna energija, voda, ogrevanje), stroški opravljanja raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev, amortizacija opreme in objektov, potrebnih za izvedbo študijskega programa, in drugi materialni stroški. Opozoriti moram na pomembno analizo učinkovitosti in pravičnosti visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Opazovana populacija so bili študenti, ki so se leta 1991/1992 vpisali v prvi letnik dodiplomskega študija na slovenskih visokošolskih ustanovah. Proučevali so se naslednji kazalci tako imenovane notranje učinkovitosti izobraževanja: stopnja diplomiranja, stopnja osipa, delež tistih, ki so bili v zadnjem opazovanem letu še vedno nekje vpisani, ponavljanje letnikov in trajanje študija za diplomante. Ključni kriterij pri proučevanju pravičnosti visokošolskega izobraževanja je bil»enakost možnosti vključitve v izobraževanje«. Iz rezultatov je razvidno, da je v obdobju opazovanja od leta 1991 do leta 1999 študij končalo 50% vpisanih, še vedno jih je študiralo 6%, neuspešnih pa je bilo kar 44% študentov.

52 52 Iz analize izhaja, da glede na kriterij»enakost možnosti dostopa«, državno financiranje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ni pravično. Dodiplomsko, zlasti pa podiplomsko visoko izobraževanje, ni enakomerno dostopno vsem socialnim kategorijam mladih. Revnim je manj dostopno kot ostalim slojem. Za oceno uresničevanja dodatnega kriterija»plačilo v skladu z velikostjo individualnih ekonomskih koristi od izobrazbe«so proučili»mejne«individualne ekonomske koristi visoke izobrazbe. Te lahko merimo z relativnimi plačami in relativnimi stopnjami brezposelnosti tistih z visoko glede na tiste s srednješolsko izobrazbo, pa tudi stopnjo donosa naložb v visokošolsko izobrazbo. Te koristi so bistveno večje kot mejne ekonomske koristi osnovnošolske in srednješolske izobrazbe. Z vidika tega kriterija veljavni sistem financiranja rednega dodiplomskega študija ni pravičen. Financirajo ga vsi sloji prebivalstva, vključenost vanj je odvisna od socialnoekonomskega položaja mladih, od njega pa ima posameznik visoke ekonomske koristi. Iz navedenega sledi, da je zaradi nizke učinkovitosti in socialne nepravičnosti šolnina za redni dodiplomski študij v javnih ustanovah v Sloveniji upravičena, vendarle ob istočasnih drugih spremembah oziroma značilnostih sistema financiranja štipendije za revne, študentska posojila. Šolnina bi v takih razmerah zelo verjetno povečala učinkovitost študija in predvidoma tudi enakost možnosti dostopa. Zbrana sredstva bi se uporabila za štipendije za revnejše, pa tudi za zmanjšanje omejitev na redni študij. Vpeljava šolnin ima, poleg navedenih, praviloma tudi druge ugodne učinke, ki bi ugodno vplivale na visoko šolstvo v Sloveniji, kot so: povečajo se sredstva za visoko šolstvo, izboljša se kakovost izobraževalnih storitev, olajšan je razvoj zasebnih ustanov in poveča se konkurenca med izobraževalnimi ustanovami. Vodopivec je leta 2002 predstavil študijo o uvedbi sistema odložene šolnine v slovensko visoko šolstvo. Ta sistem omogoča, da šolnina ne bi nikomur zaprla vrat do študija, saj bi posameznik poravnal obveznosti v obrokih šele po končanem študiju, in sicer le v primeru, da njegov zaslužek presega določeno mejo in zato odplačevanje ne predstavlja hude obremenitve. Dolg odplačuje toliko časa, dokler se ne odplača v celoti. Sistem torej dopušča možnost, da nekateri svojega dolga v celoti ali deloma sploh ne poravnajo. Takšen sistem že več kot deset let izvrstno deluje v Avstraliji (Vodopivec 2002, 26). Možnosti za uvedbo opisanega sistema so bile proučene s simulacijo delovanja tega sistema v Sloveniji. Najpomembnejše ugotovitve so, da bi uvedba odložene šolnine v Sloveniji pomembno povečala sredstva visokega šolstva in pripomogla tudi k drugim izboljšavam, hkrati pa le skromno obremenila tekoče dohodke odplačevalcev. Simulacija je bila izračunana pri predpostavljeni 20-odstotni povrnitvi stroškov šolanja, pri 2-odstotni prispevni stopnji in pri obvezi odplačila le za tiste posameznike, ki imajo nadpovprečne letne zaslužke. V dvajsetih letih po uvedbi sistema odložene šolnine bi le-ta prispeval 14 odstotkov sredstev za visokošolsko izobraževanje in po tridesetih letih 16 odstotkov. 55 odstotkov odplačevalcev bi poravnalo svoj celotni dolg v dvajsetih letih po začetku študija, 73 odstotkov odplačevalcev pa v tridesetih letih po začetku študija, Sistem bi prispeval h krajšemu študiju, boljši izrabi sredstev, odpravi omejitev vpisa, večji pravičnosti v financiranju (odprava diskriminacije med rednimi in izrednimi študenti) in k boljši kvaliteti študija.

53 53 Vodopivec se zaveda, da predloga uvedbe odložene šolnine ne bo lahko uresničiti. Do nasprotovanj bi prišlo predvsem pri sedanjih in bodočih rednih študentih ter njihovih starših, saj šolnine v sedanjem sistemu ne plačujejo in jih dokazi o izboljšanju kakovosti študija ne bi prepričali (Vodopivec 2002, 38-39). V Sloveniji je poudarek na neposredni podpori študentom, ki jo v celoti sestavljajo štipendije. Študentom so na voljo republiške, Zoisove, kadrovske in druge štipendije. Najpogostejša oblika štipendije je republiška. Republiške štipendije so oblika državne pomoči tistim, ki bi se zaradi izredno slabih materialnih razmer ne odločali za šolanje. Pridobijo jo lahko študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega zakonsko določenega materialnega pogoja. Zoisove štipendije so oblika podpore tistim, ki izkazujejo izrazito intelektualno ali umetniško nadarjenost, z namenom, da v polni meri razvijajo svoje potenciale, s čimer koristijo tako sebi kot družbi. Kandidate za Zoisovo štipendijo predlagajo predstojniki izobraževalnih zavodov v skladu z razpisom Zoisovih štipendij (Pravilnik o štipendiranju, Uradni list RS, 48/1999). Kadrovske štipendije podeljujejo organizacije in podjetja oziroma delodajalci v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami. Z dodelitvijo štipendije za šolanje praviloma zagotovijo tudi zaposlitev po končanem šolanju (RS Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve 2002). V 80. letih so štipendije iz javnih sredstev pomenile manjši del podeljenih štipendij. Večina študentov štipendistov je prejemala kadrovsko štipendijo. Zaradi slabih razmer v gospodarstvu se je kadrovsko štipendiranje v 90. letih bistveno zmanjšalo. Ta izpad so nadomestile štipendije iz javnih sredstev, tako imenovane republiške in Zoisove štipendije. V letu 2006 je v Sloveniji prejemalo štipendije študentov. Najpogostejša oblika štipendije je bila republiška štipendija. Republiško štipendijo je prejemalo študentov, kar predstavlja 52% vseh podeljenih štipendij. Povprečna višina republiške štipendije je znašala ,00 SIT. Zoisovo štipendijo je prejemalo študentov, kar predstavlja 30% vseh podeljenih štipendij. Povprečna višina Zoisove štipendije je znašala ,00 SIT. Kadrovsko štipendijo je prejemalo študentov, kar predstavlja 15% vseh podeljenih štipendij. Povprečna višina kadrovske štipendije je znašala ,00 SIT. 722 študentov pa je prejemalo štipendijo iz drugih skladov, kar predstavlja 3% vseh podeljenih štipendij (Statistični urad Republike Slovenije 2007, 1-3). Med neposredne oblike pomoči sodijo tudi posojila za študente, ki so prisotna v številnih evropskih državah. Pomoč države pri posojilih za študij je predvsem v zagotavljanju enakih pogojev za prosilce pri najemanju tovrstnih posojil z zakonskim reguliranjem pogojev, podeljevanjem koncesij bankam, ki posojila podeljujejo, regresiranjem realne obrestne mere posojila in odložitvijo vračanja posojila do zaposlitve (vendar najdlje dve leti od prenehanja prejemanja posojila) (RS Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve 2002).

54 54 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 1999 v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje začelo izvajati sistem posojil za študij. Sistem posojil je predstavljal državno finančno pomoč študentom za šolnine in delno kritje življenjskih stroškov za izobraževanje, predvsem tistim študentom, ki ne izpolnjujejo pogojev za republiške (socialne) štipendije, istočasno pa tudi ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Izvedena sta bila le dva razpisa za dodelitev posojil za študij, in sicer za študijsko leto 1999/2000 in 2000/2001. Sistem posojil za študij je bil v samem začetku deležen dokajšnje pozornosti študentske populacije, saj je v študijskem letu 1999/2000 sklenilo pogodbo o posojilu za študij oseb. Kljub začetnemu navdušenju v študijskem letu 2000/01 ni bilo večjega odziva na sistem posojila za študij, saj je bilo sklenjenih le 122 pogodb o posojilu za študij (RS Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve 2002). Pri izvajanju obeh razpisov je bilo ugotovljeno, da tovrstna spodbuda za posojilojemalce ni vzpodbudna v zadostni meri, da bi bilo potrebno študentom omogočiti višjo subvencijo in s tem ugodnejše posojilo, dodatno stimulirati študente zlasti v najnižjih dohodkovnih razredih ter spremeniti pogoje zavarovanja plačil oziroma zagotoviti jamstvo države. Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve deluje v smeri celovite prenove politike države na področju štipendiranja in spodbud za študij, kamor sodijo tudi posojila za študij. Zato pripravlja novo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila to področje. Med posredne oblike podpore v Sloveniji spadajo: subvencionirana prehrana, subvencioniranje bivanja študentov in subvencioniranje prevoza. Vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane. Vsakemu upravičencu pripada en subvencioniran obrok za vsak delovni dan Višina subvencije za obrok študentske prehrane iz proračunskih sredstev znaša najmanj 75% zneska regresa za prehrano delavcev med delom v negospodarstvu (Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, Uradni list RS, 85/2002). Študenti imajo možnost pridobitve subvencij za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih. Subvencije se dodelijo za študente, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja in s študentskim domom sklenejo nastanitveno pogodbo (Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov, Uradni list RS, 22/2001). Študenti imajo prav tako možnost pridobiti subvencijo za prevoz od doma do mesta šolanja in nazaj. Višina subvencije je odvisna od: bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in oddaljenosti kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča. Vsem študentom pa pripada subvencija v višini 7% cene mesečne vozovnice (Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov, Uradno list RS, 18/2004). Druge oblike posredne pomoči omogočajo staršem, da lahko za študirajočega otroka prejmejo otroške dodatke, uveljavljajo davčne olajšave itd. Študentom pa omogočajo občasno delo preko študentskega servisa.

55 55 6 FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA NA UNIVERZI V MARIBORU 6.1 Priprava financiranja Univerza v Mariboru podpisuje z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Pogodbo o financiranju za tekoče leto. V pogodbi so določena globalna sredstva za Univerzo v Mariboru na osnovi proračuna Republike Slovenije za tekoče leto ter Programa dela in finančnega načrta Univerze v Mariboru Finančni načrt Finančni načrt je akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slovenije, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto (Zakon o javnih financah, Uradni list RS, 79/1999). Namen finančnega načrta je zagotoviti stabilno in gospodarno financiranje s ciljem kakovostnega in učinkovitega izvajanja dejavnosti univerze in njenih članic. Pri pripravi, sestavi in izvrševanju finančnega načrta univerze je potrebno upoštevati temeljna pravila (Univerza v Mariboru 2002, 16-17): da se s finančnim načrtom univerze zagotovi stabilnost poslovanja ter trajen in gospodarsko uspešen razvoj univerze, da se upoštevajo načela učinkovitosti in gospodarnosti ter kakovosti pri izvajanju dejavnosti univerze, da se sredstva univerze uporabljajo za izvajanje dejavnosti oz. javne službe univerze, za razvojne naloge univerze, za financiranje funkcij in nalog organov oz. uprave univerze ter v druge namene, ki so opredeljeni s predpisi v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov, da se v finančnem načrtu univerze izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo univerzi (proračunski in pridobljeni na trgu ter viri iz mednarodnih in evropskih fondov) in vsi izdatki univerze po enotah univerze za posamezne namene, da se vsi prejemki in izdatki izkazujejo v polnem (bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja, da se vsi prejemki in izdatki izkazujejo ločeno glede na vir financiranja in služijo za namensko pokrivanje izdatkov: o kot prejemki, ki jih univerza pridobi iz proračuna RS in služijo za pokrivanje izdatkov za javno službo oz. za namene, za katere so dobljeni skladno s finančnim načrtom univerze, o kot prejemki, ki jih univerza pridobi s poslovanjem na trgu in služijo za pokrivanje izdatkov za stroške, ki so nastali s poslovanjem na trgu, namenijo pa se skladno s sklepi pristojnega organa tudi za druge namene v skladu s finančnim načrtom univerze, da se poraba vseh sredstev univerze določi z letnim finančnim načrtom univerze,

56 56 da je v okvirih poslovanja po finančnem načrtu univerze zagotovljena uravnoteženost med prejemki in izdatki, da univerza in njene enote lahko v tekočem letu razpolagajo s tistimi prejemki, ki so bili vplačani na njihove žiroračune in podžiroračune do konca tekočega leta, da lahko univerza in njene enote prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva za namene in v višini ter v okviru postavk, ki so zanje določene s finančnim načrtom univerze, če so sredstva dejansko zagotovljena in so izpolnjeni predpisani pogoji, da je potrebno ukrepe, ki pomenijo pomembne finančne posledice, sprejeti v skladu s predpisi o financiranju in upoštevati z analizo stroškov in koristi. Finančni načrt sestavljajo splošni del, in če je glede na obseg in naravo dejavnosti posrednega uporabnika potrebno, tudi posebni del finančnega načrta (Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Uradni list RS, 91/2000). Univerzi podrobnejša navodila za pripravo predloga finančnega načrta predpiše Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Splošni del finančnega načrta sestavljajo naslednji izkazi: izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov, izkaz računa financiranja določenih uporabnikov. V izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka so ločeno prikazani prihodki in odhodki za izvajanje javne službe in prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu. V glavi obrazca so ločeno prikazani tudi prihodki in odhodki glede na vir financiranja - javna služba in tržna dejavnost. V okviru javne službe pa se še prihodki in odhodki delijo na MVZT (urad za šolstvo, agencija za znanost), druga ministrstva in drugo. V izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov se prikazujejo dana posojila in prejeta vračila danih posojil. V izkazu računa financiranja so prikazani najeti krediti in njihova vračila. Posebni del finančnega načrta so finančni načrti enot univerze glede na posamezne programe, podprograme in aktivnosti, ki jih izvaja določena enota univerze. Posebni del finančnega načrta za Univerzo v Mariboru vsebuje naslednje tabele: Sredstva za dejavnost-državni proračun, Finančni načrt porabe sredstev za opremo, Specifikacija stroškov lektoratov slovenščine na univerzah v tujini, Skrb za slovenščino in drugi obrazci, ki jih predpiše MVZT.

57 57 V obrazcu Sredstva za dejavnost - državni proračun se načrtujejo pričakovani prihodki iz državnega proračuna s strani MVZT ter drugih proračunskih virov (druga ministrstva, občine) po naslednjem zaporedju: Študijska dejavnost plače in dodatno pokojninsko zavarovanje, prispevki in davki delodajalca, drugi osebni prejemki, izdatki za blago in storitve, Obštudijska dejavnost interesne dejavnosti študentov (tekmovanje študentov, ekskurzije in strokovni ogledi, okrogle mize in predavanja, raziskovalne naloge in publikacije), Investicije in investicijsko vzdrževanje investicije, nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, priprava investicijske dokumentacije, intervencijska sredstva, Razvojne naloge mednarodno sodelovanje, Znanstvenoraziskovalna dejavnost raziskovalni programi, projekti, ciljni raziskovalni programi, mladi raziskovalci, znanstveno informiranje in komuniciranje, tuja literatura, raziskovalna oprema, programi mednarodnega znanstvenega sodelovanja, mednarodne raziskave, Univerzitetna knjižnica Maribor - plače in dodatno pokojninsko zavarovanje, prispevki in davki delodajalca, drugi osebni prejemki, izdatki za blago in storitve, nakup opreme, Nacionalno pomembne naloge visokošolska prijavno-informacijska služba, skrb za slovenski jezik, nacionalna komisija za kvaliteto, nacionalni informacijski sistem, Študentski domovi Maribor - plače in dodatno pokojninsko zavarovanje, prispevki in davki delodajalca, drugi osebni prejemki, izdatki za blago in storitve, investicijsko vzdrževanje, obštudijska dejavnost študentov, Drugo nastanitve tujih lektorjev. V splošnem in posebnem delu finančnega načrta se prikažejo: realizacija prejemkov in izdatkov za preteklo leto, kot je izkazana v sprejetem letnem poročilu, ali ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto, če letno poročilo še ni sprejeto, ocena prejemkov in izdatkov za tekoče leto in načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Finančni načrt univerze sprejme Upravni odbor univerze na predlog rektorja, ki ga predhodno uskladi z dekani. Sprejme se za prihodnje koledarsko leto, v 60 dneh po sprejemu proračuna RS Program dela Finančni načrt posrednega uporabnika mora biti usklajen z njegovim programom dela. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravi vzorec za program dela, ki natančneje določa, kaj mora program vsebovati. Univerza sestavine iz obrazca smiselno vključi v svoj program dela.

58 58 Program dela vsebuje: zakonske in pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje, dolgoročne cilje, kot izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov, letne cilje, finančne in opisne kazalce in kazalnike, s katerimi se ocenjuje uspešnost po zastavljenih ciljih, na primer: število študentov, število diplomantov, odstotek ponavljavcev, odstotek diplomantov, ki so študij končali v rednem roku, število učiteljev na študenta, število visokošolskih sodelavcev na študenta, prijavljanje na izpite preko interneta, število študentov na računalnik itd. pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike, iz katerih so razvidni: notranja organizacijska struktura, načrt potreb po novih zaposlitvah in njihova utemeljitev, predvideno število upokojitev in tehnoloških presežkov ter predvidena napredovanja. 6.2 Pregled preteklega stanja na področju financiranja Slovenska vlada (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) je do leta 2004 delovala po načelu dodeljevanja sredstev po fakultetah in proračunskih postavkah. Financiranje študijske dejavnosti je temeljilo na podatkih o veljavnih študijskih programih, oblikah in načinih njihovega izvajanja, številu vpisanih študentov in diplomantov rednega dodiplomskega študija, zaposlenih in njihovih obremenitvah. Razdeljevanje stroškov med visokošolskimi ustanovami je potekalo ob upoštevanju več predpisov, med katerimi je največjo težo nosil Sklep o normativnih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu. V Sklepu o normativnih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu so bile določene podlage za sistematizacijo delovnih mest v visokošolskem zavodu, obseg sredstev, dohodka ter materialnih stroškov za izvedbo izobraževalnih programov za redni študij (Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu, Uradni list RS, 39/1992). Osnova za opredelitev delovnih mest in potrebnega števila pedagoških delavcev je bil študijski program z učnim načrtom ter število vseh redno vpisanih študentov v posamezni letnik, osnova za sistematizacijo delovnih mest učiteljev oziroma drugih pedagoških delavcev pa tedensko število predavanj in seminarjev oziroma vaj v času trajanja organiziranega pouka. Olajšave so imeli visokošolski učitelji, ki opravljajo naloge dekana, prodekana za študijske zadeve, predstojnika oddelka s pooblastili v pravnem prometu in prorektorji, katerim se šteje polovična tedenska urna obremenitev kot polna obremenitev, rektorju pa se kot polna obremenitev šteje tretjinska tedenska urna obremenitev.

59 59 Normativi za izvajanje študijskih programov so določali: z izvajanjem dodiplomskega študijskega programa se prične, če je v prvi letnik posameznega programa vpisanih vsaj 30 študentov, najvišje možno število predmetov v posameznem letniku je največ 8 in do 10 po delitvi v smer, če je število študentov pri predmetu večje od 240, se lahko predavanja izvajajo v večjih skupinah, teoretske oziroma seminarske vaje se morajo izvajati v skupinah z najmanj 30 študenti, lektorske in laboratorijsko-eksperimentalne vaje se morajo izvajati v skupinah z najmanj 15 študenti. Količniki za plače so bili izračunani iz napovedi pedagoškega dela pedagoških delavcev, potrebnega za izvedbo študijske dejavnosti, napovedi o številu pripadajočih koeficientov za plače nepedagoških delavcev, predvidenih napredovanj na delovnem mestu in predvidenih količnikov mesečno za nove zaposlitve. Število količnikov za pogodbeno delo zunanjih sodelavcev je bilo izračunano iz napovedi njihovega pedagoškega dela. Ob tem ni bilo pomembno, s kolikimi visokošolskimi zavodi posameznik sklene pogodbo. Sredstva za plačilo pogodbenega dela so se določili ob upoštevanju izhodiščnega količnika za posamezno delovno mesto. Sredstva za prehrano delavcev med delom, sredstva za regres za letni dopust, prevoz na delo in iz dela, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnine in druge osebne prejemke, so nakazovali mesečno oziroma po prejemu zahtevka univerze za nakazilo sredstev. Sredstva za poravnavanje stroškov blaga in storitev za izvajanje študijskih programov so se za članice univerze določili ob upoštevanju elementov iz Sklepa o normativih in standardih za opravljene izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu. Pri tem se je upoštevalo število študentov rednega dodiplomskega študija v tekočem študijskem letu, število diplomantov rednega dodiplomskega študija v preteklem letu, število pedagoških delavcev po podatkih ministrstva iz tekočega leta, število terenskih dni iz napovedi študijskih programov za tekoče študijsko leto ter cenik, ki ga je določilo ministrstvo. TABELA 4: ELEMENTI ZA MATERIALNE STROŠKE Fiksni materialni stroški Stroški, vezani na posameznega vpisanega študenta Stroški, vezani na diplomsko delo Določeni kot produkt seštevka vseh spodaj navedenih točk, ki jih zbere visokošolska ustanova, pomnoženo z vrednostjo točk, ki se določijo glede na razpoložljiva proračunska sredstva. - študij.prog. pretežno družboslovne smeri - 6 točk - študij.prog. pretežno pedagoške in delno družboslovne smeri - 20 točk - študij.prog. naravoslovno tehnične smeri - 60 točk - študij.prog. medicinske in podobnih usmeritev - 80 točk - visokošolski diplomanti točk - višješolski diplomanti - 35 točk - visokošolski diplomanti naravoslovno tehnične smeri točk

60 60 Stroški za strokovno usposabljanje sodelujočih pedagoških delavcev Stroški, vezani na izdajanje skript in učbenikov Stroški, vezani na nabavo literature Stroški, vezani na izvajanje pedagoškega procesa na terenu Stroški, vezani na šolski prostor - višješolski diplomanti naravoslovno- tehnične smeri točk - na zaposlenega in sistematiziranega pedagoškega delavca točk - na vpisanega študenta - 10 točk - na vpisanega študenta - 20 točk - na terenski dan, ki šteje 5 ur vaj - 18 točk Vključujejo stroške ogrevanja, porabo električne energije in vode. Določijo se v odvisnosti od normirane velikosti šolskega prostora v posameznih usmeritvah. Vir podatkov: Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu, Uradni list RS, 39/1992. Iz ureditve izhaja, da so se materialni stroški pokrivali z državnimi sredstvi večinoma v močni odvisnosti od števila študentov, pri čemer je bistveno predvsem število vpisanih študentov, manj pa število diplomiranih študentov. V odvisnosti od števila vpisanih študentov se je določalo število pedagoških delavcev in posredno nepedagoških delavcev. Sorazmerno od števila vpisanih študentov so odvisni tudi stroški za izdajanje skript, učbenikov, nabavo literature ter posredno tudi vsi stroški, vezani na šolski prostor. Financiranje visokošolskih ustanov, ki je temeljilo na financiranju inputov, torej vpisanih študentov, je vplivalo na zainteresiranost ustanov za večje število redno vpisanih študentov in s tem manjšo kvaliteto študija visokošolskih ustanov. Pomanjkljivost je premajhna naravnanost na outpute-diplomante oziroma učinkovitost visokošolskih ustanov. 6.3 Integralno financiranje Nov sistem financiranja je nastajal kar nekaj let in Vlada RS je koncem leta 2003 pripravila Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz od leta 2004 do leta 2008, ki je stopila v veljavo S to Uredbo se ureja financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nekaterih nacionalno pomembnih nalog (Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, 134/2003). Javna sredstva za študijsko dejavnost se določijo kot skupna sredstva za univerzo, zato t.i. integralno financiranje. To pomeni, da ministrstvo ne nakazuje več sredstev po namenih, določenih s kontnim načrtom (plače, prispevki delodajalca itd.), ampak v enem znesku za študijsko dejavnost. Razporeditev po namenih pa je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

61 Sredstva za študijsko dejavnost Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je: pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev, knjižničarska, informacijska in druga strokovna dejavnost ter organizacijska, upravna in infrastrukturna dejavnost. Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda vključujejo sredstva, ki so se do leta 2003 nakazovala za: plače, prispevke delodajalca, davek na izplačane plače, druge osebne prejemke (regresirano prehrano, prevoz na delo in z dela, odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči), redne materialne stroške, individualno znanstvenoraziskovalno delo, rektorjev sklad, specifike, računalniški center in univerzitetno mrežo univerze. Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LS) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLS) in normativnih letnih sredstev (NLS). LS = OLS + NLS Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLS) znašajo (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, 132/2006): v letu % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za koeficient rasti, v letu ,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2004, povečanih za koeficient rasti, v letu % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2005, povečanih za koeficient rasti, v letu % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2006, povečanih za koeficient rasti, v letu % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za koeficient rasti. Vrednost koeficienta rasti (k) je določena z uredbo. Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (NLS) se določijo ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz,od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, št. 99/2008). NLS = LIV * vsota ((Š + D * Ud) * f(s))

62 62 Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih sredstev (LS) in osnovnih letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov ( OLS) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, 132/2006). LIV = (LS - OLS) / ((Š + D * Ud) * f (s)) Utež za diplomanta je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta študijskega programa in študenta istega programa. Faktor študijske skupine izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino. Študijskih skupin je šest (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, 99/2008): prva študijska skupina: družbene vede, novinarstvo in obveščanje, poslovne in upravne vede ter pravne vede: f=1,0; druga študijska skupina: izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, humanistika, zdravstvo, podpodročji zdravstvena tehnologija in terapija in rehabilitacija, socialno delo, osebne storitve, transportne storitve in varovanje: f=1,75; tretja študijska skupina: računalništvo, tehnika brez podpodročja kemijska tehnologija in procesno inženirstvo, proizvodne tehnologije, arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, zdravstvo, podpodročje zdravstvena nega in oskrba ter varstvo okolja: f=2,50; četrta študijska skupina: vede o živi naravi, matematika in statistika, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo: f=3; peta študijska skupina: fizikalne in kemijske vede, tehnika, podpodročje kemijska tehnologija in procesno inženirstvo ter zdravstvo, podpodročje farmacija in lekarništvo: f=3,50; šesta študijska skupina: umetnost, veterinarstvo, ter zdravstvo, podpodročji medicina in zobozdravstvo: f=4,50. Ministrstvo določi skupna letna sredstva za študijsko dejavnost za univerzo in za posamezno študijsko skupino, ne pa tudi za upravo in članice univerz. Razporejanje sredstev med članice ter upravo prenaša v pristojnost univerz. Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolski zavod razporeja po merilih, ki jih sprejme upravni odbor.

63 Sredstva za obštudijsko dejavnost Obštudijska dejavnost sta univerzitetni šport in s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, kot so tekmovanja študentov in sodelovanje na natečajih, ekskurzije in strokovni ogledi, okrogle mize in predavanja, raziskovalne naloge in publikacije itd. Za univerzitetni šport se lahko nameni do 3% iz sredstev za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda. Sredstva za interesne dejavnosti študentov (obštudijska dejavnost študentov) se določi ob upoštevanju števila študentov in vrednosti točke za posameznega študenta. Vrednost točke za vsako proračunsko leto s sklepom določi minister Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje Investicije so gradnja, obnova in nakup nepremičnin in opreme. Sredstva za investicije visokošolskega zavoda se določijo na podlagi (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, Uradni list RS, št. 132/2006): večletnega programa investicij visokošolskega zavoda za gradnjo, obnovo ali nakup nepremičnin, h kateremu da soglasje minister, letnega programa investicij visokošolskega zavoda, sprejetega proračuna. Sredstva se lahko porabijo za izvajanje investicij, določenih v letnem programu investicij, ki so sestavni del programa dela visokošolskega zavoda. Sredstva za investicije se nakazujejo visokošolskemu zavodu ob upoštevanju uresničevanja sprejetega programa investicij na podlagi zahtevkov. Investicijsko vzdrževanje je vzdrževanje nepremičnin in opreme, tako da se poveča njihova vrednost ali doba uporabe. Letni program investicijskega vzdrževanja je sestavni del programa dela visokošolskega zavoda. Sredstva za investicijsko vzdrževanje se določijo v finančnem načrtu ministrstva. Med visokošolske zavode se razdelijo v skladu z merili ministrstva Sredstva za razvojne naloge Razvojne naloge so predvsem izboljšanje kakovosti študijskega dela in pogojev zanj ter doseganje mednarodne primerljivosti visokošolskega študija. Sredstva za razvojne naloge so namenjena za: izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, izvajanje novih študijskih programov, kakovost študija in študijskih programov, mednarodno sodelovanje in druge naloge, pomembne za razvoj visokega šolstva.

64 64 S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev se spodbuja pridobivanje pedagoške in raziskovalne usposobljenosti. Pri razvojnih nalogah na področju kakovosti študija gre za sofinanciranje projektov, kot so uvajanje aktivnejših študijskih oblik, uvajanje novih metod študijskega dela, usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za pedagoško delo, specifični razvojni projekti s ciljem, povečati zanimanje za študij in študijsko učinkovitost, zmanjšati osip itd. Sredstva za mednarodno sodelovanje v visokem šolstvu so namenjena razvijanju študijskih in raziskovalnih povezav s tujimi univerzami, zlasti v skupnih programih Evropske unije, kot so Socrates, Ceepus itd. Sredstva za razvojne naloge se določijo v finančnem načrtu ministrstva in se dodeljujejo z javnim razpisom na podlagi pravil, ki jih sprejme minister Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost in druga sredstva Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost pridobivajo visokošolski zavodi v skladu z določili zakona, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost (Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, Uradni list RS, 134/2003). Sredstva za Univerzitetno knjižnico Univerze v Mariboru se določijo v finančnem načrtu ministrstva ob upoštevanju letnega programa Univerze v Mariboru. Univerzitetni knjižnici se zagotavljajo sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter nakup in vzdrževanje opreme. Določijo se ob upoštevanju odobrene zasedbe delovnih mest za opravljanje dejavnosti univerzitetne knjižnice in predvidenih napredovanj zaposlenih na delovnih mestih. Visokošolskim in drugim zavodom se lahko zagotavljajo sredstva za uresničevanje nacionalno pomembnih nalog, kot so skrb za slovenščino, visokošolska prijavnoinformacijska služba, pisarne za študentske domove, komisija za ocenjevanje kvalitete visokega šolstva itd. Sredstva so določena na podlagi letnega programa zavoda, ki te naloge izvaja, in se nakazujejo ter porabijo v skladu z določili v javnem razpisu oziroma pogodbi. 6.4 Financiranje dejavnosti visokošolskih ustanov Visokošolske ustanove za opravljanje svoje dejavnosti pridobijo večino sredstev iz državnega proračuna. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in na podlagi Zakona o računovodstvu je pri sistemu financiranja visokošolske ustanove potrebno ločevati dejavnost, ki jo visokošolska ustanova opravlja kot javno službo, od dejavnosti, ki ne šteje za opravljanje javne službe.

65 65 V Zakonu o visokem šolstvu je zapisano, da Nacionalni program visokega šolstva določi, katere dejavnosti se štejejo za opravljanje javne službe. Nacionalni program visokega šolstva ne da izrecnega odgovora, kar pomeni, da je javna služba tisto visokošolsko izobraževanje, ki ga obseže Nacionalni program visokega šolstva. Nacionalni program visokega šolstva oz. javna služba obsega: izobraževanje po dodiplomskih in podiplomskih akreditiranih študijskih programih, raziskovalno dejavnost univerze, delovanje univerz (rektoratov, knjižnično-dokumentacijska infrastruktura), študentski domovi. Prihodki za opravljanje tržne dejavnosti so pretežno plačila za odkup proizvodov oz. storitev. V računovodskih izkazih morajo biti ločeno prikazani vsi prihodki in izdatki, ki jih visokošolska ustanova pridobi in izplača iz naslova upravljanja javne službe in iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu tržna dejavnost. Celotni prihodki Univerze v Mariboru, doseženi v letu 2009, so znašali EUR in so bili za 5% višji kot v letu Prihodki so bili doseženi z izvajanjem javne službe in tržne dejavnosti. 92,3% prihodka oz EUR predstavljajo prihodki za opravljanje javne službe, 7,7% oz EUR prihodka pa predstavljajo prihodki za opravljanje tržne dejavnosti. Dejavnost Univerze v Mariboru je pretežno javna služba, prihodek s tržno dejavnostjo pa članice pridobivajo z izvedbo seminarjev in kongresov, določenih najemnin, kmetijskim posestvom Univerzitetni kmetijski center, Univerzitetnim športnim centrom itd. Največji delež prihodkov iz tržne dejavnosti med vsemi prihodki ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 34,4%. Sledijo Fakulteta za energetiko 11,9%, Fakulteta za gradbeništvo 11,1%, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 10,3%, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 8,5%, Fakulteta za strojništvo 6,7%, Fakulteta za varnostne vede 5,7%, Fakulteta za organizacijske vede 5%, Ekonomsko poslovna fakulteta 4,9%, Pravna fakulteta 4,6% in Fakulteta za logistiko 3,8%. Pri ostalih visokošolskih ustanovah predstavljajo prihodki iz tržne dejavnosti manj kot 2,5% vseh prihodkov, zato so večinoma odvisne od opravljanja javne službe.

66 66 GRAF 13: RAZMERJE MED PRIHODKI ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE IN PRIHODKI IZ TRŽNE DEJAVNOSTI UNIVERZE V MARIBORU V LETU % 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% FERI FG FS FKKT FZV PEF EPF FE FNM FF delež tržne dejavnosti MF FOV FKBV PF delež javne službe FVV FL REKTORAT SKUPAJ UM Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Poslovno poročilo Univerze v Mariboru za leto Financiranje visokošolskih ustanov s prihodki za lastno dejavnost je po obsegu zelo različno in v veliki meri pogojeno s strokovnim področjem, ki ga določena visokošolska ustanova pokriva s svojim znanjem in možnostmi, kakor tudi s sposobnostjo takšne ustanove, da si pridobi druge vire financiranja. Visokošolske ustanove, ki imajo relativno majhne prihodke oz. nimajo prihodkov iz tržne dejavnosti, bi v primeru nezadostnosti finančnih sredstev lahko takšne finančne vire izkoristile. Primerjave načrta za leto 2010 in realizacijo za leto 2009 kažejo, da so načrtovani prihodki po denarnem toku 36% višji od realizacije v letu 2009 predvsem zaradi načrtovanih investicij. Pričakuje se povečanje prihodkov za izvajanje javne službe za 38% in povečanje prihodkov od prodaje blaga na trgu za 2%.

67 67 TABELA 5: PRIHODKI V LETU 2010 Št. Naziv Načrt 2010 Realizacija 2009 Indeks 07/08 I. SKUPAJ PRIHODKI Prihodki za izvajanje javne službe Prihodki od prodaje blaga na trgu Viri financiranja Za izvajanje dejavnosti izobraževanja je Univerza v Mariboru v letu 2009 prejela od Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sredstva za plače zaposlenih, materialne stroške, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo učiteljev in asistentov, nakup in vzdrževanje opreme, obštudijsko dejavnost študentov, podiplomski študij in druge specifične naloge univerze, kar predstavlja 61,9 % celotnega prihodka univerze. Za izvajanje raziskovalne dejavnosti je univerza v letu 2009 od Javne agencije za raziskovalno dejavnost in drugih proračunskih virov prejela 15,1 % celotnega prihodka univerze za raziskovalne programe in projekte, mlade raziskovalce, raziskovalno opremo in drugo. Za izvajanje tržne dejavnosti je univerza v letu 2009 pridobila 7,5% za projekte v povezavi z gospodarstvom, kmetijsko posestvo Univerzitetni kmetijski center, najemnine in drugo. Univerza v Mariboru je v letu 2009 pridobila 15,4 % prihodka iz drugih sredstev za izvajanje javne službe. Pretežni del prihodkov iz drugih sredstev za izvajanje javne službe predstavljajo prispevki za izredni študij. Iz grafa 14 je razvidno, kolikšen delež prihodkov pridobijo posamezne fakultete iz drugih virov financiranja, predvsem iz šolnin za izredni študij. Med fakultetami so velike razlike, saj je ta vir prihodka predvsem pogojen s številom izredno vpisanih študentov. 40% vseh prihodkov pridobijo Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za varnostne vede in Pravna fakulteta iz drugih sredstev za izvajanje javne službe, saj imajo največ vpisanih izrednih študentov. S 30% prihodka ji sledi Fakulteta za logistiko, približno 20% prihodka pa imajo Ekonomsko poslovna fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za zdravstvene vede. Majhne deleže pa imajo pedagoške fakultete in predvsem tehnične fakultete.

68 68 GRAF 14: VIRI FINANCIRANJA UNIVERZE V MARIBORU V LETU % 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% FERI FG FS FKKT FZV PEF FF FNM FE EPF PF FKBV FOV MF FVV FL REKTORAT SKUPAJ sred.za izobraž.dejav. sred.za razisko.dejav. druga sred. za izvaj. javne službe tržna dejav. Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Poslovno poročilo Univerze v Mariboru za leto Analiza sredstev za študijsko dejavnost V letu 2004 je bil uveden nov način financiranja visokošolskih ustanov. Podrobneje je že bil opisan v poglavju 6.3. Sredstva za študijsko dejavnost se določijo na podlagi formule, ki vključuje osnovna letna sredstva in število vpisanih študentov, število diplomantov ter faktor študijske skupine. Osnovna letna sredstva so vsako leto nižja, zato imajo večjo težo študenti, diplomanti in faktor študijske skupine. Tabela 6 nam prikazuje rast sredstev za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru v obdobju od leta 2003 do leta Sredstva za študijsko dejavnost se rahlo povečujejo, absolutno in realno pa se zmanjšujejo. Največji padec sredstev opazimo v letu 2007, kjer so se znižala sredstva na študenta in na zaposlenega.

69 69 TABELA 6: SREDSTVA ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST OD LETA 2003 DO LETA 2007 Leto Sred. za študijsko dejavnost UM Letni indeks rasti Realna rast EUR / študenta EUR/ zaposl ,75 103, , , ,84 104, , , ,61 104, , , ,68 104, , , ,53 98, , ,21 V letu 2007 so osnovna sredstva znašala le še 65 odstotkov letnih sredstev iz leta 2006, 35 odstotkov sredstev pa je bilo odvisnih od števila študentov, diplomantov in faktorja študijske skupine. Tabela 7 nam prikazuje rast sredstev za študijsko dejavnost po članicah Univerze v Mariboru. Medtem ko je pri večini fakultet letni indeks za leto 2007 v primerjavi z letom 2006 še vedno pozitiven, so realno sredstva že v upadu. Največji upad sredstev zasledimo na Fakulteti za strojništvo. Realno so se sredstva v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 znižala za 11,89%. Samo na Fakulteti za varnostne vede, Medicinski fakulteti in Fakulteti za zdravstvene vede je še zaslediti realno rast sredstev. TABELA 7: RAST SREDSTEV ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST PO ČLANICAH UNIVERZE V MARIBORU OD LETA 2003 DO LETA 2007 Letni I r2002/2003 Realna rast 2002/ 2003 Letni I r2003/2004 Realna rast 2003/ 2004 Letni I r2004/2005 Realna rast 2004/ 2005 Letni I r2005/2006 Realna rast 2005/ 2006 Letni I r2006/2007 Realna rast 2006/ 2007 uprava 109,11 103,51 108,18 104,58 106,47 103,97 106,66 104,16 101,53 98,13 EPF 107,49 101,89 104,24 100,64 102,77 100,27 100,63 98,13 97,92 94,52 FOV 108,97 103,37 103,82 100,22 102,36 99,86 98,28 95,78 92,25 88,85 PF 110,43 104,83 112,55 108,95 109,07 106,57 107,48 104,98 103,02 99,62 FL 698,06 99,72 96,32 FVV 108,47 105,97 106,77 104,27 111,38 107,98 PEF 108,12 102,52 106,02 102,42 103,25 100,75 102,66 100,16 33,29 29,89 FZV 117,10 111,50 115,91 112,31 114,48 111,98 111,82 109,32 111,56 108,16 FERI 112,63 107,03 103,17 99,57 102,97 100,47 103,15 100,65 101,79 98,39 FG 109,06 103,46 110,29 106,69 109,60 107,10 103,90 101,40 102,18 98,78 FS 102,32 96,72 99,35 95,75 100,43 97,93 95,44 92,94 91,51 88,11 FK 116,97 111,37 103,07 99,47 104,51 102,01 101,55 99,05 101,60 98,20 FKKT 107,86 102,26 101,74 98,14 106,93 104,43 102,88 100,38 103,23 99,83 MF 489,81 487,31 195,08 192,58 132,53 129,13 Skupaj 108,75 103,15 107,84 104,24 106,61 104,11 106,68 104,18 101,53 98,13

70 Poraba sredstev Celotni odhodki v letu 2009 so znašali EUR. V primerjavi z doseženim v preteklem letu so se povečali za 6%. Iz slike 16 je razvidno, da večino stroškov za posamezne visokošolske ustanove predstavljajo stroški dela. Za Univerzo v Mariboru so v letu 2009 znašali stroški dela 63,8% vseh stroškov. Na drugem mestu so stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo 30,8% vseh stroškov. Vsi ostali stroški skupaj pa predstavljajo preostalih 5,4%. GRAF 15: PORAZDELITEV STROŠKOV UNIVERZE V MARIBORU V LETU % 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% REKTORAT EPF FKKT FOV PEF FF FNM FE FS FERI FZV FG PF FKBV FVV MF FL SKUPAJ STROŠKI BLAGA, MAT.IN STOR. STROŠKI DELA AMORTIZACIJA REZERVACIJE DAVEK IZ DOBIČKA OSTALI DRUGI STROŠKI FINANČNI ODHODKI IZREDNI ODHODKI PREVREDNOT. POSL.ODHODKI Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Poslovno poročilo Univerze v Mariboru za leto 2009.

71 Razmerje med prihodki in odhodki Skupni prihodki Univerze v Mariboru so v letu 2009 znašali EUR, skupni odhodki pa EUR, kar pomeni, da prihodki pokrivajo vse nastale stroške in da Univerza v Mariboru v letu 2009 izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini EUR. Presežek odhodkov nad prihodki izkazujejo Fakulteta za organizacijske vede, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. Fakulteta za organizacijske vede izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR, in sicer pri izvajanju javne službe v višini EUR in pri prodaji blaga in storitev na trgu v višini EUR. Presežek odhodkov bo pokrit s presežkom iz preteklih let. Pedagoška fakulteta izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR, pri izvajanju javne službe v višini EUR in pri izvajanju tržne dejavnosti v višini EUR. Presežek odhodkov bo pokrit s presežkom iz preteklih let. Presežek odhodkov nad prihodki nastaja na študijski dejavnosti za redni študij. Od MVZT fakulteta prejme premalo sredstev, da bi lahko pokrila vse stroške rednega študija. V letu 2009 izkazuje večje odhodke od prihodkov na stroškovnem mestu materialnih stroškov in stroškovnem mestu pogodbenega dela na rednem študiju. Za leto 2010 fakulteta načrtuje izvajanje racionalizacije poslovanja, katere rezultat bo pozitivno poslovanje v tekočem letu. Filozofska fakulteta izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v skupni višini EUR, pri izvajanju javne službe 95% in tržne dejavnosti 5%. Presežek odhodkov nad prihodki v javni službi je nastal zaradi višjih stroškov izvajanja študijskih programov. V študijskem letu 2008/2009 je pričela izvajati bolonjske programe, vzporedno pa tudi še stare študijske programe in iz tega naslova so se povečali stroški izvedbe. Fakulteta že izvaja zastavljeni sanacijski načrt in bo z njim nadaljevala tudi v letu 2010, ko pričakuje sanacijo stanja.

72 72 GRAF 16: PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI OZ. ODHODKOV NAD PRIHODKI V LETU 2009 Vir podatkov: Univerza v Mariboru, Poslovno poročilo Univerze v Mariboru za leto Visokošolske ustanove vsako leto znova ugotavljajo, da sredstva za investicijsko vzdrževanje ne zadoščajo za vzdrževanje objektov. Prav tako so prisiljene iz leta v leto prelagati prioritetno listo planiranih investicij. 6.9 Zadostnost sredstev Ugotovili smo, da v povprečju visokošolske ustanove pokrivajo svoje stroške poslovanja. Ker v visokošolskih ustanovah velik delež prihodkov predstavljajo drugi viri financiranja, se postavlja vprašanje, ali morajo zaradi premajhnih državnih sredstev visokošolske ustanove z izrednim študijem kriti stroške rednega študija. Poglejmo tabelo 8, ki prikazuje strukturo prihodkov in odhodkov glede na vir financiranja za leto Iz tabele je razvidno, da znaša primanjkljaj sredstev za izobraževalno dejavnost ,00 EUR.

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE Pripravili: doc. dr. Srečko Natek, doc. dr. Valerij Dermol, mag. Anja Lesjak, Vilma Alina

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO UNIVERZE V MARIBORU. (Institucionalna evalvacija, EUA)

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO UNIVERZE V MARIBORU. (Institucionalna evalvacija, EUA) SAMOEVALVACIJSKO POROČILO UNIVERZE V MARIBORU (Institucionalna evalvacija, EUA) Maribor, februar 2013 Samoevalvacijsko poročilo Univerze v Mariboru Institucionalna evalvacija, EUA Avtorji Bojan Borstner,

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 in 61/17 ZUPŠ) prvega odstavka 7. člena Pravilnika o razpisu za

More information

3Univerza v. Mariboru

3Univerza v. Mariboru 3Univerza v Mariboru Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na Univerzi v Mariboru (um) je izhodišča za svoje dejavnosti v študijskem letu 2005/2006 opredelila s svojim letnim načrtom dela, ki ga je

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Turizem (UN) 1. Splošni podatki o študijskem programu 2. Temeljni cilji študijskega programa

Turizem (UN) 1. Splošni podatki o študijskem programu 2. Temeljni cilji študijskega programa Turizem (UN) Diplomant univerzitetnega študijskega programa Turizem bo strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje turističnih organizacij in zahtevnejših procesov s področja turizma. Sposoben

More information

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015 UP FAMNIT SEP ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 2014/15 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko

More information

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE NOVO MESTO. Visokošolski študijski program 3. stopnje EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE NOVO MESTO. Visokošolski študijski program 3. stopnje EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE NOVO MESTO Visokošolski študijski program 3. stopnje EDUKACIJA IN MENEDŽMENT V ZDRAVSTVU Novo mesto, 2015 KAZALO 1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2 2 OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV

More information

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost! 2018 2019 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROGRAMA 2. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Magister managementa VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU Magister managementa izobraževanja PROGRAM 3. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Doktor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2013 Ljubljana, januar 2014 Poročilo za leto 2013, letnik 16 ISSN 1408 9602 Izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Poročilo so pripravila

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2015

PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2015 PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2015 Dekan: izr. prof. dr. Matej Avbelj Prodekan za znanstveno raziskovanje in razvoj: prof. dr. Peter Jambrek Prodekan za študijske in študentske zadeve: doc. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2008

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2008 Ljubljana, februar 2009 Poročilo za leto 2008, letnik 11 ISSN 1408 9602 Izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Poročilo so pripravila

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA LETNO POROČILO 2015 POSLOVNO POROČILO S POROČILOM O KAKOVOSTI RAČUNOVODSKO POROČILO Ljubljana, februar 2016 1 Vizitka članice: Ime zavoda: UNIVERZA V LJUBLJANI, NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA

More information

POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008

POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana, Slovenija Referat Podiplomske šole Telefon 01 58 05 127 01 58 05 122 POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2009 KAZALO UVOD...

More information

Univerza v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Poročilo za študijsko leto 2012/2013 December 2013»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 Visokošolski zavod: Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Dekan: doc. dr. Božidar Veljković Člani komisije

More information

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014 December 2014 Pri pripravi poročila so sodelovali sodelavci ustreznih strokovnih služb, Komisija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2007

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA POROČILO ZA LETO 2007 Ljubljana, februar 2008 Poročilo za leto 2007, letnik 10 ISSN 1408 9602 Izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Uredila: dr. Marjeta

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Fakulteta za tehnologije in sisteme ČISTOPIS 1. študijski program 1. stopnje TEHNOLOGIJE IN SISTEMI

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Fakulteta za tehnologije in sisteme ČISTOPIS 1. študijski program 1. stopnje TEHNOLOGIJE IN SISTEMI VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Fakulteta za tehnologije in sisteme ČISTOPIS 1 študijski program 1. stopnje TEHNOLOGIJE IN SISTEMI (visokošolski strokovni študijski program) 1 Čistopis visokošolskega

More information

Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani Komisija za kakovost Poročilo 2001/2002. Poročilo o kakovosti za leto 2001

Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani Komisija za kakovost Poročilo 2001/2002. Poročilo o kakovosti za leto 2001 Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani Komisija za kakovost Poročilo 2001/2002 Poročilo o kakovosti za leto 2001 maj 2002 1 Vsebina 1. Uvod... 3 2. Uresničevanje predlogov za izboljšanje kakovosti iz

More information

Problem odlašanja z diplomiranjem na 2. bolonjski stopnji FDV po letu 2010: analiza problema in priporočila za njegovo reševanje

Problem odlašanja z diplomiranjem na 2. bolonjski stopnji FDV po letu 2010: analiza problema in priporočila za njegovo reševanje Problem odlašanja z diplomiranjem na 2. bolonjski stopnji FDV po letu 2010: analiza problema in priporočila za njegovo reševanje Anton Kramberger in Tina Kogovšek, Samo Uhan, Maja Garb, Neli Babić, Tatjana

More information

(magistrski študijski program)

(magistrski študijski program) VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Fakulteta za tehnologije in sisteme ČISTOPIS AKREDITIRANEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 11. STOPNJE TEHNOLOGIJE IN SISTEMI V STROJNIŠTVU (magistrski študijski program) Čistopis

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

UL FRI SAMOEVALVACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

UL FRI SAMOEVALVACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV UL FRI SAMOEVALVACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 2016/2017 Kazalo vsebine Računalništvo in informatika, 1. stopnja... 2 Računalništvo in matematika, 1. stopnja... 6 Visokošolski strokovni študijski program Računalništvo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

SAMOEVALVACIJA ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI

SAMOEVALVACIJA ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI SAMOEVALVACIJA ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN RAZVOJ IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Poročilo za študijsko leto 2013/2014 Marec 2015 Odgovorna oseba: prof. dr. Janko

More information

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE 2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE Maribor, 2015 KAZALO PRILOGA ŠT. 1: ŠTUDIJA PREDNOSTNIH PODROČIJ 2012... 6 PRILOGA ŠT. 2: ZAKONODAJNA UREDITEV MLADINSKEGA SEKTORJA

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM

PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Uredila: doc. dr. Anita Goltnik Urnaut, FKPV Celje, avgust 2015 Raziskovalni projekt

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO smeri prihodnosti. Študijski programi VS UN MAG DR

INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO smeri prihodnosti. Študijski programi VS UN MAG DR INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO smeri prihodnosti Študijski programi VS UN MAG DR INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO smeri prihodnosti Študijski programi VS UN MAG DR Informatika in računalništvo smeri prihodnosti

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja

1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja 1 Model nacionalnega izobraževanja oziroma formalnega strokovnega izpopolnjevanja trenerjev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, upoštevajoč okvirni sistem izobraževanja trenerjev v Evropski zvezi

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Magistrska naloga STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE Domen Božeglav Koper, 2009 Mentorica: doc. dr. Viktorija Sulčič POVZETEK

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information

ZAPISNIK. 13. izredne seje Senata Visoke šole za zdravstvo z dne ob uri.

ZAPISNIK. 13. izredne seje Senata Visoke šole za zdravstvo z dne ob uri. UNIVERZA V LJUBLJANI VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Ljubljana, Poljanska cesta 26 a 37. seja Senata VŠZ 17.9.2008 Datum: 9.10.2008 ZAPISNIK 13. izredne seje Senata Visoke šole za zdravstvo z dne 2. 10.2008 ob

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št.

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Poročilo o delu v š. l. 2014/15. Elementi letnega delovnega načrta 2015/16

Poročilo o delu v š. l. 2014/15. Elementi letnega delovnega načrta 2015/16 dsgvsdg Poročilo o delu v š. l. 2014/15 Elementi letnega delovnega načrta 2015/16 September 2015 Robert Harb, univ. dipl. inž. str. Ravnatelj POROČILO 13/14, Višja strokovna šola 1 Šolski center Ptuj Višja

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Dvajset let mreže CEEPUS SI-0007 (Srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev)

Dvajset let mreže CEEPUS SI-0007 (Srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev) MREŽA CEEPUS SI 41 Dvajset let mreže CEEPUS SI-0007 (Srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev) Mreža CEEPUS CIII SI-0217, ki deluje v okviru srednjeevropskega programa za izmenjavo

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava

Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava Povzetek: V poročilu so analizirani rezultati reprezentativne

More information

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI Tjaša Borovnik Ljubljana, november 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrski

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

POROČILO O KAKOVOSTI AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2015

POROČILO O KAKOVOSTI AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2015 POROČILO O KAKOVOSTI AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2015 Ljubljana, januar 2016 1 Vizitka članice UL Ime zavoda: Univerza v Ljubljani, Krajše ime zavoda:

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI

TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI ERASMUS: TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI TROMSØ Polnočno sonce Polarna noč 9. avgust, 22:45 21. december, 13:15 - Tromsø je zelo lepo mesto, ne veliko, ampak zelo živahno in raznoliko - Okolica narava

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Februar 2010, številka 16

Februar 2010, številka 16 ... Časopis Višje strokovne šole Slovenj Gradec... Februar 2010, številka 16 Uredniški odbor: Gabrijela Kotnik Andric Urša Hudolist Vesna Silva Ledinek Erika Ošlak Lektoriranje: Milena Štrovs Gagič Fotografije:

More information