UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BARBARA TRŠAN

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BARBARA TRŠAN

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk Problemske teme in odzivi bralcev na spletnih forumih DIPLOMSKO DELO Mentor: red. prof. dr. Igor Saksida Kandidatka: Barbara Tršan Ljubljana, februar 2013

4

5 NAJLEPŠA HVALA mentorju za pomoč in strokovne nasvete, prijateljem za motivacijo ter družini za podporo in varstvo mojega otroka.

6

7 POVZETEK Problemske teme so ena od najpogostejših tematskih skupin v sodobni mladinski književnosti. Problemska oziroma tabujska tematika je v literaturo prišla v 60. letih 20. stoletja. V mladinskem leposlovju se pojavljajo naslednji tabuji: alkohol, droge, spolnost, spolna zloraba, homoseksualnost, nasilje, bolezen, smrt, samomor, revščina, brezdomstvo, religija, ločitev staršev, strah... V diplomskem delu me je zanimalo, katera slovenska mladinska besedila s problemskimi temami so najpogosteje komentirana na spletnih forumih in kakšni so odzivi bralcev na ta besedila. Poleg tega sem želela odkriti tudi razlike med odzivi mlajših in starejših bralcev. V teoretičnem delu predstavljam bistvene značilnosti mladinske književnosti (zvrsti in tematske skupine), obravnavam problemske teme z izbranimi mladinskimi besedili ter opredeljujem branje (pomen, vrste, razvoj in tipologijo bralcev). Poleg tega predstavljam tudi bistvo tekmovanja za Cankarjevo priznanje, njegove cilje in izvedbo. V empiričnem delu pa se ukvarjam s kvalitativno analizo 890 objav na spletnih forumih, ki vsebujejo odzive različno starih bralcev na izbrana mladinska besedila s problemsko tematiko. Analizirane objave predstavljajo nasprotujoča si mnenja zaradi različnega razumevanja besedil, prikazujejo razlike med odzivi mlajših in starejših bralcev ter ponujajo ideje za izboljšanje komunikacije med uporabniki spletnih forumov. Ključne besede: sodobna mladinska proza, problemske teme, tipologija bralcev, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, spletni forum, odziv bralcev I

8 II

9 ABSTRACT Problem topics are among the most common thematic groups in modern youth literature. Problem topics or taboo topics emerged in literature in the 1960s. Taboos appearing in youth literature are the following : alcohol, drugs, sexual abuse, homosexuality, violence, disease, death, suicide, poverty, homelessness, religion, separation of parents, fear... The thesis explores the question of which Slovenian youth texts containing problem topics are the most commented on the Internet forums and how the readers respond to these texts. Furthermore, the thesis looks into the differences between the responses of younger and older readers. The theoretical part presents the main characteristics of youth literature (types and thematic groups), considering problem topics in selected youth texts and defining reading (according to its importance, type, development, and reader typology). Further on, the Cankar Award Contest is presented, its essence, aims and execution. The empirical part includes qualitative analysis of 890 publications on online forums consisting of responses of readers of all ages regarding the selected youth texts containing problem topic. The analyzed publications show contradictory opinions on different understanding of texts, reflecting age differences in responses between younger and older readers, and, lastly, offering ideas for better communication between online forum users. Key words: modern youth prose, problem topics, reader typology, Contest, web forum, readers' responses the Cankar Award III

10 IV

11 KAZALO VSEBINE 1 UVOD TEORETIČNI DEL MLADINSKA KNJIŽEVNOST Opredelitev mladinske književnosti Zvrsti mladinske književnosti Tematske skupine v mladinski književnosti PROBLEMSKE TEME Opredelitev problemske tematike Razvoj problemskih tem v mladinski književnosti Problemske teme v sodobni mladinski književnosti Izbrane mladinske knjige s problemsko tematiko BRANJE Opredelitev branja Pomen branja Vrste branja Bralni razvoj Tipologija bralcev TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Zasnova tekmovanja iz slovenščine Cilji tekmovanja Izvedba tekmovanja Branje za tekmovanje EMPIRIČNI DEL RAZISKOVALNI PROBLEM IN NAMEN RAZISKAVE RAZISKOVALNA METODOLOGIJA Raziskovalna vprašanja Raziskovalna metoda Vzorec V

12 3.2.4 Instrument Postopek zbiranja podatkov Postopek obdelave podatkov ANALIZA PODATKOV Knjiga Distorzija Knjiga Na zeleno vejo Knjiga Oči Knjiga Princeska z napako Knjiga Debeluška Knjiga Zadnji mega žur Knjiga Noč po mega žuru Načini pisanja na izbranih spletnih forumih INTERPRETACIJA Distorzija Na zeleno vejo in Oči Princeska z napako Debeluška Zadnji mega žur in Noč po mega žuru ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI LITERATURA VIRI ANALIZIRANE DISKUSIJE NA SPLETNIH FORUMIH VI

13 KAZALO PREGLEDNIC IN SLIK PREGLEDNICA 1: STRUKTURA VZORCA SLIKA 1: PRIMER RAZPRAVE NA SPLETNEM FORUMU VII

14

15

16

17 1 UVOD»Knjige so mnogokrat edini način za odpiranje marsičesa. Papir pa prevečkrat edini sogovornik zlorabljenih.«(prim. Diskusija F, 2011) Od nekdaj sem z veseljem prebirala knjige, še posebno tiste, ki so vsebovale za otroke»prepovedane«teme. Zgodbe o literarnih likih, ki so se srečevali s podobnimi najstniškimi problemi kot jaz, so mi popestrile pot odraščanja. Z drugimi zgodbami, ki so pripovedovale o težjem odraščanju, obdanem z nasiljem in alkoholom, pa sem ugotovila, da življenje ni vedno rožnato, kot si misli marsikateri otrok. Med študijem sem spoznala, da še vedno obstaja veliko tabujev, o katerih starejši ljudje ne govorijo z otroki oziroma mladostniki. Pri obravnavanju problemskih tem v okviru predavanj mladinske književnosti in pedagoške prakse sem ugotovila, da so nam lahko knjige s problemsko tematiko v veliko pomoč pri pogovoru z otroki. Marsikdo se že kot otrok sreča s temno stranjo življenja, ki za seboj pusti posledice. Da so te čim manjše in da se rane čim prej zacelijo, potrebuje pomoč drugih staršev, prijateljev, učiteljev... Osnovnošolski učitelj ima pomembno vlogo pri oblikovanju otrokove osebnosti in vplivanju na razvoj otrokovega lastnega mnenja. Če učitelj ve, da ima otrok kakršnekoli težave, se mora z njim pogovoriti in mu pomagati; pri tem so mu lahko v pomoč različne knjige, ki obravnavajo podoben problem: starše alkoholike, ločitev staršev, spolno zlorabo, nasilje, smrt... V slovenski literaturi najdemo skoraj vse do zdaj znane tabuje, zato ne smemo imeti izgovora, da si s knjigami ne moremo pomagati. Knjige s problemsko tematiko so danes med mladimi zelo priljubljene, pojavljajo pa se tudi na tekmovanju iz slovenščine. Zadnja leta pojav teh knjig na tekmovanju za Cankarjevo priznanje razburja javnost, saj se nekaterim staršem in učiteljem ne zdi prav, da so knjige s problemsko tematiko obvezna literatura za tekmovanje. Njihove odzive lahko slišimo v šolah in po televiziji ali pa jih preberemo na spletu. In kakšni so odzivi staršev in učiteljev na spletu? Kaj pa odzivi mladostnikov, ki sodelujejo na tekmovanju iz slovenščine? To sem želela raziskati, vendar ne s pomočjo ankete ali intervjuja, temveč s pomočjo kvalitativne analize spletnih forumov. 1

18 V svojem diplomskem delu se nisem želela osredotočiti le na tiste knjige, ki so bile izbrane za Cankarjevo tekmovanje, temveč na vse, ki obravnavajo problemske teme. Zanimalo me je, katera slovenska mladinska besedila s problemskimi temami so najpogosteje komentirana na spletnih forumih, kakšni so odzivi bralcev na ta besedila in kakšne so razlike med odzivi mlajših in starejših bralcev. Moje diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del obravnava mladinsko književnost kot posebno področje književnosti, zvrsti mladinske književnosti in tematske skupine, ki so značilne za to področje. Ta del se nadaljuje s problemskimi temami, z njihovim razvojem in vrstami v slovenski sodobni mladinski književnosti. Nekaj besed je namenjenih tudi pomenu in vrstam branja, bralnemu razvoju in tipologiji bralcev, na koncu pa je predstavljeno še tekmovanje za Cankarjevo priznanje. V empiričnem delu so s pomočjo analiziranih spletnih diskusij raziskani odzivi mladih in starejših bralcev na izbrane knjige s problemsko tematiko. Poleg tega so v tem delu analizirani tudi načini pisanja na izbranih spletnih forumih.»kaj pa ti misliš o tisti knjigi?«je vprašanje, ki si ga uporabniki spletnih forumov v analiziranih diskusijah večkrat postavijo. Če vas zanimajo njihova mnenja in argumenti ter teoretično ozadje, nadaljujte branje mojega diplomskega dela. 2

19 2 TEORETIČNI DEL 2.1 MLADINSKA KNJIŽEVNOST Opredelitev mladinske književnosti Besedna zveza mladinska književnost je zelo širok pojem, ki ga je težko natančno definirati. Glede na prilastek mladinska sprva sklepamo, da gre za književnost, ki je namenjena mladini, vendar je opredelitev mladinske književnosti zgolj na podlagi bralca nepopolno, saj jo lahko prebiramo tudi odrasli. Kakšna je potemtakem definicija mladinske književnosti? Marjana Kobe v svojem delu Pogledi na mladinsko književnost ugotavlja, da je mladinska književnost svojevrstno področje leposlovja in hkrati temeljno branje otrok do desetega leta. Problem teoretične opredelitve tega pojma je v neenotnem poimenovanju; vzroki za to neenotnost v terminologiji so vprašanje o starostnem razponu poglavitnega sprejemnika tega sektorja literature (predvsem njegova zgornja starostna meja), odnos do vprašanja o raznovrstnosti žanrov in drugih kategorij besedne tvornosti (ali spada vanjo samo leposlovje ali tudi polliterarna in neliterarna besedila, morda celo besedna tvornost mladine same) in odnos do vprašanja o razmerju med mladinsko književnostjo in najširšim razponom branja sprejemnikov (prim. Kobe, 1987). Tudi Igor Saksida poudarja, da se v slovenski in tuji literarnovedni tradiciji za mladinsko književnost uporablja več praviloma sopomenskih besednih zvez: otroška/mladinska književnost/literatura, mladinsko slovstvo ipd., vendar sodobne teoretične opredelitve kot nadpomenko uporabljajo besedno zvezo mladinska književnost (prim. Saksida, 2001). Igor Saksida mladinsko književnost opredeljuje kot podtip književnosti (prim. Saksida, 1994). Ugotavlja, da izhaja iz avtorjevega doživljanja otroštva in da jo od nemladinske književnosti ločujejo oblikovne in vsebinske značilnosti (motivi, teme, žanri). Poleg tega trdi, da je naslovniško univerzalna, saj najbolj kakovostna nagovarja tudi odraslega bralca, ne le mladine (prim. Saksida, 2001). 3

20 Mladinska književnost je torej del književnosti, ki vsebuje sklop leposlovnih besedil, ki so namenjena predvsem mladim bralcem. Za ta besedila so značilne specifične teme in literarne vrste Zvrsti mladinske književnosti Mladinska književnost zajema tri zvrsti: mladinsko poezijo, mladinsko prozo in mladinsko dramatiko. Sodobna slovenska mladinska poezija vsebuje več oblikovno-vsebinskih vzorcev. V njej najdemo tako poezijo čudenja kot uporniško poezijo. Poleg nesmiselnic se v tej zvrsti pojavljajo tudi pretresljive podobe smrti in nasilja nad otrokom (prim. Saksida, 2001). Sodobna slovenska dramatika je motivno, tematsko in oblikovno mnogoplastna ter raznovrstna. V njej se pojavljajo teme realne in pravljične otroškosti ter tudi kompleksnejše teme, povezane z mitologijo, jezikom in označevanjem vladanja (prav tam) Sodobna mladinska proza Mladinsko pripovedništvo je po številu besedil in raznolikosti vrst bolj kompleksno od mladinske poezije in mladinske dramatike. Sodobna mladinska proza vključuje neresničnostno mladinsko prozo, kamor spadajo klasična umetna pravljica, povedka, živalska pravljica, nesmiselnice, sodobna pravljica in fantastična pripoved. Poleg tega pa vključuje tudi resničnostno mladinsko prozo, kamor spadajo pripoved s človeškimi osebami, živalska zgodba, avtobiografska pripoved in trivialna pripoved (prim. Saksida, 2001). Neresničnostna mladinska proza Sem spadajo mladinska prozna dela, katerih besedilna stvarnost se ne ujema z zunajliterarno stvarnostjo. Besedila so plod avtorjeve domišljije ter vsebujejo nenavadne osebe in dogodke (prim. Saksida, 2001). 4

21 Najbolj značilna literarna vrsta v tej skupini proznih del je sodobna pravljica, za katero je značilna dvoravninska zgodba. Dogajanje je postavljeno v realni in izmišljeni svet, glavni literarni lik otrok pa se seli iz enega v drugi svet (prav tam). Resničnostna mladinska proza Za realistično mladinsko prozo je značilno realno okolje, v katerem je odslikana vsakdanja problematika otrok in mladine (prim. Kobe, 1987). Pripovedi s človeškimi osebami so najštevilčnejše; glavni lik je otrok oziroma najstnik z raznimi problemi. Ta literarna vrsta vsebuje in obravnava različne tabuje. Po Marjani Kobe ločimo dela glede na starost glavnih literarnih oseb, število glavnih literarnih oseb, tematiko, razpoloženje in tehniko pripovedi (prav tam). Slovenska sodobna mladinska proza V slovenski sodobni mladinski književnosti se ne pojavljajo vse prozne književne vrste. Dragica Haramija v svojem članku predstavi najbolj razvite, kamor spadajo sodobna pravljica, kratka fantastična pripoved, kratka realistična proza, realistična pripoved in realistični roman. Najmanj razviti književni vrsti pa sta fantastična pripoved in znanstvenofantastični roman, ki sta v slovenski mladinski književnosti zelo brana in vsebujeta nekaj vrhunskih del, kot sta fantastična pripoved Vitomila Zupana Potovanje v tisočera mesta in znanstvenofantastični roman Dima Zupana Dežela odrezanih glav (prim. Haramija, 2005). Slovenska sodobna mladinska proza je namenjena starostno zelo raznoliki populaciji, tako otrokom kot srednješolcem, zanimiva pa je tudi za odraslega (prav tam) Tematske skupine v mladinski književnosti Za sodobno mladinsko književnost je bistvena pestrost vrst, motivov in tem, kar pomeni, da besedila lahko vsebujejo tudi dve ali več tem hkrati. Po navadi ena tema prevladuje (osrednja tema), druge pa so v ozadju. Besedila, pri katerih težko določimo temo, se imenujejo atematska besedila (prim. Saksida, 2008). 5

22 Najpogostejše tematske skupine v mladinski književnosti so: odraščanje, mladostništvo, otroštvo; živalski svet s človeškimi lastnostmi; ljubezen, prijateljstvo; jezikovna igra; poetizirana narava; pesniška ustvarjalnost; socialni odnosi, družina; problemske teme oziroma tabuji (prav tam). 6

23 2.2 PROBLEMSKE TEME Opredelitev problemske tematike Problemske teme so tiste teme, ki vsebujejo tabuje. Beseda tabu je širok pojem, ki ga je težko opredeliti, saj se tabuji ves čas spreminjajo. Nekaj, kar danes ni tabu, je nekoč mogoče bilo tabu (npr. spolnost) in nekaj, kar danes velja za tabu, mogoče jutri ne bo več tabu. S tem pojmom torej označujemo neko stvar, ki se ne sme kritično obravnavati (prim. SSKJ, 2000). Nekateri odrasli menijo, da mladina ne bi smela poznati tabujev, saj želijo ohraniti ideološko podobo otroka otroško naivnost, nedolžnost in ranljivost. Včasih so lahko odrasli še kaj skrili pred mladino, danes v poplavi medijev pa zelo težko kaj prikrijemo. Čeprav obstajajo teme, o katerih se odrasli težko pogovarjamo z otroki, je boljše, da se potrudimo in otrokom odgovorimo na njihova vprašanja, kot da otroci sami poiščejo napačne ali popačene odgovore v kakšni reviji, na televiziji ali internetu. Kadar pa se z otrokom ne zmoremo pogovoriti o določenem tabuju, si lahko pomagamo s knjigami. Danes obstaja veliko knjig s problemsko tematiko in te knjige so nam lahko v oporo pri pogovorih z otroki Razvoj problemskih tem v mladinski književnosti Tabuji v literaturi niso del moderne dobe, temveč že starejše, saj že ljudsko izročilo vsebuje celo vrsto problemskih tem. V mladinsko književnost pa so tabu teme prišle šele v 60. letih 20. stoletja, saj je ta dolgo časa prvenstveno pripadala področju pedagogike. Najprej so se pojavile v mladostniškem romanu, nato so prešle v slikanice in leposlovje za mlade bralce od devetega leta naprej (prim. Lavrenčič Vrabec, 2001). Tabuji so med prvimi začeli padati prav v ameriški mladinski književnosti, predvsem zaradi drugačnega značaja povojne generacije ameriških najstnikov. Ti so se začeli upirati pravilom tradicije, vedenja, vzgoje... in postali družbeno priznana skupina ljudi. Zaželeli so si knjig, v katerih bi bil glavni literarni lik njihov vrstnik oziroma najstnik, z vsemi problemi odraščanja. Pisatelji so to upoštevali in postopoma opustili dolgoletno tradicijo samocenzure. Še vedno pa so obstajali konservativni kritiki, ki so bili prepričani, da branje»nasilnih knjig«vodi v nasilno in asocialno vedenje (prav tam). 7

24 Ameriški pisatelj Mark Twain je bil eden prvih avtorjev, ki je odkrito in javno prelomil z mnogimi tabuji v mladinski književnosti. V dveh svojih delih je odrasle prikazal v negativni luči, svojim mladim literarnim junakom pa je dovolil, da se grdo vedejo. Zaradi tega so ga poskusili cenzurirati in njegovi knjigi umakniti s knjižnih polic. Podobni zapleti so se zgodili vsem avtorjem, ki so kršili samocenzuro (prav tam). 60. leta 20. stoletja veljajo za čas prelamljanja tabujev tudi v evropski (slovenski) mladinski književnosti. Teme, ki so bile nezaslišane, so se začele pojavljati v leposlovju za mlade. Eden prvih zrušenih tabujev je bila spolnost; pisatelji so začeli pisati o najstniški spolnosti, najstniški nosečnosti, abortusu, kontracepciji, homoseksualnosti... Spreminjati se je začela tudi podoba odraslih, ki niso bili več prikazani kot popolne in nezmotljive avtoritete, temveč kot nemočni ljudje z napakami. Literarni liki staršev so postali neuspešni pri vzgoji otrok in preveč zaposleni. Poleg tega je v literaturi prišlo tudi do propada tradicionalnih družinskih vrednot: knjige so vsebovale ločitve staršev, matere samohranilke, alkoholike... Tudi nasilje je postalo tema, ki ni bila več prepovedana: v središču sta bili predvsem nasilje med vrstniki in nasilje v družini (prav tam). Rušenje tabujev se je nadaljevalo in v 90. letih prejšnjega stoletja so v mladinsko leposlovje prihajale nove in nove teme: AIDS, anoreksija, bulimija, psihične bolezni, rak, rasizem, neonacizem, ekološke katastrofe, brezdomstvo..., ki so bile posledica dogajanja v družbi. Veliko prahu je dvignila predvsem obravnava uživanja drog v knjigah. Odrasli so bili razdeljeni: en del se jih je bal, da bi takšne knjige napeljale mlade v svet drog, drugi del odraslih pa je bil prepričan, da so takšne knjige svarilni zgled, kam vodi odvisnost od drog (prav tam). Čeprav se zdi, da so do zdaj padli že čisto vsi tabuji, ni tako. V mladinskem leposlovju (vsaj v ameriškem) še vedno obstajata dve problemski temi religija in politika. Kaj je vzrok temu, ne ve nihče, zagotovo pa je presenetljivo, da kljub velikemu številu vernikov v mladinski književnosti ni religioznega sveta. Po drugi strani pa ni presenetljivo, da mladinsko leposlovje ne vsebuje političnega sveta, saj je ta precej oddaljen od interesov najstnikov. Poleg tega se mladi vključijo v politično življenje šele po osemnajstem letu starosti, zato ni čudno, da jih v obdobju adolescence zanima predvsem lastna identiteta (prav tam). 8

25 2.2.3 Problemske teme v sodobni mladinski književnosti Sodobna mladinska književnost obravnava različne problemske teme. Spodaj so opisani posamezni sklopi problemskih tem in pri vsakem sklopu so navedeni primeri knjig, ki vsebujejo določen problem. Nekaj knjig, ki so tudi del raziskave, je omenjenih pri različnih tematskih sklopih, saj hkrati obravnavajo več tabu tem. Eden glavnih problemov danes so droge in alkohol. Mladi danes ne poznajo zabave brez alkohola. Knjige s to tematiko želijo ozavestiti bralce, kam vodi odvisnost od raznih substanc. Mnogo del v obliki dnevnika so napisali ozdravljeni odvisniki, ki so se rešili pred smrtjo. Primeri: D. Dim: DISTORZIJA A. Predin: NA ZELENO VEJO I. Sivec: FINTA V LEVO: Izpoved mladega zapornika M. Fritz: DO GOLEGA C. Felscherinow: MI, OTROCI S POSTAJE ZOO V sodobni mladinski književnosti se pogosto pojavljajo tudi spolnost, najstniška nosečnost, splav. Tema spolnosti je bil prvi tabu, ki je padel tako v tuji kot v slovenski mladinski književnosti. Knjige s to tematiko nimajo samo pozitivnega sporočila, saj spolnost lahko vodi tudi v smrt. Dela tako vsebujejo pozitivne strani spolnosti (telesni razvoj, izguba nedolžnosti, samozadovoljevanje...), pa tudi negativne strani, kot so spolne bolezni in splav. Primeri: D. Dim: DISTORZIJA A. Predin: NA ZELENO VEJO J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO I. Sivec: ZADNJI MEGA ŽUR D. Muck: LAŽNIVA SUZI J. Snoj: ŠKORČEK NORČEK V sodobni mladinski književnosti se v zvezi s spolnostjo pojavita tudi spolna zloraba in posilstvo. Dela s to tematiko so preventivno sredstvo pri preprečevanju spolnih zlorab in posilstev, lahko pa tudi pomagajo zlorabljenim mladostnikom, da spoznajo, kaj se jim dogaja. 9

26 Primeri: J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO C. Voigt: NOŽ V ŠKORNJU N. Plüss: LEBDENJE Homoseksualnost je v slovenski mladinski književnosti še vedno tabu. Veliko ljudi istospolno usmerjene ljudi jemlje kot bolnike in jih ne priznava. V tuji mladinski književnosti je na to temo izšlo že veliko mladinskih del. Ta dela želijo približati temo tako odraslim kot otrokom, hkrati pa jim prikazati, s kakšnimi težavami se srečujejo homoseksualci. Primeri: A. Predin: NA ZELENO VEJO M. Aarold: SANDRA LJUBI MEIKE N. Garden: PISMO ZA ANNIE Tako kot knjige s tematiko spolnih zlorab nam tudi knjige s tematiko nasilja ponujajo pomoč pri prepoznavanju takšnih ravnanj. Nasilno dejanje je lahko fizično ali psihično. S pomočjo literature mladostnik lahko spozna, kako sprejeti nasilje, kako reagirati nanj, kaj je prav in kaj narobe... Primeri: A. Makuc: OČI J. Vidmar: DEBELUŠKA J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO I. Sivec: NOČ PO MEGA ŽURU J. Vidmar: PUNCE ZA ZNORET D. Muck: ANICA IN VELIKE SKRBI Tema smrti se pojavlja v več delih. Sodobna mladinska književnost predstavlja smrt na različne načine; zaradi starosti ali bolezni, zaradi nesreče ali zločina in zaradi samomora. Primeri: A. Makuc: OČI D. Dim: DISTORZIJA J. Vidmar: DEBELUŠKA I. Sivec: ZADNJI MEGA ŽUR 10

27 D. Muck: LAŽNIVA SUZI Tudi tema bolezni je prisotna v literaturi. Bolezen vsem predstavlja nek strah, saj nikoli ne vemo, katera in kdaj nas bo doletela. S knjigami si lahko pomagamo, kako se soočiti z različnimi bolezenskimi stanji (AIDS, anoreksija, bulimija, rak, psihične bolezni...) in kako si pomagati med seboj, kadar kdo zboli. Primeri: J. Vidmar: DEBELUŠKA J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO M. Aarold: ŽIVETI HOČEM Religija je še vedno tabu tako v tuji kot v slovenski mladinski književnosti. V literaturi se ta tematika pojavlja predvsem v primerih sekt, ki so skrajno negativna stran vere. Lahko pa najdemo tudi kakšna dela v zvezi z obstojem Boga. Primeri: J. Vidmar: PRIJATELJA G. Pausewang: DAM TI ŠE ZADNJO PRILOŽNOST, BOG R. Swindells: SRAMOTA Knjige s tematiko ekologije nas ozaveščajo o stanju okolja. Poudarjajo skrb za naravo in svarijo pred onesnaženostjo okolja. Primeri: F. Rogač: PRAVLJICA O GOZDNEM ŠKRATU G. Pausewang: OBLAK Socialna stiska je eden največjih svetovnih problemov. Povsod na svetu obstajajo bogati in revni, socialni položaj se razlikuje od družine do družine. To opisujejo tudi mladinska dela. S pomočjo knjig lahko spoznamo različne plati revščine in poskušamo prepoznati napačne predsodke o brezdomstvu. Primeri: A. Predin: NA ZELENO VEJO J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO M. Clark: NA NOVI POTI: dnevnik otroka s ceste 11

28 Vojna tematika se povezuje s tematiko smrti, politike in bega. Knjige opisujejo različne vojne grozote, večinoma so napisane v obliki dnevnika. Tematika bega se pojavlja v literaturi o vojnih beguncih, ki si iščejo novo prebivališče in se soočajo s problemi preživetja. Primeri: J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO J. Vidmar: SENCE POLETJA I. Hasselbach: DNEVNIK NACISKINA Ločitve staršev so del vsakdana. Vsak pozna vsaj ene ločene starše. Pri ločitvah trpijo predvsem njihovi otroci, ne glede na to, ali so še čisto majhni ali pa so že mladostniki. Da laže prebrodijo svojo stisko in se sprijaznijo z odločitvijo staršev, si lahko pomagajo s knjigami na to tematiko. Primeri: A. Predin: NA ZELENO VEJO P. Kovač: KAJA IN NJENA DRUŽINA I. Kötter: O SUPER STARŠIH LAHKO SAMO SANJAŠ Kaznovanje in maščevanje sta tabu temi, ki sta močno povezani s tematiko nasilja in smrti. Nekatere mladinske zgodbe so prepletene z maščevanjem, slabi književni liki pa so na koncu za svoja dejanja tudi kaznovani. Primeri: A. Makuc: OČI J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO I. Sivec: NOČ PO MEGA ŽURU B. Moeaert: GOLE ROKE Tematika strahu se prepleta z vsemi prej omenjenimi tabu temami (spolnost, bolezen, nasilje, smrt, ločitev staršev, kaznovanje...). Vsakega človeka je nečesa strah, zato se moramo o tem pogovarjati. Literatura s to tematiko nam pomaga, da o strahu spregovorimo in ga premagamo. Primeri: A. Makuc: OČI J. Vidmar: DEBELUŠKA 12

29 J. Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO I. Sivec: NOČ PO MEGA ŽURU M. Modic: STRAH IMA VELIKE OČI, ZNOTRAJ JE VOTEL, ZUNAJ GA PA NI Izbrane mladinske knjige s problemsko tematiko Dušan Dim: DISTORZIJA Obnova Distorzija je zgodba o petnajstletnem ljubljanskem gimnazijcu Dejanu z vzdevkom Piksi, ki živi z mamo in očetom. Nekega dne v kleti najde kratko pismo izgubljenega brata in polno škatlo kaset, ki mu spremenijo življenje. Odloči se, da bo s svojima prijateljema Pejotom in Sanijem ustanovil punk rock band. Z organizatorjem koncertov se dogovori tudi za koncert, vendar jih v zadnjem trenutku zapusti pevec Toni, ki s seboj odnese tudi bobne. Začne se iskanje novega pevca in razmišljanje, kako bi prišli do bobnov, saj nihče nima dovolj denarja, da bi jih kupil. Piksi prek interneta išče novega pevca in na forumu Johnnyja Tundersa naleti na črnca Edija, sina mafijca Frezerja. Edi postane njihov novi pevec, bobne pa si na skrivaj izposodijo od druge pevske skupine, poimenovane Piščalkarji. Avtsajders, kot se je do zdaj imenoval njihov band, se je s prihodom Edija popolnoma spremenil. Edi je prevzel vlogo vodje in band preimenoval v Ilegalce, čeprav to Piksiju ni bilo niti najmanj všeč. Sestavljati so začeli svoje komade in prvi se je imenoval Pljuni nazaj. Ob vsem dogajanju pa Piksi sanjari tudi o sošolki Suzi, v katero je zelo zaljubljen, ona pa hodi z Badijem, članom skupine Piščalkarji. Njegova čustva do Suze pa se spremenijo, ko se zaplete s prijateljico Almo in z njo tudi izgubi nedožnost. Čeprav sprva ob Almi še misli na Suzo, kmalu ugotovi, da mu Alma pomeni več, kot je mislil. Ko izve, da je Alma spala tudi z Edijem, je zelo prizadet in z Edijem se spreta. Band razpade. Pri ukvarjanju z glasbo pa ga ovirata tudi starša, ki ga imata za narkomana. Oče mu zaradi šolskega ukora pred izključitvijo prepove igrati na kitaro, nato mu jo tudi razbije. Piksi je zelo prizadet, mama pa vse bolj zaskrbljena za svojega sina. Po raznoraznih zapletih s starši, pevcem Edijem, bobni, Piščalkarji, Suzo in Almo, Piksiju končno uspe odigrati na svojem koncertu, a pod pogojem staršev, da v ponedeljek spet odide 13

30 v šolo. Njihov koncert Ilegalcem pomeni vse, in ko ga izvedejo, so najsrečnejši, čeprav jih množica izžvižga in se zapletejo v pretep. Po koncertu se Piksi in Edi pobotata ter razičistita njun odnos do Alme. Piksi je končno srečen, saj ima nekaj, česar prej ni imel Edija, Pejota, Sanija, dve kitari, dve kocini in Almo. Problematika v knjigi Distorzija je problemski roman o odraščanju in iskanju identitete; prikazuje življenje sodobnih ljubljanskih najstnikov. Piksi je klasičen najstnik, ki se upira šolskemu sistemu in staršem, hkrati pa ima neznansko željo po ustvarjanju punk rock banda. V romanu je več problemskih tem: droge, alkohol, spolnost, smrt in nasilje. Pripoved je po mojem mnenju pisana najstnikom na kožo, saj se marsikateri mladi bralec lahko poistoveti z liki v knjigi. Skoraj vsak najstnik si namreč želi narediti nekaj drugačnega ali pa prepovedanega, da bi lahko izstopal iz družbe. Piksiju to uspe in po koncertu je najsrečnejši človek na svetu Andrej Predin: NA ZELENO VEJO Obnova Glavni lik Luka živi z mamo in bratom v blokovskem naselju v Mariboru. Njegova starša sta ločena, mama dela na banki, vendar so še vedno revni in čakajo, da bodo prilezli na zeleno vejo. Doma imajo vedno obiske, največkrat pa sta pri njih mamini prijateljici Olgica in Dobrilč, ki skupaj z mamo debatirata o raznih stvareh. Luka ima najboljšega prijatelja Strajkija, s katerim vsak petek hodita ven, se napijeta in osvajata dekleta. Roman je sestavljen iz odlomkov iz njihovega življenja, ki govorijo o prvih spolnih stikih, iskanju spolne identitete, pornografiji, mehkih drogah, homofobiji, nasilju vrstnikov in staršev ter zlorabah. Luka v romanu opisuje življenje mladih v Mariboru, od kopanja na Mariborskem otoku, prepevanja na klopci v parku do plesanja akrobatskega rock'n'rolla in hlinjenja astmatičnega napada. Rdeča nit romana je močna želja Lukove mame, da bi prilezli na zeleno vejo. S svojim novim partnerjem Doktor Romanom se na črno ukvarja s solarijem, 14

31 džakuzijem, prerokovanjem iz kave, z bioenergijo, akupunkturo in vsem, kar bi jim lahko pomagalo obogateti. Roman se konča žalostno, saj Lukovi družini nikoli ne uspe priplezati na zeleno vejo. Problematika v knjigi Roman Na zeleno vejo je razdrobljena pripoved o družini, ki se trudi splezati po socialni lestvici. Prikazano je odraščanje fanta, ki se spopada z raznimi najstniškimi problemi, hkrati pa nima pravega zgleda v družini, saj jih je oče zapustil in šel živet z drugo žensko, mama pa ima sama s sabo preveč težav, da bi se ukvarjala s sinom. V tem delu se pojavi vrsta problemskih tem od alkohola, mehkih drog in homoseksualnosti do ločitve staršev, spolnosti in revščine. Revščina oziroma socialna tematika je v ospredju, saj si Lukova družina (predvsem mama) silno želi in trudi, da bi nekoč obogateli in se povzpeli na socialni lestvici. V romanu so prisotne tudi kletvice in narečni oziroma slengovski jezik mladih Mariborčanov, s čimer se avtor približa mladim, ki tak jezik uporabljajo vsak dan. Po drugi strani pa so nekatere besede razumljive le Mariborčanom, zato se pri marsikomu lahko pojavi nerazumevanje določenih delov besedila. Roman je napisan lahkotno. Menim, da je avtor z njim želel prikazati realno podobo odraščanja v 90. letih prejšnjega stoletja, zaradi česar ga težko razumejo bralci, ki niso bili del tistega časa Andrej Makuc: OČI Obnova Knjiga Oči je zbirka kratkih zgodb, ki govorijo o otroškem svetu, polnem zamolčanih krutosti. V prvi zgodbi Pasje Drejčev oče ponoči na skrivaj odnese komaj skotene Negrine mladičke v gozd in jih ubije, da jih otroka in psica ne bi našli. Vendar podnevi psica Negra tako dolgo stoka, da jo Drejčeva sestrica Petra spusti z verige in Negra oddivja v gozd. S seboj prinese mrtve mladičke, vendar Petra misli, da je psica sama kriva, da so umrli. Drejc, ki je že velik in vse razume, pa ji poskuša razložiti, da Negra ni nič kriva. Mrtve mladičke oče odnese nazaj v 15

32 gozd, da bi psica pozabila nanje. Psica cel dan nori, laja in se hoče strgati z verige, zato jo Petra spet spusti v gaz. Družina celo noč posluša Negrino stokanje v gozdu, zjutraj pa jo gresta Drejc in Petra iskat. Zagledata jo ob mladem hrastovem deblu, vso okamnelo. Negra nepremično gleda v svoje mrtve mladičke, ki so obešeni na smrekovo vejo. Otroka rešita psico, nato pa jima Drejc pomaga na sani ter ju odpelje na Gozdnik, saj meni, da je Petri in Negri trenutno prelepo, da bi šli že domov, kjer danes ne diši. Druga zgodbica Konjske govori o dvanajstletnikih, ki spremljajo uboj konja Pubana. Garači Kašnik, Gustl in Maks privlečejo konja pred štalska vrata in mu zategujejo vajeti. Konjarju Gustlu se konj smili, vendar se ne sme zoperstavljati svojemu šefu Maksu. Konj čuti, kaj ga čaka in se močno upira, zato ga Maks rani z železno cevjo in konj pade na kolena. Jerčič, navajen takih spopadov, svetuje, naj ga začnejo tepsti po očeh, Gustl pa se postavi pred konja in jih prosi, naj ga ne tepejo po očeh. Zaradi bolečin od bičanja začnejo konju teči solze in čisto se umiri. Gustl neznansko trpi ob pogledu na konja in ga začne objemati. Drugi okrog njiju pa se pogovarjajo, koliko konjskega mesa bo kdo kupil. Gustl se nato odloči, da bo sam ubil konja, saj ga ima za svojega. Jerčič mu pripravi macolo, Gustl pa je ne zabije na pravo mesto, temveč direktno v oko, da se mu razlije. Puban spet začne noreti, Gustl pa se zlomi in prizna, da ga ne more ubiti, zato uboj dokonča Jerčič. Otrokom, ki vse to opazujejo, postane tesno, kmalu pa se jim pocedijo sline ob pogovorih o vroči golaževi omaki in belih žemljah. O Pubanu pa molčijo. Zgodbica Mišje se začne s pripovedjo o Ivčevemu očetu, ki nastavlja mišjo past v prikolico, saj je prepričan, da se nekje notri skriva miš. Ko pride preverit, ali se je miš že ujela v mišnico, ugotovi, da je špeh v vabi izginil, da so zavese preluknjane, le miši ni nikjer. To sporoči svoji ženi, ta pa ga pred vsemi sosedi nadere, da je zagotovo sam kriv, ker je verjetno pozabil zapreti vratca na mišnici. Ivčev oče se počuti zelo ponižanega in se odloči, da bo vsem dokazal, da se miš res skriva v prikolici. Vse dogajanje spremljajo Drejc in njegovi prijatelji, med njimi tudi Ivč. Ivču se oče zasmili in želi mu pomagati pri lovljenju miši. Svoje prijatelje prosi, da so priče pri njegovem iskanju male živali. Vsak dan ji nastavlja vabo v past, da bi se miš zredila in posledično ujela vanjo, saj je bila po njegovem mnenju do zdaj preveč shirana, da bi se ujela v past, in je zlahka med žičkami pobegnila iz nje. Po devetih dneh vstajanja sredi noči jih Ivčev oče obvesti, da je miš pojedla vabo. Šele po petnajstih dneh je miš dovolj okrepljena, da se ujame v past. Otroci svoj ulov pokažejo celi soseski. Miš 16

33 postane njihova avgustovska služba in poimenujejo jo Jezna, kakor se Anzej (kot je ime Ivčevemu očetu) prebere nazaj. En dan se Ivč odloči, da miši ne potrebujejo več in jo kljub nasprotovanju prijateljev želi ubiti utopiti. Nihče od prijateljev ne želi izpasti netovariški in mehkužen, zato se mu pri utopitvi miši pridružijo. Drejc ugotovi, da ima žival vedno odprte oči ko živi, ko trpi, tudi ko umira in umre. Miš se ne da tako zlahka, in čeprav otroci mislijo, da je mrtva, naslednji dan ugotovijo, da miši, ki bi morala mrtva ležati v mišnici z zaprtimi vrati, ni tam. Miš očitno preživi in zbeži med žičkami, kot takrat, ko so jo lovili v prikolici. Drejc sklene svoje misli, da ima miš v prikolici zagotovo mladičke, ki bodo prav tako, kot je bila ona, kaznovani zaradi lakote. Žabje je četrta zgodbica v zbirki Oči. Začne se s pripovedjo Drejca, kako ga spravljanje sestre v vrtec vsako jutro spravi ob živce. Kot po navadi tudi tokrat zaradi sestre zamudi k svojim prijateljem. Ko prispe do njih, se odpravijo proti Homšnici, kjer se skrijejo pod hrast in kadijo. Drejc in Frenk sta sedmošolca in zaradi zgodbe o lastovicah, ki sta jo brala v šoli, si nasprotujeta. Drejc ne verjame učiteljici, da imajo živali v sebi neviden kompas, s pomočjo katerega vedno najdejo dom, Frenk pa želi dokazati, da ima tovarišica prav. S prijatelji želijo to preveriti s pomočjo žab, ki jih ujamejo ob ribniku. Z ujetnicami nato stečejo na Virtičev travnik, kjer jim iztaknejo oči in jih položijo v travo. A njihov poskus se izjalovi, saj jih zaloti nori Virtič, ki jih napodi s travnika in slepe krote vrže v ribnik. Drejca neuspel poskus jezi, zato ga želi ponoviti, vendar nihče od prijateljev ni za. Odloči se, da ga bo izvedel sam, samo ne z žabo, temveč z lastovico. V trenutku, ko se pritipa do lastovičjega gnezda, spozna, da bo padel. Na pomoč pokliče gospo Micko, ki zadnji čas odmakne brano, saj Drejcu popustijo prsti in pade. Med padcem zapre oči in začne moliti. V predzadnji zgodbici Moje Mirko opisuje svojo ljubezen do svoje male, svojega hrčka, kakor se ji še ne upa reči. Njegova mala s svojo prijateljico pride na igrišče gledat nogometno tekmo med boysi in šakali; Mirko igra za šakale. V drugem polčasu vodijo z 2 : 1, Mirko je dal en gol. Šakali uživajo v svojem uspehu, boysi iz osmega pa v jezi trgajo rušo, drobno pluvajo na travo in molčijo. Med tekmo Mirko ves čas preverja, ali ga njegova ljubezen gleda, vendar je ne upa pogledati direktno v oči, ona pa se tudi obrne stran. Kmalu Mirko dobro izkoristi ponujeno priložnost in zadene še en gol. Nasprotniki se začnejo pritoževati, da je bila roka in žogo vrnejo svojemu vratarju Jocu. Mirko in Bac se verbalno napadeta. Bac trdi, da je 17

34 bila roka, Mirko pa vpije, da Bac laže in se hkrati osredotoča na Bacove oči, saj je prepričan, da bo iz njih prebral, ali bo Bac udaril. V trenutku nepazljivosti Bac zabije svoje čelo v Mirkov nos, iz katerega se ulije kri. A Mirko se ne da in se naprej pregovarja, dokler mu Bac ne stopi na hrbtno stran dlani, potem pa ga še brcne v arkado. Mirko obleži, na pomoč mu priskoči Rus. Medtem ko Rus skoči do Mislinje namočit robec za obkladek, Mirko preveri, ali ga njegova ljubezen še gleda. Pred ograjo ni nikogar več in Mirko je vesel, da ga ne vidi takega tako poškodovanega. Zadnja zgodbica Jočeve je nadaljevanje predzadnje. Zaradi poškodbe in prevzetnosti po zmagi, se Mirko in Rus s kolom v roki spravita na Joca. Sprva ga s kratkimi zamahi le suvata v telo, Joc pa se upira in jima grozi. Mirko in Rus se kot bikoborca spravljata nanj in ga silita, da bi ju prosil, naj nehata. Vendar se Joc ne da, poskuša se braniti s pestmi. Borba postaja vse bolj nevarna in kmalu se bojni krik prelevi v strašen stok. Kol po nesreči zabijeta v Jočevo oko, da se mu razlije. Oba, Mirko in Rus, se branita, da nista kriva, ter zbežita ob Homšnici navzgor v Dobravo. Joc pa, namesto, da bi tekel domov in k zdravniku, v strahu obstoji, saj bo mama huda, ker ima popackano majico od razlite sluzi. Problematika v knjigi Knjiga Oči je sodobna problemska realistična kratka pripoved. Gre za zbirko avtobiografskih črtic, v ospredju katerih je trpljenje in smrt živali. Avtor z nazornimi opisi trpljenja in njegovim odsevom v živalskih očeh bralca šokira. Na prvi pogled deluje, da gre za mučenje živali, vendar pri natančnem branju lahko ugotovimo, da je sporočilo pisatelja prav nasprotno. Ne želi nas napeljati k mučenju živali, temveč želi, da bi se med branjem zamislili in ugotovili, da trpinčenje živali ni pozitivno dejanje. Mislim, da želi avtor hkrati poudariti, kako ob trpljenju živali trpimo tudi mi ljudje. V prvi zgodbi najbolj trpita otroka, ko ugotovita, da je psica Negra žalostna, ker so pasji mladički mrtvi. Tudi v drugi zgodbici lahko občutimo stisko hlapca, ki se mora po več letih posloviti od svojega konja, ker je nesposoben za delo. Ljudem ni lahko, kadar vidijo svojo žival trpeti. Predvsem je grozno dejstvo, da ima»žival vedno odprte oči ko živi, ko trpi, ko umira in ko umre«(makuc, 2011: 73). 18

35 V knjigi Oči po mojem mnenju ni osrednja problemska tema nasilje nad živalmi, temveč trpljenje živali pred smrtjo oziroma smrt živali. Prisotna pa je še ena problemska tema, to je strah strah pred trpljenjem živali in strah pred smrtjo živali Janja Vidmar: DEBELUŠKA Obnova Knjiga Debeluška je izpoved petnajstletne Urše, ki podleže anoreksiji in bulimiji. Zgodbo pripoveduje in piše Urša sama, saj jo želi oddati za Unicefov natečaj Moja družina sem tudi jaz, za katerega je izvedela v šoli. Urša živi z mamo in očetom, vendar njena navzven urejena družina v resnici ni srečna. Mama Dunja je ženska brez materinskega čuta, ki hčerko ves čas sili v hujšanje, da bi tako kot ona postala manekenka. Dunja želi, da bi hčerka zmagala na tekmovanju za Miss Bambi v Milanu, zato se zelo trudi, da bi imela hčerka manekensko postavo in ji s pomočjo svojega zdravnika tudi predpiše jedilnik, ki se ga Urša ne drži. Vseeno pa se hrani odpoveduje in hujša, da bi osrečila mamo, saj si neizmerno želi, da bi jo Dunja nekoč vzljubila. A Urša v resnici trpi, ker ne sme jesti, kar ji paše, zato se ponoči prenajeda s sladkarijami, ki jih skriva pod posteljo. Oče Albert je pisatelj, ki večino časa preživi v svoji pisarni in nima časa ne za ženo in ne za hčerko. Urša svojih staršev sploh ne mara, svojo mamo kliče po imenu, saj ji ne more reči mama. Od vseh sorodnikov ima najraje svojo babico, pri kateri vedno lahko poje in počne karkoli hoče, čeprav je iz zapisov razvidno, da je tudi babica Uršino mamo Dunjo silila v manekenstvo. Urša si ne želi postati manekenka, temveč pisateljica. Mama njenih želja ne upošteva in jo vpiše na manekenski tečaj, ki ga vodi njena prijateljica Ana. Tam Urša spozna Žano, s katero se nekajkrat odpravita v slaščičarno in gostilno. Urša izve, da se Žana nažira, potem pa vso hrano izbruha, da se ne bi zredila. Žana ji priporoča, naj tudi sama to poskusi, namesto da strada, vendar Urši kljub trudu bruhanje ne ustreza in še naprej strada. Urša sprva želi mamo osrečiti s hujšanjem, potem pa se ji vse upre in si želi samo še umreti, zato se odloči, da se bo izstradala do smrti. Njena obsedenost s hrano postaja iz dneva v dan večja. Urša samo sebe vidi kot»bajso«in hujša naprej, čeprav globoko v sebi ve, da je že presuha. Stradanje začne vplivati na njeno počutje, ves čas je utrujena in nesrečna, poleg tega 19

36 pa ji začnejo izpadati lasje in gniti zobje. S svojim početjem ne preneha niti, ko izve, da so Žano zaradi bulimije sprejeli v bolnišnico, niti, ko Žana zaradi bolezni umre. Pred smrtjo ji Žana priporoči obisk pri dr. Ponižu in Urša se res odpravi k njemu. Sprva je nad njim navdušena, potem pa se ga ustraši, saj ima občutek, da bere njene misli. Po nekaj obiskih ji zdravnik predlaga, naj naslednjič s seboj pripelje tudi svojo mamo. Ko Urša to predlaga Dunji, ta čisto znori in hčerki prepove obiskovanje dr. Poniža. Urši ves čas poskušata stati ob strani njena sošolka in najboljša prijateljica Karin ter bivši fant Mark, ki je še vedno zaljubljen vanjo. Vendar Urša oba odriva ter je do njiju nesramna in zajedljiva. Dunjo ves čas skrbi, kako se bo Urša odrezala na tekmovanju v Milanu, a na koncu je punca tako slabotna, da namesto na tekmovanju pristane v bolnišnici. Za nekaj sekund ji celo preneha biti srce, potem pa se njeno stanje stabilizira. V tem času njen dnevnik piše Karin, saj je Urša prešibka za pisanje. Na koncu dnevnika Urša napiše, da za svoje ravnanje ne krivi nikogar oziroma vse. Pravi, da jo lahko vsi rešujejo pred njenim življenjem, vendar ne bo nič pomagalo, saj bo vedno znova poskušala in enkrat ji bo zagotovo uspelo umreti. Uršina resnična zgodba zmaga na Unicefovem natečaju. Problematika v knjigi V ospredju socialno-psihološkega romana Debeluška je bolezen, ki ji podleže glavna oseba Urša. Na razvoj te bolezni je zagotovo vplivalo psihično nasilje, ki ga je nad njo izvajala Uršina mama Dunja. Pripoved je napisana zelo realno in nazorno, avtorica nas večkrat šokira z neposrednostjo. Roman je po mojem mnenju primeren za vse najstnike, kot opozorilo, kaj se lahko zgodi, kadar nas premami podoba popolnosti. Nihče ni popoln in tega se moramo zavedati, saj drugače lahko psihično zbolimo. Urša je primer marsikatere najstnice pa tudi najstnika, ki se v svoji želji po suhem oziroma vitkem telesu izgubi. Bulimija in anoreksija sta med mladimi preveč razširjeni bolezni; s knjigami, kot je ta, bi morali mlade ozaveščati, kam nas lahko takšne bolezni pripeljejo. 20

37 Janja Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO Obnova Roman Princeska z napako govori o štirinajstletni Fatimi, ki je skupaj z družino kot begunka pribežala v Slovenijo. Naselili so se v temno in mrzlo klet v Mariboru in preživljali težke čase, saj niso imeli dovolj denarja za hrano in so ves čas stradali. Fatima je obiskovala osnovno šolo, kjer so se vsi sošolci vključno z učitelji norčevali iz nje. Govorili so, da jim zasmraja razred, da nima smisla, da hodi v šolo, saj se ne bo nikoli naučila govoriti slovensko... Le sošolka Sanja je z njo občasno spregovorila nekaj besed, a le zato, ker je bila tudi sama izobčenka zaradi življenja na kmetiji. Fatima je zaradi zaničevanja izostajala od pouka in se potikala po mestnih trgovinah. Tam je tudi kradla, pri čemer jo je prodajalka enkrat zalotila, vendar se je v tistem trenutku tam znašla njena učiteljica biologije in jo rešila. Dušica Rujčič oziroma Kodrlajsa, kot so jo klicali učenci, jo je povabila na čaj in tortico. V tistem lokalu je Fatima prvič videla Adama, zelenookega lepotca. Adam je bil bratranec sošolke Nuše in je prihajal iz bogate družine. Nekega večera sta se spet slučajno srečala in povabil jo je na svojo zabavo. Tam so Fatimo omamili in Adam jo je izkoristil ter ji vzel nedolžnost. Naslednji dan so ji vse sošolke zavidale, ker je osvojila Adama; ta jo je pričakal pred šolo in odpeljal domov, kjer ji je pripravil kopel in jo nahranil. Fatima se je končno počutila srečno in ljubljeno, čeprav jo je Adam spet izkoristil. Isti dan so jo s prijatelji spet napili in skupaj s Fatimo napadli njeno teto Andžo. Fatima je bila osramočena med obiskom tete v bolnišnici ta ji je odsvetovala druženje z zelenookim lepotcem. Razmere v razredu so se spet zaostrile, ko se je izvedelo, da so Adama zaradi drog obiskali policisti. Nuša in drugi so bili prepričani, da ga je izdala prav Fatima, zato so prišli zaslišat tudi njo. Vendar Fatima ni bila zmožna dati izjave, saj je bila izredno slabotna in je vpričo policajev bruhala. Kodrlajsa je takoj posumila, da je deklica zanosila, zato jo je odpeljala h ginekologu, ki je potrdil njeno nosečnost. Potem sta skupaj odšli k Fatimi domov in njeni mami povedali novico. Mamo, ki je bila tudi noseča, je novica negativno presenetila, saj je vedela, da bo oče zelo jezen. Po pričakovanjih je oče, ko je izvedel, da je Fatima noseča, popolnoma ponorel. Nato pa so ga le prepričali, da je za njeno stanje kriv fant, ki jo je izkoristil. 21

38 Oče in starejši brat sta načrtovala maščevanje za Adama. Fatima tega ni želela, saj je imela Adama rada in je Kodrlajso prosila za pomoč. Skupaj sta obiskali Adamovega očeta, ki pa ju je grdo zavrnil. Tako Adamu, ki tudi sam ni želel slišati za nosečnost, ni bilo pomoči. Prerezali so mu vrat, vendar je preživel. Fatimina mama je isto noč pristala v bolnišnici in splavila, saj ni mogla več zdržati pritiska vseh dogodkov. Oče je zbežal v domačo vas, za sestrico in bratca sta pomagala skrbeti soseda. Fatima se je morala posloviti od šole in sošolcev, ki so bili spet prijazni in so ji celo prinesli nekaj daril. Čeprav si je neznansko želela ostati v Sloveniji in živeti pri učiteljici Kodrlajsi, to ni bilo mogoče. Fatimo je prišel iskat boter Esad in jo odpeljal v Nemčijo, kjer naj bi lepo poskrbel zanjo in za njen naraščaj. Fatima pa je bila prepričana, da se bo nekega dne vrnila v Slovenijo. Problematika v knjigi Princeska z napako je socialno-psihološki roman, ki obravnava različne tabuje. V njem se pojavijo tako droge in alkohol kot spolnost, najstniška nosečnost, splav, spolna zloraba, nasilje, maščevanje, religija in strah. Skratka gre za roman, poln problemskih tem. V ospredju je begunka, ki zaradi svojega porekla in zunanjosti povsod izstopa. Njeno ranljivost izkoristi fant, ki jo spolno zlorabi, zaradi česar Fatima zanosi. Najstniška nosečnost je po mojem mnenju osrednja problemska tema v tej zgodbi, saj se Fatimi zaradi nosečnosti življenje obrne na glavo zapustiti mora Slovenijo, zato izgubi družino in vse prijatelje. Poleg zgoraj naštetih problemskih tem knjiga zelo dobro prikazuje življenje beguncev v Sloveniji kako so sprejeti, kako se vključujejo v družbo in kakšen je njihov način življenja. Mislim, da bi knjigo moral prebrati vsak mladostnik, saj bi tako spoznal tudi drugo plat beguncev in jih poskušal razumeti. Danes vse preveč upoštevamo predsodke in stereotipe ter se ne poskušamo vživeti v določene ljudi, temveč jih že vnaprej obtožujemo, da so kradljivci, lažnivci, umazanci... 22

39 Ivan Sivec: ZADNJI MEGA ŽUR Obnova Knjiga pisatelja Ivana Sivca pripoveduje o dijaku Mateju, ki živi sam z mamo, saj je oče pred leti naredil samomor. Od njegove smrti naprej se Matejeva mami ukvarja predvsem s svojim podjetjem EU Computers. Trenutno sodeluje na natečaju za najboljšega ponudnika računalniške opreme, s katero bodo opremili osnovne in srednje šole. Zelo se trudi, da bi zmagala. Vse se začne z ljubezensko zgodbo Mateja in Tjaše. Oba sta dijaka 3. letnika na ljubljanski Drugi gimnaziji. Po srečanju na stopnicah, kjer po nesreči trčita drug v drugega, Matej neprestano misli na Tjašo. Sošolce prepriča, da gredo tudi oni tako kot Tjašin razred na maturantski izlet na Krf. V Grčiji se Matej in Tjaša zaljubita in postaneta par. Njuna ljubezen je tako močna, da ju ne zanimajo zabave v diskotekah, temveč se cel teden posvečata samo drug drugemu. Na izletu se jima pridruži tudi psiček, ki se nikakor noče ločiti od njiju, zato ga skrivaj vzameta domov. Poimenujeta ga Uzo. Po maturantskem izletu se dijaki Druge gimnazije začnejo posvečati pripravam na maturo in maturantskemu plesu. Nekega dne Matej izve, da je Tjaša prejela vrtnico od neznanca, in postane zelo ljubosumen. Njegove ocene se znižajo, kar izve tudi Matejeva mami, ki je prepričana, da je za to kriva Tjaša. Vse skupaj poslabša še situacija v tepeceju, kamor se Matej odpravi na pijačo. Tam zagleda Tjašo, ki se poljubi z neznancem in Matej zaradi tega poskuša narediti samomor; poje celo pest aspirinov, vendar ne umre. Tjaša mu po tem dogodku razloži, da je ta neznanec njen sorodnik iz Švedske in da je bil poljub namenjen samo zdravici ob novem letu. Dva meseca pozneje se začnejo plesne vaje za maturantski ples. Tam Matej spet zagleda Tjašinega bratranca Igorja, z njim pa je še eden, ki mu je zelo podoben. Matej izve, da je tudi on iz Švedske in da mu je ime Sven. Skupaj se odpravita na pijačo in Sven Mateju ponudi inštrukcije iz matematike, saj jo sam obvlada. Matej in Sven se spoprijateljita in družita tudi po inštrukcijah, zato Mateju zmanjkuje časa za Tjašo. Kmalu Sven Mateju zaupa, da je Srečni angel in da to lahko postane tudi sam. Srečni angeli naj bi bili ljudje, ki so duševno izpopolnjeni. Sven Mateju obljubi, da mu bo predstavil skupino, vendar Matej tega ne sme nikomur izdati. 23

40 Matej iz dneva v dan bolj obvlada matematiko, poleg tega pa redno jemlje bele tabletke, ki jih dobiva od Srečnih angelov, ki ves čas poudarjajo dobro stran smrti. Poleg tega mu Sven podari še kaseto z osnovnimi navodili za bivanje Srečnih angelov na zemlji na strani A in z nečim, kar Matej še ne sme slišati na strani B. Na koncu šolskega leta pišejo kontrolno nalogo iz matematike. Matej vse naloge opravi brez težav in prepričan je, da bo zbral vse možne točke. Na dan maturantskega plesa izve, da je matematiko pisal negativno in da ga bodo izključili iz šole, ker je z dvema sošolcema iz zafrkancije zazidal šolska vrata. Vse to ga popolnoma potre, odpravi se domov, kjer se spre s svojo mamo in ugotovi, da zamuja na maturantski ples. Odhiti tja, a Tjaša že pleše z drugim z Igorjem. Nato ves zmeden zbeži iz Cankarjevega doma, se usede v avto in si prižge kaseto Srečnih angelov na strani B. Kaseta ga zvabi v smrt, ki naj bi ga očistila za vse dni. Zaužije še bele tabletke, se vrne pred Cankarja, steče na vrh visoke stolpnice za trenutek še okleva, potem pa se vrže dol in umre. Ko Tjaša izve za Matejev samomor, steče k njemu in ga začne poljubljati po iznakaženem obrazu. Potem želi še sama umreti, vendar njeno namero preprečijo policisti in sošolci. Tudi Matejevi mami Maji se ob žalostni novici podre svet. Zaradi hujših duševnih motenj jo sprejmejo v bolnišnico, kjer ostane nekaj dni. Na pogreb pride veliko ljudi; vsi so zgroženi nad dogodkom, sprašujejo se, zakaj je Matej to storil, in objokujejo njegovo smrt. Tjaši so v teh težkih trenutkih ves čas v oporo njeni starši. Tri dni po pogrebu gresta Tjaša in oče na grob, kjer najdeta Uzota. Tjaša ga stisne v naročje in se zave, da je psiček vse, kar ji je ostalo od čudovitega maturantskega izleta. Problematika v knjigi Socialno-psihološki roman Zadnji mega žur je na prvi pogled običajna zgodba o najstniški ljubezni, nato pa se ta ljubezenska zgodba začne zapletati in nas popelje do tragičnega konca. Osrednja problemska tema v tej knjigi je samomor. Glavna oseba ima iz dneva v dan več težav, ki jih neuspešno rešuje, zato se na koncu zateče k usodnemu koraku. Knjiga se mi zdi primerna za pogovor o mladostniških stiskah, ki se vse prevečkrat končajo z neustrezno rešitvijo s samomorom. Mladi se v obdobju odraščanja srečujejo z različnimi problemi, in če nimajo ob sebi nekoga, ki jim pri teh problemih pomaga oziroma svetuje, se lahko kmalu znajdejo v začaranem krogu, iz katerega ne vidijo izhoda. To se je zgodilo 24

41 Mateju, saj se je njegovi mami zdelo najbolj pomembno njeno podjetje, za sina pa si ni znala vzeti časa. Seveda je bila za Matejev samomor kriva tudi skupina Srečnih angelov, ki so ga k smrti napeljali, vendar bi se zagotovo stvar drugače obrnila, če bi imel Matej bolj skrbno mamo Ivan Sivec: NOČ PO ZADNJEM MEGA ŽURU Obnova Noč po zadnjem mega žuru je nadaljevanje zgodbe Zadnji mega žur. Matejeva mama Maja se po pogrebu vrne domov, z njo je ves čas brat Lojze, ki ji je v tem žalostnem času v oporo. Kmalu se začnejo dogajati sumljive stvari. Maja po faksu dobi sporočilo, ki naj bi ga napisal Matej. V njem piše, da mu je v nebesih lepo in da naj se mu tudi ona pridruži. Sporočilo vsebuje navodilo, kje najde pištolo. Maja se res želi ubiti, saj je prepričana, da jo Matej čaka, vendar pištola na srečo ni nabita. Tudi Matejeva punca Tjaša je čisto obupana. Dan in noč sta ob njej mama in oče, ki jo poskušata potolažiti. Tudi tam se začnejo dogajati čudne reči: na vrtu nekdo ustreli s pištolo, vendar nihče ne ve, kdo; v očetovi pisarni je prižgan računalnik, na ekranu pa prikazano zadnje napisano sporočilo, da je Maja kriva za sinovo smrt in da jo Tjaša sovraži gospe Maji naj bi ga poslala Tjaša. Tjašin oče je začuden, saj ve, da je bil ob tem času, ko naj bi bilo sporočilo poslano, s Tjašo, in je prepričan, da ga ona ni mogla napisati. Medtem Lojze izve, da obstaja duhovnik, ki se povezuje z mrtvimi ljudmi. Majo odpelje k njemu in ona vsa presrečna misli, da govori z Matejem. Po tem srečanju se odpravi na pečino, kjer se skoraj vrže v prepad, a jo zaustavi notranji glas, ki ji reče, naj se ne ubije. Maja je prepričana, da je to Matejev glas. Isti dan se Maja in Lojze odpravita na grob, kjer srečata Tjašo in njenega očeta. Kljub sovražnim sporočilom, ki sta si jih izmenjali po elektronski pošti, si Maja in Tjaša padeta v objem in ugotovita, da bosta le s skupnimi močmi prebrodili to krizo. Odločita se, da ne bosta krivili druga drugo, temveč bosta raziskali Matejevo smrt. S pomočjo detektiva Rudija po raznoraznih čudnih pripetljajih in raziskavah Maja in Tjaša ugotovita, da je za Matejevo smrt kriva skupina samomorilcev. Tjaša ugotovi, da je vse organiziral Sven, vendar ne sam. Sprva misli, da mu je pomagal tudi Igor, vendar ugotovi, da to ni res. Za vsem skupaj pravzaprav stoji Anton Primožič, objestni podjetnik, ki na vsak 25

42 način želi onesposobiti Majo in sam zmagati na natečaju za opremljanje osnovnih in srednjih šol. Njuno sovraštvo traja še iz časov, ko je bila Maja njegova uslužbenka in je zaradi njegovih goljufij pustila službo; tega ji Anton ni oprostil, zato se ji je maščeval. Najprej je ubil njenega moža, nato pa še sina posredno prepričal v samomor. Najel je Svena, mednarodnega kriminalca, ki je njegov načrt uresničil. Mateju se je Sven predstavljal kot dober prijatelj, hkrati pa ga je napeljal k samomoru. Čeprav ga je zelo dobro naučil matematiko, mu je prav on zamenjal test z napačno rešenim, zaradi česar je Matej dobil popravni izpit. In prav on ga je zalagal z belimi tabletkami, ki so vplivale na Matejevo razsodnost. Sven je tudi pošiljal elektronska naročila v imenu drugih in strašil po Majini in Tjašini hiši. A vse zaradi naročila Antona Primožiča, ki si je prizadeval, da bi uničil Majino podjetje. Pri vsem skupaj pa je sodeloval tudi Lojze, ki je bil Antonov pivski prijatelj. Lojze mu je izdajal vse informacije o Maji, v zameno pa je v lokalu lahko zastonj pil. Maja končno sestavi celotno zgodbo in ugotovi, da je zaradi Antona ostala brez moža in sina. Uteho najde v detektivu Rudiju, bratu Lojzetu pa sodelovanje oprosti, saj je on v resnici ni želel ubiti. Tjaša se odloči, da bo odšla iz tega okolja, ki je polno zahrbtnih ljudi. Pokliče Igorja, s katerim gresta najprej na Matejev grob, kjer se Tjaša poslovi od Mateja, potem pa izgineta proč od tega umazanega sveta. Problematika v knjigi Knjiga Noč po mega žuru je bolj kriminalni kot problemski roman. V njem vseeno lahko najdemo problemske teme, kot so samomor, maščevanje in kaznovanje. Samomor kot dejanje v knjigi ni prisotno, se pa zgodba nanaša na iskanje vzroka za samomor, ki ga je naredil sin glavne osebe. Pri razpletu zgodbe ugotovimo, da za samomorom stoji maščevanje objestnega podjetnika Matejevi mami, na koncu pa tudi kaznovanje tega podjetnika. Avtor na nekaterih mestih malo pretirava, s čimer lahko odrvne marsikaterega bralca, ki ima rad resnične pripovedi. 26

43 2.3 BRANJE Opredelitev branja Branje je aktivna komunikacijska dejavnost, s pomočjo katere se nekaj poučimo oziroma naučimo in s katero dobimo določene informacije. Gre za zelo zahtevno dejavnost, ki vključuje človekove senzorne, motorične, spominske in miselne sisteme (prim. Pečjak, 1993). Poznamo več opredelitev oziroma definicij branja. Sonja Pečjak jih je v svojem delu Kako do boljšega branja razdelila glede na to, kateri proces v branju ima odločilno vlogo. Njena razdelitev definicij je naslednja: 1. definicije, ki poudarjajo procese zaznavanja, percepcije; 2. definicije, ki pri branju poudarjajo pomensko plat; 3. definicije, ki opredeljujejo branje kot večstopenjski proces, v katerem sodelujejo različne sposobnosti; 4. definicije, ki poudarjajo zvezo med branjem in mišljenjem aktivna oblika branja (prav tam). Vid Pečjak je opredelil branje kot temeljno človeško spretnost, na kateri temelji veliko drugih in večina znanja. Z branjem dobimo tri četrt podatkov, s poslušanjem pa le četrt (prim. Pečjak, 1991). Meta Grosman pravi, da je branje ena od najbolj zapletenih oblik družbenega obnašanja (prim. Grosman, 1989) Pomen branja V današnjem svetu smo zasuti z različnimi mediji, ki nam ponujajo nešteto informacij. To je pripomoglo k temu, da branje ni več primarna dejavnost za iskanje teh informacij. Vse manj je ljudi, ki v prostem času berejo, zato se bralna sposobnost slabša iz generacije v generacijo. Otroci danes preberejo samo še tisto, kar jim predpišejo v šoli, v prostem času pa raje gledajo televizijo ali pa so pri računalniku. Pomembno vlogo imajo starši, ki morajo biti otrokom za zgled, saj brez tega otrok ne bo motiviran za branje. 27

44 Branje poleg poslušanja, govorjenja in pisanja spada med štiri temeljne jezikovne sposobnosti. Kdor ne zna brati, ni funkcionalno pismen, saj ni sposoben razumeti in uporabljati tistih pisnih jezikovnih oblik, ki so potrebne za delovanje v družbi. Oseba je bralno pismena,»če ima avtomatizirano tehniko branja, razume prebrano in zna izbrati ustrezno tehniko branja glede na vrsto in težavnost bralnega gradiva ter cilj pri branju«(pečjak, 1997: 10 11). Učenje branja ni kratek in lahek proces, temveč dolgotrajen in naporen. Učenje branja po Kroppu (2000) ni podobno učenju hoje, ki je zapisano v genih. Prav tako ni podobno učenju igranja na inštrument ali smislu za določen šport, saj vemo, da nismo vsi nadarjeni za vse in da nam življenje ponuja različne oblike ustvarjanja in sprostitve. Zato tisti, ki ne zna brati, stopa v življenje kakor pohabljenec Vrste branja Poznamo več vrst branja. Glede na motivacijo ločimo pragmatično in literarnoestetsko branje Pragmatično branje S pragmatičnim branjem nekaj spoznamo, izvemo in to znanje oziroma vedenje praktično izkoristimo. Pragmatično branje delimo na: informacijsko: iskanje in zbiranje informacij, poljudnoznanstveno: pridobivanje splošne izobrazbe, strokovno: seznanjanje s strokovnimi področji in znanstveno: kritično oddaljevanje od prebranega in primerjanje s svojim znanjem (prim. Kordigel, 1990). Bistvo pragmatičnega branja je, da bralec zazna le tisto, kar v danem trenutku potrebuje, nepomembne dele besedila pa le preleti (prim. Kordigel, 1997). 28

45 Literarnoestetsko branje Z literarnoestetskim branjem se s pomočjo tiskane besede prestavimo v domišljijski svet. To vrsto branja delimo na evazorično in literarno branje. Bistvo evazoričnega branja je izkoriščanje literature za beg pred resničnostjo in dolgočasnostjo vsakdanjega življenja. Bralec, ki ni zadovoljen s svojim zasebnim ali poklicnim življenjem, se zaziblje v prijetni svet domišljije ter v literaturo projicira lastna čustva, lastne čustvene primanjkljaje in lastne želje po doživetjih. Hkrati pa ne priznava avtorjeve umetniške avtonomnosti, zato je evazorični bralec pogosto nezadovoljen z zaključkom zgodbe in se pritožuje nad njeno kakovostjo. Temu rečemo infantilna stopnja dojemanja besedila (prim. Kordigel, 1990). Literarno branje, ki je drugi podtip literarnoestetskega branja, je zelo težko definirati, saj zajema zelo široko področje. Značilno zanj je bralčevo priznavanje avtorjeve avtonomnosti. Poleg tega bralec avtorju pusti razvijati, zapletati in razpletati dogajanje tako, kot se mu to zdi najbolj prav. Bistveno je, da se bralec večkrat vrača k isti knjigi in jo vsakokrat doživlja nekoliko drugače (prav tam) Bralni razvoj Poučevanje branja je vse od 18. stoletja naprej v veliki meri prepuščeno šolam, vseeno pa je razvoj bralca odvisen tudi od staršev oziroma skrbnikov, ki otroka spodbujajo ali zavirajo pri branju. Starši, ki otrokom ne berejo in jih ne poslušajo, kako berejo, ko so še majhni, ter jih ne spodbujajo pri branju, zavirajo bralni razvoj otroka (prim. Kropp, 2000). Bralni razvoj poteka dalj časa. Vsak bodoči bralec gre skozi več faz, s pomočjo katerih razvija svoje bralne zmožnosti. Metka Kordigel (1991) je v svojem članku predstavila bralni razvoj, ki je sinteza tipologij različnih avtorjev. Svoje ugotovitve je dopolnila s Sherfovim izborom literature glede na bralčevo psihološko zrelost, s periodizacijo pravljične dobe Marjane Kobe in s Piagetovo razvojno psihologijo. 29

46 Bralni razvoj se tako kot Piagetova razvojna psihologija deli na štiri obdobja, ki jih bom v nadaljevanju povzela po Metki Kordigel (1991): Predjezikovno obdobje To je doba praktične inteligence, v kateri otrok že doživlja prvi stik z estetsko oblikovano besedo. Sprva otrok dojema le zvočno plat besed (ritem in rime, npr. pri petju uspavank), v drugem letu starosti pa otrok že sam poimenuje stvari, ki so v njegovem okolju. Otroci kot prve knjige spoznavajo kartonske zapognjenke, ki jim služijo kot igrače za igranje. Predmeti, ki so v teh knjigah, se povezujejo s stalnim in vedno ponavljajočim glasbenim zvokom. Otrok ob večkratnem ponavljanju vizualni in zvočni dražljaj poveže in tako dojame simbolično funkcijo besede. Seveda gre sprva le za povezavo konkretnega (samo njegovega) predmeta s posamezno besedo, kar pomeni, da je duda le njegova duda, da je kuža samo ena plišasta igračka... Ko otrok obvlada materni jezik in z njim komunicira, svoje zanimanje usmeri v drugo vrsto knjig v slikanice. S slikanico otrok razvija dialog, saj v njej opazuje predmete in konkretne življenjske situacije, ki jih tudi sam doživlja. Otrok se z eno osebo v slikanici identificira in svet prilagodi sebi. S tem ustvari novo simboliko, ki mu pomaga dojeti pravila iz sveta odraslih. Obdobje intuitivne inteligence Otrok okrog tretjega leta obvlada jezik do te mere, da ob pripovedovanju predstavlja osebe, njihova dejanja in dogajalni prostor. V tem času začnejo starši otrokom pripovedovati prve zgodbice in pravljice. Najbolj primerne so glasbene pravljice in pravljice z verzi, ki se ponavljajo, da se jih otrok lahko hitro nauči in sodeluje v pravljici. Pravljice so pri otrocih zelo priljubljene, saj otroci zaradi njih verjamejo, da se jim na svetu ne more nič hudega zgoditi. Poleg tega v pravljicah obstajajo tudi pravljični čudeži, ki poskrbijo, da se vse lepo izide in da tudi morebitne nevarne situacije izginejo, ko se pojavi nek čudež. Pravljice otrokom predstavljajo neko varnost in pripadnost, še posebno če jim jih berejo mame zvečer pred spanjem. 30

47 Obdobje konkretnih, logičnih intelektualnih operacij Ko otrok dopolni sedem let, ne verjame več v klasične pravljice. Loči med resničnim in neresničnim svetom, svoj dolgočasen vsakdan si zna popestriti s skokom v svet domišljije. Tudi literatura za to starost vključuje domišljijski svet, saj literarne osebe doživljajo razburljive dogodivščine s pomočjo čudežev. Najljubša besedila v tem obdobju so mladinski romani ali pustolovske pravljice, ki vključujejo zaplete ter nove in razburljive dogodke v domišljijskem svetu. Mladi bralci imajo močno razvit občutek za pravičnost, zato zahtevajo od literature, da vedno zmaga dobro in ne slabo; tudi krivci morajo biti kaznovani. Poleg tega se otroci na razrednji stopnji srečujejo tudi s pragmatičnim branjem, ki ne presega informacijskega branja, saj otroka privlačijo predvsem slike in ne toliko besedilo ob njih. Dobro je, da otroku beremo tudi, ko zna že sam brati. To velja tako za starše kot za učitelje. V šolah je priporočljivo živo branje, ki močno spodbuja otrokovo literarnoestetsko dojemljivost, saj združuje fizično ugodje in estetski dražljaj, kar pa vpliva na poznejši odnos do branja. Obdobje abstraktne inteligence V začetni fazi adolescence (po dvanajstem letu starosti) se mladostnik zanima za pustolovske romane, ki so popolnoma vezani na resnični svet. Mladostnik razume, da čudeži ne obstajajo in da se mora vsak posameznik soočiti z nastalo situacijo. Med najljubšo literaturo v tem času so zagotovo stripi. Mlade ljudi te starosti zanimajo teme, ki se tičejo posameznika v družbi, nerazumevanja družbe in ljubezenskih čustev. Mladostnik je v tem obdobju že sposoben empatije, zato se zlahka vživi v značaj zapletenega literarnega lika in ve, ali je ta lik dober ali slab. Poleg tega je mladostnik tudi že sposoben priznati avtonomni svet avtorjeve domišljije. Ko mladi človek doseže stopnjo abstraktnih konkretnih operacij, postane sposoben za pragmatično branje. Dane ima tudi kognitivne zmožnosti za branje znanstvenih besedil, vendar mora za razumevanje takšnih besedil tudi veliko vedeti o obravnavanem področju. S končanim šolanjem ali zaposlitvijo bralni razvoj še ni končan. Čeprav marsikateri odrasel človek po koncu šole ne bere več, ima vsak bralec vedno odprte vse možnosti, da nadgradi svojo stopnjo literarnoestetskega in pragmatičnega branja. 31

48 Poleg Metke Kordigel je več različnih avtorjev poskušalo predstaviti bralni razvoj. Nace Volčič (2010) ga razdeli na šest stopenj. Prva stopnja zajema obdobje med rojstvom in šestim letom starosti, ko otrok pridobi osnovno znanje o črkah, besedah, stavkih in knjigah.»do prvega razreda šole običajno razlikuje med najbolj splošnimi osnovami pisanja, napisati zna celo svoje ime«(volčič, 2010: 1). Druga stopnja poteka med šestim in sedmim letom starosti, ko se otrok nauči povezovati črke z ustreznimi deli besed. Poleg tega ugotovi, čemu služijo črke, prepoznava nove besede in opazuje napake (prav tam). Med sedmim in osmim letom poteka tretja stopnja. Otrok že pozna različne vzorce besed, njegovo branje poteka bolj tekoče in se avtomatizira (prav tam).»med osmim in štirinajstim letom otrok branje uporablja kot orodje za pridobivanje novih znanj«(prav tam: 1.). Pred tem si je pri učenju pomagal z okoljem in besedami, ki so jih izgovarjali drugi, na tej stopnji pa se mora zanesti tudi na pisano besedo (prav tam). Najstnik je med štirinajstim in osemnajstim letom že sposoben vključevati različne vidike v svoje branje. Zna analizirati in kritično vrednotiti prebrano (prav tam). Zadnja stopnja bralnega razvoja pa poteka po osemnajstem letu starosti. Takrat je bralec že zmožen presoditi, kaj lahko bere in česa ne. Nadgrajuje svoje znanje in ga povezuje z vsemi naučenimi vidiki. Ustvarja si svojo realnost in jo razlikuje od realnosti drugih (prav tam) Tipologija bralcev Ne razlikujemo le vrst branja, temveč tudi različne tipe bralcev. Tipološke skupine bralcev so bile ustvarjene glede na reakcijo posamezne skupine ljudi na določeno besedilo in ne glede na različne tehnike branja ljudi (prim. Kordigel, 1990). Obstaja več različnih tipologij bralcev. Giehrlova tipologija opozarja, da»čistega bralca«ni, zato ne smemo ustvarjati sistema predalčkov, kamor lahko uvrstimo vsakega bralca. Namesto tega moramo upoštevati enake in podobne vedenjske vzorce in reakcije v zvezi z besedilom ter jih urediti tako, da dobimo pregledno shemo ponavljajočih se enakih ali podobnih reakcij. 32

49 Tiste reakcije, ki jih lahko uvrstimo v shemo, so tipične reakcije. Atipičnih reakcij pa ne moremo uvrstiti v shemo, lahko pa opišemo njihova odstopanja od tipičnega (prav tam). Giehrl loči 4 tipe bralcev: a) funkcionalno-pragmatični bralec večina ljudi spada med takšne bralce, saj je zanje branje le sredstvo, s katerim se je mogoče informirati. K temu tipu prištevamo vse, ki so bralno pismeni, vendar nikoli ne posežejo po knjigi, tiste, ki berejo le rumeni tisk, in tiste, ki berejo le zato, da bi dosegli družabne, politične ali poklicne cilje; b) emocionalno-fantastični bralec sem spadajo bralci, ki v literaturi iščejo čustvena doživetja z branjem pobegnejo v svet domišljije, kjer se izpolnijo njihove želje. Najraje berejo trivialno in fantastično literaturo, pogrošne kriminalke in ljubezenske zgodbe; c) racionalno-intelektualni bralec bralci tega tipa ob branju intenzivno razmišljajo. V besedilu ne iščejo emocionalnih doživetij, temveč jih k pisani besedi vodi globoka vedoželjnost. Vse, kar preberejo, kritično pretehtajo. Najraje berejo filozofske in znanstvene eseje, socialno- in kulturnokritične romane, problemske drame, refleksivno liriko in detektivske zgodbe; d) literarni bralec sem spadajo bralci, ki jim literatura predstavlja doživetje, ki ima že samo veliko vrednost. Literarno delo sprejemajo kot literarno in jezikovno umetnino. Med takšne bralce spada le peščica ljudi, saj so le redki sposobni takšne reakcije na besedilo (prav tam). Za vsak tip bralca je značilen določen odziv na prebrano besedilo, kar je pomembno tudi pri moji raziskavi, v kateri poskušam ugotoviti, kakšni so odzivi bralcev na izbrana mladinska besedila s problemsko tematiko. Odzivi se med seboj ne razlikujejo le zaradi različnih starosti bralcev, temveč tudi zaradi samih vrst bralcev. Bralec, ki prebrano besedilo presoja z več vidikov in nanj reagira premišljeno, je kritični bralec. Tak bralec je raziskovalni bralec, ki zamisli, preden jih sprejme, preveri in oceni. Poleg tega je kritični bralec sposoben prepoznati dejstva in stališča v besedilu ter predsodke avtorjevega besedila. Svoja stališča primerja z avtorjevimi ter prepoznava avtorjev slog, vzdušje in ton besedila. Zmožen pa je tudi prepoznati sklepe, ki izhajajo iz besedila (prim. Pečjak, Gradišar, 2012). 33

50 2.4 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Zasnova tekmovanja iz slovenščine V svojo raziskavo sem vključila tudi knjige, ki so bile izbrane za Cankarjevo tekmovanje, zato bom nekaj besed namenila tudi temu tekmovanju. Tekmovanje iz slovenščine je izbirna oblika preverjanja bralnih zmožnosti, kjer učenec ali dijak prebere zahtevno besedilo in o njem napiše razlagalno besedilo (prim. Saksida, 2011). Cankarjevo tekmovanje izhaja iz temeljnih načel. To so: veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost in izvedljivost. Pri teh temeljih za sestavo pisnih preizkusov pa je treba vedeti, da absolutne objektivnosti ne more biti, saj preizkus vključuje tudi esej, ki ga ocenjevalec ne more objektivno oceniti. Na oceno eseja namreč vpliva tudi ocenjevalčeva zmožnost prepoznavanja inovativnosti pisca, ki se od ocenjevalca do ocenjevalca razlikuje (prav tam). Komisija, ki določa besedila za tekmovanje, pazi, da so ta skrbno izbrana in raznovrstna. Med izbranimi leposlovnimi besedili so tako sodobna kot klasična dela in tako problemska kot humorna besedila, kar pomeni, da je izbira besedil za Cankarjevo tekmovanje uravnotežena (prav tam) Cilji tekmovanja Pravilnik o tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje (2010: 1) v 2. členu opredeljuje naslednje cilje:»širjenje in poglabljanje znanja slovenščine, primerjanje znanja slovenščine med učenci in dijaki, popularizacija slovenščine oziroma spodbujanje branja leposlovja, spodbujanje učencev in dijakov k študiju slovenskega jezika in književnosti, 34

51 odkrivanje za slovenščino nadarjenih učencev in dijakov, uvajanje mladih v samostojno raziskovalno delo in uporabo literature s področja slovenščine, spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij«. Pravilnik ne spodbuja kakršnegakoli (npr. prostočasnega) branja, temveč poudarja pojme, kot so znanje, raziskovanje, nadarjenost in tekmovalnost. Tako kot pri drugih šolskih tekmovanjih se tudi pri tem soočijo in primerjajo različni dosežki bralcev (prim. Saksida, 2011) Izvedba tekmovanja Sodelovanje učencev in dijakov na tekmovanju za Cankarjevo priznanje je prostovoljno, vendar se nanj ne morejo prijaviti sami, temveč prek svojih učiteljev slovenščine oziroma mentorjev. Na tekmovanje se prijavljajo predvsem ambicioznejši učenci in dijaki. Tekmovalci imajo po navadi bolj razvito bralno zmožnost (prim. Saksida, 2011). Vloga mentorjev je torej prijava na tekmovanje, poleg tega pa tudi seznanitev tekmovalcev s specifičnimi cilji in zahtevnostjo tekmovanja. Mentorji morajo svoje tekmovalce dobro pripraviti na tekmovanje in sodelovati pri izvedbi tega tekmovanja. Šola mora zagotoviti vsaj enega učitelja ocenjevalca za posamezno zahtevnostno stopnjo, drugače ne more sodelovati na področnem tekmovanju (prav tam) Branje za tekmovanje Prostočasno samostojno ali skupinsko branje ni enako šolskemu branju. Šolsko branje oziroma branje pri pouku ima določene cilje. Pri tej vrsti branja ne gre le za branje iz užitka, temveč (tudi) za uporabo prebranega besedila. Učenci s šolskim branjem razvijajo zmožnosti razumevanja in kritičnega vrednotenja besedila ter razpravljanja o njem. Poleg tega se z branjem pri pouku naučijo tudi utemeljevati lastno mnenje o prebranem. Prav takšno je tudi branje za tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki ga lahko poimenujemo tudi bralni dogodek (prim. Saksida, 2011). 35

52 V bralnem dogodku sodeluje tudi učitelj oziroma mentor, ki mora brez vsiljevanja svojih predstav o prebranem učencem pomagati, da pridejo do»popolnejšega«literarnoestetskega doživetja. To pomeni, da mladi bralci po večkratnem branju in pogovoru z mentorjem preidejo od lastnih bralnih odzivov do poglobljenega doživljanja, razumevanja in vrednotenja besedila. Bralni dogodek pri pripravi na tekmovanje je torej»učenje branja«oziroma branje, ki je določeno s cilji literarno branje (prav tam). 36

53 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 RAZISKOVALNI PROBLEM IN NAMEN RAZISKAVE V sodobnih mladinskih delih se pogosto pojavljajo tabu teme, ki bralce šokirajo. Veliko staršev in starejših ljudi je prepričanih, da takšnih knjig otroci ne bi smeli brati, čeprav marsikateri mladostnik z veseljem prebere problemsko knjigo. Ljudje smo si različni, zato so različni tudi naši odzivi na tabu teme. Razprave o branju knjig s tabu temami pa se pojavljajo tudi na internetu. Če v internetni iskalnik vpišemo naslov določene problemske knjige, se nam takoj odprejo različne strani s spletnimi forumi, kjer neznani ljudje komentirajo knjige in izražajo svoja mnenja. V svojem diplomskem delu želim raziskati, katera so najpogosteje komentirana slovenska mladinska besedila s problemsko tematiko in odzive bralcev na ta besedila na spletnih forumih. Zanima me tudi, kako se razlikujejo odzivi mladih in starejših bralcev. 3.2 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA Raziskovalna vprašanja Na začetku raziskave sem si postavila naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Katera slovenska mladinska besedila s problemskimi temami so najpogosteje komentirana na spletnih forumih? 2. Kakšni so odzivi bralcev na slovenska mladinska besedila s problemskimi temami na spletnih forumih? 3. Kakšne so razlike med odzivi mlajših in starejših bralcev? Raziskovalna metoda V raziskavi sem uporabila kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja, pri kateri temeljno izkustveno gradivo sestavljajo besedni opisi ali pripovedi in v kateri je to gradivo obdelano na 37

54 beseden način, brez uporabe merskih postopkov, katerih rezultat so števila, ter brez operacij nad števili (prim. Mesec, 1998). Raziskovalec, ki uporablja kvalitativno metodo, je neposredno vključen v okolje, kar mu pomaga pri proučevanju problema. Glede na to ne more biti popolnoma objektiven in njegova interpretacija je le ena od več mogočih (prim. Vogrinc, 2008). Raziskovalec je na nek način sam svoj instrument (prim. Mesec, 1998) Vzorec Zaradi specifičnega instrumenta mojega vzorca ne sestavljajo osebe, temveč širše in ožje enote. Širše enote predstavljajo temo oziroma diskusijo ali razpravo (v nadaljevanju te tri besede uporabljam izmenično in kot sopomenke) na spletnem forumu, ožje pa posamezne objave v diskusijah. V raziskavo sem vključila 18 širših enot, sestavljenih iz 890 ožjih. Razprave so z 9 različnih forumov in zajemajo časovni razpon 10 let, in sicer od septembra 2002 do avgusta Sestavo vzorca podrobneje prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Struktura vzorca Knjiga DISTORZIJA (D. Dim) Oznaka diskusije Naslov teme Spletna stran Opis spletnega foruma Število objav Časovno obdobje objav A Punk + distorzija com»neštete debate o vsem mogočem«66 November 2008 januar 2009 B Distorzija com»pogovori o zapisanih besedah«46 December 2006 avgust 2007 C Distorzija com»pogovori o zapisanih besedah«24 Oktober

55 D Cankarjevo forumu si želimo vaših mnenj, 29 Julij 2008 tekmovanje razgledi.com pogledov in predlogov, da bi ga oktober /2009 izrabili za izmenjavo idej pa tudi za lahkotnejše namene predstavitev anekdot iz šolskega življenja, šal ali dogodkov, na katere bi želeli zlasti opozoriti svoje kolege. Knjigi NA ZELENO VEJO (A. Predin) in OČI (A. Makuc) Oznaka diskusije Naslov teme Spletna stran Opis spletnega foruma Število objav Časovno obdobje objav E "Pornografij Namenjen je diskusijam o 258 Julij 2011 a" za.net starševstvu in medosebnih odnosih: avgust 2012 Cankarjevo»Majhni otroci, majhni problemi. tekmovanje v Veliki otroci, veliki problemi. OŠ Delite svoja mnenja, nasvete in izkušnje z drugimi!«f Knjige za vse ljubitelje dobre knjige. 80 September Cankarjevo.net Posebna stran, ki vam ponuja 2011 marec tekmovanje veliko koristnih nasvetov in 2012 me zanima informacij iz knjižnega sveta«mnenje moljev G Cankarjevo slovensko virtualno 10 Avgust 2011 tekmovanje.net mesto. Če ni objavljeno v tem december /2012 forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!«h Kaj bodo slovensko virtualno 49 Julij 2011 letos brali za.net mesto. Če ni objavljeno v tem januar 2012 Cankarjevo forumu, se ni zgodilo! Postavite tekmovanje nemogoče vprašanje in dobili boste groza! neverjetne odgovore!«39

56 I Citati iz brezplačno učenje 5 Avgust 2011 knjige 8. in 9. razred OŠ com računalniških programov, nudi enkraten način spoznavanja z različnimi svetovnimi jeziki, vas s podrobno obrazloženimi recepti nauči domače kulinarike in vam prežene strahove pred domačimi opravili. Novice pa so namenjene širjenju naše splošne razgledanosti.«j Cankarjevo forum.bmw Eden izmed forumov, ki spadajo 35 September 2011 priznanje slo.com pod skupni naslov Aktualno in prosti čas K Nastaja novi alter.si Namenjen je razpravam o 45 September 2011 Index parlamentu. librorum prohibituro m? L Tekmovanje svet- Namenjen je razpravam o šolskih 15 Oktober 2011 za zivali.forumsl. tekmovanjih. november 2011 Cankarjevo net priznanje Knjiga PRINCESKA Z NAPAKO (J. Vidmar) Oznaka diskusije Naslov teme Spletna stran Opis spletnega foruma Število objav Časovno obdobje objav M Janja vse ljubitelje dobro pisane 115 November Vidmar: Princeska z si besede«2002 junij 2009 napako 40

57 N janja vidmar naprej, kaj ste koristnega 25 November in maja novak lepote.com prebrali, katera glasba vas spravi v pravo razpoloženje, vaš najljubši 2004 avgust 2005 film ali serija...«knjiga DEBELUŠKA (J. Vidmar) Oznaka diskusije Naslov teme Spletna stran Opis spletnega foruma Število objav Časovno obdobje objav O Knjiga Debeluška in Punčka v ogledalu vijavaja.com»pogovori o zapisanih besedah«20 Julij 2005 april 2007 P Debeluška vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta«6 September 2002 oktober 2002 Knjigi ZADNJI MEGA ŽUR in NOČ PO ZADNJEM MEGA ŽURU (I. Sivec) Oznaka diskusije Naslov teme Spletna stran Opis spletnega foruma Število objav Časovno obdobje objav R zadnji,mega vse ljubitelje dobro pisane 17 December zur net besede«2004 junij 2007 S zadnji mega vse ljubitelje dobro pisane 45 Avgust 2003 zur & noc po mega zuru net besede«maj

58 3.2.4 Instrument Spletni forum je spletno javno mesto za izmenjavanje informacij in mnenj ter podajanje komentarjev. Forumi imajo hierarhično obliko. Na vrhu je administrator, ki ima vsa pooblastila v zvezi z delovanjem določenega foruma. Pod njim so moderatorji, ki moderirajo določen podforum ali temo. To pomeni, da nadzorujejo razprave in jih usmerjajo. Pridržujejo si pravico, da določene objave izbrišejo ali pa določenemu uporabniku onemogočijo sodelovanje na spletnem forumu, če krši pravila obnašanja. Najniže na hierarhični lestvici pa so člani, ki se morajo na večini forumov registrirati, da lahko sodelujejo. Registrirani uporabniki lahko berejo že objavljene diskusije, se odzivajo na že obstoječe objave ali pa odprejo novo temo. Glede na njihovo obnašanje, število objav in ocen drugih uporabnikov lahko tudi napredujejo (Skrt, 2002). Spletni forum je lahko sestavljen iz več podforumov, ki imajo vsak svoje teme. Vsaka razprava je sestavljena iz neomejenega števila objav. Isti uporabnik lahko objavi neomejeno število komentarjev v isti temi in za vse svoje objave je odgovoren sam. Vse objave se beležijo in arhivirajo, na forumu ostanejo toliko časa, kot ga določi administrator. Vsak uporabnik spletnega foruma ima zagotovljeno anonimnost, saj si ob registraciji na določeno spletno javno mesto izbere psevdonim. Poleg skrivnega imena si lahko izbere še poljubno sliko in podpis, ki se avtomatično pojavlja na koncu njegovih objav (prav tam). Vsem uporabnikom je na voljo tudi poseben prostor s slovarjem za izražanje čustev. V tem slovarju so znaki za veselje, žalost, jezo, smeh... (prav tam). Tako kot v normalnem življenju tudi na spletnih forumih obstajajo pravila obnašanja. Uporabniki jih morajo upoštevati, drugače so lahko izključeni. Vsi forumi imajo nekaj skupnih pravil (Moderator Sidd, 2007: 1):»prepovedano je žaljenje, preklinjanje in spodbujanje k rasni, verski ali kakršnikoli drugi nestrpnosti; vsak uporabnik lahko ima le en uporabniški račun, registriranje več uporabniških imen ni dovoljeno; vsak obiskovalec foruma ima pravico do svojega mnenja; 42

59 prepovedano je smetenje, prevelika uporaba smeškov in velikih črk; prepovedane so kakršnekoli oblike oglaševanja v objavah; prepovedano je oglaševanje, prikazovanje in iskanje pornografskega materiala«. Slika 1: Primer razprave na spletnem forumu (vir: diskusija J) Za ta instrument sem se odločila zato, ker ga nisem še nikoli uporabila in mi je predstavljal izziv. Nisem želela izvesti anket ali intervjujev, ki so največkrat uporabljeni mediji, temveč nekaj drugačnega, bolj zanimivega. Poleg tega bi pri anketi ali intervjuju udeleženci raziskave svoje odgovore lahko prilagodili, tem ne bi odpirali sami, ampak bi se prilagodili mojim vprašanjem, zato bi težko izrazili vsa svoja stališča. Proučevanje spletnih forumov se je izkazalo za najbolj primeren dostop do resničnih mnenj bralcev o prebranih knjigah, saj ljudje na spletu odgovarjajo bolj iskreno kot pri spraševanju v živo. Hkrati pa nisem raziskala le tistega, kar je zanimalo mene, temveč tudi tisto, kar je bilo pomembno z vidika raziskovanih. To pomeni, da sem prisluhnila ljudem, ki sem jih raziskovala, kar je poudarjeno tudi med načeli kvalitativnega raziskovanja. Pri odpiranju tem in objavljanju komentarjev na spletnih forumih nisem bila prisotna, prav tako nihče od sodelujočih na forumih ni vedel, da bodo njihove objave uporabljene v moji raziskavi. Tako sama nisem popolnoma nič vplivala na vsebino diskusij in objav. Čeprav nisem nikogar obvestila o svoji raziskavi, sem prepričana, da ta ni sporna, saj so avtorji 43