Specializirana revija za trajnostni razvoj

Transcription

1 Specializirana revija za trajnostni razvoj embalaža okolje logistika 133 dr. Uroš Novak: Iz laboratorijev na trg z materiali, ki so alternativa sintetični plastiki dr. Darja Piciga: Po emisijski in snovni učinkovitosti gospodarstvo zaostaja za povprečjem EU Bogdan Barbič: Pri gradnji HE ministri in različni soglasodajalci postavljajo ovire lastni državi Slavko Kanalec: Predelava žlindre je velik masni in energijski potencial Celostno vrednotenje proizvodnih procesov in trajnostni razvoj 5. Konferenca reciklažne panoge in interventni zakon: Dialog z zakonodajalcem naj se začne pri pripravi predpisa Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

2 NOVO! Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo Zeleno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, industrijska simbioza... Zelo obsežni koncepti, ki podjetjem ne pomagajo veliko, če ne vedo, s kakšnimi koraki in v katero smer naj gredo. t Več korjev 30 avto 20 primerov praks Priročnik nima vseh odgovorov, predstavlja pa smeri, zavezujoče strateške in operativne cilje EU in Slovenije ter konkretna orodja za podjetja. Primeri prakse povedo veliko več kot besede teorije. Pomembna vrednost priročnika je, da so ga pisali predvsem praktiki. Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo bo dobrodošel v vsakem podjetju, pa tudi v drugih organizacijah, ki se zavedajo, da je prihodnost v zelenem! Iz vsebine Osrednji koncepti in pojmi Mednarodni cilji in zaveze Slovenija na poti v zeleno gospodarstvo Trajnostno oziroma zeleno upravljanje podjetij Sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo Iz prakse Na poti v zeleno Naročite sedaj! Cena: 19 z DDV + poštnina Promocija Naročila prejemamo: e: info@fitmedia.si t: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje t: 03/ e: info@fitmedia.si V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Založnik: Fit media d.o.o. Obseg: 208 strani Format: 200 x 270 mm

3 Vzhajajoča zvezda EU je lahko le zelena Slovenija Je že zgodba?. bruseljski iniciativi evropskega partnerstva za baterije bo kot tehnični ekspert V sodeloval dr. Robert Dominko. Priznanje znanju in stroki Slovenije. Slovenija bo referenčna država zelene mobilnosti, so se dogovorili udeleženci posveta na Brdu. Dr. Darja Piciga v intervjuju v tej številki sporoča, da je Slovenija sprejela vabilo avtorja kazalnika okoljski odtis in ustanovitelja GFN (Global Footprint Network), da postane ena od petih vodilnih držav na področju okoljskega odtisa. V prvem pregledu, kako svet uresničuje cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030, se je Slovenija po indeksu okoljske uspešnosti leta 2016 uvrstila na 5. mesto med 180 državami. Na nedavni konferenci o Integralni zeleni Sloveniji v Slovenski Bistrici so našo državo promovirali kot prostor za učenje o trajnostnem razvoju. Tudi na mednarodni lestvici po nekaterih kazalnikih trajnostnega razvoja se Slovenija uvršča med prvokategornice. Slovenijo torej tujina pogosto postavlja na svetovni zemljevid kot prvo zeleno destinacijo. No, nisem vsega naštel. Seveda. Nekoliko bomo upravičeno zadržani do mednarodnih lestvic in podatkov. Nekoliko. Kajti če pogledamo še drugo stran medalje naše navidezno drugačne razvojne paradigme, je na njem dremež. Ekološki dolg objestne Slovenije je namreč v regiji nadpovprečen. Okoljski odtis Slovenije med evropskimi državami je sicer nekje v povprečju, a to je molovski ton v melodiji o Sloveniji kot zvezdi zelenega razvoja. Kako se pripravljenost za zeleno lahko stopi nanaglo kot maslo na soncu, potrjujeta emisijska in snovna učinkovitost gospodarstva, ki vztrajno zaostaja za povprečjem EU. Še bolj bodejo v oči podatki javnomnenjske raziskave Eurobarometer z malimi in srednjimi podjetji o učinkoviti rabi virov in o zelenih trgih. In o tem, kako bodo podjetja ukrepala pri odpadkih, energiji in surovinah. Najbrž bi bilo krivično reči, da je večini podjetij, ki so sodelovali v raziskavi, zeleni razvoj lanski sneg. A če je torej res, da si marsikateri v gospodarstvu še niso dobro oslinili prsta, ga pomolili v zrak in dobro pogledali, kam piha zeleni veter Slovenije, potem se morajo vsaj zdaj vprašati, ali so se med dvema letoma na Brdu predvsem kazali zaradi politične didaktike pri ustanovitvi Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Ali pa so vsaj malo mislili zares. Rad bi verjel, da to, drugo. Kajti v oktobru je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo upihnilo drugo svečko na torti, ki je ni bilo. Nova vlada se še ni dogovorila, kakšna bo politična zasedba koordinacije za nadaljevanje zgodbe o partnerstvu za zeleno gospodarstvo. Trajnostni razvoj ni več lekcija, je globalno učenje, postaja praksa in je avtonomna odgovornost države, če se noče opotekati v prihodnost. Krožno gospodarstvo je nacionalna strateška prioriteta. In koncept integralne zelene Slovenije zahteva zeleno integriteto nove vlade. V predčasno odstopljeni vladi je povezal medministrski in medsektorski pristop za izvedbo programa prehoda v zeleno gospodarstvo član vladnega kabineta. Zdaj se še ne ve, kako bo, kdo bo in kje bo. Nastaja vtis, da je okoljski minister začel odločno in s pravimi tarčami. A brez ministrske ekipe, ki ve, da je vzhajajoča zvezda Evrope lahko le zelena Slovenija, bo okoljski minister najbrž pogosto narobe nastavil metronom. In najprej si morajo zeleno luč za trajnostni prehod prižgati podjetja. Le v tem primeru bo mogoče pokimati vznesenemu stavku, da je na primer Kažipot prehoda v zeleno gospodarstvo navdih za srednjo in vzhodno Evropo. Je navdih za slovenska podjetja? Ali se res vse konča zgolj pri dovzetnosti za»evropske in slovenske kaprice«, kot modrujejo tisti menedžerji, ki hodijo po mostu samo do bregov kapitala? In ali se lahko samo nasmehnemo stavku, da politiki v resnici ne razumejo prav dobro ekologije, podjetja pa mislijo samo o denarju? Vsak posplošen odgovor bi bil slabši od informacije, da so na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini trgovska podjetja razmišljala o zelenem atlasu trgovine. Prav gospodarska združenja, na različnih ravneh, vključno z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, so tista, ki se morajo začeti spraševati, kakšen je model celostnega vrednotenja proizvodnega procesa od odgovornosti do življenjskega cikla izdelka, do profita in delavcev. Kajti najtrdnejša državna suverenost in neodvisnost Slovenije so njene, k sreči še vedno malo okrnjene danosti od gozda, vod in vodotokov, kraških posebnosti, biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti. Ne pri zunanji in monetarni, ne pri varnostni politiki in še kje Slovenija v EU ne more biti neubogljiva. Zdaj je nebogljena. Lahko je seveda bolj pokončna. suverena in vzhajajoča zvezda Evrope je A lahko le in predvsem zelena Slovenija. To je njen glavni adut, to je prava zgodba. Uvodnik Jože Volfand, glavni urednik EOL Uvodnik foto: Rok Tržan

4 133 EOL 4 Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ , e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, Naklada izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Kontakt za informacije: T: 03/ E: info@zelenaslovenija.si W: Partnerja pri izdajanju revije EOL: Fakulteta za logistiko Gorenje Surovina d.o.o. Vsebina 5 Novosti 8 Iz laboratorijev na trg z materiali, ki so alternativa sintetični plastiki 10 Luksuzna embalaža ne skopari pri materialih, pri inovativnosti in pri ceni 12 Industrija pakiranja je v tranziciji, prihodnje leto prva tema embalaža 20 Zgodi se - skrbno postavljen habitat za želve so čez noč prevzeli bobri 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 23 Po emisijski in snovni učinkovitosti gospodarstvo zaostaja za povprečjem EU 26 Nova uredba o razvrščanju objektov in pravilnik o dokumentaciji za gradnjo 28 Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka 30 Za kakovostno pripravo energetskih konceptov bodo koristne toplotne karte 32 Pri gradnji HE ministri in različni soglasodajalci postavljajo ovire lastni državi sebina 35 Dialog z zakonodajalcem naj se začne pri pripravi predpisa 38 Predlog potrebuje dopolnitve, nujne so sistemske spremembe 40 Upravljavci skladišč bodo morali zavihati rokave, nekateri ukrepi prezahtevni 42 Cilji pri zbiranju se odmikajo, forum WEEE spodbuja k učinkovitejši obdelavi 44 Energetsko učinkovit material še ni porok za trajnostno stavbo 47 Slovenija bo izdatno povečala sredstva za biorazgradljive izdelke 48 Predelava žlindre je velik masni in energijski potencial 50 Sistem zagotavljanja kakovosti se začne tudi z izbiro dobaviteljev 52 Znanje je, problem trajnostnih rešitev so učinkoviti poslovni modeli 54 V Mariboru kmalu tudi proizvodnja letališkega električnega avtobusa 56 Celostno vrednotenje proizvodnih procesov in trajnostni razvoj Pokrovitelj 133. številke:

5 Novosti Kratko, zanimivo Mesto se je znebilo kavnih lončkov za enkratno uporabo Zgodba FreiburgCup (Freiburgškega lončka) ali kako se je mesto znebilo kavnih lončkov za enkratno uporabo, dokazuje, da so Zero Waste alternative lahko uspešne tudi v praksi. Freiburg šteje meščanov, meji na turistično pokrajino Črni gozd in se zaradi svojih številnih ekološko usmerjenih uspešnih praks ponosno ponaša z nazivom»najbolj zeleno mesto Nemčije«. Kot ostala evropska mesta s hitrim načinom življenja je tudi njih preplavil sodoben urbani trend pitja kave na poti in hkrati se je pojavila poplava priročnih lončkov za enkratno uporabo. Utopičen prvi vtis in laskavi naziv Freiburga je tako ob stilu življenja»uporabi in odvrzi«hitro bledel. Župan Dieter Salomon je težavo zaznal, jo sprejel kot izziv in se zavzel za posebno kampanjo v sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov Logično alternativo so videli v povratnih kavnih lončkih. Projekt je zaradi dobrega odziva prebivalcev in velikega zanimanja medijev novembra 2016 tudi uradno zaživel pod imenom FreiburgCup. In kako deluje? ASF, javno podjetje, brez plačila zagotovi lončke za ponovno uporabo vsem kavarnam in trgovinam, ki so vključene v sistem FreiburgCup. Promocijo širijo s plakati in nalepkami, ki nagovarjajo kupce k njihovi uporabi. Podjetje spodbuja, da se uporaba nepovratnih lončkov popolnoma opusti, vendar je izbira nazadnje prepuščena potrošniku. Z izbiro FreiburgCup kupec vplača varščino v višini enega evra, znesek pa mu je povrnjen ob vrnitvi lončka v katerikoli sodelujoči trgovini ali kavarni. Te tudi poskrbijo, da se vrnjeni lončki ustrezno operejo in pripravijo za nadaljnjo uporabo. V primeru, da posamezni prodajalni lončkov zmanjka, podjetje priskrbi nove, vendar se je v praksi izkazalo, da sistem kroženja lončkov deluje v ravnovesju. Podjetju ASF je tako uspelo po letu in pol od zagona projekta doseči tri glavne cilje: potrošnikom je ponujena alternativa lončkom za enkratno uporabo, zahvaljujoč alternativi se je zmanjšalo smetenje v mestu, FreiburgCup pa je tudi znatno pripomogel k ozaveščanju o problematiki kavnih lončkov za enkratno uporabo in potrebi po spopadu z njimi. Blagovna znamka Mul'c z igrivo zgodbo V svetu, ponorelem od stalnih sprememb, informacijske prezasičenosti, poplave oglasov in stalne borbe za pozornost potrošnikov, so ključnega pomena zgodbe. Blagovne znamke, ki pripovedujejo zgodbe za vse čase. Danes ni več dovolj, da znamke govorijo le zgodbo. Bistveno je, da blagovne znamke v svoje zgodbe vključujejo tudi svojo ciljno skupino in ji omogočajo, da postane soustvarjalec zgodbe. To znamki omogoča dolgoročen uspeh. Najbolje je, da blagovna znamka začne govoriti zgodbo že pri prvem vstopu na trg. Z imenom, logotipom in embalažo, ki govorijo zgodbo znamke, si le-ta odpira pot do ciljne skupine. Znamka Mul'c vstopa v vojno s svojimi konkurenti z orožjem, ki ima svojo zgodbo vgrajeno na ime in v embalaži. Drugačno, sveže, duhovito, igrivo in pripovedljivo - ostro osredotočeni na»mularijo«, na dečke in deklice od treh let naprej. Mul'c je žitni obrok, ki se skuha v mleku, premeša in poje. Brez konzervansov, brez dodanega belega sladkorja, brez umetnih barv in arom. Tako, kot mora danes biti. Mul'c ima štiri okuse: kokos, lešnik, kakav in oreh. Mul'c se igra. Z risbami in besedami na svoji embalaži. Igra besed kokoš in kokos, Aleš&nik in lešnik, kavka in v njej je skrit kakav, najbolj zagonetna je tista, v kateri angleški hero postane oreh. Igre besed dopolnjujejo risbe, kjer čudežna kokoš zvali kokos namesto jajc, kjer sta dva mulca, dvojčka, Aleš in Nik z lešnikovo kapo na glavi, kjer kavka trka na kakav in kjer je mulčev superjunak oblečen v orehovo super opremo. Odličen žitni otrok! Ups, odličen žitni obrok. Mulca je na tržišče poslalo podjetje Slast, njegova podjetnika pa sta Tina Berlec in Mark Kališnik. Zgodbe na embalaži so sestavili kreativci agencije Formitas BBDO Ljubljana. V Evropskem partnerstvu za baterije Slovenija med prvimi V Bruslju so predstavili iniciativo Evropsko partnerstvo za baterije, kjer je kot ključni tehnični ekspert za področje baterij vključen tudi prof. dr. Robert Dominko, eden izmed najbolj vidnih evropskih ekspertov in raziskovalcev sodobnih, okolju prijaznih in vzdržnih baterijskih sistemov. Evropska komisija ocenjuje, da bi lahko EU postala ključni globalni igralec na hitro rastočem globalnem trgu baterij, ki ga ocenjujejo po letu 2025 na 250B letno. Evropsko partnerstvo za baterije daje poseben pomen sektorjem, ki so povezani z avtomobilsko industrijo. To je panoga, ki že prehaja na čiste vire energije, pri čemer je zlasti pomembna hramba energije. Baterije so»v srcu industrijske revolucije«, kot je ob dogodku dejal Maros Šefčovič, podpredsednik EK. Pri iniciativi gre za integrirano partnerstvo za»nove materiale za baterije na področju elektromobilnosti in stacionarne hrambe energije«(advanced materials for bateries for electromobility and stationary energy storage) in je del evropskih platform pametne specializacije za modernizacijo industrij (Smart Specialisation Industrial Mondernisation Thematic Platforms). Evropsko partnerstvo za baterije (več na spletni strani: European Battery Alliance web portal) povezuje službe Evropske komisije, zainteresirane regionalne partnerje, EIB, ključne industrijske in razvojno inovacijske partnerje. Razvojni partnerji pokrivajo vsa področja v verigi vrednosti, katere osrednji produkt so baterije: od reciklaže v konceptu krožnega gospodarstva, novih materialov, proizvodnje komponent (posebej celic baterij) do integracij v končne rešitve (s poudarkom na sektorjih, ki so povezani z avtomobilsko industrijo). Gradili bodo kotlarno na lesno biomaso V slovenjgraškem komunalnem podjetju napovedujejo naložbo v kotlarno z lesno biomaso. Tako naj bi se Slovenj Gradčani čez dve leti greli večinoma z lesnimi sekanci. Štirimegavatni kotel z najboljšo tehnologijo bo minimalno vplival na okolje. Problem dimnih plinov bodo rešili s posebnimi filtri. Sekance bodo kupovali v domačem okolju. Ob polni obremenitvi bo dnevna poraba kotla okrog 23 ton sekancev. Naložba bo komunalo stala 2 milijona evrov, od tega bo njihov delež evrov, pol milijona pričakujejo od Eko sklada, preostalo bo kredit. Prehod na ogrevanje z obnovljivim virom energije je z usmeritvami energetskega zakona izziv za vse nosilce daljinskega ogrevanja v občinah in drugod. EOL Fotografije: arhiv proizvajalcev

6 133 EOL 6 Kratko, zanimivo GEN-I s projektom Sonce tudi na Hrvaško foto: arhiv podjetja Skupina GEN-I je s projektom Sonce stopila tudi na hrvaški trg, kjer je na otoku Krk odprla sončno elektrarno. Tako bodo odkup električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn, ponujali tudi na Hrvaškem. Od leta 2015, ko so v Sloveniji začeli s projektom Sonce, so zgradili 500 sončnih elektrarn, vendar je njihov tržni interes celotna regija. Sončna elektrarna PZ Gospoja na Krku ima 20,5 kw moči, letno pa bo proizvedla kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 10,6 ton, v svoji življenjski dobi, to je 30 let, pa bo omogočila za dobrih evrov prihrankov pri rabi električne energije. Elektrarna je projektirana tako, da bo večino proizvedene električne energije porabil sam hotel Vinotel Gospoja, le manjši del pa se bo vrnil v omrežje. Naložba je bila vredna evrov.»za razliko od nekaterih konkurentov, ki se iz Hrvaške umikajo, želimo svoj tržni delež povečevati s še večjo usmeritvijo na obnovljive vire energije ter z usmerjanjem inovacij v širitev ponudbe za naše odjemalce, predvsem mala in srednja podjetja,«je ob odprtju sončne elektrarne PZ Gospoja povedal predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob. Slovenija, referenčna država zelene mobilnosti foto: Jean-François Badias dr. Robert Golob Violeta Bulc Slovenija ima potencial, da postane referenčna država zelene mobilnosti, so soglašali udeleženci posveta na Gospodarski zbornici. Posvet je organizirala GZS v sodelovanju s SRIP ACS+, zunanjim in gospodarskim ministrstvom ter z agencijo SPIRIT Slovenija. V Sloveniji je avtomobilska industrija pomemben oblikovalec svetovnih trendov pri prebojnih tehnologijah, kjer zlasti izstopata avtonomna vožnja in elektrifikacija. Tanja Mohorič, direktorica Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva ACS+, je menila, da je prav partnerstvo Edison postalo prepoznavna znamka uvajanja rešitev zelene mobilnosti, razvoja znanj in kompetenc, demonstracijskih projektov in uvajanja rešitev v konkretno realno okolje. Novosti Embalaža za gel za tuširanje iz vodoodpornega kartona Bi kdaj izdelali embalažo iz papirja za uporabo pri tuširanju? Sliši se, da bi ideja razpadla tako, kot bi razpadla embalaža, kajne? V podejtju L'Oréal so našli način, da takšna embalaža ne razpade. Izdelali so novo generacijo Ecologic bottle/ liner za L'Oréalovo blagovno znamko Seed Phytonutrients. Vodoodpornost so dosegli z mešanjem bazičnih mineralov s papirnimi vlakni ter z uporabo toplote in tlaka, ki vežeta vlakna med izdelavo lupine. Zunanja dvokomponentna papirna lupina posode je izdelana iz valovitega kartona, recikliranega v distribucijskem centru L'Oréal USA. Notranjo plast, ki je lahka in tanka, a hkrati trden brizgani monopolimer, izdelujejo z uporabo 80 % recikliranega polietilena visoke gostote (HDPE). Lahko se jo reciklira. Etikete so papirnate in jih je mogoče kompostirati ter reciklirati s steklenico. Vsako pakiranje vsebuje paket semen, vstavljen med notranjo plastjo in lupino, kar potrošnika preseneti in poudarja pomen ohranjanja raznolikosti semen. Pločevinka, ki se sama ohlaja V Packaging Digest smo prebrali, da so v podjetju 7-Eleven predstavili novo hladno kavo pivnice Fizzics v samozadostni pločevinki. Z uporabo tehnologije Chill- Can iz podjetja The Joseph Co. Intl., lahko vsak Fizzics drži 8,4 unča kave, ki jo lahko potrošniki uživajo hladno, kjer koli in kadar koli jo pijejo. Za poenostavitev postopka aktivacije Chill-Can pločevinko aktiviramo z zasukom, namesto da bi uporabili gumb na potisk. Pločevinka sedaj uporablja tudi varnejšo aktivacijsko sestavino, to je utekočinjen CO 2. Grafično poslikana pločevinka kave s podpisom Marketinško-oblikovalski eksperiment znanega proizvajalca kave je oktobra vabil študente, da izdelajo pločevinke kave z osebno noto. Do konca oktobra je bil namreč odprt natečaj za grafično poslikavo pločevinke Illy. Projekt pod naslovom Oblikuj pločevinko Illy se je znova obrnil na študente oblikovanja in arhitekture na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Fakulteti za arhitekturo (FA) in Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF, smer Grafika ali Modno in tekstilno oblikovanje) Univerze v Ljubljani. Rezultat projekta bo posebna izdaja pločevink mlete kave, potiskanih z grafiko in imenom mladega slovenskega oblikovalca ali oblikovalke. Natečaj je potekal od 1. do 31. oktobra Sodelovanje na natečaju je bilo brezplačno. Vsakdo je lahko prijavil največ tri izvirne rešitve, za katere lahko kasneje dokaže svoje intelektualne in lastninske pravice. Reciklabilna folija za živila

7 Novosti V partnerstvu s podjetjem Co-op in Freshtime je Coveris uvedel popolnoma reciklabilno PE folijo, ki zagotavlja enake zaščitne, funkcionalne in življenjske dobe kot obstoječe ne-reciklabilne rešitve, kar pomeni velik korak naprej pri podpori obljube proizvajalca embalaže za dostavo 100 % reciklabilne embalaže do leta Nova rešitev, ki ima enake lastnosti obstoječih plastik, ki jih še ni mogoče reciklirati, kot je OPP, je izdelana iz polietilenskega materiala, ki je zelo podoben plastičnemu materialu v nosilnih vrečah. Folija bo nosila tudi etiketo OPRL "Recikliraj z vrečkami na večjih prodajnih mestih". Folija je izdelana na Coverisovem objektu Winsford, prilagojena potrebam posameznih izdelkov s tehničnimi izvedbenimi možnostmi, vključno z visokimi pregradami, funkcijami za mikrovalovno pečico in z enostavnim odpiranjem. Največjemu evropskemu ekstrudorju PE folij je razvoj postal del stalne naložbene strategije, kar proizvajalcu omogoča, da poveča zmogljivosti za nemoteno upravljanje povečanega povpraševanja po visoko zmogljivih recikliranih filmih. Viki krema v posebnem lončku SuperLock Ponoven zagon popularnega slovenskega čokoladnega namaza, ki se je razširil v loncu RPC Superfos SuperLock, je prispeval k boljši prodaji. Namaz, v dveh barvah, rjavi in beli, Viki Duo sedaj prihaja v večkrat nagrajenem SuperLock plastičnem lončku v dveh velikostih, 380 g in 600 g, s pokrovom na navoj. Pot je hkrati uspešno začela tudi Viki Milk, nov okus v beli čokoladi z lešniki. Namen nove rešitve za pakiranje je bil izboljšati tržni položaj blagovne znamke, tako da Viki izstopa od drugih podobnih izdelkov na policah. Branko Rojs, direktor slovenskega podjetja Petlja, lastnik recepta Viki in blagovne znamke, je pojasnil: "Posebej smo zadovoljni s pokrovom v lončku SuperLock, z markantnim dizajnom in velikostjo embalaže, preprosto in kvalitetno za naše čokoladno širjenje. Zdaj naši izdelki na polici izgledajo bolj privlačno. Prodaja na drobno dobro napreduje." Transparenten del embalaže omogoča potrošnikom, da vidijo vsebino. "Ker je pakiranje SuperLock veliko lažje od stekla, ponuja znatne prednosti v logistiki, še posebej na dolge razdalje," pravi Branko Rojs. "Naše vire lahko uporabimo za prevoz blaga, ne pa za težko pakiranje." Enako pomembno je, da je lonec močan in trpežen, zaradi česar je priljubljen za ponovno uporabo. Primeren je za mikrovalovno pečico, pomivalni stroj in zamrzovalnik, pokrov vijaka pa omogoča enostavno odpiranje in ponovno zapiranje. Čokoladni namaz Viki Duo je že več kot 30 let prisoten na slovenskem in hrvaškem trgu. Kapsule za kavo, ki jih je mogoče odvreči v domač kompostnik V sodelovanju s podjetjem Golden Compound mednarodno aktivni proizvajalec embalaže ALPLA trgu predstavlja biološko razgradljivo kavno kapsulo, ki jo lahko potrošniki vržejo v domač kompost. ALPLA je skupaj s proizvajalcem materialov Golden Compound razvila kapsulo za kavo, ki jo lahko uporabljate s čisto vestjo. Kapsula je izdelana iz materiala Golden Compound green, ki je sestavljen iz organsko osnovanega materiala in zemeljskih naravnih vlaken iz lupin sončničnih semen. Kapsula in filter filca sta popolnoma biološko razgradljiva v vrtnem kompostu v največ šestih mesecih, brez aluminija in gensko spremenjenih organizmov. ALPLA svojim kupcem nudi kapsulo in pokrovček, oba razgradljiva v kompostu. Prvi uporabnik na svetu je Amann Kaffee iz Vorarlberga v Avstriji. Kuhalnik za kavo z biorazdradljivimi kapsulami so predstavili oktobra kot del sejma "Gustav - sejem za potrošniško kulturo" na trgovinskem sejmu v Dornbirnu. Golden Compound uporablja lupine sončničnih semen kot material za ogrodje. So stranski produkt prehrambne industrije in ne tekmujejo s proizvodnjo hrane. Na ta način Green Compound ščiti fosilne vire in zmanjšuje ogljični odtis. Kompostiranje kapsule ustvarja humus, ostanki kave pa vsebujejo dragocene rastlinske hranilne snovi, kot so kalij, fosfor in dušik. Material ima tudi odlične lastnosti, kar potrjujejo številni certifikati: pregrada za kisik je zelo primerljiva s klasično plastiko, kot je PP- EVOH-PP. Enoslojna kavna kapsula ne oddaja vonja in je brez dodatne zunanje embalaže. Kratko, zanimivo Violeta Bulc, evropska komisarka, je govorila o Prometni EU. Nakazala je vizijo 0 v smrtnih žrtvah in težkih nesrečah na cestah, vizijo 0 pri cestnih zamaških ter vizijo 0 v onesnaženosti s strani prometa v To se naj bi zgodilo do leta Med cilji je na prvo mesto postavila razogljičenje in digitalizacijo. Dr. Stephan Neugebauer, predsednik Evropske tehnološke platforme za cestni promet in direktor globalnega razvoja BMW Group, se je zavzel za interdisciplinarno in panožno sodelovanje, saj samo to omogoča sistemski pristop in rezultate na evropski ravni. Po njegovem je treba združiti zeleno in digitalno. Na posvetu je med drugim dr. Iztok Seljak predstavil projekt Edison, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pa je skupaj z evropsko komisarko odprla razstavo slovenske avtomobilske industrije in industrije mobilnosti na GZS. Odprta bo do 19. decembra. Minister z gospodarstveniki o pridobivanju OVD foto: Sašo Vöröš Na fotografiji so od leve proti desni: Suzana Rak Zavasnik (ARSO, vodja Sektorja za upravne zadeve), Joško Knez (direktor ARSO), Simon Zajc (DS), Aleš Prijon (DS). Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so na Agenciji RS za okolje (ARSO) organizirali posvet o izzivih na področju pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij. Udeležilo se ga je preko 50 predstavnikov podjetij. Minister za okolje in prostor Jure Leben je poudaril, da mora MOP poiskati take sistemske spremembe in rešitve, ki bodo čim bolj naslavljale individualne težave podjetij pri pridobivanju OVD in hkrati upoštevale vse okoljevarstvene standarde, ki jih mora država upoštevati. Prav tako je izpostavil pomembnost dialoga, ki bo olajšal in skrajšal postopek pridobivanja OVD. Poleg ministra so se posveta udeležili tudi državna sekretarja Simon Zajc in Aleš Prijon, direktor ARSO Joško Knez in Suzana Rak Zavasnik, ki vodi na ARSO Sektor za upravne zadeve. Predstavniki podjetij so na posvetu izpostavili več zelo različnih izzivov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu pri sodelovanju z MOP in ARSO. Med njimi še posebej to, da bi bilo treba poenostaviti zakonodajo na področju okolja, ki se sicer spreminja prehitro in prepogosto; da postopki na ARSO potekajo predolgo; ni enotnega tolmačenja zakonodaje vseh uradnikov pri istovrstnih postopkih in da je na začetku postopka premalo dialoga med pobudniki postopka in tistimi, ki ga vodijo. EOL Fotografije: arhiv proizvajalcev

8 Embalaža Embalaža iz rakovih lupin Iz laboratorijev na trg z materiali, ki so alternativa sintetični plastiki Embalaža iz rakovih lupin Predstavili smo že koncept embalaže»zero-waste«. To pomeni, da se naravi prijazna embalaža razgradi v nekaj sekundah. Tako dr. Uroš Novak, vodja projekta, sicer pa zaposlen na Kemijskem inštitutu na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, pojasnjuje prve rezultate projekta Nadregionalne tehnološke platforme za prenos naprednih biopolimerov od raziskav do trga BioApp. Projekt je sofinanciran v okviru čezmejnega projekta Interreg V A Italija-Slovenija. Ko bodo z raziskavami in projektom končali, to je leta 2020, je sogovornik prepričan, da bodo njihove tehnologije, storitve in produkte uporabljali v prehrambni in kozmetični panogi ter v zdravstvu. Zato pričakujejo in vabijo k sodelovanju podjetja. Novi materiali in visoka dodana vrednost, to je cilj. Toda biopolimeri še ne bodo tako kmalu izpodrinili plastike, saj»so viri zelo raztreseni«, meni sogovornik. V projektu BioApp najbolj privlači usmeritev k inovacijam, h kreativni kemiji in k razvoju tehnologij za bolj naravne izdelke na trgu, ki bi predvsem nadomestili plastiko. Razložite to s primerom ulovov rakov, ki dajejo letno 10 milijonov ton biomase. Stranski industrijski odpadni produkt je torej velika količina njihovih lupin. Kaj vsebujejo rakove lupine in za kaj jih lahko uporabite? V okviru projekta BioApp predlagamo inovativno uporabo različnih naravnih virov. Začeli smo že s komercialno dostopnim virom z uporabo biopolimera hitina. Ta predstavlja v odpadnih lupinah rakov in škampov med 20 in 40 % mase. Preostali del so minerali in proteini. Komercialno dostopni derivati iz hitina so glukozamin, oligosaharidi, N-acetil glukozamin in hitozan. Prav hitozan je potencial za uporabo v aplikacijah, ki segajo na področje biomedicine, kozmetike in prehrambne industrije. Zakaj? Predvsem zaradi lastnosti, kot so netoksičnost, biokompatibilnost, biorazgradljivost, antimikrobnost in biofunkcionalnost. V okviru projekta BioApp smo že pripravili kemijsko modificirane oblike biopolimerov, ki so primerni za uporabo v biomedicini kot primer antimikrobnih membran in prevlek za zdravljenje ran. Izvedli smo tudi prenos proizvodnje iz laboratorija na večjo pilotno skalo, pri čemer so novi produkti na bazi hitozana, t.i. yctx platforme, dostopni za komercialne aplikacije z visoko dodano vrednostjo predvsem v biomedicini. Vendar, v koliki meri lahko večja proizvodnja biopolimerov iz naravnih in obnovljivih virov realno nadomesti uporabo plastike, ki narašča. Torej tudi količina odpadkov iz plastike narašča. Oceani postajajo plastični. Ali EU in Slovenija glede na najnovejše usmeritve za manjšo uporabo plastike namenjata dovolj sredstev za razvoj in raziskave, ki bi lahko hitreje nadomeščale sintetične težko razgradljive materiale? Biopolimeri izvirajo iz narave. Če bi strogo pogledali le količino letno nastale biomase, na primer hitina je cca. 10 milijard ton letno, lignina 20 milijard ton letno, in to primerjali s količino proizvedene plastike, ki je leta 2015 znašala 448 milijonov ton, je odgovor v teoriji lahko pritrdilen. Vendar težava nastane pri pridobivanju oziroma izolaciji naravnih biopolimerov, saj so viri zelo raztreseni in so prisotni tudi v različnih oblikah. EU in Slovenija spodbujata foto: arhiv podjetja dr. Uroš Novak razvoj biorafinerijskih procesov in približevanje konceptu krožnega gospodarstva, pri čemer je to eden izmed glavnih fokusov slovenske strategije pametne specializacije. Glede financiranja obstaja ogromno mehanizmov. Javnih in privatnih. Zato smo po mojem mnenju zdaj na vrsti predvsem raziskovalne inštitucije, da predlagamo nove rešitve in s povezovanjem z industrijskimi partnerji te spremembe uveljavimo. Le dobre ideje, ki so podprte z jasnimi cilji in vključujejo industrijske partnerje, so lahko konkurenčne pri pridobivanju sredstev na razpisih. Projekt BioApp je dal že nekatere prve konkretne rezultate. Na primer»zero-waste«vodotopno embalažo za tople in hladne napitke, med in začimbe. Poleg tega tudi biorazgradljive aktivne vrečke iz hitozana z dodanim rastlinskim ekstraktom, ki podaljšuje rok trajanja nekaterih svežih živil, kot so banane, kruh in sir. Za kakšne izdelke gre in v katerih panogah jih lahko uporabljajo? V projektu BioApp imamo postavljen delovni načrt s tremi fazami: razvoj pilotne tehnologije, razvoj pilotne inovacije in prenos iz laboratorija na trg. Začetek projekta je bil oktobra V prvem letu lahko pokažemo že kar nekaj razvitih tehnologij, ki služijo tudi kot del komunikacijske strategije projekta BioApp. S predstavljenimi rešitvami ozaveščamo in

9 širimo znanje o naprednih biopolimerih in njihovi možni uporabi ciljnim skupinam, kot so raziskovalci, mala in srednja podjetja, industrija in splošna zainteresirana javnost. Izdelke in tehnologije, ki jih razvijamo za prehrambno industrijo, so predvsem materiali, ki so lahko alternativa plastiki. Ta se uporablja za embalažo (t.i. single-use plastic) in je največji onesnaževalec predvsem zaradi nerazgradljivosti in v mnogih primerih zaradi nezmožnosti recikliranja. Zato smo predstavili t.i. koncept embalaže»zero-waste«. To pomeni, da se (užitna) embalaža enostavno razgradi v vodi v nekaj sekundah. Druga prednost uporabe naravnih biopolimerov je njihova zmožnost kombinacije z različnimi naravnimi dodatki, ki so lahko iz lokalnega okolja. Predstavljajo t.i. aktivno zaščito pred mikroorganizmi in drugimi vplivi iz okolja. V okviru platforme boste pripravili tudi poslovni načrt za uporabo naprednih biopolimerov v prehrambni, kozmetični industriji in industriji, ki proizvaja izdelke za zdravje. Za kakšen poslovni načrt gre? V tem primeru se bomo osredotočili na raziskavo trgov, kjer so potrebe po inovacijah najbolj potrebne predvsem zaradi zakonodajnih in regulativnih meril. Vemo, da zahtevajo iskanje alternativ sintetični plastiki. Poslovni načrt bo imel pomembno vlogo pri zadnjem koraku delovnega načrta, ko bo šlo za prenos iz pilotne proizvodnje na trg, kjer so vključena tudi podjetja. Že v prvem letu projekta smo izvedli prenos tehnologije in povečevanje proizvodnje novega kemijsko modificiranega biopolimera, ki ga podjetje za namene razvoja aplikacij dostavlja projektnim partnerjem. Toda v projektnem konzorciju ste predvsem znanstvene, raziskovalne in izobraževalne inštitucije. Ali med gospodarskimi družbami ni bilo zanimanja za projekt? Vključujete v projekt potencialne partnerje, kako? Ali se morda povezujete s podjetji, ki so vključena v različna strateško razvojna inovacijska partnerstva oz. mreže za prehod v krožno gospodarstvo? V projektu BioApp sta vključeni dve javni in ena zasebna raziskovalna organizacija ter dva industrijska partnerja, podjetji Acies Bio in Biopolife. Biotehnološko podjetje Acies Bio je dobitnik nagrade Gazela osrednje Slovenije 2018 za najboljše hitrorastoče podjetje. V projektu je ključen partner pri implementaciji antimikrobnih lastnosti v naše produkte in pri sledenju globalnih trendov na področju biotehnologije in krožnega gospodarstva. Start-up podjetje Biopolife je osredotočeno v razvoj in proizvodnjo biopolimerov z naprednimi lastnostmi. Že v prvem letu projekta smo izvedli prenos tehnologije in povečevanje proizvodnje novega kemijsko modificiranega biopolimera, ki ga podjetje za namene razvoja aplikacij dostavlja projektnim partnerjem. Kot eden izmed delov delovnega načrta je tudi nadregionalna tehnološka platforma ( eu). Namenjena je vzpostavitvi trajnostnega pretoka informacij med akterji, ki so vključeni v proizvodnjo izdelkov iz inovativnega biopolimernega materiala z visoko dodano vrednostjo. Hkrati razvijamo storitve za potrebe prehrambne, kozmetične in z zdravstvom povezane industrije z namenom povečati konkurenčnost in spodbuditi gospodarsko rast za nova delovna mesta. Pričakujemo med 50 in 100 različnih deležnikov, ki bodo vključeni v platformo do leta Kemijski inštitut je vodilni partner? Da. Kemijski inštitut je vodilni partner projekta BioApp. Tudi ostali projektni partnerji so aktivno vključeni in sodelujejo pri mnogih projektih iz Obzorja 2020, a tudi v strateško razvojno inovacijskih partnerstvih, kot so Mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Je tudi partner na projektu CEL.KROG, ki je del prednostnega področja S4, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo in je delno financiran iz sredstev strukturnih skladov EU v Sloveniji. Katere vaše inovacije lahko umestite v proces krožnega gospodarstva in ali so biopolimeri s svojo funkcionalnostjo in lastnostmi enako kakovostni kot sintetični materiali. Proizvajalci na primer opozarjajo, ko gre za reciklate, da jih pri nekaterih proizvodih ne morejo uporabljati. Princip krožnega gospodarstva je že v osnovi povezan z našimi inovacijami. Zato velja in bo veljal prav za vse naše produkte. Krožno gospodarstvo je prav na primeru majhnosti Slovenije idealen način ustvarjanja dodane vrednosti z uporabo lokalno dostopnih materialov. Ti so lahko čisti ali pa stranski produkti neke druge industrije. Recikliranje je pri biopolimerih že zelo utečeno. Predvsem za papir in karton, ki sta iz biopolimera celuloze, medtem ko se za»zero-waste«izdelke iz drugih biopolimerov, kot so folije za živila ali embalaže za kreme, uporabita koncepta kaskadne uporabe in krožne ekonomije, ki velja za biološke materiale. Naj razložim na primeru. Užitna ali biorazgradljiva embalaža se razgradi do gradnikov, ki se potem spet vračajo v biosfero, zemljo ali vodo, kjer se uporabijo kot gradniki, iz katere nastaja nova biomasa. Ta je spet vir biopolimerov. Več na Kratko, zanimivo Odprtje prvega meroslovnega parka v Sloveniji Konec oktobra je podjetje Lotrič meroslovje v Železnikih odprlo prvi meroslovni park v Sloveniji. Razprostira se na m², na katerem je zbranih 16 vodilnih svetovnih proizvajalcev merilnih naprav za potrebe industrije. V Meroslovnem parku predstavljajo najnovejše merilne naprave meroslovja 4.0, saj industrija 4.0 zahteva tudi digitalizacijo merilnih naprav in postopkov oziroma samodejno komunikacijo med napravami. Gre za družinsko podjetje, ki pokriva približno 95 odstotkov vseh meroslovnih potreb podjetij doma in v tujini. Ekipa 130 sodelavcev skupine Lotrič Metrology vsak dan opravi preko 376 meritev. Letno izdajo certifikatov, kar pomeni meritev, ki jih ovrednotijo s 4 milijardami merilnih podatkov, zbranih in arhiviranih s pomočjo lastnega sistema Exactum. V razvitih državah meritve predstavljajo 3 do 6 % GDP. Skupina je v letu 2017 ustvarila 5,2 milijona evrov prihodkov in okoli 490 tisoč evrov čistega dobička. Skupini devetih podjetij se je sredi oktobra pridružilo tudi podjetje PSM s področja procesne in industrijske avtomatizacije. Slovenska voda Dana med finalisti za globalno nagrado Slovenska naravna mineralna voda Dana se je uvrstila v veliki finale za globalno nagrado za vodo 2018 v kategoriji naravna negazirana voda. Zmagovalci so bili predstavljeni na gala prireditvi 15. svetovnega kongresa za vodo (2018 Global Bottled Water Awards) v mestu Evian. Dogodek organizira svetovalno mednarodno podjetje na področju prehrane in pijače, Zenith Global, ob podpori številnih partnerjev in združenj, kot so Beverage Daily, Baverfood in angleško združenje nealkoholnih pijač. Kategorija naravna negazirana voda se je ocenjevala na osnovi inovacije, okusa in občutka v ustih. Prav tako so se pri ocenjevanju v omenjeni kategoriji upoštevali vzorci. Naravna mineralna voda Dana je nizkomineralizirana voda in ima povprečno ph-vrednost 7,5, kar je naravna ph-vrednost, ter je po vrednosti zelo podobna ph-vrednosti krvi v telesu. Je prva slovenska voda s stalnimi biološkimi preizkusi zdravstvene varnosti (testi Allium). Podjetje Dana je nedavno na slovenskem trgu predstavilo tudi prvo slovensko vodo v embalaži Tetra Prisma Aseptic v velikosti 750 ml ter tako potrošnikom dalo priložnost biti odgovoren do narave. Embalažo izdelka je namreč mogoče reciklirati, saj je izdelana večinoma iz kartona iz naravnih in obnovljivih virov. Povprečna obnovljiva vsebnost Tetra Pak kartonaste embalaže je okoli 75 odstotkov Embalaža

10 Embalaža Nagrade za luksuzno embalažo Luksuzna embalaža ne skopari pri materialih, pri inovativnosti in pri ceni 13. septembra so, že tradicionalno, v Londonskem hotelu Grosvenor House slavnostno podelili nagrade najboljšim v luksuznem pakiranju. Praznovanje ustvarjalnosti in inovativnosti Nagrade za luksuzno embalažo na luksuznem trgu je gostil komik, pisatelj in igralec Hal Cruttenden. Udeležili so se ga številni največji igralci na trgu luksuzne embalaže. Luksuz vztraja pri kartonu, steklu in papirju, pridobiva pa na novih tehnologijah oblikovanja in tiskanja. 1. Bags kategorija: Luksuzne vrečke - podjetje Gruppo Cordenons za Fashionable Paper Koncept modnih vrečk za papir je navdihnila sodobna ideja elegance, funkcionalnosti in nosilnosti. V slogu različnih blagovnih znamk lahko nakupovalne vrečke izdelamo v različnih velikostih, grafičnih oblikah, papirjih in gramaturah. Na voljo je v dveh različicah: za na ramena in kot nahrbtnik. Kolekcija Fashionable Paper Bag izstopa iz povprečja z vsestranskostjo uporabe v sektorju luksuzne, kozmetične, modne in darilne industrije. Finalisti kategorije so bili: Procos ALPHATAURI Bag Fleet Retail Packaging Connolly Retail Paper Bag Hunter Luxury Charlotte Tilbury s store retail carrier bag 2018 Gruppo Cordenons Fashionable Paper Bags 2. kategorija: Hrana - podjetje Brand Opus za Willie s Cacao Truffles Williejevi tartufi so vstopili v visoko konkurenčno kategorijo. Nova embalaža je morala odražati preskok v ravni kakovosti in superiornosti ter hkrati pridobiti pozornost potrošnikov. Izbor krepkih in kontrastnih barv je dalo odlično ozadje, s katerimi so karakterji izstopili in zagotovili maksimalen vpliv embalaže na potrošnika. 3. kategorija: Embalaža za kozmetiko - podjetje Quadpack Industries Collistar za Rosetto Unico Edinstvena kombinacija nudi senzorično izkušnjo na več ravneh. Prvo srečanje je s kovinskim materialom, ki je hladen na dotik. Rebrasta tekstura dodaja taktilno doživetje izdelka. Ko snamete pokrovček na osnovnem delu, zaslišite prijetne klike. Če odstranite pokrovček, potrebujete nežen, a odločen poteg, z njim poudarite razkošnost izdelka v notranjosti. Finalisti kategorije so bili: Established NYC Fenty Beauty MW Luxury Clarins Lip Oil Kaleidoscope Wheel Quadpack Industries Hollywood Flawless Filter Quadpack Industries Rosetto Unico Toly Agustinus Bader: The Cream Custom Airless Dispenser 4. 2 kategorija: Pijače - podjetje Allied Glass za Midleton Very Rare Irish Whiskey Bernard Gormley, ustanovitelj podjetja Nude, je dejal: "Eleganten novi profil steklenice, ki je izdelan v najsodobnejšem belem kremenčevem steklu, išče navdih v pisateljskem črnilu,

11 in priznava zgodovini Irske izdelavo svetovno znane literature ter to povezuje s procesom destilacije znane tekočine." Finalisti kategorije so bili: Brand Opus Belvedere Single Estate Rye Series Westrock-MPS Douglas Laing XOP Platinum Inner Workings Glengoyne 30 Year Old Highland Single Malt Inner Workings The Macallan Quest Collection Kolibri Kolibri Drinks Allied Glass Midleton Very Rare Irish Whiskey MW Luxury Maestro Dobel 50 Threebrand Patron 1 Liter Limited Edition kategorija: Darilna embalaža - podjetje Lucas Luxury Packaging za One Taqwa Ramadan Advent calendar Osupljiv adventni koledar za Ramadan z individualnimi škatlicami v notranjosti s slastno vsebino. Finalisti kategorije so bili: IPL Packaging Bowmore Hunter Luxury Charlotte Tilbury s Beauty Universe Lucas Luxury Packaging Jameson 18 Year Old Cast Strength Mondelez International Milka Luxurious Pralines Omdesign Heritage Gran Cruz Lucas Luxury Packaging One Taqwa Ramadan Advent calendar Virojanglor Veuve Clicquot 200th Anniversary Bucket Cake 6. kategorija: Parfum - podjetje Coty Tiffany Fragrance Od težke stekleničke in zapiralom z integriranim, vgraviranim obročkom, do skrivnostnega Tiffany Blue ovratnika, ki je popolnoma usklajen z umetelno izdelanim podstavkom z barvo in podrobnostmi vse to je ustvarilo najbolj dragocen in zaželen darilni element. Finalisti kategorije so bili: Coty Tiffany Fragrance Studio Minerva Miller Harris Christmas Box Range The Stölzle Glass Group Pure XS VIROJANGLOR Diesel Only The Brave 7. kategorija: Osebna nega - podjetje Pozzoli spa za IL CASSETTO DEI DESIDERI Predali se zdijo na prvi pogled zelo minimalistični: imajo pa v celoti kamnit siv videz, paket je sestavljen iz vrat in predala, ki se odpira zahvaljujoč dvojnemu satenskemu obroču. Kljub svoji preprostosti so te skrinjice očarljive zaradi elegance žigosanja na srebrno vročo folijo in značilnosti posebnega ovojnega papirja. Finalisti kategorije so bili: MW Luxury La Mer Moisturizing Matte Lotion Maze Box Parker Williams Green Gate Organic Skincare Range pozzoli spa IL CASSETTO DEI DESIDERI Prose Amanda Flores Brand Opus SCRUBD Urban Jack Urban Jack Revolution Shave Serum 30ml 8. kategorija: Tobak - podjetje AVO 30th Anniversary Limited Edition Kot odličen poklon ustanovitelju blagovne znamke Avo Uvezia je bila izdelava te škatlice zelo dobro premišljena in brezhibno izdelana. Obstaja zunanja kartonska škatla, ki obdaja pravo zvezdo predstave - samo škatlico za cigare. 9. kategorija: Tehnični dosežek - podjetje Inner Workings za The Camus Extra Elegance Cognac Camus Extra Elegance Cognac je izjemna mešanica eaux-de-vie, ki ponuja fineso in izjemno kompleksen okus. "Ko smo delali s podjetjem Camus, smo razvili luksuzno embalažo, ki združuje lastnosti, ki dajejo vsega malo koncept, ki ga naš oblikovalski tim opisuje kot, ko so "slavni štirje postali eden". Finalisti kategorije so bili: MPS Blueprint Brian Eno, Music for Installations Inner Workings The Camus Extra Elegance Cognac Lucas Luxury Packaging Chivas Regal 12 Limited Edition Cannister Lucas Luxury Packaging Jameson Bow Street 18 Years Cask Strength IPL Packaging Sterling Iridium Emmy Awards pack 10. kategorija: Najboljši na podelitvi - podjetje Edrington za The Macallan Genesis Limited Edition "Dobro zasnovan in lepo izveden paket. Uporabniška izkušnja je ves čas dobro premišljena, omogoča nam tudi to, da najdemo elemente presenečenja in navdušenja, kot sta dodajanje magnetov na trakove in način lepljenja na notranji pokrov." Embalaža

12 Embalaža Embalažni sejem Industrija pakiranja je v tranziciji, prihodnje leto prva tema embalaža Sejem FachPack 2018 je konec septembra v Nürnberg Embalažni sejem privabil obiskovalcev, ki so se seznanili z novostmi in trendi v embalažni industriji. Obisk je narasel za 8 % v primerjavi z lani. Še posebej je naraslo število obiskovalcev izven Nemčije. Dogodek je prvič zasedel 12 razstavnih dvoran s razstavljavci, kar je omogočilo poglobljeno razpravo o rešitvah za pakiranje potrošniških in industrijskih izdelkov. Digitalizacija, e-trgovanje, oblikovanje embalaže in trajnostni razvoj so bile ključne teme razprave. Uprava sejma je napovedala, da bo okolju prijazna embalaža ključna tema naslednjega Fachpacka. avdušena sem nad dinamičnostjo "Nin ustvarjalnostjo, ki smo jo videli v razstavnih dvoranah zadnje tri dni," pravi Cornelia Fehlner, direktorica FachPacka. "Jasno je, da je industrija pakiranja v tranziciji. Poleg tehničnih izzivov se industrija še posebej zanima za iskanje pametnih rešitev za embalažo za zahtevne izdelke, ki bo služila interesom okolja in potrošnika, hkrati pa bo v središču pozornosti ohranjala celoten proizvodni cikel. Z drugimi besedami, embalaža prihodnosti. Na to se bomo osredotočili na FachPacku leta 2019." 38 % medna rodnih razstavljavcev osrčju letošnjega FachPacka je bila znova V nemška embalažna industrija s razstavljavci. "Kljub temu je opazen trend k evropeizaciji sejma," je povedala Fehlnerjeva. Mednarodni razstavljavci predstavljajo 38 % celotne vrednosti. Velik del tega so zastopale sosednje evropske države, zlasti Italija, Nizozemska, Poljska, Švica, Češka, Avstrija in Turčija. 98 % obiskovalcev je bilo zadovoljnih z izdelki in storitvami, ki jih ponujajo na FachPacku, kot so pokazali rezultati raziskave neodvisnega inštituta. Industrijski strokovnjaki so nosilci odločanja Razstavljavci so bili večinoma iz industrije hrane in pijače, farmacevtske in medicinske tehnologije, kozmetike, kemične in avtomobilske industrije. 90 % obiskovalcev sejma je dejalo, da so sodelovali pri odločanju o nakupih in javnih naročilih v svojih podjetjih. Približno polovica obiskovalcev je na vodstvenih položajih, od tega jih je bilo kar petina menedžerjev. Veriga procesiranja embalaže foto: Frank Boxler foto: Thomas Geiger

13 FachPack je ponovno predstavil široko paleto izdelkov in storitev, ki zajemajo procesno verigo embalaže - od embalažnih materialov in strojev do tiskanja in dodelave ter logističnih sistemov in storitev. Najbolj zastopani so bili embalažni materiali (npr. papir, karton, plastika in steklo) ter dodatki (npr. etikete in pečati) s skupno 780 razstavljavci. Tehnične vidike embalaže, stroji za izdelavo in predelavo embalaže, tehnologija označevanja ter naprave za preverjanje, testiranje in recikliranje je zastopalo 560 razstavnih podjetij. V logistiki je bilo 297 podjetij s proizvodi in storitvami, kot so rešitve za skladiščenje, nakladanje, nabiranje in prevoz pakiranega blaga. 224 razstavljavcev pa je pokazalo nove priložnosti, ki so na voljo za tiskanje. Dodatni program zelo dobro sprejet Forumi in posebne predstavitve so prinesle priložnost za strokovni razvoj in izmenjavo znanja o vseh vidikih pakiranja. Devetnajst industrijskih partnerjev je pomagalo organizirati PackBox in TechBox foruma. Kar ljudi je poslušalo 100 predstavitev, ki jih je imelo 120 govorcev in udeležencev razprave. Nova dvorana 8, ki pokriva področje tiskanja, ter centralno urejena posebna predstavitev luksuzne embalaže je takoj vzbudila pozornost. Postavljenih je bilo okoli 40 eksponatov, ki so jih obiskovalci občudovali zaradi inovativnih materialov in privlačnega dizajna. Poseben pomen so imeli farmacevtski, medicinski in kozmetični izdelki v hali 3A ter spremljajoči tematski park "Pakiranje v medicinski tehnologiji in farmaciji". foto: Thomas Geiger foto: Thomas Geiger Nagrade za inovativne embalaže leta 2018 Slovesnost ob prvem dnevu sejma, 25. septembra, je priznala skupno 40 rešitev, ki zajemajo celotno verigo dodane vrednosti v embalaži, za Nemško embalažo leta Dva posebej inovativna izdelka v kategorijah "Trajnost" in "Oblikovanje in dodelava" sta si zagotovila ekskluzivno zlato nagrado. Prvo je prejela inovativna embalažna rešitev FlexiClose (re) skupine Schur Flexibles in embalaža za detergente "Seepje" iz Hordijka. Svetovalni odbor sejma Otvoritvena seja novega Svetovalnega odbora je potekala tretji dan sejma, 27. septembra. Odbor, ki se redno sestaja, je odgovoren za strokovno svetovanje na NürnbergMesse o vseh pomembnih industrijskih zadevah in tako aktivno sodeluje pri strateškem razvoju FachPack-a. Odbor sestavlja devet predstavnikov podjetij na ključnih področjih embalažnega trga. Njegovi člani so Oliver Bruns (Edelmann Group), dr. Thomas Cord (Loesch Verpackungstechnik GmbH), Sandra Englich (Verpa Folie Weidhausen GmbH), Sabine Gauger (OPTIMA packaging group GmbH), Valeska Haux (MULTIVAC Sepp Haggenmüller SE & Co. KG), Andreas Koch (Bluhm Systeme GmbH), Steffen Prodinger (PRODINGER KG), Toni Sciacca (Knüppel Verpackung GmbH & Co. KG) in Frank Würthner (Beckhoff Automation GmbH & Co. KG). Na Fachpaku so se predstavljala tudi slovenska podjetja, med njimi Edit d.o.o., Egp d.d., I.H.S. Industrijski manipulacijski sistemi Krško d.o.o., Modul Projektivno in proizvodno podjetje d.o.o., Papiroti d.o.o., Roto d.o.o., Rotoplast d.o.o. in drugi. Naslednji FachPack bo potekal v razstavnem centru Nürnberg od 24. do 26. septembra foto: Frank Boxler Embalažna novica Zelenega omrežja Trajno označevanje je obstojnejše in okolju bolj prijazno Slovenska podjetja se na področju industrijskega označevanja izdelkov vse pogosteje odločajo za rešitve, ki temeljijo na trajnem zapisu in ki so manj obremenjujoče za okolje. Visoko zmogljivi industrijski tiskalniki in precizne laserske gravirne naprave vse bolj nadomeščajo tradicionalne sisteme za označevanje s samolepilnimi etiketami. Poleg daljše obstojnosti zapisa pri trajnem označevanju ni odpada, ki bi ga bilo potrebno reciklirati. V družbi Ema d.o.o. smo v 17 letih poslovnega partnerstva z ameriškim proizvajalcem vrhunskih sistemov za lasersko označevanje in graviranje Telesis opravili več kot sto aktivnih vgradenj po vsej Sloveniji. Trajno označevanje z laserjem ali graviranjem je primerno za odtise oznak na kovino, les, plastiko, steklo, embalažo in podobne materiale. Kot strokovnjaki za industrijsko označevanje s četrt stoletja tradicije, znanja in izkušenj zagotavljamo celovite rešitve za vrsto industrijskih panog, od avtomobilske in elektro industrije do prehrambene industrije, farmacije in predelovalnih panog. Ema d.o.o Embalaža

14 okolje Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov Med člani Zelenega omrežja: Dijakinji uredili okolico čebelnjaka Vedno pogosteje je slišati opozorila, kako se na našem planetu vztrajno zmanjšuje populacija čebel. Prav ta opozorila so spodbudila naši dijakinji Iris Goričan in Majo Slanič, da sta se lotili urejanja okolice v bližini šolskega čebelnjaka. Na prvi pogled se zdi, da takšno dejanje ni pomembno, toda če bi vsakdo prispeval vsaj toliko za urejeno okolje, potem gotovo ne bi več govorili o težavah, ki so posledica zmanjševanja populacije čebel tudi zaradi vse manj cvetličnih travnatih površin. Do tega prihaja zaradi vse pogostejših zaporednih košenj travnikov. Predpogoj za primerno pašo je seveda skrb za čistejše naravno okolje. Z izbiro materialov za ureditev okolice sta dijakinji želeli sporočiti, da imamo na razpolago dovolj naravnih materialov, ki manj obremenjujejo okolje kot beton, v katerem se vedno bolj duši naš planet. S tem sta nas dijakinji izzvali, da se aktivno vključimo v varovanje okolja in pokažemo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z njim. Eden od načinov je tudi zasajanje dreves in medovitih rastlin ter škropljenje s škropivi, ki niso nevarna za čebele. racionalizacije stroškov certifikacije opredeljena kot ena regija. Letos septembra smo regijski certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi po shemi PEFC slavnostno podelili predstavnikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V Sloveniji se s certifikacijo v skladu s shemama FSC oziroma PEFC ukvarjamo od leta V obeh shemah smo v naši državi podelili največje število posameznih certifikatov za sledljivost v lesno predelovalni verigi. S slovensko podružnico izvajamo certifikacijo po shemah FSC oziroma PEFC v vseh državah bivše Jugoslavije. Vzpostavljeno imamo presojevalsko ekipo v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Zapisal: Peter Bele Bureau Veritas d.o.o. Argeta je pašteta številka ena v Evropi Zapisal: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor Mestna občina Celje Mestna občina Koper Mestna občina Slovenj Gradec Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/ Trajnostno ravnanje z gozdovi in certifikacija po PEFCTM in FSC shemi Certifikacija gozdov je pisna potrditev neodvisne, usposobljene in akreditirane organizacije, da je gospodarjenje z gozdovi skladno z mednarodno določenimi standardi za trajnostno oziroma odgovorno gospodarjenje z gozdovi. V svetu je več sistemov certifikacije gozdov, med katerimi sta najbolj prepoznavna FSC in PEFCTM. Leta 2007 je bila potrjena slovenska shema PEFC za certifikacijo gozdov. Ena izmed njenih posebnosti je možnost regijske certifikacije gozdov v slovenski shemi certifikacije je Slovenija zaradi velikosti, načina zajemanja podatkov o slovenskih gozdovih in predvsem Argeta je svojo pot začela po spletu naključij, saj je bila razvita kot stranski produkt pri pripravi jušnih Argo osnov, ki so v svoji recepturi vsebovale najkakovostnejše kose kokošjega mesa. Da mesa ne bi zavrgli, se je mnogokrat znašlo na jedilniku proizvodnih delavcev, ki pa so se ga sčasoma naveličali. Odločno so se uprli vodstvu, ki se je moralo hitro odločiti, kako in kaj z vsem kuhanim mesom domislili so se kokošje paštete. Ustanovili so posebno ekipo, ki je leto dni ustvarjala in preizkušala različne recepte in prišla do kombinacije izbranega kokošjega mesa ter naravnih začimb. Kmalu je osvojila srca in jedilnike ljudi ter postala pašteta številka ena v mnogih domovih v regiji ter v državah, kot so Avstrija, Švica, Nemčija in Švedska. Z izjemnim uspehom v Evropi je letos postala še»pašteta številka ena v Evropi«, kar je s podatki

15 podprla raziskovalna hiša Nielsen. Nielsenovi certifikati veljajo za ene izmed najvrednejših, saj podjetje opravlja svoje raziskave direktno s trgovci, delujejo v več kot 100 državah in zajemajo 90 % svetovne populacije. Argeta je s svojimi izdelki prisotna v 28 državah, na štirih kontinentih. Vsako sekundo se na svetu prodajo 4,3 dozice paštete Argeta. Če bi vse letos napolnjene pločevinke postavili eno ob drugo, bi bile daljše kot Kitajski zid. Argeta se neprestano spremlja, posodablja ter prilagaja lokalnim okusom in navadam. Droga Kolinska d.d. Spodbude podjetjem za naložbe v URE in OVE Spodbude Eko sklada so v obliki nepovratnih sredstev v višini 20 % ter kredita v višini do 80 % upravičenih stroškov naložbe (brez DDV), po letni obrestni meri trimesečni EURIBOR + 0 %, dodeljene po pravilu»de minimis«pomoči. Namenjene so gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam, in sicer za enega ali več naslednjih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev spodbude: toplotno izolacijo sten, tal ali stropa; zamenjavo oken z energijsko učinkovitimi okni; toplotno črpalko za centralno ogrevanje stavbe; kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe; zamenjavo toplotne postaje ali vgradnjo toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja; sprejemnike sončne energije; prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah; energijsko učinkovit sistem razsvetljave; optimizacijo sistema ogrevanja; napravo za samooskrbo z električno energijo; gradnjo skoraj ničenergijske stavbe; izkoriščanje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav; energijsko učinkovite elektromotorje in/ali vgradnjo frekvenčnih pretvornikov; uvedbo sistema upravljanja z energijo; ukrep energetske učinkovitosti v poslovnem procesu; ter napravo za soproizvodnjo električne energije Zeleno omrežje in toplote. Informacije o javnem pozivu so na voljo na telefonski številki ali po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ ekosklad.si. Eko sklad, j.s. Sončni plus za samooskrbo na ključ Sončni plus je nov produkt Energije plus. Razvili smo ga za kupce, ki želijo s samooskrbo z električno energijo prihraniti in z zmanjšanjem emisij CO₂ prispevati k čistejšemu okolju. Sončni plus zajema izgradnjo optimalne, individualnim željam prilagojene, visokokakovostne sončne elektrarne za samooskrbo na ključ. Skupaj s partnerji ponujamo celotno storitev, ki vključuje brezplačno svetovanje, ureditev potrebne dokumentacije in soglasij, brezplačno pomoč pri ureditvi dokumentacije za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada, izgradnjo elektrarne z enimi od najkakovostnejših solarnih modulov na trgu, strokovno montažo in zagon elektrarne. Izračunan prihranek družine, ki se ogreva na elektriko in katere letni strošek električne energije v povprečju znese EUR, bo po 30 letih več kot EUR. Družina, ki se ogreva na kurilno olje in bo sončno elektrarno nadgradila še s toplotno črpalko, pa bo v življenjski dobi elektrarne prihranila celo več kot EUR. Na naši spletni strani je na voljo obrazec za pridobitev informativne ponudbe. Energija plus, d.o.o. Največja baza podatkov o avtentičnosti hrane na svetu Eurofins je spisal še eno odlično zgodbo in še bolj utrdil svoje mesto vodilnega laboratorija na področju preizkušanja in analiz avtentičnosti hrane. V sklopu pet let trajajočega projekta pod imenom»food Integrety«oziroma integriteta hrane je Eurofins odigral ključno vlogo in projektu dal posebno težo s svojo bazo podatkov o avtentičnosti hrane. Gre za največjo na svetu. V času raziskave je Eurofins postavil največji laboratorij za tovrstno analizo hrane, razteza se na kvadratnih metrih, njegovi zaposleni pa uporabljajo najboljšo razpoložljivo opremo. Konferenca, kjer se bodo predstavili rezultati projekta, bo 14. in 15. novembra v mestu Nantes v Franciji. 100 srečnih udeležencev pa bo dobilo edinstven vpogled v naš laboratorij, kjer jim bodo strokovnjaki podjetja Eurofins razkazali prostore in pokazali potek dela. Eurofins ERICo d.o.o. GBC Slovenija uspešno izvedla tretjo trajnostno konferenco Pri Slovenskem združenju za trajnostno gradnjo GBC Slovenija smo konec septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, izvedli tretjo trajnostno konferenco. Konferenca je združila več kot 120 udeležencev s področja trajnostne gradnje, predstavnikov vladnih in raziskovalnih inštitucij idr. Predsednik združenja GBC Slovenija mag. Iztok Kamenski je izpostavil vlogo združenja, kjer je v ospredju projekt Level(s), ki se bo v Sloveniji testno začel izvajati v letu Implementacija trajnostnih kazalnikov v zeleno javno naročanje naj bi bila izvedena v letu Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je povedal, da bo Slovenija korake do trajnostne gradnje verjetno izvajala v okviru projekta Care for Climate in programa Life z opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja, ohranjanja narave in podnebnih sprememb. Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji pa je pojasnil, da se gradnji in uporabi stavb v EU pripisuje polovico pridobljenih materialov in energije in približno tretjino porabe vode. Gradbeni sektor ustvari tudi približno tretjino vseh odpadkov, zato je trajnostna gradnja velik potencial, da pripomore k doseganju lokalnih, regionalnih in globalnih ciljev. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenia okolje

16 okolje Projekt GEN-I Sonce tudi na Hrvaškem V Skupini GEN-I smo letos septembra postavila prvo sončno elektrarno na Hrvaškem, ki sta jo slovesno odprla njen lastnik Franjo Toljanić in predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob. V Skupini GEN-I smo zavezani k spodbujanju hitrejšega prehoda na zeleno energijo, zmanjševanju ogljičnega odtisa in skrbi za dobrobit planeta. Od letos odkup električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn, ponujamo tudi na Hrvaškem. Sončna elektrarna ima 20,5 kw moči, letno bo proizvedla kwh zelene električne energije, raven emisije ogljikovega dioksida pa letno znižala za 10,6 ton. V svoji življenjski dobi (30 let) bo omogočila za dobrih EUR prihrankov pri rabi električne energije. Projektirana je na način, kjer bo hotel večino proizvedene električne energije porabil sam, le manjši del pa se bo vrnil v omrežje. Zelena energija za Hrvaško pomeni velik potencial pri ustvarjanju novih delovnih mest in višje dodane vrednosti. GEN-I, d.o.o. Zapiranje zank za družbo brez odpadkov Trajnostni koncept krožnega gospodarstva prodira v različne gospodarske panoge in temelji na zavedanju, da viri proizvodnje niso neomejeni. V družbi Interseroh že od samega začetka uspešno razvijamo rešitve za družbo brez odpadkov, s katerimi zapiramo zanke, preprečujemo nastajanje odpadkov in ohranjamo naravne vire. Pri tem se naslanjamo na inovativen poslovni model, ki ga sestavljajo elementi ponovne uporabe (ReUse), zmanjševanja (ReDuce), recikliranja (ReCycle) in razmisleka (ReThink). Recikliranje je eden od pristopov krožnega gospodarstva, ki gre z roko v roki s ponovno uporabo ter obnovo obstoječih materialov in izdelkov. Z učinkovito uporabo obnovljivih virov in energije, predelavo, obnovo in ponovno porabo se namreč podaljšuje življenjska doba izdelka. Hkrati pa je vedno pomembna tudi skrb za zmanjševanje količin vseh vrst odpadkov, odgovorno ravnanje z njimi ter vključevanje v ustrezne sheme ravnanja. Interseroh d.o.o. Kako zeleni ste v vašem podjetju? Zeleni smo bili od nekdaj. Na začetku svoje kariere zeleni zaradi svoje neizkušenosti, neznanja in rosnih let. Z leti je vse raslo, doraslo, zacvetelo in nekaj tudi ovenelo. Predvsem tisto, kar nam ni prineslo ničesar v naši osebni in poslovni rasti. V vsakodnevnem življenju smo še vedno ostali zeleni. Zeleni, ker nam ni bilo vseeno, ali uporabljamo plastiko. Zeleni, ker nam ni bilo vseeno, ali ločujemo odpadke. Zeleni, ker nam ni bilo vseeno za onesnaževanje, in nenazadnje zeleni, ker si želimo ohraniti naravo nedotaknjeno. Vse to lahko prenesemo v poslovno prakso in postanemo zeleno podjetje. Potrebni so zelo majhni koraki in pri tem si želimo biti v pomoč in zgled drugim podjetjem. Kot je na primer pitje sveže vode iz stekleničke in ne iz plastenk; uporaba bombažne vrečke za večkratno uporabo in namesto plastične vrečke; izbira izdelkov in daril, ki so iz okolju prijaznih materialov. Za podporo k zeleni aktivnosti podjetij smo ustvarili blagovne znamke, kot so Ekovrecka. si, Mojasteklenicka.si, Posadisvojsvincnik.si, Ekoman.si, Heartybites.si. Za kratke proge smo si omislili še»zeleno raketo«. Z njo se zaposleni z veseljem zapeljemo do najbližjih točk in se tako še malo nadihamo svežega zraka. Zapisala: Renata Novak In, d.o.o. V Trbovljah smo namestili ulične zbiralnice za odpadno jedilno olje V letošnjem maju smo v Trbovljah namestili šest uličnih zbiralnic za odpadno jedilno olje, v juniju pa smo ob svetovnem dnevu okolja na prireditvi v osrednjem mestnem parku učencem prve triade trboveljskih osnovnih šol razdelili lične ročke za zbiranje olja, da bodo lahko skupaj s starši bolje poskrbeli za ta odpadek. Ob tem smo jih tudi poučili, da je potrebno olje pred oddajo ohladiti in precediti, ker ne sme vsebovati ostankov hrane. Poleg tega ne sme vsebovati vode ali ostankov pomivalnih sredstev. Le pravilno zbrano olje je primerno za izdelavo biodizla, ki je primer goriva, nastalega iz odpadne snovi. V avgustu smo zbiralnice že prvič izpraznili. Skupno je bilo iz njih počrpano 450 litrov odpadnega olja, ki je bilo oddano za izdelavo biodizla. Nov način zbiranja odpadnega olja je dopolnil že ustaljen način sprejemanja tega odpadka v zbirnem centru in v okviru občasnih zbiralnih akcij na terenu. Trudimo se, da se odpadno olje ne bi znašlo v kanalizaciji ali celo v okolju. Tudi v prihodnje načrtujemo ozaveščevalne akcije in projekte sodelovanja s šolami. Javno podjetje komunala Trbovlje, d.o.o. Krono Multi S hibridna toplotna črpalka Slika: Zunanja enota Krono Multi S

17 Krono Multi S je nova Kronoterm toplotna črpalka z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja različnih toplotnih virov. Gre za hibridno napravo, ki za ogrevanje prostorov in sanitarne vode toploto črpa iz zraka in/ali zemlje, hkrati pa je tišja od delovanja gospodinjskega hladilnika. Gre za nov ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje brezplačne energije uporablja obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših temperaturah zraka pa preklopi in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. S tem preusmerjanjem sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom. Zunanja in notranja enota sta povezani s cevmi po katerih kroži protizmrzovalna kapljevina z vrhunskimi lastnostmi prenosa toplote. Kronoterm d.o.o. Sončna elektrarna na strehi podjetja Medium V začetku oktobra smo na streho podjetja Medium postavili sončno elektrarno. Največji del ogljičnega odtisa našega podjetja predstavlja ravno poraba električne energije, ki jo potrebujemo za delovanje tiskarskih in drugih strojev. Z veseljem in ponosom si ogledamo aplikacijo, ki nam sporoča, kolikšna je naša proizvodnja električne energije. Naša poraba električne energije v letu 2017 je bila kwh. Nova sončna elektrarna bo predvidoma proizvedla kwh v enem letu, kar je med 13 in 15 % naše letne porabe. S proizvodnjo elektrike v naši MFE bomo letno zmanjšali izpuste CO₂ za dobrih kg. Energija, ki jo sonce oddaja, je neomejena in čista, torej sončne elektrarne proizvajajo zeleno energijo, ki ne Energetsko in statično prenovljena OŠ Jožeta Moškriča. Foto: Nik Rovan. Zeleno omrežje onesnažuje okolja in s tem zmanjšajo izpust ogljikovega dioksida v ozračje, ki ga z avtomobili, tovarnami ter prekomerno potrošnjo že preveč onesnažujemo. Medium d.o.o. S pametnimi rešitvami ohranjamo drevesa in privarčujemo milijon evrov na leto S pametno energetsko prenovo stavb v Ljubljani na leto prihranimo več kot milijon evrov, poleg tega pa bomo ohranili kar dreves. Letos smo končali z energetsko prenovo 48 javnih stavb v lasti Mestne občine Ljubljana, naslednje leto bomo prenovili še 11 objektov. Med prenovljenimi objekti so povečini vrtci, šole, zdravstveni domovi ter športni objekti. S prenovami občutno zmanjšujemo porabo energentov in višamo delež rabe obnovljivih virov. Oboje vpliva na znižanje emisij toplogrednih plinov. Še posebej smo ponosni, da smo v tem okviru prenovili številne vrtce in šole, s čimer smo zagotovili kakovostno okolje za mlade generacije. Hkrati smo najmlajše s tem, ko so spremljali prenove, seznanili tudi s pomenom varovanja našega okolje za generacije, ki prihajajo za nami. Podrobnosti o pametnih rešitvah projekta energetske prenove stavb lahko preberete na povezavi sl/aktualno/energetsko-napredni/. Mestna občina Ljubljana Bled med sto najbolj zelenimi destinacijami sveta Konec septembra je v nizozemskem mestu Nijmegen, letošnji zeleni prestolnici Evrope, potekalo globalno srečanje zelenih destinacij sveta pod okriljem neprofitne organizacije Green destinations, ki jo vodi Nizozemec dr. Albert Salman. Na konferenci so strokovnjaki z različnih področij predstavili dobre prakse zelenih destinacij z vsega sveta. Govorili so tudi o tem, kako trajnostni razvoj zagotoviti tam, kjer turizem že ogroža naravno in kulturno okolje. Na konferenci je bila Slovenija posebej izpostavljena, saj je dobila certifikat za prvo zeleno državo sveta, destinacije Ljubljana, Komen, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Bled pa so prejele certifikate, ki potrjujejo, da sodijo med sto najbolj zelenih in trajnostnih destinacij sveta. Na Bledu smo k zeleni shemi slovenskega turizma, nosilec programa certificiranja za Slovenijo je družba Goodplace, pristopili lani. Letos maja je Bled prejel zlati certifikat. Delo s tem ni končano. Blejski občinski svet je na zadnji seji potrdil triletni akcijski načrt ukrepov, ki jih bo destinacija Bled izvedla, da bo ostala na svoji zeleni poti. Med ukrepi so nadgradnja pohodniških poti, izgradnja kolesarskih stez, ukrepi za umirjanje prometa, obveščanje o podnebnih spremembah in podobno. Zapisala: Romana Purkart, Turizem Bled Občina Bled Pomurski sejem bo ozelenil leto 2019 Pri Pomurskem sejmu v prihodnjem letu organiziramo 4 zeleno obarvane sejme in 6 strokovnih ocenjevanj kakovosti. Od 12. do 14. aprila bo v Gornji Radgoni praznik ljubiteljev narave, mednarodni sejem Lov in RIBOLOV. Podčrtale ga bodo strokovne predstavitve najpomembnejših slovenskih in mednarodnih lovskih, ribiških, kinoloških, gozdarskih in naravovarstvenih organizacij. Sočasno bo Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja Naturo ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Od 24. do 29. avgusta se bo Agra znova potrdil kot največji mednarodni kmetijsko- -živilski sejem v tem delu Evrope. V žarišču strokovnega dogajanja bodo nove tehnologije za pridelavo in predelavo hrane: digitalizacija v agroživilstvu, digitalno, precizno in ekološko kmetijstvo ter kmetijstvo kot del krožnega gospodarstva. Od pomladi do pričetka Agre bodo potekala mednarodna ocenjevanja mesa okolje

18 133 okolje 18 in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, Vino Slovenija Gornja Radgona in ocenjevanje bio vin, medu ter kmetijske mehanizacije in opreme. Pomurski sejem, d.d. Količine emisij CO 2 v 2016 za 3,8 % večje kot v prejšnjem letu Izračuni SURS (na podlagi metodologije sistema okoljsko-ekonomskih računov SEEA) so pokazali, da so se količine emisij večine toplogrednih plinov v zadnjem opazovanem letu (tj. v 2016) v Sloveniji glede na prejšnje leto povečale. Izraziteje so se povečale predvsem emisije ogljikovega dioksida (CO₂), in sicer v letu 2016 za 3,8 % (na 15,2 milijona ton). Glede na zadnje predkrizno leto (2008) pa so se vendarle znižale, in sicer skupno za 19,1 % (iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti za 21,2 %, iz gospodinjstev pa za 10,0 %). V letu 2016 so bile glede na leto prej višje tudi količine emisij trdnih delcev PM₁₀, in to za 2,8 % (skupno smo jih v letu 2016 izpustili v zrak ton). Po podatkih SURS jih je kar 72,1 % izviralo iz gospodinjstev. Glede na leto 2008 se je znižala tudi skupna količina emisij trdnih delcev PM₁₀ (za 30,7 %). Emisije PM₁₀ so nevarne predvsem zaradi neposrednega negativnega vpliva na zdravje in kakovost življenja. Statistični urad RS Noč raziskovalcev na SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja s Šolskega centra Celje sodelujemo v projektu konzorcija partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut»Jožef Stefan«, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije v koordinaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij»noč ima svojo moč«. V okviru Evropske noči raziskovalcev smo pričeli izvajati številne aktivnosti, povezane s promocijo znanosti in raziskovalnega dela. Tako je bila v petek, , na šoli izvedena delavnica Instituta Jožef Stefan Prebudi svojo raziskovalno žilico. Določali smo vsebnost vitamina C v sadju in zelenjavi. Nato smo s skupino dijakov obiskali še ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje, kjer smo imeli možnost vpogleda v raziskovalni del delovanja višješolskih in visokošolskih zavodov, v lokalne raziskovalne inštitute, sodelovati v eksperimentih ter možnost uporabiti najnovejše tehnologije in instrumente pod vodstvom raziskovalcev. Noč/dan raziskovalcev je dogodek, ki se odvija na pobudo Evropske komisije vsak zadnji petek v mesecu septembru v številnih evropskih državah od leta 2005 naprej. Več o projektu je dostopno na povezavi nocmoc.eu/#predstavitev. Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje Rezano cvetje od blizu, ne iz tujine Samooskrba z domačo, lokalno in sezonsko zelenjavo nam počasi spet začenja postajati vrednota, kot je bila našim staršem in starim staršem. Ko pa kupujemo šopke cvetja, ne samo v cvetličarnah za posebne prilike kot nekoč, ampak kar redno v trgovinah ob kruhu in mleku, se običajno niti ne vprašamo, od kod so. Ne zavedamo se, da je to cvetje pridelano s pomočjo kemije, da je k nam priletelo iz daljnih dežel in s tem krepko prispeva k ozonski luknji. Prispeva tudi k nepravični trgovini in je velikokrat gojeno na zemlji, ki bi jo staroselci Afrike in Južne Amerike lahko izkoristili za pridelavo lastne tradicionalne hrane. Tako ne bi trpeli lakote. Samooskrbna filozofija in skrb za okolje nas napeljujeta tudi k pridelavi domačega cvetja za cvetličarje profesionalce kot za vsakdanjo domačo uporabo. Marsikaj lahko pridelamo doma. Poleg cvetja so za različne dekoracije vse leto uporabni tudi razni listi in plodovi, sveži ali posušeni. V Vrtnariji Trajnice Golob-Klančič preizkušamo pri različnih trajnicah tudi uporabnost za te namene. Med njimi so poleg tradicionalnih tudi nekatere novejše. Na prostem, po metodi naravi prijaznega vrtnarjenja v navadni vrtni zemlji gojimo trpežne sadike najrazličnejših vrst in sort trajnic, primernih za sveže in suhe šopke. Poleg sadik ponujamo tudi izkušnje in znanja s tega področja. Tako skušamo prispevati k varovanju našega planeta. Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič Konjiška OVeNtura, izposojevalnica električnih koles V podjetju Oven Elektro Maribor smo v Slovenskih Konjicah odprli že drugo izposojevalnico električnih koles OVeNtura. V sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Konjice bomo odslej tamkajšnje meščane in turiste spodbujali, da se po opravkih ali na izlet po bližnji in daljni okolici podajo z zmogljivimi električnimi kolesi. Uporabnikom je na voljo za izposojo 6 električnih koles, ki omogočajo varno, udobno in okolju prijazno vožnjo do želenega cilja. Od odprtja prve izposojevalnice OVeNture v Mariboru smo nadgradili povsem enostaven poslovni model na področju e-mobilnosti, ki ne zahteva posebne infrastrukture in dodatnih sredstev, zato smo ga ponudili vsem občinam po Sloveniji. Izposojevalnice električnih koles si želimo vzpostaviti tudi v drugih slovenskih mestih in drugod po regiji ter s tem doprinesti k napredku tako v razmišljanju posameznikov kot tudi pri razvoju e-mobilnosti v Sloveniji. OVEN Elektro Maribor, d.o.o.

19 Evropski projekti Izkoriščanje odvečne toplote za ogrevanje muzeja HE Fala Muzejski prostor 100 let stare Hidroelektrarne Fala, ene izmed najstarejših elektrarn v tem delu Evrope, bo ogrevan z uporabo odvečne toplote, ki nastaja v bližnji hidroelektrarni. Pilotni projekt je bil 18. septembra 2018 predstavljen na 4. strokovnem srečanju lokalnih energetskih upravljavcev z naslovom Trajnostna energija. Zaveza učinkoviti rabi energije in želja po ohranitvi zgodovinske tehniške dediščine je v DEM zahtevala nove pristope za vzdrževanje muzeja HE Fala, zato so se v sklopu pilotnega projekta CE-HEAT (INTERREG CE) odločili uporabiti nizkotemperaturni sistem za odvajanje odvečne toplote iz bližnje hidroelektrarne. Ekonomski kazalci kažejo, da se bodo stroški ogrevanja znižali za približno 60 %, investicija pa se bo povrnila v 6 letih, kar predhodno potrjuje tudi poslovni model za izrabo odvečne toplote v hidroelektrarni. E-zavod Srečanje podjetnikov in raziskovalcev v okviru informativnega dneva RETINA V septembru je v Leobnu v Avstriji potekal informativni dan projekta RETINA, ki so ga organizirali projektni partnerji Montanuniversität Leoben (MUL), Polymer Competence Center Leoben (PCCL), oba iz Avstrije, in Primorski Tehnološki Park iz Slovenije. Več kot 40 udeležencev, med njimi predstavniki 15 podjetij in raziskovalnih institucij iz Slovenije in Avstrije, je izkoristilo priložnost, da stopi v stik z RETININO edinstveno mrežo uveljavljenih raziskovalnih laboratorijev z bogatimi izkušnjami na področju znanosti o materialih in si zagotovi brezplačen dostop do raziskovalne infrastrukture. Institucije PCCL, UNG, Kemijski inštitut (KI) in Carinthian Tech Research AG weitergeführt (CTR) so predstavile svoje kompetence in raziskovalno infrastrukturo, do katere je možno dostopati v okviru projekta RETINA. Vsi udeleženci so imeli med drugim možnost ogleda eksperimentalne opreme PCCL, ki je del raziskovalne infrastrukture RETINA. Predvidoma marca 2019 bo v Leobnu v Avstriji potekala tudi dvodnevna šola s temami: Novi trendi v karakterizaciji materialov, procesih in modeliranju; Navodila za pripravo vlog za pilotne akcije tipa 1 za brezplačen dostop do raziskovalne infrastrukture za podjetja v okviru projekta RETINA, in Metodologije za podjetja. Glede na visoko število udeležencev in vsesplošen uspeh dogodka projektni partnerji opažajo rast povpraševanja podjetij za priložnosti v raziskovalni mreži RETINA. Kemijski inštitut Retracking je odgovor, kaj je z vlakni ojačanih kompozitov po uporabi V pol stoletja proizvajanja z vlakni ojačanih kompozitov (KOV) je nastalo 80 milijonov ton proizvodov, za katere ob izteku njihove življenjske dobe na področju reciklaže še ni učinkovitih rešitev. Od začetka 60-ih let prejšnjega stoletja je v masovni proizvodnji prevladovala proizvodnja izdelkov iz steklenih vlaken, ki so jih zaradi nizkih proizvodnih stroškov uporabljali v različnih industrijskih panogah. Danes je odstranjevanje teh proizvodov ob koncu njihovega življenjskega cikla problem svetovnih razsežnosti, saj še nimamo učinkovitega sistema za njihovo odstranitev. Cilj projekta Retracking je zagotoviti učinkovito upravljanje predelave, obdelave odpadkov iz KOV in njihovo preoblikovanje v sekundarno surovino, ki se nato uporabi za izdelavo Zeleno omrežje novih proizvodov, da jih bo mogoče v celoti reciklirati. Poleg tega projekt želi podpreti čim širše informiranje o tehnologiji RFM in o prednostih, ki jih ta tehnologija prinaša pri uporabi sekundarnih surovin tako podjetij iz sektorja predelave in obdelave odpadkov kot tudi proizvajalcem kompozitnih materialov na programskem območju. Zavod za gradbeništvo Slovenije Projekt FutureFlow že prinaša inovativne rešitve Projekt FutureFlow, ki ga koordinira družba ELES, v njem pa sodeluje še enajst partnerjev iz sedmih držav, zaključuje tretje leto. Partnerji so do sedaj razvili že številne inovativne rešitve. Ena izmed njih je metoda za empirični izbor avtomatske rezerve za povrnitev frekvence, ki temelji na podatkih štirih sistemskih operaterjev (APG, ELES, MAVIR, TRANSELECTRICA) v realnem času. Naslednja je metoda za porazdelitev stroškov prerazporeditve proizvodnje električne energije (t.i. redispatching), ki temelji na principu»power Flow Coloring«in jo evropsko združenje sistemskih operaterjev ENTSO-E že ocenjuje kot referenčno metodologijo na tem področju. Veliko uporabnih informacij o tem, ali so aktivni odjemalci lahko pomemben člen pri zagotavljanju najpomembnejših sistemskih storitev, pa bodo partnerji dobili tudi iz testiranj, ki potekajo v realnem času pri aktivnih odjemalcih v štirih partnerskih državah (Avstrija, Madžarska, Romunija in Slovenija). ELES, d.o.o. okolje

20 133 okolje 20 Srečanje članov zelenega omrežja Zgodi se - skrbno postavljen habitat za želve so čez noč prevzeli bobri Urška Košenina Zdaj je že tradicija. Jesensko srečanje članov Zelenega omrežja Slovenije. Zakaj se dobimo? Da si med seboj delimo dobre prakse, trajnostne misli in iskrive ideje. Od kreativnosti in nevroplastičnosti do tem, kot so novi materiali iz ostankov banan, uporaba odvečne toplote pri proizvodnji za ogrevanje muzeja, ključno sodelovanje naravovarstvenikov in gradbenikov pri postavljanju habitatov in pametna mesta prihodnosti, ki so rezultat trajnostne preobrazbe. Na srečanju ni manjkala niti trajnostna hrana iz Kmetije Podpečan, ki je pospremila nove povezave med člani in njihove vnete debate. Nevroplastičnost in kreativnost Trajnostni razvoj poteka tudi v človeku, je tisto, kar človeka opolnomoči s smislom. Danes je izbruhnila zunanja manifestacija tega, kar se je znotraj gradilo že prej, dober primer je demenca.»kar lahko naredimo, je, da nismo v vlogi žrtve, pasivni, temveč da smo aktivni,«je svetovala mag. Vanesa Čanji iz Fit medie.»mit o možganih je padel. Vemo, da so možgani tisti, ki se lahko gradijo ali rušijo. Do nedolgo nazaj smo verjeli, da možgani le propadajo. To ni več res, nevroplastičnost je dokazana. V naših možganih se duhovna kategorija misli materializira preko električnih impulzov, ki sprožijo kemijske procese. V možganih imamo za približno tri milijone let kapacitet nalaganja informacij. Naši možgani so organ, ki ga dobesedno sooblikujemo s komunikacijskimi oz. socialnimi interakcijami, z besedami, mislimi in čustvovanji.«po besedah Simone Roškar iz Kreativne komunikacije imamo ljudje celo misli na dan, od tega 80 % negativnih. Zato nujno potrebujemo kreativno razmišljanje, saj kreativnost govori o iskanju novih možnosti.»živimo v kompleksnem svetu s kompleksnimi problemi in potrebujemo kreativne rešitve. V večini podjetij kreativnemu procesu namenjajo premalo časa. Potrebna je sprememba v razmišljanju. Divergentno razmišljanje je lahko tudi timsko delo, ko tim razdela vse opcije našteje dovolj široko množico idej. Konvergentno razmišljanje je kritično razmišljanje, izberemo ideje, ki najbolj rešijo naš problem. Pomembno je časovno ločevanje konvergentnega in divergentnega razmišljanja s timskim delom.«dober čas za investicije v OVE CER (Center energetskih rešitev), v katerem je 25 partnerjev, je nastal leta Takrat so bili, po besedah Danijela Vuka, OVE še neznanka in je bil problem z zakonodajo, tudi partnerji.»orala se je ledina. Danes je konjuktura, tržišče je zrelo, povpraševanja je več kot ponudbe. Največji izziv je delovna sila. Pomembno je, da se povezujemo med seboj. Kar smo takrat predavali, je potrebno danes prevesti v prakso.«poleg denarja za investicije piha ugoden veter tudi za uveljavljanje dobrih trajnostnih praks. Nina Taylor iz E-zavoda je predstavila projekt CE-HEAT, celovit model izrabe odvečne toplote v Centralni Evropi. V projektu sodeluje devet partnerjev, financira pa ga sklad INTERREG. Vsaka regija izvaja lasten pilotni projekt. Njena sodelavka Valerija Petrinec pa je predstavila projekt The4Bees, kjer so se energetske učinkovitosti lotili na drugem koncu, na strani vedenja uporabnika. foto: arhiv podjetja

21 Izhodišče projekta je, da lahko z ozaveščanjem in spreminjanjem vsakdanjih navad uporabnika spremenimo energetsko učinkovitost za 20 %. V sklopu projekta so bili pripravljeni tudi senzorji za spremljanje porabe energije. Vzpostavili so dashboard za upravljavce stavb. Poleg tega tudi storytelling map, ki omogoča spremljanje podatkov meritev. Gradbeništvo velik porabnik resursov Po besedah mag. Iztoka Kamenskega iz GBC Slovenija trenutno 50 % populacije živi v mestih, zato je trajnostna urbanizacija ključna za prihodnost. 40 % resursov uporablja gradbeništvo. Problem nastane, ker Ekosklad za trajnostne kriterije ne vidi hitrih rešitev. Zeleno javno naročanje ima veliko nerealnih zahtev, trajnostni kriteriji pa se dražijo. V evropski mreži je GBC Slovenija zelo aktiven in se trudi za trajnostne kriterije. Mag. Iztok Kamenski je poudaril, da vidijo trajnostnost v zelenih delovnih mestih. S slednjim bi se Nuša Vanič iz podjetja Savaprojekt zagotovo strinjala. Sama je namreč pri projektu gradnje HE Brežice ugotovila, da»gradbinec brez pomoči naravovarstvenikov gradbenih del za živalske in rastlinske habitate ne bi znal izpeljati. Pri projektu gradnje HE Brežice je bilo potrebno zgraditi most sodelovanja naravovarstvenikov in gradbene stroke. Znanje, ki smo ga pridobili, je nujno uporabiti pri gradnji naslednje hidroelektrarne, da se ne učimo vedno znova že preizkušenih stvari. Eden izmed vzorčnih primerov je tudi izgradnja habitata za želve. Izvajalec je prišel in pričel kopati, naravoslovec je bil zraven, skupaj sta določila, kam drevesa, kam želve itd. Habitat je v tem času že naselil bober. Izdelali smo tudi m dolgo ribjo stezo, najdaljšo do sedaj.«v sosednji Občini Kostanjevica pa so se občani že dalj časa pritoževali nad vodnim virom zajetja Jama ob izviru potoka Studena, ki je bil velikokrat oporečen do te mere, da so morali leta 2015 uporabniki dalj časa vodo prekuhavati. Poleg oporečnosti je bila povišana tudi motnost, voda je bila zelo umazana. Nina Leskovar Ferme iz podjetja Kostak je povedala, da so skupaj z Občino»začeli iskati rešitev, da bi zagotovili neoporečno vodo. Zahteva je bila, da se vse dela na enem objektu, da bo investicija finančno sprejemljiva. Namestili smo napravo s peščenimi filtri, ki se jo da modularno nadgrajevati. Odkar je bila vgrajena, so vzorci vode ustrezni.«odpadki kot surovina iz čistilnih naprav Čistilna naprava Domžale - Kamnik je stara že več kot 37 let, potrebovala je modernizacijo, nadgradnjo. Dr. Marjetka Levstek je povedala, da je bila»prva nadgradnja, ki so jo izvedli, sprejem grezničnih gošč. Povečali so tudi vstopni objekt in primarni usedalnik. Na anaerobni stopnji je potekala največja nadgradnja, saj ima sedaj vsak bazen svoj biofilter, da izvzame vse neprijetne vonjave. Čistilna naprava je tovarna virov blata, ki ga lahko porabimo za bioplin, električno energijo in toploto. Očiščena voda, ki ostane, se uporablja za ogrevanje in za čiščenje tehnoloških linij. Izločen pesek pa delimo gradbincem kot pesek. V Nemčiji vse čistilne naprave blato sežigajo in pepel shranjujejo za čase, ko bo manjkalo fosforja.«čiščenje blata na izvoru je tudi namen projekta Convert, ki povezuje gospodarstvo in šolstvo, kot je povedala dr. Anja Bubik iz Visoke šole za varstvo okolja. Projekt je zasnovan zelo interdisciplinarno. Študentje so iskali rešitev za podjetje Kakis d.o.o., ki želi na globalnem trgu predstaviti ekološka stranišča.»zelena stranišča so pomembna, ker z njimi prispevamo h krožnem gospodarstvu in ne potrebujemo več večjih čistilnih naprav. Prototip so izdelali iz termično obdelanega lesa, inovativne tehnologije in obdelave urina v povezavi z ozelenitvijo ekostranišča (hidroliza, higienizacija, ohlajanje, zelena korita). V naslednjem letu sledi testiranje. Slavko Marš iz podjetja Simbio je predstavil upravljanje z objektom za obdelavo odpadkov. Srce centra je mehansko-biološka obdelava odpadkov.»z uvedbo rumenega zabojnika smo pričakovali manjši delež gorljive frakcije. V črni kanti je še okoli 20 % odpadne embalaže. Strošek sežiga je izjemno visok. Oblikovali smo projektno skupino. V 1. fazi nadgradnje leta 2016 je šlo za zamenjavo bobnastega sita in vgradnjo optičnih separatorjev. Kapaciteta linije je 20 t/uro. V drugi fazi se bo na liniji za sortiranje vgradila nova sodobnejša oprema. Sedaj poteka sortiranje ročno, nova linija bo omogočala strojno sortiranje, kapaciteta bo ton. Celotno investicijo pokrijejo občine, ki so lastnice centra. Izločene frakcije se potem prodajajo na trgu,«je pojasnil Slavko Marš. Pametna mesta sedanjosti Jupol barve praznujejo naslednje leto 50 let, podjetje Jub pa 140 let. Mag. Iztok Kamenski iz podjetja Jub je povedal:»prodamo 110 milijonov evrov izdelkov. 30 % prodaje je v Sloveniji. Pred leti smo imeli že tri hidroelektrarne na reki Mlinščici. 25 % energije je iz OVE. Imamo tudi čistilno napravo in fotovoltaiko. V letu 2017 smo vgradili m² fasadnih sistemov. Prihranek CO₂ je ton na leto. Trdimo, da so naše barve bolj ekološke, kot zahteva EU direktiva. So pa ekološki certifikati v slovenskem prostoru zelo slabo prepoznavni. Noben okoljski znak ne dviguje prometa, ljudje odreagirajo le na ceno, ne prepoznajo zelenega potrošništva.«če se potrošniki še ne zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja in je to proces, je ta pot preobrazbe dolga tudi za podjetja, kot je povedala mag. Alenka Ott Šaponia iz Petrola.»Leta 2001 smo se začeli ukvarjati z elektriko. Skupina Petrol se je zavezala k trajnostnem razvoju. Želimo spremeniti pogled na našo blagovno znamko. Skupaj s partnerji želimo oblikovati okolje, ki bo implementiralo zakonodajo na področju nizko ogljične družbe. Posvetili smo se trajnostni mobilnosti (infrastruktura za alternativna goriva ), biogorivom in izvedli sistemske spremembe za prehod v zeleno oz. krožno gospodarstvo. Ukvarjamo se z energetskim področjem (URE, OVE) in trajnostnim razvojem lokalnih skupnosti. Mesta, ki gredo v trajnostno preobrazbo, so pomemben cilj Petrola. Dajatve Petrola so leta 2016 pomenile 12 % proračuna Republike Slovenije. Vplivamo in trdno verjamemo, da bodo v prihodnosti preživele trajnostne rešitve.«da pa velikost podjetij ne govori o tem, katera stopajo na pot trajnostne preobrazbe, je pokazala Mirjam Fain, ki prihaja iz Tiskarne Medium, kjer je približno 20 zaposlenih.»postavili smo sončno elektrarno na strehi poslovnega prostora. Ocenjujemo, da bo sončna elektrarna zagotovila do 15 % energije. Imamo certifikat ISO in EMAS in smo prvi kupec Modre energije na Gorenjskem. Delež recikliranega papirja upada, narašča pa delež papirja s FSC ali PEFC. Vse barve, ki jih imamo, so na rastlinski osnovi.«skok v prihodnost s citrusi Osnovna surovina za plastiko je nafta in 8 % je gre za proizvodnjo plastike. Plastike je preveč, zato EU teži k zmanjšanju uporabe določenih plastičnih izdelkov. Reševanja te problematike so se lotili tudi v razvojnem centru Tecos. Dr. Dragan Kusić je predstavil projekt BAQUA, kjer iščejo rešitve za ponovno uporabo bananinih odpadkov za nove produkte v ribogojskem in plastičarskem sektorju.»stebla bananovcev dajo v stroj, razrežejo, vlakna posušijo in nato dosežejo boljše mehanske lastnosti materiala (polimera). Iz ostankov bananovcev delajo tudi hrano za ribe. Drug projekt je CITRUSPACK. Z odpadnimi deli citrusov (pomaranča, limona, klementina) dobimo citrusova vlakna in ustrezne granule, ki jih lahko brizgamo. Tretji projekt, kjer smo prisotni, je CEPLAFIB. Tu nov material nastaja iz odpadne plastične embalaže (PP, LDPE, HDHE) in iz odpadnega papirja (obnovljena celulozna vlakna iz časopisnega papirja).«ravnokar omenjeno globalno sodelovanje nas pripelje do globalne logistike, ki je ključni člen vseh tržnih poti. Mag. Vasja Košuta iz globalnega transportnega podjetja Gefco je predstavil multimodalne rešitve dobaviteljev verige.»mednarodno globalno podjetje Gefco je v 75 % lasti ruskih železnic in je prvo podjetje pri distribuciji avtomobilov. Naša dodana vrednost je integrirana logistika, multimodalne rešitve z železniškim transportom za znižanje okoljskih vplivov. Dober primer je bil prevoz Peugeut avtomobilov iz Slovaške, kjer smo uporabili vlak namesto kamionov.«okolje

22 133 okolje 22 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kakšno je njihovo stališče do gradnje hidroelektrarn na Muri po odločitvi Unesca, da gre ob Muri za biosferno območje, in kaj so dogovorili predstavniki kmetijskih ministrstev na srečanju Višegrajske skupine. Na Muri ni potenciala za hidroelektrarne Kakšno je stališče MKGP do načrtovane gradnje elektrarn na Muri in kakšne so lahko alternative zlasti po nedavni odločitvi Unesca o razglasitvi biosfernega območja Mure? Glede hidroelektrarn na reki Muri znani podatki kažejo, da na Muri ni potenciala za hidroelektrarne. V povezavi z Muro je potrebno razmišljati predvsem o biosfernem območju, o reki kot vodnem viru za namakanje kmetijskih zemljišč ter v povezavi z razvojem turizma. Koliko časa še nepoštene trgovinske prakse v EU? Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je sodelovala na razširjenem zasedanju ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine, kjer so med drugim govorili o predlogu direktive EU o preprečevanju nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi in o iniciativi BIOEAST. Kakšna konkretna stališča so bila sprejeta? Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila zasedanja ministrov držav višegrajske skupine (Slovaška, Poljska, Madžarska, Češka) ter Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije. Glavne teme pogovorov so bile spremembe Skupne kmetijske politike EU (SKP), oblikovanje strateškega pristopa na področju biogospodarstva ter predlog Direktive za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks. Ministri so si tudi izmenjali Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja informacije o posledicah suše v kmetijstvu v svojih državah. Državna sekretarka se je v razpravi na zasedanju V4+4 najprej dotaknila razprave o novi definiciji»pravega kmeta«, ki bo v veliki meri nadomeščala sedanjo definicijo»aktivnega kmeta«. Izpostavila je, da je za Slovenijo pomembno, da bi bile podpore SKP v bodoče bolj ciljno naravnane. Pomemben element tega je nedvomno, da bi si želeli, da podpore pridobijo le kmetje in tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Slovenija si želi čim več prožnosti pri podrobnejši opredelitvi na ravni države, da bomo pravega kmeta lahko definirali v luči nacionalne opredelitve, zakonodaje in razumevanja ter seveda ob upoštevanju podatkov, s katerimi razpolagamo. Tudi vprašanje določitve stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za razvoj podeželja je državna sekretarka izpostavila kot pomembno politično vprašanje, povezano tudi z vprašanjem samega obsega sredstev za razvoj podeželja. Slovenija je že večkrat izpostavila zavzemanje za povečanje obsega sredstev za to področje, saj meni, da je znižanje za 15% nesprejemljivo za področje izvajanja SKP, ki zlasti naslavlja strukturne probleme kmetijstva in podeželja. Tudi zvišanje stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za EU za razvoj podeželja po mnenju Slovenije ni ustrezen korak za pokrivanje nastale proračunske luknje. Pri vprašanju o novem sistemu krizne rezerve je državna sekretarka izpostavila, da je bila Slovenija med državami, ki so se zavzemale za poenostavitev izvajanja. V tem kontekstu predlog, po katerem bi se zbrana sredstva prenašala med leti, lahko podpremo kot korak v pravo smer, ki bo tudi zagotovil, da bodo tako zbrana sredstva dejansko na voljo kmetom v času kriz. V okviru razprave o spodbujanju biogospodarstva ter s tem povezanimi raziskavami je mag. Tanja Strniša izpostavila gozdarstvo in predelavo lesa kot posebno prioriteto, saj je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Poleg tega bi bilo treba več pozornosti nameniti prilagajanju na podnebne spremembe ter povečanju konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva, tudi s spodbujanjem digitalizacije kmetijstva. Zaradi vse večjih pričakovanj potrošnikov bo v bodoče treba nameniti še več pozornosti trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter vložiti dodatne napore v raziskave in razvoj sredstev, ki bodo manj škodljiva za ljudi in okolje, razvijati nove pristope pri zatiranju škodljivcev, zagotoviti boljše izobraževanje pridelovalcev in ustrezno informirati javnost o prednostih in tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Državna sekretarka je podprla pripravljeno skupno izjavo o predlagani Direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah. Ocenila je, da bo skupna izjava ter v njej izpostavljene zahteve dala nov zagon in podporo pogajanjem o sprejemu Direktive na ravni EU. Čeprav direktiva uvaja le minimalne skupne standarde za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks, je to uspeh za države, ki si prizadevajo za zakonsko ureditev na ravni EU, med njimi je tudi Slovenija, in jasen politični signal za preprečevanje takih praks. Sprejem direktive na ravni EU bo okrepil tudi izvajanje nacionalnih predpisov za preprečevanje takih praks v državah članicah. Državna sekretarka je izpostavila tudi vse zakonodajne spremembe, ki jih je Slovenija pripravila na tem področju, nazadnje februarja letos, ko je Državni zbor sprejel spremembe Zakona o kmetijstvu, ki zdaj omogoča boljši nadzor in kaznovanje nepoštenih trgovinskih praks. foto:

23 Jože Volfand Okoljski dolg Slovenije Trajnostna razvojna pot Slovenije je lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa, tako da se približa ekosistemskim zmogljivostim, ob hkratnem zmernem povečanju blaginje oz. njenem ohranjanju. Tako dr. Darja Piciga z Ministrstva za okolje in prostor, sekretarka v Oddelku za podnebne spremembe, odgovarja na ugotovitev o visokem ekološkem dolgu Slovenije. Ob tem pojasni, da v zadnjih osmih letih temelji njeno delo na celostnem, integralnem pogledu na svet, kot je predstavljen v objavljenih 100 nadaljevanjih Integralne serije. Slovenija res zvišuje svoj ekološki dolg, a je hkrati čedalje popularnejša destinacija v Evropi. To mora vedeti predvsem menedžment v podjetjih. Dr. Darja Piciga, izvrstna poznavalka globalnih trendov in razmer, je tudi nosilka Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo in se je uveljavila kot glavna urednica in soavtorica knjige Integral Green Slovenia. Ekološki dolg Slovenije je v regiji največji, hkrati pa je naša država visoko na mednarodni lestvici po nekaterih kazalnikih trajnostnega razvoja in postaja tudi čedalje bolj popularna zelena destinacija v Evropi. Kaj je res in kaj ni? Vašega vprašanja sem resnično vesela, saj mi daje možnost, da že na začetku intervjuja pojasnim eno temeljnih izhodišč svojega dela v zadnjih osmih letih, ki me je med drugim vodilo do objave 100 nadaljevanj Integralne serije. To si lahko vsakdo ogleda na Današnji svet je svet protislovij in mnogoterih izzivov, ki se še množijo in povečujejo: od svetovnih do evropskih, slovenskih, regionalnih, lokalnih. Od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov in vojn. Zaradi teh protislovij smo pogosto zmedeni. Z znanjem, ki je ločeno po posameznih disciplinah in sektorjih, si ne moremo kaj dosti pomagati. Ko se srečujemo z množico med seboj prepletenih problemov sodobnega sveta in še slabšimi obeti za prihodnost, ta kognitivna shema ne deluje. Vztrajanje pri ustaljenih vzorcih in pristopih velikokrat odpove pri soočenju s kompleksnostjo izzivov sodobnega sveta. Nujno je celostno in integralno mišljenje, transdisciplinarnost, čezsektorski pristop, povezovanje protislovij v vseobsegajočo celoto. Kratek, neposreden odgovor na vaše vprašanje bi se torej glasil: Okoljski dolg Slovenije Po emisijski in snovni učinkovitosti gospodarstvo zaostaja za povprečjem EU dr. Darja Piciga Oboje je res. Potrebno je vedeti, kaj z različnimi kazalniki in lestvicami merimo ter s kom se primerjamo. Za ekološki dolg to vemo. Ekološki dolg Slovenije je v regiji Zahodni Balkan resnično največji. Ugledna mednarodna okoljska organizacija WWF, to je Svetovni sklad za naravo, Slovenijo uvršča v to regijo, v kateri smo najbolj razvita država. Če se primerjamo z drugimi članicami EU, pa je naš okoljski odtis povprečen, čeprav v svetovnem merilu zelo visok. Človeštvo bi potrebovalo 1,7 Zemlje, da bi obnovili vse naravne vire, ki jih potrošimo, Slovenija pa 2,8 Zemlje. Dan okoljskega dolga smo letos na svetovni ravni obeležili 1. avgusta, v Sloveniji pa že 12. maja. Zakaj je tako? Visoko stopnjo blaginje smo žal dosegli na način, ki je značilen praktično za vse razvite države. S preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje. To je nazorno prikazano na grafu, ki povezuje ekološki oz. okoljski odtis in indeks človekovega razvoja in ga vsako leto objavlja Globalna mreža za okoljski odtis (GFN Global Footprint Network). Kazalnik o ekološkem/okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalnike trajnosti. Meri letne potrebe ljudi po naravnih virih, vključno s hrano, lesom, vlakninami in okolje foto: Tamino Petelinšek

24 133 okolje 24 absorpcijo izpustov ogljika. Res pa je tudi, da po ohranjenosti in lepoti naravnega okolja sodimo v svetu med vodilne države. Kot je Slovenija poročala v prvem pregledu uresničevanja trajnostnih ciljev iz Agende 2030, smo se po indeksu okoljske uspešnosti leta 2016 med 180 državami uvrstili na 5. mesto. V Sloveniji smo uspeli veliko bolj kot drugje po svetu ohraniti celovitost ekosistemov in se ubraniti njihove degradacije. To nam je ob izjemnem delu akterjev trajnostnega turizma omogočilo, da je Slovenija postala prva zelena destinacija in postaja čedalje bolj popularna med trajnostno usmerjenimi turisti v Evropi in globalno. Kazalniki torej ne povedo vsega. Veliko povedo. Kazalnik o ekološkem/okoljskem odtisu, na podlagi katerega se prikazuje okoljski dolg posamezne države, predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje nastajajočih odpadkov. Tudi ogljični odtis, približno 60 % v Sloveniji in v svetovnem povprečju, je preračun na površino, potrebno za zadrževanje in vezavo ogljikovega dioksida antropogenega izvora. Od kazalnika nacionalnih emisij toplogrednih plinov se razlikuje po tem, da upošteva širši vpliv na okolje. Med gozdnimi viri vključuje porabo lesa za kurjavo, uvoz in izvoz, poraba virov se šteje končnemu potrošniku, ter poleg tekoče porabe virov, npr. gorivo, tudi vire vdelane v sam proizvod (vozilo) ali storitev. Ta metodologija je eden od razlogov za razlike v uvrstitvah na lestvicah okolja oziroma trajnostnega razvoja. Torej smo lahko mirni? Ne. Naše okolje, zlasti naravno, je res kljub relativno visokemu ogljičnemu odtisu še vedno nadpovprečno ohranjeno. Lahko pa smo upravičeno zaskrbljeni zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb, na kar nas že opozarjajo čedalje pogostejše in intenzivnejše naravne ujme, in zaradi negativnih vplivov drugih globalnih megatrendov (GMT-jev). Zelena Slovenija, bogata z gozdovi, nam ni dana za večno. Najnovejše poročilo IPPC je še bolj izostrilo odgovornost držav za učinkovitejše ukrepe, ki bi upočasnili podnebne spremembe. Stroka opozarja na veliko ranljivost Slovenije. Pred kakšno nalogo je okoljska in razvojna politika Slovenije? Nadaljevati moramo s sprejetjem in učinkovitim izvajanjem dolgoročne, do leta 2050, medsektorske strategije za soočanje s podnebnimi spremembami. Zavezani smo tudi s Pariškim podnebnim sporazumom in sklepi na ravni EU. Pomembne strokovne podlage za dolgoročno strategijo bo prispeval projekt LIFE Podnebna pot 2050, ki ga v sodelovanju z MOP izvaja Center za energetsko učinkovitost Instituta»Jožef Stefan«. Ena od dveh ključnih nalog projekta je izdelati projekcije emisij TGP do 2050 in oceno učinkov za Dolgoročno strategijo za nizke emisije, ki jo mora RS pripraviti do l Prvi rezultati projekta, mislim na odmevno Podnebno ogledalo 2018, pa že vključujejo dragocena priporočila odločevalcem, kot je Zvezek 0 Povzetek za odločanje. Tudi strategija razvoja Slovenije ni mogla mimo podnebnih sprememb. Strategija zahteva integrirano razvojno načrtovanje, povezovanje in sodelovanje na različnih ravneh. Opozarja, da sta potrebni celovitost politik na nacionalni ravni ter usklajena vzpostavitev finančnih in vsebinskih okvirov. Za integracijo okoljskih ciljev je smiselno uporabiti sistemski konceptualni okvir za trajnostne prehode, ki ga razvija Evropska okoljska agencija (EEA).»Posvojitev«tega konceptualnega okvira lahko štejemo za eno ključnih nalog okoljske in celotne razvojne politike Slovenije. MOP je v ta namen skupaj z nacionalno agencijo za okolje (ARSO) že zastavil sodelovanje z EEA. Potrebujemo predvsem paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah. EEA v ta namen razvija kompleksno bazo znanja o trajnostnih prehodih. Ta nastajajoča zakladnica znanja že obsega razlage za ključne procese za okolje, kot so vplivi GMT-jev na okolje v Evropi, ekosistemski okvir družbenih sistemov, procesi inoviranja, prepletenost in sovplivanje družbeno-ekoloških, družbeno- -ekonomskih in družbeno-tehnoloških področij. Poleg razumevanja procesov nam agencija ponuja tudi usmeritve za bolj učinkovito ukrepanje na treh ključnih področjih zelenega gospodarstva. To so nizkoogljično, krožno, bioin modro gospodarstvo. Kako konkretno ukrepati pri nekaterih negativnih učinkih podnebnih sprememb? S celostnim, integriranim pristopom. Naj omenim le dva aktualna primera negativnih učinkov. Nadomeščanje fosilnih goriv s kulturnimi rastlinami, iz katerih pridobivamo energijo. Na primer palmovo olje, kar je pred leti uzakonila EU, lahko pripomore k reševanju energetske problematike in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov k blaženju podnebnih sprememb. Vendar pa je povezano s krčenjem gozdov in spreminjanjem rabe tal. To vpliva na obseg zemljišč, ki je na voljo za pridelovanje hrane. Ker so svetovni prehranski trgi med seboj povezani, to hkrati vpliva na cene hrane. Zato ima degradacija okolja resne posledice za sedanjo in dolgoročno varnost dostopa do ključnih virov. V Sloveniji pa občutimo posledice povečanega, napačnega kurjenja lesne biomase za kakovost zraka. Lesna biomasa je sicer obnovljiv vir energije in kot zamenjava za fosilne vire prispeva k zmanjševanju emisij CO₂. Tudi sicer je Slovenija prepočasna pri zniževanju okoljskega odtisa. Trajnostna razvojna pot Slovenije je lahko le pospešeno zniževanje ekološkega odtisa, tako da se približa ekosistemskim zmogljivostim, to je biološki zmogljivosti, biokapaciteti, ki meri letno zmogljivost določenega območja, da obnovi porabljene vire, ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. Zato smo v Strategijo razvoja Slovenije vključili ambiciozen cilj znižanja okoljskega odtisa do leta Nacionalna razvojna strategija, ki jo je vlada sprejela decembra lani, tako določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 % oz. s 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta Ta cilj smo vključili tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). Čeprav je kazalnik okoljski odtis uvrščen med kazalnike trajnostnega upravljanja naravnih virov, pa bomo načrtovano znižanje dosegli le z učinkovitim izvajanjem ukrepov za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo (po SRS 2030) in po novem tudi v bio-gospodarstvo. Torej s trajnostnimi prehodi po konceptualnem okviru EEA. Strategija razvoja Slovenije med prednostne cilje države uvršča prehod v nizkoogljično gospodarstvo, slika o emisijah toplogrednih plinov v slovenskem podnebnem ogledalu pa neizpodbitno kaže, da se z gospodarsko rastjo povečujejo tudi emisije, in sicer za več, kot se je BDP. Ali to pomeni, da je trajnostna prenova gospodarstva prepočasna? Iz do sedaj zbranih podatkov lahko sklepamo, da je do večjega porasta emisij TGP od porasta BDP prišlo v letu 2016, kar se odraža v kazalniku emisijska produktivnost, ki ga Podnebno ogledalo podrobneje analizira. Za leto 2017 ni verjetno, da bi se ta trend nadaljeval. V zadnjem letu, za katerega so podatki na voljo, to je v letu 2016, so se emisije zmanjšale le v dveh izmed osmih sektorjev, to je v industrijskih procesih, zmanjšale so se drugo leto zapored, vendar pa manj kot v letu prej, in pri odlaganju odpadkov. V vseh ostalih sektorjih so bile zabeležene rasti. Največ je k zmanjšanju emisijske produktivnosti prispevalo povečanje v obeh sektorjih z največjim deležem emisij, to je v prometu in energetiki. Ker pa prve preliminarne ocene, na podlagi podatkov o prodaji pogonskih goriv za leto 2017, kažejo, da so se te emisije v naslednjem letu znižale, lahko domnevamo, da se skupna rast emisij, vsaj iz prometa, v letu 2017 ni nadaljevala. Pri proizvodnji električne energije in toplote je povečanje emisij iz TE posledica večje proizvodnje električne energije v Sloveniji v letu 2016 glede na leto V termoelektrarnah se je proizvodnja povečala za 12,7%. V letu 2015 je bila proizvodnja manjša od dolgoletnega povprečja. V prometu so se v letu 2016 emisije povečale glede na prejšnje leto za 6 %. Rast je posledica rasti tranzita. Povečal se je tranzit osebnih in tovornih vozil. A če ocenite odzivnost celotnega gospodarstva, ko gre za spremembe v razvoju? Sklep o prepočasni prenovi gospodarstva je

25 možen na podlagi drugih podatkov in ne teh, ki sem jih omenila. Rezultati kazalnikov emisijske in snovne učinkovitosti opozarjajo na vztrajno zaostajanje za povprečjem EU. Zaskrbljujoči so tudi rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer z malimi in srednjimi podjetji o učinkoviti rabi virov in o zelenih trgih, ki je bila objavljena v začetku leta. Ukrepi, o katerih se je spraševalo podjetja, so se nanašali zlasti na odpadke, energijo in surovine. Pri tekočih ukrepih se je Slovenija večinoma uvrstila pod povprečjem EU ali celo v zadnjo tretjino, pri vseh načrtovanih ukrepih pa v zadnji tretjini. Večkrat tudi med zadnjimi tremi z manj kot 10 % podjetij, ki določen ukrep načrtujejo, ter z ogromnim zaostankom za povprečjem EU. Pri načrtovanju vseh ukrepov se je pokazal tudi izrazit upad glede na leto Ob teh podatkih lahko le izrazim upanje, da bodo vodilni v slovenskih podjetjih prebrali in vsaj delno upoštevali priročnika, ki sta izšla letos. Mislim na publikacijo Trajnostne poslovne strategije in trajnostni poslovni modeli v slovenski praksi, ki ga je izdala agencija SPIRIT. Obsežnejši je priročnik Zelene Slovenije, to je Priročnik za prehod v zeleno gospodarstvo. Kot dokazujejo številni primeri, reševanje okoljskih problemov ponuja tudi številne gospodarske priložnosti. S katerimi ukrepi bi lahko Slovenija hitreje začela zmanjševati okoljski odtis in katere panoge so najbolj izpostavljene? Glede na specifike Slovenije so z vidika okoljskega odtisa najbolj nujni trajnostni prehodi v energetskem, mobilnostnem in urbanem sistemu, s tem da se zaradi razpršene poselitve ne smemo osredotočiti samo na mesta. Večina ukrepov za zniževanje ogljičnega odtisa, ki je posledica rabe fosilnih goriv in prispeva 60 % okoljskega odtisa, je znanih in že zastavljenih, to je v Podnebnem ogledalu. Potrebno pa bo njihovo intenziviranje in učinkovito izvajanje, poleg tega pa tudi njihovo pametno povezovanje. Še posebej moramo biti pozorni na»pasti«, na katere opozarja EEA. A naj bom konkretna. Pri energetski učinkovitosti stavb so mnoge tehnologije in pristopi že razviti, treba pa je čim bolje izkoristiti obstoječe stavbe in pospešiti izvajanje investicij v energetsko učinkovitost. Med perspektivnimi ukrepi je tudi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Tudi število električnih avtomobilov že hitro raste. Poskrbeti pa je treba, da bodo v čim večji meri polnjeni z elektriko iz okolju prijaznih obnovljivih virov, kot je fotovoltaika, ter povezati z razpršenim skladiščenjem elektrike. Zagotoviti bo tudi potrebno, da bo rast števila električnih vozil spremljalo izboljšanje javnega prevoza, sicer lahko povpraševanje po novi cestni infrastrukturi še bolj naraste. Okoljski odtis je načelno možno znižati tudi s povečevanjem biokapacitete, na primer z aktivnejšim trajnostnim upravljanjem gozdov. Vendar bo v Sloveniji glede na pričakovane učinke podnebnih sprememb, ujme nas opozarjajo, ohranitev biokapacitete in okoljskega odtisa možna le z dodatnimi ukrepi. Na nedavni mednarodni konferenci v okviru Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo ste skupaj z več partnerji iskali poti k ciljem trajnostnega razvoja, pri čemer ste poudarjali integralne zelene rešitve. Izhodišče vaše konference je paradigma integralnih svetov. Za kakšen koncept gre? Gre za celosten konceptualni okvir, ki presega meje disciplin in kultur, saj je transdisciplinaren in transkulturen. Uporaben je za vse vrste socialnih sistemov, od posameznika do organizacije, skupnosti, družbe. Usmerja procese preobrazbe oziroma razvoja, je transformativen. Razvila sta ga profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer iz Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi ( com/). Osnovno načelo integralne paradigme pravi, da mora vsak socialni sistem za dosego in ohranjanje trajnosti najti dinamično ravnotežje med svojimi štirimi medsebojno podpornimi in neodvisnimi»svetovi«in svojim središčem, to Poleg moralnega, etičnega jedra, ki je postavljeno v središče konceptualnega modela integralnih svetov, imamo torej še štiri sfere svetove : narava in skupnost,»kraljestvo odnosov«; kultura in ozaveščenost ali duhovnost,»kraljestvo idej«; znanost, sistemi in tehnologija,»kraljestvo znanja«; podjetje in ekonomija, tudi finance,»kraljestvo akcije«. je moralnim jedrom. Poleg moralnega, etičnega jedra, ki je postavljeno v središče konceptualnega modela integralnih svetov, imamo torej še štiri sfere svetove : narava in skupnost,»kraljestvo odnosov«; kultura in ozaveščenost ali duhovnost,»kraljestvo idej«; znanost, sistemi in tehnologija,»kraljestvo znanja«; podjetje in ekonomija, tudi finance,»kraljestvo akcije«. Vsi elementi morajo biti v dinamičnem ravnotežju, če naj bi se socialni sistem razvijal trajnostno. Vseh pet»arhetipskih potez«se najde v vsaki družbi, organizaciji, posamezniku In kje je Slovenija? V Sloveniji smo osnovno načelo integralne paradigme veliko uporabljali. V knjigi Integral Green Slovenia in v Integralni seriji je mogoče najti več slovenskih primerov, ki so razloženi v skladu s tem osnovnim modelom. Ugotovili smo tudi, da so slovenski integralni primeri, še predno smo jih odkrili, praviloma udejanjali paradigmo trajnostnega razvoja, s tem da so poleg treh običajnih razsežnosti, okolje, gospodarstvo, družba, gradili tudi na kulturni dediščini in kot izhodišče poudarili vrednote. Vsaka družba vključuje vse štiri svetove naravo/skupnost, kulturo/ozaveščenost, znanost/ tehnologijo, politiko/ekonomijo. Vendar pa obstajajo svetovne regije, ki so glede na druge regije sčasoma postale še posebej močne na enem določenem področju. Lahko jih razvrstimo glede na smeri neba, od juga do zahoda. Seveda to ne pomeni, da je humanizem moč najti le v južni svetovni regiji (Afrika). Ali da holizem korenini le na Vzhodu, torej v deželah, kot sta Kitajska in Indija. Profesorja Lessem in Schieffer trdita, da se je, kot kaže, v vsaki od štirih velikih regij sveta ena notranja razsežnost močneje razvila glede na ostale. Vsaka od štirih regij vključuje vse štiri»svetove«, vendar pa en ali drugi svet prevladuje. Za Evropo in tudi Slovenijo,»severni«svet, lahko ugotovimo, da smo glede na druge svetovne regije in kulture močnejši v racionalnem pogledu na svet, bolj poudarjamo znanje in razvijamo sisteme. Ali se vam ne zdi, da tudi za Slovenijo pogosto drži stavek, ki je bil poudarjen na konferenci: Nič ni tako praktično kot dobra teorija? Na številnih strokovnih srečanjih in trajnostnih dogodkih ne manjka teorije, dobre prakse pa se pogosto ponavljajo. Na katerih področjih v Sloveniji bi morali najbolj spodbuditi integralne zelene rešitve? Ta stavek smo si sposodili pri Kurtu Lewinu, enemu od začetnikov socialne in organizacijske psihologije, katerega delo je imelo izjemen teoretični in praktični vpliv. Zapisala sem ga tudi v uvod k Integralni seriji kot spodbudo bralcem za iskanje bolj celovitih teoretskih okvirov, ki bodo v pomoč pri soočanju s kompleksnimi izzivi današnjosti in prihodnosti. V pobudi za Integralno zeleno Slovenijo smo v celosten model povezali področja in usmeritve, za katere imamo v Sloveniji potenciale, vključno s kulturno dediščino. Potenciali se razvijajo. Pri tem smo posebej poudarili umeščenost v evropsko okolje, v eko-inovacijski sistem EU. Tako smo z originalno uporabo integralne teorije oblikovali nov koncept pametne integracije politik Evropske unije za trajnostni razvoj. V Sloveniji se tako v dobrih praksah kot pri razvojnem načrtovanju marsikje že dogaja pametna integracija programov in ukrepov za zeleno in socialno gospodarstvo ter v podporo družbeni odgovornosti. Med perspektivnimi področji, ki jih je smiselno spodbujati še naprej in tudi povezovati, so trajnostni razvoj podeželja, trajnostno upravljanje z gozdom, prehranska samooskrba z ekološko pridelano hrano, energetska samooskrba, zeleni turizem, geomantija in geokultura, zeleno zadružništvo in socialno podjetništvo, trajnostna mobilnost vključno z e-mobilnostjo, energetska in snovna učinkovitost. Več na okolje

26 133 okolje 26 MOP Nova uredba o razvrščanju objektov in pravilnik o dokumentaciji za gradnjo Konec maja sta bila sprejeta Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/18 pravilnik) in Uredba o razvrščanju objektov (objavljena v Uradnem listu RS, št. 37/18 - uredba). Gre za dva podzakonska akta, ki jih je napovedal že novi Gradbeni zakon in sta ključna za ustrezno izvajanje zakona. Pravilnik konkretizira zahteve Gradbenega zakona tako glede oblike vlog oziroma obrazcev, ki se prilagajo pri zahtevah v upravnih postopkih, kot tudi vsebino in obseg dokumentacije, ki se prilaga v posameznih upravnih postopkih izdaje predodločbe, pridobivanja mnenj mnenjedajalcev, gradbenega dovoljenja, prijave začetka del ali uporabnega dovoljenja. Pravilnik v večini ohranja dosedanje poimenovanje dokumentacije od idejne zasnove (IZP), projekta za izvedbo (PZI) in projekta izvedenih del (PID). Bistvena sprememba je pri poimenovanju»projekta«za gradbeno dovoljenje (PGD), ki se je spremenil v»dokumentacijo«za gradbeno dovoljenje (DGD). S tem je poudarjeno, da je dokumentacija po obsegu in vsebini drugačna, manjša od dosedanje, saj že sam zakon prenaša dokazovanje bistvenih zahtev objekta v fazo PZI. DGD se tako osredotoča na lokacijske vidike nameravane gradnje, ki so predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Seveda pa je treba že v tej fazi odgovoriti tudi na vprašanja glede vplivov, ki jih bo objekt imel na okolico, tudi na sosede in mejaše. DGD tako po novem ne bo nudil zadosti tehničnih DGD tako po novem ne bo nudil zadosti tehničnih navodil in rešitev za samo izvajanje gradnje, zato že zakonodaja določa prijavo začetka gradnje, kateri se mora priložiti PZI. navodil in rešitev za izvajanje gradnje, zato že zakonodaja določa prijavo začetka gradnje, kateri se mora priložiti PZI. V tem projektu so na podlagi DGD in gradbenega dovoljenja sprojektirane tehnične rešitve, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtev gradbenotehničnih predpisov (mehanska odpornost in stabilnost, požarna varnost, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščito okolja, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov ter trajnostna raba naravnih virov), del tega projekta pa so tudi konkretna navodila izvajalcu, kaj in kako mora objekt izvesti. Pravilnik med drugim posebej obravnava DGD za objekte z vplivi na okolje, za Promocija foto:

27 katere se izdaja dovoljenje v integralnem postopku. Predviden je razširjen obseg dokumentacije, ki obravnava tudi vse vsebine, ki se presojajo skozi postopek presoje vplivov objekta na okolje ter vključuje npr. opis alternativnih rešitev z utemeljitvijo izbora predložene rešitve, podatke glede predvidenih emisij snovi in energije v okolje, okvirni termin gradnje in podatke o izvedbi gradnje, podatke o gradbenih odpadkih, opis tehnoloških postrojev, masne in energetske bilance itd. Gradbeni zakon še vedno določa, da se po koncu gradnje izdela PID, ki služi tako pridobitvi uporabnega dovoljenja kot za evidentiranje objekta ter njegovo uporabo in vzdrževanje. Vlogi za uporabno dovoljenje, ki je po novem zahtevano tudi za enostanovanjsko stavbo, se kot do sedaj prilaga tudi Dokazilo o zanesljivosti objekta, ki vsebuje vse ključne listine, s katerimi se dokazuje, da so v objekt vgrajeni ustrezni materiali, da so izvedene ustrezne meritve in druga dokazila, s katerimi izvajalec, nadzornik in projektant dokazujejo, da je objekt varen in zanesljiv. Pravilnik kot novost uvaja še številne obrazce, ki so pripravljeni za pomoč tako projektantom, investitorjem kot tudi upravnemu organu. Obrazci so izdelani z mislijo na prihajajoč sistem e-graditve, ki bo pripravo dokumentacije in vlaganje vlog bistveno poenostavil. Uredba, ki je drugi sprejeti predpis, nadomešča vsebino stare Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in Uredbe o klasifikaciji vrste objektov. Ključna novost je, da uredba združuje pravila klasifikacije objektov glede na namen in razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje med zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Klasifikacijo objektov se praviloma uporablja za statistične namene. Se pa na to klasifikacijo vežejo številni gradbeni in drugi predpisi, upošteva pa se tudi pri umeščanju, da vemo, ali smemo objekt posameznega namena sploh umestiti v prostor. Glede na novo definicijo objekta, ki jo je uvedel Gradbeni zakon, se klasifikacija, ki temelji na evropski klasifikaciji in deli objekte na stavbe in gradbene inženirske objekte, razširja še na področje drugih gradbenih posegov, kamor so zajeta različna reliefna preoblikovanja terena, razna alternativna gradnja, kot so drevesne hišice ali hiše na vodi ter urbana oprema. Gradbena zakonodaja ohranja razvrstitev objektov na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Uredba konkretizira razvrščanje posameznih objektov glede na njihov namen s pomočjo splošnih in posebnih meril. Vsekakor so novost splošna merila, ki so bila ponovno uvedena na pobudo inženirske stroke in določajo splošno dovoljene višine, globine, razpone za stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege. Splošna merila so zapisana v členih uredbe, posebna merila pa v razpredelnici, ki je priloga uredbe. Na videz največje spremembe so pri enostavnih in nezahtevnih objektih. Do sedaj so bili tovrstni objekti opisani in določeni v posebni razpredelnici, nova uredba pa jih ne ločuje. Zato je vsaki vrsti enostavnih in nezahtevnih objektov določena namembnost. Da je prehod iz starega v nov sistem lažji, je bila ob pripravi uredbe Objekt je lahko proizvod le, če je proizvajalec poskrbel za vse elemente objekta, od pritrjevanja do konstrukcije, prekritja (fasade) in do morebitnih inštalacij v objektu. pripravljena tudi Tehnična smernica za graditev TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Precejšnja sprememba je tudi pri dovoljevanju postavitve objektov, ki so proizvodi, kot npr. rastlinjaki, šotori, skladišča ali zabojniki. Do sedaj je veljalo, da so vsi proizvodi (prefabrikati) enostavni objekti, zato je po Sloveniji zrasla prava množica tovrstnih objektov, ki pa v mnogih primerih niso ustrezali nameravani uporabi niti niso izpolnjevali pogojev za to, da bi se šteli za proizvode. Zato so v uredbi za tovrstne objekte zapisana drugačna merila. Objekt je lahko proizvod le, če je proizvajalec poskrbel za vse elemente objekta, od pritrjevanja do konstrukcije, prekritja (fasade) in do morebitnih inštalacij v objektu. Od proizvajalca se zahteva, da za vsak proizvod navede namen uporabe in da v tehnični dokumentaciji, ki proizvod spremlja, navede, kako je zagotovil varnost in izpolnjevanje vseh relevantnih gradbenotehničnih predpisov. Kupec mora za tovrstni objekt proizvod pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt (razen če je objekt tako majhen, da izpolnjuje pogoje za enostaven objekt), pri postaviti pa se ne sme uporabljati betonskih ali zidarskih del niti se na mestu postavitve objekta ne sme variti. Uporabljati ga sme samo za namen, za katerega je bil proizveden in preizkušen. Uredba opredeljuje tudi dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela in jih natančneje opredeljuje v preglednici v prilogi 2. Kot novost je posebej opredeljena možnost zamenjave posameznega konstrukcijskega elementa, npr. zamenjava špirovca, če se ga zamenja z enakim. So pa zato strožje zapisane zahteve pri vzdrževanju zunanjosti objekta, saj nova določba zahteva, da se ovoj pri vzdrževanju oblikovno ne sme bistveno spremeniti. Ob tem pogoju še vedno ostaja možnost energetskih prenov in vgradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije v okviru vzdrževalnih del. Morda največja sprememba v tem delu uredbe je določba, da se za vzdrževanje objekta štejejo tudi gradbena in druga dela, ki so potrebna za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. To pomeni, da se v primeru, ko je bil objekt zaradi nesreče delno uničen ali poškodovan, ni treba spraševati, ali je treba za njegovo obnovo gradbeno dovoljenje, ampak se šteje, da gre za vzdrževanje, če se z deli začne takoj oziroma najkasneje v treh mesecih po nesreči in se zgradi enak objekt, kot je bil pred nesrečo. Na ministrstvu so že pripravili prvo zbirko odgovorov na vprašanja, ki so se v zvezi z izvajanjem uredbe in pravilnika pojavila v praksi, zato je smiselno ob razmisleku, če in kako se lotiti investicije v gradnjo objekta, obiskati spletne strani Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor, Tanja Mencin foto: okolje

28 133 okolje 28 GIZ DZP Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka V zadnjih nekaj letih imamo v Sloveniji v času ogrevalne sezone nemalo težav s slabo kakovostjo zraka, še posebej s prevelikimi koncentracijami prašnih delcev. Agencija RS za varstvo okolja zato velikokrat opozarja na preseženo raven mejnih vrednosti. Slabšo kakovost zraka ARSO pripisuje predvsem vplivu prometa in ogrevanja. Tako se postavlja vprašanje, kateri energent oziroma ukrepi pripomorejo k izboljšani kakovosti zraka. Odgovor je preprost eden najučinkovitejših ukrepov za čistejši zrak je uporaba zemeljskega plina tako v prometu kot pri ogrevanju. Za nakup osebnih vozil na CNG so ključnega pomena nepovratne finančne spodbude Sloveniji je distribucijsko plinovodno V omrežje energetsko učinkovito in dobro razvito, a žal le delno izkoriščeno. Distribucijska plinovodna omrežja so pri nas prisotna v 82 občinah, njihova skupna dolžina pa presega km. Za izgradnjo obstoječe infrastrukture je bilo vloženega veliko truda in porabljena visoka denarna sredstva, zato si GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) prizadeva, da bi pomen in doprinos zemeljskega plina dodatno izpostavilo. Spodbuden podatek je, da se plinovodno omrežje v Sloveniji nahaja prav tam, kjer je zrak onesnažen, tj. na območjih večje poseljenosti. Tam distribucijsko plinovodno omrežje omogoča veliko dodatnih priključkov z izgradnjo ali brez izgradnje. Do sedaj je bilo zgrajenih več kot priključkov, od katerih je aktivnih. Preostalih priključkov je do objektov že zgrajenih, a ga slednji še ne uporabljajo. To predstavlja velik potencial za dodatne priključitve. V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na teh območjih še slabša, največjo nevarnost pa predstavljajo individualna kurišča. Plinske toplotne črpalke Plinske toplotne črpalke omogočajo sočasno proizvodnjo hladu in toplote, ki ju lahko uporabljamo za segrevanje tople sanitarne vode ali ogrevanje prostorov. Njihova prednost so neposredna uporaba primarne energije, neizrazita sprememba toplotne moči ter visoka učinkovitost pri višjih temperaturnih režimih oziroma pripravi tople sanitarne vode. S stališča energetske politike je pomembno, da plinske toplotne črpalke zagotavljajo nižjo porabo primarne energije in emisij CO 2. Stisnjen zemeljski plin (CNG) v prometu Skupaj z ogrevanjem ima promet velik vpliv na kakovost zraka, še posebej dizelska goriva. CNG kot alternativno pogonsko gorivo je eden najlažjih načinov za znižanje porabe nafte v prometu. V določenih segmentih prometa, kot je mestni avtobusni Promocija

29 okolje Glede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da vlada z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup več vrst vozil na CNG. G lede na pozitivne učinke CNG v prometu je smiselno, da vlada z nepovratnimi finančnimi spodbudami odločno podpre tako izgradnjo tovrstne infrastrukture kot nakup Nova polnilnica za CNG vozila peta v Sloveniji in prva v Celju Do konca leta bodo v Celju bogatejši za prvo javno polnilnico za vsa CNG vozila. Sočasno bo Mestna občina Celje v javni potniški promet uvedla mestne avtobuse na CNG. S tem bodo znižali obremenitev okolja s toplogrednimi plini in drugimi emisijami ter krepili trajnostne usmeritve razvoja občine. Mestna občina Celje se s tem ukrepom pridružuje Ljubljani, Jesenicam in Mariboru, ki javne polnilnice na CNG že imajo. več vrst vozil na CNG: mestne avtobuse, komunalna vozila, vozila za gradbeništvo, dostavna in osebna vozila ipd. Nekatera obstoječa vozila so namreč zastarela ter povzročajo visoko raven hrupa in izpustov delcev PM10 in NO X. Hkrati veliko kilometrov opravijo na urbanih območjih, kjer je kakovost zraka slabša. V GIZ DZP zato predlagajo, da državna sredstva vložimo v ukrepe, ki vplivajo na čistejši zrak. Z več vozili na CNG bi znižali odvisnost od nafte, izboljšali kakovost zraka in nenazadnje okrepili javno zdravje prebivalstva. Obnovljiv plin za čistejši zrak in manjši ogljični odtis S preklopom na zemeljski plin odjemalci preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. To Primer dobre prakse: komunalno vozilo na CNG podjetja Snaga Ljubljana pomeni, da se z zemeljskim plinom znižajo CO 2 emisije in poraba energije ter sočasno izboljša kakovost zraka. V Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljiv metan. S tem se bo podobno kot pri električni energiji ogljični odtis transportirane energije postopoma nižal, delež obnovljivih virov pa povečal. Tako kot pri uvajanju večine obnovljivih virov bo tudi pri tej obliki obnovljive energije vsaj na začetku potrebno zagotoviti finančne spodbude. Z njimi ne bomo le povečali deleža obnovljivih virov, ampak jih hkrati ustrezno shranjevali. In prav v ustreznem shranjevanju obnovljivih virov je ključ do trajnostne prihodnosti. ZEMELJSKI PLIN V SLOVENIJI občin km plinovoda ( ) odjemalcev ( ) promet, predstavlja edino realno alternativo nafti. CNG je mogoče uvesti hitro in učinkovito. Obstaja namreč vrsta vozil na CNG (osebna in dostavna vozila, mestni avtobusi itd.), tehnologija polnilnih mest je že razvita, distribucijsko plinovodno omrežje pa za tovrstno uporabo omogoča dovolj zmogljivosti.

30 okolje Lokalni semafor in občine Za kakovostno pripravo energetskih konceptov bodo koristne toplotne karte S spletno aplikacijo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, gre za projekt v okviru slovenske Podnebne poti 2050, ne bo več neznank, kako v 212- tih občinah blažijo podnebne spremembe. Preglednica s 57-imi kazalniki, od trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stavb do ekološkega kmetovanja, bo ponazorila, kaj je občina dosegla, s katerimi ukrepi, na katerem področju. Torej bo Lokalni semafor tudi spodbuda za primerjanje in tekmovanje med občinami. Mag. Stane Merše, portal je pripravil Center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, je pri energetski prenovi javnih stavb izpostavil Mestno občino Koper, ki se je odločila za energetsko pogodbeništvo, pri trajnostni mobilnosti pa med testnimi občinami prednjači Maribor. Kar zadeva zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, je sogovornik posebej opozoril na energetsko prenovo stavb, saj se v njih porabi 35 % vse energije, spusti pa 28 % vseh emisij. Pri pripravi lokalnih energetskih konceptov pa bi se morale občine odločiti za toplotne karte. Lokalni semafor in občine Z Lokalnim semaforjem podnebnih aktivnosti lahko občine preverjajo, kaj prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, saj izvajajo različne ukrepe. Zakaj ste se pri preglednici ukrepov odločili za osem področij, in sicer za stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrijo, odpadke, električno energijo, pridobljeno iz obnovljenih virov, in za daljinsko ogrevanje? Ali ste izhajali tudi iz analize prakse, katere programe so v občinah sprejeli za preprečevanje oziroma blaženje podnebnih sprememb? Gre za ključna področja, kjer prihaja do emisij toplogrednih plinov. Hkrati pa imajo občine na večini teh področij pomembno vlogo in lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Podnebni semafor to njihovo aktivno vlogo lepo ilustrira in potrjuje. Pri spletnem portalu ste se odločili, da prikazuje aktivnost občin kar s 57-imi kazalniki. Kateri lahko najbolj konkretno pokažejo, ali je občina uspešna pri podnebnih aktivnostih? Rezultati lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti kažejo na to, da so občine na področju izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov že aktivne. Nekatere so bolj aktivne na področju prenove stavb, druge na področju trajnostne mobilnosti, tretje pri ekološkem kmetovanju, četrte spet nekje drugje, kar je marsikdaj pogojeno z njihovimi naravnimi danostmi. S semaforjem imajo občine sedaj na enem mestu na razpolago podatke o učinkih izvajanja podnebnih aktivnosti na različnih področjih, kar jim omogoča primerjavo s podobnimi občinami. Hkrati je to priložnost, da pri uspešnejših od sebe poiščejo dodatne informacije o tem, kako se lotiti katerega izmed izzivov, s katerimi se soočajo. Na primer odločitev za daljinsko ogrevanje na obnovljive vire, prenova javnih stavb z energetskim pogodbeništvom, ločeno zbiranje odpadkov in podobno. Do oktobra se je na semafor priključilo 10 občin, za katere so razvidni glavni podatki. Kakšno je zanimanje občin za portal in koliko jim lahko pomaga pri izvajanju konkretnih ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb? Namen semaforja je spodbujati občine k napredku pri izvajanju podnebnih aktivnosti in jim ponuditi možnost, da se z rezultati svojih prizadevanj tudi pohvalijo. Da je namen dosežen, se je pokazalo kmalu po dogodku, kjer smo predstavili Lokalni semafor javnosti. Prve prošnje za pristop v semafor smo prejeli ravno foto: Boštjan Selinšek mag. Stane Merše od občin, ki so»sosede«testnih občin. Ob tem naj še enkrat poudarimo, da je kar 48 kazalnikov od 57 pripravljenih na podlagi podatkov iz javno dostopnih virov. Zato so na voljo za vseh 212 občin, preostali kazalniki pa temeljijo na podatkih, ki nam jih posredujejo občine iz svojih virov in so zato dejansko na voljo samo za tiste občine, ki so v semafor vključene. Zelo ambiciozne cilje si je za zmanjšanje emisij ogljikovih dioksidov zadalo 29 slovenskih občin, in sicer do leta 2020, ena že za leto 2030? Koliko lahko pri tem prispeva energetska prenova stavb, ki jo Slovenija načrtno podpira že nekaj let? Kako so se občine izkazale pri tem? V stavbah se porabi 35 % vse energije in sprosti 28 % vseh emisij toplogrednih plinov. Energetska prenova stavb torej predstavlja znaten potencial za doseganje prihrankov energije in emisij z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavb in uporabo tehnologij, ki izkoriščajo obnovljive vire energije (OVE). V obdobju je bila v 150 občinah s sredstvi iz Kohezijskega sklada spodbujena energetska prenova stavb s skupno ogrevano tlorisno površino skoraj m², kar ustreza približno 273 povprečno velikim osnovnim šolam. Ob predstavitvi Lokalnega semaforja ste na posvetu govorili o načrtovanju, financiranju in izvajanju podnebnih ukrepov v občinah. Med drugim o novem ciklu priprav lokalnih energetskih konceptov. Kakšni izzivi so pred občinami, kakšne so možnosti finančnih spodbud?

31 Na področju priprave lokalnih energetskih konceptov se kaže velika potreba po bolj kakovostni podpori načrtovanju, še posebej s prostorskimi prikazi energetskih podatkov, kot so na primer toplotne karte, ki omogočajo celovit vpogled v stanje na terenu ter možnost načrtovanja celovitih energetskih rešitev. Ena takih je infrastruktura za daljinsko ogrevanje in hlajenje, kjer je potrebno dobro načrtovanje obstoječih sistemov, predvsem glede možnih širitev in obnov, kot tudi načrtovanje novih sistemov, kjer se povečuje interes za izkoriščanje obnovljivih virov in odvečne toplote. Na razpolago so tudi kohezijska sredstva. Tudi sicer ima Eko sklad na razpolago vedno več različnih spodbud za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov v občinah, podjetjih in gospodinjstvih. Občine bi lahko pri tem imele še bolj aktivno vlogo. Nekatere občine tudi ocenjujejo ustreznost sistemov daljinskega ogrevanja. Kateri izzivi pri oskrbi s toploto so ključni? Predvsem povečevanje deleža OVE in odvečne toplote v oskrbi, povečevanje učinkovitosti sistemov, povezovanje s proizvodnjo električne energije in širitev sistemov s priklopi novih odjemalcev. Vse to je tudi bistveno za povečevanje cenovne konkurenčnosti daljinskega ogrevanja v primerjavi z drugimi individualnimi rešitvami. Sistemi daljinskega ogrevanja lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka. Izraba lokalnih obnovljivih virov ali odvečne toplote pa predstavlja priložnost za razvoj novih lokalnih delovnih mest in energetsko samooskrbo občin. Kaj kažejo podatki o naložbah v URE in OVE v občinah in kje so najuspešnejši? Najprej o daljinskem ogrevanju. V Sloveniji imamo 58 občin, ki oskrbujejo stavbe z daljinsko toploto. V 32 občinah je v sistemih daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov proizvedena vsaj polovica energije. Za proizvodnjo toplote izkoriščajo v enem sistemu geotermalno energijo, v ostalih pa lesno biomaso. Pri prenovi stavb v gospodinjstvih so odločilne spodbude Eko sklada. Nepovratne spodbude Eko sklada so naložbe v ukrepe URE in OVE v gospodinjstvih spodbudile prav vseh slovenskih občinah. V obdobju je bilo največ naložb na prebivalca, in sicer med 600 in 700 evri, spodbujenih v občinah Kranj (618 ), Jezersko (652 ) in Preddvor V prvih mesecih projekta (od junija do septembra 2017) je pobudo za sodelovanje pri vzpostavitvi lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti podprlo 20 občin: Ajdovščina, Divača, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Jezersko, Kanal ob Soči, Komen, Koper, Logatec, Miren-Kostanjevica, Moravče, Nova Gorica, Pivka, Sežana, Šempeter-Vrtojba in Tolmin. Od leta 2018 do 2020 bodo na vsakoletnem strokovnem srečanju analizirali rezultate Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti skupaj z občinami. (698 ). V povprečju so subvencije spodbudile 346 evrov naložb na prebivalca. Povprečna subvencija na prebivalca je znašala 59 evrov, največ na prebivalca so jih prejeli v občinah Preddvor (115 ), Jesenice (103 ), Kranj (102 ) in Ravne na Koroškem (101 ). Če govorim o električni energiji, pridobljeni iz obnovljenih virov, pa so največ električne energije iz OVE v podporni shemi na prebivalca leta 2017 proizvedli v občini Križevci, in sicer 10 MWh. S tem bi lahko občina Križevci pokrila letne potrebe po električni energije za skoraj povprečnih slovenskih gospodinjstev. V prvi testni fazi semaforja je sodelovalo 10 občin. Kaj je pokazala analiza? Na področju trajnostne mobilnosti izmed testnih občin pričakovano prednjači Mestna občina Maribor, saj je največja občina, ki se je pridružila semaforju in ima 26 polnilnic za električna vozila. Kar se tiče že izvedenih energetskih prenov javnih stavb s sredstvi iz Kohezijskega sklada, ki so v ta namen na razpolago v obdobju , pa je med testnimi občinami Mestna občina Koper zaenkrat edina, ki se je tega lotila tudi z energetskim pogodbeništvom. Seveda energetske prenove po modelu energetskega pogodbeništva potekajo tudi v drugih testnih občinah, vendar so projekti trenutno še v izvajanju. Ob tem naj omenimo tudi, da je ena od testnih občin tudi Mestna občina Kranj, kjer so se energetske prenove javnih stavb po modelu energetskega pogodbeništva lotili prvi v Sloveniji, in sicer že leta So pa testne občine svoje stavbe energetsko že prenovile v obsegu od 18 % (Ajdovščina) do 47 % (Divača). To pomeni, da ostaja še veliko potenciala za zmanjšanje rabe energije in emisij v prihodnjem obdobju. Logistični novici Zelenega omrežja Tovorne pnevmatike Fuelmax Performance z najboljšim izkoristkom goriva doslej Pri Goodyearu smo na sejmu gospodarskih vozil IAA 2018, ki je potekal konec septembra v nemškem Hannovru, predstavili serijo tovornih pnevmatik z najboljšim izkoristkom goriva doslej - Fuelmax Performance. Pnevmatike na oznaki EU za izkoristek goriva dosegajo razred A, za oprijem na mokri podlagi razred B, za zunanji kotalni hrup imajo en zvočni val, zimsko zmogljivost pa dokazuje oznaka 3PMSF. So prve Goodyearove tovorne pnevmatike s tehnologijo zmesi s polno siliko, ključnim elementom za majhno porabo goriva in odličen oprijem v mokrem. Vozni park s stotimi vozili, ki opravlja prevoze na dolge proge, lahko s pnevmatikami Fuelmax Performance za vodilno in pogonsko os v kombinaciji z obstoječimi pnevmatikami Goodyear Fuelmax T za prikolice po Goodyearovih podatkih letno zmanjša izpuste CO₂ do kg in prihrani do litrov dizelskega goriva. Pri stroških za gorivo prihrani evrov. Pnevmatike Fuelmax Performance zaradi tega že prehitevajo EU zakonodajo, ki bo do leta 2025 za težka vozila predpisala zmanjšanje izpustov CO₂ za 15 %, do leta 2030 pa za 30 %. Skupna značilnost te serije je tudi v vsako pnevmatiko vgrajena oznaka RFID, ki zaradi možnosti identifikacije z radijskimi frekvencami omogoča povezavo s sistemi za upravljanje in sledenje pnevmatik. Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. Robotizirana vozila prihodnosti Renault je na avtomobilskem salonu v Parizu predstavil celovito videnje prihodnje trajnostne in deljene mobilnosti. To je utelešeno v treh oblikovalskih študijah robotiziranih vozil, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali od blizu. EZ-ULTIMO je robotizirano vozilo za mobilnost visokega razreda. Ponuja vrhunsko udobje po zgledu limuzin VIP, le da vozila ne upravlja šofer v črni obleki, ampak zanesljivi računalnik. EZ-PRO je robotizirano lahko dostavno vozilo, ki v velikih mestih omogoča avtonomno dostavo na zadnjem kilometru. EZ-GO pa je robotizirano avtonomno vozilo za deljeno vsakdanjo mobilnost v mestu. Gre torej za tako imenovani»car sharing«prihodnosti. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. okolje

32 okolje Gradnja hidroelektrarn Pri gradnji HE ministri in različni soglasodajalci postavljajo ovire lastni državi Jože Volfand Gradnja hidroelektrarn Osebno sem se večkrat čudil, pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi, kako predsedniki vlad dovolijo posameznim ministrom, da delajo proti interesom in obveznostim lastne vlade... Energetika je v 100 %-ni lasti države, vendar se pri izvedbi naložb v energetske objekte pojavlja toliko ovir, da upočasnijo gradnje. Tako je tudi pri verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi. Sogovornik med ovirami navaja poteze uradnika na Ministrstvu za infrastrukturo, različne javne zavode in soglasodajalce, prav tako nekatere civilne iniciative. Posebej pojasnjuje potek in pomen gradnje HE Brežice in pripravo na HE Mokrice, ki jo načrtujejo v prihodnjem letu. Marsikdo v Sloveniji se hote ali nehote ne zaveda izrednega prispevka energetike za gospodarstvo in kakovost življenja lokalnega prebivalstva, še posebej, ker so pri gradnji HE angažirana skoraj v celoti slovenska podjetja. Trdno je tudi prepričan, da Vlada RS ne bi smela dovoliti igranja z usodo projekta, kot so HE na Srednji Savi. Kakšne so letošnje hidrološke razmere za proizvodnjo vaših elektrarn na Spodnji Savi, so boljše od predvidenih poslovnih načrtov? Stroka meni, da bodo nihanja vodnega stanja zaradi podnebnih sprememb večja kot v preteklosti. Kaj opažate v pretokih v zadnjih petih letih? Podnebne spremembe se odražajo tudi v spremembi dinamike pretokov reke Save. Zanimivo je, da po naših podatkih ni opaziti bistvene spremembe v poprečnih padavinah na porečju Save, ravno tako tudi povprečni pretoki na daljše obdobje ne odstopajo od projektno predvidenih. Je pa zato dinamika reke povsem drugačna, kot je bila pred samo 10 leti. Med letom je več ciklov visokih voda, zlasti v zimskem in pomladnem času, ker pač ni snega kot naravne akumulacije padavin, ki bi spomladi s taljenjem zagotavljal stabilne pretoke reke. Pri elektrarnah na spodnji Savi je dobro to, da je inštalirana moč več kot dvakratnik povprečne moči. To pa pomeni, da lažje polovimo visoke vode in jih uporabimo za proizvodnjo električne energije. Naše interne statistike zadnjih 10 let kažejo, da smo dosegli 100,3 % proizvodnje glede na projektirane parametre. Res pa je, da so nihanja na letnem nivoju tudi več kot dvakratna. Leto dni je, odkar ste odprli HE Brežice, je še vedno v poskusnem obratovanju? Tako naj bi foto: Saša Zinaja Bogdan Barbič bilo še leto dni. Zakaj? Infra je javna služba, ali gre tudi v tem primeru za prepočasno odzivanje države, čeprav gre za vodni potencial, ki je temelj za izpolnitev zavez Slovenije pri doseganju ciljev glede deleža OVE v oskrbi z energijo? Projekt hidroelektrarne je običajno razdeljen na več podprojektov, kot so jezovna zgradba, most, akumulacijski bazen, naravni habitati in podobno. Jezovna zgradba HE Brežice je pred kratkim dobila uporabno dovoljenje, tako da ni več v poskusnem obratovanju. Ostala infrastruktura ta dovoljenja še pridobiva. Pri teh počasnih postopkih ne moremo vedno kazati s prstom na investitorja ali državo, ker je zadaj skrita množica zasebnih interesov finančne narave. Ljudje in posamezna podjetja še vedno hlepijo po denarju in uporabljajo vse metode, da čim več izsilijo od investitorjev, ki delujejo v prostoru. Če je zadaj državno lastništvo, je to še toliko bolj mamljivo. Ste lahko konkretni? V enem od konkretnih primerov na področju HE Brežice glede vzpostavitve naravnega habitata je npr. uradnik Ministrstva za infrastrukturo po sprejemu Državnega prostorskega načrta podelil koncesijo za izrabo gramoza privatni družbi Kostak iz Krškega, ki pa se ni držala rudarskega projekta, po katerem

33 bi morala izkopati gramoz najkasneje do leta Še več. Uradnik MZI-ja je Kostaku dvakrat podaljšal koncesijsko pogodbo, tako da Infra na tem območju ne more vzpostaviti naravnega habitata. Kostak je seveda pripravljen zdaj to prodati nazaj državi, vendar po astronomski ceni. Zakaj je uradnik MZI-ja podaljševal koncesijo Kostaku kljub temu, da je potrebno vzpostaviti naravni habitat do leta 2019, pa bi bilo verjetno smiselno raziskati s strani pristojnih organov ali inšpekcij. Taki in podobni primeri ovirajo tako fazo izgradnje kot tudi fazo pridobivanja uporabnih dovoljenj. Z gradnjo celotne verige bi naj na Spodnji Savi končali letos, a je začetek gradnje HE Mokrice predviden šele prihodnje leto. Kaj je povzročilo zamude, kdo je za to odgovoren in kaj bi morala storiti država in energetska panoga, da bi hitreje gradili HE na Savi? Še vedno ni tudi jasno, kako bo z gradnjo na Zgornji Savi? Postopek umeščanja v prostor za HE Mokrice smo začeli leta Pričakovati je bilo, da bi v kakšnih 8 letih le umestili objekt v prostor, saj gre za peto elektrarno v vrsti na isti reki. Računali smo, da bo postopek potekal nekoliko počasneje zaradi čezmejnega postopka z Republiko Hrvaško, a so se pravi zapleti začeli v nekaterih inštitucijah Republike Slovenije. Z ozirom na to, da so bile nekatere vlade precej šibke v stališčih do izgradnje objektov za uporabo obnovljivih virov energije in so celo posamezni ministri oziroma ministrica za okolje in prostor dajali javne izjave, da oni tega projekta ne bodo več financirali, so stanje izkoristili nekateri javni zavodi, ki so ključni soglasodajalci v procesu umeščanja v prostor. Morda so ti zavodi tudi tako razumeli izjave, da je potrebno projekt ustaviti, kdo ve? Skratka, pričelo se je, rekel bi, sistematično oviranje projekta, kot da gre za zasebni projekt sovražne privatne korporacije in ne za državni projekt, s katerim bo Slovenija izboljšala svojo konkurenčnost. Mislite predvsem na pridobivanje soglasij? Da. Zahteve soglasodajalcev so postajale čedalje večje, bile že kar smešne, še toliko bolj za nas, ker so bili ti zahtevki naperjeni proti MOP-u oziroma vladi, ki je bila dejansko financer teh posegov. Z naše strani smo resda imeli povečane stroške pri izdelavi študij, vsaka študija pa je pokazala vedno dobre rezultate glede umestitve elektrarne v prostor. Prišlo je celo tako daleč, da je bila na področje HE Mokrice po sprejetem DPN-ju naknadno uvrščena Natura 2000, vendar za ribjo vrsto, ki dejansko živi v akumulacijah. Kljub temu smo spravili projekt v fazo, ko smo dobili okoljevarstveno soglasje (OVS), vendar se je nanj pritožilo društvo s sedežem v Ljubljani. Reševanje pritožbenega postopka je v teku, je pa to vse skupaj spet zamaknilo pričetek izgradnje. Če govorite o državi, kako je mogoče, da predsedniki ne vedo, kaj delajo ministri? Osebno sem se večkrat čudil, kako predsedniki vlad dovolijo posameznim ministrom, da delajo proti interesom in obveznostim lastne vlade. Saj energetika, ki je v 100 % lasti države, dela v dobro te države in ne more in ne sme eno ministrstvo ali javni zavodi države delovati proti državnemu projektu. Žal se to dogaja. Zavodi kot soglasodajaci se skrivajo pod krinko stroke, v resnici pa vodijo svojo politiko. Sicer nismo uspeli razvozlati, ali delajo to po nareku svojih ministrov ali pa dejansko vodijo politiko, ki je v nasprotju z interesi države in državnimi projekti. Informacije s posameznih delov državnih inštitucij so večkrat uhajale in še uhajajo do nevladnih organizacij, ki nato napadejo vlado in njene odločitve. Žal se vse take aktivnosti odražajo na upočasnitvi izgradnje tovrstnih objektov. Sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 % v času izgradnje. Zato vsi ti zaviralci dejansko prispevajo k zmanjševanju BDP-ja. Ali se tega zavedajo ali ne, je drugo vprašanje. Verjetno se ne, ali pa jim je vseeno za to državo. Je v lokalnih skupnostih drugače? Vseskozi smo imeli in imamo močno podporo v lokalnih skupnostih. Ne gre samo za občine in krajevne skupnosti, tudi javno mnenje na področju izgradnje dosega 90-odstotno podporo. Na to smo ponosni in veseli, zato tudi gradimo naprej. Za prebivalce teh krajev, ki imajo skoraj vsako drugo leto poplavljene domove, pa je nerazumljivo in nesprejemljivo, da lahko neko društvo za proučevanje rib s sedežem v Ljubljani, ki mu je MOP podelil status stranskega udeleženca v postopku, zdaj že nekaj mesecev zadržuje pravnomočnost izdaje OVS-ja. Osebno sicer ne morem razumeti, da članom tega društva ni mar za stotine prebivalcev Posavja, ki trepetajo pred visokimi vodami, in s pravnimi manipulacijami zavirajo pričetek izgradnje. Kje je tu javni interes, kje je tu navsezadnje človeško sočutje? Očitno gre tudi v tem primeru samo za medijsko pozornost društva, morda pa so zadaj tudi kakšni finančni interesi. Pri gradnji HE na srednji Savi je še več ovir? Prvo in osnovno je, da če država podeli koncesijo, potem ne sme biti več vprašanja, ali elektrarne bodo ali ne tako, kot je sedaj. Vsaka Vlada RS bi morala biti zelo konsistentna in ne dopuščati igranja z usodo takih projektov posameznim ministrom ali državnim soglasodajalcem, da vodijo svojo politiko. Kaj lahko poleg tega najbolj ovira naložbe v HE in kaj mora investitor najbolj upoštevati pri umeščanju energetskega objekta v prostor? Kaj ste se naučili? Je večji izziv ureditev porečja in poplavna varnost ali odgovornost do habitata? Ena izmed vaših dobrih izkušenj so ribje steze. Projekti HE po naših izkušnjah morajo biti večnamenski projekti. Sava kot glavna slovenska reka že zdavnaj nima več naravnega toka. Je delno regulirana in potrebuje vzdrževanje. Posegi z izgradnjo HE pomenijo spremembo v okolju, zato je potrebno te spremembe gledati celovito. Smiselno je, da se hkrati z izgradnjo verige celovito in istočasno uredi tudi infrastruktura, ki bo v vsakem primeru spremenjena. Hkrati je smiselno umestiti tudi agrarne posege, ki bodo omogočali izboljšano kmetijsko proizvodnjo. Reševati je treba poplavno varnost. Skratka, projekt je potrebno gledati celovito in tako, da bo čim bolj izboljšal pogoje za bivanje lokalnim prebivalcem. In kako je pri habitatih? Če se pri umeščanju v prostor uredijo naravni habitati, bo to tudi doprinos k dvigu kvalitete bivanja. Pri habitatih pa je potrebno biti vseeno racionalen. Zaradi podnebnih sprememb in tujih invazivnih vrst, ki prihajajo v naš prostor. Verjetno bo potrebno resno razmisliti, ali se bodo ob bazenih še naprej delala nadomestna močvirja, ki bodo omogočala razvoj tigrastih komarjev pri nas. Tega žal naša stroka v inštitucijah zaenkrat še ne prepozna kot problem in se zadeve lotevajo bolj birokratsko, kot da sprememb ni in jih ne bo. Podnebne spremembe so tu in akumulacije, ki dvignejo podtalnico, bodo v bodoče eden ključnih elementov za zmanjševanja posledic suš vzdolž rek. Kjer tega ne bo, tudi kmetijstva ne bo. Kar se tiče ribjih stez, smo ponosni na to, da delujejo brezhibno in dejansko omogočajo migracije rib. To je sedaj po EU direktivah že obveza, vendar smo v Sloveniji sedaj ugotovili, da bi morali po novem imeti ob vsaki elektrarni kar dve stezi. Pri HE Mokrice že bo tako. Zopet dodatna ovira, ki je po mnenju tujih strokovnjakov povsem nepotrebna, bo pa povzročila dodatne stroške vsem prebivalcem Slovenije. Kaj pomenijo naložbe v verigo HE na Spodnji Savi za proizvodnjo energije v državi, za gospodarsko oživitev regije in za Slovenijo? Koliko so pri gradnji sodelovala slovenska podjetja? Strokovnjaki UMAR-ja so izračunali, da izgradnja verige HE na Savi prispeva 0,3 % k povečanju BDP-ja Slovenije. To pomeni v zadnjih 16 letih skoraj 5 % samo na tem projektu. K temu prispeva dejstvo, da so načrtovanje, izgradnja in 90 % dobave opreme slovenskega porekla. Hidroelektrarna je paradni konj slovenskega elektrogospodarstva in industrije. Je edini kompleksni energetski projekt, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Edino generator moramo kupiti v tujini. Vse ostalo znamo narediti v Sloveniji sami. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ohrani dinamika izgradnje hidroelektrarn. Nobeno slovensko podjetje ne more preživeti samo od izgradnje verige, je pa to lepo izhodišče za projekte v tujini. Gre za zagotovitev kontinuitete in s tem ohranjanja znanja v Sloveniji. Ni več veliko družb v Evropi, ki bi bile sposobne načrtovati in zgraditi verigo HE take velikosti na reki. Kar pa se tiče angažmaja okolje

34 okolje lokalnih družb, lahko kot zanimivost povem, da pred leti, ko je bil v Sloveniji velik upad del v gradbeništvu, edino v Posavju tega upada ni bilo zaznati. Pri izgradnji se namreč vedno najprej angažira lokalna gradbena operativa, ki dobi toliko del, kot jih je sposobna izvesti. Po izgradnji pa se je izkazalo, da poslovne vezi ostanejo. Imamo kar nekaj primerov, ko je lokalna družba na podlagi sodelovanja pri izgradnji vzpostavila tudi dolgoročni poslovni odnos s posameznimi večjimi dobavitelji. Kako je lokalna skupnost sprejela naložbe in kako civilne iniciative, ki so pogosto kritične do umestitve energetskih objektov v prostor? Lokalna skupnost je odigrala zelo pozitivno vlogo v procesu umeščanja v prostor. Večkrat se sicer lokalno skupnost tudi v medijih predstavlja kot nekega izsiljevalca, ki zahteva nemogoče. V primeru Posavja to ne drži. Edine zahteve so bile, da je smiselno uskladiti tudi plane ostalih nosilcev v prostoru, kot so ceste in železnica, da so posegi istočasni. To pa pomeni, da se mora kakšen državni plan spremeniti glede dinamike izgradnje in se prilagoditi izgradnji HE. Zanimivo je vprašanje glede civilnih iniciativ. Tudi mi smo imeli te poskuse, vendar so bile vse civilne iniciative vzpodbujene od drugje, v glavnem iz Ljubljane. Večkrat poudarjam - iz Ljubljane. To pa zato, ker gre običajno za»hujskače«ali ljudi, ki se imajo za intelektualce in pričnejo razlagati lokalnemu prebivalstvu, kakšno škodo jim bomo povzročili. Torej mi, ki živimo in delamo v Posavju, bomo naredili škodo, oni, ki iz varnih domov prestolnice od daleč gledajo, kako poplavlja domove v Posavju, pa jih bodo zaščitili. No, k sreči ljudje to hitro spoznajo, zato so te»civilne inciative«preprosto pregnali. Seveda smo imeli tudi z lokalnim prebivalstvom veliko pogovorov in usklajevanj, vendar smo skoraj vse uspešno rešili. Tiste, ki se še rešujejo, pa večinoma žene sla po denarju. Kako vpliva HE Brežice na vaše poslovanje, saj ste se morali zadolžiti, naložba pa se ne bo povrnila hitro. Ali tudi vi menite, kot kažejo nekatere napovedi, da se bodo cene električne energije kmalu zvišale? Pred leti smo res najeli 60 mio EUR kredita za izgradnjo HE Brežice, ki ga bomo odplačevali še naslednjih 10 let. Glede na proizvodnjo in ekonomski potencial, ki ga imamo, to za nas ni posebej obremenjujoče. Res je, da se naložba ne bo povrnila tako hitro, kot se mora npr. avtomobilski industriji. Pri nas je to tek na dolge proge. Življenjska doba HE je dokazano več kot 100 let, pri čemer so stroški vzdrževanja in obratovanja zelo nizki. V svetu se tudi HE lahko gradijo drugače, tako da je življenjska doba enaka trajanju koncesije, npr. 20 ali 30 let. Mi na to gledamo kot na narodno bogastvo. Če pogledamo HE Falo, ki so jo zgradili pred več kot 100 leti, takrat verjetno nihče ni bil zadovoljen z donosnostjo. Danes je ta HE zlati rudnik. Slovenija si glede na svoj gospodarski razvoj lahko privošči graditi HE za 100-letno delovanje. Poleg tega ne smemo pozabiti, da gre za obnovljiv vir proizvodnje električne energije, ki bo v prihodnosti nujno potreben za dostojno življenje v spremenjenih pogojih. Ob sedanjem porastu cen električne energije na trgu pa je pespektiva še ugodnejša, tako da se investicija v elektrarno povrne v prej kot 20 letih. Kako torej cene jutri? Cene električne energije se na trgih držijo umetno, gre pač za politiko velikih svetovnih igralcev. Ko je Nemčija začela z državnimi vzpodbudami za vetrne elektrarne, so cene na trgih takoj padle. Ko je bilo izdanih preveč emisijskih kuponov, so cene spet padle. Če pa bi se vse realno obdavčilo, tako emisije kot tudi nafta, potem bodo cene energije hitro poskočile. Nekatere države, kot je npr. Anglija, to že predvidevajo, zato gradijo jedrske elektrarne z garantirano prodajno ceno več kot 100 EUR/ MWh. Kako se pripravljate na začetek gradnje HE Mokrice? Kako se boste lotili sonaravne ureditve sotočja Save in Krke, kaj bo največji izziv in koliko bo pametna HE Mokrice? Naslednje leto načrtujemo začetek tudi z operativnim delom na HE Mokrice. Trenutno poteka projektiranje in priprava razpisne dokumentacije, v teku je razpis za turbino in generator, konec leta gredo ven še razpisi za gradbeni in hidromehanski del. Vse to so dolgotrajni postopki, ki zahtevajo svoj čas. Kar pa se tiče ureditev v reki Krki, smo bili intenzivno vključeni v postopku DPN-ja na nivoju študij in projektov, medtem ko je za operativno izvedbo zadolžena družba Infra. Projektne rešitve so dobre in bodo tudi ta del sotočja olepšale. Zavedati se moramo, da je bilo omenjeno sotočje večkrat spremenjeno bodisi zaradi poplav ali drugih ureditev. Ne gre več za naravni izliv, zato je tudi projektno predvideno, da se videz sonaravnosti ohrani in, kjer je potrebno, nadgradi. Ali se boste v prihodnje odločali tudi za naložbe v sončne elektrarne, poleg ene, ki jo že imate? Obnovljivi viri in njihova izgradnja so naša stalnica. Osebno menim, da bo sončna energija lahko igrala nekoliko pomembnejšo vlogo, kot do sedaj v EE sistemu, če se jih pametno vključi v sistem. Seveda sončne elektrarne (SE) ne bodo mogle nadomestiti npr. jedrske elektrarne, govorimo o nekaj % novo proizvedene energije, ki pa je lahko zelo koristna ob sinhronem delovanju s HE. Pred časom smo v HESS-u obdelovali idejo večjih SE ob nasipih bazenov, vendar še ni bil čas za nadaljevanje tega projekta. Ta čas pa nedvomno prihaja. POPOLNA REŠITEV ZA VAŠE NEVARNE ODPADKE Slovenija Varno in zanesljivo Lastna proizvodnja Individualna obravnava in strokovno svetovanje za sortiranje, odvoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Znanje in strokovnost Dolgoletna tradicija Več na Najbolj sodoben center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji Promocija

35 5. Konferenca reciklažne panoge in interventni zakon Kaj si želi reciklažna panoga? Zakonsko ureditev sistema podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, ki bo zagotavljala transparentnost in učinkovitost za vse udeležence. Konstruktiven dialog med zakonodajalcem, pripravljavci predpisov in gospodarstvom pred pripravo predpisov. Odpravo birokratskih ovir ter enakovredno partnerstvo pri snovanju rešitev, ki jih lahko gospodarstvo vidi drugače. Posluh državnega aparata že pred nastankom problematike, t.j. preventivno oblikovanje pravnega okolja, ki bo preprečilo potencialno škodljive posledice za gospodarstvo. To so sporočila 5. konference reciklažne panoge, REC2018, na kateri so se kresala menja predvsem o temi Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje. Vse je namreč razgrel predlog interventnega zakona o neprevzemanju odpadne embalaže, zato naslov konference Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje. 5. Konferenca reciklažne panoge in interventni zakon Dialog z zakonodajalcem naj se začne pri pripravi predpisa Usmeritve, kako s KO v krožno gospodarstvo Mag. Jana Miklavčič s Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila Strategijo in načrte na področju zbiranja in predelave odpadkov (s poudarkom na embalaži). Nekaj številk: Lani je v Sloveniji nastalo kg odpadkov, od tega kg komunalnih odpadkov. Odpadkov je več. Tudi nevarnih. Pri ravnanju z odpadki vzbujajo pozornost trije podatki: lani je v Sloveniji nastalo 481 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno zbranih je bilo 69,9, predelano 96 %, v letu 2016 pa recikliranih 58 %. Vendar je vse več glasnih dvomov o resničnosti številk in odstotkov. V paketu direktiv Evropskega parlamenta in sveta iz letošnjega maja, ki je prinesel usmeritve za prehod v krožno gospodarstvo, so določeni naslednji okoljski cilji: do leta se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj % mase proizvedenih komunalnih odpadkov; do leta 2035 se količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % mase; pri odpadni embalaži se bo najpozneje do 31. decembra 2025 (2030) recikliralo najmanj 65 masnih % (70 %) vse odpadne embalaže; % plastike 55 % 25 % lesa 55 % 70 % železa in jekla 80 % 50 % aluminija 60 % 70 % stekla 75 % 75 % papirja in kartona 85 % okolje foto:

36 133 okolje 36 najpozneje do 31. decembra 2025 (2030) bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži za naslednje specifične odpadne embalažne materiale: Jana Miklavčič je pojasnjevala udeležencem reciklažne konference predlog interventnega zakona za rešitev nakopičene OE in odpadnih nagrobnih sveč. Med vzroki je navedla različno razumevanje zakonodaje. Omenila je, da se ne prevzemajo samo odpadni materiali, Tudi sistem ravnanja z OEEO na razpotju Na trgu je več odpadne električne in elektronske opreme, kot se jo zbere. Mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, je pri oceni trenutnega stanja pri ravnanju z OEEO v RS postregel s podatkom, da v zadnjih letih ni bilo prevzetih 65 % e-odpadkov. Letno se zbere v Sloveniji okrog OEEO, največ zbere ZEOS. Od % odpadkovnega toka sheme ZEOS konča v obdelavi v tujini. To pomeni, da sta infrastruktura in izvedba obdelave OEEO na primarni ravni brez tehnološkega presežka, poudarja Emil Šehič. Kritično je ocenil stopnjo predelave in recikliranja OEEO, saj gre le za podatke na papirju. Predelava ne poteka skladno s standardom SIST, pri mreži zbiralnic so velike razlike med shemami, sheme ne prevzemajo od vsakega izvajalca javne službe, akcij ozaveščanja razen projekta Life ni, ni nadzora implementacije zakonodaje, ni usklajenih Reciklažna panoga dobro posluje Poslovni prihodki članov Sekcije zbiralcev in predelovalcev odpadkov so lani močno porasli: v letu 2016 so znašali 410 milijonov, lani 570 milijonov. EBITDA je ostal na enaki ravni, število zaposlenih se je zmanjšalo, čisti poslovni izid pa je zelo porasel. Jure Fišer, predsednik Sekcije pri GZS, je poslovanje reciklažne panoge primerjal z izvajalci javnih služb. Podatki za 58 podjetij povedo, da so poslovni prihodki lani prav tako zrasli (leta 2016 okrog 470 milijonov, lani 508). Celotni poslovni izid kaže skromno rast. Število zaposlenih je naraslo. Jure Fišer je predvsem opozoril na nepredvidljivosti v mednarodnem in domačem okolju, na nihanje cen barvnih kovin (aluminij, baker, svinec, cink), na padec cen starega železa v letu 2018, prav tako na znižanje cen starega papirja. Pri ravnanju z embalažo je opozoril na problem ki pomenijo strošek, medtem ko odpadni materiali, ki prinašajo pozitivno vrednost, ne predstavljajo težav pri prevzemanju in izračunu deležev. Po njenem mnenju je dobičkonosnost shem na prvem mestu pred izpolnjevanjem obveznosti. Z novimi usmeritvami EU bodo morale države v okoljsko zakonodajo prenesti tudi zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalcev. Določene bodo v ZVO-2, kakor je napovedala mag. Jana Miklavčič. foto: Polona Ponikvar foto: Rok mag. Emil Šehič rešitev, ne sankcioniranja. Celo takrat ne, ko gre za težje prekrške. Tudi pri OEEO je izračun deležev za prevzemanje embalaže netočen, zastoji so v prevzemanju, toleranca je do selektivnega prevzemanja, kakovost OEEO se slabša, ni naložb v infrastrukturo zbiranja in obdelave OEEO. Poleg tega ni sodelovanja in povezav s ključnimi deležniki krožnega gospodarstva na področju EE opreme. Po mnenju mag. Emila Šehiča so finančne izravnave stvar shem in ne države. Zavzel se je za več sprememb, med drugim za organ»kliringa«, ki bi delal kot podaljšana roka Ministrstva za okolje in prostor. Jure Fišer zakonodaje, na neprevzemanje OE, na zviševanje stroškov embalažnin in na zvišanje stroškov sežiga. Na razmere na trgu močno vpliva odločitev Kitajske o prepovedi uvoza določenih vrst odpadkov in o njeni nameri, da nadaljuje s prevzemi podjetij v EU v vseh delih vrednostne verige pri ravnanju z odpadki. Vprašal se je, ali nas naslednja finančna kriza čaka že leta 2020? Ko je Jure Fišer razmišljal o sistemu ravnanja z odpadki v kontekstu podaljšane proizvajalčeve odgovornosti, si je postavil vprašanje: Zakaj v branži zbiranja in predelave v zasebnem sektorju ni več naložb v razvoj v verigi vrednosti obstoječega masnega toka odpadkov? foto: Polona Ponikvar mag. Jana Miklavčič Ali gospodarstvo res ne bo dodatno obremenjeno? Na vprašanje, kako bo interventni zakon obremenil gospodarstvo, predlagatelj je poudaril, da ga ne bo, je odgovorila Ajda Pleterski, ki vodi pravno službo v družbi Gorenje Surovina. Nakazala je več vprašanj, na katera bi moral odgovoriti zakonodajalec, preden bo poslal interventni zakon v Državni zbor. foto: Polona Ponikvar Ajda Pleterski Glas za eno embalažno družbo Janko Kramžar, direktor ljubljanske Snage in predsednik pred nedavnim ustanovljenega združenja centrov za ravnanje z odpadki, je podprl interventni zakon, ki pa mu morajo slediti sistemske spremembe. Vprašal se je tudi, kdo je v sedanjem sistemu ravnanja z odpadki odgovoren za recikliranje in kaj bo morala Slovenija storiti za energetsko izrabo odpadkov. foto: Polona Ponikvar Janko Kramžar

37 Razširjene odgovornost proizvajalcev v krožnem gospodarstvu Razširjena odgovornost proizvajalcev v krožnem gospodarstvu je celovito analizirala Janja Leban, vodja službe za varstvo okolja na GZS. Zato se je zadržala ob podatkih o kritičnih surovinah v EU in o njihovih ključnih virih. Navedla je rudarjenje, odlagališča, električno in elektronsko opremo, baterije, avtomobilsko industrijo, OVE, obrambno industrijo, kemikalije in gnojila. Odgovor na povpraševanje po materialih je krožno gospodarstvo oziroma reciklirani materiali. Zakonodajni okviri in usmeritve EU spodbujajo krožno gospodarstvo, kar kaže tudi nedavna odločitev o prepovedi uporabe nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Najzahtevnejše odgovore v praksi bodo morala poiskati podjetja, proizvajalci proizvodov, v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca. Prevzeli bodo odgovornost za finančno in organizacijsko odgovornost za življenjski cikel proizvoda. Nakazala je več spodbud in predlogov za doseganje ciljev pri nekaterih proizvodih, predstavila primer Nemčije in nekatere projekte, med njimi MOVECO in CIR-ECO. Razširjena odgovornost proizvajalcev Razširjeno odgovornost proizvajalcev v novi odpadkovni zakonodaji je temeljito predstavil Srečko Bukovec, direktor Slopaka. Posebej se je zaustavil ob členu 8 a: Minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in izpostavil: vsaka DROE (EPR sistem) mora: jasno določiti območje delovanja (geografska pokritost, izdelki, materiali); imeti na voljo potrebna organizacijska in finančna sredstva za izpolnitev obveznosti EPR; imeti mora vzpostavljene ustrezne mehanizme samonadzora za presojo finančnega poslovanja, točnost podatkov, ki jih dopolnjujejo neodvisni pregledi za presojo; javno objaviti informacije o: * svojih lastnikih in zavezancih; * finančnih prispevkih proizvajalcev (cenik); * postopku izbora izvajalcev ravnanja z Podjetja, v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca, bodo prevzeli odgovornost za finančno in organizacijsko odgovornost za življenjski cikel proizvoda. odpadki (pravila izvajanja tenderjev). Finančni prispevki morajo: pokriti celotne stroške ravnanja z odpadki za izdelke, ki so dani na trg EU, vključno s: * stroški ločenega zbiranja odpadkov, sortiranja in druge obdelave, ki je potrebna za izpolnjevanje ciljev ob upoštevanju prihodkov iz prodaje sekundarnih surovin iz njegovih proizvodov; * stroški zagotavljanja ustreznih informacij potrošnikom; * stroški zbiranja in sporočanja podatkov biti eco modulated (reciklabilnost, ponovna uporaba) ne presegajo stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje storitev ravnanja z odpadki na stroškovno učinkovit način; ti stroški se določijo na pregleden način med akterji. Če javna podjetja zagotavljajo storitve, morajo biti pokriti le optimizirani stroški. Plasti Circle razvoj inovativnih pametnih posod EU nastane vsako leto 25,8 milijonov ton V plastičnih odpadkov. Reciklira se jih le 29,7 %, kar pomeni za EU izgubo v višini 10,56 milijarde EUR. V zraku je zato 23,8 milijona ton CO₂ več, kot bi ga smelo biti. Ne samo premalo zbranih količin plastičnih odpadkov in nizka kakovost, nizka je tudi dodana vrednost aplikacij. To so izhodišča projekta PlastiCircle. Predstavitev sta za reciklažno konferenco pripravili Mirijam Britovšek in Špela Šeligo iz Mestne občine Velenje. Projekt financira EU, v konzorciju je več partnerje iz Evrope, med drugim pa želijo ustvariti stroškovno učinkovit sistem prevoza odpadkov, povezanega s platformo v oblaku za razvoj modela, izboljšati sortiranje plastike inovativnih optičnih tehnologij in razviti nove izdelke z recikliranimi materiali z dodano vrednostjo. Kot konkreten proizvod bodo razvili pametne zabojnike za zbiranje odpadkov, pa tudi serijo recikliranih izdelkov z visoko vrednostjo. foto: Boštjan Čadej foto: Polona Ponikvar Janja Leban Srečko Bukovec okolje Komunalno gospodarstvo pravi, da ni posluha za spremembe Zbornica komunalnega gospodarstva, vanjo je vključenih 132 podjetij, ni zadovoljna, ker se predpisi pripravljajo brez sodelovanja strokovne javnosti, prevečkrat pa se rešujejo zgolj parcialni problemi in se ne upoštevajo predlogi prakse. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS, je kritično opozoril še na predolge postopke pri izdajanju OVD in pri izdaji notrifikacije za izvoz odpadkov v tujino, na nesamozadostnost Slovenije pri ravnanju z odpadki, transparentnost podatkov in na nujnost izobraževanja ter ozaveščanja uporabnikov. foto: Polona Ponikvar Sebastijan Zupanc

38 okolje Sheme v interventnem zakonu Predlog potrebuje dopolnitve, nujne so sistemske spremembe V Dinosu podpiramo predlog interventnega zakona, s katerim želi Ministrstvo za okolje in prostor odpraviti nakopičeno odpadno embalažo z dvorišč komunalnih podjetij, vendar ne v takšni obliki, pojasnjuje Goran Ambrož, ki je v Dinosu vodja programa nekovinskih materialov in embalažne sheme Unirec. MOP sedaj interventno rešuje nekaj, na kar so sheme in komunalna podjetja opozarjala že več let. Sogovornik med drugim opozarja na nujnost, da se doseže večja kakovost ločeno zbrane frakcije, saj je sedaj reciklabilne odpadne embalaže le še okrog 30 %. Zato so nujni standardi kakovosti, ki jih Dinos že uvaja. Sicer pa Goran Ambrož ob konkretnih vprašanjih o nejasnostih v interventnem zakonu izraža bojazen, da bodo letošnji kupi neprevzete odpadne embalaže prihodnje leto spet zrasli na prostem pri komunalnih podjetjih, če ne bo sistemskih sprememb v Uredbi. Okoljski minister je ob količinah neprevzete odpadne embalaže izjavil, da gre v Sloveniji za ekološko katastrofo. A interventni zakon predvsem disciplinira družbe za ravnanje z odpadki. Kje je zatajila država in kakšna je odgovornost DROE? Takšno ekološko katastrofo gledamo v Sloveniji vsako jesen že več let. Vsa ta leta smo tako IJS kot DROE opozarjali MOP na težave in podajali predloge na sejah raznih komisij, delovnih skupin in drugod. Ampak posluha s strani države do sedaj ni bilo. Zato me zdaj toliko bolj veseli izjava ministra, da se bo osebno zavzel, da se problematika uredi. Namreč posledica je, da se komunalna podjetja, DROE in MOP že več let medsebojno obtožujemo in iščemo krivca, namesto da bi z roko v roki vzpostavili delujoč sistem. Strinjam se, da je potrebno nakopičeno odpadno embalažo interventno urediti. Ne morem pa se strinjati, da bi se sprejel takšen interventni zakon, kot je bil dan v javno obravnavo. Toda komunalna podjetja so prepolna z odpadno embalažo, zdravje ljudi in okolja je ogroženo, z grmado neprevzete embalaže na prostem je kršena tudi zakonodaja. Zakaj niste mogli DROE, komunalna zbornica, centri za ravnanje z odpadki in MOP prej dogovoriti rešitve in bi se izognili interventnemu zakonu? Letos januarja je Upravno sodišče RS po nekaj letih vztrajanja ene izmed DROE pri drugačni razlagi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pritrdilo tej DROE. S sodbo je odločilo, da so DROE dolžne prevzeti toliko OE, kot so je na trg dali njihovi zavezanci, torej podjetja, ki dajo na trg več kot 15 t embalaže. S tem se je celo s sodno prakso potrdil neenakopraven položaj na trgu med DROE. In maja letos smo DROE v okviru GIZ skupne sheme MOP opozorili na situacijo, ki jo danes spremljamo po TV, torej da bodo komunalna podjetja spet zasičena s kupi odpadne embalaže. Namesto da bi MOP takoj pristopil k sistemskim spremembam, je junija ARSO poslala DROE nova OVD, v katerih nam je bilo naloženo, da moramo prevzeti VSO zbrano KOE, in sicer z določilom, da pritožba ne zadrži izvršbe. Sledile so pritožbe DROE in avgusta je ARSO odpravil izdane OVD. Formalno zaradi proceduralne napake. Katere predloge ste DROE in Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih Promocija foto: arhiv podjetja Goran Ambrož odpadkov posredovali na MOP, da bi odpravili vzroke za neprevzemanje odpadne embalaže? Predlagali smo znižanje praga 15 ton, do katerega podjetja niso dolžna plačevati embalažnine za embalažo, ki jo dajejo na trg. Predlagali smo še določanje tržnih deležev DROE na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v celem letu in ne le na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v prvem tromesečju. Prav tako smo predlagali, naj se vzpostavi enoten, transparenten in nadziran sistem ugotavljanja količin in kakovosti komunalne odpadne embalaže. Torej standarde kakovosti. Sicer pa so se podobni predlogi pošiljali na MOP vsaj od leta 2012 naprej. Kaj bi lahko pomenila odprava izvirnega greha, to je, da ni jasne ločnice med komunalno in nekomunalno embalažo? To bi pomenilo delitev pristojnosti za ravnanje z embalažo. Za ravnanje s komunalno embalažo, ki kot odpadek nastaja pri gospodinjstvih, bi bila pristojna komunalna podjetja. Za ravnanje z nekomunalno embalažo, ki kot odpadek nastaja v gospodarstvu, pa bi bila še naprej pristojna podjetja, ki delujemo tržno. Posledično bi delitev na komunalno in nekomunalno embalažo pomenila, da bi embalažnino za komunalno embalažo določala komunalna podjetja oz. država, pogoji za nekomunalno embalažo pa bi se še naprej določali tržno. Kaj je vzrok, da je med komunalno odpadno embalažo vse manj, zdaj le še okrog 30 %,

39 reciklabilne embalaže? Kaj bi morala storiti komunalna podjetja za večjo čistost in kdo bi moral določiti standarde ali normative kakovosti KOE in NKOE? Pri ugotavljanju vzrokov za vedno slabše ločeno zbrane frakcije stojimo vsak na svojem bregu. Komunalna podjetja trdijo, da takšno odpadno embalažo pač prejmejo od gospodinjstev in da ne morejo pomagati, da je takšna. Jaz pa sem prepričan, da Slovenci znamo ločevati in tudi ločujemo. Torej da v rumene zabojnike oziroma vreče ne odlagamo avtomobilskih gum, otroških avtomobilskih sedežev, gradbenih odpadkov ali mešanih komunalnih odpadkov. Za nedosledno ločevanje smo najbrž krivi vsi deležniki v sistemu, tudi DROE. Najbrž moramo nameniti več naporov v ozaveščanje. Sicer pa bi morala imeti komunalna podjetja pooblastila in dolžnost nadzirati kakovost ločeno zbrane KOE pri gospodinjstvih, inšpektorat pa bi moral nadzirati kakovost ločeno zbrane KOE na dvoriščih komunalnih podjetij. Standarde kakovosti KOE in NKOE je potrebno določiti v soglasju z vsemi deležniki, torej gospodarstvo, DROE, komunalna podjetja in MOP. V Dinosu smo za NKOE, ki jo zbiramo pri naših strankah, že določili prevzemne pogoje in t.i. standarde kakovosti. Ali se vam zdi učinkovitejša rešitev, da izvajalci javne službe prevzamejo ravnanje z odpadno embalažo iz gospodinjstev, nekomunalna odpadna embalaža pa ostaja na trgu? Če ne bo jasne ločnice med KOE in NKOE, potem zagotovo ne. Sicer pa je zgodba precej širša. V prihodnosti bomo morali dosegati precej višje okoljske cilje za recikliranje odpadkov. EU jih je že določila. Prav tako je sprejela prve konkretne ukrepe pri omejevanju proizvodnje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kar pozdravljam. Cene sekundarnih surovin na svetovnih trgih so močno padle. Za leto 2020 se napoveduje nova gospodarska kriza. Slovenija na področju odpadkov ni samozadostna in smo močno odvisni od tujine. Jasno pa je tudi, da država doslej ni bila sposobna vzpostaviti vzdržnega sistema za ravnanje z odpadno embalažo, v katerem bi tržno, a hkrati enakopravno, delovalo več DROE. DROE imamo zaradi veliko nečistoč med KOE vedno večje težave pri končnih predelovalcih, ki nam reklamirajo in zavračajo prevzem KOE in posledično imamo vedno višje stroške. In kaj pravijo komunalna podjetja? Komunale tega ne želijo razumeti. Prepričani so, da je edina rešitev v višjih embalažninah, ki da jih morajo plačevati povzročitelji, torej gospodarstvo. V Sloveniji imamo res probleme s prioritetami. Na eni strani imamo super lepa krožišča v vsaki vasi, po drugi strani pa imamo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Radi bi dobro živeli in imeli dobro, močno in stabilno gospodarstvo, po drugi strani pa bi lastnike obdavčili do onemoglosti. Na tak način bodo podjetja v Sloveniji izgubljala v boju z močno konkurenco v naši regiji oz. EU. Velikokrat slišimo, da če bi imeli eno DROE, bi sistem deloval. Nekomunalno odpadno embalažo, ki nastaja in se zbira v gospodarstvu, dokaj učinkovito rešujemo DROE oz. v imenu DROE t.i. izvajalska podjetja, ki imamo lastne zabojnike, tovorna vozila in predelovalne kapacitete. Država razmišlja o eni shemi. Za nekomunalno embalažo si res ne znam predstavljati, da bi država vzpostavila sistem z eno DROE in tako dobesedno predpisala monopol, saj vendar živimo v tržnem gospodarstvu. Težave iz leta v leto nastajajo pri prevzemu komunalne odpadne embalaže. In glede na to, da le ta nastaja v gospodinjstvih in jo zbirajo komunalna podjetja, si ne znam predstavljati, da bi država za področje KOE vzpostavila sistem z eno DROE in kot pristojna za KOE določila komunalna podjetja. V tem primeru bi komunalna podjetja zagotovo z veliko večjo vnemo poskrbela za čistejše in bolj dosledno ločeno zbrane frakcije komunalne odpadne embalaže. Zato, ker bi jo predelovali sami oz. Centri za ravnanje z odpadki. Verjetno bi se borili za čim nižje stroške. A kljub temu se mi postavlja vprašanje, ali bi se izvajalci javne službe res borili za nižje stroške ali pa bi te stroške v obliki višjih embalažnin prenesli na gospodarstvo? Ali pa morda v obliki višjih položnic tudi na gospodinjstva? Katere glavne dileme odpira interventni zakon? Ali menite, da obstaja še kakšna druga možnost za rešitev poleg interventnega zakona? Interventni zakon bi moral po mojem prepričanju reševati le interventne zadeve, osnutek tega zakona pa v številnih členih posega v sistemsko ureditev. Pri tem ključnih težav ne rešuje. Kupi nakopičene embalaže pri komunalnih podjetjih so zagotovo interventna zadeva in zato se v tem delu strinjam z interventnim zakonom. Ne strinjam pa se z osnutkom interventnega zakona v tistem delu, ki posega v sistemsko ureditev, saj je potrebno sistemske ureditve predpisati z Uredbo. Glavna dilema interventnega zakona je časovnica. Kaj pa je v tem interventnega, če že sredi oktobra vemo, da bo začel veljati komaj decembra, udejanjati pa se bo začel komaj čez 4 mesece, torej februarja prihodnje leto? Ali je v Sloveniji na razpolago ustrezen prostor za skladiščenje nakopičene neprevzete odpadne embalaže? Žal se spet sprašujem, kaj je v tem interventnega, če bo država kupe odpadne embalaže preložila z enega na drug kup? Ustrezen prostor za skladiščenje takšne količine odpadne embalaže v skladu z zakonodajo je v Sloveniji skoraj nemogoče najti izven komunalnih podjetij ali podjetij, ki se ukvarjamo s predelavo odpadnih surovin. Vendar nismo dimenzionirani za skladiščenje tako velikih količin odpadkov, saj si kaj takšnega ne moremo privoščiti. Interventni zakon pomeni 3,6 milijona stroška za državo, ki pa namerava ta znesek izterjati od DROE. Kako DROE razumete ta člen zakona? V osnutku Zakona je zapisano, da predlagani zakon ne prinaša novih oziroma dodatnih obveznosti, ki bi bremenile gospodarstvo. A nismo DROE podaljšana roka gospodarstva? A nekontrolirano povečevanje količin zbrane KOE ne bo bremenilo gospodarstva? Naši zavezanci so že izrazili zaskrbljenost, če izterjava teh stroškov od DROE pomeni, da bomo DROE te stroške prenesli na naše zavezance? Glede na to, da smo pogoje za leto 2018 dorekli lani in tudi podpisali pogodbe, si za razliko od MOP retroaktivnosti ne znam predstavljati. Zagotovo bomo preverili pravne možnosti, če bo država do nas res uveljavljala regresne zahtevke. A najprej mora država ugotoviti in dokazati kdo je kriv za neprevzete količine KOE. Glede na to, da inšpektor ob pregledu delovanja naše DROE septembra letos ni ugotovil kršitev, se najbrž upravičeno sprašujem, ali bo država ugotovitve inšpektorata povsem ignorirala? Osnutek interventnega zakona je zelo nedorečen. Na kaj mislite? Ni jasno: 1. Ali bo inšpektor ob ogledu neprevzete KOE zavestno prisilil DROE, da moramo zraven KOE prevzeti tudi odpadke, ki niso KOE (npr. avtomobilske gume). 2. Kateri DROE bo MOP izstavilo račun za neprevzete količine KOE iz preteklih let? 3. Kaj pomenijo okvirne količine neprevzete KOE, ki bi jih naj ugotavljal inšpektorat ob ogledih kupov neprevzete KOE pri komunalnih podjetjih? 4. Na kak način bo inšpektor določil neprevzete količine vsake posamezne DROE? 5. Na kak način bo inšpektor ugotovil količine KOE pri IJS, ki le te ne tehtajo? 6. V kakšnem času bo moral izbran izvajalec prevzeti nakopičeno KOE pri komunalnih podjetjih? Ali bo interventni zakon preprečil, da prihodnje leto blizu jeseni ne bodo po Sloveniji spet zrasli veliki kupi neprevzete odpadne embalaže? Ker verjamem, da ima nov minister res namen urediti sistem ravnanja z odpadno embalažo, upam, da MOP ne bo vztrajal pri osnutku interventnega zakona v predlagani obliki. Če pa bo in torej ministrstvo ne bo upoštevalo pripomb DROE, ki v sistemu ravnanja z odpadno embalažo zastopamo gospodarstvo, in se hkrati takoj lotilo nujno potrebnih sistemskih sprememb Uredbe, si upam trditi, da ne. Torej bomo prihodnjo jesen spet gledali kupe odpadne embalaže. okolje

40 okolje Osnutek Uredbe o skladiščenju odpadkov Upravljavci skladišč bodo morali zavihati rokave, nekateri ukrepi prezahtevni Osnutek Uredbe o skladiščenju odpadkov Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem nalaga upravljavcem skladišč izjemno število nalog, nekatere preveč natančne naloge pa po mnenju Brigite Šarc, ki je vodja sektorja ekologije in tehnologije v Dinosu, vzbujajo pomisleke o njihovi smiselnosti. Resda je Uredba z novimi ukrepi upravičena, saj so nekateri požari opozorili na pomanjkljivosti pri ravnanju z odpadki v skladiščih in na prostem. Vendar pa Uredba ureja skladiščenje na prostem in ne v stavbah. Brigita Šarc je na reciklažni konferenci opozorila, da upravljavce čaka več finančno zahtevnih vlaganj za izpolnitev predpisa, nekatere zahteve pa predstavljajo skoraj nepremagljivo oviro. Skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem je vedno tveganje za okolje, pa tudi za varnost ljudi. Za katere odpadke velja uredba in kaj pomeni za izvajalce uredbe podatek, da predpis ne dela razlike med nevarnimi in nenevarnimi gorljivimi odpadki? Upravljavci skladišč odpadkov na prostem se zelo dobro zavedamo tveganj, ki jih tako skladiščenje predstavlja za okolje. Z izvajanjem množice ukrepov preprečujemo nastajanje izrednih dogodkov. Prav tako se kar spregleda dejstvo, da sta se dva od večjih lanskoletnih požarov začela v stavbi in ne na prostem. A kar je, je. Ministrstvo za okolje in prostor je letos dalo v javno obravnavo predlog uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. Med trdne gorljive odpadke bodo po tej uredbi spadali odpadna plastika, odpadna guma, razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo. Na javnih obravnavah osnutka uredbe je bilo izrecno poudarjeno, da ni razlike med nevarnimi trdnimi gorljivimi odpadki in nenevarnimi. Prav tako je potrebno vedeti, da v tej uredbi foto: Boštjan Čadej Brigita Šarc Določitev, da se med trdne gorljive odpadke šteje tudi»mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale«, povzroča kar nekaj nejasnosti. odpadki niso navedeni s številkami odpadkov, kar je običajno za ostale uredbe, ki urejajo bodisi posamezen tok odpadov bodisi posamezen postopek ravnanja z odpadki. To pa povzroča še dodatno negotovost pri bodočem izvajanju predpisa. A tudi veliko dilem, kam se lahko šteje določena vrsta odpadkov. Namreč določitev, da se med trdne gorljive odpadke šteje tudi»mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale«, povzroča kar nekaj nejasnosti. A to ni edina težava. Povzročitelji odpadkov, zbiralci in obdelovalci bodo morali izpolniti več zahtev. Katere so bistvene in kakšni bodo stroški izvedbe? Uredba določa ukrepe varstva okolja in požarnega varstva, ki se nanašajo na redno skladiščenje

41 odpadkov in na ukrepanje v primeru izrednih dogodkov v teh skladiščih, kot je na primer požar. Uredba obsega splošne ukrepe, povezane z rednim izvajanjem skladiščenja, ukrepe za preprečevanje požara, ukrepe pripravljenosti za primer požara in še posebej ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob požaru in po njem ter ukrepe hitrega zaznavanja požara in ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob in po požaru. Upravljavec skladišča bo moral zagotoviti splošne ukrepe varstva okolja. Na primer, v skladišču bo lahko skladiščil le snovi in predmete, ki so odpadki. Poskrbeti bo moral za označenost skladišča.tla skladišča bodo morala biti utrjena tako, da bodo nepropustna in odporna na učinkovanje skladiščenih odpadkov in gasilne vode. Za gašenje bo moral pripraviti dovolj sredstev. Če bo glavno sredstvo za gašenje voda, bo moral poskrbeti, da bo vedno zagotovljen dovolj velik pretok vode za določen čas. To bo lahko zagotovil iz vodovoda ob pogoju, da bo hkrati zagotovljeno tudi dovolj pitne vode za redno rabo, ali pa iz drugih virov ob upoštevanju zahtev, predpisanih tudi s to uredbo. Hkrati bo moral upravljavec takega skladišča zagotoviti tudi zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje gasilne vode, da bo preprečen nenadzorovani izpust gasilne vode ter onesnaženje tal ali voda. Kako preprečiti nastanek požara? Ukrepov je več. Na takih skladiščih bo prepovedano kaditi, ta ukrep že danes velja, nujna bo ograjenost celotnega skladišča z najmanj 1,8 m visoko ograjo. Redna bo kontrola skladiščenih odpadkov ali pa urejen ustrezen videonadzor. O izvedeni kontroli bo treba voditi evidence in jih bo potrebno hraniti najmanj eno leto. Upravljavec skladišča bo moral tudi načrtno in sistematično spremljati temperature odpadkov, pri katerih lahko pride do samovžiga. Za spremljanje temperature bo potrebno izdelati načrt in o tem voditi evidenco. Nekaj predlaganih ukrepov pa je takih, ki jih ima večina od upravljavcev že danes narejenih. Mislim na izdelavo požarnega reda in predpisano izobraževanje delavcev po predpisih, ki urejajo požarno varnost. Upravljavec skladišča bo moral zagotoviti tudi ukrepe za odkrivanje in javljanje požarov in za preprečitev razširitve začetnega požara na velik požar. Predvideva se ukrep, da bo požarno varovanje izvajala poklicna ali prostovoljna gasilska enota oziroma, da bo potrebo zagotoviti 24-urno prisotnost oseb, ki so usposobljene za začetno gašenje požarov in izvajanje evakuacije ali pa bo potrebno zagotoviti opremljenost skladišča z ustreznim vgrajenim avtomatskim sistemom za odkrivanje in javljanje požara v kombinaciji z ustreznim vgrajenim avtomatskim gasilnim sistemom. V skladiščih, kjer bodo skladiščeni odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, pa bo potrebno zagotoviti avtomatsko odkrivanje požarov. Nalog za upravljavce je veliko. Naj samo še omenim, da bodo morali upravljavci pri načrtovanju ukrepov požarne varnosti in drugih ukrepov za doseganje skladnosti z uredbo sodelovati s pooblaščenimi inženirji s področja požarne varnosti in od pooblaščenih inženirjev pridobiti izjavo, da je skladišče urejeno in opremljeno v skladu z zahtevami uredbe. Dokumenti, ki jih bodo upravljavci skladišč izdelali na podlagi uredbe, to so požarni red, požarni načrt in načrt ravnanja z gasilno vodo, ter izjava pooblaščenega inženirja glede skladnosti skladišča z uredbo bodo priloge načrta gospodarjenja z odpadki, načrta zbiranja odpadkov in načrta ravnanja z odpadki. Potrebnih bo kar veliko sredstev za zagotovitev vseh ukrepov in zahtev. Za naše podjetje to predstavlja tudi veliko finančno breme. Urediti več kot 85 % lokacij bo fizično in finančno nemogoče v predlaganih rokih. Kako bo z Uredbo zagotovljena večja varnost pred požari? Po mnenju pripravljavcev uredbe bo z ukrepi zagotovljena večja varnost pred požari. Več sem jih že navedla. Naj omenim še ukrep za odkrivanje in javljanje požarov in za preprečitev razširitve začetnega požara na velik požar. Mislim na požarno varovanje, ki ga izvaja poklicna ali prostovoljna gasilska enota, ali zagotovitev 24-urne prisotnosti oseb, ki so usposobljene za začetno gašenje požarov in izvajanje evakuacije. Ali pa bo upravljavec zagotovil opremljenost skladišča z ustreznim vgrajenim avtomatskim sistemom za odkrivanje in javljanje požara. V skladiščih, kjer so skladiščeni odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, bo zagotovljeno avtomatsko odkrivanje požarov. Vsi ti ukrepi se slišijo izjemno dobro in res enkratno. Nekatere od njih že izvajamo, saj se sami dovolj dobro zavedamo tveganj in nevarnosti. Žal pa pri nekaterih predlaganih ukrepih obstaja veliko pomislekov o njihovi smiselnosti oziroma učinkovitosti. Ne smemo pozabiti, da gre tukaj za skladiščenje odpadkov na prostem in ne v stavbah. Mislite predvsem na vrsto natančnih določb? Ali to pomeni, da bodo potrebne temeljite preureditve dosedanjega skladiščenja? Da, in potrebnih bo kar veliko sredstev za zagotovitev vseh ukrepov in zahtev. Za naše podjetje to predstavlja tudi veliko finančno breme. Urediti več kot 85 % lokacij bo fizično in finančno nemogoče v predlaganih rokih. Tudi administrativna ureditev vsega zahtevanega ne bo enostavna, če ne že nemogoča v prilagoditvenih rokih. Vsi se zavedamo, da je potrebno na tem področju izboljšati ukrepe. A bo potrebno upoštevati posebnosti posameznih umeščenih lokacij skladišč v prostor. Ponekod nekaterih ukrepov praktično ni mogoče izvesti. Potrebna bo gradnja zadrževalnih sistemov za požarne vode ter gradnja požarnih zidov. Določene predpisane oddaljenosti pa za Dinos predstavljajo skoraj nepremagljivo oviro. Izpostavljena je tudi odgovornost občine, ki naj bi po potrebi dopolnila operativni gasilski načrt. Občino, koga na občini, bo upravljavec moral seznaniti tudi z vrstami in maksimalnimi količinami trdnih gorljivih odpadkov v skladišču. Gre za odgovornost inšpekcijskih služb? Koga na občini bo potrebno obvestiti, ni jasno določeno. Predlog uredbe o tej obveznosti upravljavca določa samo, da mora upravljavec seznaniti občino, na področju katere skladišči odpadke na prostem, z vrstami in maksimalnimi količinami trdnih gorljivih odpadkov, ki bi v skladišču na prostem v nekem trenutku lahko bile prisotne glede na največjo zmogljivost skladišča. Občina pa bo dolžna na podlagi pridobljenih podatkov v roku treh mesecev po potrebi dopolniti operativni gasilski načrt. Kdo bo preverjal, ali je občina dopolnila operativni gasilski načrt, pa v osnutku uredbe ni določeno. Glede inšpekcijskega nadzora je predvideno, da ga bodo izvajali tako inšpektorji, ki so pristojni za varstvo okolja, kot tudi inšpektorji pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ni pa še bilo predstavljeno, katere člene kateri inšpektorat. Zakaj požarni zid? Požarni zid je načeloma namenjen preprečitvi prenosa požara na sosednje objekte. Po predlogu uredbe gradnja požarnih zidov ni obvezna. V kolikor se bo pri skladiščenju odpadkov lahko zagotovilo predpisane razdalje med požarnimi sektorji (20 m), predpisane razdalje med mestom skladiščenja in stavbo (20 m), in v kolikor se bo lahko zagotovila oddaljenosti skladiščenega od zunanje meje skladišča (10 m), ne bo potrebno graditi požarnih zidov. Ker pa so predpisane razdalje za obstoječa skladišča odpadov na prostem resnično velike, se večina od nas gradnji požarnih zidov skoraj verjetno ne bo mogla izogniti. Kateri upravljavci skladišč trdnih gorljivih odpadkov bodo morali najbolj zavihati rokave? Predvidoma skoraj vsi. Zahteve so tako raznolike in obsežne, da danes skoraj noben upravljavec skladišča odpadkov na prostem ne zagotavlja predpisanih ukrepov in zahtev. okolje

42 133 okolje 42 Prvi Mednarodni dan e-odpadkov Cilji pri zbiranju se odmikajo, forum WEEE spodbuja k učinkovitejši obdelavi Leto 2019 je tik pred vrati. Za področje ravnanja z e-odpadki to prinaša nov izziv v državah članicah EU. Predvsem se organizacije, ki so pooblaščene in v imenu proizvajalcev izvajajo njihovo razširjeno odgovornost ravnanja z e-odpadki, sprašujejo, kako dosegati 65% zbiranja e-odpadkov glede na količino električne in elektronske opreme dane na trg (do leta 2020). V številnih delavnicah analizirajo rezultate aktivnosti in prakse zbiranja v preteklosti. Nekatere države namreč že sedaj s težavo dosegajo cilj Direktive iz leta 2016, to je 45%-tno stopnjo zbiranja. Na drugi strani učinkovitejše že sedaj presegajo stopnjo zbiranja 65%. Slovenija je tudi tokrat nekje vmes. Znotraj skupne sheme ravnanja z e-odpadki, ki jo izvaja družba ZEOS, d.o.o. se sprašujemo, katere aktivnosti načrtovati, da bomo dosegli cilj zbiranja 65 %. Kaj lahko storimo sami, kaj lahko pričakujemo od drugih deležnikov in kakšne ukrepe bi moral sprejeti zakonodajalec? Aktivnosti ozaveščanja končnih uporabnikov in ostalih deležnikov so nujne za stabilno dolgoročno doseganje ciljev zbiranja odpadkov. Pri tem ne gre le za samo ozaveščanje, ampak tudi za vzpostavitev nove infrastrukture zbiranja, ki je čim bolj enostavna, dostopna in trajna. Za doseganje cilja 65% stopnje zbiranja e- -odpadkov uvajamo nove mreže prevzemanja e-odpadkov, ki končnim uporabnikom poenostavljajo oddajanje v bližini njihovih domov. Tako se osredotočamo na neposredne prevzeme e-odpadka od imetnikov ter njihovo permanentno vključevanje v mrežo zbiranja, spodbujamo gospodinjstva k oddajanju v mreži uličnih zbiralnikov, vzpostavljamo mrežo t.i. zelenih kotov v trgovinah, omogočamo prevzemanja od podjetij/ustanov, skupaj z izvajalci javne službe v ruralnih naseljih organiziramo mobilno zbiranja ter skupaj z zbiralci izvajamo regijske zbiralno- -ozaveščevalne akcije s šolami. Veliko vlogo pri teh aktivnostih imata tudi naša dva projekta Life: že zaključen Life+ Slovenska OEEO kampanja ( ) in trajajoči Life Gospodarjenje z e-odpadki ( ). Promocija foto: arhiv podjetja

43 WEEE Forum in prvi Mednarodni dan e-odpadkov Glede na dejstvo, da je družba ZEOS d.o.o. aktivni član mednarodnega združenja WEEE forum ( uvajamo v naše aktivnosti tudi pozitivne izkušnje ostalih sorodnih organizacij v EU. Organizacija združuje 36 s strani proizvajalcev ustanovljenih neprofitnih organizacij, ki izvajajo podaljšano odgovornost proizvajalcev na področju ravnanja z e-odpadki v državah članic EU, pa tudi Avstralije, Kanade, Južno afriške republike in Kolumbije. Znotraj WEEE Forum-a potekajo številni projekti na področju zbiranja, ozaveščanja, standardov in naprednih tehnologij obdelave. WEEE Forum je mednarodno združenje, katerega poslanstvo je pomagati članom pri vzpostavitvi učinkovitih procesov prevzemanja in obdelave e-odpadkov. Hkrati je organizacija usmerjena k cilju postati in ohraniti vlogo vodilnega kompetenčnega centra na področju e-odpadkov in spodbujevalca krožnega gospodarstva. Organizacija aktivno sodeluje v razpravah, ki se nanašajo na področje politike ravnanja z e-odpadki v Evropi in po svetu. Letos je za dodatno promocijo pravilnega ravnanja z električnimi in elektronskimi odpadki organizirala prvi Mednarodni dan e-odpadkov, ki je potekal 13. oktobra 2018 v 30-ih državah po svetu in s pomočjo 50-ih različnih organizacij. Paleta različnih dogodkov, vse od spletnih kampanj do lokalnih mobilnih zbiranj, je pripomogla k dobremu ozaveščanju posameznikov in podjetij o pravilnem ravnanju z e-odpadki. ZEOS z regijsko zbiralno akcijo v čast dnevu e-odpadkov Sloveniji smo se pri ZEOS-u prvemu V dnevu e-odpadkov v času med 8. in 25. oktobrom 2018 poklonili z veliko ozaveščevalno nagradno zbiralno akcijo odpadne električne in elektronske opreme z imenom»ni debate v Gorenje Surovino dajte stare aparate!«. Organizirali smo jo skupaj s podjetjem Gorenje Surovina d.o.o. in medijskim podpornikom Radiem City. V akciji je sodelovalo 26 šol podravske regije oz. preko učencev pa tudi ostali občanke in občani. Nekatere od njih je obiskal tudi poseben mobilni zbiralnik, ki je izdelan v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj. učenci, starši in občani smo Z v sklopu akcije zbrali skoraj 127 ton odpadne električne in elektronske opreme in odpadnih baterij. To pomeni 744 kosov velikih gospodinjskih aparatov, kosov televizorjev in monitorjev, kosov malih oz. drobnih gospodinjskih aparatov, kosov sijalk in kosov odpadnih baterij. Rezultati kažejo, da je bila najuspešnejša šola, ki je zbrala največ tovrstnih odpadkov po količini (19 ton) OŠ Rače. Odlično se je odrezala tudi OŠ Središče ob Dravi, ki je zbrala največ tovrstnih odpadkov na učenca (58 kg/učenca). Obe šoli sta si prislužili prav posebno nagrado nastop našega znanega raperja Zlatka, ki je tudi ambasador projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki. Slovenija mora prilagoditi zakonodajo Ambicioznejša stopnja zbiranja, to je 65 %, je vsekakor gonilo vseh naših aktivnosti. Vpliva na infrastrukturo zbiranja, spodbuja naložbe v obdelavo e-odpadkov ter hkrati dviga stopnjo ozaveščenosti in učinkovitost ravnanja tudi z drugimi odpadki. Zato je pomembno, da temu sledi tudi zakonodajalec, ki z jasnimi pravili postavlja dolgoročno vzdržne in učinkovite sisteme ravnanja z e-odpadki. Sistemske rešitve, s katerimi dosegamo 45 % stopnjo zbiranja, niso nujno ustrezne za doseganje stopnje zbiranja 65 % v naslednjih dveh letih. Z doseganjem večjih stopenj zbiranja eksponentno namreč rastejo stroški in vlaganja v proces zbiranja, kar med nosilci skupnih shem vodi k nelojalni konkurenci. Ta dejstva Eko delavnica (ozaveščanje) z dijaki, Novo mesto. so vplivala na EU komisijo, da sprejme spremembe Direktive o odpadkih 2008/98/ EC, kjer je posebna pozornost usmerjena k minimalnim zahtevam za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalcev. Skladno s temi usmeritvami je tudi v Sloveniji potrebno čim prej sprejeti prilagoditve zakonodaje. Kompleksna sistemska rešitev s številnimi skupnimi shemami za eno vrsto odpadka, kjer se prepletajo interesi vseh deležnikov procesa in kjer ni neodvisnega organa za nadzor izpolnjevanja obveznosti shem, se je v Sloveniji pokazala kot slaba in z vidika okoljskih ciljev nestabilna. V Sloveniji so se najprej resne težave pokazale pri ravnanju z odpadno embalažo, odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadnimi baterijami. So na vrsti težave z e-odpadki? Pričakujemo, da bodo sistemske rešitve zakonodajalca manj zapletene in da bodo omogočale izpolnjevanje vseh obveznosti, ki jih določa Direktiva, na način, da bo imela kvaliteta storitve prednost pred kratkoročnimi cilji doseganja dobičkonosnosti na račun okoljskih ciljev. okolje

44 okolje Naravni gradbeni materiali Energetsko učinkovit material še ni porok za trajnostno stavbo Vlaganje v energetsko prenovo javnih stavb je ena prioritetnih nalog slovenskih občin. Javnih razpisov primanjkuje, zato se odločajo za javno-zasebno partnerstvo po principu energetskega pogodbeništva. Pri zelenem javnem naročanju se občine praviloma zanesejo na projektante, da v dokumentaciji upoštevajo tudi primernost materiala. Vendar energetska učinkovitost ni dovolj za trajnostno stavbo, opozarjajo nekateri strokovnjaki. Upoštevati se mora celoten življenjski cikel stavbe od kod prihaja material za gradnjo ali prenovo, kako se stavba obnaša v času uporabe in kaj storiti po koncu njene življenjske dobe. Kriteriji so preozki. Manjši proizvajalci materialov, ki ustrezajo zelenemu javnemu naročanju, pa pogosto ne morejo kandidirati na razpisih, ker ne nudijo celovite storitve. Premočno merilo je še vedno cena. Kako torej z zelenim javnim naročanjem spodbuditi ravno to, kar je njegov namen vključitev proizvajalcev v sisteme ravnanja z okoljem, pridobitev okoljskih certifikatov, zmanjšanje ogljičnega odtisa, spodbuda k inovacijam, razvoju idr.? Naravni gradbeni materiali Ministrstvo za infrastrukturo s kohezijskimi sredstvi v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje (OP EKP ) sofinancira celovite energetske prenove javnih stavb v državni in občinski lasti. Kohezijska sredstva se za ta namen v okviru OP EKP od vključno leta 2016 dalje, tj. prvo leto objave, dodeljujejo občinam po postopku letno objavljenih javnih razpisov. Kot so povedali na ministrstvu, je bilo v okviru te finančne perspektive do sedaj samo na nivoju občin kot primernih za financiranje izbranih 39 tovrstnih projektov. To pomeni obseg stavb v skupni neto tlorisni površini okoli m². Javno-zasebno partnerstvo Kljub temu se zaradi pomanjkanja javnih razpisov mnoge občine pri energetski prenovi objektov vse bolj odločajo za javno-zasebno partnerstvo po principu energetskega pogodbeništva. Tako so pred kratkim v Mestni občini Ljubljana podpisali pogodbo za izvedbo največjega projekta javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji na področju energetskega pogodbeništva v vrednosti 14,9 milijona evrov brez DDV. Objekte, ki zasebnemu partnerju niso zanimivi, še vedno prenavljajo preko javnih razpisov. Energetsko sanacijo v okviru javno-zasebnega partnerstva po principu energetskega pogodbeništva bodo zaradi premalo sredstev s strani države v letu 2019 pričeli tudi v Mestni občini Maribor. Gre za sanacijo javnih objektov v skupni vrednosti 12 milijonov evrov. Tudi v Mestni občini Celje so se odločili za energetsko prenovo nekaterih javnih objektov v okviru javno-zasebnega partnerstva, kar v prvi fazi zajema prenovo osmih javnih objektov v skupni vrednosti okoli štirih milijonov evrov. Domači ponudniki brez prednosti Pri energetskih prenovah v občinah gre najpogosteje za prenovo ovoja stavbe, strehe, zamenjavo oken, sistema ogrevanja in prezračevanja, sanacijo kotlovnic, razsvetljave, zamenjavo stavbnega pohištva, vgradnjo termostatskih ventilov, vzpostavitev energetskega upravljanja idr. Pri pripravi razpisne dokumentacije v okviru javnih razpisov občine sodelujejo tudi s projektanti. Kot pravijo v Mestni občini Kranj, pri tem iščejo rešitve, ki vodijo k čim večji energetski učinkovitosti in čim večji uporabi obnovljivih virov. V Mestni občini Maribor so izpostavili, da v vsebino foto:

45 projektnih nalog obvezno vključijo določila o Zelenem javnem naročanju in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, pri čemer težijo k uporabi materialov iz slovenskih virov in da se v največji možni meri uporabijo reciklirani materiali. Tudi v Mestni občini Novo mesto pri pripravi dokumentacije najprej upoštevajo veljavno zakonodajo. Osnova je tehnična dokumentacija, ki jo izdela za to usposobljen projektant. Ker pa so občine kot javni sektor zavezane k javnemu naročanju, ne morejo dajati prednost domačim ponudnikom.»kot lokalna skupnost skladno z veljavno zakonodajo ne smemo favorizirati lokalne oziroma evropske ali slovenske proizvode, lahko pa navedemo tehnične standarde, ki veljajo na področju EU. Pri pripravi projektne in razpisne dokumentacije se upošteva Uredba o zelenem javnem naročanju. Slovenki ponudniki so v primerjavi s tujimi v izenačenem položaju,«so stanje pojasnili v Mestni občini Novo mesto. Projektanti so pogosto pri svojih odločitvah o vrsti materialov, ki naj se uporabijo pri prenovi ali gradnji, samostojni in, kot pravijo v Mestni občini Ptuj, se v dokumentaciji ne more eksplicitno zahtevati določena vrsta materiala od določenega proizvajalca. Dodajajo:»Običajno se projektant z občino posvetuje o vrsti materialov, ki se vgrajujejo, in o sistemih. Običajno se o tem ne odločamo na osnovi stroškov, ampak v prvi vrsti je kriterij varnost (npr. požarna varnost), doseganje mikroklimatskih pogojev v prostorih in nato varstvo okolja. Seveda pa je jasno, da ob enakih lastnostih vgrajenih materialov in opreme želimo lokalne in slovenske proizvajalce in dobavitelje, če cenovno in kakovostno dosegajo razpisne kriterije. Običajno se to tudi dogaja.«slovenski naravni materiali Drugače menijo nekateri proizvajalci slovenskih naravnih materialov, ki opažajo, da so razpisni pogoji pogosto napisani tako, da ustrezajo predvsem tistim, ki imajo že izkušnje oziroma reference na tem področju, ponujajo celovito storitev in material, pri čemer se manjši ponudniki določene storitve ali izdelkov težko prijavijo na tovrstne razpise. Marija Srblin, direktorica podjetja Soven, kjer proizvajajo izolacijo iz slovenske ovčje volne, pravi:»do danes se nismo mogli prijaviti na noben razpis zelenega javnega naročanja, ker so razpisni pogoji napisani na kožo tistim, ki imajo v tem izkušnje, prakso, ponujajo celovito storitev in material.«predlaga, da bi ločili nabavo materialov od izvajanja storitev in črtati določilo o najugodnejšem ponudniku v odvisnosti od cene ter dali večji poudarek kvaliteti materiala slovenskega izvora. Zakonodaja na področju zelenih javnih naročanj je za razvoj in uporabo slovenskih naravnih materialov pri gradnji ali prenovi javnih objektov na papirju morda še kar spodbudna, v praksi pa ne, pravi:»mali proizvajalci tako specializiranih gradbenih materialov, kot je bio volnena izolacija iz slovenske ovčje volne, sploh nimamo nobenih možnosti, da bi nas izbrali na katerem koli slovenskem javnem razpisu. Začetek je že pri projektantih. V projekt vnesejo materiale, ki so jim pri roki. Le redki imajo voljo, znanje in so naklonjeni sodobnim naravnim materialom. V nadaljevanju pa odigra odločilno vlogo vsebina razpisa, ki je povezana s ceno, in upravičenci za prijavo na razpis, torej podjetja, ki ponudijo tudi izvedbo del na objektu.«tudi Primož Zorec, direktor podjetja CoGreen, kjer ponujajo različne naravne materiale v kombinaciji z zelenimi tehnologijami, s poudarkom na izolacijskem materialu konoplji, se strinja, da je uredba o zelenem javnem naročanju prvi korak k uporabi več naravnih materialov za novogradnje in prenove. Vendar pa pri tem ne bi smeli pozabiti na širši pogled zelenega, ki se lahko velikokrat razume napačno ali preozko. V obzir je namreč potrebno vzeti celoten življenjski cikel izdelka. Torej, kaj vse je bilo potrebno, da material pride do gradbišča, kako se obnaša v času uporabe in kaj se zgodi po njegovi uporabi. Uporabo naravnih materialov pri gradnji in prenovah bodo po njegovem mnenju pospešile spodbude pri predelovalni industriji osnovnih naravnih surovin, naravnih polizdelkov in pri okoljskem deklariranju. Kot pravi, bi bilo v pripravo smernic in konkretnih ukrepov potrebno vključiti več stroke. Tudi certifikacijske sheme, ki jih uporabljajo nekatere velike države, niso primerne za naš prostor. Potreben je dialog med ponudniki naravnih materialov in storitev, akademsko sfero oziroma inštituti in vlado.»poudarek je potrebno dati okolju, okoljskim kazalnikom in dejanski zeleni gradnji, kajti naravna gradnja je zelena in trajnostna gradnja, medtem ko ni vsak energetsko učinkovit material zelen in trajnosten,«pravi Primož Zorec. Kot je izpostavil tudi mag. Iztok Kamenski, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo GBC Slovenia, noben material ni trajnosten sam po sebi. Trajnosten je, če je tako deklariran v skladu s standardi oziroma smernicami. Pri ovčji volni je npr. pomemben tudi način striženja ovc, reja idr. Zato so materiali prihodnosti tisti, ki so trajnostni, in tisti, ki po življenjski dobi objekta omogočajo predelavo in ponovno uporabo. Življenjska doba objekta Anton Pugelj, vodja centra za sonaravno gradnjo in materiale Gnezdo, prav tako opozarja na problem slovenske zakonodaje, ki podpira predvsem energetsko učinkovitost foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja foto: Miha Segula Marija Srblin Primož Zorec mag. Iztok Kamenski Anton Pugelj stavb, kar pa je v stremljenju po nič ogljični družbi šele skromen začetek:»ni namreč edino merilo varčevanje z energenti v času obratovanja stavbe. Moramo se zavedati, da je energija, vložena v izdelek ali material, že v proizvodnji ali pridobivanju. Še bolj pomembno je zavedanje, da vsak izdelek na koncu postane odpadek, v katerega je pri reciklaži potrebno zopet vložiti energijo.«kot pravi, se v tujini vse bolj uveljavlja celostni pogled, ki ga merimo kot LCA faktor. Tudi slovenska zakonodaja bi morala prepoznati med naravnimi in klasičnimi rešitvami ter za zmanjšanje surovinske odvisnosti dodeliti dodatne spodbude pri energetskih prenovah z naravnimi materiali. Cena izvedb pri energetski sanaciji objektov z naravnimi materiali je namreč višja. Pomembno je predvsem, da se pri investiciji upošteva vse aspekte gradnje ali prenove, ki jih investicija prinaša danes in v prihodnosti. Zato Anton Pugelj pravi, da bi izvajalci potrebovali tudi znanja in veščine, okolje

46 133 okolje 46 ki niso samo obrtniška, temveč zajemajo na primer tudi področje ravnanja z odpadki, ki se pojavijo med gradnjo. Po besedah mag. Iztoka Kamenskega je potencial zelenega javnega naročanja v spremembi zakonodaje, ki bi Eko skladu omogočala podeljevanje subvencij za izdelke in sisteme tudi na podlagi drugih trajnostnih kriterijev, ne samo na podlagi kriterija energetske učinkovitosti. V globalnem združenju GBC so v okviru projekta Level(s) pripravili smernice, ki si jih želijo vpeljati v gradnjo objektov v Evropi. Med temi so energetska učinkovitost, poraba vode, LCA analiza skozi celotno življenjsko obdobje stavbe, zdravje in udobje, stroški in vrednost ter odpornost na izredne vremenske razmere. Več zanimanja pri fizičnih osebah Več zanimanja in povpraševanja po vgradnji naravnih materialov je pri individualnih graditeljih oziroma fizičnih osebah. Marija Srblin pravi, da je povpraševanje po bio volneni izolaciji iz ovčje volne vsako leto večje, vendar še vedno ni tolikšno, da bi lahko bili zadovoljni. Za individualne graditelje je pomembno, da gre za naraven material, ki je človeku in okolju prijazen, je antialergijski, pomembna pa je tudi cena. Bio volnena izolacija je sicer ena dražjih izolacij, a hkrati ena najkvalitetnejših, pravi Marija Srblin, saj vlakno ovčje volne vsebuje maščobo lanolin. Večja, kot je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost ovčje volne in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Ovčja volna je tudi material, ki učinkovito uravnava temperaturo poleti varuje pred vročino, pozimi greje. V podjetju Soven od slovenskih rejcev odkupijo približno 70 % vse pridelane volne, pri čemer se morajo slabša neuporabna vlakna in klocne po nogah in trebuhu pri striženju izločiti. Tudi prednosti konoplje kot materiala za izolacijo pozna vse več ljudi, pravi Primož Zorec. Trenutno narašča povpraševanje fizičnih oseb po gradnji enostanovanjskih stavb, veliko priložnost pa vidijo tudi na področju večstanovanjske gradnje, poslovnih, turističnih in javnih objektov.»velik potencial je tudi pri obnovi starejših stavb (kulturno zgodovinskega pomena), ki niso najbolj primerne za obnove z najsodobnejšimi materiali,«dodaja. Kot glavni izolativni material uporabljajo konopljin beton, kot mešanico apna in konopljinega pezdirja, zaključne obloge pa so iz naravnih materialov, kot so apneni ali ilovnati ometi, lesena prezračevalna fasada id. Material oziroma surovino pridobivajo deloma v Sloveniji, deloma v drugih državah EU. vse višji ozaveščenosti glede uporabe naravnih materialov pri gradnji je po besedah K Antona Puglja pripomogla promocija zdravega načina življenja. Vse bolj se prepoznavajo težave, ki se pojavljajo v moderni gradnji z materiali, ki omogočajo hitro gradnjo. Gre za materiale, ki so jim kot opora dodani sintetični dodatki in polimerna veziva. V centru za sonaravno gradnjo in materiale opažajo največ povpraševanja po ilovnatih ometih in naravnih barvah predvsem zaradi sistema izvedbe direktno na lesene konstrukcije. Pri naravnih materialih se držijo strogih načel, kjer naravno pomeni materiale, ki so pridobljeni z malo vložene energije, surovine pa so preproste in sestavljene brez zahtevnih procesov. Posebej so pozorni na sintetična veziva, konzervanse in podobne dodatke, ki marsikdaj v klasičnih materialih ostajajo skriti, zato so izdelki v njihovi ponudbi vedno polno deklarirani. Čisti naravni izdelki se lahko v večini primerov kompostirajo. V centru Gnezdo se na javne razpise ne prijavljajo, ampak sodelujejo s posamezniki investitorji, ki so v svojih zahtevah glede naravnanosti in ekologije gradnje nekajkrat zahtevnejši od kriterijev, ki jih določa zeleno javno naročanje. Pomembna je tudi cena Slovenske občine sicer pri pripravi razpisov naravne materiale vključujejo v tehnične specifikacije dokumentacije, vendar, kot pravijo v Mestni občini Kranj, je ponudba slovenskih podjetij na področju naravnih materialov premajhna. Proizvajalci tudi nimajo zadostnih kapacitet, da bi v času največjega števila energetskih sanacij pokrili vsa povpraševanja. Dodajajo:»Ker večje sanacije izvajamo na način javno-zasebnega partnerstva, se prepogosto dogaja, da zasebni vlagatelji predlagajo vgradnjo materialov, ki sicer zadoščajo Pravilniku o učinkoviti rabi energije, a je pri odločitvah o izvedbi sanacij potrebno upoštevati dobo vračila investicije.«drugače menijo v Mestni občini Novo mesto, kjer pravijo, da je ponudba slovenskih gradbenih materialov dobra in cenovno sprejemljiva v primerjavi s tujimi ponudniki, vendar pa pri naročanju storitev upoštevajo tudi zmožnosti proračuna občine. Dosledno se zahtev po vgradnji naravnih materialov pri projektiranju in izvajanju držijo v Mestni občini Ptuj. Pri tem upoštevajo tudi mnenje stroke o primernosti vgradnje naravnih materialov, kot je npr. celulozna toplotna izolacija. Sicer pa slovenski ponudniki na javnih razpisih enakovredno sodelujejo s tujimi, kjer je potrebno izpolnjevati razpisne pogoje, ki jih postavijo strokovnjaki. Tudi v Mestni občini Celje so povedali, da razlik med tujimi in domačimi ponudniki ne delajo. Opažajo pa, da se tuji ponudniki na tovrstna javna naročila praviloma ne prijavljajo. Javno naročanje in MSP Zeleno javno naročanje določa obvezne cilje predvsem glede uporabe lesa ali lesenih tvoriv v poslovnih in upravnih stavbah. Gre za najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča. Kot pravijo na Ministrstvu za javno upravo, je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III. Cilja glede minimalnega deleža lesa ali lesenih tvoriv v stavbah ni potrebno upoštevati tudi takrat, ko naročnik pri javnem naročilu projektiranja stavbe uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranja trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Zeleno javno naročanje želi gospodarstvo spodbuditi k vključevanju v sisteme ravnanja z okoljem (ISO 14001, EMAS), pridobivanju okoljskih certifikatov, zmanjšanju ogljičnega odtisa podjetij in izdelkov, zagotavljanje okoljsko bolj ozaveščene javne potrošnje, spodbujanje okoljskih inovacij, razvoja, proizvodnje in ponudbe okoljsko primernejših izdelkov in storitev ter dajanje zgleda zasebnemu sektorju. Nova zasnova ureditve javnega zelenega naročanja predvideva bolj poenostavljeno zeleno javno naročanje, kjer bo omogočena prilagoditev zahtev naročila okoliščinam posameznega primera in spodbujanje raznolike prakse in inovacij. K ot pravijo na Ministrstvu za javno upravo, celoten sistem javnega naročanja (ne glede na to, ali gre za zeleno ali ne) nadpovprečno zagotavlja dostop malim in srednjim podjetjem (MSP). V strukturi slovenskih uspešnih ponudnikov MSP-ji predstavljajo 72,8 %, velika podjetja so prejela 23,6 % naročil, za 3,6 % naročil pa ni podatka, kakšno slovensko podjetje jih je prejelo v izvedbo. Povprečje v EU je 40 %. Tujim ponudnikom je bilo oddanih 354 naročil v skupni vrednosti evrov, kar je po številu 2,23 % naročil. V primerjavi s podatki za leto 2015 se kaže trend povečevanja števila oddanih naročil MSP-jem, saj je bil v letu 2016 uveljavljen novi ZJN-3, ki v primerjavi s staro ureditvijo vsebuje še več elementov za spodbujanje MSP-jev. V sodelovanju z vsemi resorji pa bo Ministrstvo za javno upravo po letu dni veljavnosti Uredbe o zelenem javnem naročanju v začetku naslednjega leta ponovno preverilo vsebino in jo po potrebi, glede na izkušnje uporabe v tem letu in glede na posamezna področja, tudi dopolnilo. Da bi lahko manjšim podjetjem tudi pri zelenih javnih naročilih, kjer gre načeloma za dražje izdelke in storitve, omogočili večjo konkurenčnost, mag. Iztok Kamenski navaja možnost, da se pri standardizaciji ponudi možnost nižjih cen s subvencijami.

47 Plastični izdelki za enkratno uporabo»izdatno bomo povečali sredstva za izdelke, ki so v razvojni fazi oziroma blizu tega, da se jih da na trg«, je napovedal Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ko je komentiral odločitev Evropskega parlamenta, ki je podprl nova pravila za zmanjševanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se naj tako poslovilo več plastičnih izdelkov, a tudi izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 % vseh morskih odpadkov. Simon Zajc je ob vladni podpori direktivi še povedal, da bo Slovenija ambiciozna pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, saj se zaveda, da pomeni za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov prispevek k iskanju inovativnih rešitev za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo. Direktiva, ki naj bi jo sprejela EU, bi zavarovala morsko okolje in zmanjšala stroške okoljske škode, ki nastane v Evropi zaradi onesnaževanja s plastiko. Do leta 2030 naj bi škoda znašala 22 milijard evrov. Na svetu se proda vsako minuto več kot milijon plastenk. Nekatere napovedi grozijo, da bo do leta 2050 v morjih več plastike kot rib. Mikroplastika prodira v hrano in ubija živali, našli so jo v človeku. Do leta 2021 nameravajo prepovedati pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje, prav tako izdelke iz oxo plastike, kot so vrečke in embalaža, ter posodo za hitro hrano iz ekspandiranega polistirena. Nacionalni načrti želijo spodbuditi uporabo izdelkov za večkratno uporabo, poleg tega bo treba zmanjšati potrošnjo drugih plastičnih izdelkov, kjer ni alternative. Do leta 2025 naj bi zmanjšanje znašalo vsaj 25 %. Pri tem so navedli škatle za hamburgerje za enkratno porabo, škatle za sendviče ter posode za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled. Plastenke naj bi zbirali ločeno in jih do leta 2025 reciklirali 90 %. Med izdelki, ki jih uredba ne bi smela izvzeti, so cigaretni ogorki. Ogorki, ki so odvrženi na cestišče, potrebujejo za razgradnjo do 12 let. En cigaretni ogorek pa lahko onesnaži od 500 do 1000 litrov vode. Količino cigaretnih filtrov kot odpadkov bo potrebno zmanjšati do leta 2025 za 50 %, do leta 2030 pa 80 %. Sprejeli bodo tudi cilj, da se do leta 2025 reciklira najmanj 15 % ribiške opreme. Nova zgodba o cigaretnih filtrih se lahko začne že zdaj, saj so na trgu še filtri za tobačne izdelke iz Plastični izdelki za enkratno uporabo Slovenija bo izdatno povečala sredstva za biorazgradljive izdelke lana, bombaža in konoplje, kozarci so izdelani iz koruzne plastike, plastične krožnike Simon Zajc pa na trgu že zdaj nadomeščajo krožniki iz bambusa, lesa, kartona in sladkornega trsa. Strategija EU, ki želi omejiti plastiko za enkratno uporabo in prepovedati mikroplastiko s predlogom Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ne zrinja s trga le slamic (ena slamica se razkraja 500 let), lončkov za kavo, jedilni pribor, balonov in drugih plastičnih izdelkov. Na udaru so tudi izdelki iz biorazgradljive plastike. Dejansko gre za dolgoročno vojno napoved uporabi plastike, ki se je zdaj okrog 70 % v Evropi znajde na odlagališčih in v sežigalnicah. A več podatkov kaže, da uporaba plastike kot embalažnega materiala še naprej raste. Tudi v Sloveniji je več podjetij, ki so specializirani prav za proizvodnjo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Predlog uredbe, kakršna že bo v končni obliki, je že danes razvojni izziv za gospodarstva in državo, zlasti za nosilce partnerstva za zeleno gospodarstvo kako do novih materialov in s katerimi spodbudami v krožno gospodarstvo. Strategija EU želi omejiti plastiko za enkratno uporabo in prepovedati mikroplastiko (slamice, lončki za kavo, jedilni pribor, baloni, na udaru so tudi izdelki iz biorazgradljive plastike). okolje foto: Nebojša Tejić

48 okolje Krožno gospodarstvo Predelava žlindre je velik masni in energijski potencial Tanja Pangerl Krožno gospodarstvo V krožnem gospodarstvu so odpadki surovine. To so prepoznali tudi v družbi SIJ Acroni, kjer so letos poleti prevzeli družbo Harsco Minerali. Tako si bodo zagotovili lastno predelavo žlindre, surovine, ki ostane pri proizvodnji jekla. Kot je povedal Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo Skupine SIJ, gre večina mineralnih produktov, med katerimi je tudi žlindra, v prodajo, predvsem za cestogradnjo. Z raziskavami iščejo nove možnosti uporabe mineralnih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji jekla. Možnosti so tudi v industriji izolacijskih materialov. Zahteve trga jih vodijo k temu, da tudi v proizvodnem procesu razmišljajo trajnostno in zmanjšujejo vplive na okolje. Načrt je, da tretjino električne energije pridobijo iz lastnih obnovljivih virov, stalnica pa je izboljševanje izplenov materiala v procesu. Družba SIJ Acroni je v začetku avgusta prevzela dejavnost in opremo za predelavo žlindre družbe Harsco Minerali. Zakaj ste se odločili za prevzem in kakšni so vaši načrti za družbo? Skupina SIJ neprestano nadgrajuje svoje delovanje po načelu krožnega gospodarstva in vertikalne integracije. Z lastno predelavo žlindre tako zaokrožamo proizvodni proces in masne tokove v proizvodnji jekla. Predelava žlindre tudi v prihodnje predstavlja velik izziv, imamo pa kar nekaj idej, kako na tem področju lahko postanemo še bolj učinkoviti pri uresničevanju tega področja trajnostnega razvoja Skupine. Gre za velik masni in energijski potencial. Ali imate možnosti za predelavo tudi drugih odpadkov? Liniji sta načrtovani zelo usmerjeno, zato so možnosti za obdelavo ali predelavo drugih odpadkov zelo omejene oziroma nične. Žlindro boste ponovno uporabili v proizvodnji in jo tudi tržili. Kolikšen delež boste uporabili v proizvodnji, za kakšne namene in kdo so potencialni kupci? V proizvodnji jekla ponovno uporabimo le zanemarljiv delež žlindre, tako da gredo skoraj vsi mineralni produkti v prodajo. V celoti pa v SIJ Acroniju uporabimo kovinski del produktov predelave in jih vgradimo v končne izdelke. Večino mineralnih produktov plasiramo v V Skupini SIJ trenutno izpustimo pod 400 kg ogljikovega dioksida na tono izdelka, kar je šestkrat manj od povprečnih emisij ogljikovega dioksida v integralnih železarnah. foto: Bor Dobrin Slavko Kanalec gradbeno industrijo za cestogradnjo, izvedli pa smo tudi industrijske teste. Njihovi rezultati so pozitivni in kažejo na dobre potenciale za širitev uporabe mineralnih produktov v industriji izolacijskih materialov. Za predelavo žlindre uporabljate sodobno tehnološko opremo, ki omogoča energetsko učinkovito in okolju prijazno predelavo žlindre. Za kakšno tehnologijo gre? Pravzaprav gre za klasične, preizkušene tehnologije. V SIJ Acroniju uporabljamo dve liniji. Za žlindro, ki prihaja iz procesa taljenja jeklenega odpadka v elektroobločni peči, uporabljamo linijo za drobljenje in magnetno separacijo. Za predelavo žlindre, ki nastaja na področju sekundarne obdelave jekla, pa uporabljamo postopke mokre gravitacijske separacije, pri katerih je vodni krog zaprt, zato ni izpustov v okolje. Imata pa obe liniji omejene izpuste prahu in hrupa v okolje.

49 Koliko žlindre letno boste predelali? Načrtujemo, da bomo letno predelovali od do ton žlindre. V preteklosti se je žlindra kopičila tudi ob SIJ Acroniju, kar je s strani lokalnega prebivalstva povzročalo nekaj nezadovoljstva in strahu glede vplivov na okolje. V petih letih nameravate predelati tudi to žlindro. Kako lokalno prebivalstvo sprejema nov zagon predelave žlindre? S kakšnimi ukrepi boste zmanjševali vplive na okolje? Vsa žlindra, ki je bila začasno skladiščena na področju družbe SIJ Acroni, je bila v zadnjih nekaj letih predelana, mineralni produkti pa plasirani na trg. Negativnih vplivov obratovanja linij doslej ni bilo zaznati, zato verjamemo, da jih tudi v prihodnje krajani ne bodo zaznali. Jeklo je eden najbolj recikliranih materialov na svetu, metalurgija pa je v Sloveniji med ključnimi gospodarskimi panogami. Kako bo Skupina SIJ z najboljšimi tehnologijami prispevala k trajnostni prenovi panoge in k novi razvojni paradigmi Slovenije, trajnostnemu razvoju? V Skupini SIJ trenutno izpustimo pod 400 kg ogljikovega dioksida na tono izdelka, kar je šestkrat manj od povprečnih emisij ogljikovega dioksida v integralnih železarnah. Tam razmišljajo, da bi kot reducent uvedli vodik in s tem med letoma 2030 in 2050 prešli v brezogljično jeklarstvo. Mi pripravljamo načrte za zagotovitev tretjine potrebne električne energije iz lastnih obnovljivih virov energije, obenem pa so vsi naši izdelki načrtovani trajnostno. Z izboljšanimi lastnostmi svojih izdelkov namreč vplivamo na znižanje teže konstrukcij, daljše življenjske dobe orodij, nižje vatne izgube na elektromotorjih ipd. Stalnica v metalurgiji je izboljševanje izplenov materiala v procesu, kar dosegamo z novimi tehnologijami in izboljšano učinkovitostjo. Ti procesi so nujni tudi zato, ker smo primorani neprestano iskati prihranke. Trg je globalen, stalno smo izpostavljeni svetovni konkurenci, jeklarska industrija se stalno sooča z presežnimi kapacitetami, s čimer mi sicer nimamo težav. V tem boju preživijo samo najboljši. V Strategiji razvoja metalurgije v Sloveniji je poudarjeno izpolnjevanje zahtev sodobne trajnostne proizvodnje. Katere trajnostne kazalnike spremljate in uvajate? Kakšno sporočilo daje vaši skupini najnovejše poročilo IPPC in podatek o ekološkem dolgu Slovenije? V Skupini SIJ spremljamo številne indikatorje poslovnega uspeha družbe na različnih področjih trajnostnega delovanja, kot so dobavitelji, kupci, zaposleni, ekonomika, okolje, družba. Dobro se zavedamo, da so naravni viri omejeni in načrtno znižujemo svoj okoljski odtis. Razvoja in rasti ne načrtujemo na podlagi povečevanja količin, ampak na podlagi celovitih rešitev za naše kupce. Na vidiku so velike spremembe v energetiki, e-mobilnost in svet storitev. Vse to bo imelo velik vpliv tudi na jeklarsko industrijo. V ospredju je razvoj naprednih kovinskih materialov za zahtevne aplikacije. Za kakšne materiale gre in za kakšno uporabo? Je jeklo material prihodnosti? Jeklo je glede na razširjenost in cenovno dostopnost material preteklosti in tudi prihodnosti. V primerjavi z drugimi kovinami, npr. aluminijem in zlitinami iz aluminija, in drugimi umetnimi materiali ima jeklo nekajkrat nižji okoljski odtis. Ni pa jeklo vsemogočen in univerzalen material, za veliko število aplikacij obstaja precej primernejših materialov in rešitev. Tipičen primer panoge, kjer se še vedno masovno uporabljajo rešitve iz jekla oziroma zlitine na osnovi železa in neželeznih kovin, je energetika. S katerimi tehnološkimi spremembami lahko Skupina SIJ zmanjša negativne vplive na okolje? Politiko zmanjševanja svojega ogljičnega in okoljskega odtisa vodimo v štirih smereh. Ena smer so učinkovitejši izdelki - z isto količino jekla dosežemo isti učinek za kupca. Sem spadajo elektropločevine z nižjimi izgubami, konstrukcijska jekla z boljšimi mehanskimi lastnostmi, nižje teže konstrukcij, nerjavna jekla z višjo korozijsko obstojnostjo, daljša življenjska doba izdelka idr. Druga smer je učinkovitejša raba energije na podlagi modernejših tehnologij in naprav, kot je npr. investicija v linijo za toplotno obdelavo plošč. Četrta smer je boljši izkoristek materiala v proizvodnem procesu med izdelavo in s tem nižja specifična poraba energije na enoto končnega proizvoda. Pomembna pa je tudi izraba koristne (odvečne) toplote. Primer je daljinsko ogrevanje na Ravnah na Koroškem, ki izkorišča odvečno industrijsko toplotno energijo, nastalo v procesu hlajenja elektroobločne peči. Kako se povezujete z znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami v Sloveniji pri temeljnih in aplikativnih raziskavah v vaši panogi, še posebej ko gre za nove materiale? Kaj lahko k temu prispeva SRIP materiali v krožnem gospodarstvu? Razvojna partnerstva so orodja, ki jih ima država za prepoznavanje širšega interesa in razvojnega potenciala panoge. Na ta način lahko ob pametnem ravnanju ponovno postavimo celotno strukturo panoge, izobraževanje, raziskave, proizvodnja itd., na trajnostne temelje. Takrat bo pravo povezovanje med vsemi deležniki šele povsem zaživelo. Običajno se novi izdelki ali materiali razvijajo na podlagi potreb na trgu. Težava je v tem, da industrija temelji na preizkušenih rešitvah in ni naklonjena spremembam. Zato so SRIP-i, strateško razvojna- -inovacijska partnerstva, v katerih sodeluje tudi Skupina SIJ, idealno okolje za izmenjavo idej ter prepoznavanje priložnosti in izzivov. Kratko, zanimivo Prostor je zakon, ne le v Mesecu prostora 2018 Temeljnemu sporočilu Svetovnega dneva Habitata je Slovenija že peto leto zapored dodala Mesec prostora, s čimer Ministrstvo za okolje in prostor poudarja trajnostno ravnanje s prostorom. Letošnji Mesec prostora 2018 je potekal z vodilno mislijo»prostor je zakon«in je bil v znamenju nove prostorske in gradbene zakonodaje. V Sloveniji smo jo začeli uporabljati letos junija. Zakonodaja daje orodja za dolgoročen in trajnostni prostorski razvoj države, vendar pa je ključno, kakšno je konkretno ravnanje na individualni in družbeni ravni. Interesi so pri upravljanju prostora zelo različni, pa naj gre za državno raven ali lokalne skupnosti. Program dogodkov, ki niso trajali samo do 31. oktobra, ko je Svetovni dan mest, so številni organizatorji raztegnili v november. Aktualna vprašanja prostorskega in urbanega razvoja so bila zanimiva za različne ciljne skupine, od strokovne javnosti, otrok in mladostnikov, pa tudi širše javnosti. Med dogodki je posebno pozornost vzbudila konferenca v okviru projekta LUMAT, na kateri so govorili o prihodnjih izzivih upravljanja s prostorom, o trajnostni rabi prostora in urbani regeneraciji na ravni regije. V Mesecu prostora 2018 so med drugim odprli razstavo Arhitektura=2018, več izobraževanj, razstav in predstavitev projektov, mednarodnih strokovnih srečanj pa tudi posvet o bogastvu lokalnih skupnosti, kako obdržati denar v lokalnem gospodarstvu. Na Vodnih dnevih tudi o blatu iz čistilnih naprav Na tradicionalnem, že 24. simpoziju Vodni dnevi 2018, organizira ga Slovensko društvo za zaščito voda, so kot osrednjo nit dogodka povezali z različnimi vplivi na vodo in z naprednimi rešitvami, ki jih zahteva upravljanje in ravnanje z vodo. V program so vključili več tem: o vodi, naravi in okolju, o ravnanju z blatom iz čistilnih naprav, o odvajanju in čiščenju odpadnih vod in o vodnih virih ter pitni vodi. Vprašanje, kako in kam z blatom iz čistilnih naprav, v Sloveniji že dolgo zaposluje stroko in upravljavce čistilnih naprav, saj so v praksi znane različne rešitve, težav pa ni malo zaradi stroškov in zaradi zakonskih omejitev, a so priložnosti snovne in energetske izrabe blata iz čistilnih naprav. okolje

50 okolje Trajnostni razvoj v trgovskem podjetju Sistem zagotavljanja kakovosti se začne tudi z izbiro dobaviteljev Tanja Pangerl Trajnostni razvoj v trgovskem Trajnostno potrošništvo zahteva ponudbo trajnostnih izdelkov in okoljsko zavednega potrošnika, ki po teh izdelkih povprašuje in jih kupuje. Da so potrošniki vse bolj osveščeni na področju zdrave in trajnostno pridelane hrane, opažajo tudi v trgovini HOFER Slovenija. Zato, kot pravi Bor Trček, vodja zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja podjetja, večajo ponudbo ekoloških izdelkov in izdelkov lokalnih pridelovalcev. Trajnostni razvoj sicer zajema podjetju celoten proces delovanja podjetja, ki ga združujejo v iniciativi Danes za jutri. Kot trgovec si v zadnjem času prizadevajo za manjšo porabo plastičnih vrečk, zato kupce spodbujajo k uporabi bombažnih vrečk za večkratno uporabo. V trgovinah so uvedli sistem nadzora rabe električne energije, ki je bistveno pripomogel k optimizaciji porabe energije. Program trajnostnega delovanja ste združili v skupen projekt»danes za jutri«, ki ga sestavlja pet stebrov: surovine, varovanje okolja, zdravje, ljudje in zaupanje. Kako so ti stebri konkretno vpeti v poslovanje, kako vanj vključujete zaposlene, kupce, partnerje in dobavitelje? Kot eden večjih trgovcev v Sloveniji se zavedamo svoje odgovornosti do kupcev, partnerjev, sodelavcev, okolja in družbe. Zato smo leta 2014 oblikovali lastno iniciativo Danes za jutri. Pri posameznih stebrih aktivno vključujemo naše zaposlene, partnerje in dobavitelje, pa tudi kupce. Če se navežemo na okolje, je naša bistvena naloga zmanjševanje okoljskega odtisa in odgovorno ravnanje do okolja ter naravnih virov vzdolž celotne dobavne verige. V obliki materialnih ali denarnih donacij podpiramo različne projekte in ustanove. Izpostavil bi Botrstvo in Karitas. Seveda so tu pomemben člen naše sodelavke in sodelavci, kjer stavimo na dolgoročna sodelovanja in s številnimi ukrepi skrbimo za spodbudno delovno okolje, od certifikata družini prijazno podjetje in ukrepov za lažje usklajevanje zasebnega ter poklicnega življenja, HOFER akademije, s katero omogočamo izobraževanje in usposabljanje naših sodelavcev ter mnogo drugih. Katere rezultate lahko izpostavite? Pri vključevanju kupcev in zaposlenih ter skrbi za okolje bi izpostavil naš projekt»manj je v(r) eč«, ki smo ga zasnovali zaradi vse večje problematike porabe in proizvodnje plastičnih vrečk. Februarja letos smo v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno vrečko iz Fairtrade bombaža. Pet centov od vsake prodane vrečke namenjamo projektu Očistimo Slovenijo oziroma akciji Očistimo vode. Veseli nas, da danes vrečko uporablja že več kot naših kupcev. In ker dejanja štejejo največ, omenjene akcije nismo podprli zgolj finančno, temveč tudi z aktivno udeležbo naših sodelavk in sodelavcev na septembrski čistilni akciji. Pridružil sem se ekipi, ki je čistila nabrežje Save v Ljubljani, z nami je bil tudi Marko Potrč, ambasador projekta»manj je v(r)eč«. Gre obenem za prvi projekt HOFERjevega korporativnega prostovoljstva, s katerim spodbujamo družbeno odgovorna dejanja naših zaposlenih pri izbranih družbeno koristnih akcijah po Sloveniji. Pomemben del trajnostnega poslovanja je trajnostna raba virov. Kako to upoštevate v ponudbi izdelkov in kako zagotavljate sledljivost porekla in kakovost surovin? foto: arhiv podjetja Bor Trček Varnost in kakovost izdelkov vedno postavljamo na prvo mesto. To je tudi ključno delo oddelka zagotavljanja kakovosti, kjer skrbimo, da je vzpostavljen strog notranji nadzor kakovosti. Takšen nadzor kakovosti nas spremlja že od vstopa na trg. Vsi izdelki v naši ponudbi ustrezajo nacionalnim in mednarodnim zakonskim okvirjem, na nekaterih področjih so naši predpisi celo strožji od zakonodajnih. Vsi naši dobavitelji jamčijo za svoje izdelke, izdelki naših blagovnih znamk pa so pred dobavo še dodatno podvrženi obsežnemu pregledu neodvisnih inštitucij, ki izdajo ustrezne certifikate kakovosti. Poleg pogostih pregledov izdelkov, ki jih izvajajo neodvisni inštituti, tudi sami redno izvajamo številne natančne kontrole. Pravzaprav opravljamo preglede pregledov, saj se zavedamo, da ne moremo biti nikoli dovolj previdni. Naš sistem sledljivosti in nadzor nad kakovostjo izdelkov je zelo strog in natančen, zato lahko vsakemu izdelku sledimo od proizvajalca do police. Pomemben del sistema zagotavljanja kakovosti se začne z izbiro dobaviteljev. Kako obvladujete tveganja, predvsem pri izdelkih, ki prihajajo iz tretjih držav? Poleg nadzora nad sledljivostjo in kakovostjo surovin dajemo poudarek tudi socialnim standardom in odgovornim pogojem v proizvodnji. Socialne standarde pri proizvodnji smo definirali kot stalen del načel družbene odgovornosti. Pri izbiri dobaviteljev jasno določamo, da kljub

51 ugodnim cenam izdelkov v naših trgovinah zaradi tega ne sme trpeti delavec v državi, v kateri je bil izdelek narejen. V vseh poslovalnicah v Sloveniji uporabljate zeleno električno energijo. Iz katerih virov jo pridobivate in na kakšen način? S katerimi ukrepi znižujete porabo energije v trgovinah in skladiščih? Vse naše trgovine in upravno-logistični center v Lukovici uporabljajo zeleno energijo, strehe izbranih trgovin so opremljene tudi s sončnimi elektrarnami. Zeleno energijo predstavlja elektrika, ki jo proizvedejo sončne elektrarne na strehah naših izbranih trgovin, ter elektrika, ki jo proizvedejo slovenske hidroelektrarne. Zadali smo si cilj, da v vseh naših trgovinah zmanjšamo porabo energije, s čimer zmanjšujemo tudi stroške. Da lažje odkrijemo in izključimo prekomerne porabnike energije, smo vpeljali natančen sistem nadzora nad porabo električne energije. Ta je bistveno pripomogel k temu, da smo na primer optimizirali delovanje naših prezračevalnih naprav in sistemov za razsvetljavo v trgovinah. Pri vključevanju kupcev in zaposlenih ter skrbi za okolje bi izpostavil naš projekt»manj je v(r)eč«, ki smo ga zasnovali zaradi vse večje problematike porabe in proizvodnje plastičnih vrečk. Kako zmanjšujete emisije v voznem parku? Optimiziramo seveda tudi transportne poti voznega parka. Vozila so za čim varčnejšo vožnjo opremljena z motorji najvišjih ekoloških standardov (EEV in EURO 6), izdelke pa v naše trgovine razvažamo po sistemu, ki nam omogoča čim manj prevoženih kilometrov. Tovornjaki na poti nazaj iz trgovin v skladišče poberejo transportno embalažo in surovine za recikliranje. Če je le mogoče, ob vračilu prevzamejo tudi izdelke pri dobaviteljih. Na ta način se tovornjaki v naše skladišče skoraj nikoli ne vračajo prazni. Prizadevate si za ogljično nevtralnost, tudi preko podpore različnim projektom v okviru ogljične izravnave. S katerimi ukrepi prispevate k zmanjšani količini izpustov CO 2 in zakaj ste se odločili svoje izpuste obvladovati tudi preko ogljične nevtralnosti? Že vrsto let uvajamo in izvajamo številne trajnostne ukrepe, s katerimi zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov, od leta 2016 pa svoja okoljska prizadevanja uveljavljamo tudi z zasledovanjem mednarodnega standarda upravljanja z energijo ISO Že drugo leto zapored smo postali ogljično nevtralni trgovec. Izračun ogljičnega odtisa upošteva delovanje trgovin, upravno-logističnega centra in področje transporta, opravljen pa je po obsegu 1 (neposredne emisije, ki so posledica lastne porabe energentov in uporabe službenih vozil) in obsegu 2 (posredne emisije, kot so poraba električne energije za potrebe poslovanja družbe in daljinsko ogrevanje). Količino CO₂, ki jo navkljub dolgoročnim prizadevanjem za zmanjševanje okoljskega vpliva v letu proizvedemo, izravnamo z nakupom in uničenjem emisijskih kuponov. To konkretno pomeni, da podpremo trajnostne projekte, ki so certificirani po mednarodnem CDM standardu. Tako prejmemo potrdilo o doseganju ogljične nevtralnosti. Za energetsko učinkovitost v naših trgovinah in upravno-logistični stavbi uvajamo tudi ukrepe, kot so osvetljevanje z varčnimi LED svetili, delno ogrevanje z biomaso, okolju prijazna sredstva v hladilnici Neprestano optimiziramo tudi delovne procese, ki pripomorejo k energetski učinkovitosti. Vse naše trgovine in upravnologistični center v Lukovici uporabljajo zeleno energijo, strehe izbranih trgovin so opremljene tudi s sončnimi elektrarnami. V okviru blagovne znamke Natur aktiv ponujate izdelke iz ekološke pridelave. Koliko je povpraševanja po ekoloških izdelkih in kakšen je trend v zadnjih treh letih? Kolikšen delež izdelkov, ki jih ponujate, je ekoloških in kateri ekološki izdelki so najbolj zaželeni oziroma iskani? Že dlje časa zaznavamo potrebo vedno bolj osveščenih potrošnikov po zdravi in predvsem trajnostno pridelani prehrani, zaradi česar vse pogosteje posegajo po lokalnih in ekoloških živilih. V ta namen je v naših trgovinah moč najti vedno večjo ponudbo izbranih izdelkov iz ekološke pridelave, ki so združeni pod lastnimi blagovnimi znamkami Natur aktiv, Natur aktiv Baby (za najmlajšo in najbolj občutljivo ciljno skupino), Bio in blagovnimi znamkami dobaviteljev. Pestro ponudbo izdelkov lastnih blagovnih znamk pogosto dopolnjujejo tudi posebne ponudbe izdelkov drugih blagovnih znamk, zato o samih deležih težko govorimo. Lahko pa rečemo, da delež tovrstnih izdelkov narašča. V večjem obsegu si prizadevate sodelovati s slovenskimi kmeti, s čimer sledite načelu regionalne kakovosti s kratkimi dobavnimi potmi in lokalno ponudbo. Raziskave kažejo, da se slovenski kmetje soočajo s pomanjkanjem kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki bi jim omogočala širitev. Koliko je slovenski kmet zmožen zagotavljati redno dobavo sadja, zelenjave in drugih pridelkov za trgovske police? Že od začetka sodelujemo z lokalnimi dobavitelji, lokalno ponudbo pa smo v zadnjih letih še občutno povečali. Na ta način podpiramo slovensko gospodarstvo in slovenske dobavitelje, od leta 2009 pa slovenske izdelke označujemo z lastno modro-belo oznako»kakovost iz Slovenije«, ki je dodatno opremljena s simbolom srca. Naši dobavitelji so namreč pogosto družinska podjetja, ki v svojih izdelkih združujejo tradicijo prejšnjih generacij in ambicioznost njihovih naslednikov. Sodelujemo tako z večjimi kot manjšimi dobavitelji. V primeru manjših dobaviteljev, ko ne zmorejo izdelati ali pridelati tolikšnih količin izdelkov, pridelkov, le-te umeščamo v našo akcijsko ponudbo in ne redno ponudbo. Je pa lahko majhnost Slovenije kaj hitro izziv, kar se tiče izdelkov redne ponudbe. Ravno zaradi majhnosti slovenskih kmetov se obračamo tudi na zadruge, primer tovrstnega sodelovanje je KZ Agraria. V načelih družbene odgovornosti imate zapisano, da želite doseči čim višjo stopnjo ponovne uporabe odpadkov in delovati po načelu preprečiti, ponovno uporabiti, reciklirati. Kako skrbite za zmanjševanje količin nastajanja odpadkov v vseh procesih vašega delovanja od dobaviteljev do kupcev? Zavedamo se problematike embalaže in zato si prizadevamo, da bi bila vsaj določena embalaža povratna. Možnosti že nekaj časa preiskujemo in veseli nas, da je v pripravi strategija optimizacije pakiranja na ravni celotne skupine ALDI Süd, kateri se bomo, seveda glede na slovenske razmere, pridružili tudi mi. Pričakujem, da bomo lahko že kmalu povedali več o tem. Izpostavil bi, da brez sodelovanja dobaviteljev in kupcev nikakor ne gre. Zato se skupaj pripravljamo na izvajanje ukrepov, ki bodo omogočili odgovorne in trajnostne nakupne navade. Omenili ste mednarodno skupino ALDI Süd, katere del je HOFER Slovenija. Kako ocenjujete stanje trajnostnega razvoja v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, v katerih je skupina prisotna? Kje v Sloveniji vidite priložnosti in možnosti izboljšav? Skupina ALDI Süd posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. Največja prednost tega, da smo del skupine ALDI Süd, je v tem, da številne dobre primere praks iz preostalih trgov apliciramo na slovenski trg. A vsak trg je unikaten, zato je vloga našega oddelka ravno v tem, da premisli, če oziroma kako je mogoče projekt iz drugih držav aplicirati tudi v Sloveniji. Trajnostni razvoj je področje, v katerega vlagamo veliko časa in sredstev. Tu so vedno možne izboljšave. Tudi v prihodnosti bomo temu namenjali pozornost, ki si jo zasluži. okolje

52 133 okolje 52 Univerza in trajnostni razvoj Znanje je, problem trajnostnih rešitev so učinkoviti poslovni modeli Na ljubljanski univerzi izobražujemo kritično misleče vrhunske strokovnjake, ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja, pravi prof. dr. Igor Papič, rektor univerze, ki je to mesto prevzel pred enim letom. Tudi za menedžerje in razvojno osebje, ki študirajo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je prepričan, da jim ne manjka znanja, saj so rezultati nekaterih interdisciplinarnih projektov v sodelovanju z gospodarstvom dovolj zgovorni. Po njegovem so glavni problem trajnostnih ekoloških rešitev učinkoviti poslovni modeli. Vprašuje pa se, ko odgovarja na vprašanje o zanimanju za okoljevarstvene poklice, ali je država postavila cilje glede trajnostnega razvoja. Po enem letu rektorske vloge pa pravi, da je preživetveno strategijo Univerze nadomestila razvojna. Univerza in trajnostni razvoj Struktura vpisa študentov v šolsko leto 2018/2019 oziroma njihovega zanimanja za učne programe ne kaže sprememb, ki jih zahteva trg dela, industrija 4.0 in globalni ter regionalni trendi trajnostnega razvoja. Neustrezni strokovni profili, pomanjkanje kadrov naravoslovnotehničnih usmeritev in beg možganov postajajo omejitveni dejavnik razvoja Slovenije. Zakaj so premiki počasni, kaj lahko stori univerza v sodelovanju s šolami in gospodarstvom? Trg dela ni glavni dejavnik pri odločanju mladih o tem, kaj bodo študirali. V ospredju so še vedno njihov interes ter vpliv staršev in prijateljev. Prav zato ne moremo pričakovati, da bo prišlo do nenadnega povečanja zanimanja za študijske programe, ki imajo večji zaposlitveni potencial. Članice Univerze v Ljubljani organizirajo številne aktivnosti, predvsem poletne tabore, s čimer osnovno- in srednješolcem približujemo tudi naravoslovne in tehnične študije. V študijskih letih pa spodbujamo praktično sodelovanje z gospodarstvom v obliki skupnih projektov, praks ipd. Predvidevam, da bi moralo več energije v promocijo teh študijskih programov vložiti tudi gospodarstvo. Čeprav je zavod RS za šolstvo pred dvema letoma analiziral učne načrte in kurikularne dokumente, koliko in kako so v izobraževanje in vzgojo v visokem šolstvu vključeni pojmi trajnostnega razvoja, je vtis, da so ugotovitve ostale preveč na papirju. Ali pa so vendarle spremembe in se vsebine univerzitetnega izobraževanja dopolnjujejo? Kako se to kaže na ljubljanski univerzi? Za študijske programe Univerze v Ljubljani velja, da so v mnogih prisotne socialne, okoljske in ekonomske dimenzije trajnostnega razvoja. Velikokrat je v enem programu celo več dimenzij. Programe in predmete, ki se posvečajo trajnostnemu razvoju, najdemo pri članicah Univerze v Ljubljani, ki pokrivajo različna področja študija. Imamo tudi interdisciplinarni doktorski program Varstvo okolja, ki je neposredno povezan s področjem trajnostnega razvoja. Pred dvema letoma je bila na Univerzi Gibraltar tudi mednarodna konferenca z naslovom Univerze kot svetilniki sprememb: Izobraževanje za trajnostni razvoj odpira poti za nov svet. Na konferenci so priznali, da je potrebno univerzitetnim učiteljem izboljšati podporo, da bi se poučevanje in Trg dela ni glavni dejavnik pri odločanju mladih o tem, kaj bodo študirali. V ospredju so še vedno njihov interes ter vpliv staršev in prijateljev. Prav zato ne moremo pričakovati, da bo prišlo do nenadnega povečanja zanimanja za študijske programe, ki imajo večji zaposlitveni potencial. dr. Igor Papič Foto studio Nora učenje preusmerilo k trajnostnem razvoju. Predstavljena je bila spletna platforma za strokovni razvoj na področju izobraževanja za trajnostni razvoj. Kako univerza pomaga univerzitetnim učiteljem, da v programe prenašajo temeljne strateške usmeritve trajnostnega razvoja in obremenilne posledice sedanje razvojne paradigme ter spodbujajo študente k drugačnemu slogu življenja? Na osnovi lastnega raziskovanja ter domačih in tujih raziskovalnih dosežkov na Univerzi v Ljubljani izobražujemo kritično misleče vrhunske strokovnjake, ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja. Trajnostni

53 razvoj je del naše univerze, je del pedagoškega procesa. Tako za to področje kot za vsa ostala velja, da se naši pedagogi ves čas izobražujejo o novostih in kako jih prenesti na študente oziroma kar je še pomembneje, naši pedagogi o tem poučujejo druge pedagoge. Nenazadnje naj omenim, da imata tako Ekonomska kot Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani mednarodni okoljski znak Zelena zastava. To pomeni, da sta uspešno zaključili vseh sedem korakov, ki jih določa mednarodni program za okoljsko vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj Ekošola. Naj omenim, da imata tako Ekonomska kot Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani mednarodni okoljski znak Zelena zastava. Podatki o interesu mladih za poklic okoljevarstvenega ali naravovarstvenega tehnika v srednjih šolah, enako na visokih šolah, niso spodbudni. Ali to pomeni, da bi bilo potrebno prenoviti vsebino študijskih programov varstva okolja in trajnostnega razvoja na vseh ravneh izobraževanja ter trajnostne vsebine vključiti v vse študijske programe? Vsebine, povezane s trajnostnim razvojem, so vpete v programe članic Univerze v Ljubljani. Seveda gre za področje, ki bi se mu bilo dobro posvečati na vseh ravneh izobraževanja. Težko pa je pavšalno oceniti, da bi sprememba programov v srednji šoli posledično pripeljala do več zanimanja za poklice, povezane s trajnostnim razvojem. Mislim, da moramo najprej na ravni države postaviti jasne cilje glede trajnostnega razvoja. Ali jih imamo? Dr. Gregor Radonjič z mariborske Ekonomskoposlovne fakultete je med drugim opozoril, da vodilni menedžerji ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi in da je njihova katedra za podjetniško varstvo okolja edina takšna na ekonomskih fakultetah in poslovnih visokih šolah v Sloveniji. Kako lahko univerza diplomante, bodoče soustvarjalce razvoja Slovenije, usposobi za zeleno upravljanje podjetij da bodo poznali, kakšne ukrepe zahteva ekološki dolg Slovenije, krožno gospodarstvo, emisije toplogrednih plinov, življenjski ciklus izdelka in podobno? Katere fakultete bi morale najhitreje na pot trajnostne prenove? Ali ste o tem morda izvedli strokovne konference na univerzi? Na naši Ekonomski fakulteti, od koder verjetno prihaja večina menedžerjev, so študenti deležni izobraževanja o vseh aspektih trajnostnega razvoja, o njegovem vplivu na gospodarstvo, produktivnost, finance, inovativnost. Pomankanja znanja s tega področja zato zagotovo nimajo. In tukaj ne gre le za bodoče menedžerje, ampak razvojno osebje, inovatorje. Če navedem zelo konkreten primer študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so s podjetjem Pipistrel razvili prvo električno polnilnico za letala na svetu. Torej gre za izrazito interdisciplinarno področje, kjer morajo družboslovne in tehniške fakultete delovati usklajeno. Glavni problem trajnostnih ekoloških rešitev pa so učinkoviti poslovni modeli. Zakon bi v prvi vrsti moral trajno zagotoviti zadostna sredstva za kakovostno izvajanje pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti in urediti plačni sistem. Najbolj akutno je področje investicij v raziskovalno opremo. Ob predstavitvi deleža trajnostnega razvoja v izobraževalnih programih slovenskih gimnazij sta Drago Kos in Samo Pavlin zapisala, da je trajnostni razvoj v formalnem šolskem sistemu obravnavan redukcionistično in da redukcionizem in parcialnost»trajnostnih«vsebin kažeta na razhajanja v razumevanju koncepta trajnostnega razvoja. Ali bi lahko ta ocena veljala tudi za univerzo? Omenil sem že, da imamo na Univerzi v Ljubljani trajnostni razvoj vpet v naše poslanstvo in študijske programe, tako da glede tega nimamo slabe vesti. Za univerzo je zanimiva še ena ugotovitev iz empirične analize gimnazijskih programov, in sicer da so trajnostne vsebine ekstenzivno navzoče v gimnazijskih predmetih in programih. Predstavitev števila zadetkov ključnih terminov v izobraževalnih programih (trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, varstvo okolja, onesnaževanje, biotska raznovrstnost in obnovljivi viri) pa je pokazala največjo prisotnost na tehniških gimnazijah, potem pa sledita ekonomska in splošna gimnazija. Kakšno sporočilo daje ta ugotovitev univerzi? Predvidevam, da obstaja precej idej in možnosti, kako izboljšati trajnostne vsebine. Še enkrat izpostavljam potrebo po interdisciplinarnem pristopu. Ali se Univerzi ponuja največ možnosti za mreženje in sodelovanje z drugimi inštitucijami in gospodarstvom, tudi ko gre za trajnostni razvoj, posebej na področju raziskovalnega dela? Kje najbolj? Nekateri laboratoriji na fakultetah dosegajo izredne rezultate. Na Univerzi v Ljubljani ves čas krepimo sodelovanje z gospodarstvom in s širšim družbenim okoljem z aktivnim vključevanjem v različne projekte, Strateška-razvojna partnerstva (SRIP), v shemo Po kreativni poti do znanja in mnoge druge. Zakon o visokem šolstvu bi lahko že postavil osnovo za reformo šolskega izobraževanja, če bo v njem upoštevana trajnostna razvojna paradigma. Kaj univerza pričakuje od novega zakona, ko gre za spremembe in novosti, še posebej pri financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti? Zakon bi v prvi vrsti moral trajno zagotoviti zadostna sredstva za kakovostno izvajanje pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti in urediti plačni sistem. Najbolj akutno je področje investicij v raziskovalno opremo. Kaj ljubljanski univerzi najbolj dviga ugled na globalni lestvici univerz na svetu? Na področju pridobivanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) imamo glede na velikost države izjemne dosežke. Znanstveniki Univerze v Ljubljani se uvrščajo v sam svetovni vrh. Sem sodijo tudi številne nagrade za znanstveno odličnost zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki jih dobivajo doma in po svetu. Zelo pomembno je tudi naše sodelovanje z okoljem, predvsem gospodarstvom. Na najstarejši in trenutno najbolj uveljavljeni lestvici ARWU (Academic Ranking of World Universities), ki jo poznamo tudi kot Šhanghajsko lestvico, se Univerza v Ljubljani kot edina slovenska univerza že več let zapored uvršča med petsto najboljših univerz na svetu. To je pomemben uspeh, če upoštevamo, da na tej lestvici trideset odstotkov uspešnosti prispevajo Nobelovi nagrajenci, dvajset odstotkov najvišje citirani raziskovalci, štirideset odstotkov raziskovalni dosežki sodelavcev, deset odstotkov pa je popravek glede na število raziskovalcev. Glede na to, da v Sloveniji nimamo Nobelovih nagrajencev, imajo slovenske univerze že v startu slabše izhodišče. Mineva leto dni, kar ste prevzeli rektorsko mesto. Kakšna je bilanca in kje vidite najboljše poti, da bo univerza»svetilnik«družbenih sprememb? Ob nastopu mandata sem rekel, da Univerza potrebuje takšne spremembe, da bo preživetveno strategijo nadomestila razvojna. Dno na tem področju smo dosegli leta 2016, zdaj gre navzgor. Začenjajo se pogajanja o plačah v javnem sektorju, investicije na Univerzi pa še vedno ostajajo problematične. Prizadevamo si za izboljševanje kakovosti in s tem pogojev dela na vseh ravneh delovanja. Vedno poudarjam, da moramo več priložnosti dati predvsem mlajši generaciji profesorjev in raziskovalcev. Naša vizija je postati še bolj prepoznavna, mednarodno odprta in odlična raziskovalna univerza, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. okolje

54 logistika Električni avtobusi V Mariboru kmalu tudi proizvodnja letališkega električnega avtobusa Urška Košenina Letos se je povečalo povpraševanje po električnih avtobusih zlasti v Italiji, Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Združenih arabskih emiratih, Kitajski in Vietnamu. Ali je to napoved boljših dni za mariborsko podjetje Tam Europe, ki s kapitalom kitajske skupine China Hi-Tech Group Corporation na pogorišču Tovarne vozil Maribor proizvaja električne avtobuse in je lani ustvarilo 15 milijonov evrov prihodkov, enako kot leto pred tem? Še vedno pa je poslovalo negativno. A izgubo so precej zmanjšali. Letos načrtujejo dobiček. Bryan Zhao, direktor podjetja, pravi, da so prednosti njihovega električnega avtobusa v modularni zgradbi vozila, najsodobnejših električnih komponentah ter lahkih materialih, ki omogočajo minimalno porabo električne energije za pogon vozila. Dodaja, da bi večina velikih mest za polnjenje želela uporabiti obstoječo infrastrukturo, to so električne žice, ki so se uporabljale za tramvaje. Glede razlik med zaposlenimi na Kitajskem in v Sloveniji pove, da morajo Kitajci ogromno delati. In čeprav jih zakonodaja ščiti, vedo, da je konkurenca na trgu dela visoka in da je veliko ljudi, ki bi bili takoj pripravljenih prevzeti njihovo delovno mesto. Električni avtobusi Nedavno ste na letališče Marco Polo v Benetkah dostavili prvi VIVAIR2 104WL avtobus. Kakšne so njegove prednosti pred konkurenco in katera letališča so še vaši partnerji? Na katere trge ciljate? Koliko avtobusov boste proizvedli letos? Kako daleč ste pri izvedbi načrta, da poleg letaliških in potniških avtobusov proizvajate tudi električne? Ključne prednosti našega vozila VIVAIR2 so robustno ogrodje in visoka zmogljivost sistema ogrevanja in hlajenja potniškega prostora. Ogrevanje in klimatizacija zagotavljata optimalno temperaturo notranjosti vozila v vročih krajih Bližnjega vzhoda in tudi na najhladnejših območjih Rusije in Kazahstana. Najdaljša, 14 metrska izvedba VIVAIR2 104WL lahko sprejme več kot sto potnikov. Vozilo poganja močan MAN-ov dizelski 6-valjnik, spojen z vodno hlajenim 3-stopenjskim avtomatskim menjalnikom, isti motor pa poganja tudi vse pomožne agregate, kar je v primerjavi z našo konkurenco bolj ekonomična rešitev. Avtobus je opremljen s številnimi elektronskimi varnostnimi sistemi, ki mu omogočajo varno gibanje po letališču. Prodaja raste? V preteklosti smo ciljali predvsem na manjše trge oziroma trge, kjer smo lažje konkurirali našemu glavnemu konkurentu Cobus-u. Danes je situacija nekoliko drugačna. Postali smo trn v peti konkurenci in se zelo približali njegovim letnim prodajnim količinam. Zdaj že vstopamo na zahtevnejše trge kot je Nemčija, pravzaprav celotna Evropa, tudi Kitajska. S proizvodnjo električnih vozil smo že pričeli, se pa intenzivno osredotočamo na vzpostavitev proizvodnje linije letališkega električnega avtobusa. To bo v začetku leta Po svetu imamo številne partnerje, od Turčije do Španije, Irske, Anglije, Rusije, Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Zelo dobro sodelujemo tudi z največjim slovenskim letališčem Jožeta Pučnika in letališčem v Pulju. Težki tovorni promet je velik onesnaževalec in porabnik nafte, zato je EU pripravila strategijo izračunavanja emisij na osnovi posameznih individualnih specifikacij novega vozila. Vozila se testirajo s simulacijskim orodjem. Kaj menite o tem? Kako vi testirate vaše avtobuse? Drži, tovorni promet je eden največjih onesnaževalcev in porabnik nafte, kar pomeni, da je potrebno v prihodnosti najti način, kako bomo izpuste zmanjšali. Ena izmed možnosti foto: arhiv podjetja Bryan Zhao je uvedba elektrificiranih vozil. Glede izračunavanja emisij se nam porajajo številna vprašanja. Zakaj? S proizvodnjo električnih vozil smo že pričeli, se pa intenzivno osredotočamo na vzpostavitev proizvodnje linije letališkega električnega avtobusa. To bo v začetku leta Vprašanje je, ali so izračuni zajeli dejansko stanje na cestah ali pa so rezultat nekih razmer. Rezultate moramo sprejemati z neko rezervo, saj računalniški programi uporabljajo določene začetne pogoje, ki jih pripravi preizkuševalec. V večini primerov so specifični za določeno področje. V realnosti vozijo vozila po različnih terenih, v različnih vremenskih pogojih in so različno obremenjena. Vse to vpliva na končne rezultate izpustov. Vsekakor so takšna izračunavanja pomembna predvsem pri začetnem snovanju motorjev. Vendar na koncu potrebujejo še dodatno potrditev z izvedbo dejanskih meritev na terenu. Naše mnenje je, da je potrebno uporabljati simulacije in realne meritve na terenu, saj le tako lahko z gotovostjo trdimo,

55 da so emisije ras takšne, kot smo jih prikazali, in so skladne z zahtevami zakonodaje EU. Ne pa, da gre za ''prilagojenje'' zahtevam. Naši avtobusi, mislim na turistične avtobuse, so testirani skladno z EU zakonodajo. Ta predpisuje, da meritve izvajajo verificirani laboratoriji, ki ne dopuščajo vpliva proizvajalca na izvedbo meritev in končne rezultate. Prednosti našega vozila so modularna zgradba vozila, najsodobnejše električne komponente ter lahki materiali, ki omogočajo minimalno porabo energije za pogon vozila. Kot je znano, je največji problem električnih vozil prepogosto polnjenje in prevelika poraba prostora za baterije. Kakšno tehnologijo razvijate, kakšno bo polnjenje vaših električnih avtomobilov? Katere prednosti pred konkurenco ima in koliko km lahko prevozi z enkratnim polnjenjem? je kupec. Zato ponujamo avtobus za vroče oziroma mrzlo podnebje. Lani je kitajska družba TAM-Europe prevzela tudi poslopje propadle Tovarne vozil Maribor. Kakšne razlike med poslovnim svetom na Kitajskem in v Sloveniji opažate in v čem sta si Kitajec in Slovenec kot zaposlena najbolj različna? Menim, da bistvene razlike med poslovnim svetom na Kitajskem in v Sloveniji ni. Obema državama je skupno tržno gospodarstvo in obe sta članici Svetovne trgovinske organizacije. Kitajska ima ta trenutek široko odprte roke celotnemu globalnemu trgu. Razlika, ki jo morate pred pričetkom poslovanja na Kitajskem upoštevati, je, da se boste soočili z veliko ostrejšo konkurenco kot v Sloveniji. Kar zadeva zaposlovanje in zakonodajo s tega področja je slika na Kitajskem in v Sloveniji precej podobna. Res pa je, da morajo na Kitajskem morajo ljudje zelo trdo delati in za njih takšno življenje predstavlja vsakodnevno realnost. Vsakdo, ki si prizadeva za dostojno življenje, mora veliko delati. Konkurenca na trgu dela je velika. Kakovost življenja je v Sloveniji vsekakor boljša kot na Kitajskem, vendar pa nas Kitajska prehiteva glede na priložnosti za rast in razvoj logistika Trenutno predstavlja prepogosto polnjene baterij velik izziv, prav tako kot tudi njihovo hitro praznjenje. To se večinoma kaže pri uporabi vozil v mestnem prometu, kjer je veliko ustavljanja in pospeševanja. To dodatno zmanjšuje kapaciteto baterije in doseg vozil. V našem podjetju poizkušamo različne načine polnjenja, na primer pantograf, induktivno polnjenje itd., vendar je končni način polnjenja v veliki meri odvisen od kupca in njegove infrastrukture. Večina velikih mest bi za polnjenje želela uporabiti obstoječo infrastrukturo, torej električne žice, ki so se uporabljale za tramvaje. V primeru, da obstoječe infrastrukture ni, pa je potrebno stopiti h kupcu in mu ponuditi ustrezno rešitev. Ena izmed cenovno ugodnejših variant je uporaba polnilnih postaj, saj je izvedba relativno preprosta in ne zahteva večjih posegov v prostor. Prednosti našega vozila so modularna zgradba vozila, najsodobnejše električne komponente ter lahki materiali, ki omogočajo minimalno porabo energije za pogon vozila. V katerih državah se povečuje zanimanje za vaše avtobuse, od česa je odvisno zanimanje trga in ali kupci postavljajo posebne zahteve? Zanimanje za naša vozila je odvisno od procesa modernizacije letališč. V podjetju TAM- ERUOPE se osredotočamo pretežno na te trge. V tem letu se je povečalo povpraševanje po naših vozilih zlasti v Italiji, Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Združenih arabskih emiratih, Kitajski in Vietnamu. Zahteve kupcev so odvisne od regije, od koder Za dodatno pospeševanje e-mobilnosti mora EU na ravni držav rešiti predvsem infrastrukturna vprašanja, kot so vzdržljivost omrežja, način proizvodnje potrebne električne energije in drugo. Pred časom ste se udeležili TEN-T dni, ki jih je organizirala Evropska komisija. Kako bi morala EU in Slovenija pospešiti e-mobilnost? Da, kot edino podjetje smo predstavili električni avtobus. Odziv obiskovalcev je bil odličen. EU s takšnimi in podobnimi dogodki ozavešča širšo javnost o pomenu e-mobilnosti in jo neposredno pospešuje. Za dodatno pospeševanje e-mobilnosti mora EU na ravni držav rešiti predvsem infrastrukturna vprašanja, kot so vzdržljivost omrežja, način proizvodnje potrebne električne energije in drugo. TAMova zgodba govori o tem, da je iz pepela mogoče vstati. Lansko poslovno leto ste končali z izgubo, kaj pričakujete od leta 2018? Koliko sredstev namenjate za raziskave in razvoj? Od leta 2018 seveda pričakujemo izboljšanje lanskoletnega poslovnega rezultata, povečanje prodaje in razvoj novih produktov. Pospešeno vlagamo sredstva v raziskave in razvoj, saj je to ključni dejavnik naše konkurenčnosti na trgu. Promocija MOBILNA APLIKACIJA Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

56 logistika Raziskave v logistiki Celostno vrednotenje proizvodnih procesov in trajnostni razvoj Vasja Omahne, izr. prof. dr. Rebeka Kovačič Lukman Raziskave v logistiki Veliko podjetij še vedno sledi vrednotenju svoje uspešnosti zgolj iz ekonomskega vidika, pri čemer dajejo poudarek monetarnim kazalnikom poslovanja podjetja, ob tem pa ne upoštevajo pomembnosti ostalih vplivov proizvodnje in poslovnih procesov. Podobno značilnost zasledimo tudi v obstoječi literaturi, kjer poleg ekonomskega vidika avtorji preučujejo tudi okoljski vidik proizvodnje ali določenega izdelka. Manjko se običajno pojavi pri celostnem vrednotenju trajnostnega razvoja, kjer obstaja vrzel na področju družbenih kazalnikov. Zato je potreben bolj celovit pristop k vrednotenju proizvodnih procesov. Vasja Omahne in izr. prof. dr. Rebeka Kovačič Lukman, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje Celostno vrednotenje proizvodnih procesov zajema vse vplive, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka. To so družbeni, ekonomski in okoljski vidik. Potrebno je omeniti, da za ekonomski in okoljski obstaja določena standardizacija, družben vidik, ki je prav tako pomemben, pa ni standardiziran oziroma metodologija družbenega življenjskega cikla temelji na usmeritvah Združenih narodov. Celostno vrednotenje proizvodnih procesov običajno vpliva na zmanjšanje stroškov in optimizacijo poslovnih procesov. Tako v članku predstavljamo načela celovitega vrednotenja proizvodnjih procesov. poslovnem svetu obstaja več kazalnikov, V ki nam lahko povedo, kje se trenutno nahaja podjetje in kako je uspešno. Ti kazalniki lahko upoštevajo samo ekonomski vidik, kot je npr. dobiček, proizvodni stroški, stroški materiala itd., kar pa predstavlja zgolj delno vrednotenje. Premalokrat se podjetja osredotočijo na ocenjevanje vpliva na okolje (Zorzut, 2009), še manj na družbene vplive. Celostni vidik vrednotenja proizvodnih procesov so preučevali tudi Gbededo et al. (2018). V svoji raziskavi, ki je zajela publikacije od 2006 do 2018, so ugotovili, da se je 66,7 % člankov osredotočalo na trajnostni razvoj izdelkov in 33,3 % člankov na tehnike ocenjevanja trajnosti. Zgolj 29,6 % raziskav je zagovarjalo celostnen pristop vrednotenja trajnosti, kar pomeni, da je vključevalo vse 3 vidike trajnosti (okoljski, ekonomski in družbeni). Večina člankov je zagovarjala segmentiran pristop vrednotenja proizvodnega procesa, kar predstavlja pomanjkanje celostnega pristopa pri vrednotenju. Vsi proučevani članki so vključevali vidik porabe in vpliva energije, zgolj 5 pa jih je vključevalo še vrednotenje drugih okoljskih vplivov. Slika 1 prikazuje delež raziskav, ki se osredotočajo na segmentirani oz. celosten pristop vrednotenja proizvodnih procesov, ki so v prid segmentiranemu vrednotenju. Leta 2011 je mednarodna organizacija Okoljski program Združenih narodov (OP ZN) predstavila metodologijo za trajnostno vrednotenje življenjskega cikla izdelka oz. proizvodnje (angl. Life cycle sustainability assessment), ki je temeljila na integraciji družbenega, ekonomskega ter okoljskega vidika vrednotenja. Ta je bila namenjena razvijanju in raziskovanju celostnega pristopa vrednotenja trajnostnega razvoja, kar je posledično spodbudilo raziskave omenjenega področja, ki so se leta 2013 celo izenačile s številom segmentiranih vrednotenj proizvodnih procesov. Začetni porast raziskav celostnega vrednotenja trajnosti je po letu 2013 upadel. Razlog za to je najverjetneje težavnost integriranja družbenega ter ekonomskega vidika, segmentiran pristop foto:

57 pa ne more pokriti vseh vidikov vrednotenja, kar pomeni, da je integracija vseh vidikov nujna (Zamagni, 2012). Slika 2 predstavlja primerjavo raziskav, ki podpirajo celostno vrednotenje in segmentiran pristop. Zakaj celostno vrednotenje proizvodnega procesa? Raziskava avtorjev Ma et al. (2018) izpostavlja zanimanje ljudi in zahteve kupcev po izdelkih, ki so izdelani v skladu s trajnostnim razvojem. Tako se avtorji osredotočajo na pomembnost družbenega vidika v življenjskem ciklu izdelka in razlikujejo 3 faze: proizvodnja, uporaba ter zaključek življenjske dobe. Rezultati študije so pokazali, da imata proizvodnja in uporaba največji vpliv na okoljske in ekonomske dejavnike, med tem ko ima zaključek življenjske dobe največji vpliv na družben vidik. Tako zasledimo pomembnost in potrebo po celostnem vrednotenju in družbenem vidiku, ki v raziskave in tudi prakso še ni zadostno vključen (Ma et al., 2018). Prav tako lahko ugotovimo, da ima prav proizvodnja največji vpliv na vse vidike trajnosti; tudi na družbeni vidik in ne le na ekonomski oz. okoljski vidik. Vrednotenje družbenega vidika v fazi proizvodnje vključuje različne kazalnike, ki pa so določeni po metodologiji OP ZN. Ta je temelj analize družbenega celostnega vrednotenja t.i. družbeni-lca in so lahko uporabljeni tudi v ostalih fazah življenjskega cikla. Kazalniki za družben vidik v fazi proizvodnje so npr. zadovoljstvo z vodenjem/ nadrejenim; število otrok, ki so morebiti vključeni v proizvodni proces, kar je pogosto v državah tretjega sveta; delež lokalnih dobaviteljev itd. SETAC (2013) priporoča, da bi bilo potrebno družbeni vidik vrednotiti tudi v drugih fazah in ne zgolj na zaključku življenjskega cikla. Prav tako ima tudi okoljski vidik ogromen vpliv v fazi zaključka življenjske dobe, saj se mora izdelek ustrezno predelati, razgraditi v okolju. Na osnovi podanih primerov raziskav in predstavljenih vplivov v fazah izdelka lahko argumentiramo, da je celostno vrednotenje izredno pomembno; vpliv družbenega vidika v kombinaciji z ekonomskim in okoljskim je prisoten skozi celoten življenjski cikel izdelka od proizvodnje do zaključka življenjske dobe. Celostno vrednotenje proizvodnega procesa je nujno tudi zaradi ozaveščenosti potrošnikov in njihovega naraščajočega zanimanja za trajnosti razvoj. Pomembnost celostnega vrednotenja prav tako izpostavljata Atilgan in Azapagić (2016), ki sta z raziskavo o sektorju energetike in ponudbi elektrike v Turčiji prikazala pomembnost celovitosti. Pri raziskavi sta uporabila 20 kazalnikov trajnosti, izmed katerih je 11 bilo okoljskih, 3 ekonomski ter 6 družbenih. Te sta uporabila za raziskavo ponudbe energije. Atilgan in Azapagić (2016) sta na osnovi celovitega vrednotenja izpostavila paradigmo plina kot energije. Plin je energija, ki je po raziskavi ena izmed cenejših, a ko jo vrednotimo celovito, ugotovimo, da imajo kazalniki izredno negativne družbene (npr. povezava z brezposelnostjo) in okoljske vplive. Model celostnega vrednotenja proizvodnih procesov Na podlagi omenjenih raziskav in pomembnosti celovitega pogleda na proizvodni proces lahko ugotovimo, da je ta predstavljen s sistemom metodologij, ki jih lahko združimo v celoto in dobimo učinkovit sistem za celostno vrednotenje proizvodnega procesa. Ta sistem lahko razdelimo na 3 podsisteme oz. metodologije za vrednotenje posameznih področij, ki so predstavljeni s konceptom 3 P. Ti podsistemi (3 p-ji) so (Hammer in Pivo, 2016): okoljski vidik; ekonomski vidik; družbeni vidik. Za vsak podsistem pa obstaja ogromno metod za vrednotenje posameznih vidikov, zato lahko v nadaljevanju predstavimo tiste, ki so za trajnost najpomembnejše. Okoljski vidik Kadar govorimo o vrednotenju trajnostnega razvoja procesov, se največkrat omenja okoljski vidik. Za njegovo vrednotenje obstaja veliko metodologij. Ena izmed teh je npr. oblikovanje različnih kazalnikov, ki prikazujejo vpliv na okolje, a vseeno s tem težko zajamemo celoten življenjski cikel izdelka in vključujoč proizvodni proces. Metodologija, ki upošteva celoten življenjski cikel izdelka, se imenuje analiza celostnega vrednotenja življenjskega cikla (angl. Life-cycle assessment - LCA), ki je standardizirana s strani Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) po standardih 14040:2006 in 14044:2006. Omogoča nam celostno ocenjevanje življenjskega cikla izdelka oz. posameznih procesov (proizvodnja, transport) z vidika (negativnega) vpliva na Slika 1: Delež raziskav, ki podpirajo celosten pristop vrednotenja, povzeto po Gbededo et al. (2018). Slika 2: Gibanje raziskav celostnega pristopa vrednotenja, povzeto po Gbdedo et al. (2018) logistika

58 logistika Raziskave v logistiki okolje. Temelji na vrednotenju porabe energije, materialov, ustvarjenih odpadkov, plinov, ki posledično vplivajo na posamezne okoljske vplive. Ti vplivi so npr. globalno segrevanje ozračja, zakisanje tal, zastrupljanje ljudi, zakisanje voda, tanjšanje ozonske plasti itd. (Vigovskaya et al. 2017). Za izvedbo analize LCA se običajno uporabi programska oprema, te pa je ogromno, zato se pojavlja problematika zanesljivosti programske opreme. Nekatere izmed najbolj znanih programskih oprem so SimaPro, openlca in GaBi. Na primer, programska oprema GaBi po vnesenem modelu analizira vplive na okolje in pri rezultatih prikazuje vplive na okolje, kot so ( Software [GaBi Software], b. d.): potencial za globalno segrevanje ozračja (ekv. CO₂); potencial za zakisanje (ekv. SO₂); potencial za tanjšanje ozonske plasti (ekv. R-11); potencial za zastrupljanje ljudi (ekv. DCB); potencial za tvorbo fotokemičnih oksidantov (ekv. C₂H₄); itd. Ekonomski vidik Poslovni procesi brez ekonomskega vidika ne obstajajo, saj pri vrednotenju proizvodnega procesa sprva pomislimo na stroške, zato je pravilno, da se tudi ti celostno upoštevajo pri vrednotenju proizvodnega procesa. Ekonomski vidik torej predstavljajo vsi stroški, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu, od stroškov surovin, energije, dela itd., zato je za ekonomsko vrednotenje najprimernejša celovita analiza stroškov v celotnem življenjskem ciklu (angl. Life-cycle costing LCC). Evropska komisija definira LCC analizo kot orodje, katerega glavni namen je prikaz vseh stroškov, ki se pojavijo v življenjskem ciklu proučevanega izdelka, storitve. LCC delijo na 3 faze, ki so ( Life-cycle costing [European Commission], b. d.).: nabavni stroški in vsi stroški povezani z materiali; operativni stroški, ki vključujejo porabo energije, goriva, vode, vzdrževanja itd.; stroški konca življenjske dobe, ki se nanašajo na stroške razgradnje materialov in odstranjevanje. Prav tako pa se začenja pojavljati trend izračunavanja stroškov negativnih vplivov na okolje (emisije in toplogredni plini), ki pa še zakonsko niso popolnoma dodelani in se nanašajo zgolj na vidik transporta. Evropska komisija navaja še nekaj prednosti uporabe analize LCC in upoštevanja rezultatov le-te, kot so npr. prihranek pri stroških vode, energije, goriva, vzdrževanja itn ( Life-cycle costing [European Commission], b. d.). Za analizo LCC je vsekakor najprimernejše orodje, ki integrira analizi LCC in LCA, saj je to natančnejše in preglednejše. Prednost je tudi ta, da takšne programske opreme že vsebujejo bazo podatkov in lahko s programsko opremo še natančneje pripravimo pregled ekonomskega vidika vrednotenja proizvodnega procesa. Družbeni vidik Pri analizah proizvodnih procesov je družben vidik redko omenjen. Razlog bi lahko iskali v dejstvu, da zanj ne obstaja standardiziran postopek kot v primeru LCA. Vseeno pa obstajajo okviri, ki olajšajo vrednotenje družbenega vidika v proizvodnem procesu. Za vrednotenje družbenega vidika je zato najprimernejša družbena analiza celotnega življenjskega cikla (angl. Social life-cycle assessment S-LCA), ki jo poročilo Evropske komisije definira kot metodologijo za proučevanje posrednega in neposrednega pozitivnega ali negativnega vpliva izdelka ali procesa na družben vidik skozi celotni življenjski cikel izdelka oz. celotni cikel procesa. (Sala et al. 2015). Problematika, s katero se srečujemo pri S-LCA, pa je razvoj kazalnikov, ki nam predstavljajo pozitivne in negativne vplive. Dejstvo pa je, da so numerični kazalniki najuporabnešji. Tako je OP ZN razvil sistem določenih uporabnih kazalnikov za celostno vrednotenje vpliva na družbo. Primer kazalnika, ki ga je predstavila OP ZN, je izkoriščanje otrok za delo. Na tej osnovi si lahko postavimo uporabno vprašanje za vrednotenje družbenega vpliva proizvodnega procesa:»ali se v proizvodnji izdelka ali materiala za delo izkorišča otroke?«ta kazalnik se v literaturi tudi največkrat pojavlja (Andrews et al., 2009). Temu se pridružujejo kazalniki, kot so varnost na delovnem mestu, odnos z nadrejenimi, poškodbe in smrti na delovnem mestu, delež uporabljenih lokalnih dobaviteljev, transparentnost podjetja, povprečna plača zaposlenih itd. Več kazalnikov kot uporabimo, natančneje lahko vrednotimo vpliv na družbo (Sala et al. 2015). Morebitna problematika analiz Ob združitvi vseh treh vidikov dobimo model celostnega vrednotenja, ki je predstavljen na Sliki 3. Izpostaviti pa moramo še morebitno problematiko, ki bi se lahko pojavljala pri posameznih metodologijah. Pri analizi LCA bi izpostavili problematiko skoposti podatkov in vplivov na okolje. Vemo, da je Slika 3: Model celostnega vrednotenja proizvodnega procesa. Vir: Osebni vir. analiza LCA odvisna od natančnosti podatkov, rezultate pa prikaže kot vplive na okolje, kar pomeni, da bi nenatančni vnosi podatkov in načrtovanje procesov lahko predstavljali težave. Pri analizi S-LCA je najbolj pereč problem nenatančnosti kazalnikov S-LCA, ki so lahko preveč subjektivni, kar posledično pomeni nenatančnost rezultatov, zato je najprimernejša uporaba numeričnih kazalnikov oziroma tistih, ki jih lahko izmerimo in lažje spremljamo. Pri analizi LCC pa lahko izpostavimo problem dostopnosti podatkov in nenatančnih meritev, ki posledično pomenijo slabše rezultate. Ne smemo pa pozabiti na pomembnost medsebojne povezanosti teh analiz, kjer morajo kazalniki in orodja medsebojno ustrezati, analize pa morajo biti med seboj povezane in ne, da so si nasprotujoče, saj lahko samo tako dovolj celostno ovrednotimo proizvodni proces. Viri in literatura: - Atilgan, B. & Azapagić, A. (2016). An integrated life cycle sustainability assessment of electricity generation in Turkey. Energy Policy, Volume 93, str Celovit. (b.d.). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 15. septembra 2018 na spletnem naslovu: exe?name=sskj_testa&expression=celovit&hs=1 - Enhancing the value of life cycle assessment [Deloitte]. Najdeno 25. avgusta 2018 na spletnem naslov: Deloitte/us/Documents/process-and-operations/ us-consulting-enhancingthevalueoflifecycleassessment pdf - Gbededo, M. A., Liyanage, K., Garza-Reyes, J. A. (2018). Towards a Life Cycle Sustainability Analysis: A systematic review of approaches to sustainable manufacturing. Journal of Cleaner Production, Volume 184, str Hammer, J. & Pivo, G. (2016). The Triple Bottom Line and Sustainable Economic Development Theory and Practice. Economic Development Quarterly: SAGE journals, Volume 31, str Jahandideh, A., Aminikhanghahi, S., Salehnia, A., Muthukumarappan, K. (2015). Life Cycle Assessment and Sustainability Analysis of Lignin Derivative Products, Materials and Technologies. Integrated Process Modeling, Scientific framework and LCA for Assessing Sustainability. Conference: Conference: American Society for Engineering Education, 2015 ASEE Zone III Conference, At Gulf Southwest Midwest North Midwest Sections. Več na

59 Naravna toplotna in zvočna izolacija iz slovenske ovčje volne Volna že po osnovnih lastnostih uravnava temperaturo, pozimi greje, poleti varuje pred vročino, umirja, sprošča, omogoča dober pretok zraka, varuje pred negativnimi vplivi iz okolja, odbija vonjave in umazanijo. priporočljiva je za alergike, ne obremenjuje ljudi in okolja ter ima dolgo življenjsko dobo. Prednosti bio volnene izolacije Soven iz slovenske ovčje volne: izpolnjuje zahteve evropske zakonodaje po uporabi domačih, lokalnih, naravnih materialov, izpolnjuje vse zahteve za sodobno ekološko varčno gradnjo, ima certifikat kakovosti ETA, investitorji lahko pridobijo ekološki kredit ali ekološka nepovratna sredstva na razpisih Eko sklada, je okolju prijazen material, ustvari prijetno bivalno klimo in ugodno počutje v prostoru, je ekološko sprejemljiva za ljudi in živali, nudi 20 % boljšo toplotno zaščito, torej potrebujemo tanjšo plast izolacije in prihranimo na prostoru, ima zelo ugoden fazni zamik temperature, poleti se ne pregreva, pozimi počasi izgublja akumulirano toploto, zagotavlja 30 % boljšo zvočno zaščito, uravnava vlažnost v prostoru, je odlično parapropustna, zagotavlja požarno varnost, je samogasna, je protialergijska, po naravni poti odbija prah, pršico in vlago, odpadna izolacija ne obremenjuje naravnega okolja. Promocija investitorji lahko za bio volneno izolacijo pridobijo ekološki kredit ali ekološka nepovratna sredstva na razpisih eko sklada. Tudi ovce vam bodo hvaležne, saj striženje volne ugodno vpliva na počutje ovc. Kontaktirajte nas z veseljem vam svetujemo in pripravimo informativno ponudbo. Soven d.o.o., Mariborska cesta 48, 2352 Selnica ob Dravi t: , f: , e: uprava@soven.si, w:

60 Zakaj smo člani Zelenega omrežja? Redno prejemamo revijo EOL. Objavljamo strokovne novice v reviji EOL in na spletnem portalu Zeleno omrežje. Povezujemo se z drugimi člani Zelenega omrežja in skupaj ustvarjamo ideje za nove posle. Naše podjetje je predstavljeno na Izkoristimo lahko mnoge druge ugodnosti, o katerih smo sproti obveščeni. Vse to za samo 120 na leto! Da, to je prava naložba za naše podjetje! Portal za trajnostni razvoj Med člani Zelenega omrežja je več kot 300 podjetij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov, komunalnih podjetij in drugih. Več o Zelenem omrežju na Pridružite se! Kontakt: t: e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si Promocija Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje t: 03/ e: info@fitmedia.si