CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
|
|
- Darleen Walker
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Brigita Piltaver Imperl piltaver.brigita@siol.net POVZETEK V nalogi bom predstavila cestninski sistem, ki je bil v preteklosti, sistem, ki ga imamo sedaj in sistem, za katerega predvidevamo, da ga bomo imeli v prihodnosti in da bo predvsem najpravičnejši do uporabnikov avtocest. Trenutno imamo v Sloveniji različne vrst vinjet za dvosledna in enosledna vozila. V Sloveniji smo ustanovili tako imenovane nadzornike vinjet, ki dnevno kontrolirajo uporabo vinjet. Pred ustanovitvijo satelitskega sistema cestninjenja Slovenija razmišlja o ustanovitvi RFID vinjete, ki je v bistvu nalepka z dodatnim RFID elementom. Naredila sem tudi anketo, s katero bom potrdila določene zastavljene hipoteze. Ključne besede: cestninski sistem v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti 1 UVOD Cestni promet spada med najstarejše vrste prometa in je bil do uvedbe železnice edini nosilec prometa po kopnem. Prometna mobilnost je vsekakor osnovnega pomena tako za državo kot za vsakega posameznika. Vendar se povpraševanje v prometu povečuje in večinoma se odraža v povečevanju števila cestnih vozil in obremenitvah infrastrukture. Vse to povzroča večje onesnaževanje prostora, povečuje se število prometnih nesreč in prihaja do vedno pogostejših zgostitev prometa. Namesto svobode gibanja imamo to gibanje vedno bolj omejeno. Eden od ukrepov prometne politike za uravnavanje mobilnosti in vplivanja na izbiro prometnega sredstva je prav gotovo inštrument razvoja sodobnih tehnologij cestnega prometa, ki bodo s tekočim razvojem in prilagajanjem kos novim družbenim in gospodarskim potrebam, seveda ob zadostitvi vse strožjim pogojem glede porabe energije, vpliva na okolje in odnosa do človeka kot upravljavca in uporabnika tehnike oz. tehnologije. Sistem cestnega prometa se nenehno prilagaja novim zahtevam razvoja družbe in znanstvenotehničnemu napredku. Za vožnjo po avtocestah je v večini razvitih evropskih državah potrebno plačevati cestnino. Plačevanje poteka na različne načine. Uvedba cestnine na evropskih avtocestah je povsem v skladu s smernicami Evropske unije na področju prometa, v skladu s katerimi se pri plačevanju cestnine vse bolj uveljavlja načelo, da naj uporabniki plačajo čim večji delež stroškov, ki jih povzročijo s transportom ljudi in blaga po avtocestah. V Evropi cestnina ni več le instrument za financiranje gradnje in vzdrževanja avtocest, pač pa vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazdelitev in usmerjanje prometa s preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta (železnice, javni prevozi) s poudarkom na varovanju okolja (sistem "Road Pricing" - različna višina cestnine glede na prometne obremenitve). 673
2 1.1 Opredelitev problema Za financiranje izgradnje avtocest je potrebno od uporabnikov pobrati cestnino. Pri tem obstaja več možnosti (stari sistem, vinjetni sistem ali satelitski oz. elektronski sistem) in vsaka od njih ima določene prednosti in slabosti. Trenutni vinjetni sistem je diskriminatoren do uporabnikov avtocest, ki le-te bolj redko uporabljajo, in je hkrati vzrok za nesporazum med Slovenijo in Evropsko unijo. 1.2 Cilj naloge Cilj prispevka je prikazati z ugotovitvami ankete, kateri sistem cestninjenja je bolj sprejemljiv z vidika uporabnika avtocest. Uvedba vinjete je povečala pretočnost cestninskih postaj (kljub povečanemu prometu ni zastojev), vendar sistem cestninjenja ni pravičen predvsem do tistih, ki redko uporabljajo avtoceste (starejši vozniki, turisti, oddaljeni od avtocest ) oz. je celo diskriminatoren do njih. Cestninjenje bo enakovredno za vse na prevožen km šele takrat, ko bo uvedeno satelitsko cestninjenje. Hipoteze: Največ uporabljajo avtoceste zaposleni, ki so doma blizu avtoceste, in sicer za pot v službo; Pri uvedbi vinjet vozniki več uporabljajo avtoceste kot v starem sistemu cestninjenja; Vinjetni sistem je cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtocesto; Vinjetni sistem je drag za uporabnike, ki redko uporabljajo avtocesto oz. krajše relacije; Najpravičnejši sistem cestninjenja bi bil po sistemu»koliko prevoziš, toliko plačaj«; Vinjetni sistem cestninjenja je bolj pretočen kot prejšnji sistem 2 CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI Uredba je bila izdana v Uradnem listu RS, št. 110/ / stran Na slovenskih avtocestah se je cestnina pobirala od leta 1973 (na prvi slovenski avtocesti Vrhnika Postojna). V uporabi sta bili t. i. odprti in zaprti sistem. Leta 1995 se je v Sloveniji uvajal tudi sistem avtomatskega plačevanja cestnine brez ustavljanja vozil na cestninskih postajah, t. i. sistem ABC, ki je bil poleg ročnega pobiranja cestnine v uporabi na vseh cestninskih postajah v Sloveniji do Razvrščanje motornih vozil v cestninske razrede V skladu z veljavno Uredbo o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest so se vozila, s katerimi so se opravljali prevozi po cestninskih cestah, glede na vrsto vozila, število osi in višino vozila nad prvo osjo razvrščala v štiri cestninske razrede. Razvrščanje vozil v razrede se je spremenilo, če se je spremenilo razvrščanje vozil v cestninski uredbi. Po veljavni uredbi je bilo razvrščanje vozil v cestninske razrede naslednje: v prvi razred so sodila vozila z dvema osema in višino vozila nad prvo osjo do 1,30 metra (motorna vozila z delovno prostornino nad 150 ccm, osebni avtomobili brez priklopnega vozila). v drugi razred so sodila vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ni presegla kg (kombinirana vozila, namenjena za prevoz oseb ali tovora). v tretji razred so sodila vozila z dvema ali tremi osmi z višino vozila nad prvo osjo nad 1,30 metra, katerih največja dovoljena masa je presegla kg (v ta razred so spadala vozila, kot so avtobusi, tovorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega). v četrti razred pa so sodila vozila z več kot tremi osmi in z višino vozila nad prvo osjo nad 1,30 metra, katerih največja dovoljena masa je presegala kg (tovorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega). 674
3 2.2 Načini plačevanja cestnine Gotovinsko (euro, usd, chf, hrk) Negotovinsko (poplačniško, plačilne kartice) Uporaba elektronskih medijev Plačevanje cestnine z gotovino je bilo sicer zamudneje in počasnejše kot plačevanje cestnine z elektronskimi mediji (elektronsko tablico sistema ABC, DARS kartico ali DARS kartico Transporter) ali kreditnimi karticami, saj je v povprečju trajalo 15 sekund. Sistem ABC (avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje) je bil elektronski sistem, ki je uporabnikom slovenskih avtocest prvega cestninskega razreda omogočal sodoben način plačevanja cestnine brez nepotrebnega ustavljanja na cestninskih postajah. DARS in DARS TRANSPORTER kartica DARS kartica je bila brezkontaktna čipna kartica, ki je omogočala brezgotovinsko plačevanje cestnine in enostavnejši ter hitrejši prehod cestninskih postaj. Z njo je bilo možno plačevati cestnino za vozila vseh cestninskih razredov, z DARS kartico Transporter pa le za tovorna vozila tretjega in četrtega cestninskega razreda. ABONENT kartica Uporabniki vozil prvega ali drugega cestninskega razreda, ki so se pogosto vozili po isti cestninski cesti ali njenem odseku med istima cestninskima postajama, so lahko za posamezen koledarski mesec vnaprej plačali cestnino v enkratnem mesečnem znesku 3 CESTNINSKI SISTEM V SEDANJOSTI VINJETNI SISTEM 3.1 Vinjetni sistem Vinjeta je cestninska nalepka, namenjena plačevanju cestnine na vseh avtocestah in hitrih cestah v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., ne glede na prevoženo razdaljo. S 1. julijem 2008 se je Slovenija pridružila evropskim državam, ki za vožnjo vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase po avtocestah in hitrih cestah cestnino zaračunavajo s pomočjo vinjete. 3.2 Uredba o cestninjenju Uredba o cestninskih cestah in cestnini je bilo izdana dne 5. junija Uredba vsebuje 22 členov. V njej so novost cestninski razredi, uvedbe vinjet in z njimi posledično tudi nadzor, prekrški 3.3 Cestninski razredi Vozila razvrščamo v tri cestninske rezrede: prvi cestninski razred: enosledna in dvosledna motorna vozila, ki ne presegajo dovoljene mase kg vinjetna vozila drugi cestninski razred: dvosledna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg. Tovorna vozila, ki so še razdeljena na R3 in R4 (odvisno od števila osi) vozila, ki so oproščena plačila(vojska, policija, reševalci, humanitarni prevozi, ) 3.4 Spremenjen režim cestninjenja na CP Z uvedbo vinjet se je spremenil tudi sam režim vožnje skozi cestninske postaje. Omejen je na 40 km/h. Omejitev je potrebna zaradi varnosti cestninskih blagajnikov na delovnem mestu v kabino in konstrukcije cestninskih postaj. 675
4 Na cestninskih postajah obstajajo vinjetne steze, kjer se uporabnik avtoceste z zmanjšano hitrostjo zapelje skozi 40 km/h, ter plačilne steze, na katerih se zaračunava cestnina, (za 3. in 4 cestninski razred- vozila nad kg) 3.5 Nadzor vinjete Nadzor nad cestninjenjem z vinjetami izvajajo policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je tako dobila pristojnosti prekrškovnega organa. Kazni za neuporabo vinjete so od 300 do 800 EUR ter obvezen nakup vinjete. Za plačilo globe na licu mesta oziroma v osmih dneh pa je treba odšteti le polovično vsoto, torej 150 evrov. 4 CESTNINJENJE V PRIHODNOSTI 4.1 Politične smernice Bele knjige EU Promet je ključni dejavnik sodobnih gospodarstev. Ker se povpraševanje po prevozu povečuje, Skupnost ne more odgovarjati zgolj z izgradnjo nove infrastrukture in odpiranjem trgov. Prometni sistem mora biti kar najbolj izdelan, da bo zadostil zahtevam širitve in trajnostnega razvoja, kakor so določene v sklepih Evropskega sveta iz Göteborga. Sodobni prometni sistem mora biti trajnosten z gospodarskega, socialnega in tudi okoljskega vidika. Načrti za prihodnost prometnega sektorja morajo upoštevati njegov gospodarski pomen. 4.2 Akcijski načrt uvedbe elektronsko-satelitskega cestninjenja Zakonske podlage za vpeljavo sistema elektronsko-satelitskega cestninjenja v Sloveniji že obstajajo. Koncem junija 2008 je Državni zbor RS sprejel tudi Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega kilogramov. Zakon daje podlago za cestninjenje na cestah, ki so usposobljene za daljinski promet tovornih vozil, in je eden od korakov pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. 4.3 RFID vinjeta Vinjeta, nalepka RFID, je v bistvu nalepka z dodatnim RFID elementom, ki ga sestavljata čip in antena. Čip je namenjen shranjevanju in zapisu podatkov, procesiranju prejetih signalov, branju lastnih podatkov in ustvarjanju signalov, ki se pošiljajo do sprejemnika. Antena pa je ključnega pomena za napajanje, indentifikacijo in zapis podatkov na čip. Avtomatski nadzor je mogoče realizirati z namestitvijo ustreznih bralnih enot (anten) nad prometnimi pasovi skupaj z ustreznim videonadzornim sistemom (sistem za prepoznavanje registrskih tablic) v povezavi z zmogljivim centralnim sistemom. Nadzornike pa je potrebno opremiti z ročnimi RFID čitalci, ki odčitajo veljavnosti vinjete. 4.4 Elektronska vinjeta Elektronska vinjeta je zakupljena časovno omejena pravica do uporabe avtoceste, vezana na registrsko številko vozila. Sistem elektronske vinjete je v veljavi na Madžarskem za vsa vozila od , na območju Danske, Švedske, Luksemburga, Belgije in Nizozemske (Evrovignette) pa za tovorna vozila nad 12 t od Elektronsko-satelitsko cestninjenje v prostem prometnem toku Oblikovanje skupne prometne politike (CTP - Common Transport Policy) Evropske unije se pospešeno odvija od leta 1993, ko je bila izdana Direktiva 93/89/EEC o skladnosti tehnične opreme za pobiranje cestnin. Leta 1998 je Evropska komisija v dokumentu "Fair Payment for Infrastructure Use: A phased approach to a common transport infrastructure charging 676
5 framework in the EU" postavila temlje za vzpostavitev elektronskega cestninjenja na območju celotne EU. Hiter razvoj lokacijskih GIS storitev (GIS - geografski informacijski sistemi) ter razvoj brezžičnih tehnologij za prenos podatkov sta omogočila, da je bilo satelitsko cestninjenje leta 2003 v dokumentu "Interoperability of electronic toll collection systems" izenačeno z do tedaj bolj razširjeno kratkovalovno tehnologijo. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti določa povsem konkretne rešitve in dopušča le dve možni izvedbi elektronskega cestninjenja: GNSS/CN (Global Navigation Satellite System/Cellular Network) DSRC (Dedicated Short Range Communications) Prednosti vpeljave in uporabe satelitskega sistema elektronskega cestninjenja Pravičnejše zaračunavanje cestnin po dejanski uporabi cestninskega cestnega omrežja; Možnost cestninjenja od samo določenih (kategorij) cestninskih cest do celotnega cestnega omrežja; Cestninjenje brez omejitve hitrosti in zaustavljanja vozil, kar odpravlja zastoje, ki sedaj nastajajo na cestninskih postajah; Aktivno spremljanje stanja na cestah; Nudenje dodatnih storitev in povečanje varnosti udeležencev v cestnem prometu; Večja ekonomska učinkovitost pobiranja cestnin; Enostavnejše in hitrejše uvajanje sprememb; Zmanjšanje onesnaževanja okolja Delovanje sistema Sistem temelji na visoko specializirani OBU enoti, ki se jo enostavno in hitro namesti v vozilo (tovornjak, osebno vozilo), ter določa natančno lokacijo vozila in smer vožnje. OBU enota je visoko specializirana enota v vozilu, namenjena elektronskemu cestninjenju v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije tako gospodarskih kot tudi osebnih vozil. OBU enota za elektronsko cestninjenje s pomočjo satelitske tehnologije ponuja skupno platformo za razvoj in uvajanje aplikacij, kot sta npr. obveščanje udeležencev v prometu ali klic v sili. Opcijsko se lahko enote opremijo z Bluetooth vmesnikom; tako se lahko enota poveže z drugimi uporabnikovimi napravami. 5 ANALIZE 5.1 Analiza cestninskega sistema v preteklosti Odprt cestninski sistem: Prednosti: Ni potrebe po nadzoru, ABC sistem za osebna vozila-večja pretočnost, večja varnost pri prečkanju CP za zaposlene, več stikov z uporabniki avtocest, več pobranega denarja Slabosti: Dolge kolone pred CP, manjša pretočnost, draga cestnina za uporabnika ki večkrat uporablja avtocesto, več zaposlenih na CP, večji stroški poslovanja, povečan promet na vzporednih regionalnih cestah Zaprt cestninski sistem: Prednosti: več pobranega denarja po dejanskem prevoženem km, ABC sistem za osebna vozila, večja varnost za zaposlene pri prečkanju CP Slabosti: zastoji na vstopni oz. izstopni CP, več zaposlenih na CP, večji stroški poslovanja, draga cestnina za uporabnike ki večkrat uporabljajo avtocesto 677
6 5.2 Analiza cestninskega sistema v sedanjosti V Sloveniji smo v zadnjem času priča spremembam načina cestninjenja. Po že uveljavljenem zaprtem oz. odprtem načinu smo v lanskem letu prešli na vinjetni sistem, ki je prinesel kar nekaj sprememb. Povečala se je propustnost cestninskih postaj, na avtoceste smo privabili cca 20 % več uporabnikov in posledično se je zmanjšalo število prometnih nesreč na ostalih cestah. Edino vprašanje, ki se nam ob tem postavlja, je, če je sistem vzdržen in če ni diskriminatoren do tujcev, kajti Slovenija velja za tranzitno državo. Prednosti: večja pretočnost, ni zastojev pred oz. na CP, pri večkratni uporabni avtocest je vožnja zelo ugodna, manjši stroški poslovanja, povečan promet na avtocestah in zmanjšan na regionalnih cestah, ABC za tovori promet Slabosti: manj pobrane cestnine, manjša varnost pri prečkanju cest za zaposlene, diskriminatoren do uporabnikov avtocest, potreben cestninski nadzor, omejena hitrost pri prečkanju CP, 5.3 Analiza cestninskega sistema v prihodnosti Za cestni promet je končni cilj uvedba t. i. sistema»km charges«in cestninjenja v prometnem toku, v zvezi s katerim poteka v evropskem prostoru in zlasti znotraj EU-ja vrsta aktivnosti. Gre za sistem cestninjenja po dejansko prevoženi razdalji, ki naj bi bil v končni fazi uveden za celotno cestno omrežje in ne zgolj za sistem avtocest. Prednosti: pravično cestninjenje, večja pretočnost, večja varnost, manj prometnih nesreč, Slabosti: veliki začetni stroški, morebitno povečanje stranskih vzporednih cest, vprašanje delovanja, odvisnost od satelita, potrebnost nadzora, kontrole, stroški administracije terjatev plačil, kasnejši vir prihodka 6 POTRJEVANJE HIPOTEZ Za potrjevanje določenih zastavljenih hipotez je bilo potrebno opraviti anketo. Anketirala sem 179 naključnih anketirancev različnih statusov (študentje, brezposelni, zaposleni, upokojenci), z njimi sem potrdila oz. zavrnila svoje hipoteze. HIPOTEZA 1: Pri uvedbi vinjet vozniki več uporabljajo avtoceste kot v starem sistemu cestninjenja! Pred uvedbo vinjet so ankentiranci uporabljali avtocesto, kot je prikazano: 0 3 krat: 40 % 4 10 krat: 29 % krat: 14 % krat: 17 % Za uporabo avtoceste v današnjem času, pa so ankentiranci odgovorili sledeče: 0 3 krat: 28 % 4 10 krat: 33 % krat: 14% krat: 17 % 678
7 Z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja se je promet na avtocestah povečal, kar prikazujejo zgornji razultati. Delež uporabnikov, ki ne uporabljajo avtoceste ali jo uporabljajo največ 3 krat mesečno, se je zmanjšal za 12 %. Anketirani so torej začeli v večji meri uporabljati avtocesto. Z rezultati sem potrdila zastavljeno hipotezo. HIPOTEZA 2: Vinjetni sistem je cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtocesto! Katero pot do službe oz. šole ste uporabljali pred uvedbo vinjet? Regionalno: 59 % Avtocesto: 15 % Oboje: 26% Katero pot do službe oz. šole uporabljate danes: Regionalno: 39 % Avtocesto: 37 % Oboje: 24 % Delež anketiranih, ki se vsakodnevno vozijo v službo po avtocesti, se je povečal z 41 % na 61 %. Odgovori tako potrjujejo zastavljeno hipotezo, da je sistem za vsakodnevnega uporabnika avtocest poceni. 28 % anketirancev je odgovorilo, da avtocesto uporabljajo 0 3-krat mesečno. Od teh jih kar 60 % meni, da vinjeta ni cenovno ugodna, kar je veliko več od povprečja. Rezultat nam potrdi zastavljeno hipotezo, da je vinjeta predraga za voznike, ki redko uporabljajo avtocesto oz. da je vinjetni sistem cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtoceste. HIPOTEZA 3 Najpravičnejši sistem cestninjenja bi bil»koliko prevoziš, toliko plačaš«! Klasičen odprt sistem cestninjenja: 20 % Klasičen zaprt sistem cestninjenja: 8 % Vinjetni sistem cestninjenja: 51 % Satalitski sistem cestninjenja: 21 % Anketa je prikazala, da je moja hipoteza zavržena, saj je rezultat drugačen od pričakovanega. 51 % anketirancev trdi, da je vinjetni sistem najpravičnejši sistem cestninjenja. Še vedno smatram, da je klasični zaprti sistem najpravičnejši cestninski sistem, saj so uporabniki dejansko plačali toliko, kolikor so prevozili, kljub določenim pomanjkljivostim, ki smo jih ugotovili. 7 SKLEP Pot po avtocesti je varnejša, udobnejša, krajša, hitrejša, varčnejša ter bolj prijazna do okolja. Prihrani čas. Avtoceste so pomemben vir naših vsakdanjih potovanj. Da pa lahko uporabljamo avtocesto, moramo plačati cestnino. Želimo si vedno več avtocest na slovenskih tleh, čeprav se trdno zavedamo, da vsak nadaljnji kilometer novozgrajene avtoceste stane okrog ,00.Ugotavljam, da novi sistem plačevanja cestnine omogoča hitrejši tok 679
8 prometa, še posebej v prometnih konicah oziroma v turistični sezoni pa zmanjšuje zastoje na avtocestah. Z uvedbo novega cestninskega sistema želi vlada tudi prispevati k zmanjševanju izpustov CO 2 v okolje ter s tem omogočiti hitrejše doseganje nacionalnih okoljskih ciljev pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter tako posledično zmanjšanje tovrstnih stroškov v nacionalni bilanci. 8 LITERATURA IN VIRI 1. Evropska prometna politika za Bela knjiga. Bruselj 2. Koncept elektronskega nadzora vinjet V: DARS, d. d., PRAH Barbara Cestninski sistemi v državah EU. Eurobilten [online]. Maj, št. 6. Dostopno na spletnem naslovu: < 4. Uredba o cestninskih cestah in cestnini V: Ministrstvo za promet, , št /2008/ Uredba o cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest V: Uradni list, , št. 110/ stran Autobahnvignette 2009 in violett metallic id= Avtocestni sistemi v Republiki Sloveniji Akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji akcijski_ nacrt_ecestninjenje.pdf 9. Cestninske ceste v odprtem cestninskem sistemu Cestninske ceste v zaprtem cestninskem sitemu Cestninjenje: Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku Nacionalni program za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji - NPIS &sb=4&sd=0&showdoc=1&unid=SA 21D7F1C3F4D848F7C125672E0025A OBU sistem {citirano 16. avg. 2008; 21:16}. Dostopno na spletnem naslovu: Prometni informacijski center. 2009: Plačaj, koliko prevoziš Razvrščanje vozil v cestninske razrede VIAPAN - Slovenski satelitski cestninski sistem
Sprememba sistema cestninjenja v Sloveniji ter primerjava s sistemom cestninjenja v Avstriji, Nemčiji ter Švici
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Sprememba sistema cestninjenja v Sloveniji ter primerjava s sistemom cestninjenja v Avstriji, Nemčiji ter Švici Change of toll collection
More informationVINJETNI SISTEM CESTNINJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višje šolskega strokovnega študija Program: Logistično inženirstvo Modul: Cestni promet VINJETNI SISTEM CESTNINJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI Mentor: Ljubo Zajc, univ.
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationUPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI Mentor: Ljubo Zajc, univ. dipl. prav. Lektorica: Milena Jeraj Dolinar,
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationAKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+
AKCIJSKI NAČRT STRATEŠKEGA RAZVOJNO INOVACIJSKEGA PARTNERSTVA NA PODROČJU MOBILNOSTI SRIP ACS+ Poslovno razvojna strategija 2017 2020 Ver.2 Junij 2017 Dokument pripravili: Tanja Mohorič, Dunja Podlesnik,
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationMETODOLOŠKO POJASNILO CESTNI BLAGOVNI PREVOZ
METODOLOŠKO POJASNILO CESTNI BLAGOVNI PREVOZ To metodološko pojasnilo se nanaša na objavljanje podatkov: - Cestni blagovni prevoz, Slovenija, četrtletno (Prva objava) - Cestni blagovni prevoz, Slovenija,
More informationTehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationDružbeni mediji na spletu in kraja identitete
UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationRFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH
Organizacija in management informacijskih sistemov RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Kandidatka: Petra Plecity Kranj, oktober 2011 ZAHVALA Za strokovno
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT. mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 KAZALO SEZNAM KRATIC...3 UVOD...4 1 CARINSKA SLUŽBA NA OBMOČJU
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More information22 TRANSPORT TRANSPORT
22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT
More informationANALIZA KLODIČEVE KOLESARSKE POTI S PREDLOGOM IZBOLJŠAVE DOSTOPA
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ANALIZA KLODIČEVE KOLESARSKE POTI S PREDLOGOM IZBOLJŠAVE DOSTOPA Mentor: mag. Branko Lotrič Somentor: Pavle Hevka, dipl.
More informationTRAFFICDESIGN PARKIRNISISTEMI. Parkirni sistemi
1 Parkirni sistemi Podjetje TRAFFIC DESIGN je kot eno vodilnih slovenskih podjetji na področju integracije Inteligentnih Transportnih Sistemov tudi zastop nik nemškega podjetja DESIGNA, ki se z izdelavo
More informationNAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA
More informationIzboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih
Reach 1/29/05 14:06 Page 1 Registracija, ocenjevanje in avtorizacija kemikalij (REACH) na delovnem mestu Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Tony Musu Raziskovalec
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationLetnik VIII, številka 4, december 2008 ISSN
Letnik VIII, številka 4, december 2008 ISSN 1580-6995 SPV Glasilo je brezplačno Kazalo SPV 2. evropski dan varnosti... 3 Posvet z mentorji prometne vzgoje...4 Varnost v cestnem prometu na lokalni ravni
More informationMOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationSIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.
SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako
More informationSistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja
KOMUNIKACIJSKO INFORMACIJSKA PODPORA SISTEMA VARSTVA PRED Communication and information support of the system of protection against natural and other disasters Boštjan Tavčar* Alenka Švab Tavčar** UDK
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationDELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV
More informationmodra pot aktualno zanimivosti Dobrodošli v udobnejšem sistemu cestninjenja zdravje 8-15 iz naših enot št. 25 / december 2017
modra pot št. 25 / december 2017 8-15 iz naših enot 16-24 36-37 38 aktualno zanimivosti Dobrodošli v udobnejšem sistemu cestninjenja zdravje Vpliv kajenja tobaka na zdravje 1 2 Pozitivno v novo leto Tudi
More informationPort Community System
Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationDiplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU Mentor: mag. Brane Lotrič, univ. dipl. ing. prometa Lektorica: Tina Sušnik Kandidat: Bogomir Lotrič
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationRevizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja
Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More information10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN
26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NENSI URDIH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NENSI URDIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLAČILNI PROMET V DRŽAVI IN PRIPRAVE NA UVEDBO EVRA Ljubljana, december 2006
More informationKooperativna meteorološka stanica za cestovni promet
Kooperativna meteorološka stanica za cestovni promet Marko Gojić LED ELEKTRONIKA d.o.o. marko.gojic@led-elektronika.hr LED Elektronika d.o.o. Savska 102a, 10310 Ivanić Grad, Croatia tel: +385 1 4665 269
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič SODOBNE TEHNOLOGIJE NADZORA V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 Zahvaljujem
More informationVPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS MAGISTRSKO DELO ANJA GORENC Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationDRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica
More informationVOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...
More informationDecember 2006, številka Pogovor s predsednikom uprave Intereuropa d.d. mag. Andrejem Lovšinom. 06 Razvojna rast Sektorja za marketing in razvoj
December 2006, številka 19 03 Pogovor s predsednikom uprave Intereuropa d.d. mag. Andrejem Lovšinom 06 Razvojna rast Sektorja za marketing in razvoj 12 V 7 držav smo predali 70 tovornjakov Foto: FOTO:
More informationJavno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos
More informationPROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan
More informationEtika v javni upravi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil
More informationNADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: 81586662 Program: visokošolski
More informationRAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK
RAZISKOVALNA NALOGA Področje: SLOVENSKI JEZIK Avtorice: Lena ŠTRUC Tamara BENKO Anja MLAKAR Eva OVČAR Lea ŠKROBAR Mentorica: mag. Gordana RODINGER Somentorica: Mihaela FIKE, prof. Lektorica: mag. Gordana
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationdelovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016
delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,
More informationKATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI
Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim
More informationRazvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA
More informationVSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROBERT HORVAT Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG IZBOLJŠAV AVTOMATIZIRANEGA PISARNIŠKEGA
More informationKljučne brojke. Key Figures HRVATSKA UDRUGA KONCESIONARA ZA AUTOCESTE S NAPLATOM CESTARINE CROATIAN ASSOCIATION OF TOLL MOTORWAYS CONCESSIONAIRES
2008 Ključne brojke Key Figures HRVATSKA UDRUGA KONCESIONARA ZA AUTOCESTE S NAPLATOM CESTARINE CROATIAN ASSOCIATION OF TOLL MOTORWAYS CONCESSIONAIRES MREŽA AUTOCESTA Motorway Network 1.198,7 km 41,5 km
More informationParadoks zasebnosti na Facebooku
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Paradoks zasebnosti na Facebooku Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Mentor: doc.
More informationAvtomatizacija trajekta
Avtomatizacija trajekta Jernej Ficko, Marko Vesenjak, Matej Vajs, Uroš Lahne Mentorja: doc. dr. Boris Curk, izred. prof. dr. Peter Cafuta Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor ficko.jernej@gmail.com
More informationmodra pot prihodkovni centri izobraževanje zdravje aktualno naši umetniki 4-5 naše enote št.
modra pot št. 18/ junij 2012 4-5 naše enote prihodkovni centri izobraževanje zdravje 6-13 14-15 17-18 18-19 23-26 Občutljivost na vreme aktualno Učinkovito upravljanje časa naši umetniki Fotografski nagradni
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationINFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Rok Biderman. Raven vključenosti državljanov v postopke e-participacije in uporaba zbranih informacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Rok Biderman Raven vključenosti državljanov v postopke e-participacije in uporaba zbranih informacij Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationSlovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,
SLOVENIJA 212 Presoja učinkovitosti okoljske politike highlights OKOLJE V SLOVENIJI JE BOGATO IN RAZNOLIKO, VENDAR IZPOSTAVLJENO RASTOČIM PRITISKOM Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno
More informationISSN september 2012 brezplačen izvod
ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno
More informationOgrodje mobilne aplikacije mfri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationREVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018
REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da
More informationRUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost
RUDAR Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž B September 2007 Skupaj do dolgoročne prihodnosti stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost stran
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO
ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationSTRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationKONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega
More informationDIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME Kandidatka: Danjela Ogrin Študentka izrednega študija Številka indeksa:
More informationPROMETNA INFRASTRUKTURA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE KOT DEJAVNIK GOSPODARSKEGA RAZVOJA
UDK 330.19 + 388.9.914.971 (497.12 18) PROMETNA INFRASTRUKTURA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE KOT DEJAVNIK GOSPODARSKEGA RAZVOJA Dr. Danilo POŽAR, Maribor Ker ima Severovzhodna Slovenija (SVS) imenitno geopolitično
More informationANALIZA DELA PLANERJA POSADK V PLANSKI SLUŽBI
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Tehnolog prometa Modul: Cestni promet ANALIZA DELA PLANERJA POSADK V PLANSKI SLUŽBI Mentor: mag. Brane LOTRIČ Kandidat: Ivan ŽAGAR Somentor: Marjan VIDIC, univ. dipl.
More information