VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

Size: px
Start display at page:

Download "VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR"

Transcription

1 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROBERT HORVAT Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

2

3 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG IZBOLJŠAV AVTOMATIZIRANEGA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA V STALNI MISIJI REPUBLIKE SLOVENIJE PRI ZVEZI NATO ROBERT HORVAT Predavateljica mentorica: Mentor praktičnega izobraževanja v otganizaciji: Organizacija: Lektoriranje: Prevod v tuji jezik: mag. Vesna LEŠNIK ŠTEFOTIČ mag. Anton PODPLATNIK Stalna misija Republike Slovenije pri zvezi Nato Agencija za prevajanje Optimus Agencija za prevajanje Optimus DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

4 ZAHVALA Vsem, ki ste mi pomagali pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem. Najprej gre zahvala moji mentorici, mag. Vesni Lešnik Štefotič, za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi mag. Antonu Podplatniku, mojemu somentorju, ki mi je podajal različne informacije iz praktičnega področja. Zahvalil bi se tudi Franciju in Juretu za potrpežljivost in spodbudo, s katero sta mi pomagala k uspešnemu zaključku diplomske naloge. Vsem prav iskrena hvala

5 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Poslovni informacijski sistem Opredelitev PIS za podporo delovnega procesa Izvajalni IS IS za nadziranje procesov Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega dela Analiza stanja sistemov za pisarniško poslovanje v SMRS Intranet Elektronska pošta Videokonferenca Predlogi izboljšav Skupno komunikacijsko omrežje Elektronska pošta Vzpostavitev videokonference ZAKLJUČEK SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 44

6 KAZALO SLIK Slika 1: Sestavine PIS Slika 2: Shema prenosa podatkov med registri Slika 3: Faze obdelave podatkov Slika 4: Storitve v večstoritvenem omrežju Slika 5: Označevanje nosilcev podatkov v Ateni Slika 6: Stopnja tajnosti sporočila Slika 7: Funkcija»Odgovori/Reply« Slika 8: Polje»Zadeva/Subject« Slika 9: Opcija»Podpis/Signature« Slika 10: Funkcija»Priponka/Insert File« Slika 11: Vzorčni dopis Slika 12: Eden z enim Slika 13: Skupinska konferenca Slika 14: Enosmerna konferenca Slika 15: Polycom VSX3000 QBRI Slika 16: Polycom MGC Video Multipoint Control Unit (MCU)... 41

7 POVZETEK V diplomski nalogi obravnavam poslovni informacijski sistem: Sistem za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Zaposlen sem v Stalni misiji Republike Slovenije pri zvezi Nato v Bruslju kot referent za organizacijsko tehnične zadeve. Naloge opravljam v podregistru Stalne misije. Pri svojem delu se nenehno srečujem s problemom prenosa elektronskih podatkov med oddelki misije. Oddelki so namreč iz dveh ministrstev: Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo. Ministrstvi namreč nimata skupnega komunikacijskega omrežja, rešitev pa je ravno v tem, da bi ga imeli. Ker bi se po tem omrežju prenašali zaupni podatki, je potrebno sprejeti varnostne mere, ki opisujejo delo z omrežjem, način prenosa podatkov, omejitve oz. pooblastila uporabnikov in organe, ki vršijo nadzor. Z njimi se mora seznaniti vsak uporabnik omrežja, saj se le tako zagotovi popolno delovanje in nadzor nad sistemom. Opažam tudi napake pri pošiljanju elektronskih sporočil z vidika pravilne uporabe in bontona uporabe. Večina uporabnikov ne pozna bontona v elektronskem poslovanju in zaradi tega velikokrat pride do nesporazumov. Opisujem škodljivost nepravilne uporabe elektronskih sporočil, kakor tudi pravilno oblikovanje sporočila in osnove bontona. Ob vstopu Republike Slovenije v zvezo Nato pa se je povečala tudi količina informacij, ki jih je potrebno nemudoma obdelati in sprejeti takojšnje odločitve. Zaradi tega predlagam uvedbo videokonferenčnih sistemov. Tako bodo sprejete odločitve prenesene v trenutku in tudi povratne informacije ne bodo zamujale. Sodobnega pisarniškega poslovanja si ne moremo predstavljati brez modernih pripomočkov in uporabe računalnika. Zato je potrebno tem trendom slediti in se zmeraj samoizpopolnjevati. Je pa tudi naloga organizacij, da nabavlja moderno opremo in usposablja zaposlene za učinkovito uporabo te opreme. Ključne besede: poslovni informacijski sistem, skupno komunikacijsko omrežje, elektronsko sporočilo, videokonferenčni sistem.

8 ABSTRACT My thesis discusses the business information system: Office administration automation system. I work at the Permanent Mission of the RS in NATO in Brussels as organization technical sciences agent. I perform tasks in the subregister of the Permanent Mission. In my work, I constantly encounter the problem of transferring electronic data between the mission's departments. The departments are from two ministries, the Ministry of Foreign Affairs and Ministry of Defence. The ministries do not have a joint communication network. The solution lies in the joint communication network. As this network would be used to transfer classified information, it is necessary to adopt certain security measures. They describe work with the network, method of transferring data, restrictions or authorizations of users and organs exercising control. Every user must be familiar with these safety measures, as this is the only way to ensure perfect functioning and system control. I also observe mistakes in sending s in terms of correct use and etiquette of use. Most users are not familiar with the electronic administration etiquette and thus misunderstandings often arise. I describe the harmfulness of incorrect use, as well as the proper formation of a message and etiquette basics. On accession of the Republic of Slovenia to NATO, the amount of information in need of immediate processing and prompt decision-making increased as well. For this reason, I suggest the introduction of video conference systems. Thus, the decisions made will be transferred in a moment and feedbacks will be punctual. We cannot imagine modern office administration without up-to-date devices and without the use of computers. That is why it is necessary to follow these trends and always work on selfimprovement. It is also the task of organizations to acquire modern equipment and to qualify the employees for effective use of this equipment. Key words: Busines information system, joint communication network, , video conference system.

9 1 UVOD Stalna misija Republike Slovenije pri zvezi Nato (SMRS) je razdeljena na tri oddelke, in sicer: politični oddelek Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), obrambni oddelek Ministrstva za obrambo (MORS) in vojaško predstavništvo MORS (VOPRE). V sestavi SMRS deluje podregister Centralnega registra Nata, ki se nahaja na MORS-u. Register oz. podregister opravlja naloge glavne pisarne. Je samostojna organizacijska enota, ki združuje dejavnosti vložišča, sprejemne in informacijske pisarne, evidentiranja dokumentov, odprave dokumentov in skrbi za varovanje dokumentarnega gradiva. Naloga podregistra je procesiranje podatkov Nata zaposlenim na SMRS. Ti podatki se prenašajo s pomočjo Natovega varnega omrežja. Pomeni, da ima vsak zaposlen na misiji delovno postajo, ki je povezana v omrežje. Omrežje je popolnoma samostojno in ni povezljivo z internetom. V omrežju so vsi zaposleni v vseh Natovih poveljstvih in misijah držav članic. Prav tako pa je omrežje speljano tudi v centralne registre članic. Iz tega izhaja, da je pošiljanje Nato podatkov omogočeno med prejemniki, ne glede na to, kateremu sektorju oz. ministrstvu pripadajo. Zaradi vse večje fluktuacije dokumentov med MZZ in MORS se pojavlja problem izmenjave informacij med ministrstvi. Ker ima vsako ministrstvo lastno omrežje, je elektronska pot nemogoča. Trenutna rešitev je fizičen prenos podatkov v papirni obliki ali pa s pomočjo prenosnih nosilcev podatkov, kot so USB ključi, zgoščenke ali diskete. Ker je takšen postopek zamuden, je hitra in učinkovita komunikacija onemogočena. Posledica tega je zakasnitev v procesu odločanja. Opažam prisotnost neizkušenosti s poslovanjem z elektronsko pošto. Uporabniki niso seznanjeni z osnovnim bontonom pošiljanja in pravilno obliko elektronskega sporočila. Menim, da je to zaradi komunikacije z raznimi mednarodnimi institucijami zelo pomembno. Elektronsko sporočilo navsezadnje predstavlja ogledalo posameznika in hkrati s tem tudi organa, ki ga predstavlja. 9

10 Prav tako še ni vzpostavljena video povezava z domovino, kar tudi vpliva na hitrost odločanja vodstvenega kadra. Je pa že vzpostavljena glasovna konferenca. Ker problem še ni raziskan in se z njim srečujem pri delu, je namen naloge podati predloge izboljšav. V teoretičnem delu bom z metodo deskripcije opisal informacijske sisteme, ki so prisotni na mojem delovnem mestu. Z metodo komparacije med teorijo in dejanskim stanjem bom izdelal ustrezne predloge izboljšav. Cilji naloge so: 1. Podati predlog skupnega komunikacijskega omrežja MZZ in MORS v smislu lažjega prenosa nacionalnih dokumentov med uporabniki v Bruslju in domovini. Ker sem na delovnem mestu referenta za organizacijsko tehnične zadeve v podregistru SMRS, se bom osredotočil predvsem na varnostno kulturo pri delu s podatki, ki zajemajo stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO in TAJNO. 2. Predstaviti možno škodljivost elektronskih sporočil, na kratko opisati osnovni bonton pošiljanja elektronskih sporočil in podati predlog pravilnega oblikovanja sporočila. 3. Predstaviti možnost vzpostavitve videokonference. V sklopu tega poglavja bom opisal možne povezave videokonferenc in podal predlog opreme, ki je potrebna za izvedbo. Zaradi zaupnosti obravnavane problematike opis stanja ne bo v popolnosti odgovarjal dejanskemu stanju. 10

11 2 Poslovni informacijski sistem Natek (1990, str. 1) trdi, da je razvijanje poslovnega informacijskega sistema (PIS) kljub dinamičnemu razvoju informacijske tehnologije pogosto neuspešno in neučinkovito. Neuspešnost se odraža v»nezadovoljenih informacijskih potrebah uporabnikov«, kar vpliva na nedoseganje ciljev informacijskih storitev. Neučinkovitost pa je razvidna iz preseženih rokov, preseganju odobrenih finančnih sredstev (proračunov), nekomuniciranju med uporabniki in projektanti PIS, slabi kakovosti PIS in pomanjkljivi dokumentaciji. Po mnenju Natka (1990, str.1) pride do takšnega razhoda med dejanskim in želenim PIS predvsem zaradi: napak v strateškem načrtovanju PIS, pojavljanja napak v kasnejših fazah razvoja PIS, pomanjkanja komunikacij med uporabniki in projektanti PIS in ker se kot posledica sprememb v poslovanju spreminjajo informacijske potrebe organizacij. Natek v isti knjigi na strani 5 trdi, da se PIS od ostalih sistemov razlikuje v naslednjih značilnostih: rezultat PIS so informacije,»sestavine PIS pogojujejo temeljne značilnosti PIS«in odvijanje informacijskega procesa, ki se lahko celovito obravnava samo v procesnem pojmovanju poslovnega sistema. 11

12 Informacija»Informacija je podatek, ki je predstavljen v določeni obliki in ima določen pomen za uporabnika.«kot realno vrednost za uporabnika jo prištejemo k njegovemu poznavanju situacije. V osnovi je namen informacije uporabniku predstaviti neko novost oz. nekaj, kar mu prej ni bilo znano ali povedano. Informacija torej uporabniku pridoda k kvantiteti in kakovosti njegovega dosedanjega pridobljenega vedenja iz določenega področja (Damij, 1999, str. 16). Natek povzema (Razvijanje poslovnega informacijskega sistema, str 11 13), da ima PIS strukturo (Slika 1), ki poleg povezav v pomenu informacijskega procesa v grobem obsega naslednje sestavine: računalniška oprema kot tehnološka osnova, računalniške rešitve, ki se delijo na sistemske in uporabniške rešitve, kadri, ki so kot v vseh kompleksnih sistemih najbolj kritična sestavina, podatki kot osrednja kategorija oz. osnovni material PIS, Modeli kot poenostavljena dejanska dogajanja v organizaciji, ki se izdelujejo za različna področja in za različne namene, metode razvijanja PIS so namenjene sistematizaciji procesa razvijanja PIS. Slika 1: Sestavine PIS RAČUNALNIŠKA OPREMA RAČUNALNIŠKE REŠITVE Sistemske KADRI PODATKI MODELI METODE RAZVIJANJA Uporabniške 12

13 3 Opredelitev PIS za podporo delovnega procesa 3.1 Izvajalni IS»Izvajalni ali transakcijski informacijski sistemi IIS (angl. Transaction Processing Systems TPS) avtomatizirajo del informacijskega sistema za podporo temeljnega procesa.«(pivka in Tomšič, 2002, str. 61) Pod transakcijo lahko razumemo poslovne dogodke, kot je npr. nabava blaga. Na hierarhični lestvici so IIS namenjeni za procesiranje podatkov za višje upravljalne ravni. Operativnim ravnem pa nudijo potrebno informacijsko podporo o izvajanju transakcij. IIS obdelujejo rutinske delovne procese. Pri tem nastane veliko število podatkov, ki jih je potrebno hraniti arhivirati, varovati in v vsakem trenutku do njih omogočiti dostop. Poznamo dve vrsti obdelav podatkov, in sicer: Paketna (angl. BATCH) obdelava, kjer se podatki hranijo dalj časa. Podatki se ne obdelajo takoj, ampak šele, ko se nabere večje število le-teh po nekem, lahko tudi vnaprej določenem, časovnem obdobju. Ti sistemi so najbolj zastopani v organizacijah, kjer je potrebno obdelati veliko število podatkov v določenih časovnih intervalih. V SMRS je paketna obdelava podatkov izražena kot mesečni izpis števila vpisanih dokumentov v elektronski delovodnik. Baza podatkov se nahaja v Centralnem registru (v nadaljevanju CR) v Ljubljani (Slika 2), uporabniki pa smo z njim povezani z intranetno povezavo. Seveda vsak v MORS-u nima dostopa do delovodnika. Dostop je omogočen samo delavcem v CR in podregistrih. V Bruslju se vpisovanje v bazo podatkov izvaja samo v podregistru na SMRS pri zvezi Nato. 13

14 Slika 2: Shema prenosa podatkov med registri Centralni register MORS Podregister Podregister Podregister SMRS Nato Interaktivna (angl. On line processing, realtime processing). Že samo ime nam pove, da je to obdelava transakcije v trenutku, ko nastane. Torej se podatek naenkrat zbere oz. zajame, shrani in obdela. Računalniški sistem podpira večino teh transakcij, zato je v tem primeru meja med temeljnim, upravljalnim in informacijskim procesom nejasna. Ta način obdelave podatkov poteka v treh fazah (Slika 3): 1. sprejemanje dokumentov iz Natovega sistema MINERVA v podregister SMRS, 2. pošiljanje dokumentov v elektronski obliki v CR MORS in/ali v podregister MZZ, 3. pošiljanje istih dokumentov iz CR MORS in/ali podregistra MZZ uporabnikom v Sloveniji. Slika 3: Faze obdelave podatkov CR MORS Uporabniki MINERVA Podregister SMRS Podregister MZZ Uporabniki 14

15 3.2 IS za nadziranje procesov»informacijski sistemi za nadziranje procesov SNP (angl. Process Control Systems PCS) so računalniško podprti informacijski sistemi za avtomatski nadzor temeljnega procesa«(pivka in Tomšič, 2002, str. 61). Koraki, po katerih funkcionira SNP: nadziranje fizične izvedbe procesov in procesiranje zajetih podatkov, na osnovi matematičnih modelov se izvede primerjava med dejanskim in želenim stanjem, krmiljenje in nadzor izvajanja temeljnega procesa. Rezultati predstavljajo podatke, ki jih uporabljajo za nadaljnje analize, poročila in odločanje na višjih upravljalnih ravneh. Praktičnost SNP se pokaže pri mesečni analizi prejete in poslane elektronske pošte. Tako lahko ugotovimo: število prejete pošte po Minervi in število poslane pošte uporabnikom v SMRS. 3.3 Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega dela»sistemi za avtomatizacijo pisarniškega dela SAP (angl. Office Automation Systems OAS) podpirajo pisarniška opravila ter komunikacijo med zaposlenimi v poslovnem sistemu (PS)«(Pivka in Tomšič, 2002, str. 62). So sistemi, ki predstavljajo kombinacijo obdelave dokumentov z uporabo računalniške tehnike in telekomunikacije. Omogočajo lažjo obdelavo in shranjevanje dokumentov v elektronski obliki. Z uvedbo teh sistemov se je povečala učinkovitost administrativnega dela. Posledica tega je zvišanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov. S pomočjo novejših računalniških aplikacij se zmanjšujejo napake pri pisarniškem poslovanju, obvladovanje procesov dela pa je lažje. 15

16 Na to kaže naslednje: slovnično pravilno izpisani dokumenti, formalizirana in tipizirana oblika, avtomatsko vključevanje prejemnikov v poslovni proces, avtomatsko shranjevanje kopij, hitro dostavljanje pošte, odpravljena možnost izgube dokumentov, hiter dostop do hranjenih dokumentov, zaradi uvedbe videokonferenc se zmanjšajo potrebe po službenih potovanjih. Tak sistem predstavlja programski paket Microsoft Office, ki vsebuje: Microsoft Word urejanje besedil, Microsoft Excel urejanje grafov in tabel, Microsoft Power Point urejanje predstavitev in Microsoft Outlook delovanje elektronske pošte. 16

17 4 Analiza stanja sistemov za pisarniško poslovanje v SMRS 4.1 Intranet Dr. Eva Jereb v knjigi Avtomatizacija pisarniškega poslovanja (2002, str. 7-8) ugotavlja, da temelji intranetna arhitektura za uporabo spletnih aplikacij na modelu odjemalec strežnik. Spletni strežnik se ponavadi namesti v organizaciji, kjer je varovan s požarnim zidom. Takšen način omogoča lažji nadzor in administracijo. Če pa hočemo povezati intranet z internetom, pa potrebujemo poseben prehodnik (angl. gateway). Ob tem je treba upoštevati varnostne zahteve dotične organizacije. Kot prehodnik lahko uporabljamo modem, ali pa v njegovi vlogi uporabimo dodaten strežnik. Lahko pa tudi najamemo prostor na spletnem strežniku ponudnika spletnih storitev. Intranetni dostop se posameznim odjemalcem zagotovi z namestitvijo uporabniške in TPC/IP spletne opreme, kar omogoča uporabo spletnih pregledovalnikov. Najbolj priljubljena sta Netscape Navigator in Microsoft Explorer. Z dodatno namestitvijo tim.»plug-ins«programčkov pa so omogočene multimedijske oz. večpredstavnostne storitve. Intranet se v organizacije uvaja zaradi potrebe po zagotavljanju hitre izmenjave informacij na vertikalni in horizontalni ravni med uporabniki. Zaradi skoraj trenutnega prenosa informacij izboljšuje skupinsko delo. Intranet nam s svojo vsestranskostjo omogoča (Jereb, 2002, str. 7-8): posredovanje informacij, e-pošto, skupinsko izdelavo dokumentov, besedne in video konference oz. sestanke, elektronske sestanke, podporo delovnih procesov. 17

18 Zaposleni s pomočjo intraneta dostopajo do informacij, ki jih potrebujejo pri svojem delu, kot so (Jereb, 2002 str. 7-8): organizacijska struktura in organigrami, organizacijski predpisi in standardi, tehnološki in delovni postopki, standardi za kakovost, določeni podatki o zaposlenih, finančna in druga poročila, ki so ponavadi sestavni del direktorskih informacijskih sistemov, marketinške in prodajne informacije, informacije o izdelkih, na primer prodajni katalog, tehnična dokumentacija in podobno. Spletno okolje intraneta omogoča organizaciji in njenim sodelavcem vrsto prednosti (Jereb, 2002, str. 7-8): Izdelava, oblikovanje in priprava spletnih strani je relativno preprosta, zlasti če jo primerjamo z razvojem klasičnih poslovnih aplikacij. Preproste spletne predstavitve lahko izdela vsakdo, ki zna uporabljati urejevalnik besedila. Spletno okolje je grafično zasnovano in uporabniško prijazno. Nadbesedne povezave omogočajo preprosto navigacijo med dokumenti. Podpira slike in interakcijo, zato je atraktiven vizualni medij. Spletni pregledovalniki omogočajo dostop do informacij in aplikacij odjemalcem z različnih delovnih postaj. Praviloma je spletne pregledovalnike lažje konfiguirati in administrirati kot druge odjemalec-strežnik aplikacije. Poleg tega so tudi relativno poceni, stroški vzdrževanja niso veliki. Število uporabnikov svetovnega spleta hitro narašča, kar odpira možnosti tudi za medorganizacijsko poslovanje. 18

19 Problem, ki je prisoten na SMRS, je razviden iz nepovezljivosti sistemov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za zunanje zadeve. Oba imata ločena strežnika, kar pomeni, da sta tudi ločena intraneta. Tako je onemogočeno direktno pošiljanje nacionalnih dokumentov med oddelkoma. Dokumenti se tako kopirajo na nosilce podatkov, kot so USB ključi, diskete ali zgoščenke, ali pa se zadeve kar natisnejo. Oba načina sta zamudna in neposredno vplivata na proces odločanja. Drugače je s sistemom MINERVA. To je Natov intranet, ki je zaščiten za pošiljanje dokumentov do stopnje NATO SECRET. Pomeni, da se po njem lahko pošiljajo dokumenti vključno s stopnjo zaupnosti NATO SECRET. Stopnja zaupnosti NATO SECRET je ekvivalentna stopnji zaupnosti TAJNO v Sloveniji. Po tem sistemu se lahko pošiljajo izključno le Natovi, ne pa tudi nacionalni dokumenti. Pozitivno je, da so vsi uporabniki MINERVE povezani v isto omrežje. To so zaposleni v mednarodnem štabu (angl. International Staff IS), mednarodnem vojaškem štabu (angl. International Military Staff IMS), delegacije na Natu in registri v državah članicah. Na ta način poteka komunikacija med uporabniki nemoteno brez posrednikov. 4.2 Elektronska pošta»elektronska pošta je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Večina sistemov elektronske pošte danes uporablja internet, po drugi strani pa je elektronska pošta ena najpogostejših uporab interneta.«(wikipedia, 2006) Namenjena je izmenjavi sporočil v elektronski obliki. Sporočila lahko vsebujejo tudi datoteke. Priljubljenost uporabe elektronske pošte se kaže v prednosti pred pošiljanjem navadnih pisem, ki jih moramo napisati, vložiti v ovojnico in poslati po pošti. Elektronsko sporočilo pa se do uporabnika dostavi preko računalniškega omrežja skoraj v trenutku, ne glede na razdaljo le-tega. Omogoča nam, da si lahko s posamezniki in/ali skupinami po vsem svetu izmenjujemo sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v računalniku. E-pošta postaja glavni način sporazumevanja med podjetji in ustanovami, posebej pa znotraj organizacij, ki so že opremljene z računalniškimi omrežji. 19

20 Toplišek (1998, str ) našteva naslednje pomembne značilnosti e-pošte: je hitra in poceni; prejemnik jo prejema po svoji volji, ko utegne; na prejeto sporočilo je možno odgovoriti na preprost način ali pa ga poslati komu tretjemu; hkrati se lahko razpošlje velikemu številu naslovnikov; sporočilo je lahko izdelano tudi samodejno; odgovor je lahko samodejen; sporočilu lahko pripnemo drugo besedilo, sliko, zvočni zapis ipd. Sporočilo e-pošte je v mnogočem podobno navadnemu, papirnatemu listu z znamko. Sestavljeno je iz: naslova prejemnika, predmeta sporočila, besedila, morebitne priponke. V SMRS so vsa sporočila, ki se pošiljajo med uporabniki, v obliki elektronske pošte. Elektronska pošta se uporablja v štirih različnih omrežjih, in sicer: 1. Natovi dokumenti v omrežju MINERVA na relaciji med uporabniki in registri, 2. nacionalni dokumenti po intranetnem omrežju s programom Lotus Notes Ministrstva za zunanje zadeve, 3. nacionalni dokumenti po intranetnem omrežju s programom Microsoft Outlook Ministrstva za obrambo, 4. sporočila brez stopnje zaupnosti po svetovnem spletu. 20

21 4.3 Videokonferenca Kot interaktivni komunikacijski medij ima videokonferenca veliko prednosti, saj imajo udeleženci občutek, kot da so dejansko prisotni. Vizualna povezava in interakcija med udeleženci veča medsebojno razumevanje in daje občutek medsebojne povezanosti. Tega pri elektronski pošti in telefonu ni. Videokonferenca je primerna za uporabo velikega števila medijev, kot so video in glasovni posnetki, grafike, animacije, računalniške aplikacije ipd. Na SMRS sistem videokonference še ni vzpostavljen. Vzpostavljena je glasovna konferenca, ki poteka s pomočjo posebnega telefonskega aparata. 21

22 5 Predlogi izboljšav Izboljšanje avtomatiziranega pisarniškega poslovanja v SMRS se bo pokazalo predvsem pri: skupnem komunikacijskem omrežju MZZ in MORS, pravilni uporabi elektronske pošte in uvedbi videokonferenčnega sistema. 5.1 Skupno komunikacijsko omrežje Pri vzpostavitvi novega omrežja predlagam uporabo večstoritvenega omrežja (angl. Asynchronous Transfer Mode ATM), katerega predstavlja Iskra Transmision na svoji spletni strani (Iskra Transmision Rešitve, 2006). Omrežje na osnovi ATM tehnologije izpolnjuje zahteve, kot so hitra in enostavna vzpostavitev multimedijskih storitev ter enostavna omrežna arhitektura. To zagotavlja nižje stroške vzdrževanja. Menim, da je izrednega pomena predvsem enostavna omrežna arhitektura, ker so delovna sila in finančna sredstva vedno omejeni. Večstoritvena omrežja omogočajo (Slika 4): medsebojno sodelovanje več omrežij s pomočjo ene same infrastrukture z možnostjo nadgradnje, poceni storitve, prenos podatkov preko ene»hrbtenice«- večstoritvenega ATM omrežja, medsebojno delovanje obstoječih in novih storitev. 22

23 Slika 4: Storitve v večstoritvenem omrežju ATM STORITVE BIT TRANSPARENT STORITVE Večstoritveno omrežje ATM GLASOVNE STORITVE OBSTOJEČE STORITVE LAN & IP STORITVE Vir: Iskra Transmision Rešitve, 2006 Po mnenju Iskra Transmision ima rešitev naslednje prednosti: združitev več omrežij (MZZ in MORS) v eno samo obstoječo mrežo, zmanjšanje operativnih stroškov in stroškov investicije vzdržuje in upravlja se samo eno omrežje, večstoritveno ATM omrežje omogoča dodajanje nove opreme, še posebej na delih, kjer so omrežja že vzpostavljena, za razliko od drugih omrežij je večja možnost dodajanja pasovne širine. Predstavitev PREDLOGA Predlagam, da se sistem imenuje ATENA. Ime sem si izbral po grški boginji modrosti. Glede na lastne izkušnje in naravo dela, ki ga opravljam, se bom osredotočil na varnostne mere, skozi katere je tudi razvidna struktura uporabnikov in samega sistema. Pomagal sem si z virom Security Operating Pocedures (SecOps) for the MINERVA Network,

24 Zaradi stopnje zaupnosti so nekateri podatki izpuščeni oz. prirejeni. Vsi predlogi in rešitve so moje osebno mnenje in ne predstavljajo uradnega stališče kateregakoli državnega organa. Z varnostnimi merami se morajo seznaniti vsi uporabniki; od administratorjev do navadnega uporabnika. Odmiki od pravil so možni samo z dovoljenjem Urada za varovanje tajnih podatkov (UVTP). Organizacija Upravljalec s sistemom je Urad za informatiko in komunikacije na MORS-u (UIK). Avtoriteta za podeljevanje varnostnih certifikatov je UVTP. Sistemski administratorji so delavci UIK-a. Oddelčni administratorji na ambasadah in v podregistrih so pooblaščenci UIK-a z omejenim dostopom. Vsak oddelek (ambasada ali podregister) imenuje varnostnega častnika, ki je hkrati tudi kontaktna oseba UIK-a za sistem ATENA. Vse spremembe, modifikacije ali nadgradnje programske ali strojne opreme Atene izvaja UIK pod nadzorom UVTP. Po sistemu Atena se lahko prenašajo podatki do vključno s stopnjo TAJNO. Osebje Za Ateno predvidevam tri tipe uporabnikov, in sicer: 1. Uporabnik je lahko oseba, ki ima izdan varnostni certifikat za dostop do podatkov z oznako TAJNO ali višje. Dostop do sistema je veljaven tako dolgo, dokler je veljavno dovoljenje. Pred aktiviranjem delovne postaje uporabnik podpiše»izjavo o seznanitvi z varnostnim postopkom«. UIK je pooblaščen za zaprtje uporabniškega računa, če se pojavijo kakršnikoli varnostni zadržki ali nepooblaščeni pristop k delovni postaji. 2. Privilegirani uporabniki so oddelčni administratorji, ki imajo večja pooblastila kot navadni uporabniki. Ta pooblastila so (SecOps, stran 2-1): kršitev varnosti sistema brez dovoljenja UVTP, 24

25 kopiranje, prenos in dostop do zaupnih podatkov, zaprtje uporabniškega računa, uporabniških imen ali gesel, kršitev zasebnosti uporabnikov pregledovanje osebnih datotek, kršitev licenčnih pogodb za programsko opremo, namensko uničenje podatkov, raziskovanje sistema, odkrivanje gesel, sprememba ali brisanje vstopnih podatkov, prijava vsakega pornografskega, rasističnega ali žaljivega materiala. 3. Sistemski administrator izvaja vsa mrežna in lokalna dela na Ateni. Število teh oseb je omejeno. Imeti morajo dovoljenje za dostop do podatkov z oznako STROGO TAJNO. Zloraba Nepooblaščena uporaba vključno z nepooblaščenim posegom v strojno ali programsko opremo predstavlja varnostni rizik. Varnostni sistemi Atene, kot so požarni zid in antivirusna zaščita, lahko obidejo samo pooblaščene osebe s posebnim uporabniškim imenom in geslom sistemski administratorji. UVTP bo izvajal neposreden in posreden nadzor. Pomeni, da bo nadzoroval omrežje in uporabnike na delovnih mestih. Registriranje v Ateno Registracija se doseže s pomočjo osebnega uporabniškega imena in gesla. Le-to se na ekranu pokaže v obliki nedoločenih znakov, npr.»*«. Gesla so sestavljena iz minimalno 9 znakov, mešanih iz velikih in malih črk ter številk. Maksimalna veljavnost gesla je 90 dni. Sistem avtomatsko zahteva zamenjavo gesla po njegovem poteku. Geslo se prav tako zamenja ob vsakršnem sumu razkritja ali ob sumu zlorabe. Ne more se uporabit zadnjih 6 gesel. Geslo se zamenja tudi takrat, ko osebi preneha status privilegiranega uporabnika ali administratorja. 25

26 Operacijski sistem mora biti nastavljen tako, da uporabnika opomni o zamenjavi gesla in mu olajša delo. Obveza uporabnika je, da zamenja geslo, kadar sistem to zahteva. Vsak uporabnik je za varovanje svojega gesla odgovoren sam. Gesla privilegiranih uporabnikov se hranijo v posebnih prostorih, označenih z napisom TAJNO. Geslo novega uporabnika je enkratno in se zamenja ob prvem dostopu. Blokiranje delovne postaje Po treh napačnih vpisih gesla se delovna postaja avtomatsko zaklene. Odklene jo lahko samo administrator. Odklepanje lahko poteka tudi na daljavo. Prav tako se delovna postaja samodejno zaklene po neaktivnih 15 minutah. Odklene jo lahko uporabnik s svojim osebnim uporabniškim imenom in geslom. Administratorji prav tako izključijo (blokirajo) delovno postajo ob izteku varnostnega potrdila. Vse datoteke se prenesejo na mrežni računalnik, kjer čakajo na naslednika oz. na ponovno izdajo varnostnega potrdila. Obiskovalci Obiskovalci, ki se nahajajo v območjih, kjer se procesirajo podatki, morajo biti pod stalnim, nadzorom. Dostop do Atene imajo samo osebe s pisnim pooblastilom UVTP-ja. Nepooblaščeni vpogled Zaupne informacije na ekranu morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim vpogledom. Nepooblaščeni vpogled je definiran kot (SecOps, 2005)»vpogled nepooblaščene osebe v uporabnikov monitor ali tiskani material«. Najboljša rešitev je, da je monitor obrnjen stran od oken ali vrat in je vključeno zaklepanje zaslona. Lahko je samodejno ali pa ga uporabnik aktivira sam ob hkratnem pritisku na tipke Ctrl/Alt/Del in ob potrditvi gumba Lock Workstation. Ročno zaklepanje se izvede vedno ob prisotnosti nepooblaščenih oseb v prostoru. 26

27 Obdelovanje podatkov na Ateni Uporabniki shranjujejo podatke v mape, do katerih imajo dostop sami ali osebe, ki imajo dostop»need to know«(pravico do seznanitve). Podatki, ki so namenjeni vsem uporabnikom, se hranijo v skupne mape. Vsak nepooblaščeni vstop v osebne mape se mora nemudoma prijaviti v UVTP ali SIK. Strogo je prepovedano shranjevanje podatkov ali elektronske pošte s stopnjo zaupnosti ZAUPNO ali TAJNO na lokalni trdi disk. Takšne informacije se shranjujejo na izbrane datotečne prostore. Fizično varovanje Prostori v objektih Ministrstva za obrambo so razdeljeni v tri varnostna območja. Delovne postaje ATENA se lahko nahajajo v 2. ali 1. varnostnem območju. Selitev delovnih postaj znotraj varnostnega območja obravnava UIK, selitev med varnostnimi območji pa UVTP. Delovne postaje, ki se nahajajo izven 2. varnostnega območja objekti MZZ morajo biti locirane v primerno varovanih objektih. Z njimi se ravna kot z dokumentarnim gradivom stopnje TAJNO. Uporabnik mora ob vsakem izhodu iz pisarne zakleniti delovno postajo (Ctrl/Alt/Del + Lock Workstation) ali pa se odjaviti iz omrežja. Delovna postaja se zaklene, kadar bo uporabnik odsoten več kot 30 minut. Če delovna postaja podpira ohranjevalnik zaslona oz. če je aktiven, se le-ta nastavi na avtomatski izklop zaslona po 10 minutah neaktivnosti delovne postaje Atena. Nosilci podatkov Vsi nosilci podatkov, ki vsebujejo operacijske sisteme, aplikativne programe, dokumente in/ali strokovne publikacije, morajo biti pregledani in odobreni s strani UIK/UVTP. Uporabnikom ni dovoljena uporaba lastnih nosilcev podatkov (USB ključ, disketa, zgoščenka) na Ateni. Uporabniki, ki hočejo uporabljati nosilce podatkov, se morajo o tem posvetovati v registrih. Prav tako se vsi nosilci podatkov, ki se lahko uporabljajo na Ateni, vpišejo v evidenco v podregistru in v centralnem registru MORS. 27

28 Označevanje Nosilci podatkov se označujejo z naslednjimi oznakami(slika 5): Slika 5: Označevanje nosilcev podatkov v Ateni TAJNO Rdeča nalepka s črnim napisom ATENA TAJNO ZAUPNO Zelena nalepka s črnim napisom ATENA ZAUPNO INTERNO Rumena nalepka s črnim napisom ATENA - INTERNO NEKLASIFICIRANO Bela nalepka s črnim napisom ATENA ATENA TAJNO ATENA ZAUPNO ATENA INTERNO ATENA Hranjenje nosilcev podatkov Vsi prenosni nosilci podatkov morajo biti registrirani in nadzorovani. Noben nosilec podatkov se ne sme uporabiti brez predhodne antivirusne kontrole. Informacije stopnje ZAUPNO ali TAJNO se ne smejo hraniti na nosilcih podatkov, razen če se ti po delovnem času ne hranijo v zato posebej določenih prostorih. Na splošno se morajo nosilci podatkov obravnavati kot papirno dokumentarno gradivo. Vsi neoznačeni nosilci podatkov se morajo antivirusno pregledati, preden se uporabijo v Ateni. Tudi če se podatki na nosilcu izbrišejo, ta še vedno obdrži stopnjo zaupnosti, ki jo je imel pred izbrisom. Zmanjšanje stopnje zaupnosti lahko odobri samo varnostni častnik. Vsi nosilci, ki več niso v uporabi, se vrnejo v podregister oz. centralni register, kjer se uničijo v skladu s predpisi. Strojna oprema V sistemu Atena se smejo uporabljati samo uradno odobrene in preverjene komponente strojne opreme. Vsaka zamenjava mora biti nadzorovana, odobrena in izvedena s strani UIK-a. Pod tem 28

29 razumejo komponente, kot so delovne postaje, strežniki, tiskalniki, USB naprave in ostali zunanji priključki. Vse komponente so označene in morajo omogočiti prenos podatkov do vključno stopnje TAJNO. Nikakor se ne smejo na katerokoli komponento sistema Atena priključiti modemi ali prenosni računalniki. Takšen poseg se lahko izvede samo z odobritvijo UIK/UVTP. Vsak trdi disk mora biti označen z unikatno kodo in vpisan v bazo podatkov UIK-a in v centralnem registru. Ko je trdi disk enkrat nameščen v delovno postajo, ne sme več zapustiti oddelka oz. ustanove, kjer se nahaja. Če se disk več ne bo uporabljal, se mora uničiti po veljavnem postopku. Zapisnik o uničenju se prav tako hrani v SIK in v centralnem registru. Vsi fotokopirni stroji, na katerih se fotokopira material, tiskan iz Atene, še posebej tisti novejšega tipa, ki imajo vgrajene pomnilnike, morajo biti ustrezno varovani. To pomeni, da se nahajajo v posebnih prostorih (najboljše v registrih) in z njimi ravnajo samo osebe z varnostnim potrdilom stopnje TAJNO ali višje. Prav tako morajo biti pod stalnim nadzorom v času vzdrževanja fotokopirnega stroja tudi vzdrževalci. Če se kakšna komponenta kopirnega stroja zamenja, se mora stara uničiti skladno s predpisi, ki veljajo za uničenje dokumentarnega gradiva s stopnjo zaupnosti. Programska oprema V sistemu se lahko uporablja samo avtorizirana programska oprema. Avtorizirana programska oprema je definirana kot (SecOps, stran 12)»programska oprema, nameščena s posebnim dovoljenjem, evidentirana v registru in uporabljena v skladu z navodili proizvajalca«. Da bi se preprečil vstop virusov, so uporabniki dolžni uporabljati samo dovoljene nosilce podatkov. Prav tako morajo biti pozorni, da je vklopljena virusna zaščita. Za virusno zaščito na mrežnih računalnikih so odgovorni sistemski administratorji. 29

30 Če se odkrije ali obstaja sum na okuženo programsko opremo, so obvezni naslednji koraki: prekinitev z vsem nadaljnjim delom; obvestiti varnostnega častnika ali oddelčnega administratorja o: - času dogodka, - številki pisarne, - programu, ki trenutno deluje na delovni postaji in - kratek opis obnašanja delovne postaje; varnostni častnik oz. oddelčni administrator začneta s postopkom postavitve delovne postaje v karanteno. Posebno pozornost je potrebno nameniti varnostnim kopijam. Za varnostne kopije omrežnih računalnikov so odgovorni administratorji. Kopije se skladiščijo v ognjevarnih omarah, ločenih od mrežnih računalnikov. Varnostne kopije delovnih postaj so odgovornost vsakega posameznika. Priporoča se, da se posamezni podatki hranijo na za to določenih pogonih. Tako se podatki brez stopnje zaupnosti hranijo na lokalnem trdem disku, podatki s stopnjo zaupnosti pa na mrežnih diskih. ATENA omogoča interni prenos TAJNIH podatkov z uporabo aplikacije Microsoft Outlook. Vsako elektronsko sporočilo mora imeti v prvi vrstici napisano najvišjo stopnjo tajnosti sporočila oz. najvišjo stopnjo tajnosti katerekoli priloge (Slika 6). Slika 6: Stopnja tajnosti sporočila 30

31 Vzdrževanje Vzdrževanje opravljajo samo pooblaščene osebe UIK-a. Če opravlja vzdrževanje zunanji sodelavec, ga mora nadzirati oseba, ki je sposobna prepoznati oz. zaznati vsako presnemavanje podatkov ali spreminjanje prvotnih nastavitev. Prav tako se mora voditi dnevnik vzdrževanja, v katerega se vpiše datum, namen posega in podatki o vzdrževalcu. V primeru, da mora vzdrževalna dela opravljati oseba, ki ni zaposlena na UIK-u, se mora: odstraniti vsa zaupna dokumentacija, nad delavcem se izvaja neprekinjeni strogi nadzor v smislu onemogočanja presnemavanja podatkov ali vstavljanja kakršnekoli opreme, ki bi škodovala sistemu, prepovedana je fizična odstranitev kakršnekoli strojne opreme iz prostora brez nadzora, prepovedan je kakršenkoli zagon diagnostičnih programov na trdem disku. Če obstaja potreba, da se strojna oprema popravi ali vzdržuje v delavnicah, ki nimajo varnostnega potrdila, se mora najprej preveriti, da na opremi niso shranjeni zaupni podatki. Pregled pred uporabo Vsak dan mora uporabnik pred uporabo izvesti naslednje postopke: preveri, če so vse varnostne nalepke na delovni postaji nepoškodovane, preveri, da so vsi prenosni nosilci podatkov prazni, da so vsi kabli nepoškodovani in pravilno priključeni, da je vključena antivirusna zaščita. Pregled po uporabi Po uporabi se podatki na prenosnih nosilcih podatkov izbrišejo. Uporabnik se odjavi in delovna postaja se ugasne. 31

32 Tiskano gradivo Gradivo vseh stopenj tajnosti se tiska samo v podregistrih in v centralnem registru. Vsak natisnjen dokument se označi s primerno stopnjo tajnosti in se vpiše v delovodnik. V organizacijskih enotah, kjer ni podregistra, se lahko tiskajo samo dokumenti do vključno stopnje INTERNO. Tudi ti dokumenti se zavedejo v posebne delovodnike. Zaupno gradivo se po uporabi uniči v skladu s predpisi. 5.2 Elektronska pošta E-pošta je čudovito orodje sodobnega komuniciranja. Postala je prvi medij medsebojne komunikacije. Večina podjetij in posameznikov si ne more predstavljati življenja brez nje. Vsaka medalja ima dve plati, zato se moramo zavedati, da nam lahko e-sporočilo poleg velikih koristi prinese tudi veliko škode. E-pošta ni nadomestek za vse ostale komunikacijske možnosti, ampak kvečjemu alternativa današnje dobe. Je zelo primerna za vzpostavitev kontakta, kjer ni potrebna poslovna obleka. Za pripravo sporočila si vzamemo čas tako, da bodo v sporočilu vse potrebne informacije. V nadaljevanju se lahko prepričamo, da je v sporočilu zapisana naša misel. Tudi prejemnik si lahko vzame čas, da do potankosti preuči naše sporočilo in nato pripravi odgovor. Dobra stran e-pošte je ta, da je verjetno najenostavnejša oblika masovne komunikacije. Če poznamo prejemnikov naslov, mu lahko pošljemo sporočilo v nekaj sekundah. 32

33 Načini uporabe e-sporočila, ki lahko škodijo Povzeti so iz spletne strani revije Nasvet (Nasvet, 2007) in iz lastnih izkušenj. Odgovarjanje na sporočila z zamudo. Na internetu velja pravilo, da mora podjetje na vsako sporočilo, ki ga prejme, odgovoriti v 24 urah. Če nanj ne odgovori, bodo stranke smatrale to kot neodzivnost podjetja. Pošiljanje neprimernih vsebin. Neokusne šale ali podobne stvari lahko marsikoga užalijo. Če zaposleni v podjetju uporabljajo elektronsko pošto za pošiljanje takšnih sporočil, obstaja nevarnost, da so prejemniki ljudje, ki ne prejemajo radi takšnih sporočil. Posledica je lahko tudi tožba podjetja. Izdaja poslovnih skrivnosti. Za večino poslovnih skrivnosti, ki pridejo v javnost, so krivi zaposleni v podjetju. Kot poslovno skrivnost se lahko smatrajo podatki, ki na kakršenkoli način škodujejo poslovanju organizacije. Potrebna je previdnost pri pošiljanju takšnih podatkov v smislu preverjanja elektronskih naslovov, na katere se pošiljajo. Pogoj, da bi uporabljali e-sporočila na pravi način, s čimer bi po eni strani preprečili škodo, po drugi strani pa ugodno delovali na ugled institucije, je, da moramo: seznaniti vse zaposlene z bontonom uporabe elektronske pošte in sestaviti Pravilnik o uporabi elektronske pošte. Bonton uporabe elektronske pošte Čeprav kdaj pomislimo, da morajo biti nekatere stvari pri uporabi e-sporočila vsakomur jasne, nas dostikrat preseneti neznanje na tem področju. Na svoj naslov sem prejel že veliko sporočil, ki so kršila temeljne zakone bontona na Internetu. V nadaljevanju sledijo napotki in priporočila, ki bodo omogočila pametno uporabo elektronske pošte. Prav tako so povzeti iz spletne strani revije Nasvet (Nasvet, 2007) in iz lastnih izkušenj. 33

34 1. Dolžina sporočila. Sporočila naj ne bodo daljša, kot je potrebno. Elektronsko pošto beremo počasneje kot tiskane medije, poleg tega pa smo nestrpni pri daljših sporočilih. Zato se izogibajmo pisanju dolgih romanov. 2. Popolni odgovori. Pri vprašanju preko e-sporočil se velikokrat zgodi, da podjetje ali posameznik odgovori le na nekatera od zastavljenih vprašanj. S površnostjo zapravljamo čas sebi in pošiljatelju, kateri nam bo moral ista vprašanja zastaviti še enkrat. 3. Izražanje čustev. Vsa čustva, ki jih izražamo po e-sporočilih, zazna prejemnik s povečano močjo. Iz tega lahko pozneje izvirajo mnogi nesporazumi, jeza in žalost. V primeru, da bomo odgovarjali na e-pošto z jezo, lahko prejemnik na drugi strani to občuti kot žalitev. Morda se bomo kdaj hoteli pošaliti s poslovnim partnerjem, on bo pa takšno gesto razumel kot nespoštovanje oz. nezdrav humor. Sporočil, ki imajo čustveni naboj, ne pošiljamo takoj. Shranimo jih in se za kakšno uro posvetimo čemu drugemu. Nato še enkrat pregledamo napisano. Z gotovostjo nas bo presenetilo, kaj vse neprimernega smo napisali. 4. Ne pišimo z velikimi tiskanimi črkami. Velike tiskane črke v e-sporočilu pomenijo kričanje. Takšnih črk ne uporabljamo nikoli, saj odražajo neznanje in do neke mere tudi nespoštovanje. Pravilna uporaba takšnih črk je poudarek v besedilu, kot npr. ZAUPNI podatek. 5. Uporaba ločil in črkovanje. Pri e-sporočilu uporabljamo vsa pravopisna pravila, ki veljajo za običajna pisna sporočila. Napake pri črkovanju izražajo vtis neprofesionalnosti. Paziti je treba na dolžino stavkov. Ti naj bodo kratki in jedrnati. 6. Uporaba predloge. Če pogosteje odgovarjamo na enaka sporočila, uporabljamo predloge (angl. Draft). Pomeni, da si že vnaprej pripravimo sporočilo, ki ga pošljemo prejemnikom ob določeni priložnosti. Uporaba predlog velja predvsem za pošiljanje pošte v centralni register, saj omogočajo prihranek časa. 34

35 7. Odgovarjanje na sporočila. Ko odgovarjamo na sporočila, vedno uporabljamo funkcijo»odgovori/reply«(slika 7) in pustimo originalno sporočilo nedotaknjeno pod svojim odgovorom. Nekateri uporabniki pošiljajo veliko število sporočil in od njih ne moremo pričakovati, da se bodo spomnili vsega, kar so poslali. Slika 7: Funkcija»Odgovori/Reply«8. Posredovanje verižnih pisem. Verižna pisma so velika nadloga za vsakogar, ki mu je mar za svoj čas. Izogibajmo se pošiljanju le-teh. Pravo mesto zanje je koš. 9. Uporaba polja»zadeva/subject«(slika 8). Sporočila brez izpolnjenega omenjenega polja imajo manjšo možnost, da bodo prebrana. Zato vedno uporabljamo zadeve, ki povedo ključno točko sporočila, npr: Posredovanje podatkov XY. Slika 8: Polje»Zadeva/Subject«10. Uporaba osebnega pristopa in avtomatskega podpisa. Pri sporočilu vedno uporabljamo osebni pristop, saj bomo tako izrazili lepšo in prijaznejšo sliko. Ko pišemo sporočilo, se vedno prepričajmo, da se prikazujemo v prijaznejši luči. Program, ki ga uporabljamo za pošiljanje e-sporočil, ima tudi opcijo»podpis/signature«(slika 9). Pomeni avtomatično dodajanje kontaktnih informacij na koncu vsakega sporočila. 35

36 Slika 9: Opcija»Podpis/Signature«11. Ne pošiljajte»spama«in nanj ne odgovarjajte.»spam«pomeni masovno pošiljanje sporočil osebam, ki jih niso zahtevali in nam niso dali dovoljenja za njihovo pošiljanje. V svetu interneta je»spam«neetičen. Na njega ne odgovarjamo. Odgovarjanje nanj bo pošiljatelju sporočilo, da je naslov aktiven in posledično primeren za pošiljanje nadaljnjih sporočil. 12. Elektronski podpis. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur. l. RS, št. 57/2000) v 2. členu pravi, da je elektronski podpis»niz podatkov, ki je vsebovan, oddan ali logično povezan z drugimi podatki in je namenjen preverjanju prisotnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika.«varen e-podpis je enakovreden lastnoročnemu podpisu in ima zato enako veljavnost. Čeprav je seznam stvari, na katere moramo paziti pri e-sporočilih, dolg, jih upoštevajmo v celoti. Naši prejemniki sporočil ne bodo videli 95% stvari, ki smo jih naredili pravilno, temveč 5% zgrešenih stvari. Oblikovanje sporočil in navodila za jasno pisanje V svojih sporočilih ne uporabljamo ozadij, sličic ali podobno. To lahko izraža našo neprofesionalnost in zmanjša berljivost sporočila. Barve in velikost pisav uporabljamo brez omejitev. Potrebno je le biti pozoren, da sporočilo ni preveč pisano. Kot za vsa besedila, je tudi za dopis samoumevno in nujno, da je napisan natančno in jezikovno brezhibno. Od pisca zahteva, da takoj preide k bistvu, kar pomeni, da naslovniku ne jemlje nepotrebnega časa. Prva tehnična zahteva je zagotovo, da ne sme vsebovati nikakršnih pravopisnih in slovničnih napak. Naloga vsakega posameznika je, da je o jezikovni normi poučen 36

37 in se zanima za jezikovna vprašanja. Vsak tvorec uradnega dopisa si mora najprej pri sebi odgovoriti na naslednji dve vprašanji, če želi, da bo dopis učinkovit: 1. Zakaj pišem ta dopis? 2. Kaj želim, da bo naslovnik storil po tem, ko bo dopis prebral? Pravilen ton je bistven za učinkovitost. V večini primerov je za poslovno in uradno korespondenco značilna brezosebnost in strokovnost, vendar v pravi meri. Ne bodimo preosebni in zasebni, kar pomeni: ne bodimo ponižni, ne hvalimo preveč, ne bodimo preveč duhoviti, izogibajmo se omenjanju naslovnikovih osebnih značilnosti, navad in čustev, uporabljajmo osebne in svojilne zaimke ter poimenujmo naslovnika, izogibajmo se neosebni rabi in gostobesednosti, izogibajmo se rabi ozko strokovnega jezika. Vsako sporočilo ima pošiljatelja in naslovnika. Shranjena so v mapi»prejeto/inbox«, kjer imamo podatke o prejetem sporočilu. Vsako sporočilo zaključimo s pozdravi. Za okrajšave kot je npr. lp lep pozdrav, se odločimo samo v zasebnem sporočilu. Najpogosteje uporabimo elektronsko pošto, kadar želimo poslati že oblikovan dokument iz drugih programov. Takrat si pomagamo s»priponko/insert File«(Slika 10). Slika 10: Funkcija»Priponka/Insert File«37

38 K takšnemu dopisu sodi tudi spremni dopis, ki zajema ogovor oz. sporočilo, da je dopis v priponki in pozdrave s podpisom (Slika 11). Slika 11: Vzorčni dopis 5.3 Vzpostavitev videokonference Vzpostavitev videopovezave je podobna vzpostavitvi telefonskega klica. Po vzpostavitvi povezave osebo vidimo in lahko prenašamo datoteke ali sodelujemo v izmenjavi aplikacij. Videokonferenčna komunikacija izboljšuje povezavo z zunanjim svetom, saj v nekaterih primerih osebni stik ni mogoč. Priporočljiv pa je vsaj en osebni kontakt, še posebej v primerih, ko so te povezave pogoste. Prednost videokonference je predvsem v varčevanju s časom in sredstvi. Videokonferenca omogoča osebam na večih lokacijah, da si ogledajo videopredstavitev in da v njej aktivno sodelujejo. Videokonference so interaktivne, kar pomeni, da se vprašanja in komentarji posredujejo na izvorno lokacijo, z možnostjo takojšnjih odgovorov. Za pripravo je potrebna nabava ustrezne opreme, obveščanje udeležencev pred samo videokonferenco, vpeljevanje in koordinacija videokonference in zagotovitev izvedbe analize po videokonferenci. 38

39 Tipična videokonferenca vključuje naslednje udeležence ( [dostop ]): pobudnike in izvajalce, tehnika, dobavitelja opreme, dobavitelja materialov, dobavitelja tiskanih materialov (ponavadi kar izvajalec) in udeležence. Izvaja se v prostorih, kjer je omogočena povezava z internetom ali intranetom. Udeleženci morajo imeti omogočeno komunikacijo med seboj in dostop do komunikacijskih povezav in opreme. Prav tako mora biti tudi primerna velikost monitorja oz. projekcijsko platno. Kot izredno važen faktor pri sestankih je tudi primerna temperatura in osvetljenost, da si lahko udeleženci delajo zapiske. Možnosti povezave Predlagam tri osnovne možne povezave, ki so objavljene na spletni strani Univerze v Mariboru [dostop ]: 1. Eden z enim (point to point) (Slika 12) - je najpreprostejša oblika videokonference, kjer ena oseba vzpostavi neposreden stik z drugo. Računalnika sta poveza preko modema ali lokalnega omrežja. Slika 12: Eden z enim 2. Skupinska konferenca - povezava več z večimi omogoča okolje, v katerem udeleženci sodelujejo na način, kot ga prikazuje slika (Slika 13). Za sodelovanje na takšen način je 39

40 potreben računalnik z nameščenim reflektorjem strežnik za videokonferenco. Na ta način se prenašajo aplikacije na drugo lokacij, ki je prav tako povezana s tem reflektorjem. Slika 13: Skupinska konferenca 3. Enosmerna konferenca (Slika 14) - podobna je televizijskemu prenosu. Oddajnik je samo en računalnik. Aplikacije se oddajajo samo iz enega računalnika. Drugi udeleženci so samo na sprejemu. Na ta način delujeta spletni radio in televizija. Slika 14: Enosmerna konferenca Oprema Kot osnovni videokonferenčni sistem predlagam model Polycom VSX3000 QBRI (Slika 15), ki ga na svoji spletni strani predstavlja podjetje LESTRA d. o. o. (Lestra, 2007). To je avdiovizualni 40

41 (AV) konferenčni sistem»vse v enem«. Pomeni, da vsebuje monitor, kamero, mikrofon, zvočnike in vse potrebne priključke za povezavo sistema v omrežje. Slika 15: Polycom VSX3000 QBRI Primeren je za manjše sejne sobe in pisarne, tako da predstavlja idealno rešitev za uporabnike na Stalni misiji. Po končani konferenci se lahko monitor uporablja kot navadni računalniški monitor, s tem se pridobi na prostoru in tudi zmanjšajo se stroški nabave dodatnih monitorjev. Povezava je možna preko TCP/IP ali ISDN povezave. Možna je povezava eden z enim (Slika 12) ali eden z večimi (Slika 13). Pri slednji je potrebna večtočkovna nadzorna enota (angl. Multipoint Control Unit MCU). To je oprema, ki omogoča povezavo več sistemov preko ene platforme. Kot platformo predlagam Polycom MGC Video MCU (Slika 16), ki ga ponuja podjetje Videnda (Videnda, 2007). Platforma podpira multimedijski prenos podatkov, kakor tudi povezavo do 23 sistemov. Slika 16: Polycom MGC Video Multipoint Control Unit (MCU) 41

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informacijske tehnologije POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Tom88 d.o.o. Maribor Čas opravljanja od 1.4.2014 do 15.6.2014 Mentor Tomaž Kokot, univ. dipl.

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja KOMUNIKACIJSKO INFORMACIJSKA PODPORA SISTEMA VARSTVA PRED Communication and information support of the system of protection against natural and other disasters Boštjan Tavčar* Alenka Švab Tavčar** UDK

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE V pričujočem prispevku sem povzel ključne ugotovitve raziskave o ekonomiji delitve v Sloveniji, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški

More information

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System Marko Podberšič* UDK 621.395.92:614.8(497.4) Povzetek Članek opisuje prenovo sistema osebnega klica. Izvedena bo postopoma. Stari in novi

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA MARKO KOVAČ Ljubljana, november 2008 ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

More information

Informatika v medijih

Informatika v medijih 4.2. Analiza IS tehnike zajema zahtev. Razvoj IS Osnove razvoja IS je treba poznati, če želimo aktivno sodelovati pri uvedbi IS na področju, s katerim se ukvarjamo. Razvoj IS pomeni celotno pot od ideje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem

More information

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Miran Šmid UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Diplomska naloga

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d.

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,

More information

Paradoks zasebnosti na Facebooku

Paradoks zasebnosti na Facebooku UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Paradoks zasebnosti na Facebooku Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Mentor: doc.

More information

Komunikacijski prehod Innbox V60-U OSNOVNA NAVODILA

Komunikacijski prehod Innbox V60-U OSNOVNA NAVODILA Komunikacijski prehod Innbox V60-U OSNOVNA NAVODILA Telemach d.o.o. Brnčičeva ulica 49A, SI-1231 Ljubljana - Črnuče info@telemach.si www.telemach.si 080 22 88 VARNOSTNA OPOZORILA Pri uporabi opreme upoštevajte

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? Tematsko področje: interdisciplinarno

More information

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Mitja Hegediš NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Diplomsko delo Maribor, september 2009 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH

More information

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey (Priročnik za ravnatelje) Avtorji: Mojca Berce, Janko Harej, Primož Štekar, Dušan Klemenčič Ljubljana, februar 2012 Kazalo 1 SPLETNO ANKETIRANJE...3 1.1 Analiza podatkov...3 1.2 Anketa mora biti:...3 2

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak

More information

Spletne ankete so res poceni?

Spletne ankete so res poceni? Spletne ankete so res poceni? Dr. Vasja Vehovar, FDV info@ris.org Internet v letu 2001 Leto največjega večanja števila uporabnikov Letna stopnja rast okoli 40% 350.000 (jan. 2001) 500.00 (jan. 2002) Gospodinjstva:

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega

More information

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;

More information

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

NiceLabel Pro uporabniški priročnik

NiceLabel Pro uporabniški priročnik www.nicelabel.com, info@nicelabel.com NiceLabel Pro uporabniški priročnik Slovenska izdaja Rev-0809 2008 Euro Plus d.o.o. Pravice pridržane Euro Plus d.o.o. Ulica Lojzeta Hrovata 4c SI-4000 Kranj, Slovenia

More information

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Uporabniški priročnik NiceLabel Pro

Uporabniški priročnik NiceLabel Pro www.nicelabel.com, info@nicelabel.com Uporabniški priročnik NiceLabel Pro Slovenska izdaja Rev-1011 2011 Euro Plus d.o.o. Pravice pridržane Euro Plus d.o.o. Poslovna cona A 2 SI-4208 Šenčur, Slovenia tel.:

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK RAZISKOVALNA NALOGA Področje: SLOVENSKI JEZIK Avtorice: Lena ŠTRUC Tamara BENKO Anja MLAKAR Eva OVČAR Lea ŠKROBAR Mentorica: mag. Gordana RODINGER Somentorica: Mihaela FIKE, prof. Lektorica: mag. Gordana

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jani Poljšak NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Magistrska naloga STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE Domen Božeglav Koper, 2009 Mentorica: doc. dr. Viktorija Sulčič POVZETEK

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič SODOBNE TEHNOLOGIJE NADZORA V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 Zahvaljujem

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management informacijskih sistemov Specialistična naloga ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

More information

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,

More information

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Malenšek PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information