delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016"

Transcription

1 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7, Ljubljana

2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana :711.2(497.4)( ) RADEJ, Bojan Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji [Elektronski vir] / Bojan Radej, Mojca Golobič izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovensko društvo evalvatorjev, (Delovni zvezki SDE = Working paper SES ; vol. 9, no. 1) Način dostopa (URL): ): ISBN (pdf) 1. Golobič, Mojca Str. 2

3 INTERVENTNA LOGIKA PROSTORSKEGA RAZVOJA V SLOVENIJI Bojan Radej, Slovensko društvo evalvatorjev Mojca Golobič, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za krajinsko arhitekturo RAZKRITJE: Besedilo je bilo pripravljeno v okviru projekta, ki ga je razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor (Direktorat za prostor, graditev in stanovanja) z javnim naročilom št /2015:»Strateško vrednotenje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2030/2050«, ki ga vodi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (prof. dr. Mojca Golobič). Tukaj predstavljena stališča ne odsevajo nujno stališč članov projektne ekipe, niti Ministrstva za okolje in prostor ter ne prejudicirajo končnih rešitev projekta, v katerem je besedilo nastalo. ZAHVALA: Za pripombe na prejšnjo različico besedila se zahvaljujem dr. Katarini Zailer Groznik, dr. Jelki Pirkovič, dr. Mojci Golobič, Blanki Bartol, Ines Lupše, Tomažu Miklavčič. NELEKTORIRANO. PREDLOG ZA CITIRANJE: Radej B., M. Golobič. Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji. Slovensko društvo evalvatorjev, Delovni zvezki let. 9, št. 1 (Sept. 2016), 38 str., Ljubljana, 1. September 2016 Str. 3

4 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Povzetek: Ni redko, čeprav paradoksalno, da si javne politike izberejo način razmišljanja in delovanja, torej interventno logiko, ki najbolj izpostavi njihove slabosti in nezmožnosti. To se rado pripeti zlasti medsektorsko, torej horizontalno zastavljenim politikam, ki nimajo močne lastne sektorske (vertikalne) podlage kot je na primer trajnostni razvoj, v pričujočem primeru pa prostorska politika. Prispevek predlaga, da prostorska razvojna politika v prihodnje izoblikuje in privzame interventno logiko, ki bo uravnovesila njeno vertikalno in horizontalno os delovanja. Ključne besede: Strategija prostorskega razvoja, Kompleksnost, Horizontalno usklajevanje medsektorskih interesov 1. Uvod Pričujoče besedilo je fragment širše študije, ki bo ovrednotila nastajajočo Strategijo prostorskega razvoja do leta 2030/2050 (Golobič in sod., 2017) s stališča njenega prispevka k prostorski koheziji Slovenije. Prispevek analizira interventno logiko SPRS, torej mehanizem doseganja njenih strateških vizij in ciljev. SPRS je dokument, ki mora v skladu z zastavljeno Vizijo SPRS (MOP, 2016) uveljaviti prehod od normativnih v komunikativne mehanizme doseganja prostorskih ciljev. V ta namen je za SPRS predlagan status transformacijskega dokumenta, ki jo z mezo ravni obravnave pojasnjuje presečna interventna logika. Nova interventna logika je razen programiranja transformacijskih politik uporabna tudi za načrtovanje drugačnega pristopa k usklajevanju interesov v prostoru. Potreba po proučevanju interventne logike prostorske politike je pogojena že s samo dolgoročno naravo nove SPRS, predvsem s stališča vrednotenja relevantnosti SPRS za reševanje strateških problemov prostorskega razvoja v Sloveniji in s tem posebej s stališča možnosti za uresničitev Vizije prostorskega razvoja (MOP, 2016). Drugi, nič manj pomemben razlog za osvetlitev interventne logike prostorskega razvoja je opažanje, da v Sloveniji obstaja znaten razkorak med oceno (ne)ugodnosti desetletnih trendov v prostoru in oceno uresničevanja predvidenih ukrepov predhodnega SPRS Premislek o interventni logiki implicira, da so lahko politike neuspešne že zato, ker svoj izziv razumejo preslabo in včasih celo v nasprotju s svojimi temeljnimi interesi. Zamenjava miselnosti v strateškem vodenju politik lahko sprosti velike potenciale sodelovanja v prostoru in s tem omogoči, kjer je to dobrodošlo, tudi veliko bolj multi-funkcionalno uporabo prostora. Str. 4

5 2. Razvoj v prostoru Od leta 2011 so bile opravljene tri podrobne študije, ki so neodvisno proučile razvoj ključnih trendov v prostoru in ocenile izvajalske procese pri uresničevanja SPRS Poglobljeno sistematično oceno teženj v prostoru so v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta pripravili Pogačnik s sod. (2011). Študija je nedvomno temeljno delo, ki bo obvezna referenca vsakemu proučevalcu sprememb v slovenskem prostoru v prvem desetletju XXI stoletja. Iz zelo raznorodnih virov so pridobili podatke o spremembah v prostoru, v povzetku ključnih ugotovitev pa navedejo okoli 80 kazalnikov prostorskega razvoja, ki so združeni v več skupin (Preglednica 1). Na podlagi ugotovljenega stanja v prostoru predlagajo vrsto usmeritev za prostorsko politiko v naslednjem dolgoročnem obdobju. Ocena trendov v prostoru je negativna, saj so se v proučenem obdobju trendi v prostoru v povprečju poslabšali. Zabeleženi trendi sicer ne morejo služiti za oceno uspešnosti SPRS 2004 ampak pričajo kvečjemu o vplivih vseh sektorskih politik s prostorskimi učinki (in neidentificiranih zunanjih dejavnikov). Preglednica 1: Sintezna ocena teženj v prostoru Kazalniki ocene teženj v prostoru Število analiziranih kazalnikov 1. Negativni Trendi kazalnikov Nev- Pozitralni tivni 4. Rezultat (4=3-1) Težnje v prostoru * 1. Dejavniki prostorskega razvoja: Negativne - Demografski razvoj (1a) Srednje pozitivne - Gospodarski razvoj (1b) Negativne 2. Razporeditev dejavnosti Šibko pozitivne 3. Razvoj omrežja mest in drugih naselij Negativne 4. Prestrukturiranje podeželja Negativne 5. Infrastrukturna opremljenost: Šibko pozitivne - Prometne povezave Negativne - Telekomunikacije Močno pozitivne - Oskrba z energijo Negativne - Oskrba s pitno vodo Močno pozitivne - Ravnanje z odpadki Srednje pozitivne 6. Naravne in kulturne dobrine Negativne 7. Krajinske značilnosti prostora Močno pozitivne 8. Prostorsko planiranje, instituci. razvoj Negativne Skupaj težnje v prostoru, od tega: Negativne - Gospodarsko-prostorski vidik (=1b) Negativne - Družbeno-prostorski vidik (=1a ) Negativno - Fizično-prostorski vidik (=6+7) Šibko pozitivno Vir podatkov: Priloga. Legenda: * Močno pozitivno (Presežek pozitivnih nad negativnimi trendi v vsaj 75% kazalnikov); Dokaj pozitivno (50 do 75% presežka); Srednje pozitivno (25 do 50% presežka); Šibko pozitivno (največ 25% presežka); Negativno (Presežek negativnih nad pozitivnimi trendi). Vplivi so lahko za isto kategorijo ocenjevanja tako pozitivni kot negativni, zato se seštevek negativnih, nevtralnih in pozitivnih kazalnikov večinoma ne sešteje v prikazano skupno število analiziranih kazalnikov. Str. 5

6 V Pogačnikovi študiji izstopa poslabšanje prostorskih dejavnikov v povezavi s prostorskimi vplivi gospodarskega razvoja, razvojem omrežja mest in drugih naselij, prestrukturiranjem podeželja, prometno in energetsko infrastrukturo, naravnimi in kulturnimi dobrinami ter institucionalnim razvojem na področju prostorskega planiranja. Imamo sicer precejšnje zadržke do ustreznosti poimenovanja skupin kazalnikov, zlasti za 6. in 7. področje teritorialnega razvoja v Preglednici 1, glede na zajete kazalnike, ki za imenovana področja niso reprezentativni razumemo pa, da je to pogojeno z nedostopnostjo ustreznejših kazalnikov. V obravnavanem desetletju so se v dolgoročni perspektivi spreminjali mnogi trendi (25 kazalnikov), ki jih brez konkretnega konteksta ni mogoče označiti kot dobre ali slabe. Razmere v prostoru se spreminjajo tudi onkraj tega, kar lahko enolično zabeležimo kot pozitivni ali negativni trend oziroma vpliv politik. Zavodnik Lamovšek (2013), ki je delno črpala iz Pogačnikove študije, je stanje v prostoru opisala z naslednjimi ključnimi ugotovitvami: - obstajajo velike razlike v prostorskem razvoju regij, predvsem na račun krepitve Ljubljanskega urbanega območja, - neenakomeren urbani razvoj, povezan s pomanjkanjem učinkovitih instrumentov zemljiške in stanovanjske politike (hkrati pa se ne izvajajo niti instrumenti, ki so že sprejeti), - pritiski suburbanizacije ob avtocestnem križu ter hkratno praznjenje mestnih središč, - stihijska in nenadzorovana razpršena gradnja, degradirana urbana in druga območja, - nenačrtna in pomanjkljiva prenova mestnih jeder, - slaba infrastrukturna opremljenost naselij, - prestrukturiranje podeželskega prostora zaradi spremenjene vloge kmetijstva, - obsežno zaraščanje kmetijskih površin z gozdom, - slabe prometne povezave ob sicer razvejanem cestnem omrežju, - premajhen poudarek na železniškem prometu in nezadostna mreža javnih prevoznih sredstev, - slaba sistemska rešitev varstva kmetijskih zemljišč, - nespoštovanje in neupoštevanje predpisov o urejanju prostora, - pomanjkanje regionalne ravni kot vmesnega člena med državno in lokalno upravno organiziranostjo, - pomanjkanje ustreznih kadrov ter nepovezano delovanje sektorjev. Negativni trendi v prostoru visoko korelirajo z negativno oceno dosežkov institucionalnega razvoja na področju prostorskega planiranja (Vrstica 8 v Preglednici 1). Negativne ocene upravljanja so bile navedene na sedmih področjih: neučinkovit sistem planiranja, odsotnost regionalne členitve, slabosti zemljiške in stanovanjske politike, šibkost lokalnih skupnosti in Str. 6

7 preslabo vključevanje javnosti. Zavodnik Lamovšek s sodelavkami (2014) je v projektu Attract-SEE, katerega naročnik je bilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, proučila še en vidik institucionalnih slabosti prostorske politike in sicer sistem spremljanja prostorskega razvoja. Zavodnik Lamovšek s sod. ugotavlja, da Slovenija nima vzpostavljenega sistema stalnega spremljanja prostorskega razvoja. Po trenutno veljavni zakonodaji je sistem spremljanja preohlapno opredeljen. Neposredno ne predpisuje izvedbe analiz o stanju v prostoru, prostorskem razvoju ter analiz prostorskih trendov, niti ne predpisuje priprave ocen izvajanja prostorskih politik ali drugih politik z vplivom na prostor. Področni zakon (86. členu ZPNačrt, 2007) pripravljavce prostorskih aktov zavezuje le k pripravi prikaza stanja prostora, ki se izdela na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema in je podrobneje predpisan v Pravilniku o prikazu stanja prostora (Ur. l. RS, št. 50/2008). Prikaz stanja prostora je strokovna podlaga za pripravo prostorskih aktov ter nima značaja poročila. Tako sta bili v zadnjih dveh desetletjih sprejeti le dve formalni poročili o stanju v prostoru (2001, 2014, Miklavčič in sod.). Hkrati s pripravo predloga sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja so Lamovšek in sod. (2014) analizirale okoli 100 kazalnikov za spremljanje prostorskega razvoja. Z analizo kazalnikov so identificirale naslednje razloge za institucionalne slabosti na področju urejanja prostora in prostorskega planiranja: - Prepogosto spreminjanje prostorske zakonodaje, ki ni vzpostavila kontinuitete prostorskega načrtovanja in spremljanja prostorskega razvoja. - Usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami pogosto ni uspešno, kar vodi v sprejemanje enostranskih in neusklajenih odločitev. - Odsotnosti regionalne ravni in s tem prevelik razpon med lokalno in državno ravnjo odločanja, kar lahko na eni strani povzroča predimenzioniranje posameznih dejavnosti v regiji (npr. gospodarske cone, ki so načrtovane v vsaki občini) ali popolno odsotnost posamezne dejavnosti na drugi strani. - Odsotnosti vrednotenja sprejetih državnih politik in programov, ki v večini primerov prostorskega vidika sploh ne vključujejo in s tem ne preverjajo njihovega izpolnjevanja in skladnosti z zastavljenimi cilji. - Odsotnosti spremljanja izvajanja zastavljenih ciljev in stanja v prostoru in s tem povezanega vzdrževanja podatkovnih zbirk, ki dolgoročno omogočajo večji nadzor nad stanjem v prostoru in s tem višjo kakovost izvedenih posegov v prostor, ki so načrtovani v skladu z zastavljenimi cilji. - Prepozno vključevanje in komuniciranje z javnostjo, kar pogosto vpliva na trajanje in končni rezultat projektov in s tem posledično na izvedbo projekta in stanje v prostoru. - Premajhni skrbi za izobraževanje kadrov in raziskovalno dejavnost. Posebej se to odraža na lokalni ravni, kjer občine pogosto nimajo zaposlenega ustreznega kadra za Str. 7

8 področje urejanja prostora. Posledice tega so lahko tudi sprejete nestrokovne odločitve. V tretji študiji so Golobič in sod. (2014) po naročilu Ministrstva za infrastrukturo in prostor raziskale izvajanja SPRS 2004 s procesne plati. Predmet raziskave so bili izvedeni ukrepi (realizacija) in sicer: (1) Programi, pomembni za izvajanje SPRS, (2) Naloge in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za izvajanje SPRS, (3) Zagotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov in prostorskih aktov s SPRS ter (4) Spremljanje izvajanja SPRS. Raziskava je osvetlila postopkovni vidik; torej v kolikšni meri se ukrepi izvajajo, ne pa učinkov teh ukrepov na stanje v prostoru. Študija ob tem izoblikuje podlago za strateški pogled prostorske politike v prihodnost in poda tudi priporočila za njihovo doseganje z novo SPRS. Rezultati raziskave so povzeti v Preglednici 2. Raziskava ugotavlja, da se ukrepi SPRS z redkimi izjemami izvajajo srednje dobro ali slabo. Dokaj ugodno je stanje na področju programov, ki podpirajo izvajanje strategije, saj večina takih programov obstaja, razvidna je tudi določena usklajenost s SPRS. Vendar glede na druge ugotovitve trdijo, da je medsektorska usklajenost bolj posledica naključja in vpetosti vseh dokumentov v isti širši okvir, kot pa načrtnega in učinkovitega usklajevanja teh dokumentov s prostorsko strategijo (Golobič in dr, 2014). Preglednica 2: Povzetek ugotovitev tretjega projekta Ukrep/aktivnosti Povzetek ugotovitev Ocena Programi, pomembnih za izvajanje prostorske strategije Udejanjanje načel in ciljev vzdržnega prostorskega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni Izvajanje zasnove prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami in usmeritvami za razvoj posameznih prostorskih sistemov: poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine Izvajanje mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih obveznosti ter vključevanje v mednarodne prostorsko naravnane programe Pridobivanje razvojnih sredstev Evropskih skupnosti ali drugih sredstev naddržavnih organizacij. Načela in cilji prostorskega razvoja so vključeni v pregledane prostorske akte in razvojne programe. Prioritete in usmeritve za razvoj prostorskih sistemov se uresničujejo preko različnih programov, projektov in prostorskih ureditev. Mednarodne pogodbe se izvajajo v različnem obsegu, vendar le posredno učinkujejo na izvajanje SPRS. Pridobivanje EU sredstev največkrat ni navezano na SPRS SPRS služi kot osnova za pridobivanje EU sredstev le v primerih infrastrukture, vendar je tudi v tem primeru podlaga operativni program. Izvajanje programov, opredeljenih v Obstaja 15 od 24 programov, manjkajo zlasti programi SPRS s področja razvoja mest. Naloge in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za izvajanje prostorske strategije Izvajanje naloge NUP Devet od desetih intervjuvanih NUP-ov izvaja ali delno izvaja svoje naloge. Dejavnosti ministrstva, pristojnega za prostor Ministrstvo izvaja eno od osmih nalog, in sicer omogočanje sodelovanja javnosti v zadevah urejanja prostora (primer priprave DPN-jev), delno izvaja izvajanja * Delno Da Da Delno Delno Delno Delno Da Ne Str. 8

9 Dejavnosti lokalnih skupnosti Dejavnosti finančnega ministrstva Dejavnosti izobraževanje in raziskovalnih inštitucij informiranje javnosti in nadzor nad zakonitostjo aktov (odvisno od časa, ki je na voljo), slabše pa (ne)opravlja koordinacije, promocije prostorskega načrtovanja in dokumentov. Še vedno ni bilo vzpostavljeno spremljanje stanja ali pripravljena poročila o stanju na področju urejanja prostora. Vse lokalne skupnosti še vedno nimajo pripravljenih občinskih prostorskih aktov. Postopki priprave (tudi mnenja) kažejo na to, da določila občin niso vedno v skladu s strateškimi usmeritvami države. Občine ne pripravljajo poročil o stanju na področju urejanja prostora. Finančni, davčni mehanizmi in sistemi državne pomoči obstajajo v okrnjeni obliki. Inštitucije izvajajo svoje naloge, saj imajo v študijskih programih ustrezne teme s področja urejanja prostora, študente učijo potrebna praktična znanja in sodelujejo v domačih/mednarodnih raziskovalnih projektih. Zagotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo Ugotavljanje upoštevanja usmeritev za usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev Ugotavljanje skladnosti prostorskih aktov s SPRS Ugotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov s SPRS Pri usklajevanju razvojnih in varstvenih zahtev zaradi strogih režimov in EU zakonodaje največkrat prevladajo varstvene zahteve. Študije variant, primerjalne študije, strokovne podlage, študije ranljivosti in primernosti niso pripravljene v vseh primerih, kot bi to bilo potrebno. Analiza skladnosti prostorskih aktov je pokazala, da so akti v načelnih določilih (načela, cilji) skladni s Strategijo in da prispevajo k uresničitvi prioritet, zapisanih v strategiji. Manjka pa operacionalizacija ukrepov za izvajanje SPRS, ki bi morala biti zapisana v posameznem prostorskem aktu. Skrbnik SPRS ni aktiven pri spremljanju razvojnih dokumentov posameznih območij in dejavnosti, je pa analiza programov pokazala, da ti načelno in v ciljih SPRS upoštevajo. V praksi pa sektorji sami pripravljajo predpise brez posvetovanja z ministrstvom, pristojnim za prostor, kot je opredeljeno v SPRS. Spremljanje izvajanja SPRS Priprava poročila o stanju na področju Pripravljeno ni bilo nobeno poročilo. urejanja prostora Priprava obveznih minimalnih enotnih Uredba je bila sprejeta, vendar se ne izvaja. kazalnikov kot podlaga za analizo stanja in trendov prostorskega razvoja ter za analizo izvajanja SPRS Vzpostavitev učinkovitega spremljanja Sistem za spremljanje stanja na področju urejanja stanja na področju urejanja prostora. prostora ni vzpostavljen. Vir: Golobič in sod., Preglednica 29. Legenda: * Tristopenjska lestvica: Da, Delno, Ne. Delno Ne Da Delno Delno Delno Ne Ne Ne Delno Ne Ugotovili so, da (Golobič in dr, 2014): - Nosilci urejanja prostora svoje naloge kot so navedene v SPRS opravljajo delno ali v celoti. Manj uspešne so pri opravljanju svojih nalog lokalne skupnosti, ki zamujajo s sprejemanjem prostorskih aktov, ti pa niso v celoti skladni z usmeritvami na strateški ravni. - Ministrstvo, pristojno za prostor, je delno uspešno le na področjih informiranja, promocije prostorskega načrtovanja in sodelovanja javnosti. Neuspešno je pri: Str. 9

10 o svoji osnovni nalogi, to je koordinaciji aktivnosti urejanja prostora, kjer je zaradi sprememb zakonodaje, zlasti evropskih direktiv in načina dela, ki temelji na pisnih stališčih, usklajevanje med posameznimi vsebinami in nosilci urejanja prostora 'postalo praktično nemogoče'. Ministrstvo koordinira samo še pripravo državnih prostorskih načrtov, pri pripravi občinskih prostorskih načrtov se morajo tako občine usklajevati z vsakim od nosilcev urejanja prostora posebej. Medsektorsko koordinacijo ocenjujejo kot najšibkejši člen prostorske politike. o spremljanju stanja na področju urejanja prostora - Na osnovi analizi bo morala nova strategija doseči izboljšavo treh kritičnih področjih: o usklajevanje med interesi v prostoru, o zemljiška politika in urbana prenova ter o spremljanje izvajanja in stanja v prostoru. Procesna ocena politik (srednje dobro ali slabo; Golobič s sod., 2014) je torej ugodnejša od ocene trendov v prostoru (negativno; po Pogačnik s sod., 2011). Razhajanje ocen opozarja, da iz procesnega vrednotenja ne moremo sklepati na uspešnost prostorskega razvoja, kot tudi obratno. V Golobič in sod. (2014) so ugotovili dokaj visoko načelno (vhodno) medsektorsko skladnost programov, ki vplivajo na prostor, prikazali so tudi velik pomen in veliko težavnost usklajevanja sektorske skladnosti razvojnih dokumentov (horizontalno) in med državo ter občinami (vertikalno). Inštrumenti za doseganje ciljev prostorske politike so prostorski akti na državni, občinski in medobčinski ravni (Miklavčič, 2015) - tako se prostorska politika oblikuje v enem resorju, izvaja pa se v veliki meri na povezanih področjih in na nižjih ravneh upravljanja in celo s strani uporabnikov prostora samih. Golobič in sod. (2014; intervjuji) navajajo dokaj razširjeno in za prostorski sektor zelo značilno mnenje, da občine samo sprejmejo občinske planske načrte, njihovo izvajanje pa naj bi bilo domena investitorjev. Usklajevalni napori, vloženi v pripravo dokumentov torej ne zagotavljajo sinergijskih učinkov sektorskih programov v realnem prostoru (izhodno; Pogačnik, Lamovšek), kar je vendar cilj usklajevanja. Poleg tega so uspehi prostorske politike v glavnem vezani na dosežke drugih, ki nastopajo v veliki meri neodvisno od nosilcev prostorske politike. Takšen posreden pristop k uresničevanju, ki temelji na ločenosti nosilcev odgovornosti in izvajalcev ukrepov, kar je lahko sporno, še zlasti za direktivno naravnane politike. Razhajanje med oceno skladnosti na vhodu in na izhodu ter ločenost med nosilci in izvajalci v ospredje postavljata vprašanje o ustreznosti prevladujoče normativne interventne logike dosedanje prostorske politike. Sporno je zaupanje nosilcev urejanja prostora v normativne in s tem tipične sektorske in vertikalno naravnane mehanizme pretvarjanja prostorskih ukrepov v prostorske učinke v smeri od zgoraj navzdol (top-down). Interventna logika prostorskega razvoja je vertikalna v dveh smislih. Prvič zato, ker je dvo-nivojska, z dvema dokaj avtonomnima nivojema prostorskega upravljanja, državnim in občinskim. Drugič zato, ker v obeh primerih nastopa od zgoraj navzdol, hierarhično. Težava normativnega pristopa je, da se prostorska ureditev ali Str. 10

11 strateški program ne more enostavno naprtiti od zgoraj, kot se lahko zakonodaja, saj ne razpolaga niti z represivnimi in celo niti z destimulativnimi instrumenti. Spornost normativnega pristopa dobro ponazori izjava iz intervjujev na primeru konzervatorskih presoj:»sedaj, a se želiš izpostaviti kot kompletni konservator, se pravi, nam je všeč tako kot je in nič se ne sme spreminjati. Potem ne rabimo institucij, samo zakonodajo napišimo in je to, to«(golobič in sod., 2014). Zato se zastavlja vprašanje, ali je veljavna normativna interventna logika prostorske politike res najbolj ustrezna, tako s stališča notranje logike prostorskega razvoja v Sloveniji kot tudi s stališča optimalne izrabe izvajalskih kapacitet prostorske politike. Ali ni ravno neprimeren pristop in s tem neustrezen način interveniranja eden od vzrokov za neuspešnost prostorskih instrumentov in za nadaljevanje negativnih prostorskih trendov v Sloveniji. Tako nas zanima ali bi prostorsko upravljanje z ustreznejšim razumevanjem izzivov lahko v novi SPRS povečalo svojo kapaciteto vplivanja na prostorske trende. 3. Interventna logika prostorske politike Narava normativne logike politike prostorskega razvoja je vertikalna in s tem na nek način sektorska. Značilna je po sistemskem razumevanju političnih izzivov, to je od zgoraj navzdol. Najprej se določijo gradniki prostorskega sistema in nato opredelijo še vplivne povezave med njimi, slednje pa je treba optimirati s stališča upravljanja celote. Takšna logika je mehanska in povsem smiselna v razmerah, ko dobro poznamo vzvode sprememb v prostoru in se strinjamo o smeri in moči vzročno posledičnih povezav med prostorskimi procesi. Tak pristop zahteva dobro poznavanje procesov v prostoru, visoko raven notranje povezanosti prostorske stroke, visoko dodelanost pravnega reda na področju prostora in posebej visoko institucionalno operativnost prostorskega sektorja pri uveljavljanju sprememb v razmerju do drugih sektorjev. Če naj bo prostorska problematika urejena sektorsko normativno potem morajo biti izzivi takšni, da jih lahko soglasno opredelimo in jih je možno razrešiti, s prispodobo, na enak način kot popraviti avtomobil, to je s posegom v problematični del sistema in z zamenjavo nefunkcionalnih delov (zakonov, planov) z novimi. Ni pa se treba ukvarjati z zdravjem sistema kot celote. Glede na zabeležene institucionalne slabosti prostorskega upravljanja v zadnjem desetletju (in nasploh v celem obdobju od osamosvojitve države) so pogoji za uspešnost sektorskega pristopa in za neposredno vplivanje na negativne trende vse prej kot izpolnjeni. Tako z vertikalno interventno logiko nosilci prostorskega razvoja stavijo ravno na pristope, ki najbolj poudarijo njihove institucionalne slabosti. Z novodobno evropsko razvojno terminologijo bi takšno logiko morali imeti za ne(s)-pametno. Posledično prostorski sektor postaja vse šibkejši Str. 11

12 in vse bolj nemočen opazovalec merjenja moči pri uveljavljanju sektorskih interesov v prostoru in posledično njegove fragmentacije (Izhodišča, 2015). V začetku devetdesetih let XX. stoletja je bil sistem prostorskega razvoja v Sloveniji urejen medsektorsko z izrazito horizontalno razsežnostjo obveznega sektorskega usklajevanja nosilcev urejanja prostora, ki pa se je obenem 'odlikoval' tudi po visoki administrativni zahtevnosti. Odtlej se je krovni prostorski zakonodajni okvir spreminjal relativno pogosto, spremembe so bile usmerjene skoraj izključno v postopkovne vidike sistema (Miklavčič, 2015). S spremembami so se iskali načini, kako postopke priprave prostorskih aktov narediti bolj racionalne in hitrejše (krajšanje rokov, ukinjanje določenih faz, uzakonjanje molka organa ipd. (Miklavčič, 2015). Prostorska politika je v Sloveniji vse manj horizontalna, kar se najbolj izraža s skoraj prepolovitvijo števila nosilcev urejanja prostora (Izhodišča, 2015). Vseeno OECD (2015) Slovenijo še vedno uvršča med države članice, ki imajo najbolj horizontalno urejanje prostora, skupaj s Švedsko, ZDA in VB. Na drugi strani je prostorski sektor relativno izgubljal tudi v vertikalni smeri. Postopno izgubljanje kapacitete prostorske politike za sektorsko uveljavljanje sprememb lahko danes ilustriramo z inverzijo družbene moči med okoljskim in prostorskim sektorjem v primerjavi z začetkom devetdesetih let. Do sredine 90. let je bila prostorska politika eden ključnih sistemskih branikov uveljavljanja okoljskih interesov splošnega družbenega razvoja. Danes so prostorske vsebine postopkovno in v svoji upravljavski praksi pogosto podrejene okoljskem sektorju. Indikativni znak te podrejenosti je obveznost izdelave celostne presoje okoljskih vplivov SPRS, saj obratna obveznost priprave študije prostorskih vplivov nacionalnega okoljskega programa ne obstaja. 1 Podobno Poročilo o prostorskem razvoju (Miklavčič, 2015) navaja pogoste primere ' (pre)strogih okoljevarstvenih omejitev' kot nesmotrne okoljske ovire boljšemu načrtovanju in izvajanju posegov v prostor. Pretirano konflikten odnos med okoljem in prostorom je tem bolj izpoveden, ker se odvija med področjema javnega upravljanja, ki sta v primerjavi z veliko večino drugih vladnih področij izrazito celostno naravnani in bi pričakovali, da bo zato njun odnos izrazito naklonjen in medsebojno podporen. Napet odnos med okoljem in prostorom je morda presenetljiv in celo paradoksalen, a v resnici je to povsem logična posledica normativnega pristopa okolja in prostora k urejanju celostnih vprašanj. Tisto, kar se na površini zdi paradoksalno, v sebi skriva pomembna sporočila o zelo 1 V Sloveniji predpisani format celostnih presoj vplivov na okolje je sam po sebi unikum saj česa podobnega v drugih državah ne najdemo. Uporablja se za preverjanje medsektorske skladnosti, namesto s presojo vplivov. Poleg spornosti svojih metodoloških določb je podrobno predpisan postopek CPVO, da je bolj podoben regulativni presoji kot presoji skladnosti. Str. 12

13 posebni naravi upravljanja celostnih izzivov v javnih politikah, ki je zelo drugačna od sektorskih predstav, uveljavljenih v prevladujoče normativnih modelih javnega upravljanja. Za razjasnitev različnosti okoljskega in prostorskega koncepta celovitosti je morda najbolje uporabiti konceptualen primer, četudi zahteva napraviti manjši ovinek. Razvojno gledano se javne politike ukvarjajo z upravljanjem treh vrst popolnoma različnih virov: s primanjkujočimi, fiksnimi in z obilnimi. Okoljski resor se najbolj ukvarja z upravljanjem absolutno primanjkujočih virov, katerih naravna stopnja obnove znaša nič (gledano v časovni perspektivi ene človeške generacije), kot so na primer podnebne razmere ali zaloge nafte ponekod pa celo voda. Ker je teh virov vse manj, čim bolj jih uporabljamo, je za temeljni cilj okoljskega upravljanja smiselno postaviti cilj zmanjšanje njihove porabe. Ravno zato okoljsko politiko označujemo kot 'varstveno'. A vsi viri, ki so integralno pomembni za celostno blaginjo, niso absolutno primanjkujoči, ampak samo relativno, to je glede na obseg njihove porabe, kakor prikazuje metafora srenjskega pašnika (Hardin, 1986). Veliko tovrstnih virov je okoljskih (gozd, ribje zaloge ). Upravljanje tovrstnih virov mora uskladiti stopnjo njihove izrabe s stopnjo njihove naravne obnove (v praksi ni vedno določljive, zato je v uporabi previdnostno načelo). Izravnavo dosežemo z omejevanjem rabe ali z nihanjem cene teh virov. Veliko relativno primanjkujočih virov namreč uporablja gospodarstvo. Gospodarski vir je relativno primanjkujoč glede na ceno, saj če je cena zelo visoka, je zanimanje zanj veliko nižje in ga veliko ostane na voljo. Pritisk visoke cene lahko zbije le višja učinkovitost pridobivanja in uporabe takega vira. Tako je relativno primanjkujoče vire najbolj smiselno upravljati po relativnem kriteriju ekonomske učinkovitosti. Tako kot varstveni kriterij tudi kriterij učinkovitosti ni splošno uporaben niti znanstveno upravičen za usmerjanje vseh vrst virov, s katerimi razpolaga država. Razen njune razvidne neprimernosti za usmerjanje upravljanja absolutno primanjkujočih virov, je načelo učinkovitosti nesmotrno tudi za usmerjanje uporab obilnih virov. Obilni so tisti viri, ki jih je vse manj, čim manj jih uporabljamo na primer znanje in zaupanje, ki je jedro socialnega kapitala. Zadnja in za konkretni namen najpomembnejša vrsta virov so fiksni viri ali danosti. Določa jih, da se njihov obseg z uporabo ohranja kot na primer površina države ali število njenih prebivalcev ali katerakoli drug dejavnik razvoja, ki ga obravnavamo kot danost kot na primer prostor. SPRS (2004) obravnava prostor kot omejeno dobrino (Miklavčič, 2015), ki ga po obsegu ne moremo povečati. Niti kriterij učinkovitosti niti varstveni kriterij pri optimiranju uporab prostora nista uporabna sama po sebi ali v kombinaciji, ampak je treba uvesti drugačno vodilno načelo. Temeljna spremenljivka prostora ni njegov obseg ampak raznorodna uporabnost. Če je uporaba prostora neustrezna, lahko postane vse manj Str. 13

14 funkcionalen, vse manj sposoben zagotavljati sožitje njegovih raznorodnih funkcij in s tem prepletati raznorodne interese, ki se v njem srečujejo. Če je prostorski red zelo dobro premišljen, se funkcionalnost prostora poveča, ker dopušča vključevanje vedno novih, dobro integriranih funkcij. Temeljni princip upravljanja fiksnih virov je potem usodno povezan z bogatitvijo multiplih funkcij prostora in zmožnosti njihovega sobivanja, multifunkcionalnosti, kot ključne spremenljivke in kazalnika izboljševanja izrabe potencialov prostora kot vira prostorskega razvoja. Če povzamemo: okoljska celovitost se po svoji izvirni naravi gradi konzervativno na vrednotah varovanja najbolj dragocenih virov. Prostorski sektor svojo idejo celovitosti gradi povsem drugače, 'družbeno', kolektivno, z usklajevanjem in sodelovanjem raznorodnih uporabnikov v prostoru, ki upravljajo tako primanjkujoče kot obilne in fiksne vire. Napet odnos med okoljem in prostorom opozarja, da je treba v javnem upravljanju računati na to, da je predstav o tem kaj je celostno več in da so si zelo nasprotujoče (še bolj se situacija zaplete, če v prostorsko-okoljsko enačbo uvedemo naravo z njenim konceptom celovitosti). Za celovitost blaginje ljudi in kakovosti življenja, sta okoljski in prostorski vidik celovitosti enako nepogrešljiva (in še mnogi, mnogi drugi, ki jih tukaj ne omenjamo). Čeprav lahko zdaj oba vidika celovitosti jasno razlikujemo, med njima ni resničnega spora, razen sektorske enostranskosti, s katero okolje in prostor obravnavata drug drugega, ko izhajata iz svoje povsem posebne ideje celovitosti. V jedro problema, ki ga sproža vse bolj razprostranjena težnja raznorodnih družbenih prizadevanj za celovitost, zadene za vertikalni pristop k urejanju prostora značilna izjava, ki je pridobljena v intervjuju v Golobič in sod. (2015). Glavna ovira v usklajevanju medsektorskih interesov v prostoru je to, da je:»težko seveda vsakomur dopovedati, da ni ravno center sveta«. Implikacija intervjuvanke je, da prostorska politika usklajuje parcialne interese, sama pa je celovita. Ravno zaradi takšnih predpostavk je usklajevanje med prostorom in 'sektorji' lažje kot med prostorom in okoljem, saj v slednjem ni mogoče uveljaviti razmerja celovito parcialno ampak moramo razrešiti nasprotje med dvema v osnovi nasprotujočima vidikoma celovitosti. Sektorsko napet odnos med okoljem in prostorom opozarja, da je treba v javnem upravljanju računati na to, da je predstav o tem kaj je celostno več in da so si nasprotujoče. Za prostorsko politiko je celostni izziv bolj kompleksen kot za okoljsko, ki samo brani celostne vrednote pred enostranskimi. Ravno zaradi bolj kompleksne narave izziva prostorska politika ne more uspešno delovati nad-sektorsko kot super-sektor. Nad-sektorska pozicija neke nove vladne službe za prostorski razvoj, samostojne ali v okviru že obstoječe, kot je UMAR, bi bila smiselna in so dosedanje študije potrebo po njej potrdile, vendar ne, da bi služila bolj avtoritarnem (vertikalnem) uveljavljanju prostorskih zahtev (od Str. 14

15 zgoraj) ampak v prvi vrsti za okrepitev horizontalne funkcije prostorskega upravljanja kot na primer spremljanje prostorskega razvoja in njegovo vrednotenje, informacijske naloge, za strokovno podporo nosilcem prostorske politike, raziskave prostorskega razvoja, promocijo prostorskih vrednot, usposabljanje ter za razvoj podlag za prostorsko upravljanje kot so metodologije, orodja, registri, katalogi, smernice in priporočila. Sprememba interventne logike prostorske politike je povezana s spremembo prevladujočega načina prostorskega upravljanja. Sprememba zajema potrebno razširitev njegovih instrumentov (Poglavje 4), poglobitev vertikalne osi (z uvedbo regionalne ravni), razširitev horizontalnega upravljanja z vključevanjem deležnikov in poglobitev horizontalnega upravljanja na izhodni strani zagotavljanja sinergij in kohezije interesov v prostoru.ravno k slednjem pozivajo osnovne intence novega koncepta prostorskega upravljanja v EU, ki je zaobjet v konceptu prostorske kohezije. Poleg ekonomske in socialne je prostorska kohezija tretji podporni steber EU in v tem pogledu pomembna ne samo za prostorski sektor ampak izrazito medsektorska, celo nadsektorska. Nova razvojna paradigma EU v programskem obdobju povezuje tri glavne cilje: pametno rast, trajnost in vključujočo rast, ki vsebuje zahtevo teritorialne kohezije. Rast je pametna, kadar izhaja iz povezanega uresničevanja različnih nacionalnih prioritet na načine, ki so skladni s prostorskimi potenciali zadevnega območja. Nova razvojna paradigma EU torej širi pomen in vplivnost prostorskega upravljanja, ki jo lahko primerjamo z vlogo, ki jo je prostorsko planiranje v Sloveniji nekdaj že imelo. Kljub centralnosti koncepta prostorska kohezija je njegovo razumevanje še vedno precej opisno, nenatančno in predvsem še ni dovolj razvidna njegova posebna interventna logika. Nejasnost koncepta je gotovo povezana že s tem, da je to predvsem politični koncept in se njegova znanstvena opredelitev šele razvija (Faludi, 2004). Različno razumevanje lepo ilustrirajo nasprotujoče opredelitve koncepta v različnih dokumentih EU prostorska kohezija je bodisi dosežek uravnovešanja njenih temeljnih stebrov (COM/2004/394; De Boe in dr., 1999; Interim territorial cohesion report, 2004, Zelena knjiga o prostorski koheziji SEC(2008)2550; Community Strategic Guidelines, 2005; Territorial Agenda Background document, 2011), ali njihove integracije (COM (98)333; Camagni, 2010, v Medeiros), zagotavljanja enakosti (KOM(2004)0107), harmonizacije med njimi (2010/C 175/02) ali koherence (EC, 2006) Različno razumevanje kohezije je posledica inherentne dvojnosti kohezije kot ravnotežja in integracije (Gil in dr., 2011), torej na eni strani ločenosti enako pomembnih interesov v prostoru, ko gre za načelna vprašanja, na drugi njihove povezanosti in soodvisnosti konfliktni ali sinergični ki se udejanja v mnogih praktičnih situacijah. Zato je koncept prostorske kohezije smiselno zastaviti tako, da vsebuje obe svoji nasprotujoči vsebini, na eni Str. 15

16 strani napetost med načelnimi nasprotji, ki se hočejo drug drugemu uveljaviti kot enako pomembna, in na drugi soodvisnost v praksi, ki v prostorski politiki prevladujejo. Takšno dvojno razumevanje prostorske kohezije učinkovito upodablja Camagnijeva ponazoritev koncepta z Vennovim diagramom preseka treh krogov (1998; ESPON 2006 project 3.2), ki predstavljajo tri stebre prostorske kohezije kot nepremostljiva in nepresečna načelna nasprotja, ki so presečna le marginalno, torej v nenačelnih situacijah. Camagni je svojo ponazoritev teritorialne kohezije podal kot izhodišče razvoja metodologije prostorskih presoj vplivov (angl. territorial impact assessment - TIA). Zanima nas samo njegova presečna shematizacija prostorske kohezije, ne pa tudi metodološka izvedba postopka presoje vplivov, ki je preveč okorna in jo je evalvacijska stroka že kritizirala (EATIA, 2011). Radej (2011a) je iz njegovega definicijskega izhodišča prostorske kohezije (presečni Vennov diagram) razvil drugačen postopek presoje prostorskih vplivov, ki ga je mogoče neposredno povezati z uveljavljenimi praksami vrednotenja učinkov javnih politik in se zato zdi primeren tudi za presojo SPRS s stališča doseganja prostorske kohezije v Sloveniji. Slika 1: Vennov diagram presečne predstavitve prostorske kohezije, po Camagniju Vir: Camagni, Po Camagniju prostorsko kohezijo dosežemo kot presečni rezultat prostorske kakovosti, P k, prostorske učinkovitosti, P u, in prostorske identitete, P i. Prvo je opredelil kot presek med socialno-kulturnim (S) in fizičnim (F) stebrom prostorske kohezije. P k zajema kakovost bivalnega in delovnega okolja ter dostopnost do storitev in znanja: območja z visoko Str. 16

17 kakovostjo bodo še naprej privlačila ljudi, drugače bodo ogrožena z depopulacijo (Kasteel, 2005). Prostorska učinkovitost je presek med gospodarskim (G) in fizičnim stebrom prostorske kohezije. Nanaša se na učinkovitost rabe virov, konkurenčnost gospodarstva in privlačnost prostora ter njegovo dostopnost. Na koncu, prostorska identiteta je presek socialnega in gospodarskega stebra in se nanaša na prisotnost 'družbenega kapitala', lokalnega znanja ter potencialov posameznega območja. G, S in F so po pomenu enakovredni ('vsi so v centru sveta', seveda vsak v svojem, saj skupen center ne obstaja) in drug do drugega uveljavljajo avtonomijo (O Neill, 1993). Tako v ukrepih javnih politik koristi pri enem načelno ne smejo odtehtati škode pri drugem. Da bi bolje razločili med prostorsko kohezijo v širšem (G, S, E) in v ožjem smislu (P k, P u in P i ) predlagamo za širše razumevanje uporabljati raje pojem 'teritorialna integracija', za ožje razumevanja, ki se nanaša le na preseke med G, S in F (P k, P u in P i ), pa ' teritorialna kohezija' (Radej, Golobič, 2011). Potem lahko rečemo, da višjo prostorsko integracijo dobimo kot rezultanto višjega prostorskega ravnotežja med G, S in F in višje prostorske kohezije, ki opisuje moč presekov P k, P u in P i. Presečni pristop je za ponazoritev prostorskega upravljanja primeren zato, ker opisuje ravno situacijo, ki je zanj najbolj značilna zaradi prepletanja prostorskih funkcij, kar je v modelu prikazano s presečno triangulacijo treh domen. Interesov je lahko tudi več, ampak zaradi metodoloških razlogov zagotavljanja enostavnosti izvedbe modela, ki ni namenjen znanstveni uporabi ampak upravljavski podpori, je nadvse priporočljivo, da so interesi v vsakem konkretnem primeru strukturirani na tri (G, S, F), največ štiri glavne skupine. Camagnijeva ponazoritev sicer ni edina na voljo in verjetno niti ne najbolj odmevna. V konceptualizaciji teritorialne kohezije se je še bolj uveljavil ESPON-ov koncept tridimenzionalne 'hiperkocke' (Program ESPON, 3.2, 2006, Vol. 5, 'hiper' zato, ker je mišljena v času). Dve dimenziji kocke sta identični podlagam, s katerim pridemo do Camagnijeve ponazoritve in sicer tisti dve, ki jih določa Leopoldova matrika vplivov prostorskih ukrepov na kriterije vrednotenja prostorskega razvoja. Tretja dimenzija kocke so prostorske enote, po katerih je treba proučiti vsak prostorski pojav. To pomeni, da bi hiperkocko lahko prevedli v niz Vennovih diagramov za vsako prostorsko enoto eden. Ker je Camagnijeva predstavitev osnovnejša od hiperkocke, moramo zaradi enostavnosti ostati pri njegovi ponazoritvi, pod pogojem, da se uporabi za različne prostorske enote in za različna časovna obdobja. 2 2 Po našem mnenju je predpona 'hiper' povsem nepotrebna, saj je časovna komponenta presoj vsebovana že v domenah teritorialne kohezije. Ne samo, da je čas že vključen, ampak še pomembnejše, vključen je kot soočenje različnih časovnih okvirov: kratkoročni za gospodarsko domeno, dolgoročni za fizično domeno in srednjeročni za družbeno domeno teritorialne kohezije. Ne gre torej samo za proučevanje pojavov v času ampak morajo biti časovni okviri primerjave diferencirani, če želimo presojati celostno. Str. 17

18 Sprejem koncepta prostorske kohezije za podlago prostorskega razvoja Slovenije do 2050 zahteva uveljaviti novo interventno logiko prostorskega razvoja, ki temelji na iskanju in izrabi presečnih interesov v prostoru. Sedanji pristop prostorske politike je treba z novo usmeritvijo nadgraditi v iskanje priložnosti za sinergije na podlagi multi-funkcionalnih rešitev v prostoru. To bi zahtevalo, da bodo dileme prostorskega razvoja poslej razrešene v prid alternativam, ki se izkažejo za najbolj presečne med tremi stebri teritorialne kohezije. Z izhodišča nove interventne logike se v nadaljevanju lotimo dveh ključnih vprašanj za pripravo nove SPRS prostorskega razvoja in sicer možnosti za presečno implementacijo Vizije prostorskega razvoja (MOP, 2016) in zasnovo presečnega postopka usklajevanja interesov v prostoru. 3.1 Vizija nove SPRS Ministrstvo za okolje in prostor je v pripravah na oblikovanje nove SPRS že opredelilo Vizijo prostorske politike v Sloveniji. Podaja jo kot opis želene podobe prostora ob koncu uresničevanja SPRS 2030/2050, ki predstavlja najboljšo možno situacijo za dobrobit in blaginjo družbe (MOP, 2016; Bartol in dr., 2016). Osrednji cilj vizije je bistveno prispevati k visoki blaginji, ki omogoča visoko kakovost življenja in je utemeljena na varčni rabi virov, varovanju krajine in ohranjanju dediščine. Zanamci bodo živeli samozavestno in samopreskrbno v tesnem stiku z naravo tako v mestu kot na podeželju, ki bosta povezana z zeleno infrastrukturo. Prostorska politika bo zagotavljala enakopraven dostop do kvalitetnih dobrin splošnega družbenega pomena s policentričnim razvojem države, kjer prevladujejo manjša naselja in nekaj večjih urbanih centrov, ki se med seboj dobro dopolnjujejo. Proces suburbanizacije se bo zaustavljal, dnevne migracije pa se bodo občutno zmanjšale. Proizvodnja bo v veliki meri vezana na lokalne vire in izrabo neizkoriščenih notranjih potencialov. Podeželska naselja se fizično ne bodo širila, gradnja bo potekala znotraj obstoječih meja naselij, obstoječ stavbni fond bo funkcionalno prilagojen potrebam prebivalcev. Slovenski infrastrukturni sistemi bodo dobro povezani s sistemi drugih držav. Razvoj mest in transporta bo samo še minimalno vplival na degradacijo prostora. Med središči je organiziran hiter in učinkovit javni potniški promet z minimalnimi emisijami v okolje. Železniško omrežje je razvejano, promet je urejen, pogost in hiter, tranzitni tovorni promet poteka po železnici. Zagotovilo takšnega prostorskega razvoja bo uspešno prostorsko upravljanje interesov, ki bo prežeto s sodelovanjem vseh deležnikov in stroko pri oblikovanju javne politike urejanja prostora in njenem izvajanju. Zarisana Vizija prikliče podobo prihodnosti, ki bi jo danes lahko imeli za idilično, ker bo razrešila antagonistična nasprotja interesov v prostoru s tem, ko jih bo združila okoli najvišjih prostorskih vrednot. Vrednote predstavljene vizije so konzervativne v smislu podpiranja Str. 18

19 prostorskega razvoja, ki ohranja pridobitve, uveljavlja danosti in teži k zasledovanju vrednot stroge trajnosti z minimiziranjem ireverzibilnih izgub v okolju in prostoru. Uresničitev vizije je pogojena s komunikacijskimi mehanizmi participativnega soupravljanja prostorskih funkcij s strani njihovih uporabnikov. Tako zarisano vizijo prostorskega razvoja je smiselno ovrednotiti glede na dolgoročno oceno sedanjih razmer v prostoru, saj sta ocena sedanjega stanja in vizija prihodnosti dva bregova reke, ki ju mora nova SPRS premostiti. Preglednica 3: Primerjava ciljev SPRS 2004 in SPRS 2030/2050 Ključni cilji SPRS 2004 Ključni cilji SPRS 2030/2050 (MOP, maj 2016) 1 Racionalen in učinkovit prostorski razvoj C 1 Racionalen in učinkovit prostorski razvoj 2 Razvoj policentričnega omrežja mest in naselij 3 Večja konkurenčnost slovenskih mest v evropskem prostoru - Kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij - Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi - Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij C 2 Večja konkurenčnost slovenskih mest C 2.1 Konkurenčnost in primerljivost v ponudbi in storitvah z mesti izven države (čezmejni, makroregionalni EU prostor in soseščina). C 2.5 Kakovostno bivalno in delovno okolje v mestih C 3.1 Kvaliteta in dostopnost storitev javnega in javnega gospodarskega pomena v središčih v navezavi na gravitacijsko območje C 3.5 Bivalni pogoji in stanovanja: C 2.2 Povezovanje med mesti na regionalni ravni za doseganje kritične mase (glede infrastrukturne opremljenosti in storitev ter ponudbe delovne sile) C 1.2 Funkcionalno dopolnjevanje dejavnosti, storitev in funkcij med naselji, med občinami, med urbanimi in podeželskimi območji za doseganje kritične mase uporabnikov. C Povezati območja koncentracije med MB, LJ in KP in povezati ta območja tudi čezmejno 7 Povezanost infrastrukturnih omrežij z evropskimi infrastrukturnimi sistem 8 Preudarna raba naravnih virov C 1.7 racionalna in inovativna raba virov (zemljišč in drugih virov) 9 Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami C 1.4 navezava na prostorske potenciale (specializacija) C 2.4 Osredotočenost in razvoj specifičnih primerjalnih prednosti 10 Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne C 4 Zagotavljanje prostorske identitete Slovenije prostorske prepoznavnosti 11 Ohranjanje narave C 3.4 Kvaliteta okolja: zrak, voda (reke in jezera), 12 Varstvo okolja naravna ohranjenost. - C 5 Prožnost/odpornost in prilagodljivost na spremenjene razmere C 1.3 razvoj modelov javnih storitev za odmaknjena/oddaljena območja, s katerimi se lahko premošča oddaljenost od bolje opremljenih urbanih središč Vir: SPRS 2004, MOP, Primerjava ciljev SPRS 2004 in 2050 kaže, da SPRS 2050 v pretežni meri nadaljuje strateške cilje predhodne SPRS, saj razen prerazporeditve zaradi zmanjšanja števila glavnih ciljev z 12 na 5 in zato spremenjene hierarhije glavnih in podrejenih ciljev doseže samo en ključen premik in sicer uvede cilj izboljšanja prostorskega upravljanja za obvladanje njegovih doslej Str. 19

20 odkritih slabosti. Sodeč po primerjavi ciljev bo SPRS 2030/2050 v glavnem vsebinsko nadaljevala dosedanji model prostorskega razvoja (v novi SPRS so dodani še podcilji: Zmanjšana potreba po mobilnosti, prometu; Varnost življenja; Lokalna zaposlenost z visoko dodano vrednostjo). Zasnova prihodnjega prostorskega razvoja v kontinuiteti z dosedanjim je problematična že zaradi dokazane neuspešnosti sedanjega modela pri spreminjanju dolgoročnih prostorskih trendov. Poleg tega se je stari SPRS nanašal na veliko krajše obdobje kot novi, torej bi pričakovali ambicioznejši pristop, ki bo sprožil korenite spremembe. V ciljih nove SPRS ni razvidno, kako naj bi prišlo do preloma negativnih trendov in stare interventne logike. V terminologiji, s katero operirajo Golobič in sod. (2014), bi bilo treba glavne cilje SPRS 2030/2050 naravnati veliko bolj procesno, ker so dolgoročni izziv prostorskega razvoja v Sloveniji, glede na vizijo, transformacijski, kar v prostoru narekuje strategijo prehoda, ne končnega stanja. Pod določenimi dodatnimi pogoji, konkretna podoba končnega stanja za dolgoročne politike ni tako pomembna kot pri kratkoročnih politikah. Če se zavežemo, da bodo odslej vsi prostorski posegi obravnavani presečno, potem nobena od možnih prihodnosti ne bo prizadela ključnih legitimnih interesov v prostoru in bi potemtakem morala biti sprejemljiva za vse deležnike. Opredeljevanja ciljev v smislu vsebinskega opisa prihodnjega stanja torej postane postranskega pomena. Nikakor s tem ne želimo reči, da postavljanje ciljev, njihovo merjenje in vrednotenje ni potrebno, ampak da je veliko premalo, in v tem smislu ni bistveno, ne moremo se s tem že zadovoljiti. Danes so cilji že postavljeni, nekateri se celo merijo in vrednotijo, vendar se stanje prostoru še ne izboljšuje. Na to opozarjajo Golobič in sod., ko poudarijo pomen procesnega vrednotenja, torej ne le golo doseganje ciljev ampak kako se izvedene aktivnosti pretvarjajo v učinke, na primer ali so zato kaj bolj izrabljeni potenciali, ali je multifunkcionalnost večja ali je politika kaj bolj učinkovita, ali so dosežene sinergije. Vizija nalaga transformacijsko zasnovo SPRS, ki predvideva premik mehanizmov urejanja prostora od normativnih h komunikacijskim (Habermas). To sta skrajni logiki, prva se odvija v luči mehanskega načina integracije v prostoru (od zgoraj, kakor je dobro za delovanje sistema kot celote) in druga v luči organske integracije v prostoru (od spodaj, kot narekujejo potrebe uporabnikov). Normativna logika je instrumentalna, racionalistična, podrejena je realizaciji v naprej določenih ciljev, ki jih izostri analiza stanja, ne sprašuje pa se temeljnih vprašanj o sistemu kot celoti in o njegovih temeljnih mehanizmih in vrednotah. V takšnih razmerah lahko vključevanje deležnikov in usklajevanje vpliva samo na razmeroma drobne rešitve. Uveljavljanja sektorskih interesov je po normativnem modelu prostorskega upravljanja veliko uspešnejše, če se odvija 'na politični ravni' in tako mimo sodelovanja Str. 20

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Tomaž Biščak: MULTISTAGE METHOD OF DETERMINING THE DEVELOPMENT OF RURAL SETTLEMENTS

Tomaž Biščak: MULTISTAGE METHOD OF DETERMINING THE DEVELOPMENT OF RURAL SETTLEMENTS Št. 4. / 2016 IGRA USTVARJALNOSTI teorija in praksa urejanja prostora THE CREATIVITY GAME Theory and Practice of Spatial Planning Tomaž Biščak: VEČSTOPENJSKA METODA DOLOČANJA RAZVOJA PODEŽELSKIH NASELIJ

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

CRP V Končno poročilo

CRP V Končno poročilo Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj hitro spoznal, da v

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

Mestne občine Ljubljana

Mestne občine Ljubljana Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

Oddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek

Oddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL SD IN K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL ID (P-3/16) DOPOLNITVE POROČILA V SKLADU S POGOJI IZ MNENJA O USTREZNOSTI

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,

More information

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Josip Mihalic Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRKO DELO ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE Ljubljana, januar 2016 NASTJA PIRNAT IZJAVA O AVTORSTVU

More information

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE)

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Predstavni{ka pisarna v Sloveniji Institut "Jožef Stefan", Ljubljana OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP 2001-2006 (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) PRESOJA

More information

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana

Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana 1. DEL KKK 9/27/06 2:55 PM Page 2 Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana Avtor Štefan Žemva, univ. dipl. inž. gradbeništva

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XXII Maribor, 24. junij 2017 št. 18 VSEBINA 235 Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi stran 497 235 Na podlagi

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov)

Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleš Pirc Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov) Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE

More information

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2014 2023 z elementi urbanega razvoja Delovno gradivo, 9.6.2014 Dokument je bil sprejet na X. redni seji Sveta mestne občine Kranj, X.X.2014. V 2.0 STRATEGIJA

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Šifra občine: Pripravljavec: CERKNO. Bevkova 9. Ime akta: OBČINE. Gradivo: Župan:

Šifra občine: Pripravljavec: CERKNO. Bevkova 9. Ime akta: OBČINE. Gradivo: Župan: Šifra občine: 14 Pripravljavec: OBČINA CERKNO Bevkova 9 5282 CERKNO Ime akta: OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT N OBČINE CERKNO Gradivo: TEKSTUALNI DEL ODLOKAA Faza postopka: DOPOLNJEN OSNUTEK Župan: MIRAN CIGLIČ

More information

Samo Drobne, Marija Bogataj

Samo Drobne, Marija Bogataj METODA OPREDELITVE ŠTEVILA FUNKCIONALNIH REGIJ: APLIKACIJA NA RAVNEH NUTS 2 IN NUTS 3 V SLOVENIJI A METHOD TO DEFINE THE NUMBER OF FUNCTIONAL REGIONS: AN APPLICATION TO NUTS 2 AND NUTS 3 LEVELS IN SLOVENIA

More information

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE razprave Dela 34 2010 73 90 CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE Marjan Tkalčič *, Robert Špendl ** * University

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona)

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona) 1 Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen zakona) (1) Ta zakon določa načine varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

Mesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija.

Mesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija. NAPIS NAD ČLANKOM Dunaj Mesto presežkov urbanega razvoja IZVLEČEK Mesto Dunaj je po različnih merilih uvrščeno med svetovno najbolj inovativna, energetsko učinkovita in tako imenovana pametna mesta. Ti

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

SLOVENSKE RODOVNE VASI

SLOVENSKE RODOVNE VASI Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

Mogudnosti za prilagođavanje

Mogudnosti za prilagođavanje Mogudnosti za prilagođavanje Shaun Martin World Wildlife Fund, Inc. 2012 All rights reserved. Mogudnosti za prilagođavanje Za koje ste primere aktivnosti prilagođavanja čuli, pročitali, ili iskusili? Mogudnosti

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

OCENA VPLIVOV MALIH HIDROELEKTRARN NA OKOLJE Z UPORABO VEČKRITERIJSKE ANALIZE

OCENA VPLIVOV MALIH HIDROELEKTRARN NA OKOLJE Z UPORABO VEČKRITERIJSKE ANALIZE Martin PUŠNIK * prof. dr. Matjaž MIKOŠ** dr. Nataša SMOLAR-ŽVANUT*** - 61 - OCENA VPLIVOV MALIH HIDROELEKTRARN NA OKOLJE Z UPORABO VEČKRITERIJSKE ANALIZE POVZETEK Vplivi malih hidroelektrarn na vodni,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA

100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA 100 DNI VLADE RS pod vodstvom MIRA CERARJA Ljubljana, december 2014 Uravnoteženje proračuna, krepitev socialne države in povrnitev zaupanja ljudi v državo so bile ključne prioritete ob nastopu Vlade RS

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave

kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave od 2003-2008 ljudje z naravo narava za ljudi Zbrala in uredila: Mateja Nose Marolt Prevod in lektura: Henrik Ciglič Fotografije: Handi Behič, Matej Demšar,

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV

SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Huš Mentorica: doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin Somentor: doc. dr. Jože Vogrinc SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV Diplomsko delo

More information

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) Martjanci, Junij 2014 KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 Namen projekta... 7 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta... 8 1.3 Pristopne

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tea Lovšin Vpis nesnovne kulturne dediščine v Register žive kulturne dediščine na primeru ribniškega suhorobarstva Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA Ljubljana, februar 2002 ROK UHAN IZJAVA Študent Rok Uhan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information