ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

Size: px
Start display at page:

Download "ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE"

Transcription

1 Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,

2 Naročnik: Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obrežna ulica Maribor Ponudnik: E-zavod Zavod za celovite razvojne rešitve Čučkova ul Ptuj TR: Davčna številka: SI Oseba odgovorna za izvedbo projekta: Pripravljavci študije: Matjaž Gerl, uni. dipl. nov Saša Erlih, dipl. san. ing. Darko Ferčej, uni. dipl. pol. Anja Prislan, uni. dipl. ekon. Sergej Papež, uni. dipl. ing. el. Predmet: Študija trajnostnega razvoja za izvedbo projekta energetske izrabe reke Mure» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«2

3 KAZALO POVZETEK UVOD IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE TRAJNOSTNI RAZVOJ INDIKATORJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PREDSTAVITEV ŠTUDIJ METODOLOGIJA PODROČNIH ŠTUDIJ GOSPODARSTVO Študija vplivov na razvoj gospodarstva Študija turističnega razvoja Študija razvoja kmetijstva OKOLJE Študija vodnogospodarskih osnov za Muro Študija kem. biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda Hidrogeološka študija Ihtiološka študija Študija gozdne biologije Študija - pregleda narave DRUŢBA (SOCIALNO OKOLJE) Študija vpliva na druţbeno okolje Javnomnenjska raziskava PREDSTAVITEV ZAKLJUČKOV PO RAZVOJNIH PODROČJIH TRAJNOSTI GOSPODARSTVO Razvoj gospodarstva Razvoj turizma Razvoj kmetijstva OKOLJE Vodni reţim reke Mure Kemijska in biološka kakovost površinskih in podzemnih voda Hidrogeološke razmere Gozdarstvo Ihtiologija DRUŢBA Razvoj druţbenega okolja... 73» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«3

4 4 PREDSTAVITEV UKREPOV PRIKAZ NAJPRIMERNEJŠIH OBMOČIJ ZA TRAJNOSTNO ENERGETSKO IZRABO ZAKLJUČEK Razvojni učinki po trajnostnih področjih LITERATURA... 92» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«4

5 KAZALO SLIK Slika 1: Grafična shema metodologije izdelave krovne študije trajnostnega razvoja Slika 2: Območje ob reki Muri Slika 3: Okvir presoje, ki ga uporablja Evropska agencija za okolje (Evropska agencija za okolje, 2002) Slika 4: Lestvica za vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja Slika 5: Prikaz področij trajnostnega razvoja in podrejenih področnih študij Slika 6 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika gospodarstva Slika 7 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika turizma Slika 8 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika kmetijstva Slika 9: Modeliranje gladin poplave Q 100 kot podlaga za izračun globin poplavljanja Slika 10: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika urejanja vodnega reţima reke Mure Slika 11: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika hidrogeologije Slika 12: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika gozdarstvo Slika 13: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika ihtiologije Slika 14: Število prebivalcev razvojne regije Pomurje Slika 15: Povprečna mesečna bruto plača Slika 16 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika ihtiologije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, hidrogeologije in turizma... 85» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«5

6 KAZALO GRAFOV Graf 1 : Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber gospodarstvo Graf 2 :Primerjava projekcije BDP na prebivalca za Slovenijo in Pomursko regijo v letu Tabela 3: Primerjava projekcije BDP na prebivalca za Slovenijo in Pomursko regijo v letu 2020 v primeru hidroenergetske izrabe (Vir: Študija razvoja gospodarstva) Graf 4: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja gospodarstvo Graf 5 :Število turistov in nočitev na širšem območju Mure v obdobju 2003 do Graf 6: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja turizem Graf 7: Tipi kmetij ob Muri Graf 8: Struktura pridelave poljščin Graf 9: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kmetijstvo Graf 10: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber okolje Graf 11: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja vodnogospodarstvo (mejna Mura) Graf 12: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja vodnogospodarstvo (notranja Mura) Graf 13: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kakovost površinskih voda Graf 14: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kakovost podzemnih voda Graf 15: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja hidrogeologija Graf 16: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja hidrogeologija Graf 17: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja - gozdarstvo - notranja Mura Graf 18: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja gozdarstvo notranja Mura Graf 19: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja ihtiologija Graf 20: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja ihtiologija Graf 21: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber okolje Graf 22: Ocena podpore prebivalstva v Pomurju izgradnji HE objektom na reki Muri Graf 23: Ocena percepcije prebivalstva Pomurja do negativnih učinkov HE objektov na reki Muri Graf 24: Ocena prebivalcev o vplivih HE objektov na trajnostni razvoj Pomurja Graf 25: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja - druţba Graf 26: Predstavitev vrednotenja učinkov po razvojnih področjih (vključno z oceno pomembnosti razvojnih področij kot jo pripisujejo prebivalci Pomurja posameznemu področju, povzeto po JMR Graf 27: Predstavitev vrednotenja razvojnih področij po scenarijih... 90» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«6

7 POVZETEK V sedanjem trenutku ni mogoče oceniti vseh posledic energetske izrabe reke Mure, zato so se DEM odločile izdelati krovno študijo trajnostnega razvoja širšega območja ob reki Muri. Namen študije je prikazati vpliv energetske izrabe reke Mure na trajnostni razvoj vplivnega območja oziroma regije Pomurje. Študija predstavlja razvojni dokument in podaja celovit pogled na projekt energetske izrabe reke Mure, ter vsebinsko podlago za oblikovanje lokalnega partnerstva. Uvodni del z različnih zornih vidikov osvetljuje problematiko trajnostnega razvoja kot izhodišča za pripravo študije in pripravljen metodološki okvir študije trajnostnega razvoja. Predstavljen je časovni pregled nastajanja koncepta trajnostnega razvoja ter razvoj naborov indikatorjev trajnostnega razvoja po posamičnih nivojih in metodologijah. V nadaljevanju je predstavljen nabor indikatorjev, ki izhaja iz globalnih in evropskih usmeritev na področju trajnostnega razvoja. Sledijo metodološki okvir za pripravo področnih študij in predstavitvijo ugotovitev na nivoju treh stebrov trajnostnega razvoja gospodarstvo, okolje in druţba. Predstavljena je ekspertna ocena, ki podaja oceno trenutnega stanja, oceno trendov v prihodnje in sicer v scenariju, ko se območje ob reki Muri razvija brez HE ter ob umestitvi HE objektov v prostor. Študije so ovrednotile trende v prihodnosti z indikatorji trajnostnega razvoja po tematsko povezanih sklopih. Na podlagi teh so pripravljeni ukrepi za izboljšanje stanja na območju Pomurja. Nabor je zastavljen tako, da so indikatorji merljivi in relevantni pri umeščanju energetskega objekta v prostor. Študija se zaokroţi s prestavitvijo lis območij moţnega razvoja (večjih pozitivnih učinkov), ki so jih izpostavile področne študije in katere sluţijo naročniku kot območja, ki so z vidika trajnosti primernejše za umeščanje hidroenergetskih objektov v prostor.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«7

8 1 UVOD 1.1 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE Na osnovi Zakona o vodah in izdane Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Verţeja (Ur.l. RS, št. 120/2005) je koncesija podeljena koncesionarju DEM d.o.o.. Koncesija za dobo 50 let bo pričela teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Pogoji za izvajanje koncesije so definirani v uredbi, podrobneje pa bodo v koncesijski pogodbi, ki bo sklenjena med koncedentom in koncesionarjem. V tej fazi si je koncesionar zadal nalogo izvesti predhodna dela, kot so študije, raziskave posameznih problematik vezanih na predmet in obseg koncesije in pogoje koncesijske pogodbe. a) Pravna izhodišča Splošna pravna izhodišča za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega vrha do Verţeja so: - Koncesija je podeljena imetniku koncesijske za rabo vode za proizvodnjo električne energije na začetku območja koncesije v občini Šentilj na odseku Mure med zg. koto vode 244,51 m n.m. in koto spodnje vode 242,97 m n.m. (obstoječa HE Ceršak) - Obstoječi imetnik koncesije Dravske elektrarne Maribor d.o.o. ţe uporablja vode reke Mure za proizvodnjo električne energije na podlagi določb Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči, za katero je bilo pridobljeno vodnogospodarsko dovoljenje (U.L. št. 49/03, 08/04, in 41/04 - ZVO-1) b) Pristop k izvedbi naloge Republika Slovenija je v vseh pomembnejših energetskih dokumentih opredelila reko Muro kot drugo Slovensko reko z največjim hidroenergetskim potencialom. Raba hidroenergije zaradi omejenosti fosilnih goriv narašča, zato je pričakovati še večji pomen in povečana rabo električne energije na vseh področjih. Energetske rabe reke Mure ni mogoče ocenjevati zgolj z vidika proizvodnje električne energije ali zgolj z vidika varstva narave, temveč si je potrebno zastaviti širša vprašanja - kakšen vpliv bo poseg v okolje imel na trajnostni razvoj področja v prihodnje. Potrebno je oceniti in ovrednotiti vse nevarnosti in slabosti ter evidentirati načine za njihovo ublaţitev. Prav tako je potrebno oceniti tudi morebitne koristi, ki bi se lahko pokazale v večji poplavni varnosti, namakalnih sistemih, na področju stanja» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«8

9 podzemnih voda, izboljšanem standardu komunalne opremljenosti območja ob Muri po izgradnji ipd. Pri izdelavi ocen pa je glavno vodilo enakovredno upoštevanje okoljske, socialne in gospodarske komponente trajnostnega razvoja. c) Krovna študija trajnostnega razvoja V sedanjem trenutku ni mogoče oceniti vseh posledic energetske izrabe reke Mure, zato so se DEM odločile izdelati krovno študijo trajnostnega razvoja širšega območja ob reki Muri. Trajnostni razvoj je v zadnjem desetletju postal temeljna doktrina drţav EU, saj spodbuja ekonomski razvoj, socialno enakost ter varstvo okolja z namenom zagotoviti bodočim generacijam vsaj takšne pogoje bivanja, kot jih imamo danes. Pri umeščanju večjih objektov v prostor je smiselna izvedba objektivne in mednarodno primerljive ocene trajnostnega razvoja, na podlagi katere se laţje sprejmejo kvalitetne in pravilne odločitve. Primerjalna ocena trajnostnega razvoja pokaţe stanje v primeru različnih odločitev (graditi ali ne, lokacija gradnje, itd..) na podlagi katerega se lahko izdela srednjeročna in dolgoročna napoved moţnih scenarijev. V ta namen je bila razvita metodologija študije trajnostnega razvoja, ki je upoštevala smernice EU, UNDP ter nacionalno zakonodajo. Metodološki okvir bazira na Sustainability Impact Assessment (Presoji vplivov na trajnostni razvoj, PVTR) 1, ki jo na nekaterih področjih uporablja tudi Evropska komisija. Splošni cilj presoje vplivov na trajnostni razvoj je pomoč pri zagotavljanju trajnosti na področjih sodelovanja med EU in drugimi drţavami z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika, z namenom izboljšati pogajalska izhodišča EU. Da bi to dosegli, PVTR ocenjuje moţne vplive različnih scenarijev na trajnostni razvoj z uporabo indikatorjev trajnosti in razvoj priporočil za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih posledic in za maksimiranje pozitivnih posledic. Sam projekt energetske izrabe reke Mure v tehničnem smislu ne obstaja, zato temelji predstavljen dokument predvsem na ekspertni oceni izvajalcev na podlagi izkušenj z drugih področij svojega dela in izkušnjah na primerljivih območij (npr. avstrijski del reke Mure), torej na strokovnih predvidevanjih opredmetenih v naboru indikatorjev. d) Namen Namen študije trajnostnega razvoja področja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke, je prikazati vpliv energetske izrabe reke Mure na trajnostni razvoj vplivnega območja oziroma regije Pomurje. Študija predstavlja pripomoček pri iskanju ravnovesja med stebri trajnostnega razvoja: gospodarskim, druţbenim in okoljskim.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«9

10 Slika 1: Grafična shema metodologije izdelave krovne študije trajnostnega razvoja» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«10

11 Slika 2: Območje ob reki Muri e) Cilji Konkretni cilji krovne študije: - preveriti kakšno je stanje ter kako objekti vplivajo na okolje in prostor, z vrednotenjem posameznih indikatorjev trajnostnega razvoja; - ugotoviti kritične elemente in posledice morebitne gradnje hidro objektov (okoljske, socialne, gospodarske); - predlagati alternativne rešitve in ukrepe za izboljšanje stanja v vseh identificiranih kritičnih elementih morebitne gradnje hidro objektov. f) Rezultati Rezultati prikazujejo pozitivne in negativne vplive izgradnje hidro objektov ter predlagajo rešitve in aktivnosti za omilitev negativnih ukrepov oziroma za nadomestitev negativnih učinkov s pozitivnimi. Vsako izmed trajnostnih področij podaja argumente in odločitev na vprašanje ali je gradnja hidro objektov na reki Muri smiselna/sprejemljiva in zakaj. Rezultati so predstavljeni na nivoju treh stebrov trajnostnega razvoja gospodarstvo, okolje in druţba.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«11

12 1.2 TRAJNOSTNI RAZVOJ Formalizacija trajnostnega razvoja se za širšo javnost prične z Deklaracijo iz Ria (Rio Declaration on Environment and Development 1992) 2 in Agendo Temelje za proces v Riu so poloţili leta 1972 na prvi svetovni konferenci o človekovem okolju v Stockholmu. Leta 1983 v okviru Zdruţenih narodov ustanovijo Svetovno komisijo za okolje in razvoj (t.i. Brundtlandova komisija), ki opredeli definicijo trajnostnega razvoja: "Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da pri tem ogrozi zmožnost prihodnjih generacij, da bi zadovoljevala svoje potrebe". V svojem poročilu iz leta 1987 z naslovom Naša skupna prihodnost 3 je komisija opozorila na vedno večjo ogroţenost naše Zemlje zaradi vedno hujše revščine, degradacije okolja, bolezni in onesnaţevanja. Pet let kasneje (junija 1992) so s podpisom Agende 21 3 na svetovni konferenci Zdruţenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru (Earth Summit) sprejeli načela trajnostnega razvoja in akcijski načrt za njihovo uresničevanje. Sporočilo iz Ria je jasno. Gospodarskega razvoja ne moremo, in ne smemo ustaviti, spremeniti pa moramo njegovo smer, da bo postal manj uničujoč za okolje. Varstvo okolja in doseganje trajnostnega razvoja si moramo deliti kot skupno odgovornost, pri tem pa so potrebne korenite spremembe, če ţelimo spremeniti netrajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje. Koncept gospodarske rasti, kakršno poznamo danes, je nezdruţljiv s konceptom trajnostnega razvoja, za katerega je potrebno ravnovesje v druţbi in okolju. Za uresničitev načel in sporazumov iz Ria je bil pripravljen program ukrepov, bolj znan pod imenom Agenda 21, ki poziva vlade vseh drţav, naj sprejmejo nacionalne strategije trajnostnega razvoja (NSDS). Glavne usmeritve Agende 21 3 lahko sklenemo v štiri cilje: 1. trajnost ţivljenjskega prostora/okolja 2. financiranje lokalnih razvojnih politik, institucij in ustvarjanje novih kapacitet 3. integracijo strategij za izboljšanje ţivljenjskega standarda in trajnostnega upravljanja okolja 4. izvajanje nacionalnih planov in financiranja ruralnih ter slabo razvitih urbanih območij, pomoč šibkejšim V pomoč implementaciji trajnostnega razvoja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju je bila ustanovljena Komisija Zdruţenih narodov za trajnostni razvoj (UNCSD). Ta v letu 1996 lansira večletni testni program 5,6 z namenom razširiti nivo tovrstnih znanj. V raziskovalnih programih je bilo vključenih tudi šest drţav članic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija in Anglija).» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«12

13 Septembra 2002 je v Johannesburgu potekal drugi Vrh o trajnostnem razvoju (WSSD) 7. Na srečanju so obravnavali naslednja področja: voda in izboljšanje zdravstvenih razmer, energija, segrevanje ozračja, naravni viri in biološka raznolikost, trgovina, človekove pravice in upravljanje, zdravje. Drţavam so priporočili takojšnje ukrepanje "z namenom nadgraditi pripravo in izdelavo nacionalnih strategij za trajnostni razvoj", kot tudi " implementiranje le teh do leta 2005". a) Usmeritev k lokalnim programom Med pogovori lokalnih vlad na Svetovnem vrhu (2002) 7 v Johannesburgu so predstavniki lokalnih skupnosti z vsega sveta kot tudi predstavniki Programa Zdruţenih narodov za razvoj (UNDP), Programa Zdruţenih narodov za okolje (UNEP), Agencije Zdruţenih narodov Habitat (UN- HABITAT) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vključno z ICLEI (The International Council for Local Environmental Initiatives) pripravili oz. sproţili nov program Lokalna akcija (Local Action 21) kot nadgradnjo Lokalne agende 21 (Local Agenda 21). Lokalna akcija 21 je globalni mandat lokalnim oblastem za premik od agende k aktivnostim, ki pospešujejo implementacijo trajnostnega razvoja in sicer: nastanek trajnostnih skupnosti in mest (zaradi prepoznavanja in odpravljanje ovir za trajnostni razvoj); Lokalna akcija 21 bo pripomogla k zmanjševanju vloge mest v globalnemu zmanjševanju virov in degradaciji okolja. Programi lokalnih oblasti in njihova aktivna vloga pri uresničevanju okoljskih projektov bo pripomogla zaščititi svetovne "dobrine"; Lokalna akcija 21 bo postavila/predstavila instrumente upravljanja, ki bodo zagotovile implementacijo, efektiven monitoring in napredek lokalnega trajnostnega upravljanja. b) Aktivnosti v okviru EU Trajnostni razvoj je in ostaja aktualen tudi v Evropski uniji. Ţe prvi in drugi Evropski okoljski akcijski program (1. Environmental Action Programme (1973), 2. EAP ( )) 8 sta vsebovala zametke trajnostnega razvoja. V programu, ki je strateški dokument politike na tem področju, je bilo ugotovljeno, da spada varstvo okolja med najpomembnejše naloge Evropske unije. Poudarjena je bila potreba po celoviti presoji vplivov drugih politik na okolje - kar predstavlja ţe prve zametke poznejšega modela "trajnostnega razvoja". V tretjem in delno četrtem programu je prišlo do politične spremembe (3. EAP ( ) 8. Leto 1987 se omenja kot zasuk v evropski okoljski politiki. Okolju je bilo namenjeno poglavje v Pogodbi o evropski uniji. Okolja ni bilo mogoče več razumeti kot nekakšen dodatek pač pa kot aktivnost, ki je sestavni del celotnega proizvodnega procesa. S četrtim EAP se je začel uveljavljati sektorski pristop -» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«13

14 analiziran je bil učinek gospodarskih sektorjev na okolje in okoljska politika je postala sestavni del pri sprejemanju ekonomskih odločitev. Trajnostni razvoj tako v 90. letih postane normativno vodilo okoljske politike v EU. V petem akcijskem programu ( ) 8 je trajnostni razvoj izrecno opredeljen (opomba: naslov 5. EAP je "Towards sustainability") s poudarkom na glavni usmeritvi, to je vključevanje okoljske dimenzije v vse sektorje. Nov pristop je usmerjen k dogovarjanju in doseganju konsenza med vsemi akterji na tem področju. Da se EU zavzema za izpolnjevanje sklepov ministrskega srečanja o okolju in razvoju iz Ria 1992, je ponovno potrjeno v Amsterdamski pogodbi 9 iz leta Trajnostni razvoj je bil potrjen kot prednostna naloga s skupnim ciljem povezovanja okoljske, ekonomske in socialne politike z definiranimi ukrepi za njegovo pot (nadzor porabe naravnih virov, preusmeritev sedanje politike subvencioniranja kmetijstva, prometa, energetike... v bolj trajnostno smer, sprememba davčne politike v smer obdavčenja porabe naravnih virov, postavitev visokih tehnoloških standardov). Napredek v strategiji trajnostnega razvoja kulminira v sprejetju EU Strategije trajnostnega razvoja 10 na vrhu Evropskega sveta v Gothenburgu junija Prvi korak je bila identifikacija prioritetnih področij (podnebne spremembe, promet, zdravje in naravne danosti/viri) s pripadajočimi cilji/smernicami. V naslednjem letu (2002) komisija predstavi še Sporočilo Komisije o eksternih dimenzijah trajnostnega razvoja. Poudarja, da morajo gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja delovati skladno. V Bruslju je bila 9. junija sprejeta Prenovljena Strategije za trajnostni razvoj. Zajema principe evropske politike na vseh področjih: Presoja vplivov na okolje mora biti enotna in uporabljena kot orodje za trajnostni razvoj. Presoja vplivov mora meriti ekonomske, socialne in okoljske učinke evropskih predlogov v najzgodnejši fazi priprave; EU potrebuje bolj ambiciozno dolgoročno strategijo za trajnostno energijo; V strategiji za trajnostni razvoj manjkajo socialni cilji: področja kot so revščina, socialna izključenost in staranje druţbe sploh niso bila vključena v debato; EU mora storiti več na področju trajnostne porabe naravnih virov (integrirana politika do proizvodov, ekološko označevanje, ločevanje odpadkov, preusmeritev obdavčenja od dela na neobnovljive vire); Več pogovorov o odnosu med trgovinsko liberalizacijo Svetovne trgovinske organizacije in trajnostnim razvojem;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«14

15 Lokalni in regionalni nivoji morajo biti deleţni več podpore s strani strategije trajnostnega razvoja EU: za programe iz strukturnih skladov morajo veljati stroge trajnostne zahteve. 1.3 INDIKATORJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Indikatorji igrajo pomembno vlogo pri odločitvah. Lahko predstavijo fizikalna in socialna znanja v laţje razumljivi oz. obvladljivi obliki, kar olajša odločitveni proces; so v pomoč pri meritvah in kontroli napredka trajnostnega razvoja; so dejavniki, ki preprečijo ekonomsko, socialno in okoljsko škodo; so orodje za sporočanje idej, misli in vrednot. Ţe leta 1992 v Riu so izpostavili pomembno vlogo indikatorjev in njihov pomen v odločitvah za trajnostni razvoj. Agenda 21 v 40. poglavju apelira na drţave in mednarodno skupnost v razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja. Vloga indikatorjev je v usmerjanje ukrepov za trajnostni razvoj in asistenca pri odločitvah na vseh nivojih ob vzpostavitvi nacionalnih strategij trajnostnega razvoja. Prav tako Agenda 21 poziva h harmonizaciji naporov za razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja na nacionalni, regionalni in globalni ravni, kot tudi k vključitvi primernega nabora indikatorjev v vseh poročilih o trajnostnem razvoju. Osnovni nabor indikatorjev je izbor iz delovne liste 134 indikatorjev 12,13 in pripadajočih metodologij, ki so bile razvite, testirane in izboljšane kot del implementacije Delovnega programa o indikatorjih trajnostnega razvoja (Work Programme on Indicators of Sustainable Development - ISD), ki je bil sprejet na tretji seji Komisije za trajnostni razvoj (CSD) aprila in predstavljen CSD v letu a) Indikatorji trajnostnega razvoja v EU Strategija trajnostnega razvoja EU 9 sprejeta na Evropskem svetu v Gothenburgu junija 2001 in posodobljena junija 2006 strategija EU za trajnostni razvoj 16 usklajuje ekonomski napredek, socialno kohezijo in varovanje okolja. Monitoring napredka z indikatorji trajnostnega razvoja tako predstavlja temeljni del Strategije. Indikatorje (tabela 3) so razvili ob pomoči skupine mednarodnih ekspertov Delovne skupine za indikatorje trajnostnega razvoja. Razvrščeni so v deset (10) tematskih področij, ki kaţejo na prednostne naloge Strategije in iz teh izhajajoče politične obveze. Sedem tem ustreza prednostnim področjem Sporočila komisije (A sustainable Europe for a better World) 9 iz leta 2001 in sporočilu Globalnega partnerstva 11 iz leta 2002, med tem ko izhajajo vzorci proizvodnje in porabe ter odgovorno vodenje drţave iz plana uresničevanja Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju. Tema ekonomskega razvoja poudarja ekonomsko dimenzijo trajnostnega razvoja in jo pribliţa Lizbonskemu procesu.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«15

16 Med temami pride neizbeţno do prekrivanja. Nekatera glavna gibala, kot je izraba energije, vplivajo na razvoj v različnih temah, ne morejo pa biti večkrat predstavljena v naboru indikatorjev. Prav tako obseg teme variira, ker so nekatere teme zelo specifične (npr. podnebne spremembe in energija), spet druge (vzorci proizvodnje in porabe) pa zajemajo široko območje socioekonomskih in okoljskih vprašanj. Zato ogrodje temelji na striktni opredelitvi hierarhije indikatorjev v okviru vsake teme, po drugi strani pa omogoča s pomočjo standardiziranih konceptov, definicij in klasifikacij, strukturirati informacijo tako, da je lahko indikator uporabljen v monitoringu napredka v drugih temah. b) Definicija indikatorja Indikator je parameter oziroma vrednost izpeljana iz nekaj parametrov, ki daje informacijo o, ali/in opisuje stanje nekega fenomena. Njegova pomembnost je precej večja kot zgleda njena direktna povezanost z vrednostjo parametra. Indikatorji so agregati neobdelanih in obdelanih podatkov, ki nam pomagajo opredeliti ter poenostaviti fenomen/pojav in nam dajejo vpogled v kompleksne probleme; so orodje za operacionalizacijo trajnostnega razvoja in ponujajo številne prednosti v sferah trajnostnega razvoja: - oblikujejo uspešnejšo javno in zasebno politiko - podajajo stanje napredka v smeri trajnostnega razvoja - sproţijo ukrepe, ki preprečijo ekonomsko, socialno in okoljsko škodo - stimulirajo debate in usmerjene ukrepe za trajnostni razvoj Od posameznega primera oz. situacije je odvisna primernost uporabe posameznega indikatorja. Tako na primer stopnja dezertifikacije, ki je ključnega pomena za drţave v Afriki, v Evropi nima takega pomena. Zelo pomembno vlogo igra proces izbire relevantnih indikatorjev trajnostnega razvoja v odvisnosti od konteksta (regija, institucija ali ekonomski sektor). V tem procesu se izberejo indikatorji, ki bazirajo na kontekstno-specifičnih okoliščinah in splošnih kriterijih izbire. Indikatorje trajnostnega razvoja razdelimo v tri glavne razrede: okoljski, socialni (druţbeni) in ekonomski (gospodarski). Nekatere formacije (med njimi tudi Evropska unija) dodajo še institucionalne indikatorje kot ločen razred. Nabor indikatorjev po razredih se lahko nadalje kategorizira glede na to ali je faktor obremenitev za naravno okolje, indikativen za stanje okolja, oz. meri ostale socialne odzive na obremenitve oziroma spremembe razmer. Temelj za sestavo nizov indikatorjev je lahko tudi okvir presoje, ki pomaga pri določitvi funkcij posameznih kazalcev. Bistvo je v vzpostavitvi vzročnih povezav med faktorji obremenitve, stresa in odziva, ki bi se lahko spregledale v oţjih sektorskih analizah. Tridelni okvir presoje (gonilne sile» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«16

17 stanje odzivi) je pri indikatorjih trajnostnega razvoja prva uporabila Komisija Zdruţenih narodov za trajnostni razvoj (CSD). Evropska agencija za okolje (EEA) je okvir podrobneje razdelila v petdelni, t. i. DPSIR - okvir, ki vključuje gonilne sile obremenitve stanje vplive odzive (Driving forces - Pressures - State - Impact - Responses). Pri tem ima vsak posamezni nabor svoj namen (glej sliko 1): Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzročajo povečanje ali omejevanje pritiskov na okolje. To so lahko npr. obseg gospodarskih, prometnih ali turističnih dejavnosti. Obremenitve sestavljajo neposredne antropogene obremenitve in vplivi na okolje, kot so npr. izpusti onesnaţeval ali raba naravnih virov. Stanje se nanaša na trenutno stanje in razvoj pojava v okolju, kot je raven onesnaţenosti zraka, vodnih teles in tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoloţljivost naravnih virov (npr. les ali sladka voda). Vplivi so učinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in ţivih bitij. Odzivi so odgovori druţbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi drţave, kot npr. takse na rabo naravnih virov. Pomembne so tudi odločitve podjetij in posameznikov, npr. investicije podjetij v nadzor nad onesnaţevanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih. Slika 3: Okvir presoje, ki ga uporablja Evropska agencija za okolje (Evropska agencija za okolje, 2002)» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«17

18 2 PREDSTAVITEV ŠTUDIJ 2.1 METODOLOGIJA PODROČNIH ŠTUDIJ Vsi izdelovalci področnih študij so pri pripravi upoštevali enotna izhodišča za izdelavo študij. Tako vsaka študija podaja ter zajema pregled in oceno sedanjega stanja na podlagi zbranih podatkov. Študija nato detajlirano obdela trende oz. prospekcije sprememb stanja v prihodnosti in z rangiranjem indikatorjev oceni kako se bo pojav spreminjal v daljšem časovnem obdobju ob ohranitvi sedanjega stanja in z upoštevanjem moţnosti bodoče energetske izrabe vodotoka (izgradnja HE na Muri). Izdelovalci študij so k sodelovanju pritegnili oz. vključili lokalne strokovnjake, ker le v sodelovanju z njimi, ki ţivijo v tem prostoru, lahko podajo relevantno oceno stanja in prognozo stanja v prihodnosti. Z namenom omogočiti enostavnejšo primerjavo med vplivi posameznih študij in identificiranja končnega vpliva na trajnostni razvoj regije, je bila razvita enotna metodologija vrednotenja vplivov posameznih indikatorjev na trajnostni razvoj. Metodologija predvideva sedem (7) stopenjsko lestvico vrednotenja učinkov indikatorjev in je detajlno predstavljena v nadaljevanju. Nabor indikatorjev za študijo trajnostnega razvoja je bil pripravljen na podlagi primerljivih indikatorjev trajnostnega razvoja, nacionalnih raziskav in konzultacij z ekspertnimi skupinami. Izbralo se je osnovni nabor 58 indikatorjev (Priloga 2) s priporočeno metodologijo. Lestvica za vrednotenje je bila postavljena z ocenami med -3 in 3 (slika spodaj), z nevtralno vrednostjo 0. Za vsak indikator, ki je bil rangiran niţje od ranga 0 so izdelovalci pripravili ukrepe za izboljšanje stanja oziroma omilitev negativnih ukrepov. Slika 4: Lestvica za vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja -1 zelo velik negativen učinek količinska ali kakovostna sprememba vpliva indikatorja je zelo velika; omilitveni ukrepi niso mogoči ali so stroški zanje zelo veliki -2 zmeren negativen učinek negativna količinska ali kakovostna sprememba vpliva z moţno izvedbo omilitvenih ukrepov -1 majhen negativen učinek majhna negativna količinska ali kakovostna sprememba vpliva indikatorja 0 ni vpliva spremembe indikatorja ni oziroma je zanemarljiva 1 majhen pozitiven učinek majhna pozitivna količinska ali kakovostna sprememba vpliva indikatorja 2 zmeren pozitiven učinek pozitivna količinska ali kakovostna sprememba vpliva indikatorja 3 zelo velik pozitiven učinek velika pozitivna količinska ali kakovostna sprememba vpliva indikatorja» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«18

19 a) Metodološki okvir Vse področne študije so pripravljene primerljivo, kar pomeni da so izdelane v okviru skupnega metodološkega okvirja ter imajo isto strukturo (predstavljeno spodaj): 1. Inventarizacija dokumentacije predstavlja pregled in predlog uporabnosti do leta 2008 izdelane dokumentacije. 2. Analiza stanja - izdelovalec mora s študijo zaobseči sedanje stanje na področju ki je predmet obdelave. Ocena sedanjega stanja bo izdelana na podlagi sedaj ţe znanih podatkov opredeljene bodo izhodiščne vrednosti indikatorjev 3. Simulacija scenarijev - na podlagi pregleda in ocene sedanjega stanja, je potrebno izdelati prognozo stanja v naravi, okolju ali ţivem svetu za: a. Prognoza v primeru brez izgradnje HE na reki (upoštevanje trendov ter razvojnih programov okolja) vrednost merjenih indikatorjev b. Prognoza stanja v primeru izgradnje HE - vrednost merjenih indikatorjev 4. Presoja zunanjih učinkov projekta - Objektivna predstavitev pozitivnih in negativnih zunanjih učinkov projekta, rangiranje učinkov in predlog ukrepov za maksimiranje pozitivnih zunanjih učinkov projekta in minimiziranje negativnih zunanjih učinkov projekta 5. Opis metodologije postopkov dela ob izdelavi analize 6. Povzetek študije mora v zaključku predstaviti povzetek vseh navedenih poglavij, saj rezultati vseh področnih študij sluţijo kot podatki za krovno interdisciplinarno študijo trajnostnega razvoja, kjer bodo zunanji učinki izvedbe projekta celovito predstavljeni. Podatki in rezultati zaključkov posameznih študij so oblikovani tako, da jih je moţno predstaviti v skupnem informacijskem sistemu GIS. Okvir študije TR predstavljajo trije stebri trajnosti: gospodarstvo, druţba in okolje. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni namen in vsebina področnih študij ter izdelovalec, ki je študijo izdelal:» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«19

20 2.2 GOSPODARSTVO Študija vplivov na razvoj gospodarstva Namen študije: Ugotoviti stanje gospodarstva na območju Prekmurja in analiza gospodarskih ter razvojnih potencialov v primeru različnih scenarijev. Vsebina študije: - stanje gospodarstva na vplivnem območju posega - analiza gospodarskega potenciala - analiza razvojnih potencialov - predlog gospodarskega razvoja Izdelovalec: E-zavod, Čučkova ulica 5, 2250 PTUJ Študija turističnega razvoja Namen študije: Ugotoviti stanje turizma in infrastrukture na vplivnem območju posega ter analiza turističnih razvojnih potencialov. Vsebina študije: - stanje turizma in turistične infrastrukture na vplivnem območju posega - analiza turističnega potenciala - analiza interesov turističnih delavcev in lokalnih oblasti v povezavi s turizmom - ocena ekonomskih učinkov - predlog razvoja turizma v povezavi z energetsko izrabo na Muri Izdelovalec: Hosting, svetovanje d.o.o., Metelkova 7, 1000 LJUBLJANA Študija razvoja kmetijstva Namen študije: Dobiti informacijo o stanju na področju kmetijstva in opraviti analizo agrarnoproizvodnih potencialov. Vsebina študije: - stanje kmetijstva in kmetijske pridelave na vplivnem območju posegov - analiza agrarno - proizvodnega potenciala - analiza interesov uporabnikov kmetijskega prostora v Pomurju - ocena ekonomskih učinkov Izdelovalec: Konzorcij za namakanje Podravja G.I.Z. Partizanska cesta 6, 2000 Maribor» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«20

21 2.3 OKOLJE Študija vodnogospodarskih osnov za Muro Namen študije: Dobiti informacijo o stanju površinskih in podzemnih voda na vplivnem območju elektroenergetskih objektov ob Muri in predvideti spremembe v primeru različnih scenarijev. Vsebina študije: - izboljšanje poplavne varnosti povodja in preprečevanje erozije, preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza ter drugih plavin - bilance pretokov Izdelovalec: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.o.o, 2000 MARIBOR, Glavni trg 19c Študija kem. biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda Namen študije: Dobiti informacijo o kemijski in biološki kakovosti površinskih in podzemnih voda na vplivnem območju elektroenergetskih objektov ob Muri. Vsebina študije: - analiza kontrole kakovosti vodnega okolja Mure in ukrepi za izboljšanje stanja - analiza kontrole kakovosti kvalitete podzemne vode in ukrepi za izboljšanje stanja Izdelovalec: IEI, Institut za ekološki inţeniring, Ljubljanska ul. 6, 2000 MARIBOR Hidrogeološka študija Namen študije: Dobiti informacijo o stanju površinskih in podzemnih voda na vplivnem območju elektroenergetskih objektov ob Muri in predvideti spremembe v primeru različnih scenarijev. Vsebina študije: - analiza ukrepov za nespremenjeno rabo površinske vode - analiza izboljšanja kvalitete ter količine podzemne vode - letna poraba podzemnih in površinskih voda Izdelovalec: IEI, Institut za ekološki inţeniring, Ljubljanska ul. 6, 2000 MARIBOR» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«21

22 2.3.4 Ihtiološka študija Namen študije: Podati informacijo o stanju vodnih ekosistemov in vodnih organizmov na vplivnem območju elektroenergetskih objektov v območju ob Muri. Vsebina študije: - stanje vodnega ekosistema - analiza števila ključnih vodnih organizmov in indeksa vodne biodiverzitete - analiza ukrepov za omogočanje mobilnosti vodnih organizmov - analiza letnega izlova po pomembnih ribjih vrstah - ocena razvoja ribiškega turizma/rekreacije in akvakulturistike Izdelovalec: ZAVOD UMBRA, Ulica bratov Učakar 108, 1000 LJUBLJANA Študija gozdne biologije Namen študije: Podati informacijo o stanju gozdnih ekosistemov na vplivnem območju elektroenergetskih objektov ob Muri ter o vplivih le teh na vodno bilanco območja Prekmurja. Vsebina študije: - inventarizacija gozdnih površin - analiza pomena gozda pri ohranjanju podzemnih voda - raziskave vpliva objektov na specifične gozdne ekosisteme (poplavni gozdovi, logi ) Izdelovalec: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.o.o, Glavni trg 19c, MARIBOR Študija - pregleda narave Namen študije: Dobiti informacijo o stanju naravnega okolja na vplivnem območju elektroenergetskih objektov in posredno dati informacijo o upravljanju naravnega okolja ter posebnih varovanih/zaščitenih območij. Vsebina študije: - inventarizacija habitatov in ţivalskih ter rastlinskih vrst - analiza stanja in upravljanja naravnega okolja ter posebnih varovanih območij (Natura) - presoja vplivov na okolje specifične raziskave (po izkazani potrebi) Izdelovalec: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.o.o, Glavni trg 19c, MARIBOR, CKFF» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«22

23 2.4 DRUŢBA (SOCIALNO OKOLJE) Študija vpliva na druţbeno okolje Namen študije: Podati sliko o stanju druţbenega okolja na območju Prekmurja s pomočjo analize socio-ekonomskega stanja prebivalstva, druţbene vključenosti in analize javnih dobrin. Vsebina študije: - stanje druţbeno socialnega okolja na območju Prekmurja - analiza izboljšanja ţivljenjskih pogojev (število novih delovnih mest, število prebivalstva vključenih v okoljske/turistične projekte, ureditev komunalne infrastrukture, povečana mobilnost, rekreacijske površine) - analiza rabe prostora/tal - ocena ekonomskih učinkov na prebivalstvo - vključevanje lokalnih in nacionalnih NVO-jev in javnosti v projekt Izdelovalec: REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA MURA d.o.o., Lendavska 5a, 9000 MURSKA SOBOTA Javnomnenjska raziskava Namen študije: Ugotoviti stališče javnosti do projekta in prostora ter identifikacija mnenjskih voditeljev z namenom upoštevanja Aarhuške konvencije. Vsebina študije: - analiza javnega mnenja - identifikacija vpletenih ter njihovih stališč (NVO-ji, strokovna javnost, prebivalstvo) Izdelovalec: INTERSTAT d.o.o., Gregorčičeva ulica 39, 2000 MARIBOR» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«23

24 3 PREDSTAVITEV ZAKLJUČKOV PO RAZVOJNIH PODROČJIH TRAJNOSTI V krovni študiji povzemamo izsledke področnih študij na nivoju treh stebrov trajnostnega razvoja: gospodarstvo, druţba in okolje. Predstavljeni so trenutno stanje v regiji, ključni trendi, ki izhajajo iz stanja, ter ekspertna ocena o trendih v prihodnje. Področne študije so trende vrednotile z rangiranjem mednarodno primerljivih indikatorjev, ki sluţijo za izdelavo skupne ocene vpliva potencialne investicije na trajnostni razvoj. Slika 5: Prikaz področij trajnostnega razvoja in podrejenih področnih študij Gospodarstvo Družba Okolje Študija vplivov na razvoj gospodarstva Študija razvoja turizma Študija razvoja kmetijstva Študija vpliva na družbeno okolje Javnomnenjska raziskava Študija vodnogospodarskih osnov za Muro Študija hidrogeologije Študija kem. in biološke kakovosti voda Študija gozdne biologije Predmet obdelave na nivoju trajnostnega stebra gospodarstva je ugotavljanje stanja in analiza gospodarskih ter razvojnih potencialov v Pomurju, analiza turizma in infrastrukture na vplivnem območju posega ter analiza področja kmetijstva z analizo agrarno-proizvodnih potencialov. V ta namen so bile pripravljene naslednje področne študije: študija vplivov na razvoj gospodarstva, študija razvoja turizma in študija razvoja kmetijstva. Predmet obdelave na nivoju trajnostnega stebra okolje je analiza vodnega in obvodnega okolja, z analizo vodnogospodarstva, hidrogeologije in kemijske biološke kakovosti voda ter ugotavljanje stanja naravnega okolja z analizo vrst in habitatov na območju ob reki Muri. Področne študije, ki so analizirale stanje okolja so: študija vodnogospodarskih osnov za Muro, študija hidrogeologije, študija» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«24

25 kem. in biološke kakovosti voda, študija gozdne biologije, ihtiološka študija in analiza pregleda narave in habitatov. Predmet obdelave na nivoju trajnostnega stebra druţba je analiza stanja druţbenega okolja na območju Prekmurja ter analiza javnega mnenja prebivalstva o stanju v regiji Pomurje. V ta namen je bila pripravljena študija vpliva na druţbeno okolje. Prav tako je bila narejena javnomnenjska raziskava s ciljem ugotoviti stopnjo sprejemljivosti morebitne gradnje hidroelektrarn na reki Muri ter preveritvijo na katerih področjih se porajajo teţave v regiji. 3.1 GOSPODARSTVO Pomurje kot regija obsega km 2 (6,6% površine Slovenije) in ima pribliţno prebivalcev (kar predstavlja 6,5% prebivalcev Slovenije), je po velikosti sedma slovenska regija. Posebnost je enakomerna poseljenost, ki je enaka povprečju poseljenosti v Sloveniji, s podobnim trendom zmanjševanja števila prebivalstva. Specifični problemi regije so odliv kadrov, visoka stopnja brezposelnosti, delovno intenzivna industrija, visok deleţ kmetijstva v gospodarstvu. Strateško gledano ima Pomurje zelo dobre moţnosti na področju čezmejnega sodelovanja in gospodarskega sodelovanja. Analiza trenutnega stanja gospodarskega razvoja analiziranih občin ob reki Muri je pokazala, da so v zadnjih letih ( ) imeli gospodarski kazalniki pozitivno stopnjo rasti. Delno je to posledica zunanjih dejavnikov, predvsem vstopa Slovenije v EU in vstopa Slovenije v Evro območje. Kljub omenjeni pozitivni rasti, pa velja, da Pomurska regija v gospodarskem razvoju, še zmeraj zaostaja za slovenskim povprečjem. Na področju turizma se širše območje reke Mure pozicionira kot destinacija, ki ponuja specializirano ponudbo turističnih proizvodov na ekološkem, športno-rekreativnem, podeţelskem, zdraviliškem in kongresnem turizmu. Turistično povpraševanje na analiziranem širšem območju reke Mure je zelo neenakomerno razpršeno in na širšem območju Mure v preteklih šestih letih beleţi trend upadanja. Najbolj razvit turistični produkt je termalni turizem, saj območje zajema dva velika termalna centra slovenskega turizma - Radence in Banovce. Kmetijstvo predstavlja eno pomembnejših gospodarskih panog na območju Pomurja. Na območju občin ob reki Muri je deleţ kmetijskih zemljišč kar 62% vseh površin. Za kmetijsko pokrajino ob reki» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«25

26 Muri je značilna majhna posestna in razdrobljena parcelna struktura. Omejitveni faktorji za kmetijsko rabo so predvsem poplave in erozija, ter slabo stanje hidromelioracijskih sistemov. Graf 1 : Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber gospodarstvo GOSPODARSTVO brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Nove priloţnosti lokalnega gospodarstva zaradi energetske izrabe reke Mure BDP na prebivalca v regiji Deleţ porabe električne energije iz OVE (SLO) Število turistov na vplivnem območju Število nočitev na vplivnem območju Število turističnih leţišč Število zaposlenih v turistični dejavnosti Število turističnih programov Površina kmet.zemlj. v uporabi Površina popl. zemljišč Površina kmet.zemlj. na vodovarstvenih območjih Površina kmet.zemlj. na obm.posebnih reţimov varovanja narave Deleţ površin v obm. agrar.operacij (HMS) Stroški obratov.namak./osuš. sistemov Pridelek na ha/kulturo» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«26

27 Ključni trendi na področju trajnostnega stebra gospodarstvo so naslednji: - pozitivna rast gospodarskih kazalnikov v obdobju (prihodki občin, BDP, zniţanje brezposelnosti); - kljub rasti očiten zaostanek Pomurja na področju gospodarskih kazalnikov za slovenskim povprečjem; - neenakomerna razpršenost turističnega povpraševanja (posledica centralizacije ponudbe); - trend upadanja turističnega povpraševanja in števila nočitev (v Sloveniji turistično povpraševanje v povprečju narašča); - najpomembnejši turistični produkt predstavlja termalni turizem; - slaba izkoriščenost turističnega potenciala reke Mure; - kmetijstvo pesti slabo stanje hidromelioracijskih sistemov, neustrezno stanje vodnega reţima reke Mure (poplave, nizek nivo podtalnice, pomanjkanje vlage/suša); - razdrobljena parcelacija in lastniška struktura, propadanje malih kmetij; - slaba organizacijska povezava pridelovalcev in slabo razvito trţenje; Razvoj gospodarstva a) Analiza stanja Območje opazovanja predstavljajo občine Apače, Gornja Radgona, Šentilj, Beltinci, Benedikt, Cankova, Črenšovci, Kriţevci, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkriţje, Sv. Ana, Sv Jurij, Šentilj, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Verţej. Analiza stanja pokaţe, da v vseh opazovanih občinah prihodki v obdobju naraščajo, skupno povečanje občinskih prihodkov v tem obdobju znaša 30,5% (iz ,00 na ,00 ). V tem obdobju so prav tako naraščali občinski odhodki in sicer, skupno povečanje odhodkov za 37,0% (iz na ). Gospodarsko stanje na analiziranem območju pokaţe, da se je število delovno aktivnih prebivalcev na obeh analiziranih območjih med letoma 2000 in 2008 zniţalo iz na Hkrati je v tem obdobju padlo tudi število brezposelnih, število se je zmanjšalo za prebivalcev oziroma za 32,6%. Število podjetij v občinah v obdobju analiziranih let niha, kar je smiselna posledica zapiranja poslovnih subjektov in hkrati ustanavljanja novih. V letu 2000 je na analiziranem območju delovalo podjetij, v letu 2007 pa » Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«27

28 BDP na prebivalca v Pomurski regiji se je v vseh letih 2000 in 2006 povečeval. V analiziranem obdobju se je povečal za 26% ( ), kljub omenjenemu dejstvu, pa BDP na prebivalca v Pomurski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem, saj je povprečni BDP slovenskih regij v letu 2006 znašal V nadaljevanju predstavljamo scenarij, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom v regiji v primeru, ko se področje razvija brez gradnje HE na Muri. Sledi predstavitev scenarija z izgradnjo HE objektov na Muri ter opis pozitivnih in negativnih vplivov izgradnje hidro objektov ter predlagajo rešitve in aktivnosti za omilitev negativnih ukrepov oziroma za nadomestitev negativnih učinkov s pozitivnimi. b) Scenarij brez gradnje HE Trenutni trendi se lahko do neke mere izboljšajo s programom vlade za razvoj Pomurja, drugače se predpostavi, da se trend rasti nadaljuje, regija pa v gospodarskem razvoju tudi v prihodnje ne doseţe slovenskega povprečja. Trendi v primeru razvoja področja ob reki Muri brez hidroenergetskih objektov do leta 2020 v številkah: - število delovno aktivnih na obravnavanem območju ob Muri se bo zniţalo iz (leto 2008) na ; - prihodki občin se bodo povečali na obravnavanem območju ob reki Muri iz (leto 2006) na ; - odhodki občin se bodo povečali na obravnavanem območju ob reki Muri iz (leto 2006) na ; - projekcija števila registriranih brezposelnih, v občinah obravnavanega območja je padec iz (2008) na 2.119; - število podjetij, v občinah obravnavanega področja zraste iz (leta 2007) na 4.468; - BDP na prebivalca v Pomurski regiji bi zrasel iz /prebivalca na /prebivalca. Iz projekcij je mogoče zaključiti, da se BDP na prebivalca regije, ob upoštevanju izhodišč trenutnega stanja, ne pribliţuje ravni BDP na prebivalca v Sloveniji. Podobno velja za ostale gospodarske kazalce.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«28

29 Graf 2 :Primerjava projekcije BDP na prebivalca za Slovenijo in Pomursko regijo v letu ,00 Primerjava BDP na prebivalca Slovenije in Pomurja v letu 2020 v brez hidroenergetske izrabe , , ,00 BDP na prebivalca Slovenija BDP na prebivalca Pomurje , ,00 0, c) Scenarij z izgradnjo HE Nove poslovne priloţnosti in moţen prihod novih gospodarskih subjektov, so za razvoj Pomurske regije v prihodnosti ključni. V času gradnje se potencialno lahko kot izvajalci podizvajalskih del v proces vključijo tudi lokalna podjetja (deleţ vključenosti je odvisen od številnih gospodarskih dejavnikov, na podlagi dosedanje prakse ocenjeno do 50% gradbenih del). V grobem lahko ocenimo, da bi v primeru minimalne hidroenergetske izrabe, potencial znašal od 17,8 do 19,5 mio, v primeru maksimalne hidroenergetske izrabe pa od 107,2 do 117 mio v obdobju 3 let. Lokalno gospodarstvo in prebivalstvo se lahko vključi in izkoristi prisotnost hidroenergetskih objektov v regiji tudi v času obratovanja le-teh odvisno od koncepta vodenja in obratovanja hidroenergetskih objektov. Na podlagi predpostavljenih scenarijev lahko ta potencial iz naslova vzdrţevalnih del ocenimo v razponu od do /leto, iz naslova stroškov materiala in drugih storitev pa v razponu od do /leto. V predpostavljenih scenarijih smo za potrebo po delavcih ocenili razpon od 15 do 60 delovnih mest. Ta ocena je le indikativna, saj bodo potrebe po povpraševanju po delovni sili odvisne od dejanske hidroenergetske izrabe in ţe omenjenega koncepta upravljanja. V kolikor pogledamo trend BDP v primeru elektroenergetske izrabe reke Mure na prebivalca v Sloveniji in v Pomurski regiji za leto 2020 v primeru hidroenergetske izrabe pokaţejo, da bo BDP na prebivalca v Pomurju v primeru minimalne izrabe znašal ,00, kar pomeni, da bi doprinos iz naslova hidroenergetske izrabe v BDP ju regije predstavljal 0,17% deleţ. V primeru maksimalne izrabe pa ,65, oziroma kar 1,5% deleţ v celotnem BDP-ju regije.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«29

30 Tabela 3: Primerjava projekcije BDP na prebivalca za Slovenijo in Pomursko regijo v letu 2020 v primeru hidroenergetske izrabe (Vir: Študija razvoja gospodarstva) BDP na prebivalca/leto Razlika med scenariji brez gradnje HE , , HE , , ,11 6 HE , , ,65 28,74 193,69 43,11 229,91 Iz razloga dolgoročnosti obratovanja HE je teţa povečanja kazalca BDP regije na letni ravni veliko večja, kot je sklepati na podlagi deleţa v številki (Tabela 3). Nov gospodarski potencial v primeru hidroenergetske izrabe reke Mure - prav tako prinaša številne multiplikativne učinke in ostale učinke, ki jih ni mogoče ovrednotiti (nova infrastruktura), vendar so zelo pomembni za kvaliteto ţivljenja prebivalcev v regiji. Prav tako lahko prispevajo HE pomemben vir dohodka lokalnim skupnostim iz naslova koncesnin in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoloţljivosti vode in vrednosti, ki jo imetniki koncesije pridobijo na trgu za proizvedeno energijo (10% povprečne prodajne vrednosti proizvedene in v javno omreţje oddane električne energije). Ob tem je potrebno upoštevati še Uredbo o koncesiji za reko Muro, ki predvideva razdelitev koncesije med drţavo in občino v razmerju 50:50. V predstavljenih scenarijih se ta ocena giblje v primeru minimalne izrabe od do , v primeru maksimalne izrabe pa od do letno. Višina nadomestila za stavbno zemljišče na podlagi odloka opredeli lokalna skupnost; ob uporabi predpostavljenih podatkov se ti prihodki gibljejo med in letno. Gospodarski potencial ponuja moţnost, da se regija gospodarsko okrepi ter s tem zmanjša zaostajanje v razvoju v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami. Izgradnja hidroenergetskih objektov bi prispevala k nacionalnemu deleţu rabe električne energije iz OVE (obnovljivih virov energije) - indikator je odvisen od potencialne gradnje HE in kaţe pozitiven trend. Indikativna ocena prispevka k deleţu porabe energije iz OVE v letu 2020 je med 0,31 in 1,89% na slovenski ravni. Študija je obravnavala tudi kazalec poraba električne energije na prebivalca, katerega trend kaţe povečevanje porabe v prihodnje in sicer iz kwh/prebivalca v letu 2006 na vrednost kwh/prebivalca letno. Kazalec je neodvisen od lokalnih razmer, zato bi bilo mogoče na trend vplivati le s sistemskimi rešitvami na področju energetike in porabe energije.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«30

31 Slika 6 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika gospodarstva d) Vrednotenje indikatorjev TR Splošna ocena je, da bi imela energetska izraba reke Mure, pozitiven vpliv na gospodarsko sliko občin ob reki Muri in prav tako na regijo kot celoto. V okviru razvoja gospodarstva smo identificirali naslednje pozitivne učinke: vključenost lokalnega gospodarstva v času gradnje, vključenost lokalnega gospodarstva in prebivalstva v času obratovanja potencialni prihodke lokalnih skupnosti v primeru hidroenergetske izrabe, pozitiven učinek na kmetijske dejavnosti in turizem.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«31

32 Graf 4: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja gospodarstvo GOSPODARSTVO - EKONOMIJA A B3HE B6HE Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Nove priloţnosti lokalnega gospodarstva zaradi energetske izrabe reke Mure BDP na prebivalca v regiji Poraba električne energije na prebivalca (SLO) Deleţ porabe električne energije iz OVE (SLO) V primeru neizkoriščanja hidroenergetskega potenciala poslovnih priloţnosti za lokalno gospodarstvo v povezavi z izkoriščanjem hidroenergetskega potenciala ni, BDP na prebivalca regije v primerjavi s slovenskim povprečjem pada, deleţ porabe električne energije iz OVE v Sloveniji zaradi zviševanja porabe električne energije tudi pada. Spremembo ranga vseh indikatorjev ob izgradnji HE ocenimo s pozitivnim rangom, ker nakazujejo (pozitiven) trend rasti (z izjemo indikatorja poraba električne energije na prebivalca, ki se povečuje in je zato ocena indikatorja negativna). Ukrepi za izboljšanje stanja ob predpostavljenem nemotenem razvoju območja ob reki Muri: - Spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij in podpora obstoječim zdravim podjetjem; - Spodbujanje vseţivljenjskega učenja, nenehno usposabljanje in izobraţevanje zaposlenih; - Izgradnja podpornega okolja za razvoj inovacij ter podpora razvoju partnerstev; - Sodelovanje investitorja kot pobudnika razvojnega partnerstva na področju OVE namenjenega izkoriščanju potencialov OVE v Pomurju;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«32

33 3.1.2 Razvoj turizma a) Analiza stanja Turistično povpraševanje na analiziranem širšem območju reke Mure je zelo neenakomerno razpršeno in na širšem območju Mure v preteklih šestih letih beleţi trend upadanja (v letih se je število turistov zmanjšalo za 5% in število nočitev zniţalo za 15,4%). Trend je zaskrbljujoč, saj se je istočasno turistično povpraševanje v Sloveniji povečevalo, kar pomeni, da se je deleţ pomurskega turizma relativno zmanjševal v primerjavi s slovenskim. Graf 5 :Število turistov in nočitev na širšem območju Mure v obdobju 2003 do 2008 Vir: SURS, Študija razvoja turizma, Hosting 2009 Turistična infrastrukura zajema nastanitvene zmogljivosti (hotelskih in apartmajskih naselij), bazene in bazenske komplekse, igrišča za golf, zabaviščne parke, restavracije in druge prehrambno-gostinske obrate. Na obravnavanem območju devetih občin v Pomurju, izstopajo tri občine Radenci in Verţej s svojimi zdraviliškimi kompleksi in občina Murska Sobota z enim večjih mest v Sloveniji predstavlja gravitacijsko in regionalno središče Pomurja. Največ nastanitvenih objektov predstavljajo hoteli (44%), katerih največji deleţ odpade na občino Radence. Sledi nastanitev v kampu z 22% leţišč (Verţej, Banovci) ter sobodajalstvo niţje kategorije. Po 7% beleţijo prenočišča (Murska Sobota) ter drugi nastanitveni objekti (občina Verţej).» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«33

34 V letu 2007 je na širšem območju reke Mure bilo registriranih poslovnih subjektov, od tega 6,9% v dejavnosti gostinstva in turizma. Po številu registriranih podjetij prednjači občina Murska Sobota, kjer je registrirano 44,4 % vseh podjetij in 34,1 % tistih iz dejavnosti gostinstva in turizma. V nadaljevanju predstavljamo predpostavke, kakšen bo razvoj turizma v regiji v primeru, ko se področje razvija brez gradnje HE na Muri in ob predpostavki izgradnje HE objektov na Muri, z opisom pozitivnih in negativnih vplivov izgradnje hidro objektov. b) Scenarij brez gradnje HE Analiza danosti in izkoriščanja prednosti je pokazala vrsto doslej neizkoriščenih moţnosti za vključitev danosti Pomurja v turistično ponudbo območja. Identificiranih je bilo veliko turističnih proizvodov, ki se v turistični ponudbi širšega območja ob reki Muri ţe trţijo vendar ne na trajnostni način (razen redkih izjem) ali pa obstajajo v zametkih, lahko tudi niso oblikovani kot trţenjsko zanimivi turistični proizvodi. Obstoječi proizvodi, ki se ţe dobro trţijo se morajo zato v strateškem obdobju do 2020 kakovostno in vsebinsko nadgraditi in prispevati k bolj raznoliki ponudbi ter prilagoditi trendom v ponudbi, povpraševanju in trţenju. Ciljne zvrsti turizma v Pomurju so: ekoturizem, športni in rekreativni turizem, kulturni turizem, zdraviliški turizem, etnološki turizem, počitniški turizem, tematski turizem, mladinski turizem in kongresni turizem. Scenarij brez gradnje HE, ob predpostavki brez večjih investicij v turistično infrastrukturo ne predvideva večjih sprememb v turističnem povpraševanju. c) Scenarij izgradnje HE na reki Muri Izgradnja hidroelektrarn bi ustvarila pogoje (priloţnost) za moţen razvoj novih turističnih produktov povezanih z novonastalimi vodnimi površinami in infrastrukturo, ki jih brez teh ne bi bilo. V kolikor bi se ta potencial izkoristil bi novi produkti in infrastrukturni objekti zagotavljali povečanje turističnega povpraševanja, ki bi generiralo dodatne prihodke tako iz naslova turizma kot tudi komplementarnih dejavnosti. Na podlagi analize stanja, analize obstoja turističnih proizvodov, ter analize kazalcev stanja okolja z opredelitvijo moţnih posegov za območje reke Mure od Sladkega Vrha do Verţeja so bile na območju reke Mure določene moţne potencialne točke turističnega obiska. Točke umestitve v prostor so predlog, ki temeljijo na obstoječih turističnih kazalnikih in trendih v turizmu, vsekakor pa se bodo na podlagi ostalih analiz območja in študij dopolnjevala oz. spreminjala. Posamezne točke so razdeljene na dve subdestinaciji mejno (zgornji tok reke Mure v Sloveniji) in notranjo Muro (spodnji tok reke Mure). V subdestinaciji Mejna Mura sta opredeljeni dve coni, v» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«34

35 subdestinaciji Notranja Mura prav tako dve. Razdelitev je enakomerna, saj je atraktivnost okolja enako privlačna na obeh subdestinacijah, ki ponujata velike moţnostih za razvoj različnih zvrsti turizma, gledano za širše območje reke Mure (9 občin, Slika 6). Nova vodna in obvodna infrastruktura je tista, ki omogoča razvoj novih turističnih produktov, predstavljeni v nadaljevanju. Slika 7 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika turizma Zgornji tok reke Mure v Sloveniji (mejna Mura) Cona 1 ZGORNJE KONJIŠČE (APAČE) Umestitev moţnih posegov Tip I Fiksni objekti Tip II ureditev okolice, obstoječih poti Investicijski projekt Nove trase kolesarskih poti, hotel za kolesarje, moţnost namestitve (tudi za 1 noč), kolesarska info točka, prevoz prtljage; manjši druţinski hotel, specializiran za kolesarje Cona 2 GORNJA RADGONA Investicijski projekt Ureditev javne poti za sprehajalce na obreţju reke Mure (določitev poti v povezavi z občino in prostorskim planom) Nastanitveni objekt Mlin (poročna dvorana, apartmaji, restavracija)» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«35

36 Srednji tok reke Mure v Sloveniji (notranja Mura) Cona 3 RADENCI/PETANJCI Umestitev moţnih posegov Investicijski projekt Tip I Fiksni objekti Tip II ureditev okolice, obstoječih poti Kamp v bliţini reke Mure (ekološki kamp z etnološkim ambientom in vsebinami); 100 kampirnih mest in 30 bungalovov na kolih) Prenova graščine grofa Bathyanija in ureditev parka Cona 4 DOKLEŢOVJE (BELTINCI) / VERŢEJ Investicijski projekt Opazovalnica za ţivali in ptice Učno nastanitveni center 3* v Beltincih (učni center z laboratorijem, predavalnico, ) Adrenalinski park za otroke (različnim staroste skupine ) V primeru izgradnje HE na reki Muri in njene valorizacije za turistične namene, lahko upoštevaje navedene predpostavke ugotovimo, da bi v letu 2020, ko naj bi ţe stale HE in naj bi ţe bili izgrajeni predvideni turistični infrastrukturni objekti, območje ob reki Muri obiskalo dodatnih turistov letno, ki bodo ustvarili cca dodatnih nočitev, na 680 novih leţiščih. Na območju se bi lahko razvilo in trţno valoriziralo 30 novih turističnih programov. Dejavnost turizma bo ob takem razvoju na novo zaposlovala 117 ljudi. d) Vrednotenje indikatorjev Trenutno stanje turizma v Pomurju kaţe padec števila turistov in števila nočitev, kar je zaskrbljujoče glede na to, da je ta trend števila turistov in nočitev v Sloveniji v naraščanju, zato je ocena indikatorjev v scenariju brez gradnje HE negativna. Glede na trenutno stanje se pričakuje povečanje turističnih programov, ki je nujno, tudi v scenariju brez gradnje HE. Z vidika razvoja turizma v ekonomsko in turistično slabše razviti regiji Slovenije je smiselno vlagati v izgradnjo hidroelektrarn, saj bi te ustvarile nove moţnosti (diverzifikacija) za razvoj novih turističnih produktov (vodne površine za čolnarjenje, nove oblike ribolova, rekreativni turizem) in infrastrukture (rekreativna infrastruktura, povezovalna prometna infrastruktura, kampi, čolnarna, kolesarski hotel, učno-nastanitveni center), kar bi povzročilo pozitivno spremembo kazalcev v prihodnje. Izgradnja zajezitev bi tako omogočala uporabo vodnih površin za čolnarjenje in ribolov, ob zajezitvah bi se lahko uredilo pešpoti in kolesarski poti. Zajezena vodna površina nudi potencial za izgradnjo obvodne rekreacijske infrastrukture (odbojka na mivki, rolkanje, ipd.) in kampirnih površin. Novi produkti in infrastrukturni objekti bi zagotovili povečanje turističnega povpraševanja, ki bi generiralo dodatne prihodke tako iz naslova turizma kot tudi komplementarnih dejavnosti. Zato se v scenariju izgradnje HE predvideva izboljšanje trendov vseh kazalcev turističnega razvoja.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«36

37 Graf 6: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja turizem GOSPODARSTVO - TURIZEM brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Število turistov na vplivnem območju Število nočitev na vplivnem območju Število turističnih leţišč Število zaposlenih v turistični dejavnosti Število turističnih programov Ukrepi za izboljšanje stanja: - izgradnja športne-rekreativne infrastrukture vezane na HE infrastrukturo; - spodbujanje privatne iniciative na vplivnem območju za razvoj manjših druţinskih namestitvenih obratov; - intenziviranje dejavnosti razvojnih inštitucij na področju turizma na vplivnem območju; - oblikovanje dodatnih programov, ki bodo spodbudili turiste, da ostanejo več časa; - spodbujanje izletniškega turizma in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; - intenziviranje trţenja obstoječih turističnih programov in namestitvenih kapacitet; Razvoj kmetijstva a) Analiza stanja Kmetijstvo predstavlja eno pomembnejših gospodarskih panog na območju Pomurja. V ravninski pokrajini ob Muri so najboljša kmetijska zemljišča v Sloveniji. Na območju občin ob reki Muri je deleţ kmetijskih zemljišč 62% vseh površin. Pomembnejši pridelki v Pomurju so ţitarice (75% njivskih površin), le manjše površine obsegajo trajni travniki in kmečki sadovnjaki (3%), drugih trajnih nasadov je 3%. Po velikostni sestavi prevladujejo male kmetije (72% kmetij ima manj kot 5 ha kmetijskih zemljišč), le 11% je večjih kmetij (večjih od 10 ha). Na obravnavanem območju je kmetij na površini ha, prevladujejo poljedelsko-ţivinorejske kmetije. Kmetijska podjetja: KG Rakičan, Kmetijstvo Črnci, Radgonske gorice, Kapela obdelujejo ha kmetijskih zemljišč.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«37

38 Preostala kmetijska zemljišča, 5400 ha, so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in jih imajo v dolgoročnem najemu kmetje ali kmetijska podjetja. Graf 7: Tipi kmetij ob Muri Graf 8: Struktura pridelave poljščin Mešana rastlinska pridelava in živinoreja 24% Mešana živinoreja 23% Tip kmetij na območju HE Mura (vir SURS, 2000) Poljedelstvo 17% Vrtnarstvo 0% Trajni nasadi 9% Pašna živina 4% Prašiči in perutnina 7% Mešana rastlinska pridelava 16% Raba njivskih površin na območju HE Mura (vir: SURS 2000) Industrijske rastline 14% Krompir 2% Zelenjava 1% Krmne rastline 8% Žita 75% Stanje na področju kmetijstva opisujejo naslednji problemi: - slabo stanje hidromelioracijskih sistemov (zgrajeni med na ha kmetijskih zemljišč, trenutno urejenih le 526 ha namakalnih sistemov) - neustrezno stanje vodnega reţima (poplave, nizek nivo podtalnice, pomanjkanje vlage/suša); - razdrobljena parcelacija in lastniška struktura, propadanje malih kmetij; - slaba organizacijska povezava pridelovalcev in slabo razvito trţenje; Poplave in erozija predstavljajo omejitveni faktor pri kmetijski rabi. Škoda, ki jo povzročajo poplave in posledično erozija je odvisna od pogostosti, globine in hitrosti poplav in intenzivnosti kmetijske pridelave. Za intenzivne kmetijske površine bi naj bil zagotovljen standard poplavne varnosti vsaj Q10. Pri oceni izpostavljenosti kmetijskih površin poplavam, je število analiziranih kmetijskih površin, ki so poplavljene pri Q ha. Na obravnavanem področju je v SKOP (Slovenski kmetijski okoljski program) podukrepe vključenih 887 kmetij, kar predstavlja 23% vseh druţinskih kmetij. V primerjavi z vsemi kmetijami, ki so vključene v SKOP podukrepe v RS je ta deleţ na območju 4% oz. v širi regiji Pomurje 32%. b) Scenarij brez gradnje HE Kmetijska proizvodnja predstavlja pomemben potencial v gospodarskem razvoju Pomurja v prihodnje. Z izvedbo agrotehničnih ukrepov (komasacije, izboljšanje kvalitete tal, ) in hidrotehničnih ukrepov» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«38

39 (povečanje poplavne varnosti, ureditev odvodnje, uvedba namakanja) je moţno pogoje kmetovanja izboljšati, doseči stabilno pridelavo z večjimi in kvalitetnejšimi donosi, z manjšo odvisnostjo od klimatskih in hidroloških razmer. Reka Mura in njena podtalnica predstavljata kot vodni vir dobre moţnosti za gradnjo namakalnih sistemov. Osnovni pogoj za učinkovitejšo organizacijo pridelave je, da se potencialni pridelovalci (kmetje in kmetijska podjetja) poveţejo v organizacijsko verigo od pridelovalca do končnega kupca. Na ta način so lahko vključene tudi manjše kmetije, ki jim je s tem omogočeno izboljšanje dohodkovnega poloţaja na kmetiji oziroma obstanek kmetij. c) Scenarij z izgradnjo HE Iz obstoječih študij vpliva gradnje hidroelektrarn na Muri in njihovega vpliva na kmetijstvo, izhaja, da je nadomestitev izpada kmetijske pridelave zaradi trajno izgubljenih zemljišč (162 ha kmetijskih površin) moţna z melioracijo kmetijskih zemljišč na vplivnem območju, kjer bo zmanjšana pogostost poplav in manjša poplavna erozija. Z zajezitvami bo omogočen gravitacijski dovod vode za namakanje, kar bi omogočilo uvajanje intenzivnih kultur in preusmeritev v dopolnilne dejavnosti. Zvišal bi se nivo podzemne vode in njena izdatnost, kar bi izboljšalo moţnosti rabe podtalnice za namakanje in razmere in rastni pogoji za kulture, ki so vezane na visoko gladino podzemne vode. Ob izvedbi hidroenergetskih objektov bi bilo moţno na potencialnih lokacijah za gradnjo namakalnih sistemov izvesti tudi odvzemne objekte za namakanje (minimalni dodatni stroški). Glede na potencialno površino ha, ki je bila v Nacionalnem programu namakanja v RS ocenjena kot primerna za namakanje z vodo iz Mure in njene podtalnice, bi gradnja HE na Muri v veliki meri izboljšala pogoje za gradnjo namakalnih sistemov v Pomurju. Investicijski stroški za namakalne sisteme se gibljejo v velikih razponih, odvisno od vrste vodnega vira, oddaljenosti namakalnega kompleksa od vodnega vira in od vrste opreme. Ocenjene vrednosti investicij v HMS so za namakalne sistem /ha in za osuševalne sisteme 5 do /ha. Kmetijska raba površin ob reki Muri je v veliki meri odvisna od vodnega reţima reke Mure. Z energetsko izgradnjo bi se vodni reţim v veliki meri spremenil, kar predstavlja tudi spremembo talno vodnih razmer, ki vplivajo na kmetijstvo. Spremembe odvodnih razmer reke Mure in njenih pritokov z zagotavljanjem ustrezne prevodnosti, bi lahko vplivale na spremembo pogostosti poplav, ki na kmetijskih površinah povzročajo škodo in izpad pridelka. Z urejeno površinsko odvodnjo bi bila omogočena tudi odvodnja vodnih viškov v tleh z moţnostjo izvedbe hidromelioracij.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«39

40 Zajezitve z jezovi posameznih HE bi omogočale gradnjo ribogojskih objektov, ki potrebujejo moţnost zagotovitve dotoka vode in praznjenja za potrebe sezonskega izlova rib. Idealne lokacije za takšne objekte bi bile na mestih ob jezovnih zgradbah (odvzem in dotok iz gorvodne zajezitve, izpust v spodnjo vodo HE) ali ob izlivnih odsekih pritokov Mure, ki bi bili pod vplivom zajezitve. Slika 8 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika kmetijstva d) Vrednotenje indikatorjev TR V scenariju brez gradnje se ne predvideva sprememb površine kmetijskih zemljišč, se pa zaradi slabega stanja visokovodnih nasipov zmanjšuje poplavna varnost in ob visokih pretokih reke pride do poplavljanja kmetijskih površin, zato je indikator ocenjen negativno. Prav tako je veliko kmetijskih površin na vodovarstvenih in območjih posebnih reţimov varovanja narave, kar s sabo prinese določene omejitve, ki narekujejo rabo teh površin negativna ocena rabe kmetijskega prostora na teh površinah. Gradnja HE na Muri bi nedvomno povzročila velike spremembe v širšem prostoru Pomurja in bi na kmetijskem področju, ki ima velik deleţ v gospodarstvu Pomurja, omogočala tudi pozitivne učinke. Nadomestitev izpada kmetijske pridelave zaradi trajno izgubljenih zemljišč (negativna ocena) je moţna z izvedbo HMS ukrepov na kmetijskih zemljiščih vplivnega območja, kjer bo zmanjšana» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«40

41 pogostost poplav in poplavna erozija. S spremembami kmetijske rabe z izvedbo namakalnih sistemov in ostalih HMS ukrepov bi bila omogočena intenzivnejša kmetijska proizvodnja in moţnost prilagoditve trţno zanimivim kulturam, seve pa s tem narastejo stroški delovanja sistemov, kar rezultira v večjem hektarskem donosu (pozitivna ocena trendov po izvedenih ukrepih). Graf 9: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kmetijstvo GOSPODARSTVO - KMETIJSTVO brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Površina kmet.zemlj. v uporabi Površina popl. zemljišč Površina kmet.zemlj. na vodovarstvenih območjih Površina kmet.zemlj. na obm.posebnih reţimov varovanja narave Deleţ površin v obm.agrar.operacij (HMS) Stroški obratov.namak./osuš. sistemov Pridelek na ha/kulturo Ukrepi za izboljšanje stanja: - Izvajanje vodno gospodarskih ukrepov - izvajanje komasacij, gradnja namakalnih in osuševalnih sistemov - izvajanje agrarnih operacij» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«41

42 3.2 OKOLJE Vodotok Mure s pritoki na zgornjem delu (Šentilj Radenci) je razmeroma slabo ohranjen oziroma je njegova preoblikovanost ţe kar precejšnja, saj Mura in njeni pritoki predstavljajo ţe v celoti tehnično urejene vodotoke, kar velja tudi za območja, ko reka ne teče skozi urbanizirane predele. V spodnjem delu reke (Radenci Verţej) je situacija boljša, saj Mura predstavlja sonaravno urejen vodotok (na odseku Hrastje Mota). Iz razloga dotrajanosti oziroma prenizkih nasipov predstavlja resen problem nezadostna poplavna varnost območja. Posledica zmanjšanega transporta proda zaradi izgradnje HE objektov v Avstriji povzroča poglabljanje dna struge Mure in posledično zniţanje gladin nizkih vod gladine podtalnice na področjih črpališč Pomurja. Analiza stanja je pokazala, da gladina podzemne vode v kvartarnih vodonosnikih Apaškega, Murskega in Prekmurskega polja v večjem delu upada. Trend zniţevanja gladine je izrazitejši v notranjih in obrobnih delih vodonosnikov, medtem ko v bliţini Mure le-ta v času nizkega vodnega stanja ohranja stalni nivo podzemne vode. Glavni vzrok zniţevanja gladine je tako potrebno iskati v zmanjšani infiltraciji padavin, poglabljanju reke Mure (v zgornjem delu) ter hidrotehničnimi posegi v reţim napajanja in dreniranja vodonosnikov. Kemijsko stanje reke Mure je na osnovi pravnega reda, ki je veljal v posameznem letnem obdobju, ocenjeno za»dobro«. Na osnovi podatkov o kemijskem stanju lahko sklepamo na prevladujoči deleţ vpliva vtoka odpadnih voda iz komunalne infrastrukture, ni pa moţno s primerno zanesljivostjo izključiti vpliva vtoka odpadnih voda iz industrijsko - obrtne infrastrukture in padavinskih odpadnih vod s kmetijsko obdelovalnih površin. Kljub vsemu so razmere s kisikom primerne tudi v času neugodnih hidroloških razmer, kar pomeni, da samočistilne zmogljivosti reke uspevajo obvladovati vtok odpadnih snovi. Vodooskrba na področju Pomurja je slaba (deleţ stanovanj priključen na vodovodni sistem je 75%), povprečna letna količina načrpane vode za oskrbo s pitno vodo je cca. 11mio m 3 (v Sloveniji: 222,5mio m 3 ). Na območju apaške doline ţe dalj čas predstavlja problem kvaliteta pitne vode problematika nitratov in pesticidov. Vzpostaviti je potrebno nadzor nad izpiranjem strupenih snovi, da se prepreči onesnaţevanje podtalnice ter izgraditi oz. sanirati infrastrukturo na tem področju.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«42

43 Izgube pitne vode na porečju Mure ostajajo preteţno konstantne in znašajo pribliţno 14 %. Vodooskrbni sistem se stalno sanira z namenom zmanjšanja izgub. V splošnem je stanje obstoječega vodovodnega omreţja še zadovoljivo oziroma slabo zaradi dotrajanega in poddimenzioniranega omreţja. Na onesnaţenost tal na porečju Mure vpliva predvsem intenzivno kmetijstvo, saj je odstotek kmetijskih zemljišč okoli 62 %. Od kmetijskih panog je na tem območju najbolj razširjeno poljedelstvo. Zaradi intenzivnega kmetijstva nastaja poleg obremenjevanja z dušikom tudi obremenjevanje tal s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva. Višja stopnja obremenjevanja presega več kot polovico območja na tem porečju. Kakovost talne vode je slaba predvsem na delu Murske kotline (vodonosni sistem Apaško polje). Na večini merilnih mest so ugotovljene visoke koncentracije nitratov in pesticidov. Na podlagi bakterioloških analiz je bilo ugotovljeno, da so v Muri prisotne visoke koncentracije bakterij fekalnega izvora. Razlog za to je v nezadostnem oziroma neustreznem čiščenju (za zmanjševanje biološkega onesnaţenja: poliranje rastlinske čistilne naprave, membranska filtracija ali UV sterilizacija) in spuščanje velike količine neprečiščenih fekalnih voda iz naselij in kmetijskih dejavnosti v pritoke reke Mure, predvsem zaradi neurejenih gnojišč. Kljub izgradnji kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav je območje reke Mure, z majhnim deleţem (okoli 30%) prebivalstva priključenega na javno kanalizacijsko omreţje, daleč pod drţavnim povprečjem (49,9 %), kar je tudi posledica razpršene gradnje ter finančno visokih izdatkov za izgradnjo kanalizacijskega omreţja, ki bremenijo občinske proračune. Po razpoloţljivih podatkih je do sedaj izgrajenih pribliţno 70 km kanalizacijskega omreţja. Na območju deluje več čistilnih naprav, od tega tudi rastlinske čistilne naprave in mehanske čistilne naprave. Na novo je zgrajena čistilna naprava v občini Gornja Radgona, namenjena čiščenju odpadnih voda na Apaškem polju, ki je pomemben vodonosnik, mesto Gornja Radgona pa še nima rešenega problema odvajanja in čiščenja odpadnih voda.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«43

44 Graf 10: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber okolje OKOLJE brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Poplavna ogroţenost Erozija in poglabljanje dna struge Mure Zniţanje gladin n.v. in hidravlična povezanost Mure in rokavov Povezanost stanja vodnega reţima in ekološkega stanja Spremembe debeline omočenosti vodonosnika Deleţ črpane podzemne vode glede na razpoloţljive količine Razmere s kisikom Vsebnosti spojin dušika in fosforja Mikrobiološke razmere Teţke kovine - sediment Koncentrat nitratov Koncentrat pesticidov Ribe A (Čep,Pisanka,Upiravec,Jez) Ribe B (Piškurji) Ribe C (Golobček,Blistavec,Zvezdogled, Kečiga,Mrena,Platnica,Podust,Postrv) Gozdnatost Površina poplavnih gozdov (znotraj nasipov) Površina gozdov s posebnimi reţimi ravnanja Proiz. sposobnost rastišč. Lesna zaloga Prirastek Drevesna sestava» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«44

45 Ključni trendi na področju trajnostnega stebra okolje so naslednji: - nezadostna poplavna varnost Pomurja zaradi prenizkih in poroznih visokovodnih nasipov; - poglabljanje dna struge reke Mure in nadaljevanje globinske erozije (predvsem na mejni Muri); - posledično zniţanje gladine nizkih vod; - prekinitev starih rečnih rokavov in mlinščic ob nizkih vodah; - zniţanje gladin podtalnice; - prekinjen transport plavin/proda zaradi izgradnje HE v Avstriji; - kemijsko stanje površinskih voda je ocenjeno kot 'dobro', prevladujoč deleţ onesnaţenosti posledica vtoka komunalnih odpadnih vod; - samočistilne sposobnosti reke Mure (razmere s kisikom) so dobre tudi v času nizkih voda; - problematika onesnaţenosti podzemne vode (podtalnice) z nitrati in s pesticidi, kot posledica kmetijske proizvodnje; - problematika mikrobiološke onesnaţenosti podzemne vode (fekalne bakterije), kot posledica neurejenega zbiranja in čiščenja odpadnih voda; - gladina podzemne vode v Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju v večjem delu upada, posledica zmanjšanja infiltracije padavin ter hidrotehničnih posegov (poglabljanja struge); - ekološko stanje reke Mure je v zmernem ekološkem stanju; - ţivljenjski prostor vodnih vrst je okrnjen kot posledica regulacij, nasipov ter razbremenilnih kanalov; - stanje ribjih vrst se v reki Muri izboljšuje (populacijska gostota); POMEMBNO Pri ocenjevanju trajnosti na področju okolja niso bili upoštevani indikatorji naravnega okolja (specifični habitati ob reki Muri in ţivalske ter rastlinske vrste tega področja). Ti so bili analizirani v obliki popisa vrst in habitatov ter predstavljajo podlago za nadaljnje bolj specifične raziskave oţjih geografskih območjih. Predstavitev tovrstnih indikatorjev na globalnem nivoju Pomurja bi bila preveč splošna in ne bi upoštevala potenciala naravnega okolja lokaliziranih območij.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«45

46 3.2.1 Vodni reţim reke Mure a) Analiza stanja Visokovodne razmere predstavljajo najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na morfološko dinamiko reke Mure (erozija, prodonosnost), s poplavami ogroţa široko potencialno ravninsko območje izven visokovodnih nasipov in pogojuje dobro stanje vodnogospodarskih objektov. Analiza visokih voda (stoletne vode - Q 100 ) kaţe, da bi na odseku zgornjega in srednjega toka reke Mure v Sloveniji bila poplavljena naslednja območja: del Sladkega vrha, posamezni objekti in del Apaškega polja, del Radenskega polja, objekti nad mostom v Petanjcih, širše področje srednjega dela Mure. Pri oceni poplavne nevarnosti je pomemben tudi podatek o globini poplavne vode, od katere so odvisne posledice pri poplavi izdelana karta poplavne nevarnosti za Q 100 podaja za obravnavano območje skupno poplavno površino velikosti ha, od tega je več kot polovica površin poplavljenih z globino več kot 1,5m. Navedena analiza je optimistična in ne upošteva dejstva, da tehnično stanje visokovodnih nasipov ob reki Mure (razen ţe saniranih odsekov) ne zagotavlja njihove stabilnosti ob nastopu visokih vod. Nasipi so prenizki in na delih (levobreţni nasip v Radencih) porozni. Slika 9: Modeliranje gladin poplave Q 100 kot podlaga za izračun globin poplavljanja Struga Mure je zaradi izvedene regulacije (povečanje vzdolţnega padca zaradi presekov meandrov, koncentracija nekoč razvejanega toka po rokavih v osnovni strugi) podvrţena močni tendenci poglabljanja. Zaradi povečanih hitrosti in globin pri prodonosnih pretokih je poglabljanje največje na odseku zgornjega toka reke Mure v Sloveniji, povprečna poglobitev znaša cca 0,5 m, lokalno dosega do 1,5 m (most Trate Cmurek).» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«46

47 Dodatni vzrok poglabljanja predstavlja tudi izgradnja hidroelektrarn na Muri v Avstriji (17 elektrarn med Leobnom in Šentiljem) s katerimi je bil praktično prekinjen transport rinjenih plavin (proda) v dolvodni odsek, kar ima za posledico negativno bilanco med dotokom in odnašanjem proda (od leta 1970 do 2000 ocenjen primanjkljaj 0,9 milijona m 3, oz. v povprečju m 3 /letno). Posledično se pojavlja problematika zniţanje gladin podtalnice in prekinitev povezave starih rečnih rokavov in mlinščic z rečno strugo v času nizkih vod (11-mlinski potok med Cmurekom in Apačami ter potok Mokoš). Vsi ti hidromorfološki parametri pogojujejo tudi ekološko stanje vodnega prostora. To se zelo jasno odraţa tudi na prisotnih rastlinskih in ţivalskih vrstah. Velika večina izmed ogroţenih in zavarovanih ţivalskih in rastlinskih vrst na hidrološko vplivnem območju reke Mure je vlagoljubnih in izključno na mokrotne habitate vezanih vrst, zato so tovrstni habitati na območju zanje eksistencialnega pomena. Med terestičnimi vrstami so take v skupini metuljev, kačjih pastirjev in med pticami. Npr. na zgornji Muri gnezdi 19 varstveno prioritetnih vrst, od tega sta kar dve vrsti vezani neposredno na samo reko Muro, 11 vrstam pa uspešno gnezdenje omogoča poplavni gozd. Na spodnji Muri pa je evidentiranih 22 varstveno prioritetnih vrst, v pokrajinskem tipu Mura sta dve takšni vrsti, v poplavnem gozdu pa kar 17. Rezultati analize ţivega sveta kaţejo, da je na širšem območju Mure med Ceršakom in Verţejem skoraj polovica območja kartiranja habitatnih tipov izrednega naravovarstvenega pomena. Na območju»mejne«mure (poplavni pas na reki Muri od Ceršaka, kjer priteče Mura na slovensko ozemlje, do mostu v Gornji Radgoni) je bilo skartiranih 11,29 km2 površine, na območju»notranje«mure (širši predel ob reki Muri med Gornjo Radgono in Verţeje) pa 29,58 km2. Te površine predstavljajo predvsem zavarovani habitatni tipi (z Uredbo o habitatnih tipih (Ur.l. 112/03), s Prilogo I Direktive o habitatih in/ali habitatnih tipov Resolucije 4 (1996) Bernske konvencije (Appendix 8 - Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures). b) Scenarij brez gradnje HE Obstoječe stanje reţima visokih vod je kritično predvsem kar se tiče neustreznega stanja visokovodnih nasipov ter premajhne prevodnosti strug pritokov Mure. V primeru ohranjanja obstoječega stanja lahko pričakujemo ob nadaljevanju ugotovljenih trendov slabšanje poplavne varnosti, v primeru prelivanja ali porušitve visokovodnih nasipov bi bilo poplavljeno široko območje Murske ravnine, vključno z naselji in infrastrukturnimi objekti. Pričakovano je tudi nadaljevanje globinske erozije s poglabljanjem dna struge Mure, predvsem na odseku zgornje Mure, s posledico dodatne prekinitve hidravlične povezanosti rokavov in mlinščic s strugo Mure. Ukrepi za izboljšanje stanja vodnega reţima so nujni.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«47

48 Glede na evidentiran trend nadaljevanja poglabljanja struge in primanjkljaj proda je tudi na področju ohranjanja ugodnega stanja ogroţenih habitatnih tipov, vezanih na te parametre, pričakovati negativne vplive in zmanjševanje posameznih vrst in ob neukrepanju tudi zniţanje biodiverzitete. Na podlagi tega sledi, da je potrebno izvesti ukrepe za zagotavljanje potrebne poplavne varnosti: - sanacija visokovodnih nasipov: na levem bregu med AC in Kučnico in na desnem bregu nad AC (ca. 2.5 km) na odseku notranje Mure in na desnem bregu v območju Segovcev in Lutvercev na odseku mejne Mure. - ureditev izlivnih odsekov pritokov Mure: Selniški potok, Boračevski potok in Mokoš. Ukrepi za preprečevanje nadaljnjih trendov poglabljanja dna struge Mure na mejnem odseku: - širitev struge Mure med Tratami/Mureckom in Gornjo Radgono na pribliţno dvojno širino sedanje struge na ca. 150m. - dodatna stabilizacija dna med Ceršakom in Tratami. Potencial proda bi omogočal dvig rečnega dna za 60 do 100 cm, kot tudi dolgoročno izboljšanje ravnovesja proda, ki pa je časovno omejeno, glede na omejene zaloge proda (ocenjeno ca 60 let). - reka naj bi se razširila kolikor je mogoče z naravnimi procesi (odstranitev vzdolţnih zgradb in zavarovanj struge na odsekih predvidene širitve). S širitvijo bi se zniţale tudi gladine visokih vod. Ukrepi za preprečevanje nadaljnjega zniţanja gladin nizkih vod Mure in vzpostavitev hidravlične povezanosti mlinščic in rokavov s strugo Mure: - dvig gladin nizkih vod Mure bo posledica dviga dna struge po predhodno opisanih ukrepih. Vzpostavitev povezanosti mlinščic in rokavov s strugo Mure je moţna ob zadostnem dvigu dna in gladin nizkih vod ali z izvedbo zajezitvenih pragov v strugi Mure. c) Scenarij z izgradnjo HE V primeru energetske izgradnje na reki Muri bi bilo potrebno opisane vodnogospodarske probleme reševati z enakimi cilji. Dejstvo je, da je moţno stanje izboljšati brez gradnje hidroelektrarn na Muri ali z njihovo izgradnjo. V prid gradnje HE na Muri govori dejstvo, da je moţno večino ukrepov izvesti hkrati z energetsko izgradnjo (izboljšanje poplavne varnosti), oziroma bodo z energetskimi zajezitvami problemi odpravljeni (stabilizacija dna in dvig gladin nizkih vod Mure z moţnostjo povezave mlinščic in rokavov).» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«48

49 V primeru strnjene zaporedne gradnje HE bi bil takšen vpliv na celotnem odseku, v primeru gradnje posameznih HE pa je v smislu preprečevanja nadaljnjega poglabljanja primernejša gradnja jezov na odseku, kjer je poglabljanje največje, to je na odseku med Tratami/Mureckom in Gornjo Radgono. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da bi energetska izgradnja pomenila dokončno močno preoblikovanje vodnega telesa reke Mure, brez moţnosti vzpostavitve eventualnega naravnega (naravi blizu) stanja s preoblikovanjem revitalizacijo sedanjega stanja reke Mure. Slika 10: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika urejanja vodnega reţima reke Mure d) Vrednotenje indikatorjev Na odseku srednjega toka reke Mure je poplavno območje v celoti na slovenskem ozemlju in je bistveno širše, kot na odseku zgornje Mure. Omejeno je z obojestranskimi visokovodnimi nasipi. V primeru porušitve nasipov (ob stoletnih vodah) bi bile posledice poplav katastrofalne, zato negativna ocena trenda. Na odseku mejne Mure je erozija in poglabljanje veliko, na odseku notranje Mure pa majhno ocena trenda nevtralna. V primeru energetske izgradnje na reki Muri, bo potrebno posege v vodni reţim tehtno načrtovati. Ob reševanju obstoječih problemov z izgradnjo HE (poplave, erozija,» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«49

50 zniţanje gladin nizkih vod) bo potrebno preučiti eventualne negativne vplive, ki bi jih lahko povzročila gradnja HE. Potrebno bo ohranjati obstoječe poplavne retencije med visokovodnimi nasipi. Graf 11: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja vodnogospodarstvo (mejna Mura) OKOLJE - VODNOGOSPODARSTVO - mejna Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Poplavna ogroţenost Erozija in poglabljanje dna struge Mure Zniţanje gladin n.v. in hidravlična povezanost Mure in rokavov Povezanost stanja vodnega reţima in ekološkega stanja Graf 12: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja vodnogospodarstvo (notranja Mura) OKOLJE - VODNOGOSPODARSTVO - notranja Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Poplavna ogroţenost Erozija in poglabljanje dna struge Mure Zniţanje gladin n.v. in hidravlična povezanost Mure in rokavov Povezanost stanja vodnega reţima in ekološkega stanja Ukrepi za izboljšanje stanja: - sanacija visokovodnih nasipov; - dvig gladine reke Mure z zajezitvami in ostalimi vodnogospodarstvenimi ukrepi;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«50

51 3.2.2 Kemijska in biološka kakovost površinskih in podzemnih voda a) Analiza stanja Na osnovi pravnega reda RS, ki je veljal v posameznih letnih obdobjih, je bilo kemijsko stanje reke Mure ocenjeno (območje Šentilja) za slabo v letih 2002, 2003 in nazadnje v letu 2006, predvsem zaradi povišanih vsebnosti adsorbljivih organskih halogenov (izraţenih kot AOX). V preostalih letnih obdobjih pa je bilo kemijsko stanje reke Mure, na osnovi pravnega reda, ki je veljal v posameznem letnem obdobju, ocenjeno za»dobro«. Razmere s kisikom so, poleg bioloških razmer, ključni pokazatelj vpliva vtoka odpadnih voda v reko. Izmerjene vrednosti za biokemijsko porabo po kisiku (BPK 5 ) za obdobje , kaţejo na merilnih mestih Ceršak in Gornja Radgona na obremenitve, ki v povprečju ne presegajo 2,2 mg/l O 2. Mejna vrednost za 'zelo dobro' ekološko stanje je preseţena občasno z maksimumi do 6,6 mg/l O 2. Obremenitve so največje na odseku vodnega toka od Petanjcev nizvodno. Z vidika vtoka odpadnih snovi v reko predstavljajo obremenitve reke z amonijem in spojinami fosforja ključna dejavnika, ki vplivata na razmere v zajezitvah zaradi moţnih vplivov na eutrofikacijo sistema. Srednje vrednosti za vsebnost amonija je med 0,081 mg/l NH4 in 0,26 mg/l NH4 (z najvišjimi vrednostmi do 0,7 mg/l NH4). Prav tako izmerjene vsebnosti fosforja ne presegajo mejne vrednosti 0,2 mg/l PO4, opredeljeno s pravilnikom o kakovosti površinskih voda za ţivljenje sladkovodnih vrst rib. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo na prevladujoči deleţ vpliva vtoka odpadnih voda iz komunalne infrastrukture, ni pa moţno s primerno zanesljivostjo izključiti vpliva vtoka odpadnih voda iz industrijsko - obrtne infrastrukture in padavinskih odpadnih vod s kmetijsko obdelovalnih površin. Kljub vsemu so razmere s kisikom (pod 9mg/l pri nasičenosti 50% le redko v obdobju maj-avgust) primerne tudi v času neugodnih hidroloških razmer, kar pomeni, da samočistilne zmogljivosti reke uspevajo obvladovati vtok odpadnih snovi. Splošna značilnost reke Mure glede vsebnosti nitrita nitrata, sulfata in klorida, so absolutne vrednosti, ki ne predstavljajo izstopajočih razmer. Izjema so vsebnosti nitrita, ki je zaradi vtoka odpadnih komunalnih voda ter odpadnih voda iz kmetijskih objektov in površin, pričakovana. Podatki o vsebnosti teţkih kovin in drugih kemijskih elementov v sedimentu reke Mure na delu med Ceršakom in Moto ne kaţejo na obremenitve, ki bi zahtevale večjo zaskrbljenost. Eden izmed vzrokov je v majhni vsebnosti granulacijskih frakcij pod 100 µm in nizke organske mase v sedimentu (ključna nosilca teţkih kovin).» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«51

52 Podzemna voda Reka Mura vpliva na hidrološke razmere vodonosnika podzemne vode na območju obeh pododsekov, od Šentilja do Radencev in od Radencev do Hrastje Mota, kar se kaţe v naraščanju mineralizacije z oddaljenostjo od reke. Mineralizacija podzemne vode (vsebnost mineralov) je na območju Murske kotline okrog 240 mg/l, na mestih na katerih reka Mura drenira vodonosnik, oziroma okrog 400 mg/l na mestih, kjer vpliv reke Mure ni odločilen (Črnci, Radenci). Osnovne značilnosti kemijskega stanja podzemne vode so naraščajoče obremenitve z nitratom kot posledica intenzivne kmetijske proizvodnje (oziroma ta ni v skladu z določili ravnanja z določili ravnanja z vodnim prostorom) in obremenitve s pesticidi. Na osnovni podatkov monitoringa podzemne vode je v letu 2008 kemijsko stanje podzemne vode vodnih teles Murske kotline ocenjeno za 'slabo'. Doprinos neurejene komunalne infrastrukture k obremenitvam podzemne vode je neopredeljen zaradi pomanjkanja reprezentativnih podatkov katastra odpadnih voda. Na osnovi statistične analize (korelacije med nitratom in kalijem) se zaključuje, da kmetijska pridelava ni ključni vir obremenitev podtalnice z nitrati. Rezultati monitoringa med leti 2000 in 2008 kaţejo na povečevanje obremenitev podzemne vode z nitrati. Vpliv kmetijske proizvodnje na razmere v podzemni vodi se kaţe v vsebnostih posameznih aktivnih spojin iz skupine pesticidov. Trendi zmanjševanja atrazina in njegovega razgradnega produkta desitilatrazina za obdobje so ugodni in za posamezno spojino ne presegajo 0,1 µg/l (mejna vrednost opredeljena s Pravilnikom o pitni vodi in Uredbo o stanju podzemnih voda). Glede na dejstvo, da so pesticidni pripravki na osnovi triatrazinskih aktivnih spojin v Sloveniji prepovedani ţe več let, so zato pričakovanja o zmanjšanju obremenitev podzemne vode utemeljena. Seveda pa te nadomeščajo pesticidni pripravki na osnovi drugih aktivnih spojin (metaklor, terbutilazin, meotrion, ipd.). Ne glede na kemijske neskladnosti pitne vode, so mikrobiološke razmere (Intestinalni eneterokoki, Escherichia coli, Campylobacter spp) ključni vzrok za neskladnost pitne vode Pomurske regije zaradi moţnih akutnih intoksikacij. Deleţ neskladnih vzorcev je 4% (občasna preizkušanja) do 37% (redna preskušanja). b) Scenarij brez gradnje HE V primeru, da se trenutni trendi nadaljujejo se pričakuje poslabšanje stanja, predvsem kvalitete podzemne vode. Pomemben indikator kemijskega stanja podzemne vode na območju vodonosnika podzemne vode na odseku vodnega toka reke Mure med Šentiljem in Hrastje Mota so obremenitve z nitrati in posameznimi pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti. Zato je potrebno zmanjševati vnos» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«52

53 dušika in pesticidov v skladu z določili Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega ter Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Poleg tega je pomemben ukrep obvladovanje emisij odpadnih voda, ki si ga je Slovenija zadala doseči do leta 2015, skladno z določili splošne vodne direktive 2000/60/ES. Tako se predvideva izboljšanje kemijskega in mikrobiološkega stanja, kar bo imelo za posledico izboljšanje tako površinskih kot tudi podzemnih voda. c) Scenarij z izgradnjo HE Predvidena gradnja energetskih objektov lahko pozitivno vpliva na kemijsko stanje vodonosnika podzemne vode predvsem z vidika zmanjševanja (razredčevanja) obstoječih obremenitev. Potrebno je poudariti, da je lahko»razredčevanje«podzemne vode z dreniranjem rečne vode iz reke Mure le dodatni pozitivni ukrep zmanjševanja obremenitev podzemne vode z nitrati in pesticidi. Osnovni ukrep je seveda zmanjševanje vnosa dušika in pesticidov v skladu z določili Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja in Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Obvladovanje emisije odpadnih voda mora Slovenija izvesti ne glede na to, ali se bodo hidroenergetski objekti gradili ali ne. Obvladovanje emisij odpadnih voda je zato ključni ukrep, ki ima seveda še posebni pomen za primer izgradnje hidroenergetskih objektov na reki Muri. Drugi ukrepi se navezujejo na izbor variante hidroenergetskih objektov oz. na izbor vrste hidroelektrarne. Tudi za primer obvladovanih emisij odpadnih voda so pretočne vrste hidroelektrarn primernejša varianta zaradi pričakovanih procesov sedimentiranja neraztopljenih snovi v zajezitvi hidroenergetskega objekta. Za primer pretočne hidroelektrarne so moţnosti sedimentiranja omejene in v primerjavi z hidroelektrarnami z zajezitvami, zanemarljive. Ne glede na povedano, pa so ključnega pomena glede potrebnih dodatnih ukrepov fizikalno kemijske in hidrodinamske raziskave neraztopljenih snovi reke Mure ter geomehanske, hidrološke in fizikalno kemijske raziskave priobalnega dela reke Mure. Ne glede na vse pa je splošna ocena vplivov gradnje hidroenergetskih objektov na kemijsko in ekološko stanje v vodnem telesu reke Mure naslednja: - razmere s kisikom se lahko poslabšajo zaradi manjše pretočnosti vode oz. podaljšanih zadrţevalnih časov v zajezitvi, v kolikor se ne zmanjšajo obremenitve reke z odpadnimi snovmi iz komunalne infrastrukture in vtokom voda iz kmetijskih površin in objektov. - obremenitve vodnega medija in sedimenta z organsko maso, vključujoč spojine dušika in fosforja, se lahko povečajo v kolikor se ne zmanjšajo obremenitve reke z odpadnimi vodami. Posledično je pričakovana eutrofikacija sistema s poslabšanjem ekološkega stanja reke. - ni pričakovati sprememb v obremenitvah vodnega medija in sedimenta s teţkimi kovinami in drugimi onesnaţevali.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«53

54 Glede na obstoječe podatke o obremenitvah reke Mure z onesnaţevali je ocenjeno, da dodatne obremenitve podzemne vode z onesnaţevali ni pričakovati. Po pričakovanju se bodo zniţali nivoji mineralizacije, oz. zmanjšala se bo vsebnost mineralnih snovi, kar ni zaskrbljujoče dokler se ta ne zmanjša pod 200 mg/l (meja primerne kakovosti pitne vode). Glede na zbrane podatke o stanju fitobentosa, makrofitov in bentoških nevretenčarjev med leti 1987 in 2008 in stanja razmer v obmejni in notranji Muri, kot posledice ţe stalnega delovanja osmih pretočnih hidrocentral v avstrijskem delu juţno od Graza, ko je reka še vedno v II. kakovostnem razredu, je graditev akumulacij na reki Muri moţna. d) Vrednotenje indikatorjev V scenariju brez gradnje HE objektov se predvideva nespremenjeno stanje kisikovih razmer površinskih voda, zato pozitivna ocena trenda v prihodnje. V kolikor se ne izvedejo vsi potrebni ukrepi za zmanjšanje emisij odpadnih voda v površinske vode, se pričakuje ohranjanje negativnega stanja indikatorjev vsebnost spojin dušika in fosforja ter mikrobioloških razmer reke Mure in pritokov. Prav tako je ocena trenda nekaterih teţkih kovin v sedimentih negativna. V scenariju z izgradnjo HE se predvideva poslabšanje kisikovih razmer reke Mure (odvisno od tipa HE objektov oz. zajezitev), ostali indikatorji ne kaţejo sprememb stanja v kolikor se ne uredi emisij odpadnih voda. Ureditev emisij odpadnih voda je ukrep, ki si ga je Slovenija zadala urediti do leta 2018 v okviru sprejema direktiv EU in je bistvenega pomena za izboljšanje stanja površinskih voda. Scenarij brez gradnje HE predvideva slabšanje stanja podtalnice obravnavanega področja, predvsem koncentracij nitratov ter pesticidov v podtalni vodi. Z izgradnjo HE se situacija izboljša zaradi dviga nivoja podtalnice in s tem razredčenja podtalne vode, a je to le dodatni ukrep zmanjševanja obremenitev podtalne vode. Bistven ukrep je zmanjšanje emisij iz kmetijstva in gospodinjstev.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«54

55 Graf 13: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kakovost površinskih voda (mejna) OKOLJE - KEM. IN BIOL. KAKOVOST - površinska voda brez HE z HE z HE po ukrepih Razmere s kisikom Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Vsebnosti spojin dušika in fosforja Mikrobiološke razmere Teţke kovine - sediment Graf 14: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja kakovost podzemnih voda (notranja) OKOLJE - KEM. IN BIOL. KAKOVOST - podtalne vode brez HE z HE z HE po ukrepih Koncentracija nitratov Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Koncentracija pesticidov Ukrepi za izboljšanje stanja: - ureditev emisij odpadnih voda tako, da bo po letu 2015 reka Mura v dobrem kemijskem in ekološkem stanju; - v primeru gradnje HE objektov se priporoča izgradnja pretočnih hidroelektrarn, saj so te sprejemljivejše glede okoljskih zahtev; - upoštevanje zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«55

56 3.2.3 Hidrogeološke razmere a) Analiza stanja Geografsko gledano je Pomurje regija z najmanjšimi količinami vode v Sloveniji. V celotnem Pomurju povprečno pade 897 mm padavin letno, izhlapi 693 mm in odteče 203 mm vode letno. Posledica takega izhlapevanja in majhne količine padavin so nizke vrednosti odtokov (najniţje v drţavi). Vodna bilanca je zato (skoraj) nična in je zato infiltracija padavin v podzemno vodo minimalna. Analiza stanja (zgornji tok reke Mure v Sloveniji) je pokazala, da gladina podzemne vode v kvartarnem vodonosniku Apaškega polja v širšem območju Mure v zahodnem delu upada, medtem ko v njegovem vzhodnem delu gladina nekoliko narašča. Naraščanje gladine na merilnem mestu Plitvica, kljub negativnim klimatskim spremembam, pripisujemo dvigovanju gladine v sami strugi potoka zaradi zaraščanja in odlaganja usedlin. Gladina podzemne vode v kvartarnih vodonosnikih Murskega in Prekmurskega polja tudi v večjem delu upada. Trend zniţevanja gladine je izrazitejši v notranjih in obrobnih delih vodonosnikov, medtem ko v bliţini Mure le-ta v času nizkega vodnega stanja ohranja stalni nivo podzemne vode. Glavni vzrok zniţevanja gladine je tako potrebno iskati v zmanjšani infiltraciji padavin ter hidrotehničnimi posegi v reţim napajanja in dreniranja vodonosnikov. Prodno-peščeni vodonosniki imajo gladino podzemne vode plitko pod površino, kar je izjemnega pomena za kmetijsko rabo prostora kot socialno ţivljenje predvsem kmečkega prebivalstva. Zato ne preseneča, da je podeţelsko prebivalstvo Pomurja zaskrbljeno zaradi sprememb količinskega stanja teh vodonosnikov, saj so spremembe povzročile presušitev marsikaterega vodnjaka, namenjenega lastni vodooskrbi, namakanje ali za druge namene. Dinamika podzemne vode je v oţjem obreţnem pasu reke Mure močno povezana s hidravličnim robnim pogojem, ki ga predstavlja reka. Tako je tok podzemne vode ob običajnem vodnem stanju v splošnem vzporeden z reko, lokalno se izmenjujeta faza dreniranja in napajanja vodonosnika v interakciji z reko Muro, odvisno od geomorfološke oblike rečne struge in slabo prepustne podlage, od lokalne prepustnosti sedimenta ter od lokalnih manjših teles površinske vode (mrtvice, naravni in umetni kanali, gramozne jame s prosto gladino, ). Splošno reka Mura (zgornji del) bogati vodonosnik v zahodnem delu Apaškega polja in drenira v njegovem vzhodnem delu. Iz primerjave nihanja gladin podzemne in rečne vode je za srednji del reke Mure razvidno, da reka vzdrţuje gladino podzemne vode praktično na celotnem območju aluvialnega vodonosnika.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«56

57 Na območju Pomurja se nahajajo trije veliki vodovodni sistemi: - Vodovodni sistem Murska Sobota - Vodovodni sistem Lendava - Vodovodni sistem Gornja Radgona-Apače Trenutno je pod okriljem DLN (Drţavnega lokacijskega načrta) v izvajanju projekt celovite oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki bo znatno spremenil izkoriščanje vodnih virov, še posebej na prostoru ob reki Muri. V nadaljevanju zato podajamo tako današnje stanje rabe vodnih virov kot predvideno rabo po omenjenem projektu. Na območju zgornjega toka reke Mure med Cmurkom in Gornjo Radgono se v oţjem pasu Mure danes nahajata črpališči Segovci in Podgrad. Črpališči zagotavljata 14 oziroma 50 l/s pitne vode. V sklopu ureditve oskrbe z vodo na območju Pomurja je predvideno povečanje zmogljivosti obstoječega vodnega vira Segovci na kapaciteto 120 l/s vode. Na območju srednjega toka Mure med Gornjo Radgono in Verţejem se v oţjem pasu Mure danes nahaja le črpališče Krog, nizvodno (izven območja) pa še črpališče Mota. Črpališči danes zagotavljata 100 oziroma 24 l/s pitne vode. V oţjem območju Mure (poplavno območje) sta na tem odseku predvideni dve novi črpališči. Vučja vas na desnem bregu Mure s predvideno kapaciteto 250 l/s se bo napajalo neposredno iz Mure v količini 185 l/s in 65 l/s s podzemno vodo. Vodni vir Dokleţovje bo zajel 80 l/s infiltrirane Murske vode. Skupno se torej danes na območju Mure med Gornjo Radgono in Moto črpa m 3 /dan podzemne vode. S predvidenimi novimi črpališči in umetnim bogatenjem bo količina črpanja izvorno podzemne vode kljub povečani količini črpanja znašala le še okrog m 3 /dan. Zmanjšanje količine podzemne vode bo torej na račun zajema infiltrirane rečne vode. b) Scenarij brez gradnje HE Z nadaljevanjem trenutnih trendov za vodonosnik Apaškega polja sledi, da bo gladina leta 2020 na zahodnem delu polja niţja tudi do 7,5 cm, na vzhodni polovici polja pa se predvideva dvig gladine, najvišji pri Segovcih, za 15,3 cm v povprečju zniţevanje gladine podtalnice na vseh črpališčih. Podobna predvidevanja veljajo tudi za vodonosnik Murskega in Prekmurskega polja iz tega sledi, da bo gladina leta 2020 niţja tudi do 23,2 cm, v povprečju pričakujemo zniţanje na sedmih izbranih merilnih mestih za 8,5 cm. Ker je trend upadanja gladine podzemne vode v korelaciji z zniţevanjem dna struge reke Mure in posledično vodostajem je potrebno za reševanje problematike izvesti vodnogospodarstvene ukrepe, ki bodo trend zniţevanja dna struge prekinili. Prav tako je potrebno izvesti projekt Celovitega reševanje vodooskrbe Pomurja.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«57

58 c) Scenarij z izgradnjo HE Za scenarij z izgradnjo HE se je na podlagi matematičnih modelov podzemne vode in njene interakcije z Muro ter arhivskih statističnih podatkov pokazalo, da lahko v tem scenariju pričakujemo dvig gladine na vseh izbranih merilnih mestih. Pomembna obstoječa črpališča pitne vode se nahajajo na območju, ki bi najbolj občutil umestitev hidroenergetskih objektov v ta prostor. Tam so predvideni tudi vsi novi objekti teh črpališč, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju HE objektov. Deleţ današnje količine črpanja je 32,7 % celotnega pretoka podzemne vode skozi izbrani referenčni presek vodonosnika. Zaradi povečane izdatnosti vodonosnika v primeru izgradnje HE, se bo deleţ enake črpane količine do leta 2020 zmanjšal na 21,9%. Gladina podzemne vode v kvartarnih vodonosnikih Murskega in Prekmurskega polja bi v scenariju ohranjanja stanja še naprej upadala. Za scenarij izgradnje HE se je pokazalo na podlagi matematičnih modelov podzemne vode in njene interakcije z Muro ter arhivskih statističnih podatkov, lahko v primeru izgradnje HE pričakujemo dvig gladine na večini izbranih merilnih mest. Izdatnost vodonosnika je bila izračunana s pomočjo matematičnega modela. Kot referenčni prerez je bil izbran prečni prerez vodonosnika med Marjanci in Vučjo vasjo. Izdatnost vodonosnika v tem preseku se je pri scenariju izgradnje HE povečala za 17,3 % glede na današnje stanje, na 4,8 km dolgem odseku med Krogom in Vučjo vasjo, torej na oţjem prostoru reke Mure, celo za 39,5 %. Pomembna obstoječa črpališča pitne vode se nahajajo na območju, ki bo najbolj občutil umestitev hidroenergetskih objektov v ta prostor in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju HE objektov. Zaradi povečane izdatnosti vodonosnika v primeru scenarija izgradnje HE, se bo deleţ črpane količine vode zmanjšal za 19,5 %» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«58

59 Slika 11: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika hidrogeologije d) Vrednotenje indikatorjev Višina podzemne vode nad slabo prepustno podlago oziroma omočenost vodonosnika je pomemben hidrogeološki dejavnik za izdatnost vodnih virov na območjih črpanja podzemne vode ter na občutljivost vodonosnika na obremenitve iz površja. V povprečju izkazuje indikator trend padanja v scenariju brez gradnje HE, v primeru gradnje kaţe indikator dvig gladine podtalne vode in s tem pozitiven trend v prihodnje (velja za obravnavano območje ob reki Muri). Izhodišče vrednotenja indikatorja deleţ črpane podzemne vode glede na razpoloţljive količine je dejstvo, da črpanje podzemne vode ob sočasnem upadanju infiltracije padavin pospešuje zmanjševanje statičnih vodnih zalog podzemne vode. Zaradi zmanjševanja infiltracije padavinske vode v vodonosnik kapaciteta podtalne vode v scenariju brez gradnje HE objektov pada. Iz tega razloga se v Pomurju pripravlja nov projekt izgradnje črpališč podtalnice, ki bo omogočil neprekinjeno vodooskrbo Pomurja. V scenariju ob izgradnji HE objektov se kapaciteta podtalne vode zaradi dviga podtalne vode poveča, je pa potrebno projekt izgradnje načrtovati skladno z umeščanjem novih črpališč v prostor.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«59

60 Graf 15: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja hidrogeologija OKOLJE - HIDROGEOLOGIJA - mejna Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Spremembe debeline omočenosti vodonosnika Deleţ črpane podzemne vode glede na razpoloţljive količine Graf 16: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja hidrogeologija OKOLJE - HIDROGEOLOGIJA - notranja Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Spremembe debeline omočenosti vodonosnika Deleţ črpane podzemne vode glede na razpoloţljive količine Ukrepi za izboljšanje stanja: - vodnogospodarski ukrepi za preprečevanje zniţevanja struge reke Mure; - izvedba projekta Celovito urejanje vodooskrbe Pomurja ter koordinacija med projektoma;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«60

61 3.2.4 Gozdarstvo a) Analiza stanja Površina gozdov v Pomurju znaša ha. Značilna za Pomurje je najniţja gozdnatost v Sloveniji, saj znaša le 29,4 %. Ob tako nizki gozdnatosti morajo biti vsi posegi v prostor, ki bi posledično vplivali na krčitev gozdov preudarni in upravičeni. Deleţ gozdov v obeh obravnavanih območjih ni zanemarljiv, saj predstavlja kar 4,4 % vseh gozdov v Pomurju, kar predstavlja 1768 ha gozdnih površin. Največji (posredni) vpliv na gozdno vegetacijo ima reka Mura in studenčnice, ki uravnavajo reţim podzemnih voda v pasu ob reki Muri. Visoke gladine podtalnih voda so praviloma od novembra do aprila, nizke pa v poletnem obdobju, nihajo pa povprečno v razponu do 1,4 m. Iz povzetka popisov gozdnih zdruţb iz preteklosti do danes je tudi razvidno, da je večina navedenih gozdnih zdruţb edafogenih, kar pomeni, da je njihov obstoj odvisen od vodnih razmer v tleh. Gozdna vegetacija v obmurskem območju je dokaj pestra. Rečne bregove neposredno ob reki Muri poraščajo logi mehkih listavcev (Salicetum albae). To so sestoji bele vrbe in topolov, ki so pogosto poplavljeni oz. je talna voda visoka. V drevesni plasti najdemo belo vrbo (Salix alba), črni topol (Populus nigra) in črno jelšo (Alnus glutinosa). Velike površine te zdruţbe so bile v preteklosti meliorirane. Na teh rastiščih so sadili različne kulture hibridnega topola in črne jelše. Na poplavnem območju reke Mure je razvojno najbolj zrela in ustaljena gozdna zdruţba doba in košeničice z navadnim gabrom (Genisto elatae-quercetum roboris). Ta rastišča so navadno nekaj metrov nad povprečnim vodostajem in so le periodično kratkotrajno poplavljena. Na nekoliko višje dvignjenem terenu - nad pasom logov mehkih listavcev se pojavlja zdruţba dolgopecljatega bresta in ozkolistnega jesena (Fraxino-Ulmetum laevis var. Prunus padus). Ta rastišča so občasno poplavljena. Sestoje gradijo ozkolistni jesen (Fraxinus angustifolija), dolgopecljati brest (Ulmus laevis), čremsa (Prunus padus) in robinija (Robinia pseudacacia). Robinija se mnoţično pojavlja predvsem na delno osušenih rastiščih. V zgornjem toku reke Mure v Sloveniji od skupaj 472,7 ha gozdnih površin prevladuje zdruţba bele vrbe v 90,1%, druţba bukve in gradna (4,1%) ter zdruţba doba in košeničice z gabrom (1%). V srednjem toku reke Mure v Sloveniji (notranja Mura) na 1.295,1 ha gozdnih površin prevladuje» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«61

62 zdruţba bele vrbe (51,5%), sledita zdruţba dolgopecljatega bresta in ozkolistnega jesena (21,1) ter zdruţba doba in košeničice z gabrom (21,6%) in zdruţba doba in navadnega kovačnika (4,7%). Na celotnem obravnavanem območju je največji deleţ gozdov v zasebni lasti (>80%). Povprečna velikost gozdne parcele celotnega obravnavanega območja znaša 0,18 ha. Parcel manjših od 1,0 ha je na območju 97,8 % in predstavljajo ha gozda (72 %). Posestna analiza stanja pa kaţe, da pripada posameznemu lastniku na celotnem obravnavanem območju povprečno 0,55 ha gozda. Iz nacionalnega strateškega načrta razvoja podeţelja ( ) so povzeti nekateri problemi, ki se nanašajo tudi na lokalno raven: - slaba, le 40 % izkoriščenost prirastka; - neugodna lastniška struktura (pod 20 % drţavnih gozdov) - razdrobljena in razpršena gozdna posest; Obseg gozdnih fondov je v obdobju od leta 1970 v porasti. Na območju zgornjega toka reke Mure je od leta 1970 do 1990 opazen trend povečevanja površine gozdov (+20%), medtem ko se površina gozdov od leta 1990 do 2010 umirja. Podoben trend kaţe tudi prirastek, ki se je med letoma 1970 in 1990 skoraj podvojil, od leta 1990 do 2010 pa se rast prirastka glede na prejšnje obdobje umirja (+20%). Na območju srednjega toka reke Mure kaţejo ti kazalci kaţejo bolj enakomerno (skoraj linearno) rast. Tako se je površina gozdov v celotnem obdobju od leta 1970 do 2010 povečala za slabih 50%, lesna zaloga za 120 % in prirastek za 58%. Na obravnavanem območju je v okviru Slovensko-goriškega in Pomurskega lovsko upravljavskega območja ustanovljenih 10 lovišč, katerih del se od Šentilja do Verţeja razteza vzdolţ reke Mure. Za upravljanje z lovišči imajo lovske druţine sklenjene koncesijske pogodbe. Upravljanje z lovišči lovskih druţin temelji na prostovoljnem delu lovcev in pridobivanju prihodka s prodajo divjačine in trofej. Skupna površina vplivnega območja HE na obeh odsekih znaša skupaj ha. Ker gre za gozdne površine je tu po prisotnosti in lovsko-gospodarskem pomenu najpomembnejša vrsta divjadi srnjad. Jelenjad in divji prašič sta tu prehodna divjad, vrste male divjadi (zajec in fazan) pa so bolj kot na sklenjen gozd vezane na gozdni rob oz. njegov prehod v kmetijsko krajino. Tudi številčnost srnjadi v celotnem območju v zadnjih desetletjih se je povečevala, na kar kaţe odstrel, ki se je od leta 1975 do danes povečal za 170%.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«62

63 b) Scenarij brez gradnje HE Pomen gozdnatosti na obravnavanem območju je zelo velik. Gozd ob Muri ni le pomemben krajinski gradnik pokrajine, ki ji daje prepoznaven pečat, ampak je tudi zelo edinstven ekosistem in navsezadnje tudi vir lesa. Čeprav se gozdna površina v zadnjih 50-ih letih ni zmanjšala je vitalnost gozdov upadla. V prihodnosti se predvideva ohranjanje stanja in gozdnih površin. Površine gozdov s posebnimi reţimi gospodarjenja (varovalni godovi, gozdovi s posebnim namenom) predstavljajo poskus ohranitve gozdnih površin v preteţno kmetijski krajini. Ker so na območju mejne Mure gozdovi ţe močno spremenjeni pomen indikatorja ni tako velik. Ohranjanje proizvodne sposobnosti rastišč, z njim povezanega prirastka ter lesne zaloge je bistveno za dolgoročni obstoj gozda. Na obravnavanem območju spada večina gozdov v kategorijo varovalnih gozdov. Površina varovalnih gozdov je 1.407,95 ha (mejna Mura 349,47 ha, notranja Mura 1.058,48 ha). Drevesna sestava gozdov na območju mejne Mure je zaradi spremenjenih rastiščnih razmer in načina gospodarjenja v veliki meri spremenjena. Ohranitev avtohtone drevesne sestave oz. prilagoditev vrstne sestave spremenjenim rastiščnim razmeram je zato pomembna za nadaljnjo ohranitev stabilnega in zdravega gozda. Struga reke Mure je na odseku notranje Mure razmeroma dobro ohranjena z naravnimi značilnostmi, kot so erozije bregov, odlaganje proda, poplavljanje in ustvarjanje stranskih rokavov. Vzdolţ reke in ob njenih stranskih strugah so razširjeni poplavni gozdovi in vlaţni travniki. Spreminjanje nivoja talne vode ne nudi več optimalnih razmer za rast poplavnih gozdov in travišč v značilni obliki in lahko vodi v razvoj drugih oblik vegetacije ali omogoči spremenjen način gospodarjenja in uvajanje hitro rastočih drevesnih vrst. Površina poplavnih gozdov je 1.090,90 ha. c) Scenarij z izgradnjo HE Pri gradnji HE bo zaradi postavitve glavnih in pomoţnih objektov nujna odstranitev dela gozda. Del teh površin bo po končanih delih mogoče revitalizirati (ponovno zasaditi), del pa jih bo trajno izgubljen. Ker na obravnavanem območju gozdnatost skoraj optimalna, zmanjšanje ni zaţeleno. Ocenjujemo da bo stanje po izgradnji slabše od sedanjega, vendar ne zaskrbljujoče. Posrednega vpliva na gozdnatost (zaradi spremenjenih vodni razmer v tleh) ni mogoče oceniti, saj je reakcijski čas drevesnih vrst različen. Površino poplavnih gozdov je ob ustrezni regulaciji vodnega toka (umetno poplavljanje gozdov) in ob predpostavki, da bodo poplave v enakih letnih obdobjih kot sedaj, teoretično mogoče ohraniti. Ker pa so poplavni gozdovi vezani predvsem na višino in dinamiko podtalnice ocenjujemo, da dolgoročni negativni vplivi HE niso izključeni.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«63

64 Reţimi ravnanja v teh gozdovih izključujejo kakršnekoli posege, ki bi spremenili rastiščne razmere oz. zmanjšali površino teh gozdov. V primeru spremenjenih ekoloških razmer npr. prenehanja poplav, bi gozdovi izgubili svojo funkcijo varovanja zemljišč pred erozijo in s tem razlog zakaj so bili razglašeni kot varovalni. V primeru izgradnje HE bi bilo zaradi gradnje nasipov (po podatkih investitorja -50 m pas) trajno odstranjenih 140 ha gozdov v območju notranje Mure in 103 ha v območju mejne Mure. S spremembami nadzemnega in podzemnega vodnega reţima bi bila prizadeti predvsem hidrološka funkcija in funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti. Ti funkciji zahtevata ohranitev obstoječega obsega gozdov in njihovih ekoloških lastnosti. Izgradnja nasipov, bi pomenila trajno odstranitev (notranja Mura 142 ha, mejna Mura 103 ha) habitatov, kar bi pomenilo, da ti gozdovi ne bi več bili sposobni upravljati teh funkcij oz. bi jih lahko opravljali le v omejenem obsegu. Slika 12: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika gozdarstvo» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«64

65 d) Vrednotenje indikatorjev V scenariju brez gradnje HE se na obeh odsekih predvideva ohranjanje oziroma izboljšanje stanja indikatorjev razvoja gozdnih sestavov, vpliv HE objektov vrste je na obstoječe površine v vsakem primeru negativen, a se z izvedbo omilitvenih ukrepov pričakuje omilitev škodljivih posegov povzročenih z gradnjo HE objektov. Graf 17: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja gozdarstvo notranja Mura GOZDARSTVO - mejna Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Gozdnatost Površina poplavnih gozdov (znotraj nasipov) Površina gozdov s posebnimi reţimi ravnanja Proiz. sposobnost rastišč. Lesna zaloga Prirastek Drevesna sestava» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«65

66 Graf 18: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja gozdarstvo notranja Mura GOZDARSTVO - notranja Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Gozdnatost Površina poplavnih gozdov (znotraj nasipov) Površina gozdov s posebnimi reţimi ravnanja Proiz. sposobnost rastišč. Lesna zaloga Prirastek Drevesna sestava Ukrepi za izboljšanje stanja: - pogozditev površin, kjer se gozd odstrani; - izvajanje in intenziviranje gozdnogojitvenih ukrepov (izvajanje gozdnega reda, sečnja pozimi, ipd.); - ohranjanje gostote sestojev (redčenje z namenom regulacije dotoka svetlobe; vplivom na rast); - pospeševanje rastišču primernih vrst (nadomeščanje sestojev z avtohtonimi vrstami); - posek robinije v fazi drogovnjaka (do 30cm premera); - vzpostavitev in ureditev primerne infrastrukture (rekreacijske poti, gozdne ceste, ipd.); - ozaveščanje lastnikov o uporabi biomase; - ohranitev in revitalizacija rokavov; - ohranitev poplavnih gozdov;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«66

67 3.2.5 Ihtiologija a) Analiza stanja V obravnavano območje zgornjega toka reke Mure (v Sloveniji) smo vključili samo slovensko stran reke Mure in njene pritoke, to je od Šentilja do Radencev, kar predstavlja skupno dolţino reke Mure okoli 33 km. Reka Mura je na tem območju v celoti uvrščena med ribolovne vode, z ocenjeno skupno vodno površino 144 ha. V raziskavi so zajeti tudi vsi pritoki reke Mure, kjer se vodi evidenca športnega ribolova in pritoki, kjer literaturni viri navajajo podatke o vrstni sestavi rib in/ali velikosti njihovih populacij. Z vodnim ţivljem na delu reke Mure od Šentilja do Radenec upravljata dve ribiški druţini - RD Mura Paloma in RD Radgona in sicer upravlja prva z ribami reke Mure in pritokov od jezu v Ceršaku do mostu v Tratah na površini 58,8 ha, druga pa od mostu v Tratah do broda Krog skupne površine 139 ha. Ekološko stanje zgornjega odseka reke Mure na obravnavanem delu smo na osnovi ekspertne ocene po smernicah vodne direktive ocenili, da je v zmernem ekološkem stanju razlog zato so zelo okrnjene velikosti populacij dominantnih in subdominantnih vrst. Populacije rib so za prostor, ki jim je še odmerjen, kvalitetne in sorazmerno številne, vendar se v seznamu ribjih vrst pojavlja 8 tujerodnih (neozoa), kar ekološko stanje mejne Mure bistveno poslabša. V mejni Muri je popisanih 41 avtohtonih (domorodne) vrst rib in en vrsta piškurja, ki so na osnovi ocenjene ogroţenosti zavarovane z različnimi ukrepi. 26 vrst je zavarovanih po Uredbi o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah z varstvom habitata in/ali vrste, v Rdečem seznamu ogroţenih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclostomata) v Sloveniji pa je 32 vrst: 6 jih je v kategoriji ranljiva vrsta (V - vulnerable ), 21 v kategoriji ogroţena vrsta (E - endangered) in 2 v kategoriji redka vrsta (R - rare). V Muri ţivi 15 vrst rib iz 4 druţin (Salmonidae, Cyprinidae, Cobitidae, Cottidae) in ena vrsta piškurja iz druţine Petromyzontidae, ki so navedene v dodatku II Habitatne direktive kot evropsko pomembne vrste. Indikatorske vrste za mejno Muro smo določili na osnovi njihovih ekoloških potreb in zahtev. Reofilne in občutljive (O) ribje vrste bo sprememba hitro tekoče v počasi tekočo reko takoj prizadela. V mejni Muri jih je 15. Za drst potrebujejo peščeno ali kamnito podlago, ki je v novo nastalih pogojih» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«67

68 po izgradnji elektroenergetskih objektov v reki sami ne bo. Morda v pritokih, ki pa so na obravnavanem območju majhni, onesnaţeni in regulirani. Vse indikatorske vrste so zelo občutljive na fizikalne in kemične spremembe v vodnem okolju, 9 vrst pa je migratornih, med njimi podust, ki se seli tudi več kot 100 km gor in dolvodno na drst in na pasišča. Med izbranimi indikatorskimi vrstami so najbolj občutljive za spremembe vodnega reţima vrste sulec, podust in upiravec. Ukrepi za izboljšanje stanja so odvisni od lokacij načrtovanih elektroenergetskih objektov. Z vodnim ţivljem srednjega toka Mure od Radencev do Verţeja upravljajo tri ribiške druţine, RD Radgona, RD Murska Sobota in RD Ljutomer. Prva upravlja z ribami reke Mure in pritokov od mostu v Tratah do broda Krog na površini 133 ha, druga levi breg Mure s pritoki od broda Krog do bivšega broda v Gibini skupne površine 93,5 ha in tretja desni breg Mure z rokavi od broda Krog do bivšega broda v Gibini skupne površine 80 ha. V povodju Mure je bil za Natura 2000 območje razglašen predel od Petišovcev do slovenski-hrvaškomadţarske meje z 8 ciljnimi ribjimi vrstami. Po zadnjih informacijah ţivi v notranji Muri 43 domorodnih vrst in 8 tujerodnih (neozoa). Prevladujejo rečne vrste. V primerjavi s Savo ali Dravo je v reki Muri največ različnih ribjih vrst v Sloveniji kljub temu, da je struga zelo spremenjena, je pestrost vodnih habitatov z mrtvicami in rokavi še dovolj raznolika. Raznolikost domorodnih vrst rib v notranji Muri je, kljub degradaciji habitata, še vedno zelo velika saj ţivi v njej več kot polovica vseh v Sloveniji ţivečih sladkovodnih domorodnih vrst v Sloveniji jih je vsega skupaj 73. Domorodne vrst rib so na osnovi ocenjene ogroţenosti zavarovane z različnimi ukrepi in dokumenti. 24 vrst je zavarovanih po Uredbi o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah z varstvom habitata in/ali vrste, v Rdečem seznamu ogroţenih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclostomata) v Sloveniji pa je 30 vrst; 6 jih je v kategoriji ranljiva vrsta (V - vulnerable ), 19 v kategoriji ogroţena vrsta (E - endangered) in 2 v kategoriji redka vrsta (R - rare). Indikatorske vrste za oba odseka reke Mure so bile določene na osnovi njihovih ekoloških potreb in zahtev. Reofilne in občutljive (O) ribje vrste bo sprememba hitro tekoče v počasi tekočo reko takoj prizadela. Teh vrst je v notranji Muri in na mejnem odseku 15. V primeru izgradnje energetskih objektov bi brez izvedbe potrebnih ukrepov za ohranitev ribjih populacij hitro izginile dominantne in glavne indikatorske vrste sulec, upiravec in podust ter še nekatere druge, ki se pojavljajo bolj redko. Razmnoţile pa se bodo ribe počasi tekočih voda, ki jim taki pogoji bolj ustrezajo kot hitro tekoča reka. Na odseku notranje Mure se predvideva podoben trend kot na notranji Mure, le da je velikost in struktura populacij drugačna, večja pa je tudi razgibanost struge in obvodnih habitatov tako tudi» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«68

69 načrtovani posegi povzroče večjo škodo v prostoru. Delno se ta, da omiliti z izvedbo nekaterih ukrepov. Iz analize športnega ribolova za obdobje je razvidno, da v ulovu na mejni Muri prevladujejo podust, klen in mrena, torej dominantne vrste tega območja, ki pa kaţejo tendenco upadanja, kar je vredno posebne pozornosti. Tendenca upadanja ulova se kaţe tudi pri ščuki. V manjših količinah vendar skoraj vsako leto so v ulovu registrirane vrste potočna postrv, lipan, bolen smuč, klenič, krap (ki se ga vlaga za namene ribolova), menek, zelenika rdečeoka, ostriţ in tujeroden srebrni koreselj. Ostale vrste se pojavljajo le enkrat ali dvakrat v 11 letnem obravnavanem obdobju. Športni ribolov v vodah mejne Mure nudi izjemno pestrost tako glede ribjih vrst kot načina ribolova. Odkar so se pojavile postrvje vrste sulec, potočna postrv in lipan, se na Muri pojavlja za te predele nov način ribolova muharjenje. V ulovu prevladujejo rečne vrste rib klen, mrena, podust in druge, ki zahtevajo povsem drugačen način ribolova kot limnofilne krap, linj, ščuka, ostriţ itd. Ribolov na limnofilne vrste je sedaj omejen na gramoznice in ribnike. b) Scenarij brez gradnje HE V scenariju brez gradnje HE se na obeh odsekih predvideva ohranjanje oziroma izboljšanje stanja številčnosti pri večini indikatorskih vrst, v kolikor se trendi izboljšanja kvalitete površinskih voda in pretokov reke Mure nadaljujejo. c) Scenarij z izgradnjo HE Vpliv visokih rečnih pregrad na stalne rečne ribe je v vsakem primeru negativen, kako pa se ihtiocenoze in populacije posameznih vrst po zajezitvah spreminjajo brez raziskav ni moţno ugotoviti. Po tem posegu so običajno na voljo le podatki o ribah zanimivih za športni ribolov, za manjše - za ribolov nezanimive ribe pa jih ţal ni. Po drugi strani se situacija v uvidu scenarija izgradnje HE lahko občutno poslabša še posebej če ne bi v okviru gradnje bilo poskrbljeno za prehodnost reke in vzdrţevanje različnih habitatnih tipov, ki so nujni za reprodukcijo oz. ţivljenjske pogoje posamezne vrste. V kolikor se pri postavitvi objektov upoštevajo vsi ukrepi nujni za vzdrţevanje oziroma izboljšanje stanja tudi v okviru tega scenarija ne pride do poslabšanja stanja populacij, z izjemo najbolj občutljivih reofilnih vrst.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«69

70 Ukrepi za ohranjanje ribjih vrst v rokavih in mrtvicah so odvisni od lokacije elektroenergetskega objekta. Rokave na lokacijah jezovnih zgradb se lahko z ustrezno urejenimi vhodi in izhodi preuredi v ribje obhode (bypass). Potrebno je oceniti stanje posameznih rokavov, analizirati pretočnost, prehodnost, pregledati fizikalne in kemične lastnosti, pregledati ihtiofavno, ugotoviti katere ribe se v njih zadrţujejo in predvsem katere velikostne kategorije. Ukrepi za ohranjanje ribjih vrst v mrtvicah so v primeru gradnje HE zelo omejeni in skorajda neizvedljivi, glavni razlog je spremenjen nivo podtalnice, posledica tega pa je popolnoma spremenjen temperaturni reţim. V takih vodnih telesih je temperatura vode na dnu tudi poleti zelo nizka, kar omogoča ribam, da se umaknejo pred visoko temperaturo vode na površini. Na predelu Mure od Šentilja do Radencev je mrtvic malo in v njih ţivijo v glavnem tolerantne vrste rib. V okviru izgradnje HE je moţno urediti dotok vode v mrtvice in tako revatilizirati to vrsto habitata. Slika 13: Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika ihtiologije» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«70

71 d) Vrednotenje indikatorjev V scenariju brez gradnje HE se na obeh odsekih predvideva ohranjanje oziroma izboljšanje stanja številčnosti pri večini indikatorskih vrst,vpliv HE objektov na indikatorske vrste je v vsakem primeru negativen, a se z izvedbo omilitvenih ukrepov predvideva izboljšanje stanja. Graf 19: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja ihtiologija OKOLJE - IHTIOLOGIJA - mejna Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Ribe A (Čep,Pisanka,Upiravec,Jez) Ribe B (Piškurji) Ribe C (Golobček,Blistavec,Zvezdogled, Kečiga,Mrena,Platnica,Podust,Postrv) Graf 20: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja ihtiologija OKOLJE - IHTIOLOGIJA - notranja Mura brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Ribe A (Čep,Pisanka,Upiravec,Jez) Ribe B (Piškurji) Ribe C (Golobček,Blistavec,Zvezdogled, Kečiga,Mrena,Platnica,Podust,Postrv) Ukrepi za izboljšanje stanja: - ribji prehod - umetna drstišča - ureditev in vzdrţevanje ribjih obreţnih habitatov - prehodnost v pritoke in ustrezna kvaliteta, - umetna vzreja» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«71

72 3.3 DRUŢBA Pomurje, kot najbolj severovzhodna regija Slovenije, meji na Hrvaško, Madţarsko in Avstrijo. Kot taka ne predstavlja administrativne enote, ampak le eno od dvanajstih statističnih regij Slovenije, vendar se pojmuje kot razvojna regija pri nacionalnih ukrepih regionalnega razvoja. Pomurje obsega 1339 km 2, kar predstavlja 6,6% Slovenije. Kar 64% regije je kmetijskih površin, dokler je 31% pokrito z gozdovi. Naravno zaščiteno je 36% (v Sloveniji 11%) območij, področja Nature 2000 pa obsegajo 43% (v Sloveniji 35%). Ključni trendi na področju trajnostnega stebra druţba: - negativni trend rasti prebivalstva in staranje prebivalstva (indeks staranja prebivalstva raste); - izboljševanje izobrazbene strukture (prevladujejo osebe z nizko stopnjo izobrazbe) in stopnje delovne aktivnosti prebivalstva (do gospodarske krize); - dobro stanje športno-rekreacijske infrastrukture, slaba izkoriščenost reke Mure v te namene; - dobra dostopnost do interneta in ostalih informacij; Graf 21: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja za trajnostni steber okolje DRUŢBA brez HE z HE z HE po ukrepih Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno Brezposelnost CO2 Športno rekreacijske površine Vodovodno omreţje Širokopasovno omreţje Plovnost reke» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«72

73 3.3.1 Razvoj druţbenega okolja a) Analiza stanja Administrativno je Pomurje NUTS 2 regija, brez regijske administracije ali političnega predstavništva. Razdeljena je med 27 majhnih in preteţno ekonomsko šibkih občin (dve najmanjši imata pod 500 prebivalcev). Pomurje prispeva 6,5% nacionalne populacije ( ). Povprečna gostota prebivalstva je 92 prebivalcev na km2, kar je zelo blizu nacionalnemu povprečju (98), vendar se gostota v niţinski delih regije povečuje. Desetina je protestantov, preostanek preteţno katoličanov. Pribliţno 6% prebivalstva je madţarske, 2,5% romske narodnosti. Indeks rasti prebivalstva v pomurski regiji je v letu 2007 znašal -2,0 in je posledica pozitivnega selitvenega in negativnega naravnega prirasta. V zadnjih letih je v regiji opazen trend zmanjševanja števila prebivalstva. Koncem leta 2007 je v Pomurju ţivelo prebivalcev, medtem ko je bilo meseca decembra 2005 v regiji prebivalcev. Indeks staranja prebivalstva za pomursko regijo v letu 2007 zanaša 123,0 za Slovenijo pa 116,3. Pomeni, da je število starejših prebivalcev (65 let in več) večje od števila otrok (pod 15 let). Indeks staranje prebivalstva se povečuje hitreje od povprečja Slovenije. Regionalna demografska struktura odseva stanje, ki je povezano predvsem z negativnimi ekonomskimi dejavniki. Izobrazbena struktura prebivalcev se izboljšuje, vendar je še zmeraj pod drţavnim povprečjem. Prevladujejo osebe z nizko stopnjo izobrazbe, saj ima samo osnovno šolo ali manj 43,1 % starejših od 15 let, medtem ko ima več kot srednješolsko izobrazbo le 8 % oseb starejših od 15 let. Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2007 v Pomurju 55,4 % in je v primerjavi z letom 2005 zrasla za 2,7 odstotni točki. V primerjavi s slovenskim povprečjem je stopnja zaposlenosti v Pomurju niţja za 5,0 odstotnih točk. Število brezposelnih v regiji se je v zadnjih letih občutno zniţalo, vendar pa je zaradi krize, ki se je začela konec leta 2008, število zopet naraslo. Konec januarja 2009 je bilo tako v Pomurju brezposelnih oseb. Med njimi je kar 47,3 % dolgotrajno brezposelnih. Problem predstavlja izobrazbena struktura brezposelnih, ki je v Pomurju zelo neugodna več kot polovica brezposelnih nima strokovne izobrazbe. Se pa v zadnjih letih zniţuje deleţ mladih brezposelnih oseb.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«73

74 Faktorska sprememba Slika 14: Število prebivalcev razvojne regije Pomurje Regionalno gospodarstvo generira le 4,3% nacionalnega bruto druţbenega produkta. Skupni BDP na prebivalca se je sicer povečal z v letu 1995, na v letu 2006, vendar se je razmerje do najbolj razvite regije s tem povečalo s prvotnih 1,8 : 1 na 2,2 : 1. Nezaposlenost beleţi najvišjo stopnjo v Sloveniji. Pomurje je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), glede na povprečno bruto plačo, na zadnjem mestu med vsemi slovenskimi regijami. Bruto plača v najrazvitejši slovenski regiji (osrednjeslovenska Ljubljana in okolica) presega pomursko za 40%, če pa jo primerjamo s slovenskim povprečjem pa vidimo, da je le-ta višja za faktor 1,2 (Slika 4). Slika 15: Povprečna mesečna bruto plača Povprečna mesečna bruto plača (v ) ,8 3,0 2, ,0 1,2 1,4 2,0 1,5 1, ,5 0 Pomurje SLO Ljubljana Finska 0,0» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«74

75 Območje, ki ga obravnavamo v študiji meri 439 km2 (33% površine Pomurja) in zajema 9 občin (Apače, Beltince, G. Radgono, Kriţevce, Mursko Soboto, Radence, Tišino, Verţej in Šentilj, ki pa spada pod podravsko regijo). Analiza načrtovanih projektov je pokazala, da je večina relevantnih projektov generiranih v lokalnem okolju. Nacionalni strateški in razvojni programi ne vsebujejo konkretnih projektov, razen pri večjih infrastrukturnih investicijah, temveč usmeritve in prioritete, po katerih bi se naj ravnali pripravljavci regionalnih in lokalnih razvojnih programov. Opisno se sicer dotikajo razvojnih problemov regije ob Muri, kar smo tudi označili v samem pregledu teh programov in načrtov, konkretnejših podatkov, razen finančnih ocen po prioritetah, pa ne ponujajo. Po podrobnem pregledu Načrtov razvojnih programov za posamezne občine ter drugih dokumentov in stanja v okolju lahko ugotovimo, da večina občin vidi svoj potencialni razvoj predvsem v razvoju turizma, ki ga neposredno povezujejo tudi z reko Muro in njeno okolico. Kljub navedenemu, pa nobena izmed občin v svojih dokumentih ne predvideva takšnih projektov, ki bi bili onemogočeni ali bi onemogočali izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Poleg turizma pa se, predvsem v občinah Gornja Radgona in Murska Sobota, razvijajo tudi laţja industrija in manjše obrti. Identifikacija interesnih skupin in analiza javnih mnenj je pokazala, da so na obravnavanem področju najbolj aktivni predstavniki nevladnih organizacij, okoljevarstveniki in neodvisni strokovnjaki, ki večinoma nasprotujejo gradnji hidroelektrarn na reki Muri. Zagovorniki njihove gradnje pa so predvsem gospodarstveniki in strokovnjaki s kmetijskega področja, ki v gradnji hidroelektrarn vidijo novo priloţnost za razvoj obuboţane regije, odpiranje novih delovnih mest ter potrebno ekološko sanacijo reke Mure. b) Stanje brez gradnje HE V scenariju brez gradnje HE se ne predvideva večjih sprememb oziroma izboljšanje stanja na področju druţbenega okolja. c) Stanje z izgradnjo HE objektov Tudi v tem scenariju (z izgradnjo HE) se ne predvideva večjih sprememb oziroma izboljšanje stanja na področju druţbenega okolja.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«75

76 V nadaljevanju so predstavljeno moţne oblike sodelovanja investitorja z lokalnim prebivalstvom, ki bi potencialno izboljšale izhodišče investitorja za pribliţanje projekta splošni javnosti. Izpostavljeni so bili trije predlogi za večjo sprejemljivost projekta: Vzpostavitev lokalnega partnerstva Lokalno partnerstvo je oblika sodelovanja med investitorji, upravljavci in prebivalci, ki lokalni skupnosti daje moţnost, da se prostovoljno vključi v postopek umestitve in legitimizacije okoljsko in prostorsko zahtevnejših projektov. Partnerstvo je najvišja oblika sodelovanja med lokalno skupnostjo in investitorjem objekta, ki ni član lokalne skupnosti. Povezuje ljudi z različnimi pogledi, interesi, pričakovanji, dolţnostmi, načeli itd., zato ga ni lahko vzpostaviti. V bistvu predstavlja zelo dinamično dogajanje in razvijanje odnosov, ki bi lahko zagotovili učinkovito dogovarjanje predvsem o tistih temah, v katerih se partnerji na začetku razhajajo. Partnerjem daje varnost in spodbuja zaupanje ter medsebojno sodelovanje. Struktura lokalnega partnerstva je sicer odvisna od partikularnih pogojev, vendar je zagotovo formalizirana prostovoljna oblika sodelovanja, ki ima lahko organe, kot so: generalna skupščina, izvršilni odbor, delovne skupine, projektnega koordinatorja ipd. Vključene institucije in posamezniki dobijo moč in odgovornost pri izvajanju analiz in tudi odločitev. Inkorporacija projekta s trenutnimi ukrepi Vlade v Pomurju S sprejetjem Zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju (ZRPPR1015) se odpirajo številne moţnosti za financiranje projektov. Ker tudi sam projekt HE na Muri predvideva določena vlaganja v lokalno infrastrukturo, je smiselno poiskati stične točke med projektoma. To je še posebej moţno, ker interventni zakon predvideva prednostno obravnavo projektov s področja vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter ţivilsko-predelovalne industrije in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti. Prav tako zakon predvideva upoštevanje primerjalnih prednosti Pomurja, in sicer trajnostno in konkurenčno kmetijstvo ter agroţivilstvo ter turizem. Ni si teţko zamisliti sinergične učinke pri implementaciji projektov v obravnavanem območju, ki bi bistveno prispevali k regionalnemu razvoju in/ali razvoju podeţelja. Sodelovanje med projektoma bi tako manjše projekte ne samo spodbudilo, ampak zagotovilo multiplikativni učinek. Ustanovitev podjetja - Murske elektrarne d.o.o. - s sedeţem v Pomurju Zaznali smo močan ugovor, da gradnje HE na Muri samo izkorišča naravne potenciale Pomurja, medtem ko se dodana vrednost prelije izven regije. Predlagamo ustanovitev novega podjetja - z nazivom npr.»murske elektrarne d.o.o.«- ki bi vodilo gradnjo in kasneje oskrbovalo in vzdrţevalo» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«76

77 HE ter trţilo energent. S tem bi bila doseţena bistveno večja vključenost regionalnih potencialov v projekt, omogočena bi bila vzpostavitev visoko kakovostnih delovnih mest in zagotovljen dolgoročni in trajen učinek na regijo. Ocena stanja povzeta po javnomnenjski raziskavi Prebivalci Pomurja imajo do morebitne gradnje hidroelektrarn na Muri razmeroma pozitiven odnos kar polovica prebivalcev projekt podpira, okrog 20 % vprašanih je neodločenih, medtem ko projektu nasprotuje le dobra četrtina vprašanih. Podobno je tudi razmerje pri oceni vpliva morebitne gradnje hidroelektrarn na Muri na ţivljenje prebivalcev polovica vprašanih je prepričana, da vpliva sploh ne bi bilo oz. bi bil le-ta majhen, 20 % stopnjo pričakovanega vpliva ocenjuje s srednjo oceno, medtem ko je 15 % vprašanih izrazilo mnenje, da bi bil vpliv gradnje na ţivljenje prebivalcev precejšen oziroma zelo velik. Graf 22: Ocena podpore prebivalstva v Pomurju izgradnji HE objektom na reki Muri (Interstat d.o.o., julij 2009) Prebivalce Pomurja v zvezi z morebitno gradnjo hidroelektrarn na Muri najbolj skrbijo poplave in druge naravne katastrofe ter uničevanje in onesnaţevanje okolja ob Muri. Gradnja bi se jim verjetno zdela sprejemljivejša pod določenim pogoji, predvsem če bi izvajalec poskrbel za ureditev in vzdrţevanje območja ob reki, zagotovil izboljšanje komunalne infrastrukture, zagotovil zaposlitev prebivalcem iz lokalnega okolja, pa tudi v primeru, da bi občinam, v katerih bi se nahajali objekti, omogočil potrebne razvojne investicije.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«77

78 Skoraj polovica prebivalcev Pomurja je prepričana, da bi gradnja hidroelektrarn na Muri pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj regije, okrog 15 % vprašanih je prepričanih, da bi bil ta vpliv negativen, medtem ko slaba tretjina vprašanih ocenjuje, da gradnja ne bi imela izrazitega vpliva na nadaljnji razvoj regije. Po mnenju Pomurcev bi gradnja hidroelektrarn na Muri najbolj pozitivno vplivala na gospodarstvo, ţivljenjski standard in kvaliteto ţivljenja prebivalcev, najbolj negativno pa na okolje ter na vodni in gozdni ekosistem reke Mure. Oceni vpliva gradnje na gospodarstvo in stanje vodnega ekosistema reke Mure v največji meri prispevata k podpori oz. nasprotovanju gradnji. Graf 23: Ocena percepcije prebivalstva Pomurja do negativnih učinkov HE objektov na reki Muri (Interstat d.o.o., julij 2009) Med najpomembnejšimi prednostmi gradnje hidroelektrarn na Muri za regijo Pomurje so vprašani v največji meri izpostavili boljšo oziroma ugodnejšo oskrbo z električno energijo ter zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest, medtem ko so med glavnimi pomanjkljivostmi gradnje v največji meri izpostavili uničevanje in onesnaţevanje naravnega okolja, poplave in druge naravne katastrofe ter ogroţanje naravnega ekosistema. Prebivalci Pomurja trenutne gospodarske in druţbeno socialne razmere v Pomurju ocenjujejo kot slabe, stanje okolja pa v povprečju ocenjujejo s srednjo, nevtralno oceno. Tudi celotna situacija v regiji je po njihovem mnenju slaba. Na oceno celotne situacije v največji meri vpliva ocena trenutnih» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«78

79 gospodarskih razmer. Kar dve tretjini vprašanih sta kot najbolj pereč problem, s katerim s Pomurje trenutno sooča, navedli brezposelnost oziroma odpuščanje. Skoraj 30 % vprašanih je izpostavilo še gospodarsko krizo, propadanje podjetij, ipd., skoraj 15 % vprašanih pa nizek standard in nizke plače. Graf 24: Ocena prebivalcev o vplivih HE objektov na trajnostni razvoj Pomurja (Interstat d.o.o., julij 2009) d) Vrednotenje indikatorjev V scenariju brez gradnje HE se ne predvideva večjih sprememb oziroma izboljšanja stanja na področju druţbenega okolja. Za indikator zmanjšanje brezposelnosti predvidevamo med obdobjem gradnje HE precejšen porast, ki bo rezultat povečane gospodarske aktivnosti. Pričakujemo, da bodo podjetja iz Pomurja sodelovala bodisi kot nosilci gradnje, bodisi kot podizvajalci. Po drugi strani pričakujemo porast storitvenih dejavnosti, pri oskrbi oseb udeleţenih pri gradnji. Med obratovanjem HE se pozitivni učinki, katere je bilo zaznati med gradnjo bistveno zmanjšajo. Nastanejo pa nekatere nove aktivnosti povezane z vzdrţevanjem objektov in okolice (košnja, varovanje, servisiranje ipd.), zato indikatorju pripisujemo majhen pozitiven učinek. Zmeren negativni učinek predvidevamo pri CO2 izpustih. Teţka gradbena mehanizacija in predvsem povečan transport bo povečal izpuste, kar je moţno omiliti le deloma, z zgoraj navedenimi ukrepi. V času obratovanja HE emisij CO2 v zrak (zaradi obratovanja) ne bo oziroma se bodo na nacionalnem nivoju zmanjšale kot posledica pridobivanja energije z vodno energijo.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«79

80 Ob gradnji HE objektov na Muri se lahko v dogovoru z lokalno skupnostjo uredijo športnorekreacijske površine (pešpoti, kolesarske steze, dostop do reke, drugi objekti v naseljih ipd.). Deloma se pričakujejo tudi pomoč investitorja pri ureditvi vodovodnega omreţja, s tem da bo to področje v večini urejeno še pred pričetkom morebitne gradnje HE, v skladu z nedavnim Zakonom o razvojni pomoči Pomurski regiji. Gradnja HE objektov ne bo prispevala k razvoju širokopasovnih omreţij. Plovnost reke Mure se bo z izgradnjo objektov HE zagotovo zmanjšala oz. postala v delih neplovna. Ker pa se trenutno plovba po Muri ne izkorišča bistveno (predvsem v turistične namene), ocenjujemo da gre za»majhen negativni učinek«. Graf 25: Vrednotenje indikatorjev trajnostnega razvoja - druţba DRUŢBA brez HE z HE Standardizirana ocena podpovprečno nadpovprečno z HE po ukrepih Brezposelnost CO2 Športno rekreacijske površine Vodovodno omreţje Širokopasovno omreţje Plovnost reke Ukrepi za povečanje sprejemljivosti umeščanja HE v prostor: - izgradnja javne športno-rekreativne infrastrukture vezane na HE infrastrukturo (kolesarske in pešpoti, čolnarjenje); - ustanovitev podjetja»murske elektrarne d.o.o.«- s sedeţem v Pomurju; - vzpostavitev lokalnega partnerstva; - inkorporacija projekta s trenutnimi ukrepi Vlade v Pomurju;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«80

81 4 PREDSTAVITEV UKREPOV Vsak izmed pripravljavcev področnih študij je pripravil nabor ukrepov za izboljšanje stanja v obeh scenarijih razvoja območja ob reki Muri. Po oceni pripravljavca krovne študije so bili pripravljeni prioritetni nivoji ukrepov, ki bi jih bilo smiselno s strani naročnika upoštevati pri projektiranju in umeščanju hidroenergetskih objektov v prostor (okolje). Predstavljamo prioritetni nabor ukrepov na treh nivojih : - I. nivo (rdeči): ukrepi, ki bo jih nujno potrebno izvesti z namenom omilitve oz. izboljšanja stanja na območju ob reki Muri in širše; - II. nivo (oranţni): ukrepi, ki bi jih bilo smiselno izvesti z namenom doseči večjo sprejemljivost projekta izgradnje HE; - III. nivo (zeleni): ukrepi za izboljšanje stanja, ki bi doprinesli k trajnostnem razvoju regije a niso prioritetni (nekateri so tudi ţe vključeni v razvojne strategije Pomurja); a) GOSPODARSTVO GOSPODARSTVO - sodelovanje investitorja kot pobudnika razvojnega partnerstva na področju OVE namenjenega izkoriščanju potencialov OVE v Pomurju; - spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij in podpora obstoječim zdravim podjetjem; - spodbujanje vseţivljenjskega učenja, nenehno usposabljanje in izobraţevanje zaposlenih; - izgradnja podpornega okolja za razvoj inovacij ter podpora razvoju partnerstev; TURIZEM - izgradnja javne turistične infrastrukture - spodbujanje privatne iniciative na vplivnem območju za razvoj manjših druţinskih namestitvenih obratov; - intenziviranje dejavnosti razvojnih inštitucij na področju turizma na vplivnem območju; - spodbujanje izletniškega turizma in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; - intenziviranje trţenja obstoječih turističnih programov in namestitvenih kapacitet; - oblikovanje dodatnih programov, ki bodo spodbudili turiste, da ostanejo več časa; KMETIJSTVO - izvajanje vodnogospodarstvenih ukrepov - izvajanje komasacij, gradnja namakalnih in osuševalnih sistemov - izvajanje agrarnih operacij» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«81

82 b) OKOLJE VODNOGOSPODARSTVO - sanacija visokovodnih nasipov - dvig gladine Mure zajezitvami in ostalimi vodnogospodarstvenimi ukrepi, KEM./BIO. KAKOVOST VODE - ureditev emisij odpadnih voda tako, da bo po letu 2015 reka Mura v dobrem kemijskem in ekološkem stanju; - v primeru gradnje HE objektov se priporoča izgradnja pretočnih hidroelektrarn, saj so te sprejemljivejše glede okoljskih zahtev; - upoštevanje zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju; HIDROGEOLOGIJA - vodnogospodarski ukrepi za preprečevanje zniţevanja struge reke Mure; - izvedba projekta Celovito urejanje vodooskrbe Pomurja in koordinacija med projektoma GOZDARSTVO - ohranitev poplavnih gozdov; - ohranjanje gostote sestojev (redčenje z namenom regulacije dotoka svetlobe; vplivom na rast); - izvajanje in intenziviranje gozdnogojitvenih ukrepov; - pospeševanje rastišču primernih vrst (nadomeščanje sestojev z avtohtonimi vrstami); - vzpostavitev in ureditev primerne infrastrukture (rekreacijske poti, gozdne ceste, ipd.); IHTIOLOGIJA - ribji prehodi - ureditev in vzdrţevanje ribjih obreţnih habitatov - umetna drstišča - prehodnost v pritoke in ustrezna kvaliteta, - umetna vzreja» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«82

83 c) DRUŢBA DRUŢBA - izgradnja športne-rekreativne infrastrukture vezane na HE infrastrukturo (kolesarske in pešpoti, čolnarjenje); - sedeţ podjetja v Pomurju - izgradnja povezovalne (prometne) infrastrukture;» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«83

84 5 PRIKAZ NAJPRIMERNEJŠIH OBMOČIJ ZA TRAJNOSTNO ENERGETSKO IZRABO Izvajalci področnih študij so na podlagi ekspertne ocene pripravili grafične prikaze območij največjih potencialov trajnostnega razvoja, ki bi v sozvočju z izgradnjo HE omogočili skladnejši razvoj ob reki Muri predstavljene v okviru povzetkov področnih študij. Grafične prikaze smo nato zdruţili s programom ArcMap verzija 9.2 (ESRI) in na podlagi prekrivanja plastnic pripravili kartografski prikaz, ki prikazuje poligone (območja), kjer bi izgradnja HE pozitivno vplivala na dva ali več razvojnih področij vodno gospodarstvo, podtalnico, kmetijstvo in turizem. Ta območja predstavljajo izhodišče za usklajevanje interesov naravnega okolja in ostalih razvojnih dejavnikov pri umestitvi HE objektov v prostor. Tako se izpostavljata dva območja, kjer se prekrivajo pozitivni vpliv vseh razvojnih področij: območje ob Spodnjem Konjišču, območje ob Mele/ah. Dva ali več razvojnih področij se stika na naslednjih območjih: območje Apače-Segovci, Petanjci-Vučja vas in Dokleţovje-Verţej.» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«84

85 Slika 16 : Najprimernejša območja za trajnostno energetsko izrabo z vidika ihtiologije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, hidrogeologije in turizma» Študija trajnostnega razvoj območja ob reki Muri v povezavi z moţnostjo HE izrabe reke«85

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI

INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI - 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRKO DELO ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE Ljubljana, januar 2016 NASTJA PIRNAT IZJAVA O AVTORSTVU

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE)

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Predstavni{ka pisarna v Sloveniji Institut "Jožef Stefan", Ljubljana OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP 2001-2006 (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) PRESOJA

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Območja pomembnega vpliva poplav

Območja pomembnega vpliva poplav Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek

More information

POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI

POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Maja Bevc Mentor: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Magistrsko delo Ljubljana, 2010 KAZALO SEZNAM TABEL...

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Trček Vloga slovenske okoljske diplomacije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja na območju držav Dinarskega loka Magistrsko delo Ljubljana, 2015

More information

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov Zreče, junij 2012 POVZETEK GRADIVA»VIS ZREČE«Načrtovati za prihodnost pomeni, da sedanje vire uporabimo

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22

More information

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mitja Vidic Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD, SLOVENIJA 212 Presoja učinkovitosti okoljske politike highlights OKOLJE V SLOVENIJI JE BOGATO IN RAZNOLIKO, VENDAR IZPOSTAVLJENO RASTOČIM PRITISKOM Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno

More information

Smernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST).

Smernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST). Smernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST). ZSST je sistem oziroma certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN (1) združuje

More information

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept

More information

strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov

strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov Ptuj, 1. in 2. marec 2012 Strokovna konferenca SLOVENIJA BREZ ODPADKOV Organizatorja Zveza ekoloških gibanj Slovenije Znanstveno-raziskovalno središče Bistra

More information

KONČNO POROČILO

KONČNO POROČILO Predhodno vrednotenje in celovita presoja vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 KONČNO POROČILO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA

IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA Končno poročilo Celje, 2015 [Vnesite besedilo] tel: 03/490 22 70 e mail: info@iop.si matična št.: 2194015 identifikacijska št. za DDV: SI 63231913 Naslov: Izračun

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:

More information

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si

More information

RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija

RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Izvleček: RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Ksenija

More information

GREEN SLOVENIA PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV.

GREEN SLOVENIA PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV. SLOVENIA GREEN www.slovenia.info/zeleniturizem PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV Slovenska turistična organizacija Avgust 2010 2 Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih

More information

UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA

UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj našstik glasilo slovenskega elektrogospodarstva, april 2007 Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj 4 36 24 vsebina

More information

PROJEKT :»VIS MAJŠPERK«

PROJEKT :»VIS MAJŠPERK« PROJEKT :»VIS MAJŠPERK«Vizija in strategija razvoja občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov Majšperk, maj, 2016 Priprava strategije trajnostnega razvoja Občine Majšperk je potekala v

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE razprave Dela 34 2010 73 90 CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE Marjan Tkalčič *, Robert Špendl ** * University

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

WWF. Jahorina

WWF. Jahorina WWF For an introduction Jahorina 23.2.2009 What WWF is World Wide Fund for Nature (formerly World Wildlife Fund) In the US still World Wildlife Fund The World s leading independent conservation organisation

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information

DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV

DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV dr. L. GLOBEVNIK dr. Lidija GLOBEVNIK* - 17- DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV Povzetek V procesih izdelave načrtov upravljanja z

More information

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008 sl inforegio panorama št. 25 marec 2008 Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Vsebina Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Trajnostni in regionalni razvoj

More information

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK IZJAVA Študent Marko Naraločnik izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Mateja Lahovnika

More information

PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI

PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tatjana Šuklje Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana Magistrsko delo Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR?

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? Marjan Ravbar UDK: 711 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 IZVLEČEK ABSTRACT Tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko spremljamo razprave o modernizaciji

More information

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija

More information

Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN

Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN Jana Apih, Tina H. Zakonjšek GoodPlace Ljubljana, 20. 1. 2017 Trajnostni turizem je POT do zadovoljnega potrošnika, uspešne lokalne skupnosti in zdravega

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

ISSN september 2012 brezplačen izvod

ISSN september 2012 brezplačen izvod ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji Sonja Fink Babič Borut Kodrič Roberto Biloslavo University of Primorska Press Editorial Board Gregor

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta

More information