RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH

Transcription

1 Organizacija in management informacijskih sistemov RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Kandidatka: Petra Plecity Kranj, oktober 2011

2 ZAHVALA Za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju, doc. dr. Urošu Rajkoviču. Zahvaljujem se lektoricama Danici Križanič Müller in Tanji Müller, ki sta lektorirali mojo diplomsko nalogo. Zahvala velja tudi vsem sodelujočim v intervjujih. Posebno zahvalo pa namenjam staršem in vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani v času študija.

3 POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljena radiofrekvenčna identifikacijska tehnologija in njen razvoj skozi čas, in sicer od prvih zametkov do uporabe v sedanjosti pa tudi njen razvoj v prihodnosti. Predstavljene so njene komponente, eno poglavje pa je namenjeno tudi temi zasebnosti, ki je večna spremljevalka vsake nove implementacije te tehnologije. Glavna pozornost je usmerjena v radiofrekvenčno identifikacijsko tehnologijo v igralništvu. Predstavljene so smernice razvoja te tehnologije v igralništvu v tujini in v slovenskem prostoru. Dokazano je, da je implementacija radiofrekvenčne identifikacijske tehnologije smiselna in učinkovita za vse igralnice. KLJUČNE BESEDE: - RFID - radiofrekvenčna identifikacija - Igralnica - Igralništvo - Žeton - Čip ABSTRACT In this thesis radio frequency identification technology and its development over time is presented, from the first formation of this technology to its use at the present time and also its future development. The thesis presents the components of this technology and devotes one chapter in the presentation part to privacy concern, which is a perpetual companion to any new implementation of this technology. The main attention is focused on radio frequency identification technology in gambling industry. One part of the thesis concludes the guidelines for the development of this technology in gambling industry abroad and in the Slovenian area. The final part demonstrates that the implementation of radio frequency identification technology is meaningful and effective for all casinos. KEYWORDS: - RFID - radio frequency identification - Casino - Gaming - Chip - Tag

4 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA PREDSTAVITEV RFID-TEHNOLOGIJE ZGODOVINA RAZVOJA UPORABA V PRAKSI POGLED V PRIHODNOST KOMPONENTE RFID-TEHNOLGIJE VPRAŠANJE ZASEBNOSTI IN VARNOSTI UPORABA RFID V IGRALNICAH ANALIZA MNENJ UPORABNIKOV RFID-TEHNOLOGIJE V IGRALNICAH ZAKLJUČEK LITERATURA... 46

5 1. UVOD Junija leta 2003 je Linda Dillman, vodja oddelka informacijske tehnologije v Wall-Martu oznanila, da bo podjetje označilo vsako paleto in paket, ki bo prispel tja. Pozvala je dobavitelje, naj označijo vse palete z radiofrekvenčno identifikacijsko (v nadaljevanju RFID) integriranim vezjem. Takrat naj bi po mnenju mnogih RFID postala svetovno znana in predvsem na novo prodirajoča tehnologija, ki bo kmalu znana kot»naslednja velika stvar«. (Sweeney, 2005) Pri Xeroxu so izjavili, da bo sčasoma stokrat več malih radijsko opremljenih senzorjev kot pa računalnikov na internetu. Predstavljali bodo»digitalno kožo«na obličju zemlje. (European Commission, 2006) Na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu so trdili, da bo brezžično senzorsko omrežje ena izmed desetih vrhunskih tehnologij, ki bodo spremenile svet v enaindvajsetem stoletju. (European Commission, 2006) Prav so imeli. RFID je ena izmed najhitreje prodirajočih na novo zasnovanih tehnologij. Najdemo jo lahko v proizvodnji, transportu, logistiki, organiziranih dogodkih,... Dejansko gre za informacije za podjetja in potrošnike, ki so prenešene iz realnosti v virtualni svet. RFID-sistemi nam omogočajo zaznavanje posameznih stvari iz okolja. To je sistem, sestavljen iz čitalca in integriranega vezja oziroma čipa. Gre za tehnologijo, pri kateri se identificiranje izvaja s pomočjo elektromagnetnega valovanja radijskih frekvenc PREDSTAVITEV PROBLEMA Učinkovito, pregledno in natančno poslovanje je cilj vsakega podjetja. V igralnicah veliko pozornosti posvečajo tudi natančnim pregledom stav, predvsem močnejših igralcev. S pridevnikom močnejši, mislim na igralce, ki zapravijo in stavijo večje vsote denarja. Tem igralcem ponavadi igralnica nudi večje bonitete, kot na primer povračilo stroškov prevoza, prenočišča, brezplačno gostinsko ponudbo itd. Nad tako imenovanimi močnejšimi igralci se zato izvaja večji nadzor, tako da se natančno spremlja njihove stave na igralnih mizah ali na igralnih avtomatih. Predstavila bom možnost uvedbe RFID-tehnologije na igralnih mizah in njene prednosti ter koristi, ki bi jih ta posodobitev prinesla. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 1

6 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA V eni izmed preučevanih igralnic so za nadzor nad močnejšimi igralci zadolženi krupjeji, inšpektorji, blagajniki in zaposleni v video nadzoru. Ko gre za močnejše igralce na igralnih avtomatih, jih spremljajo nadzorniki igralnih avtomatov. Na igralnih avtomatih je laže spremljati igro posameznega igralca, saj gre za»on-line«sistem, kjer se RFID-tehnologija že uporablja. Vsi avtomati so povezani v skupno bazo podatkov, kjer se beleži igra in stava vsakega igralnega mesta. Tekom igre lahko preverimo tudi dejansko stanje avtomata, tako da smo na tekočem glede vseh stav in vložkov ter istočasno tudi dobitkov, saj se dobitke, večje od tisoč evrov, izplačuje ročno. Ne dolgo nazaj so implementirali nov sistem z imenom»player tracking«. Gostje, ki igrajo na igralnih avtomatih, so dobili svojo ID (identifikacijsko) kartico. Z njo se lahko prijavijo najprej na recepciji, tako jim je omogočen hitrejši vstop v igralnico, potem pa tudi na vsakem avtomatu, na katerem si tako nabirajo točke. Za določeno število zbranih točk si prislužijo promocijski listek, lahko pa si izberejo tudi katero od promocijskih nagrad, kot so na primer vikend paketi v izbranih hotelih, ura, navigacijska naprava itd. S prisluženimi točkami pa lahko sodelujejo tudi v tedenskih žrebanjih. Močnejše igralce na igralnih avtomatih tako lahko spremljajo preko»on-line«sistema neposredno med igro in ugotovijo, kakšni so njihovi denarni vložki in dobitki. Lahko preverijo tudi igralčeve dnevno nabrane točke. Dejansko se na podlagi njegove prijave na igralnem avtomatu lahko beležijo vse njegove aktivnosti. Na igralnih mizah, v preučevani igralnici, je nadzor nad močnejšimi igralci malo bolj zahteven. Potrebna je dobra komunikacija med blagajno, krupjeji in inšpektorji. Igralec namreč lahko zamenja denar v žetone na blagajni in z njimi odide na igralno mizo, lahko pa zamenja denar tudi na mizi. Če za mizo igra sam, potem brez težav spremljajo njegovo igro, tudi v primeru, ko se premakne h kakšni drugi igralni mizi. Problem nastane, ko za mizo igra več igralcev in je nadzor nad igro posameznega igralca bolj zahteven oziroma skoraj nemogoč. Vsi igralci za igralno mizo namreč igrajo z enakimi žetoni. Problem je tudi, da v praksi ponavadi en inšpektor nadzoruje več igralnih miz hkrati, tako da je natančno spremljanje igre močnejšega igralca res težko. Včasih tudi blagajnik težko spremlja vse izdatke in menjave žetonov oziroma denarja zaradi povečanega števila gostov v igralnici. Krupjeji pa imajo za polno mizo prav tako ogromno dela z izplačili različnim gostom. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 2

7 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V diplomski nalogi bom predpostavljala, da so druge igralnice podobne igralnici v kateri delam sama. Delala bom na primeru dveh igralnic v slovenskem prostoru, ki imata poleg igralnih avtomatov tudi žive igre. V diplomski nalogi bom predpostavljala, da so si igralnice v slovenskem prostoru med seboj podobne. Možne omejitve lahko nastanejo zaradi morebitne nepripravljenosti za sodelovanje odgovornih pri posredovanju potrebnih podatkov oziroma zaradi nesodelovanja v intervjujih. V diplomski nalogi bom predpostavljala, da bi uvedba RFID-tehnologije na igralnih mizah posodobila in olajšala delo krupjejev, inšpektorjev in blagajnikov. Ocena igre močnejših igralcev pa bi bila veliko bolj natančna in zaradi tega boljša. Z RFID-tehnologijo bi lahko hitro ugotovili, kateri gost si dejansko zasluži vse bonitete in kateremu bi bilo bolje le-te vzeti. Nekateri gostje namreč zamenjajo veliko denarja, vendar ves večer stavijo minimalne stave in na ta način denar le obrnejo. Marketinške poteze igralnic bi bile z novo tehnologijo veliko bolj popolne. Z implementacijo RFID-sistema pa bi lahko imeli enotni sistem tako na igralnih avtomatih kot na igralnih mizah. Kljub temu da gre za drago investicijo predpostavljam, da bi bili zaradi končnega rezultata zadovoljni vsi, tako zaposleni kot igralci. Zaposleni bi lahko posvečali več pozornosti drugim stvarem, ki so jih mogoče do sedaj zanemarjali, saj so posvečali preveč pozornosti sledenju igre. Zmanjšale bi se tudi napake krupjejev in blagajnikov pri izračunih žetonov in pri izplačilih, saj bi nam s pomočjo čitalca sistem vrnil natančno vsoto žetonov oziroma izračun dobitka, saj bi»on-line«sistem na mizi skrbel za natančen izračun vložkov in izdatkov posameznega igralca. Večja bi bila tudi varnost. Vsi žetoni bi vsebovali čip, tako da bi hitro opazili ponarejene žetone. Preprečili bi lahko tudi krajo žetonov drugemu gostu, saj če bi jih tat želel unovčiti, bi blagajnik takoj opazil, da pripadajo drugemu igralcu METODE DELA Uporabila bom deskriptivno/opisno metodo, saj bom izhajala iz že napisane in obstoječe literature, člankov z interneta ipd. V igralnicah, kjer že uporabljajo RFID ali njej podobno tehnologijo, bom delavce, ki jo uporabljajo, prosila za sodelovanje v intervjuju. Raziskala bom njihovo mnenje o tej tehnologiji, na kakšen način jim je olajšala delo in kaj so z njo pridobili. Z intervjuji želim ugotoviti dejanske koristi RFID-tehnologije v igralnicah na podlagi izjav delavcev, ki jo uporabljajo, in odkriti pomanjkljivosti uporabe njej podobne tehnologije. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 3

8 2. PREDSTAVITEV RFID-TEHNOLOGIJE V tem poglavju bom pod drobnogled vzela ravoj RFID-tehnologije skozi čas. Od njenih zametkov v zgodovini, do uveljavitve v današnjem času in njenih smernicah ravoja v prihodnosti. Poglavje v tem delu bom namenila tudi predstavitvi komponent RFID-sistema in vprašanju zasebnosti in varnosti implementacij RFIDtehnologije ZGODOVINA RAZVOJA RFID Daljni začetki RFID segajo v leto 1860, ko je škotski fizik James Clerk Maxwell odkril obstoj radijskih valov in napovedal domnevno uporabo le teh. Nadaljevalo se je leta 1886, ko je nemški znanstvenik Heinrich Rudolf Hertz dokazal, da lahko hitre spremembe električnega toka predvajamo v vesolje v obliki radijskih valov, podobno kot svetlobne valove. Prav tako je ugotovil, da lahko te valove izmerimo in ponavljamo. Leta 1902 je italijanski fizik Gugliemo Marconi sprožil signal iz Anglije, čez Atlantik, vse do obale Nove Funlandije in s tem demonstriral prvi široko razdaljni radijski val kot obliko komuniciranja. (Shepard, 2005) Prvi članek o RFID tehnologiji je bil objavljen oktobra leta Harry Stockman v članku Communications by Means of Reflected Power zapiše svoje raziskave o napajanju mobilnih oddajnikov z uporabo moči radijskih valov. Opisuje uporabo refleksnih radijskih signalov za uporabo oziroma identifikacijo oddaljenih objektov s pomočjo od objekta odbitih radijskih valov. Velja za prvega raziskovalca, ki naj bi že predvidel aplikacije RFID-tehnologije. (Shepard, 2005) Naslednji članki so bili izdani na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi avtor je bil D. B. Harris s člankom, ki nosi naslov Radio Transmission System with Modulatable Passive Responder, kar bi lahko prevedla kot Radijski prenosni sistem z modulativnim pasivnim čitalcem. F.L. Veron pa je napisal članek z naslovom Application of the Microwave Homodyne, kar prevedeno pomeni Uporaba homodinskih mikrovalov. Oba članka govorita o sistemih, v katerih prenosni radijski valovi vrnejo prepoznaven, izmerljiv in identificirajoč povratni signal. Ta tehnika je bila v tistih časih že dobro poznana predvsem zaradi uporabe radijske detekcije in radarjev. (Hunt et al., 2007) Radar bi lahko veljal kot tehnološki začetnik RFID-tehnologije. Kot sem omenila že v prvem odstavku, sta bila ena izmed prvih začetnikov, ki so odkrivali začetke RFID-tehnologije in naravo izvora radijskih valov, nemški fizik Heinrich Rudolf Hertz skupaj z italijanskim Guglielmom Marconijem. Nobeden od njiju pa ni Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 4

9 neposredno zaslužen za odkritje radarja. Zaslužna sta za razumevanje delovanja radijskih valov. Eno izmed najpomembnejših odkritij Hertza je bila ugotovitev, da nekateri radijski valovi določene objekte zaznajo, se od njih odbijejo, pri nekaterih pa lahko gredo skoznje, torej jih ne zaznajo. Rezultat je bila ugotovitev, da hitrost radijskih valov lahko merimo na podlagi hitrosti odbitih radijskih valov ugotovimo, oziroma izračunamo oddaljenost posameznega objekta. Temu dejansko pravimo izvor refleksne energije. Kasneje je svojo surovo, še ne dokončno obdelano napravo, ki bi lahko služila za potrebe prepoznavanja nasprotnikove ladje, oziroma bi lahko bila uporabljena tudi v primerih reševanja, pokazal nemški mornarici, ki pa zanjo ni pokazala preveč interesa. Večje zanimanje za Hertzovo delo in njegova odkritja so se pojavila leta 1912, ko se je zgodila nesreča Titaniku. Znanstveniki so začeli odkrivati velike prednosti sistema, ki bi jim omogočal zaznavo objektov oziroma ovir na poti, v primeru Titanika in drugih ladij predvsem zaznavo prostemu očesu nevidnih ovir v daljavi, da bi na ta način preprečili tovrstne nesreče. Predvsem zaradi možnosti zaznave objektov v daljavi, ne glede na vreme in ne glede na svetlobo, so se znanstveniki počasi začeli zavedati razsežnosti tega sistema. (Shepard, 2005) Na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja so ameriški znanstveniki v raziskovalnem centru Združenih držav Naval namenili več pozornosti Hertzovemu sistemu predvsem zaradi vojaških in tehnoloških razsežnosti. Zaznali so povratno informacijo, ko so njihova letala ali ladje preletela oziroma preplula oddane radijske valove, kot lahko vidimo na sliki ena. Niso pa videli možnosti razvoja aplikacije oziroma sistema, zato so tudi oni opustili nadaljnjo raziskavo. (Shepard, 2005) SLIKA 1: Delovanje prvih vojnih radarjev (Dobkin, 2008) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 5

10 Ena izmed prvih aplikacij RFID-tehnologije je bil sistem»identification, Friend or Foe«, kar prevedeno pomeni:»identifikacija, prijatelj ali nasprotnik«. Imenovali so ga sistem IFF. V bistvu gre za uporabo prvih radarjev, na podlagi katerih so prepoznali, katera letala se jim približujejo. Britanci, natančneje britansko kraljevo letalstvo,»british Royal Air Force«, je v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja na letala vgrajevalo radijske transponderje. Le ti so pomagali pilotom in zemeljski posadki, da so ločevali med letali svojih pripadnikov»raf«(royal Air Force) in nasprotniki, nemškimi letali»luftwaffe«. S tem so imeli Britanci v drugi svetovni vojni prednost pred Nemci. Sistem IFF vojaško letalstvo uporablja še danes, tako da lahko trdimo, da je za razvoj in nastanek radarja kriva druga svetovna vojna. Idejo, da lahko tudi v slabem, meglenem vremenu in ponoči v daljavi prepoznaš tuje letalo ali ladjo, so kmalu pograbile vse države, ne le Velika Britanija, ampak tudi Združene države Amerike, Nemčija, Italija, Japonska in Rusija, takrat še kot Zveza socialističnih republik. (Hunt et al., 2007) Povezava med radarjem in RFID-tehnologijo je več kot očitna. Oba delujeta s pomočjo radijskih signalov. Pasivni RFID-čipi delujejo po istem principu kot označena letala ali ladje, katere je zaznal radar. Ko se pasivni čipi približajo območju dometa čitalca, energija čitalca aktivira čip, kar povzroči, da čip posreduje informacije krmilniku. Radar deluje na osnovi odmeva. Bazna postaja oddaja ozek, intenziven tok elektromagnetne energije iz antene, ki se ponavadi vrti. Primera takih radarjev lahko vidimo na sliki dve in tri. Ena izmed prvih oblik radarjev je prikazana na sliki tri, medtem ko lahko na sliki dve vidimo naprednejšo različico vojnih radarjev. Oddajna naprava nato izključi oddajnik in prižge prejemnik, da lahko zazna vrnjen odmev. Ko poslani tok zadene objekt, se del oddane energije vrne z odmevom in na podlagi tega lahko radar natančno določi lokacijo objekta, njegovo hitrost in tudi podatek, ali se objekt premika, ter smer njegovega premikanja. SLIKA 2: Naprednejši vojni radar (Barrett, 2009) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 6

11 SLIKA 3:Ena izmed prvih oblik vojnih radarjev (Shahid, 2009) V poznih šestdesetih letih je bila v povezavi z RFID odkrita elektromagnetna teorija in zametki RFID-tehnologije se pojavijo na komercialnem področju z izdelavo protivlomnih vrat, ki jih s pridom uporabljamo še danes. Gre za preprost sistem zaznave s čipom in ne za podrobnejšo identifikacijo. Tak sistem imenujemo elektronski nadzor artiklov, angleška kratica zanj je EAS (Electronic article surveillance). Ta sistem je bil prvi komercialni sistem RFID-tehnologije, ki je postal splošno uporaben. Od tu naprej lahko govorimo o razširitvi uporabe RFID. (Hunt et al., 2007) Sredi sedemdesetih let je hitro naraščajoča mikroelektronska tehnologija pospešila razvoj praktičnih aplikacij RFID-a. Uporabljali so jo za sledenje živali, avtomobilov in za tovarniško avtomatizacijo. Zasluga za ta razvoj gre predvsem vključevanju RFID-tehnologije v akademske institucije, podjetja in vladne laboratorije. Po mnenju Hunta in njegovih sodelavcev (2007) je bil v tem obdobju ključnega pomena razvoj prenosnih računalnikov in arpaneta, predhodnika interneta. V osemdesetih letih pa lahko govorimo o množičnem uvajanju RFID-tehnologiije na različna področja. Zanimanje zanjo je bilo v Združenih državah Amerike, kjer so se usmerjali predvsem v uvajanje RFID-tehnologije v transport in v nadzore dostopa, drugačno kot v Evropi, kjer so več pozornosti namenjali označevanju živali, industrijskim aplikacijam in cestninam na cesti. Prva cestninska aplikacija je bila razvita na Norveškem leta 1987, sledil pa ji je Dallas leta Ker pa v tem obdobju ni bilo nobene tekmovalnosti med podjetji, ki so se zanimala za RFIDtehnologijo in njeno implementacijo, se je razvoj le-te odvijal počasi, tehnologija pa je ostala stroškovno draga in nezanimiva. S tehnološkim razvojem v devetdesetih letih se je vzporedno razširila tudi funkcionalnost RFID-tehnologije. Napredek v mikroelektroniki, vgrajene programske opreme in integracija mikrovalovnih vezij so Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 7

12 dejansko odprli vrata novim brezžičnim sistemom in razširili polja uporabe RFIDtehnologije. Kot navajajo Hunt in njegovi sodelavci (2007), lahko zgodovino razvoja RFIDtehnologije razčlenimo na podlagi zgodovinskega razvoja treh področij. Prvo področje zajema radijsko frekvenčno elektroniko. Raziskave na tem področju so povezane z začetkom druge svetovne vojne in so se nadaljevale do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi razvoja in raziskav radijsko frekvenčne elektronike se pojavi sistem, povezan z anteno, radijsko frekvenčno elektroniko v povezavi z RFIDčitalcem in s čipi. Drugo področje, zaslužno za razvoj RFID-tehnologije, je področje informacijske tehnologije. Razvoj na tem področju se je začel sredi sedemdesetih let in se je nadaljeval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pri tej tehnologiji sodelujeta računalnik in čitalec. Razvoj na tem področju je omogočil tudi razvoj omrežja RFID-čitalcev in omrežja RFID-sistema. Kot zadnje področje, pomembno v razvoju RFID-tehnologije, pa Hunt in njegovi sodelavci (2007) navajajo področje materialnih znanosti. Zaradi razvoja materialnih znanosti v devedesetih letih prejšnjega stoletja je izdelava RFID-čipov postala cenejša. Dejansko je minilo kar nekaj časa, da je RFID-tehnologija postala dostopnejša, predvsem cenovno, in zaradi tega tudi komercialno zanimivejša. Razvoj RFID-tehnologije je povezan in prepleten z razvojem drugih komunikacijskih tehnologij, kot so računalniki, informacijska tehnologija, mobilna telefonija, brezžična lokalna internetna povezava, satelitske komunikacije itd. Tako še ni dolgo, odkar RFID-tehnologija deluje kot samostojna in samorazvijajoča se tehnologija UPORABA V PRAKSI Ko govorimo o RFID-tehnologiji, govorimo o identifikaciji objektov, informacij, ljudi in živali. Brezkontaktna uporaba omogoča RFID-tehnologiji, da označi in identificira vsako še tako drobno stvar, tudi če je skrita v kotu kakšnega skladišča. Govorimo o identifikaciji stvari s pomočjo radijskih valov. Gre za dvodelni sistem, ki vključuje čitalec in čip. Čitalci berejo podatke, ki so shranjeni na čipu. Če primerjamo čip s črtno kodo, lahko rečemo da je čitalec za črtne kode identičen čitalcu za RFID, črtno kodo pa lahko enačimo z RFID-čipom. RFID-čipe lahko najdemo v različnih oblikah in velikostih, odvisno od načina in namena uporabe. Čipe različnih oblik lahko vidimo na sliki štiri na levi strani. Na desni strani pa lahko vidimo čipe v obliki obeskov za ključe. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 8

13 RFID-tehnologija je dejansko predhodnica črtne kode. Črtna koda se namreč ni izkazala kot uporabna povsod, v vseh panogah, zato so jo kmalu začeli izpodrivati RFID-čipi. V nekaterih primerih pa še vedno velja za bolj primerno kot RFID-čipi. Gre namreč za dve različni tehnologiji, ki imata različne vrste aplikacij. Bistvena razlika je predvsem v tem, da potrebujemo pri črtni kodi neposreden stik s čitalcem, da kodo lahko preberemo. RFID-tehnologija pa ne potrebuje neposrednega vidnega polja čipa in čitalca. Čip je lahko prebran, ko je v dosegu dometa čitalca. SLIKA 4: Različne vrste čipov (leva stran: Wikipedia, 2011a, desna stran: Alibaba, 2010 ) Druga pomanjkljivost črtne kode je, da se lahko izniči, zmoči ali zbriše, odpade in jo je nemogoče prebrati. Standardne črtne kode prepoznajo le proizvajalca in izdelek in ne edinstvenega elementa. Črtna koda na mleku nam bo na blagajni posredovala le podatek, da gre za mleko določenega proizvajalca. S čipom na mleku pa bi lahko razbrali tudi podatke, kdaj je bilo mleko proizvedeno, dostavljeno v prodajalno, iz prodajalne postavljeno na police itd. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da so črtne kode veliko cenejša in v določenih primerih še vedno boljša aplikacija kot RFID-tehnologija, zato le-ta nima možnosti, da bi jih povsem izpodrinila. Veliko podjetij že uporablja aplikacije RFID-tehnologije. Najdemo jo lahko v določenih knjižnicah in knjigarnah za sledenje palet in kontejnerjev, za vstope v različne objekte, v letalskem prometu za sledenje prtljage, za zaščito pred krajo oblačil, za elektronsko plačevanje cestnin, za sledenje tovornjakov in prikolic v ladijskem prometu. S pomočjo RFID-čipov označujejo tudi živali, in sicer iz treh Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 9

14 razlogov; označuje se domače hišne ljubljenčke, tako da se v primeru, če se izgubijo ali uidejo, lahko vrnejo njihovim lastnikom. V divjini označujejo živali zato, da jim lahko sledijo zaradi potreb raziskav. Označujejo pa tudi živali, ki so namenjene za zakol. Na čipih imajo zapisane podatke, od kod prihajajo, in vse ostale potrebne informacije, ki jih morajo posredovati naprej in sicer tako zaradi potreb trgovcev kot samih kupcev. (Darkelf, 2005) Od leta 2004 imajo pri Toyoti in Lexusu kot možnost dodatne ponudbe izbiro tako imenovanega»pametnega ključa«. Avto namreč lahko vsebuje aktivno RFIDvezje, ki zazna prisotnost ključa, v katerem je vstavljen RFID-čip, in sicer na razdalji do enega metra. Voznik tako lahko odpre in zažene avto, ne da bi se pri tem sploh dotaknil ključev. Nekatere letalske družbe so izredno hvaležne za RFID tehnologijo, saj jim prihrani veliko časa pri vzdrževanju jeklenk s kisikom. Včasih so morali vsako kisikovo jeklenko odpreti in pogledati datum uporabe. Danes imajo jeklenke implementirane RFID-čipe, na katerih so podatki o rokih uporabe, tako da se vzdrževalci le sprehodijo mimo sedežev s čitalcem, na katerem se izpisujejo želeni podatki. Tovarne, ki proizvajajo baterije, se prav tako v vedno večji meri poslužujejo tehnologije RFID, ker morajo slediti vedno strožjim okoljevarstvenim navodilom. Na vsako baterijo tako implementirajo RFID-čip. Kupce pa za vračanje starih baterij nagradijo s cenejšim nakupom novih. Zaradi čipov lahko natančno spremljajo vračila starih baterij. (Sweeney, 2005) RFID-tehnologijo prav tako najdemo v določenih smučarskih središčih, kjer je že nadomestila črtno kodo na smučarski karti. V teh središčih si lahko smučarji naložijo na karto tudi denar in tako plačujejo usluge na smučišču. Hitrosti pretoka smučarjev na sedežnicah in vlečnicah je tako večja, čakalne vrste pa krajše. Za razliko od smučarskih kart s črtno kodo karte z RFID-čipom ne potrebujejo neposrednega stika s čitalcem. Smučar jo ima lahko spravljeno v nahrbtniku. Prav tako se ne da več ponarejati kart. Čitalci in antene, ki so razporejeni po celotnem smučišču, namreč omogočajo lažji nadzor. V primeru nepravilnega obnašanja varnostniki laže najdejo in kaznujejo smučarje. (Rafter, 2008) Za vstop v določene varovane ustanove implemetirajo RFID-čipe na avtomobile. Prednosti njene uporabe omogočajo proizvajalcem, trgovcem na drobno in dobaviteljem, da na enem mestu zbirajo, upravljajo in shranjujejo informacije o inventarju, poslovnih procesih in varnostnih ukrepih. Trgovci na drobno laže spremljajo zamude in predčasne dobave proizvajalcev. Trgovine z živili laže sledijo in nadzorujejo živila s pretečenim rokom uporabe. Z njeno uporabo na cestninskih postajah, kjer deluje sistem, ki je prikazan na sliki pet, pa se je zmanjašal zastoj na cestah. Danes po večini v vseh državah kupujemo vinjete. Pred tem pa smo se morali na cestninskih postajah ustavljati in plačevati cestnino, ali pa smo se, če smo imeli posebno kartico, nameščeno na vetrobransko steklo, zapeljali na posebni pas na cestninski postaji. Na tej kartici, ki je vsebovala RFID-čip, smo imeli naložen denar. Kartico smo imeli nameščeno na vidnem mestu na sprednjem vetrobranskem steklu, tako da jo je lahko zaznal RFID-čitalec, namešečen na cestninski postaji. Ko je čitalec zaznal kartico, je zaznal njeno identifikacijo številko in avtomatično odbil znesek plačila za cestnino ter na enkranu izpisal novo stanje na računu. (Shepard, 2005) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 10

15 RFID-zapestnice uporabljajo v večjih bolnišnicah v Združenih državah Amerike. Pacientu že ob prijavi namestijo na roko zapestnico z RFID-čipom, ki vsebuje njegovo ID-številko in osnovne podatke, kot so; ime, priimek, datum rojstva, datum sprejetja v bolnišnico in zdravstveno številko zapisa. Zdravstvena številka zapisa se natisne tudi kot črtna koda in se uporabi pri pošiljajnju vzorcev v laboratorij. Vse pacientove podatke nato shranjujejo na čip, s katerega berejo s pomočjo tabličnega računalnika in čitalca. S tem sistemom natačno vedo, kje se nahaja pacient. Z RFIDčipi pa v bolnišnicah označujejo tudi opremo in zdravnike. S tem sistemom bolnišnice prihranijo veliko časa. Po istem principu delujejo tudi zapestnice, ki jih nameščajo na roke zapornikom v večjih zaporih v Združenih državah Amerike. RFID-čip imajo implementiran v obliki večjih zapestnic, ki jih ne morejo sneti. Na podlagi tega sistema pazniki lahko ves čas natančno spremljajo, kje se nahaja vsak zapornik. Podobne zapestnice se vedno pogosteje uporabljajo tudi na koncertih oziroma dalj trajajočih festivalih, kulturnih prireditvah itd. (RFID Journal, 2007) (Sullivan, 2005) SLIKA 5: RFID-sistem na cestninskih postajah (PRABHUDESAI, 2010) V Sloveniji obstaja že kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z implementacijo RFIDtehnologije: Identicus Slovenija d.o.o., Leoss d.o.o., INFO-KOD d.o.o., RFID d.o.o, Četrta pot d.o.o,... in še bi lahko naštevala. Obstaja pa tudi že dosti podjetij, ki so RFID-tehnologijo implementirali v svoje poslovanje: Terme Olimia d.d., Elan d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Luka Koper d.d., Knjižnica Velenje in Žalec itd. Kot sem že prej omenila, gre za dokaj drago tehnologijo in posledično za drago investicijo, ki pa se dolgoročno gotovo izplača. Zaradi recesije je implementacija RFID-tehnologije za mnoga podjetja nemogoča. V svoje poslovanje jo uvajajo predvsem večja podjetja. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 11

16 V svoji diplomski nalogi bom več pozornosti namenila uvajanju RFIDtehnologije v igralništvo. V tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, je RFIDtehnologija prisotna že skoraj v vseh igralnicah. Kot sem omenila že v uvodu, gre za veliko prednosti, ki jih ta implementacija prinaša. Največjo prednost predstavlja popolna preglednost na igralnih mizah. S pomočjo označenih žetonov lahko krupje natančno pove, kolikšno vsoto denarja ima na mizi, kako so položene stave, čigavi žetoni so postavljeni na rdeči barvi itd. In vse to s pomočjo mize, ki deluje kot čitalec, ter monitorja, na katerem se mu vse to izpisuje. Natančno se lahko spremlja tudi, ali je kdo od igralcev položil žetone na mizo po tem, ko bi morale biti stave že zaključene. Laže se opazi izmik žetonov na mizi in še bi lahko naštevala. Predvsem pa predpostavljam, da največjo prednost prinaša možnost natančnega sledenja močnejših igralcev in, najpomembnejše, natančen izračun njihovih stav in posledično uspešnejše delo marketinga POGLED V PRIHODNOST Menim, da je RFID-tehnologija šele začela svoj veliki pohod v različne sfere našega življenja. Največja ovira so gotovo visoki stroški implementacije. Dejstvo pa je, da se verjetno niti zavedamo ne, kje vse jo srečujemo. Menim, da jo ljudje niti še ne poznajo dobro. Za njeno prepoznavnost so začeli skrbeti tudi v Hollywoodu. V zadnjem Bondovem filmu Casino Royale neuničljivemu Jamesu Bondu vstavijo pod kožo čip, zaradi katerega naj bi njegovi kolegi vedno vedeli kje se nahaja. (Roberti, 2006) V praksi je to dejansko nemogoče, saj pasivni RFID-čip nikoli ne bi mogel delovati kot naprava za zaznavo lokacije. Taka prepoznavnost RFID-tehnologije pa mogoče za njeno prihodnost niti ni preveč pozitivna, saj se ljudje lahko ustrašijo misli, da bi lahko obstajala naprava, ki bi ti jo vstavili pod kožo, in te potem zasledovali na vsakem koraku. Če dobro premislimo, lahko s pomočjo mobilnih naprav to delamo že danes. V veliko večjih podjetjih ali ustanovah, kot so na primer: Mercator, Merkur, Ministrstvo za obrambo, Zavarovalnica Triglav, Hoteli Metropol, Hit Casino, Tuš, Terme Krka, Terme Olimje itd. so že uvedli RFID-tehnologijo za identifikacijo delavcev in za beleženje njihovega delovnega časa. Vsak delavec se na vhodu prijavi s kartico in s tem zabeleži uro prihoda na delovno mesto. Ko gre za večja podjetja, je RFID-tehnologija priročna tudi zaradi omejevanja vstopa v določene prostore. Vsak delavec ima lahko na svoji kartici označene tudi prostore, v katere lahko vstopi. Dejstvo je, da podjetja s tem prihranijo veliko časa, ki ga delavci namenijo delu in ga ne izgubljajo z zamudnim vpisovanjem v knjigo prihodov in odhodov; vstopajo namreč hitreje, saj za identifikacijo uporabljajo zgolj kartico ali kjuček. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 12

17 Mogoče bodo čez nekaj časa RFID-čipi celo izpodrinili črtno kodo na vseh proizvodih in izdelkih, ki jih srečamo v trgovinah z živili. Kot sem že omenila, nam črtna koda nakaže le podatek, za kateri izdelek določenega proizvajalca gre, medtem ko bi nam RFID-čip omogočal izvedeti veliko več o izdelku, in to ne samo nam, kupcu, temveč tudi trgovcu. Če bi bile trgovine opremljene z RFID-čipi in čitalci ter s tako imenovanimi»pametnimi policami«, kar določene veleblagovnice in veliki nakupovalni centri, predvsem v Združenih državah Amerike, že imajo, bi trgovec že v skladišču vedel, na kateri polici se na primer skriva mleko, ki mu bo najprej potekel rok uporabe. Le-to bi postavil na prvo mesto v vrsti za prodajo. Vse to pa bi lahko ugotovil s pomočjo računalnika v svoji pisarni, ko bi preletel zalogo mleka v hladilniku, torej bi uporabil zapis iz»pametnega hladilnika«. Tako imenovane»pametne«stvari vsebujejo čitalce, ki avtomatično razberejo vse izdelke, označene z RFID-čipi. Prav tako bi nas v domačem gospodinjstvu na bližajoči se datum izteka roka uporabnosti ali pa na manjkajoče zaloge nekega izdelka lahko opozoril»pametni hladilnik«. Tako pridemo do še neke ovire pri implementaciji RFID-tehnologije, zaradi katere je ta zaenkrat še draga in ne povsod dostopna. Tako kot pri vsaki novi tehnologiji, gre tudi pri tej za problem standardizacije. Kot omenja Harvey Lehpamer (2008) v uvodu svoje knjige, je problem v tem da čip, ustvarjen na eni polobli sveta, ne bo berljiv na drugi, če ne bomo standardizirali vseh procesov. S pripravo standardov RFID-tehnologije se ukvarja že več organizacij, tako da gre le še za vprašanje časa, kdaj jo bodo izvedli. Dejstvo pa je, da gre za dinamičen proces, pri katerem je potrebno upoštevati različne dejavnike od proizvajalcev in transportov do prodajalcev. Veriga vključenih akterjev v proces je izredno velika. Jasno je, da se bo RFID-tehnologija začela vpeljevati na različna področja poslovanja. Zavedati se moramo, da kjerkoli se danes za branje oziroma skeniranje črtnih kod uporablja človeška delovna sila, lahko namesto nje implementiramo RFID-tehnologijo in na ta način posodobimo poslovanje. Zaradi tega se bo zmanjšala potreba po človeški delovni sili. Na drugi strani pa se bo zmanjšalo število človeških napak, postopki se bodo poenostavili in zaradi tega potekali hitreje. Povečala pa se bo potreba po programerskih in računalniških delavcih. Kot zanimivost lahko kometiram graf iz knjige Hunta in njegovih sodelavcev (2007), s prevedenim naslovom Vodič v radiofrekvenčno identifikacijo, ki je prikazan na sliki šest. Na sliki vidimo primerjavo razširjenosti implementacij RFIDčipov med pošiljkami v ladijskem transportu med letom 2002 in letom Vidimo, da so se implementacije najbolj povečale v oskrbovalni verigi, ki velja kot vodilno področje, na katerem se bo RFID-tehnologija najbolj razširila. Iz slike lahko razberemo, da se je število ladijskih pošiljk, ki so opremljene z RFID-tehnologijo v petih letih povečalo s številke tristo triindvajset milijonov na tisoč šeststo enaindvajset milijonov. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 13

18 SLIKA 6: Opremljenost ladijskih pošiljk z RFID-čipi leta 2002 in leta 2007 (Hunt et al., 2007) Iz tabele v knjigi Hunta in njegovih sodelavcev (2007) lahko razberemo, da naj bi Kitajska do leta 2010 potrebovala en bilijon kartic z RFID-čipi, ki bi jih uporabila za osebne izkaznice občanov oziroma državljanov. Sledile naj bi ji tudi Italija, Velika Britanija in Indija. Elektronske potne liste z vstavljenimi čipi naj bi uvedle Združene države Amerike, Velika Britanija, Tajska in Avstralija. Z njimi naj bi preprečili ponarejanje. V nekem članku sem zasledila, da je Japonska že leta 2006 začela z izdajanjem tako imenovanih elektronskih potnih listov, ki so vsebovali RFID-čip. Zadali so si cilj, da naj bi imel v roku desetih let vsak Japonec elektronski potni list. Tako so šestdesetim med tristo dvaindvajsetimi pisarnami, kjer izdajajo potni liste, dostavili nove tiskalnike za elektronske potne liste. Novi potni listi naj bi preprečevali kraje in ponarejanja le-teh. Vsebovali naj bi digitalno sliko na čipu in fizično sliko v potnem listu. V primeru, da se fizična slika ne ujema z digitalno sliko na čipu, bodo oblasti opazile, da gre za ponarejen potni list. Na čipu bodo shranjeni tudi podatki, kot so: ime, priimek, naslov, državljanstvo, datum rojstva in številka potnega lista, lahko pa tudi prstni odtis zaradi zaščite. Čip je vstavljen pod odebeljeni del potnega lista zaradi njegove zaščite. V eni večjih firm, ki se ukvarjajo z implementacijo RFID-tehnologije, IDTechEx, ki jo lahko najdemo v Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, so leta 2006 predvidevali, da je trg potnih listov nepričakovana niša, ki naj bi letno zahtevala izdajo tudi do ali več kot štirideset milijonov elektronskih potnih listov. (Collins, 2006) (RFID Journal, 2006) (Harrop, 2006) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 14

19 Veliko povpraševanje po RFID-čipih je tudi v javnih pralnicah, nacionalnih in tudi manjših knjižnicah ter na letališčih za označevanje prtljage itd. Pred kratkim so na letališču v Helsinkih naredili pilotno študijo novega sistema, ki s pomočjo RFIDčipa, nameščenega na ročno napravo, ki je delovala kot zaslon, pomagali usmerjati potnike na pravi izhod. Obveščali so jih tudi o možnih zamudah letala in jih usmerjali v čakalne vrste za pregled potnih listov. S to študijo so želeli ugotoviti, ali bi lahko na tak način spremljali goste, jih pravočasno usmerjali na prave izhode in pravočasno obveščali o zamudah. Naprava pa bi lahko delovala tudi kot vodič po letališču, ki bi potnikom zagotavljala, da hitro najdejo lokacijo bara, restavracije itd. Gost je pred izhodom iz letala dobil napravo z RFID-čipom. Z 2-D kodo leta, ki jo ima vsak potnik napisano na vstopnem listu, se poveže ID-številka naprave. Najprej sledi pregled potnih listov, čitalec na tem območju zazna napravo in na podlagi tega, kje se nahaja gost, mu posreduje podatke o najbližjih restavracijah, barih in izhodu. Če bi se potnik slučajno premikal proti napačnemu izhodu, bi ga naprava na to opozorila z alarmom. Ko potnik ponovno vstopi na letalo in nadaljuje pot, ali ko odide z letališča, mora napravo vrniti. Na ta način bodo zmanjšali zamude potnikov na letala in sproti obveščali potnike o možnih zamudah. (Sweedberg, 2011b) RFID-čipe so vstavili tudi že v kreditne kartice. Prvi, ki so si upali implementirati to tehnologijo, so bili pri American Expressu. Kartico so poimenovali ExpressPay. Čip se lahko vstavi v obesek za ključe ali v kartico. Ta način plačevanja je hitrejši in enostavnejši. Zaradi velikega zadovoljstva kupcev so se za implementacijo te tehnologije kmalu odločili tudi pri Visi in MasterCardu. (Brown, 2007) RFID-tehnologija se seli tudi v večje hotelske verige. Vsak gost bi ob vstopu v hotel dobil svojo RFID-kartico z vgrajenim čipom, na katero bi lahko vnesel podatke, kot so naprimer, kakšna temperatura v sobi mu ustreza, kakšna osvetlitev, lahko tudi kakšna glasba. Ko bi vstopil v sobo, bi RFID-čitalec vse te podatke prebral s kartice in uredil prostor po zahtevah gosta. S kartico bi gost lahko odprl tudi vrata svoje sobe. Na kartici pa bi bila lahko tudi podatka, kot sta ime in priimek, tako da bi osebje hotela vedelo kako pozdravljati gosta. Ko bi mu na primer nesli v sobo večerjo, bi lahko na svojem čitalcu prebrali, da vstopajo v sobo gosta z imenom xy. Zaradi vseh teh ugodnosti, bi se gost počutil bolj domače in udobno. (Wasserman, 2007) Pomembno vlogo pri razvoju in implementaciji RFID-tehnologije imajo vlade po vsem svetu predvsem na področjih, kot so: skrb za pregled nad orožjem, za spremljanje stanja okolja in za osebno identifikacijo državljanov. Veliko pozornosti namenjajo tudi implementaciji RFID-tehnologije v prehranjevalne verige, in sicer za lažje sledenje živalim in lažjemu odpoklicu tovora, predvsem hrane, v primeru izbruha bolezni ali nepravilnega shranjevanja. Možnosti, da bi s pomočjo RFIDčipov lahko ugotovili ustreznost transporta oziroma pokvarjenost blaga zaradi nepravilnega skladiščenja med transportom, ali zaradi preteka roka uporabnosti, so še v povojih. Na Havajih so že uvedli pilotno študijo RFID-implementacije v dobavno verigo, tako da lahko spremljajo gibanje hrane skozi celotno dobavno verigo. Glavni razlog za uvedbo take implementacije je predvsem hitrejše ugotavljanje, kje blago, produkti oziroma hrana niso bili pravilno shranjeni, skladiščeni ali transportirani in je Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 15

20 zaradi tega ogrožena njihova kvaliteta. Obenem pa lahko kmetje, trgovci na drobno in distributerji spremljajo premikanje svojih svežih izdelkov. (Edward, 2009) RFID-tehnologija je privlačna za veliko večjih razvitejših podjetij, ki so pripravljena vlagati v RFID-produkte in storitve, kot so IBM, HP, Microsoft, Intel in še mnogi drugi. Strokovnjaki predvidevajo, da ko bo cena RFID-čipov padla, ko se bo veliko trgovcev na veliko in drobno odločilo za implementacijo te tehnologije na svoje nakupovalne police, trgovske poti itd. Temu pa naj bi sledila velika potreba po standardizaciji RFID-tehnologiije po vsem svetu. Razcvet te tehnologije je bil predvidevan za obdobje med leti 2007, 2008 in 2009, vendar se ni zgodil v taki meri, kot je bilo pričakovano, zaradi šibkega gospodarstva, ki nas je pripeljalo v svetovno gospodarsko krizo. Podjetja, tudi večja, namreč niso več odprta za novitete ampak so iz meseca v mesec predvsem usmerjena v preživetje. (Brown, 2007) Leta 2009 so se stvari začele obračati na bolje. Vedno več podjetij se je začelo zanimati za RFID-tehnologijo, zanimanje pa se je nadaljevalo tudi v letu Najbolj odmevno in zaslužno za naraščajočo popularizacijo RFID-tehnologije, predvsem v podjetjih s prehranjevalno verigo, je bilo podjetje Wal-Mart's z več bilijonskim številom naročenih pasivnih čipov in z več tisoč ročnih čitalcev. Zaradi tega naročila si je RFID tržišče v letu 2010 opomoglo. Po raziskavah narejenih v tem letu, 2011, naj bi zanimanje v tekočem letu zopet malo padlo, vendar raziskovalci zatrjujejo, da ima RFID-tehnologija močen potencial ter da naj bi zanimanje z leti le še naraščalo. Dejstvo je, da zanimanje za RFID-tehnologijo hitro narašča. Predvsem podjetja, ki so že implementirala v svoje poslovanje RFID-tehnologijo, so pripravljena vlagati še več, kar lahko sklepamo iz ankete, ki jo lahko najdemo na spletni strani RFID Journala. Ko se bodo zmanjšali stroški implementacije in se bo pojavila standardizacija RFID-tehnologije ter ko bodo znani rezultati določenih implementacij RFID-tehnologije in njene koristnosti, torej ko bodo vidna in jasna povračila teh investicij, bo ta tehnologija doživela razcvet. Največji razcvet je predviden v prehranjevalnih dobavnih verigah, kjer naj bi se stopnja rasti do leta 2016 povečala za kar sedemintrideset odstotkov. Razvoja RFID-tehnologije bo potekal pri identifikaciji živali, kontroli vstopa, avtomatski imobilizaciji in z AVI (standard za zapis videa v okolju Windows) in e-id (elektronska-identifikacijska) dokumenti. Razvoj se bo nadaljeval tudi pri upravljanju premoženja, prometu s prtjago, tovorom in na področju varnosti, dobavnih verig in pri vstopnicah. Aktivne RFID rešitve v smislu RTSL (real-time location systems), kar bi lahko prevedli kot sistem, ki nam omogoča natančno zaznavo lokacije iskanega predmeta, objekta, bodo postale zelo zanimive za zdravstvo, izdelovalno industrijo, na zračnem in vojaškem področju, pri prevozništvu in v komerciali ter pri identifikaciji ljudi in živali. (Abi Research, 2010) (Abi Reseach, 2011) (RFID Journal, 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 16

21 2.4. KOMPONENTE RFID-TEHNOLGIJE Ker sem že večkrat omenila in kar lahko zasledimo v vsej literaturi ali na internetnih straneh, ki nam posredujejo podatke o RFID-tehnologiji, je njena glavna lastnost, da s pomočjo uporabe brezžične radiokomunikacijske tehnologije lahko prepoznamo, identificiramo, lociramo ali najdemo objekte in ljudi. Obstaja več metod identifikacije. Najpogostejša oblika je, da se shrani več številk, ki identificirajo osebo ali objekt, lahko tudi drugih podatkov, na mikročipu, ki je povezan z anteno. Čip in antena se skupaj imenujeta RFID-transponder oziroma RFID-čip. Antena omogoča čipu prenos identifikacijskih podatkov do čitalca. Čip se aktivira le takrat, ko ga čitalec prebere. Ko se čip aktivira, zazna unikatno identifikacijsko številko, ki jo čitalec posreduje naprej. Čitalec pretvori radijske valove, ki se odbijejo nazaj od RFID-čipa, v digitalno obliko, podano računalniku, ki jo nato lahko uporabi, kot lahko vidimo na sliki sedem in osem. Če pogledamo na sliko sedem, vidimo potek branja podatkov iz pasivnega čipa. Na sliki osem pa je prikazana povezava aktivnega čipa. Obe sliki nazorno pokažeta brezžično povezavo od shranjevanja podatkov na čip do zaznave čitalca in obdelave podatkov na računalniku. Za dvosmerno komunikacijo potrebujemo radijski prenosni signal, ki mora biti primerno modificiran za prenos podatkov. SLIKA 7: RFID-sistem s pasivnimi čipi (SWEENEY, 2005) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 17

22 SLIKA 8: RFID-sistem z aktivnim čipom (SWEENEY, 2005) V sistemu RFID imamo več komponent, ki vse skupaj delujejo zato, da zajamejo, shranjujejo in uporabljajo podatke in informacije. V sistemu delujejo: senzor, čipi, antene, priključki, kabli, čitalci, omrežje, krmilniki, podatki, programska oprema in informacijske službe. Osredotočili se bomo na tri glavne komponente. Prva je čip ali transponder, ki je sestavljen iz polprevodnega čipa, antene in včasih baterije. Druga v vrsti glavnih komponent je čitalec ali interogator, ki je sestavljen iz antene, radiofrekvenčnega elektronskega modula in kontrolnega elektronskega modula. Krmilnik je zadnji med glavnimi komponentami in ga včasih imenujemo tudi gost oziroma vmesna programska oprema, ki je zadolžena za pretvorbo podatkov na osebne računalnike v tekočo bazo podatkov. Čip in čitalec komunicirata med seboj s pomočjo radijskih valov. Rdečo cono imenujemo domet zaznave čitalca. Ko označeni objekt vstopi v rdečo cono čitalca, čitalec zazna čip in posreduje oziroma prevzame shranjene podatke. Čipi lahko hranijo različne vrste podatkov. Ko čitalec prebere želene podatke, jih posreduje krmilniku po lokalnem omrežju ali celo preko interneta. Krmilnik nato lahko uporabi te informacije v različne namene. V igralništvu gre za podatke o igralcih, o njihovih stavah in vložkih v igro. Gre lahko tudi za podatke o povprečju njihovih obiskov, povprečju koriščenja njihovih točk itd. Pri trgovcu na debelo ali drobno pa lahko gre za podatke o prihodu določenega artikla v skladišče, torej za datum transporta, ali pa zgolj za osnovne podatke o artiklu, kot so država porekla, datum uporabnosti, sestava itd. V primerih velikih skladišč lahko s pomočjo čitalcev, ki so nameščeni po policah oziroma s pomočjo tako imenovanih»pametnih«polic, najdemo, kje se artikel nahaja. V vseh primerih lahko gre za več čitalcev, ki so razporejeni po prostoru. Vsi podatki pa se lahko stekajo k enemu krmilniku. (Hunt et al., 2007) Glavna naloga RFID-čipa oziroma oznake, kot tudi lahko zasledimo v literaturi, je, da shrani in posreduje podatke čitalcu. V osnovi je čip sestavljen iz elektronskega čipa in antene. Čip vsebuje spomin, kjer so shranjeni podatki in od koder so ti podatki lahko posredovani ali nanj zapisani. Ločimo aktivne in pasivne čipe. Aktivni čipi so tisti, ki vklučujejo izvor energije, kot je baterija. Lahko bi rekli, da so ti čipi Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 18

23 vedno prižgani, saj ves čas oddajajo svoj signal. Čip oddaja informacije s pomočjo baterije. Na podoben način delujejo prenosni telefoni. Imajo večji domet, zato lahko aktivni čipi komunicirajo z manj močnimi čitalci na veliko večji oddaljenosti. Taki čipi imajo tudi veliko večjo kapaciteto spomina. Zaradi vseh teh lastnosti pa so ti čipi veliko večji in bolj kompleksni in tudi veliko dražji. Baterije v teh čipih imajo rok trajanja od dveh do sedmih let. Najbolj primerni so za uporabo v cestnem prometu, pri plačevanju cestnin. Tak sistem smo imeli tudi v Sloveniji, ko smo cestnine lahko plačevali z ABC-kartico, ki je bila nameščena na vetrobransko steklo. Delovanje tega čipa lahko vidimo na sliki pet. Pasivni čipi pa nimajo svojega izvora energije. Energijo prejmejo preko antene, ko se približajo čitalcu, ta preko antene pošlje električni tok. Torej vsakič ko posredujejo oziroma prejmejo podatke preko čitalca, prejmejo tudi energijo, čeprav v veliko manjši meri, kot če bi imeli izvor energije v sebi. Zaradi teh lastnosti so pasivni čipi manjši, celo tako majhni kot riževo zrno, in cenejši, posledično pa zaradi teh lastnosti dosegljivejši na manjšem prostoru kot aktivni čipi. Za svoje delovanje tako potrebujejo tudi močnejše čitalce, imajo pa tudi veliko manj spomina kot aktivni čipi. Uporabljeni so lahko v kreditnih karticah, v karticah za dovoljevanje vstopa, v potnih listih ali na različnih vstopnicah. Lahko pa se pojavijo na različnih izdelkih v različnih oblikah in velikostih za potrebe popisa inventarja. Nekateri pasivni čipi pa lahko vsebujejo baterije, vendar jih ne uporabljajo za pomoč pri oddajanju radijskih signalov. Gre za tako imenovane čipe z baterijo za asistenco. Baterijo se uporablja za ohranjanje energije elektronskih naprav na poti. Potrebno jo je zbuditi, da začne delovati. Hunt in njegovi sodelavci (2007) nam navedejo kot primer palete s hrano, kjer RFID-čip vsebuje tudi elektroniko za merjenje temperature na poti ali v skladišču. S pomočjo baterije za asistenco se lahko ves čas na poti meri temperatura pošiljke in če le-ta pade pod dovoljeno mejo, se lahko to s pomočjo čitalca hitro vidi. Ko taka pošiljka pride do trgovine, se lahko s pomočjo RFID-tehnologije ugotovi, ali je bila pravilno transportirana in skladiščena. Ločimo lahko tudi čipe, ki so»read-only«, samo za branje, in čipi»read-write«, primerni za branje in pisanje. Prvi so primerljivi s črtnimi kodami in imajo majhno kapaciteto spomina ter so namenjeni predvsem statističnim podatkom. Drugi pa so tako imenovani pametni čipi. Podatki na takem čipu so lahko večkrat izbrisani in ponovno naloženi. Po mnenju Hunta in njegovih sodelavcev (2007) gre v bistvu za nekakšno premikajočo se bazo podatkov. Čipe lahko najdemo v različnih oblikah. Nekateri izgledajo kot nalepke za papir, kar lahko vidimo na sliki trinajst. Druge čipe lahko najdemo v stenah ali pa so vstavljeni v različne plastične kontejnerje. Lahko pa jih najdemo tudi v obliki zapestnic, kot je prikazano na sliki dvanajst. Poznamo še čipe za označevanje živali, slika enajst, čipe v obliki obeskov za ključe, slika devet, in najbolj razširjene čipe v obliki kartic, ki jih lahko vidimo na sliki deset. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 19

24 SLIKA 9: Čipi v obliki obeska za ključe (Marginup, 2011) SLIKA 10: Čipi v obliki kartic (Ded,2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 20

25 SLIKA 11: Čipi za označevanje živali (Wikipedia, 2011) SLIKA 12: Čipi v obliki zapestnic (Marginup, 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 21

26 SLIKA 13: Čipi v obliki nalepk (Neznan avtor, 2010) RFID-čitalci delujejo kot most med RFID-čipi in krmilniki oziroma nadzorniki. Primeri čitalcev so prikazani na sliki štirinajst in petnajst. Razlika med njima je v tem, da je na sliki štirinajst čitalec, ki služi za branje in pisanje, na sliki petnajst pa lahko vidimo čitalec, ki nam služi le za branje. Na sliki sliki šestnajst vidimo primer čitalca v knjižnici, na sliki sedemnajst pa primer ročnega čitalca, ki ga lahko uporabljamo za branje čipov v obliki zapestnice. S pomočjo čitalcev beremo podatke iz čipov, nalagamo podatke na čipe, prenašamo podatke od krmilnika do čipov in od čipov do krmilnika. Čitalec pa tudi oskrbuje pasivne čipe z energijo. Čitalci veljajo za majhne računalnike, ki so sestavljeni iz treh delov; antene, radiofrekvenčnega elektronskega modula, ki je odgovoren za komunikacijo z RFID čipom, in iz kontrolnega elektronskega modula, ki je odgovoren za komunikacijo s krmilnikom. (Hunt et al., 2007) Čitalci z anteno spodbudijo čipe, da se aktivirajo, in tako lahko z njih preberejo podatke, in sicer preko omrežja do krmilnika oziroma računalnika. Kot navaja Brown (2007) v svoji knjigi, bi se čitalci morali imenovati čitalci/pisalci, saj z njihovo pomočjo ne samo beremo podatke, ampak jih lahko tudi nalagamo na čipe. RFID-krmilniki pa veljajo za»možgane«vsakega RFID-sistema. Uporabljeni so za združevanje več čitalcev v omrežje in združevanje njihovih informacij v skupno bazo podatkov. Krmilniki ali nadzorniki, kot sem jih tudi imenovala, so najpogosteje osebni računalniki ali bazne delovne postaje ali aplikacija programske opreme ali pa omrežje vseh teh naprav. Zbrani podatki so lahko uporabljeni na različne načine. Če govorimo o trgovini na drobno in veliko, so zbrani podatki koristni za opozarjanje trgovcev na bližajoči se datum konca trajanja ali pa na manjkajoče zaloge določenega izdelka. S pomočjo krmilnikov lahko spremljamo premikanje objektov po prostoru in jih po možnosti preusmerjamo drugam. Z njimi identificiramo osebe in na ta način omogočamo vstope v določene prostore v objektu, kjer ne uporabljamo ključev. (Hunt et al., 2007) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 22

27 SLIKA 14: RFID-čitalec za branje in pisanje podatkov (Focus Technology Co., 2011) SLIKA 15: RFID-čitalec namenjen za branje podatkov (Četrta pot, 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 23

28 SLIKA 16: Čitalci v knjižnicah (RFID Design, 2005) SLIKA 17: Ročni čitalci (Swedberg, 2011b) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 24

29 2.5. VPRAŠANJE ZASEBNOSTI IN VARNOSTI Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki so povezana z implementacijo RFIDtehnologije v različne sfere našega življenja, je vprašanje zasebnosti. Na to temo je bilo sklicanih že veliko konferenc in okoli tega vprašanja se je že veliko diskutiralo. Konference se dotikajo predvsem vprašanja vpliva implementacije RFID-tehnologije v zasebno življenje. Vprašanja, ki se porajajo, so: kdo kontrolira informacije na čipih, kdo ima dostop do teh informacij in podobno. Poleti leta 2003 je podjetje Benetton Clothing Co. sklenilo, da bo preizkusilo implementacijo RFID-čipov na njihove obleke znamke Sisley. S tem bi laže sledili oblačilom skozi celotno dobavno verigo. To je pri ljudeh sprožilo veliko polemik o vdiranju v njihovo zasebnost. Začele so se debate o tem, da bi lahko podjetje tako povezalo kupca, ki je kupil določeno oblačilo, z njegovo kreditno kartico in tako posledično z njegovimi osebnimi podatki. Vsakič ko bi se kupec približal določenemu čitalcu, bi ga ta zopet lahko povezal z osebnimi podatki. Dosledni zagovorniki zasebnosti, ki se združujejo v organizacijo CASPIAN (Consumers Against Supermarket Privacy Invasion Numbering), kar bi lahko prevedli kot Organizacija potrošnikov proti označevanju izdelkov v trgovinah, so pozvali ljudi k bojkotu Benettovih oblačil in se odločili izvesti veliko protipropagando, kot je razvidno na sliki osemnajst, ki je posneta z njihove internetne strani. Benetton Clothing Co. je zato sklenilo, da prekine preizkus implementacije in odstrani z oblek vse čipe. (Hunt et al., 2007) (Thornton et al. 2006) Zagovorniki zasebnosti so se oglasili tudi v primeru novih potnih listov z RFIDčipi. Zaskrbljeni so bili zaradi dejstva, da bi lahko vse države, ki so uvedle e-potne liste, brale oziroma identificirale te potne liste oziroma osebe. Trdili so, da tak sistem ne bi mogel biti popoln. Vseh podatkov na potnem listu bi se lahko posluževali tudi v vsaki potovalni agenciji in hotelu. Vlada je vseeno trdila, da ne more priti do zlorab, saj je čip berljiv le, ko se približa čitalcu na zelo majhni razdalji. Vemo pa, da imajo hoteli in potovalne agencije tako ali tako vse naše podatke, saj jim jih moramo posredovati, če želimo koristiti njihove usluge. Leta 2010 se je pojavil članek dveh angleških raziskovalcev, Toma Chothia in Vitalia Smirnovyja, z naslovom»a Traceability Attack Against e-passports«, kar prevedeno pomeni Napad na sledljivost e-potnih listov. V članku trdita, da naj bi v protokolih novih elektronskih potnih listov obstajala pomanjkljivost, na podlagi katere bi lahko našli vsak potni list, oziroma poti njegovih premikov, in to brez prejšnjega odkritja kriptografskega ključa zapisa podatkov v potnem listu. Odgovorni tudi v tem primeru zagotavljajo, da so ljudje lahko mirni in da kaj takega ni mogoče. Že če logično razmislimo, bi nekdo, ki bi želel najti nek potni list, moral najprej prinesti čitalec v bližino uradov, kjer pregledujejo potne liste. Tudi če predvidevamo, da bi to komu res uspelo, kupiti ali dobiti primerni čitalec za branje potnega lista, in bi ga tako uspel prebrati podatke iz potnega lista, je to previdoma vse, kar bi lahko odkril. Razen če bi namestil čitalce na vhode v različne stavbe in na podlagi tega Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 25

30 sledil potnemu listu. V praksi ima večina e-potnih listov na platnicah oblogo iz folije, ki se ji reče»faraday Cage«. Ta folija je sestavljena iz prevodnega materiala ali iz mreže takega materiala. Ohišje ali oklep, ki ga s to folijo dobimo, blokira zunanja statična in nestatična električna polja. Uporablja se predvsem za zaščito elektronske opreme pred udarci strele ali drugih elektrostatičnih izpustov. V našem primeru, pri zaščiti elektronskih potnih listov pa preprečuje branje zapisa na čipu. Posledica tega je, da moramo za branje podatkov z eletronskega potnega lista potni list odpreti in ga približati čitalcu, tako da pridemo do še ene ovire, zakaj je nemogoče slediti potnemu listu, razen če ima človek ves čas odprt potni list. Skrb je v takih primerih odveč. (Roberti, 2010) SLIKA 18: Antipropaganda proti Benettonu zaradi vstavljenih RFID-čipov v oblačila (CASPIAN, 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 26

31 Februarja 2003 so se pri podjetju Gillette in Tesco, ki je največja britanska supertrgovska veriga, odločili preizkusiti»pametne«police, na katerih so bile zložene britvice podjetja Gillette, Mach 3. Vsak paket britvic je vseboval RFID-čip. Police so vsebovale čitalec in majhno CCTV (Close Circuit Television) kamero, ki se je zagnala vsakič, ko je bil paket z britvicami premaknjen, tako da je ujela sliko kupca. Kupce so nato s kamero ujeli tudi pri blagajni, ko so plačevali britvice. Kupci, ki so jih posneli le pri policah in ne na blagajni, so veljali za potencialne tatove. Ko je zadeva prišla v javnost, so se zopet oglasili zagovorniki zasebnosti, organizacija CASPIAN, in protestirali pred trgovinami Tesca. Predstavniki Tesca so zaključili s testiranjem»pametnih«polic, ne zaradi protestov, temveč zaradi roka, v katerem so bili dogovorjeni, da preizkus zaključijo. Na drugi strani pa je Gillett zavračal tako sodelovanje, povezano s fotografiranjem kupcev. Trdili so namreč, da so preizkušali»pametne«police, saj želijo implementirati RFID-tehnologijo v svoje poslovanje zaradi lažjega sledenja pošiljk, zalog s tovornimi ladjami in v celotni dobavni verigi. (Hunt et al., 2007) Sweeney (2005) v svoji knjigi razlaga, da ga ljudje pogosto sprašujejo o lepljivih čipih, ki naj bi se jih lahko prikrito podtaknilo na čevelj. Tako naj bi nas lahko zaseldovali, kamorkoli bi šli. Že če pomislimo logično, vemo, da je to nemogoče, saj bi potemtakem morali povsod obstajati čitalci, ki bi zaznavali čip, in tako javljali podatke, kje se nahajamo, v neko bazo. Dejstvo je, da če ima nek izdelek, ki ga kupimo, vgrajen čip, nas v trgovini, kjer smo ga kupili, lahko identificirajo vsakič, ko vstopimo oziroma vsakič, ko se približamo čitalcu. Podobno se nam lahko zgodi, oziroma se nam dogaja, v trgovini z živili, kjer lahko plačamo s kreditno kartico ali po možnosti z njihovo kartico ugodnosti. Na ta način lahko trgovina shranjuje podatke o naših nakupih. Menim, da bi se morali ljudje zavedati, da gre v večini primerov za splošne informacije, ki jih na ta način dobi neka veriga veleblagovnic. Dvomim, da bi se v kakšni trgovini osredotočili na vsakega posameznika in mu na podlagi dejstva, da na primer redno kupuje maslo, osebno začeli ponujati maslo različnih proizvajalcev in okusov. To je absurdno. Nekje sem namreč zasledila, da naj bi obstajalo neko pršilo, ki naj bi vsebovalo RFID-čipe. Ti naj bi se razpršili nate ob vstopu v trgovino. Na podlagi tega naj bi trgovci natačno spremljali, kam gre posameznik najprej in recimo izbiri katerega izdelka posveti največ časa. Če bi jih dejansko zanimal ti kot posameznik, bi bila to enkratna raziskava. Dejstvo pa je, da večje verige veleblagovnic zbirajo informacije o posameznih nakupih zaradi svojih splošnih statistik. Mogoče naredijo raziskavo računov manjših zneskov in ugotovijo, da nekdo, ki pride v trgovino po mleko, v skoraj vseh primerih vzame še kruh. Zato bodo pazili pri razporeditvi živil, da bodo mleko postavili na čisto drugi konec kot kruh. Tako bo moral kupec prehoditi vso trgovino in mogoče zaradi tega opazil še kakšno stvar, ki jo potrebuje. Takih zgodb je še veliko in jih bo verjetno vedno več, saj kot sem že omenila, je RFID-tehnologija šele začela svoj pohod v različne sfere našega življenja. Napake oziroma luknje v implementacijah RFID-tehnologije se bodo začele kazati sčasoma. Menim, da je minilo premalo časa, da bi lahko govorili o njenih pomanjkljivostih. Čas bo pokazal, kje so možne zlorabe tega sistema in kje je možno implementacijo bolje zaščititi. Vprašanje je tudi, zakaj bi, recimo, kdo želel vdrti v RFID-sistem Wall Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 27

32 Marta. Morda bi bili to distributerji, ki bi želeli na čipe konkurenčnih izdelkov vnesti dezinformacije, kot na primer napačne datume uporabe, tako da bi na ta način njihov izdelek prišel v osprednje? V podjetjih, kjer imajo dostope do različnih prostorov omejene z RFID-sistemom, bi lahko kdo vdrl v sistem in se poigral z vstopnimi dovoljenji. Ljudje ob pojavu nove tehnologije na trgu vsakič reagirajo rahlo nezaupljivo, še posebno, ko lahko ta tehnologija vsebuje zapis njihovih zasebnih podatkov. V medijih ogromno beremo tudi o krajah identitete in zato smo zelo previdni pri tem, komu dajemo kakšne informacije in zakaj bodo le-te uporabljene. Dejstvo je, da mora biti informacijski sistem RFID-tehnologije odprt in mora omogočati, da ljudje sodelujejo in soustvarjajo razvoj različnih implementacij. Velikega pomena za sprejetje nove tehnologije je izobraževanje ljudi. Preden pa bodo začeli RFID-tehnologijo na široko uporabljati na vseh področjih, bodo morali strokovnjaki odgovoriti na marsikatero vprašanje: kakšne bodo socialne posledice v svetu, polnem RFID-čipov in čitalcev, bo ogrožena naša zasebnost, ko nam bodo lahko sledili na vsakem koraku in katere osebne informacije bodo zaradi čipov dostopne? Eno večjih skrbi vzbujajo»pametne«rfid-kreditne kartice. Na njihovi podlagi naj bi v trgovini lahko hranili informacije o vsakem posameznem nakupu, ki ga je kdo plačal s takšno kartico. Lehpamer (2008) meni, da bomo potrebovali zakone, ki bodo urejali ta področja, predvsem zakone, ki bodo točno določali kdo lahko ima dostop do določenih podatkov in s kakšnim namenom. V Evropi smo leta 1998 sprejeli Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki zajema tudi področje RFID-tehnologije in zanika oziroma omeji dostop do podatkov na računalnikih, torej iz različnih baz podatkov. Veliko pozornosti pa so usmerili tudi že v razvijanje tehnologije, ki bo varnejša za uporabnike: čipe na izdelku, ki se deaktivirajo, ko ga kupec kupi, čipe, ki imajo podatke zakodirane,... Obstajajo pa tudi že čipi, imenovani čipi z blokado, ki oddajajo neprijateljske radiofrekvenčne valove drugim, neprimernim čitalcem, tako da le-ti ne morejo prebrati podatkov na njih, pooblaščenim čitalcem pa je ta dostop dovoljen. V svetu varnosti se stvari lahko spremenijo čez noč. Problem zasebnosti in varnosti mora biti odpravljen v začeti fazi implementacije RFID-tehnologiije. Pozornost pa mora biti usmerjena tudi k zahtevi, da se zmanjša možnost identifikacije, povezave in zaznave RFID-čipa z osebnimi in drugimi podatki. RFIDtehnologija velja za mlado. Razvijalci in družba še vedno odkrivajo, kaj vse bi lahko zajemala. Glede na hitrost kroženja informacij na internetu, lahko vsak sistem hitro postane tarča napadalcev. Zaradi tega strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo potrebno programsko opremo RFID-tehnologije nadgrajevati in obnavljati. Da bi se lahko izognili ranljivosti sistema, bi morali sproti nadgrajevati vse čitalce ter imeti možnost nadomestiti vse obstoječe čipe. V sistemu, kjer imamo tudi več kot sto čitalcev in tisoč čipov, to zahteva ogromno časa in denarja. (Haines, 2010) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 28

33 3. UPORABA RFID V IGRALNICAH Gerard Charlier, predsednik in izvršni direktor družbe GPI, Gaming Partners International, ki je ena največjih ameriških družb, ki se ukvarjajo z implementacijo RFID-tehnologije v igralnice, je leta 2006 izjavil, da bo v naslednjih desetih letih RFID-tehnologija postala standard v igralnicah po vsem svetu. Čas pred RFIDtehnologijo pa bo veljal za čas temnega obdobja v zvezi s sledenjem močnejšim igralcem in za čas praznega prizadevanja v boju proti goljufijam. (RFID News, 2006) V Ameriki je aprila leta 2005 prvi začel z uporabo RFID tehnologije v igralnicah mogotec Steve Wynn, in sicer v svojih igralnicah Wynn v Las Vegasu. RFIDtehnologija se je tako iz igralnih avtomatov preselila tudi na igralne mize. (Gilbert, 2005) Pri RFID-tehnologiji na igralnih mizah gre za visokotehnološke čipe, ki so vstavljeni v igralne žetone, kot je razvidno s slike devetnajst. Vsebujejo radijski oddajnik. Kadarkoli se igralec približa čitalcu, lahko so postavljeni po celi igralnici, le ta zazna žetone in tako identificira gosta. Prav tako pa je pod vsakim igralnim mestom položena antena, ki zazna serijsko številko žetona. Na računalniku ob igralni mizi se krupjeju natančno izpisujejo položene stave posameznega igralca. Če je kakšen žeton položen na igralno mesto po zaključenih stavah, lahko krupje to opazi s pomočjo monitorja, ki ga na to opozori. (RFID Journal, 2005) SLIKA 19: RFID-igralni žetoni, leva stran (Global Gaming Business Magazine, 2011), desna stran (RFID Alert, 2010) V igralnicah v Las Vegasu se ukvarjajo s številnimi primeri ponarejanja žetonov, kar lahko preprečijo z implementacijo RFID-tehnologije na igralne mize. Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 29

34 Računalnik namreč krupjeju takoj nakaže, da gre za napačne žetone. Večjo pozornost lahko tako usmerijo tudi na števce kart. Igralci, ki štejejo karte, v igralnicah niso zaželeni. Laže je opaziti tudi napake krupjejev in možnosti kraje z njihove strani. Tudi na blagajni delo poteka veliko hitreje, saj lahko računalnik s pomočjo senzorjev sam izračuna, kolikšna je vrednost žetonov, ki jo mora blagajnik izplačati. Z RFIDtehnologijo dejansko zmanjšamo ročne procese in tako skoraj povsem odpravimo možnost človeške napake ter s tem izboljšamo učinkovitost igralnice. (Andresia, 2005) Najboljše, kar lahko igralnice dobijo z RFID-tehnologijo, pa je sledenje močnejšim igralcem, ki z implementacijo RFID-tehnologije postane natančno in dosledno. Igralec dobi svojo kartico, s svojo ID-številko, tako kot na igralnih avtomatih. Ko na blagajni ali za igralno mizo kupi igralne žetone, se vsi žetoni vpišejo na njegovo ime. Na igralni mizi se krupjeju na monitorju izpiše, za katerega gosta gre, saj senzorji pod mizo zaznajo njegove žetone. S pomočjo»pametne mize«spremlja njegovo igro. Primer»pametne mize«je prikazan na sliki dvajset. Vse skupaj se beleži v bazo podatkov. Iz glavnega računalnika pa lahko spremljamo igro katerekoli igralne mize v igralnici. Lahko se osredotočimo na posameznega igralca in spremljamo le njegovo igro. Glavna baza podatkov beleži vse njegove stave in dobitke. Popoln nadzor nad igro posameznih igralcev lahko imamo iz čisto drugega prostora igralnice. Z RFID-tehnologijo v igralnici lahko tudi zaznamo, kje se nahaja določen gost v igralnici, oziroma za katero igralno mizo igra. Z implementacijo RFID-tehnologije na igralne mize bi lahko poenotili sistem celotne igralnice. Lahko bi imeli eno bazo podatkov tako za igralce na igralnih avtomatih kot na igralnih mizah. Že»Player tracking«, katerega že uporablja ena od slovenskih igralnic, sistem na igralnih avtomatih, je spodbudil igralce k večjemu obisku igralnice. Gre namreč za isti sistem, ki ga uporabljajo že skoraj vse večje trgovine s svojimi karticami ugodnosti. Večkrat ko prideš v trgovino in zbiraš točke, večje bonitete dobiš. Gre za isti princip. Isti učinek lahko dosežemo z implementacijo RFID-tehnologije na mizah. Gostom dodelimo kartice in jim razložimo, da bodo bonitete dobili na podlagi zbranih točk, ki jih lahko nabirajo s tem, da se vpišejo oziroma prijavijo na posamezni mizi ali na blagajni. S tem tudi privabimo goste, da se vračajo v igralnico. Lahko rečemo, da ima RFID-tehnologija velik pomen za marketing. Z njo lahko zaznamo nove, potencialno močne igralce, in jim tako posvetimo več pozornosti. Opazimo pa tudi goste, ki si bonitet, ki so jih koristili, mogoče ne zaslužijo več. V Združenih državah Amerike imajo igralnice tudi prakso posojanja žetonov na kredit. Znanemu, stalnemu igralcu lahko posodijo določeno vsoto in s pomočjo RFID-tehnologije označijo te žetone kot izposojene oziroma kreditne. Dogajalo se je, da je gost te žetone posojal naprej in tako dobil nazaj gotovino, oziroma lahko da še višek gotovine, se pravi da je vsoto posojenih žetonov nekdo drugi podvojil. Z RFIDtehnologijo lahko zlahka ugotovijo, da s temi žetoni, kreditnimi žetoni, igra nekdo drug, oziroma jih želi zamnejati nekdo drug, saj so označeni kot kreditni žetoni točno določenega gosta. Takih gostov se želijo igralnice znebiti. Tudi v primeru kraje žetonov se je RFID.tehnologija izkazala kot izredno učinkovita. Ukradene žetone se lahko takoj po kraji razveljavi, tako da niso več vnovčljivi. (Rohrlich, 2010) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 30

35 Zavedati se moramo, da gre za drago tehnologijo. Treba je imeti posebne žetone, v katerih so vstavljeni čipi. Ti žetoni imajo vsaj dvojno ceno navadnih žetonov. S senzorji pa je treba opremiti tudi igralne mize, inštalirati nove računalnike in omrežno opremo. V igralnici Liverpoolski Circus so letos uvedli prve RFID-poker mize, kjer so čipe vstavili tudi v karte, kot lahko vidimo na sliki enaindvajset. Tako lahko brez kamer spremljajo doganje na mizah. Čitalci na mizi namreč preberejo elektronske oznake na kartah in jih posredujejo bazi podatkov. Na računalniku tako lahko spremljajo igro, ki se odvija v živo. Z RFID-tehnologijo tako lahko izpustimo kamere, pretvarjanje slike in montažo vsebine, kadar govorimo o pokru, ki ga lahko spremljamo po televiziji ali internetu. (Poker News, 2011) (Wessel, 2011) RFID-tehnologijo lahko v igralnicah uporabljajo tudi pri omejevanju vstopa v prostore za zaposlene ali za ugotavljanje, kje v igralnici se nahajajo določeni ključi. Zaposleni na igralnih avtomatih imajo pri sebi veliko število ključev, ki odpirajo različna igralna mesta. Nekateri služijo za resetiranje dobitkov na igralnih avtomatih, spet drugi služijo za odpiranje igralnega avtomata. Slednje je potrebno narediti, ko se zatakne denar v boksu za sprejemanje denarja, ko je potrebno resetirati avtomat itd. Hitro se zgodi, da se kakšni ključi izgubijo ali pa jih eden od delavcev po pomoti vzame domov. V Združenih državah Amerike je v navadi, da ko ugotovijo, da manjka ključ, ki po navadi odpira nekaj enakih avtomatov, ki so nameščeni skupaj, zaprejo večji del igralnice, kjer so avtomati, katerih ključe so izgubili. Lahko bi šlo za krajo, pa tudi dobitka ne bi mogli izplačati, saj ga brez ključev ne moreš resetirati. Zato v nekaterih igralnicah v Združenih državah Amerike že uvajajo sistem za iskanje ključev, na podlagi katerega ves čas vedo, kateri zaposleni ima ključe za odpiranje različnih vrat. Na vsak ključ namestijo RFID-čipe. (O'Connor, 2006) V določenih igralnicah v Združenih državah Amerike so šli celo tako daleč, da RFID-tehnologijo uporabljajo tudi v svojih igralniških barih. S čipi imajo označene steklenice s žgano pijačo. Vale oziroma valejka, kot se imenujejo gostinski delavci v igralnicah, na kozarec, preden vanj vlije pijačo, nalepi drugi čip. Ko se v kozarec nalije pijača, se aktivira čip, ki izmeri, koliko pijače se je vlilo v kozarec. Čip te podatke posreduje anteni, ki je nameščena na stropu bara. Na ta način valeji ne morejo goljufati pri natočeni pijači. Lahko bi namreč večkrat natočili malo manj pijače, kot bi je morali, tako da bi količinsko pridobili eno pijačo, ki bi jo nato lahko računali brez računa. Na podlagi teh čipov je tudi lažja in hitrejša ter veliko natančnejša inventura, ki jo je potrebno narediti vsak mesec. (RFID Journal, 2009) V Fallsview Casino Resorts pri Niagara Falls v Ontariu, Kanadi so se odločili za implementacijo RFID-tehnologije za sledenje uniform, ko se le te premikajo iz garderobe v pralnice in obratno. Ta sistem omogoča da tritisoč petsto zaposlenih lahko dobi svojo uniformo na podlagi prijave s svojo ID-kartico, RFID-čitalcem in sistemom v manj kot minuti. Na ta način se poveča točnost zalog in zmanjša ročno delo. RFID-čipi so všiti v uniforme in omogočajo avtomatično vodenje evidenc. (Invotech Systems, 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 31

36 Porajajo pa se tudi ideje, da bi vsak zaposleni v igralnici dobil svoj čip, svojo kartico, tako da bi šefi lahko spremljali njegovo premikanje po igralnici. Na ta način bi lahko preverili, če valejka streže na celotnem območju igralnice, za katerega je zadolžena, ali če inšpektorji dovolj krožijo med gosti in komunicirajo z njimi itd. SLIKA 20:»Pametne«RFID-mize, opremljene s čitalcem in anteno za zaznavo RFID-čipov, zgornja slika in spodnja slika (Abbiati, 2011) Pri nas v Sloveniji RFID-tehnologijo že uporablja ena igralnica, ki jo bom imenovala igralnica A, in nekateri igralni saloni. Sistem sem v diplomski nalogi že omenila in se imenuje»player Tracking«. Gost, če želi, lahko dobi kartico s svojo ID-številko, s katero se lahko najprej vpiše na vhodu za hitrejši vstop v igralnico. S kartico se nato lahko vpiše na vsakem posameznem avtomatu, kjer igra, tako da kartico približa čitalcu na avtomatu. Čitalec ima nameščen tudi monitor, ki nato igralcu izpiše stanje njegovih točk. Na podlagi zapravljenega in priigranega denarja si nabira točke, ki jih lahko koristi v obliki promocijskih listkov, bonitet kot večerja, Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 32

37 prenočišče, povračilo potnih stroškov ali pa v obliki praktičnih nagrad, kot so lahko mobiteli, ure, zapestnice, navigacijska naprava, računalniki itd. Na podlagi tega sistema lahko brez težav sledimo močnejšim igralcem. Preko»on-line«sistema lahko sledimo njihovo igro in jim na podlagi dobre igre ponudimo razne bonitete in ugodnosti. Za vsako igralnico je ključnega pomena, da obdrži dobre in močne goste. Nekdo, ki veliko stavi, lahko veliko dobi, lahko pa tudi veliko izgubi. Praksa v Sloveniji je, da na igralnih mizah močnejše igralce spremljajo inšpektorji, video nadzor, krupjeji in blagajniki. V Las Vegasu imajo za to določeno posebno osebje, ki je zaposleno le za sledenje močnejših gostov na igralnih mizah. Naš sistem je učinkovit, ko je potrebno slediti manjšemu številu gostov. Če se število gostov poveča, je natančna ocena le še relativna. Problem namreč nastane, ko je za mizo več igralcev in gre za večje število stav. Ko gre za večje število obiskovalcev na igralnih mizah, je res težko opazovati, koliko močno igro igra eden izmed močnejših igralcev, zato ocene takrat niso točne in po mennju inšpektorjev odstopajo tudi do trideset odstotkov. Takrat je resnično težko oceniti, kateri žetoni pripadajo močnejšemu igralcu in koliko je kdo stavil, še posebno v primeru, ko večina od njih uporablja žetone z valuto in ne barvnih žetonov posamezne mize. V igralnicah obstajata dve vrsti žetonov, tako imenovani žetoni valuta, ki se jih lahko kupi na blagajni ali na mizi, in tako imenovani barvni žetoni, ki se uporablja samo na mizah in so označeni tako, da se lahko z njimi igra le na določeni mizi, saj imajo po navadi na obeh straneh zabeleženo številko pripadajoče mize. Te žetone se lahko zamenja le na igralni mizi in sicer v žetone valuta. Menim, da bi z implementacijo RFIDtehnologije lahko poenotili tudi sistem žetonov in imeli le žetone valuta. SLIKA 21: Poker karte z RFID-čipi (Guangzhou XF Poker Cheat Co., 2011) Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 33

38 Pri nas v Sloveniji se še nobena od igralnic ni odločila za implementacijo takih miz in uvedbo žetonov z RFID-čipi. Verjetno predvsem zaradi visokih stroškov implementacije. Kot sem omenila, RFID-tehnologijo uporablja le ena igralnica, igralnica A, in nekateri igralni saloni z uporabo sistema na igralnih avtomatih, ki se imenuje»player Tracking«. In kot sem že omenila, sistem temelji na principu nabiranja točk na podlagi zapravljenega denarja. (Advansys, 2008) Na podoben princip bi lahko deloval sistem tudi na igralnih mizah. Skupna baza podatkov vseh gostov, tako gostov, ki igrajo na igralnih avtomatih kot gostov z igralnih miz, pa bi predstavljala veliko prednost predvsem za marketinško službo v igralnici, razbremenjeni pa bi bili tudi inšpektorji, krupjeji in blagajniki, ki zdaj le steška sledijo močnejšim igralcem. Največja prednost pa ne bi bila razbremenitev zaposlenih, ampak natančni izračuni stav močnejših igralcev in njihovih dobitkov. S strani marketinga bi bili tako lahko izenačeni gostje, ki igrajo na igralnih avtomatih, in gostje, ki igrajo na igralnih mizah. Sistem bi omogočal pravično razdelitev bonitet med vse igralce. SLIKA 22: Cilinder ameriške rulete (Online Gambling Portal, 2011) V drugi slovenski igralnici, ime katere ne bom razkrila zaradi varovanja njihovih podatkov in jo bom imenovala igralnica B, so se odločili za tako imenovani»casino Market Place«. Deluje po istem principu kot»player tracking«sistem na avtomatih, le da se pri njih gostje prijavijo s pomočjo magnetne kartice. Za magnetno kartico bi lahko rekli, da je predhodnica kartice z RFID-čipi. Ta sistem uporabljajo tako na igralnih avtomatih kot na igralnih mizah. Gost dobi kartico s svojo ID-številko, kot v igralnici A, s katero se lahko vpiše že ob vstopu v igralnico. S kartico se nato lahko prijavi na igralnem avtomatu, tako da jo vstavi v režo, kjer sistem prebere magnetni Petra Plecity: RFID tehnologija in njene koristi pri uporabi v igralnicah stran 34