UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Matjaž Jurečič

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Matjaž Jurečič

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika LOGISTIČNA ZAGOTOVITEV VZDRŽEVANJA VZLETNOPRISTAJALNE STEZE NA LETALIŠČU CERKLJE OB KRKI Mentor: izr. prof. dr. Iztok Podbregar Kandidat: Matjaž Jurečič Lektor: mag. Mateja Jankovič Čurič Celje-Krško, junij 2009

4 UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional Higher Education Programme LOGISTIC ENSURENS OF MAINTENANCE OF THE TAKE-OFF RUNWAY AT THE AIRPORT CERKLJE OB KRKI by Matjaž Jurečič Supervisor: izr. prof. dr. Iztok Podbregar Proofreader: mag. Mateja Jankovič Čurič Celje-Krško, june 2009

5 ZAHVALA Za usmeritve pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Iztoku Podbregarju. Za pomoč pri iskanju gradiva in dajanju napotkov se zahvaljujem gospodu Predragu Sekuliću z Ministrstva za promet, majorju Borutu Angeliju, VVU XIV. r. Borutu Useniku iz PSC Cerklje ob Krki ter gospodu Slobodanu Mijatoviču iz POSSEHL, d. o. o. Mag. Mateji Jankovič Čurič se zahvaljujem za lektoriranje naloge. Zahvala gre tudi družini, ki me je v času študija vzpodbujala in mi nudila moralno podporo. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki V

6 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Matjaž Jurečič, roj , študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki pri mentorju izr. prof. dr. Iztoku Podbregarju avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, citati niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. Celje-Krško, junij 2009 Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki VI

7 POVZETEK Letališče Cerklje ob Krki je javno letališče s statusom mešanega letališča, glavni namen letališča pa je postati osnovno vojaško letališče Slovenske vojske. Vzletnopristajalna steza je eden najpomembnejši delov vsakega letališča. Tako je v diplomskem delu predstavljeno vzdrževanje vzletnopristajalne steze. Opisani so postopki in tehnika za izvajanje tako tekočega kakor tudi investicijskega vzdrževanja vzletnopristajalne steze. Pri tem je ves čas upoštevana stroga in natančna zakonodaja, ki ureja zračni promet in ostale aktivnosti na letališčih. KLJUČNE BESEDE Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, letališče, vzletnopristajalna steza, vzdrževanje, drsnost. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki VII

8 ABSTRACT The airport of Cerklje ob Krki is a public airport with the status of a varied airport. The vision of the airport development is to become the central military airport in Slovenia for the needs of the Slovene armed forces, the Allied Powers as well as for the needs of non-military air traffic. The runway is one of the most important airport parts. Its perfect functioning is a condition for performing the basic tasks of receiving and clearing aircrafts for take-off. In the degree dissertation the runway maintenance is being presented. It also describes the procedures and the technique for carrying out the constant maintenance which includes daily checks, cleaning, mowing and winter service. The runway investment maintenance presents maintenance work that is more extensive and also technologically more demanding. Here, the military as well as the non-military standards from the sphere of air traffic are considered constantly, since the possibility of using the airport also for non-military air traffic will be guaranteed. A properly maintained runway is the basic condition for a qualitative logistic supply of the Slovene armed forces as well as others using the Cerklje airport. KEYWORDS Ministry of defence of the Republic of Slovenia, airport, runway, maintenance, friction. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki VIII

9 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENSKA VOJSKA BRIGADA ZRAČNE OBRAMBE IN LETALSTVA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA LETALIŠČE CERKLJE OB KRKI OPIS LETALIŠČA NAMEMBNOST LETALIŠČA RAZVOJ LETALIŠČA CERKLJE OB KRKI VLOGA LETALIŠČA V PRIHODNOSTI VZDRŽEVANJE OBSTOJEČE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE REDNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE ANALIZA STANJA ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA OBNOVLJENE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE TEKOČE VZDRŽEVANJE DNEVNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE HRAPAVOST VZLETNOPRISTAJALNE STEZE TESTER TRENJA SKIDOMETE SFT T ZIMSKA SLUŽBA TEHNIKA ZA REDNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBNOVA VOZNE POVRŠINE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE ZALIVANJE RAZPOK ZUNANJI IZVAJALEC ZAKLJUČKI OCENA VZDRŽEVANJA POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki IX

10 KAZALO SLIK Slika 1: Organizacija MORS Slika 2: Organizacija Slovenske vojske Slika 3: Letališče Cerklje ob Krki Slika 4: Idejna zasnova letališča Cerklje ob Krki Slika 5: Letališče v bližnji prihodnosti Slika 6: Razdelitev VPS po sekcijah Slika 7: Tester trenja skidometer SFT T Slika 8: Nadzorna plošča skidometer SFT T Slika 9: Obrabljeno kolo za merjenje tornosti Slika 10: Organizacija čiščenja suhega snega Slika 11: Mercedez Benz CJS s plugom, ščetko in puhalnikom zraka Slika 12: Mercedez Benz 1831 s snežnim plugom in silosnim posipalcem Slika 13: Mercedez Benz Unimog 1600 SR s snežnim rezkarjem Slika 14: Označitev razpok Slika 15: Rezkanje razpok Slika 16: Čiščenje izrezkane razpoke z jekleno krtačo Slika 17: Razpoke pripravljene za zalivanje Slika 18: Zalivanje razpok Slika 19: Površina VPS po zalivanju KAZALO TABEL Tabela 1: Referenčne kode letališč Tabela 2: Poročilo o pregledu površin za premikanje letal v letnem času Tabela 3: Poročilo o pregledu površin za premikanje letal v zimskem času Tabela 4: Pogoji za zaviranje Tabela 5: Ocena pogojev za zaviranje Tabela 6: Mejne vrednosti vzdrževanja Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki X

11 KRATICE IN AKRONIMI A2 avtocesta Karavanke-Obrežje AB asfaltbeton ANTISKID tankoslojna protizdrsna prevleka proizvajalca POSSEHL d.o.o. BIT bitumen BRZOL Brigada zračne obrambe in letalstva DPN Državni prostorski načrt EU Evropska unija HNS Houst nation suport ICAO International civil aviation organization LCD Liquid crystal display LCN Load classification number MAG Magnetic MORS Ministrstvo za obrambo republike Slovenije NATO North atlantic treaty organisation PCN Pavement classification number PSC Projektna skupina Cerklje RS Republika Slovenija SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija SFT T-10 Surface friction trailer T-10 SV Slovenska vojska VPS Vzletnopristajalna steza WGS World geodetic system Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki XI

12 1 UVOD 1. 1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Diplomska naloga obravnava problem tekočega in investicijskega vzdrževanja vzletnopristajalne steze (VPS) na letališču Cerklje ob Krki. Letališče Cerklje ob Krki je javno letališče s statusom mešanega letališča. Glavni namen letališča je postati osnovno vojaško letališče Slovenske vojske (SV). Zaradi tega je treba pripraviti osnutek rešitve problema glede vzdrževanja letališča. Pri načrtovanju in izvajanju vzdrževanja pa bo treba upoštevati zelo natančno in strogo zakonodajo, ki ureja zračni promet PREDSTAVITEV OKOLJA Upravljavec in hkrati lastnik Letališča Cerklje ob Krki je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS). Obratovalec Letališča Cerklje ob Krki je Brigada zračne obrambe in letalstva (BRZOL), ki se nahaja v sestavi SV. Naloge in obveza obratovalca letališča BRZOL je zagotavljanje delovanja letališča in vseh služb na letališču. Naloga in hkrati obveza obratovalca letališča je sprotno sporočanje sprememb, ki se nanašajo na delovanje letališča, letaliških služb in pogojev uporabe letališča z namenom pridobitve ustreznih dovoljenj za spremembo letališkega priročnika. Obveznost obratovalca letališča je, da so podatki v letališkem priročniku točni in da predstavljajo dejansko stanje objektov, služb in storitev na letališču (Letališki priročnik letališče Cerklje ob Krki) MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, kot je navedeno na njihovi spletni strani ( opravlja upravne in strokovne zadeve, ki zadevajo: obrambni načrt države, razvoj, organizacijo, opremljanje, delovanje in vodenje SV, priprave civilne obrambe, upravne zveze in kriptografsko zaščito v obrambnem sistemu, vojaško šolstvo, organizacijo, priprave in izvajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravice in dolžnosti državljanov na obrambnem področju ter v zaščiti in reševanju. Strateški cilj MORS je izboljšanje strukture in delovanja nacionalnega obrambnega sistema ob njegovem nadaljnjem razvijanju skladno z merili in s standardi zveze NATO. Ključni projekti na obrambnem področju v naslednjem obdobju so: nadaljevanje profesionalizacije SV tako pri popolnjevanju stalne sestave in pogodbene rezerve kot tudi pri spremembah funkcionalne profesionalizacije in delovanja SV ter izboljšanju njene zmožnosti in pripravljenosti; uspešna integracija v NATO kot ena od ključnih zunanjepolitičnih prioritet RS, doseganje višjih standardov in večje povezljivosti na petih pomembnih Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 12 od 52

13 področjih, ki bistveno vplivajo na operativne zmogljivosti SV: poveljevanje in nadzor, premestljivost in premičnost, učinkovito bojevanje, trajnost bojevanja in logistika ter preživetje na bojišču; reorganizacija upravnega dela MORS tako, da bo sposoben v praksi uresničevati načelo zagotavljanja ustrezne podpore za čim bolj učinkovit razvoj in delovanje SV skladno s standardi NATA; postopno odpravljanje kadrovskih neskladij, ki so se nakopičila v desetletnem razvoju obrambnega sistema RS; nadaljnja krepitev pozitivne podobe SV in obrambnega sistema v javnosti; krepitev domoljubja in vzdrževanje zavedanja o nujni obrambe domovine, če pride do ogrožanja njene varnosti; temeljita analiza ustreznosti dosedanjega področja tako imenovane civilne obrambe, pri čemer bo korenita sprememba področja šla v smeri zagotavljanja kriznega upravljanja, primerljivega z upravljanjem v okviru Evropske unije (EU) ter podpore SV ob dejstvu, da bo RS nacionalno varnost in obrambo zagotavljala v okviru članstva v EU in NATO. Pri načrtovanju in izvajanju nalog zaščite in reševanja si bo ministrstvo prizadevalo za razvoj celovitega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, povečanje vloge in odgovornosti tudi drugih ministrstev in državnih subjektov ter lokalnih skupnosti kot temeljnih nosilcev tega sistema, krepitev razvoja in uveljavljanja preventivnih ukrepov ter razvijanje sistemskega pristopa k odpravljanju posledic nesreč (sanacije) po načelu zavarovanja pred nesrečami, ki je v razvitem svetu že uveljavljen. Slika 1: Organizacija MORS; ( Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 13 od 52

14 SLOVENSKA VOJSKA Namen obrambnega sistema Republike Slovenije (RS) in s tem SV je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb (Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, Uradni list RS 89/2004). SV so, kot je navedeno na spletni strani ( obrambne sile, ki samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb izvajajo vojaško obrambo. Temeljni namen SV je: vojaška obramba, izvajanje mednarodnih obrambnih in vojaških ter drugih obveznosti, ki jih je sprejela RS, sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in pomoči, sodelovanje v operacijah v podporo miru in v humanitarnih operacijah. Iz tega pa izhajajo osnovne naloge: zagotavljanje bojne pripravljenosti, izvajanje vojaškega usposabljanja, izvajanje vojaške obrambe, sodelovanje v zaščiti in reševanju ter izvajanje mednarodnih obveznosti. Naloge SV pa so opredeljene tudi v 37. členu Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04), ki pravi: izvaja vojaško usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe; zagotavlja potrebno in zahtevano pripravljenost; ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo; ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 14 od 52

15 Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 15 od 52 GENERALŠTABSLOVENSKEVOJSKEPOVELJSTVOSILSLOVENSKEVOJSKEPOVELJSTVOZADOKTRINO,RAZVOJ,IZOBRAŽEVANJEINUSPOSABLJANJE1.BRIGADA72.BRIGADABRZOLPOVELJSTVOZAPODPOROSlika 2: Organizacija Slovenske vojske. SV sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Stalna sestava vojske so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. Rezervna sestava pa so državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi BRIGADA ZRAČNE OBRAMBE IN LETALSTVA BRZOL opravlja nadzor in zaščito zračnega prostora RS in stabilizacijske naloge v operacijah kriznega odzivanja ter sodeluje s sistemom zaščite, reševanja in pomoči. Njena bistvena naloga je, da skladno s sprejetimi mednarodnimi obvezami RS zagotavlja razmere za delovanje podrejenih enot, ki opravljajo naloge za vso SV in za posamezne dele bojnih zmogljivosti, namenjenih skupnemu delovanju v miru in kriznih razmerah. Nastala je s preoblikovanjem SV v letih 2004 in Do tedaj so bile zmogljivosti letalstva, zračne obrambe in nadzora zračnega prostora vključene v različna poveljstva in v različne ravni poveljevanja in kontrole. BRZOL je sestavljena iz: poveljstva, 9. bataljona zračne obrambe,

16 15. helikopterskega bataljona, 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, letalske šole, letalskotehniče enote, čete za vojaški zračni promet, 107. letalske baze letalska baza je taktična enota, kot je navedeno na spletni strani ( ki je namenjena logistični zagotovitvi letenja na letališču Cerklje ob Krki. Letalska baza je bila sestavni del Letalske enote Teritorialne obrambe, ustanovljene leta 1991, maja 2001 pa je začela delovati kot letalska baza pri 15. brigadi vojaškega letalstva. Od novembra 2004 je baza delovala kot del logistike SV na Poveljstvu za podporo. Od februarja 2008 pa deluje v sestavi BRZOL. V sestavi 107. letalske baze se nahaja tudi oddelek za vzdrževanje letaliških površin, ki je del čete za podporo letenja PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Uporabljeni bodo javno dostopni viri ter interno gradivo brez stopnje tajnosti MORS, SV, BRZOL in podjetij, ki so do sedaj sodelovala pri izvajanju vzdrževanja vzletnopristajalne steze. Pri samem načrtovanju pa bo treba upoštevati zakonodajo s področja letalstva, saj bo mogoče le tako zadostiti potrebi po varni uporabi letališča METODE DELA Diplomska naloga temelji na metodi analize pisnih virov in na metodi študije primera. Prva metoda bo uporabljena pri obravnavi literature, gradiva na medmrežju in gradiva MORS in SV. Druga pa bo uporabljena pri obravnavi virov s podatki o letališču Cerklje ob Krki. Metoda študije primera na podlagi proučevanega primera omogoča posploševanje in izdelavo zaključkov. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 16 od 52

17 2 LETALIŠČE CERKLJE OB KRKI 2. 1 OPIS LETALIŠČA Letališče Cerklje ob Krki leži na Krškem polju med rekama Savo in Krko, štiri kilometre zahodno od mesta Brežice, šest kilometrov južno od mesta Krško in dva kilometra severno od vasi Cerklje ob Krki. V okolici letališča je ravnina s polji, južno in severno od letališča pa je gričevnata pokrajina z vrhovi do tisoč metrov nadmorske višine. Na oddaljenosti osemsto metrov severno od VPS poteka avtocesta A2. Slika 3: Letališče Cerklje ob Krki. Nekaj splošnih podatkov o letališču iz Letališkega priročnika letališča Cerklje ob Krki: referenčna točka letališča se nahaja na osi vzletnopristajalne steze, na oddaljenosti 1211 metra od praga 09, njene koordinate po WGS' 84 pa so Lat 45 53' ''N, Lon 15 31' '' E; nadmorska višina letališča je 153 metrov nadmorske višine; referenčna temperatura je 25 C v juliju; VPS ima oznako in dejansko smer 089 MAG 269 MAG; dimenzije VPS so 2420 metra x 44,5 metra z nagibom 0,05 %; površina je betonska z asfaltno prevleko proti drsenju. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 17 od 52

18 Sestavni del letališča so tudi štiri letališke ploščadi. Zahodna in centralna ploščad sta v uporabi, sta prevlečeni z asfaltno prevleko proti drsenju in sta namenjeni za parkiranje letal in helikopterjev. Servisna ploščad je delno v uporabi za potrebe urjenja Letalske šole, medtem ko vzhodna ploščad trenutno ni v uporabi. Servisna in vzhodna ploščad nimata asfaltnih prevlek. Zahodna letališka ploščad je predvidena za parkiranje letal. Na ploščadi je 25 pozicij za parkiranje letal (največ Pilatus PC-9). Razdalja med osmi posameznih parkirnih pozicij je 12,3 metra. Centralna ploščad je namenjena za parkiranje dveh transportnih letal (kritično letalo je C 130H). Parkirni poziciji omogočata samostojno parkiranje letal po sistemu Nose-out, s kotom 42 glede na os vozne steze ploščadi. Ostali del ploščadi pa je namenjen za parkiranje helikopterjev. Izdelanih je 7 parkirnih mest, ki so dimenzionirana za tip helikopterja Bell-412. V primeru parkiranja helikopterjev AS- 532AL Cougar sosednje parkirne pozicije ni mogoče uporabljati. VPS je z letališkimi ploščadmi in parkirnimi mesti za zrakoplove povezana z voznimi stezami, ki so prevlečene z asfaltno prevleko proti drsenju. Za osvetlitev v času letenja ponoči se uporablja prenosni sistem za osvetlitev CALKIT NAMEMBNOST LETALIŠČA Letališče je bilo ustanovljeno leta Med drugo svetovno vojno ga je uporabljalo nemško vojaško letalstvo, po njej pa je bilo letališče obnovljeno in do leta 1991 v uporabi Jugoslovanskega vojaškega letalstva. Po letu 1991 ga uporablja Slovenska vojska. Od leta 1995 letališče uporabljajo izključno enote vojaškega letalstva in zračne obrambe SV. Letališče Cerklje ob Krki je osrednje vojaško letališče SV. Namenjeno je za podporo delovanju enot SV, podporo delovanju letalskih enot zavezništva, podporo države gostiteljice (HNS Houst nations suport), delovanju v okviru sporazuma odprtih zračnih prostorov (Open skies) in letališče za izvajanje zaščite zračnega prostora. Letališče bo po končani prenovi zagotavljalo pogoje za občasno izvajanje strateškega in taktičnega transporta, občasni sprejem in oskrbo do eskadrilje generičnih lovskih letal zavezništva. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 18 od 52

19 2. 3 RAZVOJ LETALIŠČA CERKLJE OB KRKI Kot je navedeno v Uredbi o DPN letališča Cerklje ob Krki je v prihodnosti treba letališče Cerklje ob Krki urediti zaradi razvojnih obrambnih potreb SV in zavezništva. Letališče bo prvenstveno namenjeno potrebam SV in zagotavljanju podpore države gostiteljice, hkrati pa tudi potrebam civilnega zračnega prometa. Sam razvoj letališča je predviden in postavljen v skladu z vojaškimi in s civilnimi standardi. Prenova letališča se je začela z izgradnjo novih hangarjev na letališču trije hangarji so že zgrajeni, prva dva za vzdrževanje zračnih plovil, tretji za hangariranje in osnovno vzdrževanje zrakoplovov. S tehnološko prenovo in rekonstrukcijo bo letališče Cerklje ob Krki osrednje vojaško letališče v Sloveniji, obnovljeno in opremljeno predvsem za potrebe SV ter zavezništva. Prenovljeno bo v skladu z vojaškimi in s civilnimi standardi, saj bo zagotavljalo možnost uporabe tudi za civilni zračni promet. Slika 4: Idejna zasnova letališča Cerklje ob Krki ( Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 19 od 52

20 Glavnina prenove je povezana z zmogljivostjo letališča. Podaljšana in obnovljena bo VPS, vgrajen bo sodobni navigacijski sistem, obnovljeni ali na novo zgrajeni bodo ključni letališki objekti od nadzornega stolpa do drugih letaliških zgradb. Obnovljena bo prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura. Osrednji del letališča, VPS, bo podaljšan za 580 m, skupna dolžina VPS bo tako 3000 m. Južno od VPS je predvideno območje vojaškega dela letališča, na severni strani pa je predvidena površina 68 hektarov za civilni letališki terminal z gospodarsko cono, ločeno od vojaškega dela letališča. V njeni neposredni bližini je predvidenih 400 hektarov površine za poslovno-industrijsko-logistično območje Feniks. Civilno športno letalstvo je že zdaj prisotno na letališču s štirimi športnimi letali, akrobatskima letaloma in letalom za metanje padalcev Letalskega centra Cerklje ob Krki in tako bo tudi v prihodnje VLOGA LETALIŠČA V PRIHODNOSTI Letališče Cerklje ob Krki naj bi v prihodnosti imelo vidno vlogo v tem delu Evrope tako iz gospodarskega kot tudi iz obrambnega vidika. Tako bo letališče zagotavljalo pogoje za potrebe obrambe, občasno izvajanje strateškega in taktičnega transporta, občasni sprejem in oskrbo do eskadrilje generičnih lovskih letal zavezništva. Na letališču Cerklje ob Krki bodo domovale enote zračne obrambe in letalstva, ki bodo izvajale osnovno in namensko usposabljanje. Slika 5: Letališče v bližnji prihodnosti ( Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 20 od 52

21 3 VZDRŽEVANJE OBSTOJEČE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Vzdrževanje objektov, opreme in instalacij je pomembno predvsem zaradi varnosti zračnega prometa na letališču. Sklop vzdrževanja vključuje: vzdrževanje vzletno pristajalne steze in voznih stez, letaliških ploščadi in drugih površin na letališču, namenjenih premikanju plovil ter vzdrževanje objektov, instalacij, naprav, opreme in sredstev letaliških služb, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje ter sprejem zrakoplovov, potnikov in stvari. Vse površine in naprave morajo biti vzdrževane na predpisan način v skladu z navodili proizvajalca in s Pravilnikom o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9-83/1984) in Dopolnili pravilnika o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list RS, št /2001) ter International civil aviation organization ICAO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE VPS je najobčutlivejši del letališča, saj je ves čas izpostavljena vremenskim in klimatskim vplivom ter obremenitvi od zrakoplovov. Prav zaradi teh vplivov je treba vzdrževanju VPS posvetiti posebno pozornost. Vzdrževanje VPS zajema vrsto zaščitnih mer, postopkov in aktivnosti, s katerimi se zagotavlja brezhibnost samega objekta in naprav na objektu ter varna uporaba VPS. Vzdrževanje mora biti načrtovano in izvajano redno in vedno ne glede na stopnjo izkoriščenosti letališča v različnih vremenskih razmerah. Glede na samo vrsto in obseg del ter postopkov se vzdrževanje deli na redno in investicijsko REDNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Za redno vzdrževanje VPS skrbi oddelek za vzdrževanje letaliških površin. Njegova osnovna naloga je redno vzdrževanje letaliških površin in naprav ter spremljanje in nadzor zunanjih izvajalcev pri izvajanju rednega in investicijskega vzdrževanja. Oddelek opravlja tudi ostale naloge po potrebi, prav tako pa je moštvo oddelka s svojimi stroji in napravami usposobljeno za posredovanje v primeru nesreče na letališču. Redno vzdrževanje obsega predvsem manjša dela, zlasti pregled površin za premikanje zrakoplovov, objektov, naprav, opreme in sredstev, ki omogočajo varno vzletanje, pristajanje in parkiranje zrakoplovov, preventivno ukrepanje, popravila, odpravljanje pomanjkljivosti, čiščenje površin za premikanje letal, čiščenje jaškov za odvod meteornih in izcednih voda ter košnja trave. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 21 od 52

22 Pri dnevnem pregledu VPS se preveri nepoškodovanost in čistost vozne površine. Morebitne tujke, ki bi se nahajali na VPS, se odstrani s pometanjem ali izpihovanjem. Ob VPS se izvaja zatiranje trave z mulčanjem. Pod redno vzdrževanje se šteje tudi opravljanje zimske službe, ki jo prav tako opravlja oddelek za vzdrževanje letaliških površin in naprav z dodanimi pripadniki iz ostalih oddelkov voda za oskrbo zrakoplovov, in sicer v takšnem številu, da je mogoče izvajati izmensko delo. Dežurstvo zimske službe se prične 15. novembra in traja do 15. marca z možnostjo podaljšanja v primeru izkazanih potreb. Moštvo zimske službe je izven delovnega časa v pripravljenosti na domu, dosegljivo preko telefona. Moštvo se aktivira v primeru snežnih padavin ali poledice. Meteorološke podatke vodja zimske službe pridobi pri letališki meteorološki službi. Sneg z VPS odstranjujejo z oranjem s snežnimi plugi, ščetkanjem s ščetko in izpihovanjem s puhalnikom zraka. V primeru večjih količin snega uporabijo snežni rezkar. Pri pojavu poledice oziroma poledenitve VPS pa le to posipajo s kemičnimi preparati proti zamrzovanju INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Investicijsko vzdrževanje VPS obsega obnovitve površin za premikanje zrakoplovov, s katerimi se zagotavlja njihova trajnost in zanesljivost. S posegi ob investicijskem vzdrževanju se ne smejo spremeniti tehnične značilnosti. Investicijsko vzdrževanje je praviloma periodično, saj se vzdrževalni posegi načrtujejo vnaprej. Za investicijsko vzdrževanje objektov v SV skrbi Urad za gospodarjenje z nepremičninami, Sektor za vzdrževanje nepremičnin. Njegova naloga je, da na osnovi predlogov neposrednih uporabnikov objektov: pripravlja popise za vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela ter načrtuje, ocenjuje in predlaga prednostna in dolgoročna vzdrževalna dela; opravlja naloge v zvezi s pripravo in izvedbo postopkov oddaje naročil za izbor izvajalcev vzdrževalnih in investicijsko-vzdrževalnih del; zagotavlja pravilno vrednotenje načrtovanih posegov; opravlja nadzor nad izvedbo vzdrževalnih in investicijsko-vzdrževalnih del; količinsko in cenovno prevzema dela; pripravlja poročila in analize opravljenih del; potrjuje finančne dokumente; spremlja finančno porabo po posameznih pogodbah; vodi evidenco vseh tehničnih varovanj; spremlja stanje; uvaja novosti; naroča in nadzoruje servisno vzdrževanje s področja tehničnega varovanja objektov. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 22 od 52

23 3. 2 ANALIZA STANJA Letališče Cerklje ob Krki trenutno ni kategorizirano letališče, obratuje le za potrebe SV in se kot tako obravnava kot»ostala letališča«. Samo obratovanje letališča je do končanja obnove letališča in do pridobitve kategorije v pristojnosti obratovalca letališča. Tako je obratovalec letališča določil način in s tem tudi moštvo za izvajanje osnovnih vzdrževalnih del. V državnem prostorskem načrtu je za letališče Cerklje ob Krki predvideno, da je osrednja VPS namenjena za uporabo v vojaške in civilne namene. S prenovo in povečanjem bo zadostila kriterijem za referenčno kodo letališča 4E. Referenčna koda letališča nam pove, za katere tipe zrakoplovov je letališče načrtovano in je določena v skladu z lastnostmi letal, ki jim je letališče namenjeno. Številke in črke imajo pomen, kot je zanje določeno po ICAO in navedeno v preglednici. 1. kodni element 2. kodni element Referenčna dolžina terena Kodna črka Razpon kril za letalo Kodna številka Manj kakor 800 m. Od 800 m do manj kakor 1200 m. Od 1200 m do manj kakor 1800 m m in več. A B C D E F Do manj kakor 15 m. Od 15 m do manj kakor 24 m. Od 24 m do manj kakor 36 m. Od 36 m do manj kakor 52 m. Od 52 m do manj kakor 65 m. Od 65 m do manj kakor 80 m. a razdalja med zunanjimi robovi koles glavnega podvozja Zunanji razpon koles glavnega podvozja (a) Do manj kakor 4,5 m. Od 4,5 m do manj kakor 6 m. Od 6 m do manj kakor 9 m. Od 9 m do manj kakor 14 m. Od 9 m do manj kakor 14 m. Od 14 m do manj kakor16 m. Tabela 1: Referenčne kode letališč; (Pravilnik o letališčih,, Uradni list RS, št. 42/2008). Tako je iz tabele 1 razvidno, da bo letališče Cerklje ob Krki po prenovi imelo referenčno dolžino terena za letala 1800 m in bo sprejemalo letala do razpona kril manj kot 65 m. Zunanji razpon koles glavnega podvozja pa bo lahko meril manj kot 14 m. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 23 od 52

24 Predvidena je ureditev in podaljšanje VPS, in sicer 330 m v smeri proti zahodu in 250 m v smeri proti vzhodu. Na ta način se vzletnopristajalna steza poveča na skupno dolžino 3000 m. S tem, ko se poveča sama površina VPS in se letališče postavi v določeno kategorijo, se spremenijo tudi zahteve po obsegu in načinu vzdrževanja vzletnopristajalne steze. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 24 od 52

25 4 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA OBNOVLJENE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Vodilo za organizacijo vzdrževanja VPS je Pravilnik o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču. Omenjeni pravilnik predpisuje vzdrževanje vzletnopristajalnih in drugih stez, letaliških ploščadi in drugih površin na letališču, namenjenih za premikanje zrakoplovov. VPS se mora vzdrževati na način, ki je predpisan s tem pravilnikom in v skladu z navodili proizvajalca. Tudi po prenovi VPS bo vzdrževanje še vedno razdeljeno na tekoče in na investicijsko. Vrste aktivnosti in opravil, ki se izvajajo med tekočim in investicijskim vzdrževanjem VPS so v veliki meri odvisne od letnega časa in klimatskih pogojev. Prav zaradi tega so opisana potrebna dela glede na sam letni čas, kot je navedeno v področni literaturi (Krsmanović in drugi 1977). Vzdrževanje pozimi Za ta letni čas je značilno nenehno odstranjevanje snega in preprečevanje zaledenitve VPS. Aktivnosti, značilne za zimsko obdobje, so: odstranjevanje snega iz VPS; posipavanje VPS s kemičnimi sredstvi proti zmrzovanju; manjša popravila ob poškodbah vozne površine na VPS, ki bi lahko vplivale na varnost zračnega prometa; ostala nujna vzdrževalna dela na objektih ob VPS. Vzdrževanje spomladi Pri vzdrževanju VPS spomladi je treba posebno pozornost nameniti povečani vlažnosti vozne površine. Zato so za pomlad značilna naslednja dela: odstranjevanje snega, ki se je morebiti zadržal na ali ob voznih površinah; čiščenje in popravilo objektov za odvodnjavanje VPS; popravilo vozne površine zaradi delovanja nizkih temperatur, vpliva povečane količine vode in ostalih vplivov; čiščenje in popravilo opreme in tehnike za izvajanje zimske službe; popravilo in obnova talne signalizacije; ostala nujna vzdrževalna dela na objektih ob VPS. Vzdrževanje poleti Poletje je primeren čas za izvedbo večjih gradbenih del iz naslova rednega in investicijskega vzdrževanja. Največkrat so to naslednja dela: popravilo površinskih poškodb na VPS; popravilo večjih poškodb na VPS; čiščenje in popravilo opreme in naprav na in ob VPS; čiščenje nesnage in drugih tujkov iz VPS; Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 25 od 52

26 košnja, pobiranje in odvoz trave s površin ob VPS; popravilo in vzdrževanje objektov za odvodnjavanje. Vzdrževanje jeseni Jesensko vzdrževanje ima poseben pomen pri sami pripravi za normalno izvajanje aktivnosti v zimskem času. Zaradi tega je treba preveriti stanje in brezhibnost objektov za odvodnjavanje površinskih voda in odvod pri topljenju snega. Pred zimo morajo biti zalite vse razpoke na VPS in izvedena popravila poškodovanih spojnic. Prav tako je treba priskrbeti rezervni material in sredstva za vzdrževanje v zimskem času (urea, pregled in popravilo tehnike za zimsko službo, usposobiti ekipe za izvajanje zimske službe) TEKOČE VZDRŽEVANJE Med tekočim vzdrževanjem VPS je treba odpraviti vse pomanjkljivosti in opraviti določena popravila v skladu s Pravilnikom o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9-83/1984) in Dopolnili pravilnika o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list RS št /2001) ter ICAO. Tako je treba popraviti: delne površinske poškodbe VPS; obdelati in zapolniti novonastale razpoke ter zamenjati tesnilno maso spojnic in razpok; obnoviti premalo vidne označbe; pokositi travo in vzdrževati predpisan kot in nagib površin osnovne steze; izvajati druga popravila, s katerimi se preprečujejo nepravilnosti in poškodbe na VPS. Glede na vrsto in specifičnost postopkov, pomembnih za tekoče vzdrževanje VPS, so razdeljeni na: dnevno vzdrževanje VPS; ugotavljanje pogojev za zaviranje; ugotavljanje globine atmosferskih usedlin in odstranjevanje le-teh DNEVNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE V dnevno vzdrževanje VPS so vključeni: pregledi; popravila in odpravljanje pomanjkljivosti; čiščenje. Pregledi VPS morajo biti izvedeni vsaj dvakrat v času, ko se letališče uporablja za zračno plovbo, ne da bi pri pregledu ovirali promet. Prvi redni pregled se opravi pred obdobjem, ko bo promet največji. V primeru, da je letališče odprto manj kot 24 ur, se prvi pregled opravi pred odpiranjem letališča, Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 26 od 52

27 drugi redni pregled pa neposredno pred začetkom dneva ali noči. Pregledi pa se opravljajo tudi v krajših časovnih presledkih, ne daljših kot štiri ure, to pa v primerih, ko so površine prekrite s snegom, ledom, plundro, slano ali ob nastanku naslednjih sprememb: sprememba koeficienta trenja; sprememba debeline plasti (suh sneg 1 20 mm, moker sneg 2 10 mm, plundra 3 5 mm); sprememba razpoložljive dolžine ali širine VPS za 10 % ali več; sprememba v vrsti atmosferske usedline ali na površini; nastanek snežnih zametov vzdolž VPS; intenzivnost ali opaznost luči na VPS. VPS se pregleda po sekcijah, in sicer: sekcija I, prva tretjina VPS od praga 09; sekcija II, srednja tretjina; sekcija III, tretja tretjina od praga 27. sekcija I sekcija II sekcija III Slika 6: Razdelitev VPS po sekcijah. Pregled VPS pa se izvede tudi na zahtevo pristojne letališke kontrole ali zveznega letalskega inšpektorja. V primeru, da je pri pregledu VPS ugotovljeno, da so se na površini za premikanje zrakoplovov pojavile razpoke, luščenje, razpadanje ali deformacije utrjenega vozišča, neravnine, tujki in če so poškodbe takšne, da bi lahko ogrozile varnost zračnega prometa, je treba takšne površine izključiti iz uporabe. Pri dnevnem pregledu VPS se pregledajo in izmerijo pogoji za zaviranje ter globina atmosferskih usedlin (snega in plundre). 1 Suh sneg je sneg, ki ga je mogoče odpihati in se razpade, če hočemo narediti snežno kepo; njegova prostorninska masa je približno 0,35 kg/dm3. 2 Moker sneg je sneg, ki se sprime, če ga stiskamo z rokami, in iz katerega lahko naredimo snežno kepo; njegova prostorninska masa je približno 0,35 0,50 kg/dm3. 3 Plundra je voda, zasičena s snegom, ki pri hoji pljuska; njena prostorninska masa je približno 0,5 0,8 kg/dm3. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 27 od 52

28 Tabela 2: Poročilo o pregledu površin za premikanje letal v letnem času (Letališki priročnik letališče Cerklje ob Krki). Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 28 od 52

29 Tabela 3: Poročilo o pregledu površin za premikanje letal v zimskem času (Pavement surface conditions (Doc 9137-AN/898), ICAO, Montreal, 1994). Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 29 od 52

30 HRAPAVOST VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Letalska varnost je glavni razlog za merjenje hrapavosti oziroma tornosti VPS. Razlogi za meritve tornosti so: določitev tornih značilnosti VPS v zimskih pogojih; preveriti torne značilnosti novih ali obnovljenih stez; v rednih časovnih presledkih oceniti tornost steze, ko je mokra; oceniti vpliv na trenje pri slabših drenažnih pogojih; oceniti tornost steze. Pogoji za zaviranje na VPS se preverjajo z merjenjem in izračunavanjem koeficienta trenja. Te pogoje je treba preverjati v primerih, ko je VPS delno ali v celoti pokrita s snegom, ledom, plundro, slano ali vodo. Koeficient trenja je merjen vzdolž dveh merilnih črt, vzporednih z osjo VPS, v razdalji 3 10 m z obeh strani osi. Srednja vrednost koeficienta trenja je izračunana na podlagi podatkov, registriranih za vsako sekcijo VPS. Pogoji za zaviranje se preverjajo vedno, ko nastanejo okoliščine, ki bi lahko vplivale na spremembo koeficienta trenja. Koeficient trenja se meri z napravami, ki jih predvidevajo standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Za merjenje koeficienta trenja na površini vzletnopristajalne steze se lahko uporabljajo kontinualne merilne naprave (skidometer, Friction tester, mikrometer) ali vozilo z diagonalnim zaviranjem. V primeru, da je VPS pokrita s steptanim ali suhim snegom, se lahko uporabi naprava za merjenje pojemka (taples-meter ali Jamesova naprava za merjenje pojemka). Pogoji za zaviranje na VPS, pokriti z ledom in/ali steptanim snegom, so prikazani opisno in z določeno številko, ki ustreza koeficientu trenja. Vrednosti so prikazane v spodnji tabeli: Izmerjen/izračunan koeficient trenja Ocena zaviranja Koda 0,40 in več dobro 5 0,39 0,36 srednje do dobro 4 0,35 0,30 srednje 3 0,29 0,26 srednje do slabo 2 0,25 in manj slabo 1 nezanesljiv nezanesljivo ali se ne 9 da izmeriti Tabela 4: Pogoji za zaviranje (Pavement surface conditions (Doc 9137-AN/898), ICAO, Montreal, 1994). Prav tako je treba preverjati pogoje zaviranja na VPS, pokriti z vodo. Te pogoje je treba preverjati vsaj enkrat letno. Preverjanje se izvede tudi ob vsaki spremembi stanja na VPS. Posledica spremembe je tudi sprememba koeficienta trenja. Tu se predvsem predvidevajo spremembe zaradi teksture vozišča, plasti gum letalskih Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 30 od 52

31 pnevmatik, nanešeno olje ali mazivo, možnosti emulzifikacije nanešenih delcev prahu ali pepela. Tudi pogoji za zaviranje na VPS, pokriti z vodo, se prikažejo opisno. Vrednosti so prikazane v spodnji tabeli: Izmerjen koeficient Ocena pogojev za trenja zaviranje Skidometer 0,60 in več dobro 0,49 0,59 srednje manj kot 0,49 slabo Tabela 5: Ocena pogojev za zaviranje (Pavement surface conditions (Doc AN/898), ICAO, Montreal, 1994). Poleg ocene pogojev za zaviranje na VPS, pokriti z vodo, je podan tudi podatek o stanju v osrednjem delu VPS, in sicer: vlažna, mokra, luže, vodna plast. Za merjenje koeficienta trenja bo na letališču Cerklje ob Krki v uporabi tester trenja skidometer SFT T TESTER TRENJA SKIDOMETER SFT T-10 Kot je navedeno v priročniku Airport surface friction tester AB Workshop manual, je tester trenja skidometer SFT T-10 merilna naprava, oblikovana za merjenje trenja na VPS v času delovanja, kot pomoč v stalnem letalskem prometu in za namene kalibriranja. Opremljen je s posebnim merilnim kolesom, ki je nameščeno v prikolici. Sile, ki delujejo na merilno kolo, potovalno razdaljo in podatke o hitrosti, se vnesejo v računalniški sistem, kjer se podatki pretvorijo v koeficienčno obliko. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 31 od 52

32 Slika 7: Tester trenja skidometer SFT T-10. Podatek o koeficientu trenja se stalno digitalno prikazuje na zaslonu. Na voljo so programi za letališke steze za merjenje krogov, ki vključujejo dve nasprotni smeri letališke steze ali za eno smer. Možno je izvesti tudi zaporedno merjenje, npr. na več letaliških stezah, kotalnih stezah in platformi za obračanje. Glavni računalnik zapisuje vse podatke o stezi, hitrost, trenutno in povprečno trenje, leto, mesec, dan in čas. Zapisani podatki se po vsakem merjenju prikažejo na tiskalnem sistemu. S pomočjo radijske povezave je možno poslati podatke v računalnik v pisarno operativnega vodje ali na drugo ustrezno lokacijo, kjer uporabnik podatke lahko primerja s prejšnjimi meritvami in jih natisne. Sistem samonamakanja omogoča operaterju, da razprši vnaprej določeno količino vode pred merilno kolo, ko se izvaja test trenja. Računalnik nadzira sistem in operaterja in lahko proizvaja brezstopenjsko prilagodljivo debelino vodne plasti od nič do 1,5 mm. Tester trenja SFT T-10 je nova generacija testerjev trenja, kjer je prvi cilj zagotoviti enostavno in učinkovito uporabo in imeti modularizirano konstrukcijo hardware in software opreme. Modularizacija hardware opreme se uvaja, da bi bilo enostavneje in ceneje sistem konstruirati, uvesti in vzdrževati. Modularizacija software opreme se uporablja za ohranitev jasnosti in možnosti testiranja sistema in za omogočanje nadaljnjega razvoja sistema z različnimi dodanimi opcijami ali za izvajanje novih ali spremenjenih postopkov merjenja. Nadzorna plošča operaterja se uporablja za nadzor sistema preko uporabniškega menija. Meniji in rezultati meritev so prikazani na LCD-zaslonu, ki prikazuje od štiri od dvajset karakteristik. Grafične podatke je možno tudi prikazati. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 32 od 52

33 Postopki za merjenje in kalibriranje so avtomatizirani, kolikor je le mogoče. Vsi meritveni podatki so shranjeni v računalniku in jih je možno prikazati na zaslonu in jih je možno tiskati, ko in če operater to želi. Izmerjeni podatki se iz računalnika prenesejo ob koncu dneva ali ko je vozilo spet v garaži. Zaradi možnosti prenosa podatkov je uporaba papirnatih trakov v avtomobilu odvečna. Slika 8: Nadzorna plošča skidometer SFT T-10. Velikost pnevmatike merilnega kolesa je ''. Merilna pnevmatika, ki služi operativnemu merjenju, ima material, obliko in profil, ki je zelo podoben pnevmatikam običajnega letala. Le-ta daje podatke o trenju, ki ustrezajo vrednostim trenja, ki so bile ugotovljene v času trenutnega delovanja letal. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 33 od 52

34 Slika 9: Obrabljeno kolo za merjenje tornosti. Vertikalno obremenitev 1400 N na merilnem kolesu proizvaja hidravlični sistem pod računalniškim nadzorom. Merilno kolo je priključeno na os prikolice z verižnim pogonom. Pogonsko razmerje zagotavlja stalno 12 % drsenje. Ker ima merilno kolo manjši premer kot kolesa prikolice, se ob premikanju vozila naprej veriga nategne. Trenje se izračuna tako, da se merijo sile, ki delujejo na drseče merilno kolo. Merilno kolo je priklopljeno na kolesa prikolice preko verižnega pogona in pogonske gredi v razmerju, ki povzroča, da je hitrost na obrobni strani merilnega kolesa nižja od trenutne hitrosti vozila. Nastalo drsenje ustvari tangenčno silo na obrobno stran merilnega kolesa in merilno kolo bo posledično predmet navora (sila trenja x polmer merilnega kolesa). Senzor navora pretvori ta navor v analogni elektronski signal. Da bi se težave z analognimi signali drsenja omejile, se signal navora pretvori v digitalno obliko v merilnem računalniku blizu senzorja, preden se podatki pošljejo v glavni računalnik, ki je v vlečnem vozilu. Potreba po analognem usklajevanju tako odpade. Običajno obremenitev na merilnem kolesu izvaja hidravlični sistem, ki ga nadzira glavni računalnik. Hidravlični sistem ima dve funkciji: spustiti in uvleči merilno kolo s površine steze; merilnemu kolesu dovajati določeno obremenitev v času merjenja. Ko se prične postopek merjenja, se kolo spusti. Ko merilno kolo doseže stezo, se ustvari sila, ker se poveča hidravlični pritisk. Senzor vertikalne obremenitve na koncu hidravličnega bata meri to silo. Sam bat je montiran na rebrasto vzmet, ki je pritrjena na zadnjo os avtomobila. Ko obremenitev doseže zaželjeno točko (1400 N), bo hidravlični sistem zaprl položaj cilindra tako, da zapre pogonski ventil. Ko se to zgodi, bo obremenitev na merilnem kolesu konstantna. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 34 od 52

35 Vzmet skupaj z akumulatorjem daje merilnemu kolesu skoraj konstantno silo v času merjenja. Vendar pa se pokažejo majhna nihanja pri obremenitvi kolesa, ker se avtomobil z veliko hitrostjo premika naprej. Senzor vertikalne obremenitve ta majhna nihanja meri in vrednosti trenja se ustrezno popravijo. Kontrolni sistem hitrosti je napeljan z namenom, da je ohranjanje konstantne hitrosti lažje, ko se merjenje izvaja. To daje vozniku tudi več možnosti, da se koncentrira na varno vožnjo. Glavni procesor aktivira kontrolo hitrosti, ko je zaželjena merilna hitrost dosežena, medtem ko operater ročno pospešuje avtomobil ZIMSKA SLUŽBA Vsako javno letališče mora imeti pred obdobjem, v katerem so predvidene snežne padavine in hud mraz, v skladu s Pravilnikom o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9-83/1984) in Dopolnili pravilnika o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list RS št /2001) ter ICAO organizirano in pripravljeno zadostno količino sredstev za odstranjevanje ledu s površin za premikanje zrakoplovov. Prav tako mora pripraviti: prioritetni načrt za odstranjevanje snega, ledu, plundre in slane; način čiščenja; postopke čiščenja; sestavo ekip za čiščenje; mehanizacijo za čiščenje in sredstva za čiščenje. Vse to pa definira zimsko službo. Zimsko službo se izvaja v času od 15. novembra do 15. marca. V tem času je na letališču zagotovljena stalna dežurna ekipa, ki je usposobljena in pripravljena za odstranjevanje atmosferskih usedlin na VPS. Površine za premikanje zrakoplovov se začnejo čistiti takoj, ko padavine pokrijejo VPS. Nikakor pa služba s čiščenjem ne prične kasneje, ko je sloj padavin debel 15 mm (plundra ali voda) oziroma 20 mm v primeru mokrega snega in 50 mm, če je sneg suh. Služba mora biti pripravljena tudi v primeru, ko je na osnovi podatkov letališke meteorološke službe mogoče pričakovati zaledenitev površin za manipulacijo zrakoplovov. V takšnem primeru se omenjene površine posujejo s kemičnimi sredstvi za preprečevanje zaledenitve. Sam način in uporabljena sredstva za čiščenje snega in odstranjevanje ledu z VPS pa so odvisni od več dejavnikov: stopnja vlažnosti in debelina snežne odeje, temperatura zraka, debelina ledenega sloja, razpoložljiva tehnična sredstva, razpoložljiva kemijska sredstva. Pri sami izbiri načina in sredstev pa je treba v največji meri upoštevati ekonomičnost in hitrost čiščenja VPS. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 35 od 52

36 Razpoložljiva oprema mora omogočiti čiščenje VPS v realnem času. Slednje je lahko doseženo z nadzorovano in koncentrirano uporabo razpoložljivih vozil. Tako bo mogoče s štirimi namenskimi vozili za čiščenje VPS (ta je širine 45 metrov) le-to očistiti v dveh zaporednih vožnjah. Delovna širina stroja mora biti vsaj 6 metrov, s tem da je upoštevano le minimalno prekrivanje. Čiščenje suhega snega se izvaja s plugi in čistilci snega (snežni rezkarji, ščetke). Sneg se s snežnimi plugi odriva od sredine VPS proti robovom, nato pa ga snežni rezkar odmetava izven območja VPS. LEGENDA: snežni plug snežni rezkar smer vožnje pluženja smer odmetanja snega Slika 10: Organizacija čiščenja suhega snega. V primeru večjih snežnih padavin zimska služba sneg odmetava s snežnim rezkarjem tudi pred čiščenjem s snežnimi plugi. Fino čiščenje snega z VPS izvaja s ščetkanjem. Podobno, kot se izvaja čiščenje suhega snega, se izvaja tudi čiščenje mokrega snega. Sam postopek čiščenja VPS, prekrite s snegom, je enak, razlika je v tem, da se tu v odvisnosti od temperature uporabljajo tudi sredstva za preprečevanje nastajanja ledu. Takoj, ko svoje delo opravijo plugi in čistilci snega, očiščene površine posušijo s pihalniki zraka in jih po potrebi posipajo s kemičnimi sredstvi za preprečevanje nastajanja ledu. Zelo moker sneg in plundro pa je najbolje očistiti s ščetko in izpihati s puhalnikom. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 36 od 52

37 Možen pojav v zimskem času je tudi led na VPS. Tudi tega je treba s površine VPS odstraniti. Z VPS se led odstranjuje kemično in mehansko. Pri kemičnem odstranjevanju ledu je v uporabi kemično sredstvo Urea 46, s katerim se dosegajo najboljši rezultati. Urea 46 je sintetični kisel amid ogljikovodikove kisline (CO/NH 2/2 ), ki se lahko uporablja kot sredstvo za odledenitev ali pa kot sredstvo proti zaledenitvi. Po posipanju se granule Uree vtisnejo v led in prodrejo preko ledene plasti do površine VPS ter prekinejo vez med ledeno plastjo in površino VPS. Po kemičnem delovanju Uree se led lomi in lažje mehansko odstranjuje s snežnim plugom in ščetkanjem. Pri odtajanju ledu z VPS se posipa g Uree na m 2 površine, pri preprečevanju nastajanju ledu na VPS pa se posipava pred ali med padanjem ledenega dežja. Urea najbolj deluje na temperaturah do - 10 C. Posipavanje se izvaja s posipalcem TEHNIKA ZA REDNO VZDRŽEVANJE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE Tehnika za tekoče vzdrževanje VPS vključuje predvsem vozila za izvajanje vzdrževanja VPS. Največja uporaba vozil za vzdrževanje oziroma čiščenje VPS je predvidena v zimskih mesecih, in sicer za odstranjevanje atmosferskih usedlin in povečanje samega tornega koeficienta VPS. V nezimskih razmerah pa so vozila uporabljena za odstranjevanje nesnage in tujkov, ki bi lahko poškodovali vitalne dele zrakoplovov. Za izvajanje svojih nalog oddelek za vzdrževanje letaliških površin uporablja naslednja vozila in delovne stroje: Tovorno vozilo Mercedez Benz CJS, ki je vozilo s snežnim plugom, ščetko na vmesni premi in puhalnikom zraka zadaj. Namenjeno je pluženju, pometanju in razpihovanju. Tovorno vozilo Mercedez Benz 1831, ki je vozilo s snežnim plugom in silosnim posipalcem za raztros posipnega materiala. Uporablja se za pluženje in posipavanje ter prevoz stvari, ki so potrebne pri vzdrževanju. Tovorno vozilo Mercedez Benz Unimog 1600 SR, ki je vozilo s snežnim rezkarjem manjše zmogljivosti. Uporablja se za odstranjevanje snega z robov voznih površin. Tovorno vozilo Mercedes Benz Unimog 1650, ki je vozilo s snežnim plugom in silosnim posipalcem ali čelno in dvema bočnima rotacijskima kosilnicama. Vozilo se uporablja za pluženje, posipavanje ter košnjo, odvisno od nameščenega priključka. Traktor AGT 835 TH, rotacijska kosilnica s pobiralcem trave. Uporablja se za košnjo in spravilo pokošene mase. Viličar INDOS D20. Uporablja se za natovarjanje materiala. Avtodvigalo COLES 6/8, avtodvigalo nosilnosti 7 ton. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 37 od 52

38 Slika 11: Mercedez Benz CJS s plugom, ščetko in puhalnikom zraka. Slika 12: Mercedez Benz 1831 s snežnim plugom in silosnim posipalcem. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 38 od 52

39 Slika 13: Mercedez Benz Unimog 1600 SR s snežnim rezkarjem. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 39 od 52

40 4. 2 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Z rednimi vzdrževalnimi deli se lahko podaljša življenjska doba vozišča. Kljub vsemu pa se ni mogoče izogniti občasnim večjim vzdrževalnim delom oziroma investicijskemu vzdrževanju VPS. Pred odločitvijo o obsegu in načinu sanacije VPS pa je treba analizirati obstoječe stanje. Pri analizi obstoječega stanja se analizira: nosilnost, ravnost in koeficient trenja. Nosilnost VPS se teoretično določa v projektih za izvedbo na podlagi naslednjih podatkov: geomehanskih in hidrogeoloških karakteristik temeljnih tal; predvidene ekvivalentne obtežbe letalskega prometa, ki je odvisna od tipa in teže letal, predvidenega števila operacij in projektiranega časa eksploatacije. Nosilnost VPS je možno določiti tudi z meritvami. V ta namen se uporabljajo deflektografi in deflektometri. Deflektografi zvezno merijo posedke pod obremenitvijo s prometno obtežbo (kamion). Posedki se prikažejo v deflektogramih za več linij na preiskovani manevrski površini po odsekih. Na podlagi korelacije med izvedenimi meritvami posedkov in karakterističnim številom PCN (LCN) se določi nosilnost. Deflektometri merijo posedke površine voziščne konstrukcije pod določeno dinamično obremenitvijo s padajočo utežjo. Posedki se merijo na več točkah, različno oddaljenih od mesta krožne obremenilne plošče s padajočo utežjo. Problemi zaradi premajhne nosilnosti VPS se pojavijo zaradi: spremembe flote (letalski promet poteka s težjimi letali, kot je bilo predvideno v projektu), frekvence operacij (število letal je večje, kot je bilo predvideno v projektu), poslabšanja stanja nevezanih nosilnih plasti (zaradi dinamičnih obremenitev je v nevezano nosilno plast prodrl nenosilni material), obsežnejših poškodb vezanih plasti (razslojevaje asfaltnih slojev, pokanje betonskih plošč). Ravnost VPS je določena s Pravilnikom o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9-83/1984). Na VPS ne sme biti neravnin, večjih od 3 mm, merjeno z letvijo dolžine 3 m v katerikoli smeri. Poleg meritev z letvijo se ravnost meri tudi s posebnimi napravami, montiranimi na vozila. S tem se dobi stanje ravnosti v več linijah za posamezne odseke preiskovane površine. Kakovost površine je izražena z vrednostjo indeksa neravnosti. Pojav neravnosti, ki presegajo dopustne meje, je v glavnem povezan z lokalnimi nenosilnimi področji ali z dolgotrajnimi statičnimi obremenitvami. Neravnine pa se lahko pojavijo že na novih površinah kot posledica nekvalitetno izvedenih del. Koeficient trenja je za varno odvijanje letalskega prometa zelo pomemben. V primeru, da se vrednost koeficienta trenja, izmerjenega s Skidometrom na površini VPS pokrite z vodo, zmanjša pod vrednosti iz stolpca»mejne vrednosti vzdrževanja«, je treba povečati hrapavost oziroma izvesti obnovitev drsne površine. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 40 od 52

41 Vrednosti za nove VPS Globina vode pri merjenju (mm) Hitrost pri merjenju (km/h) 0, ,35 0, ,4 0, ,5 Mejne vrednosti vzdrževanja Tabela 6: Mejne vrednosti vzdrževanja (Pravilnik o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču, Uradni list SFRJ, št. 9-83/1984) OBNOVA VOZNE POVRŠINE VZLETNOPRISTAJALNE STEZE V primeru poškodb asfaltnega vozišča manjšega obsega, ki se pokažejo v obliki mrežnih razpok, razslojenosti asfaltnih slojev ali izpadanja zrn iz obrabne plasti, je racionalno poškodbe popraviti lokalno. Običajno se take poškodbe odpravijo samo z zamenjavo obrabne plasti asfalta. Površine za sanacijo se običajno lahko določijo vizualno. V primeru poškodb, ki bi bile posledica nekvalitetnih nevezanih nosilnih slojev (mrežno razpokana površina v povezavi z deformacijami vozišča), pa je treba izdelati analizo celotne voziščne konstrukcije na podlagi raziskav (vrtine). Postopek obnove mora biti v skladu s Tehnično specifikacijo za javne ceste TSC 08,311/1:2005, Redno vzdrževanje cest, vzdrževanje prometnih površin, asfaltna vozišča (Uradni list RS, št. 41/2005). Postopek obnove, ki je predstavljen, je v skladu z omenjeno zakonodajo. Opis postopka je povzet po internem gradivu izvajalca vzdrževalnih del Possehl, d. o. o., Maribor. V primeru, da so poškodbe VPS takega značaja, da je ogrožena varnost letalskega prometa in da poškodb ni možno sanirati z vzdrževalnimi deli ali lokalnimi popravili, je treba VPS obnoviti v celoti. Poškodbe, ki zahtevajo generalno obnovo, se pojavijo postopoma, zato jih je možno vnaprej načrtovati. Obnovo VPS je običajno možno izvesti na več načinov. Osnova je analiza stanja, izdelana na podlagi preiskav in meritev. Dodatni kriteriji, ki so podrejeni tehničnim, so tudi razpoložljiva finančna sredstva in rok izvedbe del. Določitev metode za rekonstrukcijo je poleg tehničnih, finančnih in terminskih zahtev odvisna tudi od morebitnih dodatnih zahtev, kot sta povečanje nosilnosti in vgraditev svetlobnih sistemov v vozne površine. V vsakem primeru pa je treba del VPS, ki se rekonstruira, zapreti za letalski promet. V primeru rekonstrukcije VPS to običajno pomeni tudi zaporo letališča. Zaporo je treba pravočasno objaviti z ustreznim NOTAM sporočilom. Možni načini rekonstrukcije so: preplastitev, izdelava tankoslojne prevleke, reciklaža ali kombinacija postopkov. a. Preplastitev Nadgradnjo oziroma preplastitev VPS se lahko izvaja na dva načina: z asfaltom; z betonom. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 41 od 52

42 Preplastitev z betonom je možna, vendar v primerjavi s preplastitvijo z asfaltom manj primerna iz naslednjih razlogov: cene za izvedbo, roka za izvedbo (upoštevati je treba tudi čas za strjevanje betona), večjih minimalnih tehnoloških debelin za preplastitev in pomanjkljive tehnologije za izvedbo del (velja za naše območje). Preplastitev z asfaltom je v praksi največkrat uporabljen način rekonstrukcije manevrskih površin. Običajno je treba pred izvedbo preplastitve opraviti še popravila najbolj poškodovanih mest na obstoječi površini. Zamenjati je treba razslojene mrežno razpokane površine in zaliti oziroma obdelati najširše razpoke oziroma sanirati odkrušene robove betonskih plošč. S položitvijo nove plasti asfalta je možno doseči izboljšanje kakovosti vozne površine z vseh vidikov: nosilnosti, ravnosti, drsnosti in same kakovosti obrabne plasti. Debelina preplastitve je odvisna od tehnoloških zahtev za izvedbo asfaltne mešanice in od zahtev po povečanju nosilnosti. Minimalna debelina preplastitve je 4 5 cm. Preplastiti je možno obstoječe asfaltne in betonske površine. Pred preplastitvijo je možno (treba) izdelati morebitne prekope za razvod instalacij in opraviti ostala dela, ki so potrebna za namestitev vgrajene svetlobne opreme. S preplastitvijo se spremeni niveleta voznih površin, zato je treba upoštevati tudi vsa dela pri dvigovanju jaškov kabelske kanalizacije, demontažo in ponovno montažo svetlobne opreme ter vsa dela pri ureditvi bankin. Pri sami preplastitvi je treba glede na raznolikost obstoječe podloge VPS uporabiti različne postopke preplastitve. Pri preplastitvi betonskih površin je treba upoštevati možnost reflektiranja dilatacij med betonskimi ploščami v novo asfaltno plast. Z ustrezno debelino preplastitve oziroma z izdelavo dilatacij v novem asfaltnem sloju na istih mestih, kot so v betonski površini, je to preprečeno. Za izdelavo dilatacij v novem asfaltnem sloju je treba pred preplastitvijo izdelati geodetski posnetek dilatacij na betonu. Po preplastitvi se ta posnetek dilatacij prenese na asfaltno površino. Dilatacije v asfaltu se izdelajo s stopničastim rezanjem asfalta. Celotno debelino asfalta se prereže v širini 3 mm, zgornji del do globine 3 cm pa v širini 10 mm. V tako izdelano fugo se vstavi trak iz penaste gume s premerom 10 mm. Na koncu se fuga zalije s trajno elastično polimerno bitumensko zalivno maso. Pri rezanju asfaltne površine je potrebno sprotno spiranje z vodo in krtačenje površine. Preplastitev asfaltnih površin se izvede po predhodno opravljenih popravilih najbolj poškodovanih mest na obstoječi asfaltni površini. Poleg tega je treba zaradi boljše sprijemljivosti odstraniti tudi talne oznake (barvo) in ostanke gume. To se izvede s peskanjem ali rezkanjem. Pred izdelavo preplastitve je treba površino očistiti s pometanjem. Za doseganje potrebne sprijemljivosti se obstoječa površina pobrizga z bitumensko emulzijo cca 0.5 kg/m 2. Preplastitev se izvaja s finišerji širine cca 7 m. Preplastitev naj bi se izvajala z dvema finišerjema. Zagotoviti je treba redno dobavo asfaltne mešanice. S tem se izogne nepotrebnim hladnim finišerskim spojem, ki predstavljajo potencialne linije za nastanek razpok. Hladne finišerske spoje je treba obdelati s sredstvom za boljšo sprijemljivost (npr.: dilaplast). Alternativna možnost je rezanje takih stikov in zalivanje fuge s trajno elastično polimerno bitumensko zalivno maso. Rezanje asfalta se izvaja ob sprotnem izpiranju z vodo in krtačenjem. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 42 od 52

43 Preplastitve se običajno izvajajo enoslojno v debelini 4 6 cm. Če je treba doseči večje povečanje nosilnosti, se preplastitev izvede v več slojih. Če so manevrske površine poškodovane po celi površini in če ni treba povečati nosilnosti, se obstoječa obrabna plast odstrani v celoti z rezkanjem. Ta postopek je ugoden zaradi dejstva, da se niveleta ne spremeni. V tem primeru je mogoče sanirati tudi poškodbe na nosilnih slojih. To so v največji meri razpoke, ki segajo preko vseh asfaltnih slojev. S preplastitvijo obstoječe poškodovane vozne površine je treba zadostiti pogojem glede drsnosti, ravnosti in nosilnosti. Istočasno pa je namen doseči čim daljše obdobje, ko na novi površini ne bo treba opravljati manjših in večjih popravil oziroma vzdrževalnih del. To se doseže z uporabo ustrezne asfaltne mešanice in s kakovostnim vgrajevanjem. Kakovost asfaltne mešanice je v največji meri odvisna od veziva, delno pa tudi od kamnine. Vezivo bitumen je bolj ali manj podvržen staranju pod vplivom vremenskih pogojev. Prevelika otrdelost bitumna je največkrat vzrok za pojav razpok in za luščenje zrn iz obrabne plasti asfalta. Zato je smotrno uporabiti kakovostnejši bitumen z dodatki polimerov. Pojav razpok je delno odvisen tudi od uporabe kamenega agregata. Agregati eruptivnega izvora so s tega vidika slabši. Za doseganje zahtevanih tornih karakteristik pa so v obrabni plasti na VPS nujno potrebni. Zato je v uporabi kamena moka in drobljeni pesek karbonatnega izvora, drobir (debelejše frakcije) pa eruptivnega izvora. Običajna debelina obrabne plasti je 5 6 cm. Uporabi se asfalt beton granulacije do 16 mm. Kot vezivo se uporabi bitumen (po možnosti z dodatki polimerov) trdote BIT 90. b. Izdelava tankoslojnih prevlek Za zaščito asfaltnih plasti in za doseganje potrebnih karakteristik VPS se uporabljajo tankoslojne prevleke, izdelane iz kakovostnih materialov. Pogoj za izdelavo tankoslojne prevleke je, da asfaltna površina ni preveč poškodovana, tj. brez mrežnih razpok. Na VPS se uporablja ANTISKID tankoslojna prevleka. Izdelana je po hladnem postopku, mora biti odporna proti gorivu, odledenitvenim sredstvom in delovanju vročine. Pred izdelavo prevleke je treba površino očistiti in pobrizgati s primernim prednamazom v količini do 200 g/m 2. Kot vezivo za tankoslojno prevleko se uporabi polimerna emulzija Promak A. Emulzijo se strojno nanese (pobrizga) na površino v količini 2,2 do 2,5 kg/m 2. Na pobrizgano površino se nanese pran in suh bazaltni drobljenec granulacije 1,5 do 3,5 mm v količini od 20 do 22 kg/m 2. Agregat se uvalja v emulzijo. Nevezani agregat se nato odstrani. Na tako dobljeno površino se nanese krovni pobrizg s 500 g/m 2 emulzije Promak A in to v dveh prehodih iz nasprotnih smeri. Vgrajena svetlobna telesa se med izdelavo prevleke zaščitijo. c. Reciklaža Pri izvedbi reciklažnega postopka se uporabi obstoječi material obrabne plasti, kateremu se doda % korekcijske asfaltne zmesi ustrezne sestave. Postopek reciklaže je ugoden zaradi relativno hitre izvedbe. Cenovne primerjave kažejo, da med reciklažo in preplastitvijo ni bistvene razlike. Ob tem v obrabni plasti ostane že obstoječi material iz obrabne plasti, kar je vsekakor slabše kakovosti kot uporaba povsem novih materialov pri preplastitvi. Niveleta površine se bistveno ne spremeni. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 43 od 52

44 d. Kombinacije postopkov rekonstrukcije Pri obnovi VPS se lahko uporabi tudi kombinacija postopkov rekonstrukcije, kot so: - preplastitev in površinska oziroma tankoplastna prevleka; - preplastitev s predhodnim rezkanjem in površinska oziroma tankoplastna prevleka; - reciklaža, preplastitev in površinska oziroma tankoplastna prevleka ZALIVANJE RAZPOK Prve poškodbe na asfaltnih površinah se običajno pojavijo v obliki linijskih razpok. To so predvsem razpoke vzdolž finišerskih spojev in razpoke v obrabni plasti nepravilnih oblik in različnih dolžin. Razpoke je treba sproti zalivati, da ne pride do večjih poškodb, ki bi nastale predvsem zaradi prodiranja vode med plasti. Če je s tem povezano še zmrzovanje, kmalu pride do dodatnih razpok ob prvotni razpoki, izpadanja delčkov asfalta in razslojevanja asfaltnih plasti. Najvažnejše pri sanaciji razpok je čiščenje le-te in kakovost uporabljene zalivne mase, zato je treba uporabiti postopek z rezkanjem ne pa samo z izpihovanjem z vročim zrakom in uporabiti polimerno zalivno maso visoke kakovosti. Opisano in prikazano je zalivanje razpok na VPS letališča Cerklje ob Krki. Sanacija linijskih razpok zajema: rezkanje (širitev) razpoke z vertikalnim udarnim rezkalcem na širino 2 3 cm in globine od 2,5 do 3 cm.tako dobljeno razpoko se očisti s krtačenjem in izpihovanjem. Za boljšo sprijemljivost se izdela prednamaz. Zalivanje razpoke se izvede s polimerno bitumensko zalivno maso. Po končanih delih se površino očisti s pometanjem ali z izpihovanjem. Slika 14: Označitev razpok. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 44 od 52

45 Z orodjem za rezkanje, togo ali gibljivo pritrjenim, na hitro se vrteči gredi, ki lahko sledi razpoki, je treba razpoko razširiti na najmanj 15 mm in največ 40 mm. Razpoko še poglobiti na najmanj 30 mm in največ 40 mm, seveda če razpoka že ni globlja. Na zelo zvitih razpokah ali porušenih robovih razpok se širina rezkanja lahko tudi poveča. S samim rezkanjem se v veliki meri odstrani oksidirano krhko bitumensko vezivo in nesnago, ki se nabere v razpokah. Hkrati pa se poveča hrapavost površine v razpoki, tako da je poleg zlepljenja doseženo tudi zaklinjenje bitumenske zalivne zmesi. Slika 15: Rezkanje razpok. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 45 od 52

46 Izrezkano razpoko se nato preščetka z motorno jekleno krtačo in očisti s postopkom izpihovanja. Slika 16: Čiščenje izrezkane razpoke z jekleno krtačo. V naslednjem koraku se celotno površino razpoke pobrizga z vezivnim sredstvom. Ko se ta posuši, pa se razpoko strojno zalije z bitumensko zmesjo za zalivanje. Pri samem zalivanju je treba paziti na temperaturo bitumenske zmesi in temperaturo okolice. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 46 od 52

47 Slika 17: Razpoke, pripravljene za zalivanje. Slika 18: Zalivanje razpok. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 47 od 52

48 Slika 19: Površina VPS po zalivanju. Če linijske razpoke niso bile pravočasno sanirane, se ob prvotni razpoki pojavljajo dodatne razpoke. Običajno tako poškodovani pas ni širši od 30 cm. V takih primerih obstaja nevarnost, da delčki asfalta med dvema ali več bližnjimi razpokami začnejo izpadati. Sanacija po prej navedenem postopku največkrat ni možna, saj bi do izpadanja delčkov asfalta prišlo že v času izvajanja del. V takih primerih se uporabi linijska reciklaža, sanacija mrežnih razpok, ki se pojavljajo linijsko v širini do 30 cm. Sanacija se izvede po reciklažnem postopku s tem, da se pas asfalta pred rezkanjem predhodno ogreje s plinskimi grelci. V reciklažnem stroju se sproti dodaja ustrezna količina regeneracijske bitumenske emulzije in asfaltne mešanice. Tako dobljena asfaltna masa se utrdi z valjanjem. Sanacija širokih razpok, ki segajo preko več slojev asfalta Če se vizuelno ali na izvrtinah asfalta ugotovi, da razpoka sega preko več slojev, se delo opravi v več fazah. Običajno so to široke razpoke. Pojavljajo se običajno tam, kjer asfaltne plasti pri polaganju med seboj niso bile zamaknjene ali pri nadgradnji betonskega vozišča. Prvi korak je rezkanje asfalta v debelini 6 cm (vsaj 1 cm več, kot je debelina obrabne plasti) v širini 50 cm. Površino se očisti s kovinskimi ščetkami in izpihovanjem s stisnjenim zrakom. Izrezkana površina se pobrizga z bitumensko emulzijo. Izvede se izravnava izrezkane površine z asfaltom AB 4 v debelini 2 cm. Na izravnano površino se položi samolepljiva mreža iz steklenih vlaken širine 50 cm. Delo se zaključi z asfaltiranjem izrezkanega pasu z asfaltom AB 11 v debelini 4 cm. Običajno se uporabi bitumen BIT 90. Sanacija stikov med betonskimi ploščami V primeru, da je zalivna masa med betonskimi ploščami izpadla ali otrdela ter se odluščila od betonske površine, jo je treba odstraniti in stike ponovno zaliti. Matjaž Jurečič: Logistična zagotovitev vzdrževanja vzletnopristajalne steze na letališču Cerklje ob Krki stran 48 od 52