SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV

Transcription

1 SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV ODBOJKARSKI KLUB GOKOP FRAM V Framu se igra dobra odbojka Odbojka je ena izmed treh najbolj razširjenih športnih panog. V svetovno odbojkarsko zvezo - FIVB je vključenih 220 nacionalnih odbojkarskih zvez. Na svetu igra odbojko, ki se v zadnjem času deli na dvoransko odbojko in odbojko na mivki, 33 milijonov registriranih igralcev, rekreativno pa več kot 500 milijonov. Ta igra je izjemno priljubljena tudi v naših krajih. Poleti so polno zasedena igrišča za odbojko na mivki v Račah in Framu, jeseni in pozimi pa je težko najti prostor v eni ali drugi telovadnici. Odbojko igrajo vsi - od najmlajših, ki so stopili v osnovno šolo pa vse do tistih, ki so že krepko prekoračili 60 let. Fram in sosednji kraji pa se ponašajo tudi z bogato tekmovalno tradicijo. Framske odbojkarje in odbojkarice so že sredi prejšnjega stoletja s spoštovanjem pozdravljali na igriščih po vsej Jugoslaviji, saj so povsod dobro vedeli, kaj znajo in kako igrajo. Iz bogate zgodovine se lahko pohvalimo tudi z Julčko Fišer, ki je nastopala za državno reprezentanco. Po nekaj sušnih letih, ko zaradi selitve v dvorane ni bilo pogojev za vadbo in tekmovanja, se je leta 1998 z izgradnjo telovadnice v Framu spet začelo. Pri temeljih. Delo z mladimi se je hitro obrestovalo. Že po dveh letih nastopanja v tretji ligi se je namreč ekipa uvrstila v drugo slovensko ligo in tam uspešno nastopala do lanskega leta. Večkrat so bili Framčani tik pod vrhom, pa je vedno malo zmanjkalo za uvrstitev v elitno slovensko ligo, torej med dvanajst najboljših klubov. Zato so nekateri perspektivni posamezniki, ki so si želeli napredka in igranja na najvišji ravni, odšli v druge slovenske klube. Lahko smo ponosni, da kar štirje naši nekdanji igralci nastopajo za trenutno vodilni klub v državnem prvenstvu Calcit iz Kamnika. Jan Planinc je po uspešnih igrah za mladinsko državno reprezentanco, s katero je med drugim osvojil tudi deveto mesto na svetovnem prvenstvu, letos oblekel tudi dres članske državne reprezentance. Lani je mladi nadarjeni generaciji kljub poškodbam uspel preboj med najboljše. Skeptiki so zmajevali z glavo, kaj neki bomo počeli v prvi ligi!?»igralci bodo izgubili voljo, ker bodo kar naprej izgubljali!«je bilo slišati. Pa ni tako! Ekipi se je pridružilo še nekaj mladih igralcev, ki so z veliko zagnanostjo in ob podpori zvestih navijačev že v sedanjem delu prvenstva zbrali toliko zmag, kot smo za celotno sezono optimistično upali na začetku prvenstva. Težko je dojeti, da smo, prvoligaški novinci, že na uvodni tekmi 2. oktobra letos s 3:1 premagali Maribor, klub, ki je še pred leti uspešno nastopal v srednjeevropski ligi in v evropskih pokalih. Renato Hlade (desno), direktor in lastnih podjetja Gokop, ki je glavni sponzor OK Gokop Fram, predaja ključe novega avtomobila našim odbojkarjem Sponzorsko vozilo za potrebe OK Gokop Fram Navijaško vzdušje na prvi tekmi odbojkarjev OK Gokop Fram v prvi slovenski ligi, na tekmi OK Gokop Fram in OK Maribor, kjer so domači odbojkarji zmagali s 3:1 ( ) Utrinek z zmagovite tekme proti OK Maribor 66 Novice št. 48-4/2010; december 2010

2 Bučen in dolg aplavz navdušene publike ob zmagi domače ekipe Ekipa OK Gokop Fram s predsednikom Srečkom Trglecem, trenerjem Jurijem Čopijem, županom Občine Rače-Fram Brankom Ledinekom ter predstavnikom sponzorja Renatom Hladetom, direktorjem in lastnikom podjetja Gokop (vse foto: Simona in Doris Antolič) Prvič po letih skupnega nastopanja v 2. ligi smo premagali tudi igralce Murexina iz Slovenske Bistrice. Naši igralci so bili v gosteh boljši od Duola Olimpije, pa premagali UKO Kropa, ki napoveduje uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe in še bi lahko naštevali. Skoraj v vsakem kraju naše občine se je našel kakšen talentiran igralec, ki je svojo nadarjenost združil s trdim delom in tako postal del zmagovite ekipe. Iz Morja sta Jernej Detela in Matevž Ledinek, Dejan Medved je doma v Račah in igra tako rekoč na domačem dvorišču, Timi Krhlanko in Tinček Špendl iz Frama, Miha Orešič iz Ogljenšaka. Denis Ploj na treninge prihaja iz Šentilja že od šestega razreda osnovne šole. Klemen Čebulj, Jan Klobučar, Vasja Plesec so dijaki na mariborskih srednjih šolah, študenta pa sta Boris Brus in Marko Bojinovič. K uspehom v zadnjih letih pa ne štejemo samo napredovanja članske ekipe v prvo slovensko ligo. Framski odbojkarji so v preteklih desetih letih osvojili naslove državnih prvakov v vseh kategorijah, od mini in male odbojke do starejših dečkov in kadetov, lani pa se je z naslovom najboljših v državi okitila tudi ekipa mladincev. Za strokovno delo gre največja zahvala profesorju Juriju Čopiju, ki dela v klubu od samega začetka, trenutno pa mu pri delu s člansko in mlajšimi selekcijami pomagajo Alen Krajnc, Gorazd Mejal, Miha Velec in profesor Miran Klavž. Želimo vam prijetno branje! Seveda ne gre brez sponzorjev, kajti vadba, tekmovanja in potovanja zahtevajo precej denarja. Glavni sponzor je podjetje Gokop, ki ima del dejavnosti tudi v naši občini, drugače pa je sestava tistih, ki so nam priskočili na pomoč, zelo pisana. Shell je iz Rotterdama in pomaga preko svoje podružnice v Ljubljani, Euranet iz Bruslja. Tukaj so še Zavarovalnica Maribor, Terme Ptuj, Poštna banka Slovenije, Apis s kisi Matejev, pa Teleskop d.o.o., Športno društvo Elektro Maribor, Tiskarna Rojko. Škoda, da nismo uspeli privabiti več podjetnikov iz domačega okolja. Še vedno je priložnost, da se nam pridružijo. Veseli bomo vsake pomoči in obljubljamo, da bomo podjetja in njihovo dejavnost dostojno promovirali. Da vse teče, kot je potrebno, pa ima zasluge tudi občinska uprava Občine Rače-Fram, na čelu z županom Brankom Ledinekom in pristojno delavko Klaudio Pleteršek. Zahvala gre tudi skrbni Milici Sovdat, ki ji nobeno sobotno delo v telovadnici ni težko, čeprav ji s tekmami odvzamemo prosti večer. Letošnje prvenstvo bo še naporno - do konca januarja si bomo v športni dvorani Rače ogledali še tekme drugega dela, konec januarja pa se bo prva liga razdelila na dva dela in vsaka ekipa bo odigrala še 10 tekem. Tako bomo v mesecu aprilu izvedeli, kateri klub se bo v Sloveniji okitil z naslovom državnega prvaka in kateri se bo moral prihodnje leto posloviti od druščine najboljših. Verjamemo, da lahko mlada ekipa OK Gokop Fram ostane med najboljšimi. To bi najlaže dosegli tudi s podporo navijačev, ki dajo igralcem še dodatno energijo. Ni veliko slovenskih krajev, ki imajo takšen privilegij, da si lahko ljudje vrhunske športne predstave ogledajo doma. Zato velja to priložnost izkoristiti in ob sobotah čim bolj napolniti lepo športno dvorano v Račah. Srečko TRGLEC, predsednik OK Gokop Fram DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Skupinsko letovanje DU Ra~e in visok življenjski jubilej na{e ~lanice Lep spomin na letovanje na Hvaru»Vsega lepega je enkrat konec,«pravi pregovor. In to še kako drži. Nekaterih stvari in dogodkov je konec že kmalu, drugi trajajo nekoliko dlje, le redki pa na daljši rok. No, dogodek, o katerem bom pisala, je trajal sedem dni. Lepih, pestrih in zanimivih. Nepozabnih. Že šesto leto zapored Društvo upokojencev Rače v sodelovanju s turistično agencijo Relax popelje na dopust kar trideset svojih članov. Doslej smo obiskali in si ogledali Veli Lošinj, Stari grad s Paklenico pri Zadru, Banjole pri Puli, tri krat po teden dni pa smo preživeli v Poreču. 67

3 Letos smo letovali na otoku Hvaru, kjer smo bili za ugodno plačilo (pa še tega smo lahko poravnali v šestih obrokih) nameščeni v zelo lepem hotelu, kjer smo se v času tamkajšnjega bivanja, to je od 15. do 22. septembra, pustili vsestransko razvajati, pa tudi all inclusive kulinarična ponudba je krepila občutek našega dopustiškega ugodja. Zdravje, ki je največja vrednota življenja, ji je minula leta dobro služilo, pri sedanji starosti pa ji peša in težave povzroča predvsem spomin. Pred njenim osebnim praznikom smo jo predstavniki DU Rače z veseljem obiskali, ji izročili šopek in skromno darilo ter zaželeli še obilo zdravja in prijetnih trenutkov. Slavica KOREN KULTURNO DRUŠTVO RA^E A cappella v Dalmaciji Septembrski teden ob morju smo preživeli v veselem razpoloženju, z veliko smeha, petja, humorja in dobre volje. K prijetnemu razpoloženju je pripomoglo tudi blagodejno vreme bilo je sončno, toplo, a ne prevroče. Ves čas smo skrbeli za našo kondicijo in sprotno kurjenje zaužitih kalorij, saj smo se že zjutraj razgibavali in se kopali, hoja po številnih stopnicah okoli hotela pa je poskrbela še za pospešitev krvnega obtoka. Na letošnje letovanje ostaja resnično lep spomin, zato se že veselimo skupinskega obmorskega druženja prihodnje leto, kamor prijazno vabimo tudi naše framske kolege - upokojence. Naša 90-letnica»Mača«20. septembra 2010 je svoj 90. rojstni dan praznovala Marija Bezjak, rojena Planinšek, stanujoča v Delavski ulici 48 v Račah. Vse se je začelo pred nekaj leti, ko smo spoznale klapo Veli kamik. Sprva le glasbeno sodelovanje se je spletlo v prijateljstvo. In to poletje smo se odločile, da se bomo ponovno srečale z našimi Dalmatinci, na lepem Hvaru. Seveda pa punce ne mislimo samo na zabavo, načrtovale smo tudi koncert. Avgusta smo se torej odpravile na Hvar. Našo»pevsko turnejo«smo začele že med čakanjem trajekta v Splitu, kjer smo kar na pločniku zapele nekaj pesmi. Ljudje so se ustavljali in poslušali. In tako smo prodale naš prvi CD v tujini! Dnevi so prehitro minevali. Morje, plaža, Veli kamik Moramo priznati, da so fantje za nas skrbeli kot za kakšne princeske. Da o hrani, ki so nam jo kuhali, raje sploh ne govorimo. Same morske specialitete Mljask! Tisti, ki nas poznate, veste, da smo z vsemi»žaubami«namazane. Zato smo se na sredin večer odločile, da nas, štajerske deklice, spoznajo tudi turisti na rivi. Na skrivaj pa smo upale tudi, da pade kakšna kuna za kavico Na rivi je bilo ogromno ljudi. Pojavil se je problem številka ena: kje in kako se naj postavimo? Najdemo ustrezen prostor in že je tu problem številka dve: kaj zapeti? Po nekaj sekundah nam je bilo kristalno jasno: Cetina! Bila je prava odločitev, saj v Dalmaciji ogreje srce le prava dalmatinska pesem. Ljudje so se začeli ustavljati in poslušati Me smo pa samo pele in se smehljale. Do nas pristopi gospodič in pred nas položi drobiž. Problem številka tri: kje pa je klobuk za prostovoljne prispevke? Čira-čara in že se izza ovinka prikaže gospod, ki je prinesel krožnik v ta namen. Me smo pele in pele, ljudje pa so poslušali. Uživale smo! Mača, kot jo po domače kličejo vnuki in pravnuki, je članica DU Rače že od leta Je mati štirih otrok, ki zanjo lepo skrbijo in so ji v veliko oporo, razveseljuje pa jo tudi deset vnukov in vnukinj, ki so po spolu številčno uravnoteženi. Petje na rivi v Hvaru 68 Novice št. 48-4/2010; december 2010

4 Nastopil pa je tudi dan našega koncerta 14. avgust, v Starem gradu na trgu. Koncert smo izvedle skupaj s klapo Veli kamik. Vzdušje je bilo - dalmatinsko! Klapa Veli kamik in vokalna skupina A cappella Večer smo zaključili z večerjo in druženjem ter seveda petjem. Pesem na pesem do jutranjih ur. Nepozabno! Po koncertu nam je ostalo še nekaj toplih in sončnih dni, ki smo jih izkoristile za poležavanje na soncu, kopanje, vožnjo s pedolinom in»brodom.«na{a kulturna dedi{~ina na tujem Če sledimo znamenitemu Trubarjevemu pozivu»stati inu obstati«, ki ga je iz tujine namenil»lubim Slovencem«, ko ga je skrbelo za obstoj naše majhne skupnosti, razumemo, da se moramo neprenehoma potrjevati tudi v tujini, da smo, obstajamo in se tudi razvijamo. Kulturno društvo Rače je na tem področju dejavno že dlje časa, saj vsako leto katera od pevskih skupin (ali pa več slednjih) gostuje v tujini in v okviru teh stikov k nam povabimo tudi tuje izvajalce. Tako je pred mesecem dni v polni cerkvi sv. Ane v Framu gostoval Komorni zbor iz Kaluge v Rusiji, ki je bil naš gost in pred leti tudi mi njihov. V mesecu avgustu je naša vokalna skupina Fantje na vasi na tujem uspešno predstavila našo kulturno dediščino in sicer v kraju Boly blizu madžarskega mesta Pécs, ki je letos evropska prestolnica kulture. Vokalna skupina Fantje na vasi je na Madžarskem, kjer je bil mednarodni festival 12 pevskih in folklornih skupin, v polurnem nastopu predstavila 12 slovenskih pesmi - od ljudskih do umetnih. Pa gremo na plažo... Zanimiva je bila tudi vožnja domov. Zamislite si pet deklet, ki se vračajo iz Dalmacije, z glasbo v avtu. Seveda je carinika zanimalo, kje smo bile. In tako je beseda dala besedo, nakar je tudi on dobil naš CD. Punce ne želimo, da se sliši samovšečno, vendar Naši dalmatinski prijatelji in Hvarčani so bili tako navdušeni nad našim slovenskim in dalmatinskim programom, da smo dobile še dodaten motiv za vztrajanje in širjenje pesmi po svetu. Vemo, da nismo bile zadnjič v Dalmaciji! Želimo vam prijetno branje! V imenu vokalne skupine A cappella: Teja FUCHS Naj za božič snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj v letu 2011 ne zabriše dragocenih vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Vesele božične praznike in srečno novo leto! OO Rdečega križa Rače Nastop vokalne skupine Fantje na vasi na tribuni v kraju Boly na Madžarskem Naši izvajalci so poželi nedeljene aplavze velikega števila poslušalcev, saj so naše pesmi (to vemo že iz prejšnjih izkušenj) v tujem okolju nekaj posebnega in vedno zbudijo zanimanje ter radovednost poslušalcev, čeprav ti ne razumejo besedila. Vendar ima ta glasba z melodijo, ritmom in harmonijo posebno sporočilo. Ob nastopu je bila predstavljeno tudi okolje, iz katerega prihajamo, podarili smo tudi naše posnetke na zgoščenki ter navezali nove stike in glasbena znanstva. Še razveseljiva novička o novem uspehu naše vokalne skupine A cappella: potem, ko so dekleta s svojim petjem in sproščenostjo ter dobro voljo poleti navduševala na Hrvaškem, v Dalmaciji, so jeseni nanizala nov uspeh so se namreč naše pevke na tekmovanju med šestimi izbranimi zbori Podravja in Prekmurja, ki je bilo v Ljutomeru, uvrstile na 2. mesto. Izvedle so štiri pesmi s tematskim naslovom»od deklet k ženam«. Tone ŽURAJ 69

5 Šah mat Möderndorferjev smisel za humor ali situacijska komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Rače:»Šah mat«nihče na Slovenskem ni do take virtuoznosti prignal situacijske komedije, ki nam jo je predstavil že Linhart v Matičku, kot prav Möderndorfer. Komedija Šah mat se dogaja v stanovanju upokojenega profesorja. Vendar je agens dejanja njegov sin Rudi,»novo pečeni minister v novo pečeni vladi«, sicer prodajalec hot dogov, ki svoj novi položaj spremeni v dirko za»kiklami«in se tako na skrivaj v očetovem stanovanju»srečuje«in kajpada tudi»dol daje«z Marto, Bernardo, Julijo, Nevenko ter skriva pred Gabi, lastno ženo, ki pa ima prav tako razmerje z drugim, s Konradom... Ko se termini zamešajo, ko se katera od ljubic ne drži dogovora, nastane komedija, burka, ogenj v strehi... Prihodi in skrivanje v spalnici, kopalnici, stranišču, dnevni sobi so preračunani na deseto potenco in smo priče komedijskemu in burkaškemu direndaju, da je kaj. Pri vsem tem se avtor nikjer ne zaštrika. Tako o komediji piše Tone Partljič in res je tako. Naša gledališka skupina se je z veliko vnemo lotila prav uprizoritve te težke situacijsko naravnane komedije. Poznavalci gledališča pravijo, da smo si zadali streti trd oreh, a naš ansambel je zagnan in delo poteka po načrtovanem urniku. Premiera bi naj bila še letos, v mesecu decembru. Volje do petja in igranja nam v letu 2010 ne manjka Uvodoma lep pozdrav od pevske skupine ''Taščica'', ki že vse leto veselo nastopa po Sloveniji in tudi v tujini. V tem času smo na raznih koncertih, med njimi tudi humanitarnih, prepevali kar trideset krat. V živo smo nastopali tudi na RTV Maribor in bili gostje na Radiu Šmarje pri Jelšah in Radiu Murski val. Peli smo v tujini in sicer v Bosni in Hercegovini, v prekrasni cerkvi v Međugorju, v katero prihajajo ljudje s celega sveta. Bilo je res lepo, veličastno in nepozabno. Naš nastop v cerkvi v Međugorju V tem letu smo izvedli tudi odmevni prireditvi; prvo, ki je bila 2. maja v gasilskem domu v Račah, smo poimenovali ''Praznujmo 1. maj praznik dela z ljudskimi pevci in godci''. Sodelovalo je veliko število nastopajočih, med njimi tudi folklorna skupina iz Stoperc, ki je požela velik aplavz polne dvorane ljubiteljev petja. Našega povabila so bili zelo veseli in se mu odzvali tudi naši prijatelji - ljudski pevci ''Trta'' Maksa Furmana iz Zavrča, ki so se predstavili z dvema pesmima. Z ljudskimi pevkami iz Tinja na Pohorju smo skupaj zapeli pesem ''Tebi naj se glasi''. Naša gledališka skupina pripravlja nov projekt Pa še poziv vsem, ki v sebi čutite željo po igranju: pridružite se nam, saj si želimo novih članov. Ravno tako pa potrebujemo tudi pomočnike, ki bi nam pomagali pri pripravi in sestavi scene na odru pred predstavo, da bi se lahko naši igralci prvenstveno posvetili svojim vlogam. Tudi vsak, ki ima talent za ličenje in smisel za oblačila, je dobrodošel. Pridružite se nam, ne bo vam žal! Melita LAŠIČ, vodja gledališke skupine in režiserka Ljubezen je tvegana, saj lahko ostane brez odmeva. Upanje pomeni, da te bo morda doletelo razo~aranje. Vendar moramo tvegati, kajti v življenju najve~ tvegamo, ~e ni~ ne tvegamo. Ljudska pevska skupina ''Oton Župančič'' Tinje na Pohorju in ljudski pevci ''Taščica'' skupaj na odru Naslednja prireditev je bila 7. novembra 2010, prav tako v tukajšnjem gasilskem domu. Tudi na tem koncertu je bilo veliko nastopajočih. Poslušalci so, poleg pevskih skupin, z bučnim aplavzom nagradili tudi gledališko skupino KUD Rače, ki je predstavila odlomek iz komedije 70 Novice št. 48-4/2010; december 2010

6 Toneta Partljiča»Partnerska poroka«. Vsi liki so zanimivi in dobro odigrani, največ smeha pa vsekakor požanje čistilka Marija, ki jo odločno in odlično igra Simona Napast (za to vlogo je bila tudi nagrajena). Ne morem in ne smem iti tudi mimo nastopa harmonikarjev ''Veseli Jožeki'' iz Vidma pri Ptuju, ki so jih navdušeni poslušalci z neprekinjenim ploskanjem ponovno priklicali na oder. Harmonikarji ''Veseli Jožeki'' iz Vidma pri Ptuju Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem naših koncertov, saj je vsakemu od nastopajočih veselje in čast nastopati pred polno dvorano občinstva. Da smo lahko izvedli oba koncerta, se moramo zahvaliti Občini Rače-Fram za finančno podporo. Mariji Pauman gre zahvala za njene okusne sladice, Miranu Grilu za ozvočenje, cvetličarni 'Rožmarin' za polepšanje scene s cvetjem. Še posebej hvala naši članici Darinki Pahler, ki je pevkam kupila novo garderobo. privabiti in nagovoriti k sodelovanju, ko pa marsikdo že vnaprej dvomi o možnosti uspeha tovrstnih prireditev? A smo se vseeno odločili tvegati. Tako je nastala zamisel za prireditev Evergreen (zimzelen, večno zelen), na kateri smo želeli ljudi ponovno povezali in zbrati na enem mestu, ob nepozabnih zvokih, ki budijo nostalgijo po preteklih časih. Avtorica prireditve, Katja Lovrenčič, je zbrala somišljenike, k sodelovanju pa povabila skupine in izvajalce, ki s svojim pevskim repertoarjem sodijo v tovrsten vsebinski okvir. Temelj prireditve je bil s tem postavljen, začeli smo z nadgradnjo. Na sobotni večer, 20. novembra 2010, je bilo v kino dvorani Rače naposled vse nared za izvedbo težko pričakovanega Evergreena. Organizatorji smo mrzlično čakali na občinstvo, ki nas je na naše veliko veselje počastilo s številčnim obiskom, za kar se lepo zahvaljujemo, prav tako za aplavze, ki so poplačali naš trud. Iskrena zahvala gre tudi vsem izvajalcem za izbrane pesmi in za sodelovanje: Niku Skoku, ki je ob sintetizatorju in diatonični harmoniki razveseljeval z Dragojevičevo Cesarico in Slakovo V dolini tihi, MePZ Rače KUD Rače za pesmi Naj bo pomlad, Kje so tiste rožice in Beli cvet. Vsem občanom občine Rače-Fram želimo ljudski pevci ''Taščica'' veliko delovnih uspehov in zdravja v novem letu Majda VAKE, voditeljica ljudskih pevcev»taščica«evergreen Ra~e obujajo zimzelene melodije Melodije, ki jih ustvarjajo avtorji, tekstopisci in izvedejo pevci, morajo doseči svoj namen, saj so bile ustvarjene z razlogom. Premnoge pesmi so bile napisane in odpete, le redke med njimi pa je mogoče označiti kot večno zelene ali evergreen. Dejstvo, da se ljudje vse manj družimo v živo, nikakor ni v korist pesmim, ki v nas obudijo dobre stare čase ter melodijam, ob katerih poplesujemo z nogo na mestu. Za nekatere so pesmi njihove rane mladosti tiste, ki segajo še v prvo polovico 20. stoletja, za druge tiste iz 60., 70., za mlajše tiste iz 80. ali 90. let. Vsako obdobje so zaznamovali svojevrstni zvoki in borili bitke za priljubljenost preko radijskih valov. Najuspešnejše pesmi so bile predvsem tiste, ki so jih ljudje prepevali ob večerih, ob hišnih ali sezonskih opravilih. Ljudske pesmi smo na nek način dolžni prenesti na svoje naslednike. Ohranjati to pristno slovensko kulturno dediščino pa nikakor ni lahko. Kako ljudi navdušiti, Želimo vam prijetno branje! Nik Skok ob svojem sintetizatorju MePZ Rače s pevovodkinjo Katjo Lovrenčič Veliko navdušenje so poželi Bistriški tamburaši, ki so s strunami ujeli melodije pesmi Večerni zvon, Vela Luka, Rastejo v strmi gori, Vesela plesalka, U ranu zoru, zoru in Ko odhajaš. Ob pesmi Da te mogu pismom zvati pa so se jim pridružili Fantje sv. Ane, ki so obudili Billyja Joela s pesmijo The longest time. 71

7 LOVSKA DRUŽINA RA^E Gospodarjenje z divjadjo v Lovski družini Ra~e in prihodki od prodane divja~ine Bistriški tamburaši skupaj s Fanti sv. Ane Vokalna skupina Kora iz Frama se je lotila slovenske popevke in zapela Ti si moja ljubezen, Mini je maxi, Brez ljubezni mi živeti ni in Ljubljanski zvon. Vokalna skupina Kora s pevovodjem Mitjem Kapunom (vse foto: Ivan Pušaver) Da je prireditev dobila svoje privržence in da se je obiskovalcem zdela super, so slednji dokazali še v neuradnem delu, na pogostitvi, kjer so dali nedvoumno vedeti, da bi si podobnih večerov želeli še več. Hvala vsem, ki so poskrbeli, da smo se nastopajoči na odru počutili kot sredi poletja, obdani s cvetličnimi aranžmaji, ter vsem, ki so prijazno ponudili pomoč pred in po prireditvi. Zahvala gre tudi Občini Rače-Fram, ki nam je odstopila prostor in tehnične izvajalce. Sama pa sem počaščena, da mi organizatorji zaupajo vodenje in povezovanje in se veselim ponovnega (upam, da prav tako uspešnega) sodelovanja. Anita CRNOBRNJA, avtorica teksta in povezovalka na prireditvi Samo ena barva je v življenju, ki daje smisel bivanju... To je barva upanja. Naj se barva upanja v teh predbožičnih dneh in v pričakovanju novega leta razlije po paleti življenja in obarva smisel bivanja v letu Karitas Fram V zadnjem času je bilo kar nekaj polemike okrog gospodarjenja z divjadjo in visokih prihodkov lovskih družin, zato podajamo nekaj odgovorov na izjave, ki so bile navedene v časopisu Večer. Na podlagi koncesijske pogodbe, ki je bila podpisana , Lovska družina Rače (v nadaljevanju: LD) trajnostno gospodari z divjadjo. Lovska družina Rače gospodari s 3962 ha velikim loviščem, od tega ima 3505 ha lovne in 457 ha nelovne površine. Na podlagi vsakoletnega štetja srnjadi gospodarska komisija ugotavlja, da je stalež srnjadi v lovišču med 250 in 300 osebki, torej 7 do 10 glav na 100 ha, kar zadostuje življenjskim razmeram v lovišču. Na podlagi te ugotovitve je naša LD v letu 2009 predlagala odvzem iz lovišča 110 kosov srnjadi, v letu 2010 pa 120 kosov srnjadi. Načrt odvzema iz lovišča vsako leto dopolni in potrdi MKGP z odločbo. V letu 2009 je LD iz lovišča uplenila-ustrelila 64 kosov srnjadi, 57 fazanov, 24 kosov poljskega zajca, 24 kosov race mlakarice, 20 kosov lisic, 59 sivih vran, 1 kuno belico, 1 srako in 1 šojo. V lovišče je bilo dodanih 220 fazanov in 20 parov jerebic, torej je razmerje med vlaganjem in odstrelom več kot očitno. Skupni prihodek od uplenjene divjačine: srnjad, zajec, fazan, raca mlakarica =2.399,85. Prikaz nekaterih odhodkov, ki že presegajo dohodke: - koncesija za leto 2009 =326,00 - nakup fazanov in jerebic =2.134,12 - zavarovanje lovskih objektov =1.326,96 - kinologija in nakup mladih lovskih psov =700,00 - stroški strelske sekcije =1.941,76. V odhodke niso zajeti ostali stroški, kot so: uporaba vode, vodarina, komunalni stroški, stroški ogrevanja, elektrika, potrošni material, obdelava krmnih njiv, nabava odvračal (repetentov), računovodski servis in drugo. Presežek odhodkov pokrivajo lovci s članarino in z izkupičkom z raznih prireditev. Nenaravne izgube srnjadi kažejo predvsem na izgube srnjadi v cestnem (41 kosov) ter železniškem prometu (2 kosa). Med nenaravnimi izgubami beležimo tudi izgubo 5 kosov srnjadi, za katere ne moremo ugotoviti pravega vzroka. Predvidevamo, da so te izgube povzročili psi, ki se brez nadzorstva klatijo po lovišču. Poudarjam, da tu ne gre za potepuške pse, temveč za tiste, ki imajo svojega lastnika (dokazovanje, kdo je lastnik psa, pa je za lovce nemogoče). Opažamo namreč nekaj skupin, ki jih tvorita po dva psa skupaj, ta pa družno lovita divjad, pri čemer manjši pes plen preganja, večji pes pa ga ulovi. Izgube divjadi zaradi prometa so vsem bolj ali manj znane. Vzroki, ki so posledica trka srne z vozilom, so po naših ugotovitvah naslednji: - zelo prepredena prometna infrastruktura, - vse ceste so v zelo dobrem stanju in dovoljujejo večje hitrosti, - število vozil se iz leta v leto povečuje, 72 Novice št. 48-4/2010; december 2010

8 - kmetijske kulture (koruza, žitarice) so nasajene tik ob cesti, - spuščanje psov v lovišče, - sprehajalci, gobarji, - kmečka opravila. Kaj je naredila LD za zmanjšanje trkov srnjadi z vozili? 1. V skladu s 5. odstavkom 53. členom Zakona o divjadi in lovstvu obveščamo upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto, o postavitvi ustreznega prometnega znaka»divjad na cesti I-18«in dopolnilne table»iv-2«, ki označuje dolžino dela ceste, na katerega se nanaša prometni znak. 2. Izvajamo občasne kontrole (vsaj trikrat letno) o postavitvi prometnih znakov. 3. Povečali smo odstrel srnjadi ob nevarnih odsekih cest. 4. Skrbimo za takšen stalež divjadi, ki posameznih osebkov ne bo prisiljeval k dnevnim selitvam (migracijam) čez prometnice. 5. Skrbimo za namestitev varovalnih ograj in postavitev dišečih ali smrdečih odvračal (repetentov). V LD razpolagamo tudi s stanjem ostalega odvzema iz lovišča, ki je po želji na voljo na vpogled zainteresiranim. V nadaljevanju se sprašujemo, kdo si jemlje pravico lažno obveščati javnost o prihodkih od prodane divjačine in njenih trofej, o pobijanju divjačine in polnjenju lovske blagajne. Vsaj za lovišča v nižinskih predelih, kjer deluje LD Rače in imamo zadovoljiv stalež srnjadi, medtem ko je mala divjad izpod normalnega nivoja, velja, da iz navedenega dohodka LD ne more prirejati zabav, temveč moramo lovci globoko seči v lasten žep ali pa si na drug način pridobiti finančna sredstva za svoj obstoj (prirejati javne prireditve, oddajati lovske domove v najem za razna družabna srečanja ipd.). Po vseslovenski čistilni akciji v Sloveniji nihče vsaj z eno besedo ni omenil lovcev, ki so v svojih loviščih opravili oz. evidentirali kupe odpadkov (predvsem azbestnih) ter množično sodelovali v čistilni akciji. Prav lovcem naše LD gre zahvala, da so se v čistilne akcije aktivno vključili učenci iz osnovnih šol v Račah, Slivnici in Miklavžu na Dravskem polju. V vseslovenski čistilni akciji, ki je potekala 19. aprila 2010, je LD Rače, s pomočjo Občine Rače-Fram (za slednjo lahko trdimo, da svoje delo na področju ekologije opravlja odlično), raznih društev ter podjetij, vključila nad 700 prostovoljcev. Za požrtvovalno delo na področju ekologije je Ministrstvo za okolje in prostor našemu lovskemu tovarišu Dragu Vešnerju podelilo zahvalo za dolgoletno pomoč pri organizaciji čistilnih akcij, ki jih izvaja Lovska družina Rače, ter podelilo bronastega srnjačka za skrb za naravo. Prav tako so priznanja dobili OŠ Franc Lešnik Vuk iz Slivnice, OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Rače. PLANINSKO DRUŠTVO FRAM Mladinski planinski tabor Dovje 2010 Ko pripravljam ta prispevek, se poletna planinska sezona zaključuje, z veseljem pa lahko zapišem, da je za nami še en uspešen mladinski planinski tabor. Še več: letošnjemu taboru bi skorajda lahko rekli»tabor superlativov«. Super lokacija, super vreme, super otroci. No, malo je pešala zgolj udeležba. Tabor je potekal od 3. do 11. julija in sicer na prostoru bivše karavle, sedaj v lasti pašne skupnosti Dovje. Lepa in razgledna polica nad Dovjem pri Mojstrani nam je nudila neskončno število lepih razgledov - tako zjutraj kot dopoldan, popoldan in tudi zvečer. Najlepši je bil seveda pogled proti očaku Triglavu, ki smo ga imeli kot na dlani. Tabora se je letos udeležilo 19 udeležencev, od katerih je bila najmlajša udeleženka stara le leto in pol (!), najstarejši udeleženec pa je na taboru dopolnil osemnajst let. Za to pisano druščino je skrbelo šest vodnikov in seveda nepogrešljivi kuharski par, Nada in Vanč. Vsi navedeni podatki so preverljivi. Lovski zdravo! Franc KOŠIR, starešina Udeleženci letošnjega planinskega tabora Želimo vam prijetno branje! 73

9 Nastanjeni smo bili (kot ponavadi) pod platneno šotorsko streho, letos pa se lahko pohvalimo še z novo pridobitvijo. Poskrbeli smo namreč za udobje oz. za našo čistočo, natančneje povedano, postavili smo pokrito kopalnico s tuši in toplo vodo. Kot vsako leto, je bil tudi letos za udeležence tabora organiziran prevoz na tabor in nazaj. Letos sta nam zaradi manjšega števila udeležencev priskočila na pomoč osnovna šola v Framu ter Občina Rače Fram, ki se jima zahvaljujemo, da sta nam dali na razpolago šolski avtobus za prevoz otrok na tabor in nato tudi domov. Malce se je zalomilo pri prevozu taborne opreme na tabor in nazaj, saj nam je Slovenska vojska, ki nam je do sedaj vedno pomagala s prevozom, zaradi državnih varčevalnih ukrepov tik pred zdajci odpovedala sodelovanje. Klub temu smo tudi to oviro s skupnimi močmi premagali. V lepem sobotnem jutru smo se torej odpeljali proti Gorenjski. Spotoma smo se ustavili še v Mostah pri Žirovnici in si podrobno ogledali tamkajšnjo HE na Savi, nato pa smo se povzpeli še na akumulacijski jez iste elektrarne. Po nastanitvi v šotore je sledilo kratko predavanje iz tem planinske šole, zvečer pa spoznavni večer ob tabornem ognju. Tabor je potekal po začrtanem programu. Tako smo se v nedeljo podali na potep po bližnji okolici, v ponedeljek pa smo jo mahnili v dolino Vrat in si ogledali slap Peričnik. Poklonili smo se tudi padlim žrtvam pri spomeniku pod severno triglavsko steno. V sredo smo obiskali arheološko najdišče Ajdna nad Žirovnico, v četrtek smo se podali na Dovško Babo, v soboto pa smo si ogledali še spodnji Martuljkov slap in skakalnico velikanko v Planici. Prosti čas smo izkoristili za kopanje v jezercu Kreda v dolini reke Radovne ter za aktivnosti planinskega mnogoboja, ki je stalnica naših taborov. Seveda pa na koncu sledi še zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi letošnjega tabora; upam, da lahko na dragoceno pomoč računamo tudi v naslednjem letu. Leon VRHOVŠEK, vodja tabora ^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E Na{e jesenske aktivnosti Jeseni se je narava odela v čudovito paleto pisanih barv, čebele so nakrmljene in pripravljene na zimski počitek. Za čebelarje je sedaj napočil čas izobraževanj in prodaje čebeljih pridelkov. Letošnja jesen je bila zelo pestra, saj smo se čebelarji ČD Rače udeležili sledečih prireditev in aktivnosti: - predavanje in razstava v okviru občinskega praznika občine Hoče-Slivnica, - sajenje medovitih rastlin na območju našega društva, - strokovno predavanje v Osnovni šoli Slivnica, - sodelovanje na mednarodnem Festivalu čebelarstva v Mariboru. Čebelarsko društvo»alojz Greif«Hoče je v okviru občinskega praznika v Osnovni šoli Hoče organiziralo razstavo in strokovno predavanje na temo Apiterapija (to je zdravljenje s čebeljimi pridelki) ter Čebelji pridelki in zdrava prehrana. Predavala sta dr. medicine Franc Grošelj in specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije, Andreja Kandorf. Zelo zanimivega in poučnega predavanje smo se udeležili številni čebelarji iz našega in ostalih društev. Prireditelji so pripravili tudi razstavo medenih dobrot in pokušnjo odličnih medenih pijač. Na povabilo ČD Hoče se nas je nekaj članov udeležilo tudi izleta v Avstrijo, k priznanemu čebelarju Ročniku. Med drugim smo si ogledali tudi Obirsko jamo in ostale znamenitosti Železne Kaple. V začetku novembra smo čebelarji ponovno sadili medovite rastline - letos je to gorski javor. Vodne radosti Osvežili smo naše znanje iz planinske šole in se preizkusili v vozlanju in planinskem kvizu. Ob večerih smo prepevali ob tabornem ognju, si pogledali kak zanimiv film ali nogometno tekmo s svetovnega prvenstva (v našem tabornem kinu). Tabor smo zaključili z sobotnim nočnim pohodom v Dovje in nazaj. Seveda pa v soboto ni manjkal piknik na prostem, za kar je poskrbel naš kuharski par, izneverili pa se nismo niti tradiciji planinskega krsta za tiste, ki so se prvič udeležili našega tabora. V lepi in sončni nedelji smo nato pospravili svoje stvari, vključno z okolico tabora, nato pa se počasi odpeljali proti domu. Jeseni je sledil še zaključni piknik za udeležence in njihove starše, zdaj pa že nabiramo moči za naslednji tabor. Čebelarji pred gradom Rače Gorski javor je medovito drevo, ki je v večjem delu Slovenije razširjen že v naravi, na našem območju pa ga je malo. Tako je vsako dodatno drevo za izkoriščanje čebelje paše več kot dobrodošlo. Javor namreč zraste v 74 Novice št. 48-4/2010; december 2010

10 mogočno drevo, visoko 25 do 40 metrov in s premerom več kot 1 meter, dočaka pa lahko do zavidljivih 400 let. Čebelam daje obilico medičine in cvetnega prahu smo čebelarji ČD Rače v okviru letnega programa izobraževanja pripravili strokovno predavanje na temo»med in medeni izdelki v kulinariki«. Predavanje je potekalo v Osnovni šoli Slivnica, kamor smo povabili tudi učitelje te šole. Predavala je Nataša Lilek, specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije. Vsebino predavanja lahko strnemo v naslednji povzetek:»med je edino živilo brez škodljivih konzervansov. Čebelarji medu nič ne dodajamo in nič ne odvzamemo. Med je ljudsko zdravilo, odlično prehrambeno dopolnilo, je vir energije, pomirja, pospešuje okrevanje po boleznih in ima antibakterijsko delovanje. Slovenski med je kakovostno in varno živilo. Priporoča se uživanje vsaj treh žlic medu dnevno.«od 30. septembra do 2. oktobra je na Snežnem stadionu pod Pohorjem potekala mednarodna čebelarska razstava FESTIVAL ČEBELARSTVA. Bogat razstavni, kulturni in učni program je zajemal: - predavanja o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju in njihovem vplivu na človeško počutje. Predavali so mednarodni strokovnjaki z različnih področij glede pridobivanja, uporabe in zdravilnih učinkov medu, propolisa, matičnega mlečka, voska in drugih izdelkov, - degustacijo medu in medenih pijač, - medeno tržnico s predstavitvijo in prodajo medu in izdelkov iz medu, - program za upokojence - celodnevni izleti z obiski slovenskih medenih poti (čebelnjakov, muzejev, polnilnic ipd.), - program za šolsko mladino - učna pot, ogled čebelarstva, ogled filma»s čebelo do medu«, - predstavitev čebelarskega turizma občin, društev, turističnih organizacij in posameznikov, - bogat kulturni program, - kronanje kralja čebeljih matic Slovenije; to je postal Janko Pislak, največji slovenski čebelar iz Apač na Dravskem polju, ki je že vzgojil preko čebeljih matic kranjske čebele in je tudi član ČD Rače. Eno v nizu strokovnih predavanj o medu in pomenu čebeljih izdelkov Naši medeni izdelki so postavljeni na ogled Na čudovito pripravljeni brezplačni razstavi si je bilo mogoče ogledati vse čebelje pridelke, ocenjene vrste medenih pijač, medeno pecivo, apiterapevtske izdelke, prikaz panjev in komore za aromaterapijo, masaže, medene sladice, panjske končnice in bogato slikarsko razstavo. Na kratko: bilo je fantastično! Na koncu dodam še recept za pecivo Nade Hergan: MEDENI KEKSI z orehi ali mandlji: 50 dag pirine (ali polnozrnate) moke 35 dag margarine za peko 15 dag mletih orehov ali mandljev 15 dag poljubnega medu 1 celo jajce 1 vanili sladkor lupinica pol limone med za spojitev ( po želji) sladkor v prahu za posip Testo: Iz moke, margarine, orehov ali mandljev, jajca in vanilije zgnetemo testo, ki ga v foliji pustimo čakati do ene ure. Testo nato razvaljamo na 3 mm debeline, z modelčki za kekse (srca, lune, zvezde ipd.) izrežemo poljubne oblike in pečemo cca 10 minut pri 180 C na peki papirju. Testo lahko z zobatim koleščkom narežemo tudi na 8 x 2 cm velike paličice. Piškote po dva zlepimo z medom in potresemo s sladkorjem v prahu, paličice pa do tretjine potopimo v stopljeno čokolado. Za božične in novoletne praznike pa poskusite pečenega purana, piščanca ali gos, ki ga/jo pol ure pred serviranjem premažite z akacijevim ali cvetličnim medom. Skorja je enkratna. Pa dober tek! Lepo pozdravljeni in NAJ MEDI 2011! Knjige o medu Zvonko PUŠNIK, tajnik ČD Rače Želimo vam prijetno branje! 75