Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

Size: px
Start display at page:

Download "Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,"

Transcription

1 Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

2 U vodnik NE MISLITE, DA SEM TO, KAR SEM BIL NEKOČ Tudi v letošnjem šolskem letu smo besedno in likovno ustvarjali in poustvarjali, kar smo doživeli in kar se je rojevalo v naših glavah in srcih. Omenimo dva dogodka, ki sta zaznamovala letošnje leto. V mesecu decembru 2015 je minilo 25 let od plebiscita 23. decembra 1990, ki je za Slovenijo pomenil ključni korak na poti k samostojnosti in neodvisnosti. To je bil čas, ko je kulturno, družbeno, pa tudi politično vrenje preteklih let gospodarske krize in nacionalnih nasprotij v nekdanji državi doseglo vrhunec. Vzporedno z intenzivnim političnim dogajanjem je tekel slovenski vsakdan. Ti dogodki so pripeljali do dne, ki ga je po sprejetju temeljne ustavne listine o samostojnosti, ustavnega zakona in deklaracije o neodvisnosti s slovesnostjo na Trgu republike v Ljubljani zaznamovala razglasitev samostojne Republike Slovenije pred točno četrt stoletja, 25. junija Toda v času slovesnosti pred poslopjem parlamenta, ko je ob slovenski himni, Zdravljici, prvič zaplapola nova slovenska zastava, so nebo nad Slovenijo že preletavali helikopterji in letala, iz vojašnic pa so se na pot podali tanki. Zato je bila mlada država svojo samostojnost v zadnjih junijskih dneh leta 1991 prisiljena svojo samostojnost obraniti z orožjem. Ves preplet prelomnih zgodovinskih dogodkov za Slovenijo pa je spremljal vsakdan njihovih državljanov. Povprašali smo g. ravnatelja, kako se spomni teh dni in kako je vse skupaj vplivalo na življenje šolarjev. Tudi naši starši so bili takrat otroci, šolarji, dijaki. Drugi poudarek pa predstavlja leto velikega dramatika in pesnika Williama Shakespearja. Toliko nesmrtnega je ustvaril, da sodi še danes, 400 let po smrti, v železni repertoar vseh gledališč na svetu in v šolske učbenike. Naj na pot k letošnjemu prebiranju Iskric ponudimo njegovo misel:»ne mislite, da sem to, kar sem bil nekoč.«ko boste končali z branjem, boste videli, kaj vse smo doživeli, se naučili in kaj smo postali v tem šolskem letu. Pa mnogo užitkov pri braju in uspešen zaključek šolskega leta 2015/16! Uredniški odbor Iskric»Kam pa zdaj?«, Evdokia Sinyavskaya, 9. a (mentorica B. M. P.)

3 M oja domovina INTERVJU Odraščanje Republike Slovenije še kar traja in traja Dogodki pred 25 leti so nam prinesli samostojno in neodvisno državo, ki je danes polnopravna članica Evropske unije in pomembnih mednarodnih povezav razvitih držav sveta. Za pogovor smo prosili ravnatelja naše šole, g. Dušana Merca, da se spomni dogajanja pred četrt stoletja, in pojasni, kako je bila šola vpeta v to dogajanje. Gospod ravnatelj, tudi pred 25 leti ste bili ravnatelj prulske šole, ko je bilo tistega junijskega dne, , v Ljubljani po razglasitvi samostojnosti slovesno in veselo. Kako se spominjate tega večera? Tisti večer smo bili vsi zelo vzhičeni in zadovoljni ter polni upanja. Kljub veselju je ljudi preganjala rahla tesnoba, saj je bila osamosvojitev drzna in izzivalna poteza v takratnem političnem in ekonomskem režimu. Osebno sem popolnoma zaupal slovenskemu vodstvu in verjel v oboroženo osamosvojitev. Mnogi smo domnevali, da to ne bo lahka naloga. 25 let kasneje živimo v samostojni državi, ki se je uspešno vključila v geopolitične spremembe. Kako so dogodki po tem, v t. i. vojni za Slovenijo, zaznamovali delo v šoli? Na srečo so se ravno takrat pričele poletne počitnice, tako da so otroci, ki so najbolj občutljiv del prebivalstva, odšli domov. Šolo sem med vojno zaprl in ostala je zaprta do ponovnega začetka pouka jeseni. Šola je bila pripravljena, zaklonišči na šoli sta bili namenjeni otrokom, ki bi se v Ljubljani znašli na bojnem področju. V času osvoboditvene vojne je imela Jugoslovanska ljudska armada tu na Prulah prisluškovalni center. Iz medijev sem izvedel, da se je na srečo JLA tudi iz Prul umaknila. Šola je bila zelo dobro pripravljena na vojno, vsi načrti so bili do podrobnosti izdelani, zato velike bojazni ni bilo. Na začetku pouka v jeseni pa je bila napetost bistveno manjša. Vsi smo pričakovali zelo hiter in uspešen razplet krize. Upanje se je uresničilo. Se spomnite morda reakcij ljudi? Jih je bilo strah, ko je prišlo do oboroženega spopada z Jugoslovansko ljudsko armado? Na Prulah je bilo ljudi precej strah, saj so ljudje kar na silo želeli vstopiti v zaklonišča pod našo šolo. Strah pa ni bil utemeljen. V Sloveniji so politika, diplomacija in vojaška usposobljenost zagotovile relativno veliko verjetnost za izhod iz takratne napete situacije. V Ljubljani so bile posledice vojne občutno manjše, saj smo se obranili in vojno dobili na informacijskopropagandnem področju. Ste četrt stoletja kasneje zadovoljni, ste pričakovali drugačno prihodnost Republike Slovenije? Osebno sem zelo zadovoljen in mislim, da smo uspešna država kljub krizam, ki so na splošno naravni del procesov v vsaki državi. Menim, da Slovenija dovoljuje veliko stopnjo svobode in pravičnosti, vendar si jo mora vsakdo pridobiti tudi sam. Problem je, da se zaradi lagodja malo ljudi odloči za osebno stališče. Prave samostojnosti ni, ker državljani raje sledijo prevladujočim idejnim vzorcem. Sicer pa večstrankarski sistem dovoljuje, da si to, kar si, zato bo ta država ostala uspešna in se bo ohranila. Kaj vam osebno pomeni slovenstvo? Vsaka oseba se rodi v kulturno okolje in družbo in je vzgojena in ustvarjena tako, da se zlije z okoljem in se razvija v danih okoliščinah. Slovenstvo nas pač definira kot posameznike in skupnost. Včasih je to ovira, da ne uvidimo vseh problemov in možnih poti v našem prostoru in času. Vendar je to lastnost vseh nacionalnih skupnosti. Menim, da se slovenski jezik zelo dobro razvija. Do Slovenije ne smemo biti preveč krivični z neutemeljenimi očitki, saj nam nudi zastonj šolstvo, dobro medicinsko oskrbo, daje nam možnosti biti dejaven v političnem delovanju itd. Zato ni bojazni, da bo država kljub svoji majhnosti razpadla ali postala popoln plen velikih globalnih sistemov. Včasih se zdi, da razvoj države še ni končan in da odraščanje Republike Slovenije še kar traja in traja. Pogovarjali sta se Neža Šarlah in Ana Jovanović, 9. b

4 DOMOVINA MED PLATNICAMI Domovina med platnicami to je bila okvirna tema letošnjega Cankarjevega tekmovanja, ki sta ga najbolj zaznamovala Miško Kranjec s Povestjo o dobrih ljudeh ter Vladimir P. Štefanec z romanom Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov. V prvi knjigi smo se ob banju srečali s slepo Katico s čudovitim glasom, prijazna, stara Kostrevčeva, Korenova ter potepuha in razbojnika Petra. Njihovo idilično, a še kako stvarno zgodbo, nam je na obrežju šumeče reke Mure predstavil Mišo Kranjec. Dogajanje je postavil v začetek 20. stoletja, v središču pisanja pa je izpostavljal usodo malega prekmurskega človeka in skromno življenje v prekmurski vasi. Že samemu začetku je Kranjec vdahnil prekmursko dušo, namreč ni se ukvarjal le z junaki, ampak vsa pokrajina je opisana lepo, idilično, pravljično, skozi zgodbo pa se to le še nadgrajuje. Za primerjavo smo imeli zgodbo junakinje Štefanečeve knjige, dekleta sodobnega, našega časa, punk upornico Dašo, ki se je skozi knjigo iz pasivne osebe spreminjala v samozavestno, aktivno junakinjo, ki ve, kaj hoče in je za to pripravljena kaj narediti. V romanu je spoznala, kdo je v resnici, in se na koncu s pomočjo svoje najljubše glasbene skupine postavila na lastne noge. Ugotovila je, da ni sama. Ta knjiga je precej sodobnejša, a nič manj realistična od Povesti o dobrih ljudeh. Ena popisuje stvarnost naših prababic, druga naš čas. Kranjčev jezik se mi je zdel lep, a oddaljen od tega, ki ga slišimo danes. Štefanečev izraz mi je bil bolj domač, saj uporablja sleng, tako knjigo približa mlajšim bralcem. Kako pa sem si predstavljala metaforo krovne teme? Tema nudi široko pojmovanje. Med platnicami lahko namreč živijo knjižni junaki in antijunaki, prav tako pa svoje mesto med platnicami najdemo tudi mi, mladi bralci, ki s prebiranjem in hrustanjem črk spoznavamo svet okoli sebe in same sebe. Več knjig kot preberemo, bolj se nam odpira pogled na lastno stvarnost. Skozi knjigo najdemo svoje mesto, najdemo tudi druge, ki nas obkrožajo, najdemo svoj svet, najdemo svojo domovino, najdemo svoj smisel. To je zame zelo pomembno, odkrivati in najti svoj pogled na svet.»brina med branjem«, Sara Ristić, 8. b (mentorica B. M. P.) Ne pozabimo, kar pravi ljudski rek:»knjiga je človeku najboljši prijatelj!«jona Škrjanc, 8. a (prejemnica zlatega Cankarjevega priznanja z državnega tekmovanja v znanju slovenščine)

5 D ogaja se NA KRASU Šestošolci smo se v septembru odpravili na Primorsko. Vozili smo se mimo Postojne, Divače in na koncu zavili pri Sežani v Lipico, kjer je bil naš prvi postanek. V Lipici smo si ogledali znamenite konje ter jih bolje spoznali in več izvedeli o zgodovini reje lipicancev. Poučili so nas o preteklosti kobilarne, ki deluje že več kot 300 let. Povedali so nam, da je dresura konj zelo zahtevno delo. Ob koncu smo si ogledali tudi konje, ki so se pasli. Konji so bili lepe bele barve, med njimi pa so nekateri tudi črni in temno rjavi. Ob koncu ogleda prelepih belih konj smo odšli v bližnjo vas in videli razstavo o južni železnici, ki pelje v Trst. Spoznali smo, da je človek v zgodovini kraško pokrajino zelo spremenil. Ker so kraški pojavi, značilni za apnenčasta tla, posebnost te slovenske pokrajine, smo si ogledali tudi našo naravno znamenitost Škocjanske jame, ki so uvrščene na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine. Velikost in globina jame je bila z mostu za obiskovalce videti prav osupljiva. Bilo je zelo zabavno in poučno, zato že komaj čakamo naslednjo ekskurzijo.»konj«, Flores Oven, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Zala Vidmar, 6. b EKSKURZIJA PO DOLENJSKI 24. septembra 2016 smo se učenci osmih razredov podali na kulturno-zgodovinsko ekskurzijo na Dolenjsko. Ogledali smo si grad Bogenšperk, Krško jamo v vasi Krka ter Trubarjevo domačijo na Raščici. Na gradu Bogenšperk smo se seznanili z življenjem in delom Janeza Vajkarda Valvasorja. Vodička nas je popeljala po celotnem gradu in nam veliko povedala predvsem o štirih pomembnih delih knjige Slava vojvodine Kranjske, za katero je Valvasor žrtvoval in zapravil vse svoje premoženje, vključno s tem gradom.»grad«, Anja Gostič, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) V Krški jami smo opazovali kraške pojave in v njih prepoznali igro narave, ki je v podobo skal in kapnikov vklesala podobe od zmaja do čarovnice. V tej jami je izvir najpomembnejše dolenjske reke Krke. Nazadnje smo si ogledali še Trubarjevo domačijo. Spominski prostori so bili brez pohištva, saj so prvotna poslopja do tal požgali že Turki ob svojih vdorih v te kraje. Zdaj so v prostoru razstavljena Trubarjeva knjižna dela, od vodiča pa smo veliko izvedeli tudi o liku Primoža Trubarja in o življenju v njegovem času. Lana Potočnik, 8. a

6 Od ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA do PREŠERNOVE ZIBELKE in naprej Moram priznati, da se ekskurzije 7. razredov Osnovne šole Prule nisem preveč veselila. No, na koncu pa se sploh nismo imeli slabo. Z avtobusom, v katerem je bilo razpoloženje zelo dobro, saj nismo imeli običajnega pouka, smo se najprej odpeljali do prvega cilja naše poti, Škofje Loke. To je staro srednjeveško mesto. Najprej smo si ogledali kamniti most čez reko Soro. O mostu se je ohranila zanimiva zgodba o samovšečnem škofu Leopoldu, ki je s konjem padel z mostu v deročo Soro ter utonil. Od tu smo se sprehodili skozi staro mestno jedro do Loškega gradu z muzejem. Nato smo si ogledali knjižnico znotraj Kapucinskega samostana. V znameniti knjižnici hranijo na tisoče starih, dragocenih knjig. Najbolj znani sta Dalmatinova Biblija in Škofjeloški pasijon.»grad«, Tian Strelec Gorše, 5. b (mentorica Ana Rozman) Pot nas je iz Škofje Loke vodila v Vrbo, rojstno vas največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pesnikova hiša je skromna kamnita stavba s starim lesenim pohištvom. Po tej nas je popeljal zelo zabaven in sproščen vodič, ki nam je povedal veliko zanimivega. Tu se je leta 1800 rodil France Prešeren. Zibelka, ki je na ogled v izbi, morda ni prav tista, v kateri je mali France jokal, je pa zelo stara. Že s sedmimi leti je Prešeren zapustil rojstno vas in odšel na šolanje k stricu na Dolenjsko. Zadnja postaja naše poti je bila Kropa. To je kraj s stoletno fužinarsko in kovaško tradicijo. Od 14. stoletja pa do danes tu izdelujejo žeblje in ročno kovane izdelke. Zdi se mi neverjetno, kakšne žeblje vse so tam kovali. Tisti največji, naročeni za Benetke, so merili kar en meter.»prešeren«, Adian Rastoder, 4. a (mentorica Laura Belak) Na pot domov smo se odpravili že pošteno utrujeni, a za razposajen klepet v avtobusu smo imeli še vedno dovolj energije. Asja Grgičević, 7. a Mentorica: Anja Padar Tomažin»Povodni mož«, Lina Selan, 4. a (mentorica Laura Belak)

7 DEVETOŠOLCI na ekskurziji NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V petek, , smo se s šolo odpravili na ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Od prulske šole smo se z avtobusom peljali po avtocesti mimo Kranja in nato zavili proti Tržiču in čez Ljubelj v Avstrijo. Pod Ljubeljem smo se ustavili za ogled spominskega parka, posvečenega koncentracijskemu taborišču Mauthausen. Skozi ljubeljski predor, ki so ga gradili taboriščniki v zelo težkih razmerah, smo vstopili v Avstrijo in prvič doživeli pregled avtobusa na mejnem prehodu zaradi begunske krize. Vlogo bodočega vojvode je odigral Maj Kromar iz 9. a (s praporom v rokah), na knežjem kamnu je v vlogi koseza sedel Mario Marjanović (9. a). Vojvodo je spremljalo njegovo spremstvo, in sicer z leve Veronika Vidmar (9. b), Maša Likar (9. a) in desno od kneza še Alja Bračun in Evdokia Sinyavskaya (9. a). Malo pred Celovcem smo zavili proti Vrbskemu jezeru ter se odpravili na Otok na ogled cerkve Sv. Primoža in zimske cerkvice Rožnega venca. Potem smo se povzpeli na razgledišče Jedvovca nad Vrbskim jezerom in še 100 m više na razgledni stolp Pyramidenkogel. Vreme nam ni nudilo ravno najlepšega razgleda, a občutek, da smo na severni strani Karavank, smo dobili. Pot smo nadaljevali skozi Celovec na Gosposvetsko polje. Tam smo si ogledali pomembno zapuščino prve slovenske države Karantanije, Marijino cerkev in vojvodski prestol. Pri njem smo uprizorili prizor ustoličevanja karantanskih vojvod. Bodoči vojvoda v dokaz svojega poštenega vladanja zamahne z mečem na vse štiri strani. Vezno besedilo je brala Ula Šercer (9. a), stoji desno. Naš zadnji postanek je bil grad Ostrovica. Že med vožnjo z avtobusom smo pred nami lahko opazili mogočen grad, ko pa smo se povzpeli nanj, smo v celoti videli, kako velik je v resnici. Zelo je pihalo in na žalost je bilo tudi megleno in mrzlo. Na gradu smo se zadržali in prisluhnili narečni govorici koroškega Slovenca, ki nas je vodil po grajskih zbirkah. Pot na grad skozi 14 vrat in čez številne dvižne mostove je pričarala vtis, da smo v srednjem veku. Med potjo smo izvedeli marsikaj o položaju Slovencev in slovenščine na avstrijskem Koroškem in prisilnem naseljevanju nemško govorečega prebivalstva na etnično slovenska ozemlja z namenom, da bi izničili slovenstvo. V Sloveniji vemo premalo o naših rojakih in njihovih prizadevanjih za ohranjanje slovenstva v tej najjužnejši avstrijski deželi. Ekskurzija v tujino nam je bila zelo všeč. Bodoči knez naredi požirek vode iz klobuka. Ana Jovanović in Neža Šarlah, 9. b Sodelujoči pri uprizoritvi se slikajo pred vojvodskim prestolom. Slika 9. a in 9. b s stolpa Pyramidenk ogel nad Vrbskim jezerom

8 OBISK KNJIŽNEGA SEJMA in KULTURNI DAN za 6. in 7. razred je bil za učence 6. in 7. razredov organiziran kulturni dan, obisk knjižnega sejma. Ob 8.30 so se učenci z razredniki zbrali v učilnicah. Po malici so prejeli učne liste, ki so jih reševali na sejmu. Po vrnitvi s sejma so dokončali učne liste ter izdelali nalogo po navodilih. Vtisi s knjižnega sejma: # Na knjižnem sejmu sem bil prvič in trenutno sem mnenja, da je zabaven in v nekaterih delih poučen. (Nejc Križanič) # Sejem mi je bil zelo všeč, saj smo si lahko ogledali veliko knjig. Nekatere so bile zabavne, druge poučne. Vse pa so pritegnile mojo pozornost. To je bil zame nepozaben kulturni dan. (Kaja Bračić) # Meni je bil 31. knjižni sejem zelo všeč, saj so bile knjige lepo razvrščene po policah in založbah. Rad sem kakšno prelistal in se ob tem zabaval. Bilo je super, ker so bili super tudi prodajalci. (Timotej Gorjanc) # Ker sem bil na sejmu že lani, sem vedel, kako izgleda. Vseeno mi je bilo zelo všeč, saj smo se lahko o sejmu sami prosto gibali in si tudi kupovali knjige. (Urban Črv) # To je bil moj najboljši kulturni dan. (Marko Avdić) Učenke si ogledujejo knjige. # Najbolj mi je bilo všeč, ker smo lahko kupovali knjige. Od vseh stojnic mi je bila najbolj všeč stojnica založbe Felix. (Jan Goličnik) # Sejem je bil zanimiv, zabaven. Všeč mi je bilo tudi reševanje nalog, ker so bile naloge kot uganka. (Rabije Ajazi) # Meni je bil knjižni sejem všeč, ker imam zelo rad stripe in počne stvari. Kupil sem si strip in Osnovnošolski plonk angleščina. (Žan Jarec) # Bilo je kar zanimivo, ker smo delali po skupinah in samostojno. Vse vabim, da si sejem pridejo ogledat. (Emir Ćeman) # Najbolj se mi je vtisnil v spomin kviz, ki smo ga lahko igrali in zadeli knjigo. (Dora Jakšič) # Knjižni sejem mi je bil zelo všeč. Bil je zabaven. Kupil sem knjigo Grozni Gašper, s podnaslovom Nogometni navdušenec. Videl sem tudi knjigo o koliščarjih. Bila mi je zelo všeč, ampak je bila predraga. (Dongliang Xiao) Vtise učencev 6. b zbral Gregor Škrlj, šolski knjižničar OŠ PRULE zažarela V PRAZNIČNEM VZDUŠJU V torek, , je na OŠ Prule potekal Miklavžev sejem. Prednovoletni sejem, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Prule, je očaral vse udeležene. Namenjen je bil staršem, sorodnikom in znancem učencev od 1. razreda do 9. razreda. Sejem se je pričel ob 16.30, končal pa ob Potekal je v prostorih Osnovne šole Prule, in sicer v jedilnici, na hodnikih in v učilnicah. Izdelki, ki so jih prodajali učenci, so bili izdelani v času pouka ali prostem času učencev. Sejem je potekal gladko. Udeležila se ga je nepregledna množica obiskovalcev. Med stojnicami pa se je sprehodil tudi ravnatelj OŠ Prule. Zbrani prostovoljni prispevki ob nakupu izdelkov gredo delno v šolski sklad, del pa v razredno blagajno posameznega razreda. Izdelki na sejmu. Ida Paternost, 7. b

9 SPOMIN NA PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE 26. decembra praznujemo v Republiki Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan je leta 1990 bil v Sloveniji organiziran referendum, po katerem je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. V spomin na ta dan so učenci Osnovne šole Prule 23. in 24. decembra 2015 organizirali proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na njej so nastopali učenci od prvega so devetega razreda. V polni dvorani velike šolske telovadnice so nastopali trije pevski zbori: cicibanski pevski zbor, otroški pevski zbor ter mladinski pevski zbor. Poleg pevcev so učenci nastopali tudi z inštrumenti, recitirali pesmi in uprizorili dramske prizorčke. Proslava je prikazovala zgodovino šolskega okoliša. Učenci so program izvedli trikrat. 23. decembra dopoldne je bila proslava namenjena učencem Osnovne šole Prule od prvega do petega razreda. Istega dne popoldne so si proslavo lahko ogledali tudi starši učencev. 24. decembra dopoldne pa so isti program izvedli še za učence od šestega do devetega razreda. Vsi gledalci so bili na proslavah navdušeni nad programom in so nastopajoče nagradili z velikim aplavzom. Celoten program, ki je trajal slabo uro, je bil posnet in ga bo možno kupiti na DVD-ju. Denar, ki bo zbran s prodajo DVD-ja bo namenjen za učbeniški sklad. Proslava je dosegla svoj namen. Obeležila je dan samostojnosti in enotnosti, učenci so spoznali več o zgodovini svojega okoliša, hkrati pa bo pomagala družinam, ki potrebujejo pomoč iz šolskega sklada. Gaja Bergant, 7. b LJUBLJANICA JE OŽIVELA Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra, so učenci in učitelji Osnovne šole Prule pripravili proslavo. Proslava, ki je potekala v šoli v veliki telovadnici, je imela tri ponovitve, dopoldne za nižje razrede, popoldne za zunanje obiskovalce ter za učence višjih razredov. Kot vsako leto pa je imela tudi določeno rdečo nit, na katero so se navezovale vse točke programa. Letošnja tema je govorila o preteklosti šole oziroma o preteklosti predela Ljubljane, povezanega z Ljubljanico. Obiskovalci so lahko tudi veliko izvedeli o naravnih in kulturnih znamenitostih, predvsem o Ljubljanici, reki sedmerih imen. Tudi to značilnost so na umetniški način prikazali mlajši učenci.»odsev vodi«, Natalija Kušar, 1. b (mentorici Nina Nardin in Mojca Brnot Kastelic) Skozi celotno predstavo pa so gledalce popeljali starejši učenci devetega razreda, ki so z dramskimi prizori razglabljali o preteklosti Ljubljane. Proslava je trajala približno eno šolsko uro. Na začetku proslave je gledalce nagovoril ravnatelj šole. Razložil je temo proslave in predvsem pomen državnega praznika. Nato pa so nastopajoči mladinski, otroški in cicizbor vstali in, kot se spodobi za proslavo, zapeli državno himno. To je bil uvod v proslavo. Sledile so številne točke igralske, pevske, recitatorske, glasbene. Pevske točke so izvedli trije nastopajoči zbori razdeljeni po razredih. Najstarejši je mladinski zbor, v katerem so nastopali učenci od šestega do devetega razreda. Nato sledi otroški zbor, kjer so nastopali učenci od tretjega do petega razreda in najmlajši je cicizbor, v katerem pojejo le učenci prvega in drugega razreda. Tudi pesmi, ki so jih peli, so bile navezane na temo proslave. Vsi zbori so se predstavili posebej, za konec pa so vsi skupaj zapeli popevko o Ljubljani, Mala terasa. Tudi scena, ki so jo izdelale učiteljice, je bila skladna s konceptom proslave. Razobešene so bile razne fotografije Ljubljanice ter znamenitosti, kot je na primer Ljubljanski zmaj. Ozadje črnega odra so krasile slike učencev Osnovne šole Prule. Gledalci proslave so bili večinoma starši ali stari starši, dopoldne pa učitelji s svojimi razredi. Rosa Turk, 7. b

10 NEPOZABNI DOGODEK Vsi kdaj v življenju doživimo kaj, česar nikoli ne pozabimo. Dobimo otroka, kupimo psa, uidemo policistu Tudi sam sem v življenju doživel veliko lepih trenutkov, a danes vam bom predstavil nepozabni dogodek, ki se mi je pripetil v šoli v naravi. V ponedeljek, , smo se učenci 7. razreda zbrali pred šolo, kjer smo se malo pogovorili, nato pa odšli na avtobus in se odpravili na enourno pot proti Kranjski Gori. Vsi smo že nestrpno čakali, da dospemo v tako imenovani CŠOD Kranjska Gora. iz šole v naravi»kolo«, Veronika Vidmar, 9. b (mentorica Suzana Zgonec)»Športna obutev«, Brina Vukovič, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Ko smo končno prispeli, smo se skupaj z učitelji ustavili pred domom, kjer so nas učitelji v CŠOD pozdravili in nam naročili, naj se preobujemo v copate. S kovčki smo potem odšli v sobe, kjer je vsak posameznik kovček izpraznil, nato pa odšel v večnamenski prostor. Tam smo izvedeli nekaj pravil za bivanje in delo v domu, nato pa je za nas napočila nenadejana novica. Učitelji so nam namreč povedali, da bomo med tednom izdelovali projektne naloge o naravi. Razvrstili so nas v skupine ter nam predali naslove projektnih nalog. Vsi žalostni smo se odpravili v sobo, kjer smo se malo pogovarjali, kako bomo to storili, potem pa igrali namizne igre. Po prostem času so nas učitelji v CŠOD razdelili v dve skupini. Prva skupina je poslušala predavanje, drugi pa smo odšli raziskovat del Triglavskega narodnega parka. V tej sem bil tudi sam. Najprej nam je učiteljica iz CŠOD povedala nekaj pomembnih podatkov o Triglavskem narodnem parku, nato pa smo se odpravili na teren. V Triglavskem narodnem parku smo opazovali kamnine, rastline, naravne pojave Po dolgem opazovanju je sledil počitek ob jezeru Jasna. S prijateljem Borutom sva se odločila, da bova tekmovala v»vodni vzdržljivosti«. Roke sva namreč potopila v ledeno hladno jezero in tekmovala, kdo dalj časa zdrži pod vodo. Oba sva zdržala kar nekaj minut, nato pa je s sosednjega travnika pridrvel pes in z vso hitrostjo skočil v vodo. Naju z Borutom je poškropil od nog do glave, a vseeno smo se s prijatelji smejali in uživali v nepozabnem dogodku. Luka Kranjc, 7. b Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik»Torba«, Gaja Bergant, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Ko smo se nato vrnili, sva se z Borutom preoblekla, nato pa je končno sledilo obilno kosilo. Ta dogodek mi bo ostal v spominu. Tudi projektne naloge so uspele in ob koncu tedna smo jih uspešno predstavili drug drugemu.

11 ZIMSKE RADOSTI NA POKLJUKI»Srečni snežak«, Almina Bosnić, 4. a (mentorica Laura Belak) Januarja sta šesta razreda preživela športni dan na Pokljuki. Izpred šole so se opremljeni s tekaškimi smučmi in sanmi za športne radosti odpravili do Rudnega polja. Bili so polni pričakovanj in vedeli so, da se jim obeta nekaj zabavnega in nepozabnega. Prave zime v mestu skoraj ni bilo, na Pokljuki pa jih je čakal sneg. Veliko snega! Ko so prispeli na cilj, so vzeli svoje sni in se podali do mest, kjer so pustili stvari in opremo. 6. a je prvi odšel na tek na smučeh, 6. b pa se je medtem sankal. Učenci so se veliko smejali ter tekmovali, kdo se bo najdlje zapeljal s sanmi po hribu navzdol.»na snegu«, Saša Lavrič, 4. b (mentorica Teja Razpotnik)»Prijateljstvo«, Moeti Korenjak Gobbo, 4. a (mentorica Laura Belak) Bilo je res zabavno in manj naporno od teka na smučeh, kjer razmigaš prav vse kosti. Lovili so se in jemali kape z glav prava zabava na snegu! Čez nekaj časa je bil tudi 6. b na vrsti za tek na smučeh. Vzeli so smuči in čeprav je bilo nekaj težav s številkami tekaških čevljev so se vsi naučili nekaj prvih korakov in elementov teka na smučeh. Na smučeh so se lovili, spuščali po hribu in nekateri tudi tekmovali v hitrosti. Tega dne so se velikokrat znašli na mrzlih, zasneženih tleh, a to sodi k zimskim radostim, kajne? Vsa njihova pričakovanja o nepozabnem doživetju so se uresničila. Zala Vidmar in Sara Ilmić, 6. b

12 NARAVOSLOVNO-RAZISKOVALNI TABOR Tabora, ki je potekal od 14. do v Pacugu, se je udeležilo 30 učencev zadnje triade, ki kažejo večje zanimanje za naravoslovje. Program so pripravile in vodile učiteljice naravoslovnih predmetov. Poleg zastavljenega programa z biološkimi, fizikalnimi in matematičnimi temami so kljub slabi vremenski napovedi lahko poskakali v morje, si ogledali mesto Piran in Akvarij in se družili ob športnih in družabnih aktivnostih. Učenci in učitelji so bili zadovoljni s sproščenim, predvsem pa delovnim vzdušjem. Športne aktivnosti so potekale tudi v morju. Spoznavali so sredozemske rastline in plodove in jih degustirali. Fizikalne teme so obravnavali v učilnici na prostem. Prav vsem je sedaj jasno, zakaj pride do plimovanja. V delavnici v izdelovanju origamijev so z vztrajnim prepogibanjem naredili delfina. V biološki delavnici so spoznavali življenje in morfološke značilnosti metuljev. Za sedmošolce je zlati rez pravi izziv.

13 TRUBAR in drugi TRUBADURJI SLOVENSKE KULTURE V petek, 4. marca 2016, so imeli učenci 8. in 9. razredov kulturni dan. Prvi dve šolski uri so preživeli v šoli, kjer so po razredih ustvarjali na temo predstave in se o njej tudi pogovorili. Po malici so se odpravili v Cankarjev dom in si ogledali predstavo z naslovom Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture. V njej so člani kvarteta Jararaja predstavili življenjepise Primoža Trubarja in drugih ustvarjalcev Jacobusa Gallusa Petelina, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Vege, Ivane Kobilca, Jožeta Plečnika in drugih. Življenja pomembnih slovenskih kulturnikov so prikazali na prav poseben način z glasbo. Nastopajoče so poslušalci nagradili s tako bučnim aplavzom in navdušenjem, da so glasbeniki še enkrat zaigrali svojo najbolj znano pesem, ki nosi naslov Trubar. Po predstavi so se navdušeni in zadovoljni učenci odpravili nazaj v šolo. Brina Vuković, 8. b»koncert«, Matjaž Pogačnik, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) IZLET V ZAMEJSKO ITALIJO Spominska slika z vrha doberdobskega griča (z leve Sergej Osterc, Sara Tič, Maša Likar, Tea Andjelić, Ula Šercer in Maj Kromar) V sredo, , smo učenci, ki smo opravili Zamejsko bralno značko, že zgodaj zjutraj odšli pred Križanke. Tam nas je pričakal avtobus, na katerem so že bili učenci drugih šol. Na avtobusu nas je pozdravil prijazen glas naše vodičke. Zaželela nam je prijetno vožnjo in tako smo nadaljevali pot do Doberdoba v Italiji. Kot pravi rek»doberdob, slovenskih fantov grob«je tam pokopanih približno vojakov, ki so padli tem na južnem bojišču soške fronte, med njimi mnogi slovenski. Pot smo nadaljevali do Ogleja. Tam smo si ogledali mogočno Poponovo baziliko, cerkev z ločenim zvonikom, znano po talnih mozaikih iz rimske dobe. Obisk v Italiji smo nadaljevali proti severu ob slovensko-italijanski meji do mesta Čedad ob reki Nadiži. Ogledali smo si mesto in prečkali Hudičev most, pod katerim teče smaragdno zelena Nadiža. Po ogledu mesta smo imeli uro in pol časa, da smo sami raziskovali mestece in se okrepčali. Mi smo se ustavili v prvi piceriji, kjer smo pojedli pravo italijansko pico, v slaščičarni smo si kupili sladoled in že smo se skupaj z vodičko odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal v naslednji zamejski kraj. V Špetru Slovenov nam je zamejska Slovenka povedala zanimivosti o kraju, ogledali smo si muzej in tako se je zaključil naš enodnevni izlet po zamejski Italiji. V Ljubljano smo prispeli okoli osme ure zvečer, med vožnjo domov pa smo se veliko smejali in spoznali učence z drugih centrskih šol, s katerimi smo si izmenjali mnenja o izletu. Dan je minil zelo hitro in vsi smo na izletu zelo uživali. Ula Šercer, 9. a in Tea Andjelić, 9. b

14 P opotovanja NA DUNAJ Vsi ljudje radi potujemo in obiskujemo druge kraje, v katerih je mnogo zanimivosti. Zato se je naša družina med poletnimi počitnicami odločila odpotovati na Dunaj, kjer nam je moja polsestra, po imenu Urška, odstopila pol stanovanja za prebivanje. HURA ZA POČITNICE! Počitnice so huda stvar, takrat nam ni za šolo mar, na morje s starši oddrvimo, a v koloni obtičimo. Leon Sačer, 7. b Nekega četrtka v avgustu smo se odpravili na vlak, ki je peljal do Celja, kjer pa smo presedli na vlak za Dunaj. Na vlaku je bilo malo dolgočasno, saj smo se vozili kar šest ur, a zaradi velikih pričakovanj so te ure hitro minile. Ko smo se ustavili na postaji Wien Hauptbahnhof, nisem mogel verjeti, saj tako velike in lepe postaje še nikoli nisem videl. Nato smo si odšli kupit karte za podzemno železnico, s katero smo prišli do Urškine službe. Odšli smo nekaj pojest, nato pa smo si že prvi dan ogledali veliko parkov, cerkva in filmski festival. Potem smo se odpravili do stanovanja moje polsestre, kjer smo vsi hitro zaspali, saj smo bili utrujeni od vlaka in dolgega sprehoda po Dunaju. Naslednji dan smo vstali zgodaj zjutraj in nekaj malega pojedli. Ta dan smo si ogledali donavski kanal in Donavo samo, kjer smo se kopali in malo poležali. Po dolgem počitku smo odšli na originalno torto Sacher, ki mi ni bila tako okusna. Potem pa smo še odšli na sladoled. S tramvajem smo se odpeljali domov, kjer smo igrali igre s kartami in odšli spat. Naslednje jutro smo si šli ogledat dvorec Schönbrunn, kjer smo videli labirint in park, ki ga obdajata. Po dvorcu pa smo odšli v njihov znan zabaviščni park Prater. V njem smo si ogledali muzej voščenih lutk Madame Tussauds. Potem pa smo odšli še malo po parku. Naslednje jutro smo bili pa že na vlaku proti Sloveniji. Na Dunaju mi je bilo všeč, saj sem tam videl veliko zanimivosti, za katere prej sploh nisem vedel, da obstajajo. Upam, da bom še kdaj odšel v kakšno drugo lepo mesto. ZAČARAN KROG Ko otroci zakličejo hura in tisoče nog odcepeta, vsak ve, kam se gre, in daleč na morje odhite. Sedaj ni več nalog včasih rečemo nadlog le še morje, sonce, uživanje, ko se s kopalkami na plažo gre. Že dolgo na šolo ne misliš več in rad bi šel še dalj in preč. A vse se kmalu spet začne, grozne misli nazaj v glavo lete. A vseeno lepo je, ko si spet nazaj, ko prideš spet na delovni kraj. Prijateljice srečaš vse, saj šola jeseni se spet začne. Rosa Turk, 7. b Luka Kranjc, 7. b

15 KAKO NAPOLNIM BATERIJE»Riba«, Tristan Šaša, 4. b (mentorica Teja Razpotnik) Velik del počitnic sem preživel doma s starši in psom, s katerim sem hodil na dolge sprehode. Dnevi so bili precej podobni, zato mi je bilo včasih že pošteno dolgčas. Drugi del počitnic sem preživel na morju z bratrancem in sošolcem. Kampirali smo v prikolici, ki je bila v bližini obale. Zgodaj smo se zbujali, čeprav nas nič ni preganjalo. Po zajtrku sem se z bratrancem in sošolcem odpravil na lov za iskanjem visoke skale. Že po minuti hoje, nas je pritegnil zapuščen kamnolom, kjer je ob vodi stala stara kamnita ribiška hišica. Vsi trije smo se strinjali, da je streha hišice na idealni višini za skakanje v vodo. Žgoče popoldansko sonce nas je pregnalo nazaj v kamp. Popoldanski čas se je odvijal počasi, saj se ni nič posebnega dogajalo. Naslednji dan smo se na plaži igrali različne vodne igre. Zvečer pa smo se družili s sosednimi fanti s Štajerske. Igrali smo se staro igro roparje in policaje. Četrti dan smo komaj čakali, da se odpravimo v vodni park, kjer je bilo veliko ljudi, željnih adrenalinske zabave. Večino časa sem izgubil s čakanjem pri toboganih, saj so vrste bile precej dolge. Vseeno nam je bilo všeč, vodni park smo zapustili, ko se je že spustil mrak. Naslednji dan nas je obiskal stričev prijatelj in skupaj smo si sposodili vodne pedalinčke. Z njim smo se odpeljali daleč stran od obale, porivali smo drug drugega v vodo in morska voda nam je že počasi razžirala ustnice. Po dolgi vodni zabavi smo si privoščili odlično večerjo.»riba«, Izak Dornik, 4. b (mentorica Teja Razpotnik) Pa je prišel dan, ko sem moral zapustiti prijatelje in obmorski kraj, kjer sem si polnil baterije za bližajoče se šolske dni. Aljaž Jazbec, 7. b POLETNI SPOMIN V morju plavam, čofotam, se potapljam in igram, ribe lovim in jih spustim, kamne zbiram in jih podarim.»riba«, Tom Slapar, 4. a (mentorica Laura Belak) Sonce pripeka, jaz pa ležim, rakom nagajam in jih morim, se hecam, smejim in govorim, pojem, plešem in selfi naredim. Gugajoč se v mreži, v nebo strmim, še dolgo, dolgo ne zaspim... A ko v šolo moram spet, poletni spomin v meni je vpet. Klara Jakšič, 7. b

16 N aši vzorniki Pripoved o življenju deda IVANA SEČNIKA Predstavil bom življenje deda Ivana Sečnika. Rodil se je v Brezju pri Dobrovi očetu Petru Sečniku in materi Alojziji Sečnik kot prvi otrok. V času vojne, ko je bil star dve leti, so njegovega očeta Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče na otok Rab. Z mamo sta ostala sama na kmetiji, vendar sta morala zbežati k sorodnikom v Šentjošt, saj so jima Nemci požgali domačijo. To se je zgodilo po bitki na Ključu. Leta 1945 se je oče vrnil s koncentracijskega taborišča in začeli so obnavljati kmetijo. Nekaj let pozneje pa je dobil še sestri in dva brata. Hodil je v šolo, ki je bila čisto blizu doma, pomagal je pri kmečkih opravilih in se igral s fanti iz vasi. Zaradi svoje nepazljivosti je bil pri šestih ob oko, ko se je igral s škarjami. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tobačni tovarni v Ljubljani. Kupil si je motor znamke Puch, model 250 Sport. Rad je pel in igral trobento. Leta 1967 se je poročil z Bernardo Maček in začela sta graditi hišo. Dve leti kasneje se jima je rodila hči Julita in dve leti za njo še sin Janez. Ded se je priučil za poklic tesarja, kar je z veseljem opravljal tudi v svojem prostem času. Bil je komunikativen in vedno je rad pomagal, zato so ga imeli ljudje radi. Leta 1980 je preživel šest mesecev v zaporu zaradi drugačnega političnega prepričanja. Leta 1995 se je upokojil. Žal v pokoju ni dolgo užival, saj ga je nepričakovano zadel srčni infarkt. Čeprav je minilo kar nekaj časa, odkar ga ni, se spominjam, kako smo skupaj peli, gobarili in se pogovarjali.. Matej Tomc, 9. a Pripoved o življenju SUPHE TABAKOVIĆ Moja babica Supha Tabaković, rojena Dudaković, je odraščala v skromnem mestu Gradiška v Bosni in Hercegovini. Kot tretji otrok med sedmimi je svojemu očetu Ibrahimu in mami Mini prijokala na svet Sedaj šteje že 61 let. Svoje otroštvo je preživljala v Bosni, kjer je imela skromno življenje, preživljali so se s kmetovanjem. Ker se je hotela šolati še naprej, vendar starši niso bili v stanju financirati šolanja, se je bila primorana preseliti v Slovenijo k svojim sorodnikom. V Ljubljani je obiskovala srednjo ekonomsko šolo in dobila naziv ekonomski tehnik ter se zaposlila v bolnici kot receptorka. Po končani šoli se je poročila in dobila dva sinova, eden izmed njiju je moj oče Admir. Ker pa zakon z dedkom ni bil srečen, sta se po nekem času ločila in odšla vsak na svojo stran. Po ločitvenem postopku je babi ostala sama z dvema majhnima otrokoma. Čez nekaj časa so ugotovili, da je moj stric hudo bolan in ima hudo obliko raka. Ko je babi to izvedela, je bila zelo pretresena, saj je bila celo obdobje bolezni ob njem in ga je nemočno gledala, kako preživlja težko življenje v bolnišnici. Na žalost je njen sin po več letih hude bolezni pri svojih tridesetih letih izgubil bitko z življenjem. Po tem sta babi in moj oče ostala sama, vendar jima je v spomin na sina oz. brata ostala njegova psička Mini. Po teh težkih življenjskih letih se je moj oče poročil z mojo mamo. Za babico je bil to najsrečnejši dan v življenju je dobila svojega prvega vnuka, mojega brata Harisa. Po petih letih sem prijokala na svet še jaz. Takrat so se babici začele dogajati same lepe stvari, njeno življenje je spet dobilo pomen. Čez nekaj časa je odšla v pokoj in zdaj zelo uživa v življenju, potuje po svetu in preživlja svoj čas s svojimi vnuki in ostalo družino. Harisa Tabaković, 9. a O življenju babice MILKE PRESKAR Babica Milka, ki jo kličem mama, se je rodila v majhni vasici Ščit blizu Litije davnega leta Njeni starši so imeli veliko hribovsko kmetijo. V družini sta bili dve dekleti in dva fanta. Za tiste čase je veljalo, da morajo imeti veliko otrok, da so lahko pomagali na kmetiji. Zato so morali otroci že v otroštvu opravljati različna dela. V osnovno šolo je hodila 10 km daleč. Takrat ni bilo šolskih avtobusov niti avtomobilov. Hodila je peš čez hribe, v snegu in dežju, vendar z velikim veseljem. Po pouku jo je doma vedno čakalo delo, odvisno od letnega časa. Pozimi je imela malo več časa za šolo, na pomlad pa jo velikokrat niso pustili v šolo, ker je bilo doma preveč dela. Niso živeli v izobilju, a lačni niso bili nikoli. Babica ima na otroštvo lepe spomine, saj pravi, da so kljub vsemu včasih tudi kakšno ušpičili. Starši so se odločili, da bo starejša sestra študirala, starejši brat bo prevzel kmetijo in mlajša dva bosta odšla v službo. Tako je moja»mama«po končani osnovni šoli našla zaposlitev v tekstilni industriji. Po nekaj letih je privarčevala dovolj, da se je vpisala v Srednjo medicinsko šolo in se izšolala za medicinsko sestro. Spoznala je mojega dedka, ki ga kličem ata, se poročila in s kmetije sta se preselila v blok in dobila dva otroka, mojo mamico in strica. Vse do upokojitve je delala v Ljubljani z duševno motenimi mladostniki. Sedaj je upokojena in živi v Litiji. Z bratom z veseljem odhajava k njej, saj naju rada razvaja. Timotej Preskar, 9. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik

17 I ntervju ZAČETKI SO ZMERAJ TEŽKI Borut Antončič, z umetniškim imenom Bort Ross, je eden izmed vzpenjajočih se glasbenikov v Sloveniji, poleg tega pa je tudi moj stric. Pred kratkim je izdal svoj prvi samostojni album z naslovom Sančo Pansa, na katerem je deset pesmi in sicer Led, Sama je, Greh, Še na tisti dan, Ostajaš, Sančo Pansa, Namesto sonca, Da si tu, Ko bo julij, pesem Moja jutra pa je dobila tudi vizualno uprizoritev, in sicer videospot. Poleg tega je imel že nekaj samostojnih koncertov, na enem izmed teh pa sem bil tudi sam. V njegovi glasbi zelo uživam, saj menim, da poslušalce kar boža po duši. Ko sem mu omenil intervju, je z veseljem pristal, saj uživa v pogovorih, predvsem pa v glasbi. Kdaj si se prvič srečal z glasbo? Vsi mi govorijo, da sem se rodil z glasbo. Sam vem, da glasbo rad poslušam in sem jo hotel že od rojstva igrati in peti. Največkrat sem poslušal očeta, ki je igral harmoniko. Takoj, ko sem slišal ta prečudovit zvok, sem vedel, da jo bom nekega dne izvajal tudi sam. In res sem jo. Kako si vedel, da je ravno glasba tista, s katero želiš ustvarjati, jo deliti z drugimi in izražati svoja čustva? Vedno, ko sem poslušal glasbo, sem se vanjo hotel vživeti. Ob glasbi se počutim varno in mislim, da je glasba moj ščit, ki me ščiti pred nevarnostmi. Ko sem se začel z njo ukvarjati, sem bil nepopisno srečen in vesel. Še sedaj sem. Opiši svoje glasbene začetke. Na začetku moje glasbene poti sem najprej igral v skupini Strategi in skupini Seven in Kut gas. Nato pa sem se odločil za samostojno pot. Leta 2005 sem bil drugo uvrščeni na glasbenem tekmovanju Evropop. Svojim dosežkom pa sem dodal še zastopanje Slovenije na Evroviziji slovanskih narodov. Po evroviziji sem pisal besedila Alenki Godec, Nuši Derendi, Aniki Horvat, Evi Boto in skupini Dan D. Nato pa sem leta 2015 napisal še album z naslovom Sančo Pansa, kje sem se podpisal s svojim umetniškim imenom Bort Ross. Kdo ti je pri glasbi najbolj stal ob strani in te podpiral? Začetki so zmeraj težki, toda če imaš ob sebi ljudi katerim zaupaš in te podpirajo, je vedno lažje. Toda za samozavest potrebuješ čim več ljudi, ne samo družino. Ta oseba, ki mi znova in znova vliva samozavest, je moja punca Katarina. Vedno mi stoji ob strani in me podpira, na trenutke pa je do nekaterih mojih stvari tudi kritična, kar je zame zelo pomembno. Tako lahko namreč le še izboljšujem svoje pesmi. V nekem članku sem prebral, da igraš na veliko inštrumentov. Mi jih lahko, prosim, našteješ? Kateri je tvoj najljubši? Res je, da igram na veliko inštrumentov. Večinoma igram na kitaro, bas kitaro in klaviature. Med prostim časom pa rad igram na pihala. Vedno se najbolj sprostim pri igranju na kitaro, katere zvok me najbolj pritegne. Vsak ima nekoga za idola, ki ga vodi naprej in je njegova motivacija. Po kom se sam zgleduješ? Kot tudi vsi glasbeniki imam tudi sam vzornika. Moj vzornik je bas kitarist znane skupine The Beatles, in sicer Paul McCartney. Po njem sem se zgledoval in se naučil igrati bas kitaro, ki jo uporabljam za nekatere skladbe. Kdaj si se odločil za samostojno pot? Zelo veliko časa sem igral in prepeval v skupinah in spoznal izjemne ljudi z različnimi pogledi na svet. Na neki točki v življenju pa sem se vprašal, kam vse to vodi. Če sem iskren, sem si zaželel avanture. Zato sem se leta 2006 prijateljsko poslovil od svoje skupine in sedaj sem, kjer sem. Priznam, da ni bilo lahko, toda nobena stvar ni lahka. Potrebno se je boriti in se nikoli predati. S katerimi velikimi imeni na glasbeni sceni si se že srečal? Katera izmed teh te je najbolj navdušila? Srečal sem že veliko glasbenikov, saj sem velikokrat zanje pisal besedila in jim uglasbil pesmi. Srečal sem se že z Alenko Godec, Nušo Derendo, Aniko Horvat, Evo Boto, skupino Dan D, s skupino Siddharta in s skupino Big Foot Mama ter z veliko drugimi. Med njimi pa me je najbolj pritegnila talentirana pevka Anika Horvat, ki me je navdušila s svojim glasom. Tvoji načrti za prihodnost? Svoji glasbeni poti bi dodal več koncertov, ki jih je trenutno v Sloveniji težko rezervirati. Rad pa bi napisal in uglasbil pesmi za nov samostojni album. Upam, da bom v prihodnosti dobil še več oboževalcev. Hvala za tvoj dragoceni čas! VIRI: Luka Kranjc, 7. b Mentorica: Anja Padar Tomažin

18 OBCUDUJEM Ž NJENO MOC Ž Moja babica Lojzka Drobnič se je rodila na Dolenjskem v Spodnji Slivnici in se še danes v njeni govorici čuti dolenjski naglas. 27. marca 1942 se je med drugo svetovno vojno pričela njena zgodba. Bila je prva hči očeta Alojzija in matere Alojzije Drobnič. Živela je na kmetiji v veliki družini enajstih otrok, od katerih so trije umrli kmalu po rojstvu. Njihova družina je imela v lasti pekarno, gostilno in vaško trgovino, za katere so skrbeli starši, medtem ko je Lojzka s svojimi tremi sestrami in petimi brati delala na njivi in pomagala pri oskrbi živine. Vsi so sodelovali in nesebično pomagali pri vseh opravilih. Upoštevali so pravila in niso ugovarjali. Spoštovali so svoje starše in se imeli radi tudi s sorojenci.»travnik«,artem Grom, 1. a (mentorica Aleksandra Petek) Prišla je jesen 1949 in Lojzka je bila dovolj stara za obiskovanje šole. Vsak dan je prehodila več kot pet kilometrov do osnovne šole v Grosuplju in nazaj. Njene ocene so bile prav dobre in so takšne tudi ostale, ko je šolanje nadaljevala v Ljubljani na Ekonomski srednji šoli. Vsake poletne počitnice je en mesec delala v domači gostilni Pr Čot, kjer je pomagala v kuhinji, stregla in čistila. V Ljubljano se je sprva vozila z avtobusom, nato pa je tam spoznala Tonija Vesela in se po maturi z njim preselila v blok v Ljubljani. Zaposlila se je v Žitu, kjer je delala trideset let. Bila je mojstrica strojepisja, zelo priljubljena in spoštovana kot sodelavka. Leta 1968 se je poročila s Tonijem, prevzela priimek Vesel in leto kasneje v avgustu dobila hčer, ki sta jo poimenovala Barbara. Ta je pri treh letih dobila še mlajšo sestro Marjeto. Leta 1979 se je njihova štiričlanska družina preselila v veliko hišo v Črnučah. Tam se je celo sama naučila šivati in kar sama izdelovala oblačila za celotno družino, tako vsakdanja kot slavnostna.»travnik«, Bruno Šparovec Klofutar, 1. a (mentorica Aleksandra Petek) Leta 1995 se je njena najstarejša hči poročila in Lojzka je kmalu dobila dva vnuka. Dve leti za Barbaro se je poročila še Marjeta, ki je rodila vnukinjo in vnuka. Lojzka se je upokojila in vso svojo ljubezen namenjala Žanu, Marku, Andražu in meni. Za vse nas je skrbela do tretjega leta starosti, ko so bili starši v službi. Razvaja nas še danes s svojim dobrim kuhanjem, kar se je naučila od svojih staršev. Z leti pa je prišlo nenadejano, babica je hudo zbolela. Sledili so številni pregledi, terapije in operacija. Spremenila je svoj način življenja, z vegetarijansko prehrano in rekreacijo. Malo pred sedemdesetim letom je raka premagala in ozdravela. Še danes pa obiskuje pilates dvakrat tedensko in ohranja zdravje. Sara Tič, 9. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik»Travnik«, Tine Trošt, 1. a (mentorica Aleksandra Petek)

19 V zgodovino PISMA PUNTARJEV Pred petsto leti, natančneje leta 1515, so pri nas izbruhnili veliki kmečki nemiri. Nezadovoljni kmetje so se med seboj povezali in se uprli svojim gospodarjem. V boju za»staro pravdo«so kmetje opustošili številne gradove, a na koncu je bila plemiška vojska močnejša in je z njimi krvavo obračunala. Iz tega časa izvira tudi najstarejši zapis tiskanih besed v slovenščini»le vkup, le vkup uboga gmaina«. Eno izmed žarišč kmečkega uporništva leta 1515 je bilo tudi območje ob reki Ljubljanici. Na območju Prul, natančneje v bližini današnjega Šentjakobskega mosta, je v tistem času stal mlin. Njegov jez je zaradi majhnega padca vode povzročal pogoste poplave. Po Valvazorjevem poročanju in iz arhivskih virov je znano, da je povodenj na Barju med Ljubljano in Vrhniko poleg polj samostana Bistra opustošila še 700 kmetij. Zato je tristo prizadetih kmetov pisalo deželnemu upravitelju in vicedomu ter zahtevalo, naj se mlin in jez odstranita oz. naj se ju preloži na drugo mesto. Ker njihova prošnja ni bila uslišana, so kmečki uporniki po neuspelem obleganju ljubljanskega gradu junija 1515 napadli še sporni mlin in ga porušili. Šentjakobski most (Foto: J. Bec) Spominska marmorna tabla na Šentjakobskem mostu danes mimoidoče opozarja na dogodke iz leta 1515 (Foto: J. Bec) Osmošolci so se pri pouku zgodovine vživeli v vlogo tedanjih barjanskih kmetov ter napisali pritožbeno pismo. Tri izmed njih lahko preberete v nadaljevanju. Kranjski deželni upravnik, vicedom! Kot veste, je bila lani velika povodenj, in ta nam je poplavila vsa polja ter uničila pridelke in hiše. O, Bog nam pomagaj, kaj smo tako grešnega storili, da se nam je to zgodilo. Zato vas naprošamo v imenu nas, ubogih kmetov in device Marije, da umaknete mlin, da voda odtekla bo, da polje ponovno obrodilo bo. Kajti v nasprotnem primeru Bog vas sam bo kaznoval. Ta mlin stoji pod gradom našim, o gospod. 700 kmetij že strada, saj hrane ni, saj ta nesrečni mlin tam stoji in dela nam težave. Tudi samostanu Bistra gre slabo. Ozemlje božje je poplavljeno. Lepo vas prosimo, umaknite to prepreko. Odkar tukaj stoji, dela same težave. Uničite ga ali pa ga premaknite po Ljubljanici navzdol. Govorim v imenu 300 mož in samostana Bistre, odprite oči in usmilite se nas. Prosimo, umaknite ta nesrečen mlin. Vse za nas sprejemljivo je, samo poplav pa prosim ne. Predragi kranjski deželni upravitelj in vicedom! Dobrote resda nisem vajen. Sm samo še eden tistih vaših nezadovoljnih kmetov. Zaradi vsega mojga pridelka, k mi ga je voda uzela. Meu sm pšenico, ajdo, koruzo, proso, da ne bi govoru o repi, je bla debela ku moja pest. Zdej, zdej bo use spet pod vodo. Zarad vsega tega vam pišem, vaša visokost. Ni mi ravno všeč, da vam moram ves svoj pridelk dajat, še tistga, k mi je ostal. Ljubeznivi gospod, ne morem vam nič dobrega reči, da govorite take besede, ki sami veste, da so prazne ene in druge. Pa tudi sram naj vas bo, vas, gospodje! Ta mlin bi morali vi porušit!! Dobr veste, da smo mel zarad mlina in jezu še več vode povsod po njivah. Koga bomo pa mi v usta dajal, vas uprašam? Ampak vendar je vsak kmet vreden svojga plačila, to sem v svoji cerkvi slišal. Če je vaša draga volja, mi povrnete kak krajcar, da preguram do drucga leta. Z upanjem vas pozdravljamo, v imenu vseh barjanskih kmetov Ana Bračić, 8. b Pa zdravi ostanite in BOG z vami gospodje. Lojzek z Marosta Lara Legat, 8. a Spoštovani kranjski deželni upravitelj in vicedom! Povedal vam bom kar iskreno in to, kar bom povedal, mislim smrtno resno! Sicer sem želel biti vljuden, vendar imam tega že čez glavo. In sicer že več mesecev mi jez pri mlinu povzroča neznanske težave. Jez ves čas poplavlja in mi uničuje mojo pšenico, ki sem jo vzgajal predolgo, da mi jo kar uniči nek hudičev jez. Sploh pa ne morem verjeti, da naš presvetli cesar, najmilostljivejši gospod, še ni opazil naše težave. Kar želim, je, da to težavo nemudoma odstranite, saj sem sit misli na to, da moja družina še eno zimo ne bo imela hrane. Zato nemudoma kaj ukrenite, če ne, bomo ukrepali mi, celokupna uboga gmajna! Upam, da bom čim prej opazil spremembo, do takrat pa bom mislil na dobrega cesarja in Boga. Lep pozdrav, kmet Alfred Neja Goličnik, 8. a Mentorica: Jana Bec

20 N aš svet S U P E R L A K O T N I K I Pred davnimi časi je živel deček, po imenu Janko Podganko. Živel je v deželi Tamnekje. To je bila super dežela. Imeli so raketne rolerje, leteče avtomobile, moderne stavbe, ogromne 3D-televizorje, najboljšo tehnologijo v vesolju in sladoled je stal le 15 tamkajšnjih centov. Mimogrede, dežela Tamnekje leži daleč na planetu Bleeb v 296. osončju. Janko je živel s svojimi starši v neki veliki hiši. Nekega dne se je odločil, da bo šel do starega izumitelja risa Mirka. Mirko je živel v garaži. Ko je Marko prišel do Mirka, je zagledal čudno stvar, ki je stala v kotu. Mirko mu je pojasnil, da je to časovni stroj. Mirko je prosil Marka, naj mu pomaga sestaviti stroj do konca. Ko sta končala, sta si vzela odmor. Nato je nekdo pozvonil na super zvonec. Pozvonilo je:»ting tong tang teng teng tang tung ting.«bil je volk Danijel. Vstopil je in dogovorili so se, da bodo preizkusili časovni stroj. Janko je pritisnil zeleni gumb in Iz časovnega stroja so skočili tiranozaver, po imenu Riki, varan Nik, tolpa varanov in čuden varan z neko kroglo srebra v rokah. Vsi varani so nemudoma zbežali. Ris Mirko, volk Danijel in janko so strmeli v čisto mirnega tiranozavra Rikija, ki je spregovoril:»zakaj pa vsi tako buljite vam?«razložil jim je, od kod je prišel in kaj vse je tam počel. Prišel je iz prihodnosti. Povedal je tudi, da je varan Nik s svojo tolpo skoraj uničil njihov planet in da je čudni varan s kroglo v resnici vedeževalka. Tako so Riki, Janko, Mirko in Marko postali prijatelji. Toda veselo druženje štirih prijateljev je prekinilo vreščanje z ulice. Stekli so pogledat, kaj se dogaja, in zaslišali:»ostali smo brez hrane, vsi bomo umrli!«ko so mimoidočo gospo vprašali za pojasnilo, je povedala, da so varani z neko čudno napravo ukradli vso hrano na planetu in se skrivajo na gori Nanu. Zahvalili so se za pojasnilo in odšli. Kam? Spakirali so in se odpravili do gore Nanu, ki je bila od dežele Tamnekje oddaljena tri dni hoda. Mirko je ugotovil, da se tista naprava imenuje kaosodelec. Med potjo se jim je pridružil še medved Miha Golob Kučar Rožnikar Trnovec Vaš, na kratko Miha. Postali so nerazdružljivi prijatelji. Povzpeli so se na goro Nanu, da bi porazili zlobne varane. Mirko je kar naprej stokal in javkal, kako ga bolijo kosti. Volk Danijel je celo pot spraševal:»je še daleč?«miha je tarnal, da bo umrl brez hrane. Riki pa se je pritoževal, zakaj mora on nositi vso prtljago. Le Janko jih je miril in spodbujal še naprej. Končno so prispeli na goro Nanu. Varanja tolpa je stražila vhod, zato so se v palačo Nika priplazili skozi okno. Volk Danijel je izdelal njihove lutke in varanja tolpa je nasedla. Vsi so zgrmeli po lutkah. Medved Miha je ugasnil laserje, da je razbil napravo z napisom»pazi, pusti in pojdi stran!«prišli so v Nikovo sobo in ga zagledali s kaosodelcem v roki. Janko je pritisnil tipko na upravljalcu in na Nika je padla kletka. Janko mu je izpulil kaosodelec in vsa hrana je izginila iz Nikove sobe.»foltraks«, Tian Šterman Terbec, 4. c (mentorica Vojka Lasič) Naši junaki so tako zaključili še eno junaško zgodbo. Vrnili so planetu Bleebu hrano in za vedno ostali prijatelji. To, da bi rekel zgodbe je konec in počil je lonec, se mi zdi preveč dolgočasno! Zato bom napisal, da je te pripovedi konec in razbil se je opekač! Tian Strelec Gorše, 5. b Mentorica: Ana Rozman

21 ŠOLA V PRIHODNOSTI Tisto jutro se mi je zdela šolska stavba že od daleč drugačna. Do velikih vrtljivih vrat so vodile tekoče stopnice. Nad njimi se je bleščal mavrični napis OŠ Prule. Vstopila sem v prostorno dvorano. Kakšno presenečenje! Okoli sebe sem zagledala mizice, na katerih so razdajali lizike, bonbone, čokolado Nasproti mi je prikorakala robotska učiteljica. Ponudila mi je bonbon in rekla: Pridi z mano. Vzela sem bonbon, prijela svojo električno torbo na daljinca in stekla za učiteljico. Šli sva skozi temačen tunel in se na koncu spustili po toboganu, ki naju je pripeljal do velikega razreda, v katerem sem najprej zagledala majhen bleščeč urnik, ki se je sijoč prelival v mavrični svetlobi. Ogledala sem si ga in bil mi je kar všeč: šport, lunapark, vodni park, legoland, šport!»zabava«, Mark Tič, 8. a (mentorica Suzana Zgonecč) V klopeh so sedeli učenci na masažnih stolih. Od potrebščin pa smo imeli samo čarobno škatlo, iz katere smo lahko potegnili, kar smo potrebovali. Stene so bile iz telefonov in elektronskih tablic. Nato pa je vse skupaj začelo izginjati. Maja me je dregnila in odprla sem oči. Joj, škoda! Nič ni resnično. Vse sem samo sanjala. V TEMNIH GLOBINAH Ula Gorogranc Čargo, 4. c Mentorica: Vojka Lasič»Naelektrite ga!«je kričal vodja laboratorija, ki je delal poskuse na živalih.»gospod, srce mu bije preveč počasi, da bi lahko preživel!«je zakričal mlajši član glavne laboratorijske ekipe.»poskusite ga dati v jedrski mešalec DNK!«Delavci so s posebnimi rokavicami prijeli negibno truplo mladiča morskega psa in ga odnesli k veliki napravi. Položili so ga na železno ploščo. Vrata naprave so se zaprla. Zelene, modre in rdeče injekcije DNK so se zasadile v truplo. Stroj je izmeril srčni utrip morskega psa.»mrtev je, gospod!«morskega psa so odnesli k oknu in ga vrgli v morje. Njegovo truplo je začelo toniti v mrzlo in temno vodo. Ko je pristalo na dnu morja, je mimo priplavala majhna riba. Ko je že skoraj odplavala, se je truplo premaknilo in škrge so se ponovno začele premikati. Rep je začel rasti, spremenil se je v kačji rep, posut z bodicami. Morski pes je odplaval k ribi in jo pojedel, nato pa je odplaval še globlje v temno morje oceana. Tam je rasel in rasel. Nekega dne so ob morju odprli vodni park. Na otvoritev je prišlo več sto ljudi. Nihče izmed njih ni slutil nevarnosti, ko se je parku približevala 30 m dolga temna senca. Nekdo je zakričal:»morski pes!«ljudje so začeli teči iz vode, medtem ko je morski pes plaval med vodnimi tobogani. S kačjim repom je grabil ljudi in si jih tlačil v žrelo. Ljudje, ki so bili na varnem, so po telefonih poklicali vojsko. Vojaki so ujeli morskega psa ter ga ubili. Njegovo okostje pa so podarili muzeju. Delavce, ki so izvajali poskuse na živalih, so zaprli v ječo. Dva meseca kasneje je neki potapljač plaval pod morjem in iskal nove živali. Opazil je veliko jajc morskih psov. Približal se jim je. Jajca so se izvalila, iz njih so priplavali morski psi s kačjimi repi ter pojedli potapljača. Rok Opara, 6. a Mentorica: Anja Padar Tomažin»Pošasti«, Rabije Ajazi, 6. b (mentorica Suzana Zgonecč)

22 SRCE HOČE VČASIH DRUGAČE Moja velika ljubezen je rokomet. Posvečam se mu z veliko zavzetostjo in predanostjo, tekme vsak konec tedna pa so pika na i. V začetku pomladi smo imeli zelo pomembno tekmo proti močnemu nasprotniku. Vsi igralci smo se zavzeto pripravljali, sam pa sem kot vratar nosil še posebno odgovornost. Tekma se je začela in naša požrtvovalnost se je kmalu pokazala, saj smo nasprotnika puščali za seboj. To jim ni šlo v račun njihova celotna ekipa se je odzvala z zelo agresivno igro. V zelo pomembnem trenutku je nasprotni vratar podal žogo globoko na našo stran in stekel sem proti njej, da bi jo prestregel. Pri tem sem spregledal nasprotnikovega igralca, ki je tekel v protinapad. In potem se je zgodilo»avtoportret«, Maj Kromar, 9. a (mentorica Suzana Zgonecč) Udarec dveh teles, krik, bolečina in žvižg sodnikove piščali. Vse česar se spomnim, je bil rdeč karton in v glavi vprašanje:»zakaj?«vsi so se nagnetli zraven nasprotnikovega igralca in mene. Zaslišal sem trenerjevo vpitje:»maj, kaj si naredil? Kako, da ga nisi videl?«vratar po pravilih ne sme ogrožati nasprotnih igralcev. Moja prizadevnost in pripadnost ekipi sta prinesli najstrožji prekršek in poškodbo!? Ne moreš verjeti! Vedel sem, da trener ni bil zadovoljen z mojo zagnanostjo, in to me je bolelo bolj kot modrica pod rebri. Zelo me je grizlo, da sem zaradi prevelike vneme ogrozil našo že skoraj dobljeno zmago. Maj Kromar, 9. a VREDNO SE JE POTRUDITI Cel julij smo trdo trenirali, da bi dosegli najboljše rezultate na državnem prvenstvu. Žrtvovanje prostega časa se je seveda splačalo, saj smo dosegli zadan cil V petek, 31. julija, se je začelo državno prvenstvo za dečke in deklice 2015 v plavanju. Državno prvenstvo se je začelo na moj rojstni dan, zato sem bila še posebej zagnana za osvajanje medalj. Prvenstvo je trajalo tri dni. Vsak dan smo bili bolj izmučeni, saj je bilo zelo naporno. Edina stvar, ki nas je še gnala k tekmovalnosti z drugimi, so bile medalje in po koncu prvenstva še zaslužene počitnice.»akvarel, Julija Titan, 2. a (mentorica Bataša Lenarčič) Prvi dan tekmovanja je bil deževen in vse nas je zeblo kot miši, a smo kljub temu osvajali medalje. Osvojila sem 3. mesto in to mi je veliko pomenilo. S soplavalkami smo se izkazale tudi v štafeti, saj smo bile kar trikrat zlate. Kot klub pa smo zasedli 1. mesto in dosegli zadani cilj. Tudi če počitnic ne zapraviš za ležanje na plaži ali potepanje po svetu, se lahko zabavaš tudi na drugačne načine. Najpomembnejše je, da v tem uživaš, kar se da, pa tudi da si čim dlje od šole in zahtevnih učiteljev. Ida Paternost, 7. b

23 BREZ RACUNALNIKA Ž Ko je včeraj sin prišel iz šole, je odložil svojo šolsko torbo v kot in takoj stekel k računalniku. Tam pa je presenečeno zagledal svojega očeta, ki je prav zagreto tipkal po tipkovnici. Sin ga je potrepljal po rami in rekel:»oče, ali smem danes igrati svojo novo igrico? Ali se boš umaknil?seveda, lahko, a kasneje, saj sem trenutno zaposlen in nujno potrebujem računalnik!«mu je odgovoril oče. Sin ga je nato vprašal:»zakaj ga potrebuješ ravno zdaj, ko želim igrati svoje igrice?«oče mu je mirno odgovoril:»sin, računalnik potrebujem za službene zadeve. Naredi najprej domačo nalogo, potem pa se bova dogovorila, kako naprej!«sin je ugovarjal in rekel:»cel dan sem bil v šoli, zdaj mi pa ne dovoliš, da bi se malo zabaval.razumem, da si želiš igrati igrice, toda to, kar delam sedaj, je bolj pomembno,«pove oče.»žal mi je, toda morala se bova zmeniti tako, da boš ti najprej naredil nalogo. Ko boš končal, pa pridi, da se zmeniva, kdaj boš lahko igral. Vendar dovolim le eno uro,«še doda oče. Sin je popustil in začel pisati nalogo. Maša Likar, 9. a»očka!«je poklical Tine očeta, ki je sedel za računalnikom in tipkal po njem. Oče ga ni slišal, saj je bil preveč zatopljen v delo, zato Tine glasneje ponovi:»oči, me slišiš?«oče ni takoj odgovoril, do konca je nekaj natipkal, potem pa nezainteresirano vprašal:»želiš, Tine?Zakaj vsak dan tipkaš po računalniku?«je vprašal Tine.»Tinček, saj sem ti že povedal, da delam, in vsakič, ko me nekaj vprašaš, me zmotiš in pozabim, kaj sem hotel napisati.«tine se ni zmenil za odgovor in po kratkem premisleku rekel:»mamica mi je rekla, da računalnik lahko škodi očem, če se ves dan ukvarjaš z njim, ali to veš?«ker je Tine spet zmotil očeta pri delu, je oče zavzdihnil:»vem, vem.zakaj pa si potlej cel dan za računalnikom? Imaš raje računalnik kot naju z mamico?«je bil užaljen Tine. Oče je ugasnil računalnik, saj je videl, da sin narobe razmišlja in da se sam premalo posveča družini. Obrnil se je k sinu in dejal:»ne, Tine, vaju imam veliko raje, ampak moram opraviti delo za službo, kot boš ti enkrat moral delati naloge, ko boš šel v šolo.pridi greva se igrat,«je predlagal oče.»kaj pa služba?«je bil zdaj zaskrbljen sin.»bo počakala, danes se bova igrala.«tine se je široko nasmejal in stekel z očetom na vrt. Alja Bračun, 9. a NE GRE Po pouku je Anže takoj odšel domov. Po poti je razmišljal o novi igrici, ki mu jo je pokazal prijatelj. Doma je odložil torbo in stekel v dnevno sobo tam pa slaba volja za računalnikom je ugledal očeta.»živijo, oči!«je pozdravil Anže. Oče je odzdravil.»kaj pa delaš?«je bil radoveden Anže. Oče zamrmra:»zaposlen sem.prosim, da me ne motiš!«sin je nadaljeval:»ampak jaz nujno rabim računalnik!zakaj pa?«je vprašal oče.»hm, za domačo nalogo moramo, kaj že?!«in zdrdra:»napisati Vodnikov življenjepis!«oče je ocenil:»za to nalogo boš rabil največ pol ure, pojdi se najprej spočit, saj bo moje trajalo še tri ure, da dokončam. Lahko pa odpreš tudi kakšno knjigo To še ni vse!«ga je prekinil Anže.»Za zgodovino moram narediti projekt in še poiskati pesniška sredstva v «, je hitel naštevati. Oče ga je prekinil:»to je pa res veliko naloge, a vendar ti ne bom prepustil računalnika. Pridi pogledat čez dve uri, če sem končal. Zdaj me pa pusti! Pojdi v knjižnico po knjige in si pomagaj z njimi.ah, je že v redu, bom pa šel k prijatelju in bom naredil nalogo tam,«je Anže zaključil pogovor in odšel iz sobe. Oče si je mislil:»me prav zanima, kakšna naloga bo to?«dunja Sinyavskaya, 9. a»se učiš?«se zasliši očetov glas iz sosednje sobe. Luka je odgovoril:»ne, igram zanimivo igrico na računalniku.«oče je razjarjen privihral v sobo in dejal:»jutri imaš pomemben test! Takoj izklopi računalnik in odpri zvezke!saj lahko to naredim kasneje,«se je upiral sin.»nič ni narobe, če se malo pozabavam na internetu!«je še pripomnil. Oče se je pomiril, nekajkrat vdihnil in pojasnil:»to pa ni res, saj si že ure priklopljen na to mašino! Boš dobil še kvadratne oči! Tehnologija kvari možgane!«luka ni poslušal in se ni zmenil za očetovo godrnjanje.»še zadnjič ti rečem, da se pojdi učit, drugače ti za en teden zaplenim računalnik!«tokrat je zaleglo in Luka je popustil in odprl šolske knjige. Sara Tič, 9. a

24 PRED OGLEDALOM Poglej se! Nisi nič drugega kot vsi ostali ljudje! Bojiš se beguncev. Ne sprejemaš jih! Zakaj? Ker so druge vere? Ker imajo temnejšo polt? Ker se drugače oblačijo? Še vedno so ljudje! Zakaj jih ne sprejemaš, kot vse ostale ljudi? Od kod predsodki? Se jih bojiš? Zakaj? Ker so prišli k nam, da zavarujejo svoja življenja? Se bojiš za svoje življenje zaradi njih? Ali pa si kot ovca! Si kot drugi, ki o njih slabo govorijo, pred njimi svarijo, in ne razmišljaš po svoje, ampak trobiš z drugimi v isti rog. Vzemi se že v roke! Začni razmišljati s svojo glavo!»begunci«, Harisa Tabaković, 9. a (mentorica Suzana Zgonecč) Ida Paternost, 7. b Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik»Kons Strah«, Nuša Dolinšek in Anna Turk, 9. b (mentorica Anja Padar Tomažin)»Kons Prihodnost«, Ana Jovnović, 9. b (mentorica Anja Padar Tomažin)»Smo samo otroci«, Neža Šarlah in Lara Burjak, 9. b (mentorica Anja Padar Tomažin)

25 K njigoljubi Razlagalni spis ob knjigah Bratovščina Sinjega galeba, Toneta Seliškarja, in Grajski strah, Bogdana Novaka (Tekmovalna naloga s šolskega tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo priznanje za 6. in 7. razred) Ljubljana, Draga sestra, ne boš verjela, kako se zgodovina ponavlja. Med počitnicami sem prebral knjigo Toneta Seliškarja z naslovom Bratovščina Sinjega galeba, ki govori o potovanju Ivove posadke na morje. Njihov namen je bil, da bi uresničili sanje Ivovega očeta o enotnosti vasi. Želeli so, da bi bila cela vas ena družina, ki bi si pomagala in sledila v težavah in ko jih ni. Čeprav se je ta zgodba odvijala že pred petdesetimi leti, so bili problemi ljudi enaki kot danes. Tudi druščina na Sinjem galebu je pomagala policiji, da so odkrili tihotapce z Meteorja, tako kot smo mi pomagali policiji ujeti Tkalčevega sina, ki je hotel z zakladom zbežati čez mejo. Ta knjiga bi ti bila verjetno zelo všeč, ker je v njej veliko napetih dogodivščin, kot je borba za Sinjega galeba v neurju, ki jih je odplavilo na otok, na katerem so tihotapci skrivali prepovedano blago. Sovaščani so otrokom, ki so želeli dobro, Sinjega galeba skoraj odvzeti in prodati. Meni osebno je bila Seliškarjeva knjiga zelo všeč, a ne le zaradi vsebine. Če jo boš pozorno prebrala, boš opazila številne podobnosti med Ivovo bratovščino in našim taborniškim odredom. Ivova vztrajnost je podobna moji vztrajnosti, odnosi med druščino na ladji pa Borovemu in Lacijevemu prijateljstvu, ekipnemu delu in enotnosti. To knjigo so pohvalili že številni otroci in odrasli, zato ti bo napeta zgodba zelo všeč. Menim, da je knjiga zelo dobra in ima veliko zapletov. To pa še ni vse, še najboljša hrana Lacijeve mame se ne more primerjati s to knjigo! No, mogoče. Bistvo je, da so si naše taborniške dogodivščine in dogodivščine Ivove bratovščine tako podobne, kot da bi se dogajale istočasno. Če mi ne verjameš, vprašaj Lacija. Tudi on je knjigo prebral. Pravim ti, da je knjiga najboljša. Pa amen. Včasih se zamislim, kaj bi bilo če je Tone Seliškar ne bi napisal. Ojoj! Kaj pa bi počel med počitnicami? Predlagam pa ti, da si prebereš še kakšno Seliškarjevo delo, saj je imel res žilico za pisanje knjig. Predlagam še Rudija ali Posadko brez ladje. Tone Seliškar se je rodil 4. aprila Z lahkoto si zapomniš ta datum. Ni si pa tako lahko zapomniti vseh poklicev in služb, ki jih je opravljal. Nekaj časa je bil novinar, potem celo urednik časopisa Delo. Komaj čakam, da knjigo prebereš in mi pišeš. Nejc Križanič, 6. b»gusarska ladja, Tian Strelec Gorše, 5.b (mentorica Ana Rozman) Lep pozdrav, Uroš

26 Zakaj je Zofka vstala z levo nogo? Zofka je letela na metli in puhala oblačke zelene barve. Spodbujala je metlo, da bi prej prišla k stražniku. Razmišljala je, zakaj je tako slabe volje in se spomnila Zofka je vstala, se pretegnila in puhala oranžen oblaček, kar je pomenilo, da je dobre volje. Ko je pojedla zajtrk, se je odpravila v gozd po drva. Posekala je drevo, a je padlo na velik hrib. Splezala je po hribu, da bi nabrala drva, a hrib se je premaknil. Zofka je padla dol. Šele zdaj je opazila, da to ni bil hrib. Bil je zmaj! Zmaj s tremi glavami, šestimi očmi, trojnimi usti iz vsakih od ust so švigali plameni. Zmaj jo je preganjal in ob tem pel: Ko najdem pravi kraj, požgem ga do tal! Pa kako, pa zakaj? Ker sem pač zmaj! Če me ujeziš, plamen v zadnjico dobiš! Pa kako, pa zakaj? Ker sem pač zmaj! Če pa spiješ moj sok, Pazi se mojih rok! Pa kako, pa zakaj? Ker sem pač zmaj!»ognjeni napad«, Anastasija Lazarević, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) Zofka se je skrila v svojo barako. Zmaj je zarjovel in (kot pravi v pesmi) barako požgal do tal. Zmaj je odšel nazaj spat, Zofka pa je potrta obležala na tleh. Spet se je odpravila v gozd po material za novo barako. Čez tri dni je bila koča končana, Zofka pa utrujena kot še nikoli. Legla je v posteljo, jezna na zmaja, in zaspala. Tian Gorše Strelec, 5. b Mentorica: Ana Rozman

27 LISTI iz dnevnika AGATE SCHWARZKOBLER Sreda, Včeraj po sodbi so me sramotno odvedli v to grozno, smrdljivo, temno ječo, v kateri ni žive duše razen nekaj okostnjakov, pajkov in podgan. Nihče si ne more in si ne bo mogel predstavljati, kakšno trpljenje sem doživela. Vse te laži, vsi slaboželjni pogledi in vse zbadljive besede, ki so me včeraj zadele v srce, so bil krivične. Zakaj mi nihče ni verjel, da za točo nisem kriva jaz. Vsi so govorili, kot da živim od zraka in mi ni mar, da ne bom imela repe, korenja, zelja In ta presneti Marks, naj gre k vragu skupaj z vsemi svojimi lažmi! Res ni bilo vredno, da sem mu pomagala, ko sem le lahko. Za mojega zlatega Jurija pa hvala bogu, da ga je poslal k meni. Nisem še videla tako pogumnega mladeniča, ki bi se zoperstavil asesorjem. Res ne vem, kako mu bom poplačala... Bom sploh prišla iz te ječe? Dolgo ne bom zdržala vsega tega mučenja, preskušanja, krvi. Počutim se kot cucek, ki ni premočen samo do kože, ampak tudi skozi njo. Četrtek, Preživljam najhujše dni svojega življenja. Premražena, potolčena, porezana, prebodena. Čedalje bolj se mi zdi, da se mi bo v temi zmešalo. Nikoli me še nihče ni tako mučil kot ti krvniki. Nihče ni niti malo prizanesljiv. Mineva šele tretji da, zdi se mi, da je minilo desetletje. Svojih nog sploh ne čutim in vsakič, ko jih premaknem, me zabolijo vse kosti in mišice. Počutim se slabotno kot še nikoli. Telo je prebodeno od raznih igel vseh velikosti od glave do pet. Lažje bi umrla, kot vse to prenašala! Poskušala sem celo pobegniti, a sem za kazen morala sedeti tri ure dlje na tistem mučilnem stolu, polnim žebljev. Zdaj so me v ječi priklenili še na verigo, ki ni dosti daljša od enega metra. Ne morem več Petek, »Stražar«, Blaž Žakelj, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) Ne morem nehati razmišljati o Juriju in le še misel nanj me krepi, da ne omahnem. O, ko bi vedel, kaj so mi prinesli za zajtrk. Pravzaprav je bilo to že kosilo. V majhnem lončku sem dobila gosto brozgo, v kateri je bila pretežno voda, malo kruha in črepinje. Še z ust mi curlja kri, kot da bi ga bili odrezali. Takoj ko je odbilo dve popoldan, so me odpeljali v mučilnico. Danes je bil na vrsti bič, klešče kot navadno, še igle in mučilni stol. Ničesar jim nisem imela povedati, saj ni nič res, česar me obtožujejo. Ko sem že mislila, da je konec, so mi posmehljivo povedali še za»presenečenje«. Zavezali so mi oči in me odpeljali v prostor, ki je bil zelo mrzel in hladen. Posedli so me na tla in čakala sem, kaj se bo zgodilo. V daljavi sem zaslišala glasove. Nekdo je rekel:»pojdimo!«drugi je zaklical:»brez usmiljenja, fantje!«pričakovala sem najhujše. Obšel me je srh, začela sem moliti in še bolj mislila na Jurija. Ljubezen me je krepila, pomagala je, da mi je bilo lažje. Tedaj pa se je začelo. Najprej me je zalila ledena voda in pod rebri sem začutila ostro bolečino, kot da bi mi iglo, debelo kot prst, potisnili v telo. Zakričala sem, a takoj so me polili z vročim oljem in ostro bolečino sem začutila natanko na istem mestu. Mislila sem, da je to konec. Videli so, kako trpim, a so me zalivali in prebadali, dokler nisem omahnila in se nisem več premikala. Ne vem, kaj se je zgodilo potem, a zbudila sem se v ječi, priklenjena s štirimi verigami. O, da se ne bi zbudila! Sobota, »Stražni stolp, Asja Grgičević, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) Počutim se obupano. Glavni rabelj je za nameček napovedal, da me čaka v nedeljo preizkus z vodo. Življenje postaja nočna mora, iz katere se ne morem zbuditi. Skušam ostati prisebna, oklepam se zadnjih trohic upanja, ko pomisli nanj. Gotovo je to moja zadnja sobota. Predstavljam si odrešitev v nebesih, kjer bova z Jurijem rešena nočnih mor nočne more. Jona Škrjanc, 8. a Mentorica: Anja Padar Tomažin

28 ČEZ TISOČ LET Ko sem bil v gozdu, sem našel veliko votlino. Ker sem bil radoveden, sem pokukal vanjo in zagledal nekoga, ki je bil oblečen v zelo stara, zaprašena kraljevska oblačila. Stopil sem malo bliže in oči so se mi ustavile na dolgi bradi. Ko sem pogledal v obraz, me je spominjal na kralja Matjaža, ki sem ga poznal iz knjige. Šel sem še bližje, dokler nisem po nesreči brcnil nekega kamna, ki je povzročil hrup. Kralj Matjaž je nekaj zastokal in se začel prebujati. Hotel sem tiho zbežati iz votline, ampak sem bil prepozen, saj me je kralj Matjaž že prijel za roko in zmedeno rekel:»ti! Ti!«in me vprašal, kdo sem in za koga delam. Ker sem bil že grozno prestrašen, sem povedal, kdo sem in da za nikogar ne delam. Odšla sva ven iz votline, a življenje zunaj je bilo zanj precej drugačno kot pred tisoč leti. Bil je čisto zmeden in ni vedel, kaj se dogaja in kje je. Odpeljal sem ga v mesto in mu medtem vse razložil. Prišla sva do moje hiše. Ko so starši odšli, sem kralja Matjaža pretihotapil v hišo. Želel sem, da me počaka, ko sem se odpravil po hrano, a on je izginil. Iskal sem ga po mestu, tekal sem in tja, ko zaslišim hrupno trobljenje in se znajdem v prometni gneči. Tam je bil! Sredi ceste je stal kralj Matjaž, ki je kot slepec hodil po njej in krilil z rokami, kot da se otepa nadležnih zveri z mečem. Hitro sem ga zvlekel s ceste.»tu in zdaj mi ni všeč, hočem nazaj v svoj čas, v svojo votlino, kamor spadam!«me je prepričal in pospremil sem ga nazaj pod Peco. Ker je bil dan res naporen, mi je ponudil nekaj za pod zob, potem pa izginil v temi votline. Šel je nazaj v stare čase. Aljaž Jazbec, 7. b SREČAL SEM KRALJA MATJAŽA Po stoletjih spanja se je prebudil kralj Matjaž izpod Pece. Najprej je ostrigel brado, dolgo kot ponedeljek, se očedil v bližnjem potoku in nato odpravil v veliko mesto. Tam sva se srečala. Pred našo hišo. Nisem mogel verjetno, ko mi je povedal, kdo je. Bil je res močan, njegova koža je bila spočita od dolgega spanja, pav nič nagubana, oči je imel črne kot ogljem, lase pa sive, močne, žimaste. Velik pa je bil toliko kot jaz. Povabil sem ga k sebi domov. Najprej sem ga odpeljal v svojo sobo. Stopil je do računalnika, a se ga je prestrašil, ko sem ga prižgal. Zagledal je samega sebe v njem. Pojma ni imel, kako je prišel vanj. Razložil sem mu, da ga kamera spremlja vsepovsod. Naenkrat pa je zazvonil moj mobi. Klical me je prijatelj, če se mu pridružim na vožnji z avtom, saj je ravno opravil vozniški izpit. Kralj Matjaž pa se je smejal kot zmešan, ko me je videl s ploščico v roki.»govoril si s prazno škatlico, si pa res zmešan!«pokazal sem mu tisto čudno reč, ki jo ima skoraj vsak Zemljan na planetu.»grozno! Kaj vse si ljudje izmislijo!«je bil njegov komentar in še vedno se je smejal. Nato sem ga odpeljal v kuhinjo, da se malo okrepča in kaj spije. Moja mama je ravno kuhala kosilo. Uporabljala je zanj grozljive aparate, mešalnik, rezalnik, stepalnik, električno pečico, pomivalni stroj Vse je ropotalo, škripalo, brnelo, cvrčalo Krik! Matjaž je skočil po veliki kuhinjski nož, ki ga je poznal kot orožje, in ga zgrabil. Začel je mahati po kuhinji. Z mamo sva se prestrašila in se skrila v kopalnico. Ko je minilo nekaj časa, sem se opogumil in stopil ven iz kopalnice. Kralja Matjaža ni bilo nikjer. Še nož je ležal na tleh. Vrata pa so bila široko odprta. Sklepal sem, da ga je ta sodobna tehnologija in njeno zoprno oglašanje spravilo ob živce in je raje pobegnil nazaj v svojo idilo pod goro Peco. Leon Sačer, 7. b

29 Ljubljana, Dragi gospod DE SAINT-EXUPÉRY! Pišem Vam, ker sem prebrala vašo knjigo Mali princ. Bila mi je zelo všeč, zato je nisem odložila, dokler ni bila prebrana. Na koncu ste izrazili željo, da naj Vam pišemo, če bomo opazili, da se je Mali princ vrnil na Zemljo. Malega princa sem opazila v svojem mlajšem bratu Žaku. Mali princ je rekel:»kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«včasih smo dejansko slepi, zaslepljeni od praznih besed in blišča, zazrti v nekaj, kar je nedosegljivo. Ne vidimo pa korak okrog sebe in ničesar bližnjega, kar je tu in zdaj, ne opazimo in ne cenimo. Pa vendar so taki mali princi čisto blizu nas. Vsi otroci so taki, tudi moj brat, Žak. Pri svojih štirih letih je kot odprta knjiga, iskren, neposreden, kot je bil Mali princ. O vseh misli iskreno in jih ne ponižuje. V knjigi mi je bila najbolj všeč misel lisice, ko je govorila Malemu princu:»za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu.«lisica si je želela Malega princa za prijatelja in zanj bi naredila vse. Vsa skrivnost je bila v času, ki sta ga namenila drug drugemu. Tudi Žak s svojo igrivostjo in časom, ki ga prebijeva skupaj, ni kdor koli. Na prvem planetu, ki ga je obiskal Mali princ, mu je kralj rekel:»najtežje je soditi sebi, drugim je vse laže. Če se ti posreči, da se pravično obsodiš, si resnično modrijan.«ta misel mi je ostala v spominu in vsi bi se je lahko držali. Tako hitro obsojamo in sodimo druge, na sebe pa pozabimo. Pisala sem Vam o svojem bratu Žaku, gotovo bi ga bili veseli, če bi se srečala. Kot za Malega princa je vse v njegovih očeh lepo in precej enostavno. Odrasli tako komplicirajo. Lep pozdrav, Ula Šercer DUHOVITO, ZABAVNO IN DRZNO Knjiga Geniji v kratkih hlačah prikazuje vsakodnevno življenje osnovnošolcev in gimnazijcev, zato je primerna za mladino. Zgodba na bralcih pusti odličen vtis, saj se lahko potopijo v zgodbo in si predstavljajo, da so del nje. Ula Šercer, 9. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik Zgodba govori o gimnazijcih in osnovnošolcih, ki nehote postanejo uredniki šolskega časopisa Utripi. Stvari se lotijo zelo resno in se odločijo, da bodo vse speljali mimo mentorice, profesorice Klofutar. Fantje in punce se potegujejo za nagrado za najboljši šolski časopis leta. Njihovo delo napreduje, vse dokler se ne sprejo. Osnovnošolci so prepričani, da jih starejši izkoriščajo in se zato uprejo. Uprejo se tako, da natisnejo Antiutripe, ki pa so presenetljivo dobri in so všeč celo gimnazijcem. Imajo še vedno možnost, da zmagajo na tekmovanju za najboljši šolski časopis leta? Avtor je zgodbo prikazal na zabaven, duhovit in napet način. S tem je dosegel, da se bralci ne moremo odvrniti od branja, saj nas nenehno zanima, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Zgodba je napisana sintetično, kar je po mojem mnenju boljše, saj tako mladi lažje razumemo vsebino. Kaja Bračić, 6. b Mentorica: Janja Klander Merc Naslov: Geniji v kratkih hlačah Slavko Pregl Avtor: Založba: Mladinska knjiga Leto izida: 1983»Prijatelj«, Luka Milošević, 1. b (mentorica Suzana Zgonec)

30 Vtisi sedmošolcev po obisku Knjižnice Otona Župančiča Tudi v tem šolskem letu so bili sedmošolci vključeni v projekt Rastem s knjigo. V sklopu je bil tudi obisk splošne knjižnice. Spodaj so zbrani vtisi posameznikov.»v krogu«, Marcel Zadnikar, 7.a (mentorica Suzana Zgonec) S šolo smo se odpravili v knjižnico Otona Župančiča, kjer nam je knjižničar, ki nas je vodil po knjižnici, predstavil Otona Župančiča, slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca in urednika revije Ljubljanski zvon. Kasneje smo se odpravili proti naslednjemu nadstropju in ob vsakem nam je kaj povedal. Ko smo prišli do mladinskega oddelka nas je popeljal v pravljično sobo, kjer nam je predstavil projekt Rastem s knjigo ter nam pokazal lepe knjige za mladino, ki so vključevale, slikanice, stripe ter na sploh knjige vredne branja. Ob koncu tega dogodka nam je razdelil letošnjo izbrano knjigo projekta Rastem s knjigo, Iskanje Eve. Nato smo se odpravili nazaj proti šoli. Ogled nas je seznanil z novimi podatki ter informacijami in s projektom Rastem s knjigo, kar mi je ugajalo, prav tako kot mi je predstavitev v pravljični sobi ter v celoti obisk te knjižnice. Zelo bi me zanimal sistem izposoje knjig, ki pa, žal, ni bil predstavljen v tem ogledu. Matjaž Pogačnik, 7. a V knjižnici mi je bilo najbolj všeč, ko nas je knjižničar popeljal skozi videoteko, saj sem v njej videl veliko stripov in albumov znanih glasbenikov. Pohvalil bi vse knjižničarje, saj se vsak dan trudijo, da nam predstavijo knjigo, katero potem na primer povemo za bralno značko. Sam v knjižnici nič nisem pogrešal, saj mi je bilo vse prečudovito. Luka Kranjc, 7. b V Mestni knjižnici mi je bilo všeč to, da so teme mladinskih knjig razporejene zelo pregledno. Tako lahko zelo hitro najdeš knjigo, ki jo iščeš. Še posebej bi pohvalila knjižničarja, ki je bil zelo prijazen in navdušujoč. S svojo energijo me je navdušil za branje. Pogrešala nisem ničesar, saj sem se zelo dobro počutila in se bom še vrnila v to knjižnico. Liza Fortuna, 7. b V Mestni knjižnici Ljubljana sem izvedela veliko novih stvari in zanimivosti, ki jih doslej nisem vedela. Presenečena sem bila nad velikostjo knjižnice in njeno ponudbo. Dobro se mi zdi, da imamo na srečo še vedno lahek in brezplačen dostop do knjig. Pogrešala sem morda le to, da nam knjižničar ni opisal oz. povedal kaj več o programu knjižnice, saj sem v knjižničnem katalogu opazila veliko različnih dogodkov in delavnic, ki jih prireja mestna knjižnica. Asja Grgičevič, 7. a V knjižnici je bilo kar v redu predvsem zaradi tega, ker je odpadel pouk. Všeč mi je bilo, da imajo knjižni avtobus imenovan bibliobus, ki vozi povsod in tako vsem omogočijo branje. Tudi sama sem že brala na eni od njegovih postojank, ko sem bila mlajša. Všeč mi je bilo tudi, da stripe in slikanice jemljejo kot knjige in da smo ob koncu dobili darilo. Malo sem bila edino razočarana nad nizkimi stoli, pa čeprav vem, da smo bili na otroškem oddelku. Anja Gostič, 7. a Mentor: Gregor Škrlj Meni je bil obisk knjižnice Otona Župančiča zelo zanimiv. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli po stopnicah in sem zagledala veliko pisano pravljično sobo. Čeprav sem rekla, da v tej knjižnici nikoli nisem bila, se spomnim, ko sem sedela v veliki srebrni žlici. tako zabavno mi je bilo poslušati pravljico, da se še zdaj spomnim tistega ponedeljkovega popoldneva. Ker mi je bil obisk knjižnice zelo všeč, mislim da ne bom pogrešala ničesar, saj bom od zdaj naprej knjižnico Otona Župančiča obiskala precej bolj, kot sem jo obiskovala prej. Zahvalila bi se rada gospodu, ki je tam delal, ker sem od njega izvedla veliko novih stvari. Pohvalila bi to, da ima ta knjižnica velik izbor knjig. Všeč mi je, da spodbujajo otroke in mladostnike k branju. Eli Rozman Brenners, 7. b Obisk knjižnice mi je bil zelo všeč. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko nam je knjižničar povedal, da so slikanice in stripi bolj primerni za mladino in starejše ljudi, kot pa za otroke. Njihov način označevanja knjig s piktogrami je zelo priročen. Pogrešal pa sem ogled celotne knjižnice med knjižnimi policami in zraven razlago, kje in kako so knjige zložene. Žiga Likar, 7. a Obisk knjižnice mi je bil zelo všeč, ker sem zvedela kako urejajo knjige in pod katerimi znaki oz. kategorijami so zložene določene knjige. Odslej bom posebej, ko bom sama obiskala knjižnico, lažje našla knjigo, ki jo bom želela. V knjižnici imajo ogromno zbirko knjig in všeč mi je tudi, da imajo knjige v tujih jezikih. Pohvalila bi urejenost in čistočo knjižnice. Gaja Bergant, 7. b V knjižnici mi je bilo všeč, da se lahko poleg izposoje knjig in branja udeležiš tudi drugih aktivnosti kot so: igranje šaha, izobraževanje na različnih tečajih in podobno. Pohvalil bi, da ima knjižnica na izbiro za izposojo veliko knjig, tako za otroke, mladino in odrasle. Še posebno mi je bil všeč njihov akvarij z ribami. Marcel Jontez, 7. a Obisk knjižnice mi je bil zelo všeč. Rada imam knjižnico in knjige. Predstavitev mi je bila zabavna, saj je bila predstavljena na zanimiv in privlačen način. Še posebej sem vesela, ker je knjižničar dejal, da so tudi stripi knjige. Strip o Garfieldu je knjiga, tako kot Harry Potter ali katera koli druga. Verjetno sem pogrešala obljubljen film o knjig, a mi je dan vseeno bil zelo všeč. Hana Elikan Longo, 7. a Obisk knjižnice je bil popoln. Najbolj mi je bilo všeč raziskovanje knjižnice, ker sama v njej še nikoli nisem bila. Videla sem nekaj knjig moje najljubše zbirke knjig, zato mi je to še bolj popestrilo dan. Nič pri obisku te knjižnice ne bi ravno izpostavila v slabem smislu, saj mi je bilo zelo zanimivo. Anastazija Lazarevič, 7. a

31 BRANJE KNJIG JE POMEMBNO Branje knjig je pomembno, saj samo če bereš, dobiš dober besedni zaklad. Pomembno je tudi, da se lažje in bolj pravilno pisno izražaš. Otroci v vrtcu morajo brati slikanice in zelo kratke knjige ob pomoči staršev in vzgojiteljic. Šolarji do šestega razreda naj berejo daljše in malo zahtevnejše knjige, da se naučijo tekoče brati in hitreje pisati. Starejši navadno berejo romane ali knjige, ki so dolge in zahtevne. Ko si star, ti branje krajša čas, saj te pri tem ne boljo noge ali roke kot pri opravilih v hiši ali na vrtu. Branja se moraš lotiti čim prej, saj tako spoznavaš zgodbe in življenjske resnice, ki ti bodo morda kdaj pomagale priti iz zagate in ne bo ti potrebno spraševati drugih za nasvet in se tako osmešiti. V šoli lažje pišeš spise. Kasneje pa morda sam napišeš knjigo, a le če imaš dober besedni zaklad in veš, kako narediti knjigo zanimivo. Branje je zelo pomembno in ljudje morajo brati celo življenje. Jakob Virant, 7. b»drevo«, Zala Vidmar, 6. b (mentorica Suzana Zgonec) KAKO SEM SE UČIL BRATI Branje je pomembno, ker tako lahko človek bolje razvije jezikovno pravilnost. Tako meni večina učiteljev in staršev, tudi moji. Velja jim verjeti. Sam berem knjige vsak večer. Trenutno berem knjigo Ronja, razbojniška hči. Rad berem pustolovske in napete zgodbe. V vrtcu nisem znal brati, vse okrog sebe sem prepričeval, naj mi oni berejo. Rad sem poslušal in hkrati gledal slike iz slikanic. V prvem razredu so me doma skušali prepričati, da naj se naučim brati, a jaz nisem hotel. V drugem in tretjem razredu je bilo podobno kot v prvem. Nisem maral brati, a sem moral, saj smo se takrat to tudi učili. Vse se je spremenilo v četrtem razredu. Bral sem veliko več navodil, snov iz učbenikov pa tudi vse več knjig. Takrat sem začel brati zbirko Pet prijateljev, ki me je zbližala z branjem. Bral sem večkrat na dan in redno hodil v knjižnico, da sem prebrane knjige vračal in si sposojal nove. V petem razredu sem ugotovil, da so knjigo, narejeno po moji najljubši video igri, sinhronizirali v slovenščino in moral sem jo prebrati. Zgodba mi je bila všeč. Takrat se tega nisem zavedal, ampak zaradi branja se je moj domišljijski svet spremenil, postal je poln idej in naenkrat sem za spise, ki smo jih pisali v šoli, začel dobivati odlične ocene. V šestem razredu nisem več bral toliko knjig, nisem več našel poti do njih. Vse se je spremenilo. Nisem več tako dobro bral in spisi so bili slabši. Danes spet več berem, rad bi bil boljši. Borut Jurkovnik, 7. b Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik

32 M ladi pesniki in pisatelji Letni čas Letni čas je čas, ko se vreme spremeni, in vse je lepše, kakor se zdi. Letni čas ni misel, ki le živi, je leto, ki krajše se zdi. Zima, pomlad, poletje, jesen vse spremenijo brez kraja in mej. Vsak letni čas je zame vesel, ker mi prinaša notranji mir. Alina Varlec Odlazek, 4. a Mentorica: Laura Belak»Cvetje v vazi«, Rebeka Kromek, 6. a (mentorica Suzana Zgonec) ČAŠA NESMRTNOSTI? Ne, hvala! Že pred tisoč leti je bila nesmrtnost želja in še danes je tako. Edina bitja, ki so nesmrtna, niso resnična. Vendar obstaja način, da smo nesmrtni. Lahko se zapišemo v zgodovino z zlatimi črkami, kar v resnici pomeni z dobrimi deli, kot se je npr. Nelson Mandela. Obstaja pa še en način, za katerega se mi zdi, da je dandanes najbolj priljubljen. To je, da postaneš slaven. Veliko ljudi se odloči, da bodo ubrali to pot, vendar ne uspe vsem. Če želiš biti nesmrtno slaven, moraš biti v svojem početju profesionalec nad profesionalci. To so bili na različnih področjih npr. Leonardo da Vinci, Marilyn Monroe in Michael Jackson. Ti so postali tako slavni, da ih svet tudi po njihovi smrti ni pozabil. A nihče ne ve, ali se jih bodo še spominjali čez sto ali tisoč let. Lahko se zgodi, da zaslovi nova igralka in jo zasenči. Zato je tudi taka nesmrtnost negotova.»cvetje v vazi«, Vojko Andjelić, 6. a (mentorica Suzana Zgonec)

33 Kaj pa prava nesmrtnost? Takšna, da nikoli ne umreš. Znanstveniki v vseh obdobjih in povsod po svetu skušajo odkriti zdravilo za smrt napoj za večno življenje. Nekateri trdijo, da tega ne bomo nikoli iznašli, spet drugi, da smo to že odkrili, vendar da tega še ne vemo. Spet tretji, da je le vprašanje časa, kdaj bomo postali večni. Če bi meni ponudili čašo nesmrtnosti, ki bi dejansko delovala, da ne bi mogla umreti, bi jo zavrnila. Ne želim biti nesmrtna. Predstavljajmo si, da bi zbolela za kakšno neozdravljivo boleznijo. Večno bi morala trpeti, saj ne bi mogla umreti in bi se mučila dan za dnem in noč za nočjo, dokler ne bi iznašli zdravila. Zamislite si, da bi bili vsi ljudje nesmrtni. To ne bi bilo dobro. Zmanjkalo bi vsega, hrane, pitne vode, prostora. Zati si sama ne želim biti nesmrtna. Ne na takšen način! Menim, da smrt ni nič slabega. Nekateri verujejo, da greš po smrti v nebesa, drugi, da se preleviš v drugo bitje, spet tretji so mnenja, da se potem, ko za vedno zapreš oči, ne zgodi nič. Vendar nihče ne ve, kaj se zgodi tudi v resnici in naj tako tudi ostane. Karolina Šteblaj, 8. a»na poti nisi sam«, Miha Koren, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Mentorica: Anja Padar Tomažin»Na poti nisi sam«, Mihajlo Sopko, 8. b (mentorica Suzana Zgonec)

34 KJE SI, UMETNOST? Umetnost je dejavnost človeka, kjer preko umetniških del po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta Poznamo več vrst umetnosti: glasbena, plesna, besedna, likovna, filmska. Likovna ima več področij, na primer risanje, slikanje, kiparstvo, arhitektura, ilustracije itd. Umetnost spremlja človeka že od nekdaj. V kameni dobi najdemo poslikave na stenah votlin in jam. Pod stavbeno umetnost štejemo tudi svetovno znane piramide iz Egipta. Tudi na Slovenskem se lahko pohvalimo s številnimi umetniki in njihovimi deli, ki se lahko merijo s tistimi onkraj naših meja. Med arhitekti izstopa Jože Plečnik, med skladatelji Gallus in Kogoj, med slikarji Jakopič in drugimi impresionisti Bogato je tudi ljudsko izročilo.»cvetje«, Lara Legat, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Umetnost lahko v šoli spoznavamo pri urah slovenščine, glasbene in likovne umetnosti ter zgodovine. V zadnjem času smo pri književnosti prebirali Vodnikova in Prešernova dela. V svojih pesmih razmišljata tudi o pesniškem poklicu in položaju umetnika. Prešernovo mnenje je, da svoje usode nikoli ne poznaš. Nihče ne ve, kam ga bo življenje zaneslo in kako uspešen bo. Z ustvarjanjem pa ne zasluziš dovolj za spodobno življenje. Umetniki nimajo dovolj podpore in spoštovanja drugih ljudi. Prešeren pravi v Glosi, da jim kažejo osle, kar pomeni, da se iz njih norčujejo. Vodnik in Prešeren pa povesta, da pesnik lepo živi zaradi svoje ustvarjalnosti, da ustvarjanje pomeni več kot materialno bogastvo. Poklic umetnika se mi zdi zelo težak, saj če sklepam po spoznavanju Prešernovih pesniških del, ni prav lahko napisati vseh teh verzov, rim, posebnih pesniških oblik. Najtežje se mi zdi začeti, a pesniki imajo dar in če imajo navdih, si predstavljam, da besede kar letijo na papir. A gotovo ni tako! Doma umetnost spoznavam z branjem, preko televizije, radia, obiskovanjem koncertov in drugih predstav. Zdi se mi da ljudje premalo spoštujejo umetnost, saj se tudi državni denar veliko raje nameni kam drugam kot pa za kulturo in umetnost. A umetniki so pomembni za napredek naroda in razvoj njegove zavesti. Maj Kromar, 9. a

35 OKUSI SO RAZLIČNI V spisu bom predstavila svoje mnenje o umetnosti in umetniškem poklicu, saj sem se o tem zamislila ob prebiranju Vodnika in Prešerna. Valentin Vodnik razsvetljenec, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja, je že v pesmi Moj spomenik dvomil, da bralci razumejo njegova dela in trdil, da ni tako dober kot antični in vsi preminuli cenjeni pesniki. Verjel je, da bo srečen le, če bo pisal pesmi, ki so mu všeč, saj s pesništvom nič ne zasluži in pesni le iz lastnega veselja. France Prešeren, rojen v prvi polovici 19. stoletja, se je celo svoje življenje trudil postati uspešen pravnik. Pisal pa je tudi pesmi, ki so bile večinoma miselne, domovinske in ljubezenske, ki so opevale njegove neuslišane simpatije. Pesnil je zato, da je lahko izrazil svoja globoka čustva in razmišljanja, kot na primer v Zdravljici, kjer Prešeren nazdravlja slovenski zemlji, Slovencem, dobrim ljudem in človeški dobroti. Pesniki, kot sta bila Vodnik in Prešeren ter mnogi drugi, v svojih pesmih zagovarjajo ljubezen, zvestobo in domoljubje. Pogled na svet in način pisanja pa se spreminja iz stoletja v stoletje. Ko se pri slovenščini pogovarjamo o umetnikih, ki so bili zelo pomembni za razvoj jezika in umetnosti, si velikokrat predstavljam, kako bi bilo v njihovi koži. Poklic umetnika se mi zdi zelo svoboden, vendar ni lahek, saj je zanj potrebno veliko znanja in nadarjenosti. Na naši šoli so po stenah na hodniku obešena dela učencev, ki so včasih obiskovali šolo, imamo likovno galerijo, kiparska dela, ki krasijo šolske hodnike, in mnoge druge stvari, ki kažejo na to, da šola ceni umetnost in prav tako uči tudi nas. Zdi se mi, da se zanimanje za umetnost iz leta v leto spreminja. Običajne umetnike so zamenjali sodobni, ki spreminjajo umetnost z novimi idejami. Vsak ima svoj okus za umetnost. Mladim so bolj všeč novejši umetniki, starejši pa ostajajo pri starih delih in pesnitvah, ki jih spominjajo na otroštvo. Vsi pa se bomo vedno spominjali umetnikov, ki so zaslužni, da je slovenska kultura tudi del evropske in svetovne dediščine.»tihožitje«, Sara Ristić, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Ula Šercer, 9. a

36 DOL S ČAROVNICAMI Čarovnice nevarne stare spake te golazni je na mahe. sovražijo otroke in vse, kar živi, fuj, kako smrdijo po kanalizaciji! Zlobne do otrok, da spravijo te v jok, grde so, nadute s strupom vse posute. Ko lahko jih zadušiš, ne odlašaj s tem! Takoj jih vrzi v kompot, da bo reklo:»pok!«kdaj bo ta dan prišel? Ko bo nekdo ponje šel, jih poknil, žoknil, užgal in jih fino klofutal. Ko bomo tja odšli, jih v kot pospravili, ugotovili, kaj tiči v tem kiču, in poslali jih k hudiču!»zaljubljeno drevo«, Lana Krošel, 1. c (mentorica Sabina Bauer) Tian Strelec Gorše, 5. b Mentorica: Ana Rozman JE VSAKDO LAHKO UMETNIK? Kaj pravzaprav je umetnost? Umetnost je dejavnost človeka, kjer preko umetniških del izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, tj. odnos do sveta. Obstaja več smeri umetnosti, npr. glasbena, likovna, plesna, arhitekturna in pesniška umetnost. Umetnine ustvarjajo umetniki. Vse umetniške zvrsti so enakovredne, saj je vanje potrebno vložiti enako veliko dela in truda. Umetnost se je začela razvijati že v stari kameni dobi, ko so ljudje začutili potrebo po ustvarjanju, zato so slikali podobe po jamskih stenah. Skozi čas so ljudje ustvarjali umetniška dela, pa se tega sploh niso zavedali. S pomočjo teh umetnin danes vemo, kako so ti ljudje živeli, kako so se prehranjevali, v kaj so verovali Umetnost se še vedno razvija, na nekaterih področjih bolj, na drugih manj, npr. arhitekturno umetnost ljudje na splošno bolj cenijo kot pesniško. Zakaj? Arhitekturno

37 zgradbo lahko vidimo in jo vsak na svoj način razume po svoje. Pri pesmi je to drugače. Ker je pesnik vlil v pesem čustva, ki jih prikaže na umetelni način s posebno rabo besed, jo je toliko težje razumeti. Večina ljudi se ne zavzame in potrudi, da bi razumeli to umetnost, zato so jo začeli zanemarjati. Marsikdo misli, da pesmi niso nič, da so ničvredne, da je to igra rimanih besed. To ni res. Pesem je živ dokaz, da je jezik vreden nadgradnje in pesniki so že pred časi dokazali, da je naš jezik dovolj dober za umetnost, s tem pa dvignili pomen in raven našega maternega jezika. Kljub temu da ljudem pesmi ni bilo mar, so pesniki nadaljevali z ustvarjanjem, ker so bili bogati v srcu, saj so vedeli, kaj potrebuje narod. Njihovo največje poslanstvo je ustvarjanje in pisanje pesmi ter občudovanje narave, ki jih navdihuje. Pesniki v svojih delih zagovarjajo svoj jezik, kulturo, domovino, naravno lepoto in njena bogastva Prešernovo mnenje o pesniškem poklicu je bilo, da kdor se ukvarja s pesnjenjem, ne ve, kakšna usoda čaka njegovo delo. Ne nadeja se ne plačila ne občudovanja. Valentin Vodnik je imel glede tega bolj optimistično mnenje. Pesnik živi skromno, a je njegovo bogastvo njegovo poslanstvo, ki mu pomeni vse. Oba pesnika sta se zavedala, da sta ustvarjalni navdih in svoboda nekaj, česar jima ni mogoče odvzeti. Umetnost lahko v šoli spoznavam pri učni uri iz zgodovine (umetnostna zgodovina), glasbe (glasbena umetnost), likovne vzgoje (likovna umetnost) in pri uri slovenščine (besedna umetnost). Doma lahko umetnost spoznavam z branjem knjig, branjem pesmi ter z lastno ustvarjalnostjo. Poklic pesnika se mi zdi težak, saj je težko napisati pesem v stopicah in z rimami vred, a če imaš ideje, voljo in ljubezen do ustvarjanja, poklic še zdaleč ni težak. Žal, biti pesnik ni spoštovan poklic in ljudje ne bodo nikoli odprli oči in pogledali, kaj so pesniki po svetu naredili za svoje narode. Pesniki so spoštovani šele takrat, ko ljudje ugotovijo, kaj so naredili, a takrat je že prepozno, da bi pesniki poželi slavo, ki so si jo zaslužili s trdim delom. Vsak, ki nekaj izdeluje, je umetnik in vsako delo je po svoje odlično. Vsak je lahko umetnik. ALJA PIŠE KNJIGE 7. poglavje iz Nina v deželi skrivnosti in uničujoči vulkan Alja Bračun, 9. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik Kristalna zmajevka Ko sva s Tomažem pokukala izza skale, sva zagledala zmajevko.»kako je lepa!«je rekel Tomaž.»Ja «sem ostala brez besed. Zmajevka je bila najlepša v zmajskem kraljestvu. Bila je malo manjša kot zmaj ognja in imela je lepe vijolične luske. A najlepša na njej so bila krila, Bila so vijolično modra, velika in svetla kot kristal. Zmajevka je stala na skalah in zrla v svoj odsev v jezeru. Jezero se je bleščalo v roza vijolično modrih barvah, saj so ob jezeru ležali svetlo modri kristali različnih velikosti. Bilo je tako lepo! Tako lepega bitja še nikoli nisem videla. Aja, da ne pozabim povedati, da je šlo zmaju odlično. Izvedel je, da je bila tudi zmajevka zaljubljena vanj. Oba sta bila srečna. Kar naenkrat pa me je nekdo zgrabil za vrat.»av!«sem vzkliknila.»tomaž!«sem zaklicala. Takrat šele sem opazila, da tudi njega nekdo drži za vrat. Beli in dolgi kremplji so se mi zarili v kožo. Bil je zmaj, ampak spet neki drugi, ki sem ga videla tokrat prvič. Bil je grd in zguban ter umazano bele barve in približno iste velikosti kot zmaj ognja. Iz ust je izdihaval hladno, ledeno mrzlo sapo, da me je kar zmrazilo.»zmaj«, Matjaž Pogačnik, 7. a (mentorica Suzana Zgonec)»Vsiljivci!«je zarjul. Alja Bračun, 9. a

38 UMETNOST nas uči, UMETNOST nas bogati»v poljani tihi«(poustvarjanje po Murnovi pesmi, Dunja Sinyavskaya, 9. a (mentorica B. M. P.) Knjige, ki jih beremo, glasba, ki jo poslušamo, hiše, v katerih bivamo vse te vsakdanje stvari, so umetniška dela. Kaj pa je, pravzaprav, umetnost? Pojem ima veliko definicij, karakteristik in posebnosti. Vsak človek jo predstavlja na svoj način in mislim, da je to človekov prikaz realnosti, ki združuje človeka z lepimi, prijetnimi, zanimivimi, včasih tudi nerazložljivimi stvarmi. Umetniška dela so bila cenjena skozi zgodovino, ampak veliko pomembnih avtorjev je postalo znanih šele po svoji smrti. Eden od takih, ki je bil srečen le v svoji ustvarjalnosti in neprepoznan v takratni družbi, je bil slovenski pesnik France Prešeren. V svojih pesmih je velikokrat opisoval takraten odnos do umetnikov. Pisal je, da ima večina literarnih ustvarjalcev nesrečno življenje. Kljub svojemu talentu dobijo malo odziva in zaslužka. Toda težko življenje in nespoštovanje dela književnik jih ne ustavita in odvrneta od ustvarjanja, saj je njihovo glavno bogastvo pesniški navdih in narav, ki jih navdihuje. Mnenje Valentina Vodnika o poslanstvu umetnika je bilo nekoliko drugačno. V njegovih pesmih zaslišimo optimističen pogled na življenje. Oba pesnika menita, da denarja od pesništva ni, a da je pesnik srečen, ker najde navdih v naravi in lahko ustvarja. Vodnik pravi, da se pri pesnjenju počuti svobodnega. V pesmi Moj spomenik je izrazil zelo globoko misel, da umetniki umrejo, njihova dela pa ostanejo. Umetniški poklici so bili vedno potrebni, saj umetnik na svoj način pokaže, kaj se dogaja v njem, v drugih, v družbi na sploh. Umetniški poklic ni tako preprost, kot se zdi. Po eni strani si svoboden pri ustvarjanju, po drugi strani pa moraš biti izjemen, saj je konkurenca velika, veliko jih od tega ne more živeti, ampak ustvarjajo za hobi, veliko jih ostane neznanih. Umetnik mora biti tudi zelo pogumen. Meni pa se zdi ta poklic tudi zelo pomemben, saj je umetnost zvesta spremljevalka in vzgojiteljica človeka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. Umetnost je treba spoznavati in preučevati, saj obogati vsakega človeka z vsestranskim znanjem. Jaz rada berem. Iz knjig spoznavam, kakšno je okolje, kakšno je človeško življenje, kaj so prave vrednote. Všeč mi je tudi risanje. Preko risb izražam svoja čustva in odnos do okolice. Zelo pogosto gledam dela slikarjev različnih stilov in tehnik in lahko rečem, kako vsak visi svet drugače, po svoje. Večina ljudi danes spoštuje umetnost, ampak nekateri ne razumejo njenega pomena. Umetnost pa ima pomembno vlogo v našem življenju, saj nas sili k razmišljanju o stvareh, ki se dogajajo okoli nas. Prav tako prinese v življenje vsakega harmonijo in lepoto, zato jo je treba spoznavati in ljubiti. Dunja Sinyavskaya, 9. a

39 POSNEMAM MOJSTRA ČRTIC Kadar je tvoja duša živa, tvoje telo pa kakor igrača ne uboga, pravimo, da je to stanje šok. Z mislimi, ki divjajo po tvoji glavi si pri sebi, vendar ne moreš se premakniti in lahko le upaš na nekoga ali nekaj, kar te reši, te zbudi in oživi telo. Vsakič, ko ne veš, kaj bi naredil, se venomer priplazita mrzli pot na hrbet in strah v srce. In misliš, da si zmrznil v svetu. A to so le utvare. Tvoje srce bije, ljudje pristopijo k tebi in te pomirijo, njihova ljubezen in skrb za sočloveka premaga vsako solzo in strah. Če pa človek ne najde utehe, če se ljudje ne menijo zanj, človek postane paničen in depresiven. Misli, da ni več dobrega na svetu, če tega takoj ne vidi. Tako je kot s srečo. Skriva se po vseh kotičkih, a ti jo čakaš in čakaš, čeprav veš, da ne pride sama. Veselje je lahko vse. Pride v vsaki obliki, vendar le takrat, ko si ga pripravljen sprejeti. Sreča ima nešteto podob. Lahko je v obliki denarja, lahko je nasmeh prijatelja, dobrohotni nasvet, ljubezen. Veselje je lahko tudi smrt. MISEL V moji glavi glej, misel se rodi, glej, misel se rodi, v neznano poleti. V mojem srcu čuj, svet se mi sesuje, čuj, svet se mi sesuje, si me zadnjič ogleduje. Na mojem grobu glej, roža mi cveti, glej, roža mi cveti in kmalu oveni. Sergej Osterc, 9. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik Avgusta 1979 je bilo vroče poletje. Drevesa so omahovala pod težo ptic in nevzdržne vročine, ki se je lepila na liste. Sonce ni hotelo biti zakrito z oblaki, ki so stali na robu neka. Kot da bi hotelo vse spremljati. Na ulicah pa ni bilo žive duše. Ljudje so ostali v hišah, vroči oranžni žarki so greli pročelja hiš. Soseska je bila mirna in starejši so se odpravljali počivat. Tišino je prekinil občasni otroški krik ali smeh, ki se je oddaljeval daleč stran. Razlegal se je po mirni poletni vročini.»reva!«je zaklicala deklica z dolgimi lasmi, ki so bili povezani v čop. Gruča deklet se je zbiral okoli umazanega potoka, v katerem je stala drobna deklica in preplašeno gledala v vodo, ki ji je segala do kolen.»premikaj se, če nočeš več kamnov!«deklica je vdihnila in s šibkimi nogami naredila še en korak. Kot strup mrzla voda ji je sedaj segala že do stegen. Oranžno sonce je sijalo v tenke noge, odsevalo v vodi in grelo v hrbet, kakor bi se mu zasmilila ta otroška miloba in bi hotelo rešiti deklico. A le en dobro namerjen kamen v hrbet je bil dovolj. Zaslišal se je parajoč krik, ki je zamrl v vročini. Prekucnila se je v vodo in z rokami panično grabila, kot bi hotela še enkrat na površino. Od šoka ni zajela zraka. Voda. V pljučih, v zraku. Kaplje so se lesketale v žarkih. Na drugem bregu so se zaslišali obupani kriki, saj je bila zloba pozabljena. Na srce je padla slaba vest. Trda in težka, kot bi jih hotela zadušiti. Dekle, ki je vrglo kamen, je hotelo za njo, a noge so zastale. Srce se je trgalo in kričalo. Tekle so bridke solze v trenutku, a teči niso hotele njene noge ponjo. Tok je bil narasel od prejšnjega dežja, predaleč je bilo telo, njeni kriki so zamirali. In ostale smo na bregu. Tišina, umirajoča in težka med nami. Izgovorile bi jo tisto besedo. Vendar čim bi zapustila naša usta, to ne bi bilo več neverjetno in strašno nam je bilo. Potem bi to bila resnica. Ubile smo jo. Zato se je zalesketala solza v vseh očeh. Naredila sem prvi korak nazaj. Slišala sem za sabo ostale, a se nisem ozrla. In hodile smo nazaj v mesto. Niso izvedeli ne odrasli ne otroci. Pogreba ni bilo, saj niso nikoli našli telesa. Vročina, sopara je bila. Dušila nas je. Jok sem slišala, vsako noč in vsako žareče popoldne. Majhna deklica, kakor je bila ona, pač ni bila prevelika skrb policistom. Za ostale ljudi je bilo to na papirju kot pogrešana oseb. Za mamo in očeta je bila to nepopisna žalost. In čutila sem jo. Čutile smo jo vse. Nisem spala, jedla, govorila. Ni bilo življenja v meni. Ko so ostali pozabila, smo se me spominjale. Vroče, utrujajoče kot vročina poletja. Umor je pretežak greh za dušo otroka, ki niti nima lastne vesti. A me smo vedele, kaj smo storile. Avgust Gledam v reko. Globoka je in temna. Poletne plohe niso uspele zmotiti čiste barve reke. Svetloba mesečine in ulične svetilke, ki je stala daleč, daleč stran me obseva. In takrat zakričim. Para se mi srce, a drugače ne morem. Solze spet tečejo, žalostne in hladne. In takrat, da se zbistri moja duša, še sama zabredem. Ledena voda mi zapolni pljuča. Zaradi joka ne morem vdihniti. Moje telo me ne uboga. A smejem se, vesela sem. Našla sem odrešitev. Ana Jovanović, 9. b Mentorica: Anja Padar Tomažin

40 A ngleški kotiček My favourite celebrity My favourite celebrity is Michael Clifford. He is the member of a group called 5 Seconds of Summer. There are three more people in the band. They come from Sydney, Australia. I m actually going to their concert in May. I can t wait! Michael has a fringe and colored hair. It makes him look mean and a punk person, but he is very nice, giving and cute indeed. When he was on his second worldwide tour he was selling tickets at the stadium as a joke. And ten there were some fans there that didn t have money for tickets, so he paid for them himself. Michael comes from the suburb of Sydney and is not used to people recognizing him in the streets. Sometimes when he is in Sydney he goes to his man cave and doesn t come out for weeks. You may be wondering what a man cave means. It s a room, space, corner or area of a dwelling that is specifically reserved for a male person to be in a solitary condition, away from the rest of the household in order to work, play, involve himself in certain hobbies, activities without being interupted. As he is a celebrity he has to lead a very open life. His bad has many haters but also many fans. Tea Andjelić, 9. b My favourite celebrity s life I m going to write about Sylvester Stallone. He s my favourite film star because even though his lower left part of his face is paralysed, he has become an amazing actor and one of the most known film stars. Before he was famous, he was actually homeless and unemplyed. Nobody wanted to hire hime because of his disability. Times got so rough for him that he even had to sell his dog to a stranger. One day he got an idea to write a screenplay for a film on his own. So for the next three days he didn t sleep at all. He was writing a script for Rocky. He was still homeless. But then one day people came and tried to buy the rights fort he film from him. He rejected because he wanted to play in the film. A few days later they came back again and offered him the main role in the movie but much less money. He accepted and immediately went to buy his dog back with the money they gave him. He made four other movies with them, Rocky II, III, IV and V. With all this films me made around 200 million dollars. But that is not the end of his successful story. He isn t just famous for his Rocky films but also for his other films, such as Rambo, The Expendables and many more. After creating all those movies he settled down, got married and had five children. He still makes movies but not as many as before. His latest movie is named Creed and is about Adonis Johnson, Apollo Creed s son, who asks Rocky Balboa, played by Sylvester Stallone, to be his tariner to become a great fighter like his father. Antonio Bauman, 9. b

41 MY AND MY DOG S TYPICAL DAY I get up at half past six and get dressed for school. My dog gets up at four o clock in the morning. He doesn t need to dress up because he has fur. He waits until we get up. I usually don t eat breakfast and my dog doesn t eat anything in the morning. I go to school at twenty to eight a. m. My dad drives me to school. My lessons start at half past eight. I finish school at around one o clock p. m. I have lunch at school. Then I go home and come home at twenty to two. I go home by bus. I ve got no idea what my dog does from 8 to 2 o clock p. m. He has a very secret life then. At home I first do my homework and then I watch TV to seven o clock p. m. At 8 o clock p. m. I go to bed and soon I fall asleep. My dog falls asleep at around 10 o clock p. m. Žiga Zrnec, 6. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik MY SISTER»My dog«, Žiga Zrnec, 6. a (mentorica B. M. P.) My sister's name is Jerneja. She is nine years old. Her birthday is today and she is very happy. She isn t the youngest member in my family because I ve got another sister Pia and she is seven years old. Jerneja is in class 4 and she likes Slovene, English and Science. She doesn t like P. E. because she isn t very good at it. She loves reading and swimming. She goes swimming every Thursday at 7 pm. She plays the violin, too. She is quite good at it. She doesn t like playing football and basketball. She is very slim and she has got beautiful brown eyes. I like her because she is nice and friendly. Nika Blažka Gorjanc, 8. a A GREAT SISTER I will describe my sister Sara. Because she is my sister her last name is Tič, like mine. She is fourteen years old and she goes to class 9 A. She is a very good student with very good grades. In her free time she goes for a walk with her dog Debi or plays with her. She also plays volleyball and likes to dance. She doesn t like football. She is very good at almost all sports. Sometimes she plays basketball with me which I really like. After all, she is a great sister. Mark Tič, 8. a MY SISTER MAGGIE My sister s name is Maggie Buxton Lukančič. She is six years old and she is the youngest child in our family. Her birthday is on 29 th May. She is in the first grade and she goes to the same school as me. She likes watching television and eating crisps. She also enjoys playing games, riding her bicycle, listening to stories and drawing. She doesn t like cleaning her room, doing homework and waking up early. We both like cooking and watching movies. She is a noisy and friendly child. Hannah Buxton Lukančič, 8. a

42 MY YOUNGER SISTER I have got a younger sister. Her name is Mila. She is two and a half years old. She is the youngest member of our family. Because she is too young for school, she doesn t go to school. She doesn t go to kindergarten either. Our grandmother babysits her. Next year she will go to kindergarten. That might be a problem because she doesn t like to be away from her mum and she does not let any kid to play with her toys. In her free time, that is every second of every day, she plays with her toys and watches TV. She also takes a nap every day. Some days she cannot fall asleep. These days are horrible because she is sleepy and that makes her annoying. At least that s what I think. She doesn t like to eat anything but chocolate or meat. Sometimes she only eats once a day and do my parents don t have a choice they have to give her what she wants chocolate. MY BROTHER I have a brother. His name is Martin and his surname is Šteblaj. He s twelve years old. We are twins, but I am older for one minute. He goes to primary school Prule. He is a pretty good student, but he isn t very well-behaved. He s naughty sometimes. He loves sport, especially basketball. He plays it all day, so he forgets about school sometimes. He played football and hockey before, too. He also loves art. He painted a lot of beautiful pictures. He made one for a teacher in the fifth grade and he also sold some of his pictures. He doesn t like school. He hates homework, but I think he is not the only one. He also doesn t like romantic movies. We are really different! Karolina Šteblaj, 8. a Tanja Railić, 8. a MY GRANDMOTHER My grandmother is Jožefa Česen. She is 85 years old. She is my mother s mother. She grew up in a village called Kavče near Velenje. She was a farmer s daughter. She went to school between the ages of 6 and 13 and then she became an apprentice. She moved to Ljubljana when she got married to my grandfather, who passed away twenty years ago. She worked in a sewing factory. She made luxurious tuxedoes and army uniforms for special occasions. She liked her job. When my aunt Irena was born, she stopped working and became a stay-at-home-mum. She still sews dresses for my mother and her sister. In her free time she still likes to sew and take care of her flowers. She was interested in flowers and healing plants from a young age. Now she likes to go for walks in the woods and observe the nature. She really hates going shopping because she can t find anything in her style. She still dresses like a fashionista from the 1960s. Mentorica: Eva Černe Tim Topić, 8. a

43 MY STRANGE FAMILY»My family«, Rebeka Kromek, 6. a (mentorica B. M. P.) Alla is Sora's mum. Fal is Alla's husband and Sora's dad. Gona is Sora's grandma. Fal is Gona's son. Folla is Sora's grandpa. Alla is Folla's daughter. Oralla is Sora's sister. She's got a big nose. Alla is thirty-nine years old. She's got short and ginger hair. She's tall and slim. She's got three blue eyes. She's very friendly. She hasn't got glasses. Sora's got long, blue and wavy hair. She is short and fat. She's got purple eyes. She is five years old. She's selfish. She hasn't got glasses. Fal is forty-five years old. He's tall and fat. He's got four orange eyes. He's got a big mouth. He's got pink, purple, short and curly hair. He hasn't got glasses. He's orderly. Gona is a thousand, one hundred and seventy-eight years old. She's short and slim. She's got four green eyes. She's got glasses. She's got big eyes. She's bald. She's very friendly. Folla's a thousand, one hundred and eighty years old. He's tall and slim. He's got only one leg. He has got five brown eyes. One eye's got a neck. He's got brown and short hair. He's selfish. He hasn't got glasses. Oralla's two years old. She's short and slim. She's very friendly. She's got very curly hair. She's got five eyes. She's got one leg. She hasn't got glasses. Rebeka Kromek, 6. a

44 MY TOWN I live in a town called Ljubljana. It was once a great Roman city. About 280,000 people live in my town. In Ljubljana you can find many banks, shops, supermarkets, post offices, bookshops, but only one bus and railway station. It s the capital of the Republic of Slovenia, so there s The Houses of Parliament, too. Opposite the parliament building there are two scyscrapers. In one of them there s a bank. There you can deposit or withdraw your money or even create your own credit card to pay with. The building is very high. There are offices on many floors. I don t go there very often. There is a supermarket next to the bank. It s called Maximarket. There you can buy everything from food to electric goods and shoes. In their restaurant I usually take a drink which is a dessert made of peanut butter and chocolate. It s really delicious. In the middle of the town, on the hill above it, there s an old castle. There s a famous market place beetwen Dragon Bridge and The Three Bridges. On the market you can buy fresh food and flowers. There s also an indoor market where they sell meat. On Fridays different restaurants show off and offer their food. I think they get a lot of money for it because of the crowd that gather there on Fridays. In front of The Triple Bridge there s a monument with the statue of France Preseren, the greatest Slovene poet. My favourite place in the town is the market on Friday. There you can taste a variety of delicious dishes from different countries. You can sit down or you can take the food away and walk around. Vojko Andjelić, 6. a MY FAVOURITE TOWN The name of my favourite town is Pula. It is the biggest town in Istria in Croatia. Pula is situated in the south of Istria near the sea. About fifty-seven thousand people live in Pula. There is a big and important shipyard in Pula. There are many interesting buildings in Pula. In the centre of Pula there is a huge amphitheatre, called Arena. In summer there ar concerts and theatre performances. We can watch films there, too. Near the sea there is a harbour. Tourists can leave their sailboats and speedboats there. There you can see also many fishing boats. In teh morning we sometimes buy fish there. Above the town there is a big fortress. You can visit a museum there. There are also some other fortresses on he hills around the town. In the centere of Pula there is a market place where we buy fish and meat. We also buy fruit and vegetables there. They sell flowers there, too. My favourite building in Pula is the cinema because you can watch films there and I love watching them.»mesto«, Maša Likar, 9. a (mentorica Suzana Zgonec) Rok Opara, 6. a MY HOMETOWN Ljubljana is situated in central Slovenia beetwen the Alps and the Karst. There are about 280,000 inhabitants. Ljubljana is a cultural, educational, economic and political centre of Slovenia. It s the greenest capital of Europe because it s surrounded by big forests. The symbol of the town is a dragon. There are many bridges across the Ljubljanica. The Triple Bridge is a group of three bridges. It was designed by a famous Slovene architect Plečnik. Near the Triple Bridge there is Prešeren s Square with a monument. Under the bridge there is the Ljubljanica river. The Scyscraper is a thirteen-story building. There is a variety of shops on the ground floor. O the top there is a café. You can eat and drink there and have a beautiful view of the town, too. Tivoli Park is the largest park in Ljubljana. In it there are a lot of trees, flower gardens, statues, fountains and a pond. There you can go running, roller-blading, cycling or just walking around. Near our school there is a very old Botanic Garden. I think it is very interesting because you can see and learn a lot about plants there. They also have a tropical glasshouse where they grow palm trees. You can buy some plants there. The Križanke Summer Theatre was also designed by Plečnik. There you can see many shows, plays and concerts. There is also a secondary school for design and photography and a good restaurant with Slovene food. I love Ljubljana, my hometown, because it is very green. I like the parks in the town where I can play and take a dog for a walk. I enjoy in a library, too, where I can borrow a lot of interestig books. Nadja Drnovšek, 6. a Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik

45 Z animivosti IZUMI SKOZI ČAS Prvi največji izumi so bili preprosti in so lahko služili samo enemu namenu. Čez čas so jih nadgradili in zdaj ima en izum lahko vsestransko uporabo. V tem članku vam bomo pokazali kako sta se ta dva preprosta izuma spremenila v stvari, ki jih danes vsi poznamo. SLUŠALKE Leta 1910 je Nathaniel Baldwin v svoji kuhinji izumil slušalke, ki jih je potem prodal ameriški mornarici. Bile so zelo krhke in najbolj so jih uporabljali na radio. Zdaj so slušalke večje, boljše in lahko tudi brezžične. Najnovejša znamka Axent, ki sta jo ustanovili Wenqing Yan in Victoria Hu, ima tudi na slušalke pritrjene zvočnike v obliki mačjih ušes, najbolj znana znamka pa je Beats, ki sta jo ustanovila Dr Dre in Jimmy Lovine. MOBILNI TELEFON Leta 1978 je Martin Cooper izumil prvi mobilni telefon. Bil je kot nekakšen zidak s tipkami in anteno, ki si jo lahko nosil s sabo kjer koli. Zdaj so mobilni telefoni precej manjši, nimajo antene, tipke pa je zamenjal ekran na dotik, čeprav še vedno lahko najdeš telefon s tipkami. Najbolj znana znamka za telefon je Apple, ki jo je ustanovil Steve Jobs. Sara Ristić, 8. b

46 Razvedrilo KVIZ Letošnje leto je posvečeno Williamu Shakespearju, zato zabavne strani letošnje številke Iskric posvečamo tej osebnosti. 1. Kdo je bil William Shakespeare? J Skladatelj H Pesnik in dramatik N Nogometaš O Pisatelj 2. Katere narodnosti je bil? T Američan P Škot A Anglež I Irec 3. Zakaj je letošnje leto posvečeno Shakespearju? E Ker mineva 400 let od njegovega rojstva. M Ker mineva 400 let od njegove smrti. F Ker je pred 400 leti izšla njegova prva knjiga. C Ker je pred 400 leti umrla njegova mati. 4. Kje se je rodil? Q Stoke-on-Trent K Bidford-on-Avon R Stourport-on-Severn L Stratford-upon-Avon 5. Kako je bilo ime njegovi ženi, s katero se je poročil pri 18 letih? S Sandra Bullock E Anne Hathaway M Sarah Bernhardt L Maureen O'Sullivan 6. Kateri citat ni Shakespearjev? N Ni dveh, ki užila srečo sta bolj zlo, kot sta Julija in z njo njen Romeo. B Nekaj gnilega je v deželi Danski. T Iz srca svoje so kali pognale, mokrocveteče rož ce poezije. O Te naj primerjam mar s poletnim dnem? Obkrožene črke prenesi v spodnje kvadratke, da dobiš geslo, Shakespearjevo slavno dramsko delo:

47 SHAKESPEARJEVA MISEL Dopolni spodnjo misel tako, da iz pomešanih črk v oklepaju sestaviš smiselno besedo. Prva črka je modro obarvana.»čas gre z vsakim drugače: z nekom v (ROKAK), z nekom v zaostanku, z nekom v (KETU) in z nekom (JOSTI).«PREMETANKA Iz katere Shakespearjeve drame je citat v oblaku? Premeči označene črke. Kralj»Have more than you show, speak less than you know.«shakespearjeva DRAMSKA DELA V spodnji mreži poišči 7 dramskih del Williama Shakespearja. Iščeš v vseh smereh. Za pomoč so odebeljene začetne črke naslovov. R T Y W T K O C W Y V D S C D J O E F K T D Y Q O R S E S P D X M L H Q Q U T T M V N E K M U U E M X N E L V O K K N Q R O L J O A J Z Q G P N R K B B L F K Y I H H R E R Z E R M O B B C M V N T O Q C Q S E R C M T Z X G I J A R P C N S Q B T Y B K K E S U C S K E N X Y T T A Š H F I R L J A N E T E H T E B C A M P M I T O N R S X N D T I Z L O Z U J Č O R G E B B E V J H A V K P A Č G B U S W H G Z K W D S C E D B M N O G O H R U P A Z A N I Č Stenski in spletni časopis učenk in učencev OŠ Prule v Ljubljani. Uredniški odbor: Sara Ristić, Brina Vuković (obe 8. b), Zala Vidmar, Sara Ilmić (obe 6. b), Ana Jovanović (9. b) Glavna urednica: Neža Šarlah (9. b) Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik Oblikovanje časopisa: Suzana Zgonec Slike na naslovnici: Hana Nuhanović (1. a), Timotej Preskar (9. a), Vito Varlec Odlazek (1. a), Filip Novakovič (6. a), Tomi Horvat (1. a), Tanja Railić (8. a), Lin Jie (8. a), Martin Šteblaj (8. a), Dunja Sinyavskaya (9. a), Matic Kern (8. a), Monika Glivar (6. a), Lana Potočnik (8. a), Brina Habjan (2. a), Jan Tomc (2. a), Tim Praznik (8. a), Mario Marjanovič (9. a), Ajša Ponjević (6. a), Pia Kunaver (6. a), Tjaša Bizjak (2. a), Ale Mehulić (9. b), Nika Blažka Gorjanc (8. a), Rok Opara (6. a), Karolina Šteblaj (8. a), Rebeka Kromek (6. a), Laura Avdić (9. a), Xiao Ting (3. b) Ruben Meglič (6. a), Emil Demić (9. a), Alja Bračun (9. a), Mark Tič (8. a), Žana Otoničar (6. a), Neža Šarlah (9. a), Nadja Drnovšek (6. a).

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s VITAN MAL Gotovo ste že gledali film Sreča na vrvici. Posnet je bil po literarni predlogi Teci, teci kuža moj, ki jo je napisal Vitan Mal. Danes vam bom tega pisatelja predstavila bolj podrobno. Vitan

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Prigodnik je ponovno tu!

Prigodnik je ponovno tu! Letnik 3, številka 1 Marec 2017 V tej številki: Prigodnik je ponovno tu! Vsebina stran Športni dan 2 KD Aškerčevina 3 Gorenjska 4 CŠOD Breženka 5 Ogled medijske hiše PRO Plus Naš osebni iziv 6 Peter Kauzer

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Kulturno je, da smo prijazni drug do drugega. Kultura je to, da se ne pretepamo, ne govorimo grdih besed in imamo spoštljiv odnos do drugih. Kultura

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information

MIK MIK. Glasilo uèencev

MIK MIK. Glasilo uèencev MIK MIK Glasilo uèencev OŠ Miklavž na Dravskem polju Šolsko leto 2005/2006 Pozdravljeni, dragi bralci! Konec šolskega leta se nezadržno bliža in vsi skupaj smo že nekoliko počitniško razigrani. Naša sanjarjenja

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro Glasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica Številka 1 Šolsko leto 2011/2012 Cena: 1 evro KAZALO 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 23 24 26 31 32 34 35 38 39 40 41 42 43 44 45 47 48 49

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA L e G r a ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE LETNIK XII ŠT. 1 FEBRUAR 2012 CENA 1 EUR NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA Vsako

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2014/15 2. številka,

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2014/15 2. številka, Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2014/15 2. številka, 8. 6. 2015 U vodnik Kdor ve, da nič ne ve, je moder. Kdor ve, česa ne ve, lahko vpraša. In kdor ve, kje bo dobil odgovor, ga lahko najde. (Albert Einstein)

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI

GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI GLASILO OŠ CERKVENJAK VITOMARCI Cerkvenjak, junij 2014 OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Našim učencem, učiteljem, vzgojiteljem in staršem! Prav sleherno šolsko leto je vedno izziv, prežet z znanjem, trudom in izkušnjami.

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc ŠOLSKA NOVINARSKA BOMBA Šolsko leto 2006/07 Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc Junij, 2007 UVODNI DEL Pozdravljeni,

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo,

Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo, Uvodnik Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo, včasih mučno, včasih bučno Nekateri ste o njem pisali, nekateri ste dogodke ujeli v fotografski objektiv (svoje prispevke najdete v prvem

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice GIB Šolsko leto 2016/2017 Letnik 19 številka 1 2 Poslanci brez sejnine Poleti Tajska, jeseni Amerika Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice Intervju s profesorico Zdenko Senica Grubič Kazalo

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE/ Ime in priimek: Taja Lešnik Čas izmenjave: 30.7.-30.8.2017 Kraj izmenjave Izmenjavo sem opravljala v glavnem mestu Češke republike Pragi. Praga

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik / razredničarka: Telefon staršev oz. skrbnikov:

Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik / razredničarka: Telefon staršev oz. skrbnikov: Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik / razredničarka: Telefon staršev oz. skrbnikov: KAZALO ORGANIZACIJA ŠOLE... 5 V ŠOLSKEM LETU 2007/2008 BODO POUČEVALI... 6 PREDMETNIK... 9 ŠOLSKI KOLEDAR...13

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

KDO SPLOH BERE UVODNIKE?

KDO SPLOH BERE UVODNIKE? U V O D N I K K A Z A L O 40 let od prvega pristanka na luni stran 3 Fo t o g r a f i j a: Jure Stušek Slovar MSN kratic stran 4 Filmska kritika stran 6 Zasvojenost s televizijo stran 8 KDO SPLOH BERE

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada:

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Radio Slovenija 3 Datum: 13.06.2008 SLOVENIJA Rubrika, Oddaja: Oder Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Žanr: Dialogizirano poročilo Površina, Trajanje: 60 Avtor: Ilona Jerič, Miha Zore PETRA TANKO: Danes

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih.

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih. Idiot 12 Junij 2014 Glavni urednik Jasmin B. Frelih Odgovorni urednik Uroš Prah Uredniški odbor Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak, Monika Vrečar Mozaiki Andrej Koruza Fotografije Gašper Milkovič Biloslav

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DAMJANA OŽBOLT UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŠOLSKA TORBA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Darja Kerec, doc. Kandidatka: Damjana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a A D E S E B A V ) A PR( OŠ Franceta Bevka Ljubljana 11. številka junij 2014 INTERVJU VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a UVODNIK UVODNIK Dragi

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Živijo! Čeprav smo novinarke letos že izdale božično-novoletni ''Špasn'', smo sedaj spet z vami! Vse

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALENKA ŠINK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALENKA ŠINK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALENKA ŠINK Ljubljana, 2008 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Športna gimnastika TELOVADEC, TABORNIK, PROFESOR MARJAN DOBOVŠEK

More information

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja OBISK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA Kratek življenjepis skladatelja Giacomo Puccini se rodi 22.decembra leta 1858 v Lucci, družini

More information

Celostni tehniški dan GLASBILA

Celostni tehniški dan GLASBILA Celostni tehniški dan GLASBILA Črenšovci, marec 2012 KAZALO: ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH PESMI, OBIČAJEV... 7 BOVJAŠ/MALI RIHTAR... 8 LIČKANJE KORUZE... 9 DEDKOVO IN BABIČINO OTROŠTVO... 9 OPIS STAREGA

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

V ZGODOVINI SKRITE LEGENDE

V ZGODOVINI SKRITE LEGENDE Osnovna šola Polzela, Polzela V ZGODOVINI SKRITE LEGENDE TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA RAZISKOVALNA NALOGA UČENCI : Aneja Butinar, Staša Čoklc Živa Grčar Živa Robavs Maša Veler MENTORICI: Kristina Jeraj

More information

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje Marec 2017 za interno uporabo kar interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje KAZALO 4 se dogaja 6 11 iz zpls zpls pomaga 20 28 32 o njih se pišejo legende thermik messe 2017 ikarjeva šolska klop Ikar,

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni.

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni. Novi zvon, letnik I, št. 12 UVODNIK V tokratni tematski številki vam v branje ponujamo izbor del nekonvencionalnih, novih in spregledanih žanrov, kar je že samo po sebi izvrstno, še boljše pa je, da gre

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey »Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey H E L M U T H A U B E I L Helmut Haubeil: KORAKI DO OSEBNEGA PREBUJENJA Prevod: Zvonko Virtič Grafični koncept:

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR KAZALO PREDGOVOR 11 ZAMETKI KINEMATOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 17 TRIDESETA LETA: PRVA SLOVENSKA CELOVEČERNA FILMA 27 SLOVENSKI FILM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 45 POVOJNA KINEMATOGRAFIJA: TRIGLAV FILM IN REVOLUCIONARNA

More information

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009 The Voice of Canadian Slovenians Glasilo kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009 Uvodne besede Poletje nam je ponudilo lepo priložnost, da smo se lahko osebno srečali s številnimi

More information

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod študentski most: Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod ISSN c505-737x Junij Fotografija: Sabina Magyar MOST ERASMUS (ERASMUSBRUG) Most je 802 metrov

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO ALEKSANDER ŠIJANEC Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo Diplomsko delo ŽIVLJENJE IN DELO BOJANA

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information