BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011!

Transcription

1 Ob~ine Ho~e-Slivnica 22. december 2010 Letnik 9 [tevilka 4 BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011!

2 UREDNI[KI ODBOR Ko staro leto podaja roko novemu Ko staro leto podaja roko novemu S spoštovanjem vam podajamo roko tudi z zadnjo številko naših Utrinkov v letu 2010, ko staro leto že podaja roko novemu. Prav ste prebrali podajamo vam roko dobrohotno, brez slabih namenov, brez zlih misli. Iskreno podana roka ima vedno tak namen! Prinašamo vam podobo našega vsakdana in praznovanj, kakršno ustvarjamo predvsem na področju človeškega sodelovanja. Vse te naše kulturne, športne, dobrodelne in druge skupnosti živijo z ljudmi, ki smo zunaj ozkih okvirjev svojega jaza odkrili vsaj kakšno interesno skupino in v njej najdemo človeško bližino, veselje, ustvarjalnost, pogosto celo smisel svojega življenja. Ko človek prihaja v 'tretje življenjsko obdobje', mu prav delo v teh skupinah veliko pomeni, saj se ne začne zapirati med štiri stene Iz večine naših sestavkov veje ta duh veselja, pripravljenosti, sodelovanja. Naj bo to vzpodbuda še za mnoge, ki se vam zdi, da vas družba več ne potrebuje, da vam preostane le še dom s televizijo, da so časi tako nemogoči, da so vsi pokvarjeni, da je država zavožena Globoko zadihajte in pomislite na to, da je svet takšen, kakršnega si sami ustvarjamo: če se sami sebi smilimo, pristanemo na psihiatriji, če se zaležimo pred televizijo, nas program vedno bolj jezi in iz jeze se samo še redimo, lahko pa dobimo tudi čir na želodcu, če ne znamo izklopiti iz svojih vsakdanjih opravil ob 'petkih in svetkih' postanemo deloholiki ali še kaj drugega Naj v nas ostane tudi veliko otroškega navdušenja in hrepenenja (Foto: Romana Rojko, OŠ Slivnica) Utrinki, glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica, javno glasilo. Izdajatelj: Ob~ina Ho~e-Slivnica, ob~inska uprava: Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, tel.: (02) , fax: (02) , dav~na {t.: , spletna stran: Odgovorna urednica: Majda Stra{ek Janu{; ostali ~lani uredni{kega odbora: Rosana Smogavec Vodu{ek, Petra Trstenjak, Metka Oberlajt in Borut Celan. Naslov uredni{tva: Ob~ina Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, utrinki@hoce-slivnica.si. Grafi~na priprava: Grafi~na forma Hutter, s. p., Tisk: Ma-tisk, d. o. o. Naklada: 3900 izvodov. Javno glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno {tevilko 72. Za glasilo se pla~a 8 % DDV. Slika na naslovnici: V pri~akovanju praznikov, foto: Borut Celan Veselja do življenja se ne da kupiti niti z denarjem niti z zdravjem, nikoli ga ne moremo ustvariti sami sebi za veselje potrebujemo drugega, druge, soljudi. Samo v teh odnosih rastemo kot ljudje. In prav to rast vam želim v novem letu! Iskreno podajmo roko domačim, prijateljem, sosedom, sokrajanom, sodelavcem in si recimo: Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2011! Majda Strašek Januš Vse prispevke za objavo po{ljite na naslov uredni{tva, po mo`nosti natisnjenim besedilom prilo`ite CD ali pa uporabite kar elektronsko po{to. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temve~ jih posredujte v.jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. ^lanki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema {tevilkama glasila. Prispevki v imenu organizacij in dru{tev morajo biti overjeni tudi z `igom. Uredni{tvo si pridr`uje pravico do kraj{anja ~lankov in spremembe naslovov. ^lanki niso honorirani. Prispevkov, na katerih to ni izrecno navedeno, ne bomo vra~ali, lahko pa jih dvignete na ob~ini. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogo~ le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo {tevilko je do 15. marca Naslednja {tevilka izide v aprilu Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

3 Spo{tovane ob~anke in ob~ani! Spo{tovane ob~anke in UVODNIK Spet je pred nami čas, ko prelistavamo koledar iztekajočega se leta, preverjamo, ali in kako smo uresničili začrtane naloge, se zamislimo nad uresničenimi in že snujemo nove. Leto 2010, ki je še eno v nizu prelomnih, kajti vsako leto je v življenju posameznika in družbe prelomno, se poslavlja. Letošnje pa je bilo še posebej pestro, saj so bile spet lokalne volitve, bilo je leto, ko je marsikdo zopet pokazal svoj pravi obraz in pravo podobo. In tudi zato je prav, da čim prej odmislimo te dogodke in se lotimo nalog, ki so pred nami. Prva seja novo izvoljenega občinskega sveta je za nami in opravljeno je tudi uspešno konstituiranje občinskega sveta ter imenovana komisija za volitve in imenovanja, ki pripravlja na osnovi predlogov tudi imenovanje odborov in komisij. Občinska uprava intenzivno pripravlja osnutek predloga proračuna za leto 2011 in pa seveda tudi predlog Načrta razvojnih programov do leta Več o proračunu in Načrtu razvojnih programov po sprejetju le-tega. V decembru bomo na občinskem svetu še opravili imenovanje odborov in komisij, prav tako pa zagotovili nemoteno nadaljevanje investicij, ki so se Foto Romana Rojko, OŠ Slivnica letos pričele in se bodo v letu 2011 končale. Veliko prazničnih voščil, ki prihajajo, bodo poštarji raznosili ta mesec. V vaš nabiralnik pa so prinesli tudi letošnjo zadnjo številko našega skupnega glasila UTRINKI, ki je kot vse dosedanje številke pripravljeno z željo, da bi vam polepšalo življenje in vam ga pomagalo izboljšati. Saj veste, vsak nasvet je lahko dobrodošel, prav tako ideje in ne nazadnje vzpodbuda, da človek naredi kaj sebi v prid. Zdajšnji časi so žal takšni, da se ni dobro zanašati samo na druge in da sam lahko narediš največ zase. Za to moraš imeti tudi motivacijo, ali kot bi se preprosteje reklo, željo. Želje so namreč energija, ki nam poganja življenje. Želim vam, da bodo vaše želje, ideje in upi uravnavali pogumen in samozavesten korak tudi v letu, ki je pred nami. Kanček sreče za vzpodbudo in motivacijo pa nam želim vsem. Drage občanke in dragi občani, vsem, ki ste na volitvah svoj glas namenili meni in s tem omogočili, da še naslednja štiri leta vodim našo občino, ISKRENA HVALA. Želim vam, da lepo praznujete, da si odpočijete, se poveselite in namenite objem in nasmeh tistim, ki jih imate radi in v krogu katerih boste nazdravili novemu letu. Vse dobro in lepo v letu Župan Jože Merkuš Tako je župan letos poleti z veseljem izročil pokal vrsti hoških odbojkarjev saj je tudi sam s srcem še vedno pri tej športni disciplini. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 3

4 @UPAN SRE^ANJE S STAROSTNIKI NAD 90 SRE^ANJE S STAROSTNIKI NAD 90 LET Verjetno nas je vse po malem že dodobra zajela nakupovalna mrzlica in objelo praznično vzdušje. Kako tudi ne, saj nam nakupovalni centri z mamljivimi ponudbami kar praznijo denarnice. Minili so časi, ko je otroke razveselilo veliko rdeče jabolko, pest orehov, doma posušeno sadje in pri bolj premožnih še sladkorni bonbončki pisanih barv, ki so viseli na smrekici. Morda so pridne roke gospodinj pod smrekico dodale še doma spleteno jopico, nogavičke ali tople copate za vse domače. To je le drobec spominov naših starostnikov, ki smo jih obiskali od meseca oktobra do sedaj. Ga. Toplak, ki je letos praznovala 90 let, prebiva v Domu Danice Vogrinec. Ob obisku župana se je prav ganljivo odzvala pozornosti, ki je je bila deležna. Pa ta pozornost nima cene v evrih, ta pozornost je odraz človečnosti, iskrene skrbi za starejše in bolne, je odraz nečesa, kar je v tej potrošniški mrzlici, v povzpetništvu za položaje, nerazumnem teptanju človeškega dostojanstva in pomanjkanju spoštovanja, na žalost vse redkeje cenjena lastnost ljudi. Pri g. Šinjurju to prav gotovo ne velja, saj smo se v krogu njegovih domačih skupaj s predstavniki RK in Karitas počutili odlično. Ob zvokih harmonike pa smo skorajda zaplesali. Ga. Mustafov nas je že nestrpno pričakovala in je ob skrbni negi svoje hčerke kar sijala ob našem obisku. Izredno toplino in občutek sprejetosti doživimo tudi pri ge. Kreitner, ki je resda v postelji, vendar je njen um za 98-letnico še vedno sprejemljiv za dogajanja. Tako si neizmerno želi srečanja še z županom g. Jankovičem in tako svoji hčeri večkrat nasmeji ob vztrajanju pri tej želji. Morda pa se ji bo uresničila, kdo ve... Doslej je naš župan g. Jože Merkuš kar 32-krat obiskal starostnike, ki so v letošnjem letu dopolnili 90 let in več. Tradicija teh obiskov, ki potekajo že peto leto, se bo tudi v prihodnje nadaljevala. Prav zato, ker tovrstni obiski niso sami sebi namen, so predvsem priložnost izraziti tudi zahvalo vsem tistim, ki premorejo čut odgovornosti do starejših, dajejo vzgled mlajšim generacijam in z dobrim vzgledom nosijo sporočilo: vsi se začnemo starati takoj po rojstvu, dnevi, tedni, meseci in leta se vsem štejejo naprej, tu ni možnosti človeškega vpliva, je pa velika priložnost, da se skozi življenjski ciklus naučimo ceniti izkušnje in modrost starejših, jim zagotoviti skrb in ljubezen, tudi zato, ker si bomo nekoč, če nam bo dano, tudi mi želeli topline, razumevanja in ljubezni tistih, ki bodo vstopili v naša življenja. Ne dajte se zavesti razkošnosti in razsipništvu, uživajte v drobnih rečeh, podarjajte iskren nasmešek, toplo stisnite roko, naj vam dobre želje pridejo od srca in bogati boste. Imejte se lepo ob prihajajočih praznikih, naredite nekaj dobrega zase in za tiste, ki jih imate radi, pa tudi tiste, ki vam bodo prekrižali pot v tem času. Besedilo in slike Silva Božnik Elizabeta Mustafov Frančiška Kreitner Franjo Šinjur Hedvika Toplak 4 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

5 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE DRUŽBENE DEJAVNOSTI DRUŽBENE DEJAVNOSTI Štipendiranje v {olskem letu 2010/2011 Že osmo šolsko oz. študijsko leto zapored je Občina Hoče-Slivnica objavila razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov. Prispelo je 34 vlog, ki jih je v skladu s kriteriji obravnavala komisija in izbrala 14 najuspešnejših kandidatov, ki bodo v tem šolskem letu prejemali štipendijo. Odločbe o dodelitvi oziroma zavrnitvi štipendije so bile kandidatom že poslane. Štipendije, ki se v celoti financirajo iz občinskega proračuna, znašajo za dijake mesečno 132,31 EUR, za študente, ki študirajo doma, 185,23 EUR, za tiste, ki študirajo v tujini, pa 244,84 EUR. Novim štipendistom bo pogodbe o štipendiranju podeli župan na novoletnem sprejemu v mesecu januarju. Karmen Purg Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2011 Zakonski rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2011 je potekel že Kljub obveščanju in pisnim pozivom zamudnikom nekateri starši vlog še do danes niso oddali. Glede na to jim bomo primorani v skladu z določili Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih zaračunati polno ceno programa. Dodaten prevoz za {olske otroke iz naselja Bohova Na pobudo staršev otrok, ki se vozijo v OŠ Hoče iz Bohove, smo z mesecem decembrom organizirali zraven že obstoječega avtobusnega prevoza tudi prevoz z minibusom. Otroci morajo namreč zjutraj za vstop na avtobus prečkati regionalno cesto Maribor-Ho- če, kar je pa zaradi velike frekvence prometa in kratkega zelenega intervala na prehodu za pešce zelo nevarno. Prevoz z minibusom koristijo predvsem učenci nižjih razredov, medtem ko ostali želijo še nadalje v šolo z avtobusom. Irma Bračko Tudi letos so nas z izvirnimi novoletnimi voščilnicami razveselili najmlajši iz vseh šol in vrtcev v naši občini ter tako poskrbeli, da bodo prihajajoči prazniki zaživeli v vseh srcih. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 5

6 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE KMETIJSTVO KMETIJSTVO Državne pomo~i Občina Hoče-Slivnica je v mesecu februarju 2010 objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini v skupni višini EUR. Na razpisu je bilo moč pridobiti finančna sredstva za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (posodabljanje kmetij, urejanje kmetijskih zemljišč, urejanje pašnikov), izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pokrivanje dela operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev. Strokovna komisija za vodenje postopka za dodelitev državnih pomoči in pomoči de minimis se je sestala dvakrat, in sicer v mesecu Rastlinske ~istilne naprave V letošnjem letu smo v okviru izvajanja projekta CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) uredili dve rastlinski čistilni napravi. Rastlinski čistilni napravi sta bili urejeni na območju Hočkega in Slivniškega Pohorja, in sicer: kmetija Domadenik, Hočko Pohorje 47 in kmetija Štern, Slivniško Pohorje 8. Rastlinske čistilne naprave so bile izgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje LIMNOS. Dela je izvedlo podjetje Marijan Šotiček, s.p. Stanko Rafolt KOMUNALA KOMUNALA Zimska služba Za nami so že prave zimske razmere. Sneg po zaslugi hitrega in učinkovitega pluženja in posipavanja ni povzročil večjih težav na cestah in pločnikih. Za boljše delovanje zimske službe smo tudi v letošnjem letu ob najbolj nevarnih odsekih cest pripravili priročne zabojnike s peskom in soljo. V primeru, da je zabojnik prazen ali poškodovan, nas o tem takoj obvestite. Prosimo vas, da posipni material uporabljajte racionalno. Za boljše razumevanje pa še nekaj napotkov in obvestil: pluženje je zagotovljeno, in sicer takoj ko debelina snežne odeje doseže 10 centimetrov, prosimo vas, da se v primeru snežnih padavin obnašate strpno in uporabljate javni prevoz, odlaganje snega na javne površine je prepovedano, izvajalci pluženja prioritetno plužijo glavne ceste in šele nato stranske ulice in odcepe, v primeru napovedi snega umaknite vozila z javnih površin. Več o zimski službi lahko najdete na spletni strani kjer je objavljen izvedbeni plan z zemljevidom, dodan je tudi spisek lokacij zabojnikov za posip. juniju in mesecu novembru. V junijskem roku je bilo vloženih 12 vlog v skupni višini ,36 EUR, komisija je dodelila sredstva 8 upravičencem v višini ,00 EUR. V novembrskem roku so bile vložene 3 vloge v skupni višini ,88 EUR, komisija je dodelila sredstva 3 upravičencem v skupnem znesku 9.432,11 EUR. Obvestilo Obveščamo vse občanke in občane občine Hoče-Slivnica, da smo kot izvajalci javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v vaši občini pri izdelavi koledarjev odvoza za leto 2011 spremenili dan odvoza pri nekaterih krajih oz. naseljih. V letu 2011 bomo celotno občino pobirali na isti dan, t.j. vsaki drugi ponedeljek v mesecu. Zaradi tega bodo imela nekatera gospodinjstva v primerjavi z zadnjim odvozom v mesecu decembru 2010 in s prvim v letu 2011 frekvenco odvoza na 7 dni oz. manj. Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vam želimo lepo, uspešno in zdravo NOVO LETO Koledar odvozov za leto 2011 Občine Hoče-Slivnica OSTALI ODPADKI * sob * sob PAPIR, PLASTKIKO, KOVINE IN STEKLO (EKOLOŠKI OTOKI) POBIRAMO DVAKRAT MESEČNO. Prosimo, da posode, oz. vrečke z odpadki odložite na zbirno mesto. Ne pozabite odpadkov postaviti na odjemno mesto do šeste ure zjutraj. Vaš Saubermacher Slovenija 6 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

7 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Zahvala Spoštovani! Iskreno se Vam zahvaljujemo za vašo dobrosrčnost, ki je prav gotovo odraz Vašega razumevanja posebnih potreb slepih in slabovidnih. Visoko cenimo Vaše spoznanje, da opravljamo pomembno poslanstvo med slepimi in slabovidnimi ter se Vam za dobrodelni prispevek prisrčno zahvaljujemo. Tudi v prihodnje Vam želimo mnogo uspehov pri vašem delu in Vas prijazno pozdravljamo! Novoletna smreka Tudi v letošnjem letu smo v sodelovanju z JKP Nigrad poskrbeli za praznično okrasitev naselij v Občini Hoče-Slivnica. Na tem mestu se želimo zahvaliti gospodu Nikolaju Belecu s Hočkega Pohorja za podarjeno novoletno smreko, ki krasi zelenico pred občinsko stavbo, ter podjetnikoma iz Zgornjih Hoč, Marijanu Šotičku, s. p., in Cvetu Lepeju, s. p., ter podjetju KIPERTRANS Antona Rajšpa, s. p., iz Spodnjih Hoč, ki so poskrbeli za brezplačno in pravočasno postavitev smreke. Stanko Rafolt Predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Stane Mele BOŽI^NO-NOVOLETNI SEJEM OB^INE HO^E-SLIVNICA Po uspešnem lanskem odzivu na božično-novoletni sejem smo se letos ponovno odločili za organizacijo. Zgodil se je v Kulturnem domu Hoče, v soboto, 11. decembra Na sejmu so sodelovali vsi, ki so se odzvali našemu povabilu. Ponudili so ročno izdelana darila za prihajajoče praznike: voščilnice, novoletne okraske, drobna darilca, domače pecivo, različne izdelke iz medu, izdelke iz gline, lesa in še vrsto drugih izdelkov, primernih za decembrski praznični čas. Obiskovalci so lahko uživali ob zvokih božične glasbe, poskrbeli smo tudi za degustacijo vin, drobnega peciva in drugih dobrot. Dogajanje so popestrili še: dramska skupina Samotarji, Tina Bohak in Andreja Prel, otroški pevski zbor OŠ Franc Lešnik-Vuk iz Slivnice, folkloristi KUD Milke Zorec, latinsko-ameriški plesni ritmi z Martino Golob in Urošem Karnetom (Plesno društvo Samba). Vsem prodajalcem in obiskovalcem se zahvaljujemo, da je naš sejem postal že mala tradicija. Metka Oberlajt Fotografije Borut Celan Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 7

8 OKOLJE IN PROSTOR POLICIJA OBVEŠ^A, SVETUJE, OPOZARJA ZIMSKE RADOSTI se lahko kaj hitro spremenijo v moro. Predstavljajte si: na daljši poti, zasebni ali službeni, nas lahko preseneti sneženje ali zmrzal. Mi pa še nismo 'svojega statusnega simbola' opremili z zimsko opremo. Za več ur lahko obtičimo v zastojih ali celo takšen zastoj povzročimo sami, lahko smo udeleženi v prometni nesreči ali jo celo sami povzročimo, na želeni cilj sploh ne bomo prišli V podobnih neprijetnostih se lahko hitro znajdemo, ker mislimo, da se zimske pnevmatike po nezasneženih cestah preveč obrabijo, so glasne In podobne izgovore iščemo, ko se znajdemo v neprijetni situaciji. Ostaja pa dejstvo, da zimska pnevmatika služi svojemu namenu boljšemu oprijemu pri vodljivosti, zaustavljanju vozila že, ko temperatura podlage asfalta pade pod 8 stopinj Celzija. Naj spomnimo: vozilo mora biti opremljeno z zimsko opremo ob zimskih razmerah (sneg se oprijema vozišča) in v času zime od 15. novembra do 15. marca. Za zimsko opremo osebnih vozil pa se smatra: zimske pnevmatike (z oznako M+S) na vseh kolesih ali letne pnevmatike z najmanj 3 mm globokim profilom ter ustrezno velike verige.»pohitite, ZADNJI ČAS JE OZIROMA ŽE ZAMUJATE!«PRAZNOVANJA IN SPREMLJAJOČE»AKTIVNOSTI«Čeprav se recesija in kriza poznata v prav vsakem žepu, je»veseli december«vendarle čas, ko s prijatelji, znanci, sorodniki radi trčimo s kozarci in si zaželimo vse lepo v naslednjem letu. Zagotovo se bo to dogajalo tudi letos. In prav je tako! Ob tem pa vendarle ne pozabimo: Alkohol ubija!«. Zato nikar za volan, če nam bodo»pomagali«voziti maligani. Naj v tem času pridejo do izraza aktivnosti dolgoletne preventivne akcije»natakar, taksi prosim!«sama praznovanja pa še vedno prepogosto, čeprav je v zadnjih letih število prijav policiji upadlo, spremljajo neželeni pojavi, ki so moteči predvsem za majhne otroke in živali. Lahko pa pride tudi do telesnih poškodb, materialne škode Govorim seveda o uporabi različne pirotehnike. Uporaba tovrstnih izdelkov, katerega glavni učinek je pok, je strogo omejena na nekaj prazničnih dni, pa še v tem času le ob določenih pogojih (ne v zaprtih prostorih, na javnih krajih, kjer se zbirajo skupine oseb, brez nevarnosti za druge osebe ). Sredstva, ki bi jih porabili za nabavo pirotehnike, ki jo v nekaj trenutkih»spustimo v zrak«, namenimo raje za darila bližnjim, morda v dobrodelne namene in podobno. Za preprečevanje tovrstnih neželenih pojavov izvajamo v okviru preventivnih aktivnosti tudi ustrezna usposabljanja otrok na šolah. PA VENDAR Ni vse črno in ne vse belo. V naravi našega dela pa žal izstopajo negativni vidiki, zato poskušamo pač po svojih najboljših močeh prispevati k splošni varnosti soljudi in premoženja, k čemur spada opozarjanje na nepravilnosti in pozivanje k odpravi negativnosti. Kljub temu pa smo ljudje, ki vsem občankam in občanom ter vsem ostalim želimo prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, obilo zdravja in vse drugo le dobro, nenazadnje pa tudi varnosti in dobrega sodelovanja v prihajajočem letu SREČNO IN VARNO! Vodja policijskega okoliša Franc Stopar s sodelavci STAREJŠI ZA STAREJŠE STAREJŠI ZA STAREJŠE Mineva drugo leto, kar smo v DU Hoče pristopili k projektu ZDUS Starejši za boljšo kakovost življenja na domu; in če smo v začetku še z negotovostjo zrli v opravljeno delo, lahko danes trdim, da smo bile prostovoljke, ki delamo na tem projektu, v letu, ki je za nami, zelo uspešne. V Zg. Podravju uspešno sodeluje na projektu 16 DU s 160 prostovoljkami in od teh smo bile prostovoljke iz Hoč najuspešnejše, za kar smo dobile na srečanju prostovoljk 30. novembra 2010 tudi javno pohvalo. Na projektu v DU Hoče delujemo: - Zdenka Gajzer, koordinatorka projekta in prostovoljka, - Albina Pauko, pomočnica koordinatorke in prostovoljka, - Ana Bartol, Milena Breznar, Stanka Demšič, Ida Hriberšek, Ana Potočnik, Jožica Pauman, Olga Tusulin, Jožica Tapeiner in Vida Vrabič, prostovoljke. Še vedno pa čutimo izredno pomanjkanje prostovoljk v okoliških, bolj oddaljenih naseljih, na območju Reke Pohorja, Zg. Hoč in Pivole. Ugotovljeno je, da je veliko lažje delovati prostovoljkam na manjših terenih v znanih okoljih, kjer se tudi ljudje med seboj bolj poznajo in si pomagajo; bolj zaupajo ljudem, ki jih poznajo, kakor popolnim tujcem. V KS Hoče in Reka Pohorje, ki ju pokriva naše DU, je ob pristopu k projektu živelo 759 prebivalcev, starih nad 69 let, v tem času smo uspele prvič obiskati kar 576 prebivalcev, od tega smo jih uspešno anketirale 478: ponovnih obiskov smo opravile 848; ti so bili v različnih terminih glede na predhodne obiske glede na potrebe in želje posameznikov, so ponovni obiski v različnih časovnih obdobjih, mesečni, ponekod pa tudi tedenski. Uspešno sodelujemo s patronažno službo, centrom za pomoč na domu, KO RK in Karitasom; v okviru DU Hoče prostovoljke nudijo največ pomoči starejšim z rednimi obiski osamljenih, sprehodi, pomagajo jim pri nakupih, prevozu do zdravnika, banke Nekaterim smo uredili dostavo prehrane, pomoč na domu, nekateri 8 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

9 OKOLJE IN PROSTOR pa so se vključili v krožke, ki delujejo pri DU. Stroškov, ki nastajajo v povezavi s temi uslugami, ne pokriva projekt, temveč koristniki sami. Pri DU Hoče pa nimamo organizirane skupine za samopomoč, ki bi jo prav tako potrebovali. Od obiskanih in anketiranih starejših občanih je kar 40 % takšnih, ki niso včlanjeni v DU, kar pa glede na namen projekta ne more in ne sme biti ovira pri izvajanju le-tega. Projekt je dobro sprejet tudi v naši občini, kjer skušamo povezati vse javne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko staranja, da bi tako zagotovili čim bolj kakovostno in čim bolj racionalno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Dober sprejem pa je bil tudi v večini društev upokojencev, od katerih so že mnoga pristopila k njegovemu izvajanju, prav tako tudi v lokalnih skupnostih, kjer ta delujejo. Vse od pričetka delovanja v letu 2004 je letno pristopalo društev, kar je velik dokaz, da je večini članov društev upokojencev še kako pomembno, kako živijo tudi ostali starejši, ki niso njihovi člani. Mnenja sem, da tudi pri nas ne bi smeli razmišljati drugače in bi si morali biti enotni, da se s projektom odpiramo v okolje, saj v svoje aktivnosti in organizacijo vključujemo vse starejše, ki to želijo, pa naj bodo naši člani ali ne. Ne smemo pozabiti, da se projekt ne financira iz naših vplačanih članarin, temveč iz drugih namenskih projektnih sredstev, pridobljenih s strani vlade in Evropske unije. Starejši lahko veliko naredimo za izboljšanje kakovosti življenja vrstnikov in nas samih. Prostovoljno delo človeka oplaja, mu daje občutek koristnosti in lastne izpolnitve. Potrebuje pa delo prostovoljcev dobro organizacijo, izobraževanje prostovoljcev, psihološko pomoč prostovoljcem, kritje stroškov prostovoljcev (potni in materialni stroški) in dobro logistično podporo. Veliko lokalnih skupnosti je sprejelo projekt kot pomoč starejših pri spremljanju kakovosti življenja najšibkejših, za svojega ga je sprejela tudi naša občina, ki nam zagotavlja vso potrebno pomoč pristojnih organov in javnih ter zasebnih zavodov. Z aktivnostmi v projektu omogočamo starejšim, da dlje časa niso odvisni od pomoči lokalne skupnosti in države, da so bolj zdravi. Vključevanje prostovoljstva v reševanje problematike najbolj občutljivih skupin prebivalstva pa je tudi gospodarno in učinkovito. Zdenka Gajzer Vsem občanom, starejšim in mlajšim, zlasti pa vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki delate na projektu»starejši za starejše«in številnih drugih humanitarnih dejavnostih, v znak zahvale in z najlepšimi željami naslednja misel meni neznanega avtorja: Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 9

10 IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI SRE^ANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS SRE^ANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS ROGOZA V jesenskem času nam narava vrača, kar smo vanjo vlagali. Navdajajo nas občutki umirjenosti in spokojnosti. Prijetna toplota jesenskega vremena, razkošna barvna paleta odpadlega listja nas pomirja. Tudi jesenski dež je drugačen od pomladnega ali poletnega. Na travnikih cvetijo le še redke cvetlice, kmetje pospravljajo še zadnje pridelke. V gozdovih nas pričakuje zrel kostanj, prav tako polnimo košare z gobami, katere se vabljivo skrivajo pod listno odejo. Tudi vinogradi vabijo v svoja prepolna nedrja sladkega grozdja. In kot je lepa jesen, mislim, da je lahko lepa tudi starost. Tako smo v oktobru povabili naše krajane, ki so dopolnili sedemdeset let, v gostilno Malajner. V uvodnih besedah sem orisala»tretje življenjsko obdobje«, ki je kljub tegobam in rahlemu zdravju posameznika lahko lepo in doživeto. Naša Milojka Ozmec je nato prikazala skeč»direktor in tajnica«ob pomoči Antona Blažiča. Prisluhnili smo tudi vzpodbudnim besedam gospoda župana Jožeta Merkuša, ki je še posebej pozdravil našo najstarejšo krajanko gospo Marijo Vidovič. Harmonikar Tomaž pa nas je razveseljeval s poskočnimi vižami. Ob prijetnem klepetu, obujanju spominov, ubrani pesmi se je prehitro dan prevesil v večer. S predsednico DU Rogoza go. Ireno Šiško sva bili zadovoljni z uspešnim srečanjem naših krajanov, katero sva s skupnimi močmi pripravili za osemdeset udeležencev. Obljubili smo si, da se drugo leto spet dobimo. Naslednje dni pa nismo pozabili za bolne in ostarele krajane, ki se niso mogli udeležiti srečanja. Na domovih so jih obiskale poverjenice DU in članice RK Rogoza. S skromnim darilom, predvsem pa stiskom rok in obiskom so jim polepšale dan. Anica Koren, RK Rogoza N O V O L E T N A V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja našije. Tako ljubeče naj usoda stke vam dneve v novem letu. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. Na pragu novega leta naj vam čas nakloni: spoznati prave ljudi, izbrati prave reči, ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre ljudi. Spoštovane krajanke in krajani. V imenu Sveta KS Hoče in v svojem imenu vam želim obilo radosti in veselja v božičnem času ter srečno in zdravo v letu BOŽIČNO- NOVOLETNO VOŠČILO Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce, vzeti si čas za srečo. Živeti pomeni videti bisere v drugih ljudeh in slediti luči ljubezni. Živeti pomeni prisluhniti iskrenim in prijaznim besedam, ki so lahko kratke, njihov odmev pa je neskončen. V prihajajočem letu želim sokrajanom in občanom ŽIVETI! Predsednica Sveta KS Rogoza Tatjana Bolšec Drago Ornik, predsednik Sveta KS Hoče 10 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

11 IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI VOŠ^ILO OB IZTEKAJO^EM SE LETU VOŠ^ILO OB IZTEKAJO^EM SE LETU KS SLIVNICA Izteka se leto, ki je bilo za vse nas zelo težavno. Na nas je pritiskala svetovna recesija. Iz deva v dan smo poslušali o različnih dogajanjih, tako na področju gospodarstva kot na političnem področju. Poslušali smo o pozitivnih dogodkih, predvsem pa je bil poudarek na negativnem. Ljudje smo iz dneva v dan bili vse bolj razočarani nad dogajanji in sprejemanju raznih vladnih ukrepov, ki pa so vsekakor nujni za izhod iz krize. Skozi vse leto smo bili v naši občini vpeti na izvajanje programov oz. občinskega proračuna ter pridobivanju nepovratnih sredstev iz Evropske unije ter sredstev iz strukturnih skladov Republike Slovenije. Kaj lahko ugotovimo ob iztekajočem se letu v okviru naše krajevne skupnosti? Narejenega je bilo precej na področju komunale od asfaltiranja ulic, preplastitev cest z novim asfaltom, izgradnje kanalizacije v Radizelu, priprave projektne dokumentacije za izgradnjo ambulante v Slivnici, zamenjave zastarelih vodovodnih cevi v Radizelu, javne razsvetljave ter urejanja lastništva na določenih ulicah in še mnogo drugih aktivnosti na področju družbenih dejavnosti ter delu društev. Izpeljane so bile lokalne volitve, tako za župana, občinski svet in svete KS. Sedaj smo v fazi formiranja komisij in odborov v okviru občinskega sveta. Ob koncu lahko ugotovim, da je potrebno še marsikaj storiti za blaginjo krajanov oz. občanov, vendar je vse pogojeno s finančnimi sredstvi, zato moramo biti strpni in zaupati novo izvoljenim članov občinskega sveta kakor tudi gospodu županu. Vsekakor bo naloga našega novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti, da bdimo nad delom občinskih organov z županom na čelu, ter jih pravočasno opozarjamo na potrebe in želje krajanov oz. občanov. Vse to pa v spregi za enakomeren in uravnotežen razvoj krajev in občine kot celote. Ob koncu bi vsem občankam in občanov Občine Hoče-Slivnica zaželel v imenu Krajevne skupnosti Slivnica, Sveta KS Slivnica in svojem imenu prijetno praznovanje božičnih praznikov, sreče, zdravja in uspehov ter razumevanja polno novo leto Vstopimo v novo leto kar se da sproščeni, novim izzivom naproti. Predsednik KS Slivnica Peter Kovaček Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 11

12 VZGOJA IN Spoštovani! V iztekajočem se letu se nam je zgodilo veliko stvari. Te misli bi izkoristil za zahvalo krajankam in krajanom za zaupanje. Primopredajo v KS Orehova-Hotinja vas smo že opravili. V Svetu KS smo trije novi člani. Štirje pa so že izkušeni delavci za dobrobit krajanov. Skupaj se bomo trudili za uresničitev naših želja. Praznični čas je tisti, ko se ozremo nazaj in pregledamo rezultate. Predvsem pa je to čas za izvedbo načrtov, ki smo si jih zadali. Vedno lahko rečemo, da je bilo možno storiti več. Naše možnosti so mnogokrat omejene in imamo zvezane roke. Vendar bomo vztrajali. Naši cilji so postavljeni na realnih in uresničljivih temeljih. V imenu članov Sveta KS Orehova-Hotinja vas in v svojem imenu vam ob najlepšem času leta želim miru, upanja, ljubezni ter obilo zdravja in sreče. Vse dobro ob uresničevanju teh vrednot. Vlado Divjak, predsednik Sveta KS Orehova-Hotinja vas EKOMALICA V VRTCU SON^EK EKOMALICA V VRTCU SON^EK ROGOZA V okviru tedna otroka smo si v našem vrtcu pripravili že tradicionalno ekomalico. V preteklih letih smo že kuhali žgance in krompirjev golaž, letos pa smo se skupaj s starši in otroki odločili, da bomo pekli jabolka. Dogovorili smo se, da bo vsak otrok prinesel jabolko in dovolj dolgo palico, kamor bo jabolko nataknil. Vzgojiteljice smo pripravile vse potrebno na igrišču vrtca: postavile smo klopi ter pripravile drva in papir za ogenj. Otroci pa so umili jabolka in jih z našo pomočjo nataknili na palice. Ko je bilo vse pripravljeno, smo se polni pričakovanj odpravili na igrišče. Otroci so se posedli na klopi, vzgojiteljice pa smo zakurile ogenj. Nestrpno so čakali na ogenj, pomagali so pihati in držali pesti, da nam bo uspelo. Ena, dve, tri in ogenj je bil pripravljen. Otrokom so se zaiskrile oči in že težko so čakali, da so lahko začeli peči. Šlo jim je dobro od rok, spretno so se izogibali dimu in ugotavljali, da piha v tisto smer, kamor piha veter. Čez nekaj časa je zadišalo slastni jesenski sadeži so bili pečeni. Otroci so se posedli v varno bližino toplega ognja ter se posladkali. No, nekateri so jedli kar sveža jabolka, pa nič za to, samo da jim je bilo lepo. Ekomalica je minila v znamenju pečenih jabolk, skupne igre in medsebojnega druženja. Komaj čakamo na naslednjo jesen, ko bo znova na vrsti ekomalica. Le kaj bomo kuhali takrat? Zapisala in fotografirala: Anita Metličar 12 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

13 VZGOJA IN GOODYEAR PODELIL ODSEVNE BREZROKAVNIKE 30. novembra je podjetje Sava Tires v okviru Goodyearovega projekta»za varnost otrok«podelilo odsevne brezrokavnike prvošolcem v OŠ Franc Lešnik Vuk Slivnica. Z mednarodnim projektom so opozorili na izpostavljenost otrok v cestnem prometu in pomen ustreznega izobraževanja o varnosti na cesti. Na slovenskih cestah je preveč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi tudi otroci. Nevarnost je še toliko večja ob prihodu zime, ko so dnevi krajši, s tem pa najmlajši manj opazni na poti v šolo ali domov. Tega se zavedajo tudi v koncernu Goodyear, kjer s projektom Za varnost otrok opozarjajo na varnost najmlajših v cestnem prometu. Predstavniki Save Tires in Vulco servisa so tako danes 47 prvošolcem iz OŠ Franc Lešnik Vuk Slivnica podelili odsevne brezrokavnike. Goodyearov mednarodni projekt Za varnost otrok podpira tudi Občina Hoče-Slivnica z županom Jožefom Merkušem. Na dogodku je vodja projekta iz Save Tires ga. Romana Stare za malčke pripravila krajši zabavni program. Otroke je prav tako opomnila, da so odsevni brezrokavniki ključni element zagotavljanja varnosti. Za popestritev druženja so poskrbeli tudi otroci, ki so skupaj z učiteljicami pozdravili obisk podjetja in pripravili krajši nastop. OŠ Slivnica Op. uredniškega odbora: Žal se OŠ Dušana Flisa Hoče ni želela vključiti, zato odsevniki otrokom te osnovne šole niso bili podeljeni. RAZSTAVA RO^NIH DEL STAREJŠIH RAZSTAVA RO^NIH DEL STAREJŠIH OB^ANK V začetku septembra smo si lahko ogledali razstavo ročnih del, ki so jo pripravile marljive članice Društva upokojencev Slivnica. Na ogled so bili unikatni izdelki različnih zvrsti, npr. kvačkani in pleteni izdelki iz volne in sukanca, vezeni izdelki, jedkani stekleni predmeti, slike Društveno sekcijo, ki je s tovrstnim delovanjem pričela leta 1999, trenutno sestavlja devetnajst članic. Doslej so ročne spretnosti pokazale na razstavah v Slivnici in Hotinji vasi, zelo rade pa si ogledajo tudi razstave drugih ustvarjalcev. S tremi izmed njih so se pogovarjale mlade novinarke OŠ FLV Slivnica. Gospa Pavla Anžel me je presenetila z vedrostjo in s pogumom, kajti čeprav ne vidi, so njene roke zmožne splesti najneverjetnejše vzorce pletenin. Pa ne le to, gospa Pavla ne jadikuje in se ne pritožuje nad svojo usodo, pač pa pogumno hodi po svoji»temni«poti z vedrim in optimističnim pogledom na svet ter nas, ki lahko vidimo, razveseljuje s prekrasnimi volnenimi izdelki. Kako lahko človek, ki ne vidi, plete šale, puloverje, kape, vse te vzorce? Imam izostrena občutenja prstov in zlahka lahko ocenim širino in dolžino puloverja, ki ga izdelujem, ter vsakega drugega izdelka. Kaj je pri pletenju najpomembneje? Izdelek mora biti natančno izdelan, človeku mora biti ne le prav, ampak mu mora tudi pristajati. Pomembno vlogo igrajo vzorci pletenine. Zanke je treba skrbno šteti. Ko so sestavni deli izdelka dokončani, mi jih hči pomaga sešiti v celoto. Od kdaj vrtite pletilke med prsti? Že kot mlado dekle sem rada pletla, pravzaprav sem to počela že v zgodnjem otroštvu. Ko sem oslepela, se nisem predala jokavosti, pač pa sem se zamotila s pletenjem in tako preganjala občasno grenkobo usode, ki mi je vzela vid. Dandanes sem vesela, da lahko kljub slepoti mnoge razveselim s svojimi izdelki. Ga. Katka Mijavšek je na mizo postavila prekrasne majhne in večje prtičke, ob katerih je prav gotovo vsak prostor lepši. Ob pogledu na krasne detajle, ki jih vplete v blago, se človeku spočijejo utrujene oči. Kdaj so zaživeli vaši prtički? Pletem že dalj časa, odkar pa sem upokojena, me pletenje spremlja skoraj vsak dan in veselim se vsakega novega izdelka. Ali prtičke tudi prodajate ali samo razstavljate? Ne, ne prodajam jih, namenjeni so namreč zgolj razstavi in predvsem kot darilo najbližjim. Imate»naslednika«, morda med vnuki, sorodniki? Ne, nihče se prav ne zanima za to spretnost. Če bi pa kdo imel željo, bi ga prav rada naučila početi te lepe namizne stvarce. Veliko vztrajnosti je potrebno za takšen izdelek, mar ne? Res je, kakšen prtiček delam ves mesec, celo dlje. Kako se imenuje material, iz katerega izdelujete prtičke? Ta material se imenuje TULIPAN. Gospa Angela Medved, ki plete, šiva, kvačka in slika z nogami, je bila prav na dan odprtja razstave zadržana v Ljubljani. O njej in Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 13

14 VZGOJA IN njenem delu sem kljub njeni odsotnosti uspela izvedeti marsikaj, saj sem poklepetala z njeno sestro, ki jo prav gotovo dobro pozna. Gospa Angela slika z nogami. To zanjo ni nobena ovira, pač pa veselje. Njene tehnike slikanja so akvarel, akril, tempera, izraža pa se tudi na druge slikarske načine. Ko je bila stara šest let, je začela pisati z nogo. Pred osemnajstimi leti pa jo je zamikal čopič in odslej slika z nogami. Postala je štipendistka Mednarodnega združenja umetnikov, ki slikajo z nogami in usti. Imela je že osem samostojnih in 22 skupinskih razstav. Sicer pa v vsakdanjem življenju ne pozna ovir, dela tako rekoč vse kuha, čisti, uporablja gospodinjske aparate, pere, šiva Novinarke šolskega novinarstva OŠ FLV Slivnica: Tjaša Škrabel, Teja Lešnik, Manca Pišek Mentorica: Sonja Votolen Na{a {ola v projektu Comenius - Na{a {ola v projektu Comenius - Outside and Inside Osnovna šola Dušana Flisa Hoče se že vrsto let udeležuje številnih tekmovanj ter sodeluje v mnogih projektih, ki ji pomagajo, da se uveljavlja v šolstvu ter vzpodbudi povezanost z ostalimi šolami v Sloveniji. Da pa bi svoje delovanje razširili tudi zunaj meja naše države, smo se odločili, da bomo sodelovali v projektu Comenius. Kaj pa sploh je Comenius? Je dvoletni mednarodni projekt, s polnim imenom Comenius - Outside and Inside. Deluje na področju celotne Evrope. Poleg naše šole so v njem tudi šole Avstrije, Italije, Estonije, Litve, Latvije, Češke, Poljske ter Finske in je sofinanciran s strani Evropske unije. Za to aktivnost smo prejeli podporo v obliki dotacije po programu Vseživljenjsko učenje. V njem sodelujejo tako učitelji kot tudi učenci. Tako na naši šoli deluje Comenius team, ki ga sestavlja devet učenk višjega nivoja angleščine, ki obiskujemo 9. razred. Naša naloga je, da s pomočjo mentorice, učiteljice angleščine Danijele Metličar Vukmanič, ustvarimo učno gradivo, ki bo zajemalo predmete angleščine, biologije, kemije, etike, fizike itd., vse pa mora biti oblikovano v angleščini in primerno za izmenjavo z drugimi državami. V ta namen bi naj bili izvedeni tudi izleti, na katerih bi zbirali gradivo, ki bi nam pomagalo opravljati naše naloge. To je le nekaj osnovnih podatkov o tem projektu. Da bi vam povedala vse, kar se znotraj projekta dogaja, bi potrebovala malce več kot le nekaj vrstic v tem članku. A do sedaj smo bile že kar pridne. Čeprav smo skupaj šele en mesec, smo že uredile oglasno desko na naši šoli, kjer lahko najdete vse podatke o našem delu. Prav tako pa v tem času zbiramo gradivo, ki ga bomo objavili na skupni spletni strani projekta. Mogoče nas res čaka še kar nekaj dela, a ne bo naporno. Pa tudi v ekipi ne moremo dolgo resno delati, tako da je na sestankih veliko smeha in dobre volje. Kot je treba, sem najbolj razveseljivo novico prihranila za konec. Nekako v smislu ''Last but not least.'' Kajti navsezadnje bo tudi naše delo poplačano. V okviru tega projekta bo namreč izvedenih tudi nekaj izletov v partnerske šole po Evropi. V zadnjem letu našega šolanja sta tako planirana dva izleta, katerih ciljev pa na žalost še ne vemo. A vse seveda upamo, da bo to najmanj Češka, če ne kar Latvija ali Finska. Tako imamo tudi dodatno vzpodbudo, da svoje delo opravljamo s prikritim nasmehom ob misli na nagrado. Saša Kupčič SNEMANJE RADIJSKE ODDAJE SNEMANJE RADIJSKE ODDAJE Naši novinarji so bili nagovorjeni s strani Radia Maribor, da bi posneli oddajo za mlade poslušalce. Seveda so bili navdušeni in takoj»za akcijo«. Sedli so za okroglo mizo in se dogovarjali, o čem se bodo pogovarjali z novinarko. Pustila sem jim razprostreti peruti. Čebljali so, da je»a piece of cake«povedati v mikrofon, kaj sploh počnejo kot mladi novinarji, kaj so počeli lani, kaj znajo, kaj se še učijo, o čem pišejo, kaj jih mika izvedeti o drugih, kako spoznavajo časopis, revije, kako ustvarjajo sestavke za svojo revijo G&B. Prišel je dan napovedanega obiska in snemanja. Učenci so se seznanili z novinarko Tamaro Zupanič. Že po nekaj minutah so bili moji nadebudneži v vlogi zelo zainteresiranih novinarjev. Čisto zares so oni intervjuvali poklicno novinarko! Prav neverjetno in ne- 14 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

15 VZGOJA IN navadno in občudujoče je, kaj vse zanima mlada nadebudna novinarska peresca. Pogovor smo morali zavestno prekiniti, kajti treba je bil posneti oddajo. Novinarka Tamara Zupanič jih je spretno popeljala pred mikrofon in diktafon, prvotna trema je kmalu pojenjala, jezički so se razvezali brez zadrgnjenih glasov in na koncu smo bili zares zadovoljni z delom. Novinarka je učence pohvalila za izvirnost in kreativnost ter za disciplino in kultiviranost pri medsebojni komunikaciji. Fotografije in besedilo: Sonja Votolen Tržnica poklicev Tržnica poklicev Izbira poklica je ena izmed življenjsko pomembnih odločitev, zato smo se svetovalne delavke odločile, da za učence OŠ Dušana Flisa, učence Franca Lešnika Vuka in učence OŠ Miklavž organiziramo Tržnico poklicev. Tržnica poklicev je bila tako v sredo, , v Kulturnem domu v Hočah. Predstavilo se je petnajst različnih srednjih šol ter Slovenska vojska z možnostmi izobraževanja oziroma zaposlitve. V času predstavitve posameznih poklicev oziroma šol so se lahko učenci in njihovi starši pogovorili s predstavniki srednjih šol, pridobili informacije iz prve roke, prejeli informativni material in si ogledali izdelke učencev njihovih šol. Svetovalna delavka OŠ Dušana Flisa Dragica Borko Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 15

16 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Veselo, prazni~no obarvano Veselo, prazni~no obarvano vzdu{je v OŠ FLV Slivnica Dne smo v OŠ FLV Slivnica peli, plesali, recitirali, dramatizirali in se ob vsem sprostili, nasmejali in družili. Pred odprtjem božično-novoletnega bazarja, ki so ga pripravili učenci skupaj s svojimi razredniki, se je v telovadnici množilo staršev in otrok, da bi se poveselili skupaj z učenci. Luči so se pogasnile in zaslišali so se nežni glasovi učencev 1. razredov, ki so neučakani stali na stopničkah in korajžno zapeli. Mentorica Milena Gerečnik je kot zborovodkinja strumno vodila svoje malčke, ki so jo spremljali z razigranimi pogledi. Pogumno in prepričljivo sta jim sledila še otroški in mladinski pevski zbor, učencev višjih razredov pod vodstvom zborovodkinje Mire Prel, ki so nam s pesmimi pričarali praznično vzdušje; ob solopetju učenke 9. razreda, Maše Hebar, pa nam je nekoliko zastal dih, saj nas je ne samo prepričala, ampak predvsem navdušila in s svojimi glasovnimi sposobnostmi popeljala prav zares v višave.»mali jelenček Rudolf, nosek je imel svetleč, kakor žarnica gorel je, in glej no, bil je čisto rdeč «je zabučalo po prostoru, ko so zaplesali učenci 3., 4. in 5. razredov, mentoric Barbare Bezjak in Anje Sorko, mahali z rdečimi in belimi trakovi in pozvanjali na melodijo, ki nam je ogrela srce. Med dogajanjem so nas s toplimi in spodbudnimi besedami nagovarjale recitatorke iz 4., 6. in 7. razreda: Katarina Kulovec, Lucija Pišek, Ajda Lipnik in Vita Lipnik, ki so pod budnim očesom mentorice Zlatke Razboršek umirjale bučanje zvokov v prostoru. In zaslišalo se je»veselo miklavževanje!«, ko je nastopil skomercializirani Miklavž v vlogi učenca Jureta Gerečnika. Misleč, da dobro pozna»ta pravega«miklavža, kajti»kdo ga pa ne?«, je tuhtal, s čim se vozijo Miklavži, kaj imajo vpreženo Na pomoč mu je priskočila TV-voditeljica v vlogi učenke Tjaše Pangerl, ki se je trudila Miklavža predstaviti v najboljši luči, pa čeprav ji je le-ta rad ponagajal in jo celo oštel, da včasih»pihne malo mimo«. Pozdravit so ga prišli tudi otroci, saj, kot je sam dejal, naravnost obožuje otroke (v vlogi Katarine Ženko, Špele Zidarič in Blaža Ritonje). Da so si prislužili čokolado, so morali dokazati, da znajo moliti in da poznajo vrednote, ki odlikujejo dobrega človeka. In seveda molitve in vrednote so bile, žal, povezane s sodobnim, tehnološko razvitim svetom, s katerim so otroci vse bolj kot ne»obsedeni«. Zato se je molitev Oče naš, ki si v nebesih sprevrgla v različico»računalnik naš, ki si v mreži, posvečen bodi tvoj procesor «. In kaj bi bilo praznično vzdušje brez Božička? Ta pa je bil ta pravi! Čisto zares! Zagotovo ga ne bi prepoznali v vlogi učenca Mihe Ratajca, ker je imel brado, pa debel trebuh, pa še skozi kamin je prilezel, skoraj se je opekel na ognju, še pozdravil nas je z običajnim Božičkovim»Ho, ho, ho«. Zaupal nam je, da je za njim dolga pot, ki vodi skozi vasi in skozi mesta, in da je srečen,»da je kaj«, da je spet med nami. In kot se za Božička spodobi, je prejel pismo deklice (v vlogi Maše Hebar), v katerem mu je zaupala, da se je od lani že naučila pravopisa, branja in pisanja, da mu je lahko zapisala svoje želje, in to brez napake. In Božiček se je poslovil s»hojlali, hopsasa, so jelenčki osedlani, palčki tudi že so zbrani «. In vsa telovadnica se je nasmejala iz srca. Tudi sama sem se, mentorica nastopajočim v igri. V zaključku je publiko nagovoril tudi gospod ravnatelj Anton Obreht in radovedni, polni pričakovanja so starši drli k stojnicam božičnega bazarja svojih otrok, da so jim le-ti lahko pokazali, kako so bili ustvarjalni, in jih hkrati prepričali, da so vse pokupili. Otroci so se ponovno izkazali in dokazali, da se v njih skriva še veliko neodkritega talenta, ki ga je potrebno spodbujati in razvijati. Pa kaj bi vam razlagala, še naprej se bomo trudili! In morda odkrijemo še kak speči talent. Pa srečno! Petra Trstenjak Fotografije Romana Rojko 16 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

17 KULTURA TUDI NAŠE PETJE SE JE SLIŠALO V TUDI NAŠE PETJE SE JE SLIŠALO V CANKARJEVEM DOMU Največja prireditev, namenjena starejšim in tudi širši družbi za lepše življenje, Festival za tretje življenjsko obdobje ta je bil letos že deseti, jubilejni se je odvijala med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Festival, na katerega se uvrsti samo najboljši zbor iz vsake slovenske regijske revije, je vsako leto tudi poseben praznik pevcev in pevk. Kar 363 v 14 zborih se nas je zbralo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Naš Mešani pevski zbor DU Slivnica se je že drugič uvrstil na ta festival kot najboljši iz revije pevskih zborov Zgornje podravske pokrajinske zveze v Mariboru. Na nastopu 30. septembra so nas spremljali naši zvesti podporniki: predsednik društva g. Alojz Lipnik, ravnatelj šole g. Anton Obreht, predsednica komisije za kulturo pri Zgornji podravski pokrajinski zvezi in članica republiške komisije za kulturo pri ZDUS, ga. Erika Jovanovski, in naši partnerji. Ko smo prispeli v Cankarjev dom, smo se srečali z veselo druščino štirinajstih pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Vsi smo se pripravljali na nastop in se upevali. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Prišel je čas našega nastopa. Predstavili smo se s pesmima: Slovo od gozda F. Mendelssohna in Ta drumlca je zvomlana L. Lebiča. Nastop smo dobro opravili, saj smo takoj opazili veseli obraz naše zborovodkinje ge. Karle Zavec, prav tako pa smo bili nagrajeni z močnim aplavzom iz dvorane. Po prireditvi je sledilo srečanje vseh zborov. V veselem razpoloženju in zadovoljstvu, ker smo delo dobro opravili, sta zadoneli slovenski ljudski štajerski pesmi Gremo na Štajersko in Pohorje zeleno. V hipu so se nam pridružili še ostali pevci in postali smo ogromen VOŠČILO Vsak izmed nas ima svojo božično zvezdo, ki pričara Božičkove sani, prikliče štos iz šolskih klopi; pričara srečne trenutke, razpne otroške perutke; pričara toplino nasmeha, izvabi sledi sladkega greha; pričara posebnost ljubezni, nekaterim oddih bolezni; pričara prijaznost, dobroto, z jelenčkom Rudolfom, siroto. Vsak izmed nas ima izbran okrasek na božičnem kolačku, ob katerem mu zaigra srce. Vsak izmed nas praznuje s tistimi, ki jih ima najraje takrat je božič najlepši! Vsak izmed nas je božični okras, kot je jagoda torti čokoladni, kot so minula mlada leta človeški nasladi. Vse dobro v prihajajočem letu vam želijo člani KD Slivnica! pevski zbor Slovenije. Zadonele so tiste»prave«in najbolj priljubljene pesmi med Slovenci. Z vsem žarom in ponosni smo peli, tako da je verjetno naše petje odmevalo še na ljubljanske ulice. Nekako težko smo se poslovili, najraje bi bili ostali in peli in peli Odpeljali smo se proti Slivnici. Vsi naši spremljevalci so naš nastop izredno hvalili: vse naj, naj In zopet smo preživeli lep dan. To je bila»hrana«za naše duše. Odvijal se je deseti, jubilejni Festival za tretje življenjsko obdobje in v tem letu smo tudi mi praznovali desetletnico delovanja zbora. Dostojno smo jo proslavili in ob tem izdali nekatere svoje pesmi na zgoščenki. Prav tako so skoraj vsi pevci prejeli Gallusove plakete. Ponosni smo, da smo svojo desetletnico zaznamovali s petjem na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Z ljubeznijo do petja, predanostjo zboru in trdim delom smo dokazali, da smo vredni nastopa med najboljšimi upokojenskimi pevskimi zbori v Sloveniji. Za to se moramo najprej zahvaliti in izkazati veliko spoštovanje zborovodkinji ge. Karli Zavec, ki nas je s svojim znanjem, prisrčnostjo in požrtvovalnostjo popeljala med najboljše. Seveda, za vztrajnost in pripadnost zboru pa gre zahvala slehernemu pevcu. Predsednica MePZ DU Slivnica Anica Hojnik Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 17

18 KULTURA KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO HOČE Mešani pevski zbor vabi k sodelovanju nove pevke in pevce, ljubitelje zborovskega petja Vse, ki radi pojete in si želite sodelovati, vabimo, da se nam pridružite na pevskih vajah, ki so vsak ponedeljek ob 18. uri v prostorih KUD Hoče v stavbi Občine Hoče-Slivnica, v Sp. Hočah, Pohorska cesta 15 (vhod z zadnje strani kulturnega doma). Mešani pevski zbor KUD Hoče vodi zborovodkinja prof. Darinka Teršek, ki skrbi za strokovni in kvalitetni izbor pesmi. Pevski zbor sodeluje na vseh kulturnih prireditvah v Občini Hoče-Slivnica, prireja samostojne koncerte in sodeluje na medobčinskih, regijskih srečanjih in tekmovanjih pevskih zborov. V poletnih mesecih organiziramo teden dni intenzivnih pevskih vaj ob Jadranskem morju, kjer združimo prijetno s koristnim. Za morebitne informacije pokličite predsednico društva Darinko Teršek na tel.št Prisrčno vabljeni! Veseli bomo vsakega novega pevca. PRELOMNI DOGODKI PRELOMNI DOGODKI Čas nezadržno hiti k izteku leta, ki je bilo za naše društvo zgodovinsko prelomnega pomena. Dolgoletna prizadevanja so obrodila sadove sreče in veselja. V septembru smo se s solzami v očeh poslavljali od starih zidov našega Kuda, kakor smo rekli našemu kulturnemu domu, ki je bil prežet z več kot 60-letno energijo druženja v kulturni dejavnosti. 8. oktobra 2010 smo s pesmijo in plesom obeležili slovo od starega in položili temeljni kamen novemu kulturnemu domu, ki iz dneva v dan dobiva svojo veličastno podobo. Hvala vsem za prizadevanja in trud pri uresničitvi projekta, sosedom za strpnost pri gradnji in izvajalcem del za napore, ki jih vlagajo. Pred seboj imamo in že vidimo jasno začrtan cilj, zato se veselimo prihajajočega leta. Vsem lepe praznične dni in srečno Predsednik KUD Milke Zorec Zorjan COIF 18 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

19 KULTURA PARADOKS ŽIVLJENJA SEM PARADOKS ŽIVLJENJA SEM Pogovor z akademikom, pesnikom Cirilom Zlobcem Eden največjih slovenskih pesnikov, Ciril Zlobec, ki je letos dopolnil 85 let, je pred nedavnim izdal novo pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi. Gre za izredno subtilno poezijo, v zbirki razdeljeno na osem ciklov. Ob svojem obisku v Slivnici se je z nami nadvse prijazno pogovarjal. Ko bralec prebere vašo najnovejšo zbirko, ga prevzame nežna bolečina, bolečina à la Zlobec, za katero je značilen, kljub globini in intenziteti žalosti, optimizem kot nekakšen pridih, izhajajoč iz vas samih. Bralcu ne dovolite kloniti, kot niste klonili vi, čeprav vas je bolečina ob izgubi ljubljene hčerke potiskala na kolena. Vstali ste v pesem, v pesmi, v pesmih, v novi poeziji, v novi zbirki. Zvenelo bo patetično: poezija je pomemben del moje življenjske usode, preprosteje rečeno: usojeno mi je, da se v odločilnih, srečnih in trpkih trenutkih tega svojega življenja, ves pretakam v pesem. Tako tudi v tej zbirki. Bil bi monstrum, če me ne bi nerazumljiva hčerkina smrt in ubijalska bolezen sina, torej obeh mojih čudovitih otrok, v zvrhani meri napolnili z grozo in obupom. Vendar pa tudi ne bi bil to, kar sem, če se ne bi v meni, hkrati s tem psihofizičnim krčem, prebujalo tudi nekakšno kljubovanje usodi, in se ne bi, star upornik, skozi vso to grozo, bolečino in obup reševal v upor v njem mi celo»golo življenje«postaja vrednota, kajti oklepam se ga tudi, ko ga še zmerom preklinjam. Upam, da mi v to smer sledijo tudi bralci moje zadnje zbirke, da v njej najdejo kak preblisk samih sebe, spodbudo za takšno ali drugačno samospraševanje. Navsezadnje vsakega, vsaj za trenutek, zagrne kdaj tema, da zahrepeni po luči (prosto po Cankarju). Ste se zmogli ustvarjalno skoncentrirati? Ste morda načrtno iskali oprostite izrazu tolažbo v lastni pesniški izpovedi, ali je tedaj, bolj kot sicer, poezija (po)iskala vas? Ali gre za nujno, skoraj eksistenčno medsebojno (za)upanje, je med besedo in vami človeško, ne samo ali predvsem besedno sožitje, celo odvisnost? Sem predvsem avtobiografski pesnik (za literarno kritiko pohujšljivo priznanje!), ničesar ne zapišem, česar ne bi sam doživel ali vsaj intenzivno občutil. Tudi tako imenovani objektivni svet, čas, družbene razmere se pretočijo skozme, se uležejo vame šele potem, ko si jih prisvojim, ko postanejo moja intimna zadeva. Ne le moje pisanje, vse moje življenje je v bistvu eno samo (v primeru moje zadnje zbirke celo mukotrpno) potovanje Iz sebe vase. Pogosto bi se rad»osvobodil«samega sebe, navsezadnje najtežje je ustvariti sozvočje s samim sabo, ne ostati za zmerom sam s sabo sprt. Toda ko občutim, da sem se znašel v magnetnem polju pesmi, se sam in ves spremenim. Nič nenavadnega ni, da je naslov ene mojih zbirk Samo beseda sem. Zame, Primorca, ki sem izkusil fašizem, ki sem bil zaradi slovenske besede izključen iz šole, ima beseda, pesniška še posebej, če naj se izrazim v jeziku ekonomije, še svojo presežno vrednost, z njo presegam samega sebe v svoji narojeni in nezanesljivi civilizacijski identiteti. Tiho romanje k zadnji pesmi je vaša najnovejša pesniška zbirka. Iz vas še vro ustvarjalni gejzirji. Imam občutek, da še niste zapeli vseh pesmi, da še potujete k svojim pesniškim otrokom, da še mnogo pesniških biserov čaka nekje med peresom, papirjem in vami da jih rodite za knjižne liste. Kdaj lahko pesnik z gotovostjo trdi, da je svoje človeško in pesniško bistvo že zapisal? Nikoli. Pesnjenje, ta čudovita pustolovščina (spet naslov ene mojih zbirk), lahko presahne v nas kadar koli, lahko nas pospremi do groba. Mnogi mi postavljajo to vprašanje. Predvsem prijatelji, naklonjeni bralci, seveda, češ da je že v naslovu te zbirke čutiti nadih slovesa, poslavljanja. Od življenja? Od poezije? Od obojega hkrati? Tudi v sedanjem razpoloženju nimam občutka, da bi moral utihniti, čeprav se to lahko, kot rečeno, zgodi kadar koli. Če drugega ne, imam v svojem predalu vsaj še dve, tri stvari (spomini, eseji, prevodi), ki čakajo, da jih zaokrožim, dokončam. Kar pa se poezije kot poezije tiče... Že za to zbirko sem prav resno razmišljal, da bi izšla posthumno, pa mi jo je založnik Milan Matos tako rekoč iztrgal iz rok. Marsikdo me prijateljsko provocira, češ:»kaj pa če boš le napisal še kako zbirko, kakšen naslov ji boš lahko sploh še dal, ko si to naslovil kot romanje k zadnji pesmi?«malo za šalo, malo zares odgovarjam:»če se mi to zgodi, bi bil eden možnih naslovov, denimo, Post scriptum k zadnji pesmi.«za poezijo je presenečenje ena njenih glavnih lastnosti. Vsako dejanje naj bi imelo nek namen, pomen, še več smisel. Tudi pesnjenje. Ali je za vas, ki ste pesnik od semeniščnih let, pesnjenje smisel življenja? Je morda beg iz življenja? Vsakdanjega. Beg v notranje življenje, katerega vrata odprete samo sebi, v najsvetejših trenutkih, in jih nato vendarle pustite odprta za senzibilnost tistih, ki znajo slišati pesnikovo besedo. Pišem samo in izključno zaradi sebe samega, ker sem si še zmerom neznanka, nikoli do kraja raziskana pokrajina, in se zato iz notranje potrebe nenehno raziskujem. Ves čas se spuščam in padam, kot sem že povedal, iz sebe vase. Nepotešen raziskovalec? Pustolovec? Toda, ko napisano ponudim v objavo, mislim (pa še kako mislim!) na Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 19

20 DRU[TVENE DEJAVNOSTI bralca. Bo našel vsaj obris samega sebe v moji človeški in pesniški izkušnji in s tem stopil v tih dialog z mojo poezijo? Namreč ne poznam pesnika, ki se ne bi ves čas ali vsaj kdaj, čeprav nezavedno, soočal z dvomom v sebi prav ob vprašanjih, ki mi jih tu zastavljate. Odzivnost bralcev ta dvom v nas (v meni) minimalizira ali ga celo briše, neodzivnost pa ga povečuje, poglablja. Sicer pa je dvom zame vse pogosteje pozitiven intelektualni vzgib sili me in prisili, da iščem odgovor tudi na t. i.»poslednja«vprašanja (življenje, smrt, smisel, nesmisel našega bivanja), na vprašanja torej, ki mi jih tu postavljate, na katera odgovor sploh ni mogoč. So le vprašanja, ki rojevajo nova vprašanja. Praviloma vse globlja in globlja. So oblika naše samorefleksije. Joj, ne zamerite mi, spet sem se zafilozofiral... Eros, stihi ljubezni, avtoportreti vaše pripadnosti žen(sk)i, ljubezen ena izmed stalnic vaše poezije, osrednja prvina vaših pesmi. Ratio očitno ni nikoli nadvladal srcu.»ljubezen dvoedina«se vam vedno znova odkriva, vedno znova se ji čudite. Je ljubezen tista vaša pesniška večnost, usoda in posoda za pesnjenje? Ste tudi zaradi ljubezni»odkrivali«poezijo? Bistvo navdiha, radosti in muke, ki se rojevata iz njega na vijugavi poti do erotične, ali bolj nevtralno rečeno do ljubezenske pesmi, sem že zdavnaj skušal zajeti v sintagmo Ljubezen dvoedina. Torej vseživljenjsko prizadevanje, da bi bila ljubezen dveh ena sama, celo edina, ob hkratni zavesti obeh, da je najbolj realna, tudi najbolj osrečujoča ali vsaj najbolj osmišlja naše življenje takrat, ko (če) ostaja uravnotežena dvojina, ko nobeden od dveh ne izgubi v njej svoje osebnostne identitete. In na tej ravni, dveh enakih polov, ena sama, edina. Literarni zgodovinar akad. dr. Boris Paternu mi je v čestitki ob zadnji zbirki zapisal pomembno misel:»ne vem za pesnika, ki bi ga ljubezen tako utrudila, hkrati pa tudi rešila.«italijanski kritik Elvio Giagnini pa je ob moji zadnji zbirki v italijanskem prevodu zapisal:»/.../ Ljubezen, pa ne samo to... Zlobec je ves čas isti in vsak trenutek drug.«v obeh ugotovitvah se»najdem«. Zame ljubezen ni le najbolj človeški odnos med dvema (tudi ko je božanski zanos ali peklenska muka), ampak tudi najzanesljivejši seizmograf vsega, kar vsak med nami utopično sanja in zemeljsko zmore. Ali pa tudi ne. Ljubezenska pesem ni le erotična izpoved, ampak tudi v vse smeri odprta metafora za vse, kar se relevantnega v meni dogaja v času in razmerah, ki me določajo, da sem lahko (in hkrati moram biti) ves čas isti in vsak trenutek drug. Že v Pesmih štirih (1953) sem ugotavljal, da sta zame tako ljubezen kot pesem nerazložljiva skrivnost. Naj to tudi ostaneta še preostali del moje kratke večnosti... Petra Trstenjak in Sonja Votolen s pesnikom Cirilom Zlobcem Zavedate se, da vsako novo jutro spet prižge vašo kratko večnost. Torej kljubujete»tihim vdajam«. V tem (vaše besede) skrivnostnem, krutem, našem, lepem svetu. A včasih je treba kam pobegniti, mar ne? Kje umolkne vase Ciril Zlobec? Med kraškimi bori, v cvetoči češnji kraškega doma...? Kje? Življenje je en sam paradoks! Tudi moje. Laska mi, ko ugotavljate, da»kljubujem«tihim vdajam, priznam pa, da se večkrat znajdem na njihovem robu. Ob neki drugi priložnosti se mi je zapisal izpovedni verz:»zmag ne slabim, poražen se ne vdam«. Pokončno, kolikor zmorem, živim svojo kratko večnost, vse od svojega prvega zavedanja tam v daljnem otroštvu, ki pa mi postaja vse bližje. Že spomin nanj, na svoje otroštvo, me napaja, če že ne z obiljem energije, pa vsaj z dovolj hranljivim nadomestkom zanjo, torej s kljubovanjem. Tudi s kljubovanjem samemu sebi. V najhujših stiskah ne bežim, le umikam se, tudi med kraške bore, pod cvetočo češnjo v domačem vrtu, v svoj samotni kraški dom, ki mi vsakič, že ko stopim vanj, prežene malodušje, kot s svojo otroško dušo oživim tudi jaz njega. Čeprav samo za dan, dva. Predvsem pa s poezijo nepretrgoma prijateljujeva, zaupava si, kot mlada ljubimca drug brez drugega ne moreva. Zablodela ali izgubljena drug drugega poiščeva, se zmerom najdeva... Ah, ta moja kratka večnost. Nekoč, v zenitu svoje mladosti, sem zapisal:»pljuni mi v obraz, življenje, / če se lažem: Srečen sem! / Med jesenjo in pomladjo / sem se odločil za razvrat poletja. Laže namreč prenašam vse húdo, ki se zgrinja name, kot da bi bil obsojen živeti v lastni intelektualni in doživljajski praznini, kar je dandanes neprijazna usoda mnogih. Tudi pesnikov... Sonja Votolen BOŽIČNO-NOVOLETNO VOŠČILO December je čas pričakovanja in luči. Naj se prižge tudi lučka v vaših srcih. Tiho, brez bliska in groma. Z zdravjem, srečo in z ljubeznijo, brez tesnobe in stiske, v veselju, radodarnosti in iskrenem zadovoljstvu. Anica Koren, RK ROGOZA 20 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

21 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Deset let Murkovih kulturno- Deset let Murkovih kulturno-izobraževalnih ve~erov Skoraj težko verjamem, da imajo naši večeri že desetletno tradicijo. Katoliško društvo dr. Antona Murka si je po desetih letih delovanja prav s temi večeri ustvarilo svoje ime in za mnoge so ta predavanja postala lepa popestritev (običajno) tretjih petkov v mesecu. Tudi letos smo imeli devet predavanj, na letni skupščini pa deseto. Večina od teh so zanimiva potopisna razmišljanja ob fotografijah, pogosto pa se gostje posvetijo tudi duhovni plati svoje poti tako da je za vsakogar nekaj: za ljubitelje narave, za raziskovalce in za verne poslušalce. Že po naslovih lahko ugotovite, da so bile te poti zelo pestre: Afriška avantura po Namibiji, Bocvani in Zimbabveju (Marta Beranič); Po Istri (Slavica in Ciril Tovšak); Koroška malo drugače (Julijana Visočnik); Glas iz misijonov (Pepi Lebreht); Po Sveti deželi (Erika, Štefan in Marjana); Ko se duh (in telo) povzpne v višine (Majda S. Januš); Po Jakobovi poti od Sevilje do Santiaga (Anka in Nenad Bartol); Inuiti otroci večnega snega (Andreja Rustja); Altaj razgiban planinski svet na robu Sibirije (Bojan Erhartič). S fotografij lahko ujamete le drobec tega, kar doživljamo vse leto. Predavateljica Andreja je prinesla tudi inuitsko žensko oblačilo. Vedno znava nas preseneti kak nov poslušalec; morda nas bo v prihodnjem letu še več. Obljubljamo vam zanimive in sproščujoče večere, kjer po predavanju tudi vedno poklepetamo in kaj prigriznemo. Za tiste, ki še ne veste: vedno se dobimo v župnišču, vabilo pa je tudi na internetni strani naše nadžupnije Hoče. Marija Strašek Vrecl Nenad in Anka v pestri družbi romarjev po Španiji. Marta je doživela srečno Afriko, saj je potovala po deželah, ki živijo v miru. V Ain Karemu pa sta se Erika in Marjana greli na soncu pred kipom srečanja Marije s teto Elizabeto. Ponoči je na gori Sinaj pravi mraz a je bilo Eriki, Marjani in Štefanu toplo pri srcu. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 21

22 DRU[TVENE DEJAVNOSTI OB IZTEKAJO^EM SE LETU 2010 Leto se je obrnilo tako hitro, da smo se komaj ob prvem snegu zavedli, da se izteka. Čas, ki nam upokojencem vedno prehitro teče, saj niti ne zmoremo vsega postoriti, se vsega lepega udeležiti, kar bi si želeli seveda tisti, ki še to zmorejo. Včasih nas prehiti čas, včasih pa že tudi kaj pozabimo. Nekateri pozabijo ali pa si ne vzamejo časa niti za pozdrav, za lep pogled, toplo besedo niti sorodniku, sosedu, prijatelju, znancu, ki je v duševni stiski ali pa ne more iz bolniške postelje. Slednjim je največje darilo topla beseda, nasmeh, dober nasvet in pomoč. Prihaja novo leto. Težave, problemi z našimi pokojninami bodo ostali tudi za drugo leto. S pozitivnim mišljenjem, drug ob drugem bomo zmogli tudi v prihajajočem letu in še kakšno leto naprej. V teh prazničnih dneh si bomo voščili: pisno, ustno, izrekali želje po zdravju, sreči, zadovoljstvu. Da bi vas, drage upokojenke, upokojence in druge občane vse to spremljalo ob božično-novoletnih praznikih in se nadaljevalo v novo leto 2011! Vam iz srca želi predsednica DU Hoče Ida Hriberšek Za spomin in vzpodbudo pa veder motiv z našega letošnjega izleta DOBRODELNOST DRAMSKE DOBRODELNOST DRAMSKE SKUPINE SAMOTARJI Na povabilo Župnijske karitas župnije Šentjanž na Vinski Gori smo v mesecu oktobru zaigrali igro Zdravilo, ki smo jo namenili v dobrodelne namene. Vstopnina je bila v celoti namenjena družini s tremi otroki, ki so izgubili očeta, mama pa ima minimalno plačo in se zelo težko preživljajo. Igro si je družina tudi ogledala in se nam na koncu predstavila. Posebej ganjeni smo bili ob pogledu na skromno družinico, katero je naša dobrodelnost ganila in jim s tem pomagala tudi pri težki finančni situaciji. V imenu dramske skupine Samotarji Anita Arzenšek Člani dramske skupine Samotarji smo tako še enkrat pokazali, da smo vsestransko aktivni, delavni in da radi pomagamo vsem, ki to potrebujejo. Naj se dobrodelnost naseli v vsakega izmed nas, nikoli ne veš, kdaj jo potrebuješ tudi sam. Ko dajem, se moje srce razcveti v več src. V črno kane bela. Rodi se mavrica. V temo se prelije svetloba. Prinese radost. Dajanje je nit ljubezni. Od mene k tebi. Je srčni šopek, v katerem je dovolj objemov za vse. 22 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

23 KRAJEVNA ORGANIZACIJA KO RDE^EGA KRIŽA HO^E V LETU 2010 Leto se počasi izteka, in ko pogledam nazaj, ugotavljam, da je bilo v minulem letu veliko akcij, dogodkov in prireditev, v katerih so pomagale z organizacijo in sodelovale aktivistke in aktivisti KO Rdečega križa Hoče in za katere sem mnenja, da jih morate spoznati tudi vi. DRU[TVENE DEJAVNOSTI Meritve krvnega pritiska: vsako prvo sredo v mesecu skozi vse leto opravljamo v prostorih KO RK Hoče meritve krvnega pritiska in svetovanja občanom, letos je bilo teh 78. Meritve krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega pritiska smo opravili v 4 terminih, in to v Kulturnem domu v Hočah: v marcu, maju, septembru in decembru; v mesecu septembru pa še v prostorih GD Bohova in AMD Reka Pohorje. Skupaj se je vseh meritev udeležilo 499 občanov. Največja udeležba je bila takrat, ko so bile meritve brezplačne in je stroške za material poravnala občina; sicer pa je bilo treba plačati le 4 za material. Vse meritve so prostovoljno opravljale naše aktivistke.. Krvodajalske akcije Prva letošnja večja krvodajalska akcija, ki smo jo organizirali je bila 14. julija 2010 v Hočah in se je je udeležilo 34 krvodajalcev. Druga je bila v četrtek, 11. novembra 2010 na Martinovo, tokrat v Mariboru, je bila ponovno zelo uspešna, saj se je udeležilo kar 25 krvodajalcev iz Hoč in Bohove. Že ko smo se zbirali pred gasilskim domom v Hočah, smo vedeli, da bo največ krvodajalcev ponovno iz vrst naših vrlih prostovoljnih gasilcev iz Hoč. Ponovno se je pokazalo, da znamo prostovoljci dobro sodelovati med seboj in da smo vselej pripravljeni pomagati in darovati pomoči potrebnim, še veliko več, kot je le naš prosti čas, kri, to nenadomestljivo življenjsko tekočino. Drobtinica 2010 Ob svetovnem dnevu hrane smo izvedli dobrodelno akcijo»drobtinica 2010«. Na stojnici v trgovini Lesnina smo v soboto, , v zameno za denarne prispevke ponujali kruh in pekovske izdelke, ki so jih podarili donatorji in lokalne pekarne. V akciji so sodelovali učenci podmladek RK OŠ Dušana Flisa iz Hoč. Izkupiček akcije bo v celoti namenjen za šolsko prehrano socialno ogroženih otrok naše šole. Zbrana sredstva zadoščajo za 425 kosil za otroke nižjih razredov ali 366 kosil za otroke višjih razredov. Glede plačila kosil za učence smo dogovorjeni z OŠ, da izberejo tiste, ki to najbolj potrebujejo. Akcija plačil že teče. Po informacijah Območnega združenja Rdečega križa smo bili najuspešnejši na našem področju; tako po prodaji kruha kakor tudi po zbranih sredstvih. Pomoč socialno ogroženim OZ RK nam je letos namenilo prehranske pakete deloma iz EU in lastne, ki smo jih razdelili po ustaljenem razdelilniku tistim, ki so tovrstne pomoči najbolj potrebni. Socialno ogroženim prosilcem smo pomagali pri nabavi kurjave, plačilu električne energije in drugih najbolj nujnih plačilih. Organizirali pa smo mesečno zbiranje in razdeljevanja oblačil tistim, ki ta najbolj potrebujejo. Pomoč za otroke Ena najpomembnejših pomoči je tudi pomoč za šoloobvezne otroke, ki jim plačamo delovne zvezke in šolske potrebščine tudi tukaj sodelujemo z OŠ Dušana Flisa. Letovanje otrok Tudi tukaj smo sodelovali z OZ RK Maribor in skupno zagotovili brezplačno enotedensko letovanje 4 otrokom v Punatu. Obisk socialno ogroženih ob praznikih Ob veliki noči smo obiskali 37 družin in jim poklonili velikonočne pakete. Prav tako pripravljamo obiske starejših ob božičnih praznikih, poleg teh pa še socialno ogroženih. Srečanje in izlet krvodajalcev V mesecu septembru smo organizirali tradicionalni izlet za krvodajalce in člane UO RK Hoče v bolnico Franjo. Imeli smo se zelo lepo in hkrati poglobili medsebojne stike. Za vse, kar pa smo uspeli v tem letu postoriti v okviru KO RK Hoče, pa se vsem aktivistkam in aktivistom in vsem, ki ste nam pomagali in sodelovali pri našem delu iskreno zahvaljujem. Želim vam vsem vse dobro tudi v naslednjem letu. Dobro je delati dobro! Zdenka Gajzer, predsednica KO RK Hoče Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 23

24 DRU[TVENE DEJAVNOSTI KROMPIRJEVE JEDI KROMPIRJEVE JEDI V prvih jesenskih dneh smo se članice Društva žena Občine Hoče- -Slivnica tako kot že velikokrat zbrale pri naši članici gospe Mariji Šega, da si obogatimo svoje kulinarično znanje. Delo doma je moralo počakati, saj je bila tema kuharske delavnice»jedi iz krompirja«in kar neverjetno, koliko različnih jedi se lahko naredi iz krompirja. Kuhinja je bila skoraj premajhna za vse prisotne, a kljub temu se je dalo videti marsikaj novega. Kuharski mojster gospod Marjan Božičko iz Srednje gostinske šole v Mariboru je pripravil nekaj čudovitih receptov, ki so se pod njegovimi spretnimi prsti kaj hitro spremenili v okusno pripravljene jedi. Pridno smo mu pomagale tudi udeleženke tečaja in tako je bilo v pičlih dveh urah na mizi kar nekaj krompirjevih dobrot. Ko je bilo vse skupaj kuhano, smo to tudi poskusile, malo pokramljale, pospravile in se z novimi kuharskimi recepti odpravile domov, da jih preizkusimo tudi same. Rosina Vernik Martinova ekskurzija Martinova ekskurzija Ni in ni hotelo biti konec jesenskih opravil, da bi članice Društva žena lahko našle čas za svojo tradicionalno»martinovo ekskurzijo«. Pa vendarle nam je uspelo. Tako smo se v drugi polovici novembra odpravile v Prekmurje in Goričko. Dan smo pričele z ogledom orhidej v Dobrovniku in kar težko smo se poslovile od teh lepotic. Kar nekaj jih je moralo»z nami«! Pot smo nadaljevale proti šunkarni Kodila, kjer smo se okrepile z njihovimi okusnimi dobrotami. Prav nič nam ni manjkalo, a morale smo naprej. Martinova ekskurzija brez kleti pač ne more biti, zato smo si ogledale vinsko klet Marof. Tudi brez degustacije njihovih vin ni šlo. Eno vino boljše od drugega. A čas nas je že krepko preganjal, saj so nas že čakali na ekološki kmetiji Čebelji gradič. Preden smo odšle na večerjo pa smo si ogledale še eno najlepših cerkva. To je cerkev sv. Helene v kraju Pertoča. Udeleženke ekskurzije smo bile še posebej počaščene, saj je bil z nami gospod župan Jože Merkuš. Najlepše se mu zahvaljujemo, da si je vzel čas, odšel z nami in tako preživel dan v naši družbi. Upamo, da se je imel lepo! Predsednica društva Rosina Vernik 24 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

25 NA MERANOVEM NA MERANOVEM Zadnjo lepo oktobrsko nedeljo smo se članice Društva žena Občine Hoče-Slivnica odpravile na Meranovo. Ogledale smo si klet, poskusile dobro vinsko kapljico in se razgledale po prekrasnih gričih, posajenih z vinsko trto. Da je bil dan lepši, so poskrbeli tudi naši možje, ki so bili z nami. Po okrepčilu v vinski kleti smo se podali na pot proti Pečkam. Pot nas je vodila skozi jesensko obarvan gozd in ob žuborenju potočka smo po dobri uri hoje prispeli na Pečke. Bilo smo kar malo utrujeni, saj je bila pot naporna in nekateri so že skoraj obupali. A dobre volje in smeha kljub temu ni manjkalo. Na Pečkah smo se malo okrepili, odpočili in bilo je treba nazaj, kajti na Meranovem nas je čakalo kosilo. Prijetno smo preživeli lep jesenski dan v čudovitem okolju in dobri družbi. Rosina Vernik Poti, ki nas navdu{ujejo in Poti, ki nas navdu{ujejo in združujejo Zakaj vam tako rada pišem o naših izletih s PD Skalca? Zato, ker jih imam rada izlete v lepem in manj lepem vremenu, takšne in drugačne udeležence pa tudi naše vodnike, ki vedno odkrijejo kakšno novo pot. Odločiš se in greš! Samo to je potrebno, nobenih izgovorov reci samo»hvala Bogu, da imam zdrave noge, da sem svobodna in lahko grem, da imam v društvu prijatelje, ki bodo imeli z menoj potrpljenje, če mi ne bo šlo «Vidite, samo to in potem na izletih uživaš! Tudi letošnjo jesen so nam bili podarjeni lepi dnevi, ko smo hodili po Kozjanskem, po Šavrinski Istri, po Maistrovi poti v Slovenskih goricah in po velenjskem hribovju. To niso bili visoki cilji, cilj nam je bila zanimiva pot. Samo nekaj utrinkov s teh poti! Majda Strašek Januš DRU[TVENE DEJAVNOSTI Tudi kozjanski griči imajo svoj čar pa svoje vrhove z znamenji! Na vrhu Orlice stoji tale kapelica z zvončkom. Na gradu Podsreda nam je vodnik Tomaž Žitek povedal, da odhaja v Avstralijo in nas zadnjič vodi. Nam je bilo težko, saj je odličen vodnik, ki nam je znal toliko povedati Težko je bilo tudi njemu, zato je zlezel kar v staro grajsko ječo Pa veliko sreče in svobode tam daleč Hvala! Na poti do Slemena smo se ustavili pri tej novi kapelici in se zazrli v vrhove Raduhe. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 25

26 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Po delu šavrinskih poteh v Istri nas je vodil izkušeni domači vodnik, tako da smo res spoznavali ta svet in uživali v opoju jesenskih barv istrskega ruja. Tako smo s Slovenskih goric gledali na Maribor in Pohorje. Res ni slabo, če kdaj stopiš tudi na te poti: žal je danes tudi tam že preveč asfalta (za planince!), pa še vedno so tudi čudovite gozdne poti 19. NAGRADA POHORJA IN NAGRADA POHORJA IN 3. MEMORIAL BRUNA SKODI^A Da mednarodno strelsko tekmovanje za Nagrado Pohorja in Memorial Bruna Skodiča uživata velik ugled pri Strelski zvezi Slovenije in Mednarodni strelski federaciji ISSF, je dokaz izredno kvalitetna udeležba strelk in strelcev 7 držav Srednje Evrope. Na 40-mestnem montažnem strelišču elektronskega sistema SIUS ASCOR v športni dvorani v Račah je nastopila vrsta strelk in strelcev, ki so nosilci medalj evropskih, svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, med katere spadajo tudi slovenske strelke in strelci. V ekipni uvrstitvi v kategoriji mladink so slavile mladinke iz Hrvaške, Slovenke so bile druge, pri mladincih so prav tako slavili Hrvati, Slovenci so zasedli drugo in tretje mesto z zelo majhno razliko. V posamični konkurenci mladink je slavila Maša Barić iz Hrvaške pred Liso Mueller iz Nemčije in Živo Dvoršak iz Slovenije. Mladinec Ivan Novoselac iz Hrvaške je slavil pred lanskoletnim zmagovalcem Grego Potočnikom iz Slovenije in svojim bratom Filipom Novoselcem. V kategoriji članic ekipno so slavile strelke iz Hrvaške pred strelkami iz Madžarske in Slovenije. V kategoriji članov so slavili Madžari pred Avstrijci in Slovenci. Tekma med članicami posamezno je bila prava poslastica, 'udarile' so se Snježana Pejčić Hrvaška (bronasta kolajna 2008 iz Pekinga) in lanskoletna zmagovalka Ivana Maksimović iz Srbije ter Kaja Repič iz Slovenije. Zmagala je Snježana Pejčić iz Hrvaške (boljša finalna serija) pred Ivano Maksimović iz Srbije, tretje mesto je zadržala Kaja Repič iz Slovenije (tudi zaradi odlične finalne serije). 26 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

27 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Vrhunec tekmovanja je bil finale med člani. Madžar Peter Sidi, večkratni Evropski prvak, evropski in svetovni rekorder, je blestel že v predtekmovanju, v finalu pa je streljal fenomenalno in dosegel rekord finalnih serij na Nagradi Pohorja s točno 105 krogi, za drugo in tretje mesto sta se potegovala Slovenec Robi Markoja (nekateri ga omenjajo kot naslednika Rajmonda Debevca) in Avstrijec Martin Strempfl. Za dve desetinki je bil boljši Robert Markoja ter tako zasedel drugo mesto pred Martinom Strempflom, ki je bil tretji. Rajmond Debevec je zasedel 18. mesto. Strelke in strelci SD Franca Lešnika Vuka so streljali povprečno in niso dosegli vidnejših uvrstitev. Po razglasitvi rezultatov, podelitvi pokalov, kolajn in nagrad, ki so jih podeljevali župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, Aleksander Skodič kot generalni pokrovitelj in predsednik SD Franc Lešnik Vuk Jernej Jazbinšek, so sledile pohvale strelcev za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja. Razglasitev rezultatov sta povezovala Tina Grabnar in Franc Bukovec. Na koncu je sledilo presenečenje. Organizator SD Franc Lešnik Vuk je s pomočjo sponzorja gostilne Lobnik iz Orehove vasi podelil gorsko kolo najboljšemu slovenskemu strelcu v finalni seriji vseh kategorij. Nagrado je osvojila mladinka Živa Dvoršak z rezultatom 103,2 kroga. Čestitamo! Ob koncu velja zahvala vsem strelskim delavcem društva, sodnikom, operaterjema elektronskega sistema Tomažu Vrabiču in Gregi Postružniku za izredno prizadevnost pri izvedbi tekmovanja. Posebna zahvala tudi vsem donatorjem, sponzorjem, generalnemu pokrovitelju firmi Klasand, Občini Hoče-Slivnica, Občini Rače-Fram, OŠ Rače, TV Slovenija studiu Maribor, Radiu Maribor, športnemu uredništvu Večera in vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja. Športniki in športni delavci Občine Hoče-Slivnica, posebej še strelci iz Hotinje vasi pričakujemo, da bo izgradnja športne dvorane potekala po planu, kjer bi tako bila 20. jubilejna Nagrada Pohorja na območju naše občine. Športni pozdrav! Franc BUKOVEC Foto: Jernej Jazbinšek, Igor Rajšp SLOVENSKE PODPRVAKINJE SLOVENSKE PODPRVAKINJE Ekipa članic Strelskega društva Franc Lešnik Vuk Hotinja vas je na letošnjem državnem prvenstvu v Portorožu osvojila naslov podprvakinj. Po večletnem nenastopanju zaradi materinskih dolžnosti so se v letošnjem letu samozavestno vrnile in z vrhunskimi rezultati zmagale v občinski ligi, dosegle prvo mesto v regijski ligi prav tako so osvojile na regijskem prvenstvu s standardno zračno puško prvo mesto ekipno, v posamični konkurenci pa so zasedle drugo in tretjo mesto. Na državnem prvenstvu v Portorožu je ekipa mladincev v postavi (Timi Skodič, Gregor Damjan in Rok Murko) osvojila zelo dobro šesto mesto. Ob vseh uspehih moramo izpostaviti odličen rezultat mlade perspektivne strelke Teje Razboršek, ki je dosegla tretje mesto na univerzitetnem državnem prvenstvu v Ljubljani. Besedilo in fotografija: Kopše Ivan Vanč, trener in tekmovalec SD Franc Lešnik Vuk Z leve: Tina Grabnar, Sonja Sreš, Helena Skodič Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 27

28 DRU[TVENE DEJAVNOSTI NOGOMETNI KLUB V HO^AH NOGOMETNI KLUB V HO^AH PONOVNO AKTIVEN Krajani Hoč in privrženci velikega nogometa se še verjetno spominjajo zanimivih nogometnih tekem na igrišču ob gozdu (zdajšnje teniško igrišče), starejši pa se verjetno spominjajo začetkov nogometa v Hočah na»novakovem travniku«ob sedanji glavni cesti (zdajšnji Hofer). Ker ima nogomet v Hočah dolgo tradicijo in veliko privržencev, od otrok do odraslih, je skupina, v kateri so tudi nekdanji igralci, na pobudo aktivnega trenerja in bivšega igralca Gregorja Frešerja, ponovno registrirala nogometni klub z željo, da bi postavili organizacijske, kadrovske ter infrastrukturne pogoje za trajen razvoj nogometa v Hočah in da se ne bi ponovila zgodovina, ko je nogomet v Hočah ugasnil. Trenutno vadimo z otroki, ki obiskujejo osnovno šolo in vrtec, v športnem parku v Rogozi, v zimskem času pa v telovadnici OŠ v Hočah. S projektom oživitve nogometa in ponovnim začetkom delovanja nogometnega kluba v Hočah želimo v tem kraju ponovno obuditi tradicijo in zanimanje za ta šport naših otrok in vseh tistih ki imajo nogomet radi. Projekta smo se lotili resno, zbrali ustrezno ekipo, ki bo uresničila zastavljene cilje! Želimo, da bi se v kraj ponovno vrnil duh nogometa, ki je tukaj že bil močno zasidran, in da bi ponovno želi uspehe, kot so jih želi bivši nogometaši iz Hoč. Upamo da bo ta projekt vzbudil veliko zanimanje in da bo prišel na ušesa tistih, ki so pripravljeni kakorkoli pomagati, v dobro otrok in širše skupnosti ter nogometa v Hočah. Gregor Frešer, UO NK HOČE NEUREJENA LASTNIŠKA RAZMERJA NEUREJENA LASTNIŠKA RAZMERJA KOMPLEKSA GRADU SLIVNICA SO VELIKA OVIRA PRI NADALJNJEM RAZVOJU ŠD SLIVNICA Za nami so lokalne volitve županov občin ter članov občinskih svetov in članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. V Občini Hoče-Slivnica so volilci Jožefu Merkušu zaupali še en mandat. Pokazalo se je, da glasov ne prinašajo zgolj in samo investicije v infrastrukturo. Ljudje vse bolj cenijo dobro delo, pozitiven odnos do posameznikov in njihovih vsakdanjih problemov, in to tudi znajo ustrezno nagraditi na volitvah. Delovanje občine je namenjeno vsem občanom. Za društva v občini to pomeni, da je občina dolžna zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo delovanje. Ljudje so tisti, ki upravičujejo obstoj in delovanje občine, kar pomeni, da je še kako potrebno prisluhniti potrebam občank in občanov ter na eni strani upoštevati ravnovesje med interesi različnih skupin in vzpostaviti ravnovesje med potrebami in željami ljudi ter proračunskimi zmožnostmi občine za njihovo realizacijo na drugi strani. Svoj pretekli mandat je Jožef Merkuš označil s posluhom za vse občane in z zavzemanjem za enakomerni razvoj celotne občine ter za racionalno odločanje o investicijah. V svojem volilnem 28 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

29 DRU[TVENE DEJAVNOSTI programu za obdobje je med drugim zapisal, da želi za vse otroke občine organizirano varstvo in varno igro na urejenih otroških igriščih. V ŠD Slivnica se še kako zavedamo, da so otroci resnično naša skupna skrb, zato od občine upravičeno pričakujemo, da nam bo še naprej stala ob strani pri dokončni ureditvi lastninskih razmerij, povezanih z nogometnim igriščem v Slivnici. Ureditev lastninskih razmerij je dolgoletna prioritetna naloga našega društva oz. nogometnega kluba Slivnica in 126 vadečih članov; vodstvo, člani in simpatizerji upravičeno pričakujemo, da bo to vprašanje rešeno že v letu V preteklem obdobju je bilo to vprašanje večkrat zastavljeno na različnih nivojih, od lokalnega do državnega. Kot nepremostljivi oviri sta se kazali odprt denacionalizacijski postopek širšega kompleksa zemljišč ob slivniškem gradu in samega gradu (ki je sedaj zaključen) in pa načrt o izgradnji igrišča za golf. V letu 2007 je bil dosežen dogovor, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport pri postopku prodaje gradu upoštevalo željo Občine Hoče-Slivnica, da se nogometno igrišče ohrani na sedanji lokaciji. V ta namen je Ministrstvo za šolstvo in šport naročilo odmero zemljišča nogometnega igrišča in se je v primeru prodaje kompleksa gradu to zemljišče obvezalo izvzeti iz obsega prodaje. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se po izvedeni odmeri nogometnega igrišča lastništvo zemljišča s strani Republike Slovenije brezplačno prenese na Občino Hoče-Slivnica, ki ga nato odda v upravljanje ŠD Slivnica. S tem ko bo ŠD Slivnica dobilo objekt v upravljanje, bodo dokončno zagotovljeni ustrezni pogoji za njegovo nemoteno delovanje in bo lahko kot tako v celoti izpolnjevalo svoje poslanstvo ter se z vsemi močmi posvetilo izključno nalogam, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. Žal doslej do prenosa lastništva še ni prišlo. Ker je vodstvo NK Slivnica v tekmovalni sezoni 2008/2009 prejelo resno opozorilo, da so se že iztekli vsi razumni roki za ureditev garderob in sanitarij ter spremljajočih prostorov bližje nogometnemu igrišču, se je odločilo, da s postavitvijo kontejnerjev na asfaltiranem delu zemljišča kratkoročno razreši navedeno problematiko. V petih tipskih kontejnerjih so člani ŠD Slivnica in NK Slivnica s pomočjo Občine Hoče-Slivnica in številnih sponzorjev uredili prostore za garderobe in sanitarije igralcev (za dve ekipi), prostore za delegata in sodnike, prostore za pisanje zapisnikov po tekmah in klubsko sobo. Ob tem je potrebno omeniti, da v okviru ŠD oz. NK Slivnica deluje 7 selekcij (U-6, U-8, U-10, U-12, U-14, članska ekipa in ekipa veteranov), v katere je bilo v začetku letošnje tekmovalne sezone vključeno 126 vadečih članov. Zaradi tega je vodstvo NK Slivnica sprejelo tudi nekatere ukrepe, s katerimi je omogočilo vadbo tako velikemu številu igralcev. S pomočjo sponzorjev je bila urejena razsvetljava igrišča, ki predvsem članski ekipi omogoča treninge tudi v večernih urah. Končni cilj klubskega vodstva pa je zagotoviti še gradnjo pomožnega igrišča, ureditev pokrite tribune za 300 gledalcev, postavitev zaščitne ograje in asfaltiranje parkirišča ter dovozne poti. Prav tako ŠD Slivnica načrtuje na kompleksu NK Slivnica urediti še nekatere druge objekte (npr. igrišče za odbojko na mivki), da bi na igrišča in ob njih privabilo čim več prebivalcev, predvsem pa mladine. Do danes Ministrstvo za šolstvo in šport še ni izpeljalo postopka prodaje kompleksa gradu Slivnica (zemljišč in objekta), prav tako pa je na našo srečo tudi zamrla ideja o izgradnji igrišča za golf, upamo, da za vedno. Čeprav so na Občini Hoče-Slivnica menili, da obstajajo utemeljeni razlogi, da do prodaje kompleksa še ni prišlo, so na drugi strani javno izražali in zagovarjali stališče, da dogovori med ministrstvom in občino v zvezi z nogometnim igriščem ostajajo v veljavi. Zato smo bili odgovorni v ŠD Slivnica, enako pa velja tudi za Občino Hoče-Slivnica, presenečeni nad aktivnostmi, ki so jih v zvezi z nadaljnjo uporabo nogometnega igrišča vodili nekateri vaški in lokalni politiki, še posebej, ker so pri tem sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter Vzgojnega zavoda Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 29

30 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Slivnica pri Mariboru. V zadnjem obdobju smo namreč bili soočeni s poskusi spremembe že dogovorjene rešitve med Ministrstvom za šolstvo in šport ter Občino Hoče-Slivnica glede nadaljnje uporabe nogometnega igrišča na sedanji lokaciji. Čeprav so Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru, ŠD Slivnica in Občina Hoče-Slivnica v pogodbi o soupravljanju nogometnega igrišča ugotovili, da obstoječe nogometno igrišče kot športni infrastrukturni objekt v Slivnici predstavlja edino možnost vadbe in igranja nogometa za gojence zavoda, občane in otroke, pa je vodstvo VZ Slivnica vodstvu ŠD Slivnica brez pravega razloga ponudilo v podpis novo pogodbo o uporabi nogometnega igrišča, pri čemer pa Občina Hoče-Slivnica ne bila več pogodbeni partner. Navedeno za Občino Hoče-Slivnica in ŠD Slivnica ni bilo sprejemljivo, saj lahko občina zgolj na osnovi leta 2002 podpisane tripartitne pogodbe zagotavlja stabilno in na zakonu temelječe sofinanciranje vzdrževanja športnega infrastrukturnega objekta. Za občino in ŠD Slivnica tudi ne more biti sprejemljiv interes vodstva VZ Slivnica, ki ga očitno podpirajo tudi nekatere službe Ministrstva za šolstvo in šport, da se iz kupnine za prodajo gradu Slivnica (ki naj bi jo poravnala Občina Hoče-Slivnica) izvedejo nekaterih investicijski posegi v okviru VZ Slivnica (navedeno informacijo je na sestanku z županom Občine Hoče-Slivnica in s predstavniki ŠD Slivnica dne podala ravnateljica VZ Slivnica). Takšno stališče VZ Slivnica in Ministrstva za šolstvo in šport je povsem v nasprotju z interesi lokalne skupnosti, škodljivo pa je tudi za VZ Slivnica, saj bi se s prodajo zemljišča nogometnega igrišča zmanjšalo tudi funkcionalno zemljišče zavoda. ŠD Slivnica pri Mariboru je zelo zainteresirano za enakomeren razvoj vzgoje, izobraževanja in športa v občini, zato podpiramo načrte, da se za potrebe pouka telesne vzgoje učencev šole in za športnike ter rekreativce v naši občini zgradi športna dvorana ob Osnovni šoli Dušana Flisa v Hočah, pri čemer odklanjamo ideje o javno-zasebnem partnerstvu in zagovarjamo stališče, da naj bodo USPEŠEN NASTOP KEGLJA^EV DU USPEŠEN NASTOP KEGLJA^EV DU HO^E NA ODP 2010 Rusko kegljanje, poimenovano tudi kegljanje s kroglo na vrvici, se je v preteklem desetletju kot rekreacijska in tekmovalna športna panoga zelo razširila na področju Zgornjepodravske in Spodnjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev. Ta oblika kegljanja se nezadržno širi med društvi upokojencev po pokrajinskih zvezah društev upokojencev dalje po Sloveniji. V preteklem letu je bilo v Velenju izvedeno prvo odprto državno prvenstvo (ODP) moških in ženskih ekip v kegljanju s kroglo na vrvici. Zmagali sta moška in ženska ekipa iz Društva upokojencev Duplek. Letos je ODP v kegljanju s kroglo na vrvici organiziralo in izvedlo DU Duplek 16. oktobra v Dupleku. Moška ekipa kegljaške sekcije Društva upokojencev Hoče je bila na podlagi lanske uvrstitve v I. kegljaški ligi Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev povabljena na ODP. V tekmovalni ekipi DU Hoče, ki je osvojila drugo mesto, so bili Drago Kvas, Ivan Kišasondi, Franc Gostinčar, Rado Lubanjšek, Martin Zavratnik in Janez Hadner. Na tekmovanju za državno prvenstvo je nastopilo 8 moških in 6 ženskih ekip, ki so zastopale posamezne pokrajinske zveze društev upokojencev, v katerih je kegljanje s kroglo na vrvici že razširjeno. Moška ekipa kegljaške sekcije DU Hoče je z uvrstitvijo na drugo občinski objekti javni. Današnji svet je lačen čistih zgledov, požrtvovalnosti in plemenitosti. Ljudje danes hrepenimo po modrih ljudeh s prepričanji in pogumom za delovanje v skladu s svojimi prepričanji. Nezadržno prihaja čas, ko bodo stare motivacije, kot sta dobiček in moč, odstopile mesto novim (bivanju, solidarnosti, pravičnosti in strpnosti), ko bo ustvarjalni, ljubeči značaj nadomestil tržnega, ko se bo zgodil tako težko pričakovani premik od sebičnosti k nesebičnosti. Pohlep in zavist sta danes tako močna ne zaradi svoje notranje moči, ampak zato, ker se je težko upirati javnemu pritisku, da mora biti človek med volkovi pač volk. Zato je nujno potrebna sprememba družbenega ozračja, priznanih in nepriznanih vrednot. Zatorej verjamem že danes poštenje velja! Želim Vam vesel božič in srečno novo leto Drago MLAKAR, ŠD Slivnica pri Mariboru mesto v državnem prvenstvu dosegla izjemen uspeh, ki ji bo dal novega poleta za nadaljnje uspešno delovanje, saj bo kegljaška sekcija DU Hoče v letu 2011 praznovala deset let obstoja. Franc Gostinčar 30 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

31 DRU[TVENE DEJAVNOSTI ZAPOZNELI TENIŠKI TURNIR DVO- ZAPOZNELI TENIŠKI TURNIR DVOJIC V PO^ASTITEV OB^INSKEGA PRAZNIKA Kakor vsako leto je teniški klub Hoče tudi to leto organiziral ob prazniku Občine Hoče-Slivnica turnir dvojic. Tekmovanje je bilo razpisano za moške v treh starostnih kategorijah, in sicer: do 40 let, od 40 do 55 let in nad 55 let. Ženske so igrale samo v eni kategoriji. V soboto, , ko smo nameravali izvest turnir, nam je žal ponagajalo vreme. Odločili smo se, da bo nadomestni turnir takrat, ko bo postavljen šotor in ne bomo odvisni od vremena. Ker sta pokriti smo dve igrišči, je turnir potekal v dveh delih. Moški pari do 40 let in od 44 do 55 let so imeli rezerviran termin v soboto, 6. novembra 2010, ženske so igrale naslednjo soboto, to je 13. novembra 2010 dopoldne, popoldne pa so se pomerili pari nad 55 let. Žal v kategorijo moški od 40 do 55 let niso prišli vsi prijavljeni pari, tako da so v tej starostni skupini boji odpadli, vendar je bilo dovolj zanimivo v mlajši skupini, v katero se je prijavilo dvajset igralcev. Tudi naslednjo soboto je bilo za turnir prijavljenih premalo ženskih dvojic. Kljub temu so prijavljene odigrale nekaj mečev in preživele na naših terenih lep dan. V kategoriji nad 55 let je bilo prijavljenih 6 parov. Najzanimivejši boji so bili v skupini do 40 let, kjer je sodelovalo tudi največ občanov Občine Hoče-Slivnica. Vsekakor je bil najzanimivejši dvoboj finale te kategorije, ko sta bila nasprotnika oče in sin. Skupna starost mlajšega para ni presegala starosti mlajšega tekmovalca v nasprotnem paru. Po hudi borbi je zmagal starejši par. Vprašanje pa je, kaj bo drugo leto. Boštjan Glodež in Izidor Gostinčar Rezultati finalnih borb: Kategorija do 40 let: Boštjan Glodež, Izidor Gostinčar proti Ivanov, Domen Gostinčar 9:5 Kategorija nad 55 let: Brane Trtnik, Radovan Žamut proti Krešomir Svetličić, Tona Šeneker 6:1 Cotič Radovan BOŽIČNO-NOVOLETNO VOŠČILO Prihaja zimski čas. Aktivnosti v našem društvu se umirjajo, člani upravnega odbora AMD pa že pripravljamo plan dirk-tekmovanj v motokrosu za leto Tudi v letu, ki prihaja, planiramo organizacijo svetovnega prvenstva v motokrosu v nekoliko spremenjeni in atraktivnejši obliki. Prav tako bomo izvedli državno in pokalno prvenstvo ter razne demonstracijske vožnje. Prihaja pa tudi čas pričakovanj in lepih praznikov, zato bi se ob tej priložnosti želel zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi in organizaciji naših prireditev dirk, predvsem krajanom in občanom naše Občine Hoče-Slivnica, občinski upravi in njenim delavcem ter županu g. Jožetu Merkušu, številnim sponzorjem in donatorjem ter članom AMD Orehova vas. Vsem želim lepe in mirne božične in novoletne praznike ter srečno vožnjo takšno in drugačno v letu 2011! Predsednik AMD Orehova vas Herman Jakolič Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 31

32 DRU[TVENE DEJAVNOSTI ^D RA^E ^D RA^E Jeseni se je narava odela v čudovito paleto pisanih barv, čebele so nakrmljene in pripravljene na zimski počitek. Za čebelarje je to čas izobraževanj in prodaje čebeljih pridelkov. Letošnja jesen je bila zelo pestra, saj smo se čebelarji ČD-Rače udeležili sledečih prireditev in aktivnosti: 1. Predavanje in razstava v okviru občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica. 2. Sajenje medovitih rastlin na območju našega društva. 3. Strokovno predavanje v Osnovni šoli Slivnica. 4. Sodelovanje na Mednarodnem festivalu čebelarstva v Mariboru. Čebelarsko društvo»alojz Greif«Hoče je v okviru občinskega praznika v Osnovni šoli Hoče organiziralo razstavo in strokovno predavanje na temo APITERAPIJA (to je zdravljenje z čebeljimi pridelki) ter čebelji pridelki in zdrava prehrana. Predavala sta dr. med. Franc Grošelj in specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije Andreja Kandorf. Zelo zanimivega in poučnega predavanje smo se udeležili številni čebelarji iz našega in ostalih društev. Prireditelji so pripravili tudi razstavo medenih dobrot in pokušnjo odličnih medenih pijač. Na povabilo ČD Hoče se nas je nekaj članov tudi udeležilo izleta v Avstrijo k priznanemu čebelarju g. Ročniku. Med drugim smo si ogledali tudi Obirsko jamo in ostale znamenitosti Železne Kaple. V začetku novembra smo čebelarji ponovno sadili medovite rastline letos je to gorski javor. Gorski javor je medovito drevo, ki je v večjem delu Slovenije razširjen že v naravi, a na našem območju ga je malo. Tako je vsako dodatno drevo za izkoriščanje čebelje paše dobrodošlo. Javor zraste namreč v mogočno drevo visoko 25 do 40 metrov, s premerom več kot 1 meter in dočaka lahko do zavidljivih 400 let. Čebelam daje obilico medičine in cvetnega prahu smo čebelarji ČD Rače v okviru letnega programa izobraževanja pripravili strokovno predavanje na temo»med in medeni izdelki v kulinariki«. Predavanje je potekalo v Osnovni šoli Slivnica, povabili smo tudi učitelje te šole. Predavala je ga. Nataša Lilek, specialistka za varno hrano pri Čebelarski zvezi Slovenije. Kratek povzetek predavanja:»med je edino živilo brez škodljivih konzervansov. Čebelarji medu nič ne dodajamo in nič ne odvzamemo. Med je ljudsko zdravilo, odlično prehrambeno dopolnilo, je vir energije, pomirja, pospešuje okrevanje po boleznih in ima antibakterijsko delovanje. Slovenski med je kakovostno in varno živilo. Priporoča se uživanje vsaj 3 žlice medu dnevno.«za božične in novoletne praznike pa pečenega purana, piščanca ali gos pol ure pred serviranjem premažite z akacijevim ali cvetličnim medom. Skorja je enkratna. Pa dober tek! Lepo pozdravljeni in NAJ MEDI 2011! Tajnik ČD Rače: Zvonko Pušnik 32 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

33 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Dejavnost PGD Ho~e v jesenskih Dejavnost PGD Ho~e v jesenskih mesecih Oktober, mesec požarne varnosti, je minil v znamenju gasilskih vaj. 8. oktobra smo gasilci PGD Hoče sodelovali na veliki gasilski vaji v Račah (požar gradu Rače in prometna nesreča v krožišču v Račah). 14. oktobra je nenapovedano vajo organiziralo občinsko gasilsko poveljstvo,»zagorelo«je v športnem centru Rogoza. 16. oktobra smo bili povabljeni na gasilsko vajo ob počastitvi krajevnega praznika v Razvanju. Vajo je organiziralo tudi PGD Bohova,»zagorelo«je v bohovski hladilnici. V mesecu novembru smo vajo organizirali gasilci PGD Hoče. Na vaji smo sodelovala samo domača društva (PGD Bohova, PGD Hotinja vas in PGD Hoče). Iskali smo pogrešani osebi (naši mladinki Urško in Barbaro) v gozdu v Zg. Hočah. Vaje bodo sledile tudi po novem letu, vsako bo organiziralo drugo domače društvo, tudi scenariji bodo drugačni. Gasilci si želimo, da bi lahko pisali samo o vajah, vendar žal, temu ni tako. Do začetka decembra, smo hoški gasilci posredovali že 15-krat je zagorelo osebno vozilo v lipovem drevoredu v Pivoli je prišlo do dimniškega požara v Irgoličevi ulici v Hočah pa se je v Pivoli na cesto sprožil zemeljski plaz. Na našem požarnem območju sta bili tudi dve intervenciji, na katerih hoški gasilci nismo sodelovali, ker o nesreči s strani ReCO Maribor (112) nismo bili obveščeni. Ker smo gasilci največja slovenska humanitarna organizacija, smo se v mesecu novembru v organizaciji Rdečega križa, enote Hoče, v UKC Maribor udeležili krvodajalske akcije, udeleževali se bomo tudi v prihodnje, k akciji si želimo pritegniti tudi člane ostalih dveh gasilskih društev v občini. Z gasilske vaje v Račah Ob dnevu mrtvih smo se s kratko komemoracijo pred spominskim obeležjem na gasilskem domu in obiskom njihovih grobov s prižigom svečk spomnili tudi naših umrlih tovarišev. December, praznični mesec, mesec veselja in pričakovanja, in mesec, ko vam gasilci s koledarjem v roki zaželimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko sreče Srečno 2011! Gasilci PGD Hoče Zemeljski plaz v PIvoli Reševanje ponesrečene osebe Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 33

34 GOSPODARSTVO IN TURIZEM MARTINOVANJE TD HOTINJA VAS MARTINOVANJE TD HOTINJA VAS Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter, kadar je čep suh, je vsakdo gluh. (Ljudska modrost) Letošnje deževje in prihajajoča jesen sta marsikateremu vinogradniku povzročala skrb na obrazu, saj v času zorenja grozdja ni in ni bilo daljšega sončnega obdobja, ki zadovolji in poplača vso skrb. A kljub temu se zadovoljstvo povrne, ko je letina pospravljena. 6. novembra je TD Hotinja vas priredilo že tradicionalno martinovanje na hotinjski gmajni. Na letošnji prireditvi so sodelovali in predstavljali svoj pridelek štirje vinogradniki: Vinogradništva Bračko, Hecl, Stojilkovič in Ciglarič ter čebelar Ivan Bračko (ki je prejel priznanje EU) in vsi člani TD Hotinja vas. Da pa se mošt preimenuje v vino, so poskrbeli člani DU Samotarji iz Hoč, ki so se odzvali naši prošnji. K sodelovanju smo povabili tudi člane folklorne skupine KUD Milke Zorec iz Hotinje vasi, da so s plesi Dravskega polja in ljudskimi muzikanti Kvin-ton popestrili našo prireditev. Ker pa je treba ob taki prireditvi poskrbeti za želodčno podlago, so le to nalogo opravile skupine tekmovalcev, ki so se pomerile v kuhanju kisle mesne juhe. Tekmovalo je šest skupin, in sicer: TD Oreh, TD Reka-Pohorje, DU Orehova-Hotinja vas, Lisjaki iz Rač, Fantje treh vasi in TD Hotinja vas. Vse skupine so se maksimalno potrudile, njihovo delo pa je spremljala go. Jožica Šobernik. Vsak kuhar ima svojo skrivnost in uspešnost je preverila komisija: Jožica Šobernik, Franc Bukovec in Jože Keršič. Po zbranih točkah so najboljšo juho skuhali Lisjaki, vsi ostali so bili razporejeni v enotno kategorijo brez velikih odstopanj. Bravo! Vsem udeležencem in članom se zahvaljujemo za obisk in opravljeno delo in nasvidenje prihodnje leto! Slavica Hecl 34 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

35 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV VOŠČILO TURISTIČNEGA DRUŠTVA REKA-POHORJE KER V VSAKEM SE LETU NAM VEDNO MUDI, USTAVITE ČAS VSAJ ZA PRAZNIČNE DNI, USTAVITE MISLI IN SVOJE SKRBI, NAJ V NOVEM LETU BO ZDRAVJA IN SREČE ZA VSE LJUDI. MIREN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELI TD REKA-POHORJE Blagoslov križa pod Mariborsko Blagoslov križa pod Mariborsko ko~o Če se peš podate proti Mariborski koči, vas pot vodi tudi mimo križa na robu gozda vrh travnika, od koder se vam odpre pogled na Mariborsko kočo. Prav tu so včasih tudi imeli tabor hoški taborniki, strmi travnik pa je bil tudi smučišče za goste Mariborske koče (saj je travnik v lasti planinskega društva, ki upravlja tudi kočo). Nekdaj je bila ta zemlja Kopova. Po pripovedovanju domačinov in sorodnikov Kopovih je leta 1924 na tem delu Pohorja razsajala otroška bolezen davica. Veliko otrok je tedaj umrlo, med njimi tudi hčerkica Kopovih Angelca, rojena leta Bogu v zahvalo, da jih ni umrlo še več, so obnovili ta križ, ki je bil prvotno postavljen leta Zadnja leta je bil križ v zelo žalostnem in propadajočem stanju, zato se je gospa Rozina Tole odločila, da ga obnovi. Pri obnovi so ji pri delu pomagali sin Simon, g. Peter Čobec in g. Ivan Gradišnik. Tako je uresničila svojo željo, da ohrani ta stari križ, saj stoji tik pod njeno domačijo. Na megleno nedeljo popoldne ( ) je g. dekan Alojz Petrič križ tudi blagoslovil; med drugim je zbranim izrekel svojo prošnjo in zahvalo:»ob obnovljenem in na novo blagoslovljenem križu naj bo blagoslovljen vsak, ki bo pri tem križu molil. Vsem, predvsem pa gospe Rozini, iskren Bogplačaj!«Pri pogostitvi ob blagoslovu pa so tako rekoč sodelovali vsi bližnji sorodniki ge. Rozine, ki jo marsikdo prav dobro pozna, saj je bila Ga. Rozina Tole z dekanom A. Petričem dolga leta oskrbnica (in odlična kuharica) bližnje Planinke. Le podajte se kdaj peš po tej poti iz Hoč ali iz Reke, ne bo vam žal. Večkrat greš, krajša se ti zdi pot in do tega križa prideš v dobrih dveh urah (in pol). Majda Strašek Januš Fotografiji: Simon Tole Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 35

36 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV GOSTIŠ^E VERONIKA NA POHORJU GOSTIŠ^E VERONIKA NA POHORJU Kdo od naših občanov ne pozna Gostišča Veronika, ki nas prijazno pozdravlja ob cesti na Pohorje? Ker je to res lokal, v katerega z veseljem sedeš, sem lastniku Jožetu Klincu, ml., zastavila kar nekaj radovednih vprašanj, pri odgovorih pa je sodelovala tudi mama Veronika, ki je kljub upokojitvi še vedno vpeta v življenje gostišča. Kako bi predstavili svoje gostišče? Gostišče Veronika se nahaja v osrčju večno zelenega Pohorja, le 18 km izven Maribora ter 7 km iz Hoč ob glavni cesti v smeri Bolfenka in Areha. Gostišče leži na nadmorski višini 660 m in je odlično izhodišče za planince, smučarje, družinska kosila ali slavja, za vse tiste, kateri si želijo miru in neokrnjeno naravo ter seveda dobro domačo štajersko hrano, ob kateri ne manjka izbrane kapljice, ali pa samo prijeten oddih ali dopust v naših penzionskih sobah. Smo družinsko gostišče z več kot 30-letno tradicijo, katero želimo nadaljevati z izboljšano kvaliteto ter ustreči želji in okusu vsakega gosta. Kapaciteta gostišča v treh gostinskih sobah ter dveh terasah znaša do 150 gostov. Letos smo uredili nov letni pokriti vrt kapacitete do 30 ali več gostov, z veliko pečjo na prostem in možnostjo peke ali žara na prostem. Zraven letnega vrta je velik prostor z igrali za otroke. Prav tako želimo urediti do poletja 2011 nekdanje teniško igrišče v travnato igrišče za mali nogomet in večnamenski šport. Na razpolago imamo sedem komfortno opremljenih sob za goste. Gostišče je odprto čez vse leto. Poleti si gostje najbolj zaželijo svežega pohorskega zraka, pobeg iz mesta v hladno senco pohorskih gozdov, miru, neokrnjene narave, predvsem planinci, ki nadaljujejo markirano pot iz doline proti Bolfenku ali Arehu, ter kolesarji. Ali pa samo družine z otroki, ki se lahko brezskrbno igrajo na igralih, in lastniki psov, ki lahko gredo na sprehod po lepo urejenih poteh okoli gostišča. V jeseni je veliko gob in kostanja ter uživanja ob šelestenju raznobarvnega listja ob hoji po pohorskih gozdovih. Pozimi je največ gostov smučarjev, saj se mimo gostišča vozijo na smučišča Mariborskega Pohorja, ki je raj za zimske športnike. Vse to pa nudimo z razvajanjem ob dobri, okusni domači hrani. Mama Veronika Klinc s sinom Jožetom, lastnikom gostišča Nam predstavite ekipo, ki poskuša ustreči gostom! Naša ekipa je zelo majhna, vendar smo tim kakor velika družina. Mama Veronika je gonilna sila gostišča že od samega začetka. Sama je razvila dober koncept dobre domače gostilne: okusna domača hrana s prvovrstnimi domačimi sestavinami, pridelanimi predvsem iz domačega okolja, z veliko truda, ljubezni in vedno dobre volje. Naš glavni kuhar Simon je začel s prvimi kuharskimi izkušnjami v našem gostišču že iz srednje šole in sedaj je del naše ekipe. Tukaj so še Mira, Jerneja in vsi ostali, ki smo del ekipe. Tudi moja sestra Darja, ki je prav tako gostinka in ima gostinski lokal z okusnimi malicami v Slovenski Bistrici, priskoči na pomoč predvsem ob vikendih. Poudariti pa moram, da vsi poprimemo prav za vsako delo, od čiščenja, dela na lastnem vrtu... Velika prednost naše ekipe je, da so vsi zaposleni iz okolice, s Pohorja, da vsi zaposleni delamo že veliko let skupaj, tudi ob nedeljah in praznikih, in da kvaliteta storitev preveč ne niha, temveč želimo, da bi se venomer višala. Kaj vse nudite gostom v svojem gostišču? Nudimo predvsem okusno domačo štajersko kulinariko in želimo obuditi recepte naših babic, tradicionalnih slovenskih in štajerskih jedi s pridihom moderne kuhinje. Prav tako nudimo tudi mednarodno in klasično kuhinjo, da, tudi morske ribe. Prilagajamo se predvsem letnim časom ter uporabljamo sveže sestavine in zelišča z našega lastnega vrta. Veliko dobrot ponujajo pohorski gozdovi: od gob, borovnic, brusnic, kostanja... do divjačine. Predvsem gobove jedi na različne načine, gobova juha, testenine z gobicami ali jajčko, jurčki na žaru, gobova rižota ali gobe s kombinacijo divjačine in teletine; pa divjačinske jedi, pohorski lonček, pohorska omleta, kostanjeva torta... Spomladi in poleti prednjačijo lažje jedi, zelenjavne jedi, šparglji na različne načine, doma pripravljene testenine, skutni štruklji, pečeni kozliček, jedi iz peke in z žara Jeseni in pozimi pa predvsem divjačinske jedi, veliko svežih gobovih jedi, račka z mlinci, predvsem pa domače koline, ki jih pripravimo v našem gostišču od peče- 36 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

37 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV Tudi gostinci močno čutite gospodarsko krizo; kako se ta kaže pri dnevnem prometu in nočitvah? S prihajajočo krizo, ki nas je zadela že pred kakšnim letom in pol, se je zmanjšal upad gostov tudi pri nas kar za okoli 50 %, prav tako tudi pri nočitvah. Verjamem, da bo ta kriza trajala še kar nekaj časa, zato smo morali uvesti že pred časom kar veliko varčevalnih ukrepov, seveda ne v kvaliteti in poslovanju, kajti želimo, da bi naš gost dobil kvalitetno storitev, za katero seveda plača. V bistvu moramo poprijeti za delo veliko bolj kot prej in se prilagoditi trenutnim razmeram ponudbe in povpraševanja. Po načinu obdavčitve so kmečki turizmi in vinotoči za gostince nelojalna konkurenca? Ali se bo na tem področju kaj spremenilo? nic, krvavic, kašnatih klobas; prav tako delamo značilno pohorsko bunko, jelenov pršut, divjačinsko pašteto ter domače salame. Gostje pa imajo seveda še zelo radi domačo govejo juho z domačimi rezanci ali jetrnimi žličniki, zdaj v tem zimskem času pa si zaželijo domačih kolin s kislo repo ali zeljem, ajdovimi žganci ali matevžem. Čez vse leto nudimo značilni pohorski lonček, ki vsebuje ješprenovo kašo, divjačino in pohorske gobe, ter priljubljeno pohorsko omleto, polnjeno z brusnicami. Že znani borovničevec in višnjevec pridelamo sami, prav tako domači zeliščni liker Gostišče Veronika res slovi po odlični kuhinji. Kdo ima za to zasluge? Zasluge imamo vsi, ki sodelujemo pri vsakodnevnem razvajanju naših gostov. Vsi smo se veliko naučili od Veronike in njene kuhinje in prav tako se držimo njenih receptov in jih venomer izboljšujemo. Želimo, da bi vsak gost, ki se vrača, okusil takšno hrano, kot jo je pred dnevi, tedni, meseci ali leti. Kot se za vsako gostišče spodobi, pečemo vsak dan svež domači kruh ter slane rogljičke, delamo domače testenine, domače skutne štruklje, domače suhomesnate izdelke, kuhamo domačo marmelado ter imamo lastni zelenjavno-zeliščni vrt. Vse to smo prenesli od Veronike. Kako je po uvedbi vinjet z avstrijskimi gosti? Pred leti, preden smo uvedli euro, so avstrijski gostje množično oblegali gostinske lokale v okolici Maribora, predvsem ob meji. Zaradi precej nižjih cen gostinskih storitev, goriva, tobaka. Sčasoma so se cene teh storitev izenačile, posebej pa z uvedbo vinjet. Naše gostišče je obiskalo veliko avstrijskih gostov, sedaj veliko manj, čeprav vinjeta ni največji razlog za upad obiska, temveč izenačitev cen in storitev tostran in onstran meje. Avstrijski gostje še vedno radi obiščejo naš lokal, čeprav bolj poredko, znajdejo pa se tako, da se pripeljejo do nas po regionalnih cestah. Nikakor pa nikoli niso bili naša ciljna skupina avstrijski gostje, temveč domači gostje iz okolice in regije, saj je domači gost najboljši gost. Tak je vsaj naš moto. Vsi gostinci, ki od tega živimo, srčno upamo, da se bo. Za primer lahko vzamemo nekaj kilometrov oddaljeno Avstrijo in njihove kmečke turizme. Verjamem, da je že marsikdo tam videl, da ti kmečki turizmi ponujajo IZKLJUČNO le doma pridelano hrano in pijačo: domači narezek, domače klobase, domače vino in domači jabolčnik. In vse to je pod strogim nadzorom. Niti kave ne moreš dobiti na kmečkem turizmu. Pri nas je pojem kmečki turizem zelo vprašljiv, kajti dobiš vse mogoče, tudi do lignjev, gaziranih pijač in seveda kupljene hrane. In vse to za precej nižjo ceno. Seveda se veliko gostov raje odloči za kmečki turizem kakor za gostilno, saj v današnji krizi cena storitve zelo pomembna. In na koncu mi gostinci ne pridelujemo doma hrane ali pijače, temveč moramo vse to kupiti. Tukaj bi se moral narediti red, kaj je gostilna in kaj kmečki turizem ali vinotoč. Kajti način obdavčitve, plačila socialnega zavarovanja za naše zaposlene, plačila davka na dodano vrednost in seveda veliko ostalih stroškov in obveznosti vse to je za nas mnogo višje. Tako pa težko poslujemo. Ostaja za prihodnost še veliko veselja do dela? Ostaja še veliko veselja do dela, novih načrtov in zamisli. Kljub nerožnatemu času se trudimo in želimo, da bi nas obiskalo čim več gostov in da bi se vedno z zadovoljstvom vračali. Naša nagrada je videti zadovoljnega gosta ali slišati pohvalo. Tudi grajo gosta z veseljem sprejmemo, kajti takrat vemo, kaj lahko še izboljšamo. Gostinski poklic ni lahek, čeprav je premalo cenjen (ker danes že marsikdo misli, da si dober gostinec lahko kar tako, brez šole ). V bistvu živiš od zadovoljnega gosta dneve, nedelje, praznike in veliko je lepih trenutkov, ki ti poplačajo veselje ob celodnevnem trudu. Veronika nas je veliko naučila in je še vedno v dobri formi. Z veseljem se učimo z njo. Srčno želimo, da bi enkrat ta naš del Pohorja zaživel, da bi doživel novi razvoj, več dogajanja, večji obisk domačih in tujih gostov; imamo veliko lepot, naravnih znamenitosti, čudovitih ljudi. Še posebej zato, ker smo del Občine Hoče-Slivnica. Z lastnikom Jožetom Klincem se je pogovarjala Majda Strašek Januš Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 37

38 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV DOBROTA JE ZLATA VERIGA, KI DOBROTA JE ZLATA VERIGA, KI POVEZUJE ^LOVEŠTVO Misel znamenitega nemškega poeta Goetheja je bila letošnja rdeča nit 11. dobrodelnega koncerta Župnijske karitas Hoče. Na deževno nedeljsko popoldne 21. novembra se je množica ljudi zgrinjala proti Kulturnemu domu Hoče, kjer se je ob 17. uri že tradicionalno pričel odvijati dobrodelni koncert Odpri srce in dlan. Priznam, da sem začetek koncerta pričakovala z mešanimi občutki, saj nisem vedela kako se bodo poslušalci vajeni poslušati znane ansamble iz sveta narodnozabavne in popularne glasbe, odzvali na nežno klasično glasbo. Moram reči, da smo vsi doživeli nekakšen kulturni šok, ki smo ga sprejeli z največjim odobravanjem. Bila sem presenečena in od zadovoljstva mi je po licu tu in tam spolzela kakšna solza. Pred začetkom koncerta je bila dvorana polna poslušalcev, kmalu se je začel dvigati rdeči zastor in dvorano je napolnila glasba kvarteta pozavn Konzervatorija za glasbo in balet Maribor, pod vodstvom domačina, profesorja Mihaela Švagana. Po dvorani je še odmeval aplavz, ko je na oder pristopila gospa Maja Debeljak, profesorica nemškega jezika na OŠ Dušana Flisa Hoče. Zbrane je pozdravila in na oder povabila slavnostne govornike. Kot prva se je v svojem nagovoru zahvalila vsem nastopajočim in donatorjem gospa Marija Strašek Vrecl, predsednica Župnijske karitas Hoče. Navdušenje nad dobrodelnostjo je bilo začutiti tudi v besedah župana Občine Hoče-Slivnica, gospoda Jožefa Merkuša. Kako velik pomen ima dobrota in kako potrebno se je razdajati za soljudi, pa je v svojem govoru izrazil gospod Alojz Petrič, dekan nadžupnije Hoče. Po izrečenih besedah pohval, zahval in navdušenja je dvorano ponovno preplavila glasba. S svojim prečudovitim tenorjem je Danilo Kostevšek ob spremljavi vrhunske pianistke Mirjam Strlič navzoče navdušil z nizom slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Marijana Lipovška. Kostevšek je občinstvo navdušil s svojo interpretacijo in veličino glasu. Danilo Kostevšek Za njim je sledila prava biserna ogrlica melodij in pesmi. Trio Onix v sestavi virtuozne violinistke Petre Arlati - Kovačič, odličnega violončelista Gorazda Strliča in vrhunskega klarinetista Slavka Kovačiča, se je predstavil z dvema skladbama. Poslušalce je najbolj ogrela priredba skladbe Mati, bodiva prijatelja, ki so jo glasbeniki zaigrali izrazito čustveno in doživeto. Po njihovem nastopu je po dvorani še dolgo odmeval aplavz. Z enakim navdušenjem je občinstvo sprejelo vokalno skupino Fantje na vasi, ki deluje pod umetniškim vodstvom priznanega glasbenika Toneta Žuraja. V svojem prvem nastopu so 'fantje' zapeli tri slovenske pesmi, v svojem drugem nastopu pa so v dvorano pričarali nostalgijo po poletju, saj so nam s svojimi ubranimi glasovi zapeli dve dalmatinski pesmi. Nostalgijo po poletju, ljubezni in romantiki so nadaljevali člani zasedbe Spiri Art Trio, ki ga sestavljajo klarinetist Slavko Kovačič, violončelist Gorazd Strlič in pianistka Mirjam Strlič. Poslušalce je posebej navdušila njihova izvedba skladbe Paquita del Sol, ki v sebi skriva različne značajske karakteristike. Osebno sem v tej skladbi prepoznala španski temperament, ki se razprostira od prefinjene tenkočutnosti do krčevite ognjevitosti. Zaprla sem oči in si predstavljala, da sedim na promenadi ene izmed španskih ulic, srkam koktajl, opazujem mimoidoče in se nežno spogledujem s svojim ljubim. Zgodbo ljubezni sta s svojim nastopom nadaljevali sopranistka Martina Ledinek-Nikić in pianistka Romana Kekec. Iz svojega repertuarja sta nam predstavili pesmi iz zakladnice svetovnih musicalov, nastop pa sklenili s pesmijo Mau čez Izaro, ki je marsikateremu poslušalcu v dvorani v oči priklicala solze. Čustvenost v dvorani je naraščala in vsega lepega še kar ni bilo konec. Violinistka Petra Arlati-Kovačič je ob spremljavi pianistke Mirjam Strlič zbrane očarala z izvedbo skladbe Schön Rosmarin. Umetnici sta svoj nastop nadaljevali z glasbeno meditacijo, ob kateri je povezovalka Maja Debeljak prebrala pesem neznane avtorice, ki je govorila o tem, zakaj vse moramo biti hvaležni in zakaj je dobrota tista, ki povezuje ljudi. 38 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

39 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV Po bučnem aplavzu so na oder ponovno stopili vsi nastopajoči. Zbranim so zapeli in zaigrali znano Avsenikovo skladbo Moj rodni kraj, moj rodni dom. Ob koncu koncerta se je nastopajočim še enkrat zahvalil gospod župan Jožef Merkuš s posebnim darilom. Vsak je prejel knjigo Občine Hoče-Slivnica, Vodič po Pohorju, Turistični vodič po občini, ročno izdelan miniaturni pležuh in buteljko vrhunskega vina. Nastopajoči so v znak hvaležnosti še enkrat zapeli in zaigrali in 11. dobrodelni koncert Odpri srce in dlan je bil končan. Priznam, da je ob koncu koncerta z mene padlo veliko breme, a istočasno so se v meni porajali občutki hvaležnosti, sreče in zadovoljstva. Hvaležna sem bila, da so se nastopajoči odzvali mojemu vabilu. Hvaležna sem bila za prečudovito glasbeno doživetje. Hvaležna sem bila Župnijski karitas Hoče, da mi je zaupala glasbeno organizacijo tako pomembnega dogodka. Sreča je preplavila moje srce, ker sem spoznala, da v Hočah živijo dobri ljudje (s posluhom), in zadovoljna, da mi je Bog pri mojem delu ves čas stal ob strani. Mirjam Strlič Fantje na vasi Petra Arlati-Kovačič Zapisala: Petra Kozar Bežan Foto: Marinka Novak in Petra Kozar Bežan Ko so vsi gostje zapeli in zaigrali Moj rodni kraj, moj rodni dom Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 39

40 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV Mladen Toma{i~, svetovni Mladen Toma{i~, svetovni veteranski prvak v ultramaratonu na 100 km Mladen Tomašič se je 7. novembra v Gibraltarju udeležil Svetovnega veteranskega prvenstva v ultramaratonu na 100 km, prireditelj World Masters Association - World Championship, in s časom 9:12:27 zmagal v veteranski kategoriji M55, osvojil zlato medaljo in postal svetovni veteranski prvak. V generalni uvrstitvi je bil 22. Osvojena medalja na 100 km pa je sploh prva za Slovenijo. Dosedanji uspehi slovenskih ultramaratoncev so spodbudili Atletsko Zvezo Slovenije in Združenje Atletskih Veteranov Slovenije k ustanovitvi Ultramaratonske Zveze Slovenije, katere soustanovitelja sta Uroš Žager mož atletinje Brigite Langerholz in ultramaratonska legenda Dušan Mravlje, Mladen pa je sprejel povabilo za sodelovanje v novoustanovljeni zvezi. Naslednje leto bo Slovenija tako postala polnopravna članica mednarodnega svetovnega združenja ultramaratoncev IAU International Association of Ultrarunners in slovenski ultramaratonci bodo imeli možnost nastopanja na vseh uradnih svetovnih in evropskih tekmovanjih. Mladenov tekaško ultramaratonski cilj v letu 2011: preteči 100 km v času izpod 9 ur. Marija Galun ADVENTNI VENEC TURISTIČNEGA ADVENTNI VENEC TURISTI^NEGA DRUŠTVA REKA-POHORJE Ko se poslovimo od čudovitih barv narave, s katerimi nas obdari jesenski čas, dnevi postajajo vse bolj hladni, pusti in temačni. Ljudje se zapiramo vse bolj v svoje domove in si želimo prijetne toplote in več svetlobe. Da bi več svetlobe in prijetne toplote zavelo tudi v našem kraju, smo se aktivni člani TD Reka-Pohorje odločili, da to pričaramo s postavitvijo adventnega venca ob skalnjaku v Zg. Hočah. Ko nekaj želiš in delaš z dobro voljo, moraš verjeti, da to tudi uspe. Na prvo adventno nedeljo dopoldan smo se zbrali dobro pripravljeni organizirani in odločeni, da nam uspe. In nam tudi je. Naredili smo adventni venec, postavljen v naravno okolje. Ob uri smo imeli tudi krajšo slovesnost ob prižigu prve sveče in Op. urednice: Čestitamo v imenu naših občanov! Hvala ge. Mariji Galun za prispevek. Za takšne in podobne informacije se priporočamo tudi v bodoče. Majda Strašek Januš v imenu uredniškega odbora blagoslovu adventnega venca. Dekan g. Alojz Petrič je ob blagoslovu adventnega venca tudi poudaril sam pomen adventnega časa, v katerem je prav, da se ljudje zavemo svojih vrednot, da se zazremo v svojo notranjost, da pretehtamo, kaj delamo dobro in česa ne, in predvsem, da znamo odpuščati. Vse navzoče je pozdravil tudi župan g. Jožef Merkuš in nam zaželel miren adventni čas in vse lepo v teh decembrskih dneh, polnih pričakovanj in miru. Poseben praznični trenutek ob prižigu prve sveče na adventnem vencu pa so nam s pesmijo pričarale Ljudske pevke. Tako je ob številni prisotnosti naših krajanov zagorela prva sveča na adventnem vencu. Dogovorili pa smo se, da se vsako naslednjio adventno nedeljo ob uri dobimo in skupaj prižgemo tudi vse naslednje sveče. Ob tem pa tudi pokramljamo s sosedi, znanci in sokrajani. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sodelovali pri naši organizaciji postavitve in blagoslova adventnega venca. Turistični pozdrav! Anita Arzenšek, predsednica TD Reka-Pohorje 40 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

41 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV Miklavževanje v Ho~ah Miklavževanje v Ho~ah Tradicija veselja ob svetem Miklavžu je najstarejše decembrsko veselje za otroke. Če so včasih v tem uživali tudi odrasli, preoblečeni v Miklavževe spremljevalce parklje, in ta večer izkoristili za to, da so vzbujali strah, ostaja vsaj pri nas le bolj prijazni Miklavž z angelčki in tistim obveznim parkljem, ki deli šibe (pa še tiste so dobre, kakor so letos lahko prebrali otroci v knjižici, ki so jo dobili za darilo). In tak dobri Miklavž je v imenu Župnijske karitas in Katoliškega društva dr. A. Murka obiskal otroke v kulturnem domu. Naša lutkarska skupina Tonček je zaigrala kratko igrico Miklavž prihaja in potem je res prišel, posebej še v veselje najmlajših. Naj le prihaja, naš Miklavž, naj bo naša dvorana vedno tako polna začudenih in veselih otroških oči! Majda Strašek Januš Fotografije Borut Celan Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 41

42 Znova Žive jaslice v Botani~nem Znova Žive jaslice v Botani~nem vrtu Leto je naokrog in spet je čas, da v naši občini zaživijo ene izmed najlepših in največjih Živih jaslic v državi. Lani smo jih pripravili prvič in niti v sanjah si nismo predstavljali, da bodo pritegnile toliko zanimanja. Zato letos čutimo še dodatno odgovornost, da naredimo jaslice še lepše in še večje. Delo se je pričelo že v začetku novembra. Kostumografinja, ki je lani poskrbela za ročno pobarvane kostume iz naravnih materialov, se je letos posvetila izdelavi kostumov za svete tri kralje. Sešiti so iz žlahtnejših materialov svile, brokata, žameta in volne. Vanje je vloženega na desetine ur ročnega dela, saj so majhne krpice blaga sestavljane v unikatne vzorce. Dodali smo tudi nov prizor, in sicer popis ljudstva, saj sta se prav zaradi tega popisa Jožef in Marija odpravila na pot iz Nazareta v Betlehem. Ljudstvo popisujeta rimska vojaka, ki si jih ponavadi predstavljamo v kratkih tunikah, ker pa se jaslice dogajajo pozimi, smo se vprašali, kaj so rimski vojaki nosili v zimskem času. Uniforme rimskih vojakov so ponavadi predstavljene v precej izkrivljeni podobi, saj velikokrat srečamo celo legijo navadnih vojakov, ki so oblečeni v generalske uniforme. Navadni vojak v času miru na civilni dolžnosti v zimski opravi je bil torej cilj naloge, ki nas je zaposlila za kar nekaj časa, a na koncu smo ugotovili, da so bili tudi rimski vojaki oblečeni v hlače, v mirnem času pa so namesto kovinskega oklepa pogosto nosili le umetelno prepleteno usnjeno oblačilo. Prav takšna vojaka, navadna zdelana pripadnika pehote na civilni nalogi, boste lahko srečali v letošnjih Živih jaslicah. Seveda pa se nismo ukvarjali le z oblačili, temveč tudi s prostorom. V začetku decembra smo se lotili priprave hlevčka, ki ste ga lani mnogi pogrešali. Trudimo se izdelati originalen popotni šotor za tri kralje, ki so na poti k Odrešeniku, in ustvariti nove scenske elemente in nova prizorišča. Letos bodo jaslice še večje kot lani in tako bodo ponudile na ogled tudi nova prizorišča samega narav- Vabimo vas, da nas obiščete v enem izmed naslednjih terminov: 24. decembra ob in decembra ob 16.30, 17.30, in decembra ob 16.30, 17.30, in nega ambienta botaničnega vrta, med njimi ribnik. Največ časa pa nam je tudi letos vzela osvetlitev, ki bo resnično pravljična: poleg številnih reflektorjev bodo namreč debla dreves zasijala oblečena v stotine raznobarvnih božičnih lučk. Resnično veseli smo, da se vsako leto ob pripravi jaslic naučimo tudi veliko novega. Ali ste vedeli, da so v času Kristusovega rojstva kruh pekli v posebni pečici, ki se je imenovala tannûr? Peč ima obliko vrča, kruh pa pečemo tako, da tanko plast testa prilepimo na notranjo steno. Daljna sorodnica takšne peči se danes še zmeraj uporablja v Indiji, kjer na ta način še danes pečejo okusen kruh naan. No, to je le eno izmed mnogih dejstev na katera naletimo pri preučevanju časa Kristusovega rojstva, ki ga skušamo kar najbolj verno ponazoriti v Živih jaslicah v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Andreja Kovač Foto Milan Fras TD Reka-Pohorje vabi na BOŽIČNI POHOD v petek, , ob uri. Dobimo se pri gostilni Rečnik, pot nas bo vodila do cerkve sv. Lenarta, kjer bodo uprizorjene žive jaslice, takoj za tem pa sledi še polnočnica. Pohod bo ob vsakem vremenu. Prisrčno vabljeni! TD Reka-Pohorje 42 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

43 BOŽI^NO-NOVOLETNI SEJEM OB^INE HO^E-SLIVNICA Fotografije Borut Celan Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 43

44 BOŽI^NO-NOVOLETNI SEJEM OB^INE HO^E-SLIVNICA Fotografije Borut Celan