Somalska begunka rodila zdravo deklico

Transcription

1 69 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 PETEK, 28. oktobra 2016 Leto LXIX, št. 86, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih Somalska begunka rodila zdravo deklico V jeseniški porodnišnici je v torek popoldne begunka iz Somalije rodila zdravo deklico. Tihotapci naj bi jo bili, ker je dobila popadke, v Italiji vrgli iz avtomobila, odtavala je čez mejo v Rateče, kjer so ji na pomoč priskočili domačini. Malo je manjkalo, pa bi rodila kar ob cesti, v travi... Urša Peternel Jesenice Pretresljiva zgodba se je v torek popoldne dogajala v Ratečah, tik ob mejnem prehodu z Italijo. Visoko noseča somalska begunka je namreč prišla do rateškega gostišča Uh, kjer so, četudi ni znala niti besedice angleško, ugotovili, da ima popadke in da bo v kratkem rodila. Na pomoč so poklicali reševalce, nekaj kasneje pa je mlada ženska v jeseniški porodnišnici k sreči rodila zdravo deklico, ki ji je dala ime Sabrin... Sonja Kavalar, lastnica gostišča Uh, je bila v sredo še povsem pod vtisi torkovega dogajanja.»ne vem, od kod je ženska prišla, sin je delal za točilnim pultom in jo je opazil, žal pa ni razumela niti besedice angleško, da bi povedala, kaj potrebuje. Ves čas je stokala, zatem pa odšla ven in legla v travo, ker je imela ravno popadek. Sin me je poklical in hitro sem videla, da ženska rojeva... Poklicali smo reševalce, policijo, ko smo čakali, pa sem jo lahko samo držala za roko in molila, da rešilni avtomobil pride čim prej...«je pripovedovala Sonja Kavalar. 42. stran Tako mamica kot novorojenka sta zdravi in se dobro počutita, v bolnišnici pa bosta ostali še nekaj dni. Morilcu sedemnajst let zapora Nad izrečeno kaznijo 27-letnemu Albanu Thaqiju, ki je novembra 2014 v Nomenju umoril Pavla Zupana, se bosta pritožila tako obramba kot tožilstvo. Simon Šubic Kranj Na sedemnajst let zapora so v torek na kranjskem okrožnem sodišču obsodili 27-letnega kosovskega državljana Albana Thaqija, ker je pred dvema letoma iz koristoljubja umoril bohinjskega učitelja Pavla Zupana. Sodnica Marjeta Dvornik je obtoženemu obenem podaljšala pripor iz ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, vrniti pa bo moral tudi 80 evrov, kolikor je znašal njegov delež, ko si je s sostorilci razdelil plen. Njegova višina sicer ni bila nikoli natančno ugotovljena, bilo pa ga je za najmanj 500 evrov, je zatrjevalo tožilstvo. Sodba ni pravnomočna, tako obramba kot tožilstvo pa sta že napovedala pritožbi. Albana Thaqija je kranjsko tožilstvo obtožilo umora iz koristoljubja, ker je 2. novembra 2014 v Nomenju vzel življenje 58-letnemu Pavlu Zupanu. S pretvezo, da kupuje les, je vstopil v njegovo hišo, kjer je učitelja najprej šest- do desetkrat udaril po glavi, ko se je Zupan pred napadalcem umaknil v kmečko hišo, pa ga je obtoženi po glavi močno mahnil še trikrat ali štirikrat z gasilsko sekirico in kleščami, da je negiben obležal, kasneje pa je zaradi izkrvavitve in zadušitve s krvjo umrl. Thaqi je v učiteljevi hiši iskal denar, skupaj s sostorilci je pričakoval vsaj 100 tisoč evrov, in ga v neugotovljeni količini, najmanj pa 500 evrov, tudi odnesel. Denar si je kasneje razdelil s sostorilci Djemilom Alo, Jetonom Fido in Shklqimom Banushijem. Sam je po lastnih besedah prejel zgolj 80 evrov stran Ure za eno uro nazaj V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša. [148m 2 ] PICK & PLACE Prihodnja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznika izšla v sredo, 2. novembra. Priloga: kranjske novice JELOVICA HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR od89.800, AKTUALNO GORENJSKA GG+ ZADNJA VREME Posodobili čistilno napravo V Javnem podjetju Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik so slovesno odprli nadgrajeno čistilno napravo, ki je tako po zmogljivosti postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode pri nas in eden najsodobnejših. 2 Betonarno prijavili inšpekciji Okoljska organizacija Alpe Adria Green je betonarno na Jesenicah prijavila okoljski inšpekciji, ker naj bi obratovala brez okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja. V podjetju odgovarjajo, da delajo v skladu s predpisi. 5»Zame je zgodba končana«zgodba tokratne Glasove preje, katere gost je bil Peter Hribar, nečak zadnjega strmolskega graščaka Rada Hribarja, je spomin na žalostne strani slovenske polpretekle zgodovine in hkrati opomin vsem nam za prihodnost. 21 Večina za avtobusno postajo Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal. Za sprejetje odloka je glasovalo 18 od 26 svetnikov. 32 Prevladovalo bo dokaj jasno vreme, v višinah se bo postopoma spet otoplilo. Ponekod po nižinah bo dopoldne megleno. 2/14 C jutri: jasno

2 2 AKTUALNO Gorenjski glas KOTIČEK ZA NAROČNIKE Nagrajenec V nagradni igri v Kotičku za naročnike, ki je bila objavljena 18. oktobra 2016, prejme ročni sesalnik serije Jive Mitja Kos iz Škofje Loke. Čestitke nagrajencu! Darilo izžrebanemu naročniku časopisa Knjigo prejme CIRIL KOŠIR s Hrušice. Praznični teden Bližata se 31. oktober in 1. november, dan reformacije in dan spomina na mrtve, državna praznika in dela prosta dneva. Danica Zavrl Žlebir Kranj En državni praznik je bil že v tem tednu, dan suverenosti, 25. oktobra, s katerim se spominjamo odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in s tem končanega procesa osamosvajanja naše države. Proslavili smo ga z državno slovesnostjo, ni bil pa dela prost dan. Praznika, ki sledita prihodnji teden, dan reformacije in dan spomina na mrtve, sta tudi dela prosta. To bo mnogim zaposlenim prijetno podaljšalo konec tedna, šolski otroci pa gredo prihodnji teden na jesenske (»krompirjeve«) počitnice, tako da se jim res obeta praznični teden. Z dnevom reformacije, 31. oktobrom, praznujemo rojstvo prve slovenske knjige, slovenskega jezika in omembe pojma Slovenec. Moji lubi Slovenci, nas je nagovoril Primož Trubar, osrednja osebnost slovenske reformacije. To versko in družbeno gibanje, ki je nastalo v Nemčiji, je v 16. stoletju predvidelo tudi bogoslužje v domačem jeziku. Trubar je s tem namenom napisal Katekizem, prvo slovensko knjigo. Protestantska verska skupnost ima v Sloveniji večje število pripadnikov zlasti na zahodu države. Tudi torek, 1. novembra, bo dela prost dan. Takrat praznujemo dan spomina na mrtve, sekularno različico krščanskega praznika vseh svetih. Za našo kulturo je značilno, da tega dne obiskujemo grobove bližnjih, jih krasimo s cvetjem in prižigamo sveče. Potekajo pa tudi komemoracije v spomin padlih v vojni. Letos je čas pred dnevom spomina na mrtve najbolj zaznamoval prenos posmrtnih ostankov ob koncu druge svetovne vojne pobitih v Hudi Jami in pokop v spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Ti mrtvi bodo našli svoj mir sedemdeset let po vojni in sedem let, odkar je bilo odkrito to povojno grobišče. Posodobili čistilno napravo V Javnem podjetju Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik so v sredo slovesno odprli nadgrajeno čistilno napravo, ki je tako po zmogljivosti postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode pri nas in eden najsodobnejših. Gre za enega največjih ekoloških projektov šestih občin lastnic, vreden 15,5 milijona evrov. Jasna Paladin Domžale Dograjena in prenovljena čistilna naprava v Domžalah je bila v sredo prizorišče izredno slovesnega dogodka, na katerega so župani občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem po vrsti sestankov, neprespanih noči in negotovosti, povezanih s financiranjem, čakali vrsto let. Pogodbo z izbranim izvajalcem so podpisali junija 2014, a prizadevanja vseh za nujno obnovo naprave, ki je na koncu že lovila zadnji rok, ki jim ga je z novimi predpisi o čiščenju odpadnih vod predpisala Evropska unija, segajo še bistveno dlje.»danes je čudovit dan, kot ga na tem mestu ni bilo že 36 let, vse od leta 1980, ko je bilo tukaj odprtje prvotne čistilne naprave. Pred dvajsetimi leti, ko smo prvič začeli razmišljati o tem, da bo treba nujno uvesti tudi čiščenje dušika in fosforja, si v sanjah nismo predstavljali, da bo pot do tja tako dolga in naporna. A uspelo nam je in zdaj se prenovljena čistilna naprava za kar nekaj let lahko postavi ob bok najboljšim doma in po svetu. Da danes stojimo tu in da smo pravočasno zaključili projekt, ste najbolj zaslužni župani, ki ste sprejeli prave odločitve ob pravem času, in to takrat, ko še ni bilo videti luči na koncu predora,«je zbrane nagovorila direktorica CČN Domžale - Kamnik dr. Marjeta Stražar in predstavila novo pridobitev z nadgradnjo na terciarno čiščenje. Župani občin solastnic Toni Dragar, Marjan Šarec, Franc Jerič, Stanislav Poglajen, Peter Ložar in Franc Čebulj so priznali, da je dan odprtja nadgrajene čistilne naprave zanje zelo srečen dan. / Foto: Gorazd Kavčič Ta je obsegala izgradnjo novih aerobnih bioloških stopenj, ki vključuje tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, ter novega vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode z ustreznim predčiščenjem. Nadgrajena čistilna naprava ima zmogljivost PE in sprejema odpadno vodo 30 tisoč gospodinjstev, ki so že ali še bodo priključena na kanalizacijski sistem, in greznične gošče ter blato malih komunalnih čistilnih naprav, čistijo tudi vodo večine industrijskih virov sprejemnega območja in tekoče odpadke, tudi z brniškega letališča. Kot vodilna občina v projektu je imela najpomembnejšo vlogo Občina Kamnik.»Odkar sem župan, bo minilo že šest let, in moram priznati, da je danes padlo od mene težko breme. Zamenjale so se štiri vlade, odkar se je projekt začel, je to že peta vlada. Leta 2014 pa smo končno naredili velik korak, ko je vlada Alenke Bratušek prepoznala teh enajst okoljskih projektov, kamor spada tudi naš, za pomemben in je sprejela sklep, da lahko začnemo graditi tisti, ki smo imeli pripravljena svoja sredstva ali pa smo lahko vzeli kredit. Hkrati je bilo to ogromno tveganje za vseh šest občin. In če bi ta projekt spodletel, bi bili lahko župani danes ne samo razočarani, ampak bi nas ljudje lahko celo 'linčali'. Ja, tako pomemben je ta projekt. To je tako velik uspeh, da si ga niti ne moremo predstavljati,«je dejal župan Marjan Šarec in priznal, da je dan odprtja zanj zelo čustven. Projekt, ki bo poskrbel za bistveno bolj čisto okolje porečja Kamniške Bistrice, kamor se bodo iztekale prečiščene vode kar je v svojem slavnostnem nagovoru izpostavila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je stal 15,5 milijonov evrov. Glavnino finančnih sredstev za izvedbo je prispevala Evropska unija iz kohezijskega sklada, petnajst odstotkov upravičenih stroškov za sofinanciranje je prispevala država, preostala sredstva pa občine lastnice iz občinskih proračunov. Somalska begunka rodila zdravo deklico 31. stran»nanosili smo tudi odeje in naredili zastor, ker je ležala praktično pri cesti... Zazdelo se nam je, da jo moški motijo, zato so se umaknili in smo pri njej ostale samo ženske,«je dodala Kavalarjeva. Takoj so navezali stik tudi s sokrajanko Evo Macun, ki je predstojnica ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Jesenice in je v bolnišnici poskrbela, da so bodočo mamico že pričakovali in pripravili vse potrebno za takojšen porod, ko jo bo rešilni avtomobil pripeljal. In res ni trajalo dolgo, malo po 17. uri se je v porodni sobi jeseniške bolnišnice rodila zdrava, 3200 gramov težka in 51 centimetrov dolga temnolasa deklica...»ob pol šestih je zazvonil telefon in Eva nam je sporočila:»punčko imate, malo 'Slovenijo'!«je dodala Sonja Kavalar. Macunova se je namreč pošalila, da bi deklica lahko dobila kar ime 'Slovenija', glede na to, da je bila rojena pri nas... Policist se je umaknil Begunki, ki je očitno že nekaj časa tavala v okolici Rateč, sta pomagala tudi dva kranjskogorska policista. Bojan Kos s Policijske uprave Kranj je povedal, da so dobili prijavo domačinov o domnevnem vsiljivem beračenju tujke v Ratečah, a ko so prišli, so naleteli na povsem drugačno situacijo.»tujka, ki je bila tik pred porodom, je bolj kot kaj drugega potrebovala nujno medicinsko pomoč. Zato so bili o njenem stanju obveščeni tudi reševalci, do njihovega prihoda pa sta ji pomagala predvsem policista in lastnica lokalnega gostišča. Na kraju je bila položena na odejo, narejen pa je bil tudi zastor pred pogledi drugih. Policista sta v postopku upoštevala še kulturološke razlike, policist se je iz postopka zato odstranil, pri njej pa je ostala policistka. Tujka, katere status policisti še ugotavljajo, je bila kasneje odpeljana v jeseniško bolnišnico,«je povedal. Potrebovali pomoč prevajalca V Splošni bolnišnici Jesenice nam je Sandra Jerebic dejala, da sta tako 25-letna mamica kot deklica, ki jo je mamica poimenovala Sabrin, dobro, ker pa mamica govori izključno arabsko, so za pomoč pri prevajanju prosili društvo UP. Uspelo jim je izvedeti, da je mlada ženska pripotovala po sredozemski begunski poti iz Somalije in Libije v Italijo, italijanski tihotapci ljudi pa so jo, ko je dobila popadke, brez milosti vrgli iz avtomobila. Peš je pritavala do Rateč, kjer so, tako Sandra Jerebic, domačini k sreči zelo prisebno odreagirali in poklicali reševalce. Faila Pašić Bišić iz društva UP je povedala, da begunki kot prevajalec pomaga Mahmoud Maez z Jesenic, ki je bil v Društvu UP aktiven tudi pri prvem valu beguncev.»danes bodo begunko obiskale tudi naše prostovoljke in jo obdarile s prvim paketkom za novorojenčka, vsekakor pa se bo naše sodelovanje In kaj bo z begunko in njeno hčerko zdaj? Po podatkih iz bolnišnice naj bi pri njih ostala vsaj še nekaj dni, da si opomore, naj bi pa tudi povedala, da bo zaprosila za azil. nadaljevalo, saj predvidevamo, da bo begunka ostala v Sloveniji še nekaj časa,«je v sredo povedala Pašić Bišićeva. Akcija zbiranja pomoči pa je stekla tudi v Ratečah, Sonja Kavalar je povedala, da bodo zbrano pomoč za mamico in dojenčico, če bo le mogoče, osebno dostavili v bolnišnico. Sama bi namreč srčno rada spoznala dekletce, ki je skoraj prišlo na svet sredi Rateč...

3 Gorenjski glas AKTUALNO 3 Državni svetniki na Jezerskem Občino Jezersko je obiskala delegacija državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Danica Zavrl Žlebir Jezersko Predsednik Mitja Bervar in (gorenjski) član državnega sveta Miro Kozelj s sodelavcema sta najprej prisluhnila predstavitvi občine Jezersko v besedi in sliki. Župan Jurij Rebolj jim je namreč prikazal film o Jezerskem, na katerega so v tej občini zelo ponosni in se ob njem tudi sam pogosto vprašuje, ali resnično živi v tako lepem kraju. Gostje so si ogledali tudi podružnično šolo, se ustavili ob pitniku jezerske slatine in obiskali Šenkovo domačijo, kjer se uspešno ukvarjajo s turizmom. Turizem je prednostna naloga Jezerskega, je povedal župan in nanizal podatke o lanskem turističnem obisku: obiskalo jih je 80 tisoč obiskovalcev, zabeležili so 9500 nočitev, povprečno trajanje bivanja je 2,7 dni, 460 turističnih ležišč (vključno z gorskima postojankama) pa je bilo zasedenih šestodstotno. V turizmu in lesnopredelovalni panogi vidijo prihodnost, želijo pa ohraniti trajnostni turizem (med drugim tudi z vključitvijo v pobudo Planinska vas Bergsteigerdörfer, v Geopark Karavanke in z Državna svetnika sta si v županovi družbi natočila jezersko slatino. / Foto: Tina Dokl vzpostavitvijo turistične zadruge). Takšna prihodnost bo zagotovljena le ob ohranjanju domače infrastrukture, da bi namreč domačini ostajali, in ne zapuščali Jezerskega. Pri tem imajo v mislih tako domačo trgovino, pošto, bencinsko črpalko, lekarno, bankomat kot tudi javne avtobusne prevoze in državno cesto, ki je glavna žila njihove povezave s svetom. Prvi mož drugega doma slovenskega parlamenta Mitja Bervar je menil, da bi morali na Jezerskem poskrbeti, da bi bili turistično zanimivi vse leto, za trajnostni razvoj pa upoštevati, da bi ta prostor v svoji naravni lepoti ostal čim bolj nedotaknjen. Miro Kozelj pa je dejal, da bi moralo Jezersko svoje naravne danosti povezati v zgodbo, ki bi pritegovala obiskovalce. Dotaknili so Dimnikarja bomo izbrali sami se tudi morebitne reorganizacije lokalne samouprave, po kateri naj bi bile majhne občine (jezerska ima zgolj 645 prebivalcev) vključene v večje. Sogovorniki so upali, da se to na Jezerskem ne bo zgodilo, kajti ni pomembno, kako velika je občina, pač pa, kako deluje. Kjer bodo samozadostne in bodo znale poiskati povezave z drugimi, se bodo ohranile. Jezersko takšne povezave že išče. Po novi ureditvi dimnikarske dejavnosti bo obveza uporabnika, da dimnikarjem omogoči redne preglede in čiščenje kurilnih naprav in dimnikov. KO MEN TAR Cveto Zaplotnik Dan, ki razdvaja V ponedeljek, 31. oktobra, je praznični dan, dan reformacije, a hkrati tudi svetovni dan varčevanja. Če dan reformacije za Slovence ni sporen, bi za svetovni dan varčevanja lahko rekli, da je to dan, ki razdvaja. Dan, ki deli na tiste, ki morajo živeti skrajno varčno, a žal ob tem ne morejo še varčevati in česa privarčevati, in na druge, ki lahko varčujejo. A tudi med temi drugimi sta vsaj dve skupini taki, ki ne znajo ali nočejo varčevati, in taki, ki dejansko varčujejo za rešitev stanovanjskega problema, šolanje otrok, varno starost... Tisti, ki živijo pod pragom revščine, in takšnih je bilo po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji lani 287 tisoč, dejansko ne morejo varčevati. Na boljšem so gospodinjstva, ki del svojega razpoložljivega dohodka vendarle lahko namenjajo za varčevanje. Slovenci smo tudi v svetovnem merilu poznani kot dobri varčevalci. Lani so gospodinjstva v Sloveniji v povprečju privarčevala skoraj 15 odstotkov bruto razpoložljivega dohodka in so se s takšno stopnjo varčevanja med osemindvajsetimi članicami Evropske unije uvrstila na visoko tretje mesto, več so privarčevala le gospodinjstva na Švedskem in v Nemčiji. Če so ljudje s skromnimi prejemki pred nerešljivim problemom, kako kaj privarčevati, niso brez težav niti tisti, ki lahko varčujejo. Predvsem se sprašujejo, kako varčevati, da bo varčevanje varno, a hkrati tudi donosno. Varčevanje v bankah in hranilnicah, ki prevladuje, je sicer dokaj varno, a obrestne mere za vezave do enega leta se vse bolj približujejo ničli in morda tudi časom, ko bodo varčevalci morali še kaj plačati za to, da bodo lahko imeli prihranke na varnem v bankah. Kaj pa varčevanje v obveznicah?! Razlastitev imetnikov podrejenih bančnih obveznic v času bančne krize je še v ustavni presoji, a je vplivala tudi na manjše zanimanje za navadne obveznice. Slovenski delniški trg je majhen in nepredvidljiv, številni vlagatelji so se na njem (večkrat) že opekli. Vrednosti enot vzajemnih skladov v zadnjem času (spet) naraščajo, a tako kot vedno tudi tokrat velja sedanji donosi niso garancija za donose v prihodnosti,... Ni slaba ideja, da bi v šole uvedli tudi finančno opismenjevanje. Če si je srednja in starejša delovno aktivna generacija večinoma zagotovila dokaj varno starost z obveznim pokojninskim zavarovanjem, si bodo mladi to morali zagotoviti z (dodatnim) varčevanjem. Dobro je, da imajo za to vsaj malo znanja tudi o financah, a tudi to jim ob skromnih prejemkih ne bo pomagalo. Kdo od mladih pa lahko že zdaj varčuje za varno starost?! Brezposelni in zaposleni z minimalno plačo zanesljivo ne. Simon Šubic Kranj Konec leta se bo iztekel rok trajanja dosedanjemu koncesijskemu sistemu izvajanja dimnikarskih storitev, saj bo prihodnje leto v Sloveniji uveden licenčni sistem, ki ga uveljavlja v torek sprejeti zakon o dimnikarskih storitvah. Med pomembnejšimi novostmi bo možnost proste izbire dimnikarskega podjetja, ki po novem ne bo več omejeno na posamezno območje, uporabnik dimnikarskih storitev pa bo njihovega izvajalca moral izbrati najkasneje do 30. junija 2017 in za najmanj enoletno obdobje. Kdor ga ne bo, bo dimnikarske dejavnosti pri njem še naprej izvajal obstoječi koncesionar, če bo seveda na upravni enoti pridobil ustrezno soglasje (licenco). Država bo dimnikarjem določila tudi najvišje cene storitev. Po mnenju MOP je treba opravljanje dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zato namesto koncesijskega s prihodnjim letom uvajajo licenčni sistem. Po novem mora uporabnik sam izbrati Na ministrstvu za okolje in prostor so prepričani, da se bo nov, licenčni sistem izkazal za učinkovitega in da bodo z njim zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci. dimnikarsko družbo, omogočiti prvi pregled za novo vgrajeno malo kurilno napravo in vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev, omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu ter na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so prepričani, da se bo nov sistem izkazal za učinkovitega in da bodo z njim zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci. A dimnikarji na drugi strani opozarjajo, da obstaja še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti v podzakonskih aktih, pri njihovi pripravi pa bi morala nujno sodelovati tudi stroka, kar se pri pripravi zakona ni zgodilo.»zakon še vedno pušča odprto vprašanje v zvezi s konfliktom interesa, kar je glavna pomanjkljivost zakona. Prav tako ni opredeljeno, kako bo zagotovljeno enotno izvajanje storitev po celotni državi (nadzor), niti ni pojasnjeno, kako bo v praksi zagotovljen nadzor nad uporabniki ob dejstvu, da inšpekcijske službe in ministrstvo nimajo dovolj kadra za tako obsežno delo. Neenotnost izvajanja storitev je bil tudi največkrat naveden očitek in v ta namen smo po vzoru mednarodno sprejetih kriterijih tudi predlagali akreditacijo dimnikarskih družb po mednarodnem standardu ISO,«je razložil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno- -podjetniški zbornici Slovenije. Glede konflikta interesa opozarjajo, da bo novi zakon zaradi nedorečenosti omogočil sočasno izvajanje upravljanja stavb, servisov in vgradnje kurilnih naprav ter dimnikarskih storitev. Z novim zakonom so nezadovoljni tudi v civilnih pobudah Malečnik in Dimnik. Po njihovem je zakon mešanica med javnim interesom in tržno dejavnostjo, zato se pojavlja dvom v njegovo ustavnost in zakonitost, država pa tudi pretirano posega v lastninske pravice lastnikov kurilnih naprav. ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI: Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir; stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič OBLIKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (ISSN ) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/ , faks: 04/ , e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/ / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi izvodov / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/ / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/

4 4 Gorenjski glas Bankomat odnesli, pošte ne V Križah so ostali brez bankomata, z drugim novembrom pa bo v kraju začela delovati pogodbena pošta. Nov korak k urejenosti šole Na Koroški Beli že od leta 2011 poteka projekt celostne prenove šole, zdaj so se razveselili zaključka druge faze, v kateri so pridobili večjo knjižnico, novo računalniško učilnico, zbornico in pisarne. Urša Peternel Suzana P. Kovačič Križe Z zaprtjem pošte v Križah bodo krajani z drugim novembrom dobili pogodbeno pošto, kar je z reorganizacijo poštne mreže in optimizacijo čedalje pogostejša praksa Pošte Slovenije. Za pogodbenika so izbrali Tušek Market Markič, pogodbena pošta bo odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 16. ure, ob sredah uro dlje, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Po navedbah Pošte Slovenije na pogodbeni pošti uporabniki opravijo večino storitev na enak način kot pred preoblikovanjem.»zadeva glede zagotavljanja poštnih storitev se je pozitivno razpletla v korist prebivalcev, kar pa ne moremo reči za primer ukinitve bankomata. NLB je ugotovila, da na bankomatu v Križah ni zadosti prometa, da bi bil ekonomsko upravičen, zato ga je brez predhodnega posvetovanja z lokalno skupnostjo odstranila,«je pojasnil podžupan Dušan Bodlaj in dodal, da se je na to odzval tudi svet Krajevne skupnosti (KS) Križe s predsednikom Slavkom Bohincem in ob podpori občinske uprave zaprosil dve banki, ki imata svoji poslovalnici v občini, da nadomestita bankomat s svojim. Ena teh je Gorenjska banka in kot so sporočili iz banke, dogovor o morebitni postavitvi še ostaja odprt. Predsednik sveta KS Križe se sicer dogovarja tudi z NKBM in Poštno banko. Na reorganizacijo pošte in ukinitev bankomata za vse občane pod Kriško goro ni (več) niti enega je opozoril tudi domačin Janez Kavar, razočaran nad tem, da so ekonomski razlogi prevladali nad kakovostjo življenja. Kritičen je nasploh do infrastrukturnih standardov v krajevni skupnosti, ki po njegovem ne sledijo potrebam današnjega časa, župan Borut Sajovic pa je nasprotno pohvalil prizadevanja sveta KS Križe in dodal, da je samo letos za investicije v KS Križe namenjenega pol milijona evrov. Koroška Bela Več kot sto let, natančneje 112 let, je dolga tradicija osnovnega šolstva na Koroški Beli. Pouk v najstarejši stavbi šole se je začel 6. oktobra Skozi leta in desetletja so šolski prostori postali premajhni, ob najstarejši stavbi sta zrasli še dve in nekaj časa je pouk potekal kar v treh stavbah. A tudi novejši stavbi je načel zob časa, velike težave jim je začela povzročati žlindra, zaradi česar je inšpekcija celo zagrozila, da bo šolo kar zaprla... Pred petimi leti je Občina Jesenice začela projekt celostne prenove šole, ki so ga razdelili na več faz. Tako so zadnjih nekaj let v času poletnih počitnic šolo zasedli delavci in jo temeljito prenavljali, odstranili problematično žlindro, uredili mansardo, streho, učilnice in kabinete... Prenova se počasi vendarle zaključuje in v sredo so s slovesnostjo obeležili zaključek druge faze, v sklopu katere so pridobili večjo in svetlejšo knjižnico, V računalniški učilnici imajo zdaj dovolj računalnikov za vse učence, knjižnica je prijazna in svetla, v njej je kar 11 tisoč knjig, člani pa so prav vsi učenci šole. / Foto: Gorazd Kavčič novo računalniško učilnico, prenovljeno zbornico in pisarne, ki so se preselile v novejši del stavbe, poleg tega pa tudi novo stopnišče in vhod v telovadnici. Po besedah ravnateljice jih zdaj čaka še tretja faza, to je porušitev stare, stoletne šole, in ureditev prepotrebnih parkirnih mest. Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je poudaril:»odločitev za fazno prenovo je bila pravilna, saj je bilo potrebnih veliko sredstev, doslej smo vložili že več kot 1,3 milijona evrov, nas pa čaka še nekaj dela. A že zdaj so v šoli zagotovljeni dobri pogoji za izobraževanje in delo.«po prvotnih načrtih naj bi z rušitvijo najstarejše stavbe šole in ureditvijo parkirišč celostno prenovo zaključili v letu 2017, a po besedah ravnateljice vse kaže, da se bo tretja faza zaradi pomanjkanja denarja zamaknila vsaj za kakšno leto. Svetniki razpravljali o novem Odloku o NUSZ Tržič Občinski svetniki so na oktobrski seji sprejeli osnutek novega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju občine Tržič, kajti obstoječega iz leta 2003 več ne smejo spreminjati in dopolnjevati. Vodja občinskega Urada za okolje in prostor Jasna Kavčič je povedala, da so dobili priporočila pristojnih ministrstev, kaj vse morajo v odloku napisati na novo, da ne bo nezakonitosti. Tako razne oprostitve plačila NUSZ niso več skladne z zakonom, olajšave pa so strogo določene. Svetnik Klemen Belhar je menil, da priporočilo ni pravno zavezujoče in naj najprej država sprejme ustrezen zakon. Svetnik Andraž Žitnik pa:»v odlok vključimo raje predloge, ki so smiselni za občino.«svetnica Andreja Potočnik je odprla še en vidik: naj svetniki, ko razmišljajo o raznih olajšavah, razmišljajo tudi o tem, kakšne investicije si želijo v občini, kajti NUSZ je pomemben vir prihodka. Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor Spoštovani uporabniki poštnih storitev, Obveščamo vas, da bo pošta 4265 Bohinjsko Jezero, 1. decembra 2016 pričela delovati kot pogodbena pošta na istem naslovu. Delovni čas pogodbene pošte 4265 Bohinjsko Jezero:: ponedeljek petek: sobota: Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: oddate pisemsko pošiljko ali paket, prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, storitve Športne loterije (srečke, stave ) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. Nameščajo zbiralnike za e-odpadke Predstavniki šestih zgornjegorenjskih občin so v petek na slovesnosti v Radovljici simbolično prevzeli petindvajset uličnih zbiralnikov za odslužene manjše električne aparate in elektronsko opremo, kot so likalniki, mešalniki, brivniki, pa tudi za baterije. Marjana Ahačič Radovljica Družba ZEOS, d. o. o., v okviru projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki v Sloveniji pod sloganom E-cikliraj namešča ulične zbiralnike za manjše elektronske odpadke in odpadne baterije. V zbirnem centru v Radovljici so v petek nove ulične zbiralnike predali občinam Radovljica, Bled, Gorje, Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane. Predstavniki občin in njihovih komunalnih podjetij so jih prejeli s podpisom listin o pristopu k projektu Gospodarjenje z e-odpadki.»s postavitvijo uličnih zbiralnikov na ekološke otoke gospodinjstvom približamo infrastrukturo zbiranja ter spremenimo njihove navade. V svojih analizah namreč ugotavljamo, da se precejšen del manjše električne in elektronske opreme, kot so na primer likalniki, mešalniki, brivniki, tudi baterije... znajde med mešanimi komunalnimi odpadki. Vsebujejo težke kovine, ki so za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih dobimo nazaj reciklate, iz njih pa lahko proizvajamo nove proizvode in tako ohranjamo naravne vire,«je poudaril Emil Šehić, direktor podjetja ZEOS. V petek so tako zbiralnike, v katere bodo občani lahko odlagali predmete, ki so jih doslej, če so jih želeli ločevati, morali nositi v zbirne centre, dobili tudi na Zgornjem Gorenjskem.»Zabojniki bodo občanom olajšali oddajo Predstavniki občin, med njimi tudi župan Gorij Peter Torkar, so zbiralnike sprejeli s podpisom listin ter simbolično oddajo e-odpadkov. / Foto: Gorazd Kavčič manjših elektronskih odpadkov sproti in na pravo mesto. Zagotovo bodo prispevali, da jih bo še manj končalo med mešanimi odpadki. S tem pa preprečujemo onesnaževanje okolja z nevarnimi snovmi in obenem omogočamo, da s predelavo posamezne komponente e-odpadkov lahko ponovno uporabimo,«je bil ob prevzemu zabojnikov zadovoljen radovljiški župan Ciril Globočnik. Petletni projekt Gospodarjenje z e-odpadki je namenjen ozaveščanju in nagovarja potrošnike, naj skrbno ravnajo z e-odpadki in odpadnimi baterijami prek občanom dostopne mreže zbiranja tovrstnih odpadkov. Doslej so postavili že dvesto zbiralnikov, do konca prihodnjega leta jih bodo skupaj štiristo po vsej Sloveniji. Projekt, ki ga je družba ZEOS začela izvajati v začetku letošnjega leta, sofinancirata evropska komisija ter ministrstvo za okolje in prostor.

5 Gorenjski glas 5 Betonarno prijavili inšpekciji Okoljska organizacija Alpe Adria Green je betonarno na Jesenicah prijavila okoljski inšpekciji, ker naj bi bilo njeno obratovanje neekološko, obratovala pa naj bi brez okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja. V podjetju odgovarjajo, da delajo v skladu s predpisi in zahtevanimi standardi. Urša Peternel Jesenice Potem ko so se stanovalci s Ceste Franceta Prešerna na Jesenicah obrnili na okoljsko organizacijo Alpe Adria Green zaradi po njihovem mnenju neekološkega obratovanja bližnje betonarne, so prejšnji petek okoljevarstveniki izvedli eko patruljo na terenu.»lokacija betonarne ni primerna«kot je dejal predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard, je ogled potrdil trditve okoliških stanovalcev o neekološkem obratovanju betonarne, poleg tega pa so ugotovili tudi, da obratuje brez okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja. Deluje v neposredni bližini stanovanjskih blokov, povzroča hrup šest dni v tednu, tudi do poznih večernih ur, prisotne so vibracije, tovornjaki pa, ko pripeljejo cement, apno, pesek in gramoz v bokse, dvigajo neznosen prah, zaradi česar se otroci ne morejo igrati na bližnjem otroškem igrišču, v stanovanjih pa morajo takoj zapreti vsa okna in vrata. Zaradi prahu stanovalci tudi ne morejo sušiti perila na balkonih, so opozorili, uničujejo se fasade, poleg tega pa odplake od pranja tovornjakov odtekajo v Savo.»Zaradi zgoraj navedenega v Alpe Adria Green menimo, da ima betonarna po grobi oceni velik vpliv na okolje in lahko povzroči onesnaženje večjega obsega, zato smo primer prijavili na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Od inšpektorata pričakujemo, da bo primer obravnaval prednostno in bo proti cementarni ustrezno ukrepal, saj ta obratuje brez okoljevarstvenega soglasja in brez okoljevarstvenega dovoljenja,«je povedal Vojko Bernard. Po mnenju Alpe Adria Green je lokacija betonarne poleg stanovanjskega naselja povsem neprimerna, zato bi jo morali preseliti ali vsaj ustrezno sanirati, vsekakor pa bi pred ponovnim začetkom delovanja po zakonu o varstvu okolja morala pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za svoje delovanje.»betonarna ima vsa potrebna dovoljenja«da v ljubljanskem podjetju Projekt Beton, ki upravlja betonarno na Jesenicah, skrbijo za naravo in okolje in da ima betonarna vsa ustrezna dovoljenja, pa je nasprotno zatrdil njen direktor Edi Fetah.»Betonarna ima vsa ustrezna dovoljenja Betonarna je v neposredni bližini stanovanjskih blokov. / Foto: Gorazd Kavčič ter posluje v skladu z zahtevanimi standardi za proizvodnjo betona, dovoljenji ter ukrepi, ki nam jih nalagajo odgovorne institucije,«je zagotovil. Na vprašanje, kako komentira trditve bližnjih stanovalcev glede prekomernega hrupa in prašenja, pa je odgovoril:»glede na to, da se na omenjeni lokaciji proizvaja sveže betonske mešanice z uporabo kamnitih frakcij ter cementa, vsekakor prihaja do določene mere hrupa, katerega meje se kontrolirajo z meritvami hrupa ter emisij delcev v zrak. Vsa poročila ter opravljene meritve ustrezajo zahtevanim parametrom.«glede izpustov odpadnih vod v reko Savo pa je pojasnil, da odpadne vode nastajajo le ob pranju mešalca, res pa so bile v preteklosti speljane preko usedalnih bazenov s končnim iztokom v reko Savo. A to so, kot je zagotovil, v sklopu politike čim manjšega obremenjevanja okolja odpravili in uredili nove usedalne bazene, iz katerih vode odtekajo v javno komunalno omrežje in v čistilno napravo.»zato kakršnokoli iztekanje v reko Savo iz procesa obratovanja betonarne ni mogoče,«je še dodal. Meritve opravlja nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kranja, vsa poročila pa imajo na sedežu podjetja in so na voljo krajanom. Kdo ima prav, stanovalci ali podjetje, pa bo zdaj presodila okoljska inšpekcija. Sveta maša v Parku spomina in opomina Kamniška Bistrica Župnija Stranje in Društvo Demos na Kamniškem vabita k spominski sveti maši za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem, ki bo 31. oktobra ob v kapelici v Parku spomina in opomina na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Somaševanje duhovnikov kamniške dekanije bo vodil akademik prof. dr. Janez Juhant. Po maši bo zbrane nagovorila upokojena profesorica kamniške gimnazije Tina Romšak. Nova franšizna trgovina v Komendi Komenda Včeraj je Pekarstvo Orehek v sodelovanju s podjetjem Spar Slovenija odprlo že svojo drugo franšizno trgovino. Gre za skupno deseto trgovino Spar partner pod samostojnim vodstvom partnerja, ki bo lahko uporabljala blagovno znamko podjetja in zagotavljala ponudbo neposredno iz Sparovega distribucijskega centra. Trgovina se razteza na tristo kvadratnih metrih površine, v njej pa je zaposlenih sedem ljudi. Posvetitev zvonov Kranj Ob 25-letnici župnije Kranj Zlato polje bo jutri, v soboto, ob desetih dopoldne slovesnost, na kateri bodo posvetili nove farne zvonove. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Čarovnice pozdravile najmlajše Bliža se noč čarovnic, te pa so že minuli konec tedna srečanje z malčki pripravile v Rovih pod starim Kranjem, kjer so otroci lahko pobožali tudi kačo. Vilma Stanovnik Kranj Temni rovi pod starim Kranjem so primerno pribežališče čarovnic in čarovnikov. Da se v njih skriva še vse kaj drugega, pa so minuli konec tedna ugotovili otroci, ki se večinoma bojijo teme, še kako radi pa odkrivajo skrivnosti sveta. Tako jih je po uvodnem čarovniškem pozdravu v prvem rovu čakalo spoznavanje živali. Čarovnik Tomaž jim je povedal marsikaj zanimivega o pajku in kačah, posebno o indijskem pitonu, ki so ga najpogumnejši tudi pobožali. Med potjo skozi labirint in med nasmejanimi bučami so nato skozi začarano omaro prišli do čarovnice Alje. Ta še malo ni bila strašna, jim je pa pokazala nekaj čarovnij. In medtem ko so se Foto: Primož Pičulin starši greli ob čarovniškem napoju, so čarovnica Alja in otroci preganjali strah s čarovniškimi kamenčki»ničmenistrah«. Prav posebno doživetje je bil sprehod z laternami po rovih, na koncu pa jim je prijazna Najpogumnejši so pobožali indijskega pitona, ki ga je obiskovalcem v rovih predstavil čarovnik Tomaž. čarovnica Jesen pričarala vihar in pravljico o majhnem polžku, ki ni bil zadovoljen s svojo hišico.»vse predstave minulo soboto in nedeljo smo razprodali, saj je zanje vsako leto med otroki in starši res veliko zanimanja. Nove otroške predstave bodo še danes, jutri in v nedeljo, tudi nekaj teh pa je že razprodanih,«je povedala Ernesta Koprivc, vodja Turistično- -informacijskega centra pri Zavodu za turizem in kulturo Kranj, in povabila tudi na tri predstave za odrasle. Vse bodo potekale na noč čarovnic, v ponedeljek, 31. oktobra, zvečer. Že jutri, v soboto, pa bo na Glavnem trgu v okviru Kranske Kuhne potekala Kr' čarovniška kuhna s čarovniško pojedino, ki se bo začela ob 16. uri. Ankerst Ges.n.b.R., Egelmoosweg 26, 9711 Paternion, Austria ADLER APOTHEKE Mag. pharm. Jutta Rosian + LEKARNA V BOROVLJAH Z BOGATO TRADICIJO A-9170 Borovlje/Ferlach Glavni trg/hauptplatz 16 telefon 0043/4227/2225 faks 0043/4227/2572 adler@apothekeferlach.at Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in e-pošti Ekspresna dobava zdravil iz NEMČIJE Bachovi cvetni pripravki Schüsslerjeve soli Sonja Jug, Mag. Jutta Rosian in Dr. Eva Rosian GOVORIMO SLOVENSKO ODPRTO: pon. - pet., 8:00-12:30 in 14:30-18:00 sob., 8:00-12:00

6 6 Gorenjski glas Revizija v glasbeni šoli Danica Zavrl Žlebir Škofja Loka Občinski svet v Škofji Loki se je seznanil s poročilom o reviziji, ki so jo opravili v Glasbeni šoli Škofja Loka. Kot smo slišali, je revizija ugotovila napake zlasti pri evidentiranju delovnih ur, medtem ko v siceršnjem poslovodenju šola dobro deluje. Pomanjkljivosti, zaradi katerih bi lahko ukrepala inšpekcija, se nanašajo na pomanjkljivo beleženje prisotnosti. Računsko sodišče je na to temo že dalo nekaj priporočil zlasti v osnovnih šolah (tu je razkorak med delovno obveznostjo in dejansko opravljenimi urami, kar sedaj urejajo). Glasbena šola z ministrstva ni prejela kakih IZLET // 6. in 11. novembra 2016 navodil, kako beležiti prisotnost. Delo tam je sicer specifično, šola dela na več lokacijah in ni pogojev, da bi na eni učitelji opravili vso delovno obveznost. Delo na domu (ali drugod) pa ni opredeljeno in urejeno. V vseh drugih pogledih je poslovanje glasbene šole primerljivo z ostalimi šolami, so še ugotovili revizorji in dali priporočila za odpravo napak, odzivnega poročila pa niso zahtevali. Zavod napake že odpravlja. Ob vsem povedanem tudi svetniki niso imeli pripomb, predsednica odbora za družbene dejavnosti Melita Rebič je menila, da izpostavljene pomanjkljivosti ne vplivajo na zakonitost ali gospodarnost dela, dotikajo se zgolj»papirologije«. Smučišče oživiti tudi poleti Nadzorni svet Smučarsko turističnega centra (STC) Stari vrh je po odstopu Janeza Pelipenka pred dobrim mesecem za novega vršilca dolžnosti direktorja družbe za obdobje enega leta imenoval Tomaža Trobiša. Ta čas se intenzivno pripravljajo na novo smučarsko sezono. Mateja Rant Zapreval Vodenje te družbe zagotovo ni enostavno, je ob zamenjavi vodstva poudaril predsednik nadzornega sveta STC Stari vrh Ciril Alič. Družbo namreč pesti okrog 3,5 milijona evrov posojila, ki ga morajo še vrniti. Letni prihodki, ob tem priznava Trobiš, pa praviloma ne zadoščajo za poplačilo vseh obveznosti, ki se, kot pravi, iz leta v leto kot jara kača vlečejo vse od nakupa šestsedežnice dalje. Težave, ki so se nakopičile v družbi, so po Trobiševih besedah posledica zimskih sezon brez snega, previsokih stroškov in dejstva, da družba nima programa, ki bi zagotavljal prihodke tudi zunaj zimske sezone.»družba se sooča z likvidnostnimi težavami, kar vsako leto privede do enake kalvarije pri zagotavljanju pogojev za začetek smučarske sezone,«je poudaril Trobiš in dodal, da je družba sicer lani ustvarila dobrih 482 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 47 odstotkov več kot leto prej.»a taka nihanja in odvisnost od števila snežnih dni na dolgi rok vsekakor ne zagotavljajo realne možnosti preživetja družbe.«ob tem pa se oprema ne glede na prevoženo število smučarjev stara, kar spet zahteva več sredstev za vzdrževanje, da zagotavljajo varnost smučarjev. Tudi letos se tako po Trobiševih besedah le dobaviteljem in občinama Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka kot največjima lastnicama lahko zahvalijo, da so se sploh začeli pripravljati na smučarsko sezono. Glede na to, da so smučišče v začetku oktobra odklopili iz električnega omrežja, so morali v preteklih dneh najprej poskrbeti, da so spet dobili električno energijo. Šele potem so lahko konec tedna izvedli servis šestsedežnice, nadaljujejo pa s pripravo sedežnice za tehnični pregled, ki mu bo sledilo pridobivanje uporabnega dovoljenja, ki se jim izteče v decembru, je razložil Trobiš. Do zadnjega so zato odlašali z odločitvijo, ali naj sploh začnejo s predprodajo smučarskih vozovnic, je priznal Trobiš, čeprav si tako zagotovijo še kako potrebna sredstva za pripravo opreme na sezono.»po razgovorih s ključnimi deležniki nam je uspelo zagotoviti pogoje za pripravo in izvedbo letošnje sezone, tako da smo s predprodajo kot eno izmed zadnjih smučišč v Sloveniji začeli 19. oktobra,«je še pojasnil Trobiš, ki upa, da pozen začetek predprodaje vozovnic ne bo povzročil odliva smučarjev na druga smučišča. Dvoletni proračun v javni obravnavi Radovljiški občinski svet je v sredo potrdil osnutka proračunov za leti 2017 in 2018 in ju posredoval v javno obravnavo. Največja investicija je dokončanje nove knjižnice, za kar se bo občina zadolžila za 2,5 milijona evrov v prihodnjem letu in 1,6 milijona v letu Tokrat vas vabimo, da se nam pridružite na dveh kopalnih izletih v Terme Dobrna, ki so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče z več kot 610-letno tradicijo, danes pa sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče, ki združuje tako naravne danosti kot sodobno medicinsko znanost. Naš prvi izlet (6. novembra 2016) bo bolj kopalno obarvan in se boste lahko kopali ves dan, drugi izlet (11. novembra 2016) pa smo dopolnili tudi z martinovanjem in živo glasbo. Na obeh izletih bodo, skupaj z nami, za dobro voljo poskrbeli animatorji Term Dobrna. IZLET V NEDELJO, 6. NOVEMBRA 2016 Cena vključuje celodnevno kopanje, kosilo, animacijski program s športnimi aktivnostmi v parku in DDV. Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 7.30, z AP Creina Kranj ob 7.55, z AP Mercator Primskovo ob 8.05, AP Škofja Loka ob Povratek v Kranj predvidevamo okrog IZLET V PETEK, 11. NOVEMBRA 2016 Cena: 31 EUR Cena: 33 EUR Cena vključuje 3-urno kopanje, martinovo kosilo, zabavni program z martinovanjem ob živi glasbi in DDV. Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 8.00, z AP Creina Kranj ob 8.25, z AP Mercator Primskovo ob 8.35, z AP Škofja Loka ob Povratek v Kranj predvidevamo okrog Za rezervacijo obeh izletov čim prej pokličite na tel. št.: , se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Če se odjavite v manj kot dveh delovnih dneh pred odhodom, zaračunamo potne stroške. Marjana Ahačič Radovljica V proračunu za leto 2017 je načrtovanih nekaj manj kot dvajset milijonov evrov prihodkov in nekaj več kot dvajset milijonov odhodkov, za leto 2018 pa 17,7 milijona evrov prihodkov in odhodkov.»v letu 2017 predvideni investicijski odhodki predstavljajo približno 46 odstotkov vseh, v letu 2018 pa 38 odstotkov. Delež nepovratnih Več letov z brniškega letališča Po zimskem voznem redu na Aerodromu Ljubljana načrtujejo več letov z brniškega letališča. Aleš Senožetnik Zgornji Brnik V nedeljo bo letalski promet prešel na zimski vozni red, v katerem z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana načrtujejo več kot 180 rednih letov tedensko, in sicer na 22 destinacij v 18 državah, s čimer bo ponudba letov večja kot lansko zimo. Adria Airways bo število letov v Amsterdam okrepila s tri na pet tedensko, v Pariz s štiri na pet, v Sarajevo s tri na pet, v Varšavo s tri na pet in v Zürich z 12 na 15. Skupno bodo Adriina letala letela na 16 destinacij, poleg sredstev za sofinanciranje investicij je nizek, ker za novo finančno perspektivo javni razpisi še niso objavljeni. Tudi zato je v prihodnjem letu predlagana namenska zadolžitev v višini 2,5 milijona evrov, predvsem za dokončanje stavbe nove knjižnice, v letu 2018 pa v višini 1,6 milijona evrov, prav tako za načrtovane investicije,«je pojasnila direktorica občinske uprave Alenka Langus. omenjenih še v Bruselj, Kopenhagen, Frankfurt, Moskvo, München, Podgorico, Prago, Prištino, Skopje, Tirano in na Dunaj. Ukinjajo pa lete v Berlin. Kot dodajajo na Aerodromu Ljubljana, bo okrepljena tudi mreža tujih letalskih prevoznikov. Potniki bodo z brniškega letališča dvakrat tedensko lahko poleteli v Beograd, desetkrat pa v Istanbul. Prevoznik Air France bo ohranil šest letov tedensko v Pariz, poljski letalski prevoznik LOT pa bo v zimskem voznem redu Ljubljano in Varšavo povezoval s petimi leti na teden. V Podgorico bodo Med večjimi investicijami, ki so vključene v proračuna za leti 2017 in 2018, so dokončanje nove zgradbe knjižnice, sanacija cest po izgradnji komunalne infrastrukture, program sanacije lokalnih cest v obdobju , rekonstrukcija Savske ceste do območja zbirnega centra in gramoznice, dokončanje ureditev v Kropi, pločnik v Podnartu in ob Cesti na Jezerca v Radovljici, primarna in sekundarna kanalizacija Kamna potniki lahko poleteli trikrat na teden z Montenegro Airlines. Decembra bo nizkocenovni EasyJet vzpostavil dodaten let v London, kamor bo po novem letel štirikrat tedensko, prav tolikokrat pa v britansko prestolnico z našega največjega letališča leti tudi madžarski nizkocenovni Wizz Air. Aprila bo nizozemski prevoznik Transavia vzpostavil lete v Amsterdam, kamor bo letel trikrat tedensko. V Aerodromu Ljubljana pravijo, da je brniško letališče zaradi konkurenčne ponudbe vse zanimivejše tako za domače kot tuje potnike. Gorica ter več drugih odsekov komunalne infrastrukture in izgradnja komunalne opreme v območju občinskega lokacijskega načrta Brezje. Pri pripravi proračunov je občinska uprava sledila predvsem tem izhodiščem: zagotavljanje sredstev za zakonske obveznosti, nadaljevanje oz. dokončanje začetih investicij, investicije, sofinancirane z nepovratnimi sredstvi, in vzdrževanje občinskega premoženja. Najboljši glamping v kampu Bled Bled V okviru izbora Naj kamp Adria, ki ga je šesto leto pripravil slovenski spletni portal so tudi letos izbrali najboljše kampe v Sloveniji in na Hrvaškem. Med tistimi, ki so prejeli največ glasov, so bili tudi trije gorenjski ponudniki kampiranja. Najbolje se je odrezal kamp Bled, ki je osvojil naslov najboljšega glamping naselja, v katerem ponujajo glamurozno oziroma doživljajsko kampiranje. Tudi druga nagrada je šla na Bled, in sicer v Garden Village, ki gostom ob luksuznih šotorih nudi tudi hišice na drevesih. V kategoriji večjih slovenskih kampov je slavil še kamp Šobec, ki se je uvrstil na tretje mesto. V izboru je sicer sodelovalo 58 kampov iz Slovenije in 156 s Hrvaške.

7 Gorenjski glas EDC KRANJ 7 Dvajset let izobražujejo gradbenike EDC KRANJ, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Gorenjesavska c Kranj T: , E: edc.visja@guest.arnes.si Od leve: Barbara Kalan, ravnateljica višje šole, Darinka Rakovec, ustanoviteljica šole, Vesna Gros Cilenšek, vodja referata / Foto: T. D. V zasebnem ne sodijo. Veliko prednost izobraževalnem zasebne šole zato vidi v tem, zavodu EDC Kranj 903 da sodelujejo s pogodbenimi letos praznujejo učitelji, in če jih na anonimnih dvajsetletnico anketah udeleženci delovanja. Danes zagotavljajo izobraževanj in študentje izobraževanje po celi vertikali dvakrat zapored slabo ocenijo, gradbenih poklicev, od zidarja udeleženci jim pogodbe ne podaljšajo. do inženirja gradbeništva ter Na ustanovitev šole, v kateri varstva okolja in komunale. so končali šolanje na bi izobraževali izključno Vsi programi, ki jih izvajajo, gradbenike, je prvič pomislila so verificirani, kar pomeni, poklicni stopnji po tem, ko je leta 1983 da po uspešnem zaključku udeleženci pridobijo javno poklicna šola Kranj izpadla iz mreže šol, zato si je morala veljavno spričevalo. Doslej 484 polovica kolektiva poiskati je izobraževanje uspešno drugo zaposlitev.»na končalo tudi 460 študentov Gorenjskem takrat ni bilo višje šole, podelili pa so že gradbene šole, ugotavljali tudi prvih osem diplom pa smo tudi, da tisti, ki se diplomiranim gradbenim gradbenih tehnikov ukvarjajo z gradbeništvom, inženirjem samostojne Visoke komaj poznajo materiale, šole za gradbeno inženirstvo tehnologije pa se učijo Kranj. Kot poudarja direktorica 460 priložnostno,«se spominja EDC Kranj Darinka Rakovec, Darinka Rakovec, zato so so na to številko res lahko se s pomočjo občine lotili ponosni zlasti zato, ker si ustanavljanja gradbene šole je velika večina študentov v Kranju, sama pa je dosegla šolnino plačala sama, le v diplomantov višje šole prvo verifikacijo in postala tudi manjšem deležu so jim jo ravnateljica novoustanovljene plačala podjetja. 8 šole.»po trinajstih letih pa Dvajset let od ustanovitve me svet šole ni več potrdil šole je po besedah Darinke za ravnateljico, čeprav me je Rakovec minilo kot blisk. podpiral celoten kolektiv,«se ji»moj osnovni poklic ni še danes zdi nerazumljivo, saj gradbeništvo, toda kmalu sem diplomiranih gradbenih je v tistem času šola»cvetela«. dojela, da je gradbeništvo»v šoli smo imeli toliko dijakov, tako temeljna panoga inženirjev da se je še takratni predsednik kot pridelava hrane, od Krajevne skupnosti Kranj pradavnine dalje. Zdrava in inteligentna gradnja dviga kakovost bivanja, zato je v tej Center pritožil, da je mesto preobremenjeno z dijaki,«se iskreno nasmeje. panogi še kako pomembno Takrat se je pokazala znanje.«spominja se, da je bila Pogoj za razvoj in izhod iz krize priložnost, da se poda na zelo hitro pripravljena sprejeti samostojno pot, zato se izziv ustanoviti zasebno Na Gorenjskem imamo samo šest visokih šol, je odločila za ustanovitev šolo.»vedela sem namreč, medtem ko jih je v centralni regiji 37, navaja zasebne šole za izobraževanje da bom na ta način lahko v izobraževanju udejanjila tiste Darinka Rakovec.»Vse analize vpisnih gibanj dokazujejo, da je vpis na študij odvisen od bližine odraslih.»nisem namreč želela konkurirati lastni šoli,«pristope, ki jih v javni šoli šole. Kjer so šole, pa je tudi razvoj,«poudarja in je poudarila Darinka Rakovec. ne moreš. Vsak pač ni rojen Tej odločitvi je botroval dodaja, da so razvoj in izhod iz krize ter nova za ta poklic,«ne ovinkari tudi nesrečen dogodek iz Darinka Rakovec, ki pravi, da delovna mesta povezana s šolanjem in študiji za zasebnega življenja, saj so se se je morala trinajst let kot poklice, s katerimi je mogoče ustvariti dodano ravno takrat doma ukvarjali s ravnateljica ukvarjati tudi s problemi, ki po njenem v šolo vrednost. problemom odpadle fasade na družinski hiši, razlog pa je bil v pomanjkanju znanja.»fasada nam je odpadla, ker je zidar sicer naredil vse, kot je treba, ni pa vedel, da mora oprati prah, preden nanese novo plast nanosa.«takrat je ugotovila, da bi bilo treba imeti izobraževalno institucijo, ki bi zidarje naučila osnov njihove stroke.»februarja 1996 sem že podala vlogo za ustanovitev zasebnega izobraževalnega zavoda, 13. maja se je oglasila komisija, septembra pa smo že vpisali prvih 37 udeležencev,«ne skriva ponosa Darinka Rakovec in dodaja, da so bile njene edine reference pošten odnos do kandidatov, spoštovanje dogovorov in poznavanje svojega poklica, to je poučevanja. Pouk so izvajali v najetih prostorih na takratni tekstilni šoli, sedež šole pa je bil v poslovno-stanovanjski stavbi v Rakovici. Najemnina je za delovanje šole predstavljala veliko obremenitev, zato so prizidek terase na sedežu šole predelali v učilnico. A je kmalu postala premajhna, zato so decembra 1999 odprli lastne prostore v prvem nadstropju na Gorenjesavski cesti v Kranju, kjer šola deluje še danes. Najprej so uredili eno večjo in eno manjšo učilnico, ko so čez tri leta dokupili še preostali del hiše, pa so pridobili še tri dodatne učilnice. Specializirali so se izključno za izobraževanje gradbenikov in šolanje ob delu.»vedno smo imeli posluh tudi za sodelovanje s podjetji, med prvimi smo angažirali predavatelje, ki so bili redno zaposleni v gradbenih podjetjih in so imeli torej vsak dan neposreden stik s stroko.«število ur predavanj se v zadnjem času sicer krči zaradi celodnevne angažiranosti zaposlenih v gradbeništvu.»to nadomeščamo s kakovostnim učnim gradivom, ki ga pripravljajo predavatelji sami,«je pojasnila Darinka Rakovec. Že v času, ko je še delala na javni šoli, je razmišljala tudi o višji šoli s področja gradbeništva. Za pridobitev licence za študij na višji šoli so se potegovali šest let in leta 2003 vpisali prve študente. V letih 2007 in 2008, ko je gradbeništvo doživelo največji razcvet, je šolo obiskovalo tristo udeležencev srednješolskega izobraževanja in študentov višje šole. In kaj so njeni cilji za naslednjih dvajset let?»odpočiti se,«odvrne v šali in takoj resno doda, da si resnično želi, da ta šola ostane na Gorenjskem, da se tu ukorenini in v prihodnje še dodatno gradi na kakovosti.»bistvo je, da svoj poklic res dobro obvladaš, saj boš v tem primeru, četudi je še tako skromen, vedno preživel. To je star berberski pregovor, ki se ga na šoli držimo že od vsega začetka.«diplomirani gradbeni inženirji Na osnovi tradicije EDC so z lastnimi sredstvi ustanovili še Visoko šolo za gradbeno inženirstvo.»za primerjalni študij sorodnih programov v Firencah, nemškem Achnu, na beograjski gradbeni fakulteti ter seveda na ljubljanski in mariborski fakulteti je ožja ekipa sodelavcev porabila celo leto. Leta 2008 smo oddali prvo vlogo v akreditacijo. Ker se je takrat razpravljalo o gorenjski univerzi, centralna politika v Ljubljani pa temu ni bila naklonjena, so v naši vlogi našli dlako v jajcu in takrat nismo uspeli,«je razložila Darinka Rakovec. S prihodom novega ministra so se vloge lotili z drugega vidika in na novih obrazcih.»za ilustracijo lahko navedem podatek, da smo od akreditacijske komisije dobili zahtevek, da vlogo, to je 86 strani strokovnega teksta, v osmih dneh prevedemo v angleščino, ker članica komisije, presojevalka iz splitske fakultete, ne razume slovensko. S pomočjo prevajalke, ki je delala praktično noč in dan, smo vlogo prevedli v sedmih dneh,«je trnovo pot do akreditacije ponazorila Darinka Rakovec. Tako so leta 2012 vendarle pridobili licenco za zavod, dve leti kasneje pa še za program visoke šole. Tega leta so tako prvič vpisali 36 študentov, čeprav v času, ko so bili razpisani vpisni roki, še niti niso imeli odločbe v roki.

8 8 Gorenjski glas Četrt stoletja državnosti V Medvodah so ob dnevu suverenosti pripravili pogovor z naslovom Petindvajset let državnosti Republike Slovenije. Ob šoli uredili športni park Ob Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku so pred kratkim tudi uradno dali v uporabo športni park. Maja Bertoncelj Gosta večera Aleš Hojs (desno) in Franci Feltrin (levo) ter moderator Stanko Okoliš Maja Bertoncelj Medvode Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Medvode - Vodice, ki je bil ustanovljen leta 2014, njegov predsednik pa je Marjan Merjasec, je ob dnevu suverenosti v Medvodah pripravil prvi pogovorni večer z naslovom 25 let državnosti RS. Gosta večera sta bila Aleš Hojs, predsednik združenja VSO, in Franci Feltrin, poslanec v času osamosvajanja Slovenije. Pogovor je vodil Stanko Okoliš. Za uvod je zbranim zapel Moški pevski zbor KUD Oton Župančič iz Sore, v nadaljevanju pa je beseda tekla predvsem o nastanku združenja VSO in dogajanju pred 25 leti in sedaj.»naše ime se je relativno dobro prijelo. Mislim, da ljudje danes v Sloveniji kar dobro vedo, kaj je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Smo aktivni in naša dejavnost se pozna. Smo združenje, ki deluje v javnem interesu. V šestih letih delovanja smo pripravili več kot tristo prireditev. Pri nas so dobrodošli vsi domoljubi, ljudje, ki spoštujemo obdobje naše osamosvojitve,«je med drugim o združenju povedal Hojs. Feltrin je pojasnil, kako je bilo v trenutkih, ki so bili pomembni na poti za osamosvojitev, in dejal, da se je v politiko podal prav zato, ker je želel, da osamosvojijo Slovenijo, do česar je pred četrt stoletja tudi prišlo. Pri tem je poudaril še vlogo Janeza Janše, brez katerega, kot je dejal, osamosvojitve ne bi bilo. Sodelavci našega podjetja nosijo mednarodni naziv Sandwich Artist. Glavne delovne naloge so sprejemanje gostov, postrežba in priprava jedi. Pri tem je potrebno dosledno upoštevati tudi vsa določila v zvezi s pravili dela z živili. Sandwich Artist pripravlja okusne sendviče, poleg tega pa vloži tudi veliko truda v dober odnos s strankami. Na administrativnem področju pa pomaga pri pripravi inventure in kontrolinga. V naši Subway restavraciji v avstrijskem Beljaku (Villach) zaposlimo za nedoločen čas (5 dni na teden) pridne Smlednik V poletnih mesecih je pri Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku potekala gradnja Športnega parka Smlednik. V nedeljo so ga slovesno predali v uporabo. Športna infrastruktura ob osnovni šoli je bila že precej dotrajana. Pobudo za ureditev parka so dali krajani, Krajevna skupnost Smlednik je sama pripravila projektno idejo, Občina Medvode je za sofinanciranje uspešno kandidirala na razpisu Fundacije za šport, denar za projekt so prispevala še številna lokalna podjetja, poleg tega so krajani opravili veliko število prostovoljnih ur. V parku je asfaltirano igrišče za mali nogomet, razširjeno Aleš Senožetnik Vodice V predlogu proračunov za leti 2017 in 2018, ki so jih na sredini seji v prvem branju obravnavali občinski svetniki v Vodicah, predvidevajo 7,29 milijona evrov prihodkov ter 8,98 milijona evrov odhodkov, leto kasneje pa v 5,2-milijonskem proračunu pričakujejo približno 6,78 milijona evrov odhodkov. Financiranje razlike med prihodki in odhodki nameravajo zagotoviti s kreditom v višini 3,3 milijona evrov. Zadolževanje v višini V novem športnem parku sta obiskovalce navdušila tudi znana slovenska akrobata F&B Acrobatics. / Foto: Maja Šlebir in z umetno maso preplasteno košarkarsko igrišče, park za ulično vadbo (street 1,7 milijona evrov predvidevajo prihodnje leto, za dodatnih 1,59 milijona pa še leto kasneje. S kreditom nameravajo v Vodicah dograditi kuhinjo in dva oddelka v vrtcu ter vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Za nadgradnjo kanalizacijskega sistema ter izgradnjo povezovalnega kanala C0, se bo občna zadolžila v primeru sklepa o sofinanciranju investicije. Po besedah župana Aca Franca Šuštarja potrditev vloge za izgradnjo povezovalnega workout) ter predvsem urejen prostor, namenjen druženju občanov. kanala pričakujejo konec tega ali začetek prihodnjega leta, z gradnjo na območju občine Vodice pa bi lahko začeli že aprila ali maja prihodnje leto. Od kohezijskega sklada in države se v naslednjih letih sicer nadejajo pridobitve nepovratnih sredstev v vrednosti 4,2 milijona evrov, celoten projekt pa na področju Vodic stane šest milijonov evrov. Poleg že privzetih investicij in kohezijskih projektov je v prihodnjih dveh proračunih predvidenih le malo Športne površine so namenjene šolarjem, krajanom in vsem obiskovalcem. Kredit za velike projekte v Vodicah Predloga proračunov v Vodicah sta v znamenju velikih kohezijskih projektov, ki se jih loteva občina v prihodnjih letih, za katere nameravajo najeti kredit. drugih investicij. Med večjimi je nakup mobilnega agregata za področje šole in vrtca, športno igrišče, javno infrastrukturo v nekaterih delih občine, igrišče ter sofinanciranje projektov v okviru lokalne akcijske skupine LAS.»Prepričan sem, da je proračun realen in uravnotežen ter je v njem vse, kar mora biti. Vesel sem, da socialni del proračuna ostaja enak kot v prejšnjih letih,«je predlog proračuna, ki je v enomesečni javni obravnavi, pokomentiral Šuštar. Visoka obletnica komendskih lovcev Ankerst Ges.n.b.R., Egelmoosweg 26, 9711 Paternion, Austria sodelavce m/ž Nudimo vam: Plačo po kolektivni pogodbi, 1.420,00 evrov bruto na mesec (cca ,00 evrov neto) Po dogovoru smo pripravljeni plačati tudi več 14 plač na leto (junija in novembra dvojna plača) Oskrbo na delovnem mestu Od vas pričakujemo: Da opravljate delovne naloge smiselno in premišljeno Da zelo dobro obvladate nemški jezik Da ste obremenljivi Da ste pripravljeni delati v popoldanski in nočni izmeni Veselimo se vašega klica oz. vloge na: office@subway-villach.at ali +43/660/ Subway Restaurant Villach Bruno Kreisky Straße 27 A-9500 Villach/Beljak Lovska družina Komenda je ob 95-letnici delovanja pripravila razstavo in razvila nov prapor. Aleš Senožetnik Križ pri Komendi Začetki Lovske družine Komenda segajo v leto 1921, ko je bil ustanovljen takratni Lovski klub Komenda. Ob praznovanju visoke obletnice delovanja, so komendski lovci v nedeljo pri lovski koči na Križu pri Komendi razvili nov prapor in pripravili zanimivo razstavo o zgodovini lovstva v Komendi.»Razstavo je pripravil naš tajnik, dr. Andrej Zupančič, na njej pa so poleg biotopa divjadi iz našega lovišča, na ogled predmeti in Goran Peršin, starešina komendske lovske družine s 95-letno tradicijo. / Foto: Aleš Senožetnik dokumenti iz naše zgodovine, med zanimivejšimi je ustanovna listina, karta lovišča iz dvajsetih let, ter dopis nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je bil tudi naš ustanovni član,«je povedal starešina Goran Peršin. Tako kot ostale, tudi komendska lovska družina skrbi za regulacijo divjadi v okolju in se sooča z izzivi časa.»nekateri nas vidijo kot ostalino preteklosti, vendar pa lovci delujemo v dobrobit naravnega okolja, ki nam je zaupano,«je sklenil Peršin.

9 Gorenjski glas KULTURA 9 Bohinjske podobe za ves svet Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine. Igor Kavčič Bohinjska Bistrica Pesem Oj, Triglav, moj dom so Bohinjske Rož'ce zapele v uvod v slovesnost ob odprtju stalne razstave Izbrane Podobe Bohinja. Slovenski očak, planine s planšarijami, slap Savica, cerkev sv. Janeza in številne druge podobe krasijo ta čudoviti košček naše domovine. Muzealci Gorenjskega muzeja, ki skrbijo tudi za vse muzejske točke v Bohinju, so bili postavljeni pred kar težko nalogo, kaj in na kakšen način iz tako bogatega okolja z izjemno naravno in kulturno dediščino izbrati za stalno razstavo, ob kateri bodo Bohinjci rekli, to smo mi, obiskovalci od drugje pa, aha, to so pa Bohinjci in njihov Bohinj. Zato bržkone tudi naslov izbrane podobe, kajti zbranega je še veliko več. Nova stalna postavitev je pravzaprav drugo poglavje, ki ga v zadnjem letu odpirajo v prenovljenem muzeju Tomaža Godca, po razstavah na temo prve in druge svetovne vojne v Bohinju v drugem nadstropju in preurejenem podstrešju nam odslej v prvem nadstropju hiše ponujajo celovit pogled na Bohinj in njegove ljudi.»pobuda o prenovi je stara že več let, ko smo z njo uspeli tudi na razpisu ministrstva za kulturo, smo jo tudi začeli. Najprej je bilo treba temeljito prenoviti samo stavbo, potem pa smo se začeli pogovarjati tudi o novi vsebini,«je ob odprtju povedal župan Bohinja Franc Kramar in dodal,»veseli smo, da za vsebino kot strokovna institucija skrbi Gorenjski muzej, ki pri tem sledi tudi željam nas Bohinjcev. Čeprav naš muzej nastaja počasi in s tresočo roko, sem prepričan, da na najboljši način predstavlja nas in naše lepe kraje. Upam, da bodo obiskovalci Bohinjski pogled v svet, ki mu ga slednji z vedno večjim zavidanjem vrača nazaj / Foto: Tina Dokl muzeja to znali prenesti tudi naprej.«povzpnimo se v nadstropje na razstavo. 'Vod déva samo mačk pa ščira d béva' govori star bohinjski pregovor, kar bi prevedli v 'Od dela sta samo maček pa sekira debela'. Tega in še kopico drugih iskrivih je objavila publicistka Minka Cvetkova, nekaj pa jih najdemo tudi na razstavi. Ena izmed soavtoric razstave Tatjana Dolžan Eržen ga poveže s težkim življenjem v preteklosti v Bohinju. Stari Bohinjci so že vedeli, kajti njihove kmetije so bile večinoma premajhne, da bi se preživeli samo s poljedelstvom in živinorejo. Zato so tudi rudarili, kuhali oglje, žebljarili, že pred stoletji so prodajali v Trst maslo, od konca 19. stoletja pa tudi sir ementalec. Menda je bilo pred dvesto leti v 24 bohinjskih naseljih kar 86 odstotkov kmetij, kjer so redili štiri tisoč krav domače pasme, v poprečju sedem krav na kmetijo. Zato se razstava tudi začenja s skrivnostnimi kosezi, srednjeveškimi zemljiškimi posestniki, in nadaljuje z značilnimi domačimi imeni večjih kmetij v Bohinju. Na nasprotni strani se srečamo z ljudsko likovno umetnostjo, bohinjskimi freskami in poslikanimi skrinjami iz 18. in 19. stoletja. Predstavljene so fajfe, gorjuške čedre, znanega izdelovalca Viktorja Lotriča, začetki planinstva, ki vstopi v javnost s prvimi pristopi na Triglav po letu Občudujemo lahko veliko z zadnje strani osvetljeno stensko sliko delavcev, ki so kopali bohinjski železniški predor leta Na zanimiv način je predstavljen turizem do druge svetovne vojne in po njej. Le kdo ne bi prepoznal legendarnega plakata Marjanc Jemec za Kmečko ohcet in Kravji bal. Kako nas preseneti pogled v strop, kjer se vidimo v ogledalu, prav tako kot razglednice, ki so jih iz Bohinja v svet pošiljali turisti. Zadnja soba je namenjena znanim Bohinjcem. Tu so likovni umetniki Ernst Stöhr, Janko Ravnik, Valentin Hodnik, Albin Polajnar in Črtomir Frelih, pa Bohinjci ali dolgoletni prebivalci Bohinja, pomembni na drugih področjih, kot sta literata Valentin Vodnik in Janez Mencinger, pa olimpijec Tone Mulej in pravnik in politik France Bučar. Eden izmed eksponatov je tudi njegov suknjič, v katerem je kot predsednik vodil prvi slovenski parlament. V sobi se srečamo še z njihovim avtohtonim običajem, otepanjem, zelo zanimiv pa je tudi del razstave, ki govori o upornosti in trmi Bohinjcev. Povsod so bili zraven, leta 1515 v velikem kmečkem uporu, 1872 so bohinjski kmetje pripravili sami svoj upor, leta 1923 so princu Pavlu tik pred slavjem smuknili sto kilogramov bohinjskih postrvi, leta 1955 pa so se novim oblastem uprli divji lovci. Ni bilo lahko z Bohinjci, brez njih pa tudi ne. V muzeju načrtujejo naprej, za naslednje leto razstavo o bohinjskem železarstvu, želijo pa še zlasti predstaviti številne bohinjske znamenitosti. Pripravili bodo tudi arheološko razstavo. Naj dodamo, da so razstavljeni predmeti iz zbirke Gorenjskega muzeja, nekateri pridobljeni od Bohinjcev namensko za to razstavo. Podelitev Jenkove nagrade Igor Kavčič Kranj Društvo slovenskih pisateljev Jenkovo nagrado podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Podelitev bo letos potekala že tridesetič, celo dopoldne pa bo v Mavčičah in Kranju organiziran pester program. Letošnji nominirani pesniki so Anja Golob za pesniško zbirko Didaskalije k dihanju, Blaž Iršič za zbirko Poezija za avtomehanike, Meta Kušar za zbirko Azur, Uroš Prah za zbirko Tišima in Tone Škrjanec, ki se predstavlja z zbirko Sladke pogačice. Danes, v petek, ob 9.30 bo na Podreči pred spomenikom Simonu Jenku najprej zbrane nagovoril Rudi Zevnik, predsednik KD Simona Jenka - Šmonca Mavčiče, v programu pa bodo nastopili otroci OŠ Simona Jenka Smlednik in OŠ Orehek - Mavčiče. Ob bo pred pesnikovim grobom v Prešernovem gaju spregovoril direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Tomaž Štefe, v programu pa bodo nastopali otroci OŠ Simona Jenka Smlednik. Ob se bodo pesniku poklonili pred spominsko ploščo pesniku v Tomšičevi ulici, osrednji dogodek pa bo ob 12. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev. Nagovorila nas bosta Nada Bogataj Kržan v imenu MO Kranj ter Niko Grafenauer, prvi prejemnik Jenkove nagrade leta Predstavili se bodo letošnji nominiranci za Jenkovo nagrado, nagrado pa bo podelil Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Dogodek finančno podpira Javna agencija za knjigo RS, ob Društvu pisateljev pa dogodek soorganizirata še KD Simona Jenka - Šmonca Mavčiče in Zavod za turizem in kulturo Kranj. Fotografski konec oktobra v Layerjevi hiši Kranj Danes, v petek, 28. oktobra, se na dveh razstaviščih ob Layerjevi hiši odpirata fotografski razstavi. V galeriji stolpa Škrlovec gostuje Fotografsko društvo Janez Puhar z razstavo 4 x 10. Predstavljajo se štirje člani društva, Ludvik Mekuč za motive izbira gorske lepote, Valerija Jenko, Vladimir Kraljič in Boštjan Snoj pa se predstavljajo z urbano fotografijo. Razstavo bodo odprli ob 18. uri, pol ure kasneje pa zgolj čez ulico sledi nov fotografski dogodek. Na Mergentalerjevi, novi ulični galeriji, kjer sta moči združili Layerjeva hiša in družba TAM-TAM, se predstavlja prav tako član kranjskega fotografskega društva, mladi kranjski fotograf Uroš Frelih. Ker diha z ulico, kot pravi sam, tudi on svoje motive posveča urbani krajini. Obe razstavi bosta na ogled do sredine novembra. V Galeriji Mahlerca je ta čas na ogled razstava fotografij Teje Gerkman z naslovom Razveljavitev. Uroš Frelih: Trobla GLEDALIŠKI SPORED PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 28. oktobra KUD KIKS: Maestro Tedna mladih tekma (v dvorani PGK) Sobota, 29. oktobra Tomaž Lapajne: GREMO NA VLAK (v dvorani PGK) Eden najbolj prepoznavnih Bohinjcev sodobnega časa je nedvomno dr. France Bučar. Na ogled je tudi njegov suknjič iz prvega slovenskega parlamenta. / Foto: Tina Dokl Razstavo si je v družbi direktorice Gorenjskega muzeja Marjane Žibert med prvimi ogledal tudi župan Bohinja Franc Kramar. / Foto: Tina Dokl GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE Petek, 28. oktobra PROJEKT OD TONA DO GLASBE (baletna predstava GŠ Jesenice) Nedelja, 30. oktobra Boštjan Gorenc - Pižama: PETDESET ODTENKOV NJIVE

10 10 Gorenjski glas KMETIJSTVO Začetek plačevanja prispevka za promocijo Cveto Zaplotnik Kranj Ko je državni zbor pred petimi leti sprejel zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, so bili tudi v Sloveniji postavljeni temelji za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov iz lokalnega okolja. Ker je po evropski zakonodaji možna le promocija izdelkov, ki so vključeni v shemo kakovosti, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uveljavilo shemo Izbrana kakovost Slovenija, ki potrošniku zagotavlja, da je surovina za izdelek slovenskega porekla, da je izdelek narejen v Sloveniji po strožjih standardih, kot veljajo sicer. Ministrstvo je doslej potrdilo dve shemi izbrane kakovosti za goveje in perutninsko meso ter za mleko in mlečne izdelke. V Ljubljanskih mlekarnah so 20. oktobra kot prvi v Sloveniji že predelali mleko v Alpsko mleko po pravilih nove sheme, Cveto Zaplotnik Ljubno Združenje rejcev lipicanca Slovenije, ki združuje več kot sto dvajset zasebnih rejcev lipicancev, je minuli konec tedna na tradicionalnih vzrejnih pregledih ocenilo letos rojena lipicanska žrebeta ter mlade kobile in žrebce, ki se potegujejo za status plemenskih živali. Najbolje ocenjene lipicance je predstavilo v nedeljo na hipodromu v Lipici. Med osemindvajsetimi žrebeti iz letošnje generacije je najvišjo začetek tovrstne proizvodnje si je ogledal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Naslednje dejanje v promociji slovenske hrane se je zgodilo prejšnji teden, ko je Evropska komisija izdala Sloveniji sklep o združljivosti sheme državne pomoči za promocijo in informiranje v sektorjih mleka, govejega in perutninskega mesa. Sklep Evropske komisije je bil tudi pogoj za podpis pogodbe z izbranim izvajalcem za triletno izvajanje promocijske kampanje v višini treh milijonov evrov, za kar bodo denar prispevali država ter pridelovalci in predelovalci. Kmetijska gospodarstva in predelovalni obrati bodo s plačevanjem obveznega prispevka za promocijo začeli 1. decembra. Za vsakih tisoč litrov mleka bo prispevek znašal pol evra, za govedo, staro do enega leta, 0,7 evra, za starejše govedo 2,4 evra in za perutnino 0,3 centa. Ambrožičeva lipicanska žrebička med najboljšimi oceno dobil žrebiček Pluto Valdamora III s kmetije Milojka Strajnarja iz Gorenj pri Divači, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila žrebiček Conversano Banadea IV, last rejca Marjana Berceta iz Koroške vasi, in žrebička Steaka iz reje Bogdana Ambrožiča iz Ljubnega na Gorenjskem. Pred ocenjevalno komisijo so stopile tudi štiri kobile, vse so sprejeli v rodovniško knjigo, najvišjo oceno med njimi pa je prejela štiriletna kobila Slavina IX rejca Rajka Sinjurja iz Radanje vasi. Šest kmetic, šest zgodb Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri gorenjske kmetice: Ivanka Godnov s Potarij, Erika Studen iz Tenetiš in Stanislava Trebušak iz Bele pri Motniku. Cveto Zaplotnik Kranj Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic pripravila prejšnji četrtek v Zagorju ob Savi prireditev, na kateri je razglasila kmetico leta. Ta naziv si je po odločitvi zveze prislužila Jelka Krivec, za katero so v Društvu podeželskih žena Mirna Peč zapisali, da je»multipraktični človek z velikim srcem in mehko V Zvezi kmetic Slovenije poudarjajo, da pri izboru za kmetico leta ni pomemben materialni položaj kmetije, ampak predvsem to, kako si kandidatke prizadevajo za podeželje in za kmečki stan, še posebej za kmetice. dušo«. Izhaja z manjše, nižinske kmetije (šest hektarjev kmetijskih zemljišč in štiri hektarje gozda), na kateri se ukvarjajo predvsem z rejo pitancev. Vajena je vseh kmetijskih del: kosi in obrača travo, žaga z motorno žago... Z možem sta posvojila enajst dni staro Barbaro in nato še enaindvajset dni starega Tomaža. V svojem okolju je znana po okusnih flancatih, aktivna je v govedorejskem in vinogradniškem društvu ter društvu podeželskih žena. S širšega gorenjskega območja so se za naziv kmetice Ivanka Godnov leta potegovale tri kandidatke: Ivanka Godnov s Potarij, članica Društva podeželskih žena Svit Tržič, Erika Studen iz Tenetiš, članica Društva kmečkih žena Kranj, in Stanislava Trebušak iz Bele pri Motniku, sicer članica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline. Ivanka Godnov se je izučila za šiviljo in se z manjše kmetije omožila na visokogorsko kmetijo, ki obsega šest hektarjev strmih travnikov in 26 hektarjev gozda. Na kmetiji se ukvarjajo z ovčerejo, uredili so tudi delavnico za predelavo lesa, ki je kasneje prerasla v družinsko podjetje, v katerem je zaposlenih štirinajst ljudi. Ivanka je mati štirih otrok. Po tretjem otroku je pustila službo in se kot odlična kuharica ukvarjala tudi s kmečkim turizmom, kasneje so to dejavnost opustili in se posvetili predelavi lesa. Aktivna je v društvu Svit, rada pa poje tudi v domačem mešanem pevskem zboru, ki ga tudi vodi kot predsednica. Erika Studen Na nižinski kmetiji, na kateri gospodarita Miro in Erika Studen iz Tenetiš, obdelujejo deset hektarjev lastnih in petnajst hektarjev najetih kmetijskih zemljišč, gospodarijo pa še z desetimi hektarji gozda. Kmetija je živinorejska, usmerjena v predelavo mleka. Dnevno namolzejo od sedemsto do osemsto litrov mleka, ki ga preko Kmetijske zadruge Naklo in Mlekopa večinoma prodajo v Italijo. Pred dvema letoma so zgradili nov montažni lesen hlev, v katerem je okrog 35 krav molznic in še toliko mlade živine. Erika je mati dveh otrok, aktivna je v Društvu kmečkih žena Kranj oz. v odboru Naklo, uživa pri vzgoji rož, rada nabira borovnice, hodi v hribe in na izlete. Stanislava Trebušak Izbora kmetice leta se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je v nagovoru poudaril, da so kmetice steber podeželskega okolja in v mnogih gospodinjstvih tudi zagotovilo za prehransko varnost. Zanimiva je življenjska zgodba Stanislave Trebušak iz Bele pri Motniku. Rodila se je na hribovski kmetiji kot zadnji izmed sedemnajstih otrok. Pri sedmih letih je ostala brez očeta, po končani osnovni šoli se je preselila k starejšemu bratu v Kamniku. Omožila se je na trideset hektarjev veliko hribovsko kmetijo, na kateri sta z možem zgradila nov hlev in posodobila strojni park. Najprej sta redila bike, potlej sta se usmerila v prirejo mleka. Stanislava je mati treh hčera, ima pa že tudi tri vnukinje in dva vnuka. Aktivna je v društvu podeželskih žena in v društvu upokojencev, v širši okolici je znana po peki kruha v krušni peči, tovrstno znanje pa prenaša tudi na mlajši rod. Tržne cene goved Cveto Zaplotnik Kranj Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tržno poročilo za goveje meso. Poglejmo, kakšne so bile cene v tednu med 10. in 16. oktobrom, ko je bilo zaklanih 393 do dve leti starih bikov, 32 več kot dve leti starih bikov, 110 krav in 176 telic. K ceni so prišteti povprečni prevozni stroški v višini 6,39 evra na sto kilogramov hladne mase. Cene klavnih trupov oz. polovic (v EUR/100 kg) Kakovostni Biki, stari do Biki, stari nad Krave Telice razred 24 mesecev 24 mesecev U2 344, ,99 U3 341, ,23 R2 339, ,98 R3 341,59 335,41 251,76 326,39 R ,25 330,36 O2 309,48-206,63 274,47 O3 322,57-217,42 337,15 O4 - - n.z. 230,81 P ,72 - P ,49 - Znane lestvice katastrskega dohodka Vlada je določila lestvice katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč in pavšalno oceno dohodka na čebelji panj za obdobje Cveto Zaplotnik Kranj Po tem, ko je bil julija sprejeti zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka po neuspelem postopku zbiranja podpisov za zakonodajni referendum 7. oktobra vendarle objavljen v uradnem listu, je vlada na seji prejšnji četrtek sprejela še uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje Lestvico katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč so določili glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, lestvico katastrskega dohodka gozdnih zemljišč pa glede na rastiščni koeficient in boniteto zemljišča, pri čemer je katastrski dohodek seštevek KD-ja glede na rastiščni koeficient in KD-ja glede na boniteto zemljišča. Katastrski dohodek kmetijskih zemljišč za obdobje bo znašal od 17,14 do 107,14 evra za hektar, za gozdna zemljišča glede na rastiščni koeficient od 0,20 do 39,97 evra in glede na boniteto od 5,02 do 80,38 evra na hektar, pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pa 17 evrov. Na območjih, kjer veljajo posebni režimi kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi, to je na vodovarstvenih območjih, v gozdnih rezervatih, v varovalnih gozdovih in gozdovih brez zgrajenih gozdnih prometnic, bo katastrski dohodek nižji. Uredba določa odstotke zmanjšanja KD-ja za zemljišča na teh območjih. Na vodovarstvenih območjih naj bi se KD kmetijskih zemljišč zmanjšal za 40 odstotkov, v varovalnih gozdovih, kjer je možen posek, in v zaprtih gozdovih za 75 odstotkov, v gozdnih rezervatih in v varovalnih gozdovih, kjer posek ni možen, pa za 100 odstotkov. V skladu s prehodnimi določbami novega zakona bodo v prvem letu, to je v letu 2017, upoštevali le 40 odstotkov izkazanega KD- -ja, v letu odstotkov, v letu odstotkov zneska, v letu 2020 pa prvič celotni znesek.

11 Gorenjski glas EKONOMIJA, FINANCE 11 Merkur trgovina še vedno naprodaj Zavezujoče ponudbe za prodajo sanirane Merkur Trgovine po izhodiščni ceni 28,55 milijona evrov bo stečajna upraviteljica Merkurja zbirala do sredine januarja. Simon Šubic Kranj Stečajna upraviteljica Merkurja v stečaju Simona Goriup je ta teden podaljšala rok za oddajo zavezujočih ponudb za prodajo stoodstotnega deleža Merkur Trgovine, ki po izločitvi iz Merkurja kot zdravo jedro nadaljuje s trgovsko dejavnostjo nakelske družbe. Prvotni dvomesečni rok za oddajo ponudb bi se iztekel 5. novembra, sedaj pa je Goriupova zbiranje ponudb podaljšala do 16. januarja. Izhodiščna cena za celotni delež ostaja 28,55 milijona evrov. Po izklicni ceni 6,54 milijona evrov pa bo kmalu naprodaj tudi stoodstotni delež Mersteela SSC, zdravega jedra trgovca z metalurškimi izdelki Mersteel, ki je tako kot matična družba končal v stečaju. Okrožno sodišče v Kranju je namreč na predlog stečajne upraviteljice Mersteela Alje Markovič Čas 19. septembra izdalo sklep o njegovi prodaji preko javne dražbe, sedaj pa poteka petnajstdnevni pritožbeni rok. Ponudniki za nakup Merkur Trgovine morajo najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb vplačati varščino v višini 1,43 milijona evrov, namesto varščine pa lahko stečajni upraviteljici skupaj s ponudbo izročijo nepreklicno bančno garancijo, ki se glasi na isti znesek, piše v vabilu za javno zavezujoče zbiranje ponudb, objavljenem na spletni strani Ajpesa. Stečajna upraviteljica Merkurja ob tem poudarja, da je Merkur trgovina vodilno podjetje v svoji panogi, ki se je v zadnjih dveh letih rešila vseh hipotek preteklosti ter je poslovno in finančno sanirana. Rezultati poslovanja so od ustanovitve v letu 2014 po njenih besedah odlični in nakazujejo nadaljnjo rast. Goriupova se je za podaljšanje roka za zbiranje ponudb odločila, ker gre za kompleksen in zahteven prodajni postopek. Po pisanju spletnega portala Siol. net se za nakup zanima tudi hrvaška družba Pevec, ki se ukvarja z enako dejavnostjo. Kranjsko sodišče je prejšnji teden tudi izdalo sklep o prodaji poslovno-skladiščnega kompleksa na Kolodvorski cesti v Kranju po izhodiščni ceni skoraj 3,7 milijona evrov, ki se bo izvedla z zbiranjem zavezujočih ponudb. Merkurjev kompleks ob železniški postaji v Kranju so sprva skušali prodati po izhodiščni ceni 4,3 milijona evrov, a zbiranje zavezujočih ponudb ni bilo uspešno. Gorenjska banka krepi lizinško dejavnost Cveto Zaplotnik Kranj Gorenjska banka in Addiko Bank sta skupaj s svojima hčerinskima družbama GB Leasing in Hypo Alpe-Adria-Leasing prejšnji teden podpisali pogodbo, na podlagi katere je Gorenjska banka od Hypa prevzela portfelj približno devet tisoč pogodb o finančnem najemu premičnin; načrtuje pa tudi prevzem lastništva družbe. Za stranke Hypa se s tem ne bo nič spremenilo, sklenjene lizinške pogodbe veljajo pod nespremenjenimi pogoji do poteka veljavnosti pogodb. Pogodbeni partner pri teh pogodbah še naprej ostaja Hypo, financiranje in skrbništvo nad vodenjem pogodb pa je prevzela Gorenjska banka oziroma v njenem imenu družba GB Leasing. Gorenjska banka je družbo GB Leasing, ki se ukvarja z lizingom vseh vrst premičnin, predvsem osebnih in tovornih vozil ter opreme, ustanovila na začetku letošnjega leta, z operativnim poslovanjem pa je začela junija, po pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije. Doslej je vzpostavila mrežo z več kot petsto prodajnimi mesti v Sloveniji, med drugim kot ekskluzivni finančni partner znamke BMW za Slovenijo tudi pri vseh pooblaščenih trgovcih z vozili BMW. S prevzemom lizinškega posla od Hypa je postala eden pomembnejših ponudnikov lizinga premičnin v Sloveniji, to pa je v skladu z njeno strategijo, ki pomemben potencial za širitev in razvoj vidi v lizinški dejavnosti. V Addiko banki se po prodaji lizinškega portfelja in investicijskega bančništva usmerjajo predvsem na bančne posle. Kmalu naprodaj Pekova blagovna znamka Suzana P. Kovačič Tržič Na straneh republiške agencije za javnopravne evidence in storitve je stečajna upraviteljica Peka Tadeja Tamše objavila sklep o prodaji zaščitene blagovne znamke Peko. Tržno ocenjena vrednost Pekove OFFICE 365 Izberite Office 365, ki vam omogoča skupinsko delo, varno shranjevanje podatkov in dostopnost do podatkov kjerkoli. Z MOBILNIMI PAKETI BREZSKRBNI -50 % ZA ENO LETO* Začnimo dobro. blagovne znamke je 761 tisoč evrov, še dodatnih 120 tisoč evrov bodo stali kopita, noži in orodja, vezana na blagovno znamko. Prodaja se bo izvedla skupaj kot celota z zavezujočim zbiranjem ponudb, ker je ta način po presoji sodišča najprimernejši za prodajo te vrste premoženja. Tamšetova je povedala, da v teh dneh s sodišča pričakuje pravnomočnost sklepa prodaje, potem bo z objavo razpisnih pogojev začela z javnim zbiranjem ponudb, ki bo trajalo dva meseca. Okrožno sodišče Kranj je sicer v preteklih dneh izdalo več sklepov Samsung Galaxy S7 24 x ** ali ** o prodaji Pekovega premoženja. Pred časom smo že poročali, da je naprodaj tudi stoodstotni delež tržiške Pekove hčerinske družbe PGP Inde za izhodiščno ceno 757 tisoč evrov. Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup PGP Inde se izteče približno 20. novembra. *Ugodnost 1 leto -50 % na naročnino storitev Office 365 Business Essentials, Office 365 Business, Office 365 Business Premium velja do za naročnike paketov Brezskrbni A, B in C. Če naročnik prekine naročniško razmerje s paketom Brezskrbni pred iztekom 1 leta, se mu začne zaračunavati polna mesečna naročnina storitve Office 365 (Business Essentials, Business, Business Premium) po veljavnem ceniku. Po preteku 1 leta se začne zaračunavati polna mesečna naročnina storitve Office 365 po veljavnem ceniku. **Akcijska ponudba velja ob sklenitvi oz. podaljšanju naročniškega razmerja z mobilnimi storitvami Telekoma Slovenije za obdobje vezave 12 ali 24 mesecev v splošni akciji z obročnim plačilom kupnine. Plačilo kupnine je v 12 ali 24 enakih zaporednih mesečnih obrokih ali v enkratnem znesku na podlagi računa za storitve Telekoma Slovenije. Velja za vse, ki nimate veljavnega Aneksa in izpolnjujete ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba velja do odprodaje zalog. Za več informacij o akcijskem nakupu naprav, vključno z možnostjo vezave za 12 mesecev, in obročnem plačilu naprave obiščite Slike so simbolične. Cene so v EUR z DDV. Za več informacij obiščite Telekomova prodajna mesta, pokličite , pišite na poslovni@telekom.si. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.

12 Svet v gibanju avtomobili in oprema KOMENTAR Miroslav Braco Cvjetičanin Mar še vedno ne znamo kupiti gum? K akorkoli in v katerokoli smer avtomobilska tehnika in industrija galopirata, še vedno so pnevmatike in zavore najpomembnejše v našem avtu. To ste verjetno slišali že večkrat. Gume so edini stik s cesto, zavore pa edina obramba pred drugimi. Lahko se tudi sam podpišem pod tole izjavo. Nič novega, boste rekli, a vseeno bo marsikoga čez dobrih 14 dni strah voziti se mimo policistov. Približuje se datum, ko bomo morali iz letnih v zimske pnevmatike preobuti svoje avtomobile. Vsako leto ista pesem in enaka opozarjanja in vsako leto več kaznovanih. Je to zaradi visokih cen pnevmatik ali pa zaradi naše nevednosti? Kdor koli vozi avto, mora poznati vsaj osnove o pnevmatikah, v katere je obut njegov avto. Ne vem pa, ali to drži. Iz besed vulkanizerjev je razbrati, da smo v Sloveniji še vedno daleč od tega. Pnevmatike, na katerih piše M&S, niso»celoletne«, ampak so zimske! Oznaka M&S pomeni»mud and snow«oziroma blato in sneg (v kategoriji terenskih vozil so nekateri proizvajalci pnevmatik to oznako»zlorabili«) Tisti, ki take gume vozite celo leto, ne delate nič kaj dobrega svojemu avtu in še manj svoji denarnici, da ne govorim o varnosti. Čeprav so skozi čas vulkanizerji popustili voznikom in se je kmalu razpaslo prepričanje, da je pnevmatika z oznako M&S pač celoletna. Nekateri so še danes prepričani v to. Naj sporočim, da na trgu resnično obstajajo tudi celoletne gume, vendar niso označene tako kot zimske, ampak največkrat z oznako 4S ali»allseason«(za vse letne čase) oziroma odvisno od proizvajalca, nikakor pa ne z M&S. In pika. Zakaj je toliko polemik glede tega? Zato ker so pnevmatike velik strošek. Celoletne so dobre, vendar Gorenjci temu rečemo»ne t'č, ne m'š«, kar pomeni, da niso dobre ne za pozimi ne za poleti. Pnevmatike pa morajo biti stalno v odličnem stanju. Najbolje je, da poleti vozimo letne in pozimi zimske. Ampak potem imamo večji strošek. Torej: Gorenjci nimamo takih čevljev, ki bi bili dobri tako za zimo kot poletje, kako bi potem imeli take pnevmatike na avtih? oktober 2016 Stroški enaki, izbira večja Novembrski dnevi so stresni predvsem za vulkanizerje in prodajalce pnevmatik. Slednji že nekaj sezon opozarjajo, da se vozimo na slabih gumah. Miroslav Cvjetičanin»Vse je odvisno od debeline denarnice, tako kot pri vseh materialnih dobrinah,«nam je povedala večina vulkanizerjev, ko smo jih vprašali, na kakšnih pnevmatikah se vozimo Gorenjci. Nekateri pa so bili bolj pikri in so povedali, da večina voznikov pri nas menja pnevmatike zgolj zaradi policistov, namesto zaradi osebne varnosti in varnosti udeležencev v prometu.»tako kot vsako leto, vse je odvisno od vremena,«nam je odgovoril vulkanizer, potem ko smo ga vprašali, ali letos tudi pričakujejo neskončne vrste 15. novembra. Če pade sneg ali vsaj diši po snegu, potem so vrste seveda že prej, vendar je, kot ugotavljajo, ozaveščenost slovenskih voznikov glede tega datuma vsako leto večja in boljša. To pomeni, da svoje avtomobile preobujejo že pred 15. novembrom, ko to zahteva zakon. Najbolj pridni so tisti, ki imajo službena vozila, ker si enostavno ne morejo privoščiti čakanja v vrstah. Posebej so hvale vredni vozniki in lastniki lahkih dostavnih vozil, kombijev pa tudi tovornjakarji. Cene vulkanizerskih storitev se v primerjavi z lanskim le- Naš nasvet je, da pnevmatike kupujete pri specialistih in da jih pri njih tudi montirate. Potrebno pa je vedeti, da vulkanizerji zelo neradi montirajo tiste, ki so kupljene drugje, oz. zagotavljamo, da ne boste deležni nobenega popusta ali kake drugačne ugodnosti. Avtohiša Vrtač, d.o.o., KRANJ Delavska cesta 4, 4000 Kranj I Tel.: I UGODNE CENE ZIMSKIH KOMPLETOV KOLES VW Golf V, VI, VII, Touran, Škoda Octavia II, III, Seat Leon ALU. PL. DOLOMIT + Semperit 195/65R15, cena z DDV 599 ALU. PL. DOLOMIT + Semperit 205/55R16, cena z DDV 778 VW Passat (novi) ALU. PL. DOLOMIT + Semperit 215/60R16, cena z DDV 879 VW NOVI TIGUAN ALU. PL. POLAR + Continental 215/65R17 TS850, cena z DDV Audi A3 ORIG. ALU. PL. + Continental 205/55R16 TS860, cena z DDV % 25 % Bon za Bon za popust na menjavo in centriranje pnevmatik pri rednem servisu za vozila starejša od 5 let velja v primeru nakupa zimskih pnevmatik v AH Vrtač do v primeru nakupa kpl materiala v AH Vrtač velja do Bon podarja Avtohiša Vrtač, d.o.o., Kranj Bon podarja Avtohiša Vrtač, d.o.o., Kranj 20% Bon za Bon za popust na optično meritev podvozja velja do Bon podarja Avtohiša Vrtač, d.o.o., Kranj BREZPLAČNI PREGLED VOZILA velja do Bon podarja Avtohiša Vrtač, d.o.o., Kranj ODPRTO TUDI V SOBOTO, , IN V SOBOTO, ! tom niso spremenile. Opaziti pa je, da je vse več ponudnikov na tako imenovanih»last minute«internetnih portalih. To pomeni, da menjavo s centriranjem s pomočjo kupljenih akcijskih kuponov dobimo za manj kot dvajset evrov. Če gremo v specializirane vulkanizerske delavnice, potem lahko opazimo, da je cena od trideset do štirideset evrov, odvisno od velikosti pnevmatik. Shramba pnevmatik s platišči vred se giblje okoli dvajsetih evrov, brez platišč pa petnajst. V Sloveniji je okoli dvesto specializiranih vulkanizerskih delavnic, desetkrat toliko pa tistih, ki menjavo pnevmatik ponujajo kot dopolnilno oziroma postransko dejavnost. Ponudbe samih pnevmatik za osebna vozila je iz leta v leto več. Vsako sezono se pojavi nova blagovna znamka, za katero vozniki prvič slišimo. Vse več je internetne ponudbe, ki sicer deluje zelo dobro, a nekateri opozarjajo, da so med njimi tudi taki, ki prodajajo pnevmatike zelo sumljivega izvora. To pomeni, da so to nam neznane gume, na katerih ni niti datuma izdelave. Pri preverjanju nismo naleteli na tak primer. Smo pa opazili, da se v ponudbi lahko srečamo s strašanskimi razlikami. Na spletu smo iskali zimske pnevmatike dimenzije 205/55R17. Največkrat zadet- kov smo dobili pri zelo znanih znamkah, sedem pa je bilo takih, za katere smo prvič slišali. Razlika v ceni pa je bila astronomska. Med nam najbolj znano znamko in popolnoma neznano je bila razlika točno 162 evrov za kos! Ko smo poklicali in vprašali, kakšna znamka je ta, za katero še nismo slišali, je bil odgovor:»zelo dobra, vendar jo pri nas še premalo poznamo!«seveda nismo pričakovali, da bo prodajalec rekel, da gre za gumo, ki ni vredna nakupa. Druga past, v katero se kupec lahko ujame, je starost gum. Na vsaki je sicer oznaka v obliki štirimestnega števila z oznako DOT. Število nam pove, v katerem tednu in letu je bila narejena. Na primer: če na gumi piše 4514, pomeni, da je bila narejena v 45. tednu leta Vendar strokovnjaki pravijo, da če je nova guma skladiščena v pravih pogojih, je lahko stara tudi pet let pa je še vedno uporabna. Seveda pa se to pri dobrih blagovnih znamkah sploh ne more zgoditi, da bi v nekem skladišču na kupca čakala celih pet let. Naš nasvet je, da pnevmatike kupujete pri specialistih in da jih oni tudi namestijo. Treba pa je vedeti, da vulkanizerji zelo neradi montirajo tiste, ki so kupljene drugje oziroma zagotavljamo, da ne boste deležni nobenega popusta ali kake druge ugodnosti. TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO se priporoča MILAN KRNIČAR s.p Dvorje 93, 4207 CERKLJE GSM: 041/ Tel./fax: 04/ TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO se priporoča MILAN KRNIČAR s.p Dvorje 93, 4207 CERKLJE GSM: 041/

13 Svet v gibanju, 13 Vozili smo Mednarodni kombi leta Najboljše mobilno delovno mesto je Volkswagnov model Craft. Lansko leto je ta laskavi naslov osvojil model Transporter T6. Najboljše mobilno delovno mesto Nagrajenec crafter Miroslav Cvjetičanin Predsednik žirije, ki izbira dostavnik leta (van of the year), Jarlath Sweeney je povedal:»crafter je po mnenju žirije zasluženo osvojil prvo nagrado. Vozilo je zasnovano posebej za to, da izpolnjuje visoka pričakovanja uporabnikov. To ga še posebej odlikuje.«v prihajajočem mesecu bodo pri Volkswagnu začeli pobirati naročila za novo generacijo crafterja, svojega težkokategornika med lahkimi gospodarskimi vozili. Uradni začetek prodaje pa je predviden spomladi prihodnje leto. Nam je bolj posrečen naziv»najboljše mobilno delovno mesto«kot pa»težkokategornik«, kajti gre za mešanico elegantnega vozila in delovnega stroja, ki je že na prvi pogled zelo všečen. Za proizvodnjo novega crafterja so v poljskem mestu Wrzesnia postavili povsem novo tovarno. Ta nova tovarna je poleg Volkswagnove tovarne Poznan-Antoninek, ki obratuje že več kot dvajset let, druga Volkswagnova tovarna na Poljskem. Tovarna se razteza na površini, ki ustreza približno tristo nogometnim igriščem. Ko bo tovarna Wrzesnia delala s polno kapaciteto, bo v njej zaposlenih več kot tri tisoč delavcev»kaj pomaga vozniku kurirske službe v prometu po središču mesta? Kako naj se gradbena vozila nemoteno premikajo tudi po blatnih gradbiščih? Kako se lahko izognemo nesrečam zaradi utrujenosti voznika na dolgih vožnjah? Ker smo želeli čim natančneje spoznati in razumeti želje in potrebe strank, smo v fazi razvoja novega crafterja veliko strank spremljali neposredno pri njihovem delu na terenu. Na ta način smo na najbolj pristen način in v živo analizirali, kaj konkretno stranka potrebuje ter kaj bi bilo najbolj uporabno in smiselno za njene potrebe. Novi crafter za vse te individualne zahteve prinaša inovativne praktične in elektronske rešitve,«trdijo Volkswagnovi strokovnjaki, ki so se med njegovim razvojem posvetovali z več kot devetsto predstavniki potencialnih kupcev iz 65 ciljnih skupin v 15 različnih okoljih. Prav tako so za mnenje vprašali skoraj dvesto strokovnjakov z različnih področij, ki so tesno povezani s transportom. A kdo je lahko večji strokovnjak od dolgoletnega uporabnika, obrtnika, delavca, voznika? Že v osnovi je oblikovan na novo. Pri gospodarskih vozilih je še posebej pomembno, da oblika vedno ustreza različnim skupinam strank. Dizajn temelji na predpostavki, da transporter kot osrednji model v ponudbi Volkswagnovih gospodarskih vozil ob sebi potrebuje večjega brata, ki ga bodo odlikovali kakovost površine, robustnost in nasploh visok nivo kakovosti, kakršnih v tem avtomobilskem segmentu še nismo doživeli. Gospodarnost na prvem mestu Gospodarnost je seveda na prvem mestu, prijaznost do okolja pač ne, saj vsi uporabniki dajejo na drugo mesto uporabnost.»kombi mora imeti nizko porabo in ogromno prostora,«največkrat slišimo od uporabnikov. Novi crafter ima vgrajene novo razvite motorje EU 6 in v kombinaciji s temeljito prenovljeno zunanjostjo v svojem razredu beleži najmanjšo porabo goriva. Motorji, ki so zasnovani tako za kratke vožnje kot tudi za daljše relacije, s svojo zanesljivostjo prispevajo k temu, da zaradi izpadov ne bo prihajalo do izgube časa. Poleg tega novi crafter z nizkimi stroški obrabnih delov, vzdrževalnih del in popravil tudi dolgoročno vpliva na ugodno stroškovno bilanco. Funkcionalnost in vsestranska uporabnost na drugem mestu Zaradi idealnih dimenzij notranjega prostora je novi crafter nadvse uporaben, kajti pohvali se lahko z odličnim razmerjem med čim večjim tovornim prostorom in čim manjšimi zunanjimi merami, kar mu zagotavlja kar največjo okretnost, obenem pa omogoča varne vozne lastnosti, ne glede na trenutno obteženost. Tudi z vidika dolžine tovornega prostora in tovorne prostornine novi crafter»za več dolžin«prekaša ne le svojega predhodnika. Za novi crafter je prvič tudi pri visokih tonažah na voljo nadpovprečno bogata ponudba izpeljank. Posebej za novi crafter je bil razvit 2-litrski motor TDI z oznako EA 288Nutz, ki je na voljo v štirih različno močnih izvedbah: stranke se lahko odločijo za 75 kw (102 KM), 90 kw (122 KM) in 103 kw (140 KM) ali za izvedbo BiTurbo-TDI s 130 kw (177 KM). Široko paleto motorjev za novi crafter je mogoče kombinirati s pogonom na sprednja ali zadnja kolesa ter tudi štiri kolesnim pogonom 4MOTION. Poleg tega stranke pri vseh vrstah pogona lahko izbirajo med ročnim in avtomatskim menjalnikom. Toliko možnosti v tem segmentu doslej ni ponujal še noben drug model. To pa še ni vse: glede na model karoserije so na voljo tudi do tri različne dolžine vozila. Potem naj dodamo še do tri različne višine strehe pri zaprtih nadgrad njah, tako da lahko stranke glede na izbrani model novi crafter povsem individualno prilagodijo svojim konkretnim potrebam. Vsaka stranka si tako lahko izbere najustreznejšo kombinacijo motorja, menjalnika, pogona, dolžine vozila in višine strehe. Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA, D.O.O., CERKLJE, Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem T: I Asistenca je pomembna Novi crafter v segmentu velikih dostavnikov postavlja čisto nova merila na področju asistenčnih sistemov, vse z namenom, da bi z aktivnimi in pasivnimi varnostnimi koncepti izboljšali zaščito potnikov, ne glede na obteženost vozila. Prvič je vgrajeno elektromehansko krmiljenje, ki je v tem razredu edinstveno in omogoča realizacijo velikega števila aktivnih asistenčnih sistemov, kot so ESP s funkcijo stabiliziranja prikolice, avtomatsko uravnavanje razdalje, večnaletno zaviranje, opcijska asistenca za bočni veter, asistenca za manevriranje s prikolico in še mnogi drugi. Tudi pri pasivnih varnostnih sistemih so poleg čelnih in stranskih varnostnih blazin ter blazin za glavo za voznika in potnike v ponudbi še številni drugi opozorilni sistemi: kamera za vzvratno vožnjo, parkirni sistem in asistenca, LED-žarometi, funkcija statičnih smerno prilagodljivih luči ter samodejni vklop in izklop dolgih luči zagotavljajo boljšo vidljivost in vidnost. Tudi mobilne spletne storitve so v crafterju natančno prilagojene zahtevam uporabnikov.

14 Svet v gibanju, 14 Novice Seatova velika pričakovanja Kranj Seat je predstavil model Ateco X-Perience. To je najbolj terenska različica v modelski seriji Ateca in presega vse dosedanje omejitve. Namenjena je kupcem, ki avanturističen življenjski slog želijo združiti s terenskimi voznimi zmogljivostmi. Ateca X-Perience ima večji odmik od tal, višje obese, terenske pnevmatike, nova odbijača, lak, ki je izjemno odporen proti praskam, ekskluzivna 18-palčna aluminijasta platišča, 2,0-litrski motor TDI s 190 KM, 7-stopenjski menjalnik DSG z obvolanskima prestavnima ročicama, štirikolesni pogon 4Drive s sklopko haldex in napredni sistem za nadzor vlečne sile XDS. Ponaša se z najbogatejšo ponudbo asistenčnih sistemov, opremljena pa je tudi z najnovejšo generacijo multimedijskega sistema, povezljivostno funkcijo, sistemom Media System Plus z 8-palčnim zaslonom in predalom connectivity box, ki omogoča brezžično polnjenje pametnih telefonov. Poleg tega je zanjo na voljo ekskluzivna aplikacija Seat ConnectApp. Seat Ateca je tretji steber znamke in je del največje produktne ofenzive v njeni zgodovini. V sklopu te bodo predstavljene tri nove izvedbe modela Seat Ateca JEKLENA PLATIŠČA -10% CENEJE ZA ČLANE KLUBA ZVESTOBE MYCITROËN PLUS MRS M NOVAK HORVAT MEMBER SINCE 2014 VALID 01/14 THRU 01/19 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN Customer service (24 hours): Ponudba velja do O splošnih pogojih članstva v klubu zvestobe MyCitroën plus in ugodnostih si preberite na spletni strani Slika je simbolna. Your regional partner for investments. If found, please return to the nearest Diners Club Office. This Card is property of Erste Card d.o.o. and must be returned upon request. Kartica je last Erste Card d.o.o. in jo mora imetnik na zahtevo vrniti. Najditelja kartice vljudno prosimo, da jo vrne na najbližji Diners Club. AVTOHIŠA JENKO, D. O. O., PRAPROTNA POLICA 23, 4207 CERKLJE, TELEFON: Je treba kaj dodati? Zavita v tančico skrivnosti GEN.SI A W S K L A N E T I R PREVE Kranj Iz Opla prihajajo skrivnostne novice. Nova insignia grand sport trenutno zaključuje zadnjo razvojno fazo. Čeprav naslednja generacija Oplove admiralske ladje s kamuflažno preobleko skriva svojo eleganco pred radovednimi očmi, je veličastnost petvratne limuzine jasno prepoznavna. Opel insignia grand sport temelji na povsem novi arhitekturi in ima znatno večjo medosno razdaljo. Opazno krajši prednji in zadnji previs obenem omogočata, da je samo 5,5 centimetra daljša od predhodnice. Centimeter širši kolotek in tri centimetre nižja linija strehe poudarita sijajno držo. Ta spremenjena razmerja naslednji generaciji, ki navduši s še bolj športnimi in osupljivimi potezami kot kadarkoli doslej. A insignia ni le videti bolj športno, poskrbi tudi za resnično športno zmogljivost. Inženirji so v sam vrh svojih ciljev zapisali učinkovito rabo prostora in zmanjšanje teže: z uporabo lahkih materialov so pri modelu nove generacije prihranili kar do 175 kilogramov. Optimalne obloge zagotavljajo prostornejšo notranjost, seveda pa navdušuje tudi paleta vrhunskih tehnologij. Čas je za akcijo! V času turneje veljajo prav posebne fantastične cene. Preverite ponudbo in ob nakupu novega vozila izkoristite prihranek do EUR*, bon za financiranje do EUR** ter komplet zimskih pnevmatik s platišči***. Ja, res fantastično! Fantastična ponudba velja za modele: up!, Polo, Golf, Golf Variant, Golf Sportsvan, Caddy, Jetta, Passat, Passat Variant, Touran in Sharan. Velja za vozila na zalogi do Za več informacij o ponudbi se obrnite na našega prodajnega svetovalca. Volkswagen Emisije CO2: g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,4 3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0, g/km. Število delcev: 9,9 0. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Višina prihranka je odvisna od modela. **Bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do EUR z DDV velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o. in permanentnega Porsche kasko zavarovanja vozila preko Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWBON16. Več na www. porscheleasing.si. ***Dobroimetje na kartici zvestobe Volkswagen Card, ki velja za zimski komplet koles na originalnih jeklenih platiščih z zimskimi pnevmatikami Semperit iz zimske ponudbe originalne dopolnilne opreme Volkswagen. Kartico zvestobe lahko brezplačno naročite pri pooblaščenem trgovcu ali serviserju Volkswagen ali na spletni strani Slike so simbolne. Avtohiša Vrtač, d.o.o., KRANJ Delavska cesta 4, 4000 Kranj I Tel.: I VWoglasOV_Turneja2016_210x297_dealer.indd 1 19/09/16 10:33 Kiina rekordna prodaja Ljubljana Do konca letošnjega septembra je Kia v Evropi prodala vozil, kar predstavlja 14-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so v Evropi prvič registrirali vozil Kia, poroča slovenski uvoznik KMAG. Kiina visoka rast tako prehiteva evropsko tržišče, ki je v tem času zraslo za osem odstotkov. Najbolje gre sportageu, saj je prodaja večja kot kdajkoli prej. Do konca septembra je po vsej Evropi našel že novih lastnikov, kar je 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Sportage se je pri kupcih tako dobro prijel, da je že sedaj presegel celotno lanskoletno prodajo v Evropi, ko je bilo prodanih primerkov. Poleg sportaga se je odlično izkazal tudi Kiin najnovejši model, hibridni križanec niro. Od začetka poletja do sredine oktobra ga je domov odpeljalo že okrog pet tisoč Evropejcev, še 15 tisoč strank pa čaka na njegovo dobavo, ki bo predvidoma izpeljana do konca leta.

15 Gorenjski glas 15 Uspešno so začele sezono Košarkarice Triglava so v domačem državnem prvenstvu v tej sezoni doslej zabeležile štiri zmage, prav tako pa se dobro borijo v mednarodni ligi WABA. Vilma Stanovnik Kranj V začetku tega meseca se je začela nova sezona tudi za košarkarice, v 1. SKL, za čim boljšo uvrstitev pa se borijo tudi državne podprvakinje iz ekipe ŽKK Triglav. Kranjčanke so prvenstvo začele imenitno, saj so v Celju najprej premagale državne prvakinje, ekipo Athlete Celje, bile nato boljše od Ilirije, Janine in minulo soboto kar z 80 : 30 ugnale ekipo Domžal. Poleg tega so do včeraj odigrale tudi dve tekmi v ligi WABA ter zabeležile zmago in poraz. Včeraj so v ligi WABA doma gostile košarkarice Partizana, a se tekma do zaključka naše redakcije še ni končala. Nova preizkušnja jih čaka jutri v državnem prvenstvu, ko bodo gostovale pri ekipi Grosuplja.»V tej sezoni ima ekipa novega trenerja, Bojana Lazića. Ekipi smo dokončno priključili Marušo Seničar, velika Košarkarice Triglava so na zadnji tekmi državnega prvenstva v domači dvorani visoko premagale ekipo Domžal. / Foto: Gorazd Kavčič okrepitev je tudi Nikolina Sofrić, perspektivna mlada igralka, ki je k nam prišla iz Škofje Loke. Prav tako imamo v klubu dve državni reprezentantki, Rebeko Abramović in Živo Zdolšek. Ponosni smo tudi, da je v ekipi več kot polovico v klubu vzgojenih igralk. Naš cilj je, da se bodo dekleta borila tako za naslov državnih kot pokalnih prvakinj in ju tudi osvojila. V ligi WABA je cilj, da se dekleta iz svoje skupine uvrstijo v super ligo osmih najboljših, nato pa tudi uvrstitev med štiri najboljše ekipe,«pravi podpredsednik ŽKK Triglav Janez Jelenc.»Zadovoljni smo, da dekleta resno trenirajo, hkrati pa v klubu vztrajamo, da uspešno opravljajo svoje šolske obveznosti, saj želimo, da so po zaključku športne kariere pripravljena na ostale življenjske izzive,«poudarja Janez Jelenc. V ekipi so namreč predvsem študentke in dijakinje. Poleg članske ekipe imajo pri Triglavu tudi ekipo mladink, dve ekipi kadetinj, ekipo starejših pionirk, mlajših pionirk, pa tudi deklice U 11 in še okoli dvesto mlajših deklet, ki trenirajo v košarkarskih šolah in igrajo tudi v za selekcijo U 9. Tako je vseh deklet, ki trenirajo pod Triglavovim okriljem, skoraj tristo.»dobro sodelujemo s Stražiščem, brez naklonjenosti sponzorjev in domače Občine Kranj bi bilo težko, tako da se ob tej priložnosti vsem skupaj zahvaljujem za pomoč,«še dodaja podpredsednik Janez Jelenc. Proga potrjena, pogodba podpisana Kamnik bo julija prihodnje leto gostil enega največjih športnih dogodkov pri nas Evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino. Zahtevno organizacijo so prevzeli izkušeni člani Kluba gorskih tekačev Papež. Jasna Paladin Kamnik Med 7. in 9. julijem prihodnje leto bo Kamnik gostil med štiristo in štiristo petdeset najboljših gorskih tekačev Evrope in njihovih spremljevalcev na že 16. Evropskem prvenstvu v gorskih tekih, ki ga bodo speljali na isti progi na Veliko planino (iz Zgornjih Stranj mimo Svetega Primoža na Malo planino in na vrh Gradišča), kjer so pred šestimi leti gostili že svetovno prvenstvo. Izkušenj članom KGT Papež (prvenstvo bodo organizirali skupaj z Atletsko zvezo Slovenije oz. njenim Združenjem za gorske teke ter Dušan Papež, Gabriela Szabo, župan Marjan Šarec in Roman Dobnikar s podpisano pogodbo Evropsko atletsko zvezo) torej ne manjka, organizatorji pa se zavedajo tudi odlične priložnosti za promocijo Kamnika. Priprave so že v polnem teku in Kamnik so v začetku tedna obiskali delegati Evropske atletske zveze.»v ponedeljek so si ogledali progo, ki so jo tudi potrdili, prenočitvene kapacitete in dvorano, kjer bo potekal kongres. Bili so zelo zadovoljni, saj vidijo, da dobro delamo,«nam je povedal predsednik KGT Papež in direktor tekmovanja Dušan Papež. Organizacijo so odgovorni v torek potrdili še s podpisom pogodbe. V družbi Dušana Papeža, predsednika združenja za gorske teke pri AZS Toma Šarfa, delegatov in ostalih gostov so jo podpisali delegatka Evropske atletske zveze Gabriela Szabo, predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar in župan Marjan Šarec. Znani polfinalisti pokala Jože Marinček Domžale Med tednom so nogometaši odigrali povratne tekme četrtfinala Pokala Slovenije. Nogometaši Domžal so gostili Krško in zmagali z 2 : 1 ter se s skupnim rezultatom 4 : 1 uvrstili v polfinale. Za domačine sta zadela Elvis Bratanović in Žan Majer. V sredo so nato nogometaši odigrali še ostale tri tekme. V polfinale slovenskega pokala so se uvrstili še Olimpija, Krka in Maribor. Jutri in v nedeljo bodo ekipe v 1. SNL Telekom odigrale tekme 15. kroga. Nogometaše Domžal jutri čaka težak obračun, saj odhajajo na gostovanje k Olimpiji. Tekma v Stožicah se bo začela ob Nogometaši Kalcerja Radomlje bodo v nedeljo ob 16. uri v Domžalah gostili Luko Koper. V 13. krogu v 2. SNL bodo nogometaši Triglava jutri Športni plezalci na Podnu gostovali pri Krki, Roltek Dob odhaja na gostovanje k ekipi Farmtech, Zarica Kranj pa bodo v športnem parku Zarica ob 14. uri gostila Brda. Zaradi težav z denarjem je iz 2. lige izstopil Zavrč. Nogometaši v 3. SNL center bodo jutri odigrali tekme 11. kroga. Pari so: Ivančna Gorica Šobec Lesce, Velesovo Kolpa, Brinje Grosuplje Tinex Šenčur (vse ob 14. uri), Komenda Bled Hirter in Ilirija 1911 Sava Kranj (obe ob 15. uri). Tekme 10. kroga bodo jutri odigrali nogometaši v gorenjski nogometni ligi. Vse tekme, razen tekme v Železnikih, ki se bo začela ob 16.30, bodo ob Pari so: Bohinj Zarica Kranj B, JuRentA Bitnje Polet, Preddvor Visoko, Jesenice Naklo, Jecom Sport DLN Kondor Godešič, Žiri Škofja Loka in Železniki Britof. Škofja Loka Jutri in v nedeljo bo v Športni dvorani Poden potekala tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Nastopili bodo najboljši slovenski plezalke in plezalci. Med njimi bo tudi veliko domačinov, ki se bodo potegovali za najvišja mesta: Urban Primožič, Martin Bergant, Milan Preskar in drugi. Vrhunec dogodka bo jutrišnji finale članic in članov, ki se bo začel ob 20. uri. Sicer pa se bo tekmovanje začelo jutri ob 10. uri s tekmami v mlajših kategorijah, katerih finale se bo začel v nedeljo ob 11. uri. Vstopnine za tekmovanje ne bo. Jan Oblak najboljši vratar v Španiji Škofja Loka Škofjeločan Jan Oblak je minuli torek na slovesnosti v Valencii dobil nagrado za najboljšega vratarja španske nogometne lige v sezoni 2015/16. V vodstvu tekmovanja so izbor našega reprezentanta za najboljšega utemeljili z blestečo igro med vratnicama madridskega Atletica ter najmanj prejetimi zadetki med vsemi prvimi vratarji prvoligaških ekip. Jan Oblak je v prejšnji sezoni v španski prvi ligi dobil le 18 golov v 38 tekmah. Igral je od prve do zadnje na vseh tekmah, njegovih 82 obramb v 3420 minutah pa je bilo ključnih za tretje mesto. Gorenjski derbi Nakljankam Tržič V 1. B državni rokometni ligi za ženske sta se v Tržiču na gorenjskem derbiju pomerili domača ekipa ŽRK Tržič, ki letos prvič igra v članski konkurenci, in RK Naklo. Ekipi sta bili prej združeni, sedaj pa pot nadaljujeta samostojno. Vlogo favoritinj so upravičile rokometašice Naklega, ki so bile boljše z 42 : 27. Jeseniški hokejisti so prvič izgubili Jože Marinček Jesenice, Kranj Hokejisti HDD Sij Acroni Jesenice so v sredo odigrali že enajsto tekmo v Alpski hokejski ligi. Na domačem ledu športne dvorane Podmežakla so gostili vodilne hokejiste italijanskega Ritten Sport. Po odličnem začetku, ko so prvo tretjino dobili z 2 : 1, drugo pa s 3 : 1, je v zadnjem delu sledil preobrat. Tekmo so izgubili s 5 : 6 ter tako doživeli svoj prvi poraz v Alpski ligi ter neposrednemu nasprotniku za vrh prepustili zmago. Naslednjo tekmo, ki bo na sporedu že jutri, bodo hokejisti HDD Sij Acroni Jesenice odigrali v Italiji, kjer bodo gostovali v dvorani Rienzstadion v Brunecku, njihov nasprotnik pa bo domače moštvo HC Pustertal Wölfe. Jutri bodo tekmo državnega članskega prvenstva odigrali hokejisti kranjskega Triglava. V Ledeni dvorani Zlato polje bodo ob gostili ekipo Maribora, ki se je pred tednom dni na domačem ledu dobo upirala hokejistom ECE Celje. Cilj hokejistov kranjskega Triglava je jasen. Ostati še naprej neporaženo moštvo, zabeležiti nove tri točke in prevzeti vodstvo na tekmovalni lestvici. HKMK Bled bo jutri ob v Ledeni dvorani Bled gostil KHL Mladost. Derbi rokometašic Tržiča in Naklega (v svetlejših dresih) so dobile slednje. / Foto: Luka Rener Rokometni klub Cerklje, Krvavška cesta 4, Cerklje VABI NA OGLED ROKOMETNE TEKME 7. KROGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V 1. B DRL RK CERKLJE : RK KRŠKO V soboto, , ob v Športni dvorani v Cerkljah

16 16 Gorenjski glas Je šel smučat v Avstrijo? Simon Šubic Bled V Zasipu pri Bledu že vse od ponedeljka pogrešajo 42-letnega Roberta Šimnica. Na dan izginotja se je pogrešani zjutraj s sivim osebnim avtomobilom Renault Megane registracijske oznake KR CP-350 odpeljal od doma. V avtomobilu je imel smučarsko opremo, zato obstaja verjetnost, da se je odpeljal v Avstrijo na ledenik Mölltaler. Pogrešani je visok okoli 180 centimetrov, ima kratko pristrižene temne lase, zelo verjetno pa je bil oblečen v smučarsko bundo v svetlo- -temni barvni kombinaciji in temne smučarske hlače. Po nesreči odpeljal(a) naprej Pogrešani Robert Šimnic iz Zasipa / Foto: PU Kranj Uporablja še sivo kapo s ščitkom ('šiltom'), obut pa je bil v zelene športne čevlje. Kdor ima informacije o pogrešanem, naj jih sporoči policiji na številko 113 ali anonimni telefon Tatvine z dvorišč in iz lop Simon Šubic Kranj Gorenjski policisti opažajo, da se je v zadnjem mesecu zgodilo že več tatvin z gradbišč, dvorišč in iz pomožnih objektov, kot so vrtne ute, ki so slabše varovane kot stanovanjski in poslovni objekti. Neznani storilec je tako v sredo ponoči na Jezerski cesti v Kranju z dvorišča odtujil traktorsko kosilnico, v Lužah pa snežno frezo. V začetku oktobra so traktorsko kosilnico iz ograjenega prostora podjetja ukradli tudi v Cerkljah, z dvorišča pa v Šenčurju. V Stari Loki so sredi meseca neznani vlomilci odtujili tri vrtne kosilnice, prejšnji teden pa so podobne predmete odnesli tudi iz vrtne lope in brunarice v Britofu. Preprodajal in izsiljeval Simon Šubic Jesenice Jeseniški kriminalisti so kazensko ovadili Jeseničana, ki ga sumijo storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in izsiljevanja. Za ukvarjanje z drogo je zagroženo do deset let zapora, za izsiljevanje pa do pet let. Jeseničana so prvič obravnavali že poleti, ko je na Radovljica Radovljiški policisti iščejo voznika ali voznico, ki je v sredo popoldne okoli 17. ure na prehodu za pešce med upravno enoto in občino na Gorenjski cesti v Radovljici z osebnim vozilom sive barve trčil(a) v peško, nato pa odpeljal(a) v smeri Lesc. Kdor ima informacije o nesreči, naj jih sporoči policiji na številko 113 ali anonimni telefon Obupal že pri oknu javnem kraju prodajal konopljo in hašiš. Pri sebi je tedaj imel manjšo količino te droge in pripomočke za prodajo, kar so mu tudi zasegli. Istega osumljenca so kasneje obravnavali še zaradi izsiljevanja za denar od preprodaje prepovedanih drog. S še tremi Jeseničani naj bi konec avgusta letos izsiljeval osebo, ki mu ni plačala manjše količine konoplje. Kamnik V torek dopoldne so policiste obvestili o poskusu vloma v gostinski lokal v okolici Kamnika. Kot so ugotovili, je neznani storilec ponoči poskušal vlomiti skozi okno, kar pa mu ni uspelo in je od dejanja odstopil. Na kraju je tudi pustil montirno železo, s katerim je poskušal vlomiti. Več bo prometa Kranj Policija opozarja, da bo v prihajajočih prazničnih dneh povečan promet na mejnih prehodih in po notranjosti države, zlasti pa v okolici pokopališč. Jesenske počitnice bodo mnogi izkoristili tudi za krajši oddih, zato naj ne pozabijo za zaščito svojih domov. Morilcu sedemnajst let zapora 31. stran Sam je po lastnih besedah prejel zgolj 80 evrov. Po mnenju vodje kranjskega tožilstva Marije Marinke Jeraj, ki je predlagala 25 let zapora, je 17-letna zaporna kazen premila. Zanimivo je, da je bil Thaqi obsojen celo na nižjo kazen, kot jo je pred začetkom sojenja v zameno za takojšnje priznanje ponudilo tožilstvo najprej dvajset let, kasneje pa osemnajst let zapora.»dejstvo je, da nobena kazen ne more povrniti življenja, 17 let za tako kaznivo dejanje pa se mi zdi odločno premalo. Spoštujem odločitev sodnice, strinjam pa se ne,«je povedala po koncu sojenja. Sodnica je namreč drugače kot tožilka Thaqiju kot olajševalno okoliščino poleg priznanja in obžalovanja upoštevala tudi dosedanjo nekaznovanost ter da ni bil pobudnik kaznivega dejanja in ni imel pomembne vloge pri njegovem načrtovanju. Ob določanju kazni pa tudi ni spregledala, da sta bila Jeton Fida in Shklqim Banushi, soobtožena za sodelovanje pri ropu Pavla Zupana, po sklenitvi sporazuma o priznanju krivde s tožilstvom obsojena na razmeroma mili kazni po dvajset mesecev zapora, ki ju že prestajata v obliki 980 ur družbenokoristnega dela. Investicija v novi žičnici upravičena Na sojenju v zadevi Vogel so na zadnji obravnavi razčiščevali, zakaj so Žičnice Vogel sprva napačno opredelili kot srednje veliko podjetje, kar je tudi izvor vseh kasnejših problemov. Simon Šubic Kranj Na sojenju v zadevi Vogel, ki poteka na kranjskem okrajnem sodišču, so ta teden ponovno zaslišali uslužbenca ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v letu 2007 odobrilo 1,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za postavitev novih štirisedežnic Orlove glave in Brunarica. Sodišče namreč ugotavlja, ali je pri črpanju evropskega denarja res prišlo do preslepitve oziroma ponareditve poslovnih listin, kar kranjsko tožilstvo očita nekdanjima direktorjema Žičnic Vogel Tomažu Šumiju in Antonu Šteblaju, direktorju Projektivnega podjetja Kranj Marjanu Markiču in direktorju Gorenjske gradbene družbe Branku Žiberni. Tožilstvo zatrjuje, da naj bi obtoženi gospodarsko Kriminalisti so pri preiskavi umora Pavla Zupana poldrugo leto tavali v temi, na sled 27-letnemu Albanu Thaqiju pa so prišli šele po prejemu namiga iz Avstrije. Thaqija so potem iz Nemčije v Slovenijo zvabili z zvijačo z»ljubezenskim povabilom«preko omrežja Facebook. Domnevno glavni pobudnik ropa, ki se je zaradi aktivnega odpora žrtve sprevrgel v umor, Djemil Ala se sicer pred roko pravice še vedno skriva v tujini. Kot je sicer tožilka opozorila v zaključni besedi, je obtoženca pri dejanju vodil le en močan motiv koristoljubje.»bil je daleč od doma, brez prave nastanitve, brez zaposlitve in denarja. Obetal si je bogat izkupiček, in sicer 100 tisoč evrov. Vedel je, da ga na območju Gorenjske pozna le Djemil Ala in da bo takoj po dejanju iz Slovenije odšel, kar je dejansko tudi storil. ministrstvo preslepili s spreminjanjem datumov na dokumentih o izvedbi prvih gradbenih del, s katerimi naj bi preveč hiteli. Obtoženi se zagovarjajo, da so ves čas ravnali po navodilih ministrstva. Problem je nastal, ker so se Žičnice Vogel na razpis prijavile kot srednje veliko podjetje, razpisna komisija pa je ugotovila, da je šlo za veliko podjetje, zato so bili zavrnjeni. Ministrstvo je kasneje razpisalo dodaten rok odpiranja ponudb, na katerega so se spet prijavili, vmes pa že toliko predrugačili lastniško strukturo, da je žičniško podjetje postalo celo malo podjetje. V drugo je bila investicija na Voglu tudi potrjena. Sodišče je glede ugotavljanja velikosti družbe Žičnice Vogel znova zaslišalo vodjo sektorja za turizem na gospodarskem ministrstvu Če ne bi na kraju dejanja pustil svojih bioloških sledi, je malo verjetno, da bi ga kadarkoli izsledili,«je poudarila tožilka in navedla, da si je Thaqi očitno predstavljal, da bo do velike količine denarja prišel na lahek način, saj so mu Zupana opisali kot starega in šibkega moškega. Vendar pa je žrtev napadalca presenetila, saj je ni mogel onesposobiti že s prvim udarcem. Ker je hotel svoje dejanje brezkompromisno dokončati in priti do denarja, ga je naklepno umoril s številnimi udarci z nevarnim orodjem izključno v glavo, je pojasnila. Mojco Paternoster Stich, ki je po zatrjevanju prvoobtoženega Šumija v elektronski korespondenci potrdila, da so glede na posredovane podatke Žičnice Vogel srednje veliko podjetje. Zakaj je torej ocenjevalna komisija ugotovila drugače? Paternoster Stichova je dejala, da je bil njen odgovor zgolj informativne narave, na kar je Šumija tudi opozorila.»na podlagi podatkov o lastniški strukturi, ki so jih posredovali, je bil izračun pravilen, a kasneje se je izkazalo, da niso navedli vseh lastniških povezav, kar zahtevajo priporočila Evropske unije, po katerih smo se morali ravnati. Teh podatkov pa pred razpisom na ministrstvu niti ne preverjamo, ker je to naloga investitorja,«je pojasnila in priznala, da je izračun velikosti podjetja res kompleksen, a so navodila jasna, saj se drugi prijavitelji niso Za Thaqijevega zagovornika Žigo Novaka je izrečena kazen previsoka, saj bi po njegovem obdolženca morali obsoditi za milejše kaznivo dejanje nenaklepnega uboja, sodišče pa bi po njegovem moralo tudi upoštevati, da je obdolženi Zupanu nasilno vzel življenje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. A, kot je dejala sodnica Dvornikova, ni dvoma ne o obdolženčevi prištevnosti ne o naklepnem umoru:»ne zatrjujem, da je bil vaš namen že od začetka vzeti življenje oškodovancu, a ko se vam je uprl, se je pri vas izoblikovala odločitev, da mu odvzamete življenje.«zmotili. Na vprašanje, kdaj so se gradbena dela lahko začela, ali po prejemu pozitivnega sklepa razpisne komisije, kot je bilo navedeno v razpisu, ali že po oddaji vloge na razpis, kot je pisalo na enem od razpisnih obrazcev, je priča odgovorila, da so veljali razpisni pogoji, torej da je bilo treba z deli počakati do izdaje sklepa. Prej pa se lahko začne izbira izvajalca in izvedejo pripravljalna dela, če niso del projekta, je dodala. Smotrnost investicije v novi štirisedežnici na Voglu sicer ni bila nikoli vprašljiva, kar je na sodišču potrdil tudi član razpisne komisije Marko Podrekar, ki je ocenil ekonomsko upravičenost prijavljenega projekta.»investicija je bila nujna in uspešno izvedena. Če je ne bi izvedli, bi imeli na Voglu kasneje velike težave, podobno kot na Kaninu,«je zatrdil.

17 AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOSTI NA ROBU RAZGLED Vse več pogrebov z raztrosom pepela Žarni pokopi so že kar nekaj let prevladujoča oblika pokopa; tradicionalnih pokopov s krsto je le še deset do petnajst odstotkov, se pa povečuje število pogrebov z raztrosom pepela. Svojci pokojnikov želijo tudi raztros izven pokopališč, najpogosteje na domačem vrtu, nekateri pa tudi v gozdovih, na rekah in jezerih... Ana Šubic Če so bili nekoč pogrebi s krsto daleč najbolj pogosta oblika pokopa, žarnih pokopov pa je bilo le za vzorec, je sedaj slika že vrsto let obratna, saj prevladujejo upepelitve. Kranjska komunala, ki upravlja Mestno pokopališče Kranj in pokopališče v Bitnjah, je lani opravila 349 pogrebov, od tega je bilo 280 žarnih, 40 klasičnih in tudi 29 pogrebov z raztrosom pepela.»ocenjujemo, da se razmerje med številom žarnih in klasičnih pogrebov med leti bistveno ne spreminja, se pa povečuje število pogrebov z raztrosom. Prostor za raztros pepela smo na mestnem pokopališču v Kranju uredili v letu 2000, prvo leto smo opravili en raztros, lani pa že 29. Spoštovali smo želje svojcev in skupaj z lastnikom pokopališča, Mestno občino Kranj, letos uredili tudi skupno spominsko obeležje pri prostoru za raztros pepela,«so razložili na Komunali Kranj. Pokojniki do pogreba praviloma v vežici Tudi v občinah Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora, kjer pogrebne storitve izvaja JEKO-IN, prevladujejo žarni pokopi. Lani so jih imeli 227, pogrebov s krsto pa je bilo 41, kar je 15 odstotkov vseh pokopov. Pred letom dni so uvedli tudi raztros pepela na pokopališču Blejska Dobrava, novembra in decembra lani so se za to možnost odločili trije naročniki pogrebnih storitev, letos pa že trinajst. Marca letos so omogočili tudi raztros pepela na pokopališču na Breznici, kjer pa še ni bilo želje za takšen pogreb. Tudi na Loški komunali, ki upravlja pokopališče Lipica pri Škofji Loki, imajo podobna opažanja: lani so imeli 96 pogrebov, od tega kar 88 odstotkov žarnih. Imajo tudi posebno polje za raztros pepela, a velikega zanimanja zanj ni. Z leti se je spremenil tudi običaj, po katerem so nekoč pokojniki do pogreba ležali doma.»pokojniki lahko ležijo na domu samo v krajih, kjer pokopališča nimajo urejenih mrliških vežic,«pojasnjujejo na kranjski komunali. Pepela pokojnika ni možno hraniti doma Ena od oblik pokopa je tudi raztros pepela pokojnika izven pokopališča. Zanj je potrebno dovoljenje; upravne enote so jih izdajale do 15. oktobra letos, ko je z novim zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti to prešlo v pristojnost Čeprav na Gorenjskem vsako leto opravijo tudi nekaj pogrebov z raztrosom pepela v naravi, je še vedno velika večina pokojnikov pokopana na pokopališčih. / Foto: Tina Dokl občinskega organa.»tako se lahko, če to omogoča občinski pokopališki red, pepel pokojnika iz žare raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča, na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa,«je pojasnil Matjaž Dovžan, načelnik Upravne enote Kranj. Slednja je v zadnjih petih letih izdala 17 dovoljenj za raztros pepela pokojnika izven pokopališča.»običajno svojci želijo, da se raztros pepela pokojnika dovoli na vrtu ob domači hiši oz. na posestvu pokojnika. Želje svojcev pa so bile tudi, da se dovoli raztros pepela na Sorškem polju, v reko Savo in na pobočje gore Storžič,«je povedal. Precej več dovoljenj za raztros pepela izven pokopališča so od leta 2010 izdali na Upravi enoti Radovljica, in sicer 41. Najpogostejša lokacija so po besedah načelnice Maje Antonič gozdovi na Jelovici in Pokljuki, poleg reke Save je bilo nekaj primerov raztrosa na Bohinjskem jezeru in eden na Blejskem jezeru... Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti ne predvideva, da bi pepel pokojnika lahko hranili doma, vendar pa ne prejšnji ne sedanji zakon ne narekujeta prisotnosti uradne osebe pri raztrosu izven pokopališča. Kdo torej nadzira, da je do raztrosa prišlo na odobreni lokaciji oz. da je do njega sploh prišlo?»tu je določena praznina, ker ni nobenega zagotovila, da bo raztros dejansko opravljen oziroma da žara ne bo odnesena domov,«priznava Antoničeva. Načelnik kranjske upravne enote pa je pristavil, da predvidevajo, da bodo občine v pokopališkem redu podrobneje določile izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti in opredelile tudi morebitno potrebno prisotnost uradne osebe pri raztrosu pepela pokojnika. Cerkev ne odobrava raztrosa pepela Katoliška cerkev sicer priporoča pokop teles, saj se s tem izkaže večje spoštovanje do pokojnih, vendar ne prepoveduje sežiganja, razen če je bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku. Kot je razvidno iz nedavno objavljenih navodil vatikanske Kongregacije za nauk vere, morajo katoličani pepel pokojnika praviloma shraniti na svetem kraju, torej na pokopališču ali, če je primerno, v cerkvi oziroma na za to s cerkvene strani posebej namenjenem območju. Kot navajajo, je shranjevanje pepela v domači hiši neprimerno, razen iz»zelo tehtnih in izjemnih razlogov«, prav tako pa naj ne bo raztrošen v zrak, zemljo ali vodo oz. pretvorjen v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete. Glasova preja Umora Rada in Ksenije Hribar tudi desetletja pozabe niso mogla prikriti. Strani 20, 21 MultiKulti Prizadevajo si za ohranjanje kulture, jezika, vere in tradicije Bošnjakov iz Sandžaka. Stran 22 Obletnice Na prvi ljubeljski dirki leta 1926 je bilo 44 tekmovalcev, tudi kralj in kraljica. Stran 22

18 18 Od petka do petka Slovo Tine Maze V zadnjem tednu dni je smučarka Tina Maze napovedala dokončno slovo od belih strmin, poslanci SDS pa predlagali, da se dokončno poslovi tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Foto: arhiv GG Foto: Gorazd Kavčič Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se bo morala še drugič braniti pred interpelacijo. Najuspešnejša slovenska alpska smučarka Tina Maze se bo dokončno poslovila januarja na Zlati lisici v Mariboru. Državni zbor je sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki izrecno prepoveduje fizično kaznovanje otrok. / Foto: Tina Dokl Simon Šubic Druga interpelacija za Kopač Mrakovo Kar se je po objavi odločitve vrhovnega sodišča, da je bil odvzem koroških dečkov nezakonit in so bile njuni babici kršene ustavne pravice, slutilo, se je v ponedeljek tudi zgodilo. Ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mak je doletela še druga interpelacija, ki so jo vložili poslanci SDS. Ministrico so sicer neuspešno interpelirali že junija letos. Kopač Mrakova, s katero se bo v teh dneh pogovoril tudi premier Miro Cerar, je v prvem odzivu ocenila, da je interpelacija zloraba družinske tragedije v ozke politične namene. Kot pravi, njen odstop ne bi v ničemer vplival na položaj koroških deč kov, bi pa odstopila, če bi tako zahteval predsednik vlade. O brezplačnih kosilih Predlog Združene levice, da z novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev razširijo krog upravičencev do brezplačnega šolskega kosila tudi na otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda, se vrača na začetek zakonodajne poti. Državni zbor je namreč v torek, čeprav je koalicija na ogorčenje humanitarnih organizacij doslej predlogu nasprotovala, soglasno zavrnil septembrski sklep matičnega parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Po zdajšnji zakonodaji subvencija za celotno ceno šolskega kosila pripada le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 180 evrov, otrokom iz 2. in 3. dohodkovnega razreda (do 360 evrov na družinskega člana), ki so tudi pod pragom revščine, pa pripada le delna subvencija. Po podatkih vlade bi strošek brezplačnih šolskih kosil za otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda znašal na leto okoli 9,3 milijona evrov, skupaj bi torej za brezplačna kosila iz proračuna namenili okoli 16 milijonov evrov. Tina Maze se bo poslovila na Pohorju Po lanskem maju, odkar si je vzela tekmovalni premor, je najuspešnejša slovenska alpska smučarka Tina Maze prejšnji teden na prvem prizorišču letošnjega svetovnega pokala v Söldnu obelodanila, da končuje svojo bogato tekmovalno pot, a vseeno želi nastopiti vsaj še 7. januarja prihodnje leto pred domačimi navijači na Zlati lisici v Mariboru, kjer je leta 1999 pri petnajstih letih tudi debitirala v svetovnem pokalu. Večkratna olimpijska in svetovna prvakinja je razkrila, da ima veliko načrtov za prihodnost od sodelovanja s Filo in športno televizijo Eurosport do snemanja dokumentarnega filma o njeni ekipi Team to amaze. Država ni prišla kot darilo Ob dnevu suverenosti je v torek v Kopru potekala proslava ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Slavnostni govornik, predsednik vlade Miro Cerar je med drugim poudaril, da slovenska država ni prišla kot darilo; potrdila se je v odporu in postala v polnosti suverena prav z odhodom zadnjega vojaka JLA. Ob tej priložnosti je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači s srebrnim redom za zasluge odlikoval Zvezo slovenskih častnikov. Doberdob, slovenskih fantov grob Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella sta v sredo v Doberdobu odkrila spomenik padlim slovenskim vojakom med prvo svetovno vojno. Letos sicer mineva sto let, ko se je na tem območju začela krvava morija. Pahor je v nagovoru dejal, da je spomenik opomnik temu, da vojne ne rešujejo problemov, temveč ustvarjajo nove. Vojne običajno začenjajo nesposobni ali lahkomiselni voditelji, v njih pa trpijo nič krivi vojaki in nedolžni ljudje, je poudaril. Prepovedali pretepanje otrok Državni zbor je ta teden sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok, kar ima v svoji zakonodaji zapisano že več kot 50 držav. Novela med drugim tudi širi opredelitev družinskih članov na osebe, ki so v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, in za nasilje v družini opredeljuje tudi grožnje z nasiljem in zalezovanje. Poziv k odpravi diskriminacije Državni zbor je ta teden sprejel poročilo varuhinje človekovih pravic ter institucijam na vseh ravneh svetoval upoštevanje njegovih 83 priporočil. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je ob tem pozvala k odpravi vseh oblik diskriminacije, učinkovitejšim ukrepom za kakovostno sojenje in odpravi novodobnega suženjstva delavcev.»čas je, da začnemo z doslednim uresničevanjem človekovih pravic na tudi nekaterih zanemarjenih področjih,«je poudarila. Družina potrebuje odločnejšo podporo Matej Tonin, poslanec NSi moj pogled Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji vsako leto v povprečju rodilo okrog otrok, kar je bila številka, ki je omogočala ohranjanje števila prebivalstva. V začetku osemdesetih se je začel viden trend upadanja. Do osamosvojitve so se generacije otrok zmanjšale za tretjino, na okoli Najslabše je bilo v letih , ko so se generacije gibale okrog otrok na leto. Od 2004 se številčnost generacij postopoma zvišuje in je danes nekaj malega nad rojenih otrok na leto. Rodnost je ključna za preživetje naroda. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih rodi v povprečju 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Stopnja rodnosti je v Sloveniji pod povpreč jem držav EU. Za obnavljanje prebivalstva bi Slovenija potrebovala stopnjo rodnosti, ki bi bila višja kot 2,1. Povprečna starost matere ob rojstvu zadnjega otroka se v zadnjem obdobju giblje okrog 30 let. Omenjeni podatek govori o tem, da se pari odločajo za otroke zelo pozno, posledično pa načrtujejo vse manjše družine. Velikih družin s tremi ali več otroki je vse manj. Demografski podatki kažejo, da se slovenska družba hitro stara. Hitra rast starejšega prebivalstva se napoveduje prav v prihodnjih desetih letih. Da bo pretres v družbi še večji, je treba k staranju prebivalstva v zadnjih letih dodati še odseljevanje mladih. Od izbruha gospodarske in finančne krize Slovenijo letno v povprečju zapusti okrog državljanov, polovica teh, ki zapustijo Slovenijo, je mlajših od 35 let. Gre za klasičen beg možganov, ki pa ga za zdaj še ne občutimo tako intenzivno, saj se v Slovenijo vsako leto priseli približno isto število ljudi, kot se jih iz nje odseli. V tem, da se kot družba staramo, nismo nič drugačni kot druge razvite zahodne družbe. Vendar pa mora vsaka odgovorna politika iskati rešitve za vzdržnost vseh naših družbenih sistemov. Staranje prebivalstva zagotovo pomeni večje stroške za pokojninski in zdravstveni sistem. Politika je zato dolžna poiskati rešitve, ki bodo omogočile delovanje obeh sistemov tudi v okviru napovedanih in neizogibnih sprememb. Pri odločitvi za otroke sta ključna vzgoja in okolje, v katerem sta odraščala zakonca, vsekakor pa ni nepomembno tudi materialno stanje. Ko se mladi pari odločajo za otroke, je seveda velika olajševalna okoliščina, če imajo zagotovljeno stanovanje, varstvo in seveda službo. Če imamo v Sloveniji še vedno enega boljših sistemov starševskega varstva, pa je država popolnoma odpovedala pri ukrepih, ki bi mladim družinam zagotovili stanovanje. Ne govorim, da bi mladim država podarila stanovanje, govorim pa, da bi država morala oblikovati mehanizme in vzvode, s katerimi bi si mlade družine lahko privoščile stanovanja. Dolžni smo storiti več za zaposlovanje mladih. Brez zaposlovanja mladih, torej brez priložnosti za mlade v Sloveniji, se bodo ti še vedno izseljevali, prav tako pa bo tudi manj odločitev za otroke. Obstoječe podporne sisteme v korist družine je treba izboljšati in jih nadgraditi z novimi. Izboljšati je treba dostopnost mladih do stanovanj in služb. Najbolj koristno za mlade starše bi bilo povečanje davčnih olajšav na posameznega otroka, kar z drugimi besedami pomeni, da bi si država od plače mladih staršev odrezala manj denarja. Davčna in socialna politika morata biti družini prijazni.

19 19 Po svetu Španska pot k spravi Letos mineva osemdeset let od začetka španske državljanske vojne poleti Pri nas nekateri zmotno mislijo, da so Španci spravo med seboj po svoji vojni že opravili. Pa je niso, tisto je bila le od diktatorja ukazana pomiritev Miha Naglič Španska sprava je blef General Franco je dal v Dolini padlih zgraditi cel kompleks, v katerega so prenesli tudi peščico posmrtnih ostankov množice tistih, ki jih je dali pobiti med vojno in po njej. A dobrih 40 let po njegovi smrti se kaže, da se prava razprava o teh vprašanjih šele začenja.»zanimivo je vprašanje, ali španska državljanska vojna v simbolnem smislu traja še danes. Po Francovi smrti 1975 oblasti zaradi politike pomiritve niso odstranjevale frankističnih in Francovih spomenikov. Šele v letih so bili odstranjeni zadnji, tudi v Madridu. Vendar po reviji L'historie 55 odstotkov Špancev do Franca izraža indiferentnost, 29,8 odstotka ga zavrača, 7,6 odstotka pa čuti po njegovih časih nostalgijo. Tudi mnoge druge stvari, ne samo Francovi spomeniki, se v imenu politične pomiritve in iz strahu pred ponovnim izbruhom konflikta niso upale odpreti. Kar zadeva kazenske postopke, je nekatere stvari z veliko poguma odprla šele sedanja oblast socialistov. Tudi domnevni grob pesnika Federica Garcia Lorce so odprli šele pred kratkim, da bi ugotovili, ali so njegovi posmrtni ostanki res v njem (za zdaj kaže, da niso). Španci imajo v Valle de los Caidos (Dolini padlih) spomenik, baziliko in kostnico, ki naj bi bila namenjena narodni spravi. Kompleks je bil zgrajen leta 1958, osemnajst let so ga gradili republikanski zaporniki, ki so se z enim dnevom dela lahko 'odkupili' za dva dneva kazni (kasneje menda za šest), več jih je med delom tudi umrlo. Tam je Francov mavzolej, a so šele leta 2007 z zakonom prepovedali politične mitinge in čaščenje diktatorja, sorodniki pa lahko tudi zahtevajo posmrtne ostanke, če ne želijo, da ostanejo v tem 'grobu sprave'.«(vir: dr. Božo Repe, Španska državljanska vojna v kontekstu slovenskih in jugoslovanskih razmer med svetovnima vojnama, Prispevki za novejšo zgodovino, 1/2016) Kamen v globoki in temni tolmun državljanske vojne je leta 2008 vrgel sodnik Baltazar Garzon in ga močno razburkal.»po Francovi smrti je leta 1977 španska vlada sprejela zakon o amnestiji, v skladu z njim so bili vsi politični zločini podpornikov diktature oproščeni preganjanja. Leta 2008 je sodnik Baltazar Garzon kot prvi v zgodovini odredil preiskavo o izginotju in umorih žrtev diktature med letoma 1936 in Pravni temelj preiskave je bilo dejstvo, da je množični umor zločin proti človeštvu, ki ne more biti subjekt amnestije ali drugih omejitev. Maja 2010 so sodnika obtožili, da je kršil pogoje splošne amnestije in prekoračil svoja pooblastila, zato je bilo njegovo sodelovanje pri preiskavi suspendirano. Septembra istega leta je argentinski sodnik znova odprl preiskavo zločinov, storjenih v času španske državljanske vojne in med Francovo diktaturo, v zadnjih letih pa je preiskavo o zločinih v tem obdobju zahtevalo tudi že več mestnih svetov, med njimi v Pamploni in Zaragozi. Počasi se torej Španija le spoprijema z bolečim poglavjem svoje zgodovine.«koliko pa je v Španiji žrtev in masovnih grobišč?»v Španiji naj bi bilo več kot 2000 množičnih grobišč, od tega več kot 600 samo v Andaluziji, v katerih ležijo trupla več kot žrtev državljanske vojne, ki je državo pretresala med letoma 1936 in 1939, in Francove diktature po njej. Doslej so jih odkrili in popisali le peščico. Čeprav so grobišča desetletja ostala nedotaknjena, kot neme priče grozljive vojne, pa so v zadnjih letih mlajše generacije začele kopati po preteklosti in se spopadati s težko zapuščino. Arheolog Julio del Olmo ocenjuje, da je izkopavanje grobov pozitiven znak, vendar pa hkrati opominja, da so sorodniki večine žrtev, ki bi jih še lahko identificirali oz. ki vedo kaj o njih, že močno v letih, številni so že pokojni «(Ksenja Tratnik, MMC RTV SLO) Španci so torej še na slabšem kot mi. Zločin proti človečnosti»francov režim je uporabil vse svoje vire, da je lahko lociral, identificiral in zagotovil povračila žrtvam na njegovi, zmagoviti strani, nikakor pa ni enako ravnal s tistimi, ki so padli na strani poražencev in ki so bili prav tako preganjani, zaprti, so izginili ali pa so jih mučili. Vsa izginotja v času državljanske vojne in Francove vladavine so zločin proti človečnosti.«tako sodnik Baltazar Garzon. Mar ni bilo pri nas enako? Žrtve zmagovalcev so bile priznane, poražencev zamolčane. Bitka za Mosul»Mi upamo, da bomo preživeli, ampak spopadamo se s sovražnikom, ki upa, da bo umrl.«tako kurdski borec opisuje razmere ob napadu na Mosul, ki je zadnja trdnjava pripadnikov skrajne sunitske skupine Islamska država v Iraku. Valle de los Caidos (Dolina padlih), španski spomeniški kompleks prisilne sprave blizu Madrida, zgrajen pod Francovo diktaturo / Foto: Wikipedija Baltasar Garzon, španski sodnik, ki je odredil preiskavo umorov pod Francovo diktaturo. Zdaj je v ekipi, ki brani Julijana Assangea (Wikileaks). / Foto: Wikipedija Mosul, drugo največje mesto v Iraku, je v rokah Islamske države in postaja prizorišče največje urbane bitke našega časa. / Foto: Wikipedija Slovenci v zamejstvu (531) Po nova znanja v Slovenijo Jože Košnjek med sosedi Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Naklem oziroma v Strahinju. Z njimi je bil Marcel Smolej, profesor športa in geografije, ki ima tržiške korenine. Njegov oče Leopold se je preselil v Borovlje, kjer je Marcel obiskoval vrtec in ljudsko šolo, nato pa se je vpisal na slovensko gimnazijo in na Pedagoško akademijo v Celovcu. Pred odhodom domov sem dijake in njihovega profesorja vprašal po vtisih, ki so jih dobili na strahinjski šoli. Vsi so v Sloveniji že bili, saj daje njihova gimnazija velik poudarek jezikom in spoznavanju dežel. V Strahinju Profesor športa in geografije Marcel Smolej pa jih je predvsem navdušil pouk naravoslovja in izobraževanje za varovanje narave, seveda pa so pri nas spoznali tudi nove prijatelje in družine, pri katerih so bivali. Iz Bilčovsa/Ludmannsdorfa je prišla v Strahinj Verena Kropiunik, ki je bila navdušena nad nekaterimi jedmi, ki jih pripravljajo v šolski kuhinji. Tudi Katarina Seher, ki je iz okolice Bilčovsa, iz Velinje vasi/wellersdorfa, se je v Strahinju počutila dobro. Povedala je, da govorijo doma slovensko, seveda v narečju. Alina Seher iz Celovca je Katarinina sestrična. Med bivanjem pri nas ji ni bilo nikoli dolgčas. Lena Weissenbrunner je Celovčanka. Zanjo je bilo nekaj novega opazovanje vode in življenja, še posebej alg, s pomočjo mikroskopa. Na gimnaziji, ki je predvsem jezikovno usmerjena, tega nimajo v programu. Maria Sukalia je doma v Borovljah/Ferlachu. Zanjo je bilo zanimivo spoznavanje dela in življenja na drugih šolah. Presenečena je bila nad daljšim odmorom med poukom. Na njeni Koroški dijaki z gostitelji v laboratoriju strahinjskega centra šoli so odmori krajši. Jakob Gutownik pa je Celovčan. Še posebej mu je bilo všeč delo v laboratoriju. Marcel Smolej, ki ima sodelovanje šol iz sosednjih držav za nekaj pozitivnega, pa na celovški gimnaziji ni le priljubljen profesor športa in geografije, ampak je tudi eden od trenerjev v košarkarskem klubu Koš, ki je eden najboljših šolskih košarkarskih klubov v Avstriji. Pretekli petek sem v rubriki napačno napisal, da je avtorica knjige»življenjska sreča Lebensglueck«Mateja Mlakar iz Črne na Koroškem. Irena Novinšek, slovenska podjetnica iz Celovca in pobudnica za izdajo knjige, ki je na naši spletni strani brala članek, je opozorila, da je Mateja iz Slovenj Gradca, njen sin Gašper pa obiskuje CUDV v Črni na Koroškem. Hvala za opozorilo in iskreno opravičilo za napako.

20 20 Glasova preja Strmolska Pandorina skrinjica Umor Rada in Ksenije Hribar, zadnjih strmolskih graščakov, je tako strašno dejanje, da ga tudi desetletja pozabe niso mogla prikriti. Razkrila sta ga pisatelj Drago Jančar na umetniški in Peter Hribar, nečak umorjenih, na stvarni ravni Hribar raziskuje stvarno ozadje zgodbe, ki jo Jančar povzdigne v roman. Zlo, ki je ušlo iz strmolske Pandorine skrinjice, skuša Hribar ujeti, ga spraviti nazaj v skrinjico in porabiti tako, da bi služilo narodni spravi. V tem je moralna teža in politična uporabnost njegovih prizadevanj. Miha Naglič»Jančarjeva fiktivna pripoved je napeta kot kriminalni roman, toda zdaj, ko so znane vsaj koordinate njenega realnega ozadja, je mogoče, da bo postala spodbuda za realno 'kriminalko'. Lahko bi se namreč našel kdo, ki bi ga Jančarjevo fiktivno delo tako močno izzvalo, da bi se lotil raziskovanja njegovega realnega ozadja, pregledal vse objavljeno in arhivsko dokumentarno gradivo, se odpravil na teren, opravil poizvedovanja in morda končno razvozlal, kaj se je v resnici zgodilo na gradu Strmol in v njegovi okolici, ter kot detektiv razkril imena resničnih storilcev delikta. Realnost res vpliva na nastanek literarne fikcije, toda ta lahko kot bumerang spet zadene realnost in sklene krog. Morda bi potem resnični osebi, ki sta po zaslugi odmevnega Jančarjevega romana spet vstali od mrtvih, končno dobili svoj simbolni grob in potrebno moralno zadoščenje. Dokler pa ju nimata, jima bo pieteto, za katero sta bili prikrajšani ob tragični smrti, in rehabilitacijo zagotavljal roman To noč sem jo videl. Na njegovem koncu se namreč bralcu odpre pokrov Pandorine skrinjice, v kateri se na pretresljiv način razkrije zgodovina, predvsem pa z njo povezano zlo.«tako je možnost odprtja Pandorine skrinjice s Strmola napovedal literarni zgodovinar Marjan Dolgan, v eseju z naslovom Roman kot Pandorina skrinjica. Napisal in objavil ga je 2011, leto po izidu Jančarjevega romana To noč sem jo videl (2010). Pet let pozneje, v letih 2015 in 2016, se je pokazalo, da je vsaj eden od bralcev šel po napovedani poti. K raziskovanju ga ni izzval le Jančarjev roman, ampak predvsem dejstvo, da sta bila umorjena njegov stric in teta. Raziskal je realno ozadja umora,»pregledal vse objavljeno in arhivsko dokumentarno gradivo, se odpravil na teren, opravil poizvedovanja«in»končno razvozlal, kaj se je v resnici zgodilo na gradu Strmol in v njegovi okolici, ter kot detektiv razkril imena resničnih storilcev delikta«. Da je res tako, se je pokazalo tudi na 123. Glasovi preji pod gradom Strmol, 20. oktobra Gost preje Peter Hribar nam je dve uri zavzeto pripovedoval, kako je raziskal stvarno ozadje»duha«, ki ga je pisatelj Jančar spustil iz Pandorine skrinjice. Hribar je izpolnil besede iz evangelija po Luki, ki jih je dr. Dolgan izbral za moto svojega eseja:»nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan.«(lk, 8, 17) Da bo vse skupaj še bolj jasno, pojasnimo, zakaj poimenovanje Pandorina skrinjica, katere pomen sicer vsi poznamo. Zevs je ukazal podrejenim bogovom ustvariti žensko, ki naj bo lepa in zvita.»nato jo je poslal na Zemljo, kjer se je poročila z Epimetejem. Zevs ji je kot poročno darilo dal skrinjico, ki jo je odprla, in iz nje se je sprostil roj vseh vrst bolezni, sovraštev, zavisti in vse druge stvari, ki jih ljudje še niso doživeli. Poskusila je zapreti skrinjico, a bilo je prepozno.«(wikipedija) Ime Pandora bi lahko v slovenščino prevedli kot»vsedarka«; v njeni skrinjici so vsi mogoči darovi. V našem primeru se je takšna skrinjica, polna zlih darov, odprla, ko so bili naši kraji potegnjeni v mrtvaški ples druge svetovne vojne. In eno od strašnih in po zaslugi Jančarjevega romana zdaj že svetovno znanih dejanj tega mrtvaškega plesa je prav zločin na Strmolu.»Jančarjev roman o fatalni, meščansko kultivirani poročeni ženski, ki pobegne z ljubimcem in se kasneje vrne k vse odpuščajočemu možu, oba pa ubijejo zaradi seksualno zavrtega kmeta, med revolucijo, ki se ima za proletarsko, vsebuje še eno Za tokratno Glasovo prejo je bilo veliko zanimanja, obiskovalci so gostu Petru Hribarju tudi postavljali vprašanja. / Foto: Tina Dokl Peter Hribar, gost Glasove preje (desno), z njim se je pogovarjal Miha Naglič. / Foto: Tina Dokl zvrstno potezo. Je namreč tudi parafraza biblijske parabole o izgubljenem sinu, ki ga odpuščajoči oče sprejme in mu priredi slovesnost. Tudi Veroniko njen mož brez pomislekov spet sprejme v svoj dom, oba prijatelji spet poročijo z družabno humornim obredom, čeprav se pravno nista ločila, in ju simbolično povežejo z verigo, da bi kot zakonski par ostala skupaj. Ta dogodek ima namreč v romanu posebno težo. Osebe, ki ga omenjajo, dodajajo, da je bil samo navidezno zabaven, saj so prisotni ob izgovoru spremljevalnih obrednih besed 'dokler vaju smrt ne loči' začutili njihovo usodno pomenljivost, kar je v navzočih vzbudilo nelagodje in čudne slutnje. Biblijska parabola ponazarja kak nauk ali spoznanje s samostojno pripovedjo, Jančarjeva parafraza pa nima nobenega eksplicitnega nauka, kar je skladno z zasnovo romana, ki noče ničesar neposredno vrednotiti «Hribar raziskuje stvarno ozadje zgodbe, ki jo Jančar povzdigne v roman. Zlo, ki je ušlo iz strmolske Pandorine skrinjice, skuša Hribar ujeti, ga spraviti nazaj v skrinjico in porabiti tako, da bi služilo narodni spravi. V tem je moralna teža in politična uporabnost njegovih prizadevanj. Ko ga je Slavko Bobovnik povabil v Odmeve, je na očeh cele Slovenije povedal, da storilcem zločina odpušča, kar so zagrešili. Potem je nagovoril predsednika republike Boruta Pahorja, naj še on naredi korak naprej v smeri sprave tako da se v imenu države, katere najvišji predstavnik je, javno opraviči za zlo, ki ga je umorjenima in njunim dedičem povzročila država, katere dedič je Republika Slovenija. In predsednik je po premisleku to tudi storil. Skupaj sta novembra 2015 odkrila spominsko znamenje na gradu Strmol in podenj položila vsak svojo vrtnico tako, da sta ju prekrižala Na Preji je Hribar izrekel še eno dragoceno pobudo, ki nam je zazvenela tako, kot da bi bila čisto nova, čeprav najbrž ni: da bi morali v naši državi razpisati referendum o spravi in državljane direktno vprašati, ali so za spravo ali ne. In če bi velika večina bila, potem se politiki ene in druge strani ne bi mogli več sprenevedati in s figo v žepu manipulirati z možnostjo sprave. Hkrati je Hribar podvomil, da bi bilo tak referendum sploh mogoče razpisati, saj bi bili politiki in poslanci obeh strani večinoma proti. Ravno zato, ker bi jim referendum to večno temo odvzel in k spravi zavezal tudi njih. Poudaril je tudi, da bi morale pred referendumom vse vpletene strani vsaj tri: partizanska, domobranska in Cerkev priznati svoj del krivde za dogajanje med vojno in po njej. In tako naprej vse do dejanske sprave (Vir: Marjan Dolgan, Roman kot Pandorina skrinjica, Primerjalna književnost, letnik 34, št. 3 (2011), str , dostopno tudi na spletu)

21 21 Glasova preja»zame je zgodba končana«zgodba tokratne Glasove preje v Hribarjevi dvorani za kavarno gradu Strmol, katere gost je bil Peter Hribar, nečak zadnjega strmolskega graščaka Rada Hribarja, je hkrati spomin na žalostne strani slovenske polpretekle zgodovine in hkrati opomin vsem nam za prihodnost, da do česa takega ne bi nikoli več prišlo. Peter Hribar je prepričan, da po vsem tem, kar se je dogajalo med vojno in po njej, predvsem na rdeči strani, Rado ni imel nobene možnosti, da bi preživel. Nekako ni sodil v njihovo shemo, niti takrat, kaj šele po vojni. Igor Kavčič Kruta usoda Rada in Ksenije Hribar je z novimi razkritji, njuno rehabilitacijo, izkopom posmrtnih ostankov, potrditvijo njihove pristnosti z DNK analizo in pokopom v družinsko grobnico v zadnjih letih za slovenski narod dobila nove razsežnosti, z opravičilom predsednika države Boruta Pahorja družini Hribar pa za tokratnega gosta Glasove preje Petra Hribarja hkrati tudi svoj epilog. Preden sta voditelj Miha Naglič in Peter Hribar začela pogovor o tej temi, sta se dotaknila drugačne sreče, ki jo je bil le dan, dva pred prejo, deležen sogovornik. Z ženo sta v družbi svojega psa doma v Cerknici na sprehodu po obronkih Slivnice, nedaleč od zadnjih hiš, doživela bližnje srečanje z medvedko in njenim mladičem. Rešilo ju je srečno naključje in pospešen korak, za vedno pa je v spominu ostal strah. Družina Hribar na vrhuncu moči Peter Hribar, najmlajši sin Petra Hribarja starejšega, enega od bratov Rada Hribarja iz znane in zelo uspešne podjetniške družine, ki je bila v prvi polovici prejšnjega stoletja na svojem vrhuncu, je po poklicu doktor veterinarske medicine. Svoj prakso je petnajst let opravljal v Cerknici, potem pa je, kot sam pravi, obrnil kompas in zašel v tekstilno industrijo.»poskušali smo ohraniti blagovno znamko Pletenine, tovarne, ki jo je pred vojno vodil oče Peter. V Cerknici smo odprli manjšo tovarno, a glede na splošno stanje tekstilne industrije v svetu smo jo po 22 letih morali zapreti.«poleg tiskarne, tovarne bonbonov Šumi, banke... je bila v družinski lasti med drugim tudi tekstilna tovarna Pletenina. V meščansko družino Hribar, danes bi govorili o gospodarski in poslovni 'gazeli' v vseh pogledih, se je zakoncema Dragotinu in Evgeniji rodilo kar 13 otrok, ob tem pa je Petrova babica imela še 26 spontanih splavov.»v številni družini so v mladosti za najbolj navihane veljali trije bratje: Rado, Svetozar in moj oče Peter, ki je po smrti mame pri komaj 27 letih bil postavljen pred ultimat prevzel Peter Hribar je spregovoril o pred vojno gospodarsko uspešni družini Hribar ter o okoliščinah, povezanih z likvidacijo strica Rada in njegove žene Ksenije Hribar. / Foto: Tina Dokl boš Pletenino, ali pa pozabi, da si Hribar. Tovarna je bila takrat v slabi kondiciji tik pred stečajem, a delavci so mojemu očetu zaupali in verjeli,«o razmerjih v družini pove Peter, ki strica Rada ni poznal, je pa veliko dobrega o njem slišal od očeta in matere, sorodnikov in tudi drugih ljudi, s katerimi je govoril v zadnjih dvajsetih letih, ko je raziskoval ozadje strmolske tragedije. Rado je bil po značaju perfekcionist. Nič ni bilo dovolj dobro in natančno. Tako je skupaj z osebnim prijateljem, arhitektom Miho Osolinom, konec tridesetih let tudi obnavljal grad Strmol, ki mu je želel vrniti podobo iz 18. stoletja. Menda je arhitekta kar zaprl v grajski stolp in ga imel deset mesecev za 'ujetnika', dokler ne opravi svojega dela.»koliko je plačal za grad in koliko za njegovo prenovo, ne vemo. Dokumentov o tem ni, zagotovo pa gre za velike številke. Strmol je bil njegov otrok in nanj se je ponovno k njemu vrnila tudi žena Ksenija,«je Radov značaj in njegovo podjetnost osvetljeval Peter, ki je obudil tudi spomin na zadnji dan stričeve svobode. Rado ni imel nobene možnosti za preživetje»rado je 4. januarja 1944 prišel v Ljubljano v veliko družinsko hišo v Gradišču, kjer je imel za svoje potrebe urejeno garsonjero, kjer je včasih prespal. Pri nas je ostal na večerji in je bil zelo razburjen, kar zanj sicer ni bilo značilno. Očetu je rekel, da se je prišel poslovit, saj bosta s Ksenijo naslednji dan odpotovala v Švico, kjer bosta počakala konec vojne. Povedal je o grožnjah obeh strani, tako partizanske kot blejskega gestapa. Ko sem pred leti govoril z generalom Ladom Ambrožičem Novljanom, je ta dejal, da so ga opozarjali tudi z osvobojenega ozemlja v Beli krajini, in sicer o nevarnosti v lokalnem okolju na Gorenjskem. Mislil je na lokalno organizacijo VOS-a. Ampak stric tem grožnjam dolgo ni verjel. Velik del poslušalcev na tokratni Preji se je uro pred pogovorom udeležil vodenega ogleda po gradu Strmol. Foto: Tina Dokl Mislil je, da se mu ob tem, da je že večkrat pomagal partizanom, bodisi finančno ali materialno bodisi s posredovanjem pri Nemcih, da določene ljudi izpustijo iz zapora, ne more nič zgoditi. Pravzaprav ga je bilo mnogo bolj strah Nemcev,«razlaga Peter; da je imel pred odhodom namen zažgati grad. A sta ga brat in svakinja, Petrova starša, tisti večer le uspela prepričati, naj tega ne stori. Takrat so se videli zadnjič. Peter Hribar je prepričan, da po vsem tem, kar se je dogajalo med vojno in po njej, predvsem na rdeči strani, Rado ni imel nobene možnosti, da bi preživel. Nekako ni sodil v njihovo shemo, niti takrat, kaj šele po vojni. V nadaljevanju je gost publiki predstavil številne podatke in pričevanja, ki jih je zbral v več kot dvajsetih letih raziskovanja ozadij o pripravah na likvidacijo in o tem, kaj se je tiste januarske noči dogajalo z zakoncema Hribar. Pri tem so se odpirala mnoga vprašanja, na katera zaradi oddaljenosti dogodka, strahu pred resnico, molka vpletenih, uničenja morebitnih dokumentov, tudi živih prič tistega časa je vse manj, najbrž nikoli ne bomo dobili natančnega odgovora. Enako težko si je razložiti, zakaj taka brutalnost pri sami likvidaciji. Kaj je pri tem vodilo deseterico mladih vosovcev? Le z resnico bomo naredili korak naprej»sam sem za njun grob izvedel že leta Tja me je peljal sin lastnika parcele. Potem sem nalašč utihnil, nisem hotel dvigati prahu, saj je bila to edina priložnost, da bom od ljudi še kaj izvedel. Veliko pogovorov sem v teh letih imel z različnimi ljudmi tu na Gorenjskem in v Ljubljani. Nemalokrat se je zgodilo, da se je o strmolskih še dalo pogovarjati, ko pa sem vprašal po tistih usodnih dogodkih, so se sogovorniki običajno kar naenkrat zavili v molk,«je pred publiko razgrnil Hribar in dodal, da so bili po vojni obsojeni tudi njegov oče, pa strica Svetozar in Zoran. Bili so tudi ob večino premoženja. Rado je izgubil tudi najsvetejše, svoje življenje.»ne želim ničesar več dokazovati, ta zgodba je zamene končana. Zadnje dejanje in hkrati moja zahteva je bilo odkritje spominske plošče na gradu Strmol in opravičilo najvišjega predstavnika države, predsednika države Boruta Pahorja, v imenu državljanov Slovenije. To se je zgodilo ravno pred letom dni. Ob stisku rok sva oba prinesla tudi vrtnici in jih prav tako prekrižala. Mogoče sva na ta način tudi simbolično pokazala pot k spravi.«sam sicer v spravo, vsaj ta trenutek, še ne verjame najbolj. Pot do tja je še dolga, pravi. Še vedno so živi nekateri protagonisti tega dogajanja in žal pogosto že vnaprej ideološko 'zastrupljeni' tudi njihovi potomci.»sprava je nemogoča, dokler tako rdeča kot bela stran, sam pa dodajam še katoliško cerkev, ne bodo dali na plan dokumentov, ki so še vedno skriti. Iz njih bi izvedeli marsikaj, predvsem pa je treba povedati resnico, če hočemo narediti korak naprej. Dokler ne bo priznanja vseh strani, ne bo sprave,«je več kot poldrugo uro dolg pogovor strnil Peter Hribar, ki je tudi v odgovorih na vprašanja poslušalcev poudaril, da gre Slovenija pri razkrivanju tega dela zgodovine po njegovem kljub vsemu počasi v pravo smer in je na pravi poti, samo vztrajati je treba. Ob zaključku mu je direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak ob čestitkah podarila pred nedavnim izdano knjigo o še eni uspešni družini Born, ki je živela na tržiškem, z željo, da bi bila tudi o Hribarjih kdaj napisana knjiga.»morda pa že nastaja,«je v nekoliko duhovitem tonu odgovoril Peter Hribar.

22 22 MultiKulti/Obletnice Spoznavanje drugih kultur nas bogati Kulturno in športno društvo Sandžak v Sloveniji si prizadeva za ohranjanje izvorne kulture, jezika, vere in tradicije Bošnjakov iz Sandžaka, ki predstavljajo eno izmed pomembnejših skupin priseljencev s območja nekdanje Jugoslavije pri nas. Aleš Senožetnik Minuli konec tedna je v Domu kulture Kamnik potekal Večer kulture Sandžaka v organizaciji Kulturnega in športnega društva Sandžak v Sloveniji. Na dvodnevni prireditvi so skozi ples in glasbo, slikarsko razstavo Skenderja Bajrovića ter okroglo mizo s predstavitvijo Leksikona Bošnjakov Črne gore z akademikom dr. Šerbom Rastoderjem poskušali približati delček bogate kulture Sandžaka pokrajine na območju današnje meje med Srbijo in Črno goro, od koder prihaja številna skupina priseljencev, ki živi pri nas. Kamničana Alen Alibašić in Denis Sejfić, s katerima smo se pogovarjali ob strani kulturnega večera, sta pripadnika druge generacije priseljencev bošnjaške narodnosti iz Črne gore (iz Sandžaka) in aktivna člana v Kulturnem in športnem društvu Sandžak, ki ga sicer vodi Hakija Alibašić. Sogovornika priznavata, da ju okolica v Sloveniji in tudi v Črni gori, od koder izvirajo njuni starši, večkrat obravnava stereotipno.»čeprav se v obeh državah počutiva domače, je ironično ravno to, da sva v obeh državah obravnavana kot tujca.«kljub temu pa Alibašić, po poklicu informatik, in Sejfić, sicer inženir gradbeništva, večkrat ugotavljata, da zgodovino in kulturo Sandžaka zelo dobro poznata, čeprav vse svoje življenje živita v Sloveniji. Predvsem pri mladih predstavnikih druge generacije priseljencev se porajajo vprašanja glede konstruiranja lastne identitete. Če so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije tudi sicer razpeti med slovenskim okoljem in domovino svojih staršev, je pri Bošnjakih iz Sandžaka težava še večja, saj kot v diplomski nalogi ugotavlja Denisova sestra Sabina Sejfić, manjka enotno poimenovanje izvorne kulture, kar posledično vpliva na težavno konstruiranje identitete posameznika.»nekateri se imajo za Bošnjake, drugi za Črnogorce, tretji za Sandžaklije, četrti pa spet za Slovence, češ da smo tukaj rojeni,«pravi Alen Alibašić o mnogoterosti identitet Bošnjakov iz Sandžaka, ki še zlasti v Kamniku predstavljajo kulturno izredno bogato in pomembno skupino priseljencev s področja nekdanje Jugoslavije. V Kamniku namreč živi največja skupnost Bošnjakov iz Sandžaka pri nas. Kot pravita Alen in Denis, je bilo tudi zaradi tega odraščanje v Kamniku lažje, kot bi bilo v katerem drugem slovenskem mestu, kjer živi manj njunih sonarodnjakov. Še posebno pa sta vesela, da lahko sodelujeta v Kulturnem in športnem društvu Sandžak v Sloveniji.»Društvo pomaga mlajšim generacijam pri tvorjenju oziroma iskanju svoje identitete, kasneje pa pri njenem ohranjanju, hkrati se pa s pomočjo društva povezujemo z drugimi kulturami, saj nas to bogati,«pravita sogovornika, aktivna člana društva, v okviru katerega deluje folklorna, šahovska, planinska in nogometna sekcija. V devetnajstih letih svojega obstoja Denis Sejfić in Alen Alibašić / Foto: Ernest Ličina vseskozi organizirajo številne kulturne prireditve, s katerimi predstavljajo svojo kulturo. Ljudem v stiski pa pomagajo s humanitarnimi akcijami, ki jih organizirajo po potrebi. Tako so pred dvema letoma pomagali ljudem ob poplavah v Bosni, sredstva pa so zbirali tudi za družine, ki jih je pri nas prizadel žledolom. Največjo vrednost društva pa sogovornika vidita v ohranjanju kulture in tradicije Sandžaka.»Ne smemo pozabiti truda starejših članov, ki ohranjajo društvo na tej ravni in prenašajo svojo kulturo na mlajše generacije. Brez spoštovanja in ohranjanja kulture bodo generacije najinih otrok pozabile, od kod izhajajo,«pravita Alen in Denis, ki želita tudi svoje otroke vzgojiti v zavedanju, kje so njihove korenine. Pozimi Planica, poleti Ljubelj Leta 1957 so na gorske dirke na Ljubelj vabili gledalce s parolo:»kar je skakalnica velikanka za Planico, to so brez dvoma za Tržič mednarodne avto-moto dirke na Ljubelj.«Letos v Tržiču praznujejo že devetdeset let avto-moto športa, na prvi dirki leta 1926 je bilo 44 tekmovalcev, tudi kralj in kraljica. Suzana P. Kovačič Start prve ljubeljske cestne gorske hitrostne avtomobilske in motociklistične dirke je bil v nedeljo, 8. avgusta Za vseh 44 tekmovalcev je držalo: strast ob grmenju izpušnih cevi in vonj po bencinu sta bila močnejša od strahu pred ljubeljskimi strminami. Start je bil na Trgu svobode v Tržiču, gledalcev na deset kilometrov dolgi progi pa nekaj tisoč. Pobudo za tekmovanje so dali takratni proizvajalci avtomobilov in motociklov. Na prvi dirki je tekmovala tudi kraljica Marija, kralj Aleksander Karadžordžević pa je bil njen sovoznik. Vse tiste, ki so v devetdesetih letih prispevali k razvoju avto-moto športa v Tržiču, ne moremo zajeti, je pa kroniko z naslovom Z dirke na dirko ob šestdesetletnici Avto-moto društva (AMD) Tržič leta 2010 zapisal Lado Srečnik s še nekaj soavtorji. Tekmovali so mnogi Tržičani, med njimi nikoli ni manjkal Mirko Hrast pa Kurnikova fanta Franc in Matej, Karel Kravcar, Franci Stritih... Nedolgo nazaj sta spomine obudila Matej Kurnik in Janez Rotar. Njune besede so se iskrile, tekle so nekako takole:»a se spomniš, kako je odvozil ovinek, kako ga je začel od znotraj? Nikoli ni šel v ovinek najprej na ven, pa potem na noter.«matej je povedal, da je motorist že od rojstva, da ga je mama kot dojenčka položila v voziček, oče je voziček pripel na motor s prikolico, pa so šli lepo po makadamu k Sv. Ani, korak za korakom. Ko mu je bilo 15 let, ga je oče Franc postavil za sovoznika. Leta 1951 sta v kategoriji motor s prikolico do 750 ccm dosegla prvo skupno zmago na znameniti ljubeljski cesti. Zvok motorja je bil usoden tudi za to, da se je med motoriste podal Janez Rotar. Že leta 1954 je bil pri ocenjevalnih vožnjah sovoznik na prikolici Mateja Kurnika. Zagnano se je kasneje posvetil motokrosu, demonstriral je ta šport že leta 1959 tudi v Tržiču, demonstriral tudi skakanje z motorjem. Leta 1960 je v Podljubelju trasiral stezo za motokros, ki je bila ena najlepših evropskih stez, organizirali so tako državna kot svetovna prvenstva. Motokros se je od Podljubelja poslovil leta Z odličnimi športnimi dosežki si je Rotar prislužil mednarodni sloves. Pa ni bilo enostavno. Tako Janez Rotar kot Matej Kurnik sta poudarila, da je bilo za uspeh potrebno odrekanje, sponzorjev ni bilo, tekmovalci so bili tudi mehaniki, če so se hoteli voziti. Oba sta častna člana AMD Tržič, kjer sta bila dejavna tudi potem, ko sta nehala dirkati. Častni član društva je tudi Lado Srečnik, ki zgodovino avto-moto športa v Tržiču trenutno predstavlja z razstavo v Domu Petra Uzarja v Tržiču. Z gradnjo nove asfaltne ceste so cestne hitrostne dirke na Ljubelj zatonile Start dirke je bil včasih sredi Tržiča, na prvem motorju je na sliki Franc Kurnik. leta 1961, v polnem zagonu so jih na sicer krajši progi, a s»starim«ciljem na starem prehodu Ljubelj oživili leta 1997 tržiški mojstri s Hrastovim memorialom. Ob letošnjem prazniku Občine Tržič bo posadka 87 Anka in Miro Hrast prejela občinsko priznanje za izjemen prispevek pri ohranjanju tradicije moto športa v občini. AMD Tržič pa se je s spominsko ploščo ob 90-letnici avto-mota športa in 65-letnici AMD Tržič oddolžilo Jožetu Jurjevčiču ( ), legendi avtomoto športa, dolgoletnemu predsedniku AMD Tržič in direktorju cestnih in motokrosističnih dirk ter mednarodnemu športnemu funkcionarju. Foto: arhiv Lado Srečnik, AMD Tržič

23 23 Na robu Le kam drvi ta svet?, 2. del Krivda Milena Miklavčič usode»ja, ja, zelo zgodaj sem zanosila,«mi je odgovorila Sabina, ko je videla moj začudeni pogled.»nisem še imela 17 let, ko sem spoznala fanta v Kranju, pred kinodvorano. Od mene je bil precej starejši, imel je že skoraj 35 let. Obljubljal mi je raj na zemlji. Bolelo me je srce, vseeno sem se že po nekaj tednih preselila k njemu in pustila brata samega v tisti kloaki.brez brata sem bila precej izgubljena. Potrebovala sem oporo, nekoga, ki me je vodil, mi svetoval. Beno je bil zelo zaščitniški, imel me je za svojo lastnino, saj mi ni dovolil, da bi še naprej obiskovala šolo. Ko ga ni bilo doma, sem morala delati družbo njegovi mami. Ni govorila slovensko, gledala me je izpod čela in se vsakokrat, ko se ji je zdelo, da je ne razumem, trkala po čelu. Me je pa naučila delati burek, to pa! Hvaležna sem ji. Ko sem rodila, je bilo še slabše. Niti brata nisem smela poklicati in mu zaupati vesele novice. Postala sem zelo depresivna med tistimi štirimi, mračnimi stenami. Hčerko sem odstavljala od prsi, vseeno mi je bilo zanjo. Potem me je Beno do krvi pretepel. Razbil mi je ustnice in zlomil ključnico. Njegova mama me je kontrolirala noč in dan. Beno se je preselil v njeno sobo, ona pa v najino, zakonsko. Nista mi dovolila, da bi šla k zdravniku. Ona me je zdravila z nekakšnimi domačimi zdravili, on pa tako, da me je pretepal. Sploh ne vem, kako sem lahko preživela tisto leto. Pa tudi naslednje. Več kot toliko se ne spominjam, vem le, da je bilo zelo hudo. Spet sem zanosila, in ker sem začela krvaveti, sta me morala odpeljati v bolnišnico. Splavila sem, ni bilo druge rešitve. Nekaj dni sem ostala na opazovanju, ker sem bila zelo slabokrvna. Nekoč me prešine, da bi bil že skrajni čas, da pokličem brata. Dolgo se nisva slišala. Žal ga ni bilo doma. Le neki tuj, moški glas mi je obljubil, da mu pove, kje me najde. Še isti dan me je v času obiskov poklicala oddelčna sestra, naj grem ven, ker me nekdo čaka. Ne morem povedati, kako sem bila brata vesela! Planila sva si okoli vratu in jokala. Predlagal mi je, naj pobegnem, naj Benu otroka kar pustim, da sem pomembna jaz in nihče drug. Poslušala sem ga in to storila. Žal pa mi je po nekaj mesecih postalo dolgčas po hčerki. Zaradi tesnobe, ki me je napadla, pogosto nisem mogla niti dihati. Iz mamine zaloge steklenic sem vzela eno in jo skoraj na dušek izpraznila. Podkrepljena z alkoholom sem sedla na avtobus, da se odpeljem k Benu po hčerko. Niti pomislila nisem, da ne bi mogla skrbeti zanjo. To, da sem se iz enega 'zapora' preselila v drugega, mi ni padlo na pamet. Bena sem prosila odpuščanja, a me ni hotel slišati. Kot steklo žival me je privezal ob posteljo. Zraven je postavil vedro, kamor sem hodila na veliko in malo potrebo. Mami ni dovolil, da bi mi prinesla enkrat samkrat pokazat mojo punčko. Slišala sem jo, ko je čebljala v kuhinji, jokala ali se smejala. Tudi njo sta pogosto tepla, ker je bila zelo živahnega značaja. Agonija je trajala več mesecev. Zaradi podhranjenosti sem izgubila menstruacijo, tudi shujšala sem do neprepoznavnosti. V dolgih urah samote sem vedno pogosteje začela razmišljati, da bi mi steklenica alkohola prav prišla. Pijana bi pozabila, kaj me je doletelo. Pa še nisem imela devetnajst let!«čas do hčerkinega odhoda v prvi razred je Sabina bolj ali manj 'prespala'. Ko je šla prvič na govorilne ure, jo je učiteljica vprašala, ali so se ravno preselili v Slovenijo, ker hčerka zelo slabo obvlada slovenščino. Te besede so jo zadele kot strela z jasnega. Domov grede se je vlekla, kot bi bile noge težke nekaj ton. Potem pa se je pogledala v ogledalo in prvič v zadnjih nekaj letih se je začela zavedati, da to, kar počne, ni nobeno življenje.»valila sem krivdo na druge, v resnici pa sem bila jaz tista, ki je vse skupaj zavozila. Tako neumna pa nisem bila, da ne bi tega vedela. Trenutek 'treznosti' pa ni trajal dolgo. Spet je segla po zalogi alkohola, ki ga je skrivala v ropotarnici. Pijana se je odmajala na balkon in se nagnila čez ograjo. Še danes ne ve točno, ali je padla sama ali pa ji je pri tem kdo malo 'pomagal'.»nisem se ubila, ne! Imela pa sem odprt zlom noge in zdrobljeno medenico. Obležala sem v nezavesti, tako da je Benova mama, ki je videla moj padec, mislila, da je po meni. Ni klicala policije, le umaknila se je nazaj v svojo kuhinjo in čakala, kaj se bo zgodilo. Našla sta me dva, ki sta 'špricala' pouk, da sta se šla lahko rolkat. Njima se imam zahvaliti, da sem danes še živa,«pripoveduje Sabina, medtem ko si hitim zapisovati podrobnosti. Bolečine, ki so spremljale njeno okrevanje, so bile nepopisne. Ni mogla ne sedeti ne ležati. Težka preizkušnja je še zmeraj ni izučila. Potem pa jo je obiskal oče, ki je nekje slišal, kaj se ji je zgodilo. Po več kot sedmih letih sta se ponovno objela.»povedal mi je, da je ženska, s katero je živel, umrla za rakom. Da je spet sam in da mu je dolgčas. Bil me je pripravljen vzeti k sebi skupaj s hčerko. Prosila sem ga, da bi se preselil tudi brat, a je dovolil šele potem, ko sem planila v jok in mu zabrusila, da bi bilo bolje, če bi umrla, ker je tako krut. Čez tri mesece, kolikor sem ostala v bolnišnici, sva se s hčerko preselili k njemu. Beno je sprva sploh ni hotel dati iz rok, potem pa ga je pregovorila njegova mama, naj ne bo neumen, da imata idealno priložnost, da se me znebita. S hčerko sva si bili tujki, saj je odraščala praktično brez mene. Oče je uredil vse potrebno, da sem začela dobivati podporo in tudi otroški dodatek za hčerko. Zaradi bolečin, ki so me spremljale noč in dan, sem bila zelo vzkipljiva. Na srečo je oče poskrbel za deklico, kadar nisem mogla. Hčerka je zelo lepo prepevala, bila je učljiva, v šoli je imela same lepe ocene. Nova učiteljica se nad njenim pomanjkljivim znanjem slovenščine ni zgražala, ampak ji je raje pomagala. Že v nekaj mesecih je ujela druge otroke in jih ob koncu šolskega leta prehitela, saj je imela same odlične ocene v spričevalu! O, kako sem bila ponosna nanjo! Začela sem obiskovati psihoterapevta. Šele pogovor z njim mi je praktično odprl oči, da sem začela spoznavati sebe, svoje zavoženo življenje in se postavljati nazaj na noge. Vse travme od otroštva naprej so začele vreti na dan. Kasneje se mi je pridružil tudi brat. On je imel težave pri navezovanju stika z ženskami. Dolgo je celo mislil, da je gej, ker mu ni bilo do tega, da bi se jih dotikal. Oče, ki že dolgo ni več pil, je bil do solz pretresen, ko je izvedel, česa vsega se z bratom spominjava iz zgodnjega otroštva. Prosil je naju odpuščanja za vse grde reči, ki so se nama takrat zgodile.«sabina je sklenila, da bo svoje življenje posvetila hčerki. A je bilo laže reči, kot storiti. Še se je navezovala na moške, a vsakič znova po enem in istem vzorcu. Nekateri so jo tepli, drugi zapeljevali v alkohol, eden med njimi jo je celo silil v prostitucijo. Minevala so leta, njena hčerka se je, zlata maturantka, preselila v Ljubljano, kjer je zagrizla v študij medicine.»stregla sem očetu, ki je imel hudo obliko sladkorne bolezni, hodila v službo, pomagala bratu, ki je še zmeraj imel težave, gledala televizijo. Življenje pa mi je teklo med prsti, kot da ne bi bilo moje. Ob zelo močni hčerkini spodbudi sem začela delati na sebi. Potrebovala sem veliko opore, da se nisem več smilila sama sebi. Bila sem še mlada, imela sem komaj 38 let, za božjo voljo! Ko za svoje težave nisem več krivila drugih, sem bila na konju!«ponosno zaključi. (Konec) Na Gorenjskem v deželi Kranjski Simon Jenko: Imel bo jasne dneve narod moj? Peter Colnar Vprašaj v naslovu smo dodali. Spomnimo se celega zapisa na nagrobniku pesnika Simona Jenka v Prešernovem gaju v Kranju:»Ko jaz v gomili črni bom počival / in zelen mah poraste nad menoj / vesele čase sreče bo užival / imel bo jasne dneve narod moj.«ob preroških besedah pesnika Sorškega polja, ki se je rodil 27. oktobra 1835 v Podreči pri Mavčičah, se lahko vprašamo, kakšne jasne dneve ima danes slovenski narod? Kakšni so obeti ob dejstvu, da ljudje nimajo spodobno plačanih služb, da so mladi brez služb, stanovanj in zato tudi brez otrok? Simon Jenko se je rodil revnim kmečkim staršem, ki so se poročili šele po njegovem rojstvu, ko se je oče vrnil od vojakov in prevzel kmetijo v Prašah. Kot otrok siromašnih kmečkih staršev je po osnovni šoli v Smledniku in Kranju ter šestih razredih frančiškanske gimnazije v Novem mestu leta 1855 končal gimnazijo v Ljubljani. Preživljal se je s poučevanjem otrok svetnika Kuralta, lastnika graščin v Smuku in Podturnu pri Semiču v Beli krajini. Tam se je zaljubil v svojo učenko Leopoldino in ji posvetil veliko pesmi. Po krajšem bivanju v celovškem bogoslovju se je leta 1856 na Dunaju vpisal najprej na klasično filologijo, nato na zgodovino in končno na pravo, vendar študija ni končal. Preživljal se je s Knafljevo štipendijo, pozneje pa kot domači učitelj. Leta 1863 se je vrnil v Praše in se zaposlil pri notarju Jožefu Strgarju v Kranju. Leta 1866 je opravil tri rigoroze (ustni del doktorskega izpita). Dokončal je pravo in postal pripravnik pri odvetniku Valentinu Prevcu v Kamniku in Kranju, vendar ni prišel do samostojnega poklica. Dva meseca in pol po vrnitvi v Kranj je zbolel za vnetjem možganov in kmalu umrl. Za razmah Jenkove nacionalne pesmi so bila odločilna politična in druga dogajanja po letu 1850, za njegovo izpoved pa hude življenjske, socialne in moralne stiske v dunajskih letih. V zgodnjih pesmih se je kot erotični pesnik gibal pretežno v izmišljenem, od dvoma nenačetem svetu čustev. Literarno je nanj v začetku pomembno vplival tudi Prešeren. V primerjavi s Prešernom, ki je pred letom 1848 še s trdnim optimizmom in vero v etično preobrazbo človeštva nazdravljal Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske: V Hotinji vasi se je rodil fizik Simon Dolar. Od leta 1909 do 1938 je živel v Kranju. V revialnem tisku je obravnaval vprašanja filozofije in pedagogike. V Pekingu je umrl slovenski matematik in astronom, misijonar Avguštin Hallerstein. Rodil se je v Mengšu Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev. Na Bledu se je rodil restavrator in konservator Franc Benko. Izdelal je mozaik za srbsko pravoslavno cerkev in za slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu. vrednotam demokratičnega humanizma, je Jenko izražal svoj meščansko-demokratični nazor s čustvenim pesimizmom. Poglavitni vzrok za tako razpoloženje je bil v neuspeli marčni revoluciji. V ljubljanski dobi se je neposredno soočil s Prešernovo poezijo in se kmalu zatem povsem osamosvojil ter razvil svoj tip ljubezenske lirike. Sprostil je element nestalne, čutno odprte erotike, ki se oddaljuje od romantične ljubezenske pesmi.

24 24 Razgledi Čaščenje prednikov Vaš razgled Alenka Bole Vrabec mizica, pogrni se Kar je pri nas dan spomina mrtve, je v Mehiki živobarven, hrupen in vseljudski praznik Día de Muertos, ki ga je UNESCO pred dobrimi desetimi leti uvrstil na seznam svetovne dediščine. Ko smo pred devetimi leti prileteli v Ciudad de Mexico, je 1. november že minil, a določene figure oblečenih skeletov iz papirmašeja je bilo še videti pred javnimi zgradbami, v pekarnah pa posladkorjene lobanje vseh barv 2007 so v mehiški prestolnici s številnimi prireditvami obeleževali stoletnico rojstva slikarke Fride Kahlo in tudi v njeni hiši muzeju je bil na vrtu oder, na njem pa vesel in duhovit prizor druženja s slikarkinimi prijatelji, med katerimi je bil tudi ruski revolucionar Lev Nikolajevič Trocki. Izvor praznovanja nam je pojasnil nadvojvoda Janez, tako smo pravili svojemu vodniku. V načinu praznovanja se prepletajo azteške in krščanske korenine. Zadnje oktobrske dni se začnejo priprave: Doma se v notranjih prostorih ali v patiu postavi oltar s sliko ali slikami pokojnika/pokojnikov. Okrašen je s cvetjem oranžne ali rumene barve, neke vrste tagetesa, saj po azteškem verovanju velja, da duše umrlih najlaže najdejo pot po sledi te barvne dvojice. Pred slikami so tudi pokojniku ljubi premeti in jedi. Gorijo sveče, vse je v ovito v vonj kopala, smole z močnim, a prijetnim vonjem. Veliko je oltarjev na javnih mestih, posebej izstopa UNAM, neodvisna univerza. Zvečer 1. novembra se valijo množice na pokopališča. Hrana, pijača, pogovor o pokojnikih, če je navzoč orkester mariachijev, tudi ples. Do zore. Radoživo spoštovanje življenja in smrti obenem. Na ulicah se sprehajajo Las Catrinas, skeleti, umetniško naličeni, z razkošnimi klobuki s konca XIX. stoletja. Las Catrinas so nastale okoli 1910, v času mehiške revolucije, in imajo tudi literarno inačico s kritično bodico, naj gre za politike, tajkune, javne razmere ali pa povsem osebno sporočilo. Časopis z enakim imenom: Las Catrinas, ki izide ob 1. novembru, je vedno zaželen in razgrabljen. Ime La Catrina je dal Posadovi figuri muralist Diego Rivera na znamenitem muralu 'Sen nekega nedeljskega popoldneva v Alamedi Central', čudovitem parku prestolnice, na katerem je La Catrina ovita v nojevo perje Moški del odprave se je navdušil nad pekočim pujsom po yukateško, ženski pa nad solatko. Solata s kvinojo (Ensalada de quinoa con aguacate) Za 4 osebe potrebujemo: 250 g kvinoje, 5 dl vode, 1 žlico mešanih sesekljanih zelišč, 6 žlic oljčnega olja, 4 žlice vinskega kisa, 0,5 dl vode, sol, poper, 2 avokada, 1 šop redkvic, pol žlice gorčice, tabasco po želji. Kvinojo dobro splaknemo, da ni grenkljiva, in jo damo kuhati v rahlo slan krop. Kuhamo 10 minut, nato lonec odstavimo za 10 minut, da se kvinoja napne, in jo razrahljamo z vilicami. Sesekljamo zelišča: koriander, peteršilj, meto, meliso, timijan. Z metlico zmešamo olje, kis, vodo, gorčico, sol. Avokado prerežemo na pol, odstranimo koščico in ga razrežemo na rezine, čebulo, tudi zeleni del, zrežemo na trakce, redkvice pa na ploščke. Zmešamo zelišča, čebulo, kvinojo in preliv in okrasimo z redkvicami in avokadom. Pa dober tek!»hov hov... kaj me gledate? Ne, prav ničesar nimam s sodiščem niti nisem pomočnik varnostnika. Tudi kar se tiče spoštovanja zakonov, imam povsem čisto vest. Sem samo pes, škotski mejni ovčar, in tule pred kranjskim sodiščem čakam svojega gospodarja, ki je šel noter po skledo vode zame. Danes me že celo dopoldne nekaj žeja. Ni čudnega, bliža se martinovo.«i. K. / Foto: Primož Pičulin Valentin Vodnik, Janez Mencinger, Tone Malej in France Bučar so štirje znani Bohinjci pesnik, pisatelj, olimpijec in politik. No, prvi je v Koprivniku služboval kot duhovnik, drugi so bohinjskih korenin. Oblikovalka nove stalne razstave v Muzeju Tomaža Godca z naslovom Izbrane podobe Bohinja, Ariana Furlan Prijon, je njihov pomen za Bohinjce in Slovence znala primerno poudariti. I. K. / Foto: Tina Dokl Nove knjige (353) Propad Slovenije Miha Naglič»Jedro odgovora na to, zakaj levici (in občasno Janši) uspe nategniti ljudstvo, je učinkovita politična mitologija. Da bi prišli do strukturnih političnih reform, se je treba soočiti s štirimi slovenskimi miti. Prvi mit: Drnovškova zlata doba: dejansko je gradualistična ekonomska politika in pa geneza tajkunov z nebrzdano prvobitno akumulacijo pidovskih baronov pripeljala do strukturno popolnoma neustrezne ekonomije, prelite s tajkuni in omrežji, ki zato leta 2008 ni imela več nobenih šans, da reagira na gospodarsko krizo tako, kot reagira normalno gospodarstvo. Drugi mit: levičarji so v tej državi glas razuma in napredka: dejansko so leve vlade nosilci lokalnih in nacionalnih monopolov in kartelov, ki z različnimi pristojbinami, omrežninami in administrativnimi cenami izčrpavajo dohodke državljanov. V obdobju njihovega vladanja so slovensko politiko dokončno prevzele interesne plenilske skupine. Tretji mit: Karl Erjavec je klovn. Karl Erjavec je z naskokom najbolj zavarovan politik v slovenskih medijih. Mit je, da ga skušajo mediji razkrinkati in osmešiti. Skozi medije vedno pride primitivna in profana naracija tega politika, njegova tretjerazredna argumentacija pa ima fenomenalen prispevek k degeneriranju medijskega prostora in tega noben medij ne zaustavi. Ker so mediji ekspozitura interesnih skupin, ti pa potrebujejo politično stabilnost za ekstrakcijo svojih rent, je povsem jasno, da Erjavca noben medij ne bo zaustavljal, še manj razkrinkal. Erjavec je samo v zadnjem letu nabral toliko spodrsljajev in naredil toliko resnih institucionalnih napak, da bi moral oditi. Erjavec ni klovn, on je nedotakljiv! Četrti mit: slovenski desničarji so gospodarski reformisti: takoj, ko je slovenska desnica prišla na oblast, je pozabila na vse obljubljene reforme. Še več, v času ekspanzije je z vsemi mogočimi stranpotmi prosto izigravala regulatorje in zakone ter omogočila nastanek piramidnega podjetništva, ki se je finaliziralo v tajkunskih prevzemih.«(str. 186) Gornji odlomek je iz knjižne zbirke kolumn, ki jih je v zadnjih dvanajstih letih objavil politolog in diplomat Milan Balažic (1958). Znan tudi po tem, da ga je predsednik Pahor odpoklical z veleposlaniškega mesta v Avstraliji, ker je na neko svečanost povabil zloglasnega Nicolasa Omana. Zato v knjigi zapiše, da mu je»trenutno vsiljena vloga disidenta«. Kakorkoli že: pomanjkanja analitične prodornosti in duhovitosti mu ni mogoče očitati. Ima svoj pogled na slovenske reči. Milan Balažic, Propad Slovenije, Pasadena, Ljubljana, 2016, 200 strani, 18,90 evra,

25 VODI JIH RITEM SRCA Kulturno-umetniško društvo (KUD) Bled je letošnji oktober ponovno popestrilo s plesom in petjem in konec minulega tedna pripravilo že četrti Oktober je fest' na Bled. Letošnje leto pa je za KUD Bled sploh slavnostno, saj praznuje sedemdeseti rojstni dan. Alenka Brun Oktober je fest' na Bled se vsako leto odvija v Festivalni dvorani na Bledu in ljudje prireditev že dobro poznajo. Letošnjo je ravno tako sestavljal preplet pesmi, plesa in igre, kjer sta tokrat izstopala lika Josipine in Martina Hočevarja, resničnih dobrotnikov v namišljeni prigodi 'Tuko nej bi se zgodil, al pa tut ne'. Scenarij zanjo je pripravila članica društva Gaja Potočnik. V hudomušni igri, postavljeni v 19. stoletje, pa je društvo kot smo že omenili osrednjo pozornost namenilo Josipini Hočevar, o kateri se je glas zaradi njene izjemnosti razširil izven meja Slovenije. V čast in zahvalo dobrotnici in gospodarstvenici za financiranje vodovoda v Radovljici Linhartov trg vse od leta 1908 krasi čudovit vodnjak, ki z upodobitvijo šolarčka s knjigo v rokah spominja na znaten prispevek k napredku šolstva in na dobroto, ki sta jo s soprogom Martinom namenila sirotam, šolski mladini, vdovam, ubogim ter drugim pomoči potrebnim. Ogledali smo si tudi predstavitveni filmček o društvu, za kar je poskrbel Mirko Potočnik, saj letos društvo praznuje častitljivih sedemdeset let delovanja. Sledilo je nadaljevanje programa, v katerem so sodelovale vse tri sekcije KUD-a Bled: Folklorna skupina Bled, katere umetniška vodja je Matejka Nabernik ter pevci ljudskih pesmi Tuko nej bi se zgodil, al pa tut ne... / Foto: Primož Pičulin Pevci spod Osojnice in godci ljudskih viž Šmentana muha, ki jih vodi Urška Praprotnik Zupan. Nastopili so še večkrat nagrajena narodno-zabavna skupina Sekstakord, ansambel Lojzeta Ogorevca, gorjanska godba in drugi. Seveda je beseda nanesla na častna člana društva: Francija Černeta, ki so mu ponovno zaupali vlogo povezovalca prireditve in je eden njenih glavnih soavtorjev, ter Albina Valanta, po domače Markotovega Albina, ljudskega godca, ki je več kot trideset let igral harmoniko v društvu in člane KUD-a Bled še vedno nauči kakšno vižo. Letos je Albin prejel častno Maroltovo značko, žal pa se zaradi zdravstvenih razlogov prireditve ni mogel udeležiti. Člani društva so zelo ponosni, da imajo v svoji zbirki gorenjsko in prekmursko nošo, tokrat pa so se na odru predstavili v unikatnih ljudskih oblačilih iz obdobja druge polovice 19. stoletja z Bleda in okolice. Prvič pa smo videli novi oblačili: obleki Josipine in Martina Hočevarja, nastalih po fotografskem gradivu.»društvo je v vseh teh letih preživljalo vzpone in padce, a gorenjska vztrajnost in potrpežljivost po ohranjanju kulturnega izročila nista pojenjali,«pravijo člani društva, katerega prvi večji nastop sega v leto 1945, v čas prve obletnice osvoboditve Beograda, kjer so zaplesali isti člani, ki so kasneje na Bledu ustanovili prvo folklorno skupino. Že šesto leto zapored pa je predsednik društva Andrej Begovič, ki je vesel, da vodi kulturno-umetniško društvo s folklorno skupino, ki sodi med starejše na Slovenskem. Slogan društva je 'Vodi nas ritem srca'.»odkar sem na tem mestu, skušamo graditi na kakovosti društva, tako da se člani udeležujejo tudi različnih seminarjev in izobraževanj; pa tudi v goste povabimo različne strokovnjake. Spremenili smo celotno grafično podobo društva in kulturno dediščino skušamo prikazati na tradicionalen in moderen način. Tudi v prihodnje bomo svoje znanje nadgrajevali in na čim bolj pristen način predstavljali kulturno izročilo svojih prednikov. S pomočjo raziskovanj bomo skušali odkriti še kakšne posebnosti domačega okolja, smo pa vedno veseli novih moči plesalcev, pevcev in tudi tistih, ki igrajo kakšen inštrument.«letošnji Oktober je fest' na Bled je imel ravno tako kot v preteklosti dobrodelno noto. Po en evro od vsake prodane vstopnice so organizatorji prireditve namenili Luki Poru iz Gorij, radovednemu in bistremu fantku, ki se sooča z boleznijo, imenovano spinalna mišična atrofija. Zbrali so 512 evrov. Prav tako pa so za ogled prireditve nekaj vstopnic podarili še varovancem Doma Matevža Langusa iz Radovljice ter varovancem doma starostnikov. 29. IN 30. OKTOBER PREOBRAZBA V TROLČKA od 14:30 do 16:30 Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice 2016 NAJ POLKA GORENCA GLASOVNICA OD V CINEPLEXXU IME PRIIMEK NASLOV OGNJENI MUZIKANTI Se ti kdaj zgodi ANSAMBEL GALOP Flet n se mam ANSAMBEL POGUM Pojem ti z zaprtimi očmi SKUPINA ZAKAPANE Ma daj ne bluzi VESELI MUZIKANTI Najina pravljica MLADI GODCI Slavljencu GORENJSKI KVINTET Dvigni glavo Glasovnico pošljite na RADIO GORENC, Balos 4, 4290 TRŽIČ do vključno Izmed vseh, ki bodo glasovali bomo izžrebali nagrajenca za letno vinjeto za leto 2017.

26 26 PETEK_ HUMOR, HOROSKOP Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: HOROSKOP TANJA IN MARICA Oven ( ) Zapadli boste v konflikte z različnimi ljudmi, vendar se temu ne boste mogli izogniti. Hude besede so včasih potrebne, le glejte, da ne boste pretiravali. Finance se vam bodo popravile, saj boste prejeli večji denar. V ljubezni boste presenečeni. Bik ( ) Čustveno življenje boste končno uredili po svojem okusu, a slej ko prej boste spoznali, da tudi to ni to, kar si želite. Velikokrat se zavemo nečesa šele takrat, ko to izgubimo. Nikar ne čakajte toliko časa. Sobota bo vaš dober dan. Dvojčka ( ) Počutili se boste prazne in iskali boste tista zadovoljstva, ki vas lahko notranje zapolnijo in sprožijo občutek miru in sreče. Kadar stojimo na pragu pomembne odločitve, smo vedno sami, ne glede na to, koliko prijateljev imamo. Rak ( ) Dobro veste, da bi vam počitek dobro del, zatorej glejte, da to opozorilo ne gre mimo vas kot po navadi. Če imate v mislih, da bi se odpravili na daljšo pot, je nikar ne prestavljajte, ampak pojdite. Odzovite se povabilu večje družbe. Lev ( ) Poslovno je pred vami zelo uspešen teden in niz zmag vam bo še ob pravem času dvignil porušeno samozavest, brez katere ste kot rastlina brez vode. Prijateljski zvezi boste dali možnost, da se razvije v pravo in globoko ljubezen. Devica ( ) Radi bi prehiteli svojo prihodnost, a kot boste kmalu spoznali, to ni mogoče. Kljub temu se boste zelo potrudili in boste na koncu vseeno zadovoljni. Svoje najbližje boste spravili v slabo voljo, vendar vam bodo dali možnost, da popravite. Tehtnica ( ) Prijateljstvo vam ne bo nadomestilo ljubezni. Čeprav je iskreno in vam predstavlja žarek upanja. Toda življenje vedno odpre nova vrata, ko ena zapre. Nikar ne glejte predolgo v zaprta vrata, da ne spregledate odprtih. Veseli boste denarja. Škorpijon ( ) Nov poslovni začetek vam bo dal veliko energije, tako da boste lahko tudi stare, ničkolikokrat preložene zadeve spravili na svoje mesto. Končno pride do vas sporočilo, ki ga že nekaj časa pričakujete. Vsebina vam bo dala veliko misliti. Strelec ( ) Poslovna pot do končnega uspeha je tokrat povsem odprta. Obrali boste lahko sadove trdega dela in vsak napor iz preteklosti se vam bo obrestoval. Pokazale se bodo vse vaše dobre lastnosti, ki so bile do sedaj skrite tudi vam samim. Kozorog ( ) Z denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnosti in še kar naprej boste prelagali svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami. Z določenimi osebami se morate pogovoriti, da ne bodo posledice še slabše. Vodnar ( ) Zaradi preobremenjenosti boste v nevarnosti, da se vam sesede imunski sistem. Bolje je zdraviti predčasno kot prepozno. Prisiljeni boste, da se umirite in več časa posvetite sebi, kot na primer sprehod v naravi, pa čeprav v slabem vremenu. Ribi ( ) V prihodnjih dneh boste imeli nepričakovane izdatke. Situacija vas bo res nekoliko vrgla iz tira, a ne za dolgo, saj boste kljub vsemu našli dobre rešitve. Kar se tiče ljubezenskih zadev, ne prehitevajte dogodkov, vse bo ob svojem času. TA JE DOBRA Janezova reinkarnacija Janez in Micka sta se začela zanimati za spiritualizem in reinkarnacijo. Dogovorila sta se, da bo tisti od njiju, ki bo prvi umrl, poskušal leto dni po smrti z drugim vzpostaviti kontakt z onega sveta. Naneslo je, da je Janez preminul v hudi prometni nesreči. Glede na obljubo, ki sta si jo dala, ko je bil Janez še živ, je Micka na obletnico njegove smrti poskusila z njim vzpostaviti kontakt. Micka med seanso v transu tiho kliče:»jaaaneeez... Micka sem, me slišiš? Pogrešam te. Kako je tam, kjer si zdaj?«končno se Janez javi:»tu je čudovito, modro nebo, na kratko pokošena trava, zelene livade, kjer vseskozi sije sonce.«micka potoči solze:»in kaj delaš vse dni?«janez:»vstajamo pred sončnim vzhodom in po obilnem zajtrku ne delamo nič, samo seksamo. Po kosilu imamo dveurni odmor in potem spet seksamo do šestih. Po večerji, če še zmoremo, nadaljujemo s seksom vse do noči. Vse je odvisno od pripravljenosti partnerke. Ob desetih zaspimo. In tako vsak dan.«micka še vedno med jokom, a vseeno nekoliko šokirana:»ampak v raju ne bi smelo biti tako.«janez:»v raju? Micka, saj jaz nisem v raju!«micka:»ja, kje pa si potem?«janez:»ah, jaz sem zdaj zajec na Veliki planini.«ko je mož sam doma Ko pride domov, mož najde listek z ženinim sporočilom.»šla sem k mami, je zbolela «Stopi v kuhinjo in najde nov listek:»večerja je v hladilniku.«odpre hladilnik in najde listek:»pogrej jo v mikrovalovki.«po večerji razmišlja, kaj bo počel, in na postelji najde listek:»sanjaj o meni.«možu je dovolj listkov, obleče se za v gostilno, in ko se hoče obuti, najde v čevlju listek:»kam pa kam?«lažji SUDOKU Rešitev: TEŽJI SUDOKU Rešitev: Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravila P. F.

27 PETEK_ NAGRADNA KRIŽANKA Novo v Qlandiji Kranj! iphone 6S že od 19,95 22,95 * Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. QLANDIA KRANJ, TOLEA d.o.o. T: mega.phone4@siol.net Nagrade: trikrat jopica megaphone Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) pošlji te do srede, 9. novembra 2016, na Go renj ski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.

28 28 PETEK_ DRUŽABNA KRONIKA Tradicionalno obiranje mandarin (1) DEŽEVNI NEUM Tudi letos sta Gorenjski glas in Kompas organizirala obiranje mandarin v dolini Neretve. Tridnevno popotovanje pa je tokrat še dodatno obogatil obisk Mostarja, priljubljene prestolnice Hercegovine. Alenka Brun Ko smo se v zgodnjih jutranjih urah v petek odpravili na pot, smo precej časa namenili pogovoru o vremenu, saj se je obetal bolj kot ne deževen konec tedna. Na srečo je vremenska napoved veljala le za prvi dan, ki pa smo ga v večini preživeli v avtobusu. Z Gorenjskega do Neuma oziroma Grand Hotela Neum, kjer smo bili tokrat nastanjeni, je kar precej ur vožnje. Neum je pravzaprav občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob morju, z obeh strani pa ga obkroža Hrvaška. Ko se Slovenci pogovarjajo o njem, rečejo, da je to 'bosansko morje', Kompasov vodnik Krešimir Tomas pa nam je postregel še s kakšno zanimivostjo o samem Neumu. Teh 13 kilometrov njihove obale je bilo namreč vse do konca leta 1995 nekako zaprtih za domače turiste, saj so bile turistične kapacitete na razpolago le takratni bosanski eliti. In turizem je tisto, od česar Neum živi. Pozno popoldne smo se sprehodili še ob obali, mimogrede pa izvedeli, da je Bosna dežela, kjer morski dateljni školjke, ki so sicer iz rodu dagenj prosto najdejo pot na mize restavracij in gostiln. V Bosni namreč njihovo nabiranje ni prepovedano. Morski datlji živijo na apnenčasti podlagi, vendar niso pritrjeni, temveč vanjo vrtajo rove in v njih rastejo. Za nabiranje je zato treba razbijati kamnito morsko dno, da so zanimivi za nabiralce, pa morajo imeti vsaj dvajset let in več. Krešimir je še dodal, da se sem in tja kdo cinično pošali, da bi verjetno sosednji polotok Klek že izginil, če bi vsi morski datlji prišli iz Bosne Je star maček v svojem poslu, ki najde odgovor na vsako vprašanje, in v treh dneh so ga ljudje enostavno vzljubili. Tokratno obiranje mandarin smo popotniki Gorenj skega glasa združili z obiskom Mostarja. Skozi Čapljino smo najprej prispeli do Počitelja, a smo ogled slikovitega srednjeveškega naselja ob Neretvi pustili za konec. Kraj je nastal v času osmanskega imperija in glavne mestne zanimivosti so se ohranile še iz tistega časa. Najprej smo se ustavili ob izviru Bune pri Blagaju, kjer pod 240 metrov visoko pečino stoji tekija oziroma samostan Tekija Blagaj. Gre v bistvu za izjemen spoj arhitekture in narave, samostan pa že vrsto let služi različnim redovom dervišev. (Nadaljevanje prihodnjič) VRTIMO GLOBUS Do konca leta bosta ločena Khloe Kardashian (32) in košarkar Lamar Odom (36) sta po skoraj treh letih podpisala ločitvene papirje in dosegla sporazum glede delitve premoženja. Zadeva se je zavlekla, saj sta zakonca na čase želela rešiti svoj zakon. Ko je košarkar lani zaradi drog in alkohola skoraj umrl, je resničnostna zvezdnica celo opustila misel na ločitev in mu ves čas okrevanja stala ob strani. Mediji poročajo, da se je košarkar vrnil na stara pota. Ločitveni postopek naj bi bil zaključen še pred koncem leta. DJ Khaled se je razveselil sinčka Glasbeni producent in DJ, znan pod umetniškim imenom DJ Khaled (40), in njegova zaročenka Nicole Tuck sta postala prvič starša. Razveselila sta se sinčka Asahda, kar v arabskem jeziku pomeni lev. Glasbenik je s svojimi oboževalci preko snapchata delil deseturne videoizseke, na katerih so vidne skoraj vse podrobnosti poroda, v ozadju pa je slišati pesmi iz njegovega albuma Mayor Key. Charlie zaradi bolezni prekinil turnejo Charlie Puth (24) je zaradi bolezni prekinil svojo Don't Talk turnejo, saj se je preveč naprezal, sedaj pa ga je bolezen popolnoma ustavila.»to je zadnja stvar, ki bi si jo želel, saj sem rad na poti, rad sem z vami. Vi ste razlog, da lahko počnem, kar si najbolj želim. Če želim nadaljevati kariero, si moram vzeti odmor in okrevati,«je preko tviterja sporočil pevec, ki je zaradi gripe v začetku meseca povsem izgubil glas. Vodnik Krešimir in voznik našega avtobusa Zlatko, s katerima smo v treh dneh preživeli precej skupnega časa. Dež popotnikov Gorenjskega glasa v Neumu ni odvrnil od poznopopoldanskega sprehoda. Shailene in Jaden okoljevarstvenika Will Smith in Jada Pinkett Smith sta se udeležila šestindvajsete podelitve nagrad EMA, kjer je njun sin, igralec in model Jaden (18) prejel moško nagrado združenja okoljevarstvenikov EMA, ki jo podeljujejo posameznikom, ki vplivajo na okoljevarstveno ozaveščenost. Žensko nagrado EMA je prejela Shailene Woodley. Vedno nasmejane, polne humorja: Ljuba Jevtič, Marta Mesarek in Maruša Sedminek Pravo, bosansko kavo so si v tekiji dervišev privoščile Julijana Snedec, Matilda Kuhar in Zoja Gorjanec. Znano tekijo obišče vsak dan ogromno ljudi. Slikovit pogled na Počitelj v Čapljini Kdo je dekle z rožnato majico? Jana Koteska, manekenka in aktivna članica Europe Donne, ki je tudi sama prebolela raka dojk; letošnja ambasadorka akcije Roza oktober v Hoferju. Jano lahko srečamo na modnih pistah, domače pa se počuti tudi v svetu modnega oblikovanja. / Foto: Primož Bregar

29 Gorenjski glas KAŽIPOT, MALI OGLASI 29 HALO-HALO GORENJSKI GLAS telefon: Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/ , fak su 04/ ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne. ROZMAN BUS, T: 04/ , 041/ KOPALNI IZLET OLIMJE ; TRST: ; MARTINOVANJE: ; BERNANDIN: ; STRUNJAN: ; BANJA VRUĆICA - SARAJEVO: ; BOŽIČNI BANOVCI: ; BOŽIČNI RADENCI: ; SILVESTROVANJE TUHELJ: Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni naslov kazipot@g-glas.si. PRIREDITVE Čarovniški dogodek Loka pri Mengšu V ponedeljek, 31. oktobra, bo na gradu Jable čarovniški dogodek za otroke in odrasle. Ob 17. uri bo na sporedu otroška predstava, ob 18. uri ustvarjalne delavnice in poslikava obrazov ter streljanje buče, ob 20. uri pa bo na sporedu Poslednja sodba, spektakularna srhljiva enodejanka s petjem, plesom in (v primeru suhega vremena) z ognjenim šovom v izvedbi KUD Franca Kotarja Trzin (za otroke v spremstvu staršev in odrasle). Žalne komemoracije Združenja ZB za vrednote NOB Radovljica obvešča, da bodo komemoracije ob dnevu spomina na mrtve potekale: Begunje na Gorenjskem +1. novembra ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, 1. novembra ob 11. uri na grobišču Grajski park v Begunjah; Bled 1. novembra ob 10. uri na pokopališču; Bohinjska Bela 1. novembra ob 9.30 pri spomeniku; Bohinjska Bistrica 31. oktobra ob pred centralnim spomenikom; Gorje 1. novembra ob 9. uri na pokopališču; Kropa 1. novembra ob 15. uri pri spomeniku; Lesce 29. oktobra ob 16. uri na Žagi pri spomeniku; Radovljica 29. oktobra ob 16. uri pri spomeniku v Grajskem parku; Ribno 1. novembra ob 9.15 pri spomeniku na pokopališču; Zasip 1. novembra ob 9. uri na pokopališču. Škofja Loka Nova slovenska zaveza ob dnevu spomina na mrtve vabi na žalno slovesnost komemoracijo v spomin žrtvam povojnih pobojev na Škofjeloškem, ki bo danes, v petek, 28. oktobra, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Kranj Mestni odbor Nove Slovenije krščanski demokrati vabi k sv. maši za žrtve povojnih pobojev, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 15. uri pri križu v gozdičku za kranjskim pokopališčem (za blagovnico Tuš). IZLETI Levstikov pohod Kranj Planinsko društvo Iskra Kranj tudi letos vabi pohodnike in planince, da se jim v soboto, 12. novembra, pridružite na tradicionalnem Levstikovem pohodu. Manj zahtevne hoje bo skupaj do pet ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred Creine v Kranju bo ob 7. uri. Prijave in informacije: v pisarni društva v Iskri na Laborah ob sredah med 17. in 18. uro ali pri vodniku Milanu Čeliku po tel Martinova pot od Bogojine do Murske Sobote Šenčur Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 5. novembra, pohodniški izlet po Martinovi poti od Bogojine do Murske Sobote. Skupne zmerne hoje bo okrog pet ur, možna bo tudi krajša pot za tiste, ki niso vajeni hoje. Ker se bliža sv. Martin, bodo pohodniki izlet zaključili z bogračem in krstom mošta. Informacije in prijave zbira do četrtka, 3. novembra, Franci Erzin, tel Po Koželjevi poti Kranj Društvo upokojencev Kranj vabi na pohodniški izlet po Koželjevi poti v četrtek, 3. novembra. Odhod bo ob 8. uri s posebnim avtobusom izpred Globusa. Hoje po označeni poti ob Kamniški Bistrici bo za tri ure in pol, vrnitev v Kranj je predvidena najkasneje ob 17. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do srede, 3. novembra. Na martinovanje Šenčur Društvo upokojencev Šenčur vabi v četrtek, 10. novembra, na martinovanje na Štajersko. Informacije in prijave do 8. novembra oz. do zasedbe mest v avtobusu v pisarni društva, pri poverjenikih ali po tel in Škofja Loka Medobčinsko društvo invalidov občin Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane obvešča člane, da sprejema prijave za martinovanje v gostilni Štorovje z ogledom gradu Bogenšperk. Izlet bo v petek, 11. novembra, odhod bo ob 10. uri s postajališča nasproti glavne avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v društveni pisarni, dodatne informacije pa lahko dobite pri Mariji Košir, tel.: OBVESTILA Muzikal Cvetje v jeseni odpovedan Kranjska Gora Muzikal Cvetje v jeseni, ki bi moral biti v nedeljo, 30. oktobra, v dvorani Vitranc, je zaradi bolezni v ansamblu odpovedan. Denar za že kupljene vstopnice vračajo na prodajnih mestih, kjer so bile kupljene. Počitniški program v Kamri Radovljica V Mladinskem centru Kamra bo jutri, v sredo, ob 10. uri filmsko popoldne, v četrtek, 3. novembra, bo ob 10. uri hiphop delavnica in softball, prav tako bo kuharska delavnica tudi v petek, 4. novembra, ob 10. uri. Planinske postojanke Jesenice Planinsko društvo Jesenice obvešča, da sta Koča na Golici in Tičarjev dom na Vršiču zaprta. Tečaj laične nege bolnika Kranj Rdeči križ Slovenije Območno združenje Kranj obvešča, da bo 7., 9., 14. in 16. novembra, vsakič od do v prostorih KS Primskovo, Jezerska cesta 41, tečaj laične nege bolnika. Tečaj bo sofinancirala Mestna občina Kranj. Prijave in informacije na in e-pošta: ozrk. kranj@siol.net. RAZSTAVE Pisma s fronte Kranjska Gora V Ljudskem domu bo od jutri, 29. oktobra, do torka, 1. novembra, vse dni med 10. in 16. uro na ogled razstava z naslovom Pisma s fronte ( ). KINO SPORED KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER) Od sobote, , do srede, , 14.45, 16.30, 18.15, 19.20, 20.00, 21.00, PR HOSTAR KATASTROFA NA HORIZONTU 14.25, A JE TO: PAT IN MAT DOJENČEK BRIDGET JONES INFERNO TROLI, sinhro ŠTORKLJE, sinhro SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUB- LJENČKOV, sinhro LEDENA DOBA: VELIKI TRK, sinhro. CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ Sobota, , 18.10, 20.00, 20.45, 21.50, PR HOSTAR 18.20, KATASTROFA NA HORIZONTU 14.20, TROLI, sinhro TROLI, 3D JACK REACHER: NIKOLI SE NE VRNI 21.10, RAČUNOVODJA 19.10, OUIJA: IZVOR ZLA 17.50, INFERNO GENIALCI KUBO IN DVE STRUNI, sinhro , ŠTORKLJE, sinhro ŠTORKLJE, 3D, sinhro , SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, sinhro. KINO SORA, ŠKOFJA LOKA Petek, A JE TO: PAT IN MAT, sinhro USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE Sobota, USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE PR HOSTAR Nedelja, A JE TO: PAT IN MAT, sinhro. (+ delavnica) PR HOSTAR USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE KINO ŽELEZAR, JESENICE Sobota, ŠTORKLJE, sinhro DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA NENAVADNE OTROKE DEKLE NA VLAKU PR HOSTAR Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa. Izžrebani nagrajenci nagradne križanke Zavoda za turizem in kulturo Kranj, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu dne 14. oktobra 2016 z geslom ROVI POD STARIM KRANJEM: 2 vstopnici za Vinsko pot pod starim Kranjem ob 16. uri prejme Jožef Šilar, Kranj, vsak po 2 vstopnici za Noč čarovnic za odrasle od 19. do 21. ure pa prejmeta Franc Lušina, Železniki in Karol Zevnik, Mavčiče. PETKOVA PRIREDITEV Izvaja: Lutkovno gledališče Tri NEKOČ JE BILA Petek, 28. oktober 2016, ob uri OKC Krice krace, Tomšičeva 14 SOBOTNA MATINEJA Izvaja: Gledališče Unikat GREMO NA VLAK Sobota, 29. oktober 2016, ob 10. uri Prešernovo gledališče Kranj Izžrebani nagrajenci nagradne križanke Gorenjskega glasa, ki je bila objavljena v Juriju 7. oktobra 2016 z geslom KATALOG AVSENIKOVE GLASBE, prejmejo priročnik Hrana kot zdravilo: Ivanka Šajn, Visoko, Marjan Grajzar, Šenčur in Franc Soklič, Preddvor. Nagrajencem čestitamo. Izžrebani nagrajenci nagradne križanke Gorenjskega glasa, ki je bila objavljena v Loških novicah dne 11. oktobra 2016 z geslom VABI VAS Gorenjski glas, prejmejo družinske vstopnice za Dino park Bled: Albina Nastran, Škofja Loka, Andrej Jelenc, Ljubljana- Šmartno in Borut Jenko, Radomlje. Nagrajencem čestitamo. Delovni dnevi ob mlaju v letu 2016: Delavniki: 8 h -13 h in 15 h -18 h Nedelja, prazniki: 8 h -13 h in 15 h -16 h Oktober: 30., 31. November: 1., 2., 3., 29., 30. December:1., 2., 3., 29., 30., 31. Januar:. 1. in 2. Informacije: 04/ (od 9. do 10. ure) MALI OGLASI T: , F: E: malioglasi@g-glas.si Male oglase sprejemamo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure! Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAM DVOSOBNO stanovanje z garažo, popolnoma opremljeno, novejše. Zlato polje, Levstikova ul., tel.: 040/ Oldhamska cesta 12, 4000 Kranj Tel.: 04/ , Fax: 04/ GSM 051/ , E-pošta: info@k3-kern.si HIŠE d.o.o. NAJAMEM MLAJŠA upokojenca najameva starejšo, bivalno hišo, na mirni lokaciji, tel.: 040/ FESST, d. o. o., nepremičninska družba, Koroška c 2, Kranj, Telefon: Faks: E-pošta: info@fesst.si Internet: ZAMENJAM 2-STANOVANJSKO hišo z vrtom in 2 garažama zamenjam za stanovanje na Zlatem polju, z doplačilom, tel.: 031/ POSLOVNI PROSTORI ODDAM POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks na Savski cesti 34, Kranj (bivša Trenča) oddamo, velikost od 37 do 500 m 2. Cena 2,95 EUR/m 2 mesečno, tel.: 041/ Domplan, d. d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj T: 04/ , F: 04/ M: , I: E: domplan@domplan.si V zadovoljstvo naših strank upravljamo zanesljive in varne storitve posredovanja v prometu z nepremičninami. Obiščite nas na naši spletni strani: MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI CITROEN Xsara limuzina, HDI motor, letnik 2004, lepo ohranjena, ugodno, tel.: 041/ FIAT Punto, letnik 1995, vozen, za dele, učenje, ugodno za simbolično ceno, tel.: 04/ OPEL Astra 1.7 D, letnik 2003, km, ugodno, tehnični pregled do , tel.: 041/ RENAULT Megane V, letnik 2000, lepo ohranjen, redno servisiran, cena 400 EUR, tel.: 031/ VW Golf 2.0, letnik 2004, zelo dobro ohranjen, tel.: 04/ , 040/ KUPIM VOZILO, celo, v okvari ali poškodovano, od letnika 2002 dalje. Avto Tojos, Tomislav Josipovič, s.p., Drulovka 23a, tel.: 031/ MOTORNA KOLESA RAZNE dele za starejše mopede Tomos, letnik 53 65, tel.: 04/ , 040/ AVTODELI IN OPREMA ALU platišča, 15 col, 4 x 108 in strešne nosilce za Forda, tel.: 041/

30 30 Gorenjski glas MALI OGLASI, ZAHVALE RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA ZIMSKE gume Nokian 185/60 R15, za simbolično ceno, tel.: 031/ KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo v okvari, od let dalje. Ugrica Blaž, s.p., Drulovka 38, Kranj, tel.: 041/ TEHNIKA TV Philips, 2 leti star, 82 ekran, z vsemi priključki, tel.: 041/ STROJI IN ORODJA KUPIM ELEKTRO motor z reduktorjem za zunanji trak, za hlevski gnoj, tel.: 040/ MIZARSKI ponk (virštat), novejši, dolžine približno 2 m, tel.: 041/ GRADBENI MATERIAL 2 M 3 suhih smrekovih desk, cole in plohe ter 3 m 3 suhih macesnovih desk, tel.: 04/ , 040/ ŽELEZNIŠKE pragove, tel.: 068/ KUPIM ODKUPUJEMO kostanjeve drogove (za elektrogospodarstvo), dolžine 9 11 m (tudi neobeljene), 031/ , pisarna 02/ ; SES, d.o.o., Opekarska ul. 22, Maribor PODARIM DROBNI matertial za zasipanje, tel.: 041/ KURIVO DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, tel.: 041/ BUTARE za krušno peč, tel.: 031/ DRVA, suha bukova ter mešana, možna dostava, Žabnica, tel.: 041/ KVALITETNA, mešana in bukova drva, tel.: 051/ PELETI, briketi, drva Agrocal, dostava brezplačna, in odkup živine, Smrekca center, d.o.o., Žabnica 5, Žabnica, tel.: 04/ SUHA mešana drva, smrekove, jesenove in jelšove plohe, tel.: 031/ SUHA bukova, hrastova, gabrova, jesenova drva, lahko razžagana in z dostavo, tel.: 031/ SUHA, hrastova drva, cena 42 EUR/ m 3, možna dostava, tel.: 040/ SUHA, bukova, razžagana drva in gozdarski traktor gosedničar, Gorje, tel.: 031/ VEČJO količino kvalitetnih suhih bukovih, 45 EUR, in mešanih drv, 40 EUR, bližina Gorenje vasi, tel.: 031/ ZELO ugodno prodam lesene brikete in pelete, tel.: 040/ STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO ZLOŽLJIVO posteljo,»fiksen«okvir, 200 x 90, simbolična cena, tel.: 040/ GOSPODINJSKI APARATI DOŽIVLJENJSKA posoda, 4-plastno dno, nova, po polovični ceni, primerno za darilo, tel.: 04/ , 040/ OGREVANJE, HLAJENJE KOTEL brzoparilnik, 60-litrski, cena 60 EUR, in peč na drva»gašperček«, tel.: 031/ ŠPORT, REKREACIJA ČOLN Crownline, letnik 2000, dolžina 5,54 m, motor 3.0 Mercrusier, odlično ohranjen, na prikolici, tel.: 041/ MASAŽNA miza, nova, zložljiva, prenosna, - 30 %, tel.: 041/ Cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/ ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Ko pomislimo na podeželje, se spomnimo na raznolike dobrote, ki jih znajo pripraviti spretne gospodinje kmetij. Vedno znova nas navdušijo z izvirnimi jedmi, takimi, ki so se jih naučile pripravljati od svojih mam in babic, drzne pa so tudi pri preskušanju sodobnejših jedi. Dobro kosilo se konča s sladico, drobno pecivo se poda h kavi ali čaju, sladka so lahko tudi jutra in večeri EUR STARINE KUPIM ODLIKOVANJA, kovance, ure, slike, značke, srebrnino, dokumente in drugo, tel.: 030/ OBLAČILA IN OBUTEV NOVO, usnjeno, šofersko jakno z ovčjo podlogo, tel.: 040/ ŽIVALI IN RASTLINE KANARČKE različlnih barv, samci in samice, tel.: 031/ KMETIJSKI STROJI V AGROIZBIRI Čirče - akcija za olja, masti in filtre, za vse tipe traktorjev v Agroizbiri Kranj, d.o.o., Smledniška c. 17, Kranj, tel.: 04/ V AGROIZBIRI Čirče velika jesenska akcija akumulatorjev za avtomobile, kamione in traktorje v Agroizbiri Kranj, d.o.o., Smledniška c. 17, Kranj, tel.: 04/ KUPIM DVOBRAZDNI plug 10 ali 12 col, Krajnik ali obračalni, tel.: 041/ TRAKTOR, kiper prikolico in motokultivator, lahko je v okvari, tel.: 031/ TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Univerzale, Štore ali TV ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, tel.: 031/ TRAKTOR za lastno uporabo, od lastnika, tel.: 030/ TRAKTORSKO frezo za zemljo in motokultivator s priključki, tel.: 031/ PRIDELKI BELO vino, malvazija in laški rizling, tel.: 041/ JABOLKA jonagold in krivopecelj, tel.: 031/ JABOLKA voščenke ter suha mešana drva, tel.: 04/ JABOLKA, dolensjka voščlenka, Zabukovje 2, Kranj, tel.: 041/ JEČMEN za krmo, tel.: 041/ JEDILNI krompir, rdeči desire, 30 kg = 6 EUR, tel.: 041/ JEDILNI krompir, tel.: 031/ KRMNI krompir, tel.: 041/ KROMPIR za krmo, tel.: 041/ REPO, debelo, za kisanje ali krmo, ugodno, tel.: 041/ SILAŽNE bale, tel.: 031/ SVEŽE, goveje meso krave, česen in čebulo, tel.: 031/ VZREJNE ŽIVALI ČB teličke, stare teden dni, po izbiri, hlevska AP kontrola, tel.: 041/ ČB bikca in teličko lisaste pasme, stara 4 mesece, tel.: 041/ ČB teličke, stare 3 tedne, tel.: 041/ ČB bikca, težkega 200 kg, tel.: 051/ ČB teličko, staro 14 dni, tel.: 041/ ČB bikca, starega 14 dni, tel.: 041/ JAGENJČKE, ovčje kože, jabolka, jabolčni sok, kis dobite na eko kmetiji, Praproše 7, tel.: 031/ JAGNETA, tel.: 040/ KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in črne barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, tel.: 041/ KRAVO LS, staro 5 let, cena 850 EUR, tel.: 031/ KUNCE orjaški lisec, stari 4 mesece in starejši, tel.: 030/ MESO mladega bika, po ugodni ceni, tel.: 031/ NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot Zlatko, Babinci 49, Ljutomer, tel.: 02/ PAŠNO telico simentalko, brejo 8 mesecev, tel.: 051/ TEDEN dni starega bikca križanca LS/ ČB, tel.: 04/ , 031/ TELICO simentalko, staro 6 mesecev, planinska paša, cena po dogovoru, tel.: 041/ VEČ ČB teličkov, starih 6 mesecev, cena po dogovoru, tel.: 041/ OSTALO SUHO seno v okroglih balah in silažne bale ter molzni stroj Sezer, tel.: 031/ ULEŽAN hlevski gnoj, možna dostava, tel.: 031/ ZAPOSLITVE (m/ž) IŠČEM DUO Rolo išče delo na zabavah, obletnicah z domačo in zabavno glasbo, tel.: 041/ Inkantan pismon jubin mandolinu murtilo rane ličin u đardinu i zadnja rič u grlu kad mi stane najlipja suza za te neka kane. (Z. Runjić) Pesem izseljencev v Ročevnici Pripogibljejo se veje in skrivnostno gozd šumi, črna tema se mi smeje, zlobno potok žubori. POSLOVNE PRILOŽNOSTI IŠČEM kupca za 2 delnici Hranilnice Lon, po močno znižani ceni, tel.: 031/ Nudimo vse vrste posojil. STORITVE NUDIM SENČILA ASTERIKS, d.o.o., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: , 041/ ; žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize, ADAPTACIJE vsa gradbena dela, notranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/ ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlakovanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/ BARVANJE napuščev in fasad do višine 25 m, z lastnimi dvigali ugodno. Nudimo tudi vsa slikopleskarska dela. Sandi Ferlan, s.p., C. talcev 14, Kranj, tel.: 041/ EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič nudi čiščenje in razrez cistern ter filtracijo olja! Pleskanje stanovanj in stopnišč, tel.: 041/ FLORJANI, d.o.o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakovanje dvorišč, tel.: 041/ KERAMIČARSTVO Janez Kleč, s.p., Milje 77, Visoko vam nudi kvalitetno in ugodno polaganje keramičnih ploščic in adaptacije kopalnic, tel.: 051/ POSEK in spravilo lesa, možnost odkupa lesa na panju. M-LES, Matej Urh, s.p., Bodešče 18, Bled, tel.: 031/ TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Samo Kališnik, s.p., Velika Lašna 45, Kamnik, tel.: 031/ IŠČEM IŠČEM osebo, ki bi mojemu sinu pomagala pri učenju v osnovni šoli, tel.: 031/ TRAKTORISTA za mesec november, tel.: 041/ ZASEBNI STIKI ŽENITNE raznovrstne, zanimive ponudbe, z vse države, različnih starosti. Mnogo je samskih fantov, gospodov... Hitra spoznavanja, 031/ , RAZNO 2 STEKLENICI pletenke, 5-litrske, tel.: 04/ , 051/ INOX sod za sok, 60-litrski, ugodno, tel.: 031/ Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in papi Capt. Goran Marasović Kapitan dolge plovbe Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu in ga predali sinji prostranosti morja v objem. Iskreno se zahvaljujemo predanemu osebju Oddelka 700 in Negovalnega oddelka Klinike Golnik. Zaradi neprecenljive skrbi, pomoči in podpore v najtežjih trenutkih pa je posebno mesto v naših srcih namenjeno sestrama Veri Benedik in Mariji Bistan. Žalujoči vsi njegovi Portorož, Koper, Split Misli pa hite v daljavo, tja, kjer se rodile so, kjer ne bo jim več sijalo sonce, nekdaj radostno. Verzi Marije ob izgonu 31. julija 1947 družine Paulin iz njihovega sto- in stoletnega doma v Podbrezjah na zahtevo treh podbreških fantov: Boltov, Černetov, Matijevčev. Po 70-ih letih izgnanstva se Marija vrača v rodne Podbrezje. Odšla je v večnost naša ljuba dobra sestra in teta Marija Frančiška Paulin rojena doma v Podbrezjah št. 16 (pri Francku) dne 28. maja 1923 Slovo drage Marije je bil na njeno željo v najožjem družinskem krogu v podbreški cerkvi sv. Jakoba 22. avgusta Černetovega je zadela kap pred Franckovim znamenjem; Boltov se je s pričanjem opravičil, Matijevčev pa verbalno. Nekdanja domačija je danes podrtija. Sestra Ana in brata Aleš in Alojz, sestrična Sonja, nečakinja Maša z družino Ljubljana, Kranj, Ročevnica, Podbrezje, Dunaj

31 Gorenjski glas ZAHVALE 31 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Pavle Jeras rojene leta 1929, iz Lahovč pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za podarjene sveče, denarno pomoč, svete maše in besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Jerič za organizacijo pogreba, gospodu župniku prelatu Stanislavu Zidarju za opravljen cerkveni obred in pevcem cerkvenega zbora iz Lahovč za zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ter našo mamo pospremili k večnemu počitku. Ni smrt tisto, kar nas loči, ZAHVALA in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) K nebeškemu očetu je v 83. letu starosti odšla naša draga mama in žena Francka Gartnar Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, cvetje, sveče, sv. maše in darove za hotaveljsko cerkev. Hvala zdravstvenemu osebju, župnikoma za ganljiv pogreb in cerkvenemu zboru za doživeto zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami Nikoli pozabljen, vedno ljubljen, nikoli več viden. Žalujoči: hčerki Irena in Marija ter sin Ivan z družinami ZAHVALA V 92. letu nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ata, tast, brat, stric, dedek in pradedek Franc Tičar p. d. Gašperjev ata Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) V SPOMIN 26. oktobra je minilo leto, odkar nas je zapustila naša draga mama Hilda Cilenšek Hvala vsem, ki ste našo mamo ohranili v lepem spominu. Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle) Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite... Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju: dr. Kernovi, sestri, patronažni delavki ZD Kranj in negovalkam Doma starejših občanov (DSO) Preddvor. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govor ob grobu, pevcem, trobentaču, ZB NOB Preddvor in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Nova vas, oktober 2016 ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric Albin Šilar iz Zg. Bitenj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi, g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček, golobarjem za izpustitev golobov ob grobu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 43. letu je odšel med zvezde naš Klemen Eržen iz Mavčič Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani. Hvala za vsako toplo besedo, objem ali stisk roke, hvala za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala gre gospodu župniku Janezu Šavsu za lepo slovo, hvala dr. Marti Dobnikar in dr. Mateji Lopuh za nesebično pomoč, molitvenim skupinam in pevcem Škofjeloškega okteta ter vsem gasilcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovo pot Domov. Hvala sodelavcem Papirnice Goričane, CS Medvode in učencem ter učiteljem BC Naklo. Hvaležni smo vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči vsi njegovi Tam nekje, kdo ve, kje, je drugačen svet. V svetu tem, tam nekje, naša Ivanka tiho spi. Vsi njeni Oktober 2016 ZAHVALA Nepričakovano je sklenila svojo življenjsko pot naša draga Ivanka Žemlja predmetna učiteljica v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje, darovane svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sošolkam in sošolcem Gimnazije Kranj, sodelavkam in sodelavcem OŠ Franceta Prešerna ter kolektivu Gimnazije Kranj. Posebna zahvala gospodu župniku Eriku Šviglju in prelatu Stanislavu Zidarju za lep pogrebni obred ter pevcem za ganljive pesmi slovesa. V tolažbo nam je, da ste jo številni prijatelji in znanci spoštovali in imeli radi. Ohranite jo v lepem spominu. Sin Miha in hčerka Tatjana z družino ZAHVALA V tihem deževnem dnevu smo se poslovili od naše drage žene, sestre, tete, sestrične, svakinje in prijateljice Ivanke Božič iz Železnikov, Na Kresu 21 Ob boleči izgubi drage Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, stiske rok, tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje ter denarni prispevek za Onkološki inštitut. Hvala osebju onkološke bolnišnice, radiološki oddelek, iz Ljubljane, pogrebni službi Akris in Anči Bogataj. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Železniki, oktober 2016 ZAHVALA Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrjejo le v nas se preselijo in naprej živijo so in tu ostanejo V 80. letu nas je zapustila ljubljena žena, najboljša mami in mama Ivanka Rakar Ob njeni boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Majdinim sodelavcem in zdravnikom za skrb, izrečene besede podpore, topel stisk rok, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, bili del njenega življenja in se od nje poslovili na zadnji poti. Mož Mitja, hčerka Majda z možem, vnuka Luka in Nina s partnerjema ter pravnuka Nik in Bor

32 32 Gorenjski glas Anketa Koliko in kako varčujemo? Aleš Senožetnik V ponedeljek bomo obeležili svetovni dan varčevanja. Kot kažejo podatki Statističnega urada RS, se slovenska gospodinjstva po privarčevanem denarju uvrščajo na visoko tretje mesto med vsemi državami EU. Koliko in kako pa varčujejo Kranjčani? Valerija Novak:»Žal mi kaj dosti ne uspe privarčevati. Če pa že, pa raje kot na bankah varčujem doma. Vsake toliko dam nekaj v kuverto, pa se nabere.«tone Hostar:»Vesel sem že, če je na koncu meseca pozitivna ničla, kaj šele, da bi kaj privarčeval. Ob vseh mesečnih stroških za varčevanje žal ne ostane veliko.«danijel Lazar:»Treba je kar dobro načrtovati in preračunati, da na koncu meseca kaj ostane. Po navadi varčujem kratkoročno, pa še tako se večkrat zgodi, da moram porabiti za kaj drugega, kot sem načrtoval.«milena Štempihar:»Sama varčujem drobiž, ki mi ostane. V enem letu pa se le nekaj malega nabere. Sicer pa ob vseh drugih stroških ne ostane kaj dosti za varčevanje.«bernarda Vodnik:»Največ se da privarčevati pri hrani, če se pametno kupuje in porablja. Sicer pa poleg najemnine in drugih mesečnih stroškov za varčevanje ne ostane veliko.«večina za avtobusno postajo Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal. Vilma Stanovnik Kranj Najdaljša razprava na sredini seji kranjskega mestnega sveta je bila pričakovano pri obravnavi odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal v Kranju. Začela se je že ob potrditvi predlaganega dnevnega reda, saj je svetnik Janez Černe pre dlagal, naj se odlok v drugi obravnavi prestavi na nasled njo sejo. Tudi nekateri drugi svetniki so imeli pomisleke o obravnavi te točke, saj se še ni zaključil poziv promotorjem. Prav tako so proti gradnji še vedno člani Državljanske pobude za ohranitev zdravega življenjskega okolja Zlato polje, nekaj prebivalcev Zlatega polja pa se je pred sredino sejo zbralo v prostorih občine, kjer so bili tudi občinski redarji.»državljanska pobuda je pozivala prebivalce Zlatega polja, naj pridejo protestirat pred občino, kar je seveda njihova pravica. Moja dolžnost pa je bila, da zagotovim nemoten potek seje. Ker smo po napovedih članov državljanske pobude pričakovali, da jih bo veliko, vremenska napoved Prevladovalo bo dokaj jasno vreme, v višinah se bo postopoma spet otoplilo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno. PETEK SOBOTA NEDELJA 3/13 C Sedanja avtobusna postaja je na začasni lokaciji že več kot 40 let, sprejetje odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal nasproti porodnišnice pa je priložnost, da Kranj vendarle dobi sodobno avtobusno postajo. / Foto: Matic Zorman smo v avli organizirali neposredni prenos seje. Izkazalo se je, da to ni bilo potrebno. V času obravnave prostorskega načrta Avtobusni terminal je bilo v avli prisotnih osem članov civilne iniciative,«je po seji pojasnil kranjski župan Boštjan Trilar. Večina svetnikov je najprej zavrnila, da se druga obravnava o občinskem prostorskem načrtu prestavi na naslednjo sejo, prav tako pa jih je bila v razpravi večina naklonjenih predlagani lokaciji terminala. Opozarjali Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo 2/14 C 3/13 C so zlasti na sedanje nevzdržno stanje, svetnik Gorazd Copek, ki živi v bližini zdravstvenega doma na Zlatem polju, pa je povedal, da domačini vsak dan teže prenašajo gnečo okoli svojih domov, saj parkirišča zasedajo obiskovalci zdravstvenega doma, ki vozijo po ozkih ulicah in ogrožajo domačine, zlasti otroke. Zato projekt mnogi tudi podpirajo. Po razpravi je 18 od 26 svetnikov glasovalo za sprejetje odloka, šest jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. 6/18 o C 7/18 o C -1/11 o C 2/12 o C 5/13 o C 3/12 o C 4/12 o C 10/18 o C 5/13 o C»Sprejetje odloka je za nas jasen signal, da si Kranjčanke in Kranjčani želijo razvoja. Ta je namreč podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je ključni pogoj za izvedbo projekta Avtobusni terminal, ki seveda pomeni več kot novo avtobusno postajo, saj bomo uredili Kidričevo cesto in krožišče. Prav tako naj bi zgradili preostale spremljajoče objekte za širitev zdravstvene, lekarniške in drugih dejavnosti ter nova parkirišča,«je po seji poudaril župan Boštjan Trilar. 2/12 o C 3/13 o C 5/14 o C 4/13 o C 5/14 o C Občina bo plačala, Bogataj naj se opraviči Kranjska občina bo Dimnikarstvu Dovrtel, d. o. o., še ta mesec plačala nekaj več kot 866 tisoč evrov. Vilma Stanovnik Kranj»Žal je sklep sprejet,«je kranjski župan Boštjan Trilar na sredini seji mestnega sveta pospremil soglasen rezultat glasovanja. Svetnikom je namreč predlagal, naj se v proračunu Mestne občine Kranj več kot osemsto tisoč evrov iz drugih postavk prerazporedi za poplačilo s pravnomočno sodbo prisojenega zneska Dimnikarstvu Dovrtel. Kot je pojasnila vodja urada za splošne zadeve Mateja Koprivec, je dolg, ki se zaradi zamudnih obresti vsak mesec povečuje za tri tisoč evrov, treba plačati, sicer se bo ta še naprej višal.»leta 2004 je župan Mohor Bogataj Dimnikarstvu Dovrtel, d. o. o., odpovedal koncesijsko pogodbo in leta 2007 je sodišče ugotovilo, da je bilo to nezakonito. Tako so proti občini vložili tožbo v vrednosti več kot Teden solidarnosti 1,7 milijona evrov, letos pa je sodišče tej tožbi delno ugodilo, in sicer v znesku 436 tisoč evrov, kar pa skupaj z obrestmi znaša 866 tisoč evrov,«je pojasnil župan Boštjan Trilar in dodal, da bo občina ta znesek do konca meseca tudi plačala. Mestni svetniki so zato podprli predlog svetnika Igorja Velova, da pozovejo nekdanjega župana Mohorja Bogataja, da se Kranjčankam in Kranjčanom javno opraviči za povzročeno škodo, prav tako pa je mestni svet na predlog svetnika Janeza Černeta naložil mestni upravi, da če obstaja pravna podlaga za kazenski in odškodninski pregon Mohorja Bogataja, opravijo postopek za takšen pregon. Sicer pa Dimnikarstvo Dovrtel občino toži še v dveh postopkih, ki še trajata, in v primeru, da uspe tudi s tema, bo občina morala plačati še dodatnih 1,5 milijona evrov. Kranj Od 1. do 7. novembra bo potekal Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ki izhaja iz potrebe po družbeni solidarnosti. V tem tednu bodo na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije v prodaji doplačilne znamke, na vseh železniških in avtobusnih postajah pa doplačilne nalepke za vozovnice v javnem potniškem prometu. Denar, ki ga na ta način zbere Rdeči križ, se steka v poseben sklad solidarnosti pri tej humanitarni organizaciji in je namenjen pomoči ljudem ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega oziroma takojšnji pomoči posameznikom in družinam ob manjših nesrečah (požarih, poplavah, plazovih). Banka Koper: sprememba lastništva in imena Kranj V Banki Koper, ki je s petimi poslovalnicami navzoča tudi na širšem gorenjskem območju, se obetajo spremembe v lastništvu in imenu. Sedanja lastnica, bančna skupina Intesa Sanpaolo s sedežem v Milanu, naj bi 51 odstotkov delnic prenesla na Privredno banko Zagreb (PBZ), ki je tudi del skupine Intesa Sanpolo, skupina pa naj bi ohranila še 48-odstotni delež. Banka Koper naj bi po lastniški spremembi prevzela ime Intesa Sanpolo Bank, njen sedež pa bo še naprej v Kopru.