EKONOMSKI POMEN PROFESIONALIZACIJE REJE KASAČEV ZA SLOVENIJO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI POMEN PROFESIONALIZACIJE REJE KASAČEV ZA SLOVENIJO Kandidat: Slavič Jernej Študent rednega študija Številka indeksa: Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Podjetništvo Mentorica: izredna prof. dr. Jožica Knez-Riedl Ljutomer, maj 2004

2 1 IZJAVA Študent Slavič Jernej izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela. Zagotavljam da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtor dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Kraj: Ljutomer Datum: Podpis:

3 2 PREDGOVOR Začetki kasaškega športa v Sloveniji segajo v leto 1874, ko so bile prve kasaške dirke na Murskem polju. Od leta 1875 naprej pa se beležijo rezultati in poreklo konj. Že v tistem času so kmetje pričeli z rejo kasačev, s katerimi so lahko opravljali delo na polju in se uspešno dokazovali tudi na kasaških dirkah. Le-te so jim velikokrat pomenile dodaten vir zaslužka. Trenutno imamo v Sloveniji devet hipodromov, na katerih se letno zvrsti približno 30 tekmovalnih dni. Tekmovalne dneve financirajo izključno sponzorji in povprečna nagrada pri nas znaša okrog ,00 SIT bruto. V razvitejših državah so nagrade veliko višje. Tekmovalni dnevi se v večji meri financirajo od prihodkov na stavah in le manjši del financirajo sponzorji. Cilj diplomske naloge je predstaviti manj znano dejavnost, ki pa v našem okolju ni nikakor novo, ampak ima 130 letno tradicijo. Skozi to obdobje se je razvila tudi nova pasma kasača LJUTOMERSKI KASAČ, ki predstavlja neprecenljivo kulturno dediščino. Predstaviti želimo specifičnosti reje, probleme v reji in dosežke, ki so jih dosegli ljutomerski kasači in kasači, kateri so bili rezultat tuje reje. Ocena neposrednega števila zaposlenih v tej panogi v primeru profesionalizacije in pomen stav za konjski šport. Predpostavljamo, da bo država v prihodnje bolj zainteresirana za razvoj tistih dejavnosti, ki se odmikajo od tradicionalnega industrijskega vzorca. S samim poseganjem države v to panogo se lahko omogoči profesionalizacija reje in športa, ter se s tem omogoči večje število novih delovnih mest, prav tako pa prestrukturiranje nekaterih kmetij, ki bi se lahko ukvarjala le z rejo kasaških konj. Pri raziskavi se bomo omejili izključno na rejo in šport kasaških konj z ekonomskega vidika, in sicer z vidika gospodarjenja.obdobje na katerega se bomo omejili, je zadnjih deset let. Oprli se bomo na zadnje statistične podatke. Kljub dolgoletni tradiciji pa se ta šport pri nas ni uspel profesionalizirati, oz. se mu ni uspelo prestrukturirati v času, ko je konj izgubljal na gospodarskem pomenu. Kasaški šport se je ohranil pri nas predvsem bolj zaradi ljubezni do konj, kot pa iz ekonomske pomembnosti. Kasaški šport ima v večini evropskih držav določen gospodarski pomen, saj zaposluje veliko število ljudi ne samo neposredno, ampak tudi posredno. Mnogo podjetnikov je prav v tem športu našlo prave priložnosti za zaslužek ali kot trenerji, vozniki, lastniki najuspešnejših kasačev, ali kot lastniki raznih koncesij, lastniki gostinskih lokalov na hipodromih, trgovci in proizvajalci konjske opreme in še bi lahko naštevali. Pomen stav na kasaških hipodromih po svetu je nedvomno zelo velik saj se od dobička na stavah izplačujejo nagrade dirk. Sponzorji odigrajo le manjšo vlogo, saj le ti ponavadi sponzorirajo le večje dirke, ki imajo veliko medijsko pozornost. Delež, od stav, ki gre za nagrade je določen z individualno pogodbo med hipodromom na katerem potekajo stave in nosilcem licence konjskih stav.

4 3 KAZALO 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Namen, cilji in osnovne trditve Namen Cilji Trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja 7 2. PREDSTAVITEV DEJANOSTI REJE KASAČEV 2.1. Reja kasačev in kasaške dirke v Sloveniji Ljutomerski kasač Kratek pregled dosedanjega razvoja v Sloveniji Ocena neposrednega števila zaposlenih in števila tekmovalnih konj v primeru profesionalizacije za Slovenijo Reja kasačev in kasaške dirke v svetu Organiziranost reje in dirk kasaških konj v Nemčiji Aktualna dogajanja v tujini SPECIFIČNE ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI 3.1. Reja kasaških konj Odbira kasaških konj Vzdrževanje in šolanje konj Vzdrževanje Šolanje Kasaške dirke tekmovanja Pogoji za udeležbo na tekmovanjih Način potrditve tekmovalnih pravil Kratek opis kasaških dirk Poslovanje Kasaškega kluba Ljutomer v letu 2001 in STAVE Pomen stav na kasaških hipodromih za kasaški šport Praksa na tem področju v tujini Hong Kong vzor organizacije in uspeha konjskih stav SKLEP 5.1. Sklepne ugotovitve Predlogi POVZETEK 36

5 4 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Začetki kasaškega športa v Sloveniji segajo v leto 1874, ko so bile prve kasaške dirke na Murskem polju. Od leta 1875 naprej pa se beležijo rezultati in poreklo konj. Že v tistem času so kmetje pričeli z rejo kasačev, s katerimi so lahko opravljali delo na polju in se uspešno dokazovali tudi na kasaških dirkah. Le-te so jim velikokrat pomenile dodaten vir zaslužka (Baš 1976, 11-12). Po drugi svetovni vojni se je začelo število konj drastično manjšati, deloma zaradi nadomestitve s traktorjem in drugo mehanizacijo, deloma pa zaradi prevelikih stroškov reje (plemenski material 1 prihaja večinoma iz ZDA) ter zaradi vse manjših nagrad na kasaških dirkah. Država ni več pomagala rejcem pri nabavi plemenskega materiala iz tujine, zato so ga bili primorani nabavljati na lastne stroške. Reja kasaških konj v Sloveniji je zelo draga. Zaradi nizkih nagrad na naših hipodromih se rejcem ne povrnejo stroški reje, kot je to praksa v tujini, kjer je reja konj mnogim osnovna dejavnost in ne le hobi. Trenutno imamo v Sloveniji devet hipodromov 2, na katerih se letno zvrsti približno 30 tekmovalnih dni. Le-te financirajo izključno sponzorji in povprečna nagrada pri nas znaša okrog ,00 SIT bruto 3 (državi se plača davek v višini 25% in krovni organizaciji 5%), tako da lastnikom konj ostane bore malo.v razvitejših državah so nagrade veliko višje. Tekmovalni dnevi se v večji meri financirajo od prihodkov na stavah in le manjši del financirajo sponzorji. Mediji v državah, kjer je ta šport na visoki ravni, igrajo veliko vlogo, saj pritegnejo veliko ljudi na hipodrome in naredijo ta šport na splošno zanimiv. V Sloveniji ustrezne medijske podpore ni. Še zanimivejši naredijo ta šport stave, ki so v tujini organizirane na zelo visokem nivoju. Ni nujno, da se stavci udeležijo kasaških dirk na hipodromu, saj imajo možnost le-te spremljati neposredno preko televizije v stavnih hišah, kjer lahko tudi stavijo na svojega konja. 1.Plemenski material so plemenske živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodki. V zgornjem primeru so mišljene plemenske kobile in plemenski žrebci, ki so kot tekmovalci v tujini dosegali dobre rezultate(uradni list RS Zakon o živinoreji 3.člen pomen izrazov) 2.Kasaški koledar in register konj 2002 (Kasaška zveza Slovenije, Ljutomer Izračun je narejen na podlagi povprečne nagrade na plasma na zadnjih enajstih tekmovanjih v Sloveniji (

6 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomske naloge je predstaviti koristi in probleme, ki se pojavljajo v povezavi z rejo kasačev. Pozornost bomo usmerili predvsem na regije, kjer se je ta šport razvijal (območje Prlekije). Začetki segajo v leto 1874, kar je tudi rojstna letnica ljutomerskih konjskih dirk. V diplomski nalogi smo opisali potenciale, ki so v reji kasačev. Dejavnost je v veliki meri odvisna od podjetniške iniciative rejcev kasaških konj, kasaških klubov ter krovne kasaške organizacije. Predvsem rejci in kasaški klubi morajo biti podjetniško usmerjeni, zaradi zagotovitve velikih finančnih sredstev, ki so povezani z rejo in organizacijo kasaških dirk. Rejci kasaških konj imajo velike izdatke, kar zadeva rejo, pri tem pa nimajo podpore države ali občin oz. je ta podpora minimalna in ne predstavlja nekega pomembnega deleža sredstev. Kasaški klubi se srečujejo predvsem s problemom zagotovitve finančnih sredstev za nagrade, ki jih prejmejo tekmovalci na kasaških dirkah. Te nagrade zagotavljajo klubi preko sponzorjev, ki jih pridobijo v večji meri preko poznanstev vodilnih članov klubov Cilji Cilj diplomske naloge je predstaviti manj znano dejavnost, ki pa v našem okolju ni nikakor nova, ampak ima 130 letno tradicijo. Skozi to obdobje se je razvila tudi nova pasma kasača LJUTOMERSKI KASAČ, ki predstavlja neprecenljivo kulturno dediščino. Predstaviti želimo specifičnosti reje, probleme v reji in dosežke, ki so jih dosegli ljutomerski kasači in kasači, kateri so bili rezultat tuje reje. Naslednji cilj diplomske naloge je ugotoviti število kasaških konj v Sloveniji, narediti oceno za zadnjih deset let, ali se število kasaških konj v Sloveniji veča ali manjša, ter izračunati potrebno število konj, za izvedbo dirk dvakrat tedensko skozi vse leto. To število konj je osnova za oceno števila posredno in neposredno zaposlenih v tej panogi. Hkrati je eden od ciljev, ugotoviti, kakšno vlogo bi morala odigrati država ob vzpostavitvi tega sistema in kakšno korist bi predstavljala ta dejavnost v primeru profesionalizacije Trditve (teze, hipoteze) Začetki reje kasaških konj v Sloveniji segajo v leto 1874, ko je bilo ustanovljeno dirkalno društvo v Ljutomeru. To društvo se je prvotno imenovalo Stuttentrab-Renn-Verein in Luttenberg, se pravi po slovensko Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. To društvo je bilo drugo najstarejše v Evropi, saj je pred njim bilo ustanovljeno le dirkalno društvo na Dunaju Ena izmed glavnih oseb pri ustanovitvi tega društva je bil graščak iz Lukavec pri Ljutomeru August von Schenkel, ki je zapisal tudi sam namen tega društva. Zapisal je, da je društvo ustanovljeno v korist konjereje in zaradi boljše prodaje konj, saj se na dirkah pokažejo sposobnosti konja, na podlagi katerih se najboljše živali izberejo za pleme.

7 6 Takratni pomen konj je bil drugačen kot danes, ker konji v tistem času niso bili izključno namenjeni športu, ampak je bila njihova osnovna funkcija delo v kmetijstvu. Skozi čas pa se je njihova funkcija spreminjala, predvsem zaradi hitrega tehnološkega napredka. Tako so konji izgubili na vrednosti in pomenu v smislu pomembnosti za gospodarstvo. Konje pa so obdržali le tisti rejci, ki jih niso imeli izključno le za delo, ampak so se z njimi uspešno kosali na kasaških dirkah. Tako so ti rejci obdržali konje vse do danes in prispevali k temu, da se je razvila nova pasma kasača LJUTOMERSKI KASAČ, ki predstavlja neprecenljivo kulturno dediščino, nedvomno pa lahko med drugim pripomore k promociji Prlekije, kakor k razpoznavnosti Slovenije v Evropi. Država nekaj let po II. Svetovni vojni ni videla koristi v konjih, jim tudi ni posvečala velike pozornosti, zato je deloma tudi zaradi tega kasaški šport obstal na nižjem nivoju predvsem v organizacijskem smislu napram drugim evropskim državam. V teh državah je postal ta šport gospodarska panoga, kjer se je uveljavljal profesionalni način dela, pri katerem sodelujejo vrhunski strokovnjaki različnih strokovnih disciplin podobno kot to počno v večjih podjetjih. Dejstvo je, da v primeru profesionalizacije kasaškega športa v Sloveniji ne bo v hipu zadostno število tekmovalnih konj in plemenskega materiala, zaradi tega bi bilo potrebno postopno uvajanje v profesionalizem in sistem bi bilo potrebno naravnati tako, da se bo reja kasaških konj izplačala ter da bo postala rejcem osnovna dejavnost. Profesionalizacija tega športa zahteva zaposlovanje velikega števila ljudi ne samo posredno (trenerjev in tekmovalcev) ampak tudi veliko število neposredno zaposlenih (veterina, kovači, prehrambena industrija za konje, razni izobraževalni centri za bodoče zaposlene itd.) V državi bi se ob vzpostavitvi tega sistema lahko zmanjša brezposelnost, predvsem na območju Pomurja, kjer je ta šport najbolj razvit in kjer je še vedno velik delež brezposelnosti. Letno poročilo zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, območne službe Murska Sobota kaže stopnjo brezposelnosti v Pomurju, ki je znašala v letu ,7% v upravni enoti Ljutomer 15,7% in v letu ,6% v UE Ljutomer 15,3% Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da bo država v prihodnje bolj zainteresirana za razvoj tistih dejavnosti, ki se odmikajo od tradicionalnega industrijskega vzorca. S samim poseganjem države v to panogo se lahko omogoči profesionalizacija reje in športa, ter se s tem omogoči večje število novih delovnih mest, prav tako pa prestrukturiranje nekaterih kmetij, ki bi se lahko ukvarjala le z rejo kasaških konj. Predpostavljamo, da bomo pridobili želene podatke in da bodo ti verodostojni. Omejitve: Pri raziskavi smo se omejili izključno na rejo in šport kasaških konj z ekonomskega vidika, in sicer z vidika gospodarjenja. Obdobje, na katerega smo se omejili, je zadnjih deset let. Oprli smo se na zadnje statistične podatke.

8 Predvidene metode raziskovanja. Pri raziskovanju smo uporabili dinamično primerjalno analizo, pri kateri smo se oprli na nekaj izbranih indikatorjev te dejavnosti. Uporabili smo domače in tuje vire. Naslonili smo se tudi na intervju z domačimi in tujimi rejci, trenerji in vodilnimi člani kasaških klubov.

9 8 2. PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI REJE KASAČEV 2.1. Reja kasačev in kasaške dirke v Sloveniji Danes poznamo v svetu veliko število pasem konj, ki so namenjene različnim dejavnostim, predvsem športnim. Tako se je razvila tudi kasaška pasma konj (kasač 4 ), ki je namenjena v današnjem času izključno v športne namene. Smisel reje teh konj je, da se ob doseženi starosti pomerijo na kasaških dirkah in s tem dokazujejo svojo kvaliteto in pa tudi plemensko vrednost. V svetu poznamo tri glavne pasme kasačev, in sicer ameriškega kasača, ruskega kasača in francoskega kasača. Te tri pasme pa niso edine v svetu, saj so nastale tudi nekatere druge pasme kasačev, ki sicer vsebujejo eno ali pa vse tri pasme v svojem rodovniku, imajo pa svoje specifične značilnosti, po katerih se med seboj razlikujejo (Jurkovič. 1983, 36) Ljutomerski kasač Tudi v Sloveniji se je razvila pasma kasača, in sicer ljutomerski kasač. Reja ljutomerskega kasača je značilna in skoraj edinstvena po tem, da so do 1960 leta te konje uporabljali za vsa kmetijska dela, ob tem pa so jih trenirali in preizkušali na dirkah. Zato so se rekordi ljutomerskih kasačev šele v zadnjem času približali rekordom drugih evropskih rej (Jurkovič. 1983, ). Jurkovič (1963, 26) je v svoji doktorski dizertaciji raziskoval med drugim tudi gospodarski in ekonomski pomen ljutomerskega kasača. Ljutomerski rejci so odstavljena žrebeta prodajali v veliki meri za dokaj dobre cene predvsem Madžarom, medtem ko so Italijani raje kupovali pri naših rejcih plemenske kobile, stare od 3 do 4 leta. Zaradi dobre prodaje je bila reja rentabilna, po drugi strani pa je to bila motivacija rejcem za še boljšo rejo kasačev. Čeprav je gospodarska korist tukaj odigrala posebno vlogo, je poleg tega obstajala na tem področju tradicionalna ljubezen do dobrega in plemenitega konja, zato je povsem razumljivo, da se je kljub velikim krizam v kasaškem športu pri nas, ohranila vse do danes. Poleg velikih težav so rejci skozi velike materialne žrtve vztrajali na zastavljeni poti, nihče jih ni mogel prekositi in ravno v tem je skrivnost rejskih uspehov in visoke kvalitete ljutomerskega kasača danes. Iz navedenega lahko sklepamo, da so rejci poleg znanj o reji morali imeti in seveda so imeli ter imajo še vedno podjetniško znanje, čeprav se tega mogoče sploh ne zavedajo. Antončič, Hisrich, Petrin in Vahčič (2002, 30) opredeljujejo podjetništvo kot proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanja, prevzemajo pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanja nečesa novega, vrednega in prejmejo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in neodvisnosti. 4. Priloga 1: primer kasača

10 9 Tabela 1: Vrste spretnosti in znanja v podjetništvu Splošne tehnične Spretnosti poslovnega Osebnostne podjetniške spretnosti managementa spretnosti. - pisanje - načrtovanje in zastavljanje ciljev - notranji nadzor/disciplina - ustna komunikacija - odločanje - prevzemanje tveganja - opazovanje okolja - človeški odnosi - inovativnost - tehnični poslovni - trženje - usmerjenost k management spremembam - tehnologija - finance - vztrajnost - medosebne povezave - računovodstvo - vizionarski vodja - poslušanje - management - zmožnost managementa sprememb - zmožnost organiziranja - nadzor - grajenje mrež - pogajanja - managerski slog - ustanovitev podjetja - treniranje - poslovodenje rasti - sodelovanje v ekipi Vir: Hisrich, Robert D. (1992). Organization Model for Entrepreneurial Education. V Proceedings, International Entrepreneurship 1992 Conference, Dortmund, Nemčija str. 29. (Citirano v: Antončič, Hisrich, Petrin in Vahčič 2002, 45) Ljutomerski kasač je potrjen kot avtohtona pasma dne na 5. seji Sveta za živinorejo ( ) Rejci Ljutomerskega kasača dobijo letno premijo od države in sicer ,00 SIT za žival (Uradni list RS; št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1; uvedba o plačilih za ukrepe programskega razvoja podeželja , za leto 2004; 18. člen) Kratek pregled dosedanjega razvoja v Sloveniji Leto 1874 je rojstna letnica ljutomerskih kasaških dirk. Ob tem moramo najprej omeniti, kakšne so bile dotedanje poglavitne značilnosti tamkajšnje konjereje, ki so omogočile, da so od takrat naprej prirejali tekmovanja. Prve kasaške dirke so potekale od Ljutomera do Križevec. Leta 1892 so odprli prvo dirkališče na Cvenu, kjer so potekale kasaške dirke. Leta 1954 so le - to preselili v Ljutomer. J.Slavič, T. Slavič, Maučec (1994, 14) pojasnjujejo nujnost preselitve hipodroma, zaradi logističnih težav (prevoz obiskovalcev z avtobusi), zaradi omejene gostinske ponudbe. V Ljutomeru so prva leta dirkali s toplokrvnimi konji. Že na začetku osemdesetih let 19. stoletja so plemenili kasači vzrejeni za dosego največje hitrosti v kasu. Prvi kasač, ki je bil uvožen za pleme in seveda za razvoj reje, je bil ruski žrebec. Ruski kasači so bili v tistem času v avstrijskih športnih krogih že dolgo znani in cenjeni. Lastniki kobil, ki so bile breje odtega ruskega žrebca, so imeli prodajo potomcev zagotovljeno že v naprej, ker je ta

11 10 kasač na dirki pokazal izjemno hitrost v kasu. Kasneje se je začel uveljavljati predvsem ameriški kasač, ki se je ohranil vse do danes in prevladuje v reji kasačev. Rejci kasaških konj so že zelo zgodaj dognali, da imajo kasaški konji mnogo prednosti pred ostalimi pasmami za uporabo v gospodarstvu. Prednosti te pasme konj so bile skromnost v prehrani, velika motorična sila, vztrajnost in mirnost. V celoti gledano so pomenila leta pred prvo svetovno vojno, predvsem pa leta med svetovnima vojnama zlato dobo ljutomerskih konjskih dirk. V tistem času je kasaška reja dajala že obilnejše sadove, ker je bilo v Ljutomeru in okolici, odkar so začeli rediti kasače, pa do leta 1925 pripuščenih 4500 kobil. Na dobro gospodarnost in izurjenost rejcev v reji kaže tudi to, da so v nekaj desetletjih s križanjem kasačev, zlasti ameriških, dobili konje, ki so bili uporabni tako za dirke kakor za gospodarske namene (dobili so tudi ime ljutomerski kasači). To šteje za največji uspeh ljutomerskih rejcev, saj lahko trdimo, da je kmetijska reja kasačev ljutomerskega okoliša najboljša v celi Srednji Evropi in kmečka reja ameriških kasačev ni bila edinstvena samo pri nas, ampak sploh v Srednji Evropi. Od druge svetovne vojne naprej so zadeli ljutomersko kasaštvo nekateri hudi udarci. Med drugo svetovno vojno je okupator odgnal večje število konj. Po vojni je obdobje zadrug bilo kasaški reji izrecno nenaklonjeno. Razen tega je takratna politična ureditev menila, da so kasaške dirke in reja kasačev»kulaški«šport, kar je nekatere rejce odvrnilo od te dejavnosti, (povzeto po Baš-u. 1976, ) Tako muropoljsko kot celotno konjerejo je v temelje prizadela mehanizacija agrarnega dela, ker so traktorji po večini izrinili konje kot vlečne živali. To je bila ena izmed pomembnih značilnosti obdobja po osvoboditvi, zlasti okoli 1960 leta, ko je bila mehanizacija v polnem razmahu. Do takrat so kmetje enako kasače, kot poprej toplokrvne konje, uporabljali in za delo in za tekmovanja. Na kmečkih posestvih so koristili kasače za vsa opravila, in sicer 200 do 250 dni na leto, z omejitvijo pred dirkami.od takrat dalje pa ima traktor zatočišče v vsaki hiši na srednjih in velikih kmetijah, ki so dotlej redile kasače. Torej od okrog 1960 leta dalje v okolici Ljutomera na splošno ne uporabljajo več kasačev za delo na kmetijah. Naslednja značilnost povojnega obdobja je motorizacija, ko je prišlo do razmaha motornih koles in avtomobilizma, kar je prav tako škodovalo pomenu in razvoju konjereje. V tem obdobju se je bliskovito razširila miselnost, da je konj znamenje zaostalosti in konzervatizma motor pa simbol napredka, modernizacije (Šaračević 1989, 5) Po osamosvojitvi Slovenije so se v novi državi organizirali slovenski kasaški derbiji, ker tekmovalci iz držav bivše Jugoslavije niso imeli več pravice nastopati. Prvi derbi je bil organiziran leta 1991 v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v organizaciji Konjeniškega kluba Ljutomer. Leto 1991 je bilo za kasaški klub Ljutomer pomembno zaradi odličnih rezultatov, ki so jih dosegli člani kluba. Marko Slavič mlajši iz Ključarovec pri Ljutomeru je v letu 1991 prvič predstavljal samostojno Slovenijo na evropskem kasaškem prvenstvu voznikov amaterjev, članov mednarodne organizacije FEGAT na Finskem. Po vseh zapletih na prvenstvu in s smolo na žrebu je na koncu osvojil srebrno kolajno. Tako je Marko Slavič mlajši prinesel prvo mednarodno lovoriko mladi in samostojni Slovenij ( Slavič, Slavič, Maučec 1994, 13).

12 11 Leta 1994 je bila 120-letnica kasaškega športa v Ljutomeru. V septembru je v Sloveniji prvič potekalo evropsko prvenstvo voznikov amaterjev FEGAT. Prvenstvo je potekalo dva dni in sicer 10. septembra v Kamnici pri Mariboru in 11. septembra v Ljutomeru. Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst evropskih držav, ki so članice FEGAT-a. Vsako državo je zastopal državni prvak, ali voznik leta minule sezone. V letu 1994 sta bili na hipodromu v Ljutomeru zgrajeni tudi dve novi pokriti tribuni, ki predstavljata za Konjeniški klub veliko pridobitev (S. Sulky, 1994, 30-31). Ljutomerski konji so v zadnjih desetih letih naredili ogromen napredek in se po hitrosti približali evropskemu povprečju. Tako se je leta 2000 udeležil prvi konj ljutomerske reje znane evropske dirke Orsi Mangelli v Milanu, kjer je nastopilo 12 najboljših triletnih kasačev iz vsega sveta. Ljutomerski konj je dosegel odlično šesto mesto z zavidljivim kilometrskim časom. Ta nastop je imel velik pomen za samega rejca konja, za rejo ljutomerskih konj, kot za promocijo Slovenije tudi na tem manj znanem športnem področju. Tabela 2: Gibanje števila novorojenih kasačev, kasačev, ki so aktivno tekmovali in voznikov konj v zadnjih desetih letih. leto Št. na novo registriranih kasačev Št. konj, ki je štartalo v sezoni 5 Št. aktivnih voznikov Vir: kasaški koledarji in registri konj od leta 1993 do 2002 Opomba za leto : Število aktivnih voznikov in število konj, ki so štartali, je manjše zaradi razhajanj med nekaterimi klubi, ki niso hoteli nastopati pod okriljem Kasaške zveze Slovenije, ampak so tekmovali pod okriljem druge krovne organizacije. 5.Priloga 2: Število aktivnih kasačev v sezonah , graf. 6.Priloga 3: Bodo kasači še»bežali«?

13 12 Tabela 3: Gibanje števila tekmovalnih dni in nagradnih skladov na dirkah. Leto Št. tekmovalnih dni na sezono Letni nagradni sklad vseh tekmovalnih dni Povprečen nagradni sklad na dirkalni dan Vir: Kasaški koledarji in registri konj od 1999 do 2002 Opomba za leto 2002: Postavke v letu 2002 so manjše iz istega razloga, ko je navedeno v opombi pod tabelo Ocena neposrednega števila zaposlenih in števila tekmovalnih konj v primeru profesionalizacije za Slovenijo. Za primer smo vzeli leto 2001, ko je v Sloveniji nastopalo 252 kasačev in je bilo 27 tekmovalnih dni (Kasaški koledar in register konj 2001). V primeru profesionalizacije bi potrebovali vsaj 100 tekmovalnih dni, kar je izhodišče za izračun števila potrebnih konj in neposrednega števila zaposlenih v tej panogi. Za 100 tekmovalnih dni bi potrebovali: Izračun: 100 tekmovalnih dni x 250 trenutno št. kasačev /27 (trenutno št. tekmovalnih dni) = 925 tekmovalnih konj. Holgerson (2004, marec) iz lastnih izkušenj in dolgoletnega dela s kasači po mnogih evropskih državah in ZDA pravi, da je iz države v državo različno število konj na enega zaposlenega, vendar pa je to število v povprečju nekje 3-4 konji na zaposlenega. V našem primeru smo vzeli štiri tekmovalne konje na zaposlenega in tako dobili neposredno število zaposlenih. Izračun: 925 tekmovalnih konj / 4 konji na zaposlenega = 231 neposredno zaposlenih. Izračun kaže 231 neposredno zaposlenih oseb v primeru stotih tekmovalnih dni. Vemo, da vsak konj, ki je rojen kot kasač, ni primeren za kasaške dirke, se pa vsekakor pripravlja nanje, tako dejansko obstaja še večje število neposredno zaposlenih, ki nikakor ni zanemarljivo, je pa ga veliko težje predvideti.

14 Reja kasačev in kasaške dirke v svetu V svetu predstavlja reja kasaških konj in kasaške dirke gospodarsko panogo v kateri je zaposleno veliko število strokovno usposobljenih ljudi: rejci lastniki trenerji kovači veterinarji vozniki učitelji itd Organiziranost reje in dirk kasaških konj v Nemčiji. Združenja, ki služijo reji in dirkalnemu športu kasačev v Nemčiji, so se združila v kasaško zvezo, ki se imenuje Hauptverband für Traber-Zucht und Rennen (HVT). Zveza podpira in nadzoruje rejo kasačev in njihove zmogljivosti. S strani države je HVT po zakonu za živinorejo priznana kot edina rejska organizacija na področju reje kasačev. V zvezo so včlanjena združenja, kot so: združenje rejcev, lastnikov in amaterskih voznikov; združenje organizatorjev kasaških dirk; združenje nemških voznikov kasačev; zvezno združenje nemških trenerjev kasačev in nadzorne organizacije, ki pripadajo posameznim regionalnim področjem. Naloge kasaške zveze HVT Kasaška zveza objavlja rejsko knjigo, ki omogoča nadzor nad rejo kasačev. Le-ta je z zakonom o živinoreji določena, kot tudi pravila kasaškega dirkanja in podroben pravilnik za celotno športno dejavnost (pravilnik kasaških dirk).nadalje izdaja zveza kasaški koledar, uradne tedenske biltene in knjigo rejcev (kobilarn), ki predstavlja bazo informacij za nadaljne dejavnosti. V tej knjigi so predstavljeni absolutni rekordi in zaslužki kasačev, kar je nadzorovala HVT. Zveza zastopa tudi interese nemške reje kasačev in nemškega kasaškega športa v internacionalnih organizacijah, kot je U.E.T. UNION EUROPEENNE DU TROT. Klasična delovna področja zveze so v HVT razdeljena v posebne oddelke. K temu prištevajo oddelek za rejo, oddelek za dirke in center za zbiranje in obdelovanje podatkov, brez katerega si delovanja stav ne morejo predstavljati. HVT v številkah Dokumentirana rodovniška knjiga obstaja v nemški reji kasačev od leta 1896 torej preko 100 let. Aktualna knjiga obsega kasačev žrebčarn in kobilarn. Gospodarska pomembnost kasaškega športa se kaže v aktualnih številkah iz leta 2002: Skupno število konj, ki so štartali: Število dirk v letu Število dirkalnih dni 723 Vrednost izplačanih nagrad in rejskih premij: Število obiskovalcev skozi vse leto: ca. 4 mio Vrednost vplačil na stavah

15 14 Število registriranih trenerjev: 299 Število poklicnih voznikov: 397 Število amaterskih voznikov: 718 Število lastnikov/rejcev: 6573 Število plemenskih žrebcev: 277 Število pripuščenih kobil: Vir: Aktualna dogajanja v tujini. Iz poročila HVT v številkah je razvidno dokaj dobro poslovanje oz. organiziranost kasaškega športa v Nemčiji. Zaradi tega menimo, da je potrebno zadevo pogledati še z druge strani, ki pa jo opisuje Špiler (2003, 32) v članku Nemško kasaštvo pri padanju doseglo dno?. Nemčija je v kasaškem športu bila dolga leta neomadeževan pojem, in če je imel lastnik kasača možnost štartati na nemškem hipodromu je to pomenilo veliko čast in ob uvrstitvi na nagrajena mesta še povrh lepo vsoto denarja. Leta 2000 pa je prišlo do velikega preobrata,ko so se čudoviti hipodromi s pokritimi tribunami, dirkami čez celo leto in možnostjo stav znašli v globoki finančni krizi. 20. januarja 2000 so na tiskovni konferenci oznanili sodelovanje konjeniškega športa Nemčije s stavnim gigantom Sisal/SAB. Kot kratkoročni cilj so si zastavili 485 stavnih mest do konca leta 2000, do leta 2005 pa naj bi jih bilo Sisal tega cilja ni niti približno izpolnil in se je med tem že poslovil. Prevelika pričakovanja je uničil lastni diletizem in birokracija. Hipodromi so za kasaštvo seveda najpomembnejši. Brez njih ne bi bilo dirk. V Nemčiji se postavlja vprašanje koliko časa bodo ti še delovali. Kriza se je začela že pred nekaj leti, vendar njenim znakom niso posvečali dovolj pozornosti. Leta 2002 pa problemov ni bilo več mogoče pomesti pod preprogo in tako je prišlo vse na dan v Gelsenkirchnu, ki je bil ravno v zadnjih letih primus med nemškimi hipodromi in se je za javnost od danes na jutri znašel v hudih finančnih težavah, ki so vodile do bankrota. Zdaj ima steza novega lastnika, ki naj bi podjetje s številnimi varčevalnimi ukrepi, pretežno z odpuščanjem delavcev, spet vsaj spravil iz rdečih številk. Trenutno poslujejo brez izgub, vendar pa se višine nagrad, premij na dirkah tako tu kot skoraj na vseh hipodromih ne morejo primerjati s prejšnjimi leti. Pogosto se dogaja tudi to, da se premije na dirkah zmanjšujejo iz napr. Iz 1500 na 1000 eurov. S to prakso so v Dinslaknu začeli že pred časom, kar sveda ne vodi k napredku, vendar pa vsaj držijo glavo nad vodo. Enako se dogaja tudi na jugu na Pfaffenhofnu in Staubingu.

16 15 Pri vseh razgovorih in ugotavljanjih gospodarskih problemov je bilo še posebej eno dejstvo, ki predstavlja enega od poglavitnih razlogov za zmanjševanje dobička, predolgo spregledano: to je seveda pomanjkanje konj, ki bi startali na dirkah. Pred nekaj leti, se je pogosto dogajalo, da je na dirke bilo prijavljenih preveč konj in so se lahko organizatorji glede na čas in zaslužek v miru odločali, kateri konji bodo startali. V praksi sploh ni prišlo do izraza, če je bilo za dirko prijavljenih 15 konj potem pa jih je 10 startalo. Optični rezultat na dan dirke je bil še vedno enak 10 konj, na dirko. Šele zdaj, ko je vse skupaj prišlo že zelo daleč, je razvidno, kakšno je dejansko stanje. Namesto 10 konj jih starta le še 5, potem pa, če je sreča organizatorjem mila, mogoče pripravijo še dva ali tri, da startajo in je to 8 konj na dirko. Tu pa se začne začaran krog: manj konj na startu/- manj kombinacij pri stavah/- manjši dobitki /- dolgočasnejše dirke/- manjši splošni interes/- gledalci, ki ostajajo doma/-manjši promet/- nižje premije tekmovalcem/- manj možnosti zaslužka/- upadajoče število rejcev/ - manj konj v treningu / -manj konj na startu. Sredi te težke situacije se v tem trenutku nahaja nemški kasaški šport, stanje se bo še poslabševalo, če se bo število konj še naprej zmanjševalo. Sredi 90. let je bilo število konj na startu konstantno pri Leta 1997 oz še 7400, leta 2000 pa 7108 in , leta 2002 pa Ni si težko predstavljati, kam vodi takšno padaje števila konj na startu. Francija Prix d`ameriquea 2003 kot primer največjega kasaškega spektakla v Evropi 7 Paris Vinncennes kraj kjer vsako leto v januarju poteka največji kasaški spektakel v Evropi. Prične se z velikim sejmom v petek, nadaljuje v soboto z veliko dirko Prix du Luxemburg z nagradnim skladom in nato v nedeljo veliki finale Prix d`ameriquea z nagradnim skladom kateremu se še prišteje prodana vstopnina tega dne, (v letu 2003). Število obiskovalcev je bilo približno iz celega sveta Glavni sponzor v letu 2003 Prix d`ameriquea je bila parfumerija Marionnaud, ki ima trgovine v številnih evropskih državah. Dražba konj Cel teden, v Franciji, pred znamenito dirko Prix d`ameriquea, poteka v znamenju kasačev in kasaškega športa, tako je znamenita tudi dražba kasačev, katere prodajajo skozi cel teden, in ne predstavijo vseh kategorij konj na isti dan. Sama dražba je potekala skozi večji del tedna in sicer v sredo letniki ter trenirani konji, v četrtek plemenske kobile in plemenski žrebci ali njihovi deleži 8 in v petek ponovno letniki in konji v terningu. Skupno je bilo predstavljenih 237 konj od tega 161 prodanih. Prodani so bili za 3,2 milijona evrov, tako je povprečna cena za prodanega konja znašala evra. 7. Priloga 4 : Varene dugič zapored in White Turf (bela podlaga). Primera velikih evropskih kasaških spektaklov. 8. Športni konji, imajo lahko več lastnikov, in v primeru če se eden od teh odloči prodati svoj delež, je le-tega možno prodati na licitaciji.

17 16 Primeri najvišje licitiranih in najdražje prodanih konj na dražbi Najvišje licitiran žrebec v treningu Najvišje licitiran enoletnik Najdražje prodani enoletnik Najdražje prodani dveletnik Najdražje prodana triletna kobila Najdražje prodana plemenska kobila (Šumak 2003, 14 18) V letu 2004 je nagradni sklad Prix d`ameriquea znašal 1 milijon evrov, od tega in znesek vstopnine tega dne zmagovalcu. Glavni sponzor je bila parfumerija Marionnaud enako kot prejšnje leto (

18 17 3.SPECIFIČNE ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI Kasaški šport je danes ena izmed najbolj razširjenih disciplin konjskega športa v svetu za katere vzrejamo posebne pasme konj. Bolj intenzivno so se te pasme konj začele razvijati v drugi polovici 18. stoletja na podlagi parjenja več ali manj avtohtonih pasem konj. Do danes so se za kasaški šport ohranile v glavnem le tri čiste pasme kasaških konj, ki pa jih večkrat med sabo tudi križamo. Te tri pasme so ruski ali orlovski kasač, ameriški kasač Standarbreed in francoski kasač ali anglonormanec (Slavič 2000, 11) Reja kasaških konj Reja kasaških konj zahteva od rejca obilo znanja in podjetnosti, sledje predvsem zaradi zagotovitve finančnih sredstev, ki jih zahteva reja in pri iskanju novih kombinacij križanj za dosego čim boljšega rezultata čim boljšega konja. Glede parjenja pravi Brinzelj (1980, 113):»Staro in poznano pravilo reje je, da se pari najboljše z najboljšim, da bi se dobilo najboljše«. Rebernik (1997, 55; povz. po Miller 1986, 3) navaja podjetnika kot osebo, ki: 1. prevzema pobudo v kombiniranju prvin poslovnega procesa s ciljem proizvesti blago (v našem primeru so prvine poslovnega procesa plemenske kobile, plemenski žrebci in okolje, v katerem poteka proces,»končni produkt«pa novorojena žrebeta, ki so pridobljena z načrtnim križanjem). 2. sprejema temeljne odločitve, ki zadevajo usodo podjetja (rejec podjetnik sprejema odločitve o parjenju oz. izbiri plemenskega materiala, o sami nadaljni reji žrebeta, ki bo nekoč vrhunski športnik, v kakšnem okolju bo živel do pričetka svoje kariere, kdo bo njegov glavni trener itd.). 3. sprejema riziko, za kar je nagrajen z dobičkom (le malo kasačev je vrhunskih kasačev, zato rejci vedno znova vsako leto sprejmejo riziko, ali bo plemenska kobila sploh breja, ali se bo povrglo zdravo žrebe, ali bo žrebe zdravo do prvih treningov, ali bo na treningih pokazalo določeno kvaliteto, ali se bo kvalificiral za nastope na dirkah in končno, ali bo konj zmagoval in kaj zaslužil). 4. oblikuje poslovne organizacije in uvaja nove proizvodne tehnike ( rejec podjetnik si mora prizadevati, da so konji čim bližje svojemu naravnemu okolju, saj se le težko lahko iz konja razvije vrhunski športnik, če nima zagotovljenih optimalnih pogojev za svoj razvoj. Tehnike reje se vedno spreminjajo in v zadnjem času obstaja trend širjenja reje konj iz hlevov na prosto, kar je ugodnejše tako za živali kakor za rejce, ki imajo v tem primeru manj dela in pa nižje stroške). Sama reja kasaških konj zahteva nenehna investiranja. Pod pojmom investicije razumemo vsa denarna vlaganja v prvine poslovnega procesa. Ne gre torej samo za investiranja v delovna sredstva, ampak tudi za investiranje v predmete dela in delovno silo. Podjetje investira, ker dolgoročno brez investiranje ne more zagotavljati tehnološke učinkovitosti, brez nje pa tudi ekonomska učinkovitost ni uresničljiva (Rebenik 1997, 361). V našem primeru brez investicij v plemenski material in v športne konje ter infrastrukturo, ki jo zahteva ta šport ne bi bilo napredka.

19 18 Mesečni stroški vzdrževanja dirkalnega konja na Kasaškem klubu Ljutomer v SIT 9 : Najem boksa 4.500,00 Storitve čiščenje 8.000,00 Storitve podkovanje 6.000,00 Seno 9.600,00 Oves 4.800,00 Dodatek k osnovni prehrani 5.250,00 Slama 2.200,00 SKUPAJ ,00 Vir: Pozderec, 2004 Cena vzdrževanja dirkalnih konj pri najemu prostora in storitev v privatni lasti znaša od ,00 do ,00 SIT. V to ceno so vključeni najem prostora, čiščenje boksa in osnovna prehrana konja (seno, oves in slama). Drugi stroški, kot npr. stroški podkovanja konja, stroški veterinarskih storitev in drugi prehrambeni dodatki za konja se prištejejo k osnovni ceni vzdrževanja. Stroški vzdrževanja dirkalnih konj v lastni režiji Stroški vzdrževanja konj v lastni režiji npr. na kmetiji so vsekakor nižji, v primeru, če ne upoštevamo opurtunitetnih stroškov. Rebernik (1997, 17) opredeljuje oportunitetne stroške kot vrednost alternative, ki je nismo izbrali, korist, ki jo žrtvujemo, donos, ki se mu odpovemo. Iz temeljnega odnosa med redkostjo in izbiro izhaja nekaj spoznanj: 1. Nekdo mora opraviti izbiro, za izbor alternative je potreben posameznik. (v tem primeru se npr. kmet odloči, ali bo redil športne konje, s katerimi po vsej verjetnosti ne bo imel zaslužka, imel pa bo lastno zadovoljstvo, ali pa bo imel v hlevu klavne konje, s katerimi bo večja verjetnost zaslužka). 2. Iz tega izhaja spoznanje, da so oportunitetni stroški, tj. vrednost alternative, ki ni bila izbrana, v glavi tistega, ki izbira. Ta strošek mora nositi torej tisti, ki izbira, in ga ni možno prenesti na drugega. 3. Oportunitetni stroški so torej subjektivni (= so v glavi tistega, ki izbira) in jih ne more objektivizirati ali meriti nihče drug, kot on sam, zato se jih ne da tako zlahka prevesti v dimenzijo vira, denarja ali dobrine. 4. Oportunitetni stroški obstajajo samo v trenutku odločanja, takoj za tem izginejo, kar seveda pomeni, da se ti stroški nikoli ne realizirajo; tega kar smo zavrgli, ne moremo uživati. 9. Priloga 5 : Prehrana konj in dnevni obrok.

20 19 Primer toka prihodkov in odhodkov v podjetju Sagaj Jožef s.p. Športne in druge dejavnosti s konji. Podatki iz izkaza poslovnega izida za obdobje od do Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga: ,00 SIT Drugi stroški: Finančni prihodki: Podjetnikov dohodek: ,00 SIT ,00 SIT ,00 SIT Sagaj Jožef je imel v letu 2003 v treningu 9 konj,od tega jih je tekmovalo 7, ostalih konj je bilo (plemenske kobile, žrebeta, plemenski žrebec) 9, torej skupaj 18 (Sagaj 2004, marec). Tabela 4: Cene skočnin kasaških plemenskih žrebcev slovenskih lastnikov : Lastnik: Cena skočnine Št. plemenski žrebcev Osterc Zvonko 300,00 1 Makoter 350,00 1 Marko Slavič 1.000,00 2 Marko Slavič Stanjko Franc Slana Branko 500,00 1 Vitacel d.d ,00 1 Vitacel d.d ,00 2 Vitacel d.d ,00 2 Vitacel d.d. 500,00 10 Cene skočnin plemenskih žrebcev veljajo za plemenilno sezono Skočnina se plača pri večini lastnikov plemenskih žrebcev, ko se žrebe povrže oz. pri deset dni starem žrebetu. Vir: Navedeni lastniki plemenskih žrebcev razen Vitacel d.d. V tabeli so prikazane cene pripustov oz. skočnin plemenskih žrebcev slovenskih lastnikov. Tabela nam prikazuje odvisnost velikosti stroškov reje plemenske kobile oz. reje novorojenega žrebeta v odvisnosti s ceno pripusta. Torej, če rejec pripusti dražjega žrebca na svojo kobilo, bo imel že v začetku večje stroške, kot če bi pripuščal cenejšega žrebca. Vendar pa v tem primeru ne obstaja nobeno zagotovilo, da bo novorojeno žrebe in kasneje športni konj, ki je potomec dražjega plemenjaka boljši od svojih vrstnikov, ki so potomci cenejšega. Zaradi tega se morajo rejci na podlagi svojega znanja o poznavanju kasaških linij in lastne intuicije odločiti ter sprejeti manjši ali večji riziko Priloga 6:»Elitna«dražba konj.

21 20 Skočnine vrhunskih plemenskih žrebcev v tujini so mnogo višje. Navedli smo nekaj primerov cen pripustov kvalitetnih kasaških plemenskih žrebcev v svetu. Kramer Boy 4.700,00 ( Super Gill ,00 ( Super Arnie 4.500,00 ( Ambro Goal 7.000,00 # Toss Out 7.500,00 # Uronometro 5.000,00 # Yankee Paco ,00 $ # Mr Lavec 7.500,00 CAD # Iz revije (O konjih 2004, 52) je razvidno, da je v Sloveniji za plemenilno sezono 2004 registriranih 39 kasaških plemenskih žrebcev Odbira kasaških konj Za odbiro, ocenjevanje in priznavanje plemenskih kopitarjev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - označeni morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev in rejskim programom; - imeti morajo znano poreklo; - njihovi starši morajo izpolnjevati pogoje glede lastnosti, določenih z rejskim programom; - zunanjost mora ustrezati lastnostim pasme ali populacije v skladu z rejskim programom; - ne smejo imeti prirojenih napak - lastnosti morajo biti v skladu z rejskim programom, s katerim je določena tudi minimalna starost oz. telesne mere ob odbiri; - imeti morajo ovrednoteno genetsko vrednost, če to določa rejski program. Vir:Uradni list RS 18/02, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 ZGO-1. Pravilnik o pogojih za odbiro, ocenjevanje in priznavanje ter vpis plemenskih kopitarjev v rodovniško knjigo. 2. člen odbira, ocenjevanje in priznavanje. Odbira kasaških konj: Poznamo odbiro plemenskega žrebca in plemenske kobile. Pri odbiri konj za pleme je pomemben zunanji izgled konja (eksterier), test delovne sposobnosti, ki ga je opravil konj in podatki o poreklu in selekciji. Pod testom delovne sposobnosti razumemo pri kasačih dosežene rezultate na tekmovanjih in obsega: dosežen kilometrski čas na dirkah zaslužek konja oz. seštevek vseh bruto nagrad, ki jih je konj zaslužil v svoji karieri Kot tretje je pomemben pedigre oz. izkazilo s podatki o poreklu in selekciji za konje. Iz pedigreja oz. rodovnika kasačev je razvidno več predhodnih generacij kasača.

22 21 Pri odbiri veljajo strožji kriteriji za žrebce, predvsem iz razloga, ker ima na leto lahko skoraj neomejeno število potomcev, kar pa bi v primeru prenašanja njegovih slabih strani pomenilo veliko finančno in rejsko izgubo za rejce. Odbrani plemenski žrebci morajo ustrezati ponavadi vsem zgoraj navedenim kriterijem z dovoljenimi manjšimi odstopanji. V kolikor so potomci odbranega žrebca pod povprečjem, se le-tega izloči (Tušak 2004, februar). V konjereji je za razliko od ostalih živinorejskih panog pomembno kontinuirano slediti živali od žrebeta prek njene mladosti do njene spolne zrelosti in uporabe. Pri večini pasem konj moramo ne glede na spol živali upoštevati naslednje kriterije: - oceno zunanjosti eksteriera, - oceno interierja karakter, - izpit delovne sposobnosti, - rezultat v proizvodnji (plodnost), - rezultat po potomcih tako imenovani progeni test Šele po vseh teh ocenah lahko realno govorimo o kakovosti konja in o dobri plemenski živali. Svojim žrebetom najbolj sledijo sami rejci, ki se po strokovnih kriterijih in pa seveda po lastnih občutkih odločajo, katere živali bodo pustili v reji oz. katere bodo izločili in kdaj. Zato je pomembno, da čimbolj razumemo stališča dobrih rejcev, ki imajo veliko izkušenj pri izbiri plemenskih živali. Veliki rejci so namreč odvisni od tega, ali bodo znali pravilno odbrati plemenske živali, pa naj bo to pri hladnokrvnih pasmah, pri galoperjih ali kasačih, kjer se potomci dobrih plemenskih živali dokazujejo na hipodromih in dosegajo velike cene. Rejci z velikim zanimanjem sledijo žrebetu že ob rojstvu in ga spremljajo celo življenje. Napake pri odbiri se kaznujejo z večletnim trudom, ki ne obrodi sadov. Mnenje dobrih rejcev je še kako pomembno pri ocenjevanju, saj rejci gledajo konje bolj kompleksno in tudi vsak dan (Tušak 2004, 22). Odbiro konj bi lahko primerjali z splošnimi načeli planiranja. Belak (1991, 68-70) deli splošna načela planiranja na: Kompleksnost planiranja, ki pomeni, da morajo procesi planiranja v poslovnih sistemih zaobseči vsa področja razvoja ter delovanja in obnašanja teh sistemov.to načelo zahteva sodelovanje najrazličnejših strokovnjakov v teh procesih, bodisi v procesih izdelave planov ali pa v procesih njihovega proučevanja in odločanja. Kontinuiranost planiranja pomeni, da morajo procesi planiranja potekati neprekinjeno. To zagotavlja poslovnim sistemom stalno opredelitev njihovega bodočega razvoja ter delovanja in obnašanja. Vendar kontinuirano planiranje ni možno brez kontinuiranega raziskovanja bodočnosti in njenega predvidevanja. Konkretnost planiranja zahteva, da s planiranjem natančno določimo cilje bodočega razvoja ter delovanja in obnašanja poslovnih sistemov; prav tako tudi za dosego teh ciljev potrebne naloge in njihove nosilce. Realnost zahteva ustrezno presojo planiranih pojavov. Nosilci planiranja ne smejo teh pojavov niti precenjevati niti podcenjevati, pač pa realno ocenjevati možnost njihove izpolnitve. To jim omogočajo ustrezne metode in podatki.

23 22 Realnost planiranja je namreč odvisna predvsem od kvalitete razpoložljivih podatkov in od vrste uporabljanih metod planiranja. Prilagodljivost ali fleksibilnost planiranja zahteva od nosilcev teh procesov prilagajanje planov notranjim in zunanjim spremembam. S tem načinom planiranja zagotovimo sistemu hitrejšo in kvalitetnejšo prilagodljivost, saj dajejo vnaprej pripravljene različice planov možnost hitrejšega, običajno tudi kvalitetnejšega reagiranja na nepričakovane pojave, bodisi znotraj ali zunaj zadevnih poslovnih sistemov. Znanstvenost in strokovnost planiranja se kaže v rabi ustreznih metod planiranja. Participativnost v planiranju pomeni, da se lahko vključi v procese planiranja z inovativnimi predlogi vsak član kolektiva ter da lahko v mejah svojih upravljalnih pristojnosti o planih tudi odloča Vzdrževanje in šolanje konj do prodaje ali tekmovanja Vzdrževanje Vzdrževanje konja se prične z njegovim rojstvom. Že ob samem rojstvu športnega konja vidimo, ali žrebe po svoji zunanjosti ustreza profilu, ki bo potreben. Živali, ki imajo ob rojstvu večje hibe, se ponavadi ob doseženi starosti izločijo, ker nimajo predispozicij za dobrega konja. Manjše hibe v stoji se lahko skozi razvoj konja odpravijo s pravilnim spodrezovanjem kopit. Zanemarjanje le-tega lahko posledično vodi do tega, da konj ni primeren za trening in tekmovanja. Pomembnost nege in čiščenja konja se prav tako odraža v njegovem dobrem razvoju. Razen tega je prav tako pomembna prehrana mladega konja, s pomočjo katere se konj pravilno razvija. Za dober razvoj konja je pomemben tudi prostor, v katerem odrašča. Zagotovljeno mu mora biti skoraj neomejeno gibanje na prostosti, s pomočjo katerega razvija določene sposobnosti, ki mu bodo potrebne, ko se bo kosal na dirkah s svojimi vrstniki. Vzdrževanje konja lahko razumemo kot vlaganja v razvoj podjetja. Torej nam vsak mlad konj pomeni novo podjetniško priložnost. Na podlagi svojih izkušenj ocenimo, ali je ta nova priložnost vredna vlaganj in našega truda. Vendar pa nam še tako dobra podjetniška priložnost ne bo prinesla dobička, če ne bomo vložili dovolj finančnih sredstev, dela in znanja Šolanje Ker je konjska moč za človeka neobvladljiva sila, mora vsak konjerejec svojega konja najprej vzgojiti, da ga lahko pozneje uporablja. Pri ravnanju s konjem je treba upoštevati naslednje značilnosti konj: - konji so zelo socialne živali in imajo radi človekovo družbo; - konji so po naravi zelo plašne živali; ki imajo instinkt po begu; - konji so inteligentni in imajo zelo dober spomin. Iz navedenega je razvidno, da konj človekovo družbo sprejema z odobravanjem, to pa nam delo pri vzgoji precej olajša. Vendar moramo zaradi njegove plašnosti ravnati z njim zelo previdno. Konj nas ob primernem pristopu k učenju hitro razume in si dobro zapomni.

24 23 Vendar pa si sočasno zelo dobro zapomni tudi vse neprijetnosti, kar le s težavo popravimo ali pa tega ne moremo storiti nikoli več. Za vzgojo mladega konja sta zato bistvenega pomena rejčeva umirjenost in vztrajnost (Zupanc 2000, 81). Ravno tako kot vzdrževanje se začne tudi šolanje konja ob njegovem rojstvu. Čeprav v obeh primerih sodeluje človek bolj pasivno kot aktivno, se konj uči od svoje matere in skupine konj, v kateri odrašča. Pri šolanju prevzame človek vlogo učitelja šele mesec do največ dva pred odstavitvijo žrebeta od matere in sicer pri starosti štiri do pet mesecev. Od starosti šest mesecev naprej je možno konja prodati, če se lastnik tako odloči, oz. v praksi se prodajajo kasači, ko presežejo starost enega leta. Mladega konja je takrat potrebno naučiti nekaj osnovnih stvari, ki bodo služile za lažje delo ljudi z njim. Pri starosti osemnajst mesecev se konja»vlomi«, torej se ga prvič vpreže. Vlamljanje je dokaj zahtevno delo in lahko traja od deset dni pa vse do enega meseca, da je konj potem sposoben teči v sulkiju in ubogati navodila voznika. Načinov vlamljanja je ponavadi toliko, kot je oseb, ki opravljajo to delo. To seveda ne pomeni, da so vsi dobri in da so vsi slabi. Holgerson (2004, marec):»na svetu je le malo ljudi, ki znajo dobro in pravilno vlomiti konja«. Od načina vlamljanja je v nadalje tudi močno odvisno obnašanje konja skozi njegovo kariero, predvsem na tekmovanjih. Kasači se prvič pomerijo na kasaških dirkah, ko presežejo starost dveh let in imajo za sabo sedem do deset mesecev treninga. Dveletni konji tekmujejo neodvisno v svoji starostni skupini in se kot dveletni še ne kosajo z starejšimi konji Kasaške dirke tekmovanja Pogoji za udeležbo na tekmovanjih. Uradni list RS 18/02, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 ZGO-1. Pravilnik o pogojih za udeležbo kopitarjev na tekmovanjih ter zbiranju podatkov s tekmovanj za kopitarje. 3. člen pogoji za udeležbo na tekmovanjih: 1. Tekmovalna pravila morajo glede udeležbe na tekmovanjih, ki so organizirana v republiki Sloveniji, zagotavljati nediskriminiranost med kopitarji, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, in kopitarji, ki so registrirani v drugih državah članicah Evropske unije. 2. Tekmovalna pravila morajo glede udeležbe na tekmovanjih, ki so organizirana v Republiki Sloveniji, in kopitarji, ki izvirajo iz Republike Slovenije, in kopitarji, ki izvirajo iz drugih članic Evropske unije. 3. Tekmovalna pravila se nanašajo zlasti na: - zahteve za udeležbo na tekmovanju, še zlasti minimalne ali maksimalne zahteve; - sojenje na tekmovanjih - dohodke ali dobičke iz tekmovanj 4. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za prirejanje: - tekmovanj s kopitarji, registriranimi v določeni rodovniški knjigi, z namenom izboljševanja pasme; - regionalnih tekmovanj, namenjenih selekciji kopitarjev; - zgodovinskih ali tradicionalnih prireditev

25 24 5. Ministrstvo, pristojno za živinorejo vnaprej obvesti Komisijo Evropske unije, če bo izkoristila možnost organizacije tekmovanj iz prejšnjega odstavka Način potrditve tekmovalnih pravil Tekmovalna pravila sprejmejo odobrene organizacije iz četrte alinee drugega odstavka 96. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02), to so organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji Kratek opis kasaških dirk Pri kasaškem športu ne sedi noben jahač na konju, ampak konj vleče majhen zelo lahek voz, imenovan sulky 11, na katerem sedi voznik. V tej športni zvrsti ne nosi voznik le glavne odgovornosti o uvrstitvi, ampak tudi veliko zdravstveno tveganje, ker ima on nevarnejše mesto kot konj. Tako lahko pride do čeprav zelo redko da se voznik zaradi dirke ne more obdržati na sulky-u in pade. Ta nesrečna napaka se lahko zgodi, ko žival nenadoma menja korak iz kasa v galop, ob tem menja smer in se tako lahko zapne z drugim voznikom. Ne glede na težke posledice, za voznika sulky-ja, sledi temu še diskvalifikacija celotne ekipe. Kasaške prireditve sodijo v skupino konjskih dirk pri katerih organizatorji preko stavnih vložkov dosegajo velik dnevni denarni promet. V Nemčiji se kasaški šport financira izključno preko dobičkov na stavah. Nakupna cena za obetajočega dirkača v Nemčiji znaša med ,00 in ,00, - za najboljše dirkače je nakupna cena veliko višja in lahko presega tudi ,00. K tej investiciji še moramo prišteti plače skrbnikov konja in trenerjev. Uspešni trener lahko računa za trening in oskrbo kasača na mesec ca ,00. Ta investicija pa se lastniku izplača le takrat, če njegov konj zmaguje dobro plačane dirke. Zagotovila za velik uspeh pa ne moreta dati niti najboljši trener niti najboljši rejec kasačev (povzeto po Serges Medien, 2000, ). Kasaške dirke predstavljajo vrhunsko zvrst plemenske konjereje. Na vprašanje, zakaj so kasaške dirke usodne za konjerejo najdemo bistven odgovor v dejstvu, da se na kasaški dirkah preizkušajo konji glede vzdržljivosti in hitrosti, kar je odvisno od kapacitete pljuč, srca, primernega okostja in mišic, skratka preizkušajo se zmožnosti konj in se tako izbirajo najboljši za rejo. Misel, da se na podlagi preizkušenih sposobnosti konj izberejo najboljši za pleme, šteje za umno vodilo v razvoju konjereje, kar je brez dvoma rodilo zelo dobre sadove.nadalje, kasaške dirke spodbujajo interes širšega občinstva za konje sploh. Čim več je prireditev konjskih dirk, tem večje je zanimanje prebivalstva. Poleg tekmovalne komponente, ki jih imajo konjske dirke za gledalce, jim istočasno nudijo obliko pasivne rekreacije, ki je zlasti potrebna prebivalcem večjih mest. Kasaška dirka je izpit kasačev v hitrosti, vzdržljivosti in pravilnosti kasa. Hitrost je poglavitna odlika kasačev. Doseženi časi na dirkah se preračunavajo v hitrost na kilometer dirkalne steze. Čas po enem km je torej čas, v katerem kasač preteče 1 km tekmovalne steze. 11. Priloga 7 : Primeri sulkiy-ev in opis.

26 25 Primer: skupni čas na distanci 1600m znaša 2min 8 sek. Iz tega časa potem preračunamo čas na 1000m in sicer 1000m X 128sek / 1600 = 80 sek, kar pomeni, da je v povprečju pretečene dolžine konj pretekel kilometer v 1min 20sek. Kas je tek, v katerem konj istočasno premika sprednjo in zadnjo nogo v diagonali (sprednja desna zadnja leva). Vse druge oblike teka so na kasaških dirkah prepovedane in se kaznujejo z diskvalifikacijo. Konj v kasaški tekmi je zaprežen v tekmovalni voziček - sulky gig. To je majhen lahek voziček (15 kg) na dveh kolesih z dvema ojnicama, za smo eno osebo voznika. V taki zapregi kasač doseže zelo dober čas na kilometer. Kasači tečejo na distancah od 1600m do 4000m in jih delimo na»kratke«, če so dolge do 2000m, in na»dolge«, če so daljše od 2000m (Šaračevič 1989, 8-9) Kasaški klub Ljutomer Poslovanje kasaškega kluba Ljutomer v letu 2001 in 2002 Finančni rezultat PRIHODKI v SIT Članarina ,00 Dotacija občine ,00 Prihodki od lastne dejavnosti ,07 Nagrade drugih klubov ,56 Prihodki prireditev ,00 Reklamiranje ,78 Sponzorstvo dirk ,77 Prihodki od obresti ,62 Donacije pravnih oseb ob prireditvah ,00 Kasaška zveza Slovenije 2/ ,65 Vstopnine ,59 Prihodki od republiškega zavoda za zaposlovanje ,20 Drugi prihodki Agencija za šport Ljutomer ,00 Drugi prihodki zavarovanja, licence ,64 Skupaj v letu ,85 Presežek prihodkov iz prejšnjih let ,07 SKUPAJ PRIHODKI ,700,92 Vir: Poročilo Kasaškega kluba Ljutomer, o prihodkih za leto 2001.

27 26 ODHODKI v SIT Električna energija ,65 Gorivo proga 1.235,00 Drugi potrošni material ,24 Reklame ,00 Ptt stroški ,65 Porabljena voda ,15 Pisarniški material ,78 Kasaški bilten, koledar ,60 Stroški plačilnega prometa ,38 Zavarovalna premija ,00 Storitve prireditev KZS ,07 Storitve prireditev organizacija dirk ,23 Stroški občnega zbora ,89 Stroški vencev, cvetja ,27 Oglasi za dirke ,20 Snemanje dirk CATV ,00 Investicijsko vzdrževanje ,48 Sodni stroški administrativne takse ,09 Drugi stroški razni material ,39 Stroški seminarjev ,81 Izdelava tehnične dokumentacije hlevi ,00 Bruto osebni dohodki, regres ,00 Prispevek na BOD ,00 Davek na izplačane plače ,80 Davki in prispevki (dohodnina) ,50 BOD javna dela ,70 Prispevki BOD javna dela ,40 Nagrade ,70 Povračila stroškov (potni stroški, malice) ,00 Druga povračila stroškov ,00 Amortizacija ,20 Odpis terjatev iz preteklih let ,00 Stroški iz preteklih let, parska izravnava ,91 Prispevki drugim društvom ,00 Bruto avtorski honorarji ,20 Stroški obresti 3.571,80 SKUPAJ ODHODKI ,09 Vir: Poročilo Kasaškega kluba Ljutomer, o odhodkih za leto PRIHODKI V LETU ,85 ODHODKI V LETU ,09 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI V LETU ,76

28 27 BILANCA STANJA na dan v tisočih tolarjev Postavka Znesek Znesek Indeks rasti tekočega leta prejšnjega leta 1. Osnovna sredstva po neodpisani ,56 vrednosti 2. Dolgoročne terjatve Terjatve do kupcev ,54 5. Druge kratkoročne terjatve ,2 6. Dobroimetje pri bankah, čeki in ,2 gotovina SKUPAJ SREDSTVA Društveni sklad ustanovna vloga, rezerve in drugi viri , Kratkoročne obveznosti do ,56 dobaviteljev 12. Druge kratkoročne obveznosti Pasivne časovne razmejitve ,44 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO ,13 VIROV SREDSTEV Vir: Letno poročilo Kasaškega kluba Ljutomer v letu 2001, za potrebe AJPES-a. Finančni rezultat v letu 2002 PRIHODKI v SIT Članarina ,00 Dotacija občine ,00 Prihodki od lastne dejavnosti (travnik, hlev) ,90 Nagrade drugih klubov ,00 Reklamiranje ,00 Sponzorstvo dirk ,93 Prihodki od obresti ,00 Donacije pravnih oseb ob prireditvah ,00 Kasaška zveza Slovenije 2/ ,00 Vstopnine ,30 Prihodki od Republiškega zavoda za zaposlovanje ,20 Drugi prihodki zavarovanja, licence, rejski ,27 prispevki Skupaj v letu ,20 Vir: Poročilo Kasaškega kluba Ljutomer, o prihodkih za leto 2002.

29 28 ODHODKI v SIT Električna energija ,10 Drugi potrošni material ,90 Reklame ,00 Ptt stroški ,40 Porabljena voda ,80 Pisarniški material ,00 Kasaški bilten, koledar ,00 Stroški plačilnega prometa ,00 Zavarovalna premija ,40 Storitve prireditev organizacija dirk ,70 Stroški vencev, cvetja ,00 Oglasi za dirke ,00 Snemanje dirk CATV ,00 Investicijsko vzdrževanje ,00 Sodni stroški, administrativne takse ,00 Stroški seminarjev ,00 Bruto osebni dohodki, regres ,60 Prispevek na BOD ,50 Davek na izplačane plače ,30 BOD javna dela ,60 Prispevki BOD javna dela ,80 Nagrade ,90 Davki in prispevki (dohodnina) ,00 Povračila stroškov (potni stroški, malice) ,00 Druga povračila stroškov ,00 Amortizacija ,90 Odpis terjatev iz preteklih let ,00 Stroški preteklih let, parska izravnava ,50 Prispevki drugim društvom ,00 Dotacija LTO ,00 Bruto avtorski honorarji ,50 Obresti 3.421,60 Takse in druge dajatve ,00 Skupaj v letu ,50 Vir: Poročilo Kasaškega kluba Ljutomer, o odhodkih za leto PRIHODKI V LETU ,20 ODHODKI V LETU ,50 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI V LETU ,30

30 29 BILANCA STANJA na dan v tisočih tolarjev Postavka Znesek Znesek Indeks rasti tekočega leta prejšnjega leta 1. Osnovna sredstva po neodpisani ,13 vrednosti 2. Dolgoročne terjatve ,00 4. Terjatve do kupcev ,60 5. Druge kratkoročne terjatve ,40 6. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina SKUPAJ SREDSTVA ,56 8. Društveni sklad ustanovna vloga, rezerve in drugi viri ,39 9. Društveni sklad presežek ,00 prihodkov 9a. Društveni sklad presežek odhodkov 234 0, Kratkoročne obveznosti do ,97 dobaviteljev 12. Druge kratkoročne obveznosti ,71 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO ,56 VIROV SREDSTEV Vir: Letno poročilo Kasaškega kluba Ljutomer v letu 2002, za potrebe AJPES-a. Kasaški klub Ljutomer je imel v letu 2001 devet tekmovalnih dni in v letu 2002 deset tekmovalnih dni. Vir: Kasaški koledar in register konj 2001 in 2002.

31 30 4. STAVE 12 Konjske stave na splošno Dirkalni šport je na svetu, gledano z vidika gledalcev, šport številka ena. Za veliko obiskovalcev hipodromov, kjer potekajo konjske dirke, ponuja ta šport posebno obliko prostega časa z veliko spremembami in napetosti, borbe in estetike, tako samega dogajanja, kot zavestnih napak ali zadetkov na stavah. Stave pa so tiste, ki za veliko obiskovalcev pomenijo še-le»sol v juhi«. Kaj dela konjske stave tako privlačne? Mogoče argument, da se v povprečju vrne 83% vplačil na stavah kot dobitki. Zato je dobitkov več kot pri drugih znanih igrah na srečo, ali pa enostavno dejstvo, da stavec lahko ugane pravilno kombinacijo s pomočjo matematične verjetnosti, pri tem pa je vseeno, ali stavi na konja z največ zmagami ali pa na najlepšega konja. Konjske stave fascinira dejstvo, ki leži pri organizatorju oz. nosilcu stav in se razlikuje v tem, da stavci ne igrajo proti lastniku hipodroma oz. nosilcu stav, ampak proti drugim stavcem igralcem na srečo. Mala stava ABC: Pri samih stavah igra veliko dejavnikov svojo vlogo: Uspeh pri stavah: Preden se odločite staviti na določenega konja, preverite njegove rezultate iz zadnjih tekmovanj, ali je na teh dirkah zmagal, ali se je uvrstil na nagrajena mesta. Iz teh podatkov se odločite, če je konj v stanju zmagati dirko. Handikap razvrščanje konj na štartna mesta (pri kasačih), obteževanje konja z kovinskimi ploščicami v sedlo (pri galoperjih): Konj, ki je zmagoval v preteklih dirkah in je zaenkrat še ostal v svoji jakostni skupini, se ga dodatno obteži, tako da se da možnost zmage še drugim udeležencem dirke pri galoperjih. Pri kasačih pa se konj v tem primeru na startu pomika na zunanji del proge oz. v drugo vrsto, ker je iz teh dveh mest se težje prebiti v ospredje.v obeh primerih mora stavec upoštevati oteževalne okoliščine dobrega konja. Dolžina dirke: Zelo malo konjev je takih, ki tečejo na kratke in dolge proge enako. Največkrat obstajajo»specialisti«za kratke proge in taki konji, ki to dokažejo na dolgih progah. Kakšno je razpoloženje mojega favorita: Opazujte vašega favorita pred startom na progi. Tudi razpoloženje štirinožnega atleta je odločilno!

32 31 Intuicija: Zaupate svojemu občutku ali igrate na vašo srečno številko tudi favoriti morajo enkrat zmagati. Stavne možnosti. Stava na enega konja: Zmaga: konj na katerega ste stavili na prvo mesto zmaga. Uvrstitev: konj priteče skozi cilj uvrščen na tisto mesto, na katero ste stavili. Kombinacijske stave: Obstaja pet možnosti kombinacijskih stav in sicer stavite lahko, katera dva konja bosta v isti dirki pritekla kot 1. in 2.skozi cilj, katera dva konja bosta zmagala v dveh različnih dirkah, v isti dirki določite 1., 2. in 3., torej vrstni red prvi treh konj, kateri konji bodo zmagali v treh, štirih ali večih dirkah torej lahko stavite samo na zmagovalce vseh točk in stava na štiri konje, kjer morate določit vrstni red prvih štirih konj, ki pritečejo skozi cilj ( Pomen stav na kasaških hipodromih za kasaški šport Pomen stav na kasaških hipodromih po svetu je nedvomno zelo velik saj, se od dobička na stavah izplačujejo nagrade dirk. Sponzori odigrajo le manjšo vlogo, saj le-ti ponavadi sponzorirajo le večje dirke, ki imajo veliko medijsko pozornost. Delež od stav, ki gre za nagrade, je določen z individualno pogodbo med hipodromom, na katerem potekajo stave, in nosilcem licence konjskih stav. V Sloveniji je organizacija konjskih stav šele na začetku in njen nosilec je Loterija Slovenije. Namen teh stav pa je sedaj predvsem ustvariti medijsko pozornost in pritegniti novo občinstvo, ki bo videlo v stavah določeno razvedrilo in možnost zaslužka. Zaenkrat konjske stave v Sloveniji še niso na tako visokem nivoju kot v nekaterih državah po svetu, kar pa je projekt za več let Praksa na tem področju v tujini. Konjske stave so vsekakor na najvišjem nivoju v ZDA in jim lahko konkurirajo na evropskem konjskem trgu le francoski, italijanski in skandinavski organizatorji. Država odigra pri tej dejavnosti pomembno vlogo, saj se v njeno blagajno iz konjskih stav zlivajo ogromne vsote denarja, ki se potem z državno intervencijo vključuje v pospeševanje reje kasačev in za izgradnjo kasaških dirkališč ter razvijanje dirkalnega sistema. V Franciji se tako v državni proračun od skupne vsote ,00 stav odvaja 18%, v Italiji od ,00 le 4,76%, na Švedskem od ,00 9,63 %, v Nemčiji od ,00 pa le 0,6 % (Slavič 2000, 47;povzel po FEGAT, Yearbook 1992). 12.Povzeto po www. mgnaracino.com

33 Hong Kong vzor organizacije in uspeha konjskih stav. Največje dnevne vsote na svetu na konjskih stavah se obračajo v Hong Kongu. Lani so imeli 78 dirkalnih dni z milijonov hongkonških dolarjev, kar pomeni, da na povprečni dirkalni dan na stavah vplačajo več kot milijonov hongkonških dolarjev. Ta vsota pomeni na dirkalni dan 120 milijonov evrov, kar je npr. vsota plačil na stavah na centralnem finskem hipodromu v Helsinkih v petih letih s približno 60 dirkalnimi dnevi letno ali pa vsota 6 mesečnih vplačil na stavah na hipodromu Solvalla v švedskem Stockholmu. Uspešnost hongkonških stav je rezultat več, usklajeno delujočih dejavnikov. Osnovni dejavnik uspeha je skoraj manična naklonjenost Kitajcev igram na srečo, pri čemer so galopske dirke skoraj edina zakonita zadeva, pri kateri so stave tam tudi dovoljene. V Hong Kongu ni niti ene igralnice in s stavami na nogometne izide so šele na začetku. Konjskih stav je, kot kaže, tudi ravno prava količina. V Hong Kongu imajo samo dva hipodroma za galopske dirke. Starejšemu so nadeli ime Happy Vally; je manjši ter lepši in atmosfera na njem je bolj osebna. Zaradi svoje majhnosti pa njegove omejene zmogljivosti pogosto zadržijo pred vrati mnogo ljudi, ki ne uspejo pravočasno kupiti vstopnic. Novejši hipodrom je Sha Tin, ki lahko brez težav sprejme obiskovalcev. Na njem je v običajnih dirkalnih dneh gledalcev. Razen v času prekinitve ob poletnih počitnicah se dirke izvajajo dvakrat tedensko. Stav izven hipodroma za dirke v tujini (off track), ki so zelo popularne v nekaterih državah, ne poznajo, celo za bližnji otok Macao ne. So pa zelo razširjene stave izven hipodroma za njihove dirke, in sicer v lepo urejenih lokalih. Možno pa je staviti tudi prek telefona ali interneta, česar pa večina pravih strastnih stavcev zaradi večje adrenalinske ponudbe na sami stezi in občutka zapletenosti dela s tehniko tega ne počne. Vrste stav, ki jih poznajo v posamezni dirki so: Zmagovalec, plasma, dvojček in trojček ter trio, dnevni dvojček in V6. Glede na vse to je težko napovedati izid, zato imajo visoke multiplikatorje in izplačila so zelo velika. V kolikor ni vplačil pravilnih stavnih kombinacij, se vplačila prenašajo na naslednji dirkalni dan. Ti t.i. jackpoti prinašajo astronomske dobitke, npr. marca 2003 je srečni stavec na trojnem triu dobil kar 5 milijonov evrov. Organizatorji stav ponujajo rednim stavcem in tistim, ki to šele postajajo, navdušujoče veliko enostavnih in lahko dostopnih informacij, tako na internetu ( kot na lokalni televiziji, kjer prikazujejo celo običajne dnevne treninge konj, ki bodo startali. V Hong Kongu imajo le nekoliko čez tisoč galoperjev, tako da so praktično vsi stavcem dobro poznani. Vsak konj je statistično izjemno dobro obdelan in tisti, ki se stav lotevajo na bolj matematičen način, podatkovne baze tudi sami bolj obdelujejo. Celoten sistem stav nudi obilo zadovoljstva tako velikim igralcem, naključnim igralcem in lastnikom konj z visokimi nagradnimi skladi. Koncesijo za izvajanje stav v Hong Kongu ima Hong Kong Jockey Club. Lani je plačal oblastem v obliki davkov in donacij 1.430

34 33 milijonov evrov. Ker gre za vrtoglave številke vplačil, se za vzdrževanje celotnega pogona (hipodroma, organizacijo stav in nagradne sklade) porablja le 3% vplačil na stavah (za primerjavo: v Stockholmu, kjer stave na kasače izjemno dobro delujejo, namenijo za nagradne sklade dirk 5,4% vplačil na stavah). Stavcem se v obliki izplačil vrne 81% celotnih vplačil. Poleg že navedenih vrtoglavih zneskov je Hong Kong Jockey Club vzor profesionalnosti in perfektnega delovanja organizacije. Stave na konje so bile v Hong Kongu dobro poznane že v času angleške nadvlade. Leta 1998 pa so v Nemčiji našli primernega človeka (Windfried Engelbrecht Bresges) za nadaljnji razvoj stavnega sistema. Ta človek je bil številka 1 v nemškem galopskem športu in se je tam tudi ukvarjal z rejo galoperjev. Preselil se je v Hong Kong in v nekaj letih preporodil njihov galopski šport, ga odprl navzven, zlasti pa je poskrbel za varnost in kredibilnost stav oz. tekmovanj, kar se je hitro odrazilo v zaupanju stavcev v celoten projekt. T.i igralski škandali so v Hong Kongu izjemno redki in zelo visoki nagradni skladi verjetnost dogovorjenih izidov zmanjšujejo na minimum. V navadnih dirkah je nagrada zmagovalcu namreč kar ,00 evrov! Celo če bi si kdo upal dogovarjanje med desettisočimi gledalci, pa je v praksi to zelo težko. Vse dirke so namreč zelo podrobno posnete s številnimi kamerami, morebitne dogovore izsledijo tudi z zelo sofisticiranimi računalniškimi programi. In če obstaja kakršenkoli minimalni odklon konjevega rezultata od statistično pričakovanega, sodniki takoj pokličejo na zagovor tako trenerja kot jockeya (Oražem 2003, 20-21; povz. po Vuoksenmu 2003).

35 34 5. SKLEP 5.1. Sklepne ugotovitve. Kasaški šport ima na slovenskem ozemlju 130 letno tradicijo. Kljub temu pa se ta šport pri nas ni uspel profesionalizirati, oz. se mu ni uspelo prestrukturirati v času, ko je konj izgubljal na gospodarskem pomenu. Kasaški šport se je ohranil pri nas predvsem bolj zaradi ljubezni do konj kot pa zaradi ekonomske pomembnosti. Rejci kasačev so vztrajali na začrtani poti, ob velikih izdatkih in se predvsem v zadnjem času po kvaliteti konj začeli približevati evropskemu povprečju. Veliko priznanje rejcem kasačev je nedvomno priznanje Ljutomerskega kasača kot avtohtone pasme, kar ima poleg tega zelo velik pomen tudi za samo pokrajino in njeno promocijo. Stroški reje kasaških konj so v Sloveniji nedvomno nižji kot v državah, kjer je ta šport na profesionalni ravni. Nižji stroški pa so posledica neprofesionalnega dela,oz. delo z konji ni tako cenjeno kot v razvitih kasaških državah. Tako lahko povprečen konj v tujini, ki zmaga enkrat mesečno, zasluži za vzdrževanje samega sebe (pokriti so stroški treninga in prehrane konja), vsi ostali dosežki konja pa so lastnikov dobiček. Konjev, ki zaslužijo za samega sebe, v Sloveniji je malo, kar pa menim, da ni samo posledica veliko nižjih nagrad, kot so v tujini, ampak bolj posledica nekontinuiranosti dirk skozi vse leto. Tako konji, rejci, trenerji, lastniki nimajo možnosti nastopanja in s tem tudi zaslužka skozi obdobje»mrtve sezone«. Prikazali smo, da ima kasaški šport v večini evropskih držav določen gospodarski pomen, saj zaposluje veliko število ljudi ne samo posredno, ampak tudi neposredno. Mnogo podjetnikov je prav v tem športu našlo prave priložnosti za zaslužek ali kot trenerji, vozniki, lastniki najuspešnejših kasačev ali kot lastniki raznih koncesij, lastniki gostinskih lokalov na hipodromih, trgovci in proizvajalci konjske opreme in še bi lahko naštevali. Dejstvo je, da bi se ravno tako v primeru profesionalizacije v Sloveniji»rodilo«nešteto podjetniških priložnosti in dalo možnost številnim prisotnim v tem športu Predlogi Kasaški šport v Sloveniji ima dolgoletno tradicijo in je še vedno klub številnim konjem in tekmovalcem na amaterski ravni. Za napredek tega športa bi bila potrebna velika vlaganja v samo organizacijo, rejo in infrastrukturo hipodromov. Menimo, da sama organizacija v tem športu igra največjo vlogo, saj je potrebno uskladiti veliko dejavnikov, ki so med seboj odvisni in ključni za delovanje sistema. Zagotoviti je potrebno: Zadostno število konj za dirke skozi celo leto (menimo, da je to projekt petih let, zato bi v začetku bilo potrebno privabiti povprečne konje iz tujine). Usposobitev vsaj enega (centralnega) hipodroma, kjer bodo dirke lahko potekale skozi vse leto. S pomočjo ustreznih medijev popularizirati kasaški šport ter s pomočjo ustrezne medijske podpore pridobiti nekaj ključnih sponzorjev.

36 35 Vzpostavitev učinkovitega stavnega sistema. Zagotovitev ustreznega izobraževanja na tem področju (trenerjev konj, profesionalnih voznikov, kovačev, sodnikov kasaških dirk in drugih) Takšni sistem vodi do razvoja malega podjetništva, saj vsak rejec konj, kovač, trener, lastnik kakršne koli koncesije ali licence v tej panogi predstavlja podjetnika. V primeru profesionalizacije bi bilo vsekakor smiselno postaviti v ospredje vlaganja v širjenje popularnosti in vlaganja v fond dirkalnih konj. Na popularizacijo konjeniškega športa v narodu ima odločilen vpliv predvsem televizija, pri čemer se ne sme zanemariti vloga radia in tiska. Organizirano in dolgotrajnejše emitiranje televizijskih in radijskih oddaj s področja plemenske konjereje, konjeniškega športa, konjskih dirk in tudi s področja samih stav lahko bistveno prispevata, da se prebivalstvu čim bolj približa konjeniški šport, se mu spodbudi interes za dirke ter se ga usposobi za udeležbo na stavah. Konjske dirke, kakor tudi stave na teh dirkah, so lahko zabavne, napete in mikavne za množico prebivalstva le takrat, če so o vsem tem dovolj poučeni. Za samo smiselnost vlaganja v širjenje popularnosti je pomembna kontinuiteta dirk skozi vse leto. Neprekinjen potek dirkalnih dni se lahko zagotovi le z zadostnim fondom dirkalnih konj, kar bi dosegli v približno petih letih.

37 36 6. POVZETEK Kasaški šport obstaja na slovenskem ozemlju že 130 let in sicer od leta Od takrat naprej so začeli predvsem ljutomerski rejci konj vzrejati kasaško pasmo konj, ki je bila vsestransko uporabna, tako za delo na polju kot za takratne kasaške dirke. Na začetku in vse do leta 1960 so bile v ospredju gospodarske koristi, ker je konj imel veliko vlogo v kmetijstvu. Po letu 1960 je konju gospodarsko pomembnost odvzemal traktor, ki je konja več kot uspešno nadomestil v kmetijstvu. V našem prostoru ni prišlo do prestrukturiraja kasaškega športa tako kot v drugi državah predvsem Severne in Zahodne Evrope in ZDA, kjer je kasaški šport postal izrazito pridobitna dejavnost, v katero so vključeni posredni in neposredno številni subjekti drobnega gospodarstva. V sami diplomski nalogi smo predstavili tudi nekaj podjetniških in managerskih lastnosti rejcev, kar se je odrazilo v dobri vzreji konj in dobrih športnih rezultatih v kasaškem športu. Dejstvo je, da je kasaški šport v Sloveniji še vedno na amaterski ravni in da kasaški klubi preko sponzorjev vedno težje pridobivajo finančna sredstva za nagrade na dirkah. Menimo, da je profesionalizacija kasaškega športa v Sloveniji neizogibna in da bi se v tem primeru odprlo veliko podjetniških priložnosti. Veliko vlogo bi pri tem vsekakor odigrale dobro organizirane konjske stave in mediji. Ključne besede: Kasaški klub Ljutomer // kasaški šport // konjske stave // ljutomerski kasač // načela planiranja // podjetnik // podjetniške priložnosti // reja kasaških konj // rejci kasaških konj. 6. SUMMARY Trotter's sports exist on Slovenian territory already for 130 years that is since the year From that time first of all the horse breeders from Ljutomer started to breed trotter's stock horses which was useful for the work in the field as for the time of trotter's races. At the beginning and till the year 1960 the economical advantages were in the front because the horse had a big role in the agriculture. After the year 1960 the economical significance went from horse over to tractor which more than successfully replaced the horse in the agriculture. In our space there were no changes of trotter's sport like in other states, especially in North and West Europe and USA, where the trotter's sport became marked as a gainful business in which SMES are included, both directly and indirectly. In the diploma thesis we present also some entrepreneurial and management features of breeders. Leaned upon them the breeders have brought up good horses and have achieved excellent sporting and stoll are a top of the breeding achievements.

38 37 It's a fact that the trotter's sports in Slovenia is still on the amateur level and that trotter's clubs are getting always harder trough sponsors the financial funds for the race prices. We think that the professionalizing of trotter's sport in Slovenia is unavoidable and that it could have an important role in open many enterprising opportunities. In any case good organized horse s bets and media are needed. Key words: breeders of trotter's horses // breeding of trotter's horses // enterpriser // entrepreneurial opportunities // horses bets // principle of planning // trotter from Ljutomer // trotter's club Ljutomer // trotter's sports.

39 38 VIRI: 1. Antončič, Boštjan, Robert D. Hisrich, Tea Petrin in Aleš Vahčič Pdjetništvo. Ljubljana: GV Založba. 2. Baš, Angelos Ljutomerske konjske dirke. Založba Obzorja Maribor. 3. Belak, Janko Podjetniško planiranje kot orodje vodenja politike podjetja. Založba Obzorja Maribor. 4. Brinzelj, Miljenko Konjugojstvo. Školska knjiga Jurkovič, Jože Konjereja. Ljubljana: ČZP Kmečki glas. 17. Jurkovič, Jože Ljutomerski kasač. Dizrtacija. Zavod za zootehniku i zoohigienu Veterinarskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu. 18. Kasaška zveza Slovenije Kasaški koledar in register konj. Kasaška zveza Slovenije. 19. Letno poročilo Kasaškega kluba Ljutomer v letu 2001 in 2002, za potrebe AJPESa. 20. Letno poročilo Kasaškega kluba Ljutomer o prihodkih in odhodkih v letu 2001 in Letno poročilo zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje 2003, območna služba Murska Sobota.Delež brezposelnosti. 22. Maučec, Feri, Slavič Janko, Slavič Tonček let kasaškega športa v Ljutomeru. Konjeniški klub Ljutomer. 23. Oražem, Damjan Hong Kong vzor organizacije in uspeha konjskih stav. O konjih. Letnik 11, št. 10, Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 24. O konjih št.3, letnik 12 :Seznam priznanih plemenjakov, za plemenilno sezono Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 25. Rebernik, Miroslav in Škerbic Majda Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 26. Rebernik, Miroslav Ekonomika podjetja 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 27. Sulky, S Halo Maribor, halo Ljutomer. O konjih. Letnik 1. št. 6, Serges Medien Pferden. Koln Segers Medien Gmbh. 29. Slavič, Janko Ekonomske osnove reje Ljutomersko turniškega kasača. 30. Šaračevič, Miroslav Plemenska konjereja, konjske dirke in stave pri nas. 31. Šaračevič, Miroslav Stave na konjskih dirkah pri nas.

40 Šinigoj, Damijan White Turf ( bela podlaga ). O konjih. Letnik 11 št. 4, Ljubljana: ČZD Kmečki glas. Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 33. Špiler, Mojca Nemško kasaštvo pri padanju doseglo dno?.o konjih. Letnik 11 št. 2, 32. Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 34. Šumak, Mitja Magique (čudežni) Verbeeck. O konjih. Letnik 11, št 3, Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 35. Šumak, Mitja Varenne drugič zapored. O konjih. Letnik 10, št. 7, Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 36. Tušak, Mojca Ocenjevanje konj. O konjih. Letnik 12 št. 3, 22. Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 37. Uradni list RS; št 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1; uvedba o plačilih za ukrepe programskega razvoja podeželja , za leto 2004; 18. člen 38. Uradni list RS 18/02, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 ZGO-1. Pravilnik o pogojih za odbiro, ocenjevanje in priznavanje ter vpis plemenskih kopitarjev v rodovniško knjigo. 39. Uradni list RS 18/02, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 ZGO-1. Pravilnik o pogojih za udeležbo kopitarjev na tekmovanjih ter zbiranju podatkov s tekmovanj za kopitarje. 40. Uradni list RS, št. 18/02, 110/02. Zakon o živinoreji 96.člen 41. Vejnovič, Jana Bodo kasači še bežali? O konjih. Letnik 11, št. 2, Ljubljana: ČZD Kmečki glas. 42. Zupanc, Adrijana Konjereja. Ljubljana: Kmečki Glas Drugi viri: Kasaški klub Ljutomer Seznam intervjujev: 1. Holgerson Karl-Gustav 2. Osterc Zvonko 3. Pozderec Igor 4. Sagaj Jožef 5. Slana Branko 6. Slavič Marko 7. Stanjko Franc 8. Tušak Mojca

41 40 PRILOGA 1: Slika 1 Slika 2 Sliki 1 in 2 prikazujeta konja pasme kasač. Na sliki 1 je konj na prostosti oz. v izpustu, na sliki 2 pa je isti konj na tekmi. Slika 3 Primer avto-štarta na kasaških dirkah. Konji se razvrstijo po štartnih številkah za avtomobilom, na katerem je ti. lestvica, ta pa jih potem z določeno hitrostjo»pripelje do štartnega količka, kjer jih zapusti.

42 41 PRILOGA 2:

43 42 PRILOGA 3: Bodo kasači še bežali? Intervju z državnim podsekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Viktorjem Krekom. Intervju opravila Vejnovič Jana, objavljen v reviji O konjih 2003, letnik 11, št. 2, ZGODOVINA: Kasaška zveza Slovenije je bila izvajalec javne službe od leta 1978, ko je bil sprejet Zakon o ukrepih v živinoreji in takrat je delovala znotraj Konjeniške zveze Slovenije. V okviru tega zakona je bila Konjeniška zveza pogodbeni izvajalec na področju konjeniških tekmovanj, zbiraje podatkov za potrebe selekcije za takratnega naročnika Živinorejsko poslovne skupnosti, ki je bila po zakonu nosilka vseh nalog in tudi financer. Leta 1989 je Živinorejska poslovna skupnost razpadla, vendar je ministrstvo sprejelo obstoječo strukturo delovanja in izvajalcev, tako glede priprave programa kot izvajalcev posameznih nalog. Ker Živinorejsko poslovna skupnost ni imela več finančnih virov, je ministrstvo s proračunskim virom denarja pokrila to razliko. Leta 1993 je Kasaška zveza Slovenije sporazumno izstopila iz sistema Konjeniške zveze Slovenije. Javni del nalog glede ustreznega organiziranja kasaških tekmovanj, registracije tekmovalnih konj, pogojev za tekmovanje in hkrati način zbiranja teh podatkov in sojenja je torej Kasaška zveza prevzela od Konjeniške zveze Slovenije. Od takrat dalje je bila dolžna ministrstvu poročati z letnim kasaškim koledarjem za preteklo sezono in ti podatki so veljali kot uradni podatki za potrebe selekcije. ISKANJE NOVE POTI: Nesrečne okoliščine, ali kakorkoli že drugega, so bile krive, da so se v Kasaški zvezi začela pojavljati določena razhajanja. Drugi konkretnejši problem pa je bil, da nekateri klubi znotraj te zveze svojih obveznosti niso tekoče poravnavali, tu je šlo predvsem za moteno financiranje rejskih nagrad, torej je bilo istočasno moteno pospeševanje lastne reje. Prednost so posamezniki dajali uvozu konj, domača reja pa je počasi tonila, čeprav so konji iz domače reje dosegali dokaj veliko dobrih rezultatov. Klubi znotraj Kasaške zveze so, namesto da bi ta problem poizkušali rešiti, izbrali očitno drugo pot: ustanovili so vzporedno organizacijo, to je Kasaško centralo Slovenije V nadaljevanju KCS). To je zveza društev, ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih, vendar je takoj nastal nov problem. Ker si je KCS očitno napačno predstavljala obstoječo zakonodajo na področju zootehnike, so se samooklicali za pristojno organizacijo, tako za zbiranje podatkov, prirejanje kasaških dirk kot tudi za registracijo, torej za celotno službo, ki jo je prej opravljala Kasaška zveza. Vse te naloge in mislim, da tudi sama registracija na sodišču je bila povzetek registracije Kasaške zveze Slovenije glede dejavnosti, namena, vsebine. Tudi rejska pravilnika sta zelo podobna. AKTUALNO STANJE Pri KCS pa so pozabili na bistveno zadevo. Glede na to, da so društva ustanovila novo zvezo (centralo), so ista društva pustila neporavnane obveznosti v Kasaški zvezi Slovenije. To je v nasprotju z Zakonom o obligacijah, pa še s kakšnim predpisom, kajti, če se ne motim, so društva po njihovem statutu odgovorna tudi za neporavnane finančne obveznosti. Po neuradnih podatkih je neporavnanih obveznosti za več kot 10 mio tolarjev

44 43 in rejci so ostali na tak način praznih rok. Trenutna slika je torej takšna: neporavnane obveznosti v stari organizaciji in hkrati nova organizacija, ki pa ni pridobila ustreznih pooblastil s področja zootehnike. Kasaški zvezi Slovenije namreč doslej še nihče ni odvzel pooblastila, ki ga je posredno imela na podlagi starega Zakona o ukrepih v živinoreji, novi Zakon o živinoreji iz leta 2002, uradni list št. 18, v svojih določbah pa navaja, da tudi v prehodnem obdobju do vzpostavitve novih organizacij delujejo Kmetijski inštitut, Biotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta in druge z zakonom pooblaščene organizacije. Posredno je bilo ugotovljeno, da je Kasaška zveza Slovenije, tako kot je bila izvajalec tega javnega dela nalog v okviru Konjeniške zveze Slovenije in potem tudi po letu 1993 pogodbeni izvajalec javnega dela nalog z Veterinarsko fakulteto, v smislu 122. člena zakona o živinoreji pooblaščena organizacija, čeprav pooblastila neposredno nikoli ni prejela. Tovrstno pooblastilo je leta 1965 prejela samo Veterinarske fakulteta, pa leta 1981 Kmetijski inštitut samo za izdajo pedigrejev za govedo. Posebna pooblastila se torej niso izdajala, generalno pooblastilo je bilo z zakonom dano živinorejsko poslovni skupnosti, ta pa je z letnimi programi pooblastilo prenašala na izvajalce strokovnih nalog. NI DOVOLJ VOLJE ZA POGOVOR Škoda je predvsem v tem, da med posamezniki, ki delujejo na ključnih mestih v kasaštvu praktično ni pravega dialoga. Mi seveda dopuščamo več organizacij, vendar ne z istimi dejavnostmi. Ministrstvo je sklicalo celo dva ali več usklajevalnih sestankov, ker smo želeli, da bi našli nek dogovor in Kasaška zveza Slovenije je bila v neki fazi pripravljena odstopiti del svojih pooblastil, torej, da bi se sama ukvarjala bolj z rejo, Kasaška centrala pa z zbiranjem podatkov na tekmovanjih, torej s tekmovalnim delom. Vendar je Kasaška zveza tudi želela, da se uredijo stare finančne obveznosti do rejce, rejskih nagrad s strani klubov, ki pa so pravzaprav ustanovitelji obeh organizacij. Na žalost so predstavniki obeh strani ostali na različnih bregovih. STAVE KAKO NAPREJ Loterija Slovenije ima konkretne načrte z uvedbo stav na tekmovanjih, vendar se je prav zaradi navedenih nesoglasij v letu 2002 tempo uvajanja stav na tekmovanjih nekoliko upočasnil. Tudi na njeno pobudo smo na ministrstvu večkrat poskušali, da bi prišlo do pogovorov, ki bi prinesli neke sadove usklajenega sodelovanja in udeležbe na tekmovanjih vseh razpoložljivih konj. Obe organizaciji sta legalno ustanovljeni po Zakonu o društvih, vendar za potrebe zootehnike oz. naloge, ki jih ministrstvo financira oz. potrebuje za potrebe selekcije v konjereji, s KCS ni bila sklenjena nobena pogodba. Tudi pogodba med KCS in Veterinarsko fakulteto, ki je odgovorna za vodenje rodovniških knjig ni bila nikoli sklenjena. MEDNARODNI ZAPLETI. Ker stvari niso dogovorjene, je prišlo do mednarodnih problemov, ko naj bi npr. Konj, za katerega je KCS potrdila rejske in tekmovalne dokumente, dirkal na avstrijskem hipodromu. Tamkajšnje pristojne službe so poslale dopis na Kasaško zvezo Slovenije, ker je ta pač mednarodno priznana, glede istovetnosti konja, in od nje so prejeli odgovor, da KCS nima pooblastila za izdajanje takšnih dokumentov. Na koncu je naše ministrstvo moralo zadevo uradno pojasniti, da je za izdajanje rejskih dokumentov še vedno pooblaščena samo Kasaška zveza Slovenije (Vejnovič 2003, 29-31).

45 44 PRILOGA 4: Varene drugič Stockholm 51. Elitloppet Sobotni program se je pričel s prvim prdtekom Sweden Cupa,»mali Elitlopp«, ki se teče v treh predtekih po devet konj v vsakem in v finale se uvrstijo prvi trije. Četra točka Expressen lopp, za triletne in starejše kobile z nagradnim skladom kron. Peta dirka je bila razpisana za konje prve kategorije Fulda lopp z nagradnim skladom kron. Šesta točka je bila Trygg Hansa-Trofen Silverdivisionen za triletne in starejše konje z nagradnim skladom kron. Finale Sweden Cupa nagrajenega z kronami. Po finalu je bila na sporedu dirka za konje tretje kategorije z nagradnim skladom kron. Sledil je finale Brondivisionen z nagradnim skladom kron. Nagradni sklad predzadnje točke Harper Hanover lopp je znašal kron. Sledila je še dirka kobil z zaslužkom do kron. Nedeljski program se je začel z najmlajšimi tekmovalci, ki so nastopili s poniji. Za tremi dirkami s poniji nastopi»zvezda«solvale B. Linder alias Skracken, odličen kasaški trener, ki s svojimi 135 kilogrami počenja prave vragolije na sulkiju. Skracken je zelo popularen in množica ponori ob njegovih atrakcijah. Letos je med zadnjo vožnjo mimo publike enemu gledalcu iztrgal pločevinko piva, ga nekajkrat srknil in na koncu ravnine nekomu»vrnil«pločevinko. Zatem se začnejo na stezi ogrevati nastopajoči v prvih točkah. Napovedovalec vsakega posebej pozdravi in predstavi obiskovalcem, ki ga zelo bučno posebej pozdravijo z aplavzom. Prva»resna«točka elitnega dne je bila razpisana za štiriletne kobile Tammermatics lopp z nagradnim skladom kron. Druga dirka je bila za dveletne konje z zaslužkom do kron. Sledil je prvi izmed»velikih«dogodkov Statoil Elitloppet predtek z nagradnim skladom kron. Pričakovanja stavcev, ki so premočno favorizirali Varenneja, saj je imel skoraj do zadnje minute razmerje za zmago 10 :10, so se uresničila. Varenne je že v prvem zavoju močno napadel vodilnega H. P. Paque-ja in prešel v vodstvo ter brez večjih težav zmagal. Drugi predtek je bil bolj zanimiv od prvega, saj so bili kar trije kandidati za zmago. Naslednja točka je bila dirka triletnikov, Tele 2 loppet z nagradnim skladom kron. Šesta točka je bila spominska dirka enega najuspešnejših švedskih trenerjev Hakanu Wallnerju. Dirkaje bila za štiriletne konje z nagradnim skladom kron. Nato»daleč najpočasnejša«dirka Gavleborgs Elitkamp za hladnokrvne konje Finske, Norveške in Švedske z nagradnim skladom kron. Sledil je veliki obračun velikih mojstrov za kron, kolikor je znašala prva nagrada (skupni sklad dirke kron), ki je bil bolj ali manj podoben simultanki trenutno najboljšega konja na svetu sedemletnega Varenneja (Šumak, 2002, 17-20). White turf (bela podlaga) St. Moritz St. Moritz je večini ljudi poznan po alpskem smučanju, privržencem konjskih dirk pa po tem, da je na tamkajšnjem jezeru vsako leto teden dni po prvenstvu v alpskem smučanju velika konjeniška prireditev. Prireditveni prostor je ogromen. Montažne hiše in šotori, v katerih so press center, restavracije, stavnice in razni sponzorski plakati, so postavleni na zaledenelem jezeru, prav tako je parkirišče na jezeru. Okrog poldneva so tribune polne, gledalcev pa okrog Na beli podlagi nastopajo galoperji, skikjöring (konj vleče za sabo smučarja) in seveda kasači. Med vsako tekmo so polurni premori, ki se jih izkoristi za

46 teptanje proge in druge aktivnosti, ki so potrebne za nadaljevanje dirk (Šinigoj, 2003, 32-35). 45

47 46 PRILOGA 5: Pravilno krmljenje delovnih, zlasti športnih konj, je najzahtevnejše področje v prehrani konj. Za premagovanje določenih naporov pri delu, treningu in tekmovanju potrebujejo konji velike količine razpoložljive energije, pa tudi posameznih hranljivih snovi, kot so beljakovine, vitamini in minerali. Primer za kasače, ki so v povprečju težki od kg, njihova delovna obremenitev pa je težka.ti konji potrebujejo 9,4 do 11,5 kg SS (suha snov), 112,2 137,3 MJ PE (dnevne potrebe konj po energiji izražamo kot potrebe po prebavljivi energiji PE ali DE Digestible energy v Mcal ali Mj) in g SB (surove beljakovine) (Zupanc 2000, 70). Rejci morajo zato zelo dobro poznati prehrano konj in seveda svojega konja. Na podlagi tega se odločijo, kako bodo konju sestavili obrok, seveda še s pomočjo podatkov o hranilni vrednosti krmila, za katerega so se odločili. Pri tem pa je zelo pomembna ekonomika, oziroma zelo pomembno kako je določeno krmilo oz. krmni dodatek koncentriran in kakšna je cena tega dodatka. Z dobro gospodarnostjo pri prehrani konja lahko rejec z bistveno nižjimi stroški prehrane doseže enak učinek.

48 47 PRILOGA 6:»Elitna«dražba konj Avtor članka piše med drugim: Zanimiv je bil tudi pregled rodovnikov, kjer je bila med najprominentnejšimi tudi ena najboljših švedskih kobil vseh časov Queen L, katere potomec L. of a Prince (Viking Kronos)je bil prodan le za ,00.Vendar je treba poudariti, da je najuspešnejši potomec te odlične kobile ( do sedaj so štirje ), komaj opravil kvalifikacije kot triletnik in sicer s časom 1:21,3. Najdražje prodani letnik letošnje dražbe je bil žrebec Inlines, potomec Malabar Mana (rek. 1:10,4) in Drive Through, ki ga je kupil znani trener Stefan Hultman za ,00. Rejec tega žrebca je ena najboljših švedskih kobilarn Menhammar Stuteri AB. Kako dober rodovnik ima ta žrebec, priča tudi podatek o njegovi četrti mami, ki se imenuje Exciting Speed in je dala izvrstne potomce (Šumak 2002, 16). Ta primer nam nazorno kaže, na podlagi česa se odločajo rejci, trenerji in nemalokrat samo lastniki pri dokaj velikih investicijah v konje. Pri teh odločitvah je potrebno zelo veliko poznavanje zunanjosti kasača, kakor tudi njegovih prednikov več generacij nazaj.

49 48 PRILOGA 7: slika 1 slika 2 Slika 1 prikazuje enega izmed mnogih modelov kasaških sulkijev gigov za kondicijski trening kasačev. Kateri model in od katerega proizvajalca bo sulkij odloča ponavadi trener konja. Sulkiji za trening so težji od sulkijev za tekmovanja (slika 2), ki ponavadi ne presegajo teže 20 kg, sicer pa glede teže sulkija ni nobenih omejitev. Proizvajalci sulkijev nam predstavljajo v kasaškem športu posredno zaposlene v panogi. V svetu poznamo več priznanih proizvajalcev sulkijev, ki nenehno razvijajo nove modele in se borijo za tržni delež na tem trgu ( Vendar pa kasaškega športa ne spremlja samo industrija proizvodnje sulkijev, ampak je tu se proizvodnja kširov (ponavadi ustnjena oprema, ki jo nosi konj na sebi, na katero se pripne sulkij) in drugega potrošnega materiala iz usnja ter proizvodnja podkvic za konje in seveda prehrambena industrija za konje. Slika 3: Nekaj izdelkov, ki jih proizvaja podjetje Mustad širom po svetu. Proizvajajo predvsem podkovsko orodje in potrošni material za podkovanje konj (