Glasilo 1. brigade SV. ISSN X 22. junij 2009 Leto VII/01

Transcription

1 Glasilo 1. brigade SV ISSN X 22. junij 2009 Leto VII/01

2 Prve in prvi! Prvi Enajst let bo minilo od naše ustanovitve tistega 22. junija 1998 ob 14. uri, ko je novonastalo poveljstvo 1. brigade prevzelo poveljevanje svojim podrejenim enotam. Brez dvoma je to dolga doba za taktično formacijo mlade Slovenske vojske, ki se je morala ves čas kaliti v svojem delovanju in razvoju. Ob tej priložnosti vabim vas, ki ste vedno izjemni pri izpolnjevanju dolžnosti, da ta jubilej praznujemo skromno, z brigadnim tekom. Obletnica kot mejnik na naši poti pa seveda kliče tudi po vsaj hipnem premisleku, kaj je v nas vsa ta leta ohranjalo bojevniški značaj, ki ga je nedavno načelnik Generalštaba izpostavil kot ključno lastnost prihodnje, preoblikovane Slovenske vojske. Naši nadrejeni bodo to verjetno pripisali poslanstvu, z njihove strani danemu in jasno izraženemu, ter iz njega izhajajočemu seznamu bistvenih nalog. Strokovna javnost pa bo gotovo iskala statistične značilnosti v številnih raziskavah na temo voditeljstva, kohezivnosti, solidarnosti, kolegialnosti in profesionalne etike, razumljenih seveda v pozitivnem smislu. Sam se pridružujem tako enim kot drugim, a bi rad na temelju izkušenj iz poveljevanja Prvi dodal vsaj še sinergijo etične in fizikalne dimenzije. Bili smo etični, zato nas je etična moč povezovala ter nas ustrezno prikrojila za učinkovito uresničevanje dobljenih nalog. Pri tem mislim na oboje, tako na usposabljanje za etično vsakodnevno življenje kot usposabljanje iz etike, ki vedno znova utrjuje voljo bojevniškega ustroja telesa. Telesa, ki mora biti sposobno, fizično trenirano in zdravo za razvoj lastnosti, ki voditeljstvo in disciplino navdihujejo z individualnim pristopom in kolektivnim urjenjem. Nič novega, boste dejali, zgodbo o zdravem duhu v zdravem telesu seveda poznamo iz zgodovine velikih vojsk. Toda naša temeljna lastnost in prednost obenem je, da je pri nas resnično vedno delovala, ker smo jo znali prenašati na vsako novo pripadnico in vsakega novega pripadnika, pa naj bo vojak, podčastnik, vojaški uslužbenec ali častnik. Moralno in telesno trdni, iskrene čestitke vam želim za korak v dvanajsto leto obstoja in vsa naslednja leta! Brigadir mag. Bojan Pograjc, poveljnik 1. brigade Moto 1. brigade Moj poklic je časten in odgovoren. Interese svoje enote postavljam pred svoje interese. Skrbim, da mi bosta orožje in oprema služila v trenutku, ko ju bom potreboval. Moj vojaški videz je meni v čast in moji enoti v ponos. Od mene pričakujejo več in bolje. Poklicu, Slovenski vojski in domovini sem popolnoma predan. Rad delam v skupini in vem, da smo skupaj močni in nepremagljivi. Vodim s primerom. Zato skrbim za svojo telesno pripravljenost, se urim in izobražujem. Iskren sem do sebe in drugih, v strahu in pogumu. MI SMO PRVI 2 PRVI Glasilo Prvi je namenjeno obveščanju pripadnikov 1. brigade SV. Glasilo 1. brigade Naslov uredništva: Poveljstvo 1. brigade Slovenske vojske, Vojašnica Franca Rozmana Staneta, Leskoškova 7, 1000 Ljubljana; tel.: ; faks: (71) 6008; odgovorni urednik: brigadir mag. Bojan Pograjc; uredniški odbor: major Franc Kalič in nadporočnica Nina Raduha; številko uredila: nadporočnica Nina Raduha; fotografije: nepodpisane fotografije so iz arhiva enot 1. brigade in SV, naslovna fotografija desetnik Robert Cotič; lektoriranje: Vesna Vrabič, Tina Pečovnik, Milena Sevšek Potočnik; oblikovanje in priprava za tisk: Mateja Košir in Boris Jurca; tisk: Schwarz, d. o. o.; naklada: 3500 izvodov. ISSN X Glasilo 1. brigade je prvič izšlo 17. decembra Prispevki, objavljeni v glasilu, niso uradno stališče Slovenske vojske. Izid naslednje številke načrtujemo 17. decembra Svoje prispevke, pripombe ali vprašanja lahko pošljete na naslov uredništva. Objavljeni prispevki so zaradi omejenosti prostora ali razumljivosti lahko skrajšani in preoblikovani. Zaradi prostorske stiske so tokrat nekateri prispevki enot ostali neobjavljeni. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri izdaji glasila Prvi.

3 KAZALO Dogodki...4 Naši častniki...6 Naši podčastniki...8 Naši vojaki Operacije in misije Kosovo...12 Afganistan...14 Libanon Bosna in Hercegovina...17 Vaja Sokol II Naše enote: Poveljstvo 1. BR MOTB MOTB MOTB POVLOGB Kotički Šport Razvedrilo Organizacijska struktura 1. brigade Slovenske vojske Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Šteinerja imenovala brigadirja mag. Bojana Pograjca za poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje v naziv generalmajorja, s 15. julijem Polkovnik mag. Dobran Božič pa je imenovan za novega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske v naziv brigadirja, s 14. julijem podpolkovnik Roman Urbanč brigadir mag. Bojan Pograjc major Franc Kalič Spoštovane pripadnice in pripadniki Prve brigade Slovenske vojske! Ko se pomlad prevesi proti dnevu Slovenske vojske in se druga za drugimi odpirajo vrata naših vojašnic, se ob vsaki enoti, ki v njih gostuje, sprašujemo, kaj je zanjo značilno, kakšno je njeno osebje, kakšna oprema, koliko je premestljiva, kakšna je njena sposobnost rotiranja v mednarodnih operacijah, kako je povezana z okoljem? Koliko slavnih obiskov je že šlo skozi njene vrste? To so tudi vprašanja, ki nas spremljajo, ko obiščemo Prvo brigado. Vedno znova presenečajo strumnost vojakinj in vojakov, brezhibnost parkov in nikoli prenapolnjena parkirišča. Tako kot to velja za druge enote, ima tudi Prva brigada svojo osebnost, svojo zgodovino in organizacijsko kulturo. Osebnost Prve je v njenih bataljonih. Prvi bataljon domuje v Ljubljani, drugi v Celju, tretji raste v Mariboru, četrti, poveljniško-logistični, pa v Slovenski Bistrici. Ta brigada resnično potrebuje svoj dan, da se sestavi v eno enoto, pa tudi takrat nismo vsi na dvorišču matične vojašnice, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Nekdo vedno manjka vsi tisti, ki so v mednarodnih operacijah. Prva brigada še vedno daje večino sil zanje, zato je na parkiriščih okoli njenih vojašnic vedno dovolj prostora. Prva brigada je enota, v kateri je bilo vedno veliko tujih slavnih obiskov. Tu je bilo vedno mogoče računati na skrbne, prijazne in naklonjene»domačine«, ki so znali zadovoljiti izbran vojaški okus še tako izbranih tujih vojaških strokovnjakov in politikov. Osebnost enote razberemo v njenih pripadnicah in pripadnikih. Vedno motivirani in dejavni, skrbni in dobrodušni. Z visoko stopnjo osebne angažiranosti.»mi smo prvi,«bi nam znali odgovoriti v dvomeči obraz. V Prvi brigadi se kalijo najboljši poveljniki in poveljnice. Nikoli ni povsem jasno, ali je to zato, ker dobri vojaki potrebujejo dobre poveljnike, ali zato, ker samo dobri poveljniki razumejo, da je moč Prve v njeni profesionalnosti in viziji. Naši Prvi želim veliko uspehov, vedno odprta vrata ter veliko sožitja z lokalnim prebivalstvom. Želim, da bi novi poveljnik razumel dušo in srce te enote, kot tudi, da bi odhajajoči za vselej razumel, kakšna je njena veličina. Prva brigada je v svoje veliko srce že vtkala njegov razum, znanje in požrtvovalnost. Obema srečno pot. Kazalo Z občudovanjem, major Pavel Jereb major mag. Boštjan Baš podpolkovnik mag. Igor Cebek podpolkovnik Peter Einfalt dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo PRVI 3

4 Dogodki 1 2 Dogodki v 1. brigadi SV 3 1. Postroj pripadnikov SIKON 2 Eufor CAR ob prihodu iz OKO. 2. Obisk ministrice za obrambo na vaji Sokol II v Nemčiji. 3. Na obisku v brigadi ameriški vojaški kaplan msgr. dr. Kevin Randall. 4. Obisk načelnika GŠSV pripadnikov SIKON 19 Kfor ob Dnevu SV na Kosovu. 5. Rušenje objekta v vojašnici FRS in ureditev parkirnega prostora. 6. Dan 74. MOTB, praznovanje 17. obletnice delovanja. 7. Slovesnost ob dnevu 1. brigade SV

5 Postroj pripadnikov SIKON 10 Isaf ob prihodu iz OKO. 9. Praznovanje mednarodnega dneva žena v telovadnici vojašnice FRS. 10. Obisk generalmajorja A. L. Gobbija v 1. brigadi. 11. Poveljnik sil madžarske vojske na obisku v 1. brigadi. 12. Postroj pripadnikov SIKON 4 Unifil ob prihodu iz OKO. 13. Dnevi odprtih vrat vojašnic 1. brigade ob dnevu SV. 14. Študentje obramboslovja in njihovi hrvaški kolegi na obisku v 1. brigadi. 15. Postroj pripadnikov SIKON 19 Kfor in SIKON 11 Isaf pred odhodom v OKO. 16. Deset let 1. brigade, zapisanih v monografiji Prva. 17. Sodelovanje na snemanjih za promocijo SV. 18. Postroj pripadnikov SIKON 18 Kfor ob prihodu iz OKO. Dogodki PRVI 5

6 Naši častniki Vojaško izobraževanje in usposabljanje častniki Nosilec osnovnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja (OVSIU) za častnice in častnike (v nadaljevanju častniki) je Šola za častnike v Mariboru. Na šolanju, ki traja 13 mesecev, bodoči častniki pridobijo znanje, spretnosti in navade, ki jih potrebujejo za opravljanje začetnih dolžnosti kot poveljniki voda, v II. fazi pa ustrezno vojaškospecialistično znanje in veščine ustreznega rodu oziroma službe. Častniki 1. brigade svoje znanje nadgrajujejo v okviru programov Poveljniško-štabne šole v Mariboru; nadporočniki v okviru štabnega šolanja za častnike, v katerem v 21 tednih pridobijo znanje in veščine za opravljanje nalog na poveljstvih enot do ravni bataljona v SV ter za sodelovanje v mirovnih operacijah; stotniki v okviru višjega štabnega šolanja za častnike, v katerem v devetih mesecih pridobijo znanje in veščine za delo na poveljstvih bataljona in višje ter temeljno znanje za vključevanje v delo taktičnih poveljstev mednarodnih mirovnih sil, ob sodelovanju s fakultetami iz civilnega življenja pa ob koncu šolanja tudi naziv magistra stroke; podpolkovniki v okviru generalštabnega šolanja, v katerem v devetih mesecih pridobijo ustrezno znanje, nujno za delo na poveljstvih operativnih sestav in na Generalštabu ter za poveljevanje združenim taktičnim enotam ali pa za vključevanje v delo poveljstev združenih operativnih sestav mirovnih sil. Uspešno končano štabno šolanje je eden izmed pogojev za povišanje v čin stotnika, uspešno končano višje štabno šolanje je eden izmed pogojev za povišanje v čin majorja, končano generalštabno šolanje pa je pogoj za pridobitev čina polkovnika. Leta 2008 smo na štabno šolanje v okviru dveh generacij prejeli 20 prijav, na usposabljanje smo napotili 12 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 12 pripadnikov; za višje štabno šolanje smo leta 2008 prejeli 9 prijav, napotili smo 4 častnike, šolanje pa je trenutno v sklepni fazi. Lani nismo imeli kandidatov za generalštabno šolanje. Če si častniki želijo nadgrajevati svoje znanje in veščine v tujini, pa se lahko prijavijo na tečaje, ki so primerljivi s štabnim in višjim štabnim šolanjem v Sloveniji. V Ameriki so to tečaji Captain Career Course in Army Operations Course v Kanadi za različne rodove in službe. Med specialističnimi kratkimi tečaji pa so pomembni tečaji v ameriških bazah v Nemčiji, na primer Unit Movement Officer Course (tečaj za načrtovanje premikov) in Air Lift Planners Course (logistični tečaj za zračni transport), Platoon Commander Battle Course (tečaj za poveljnike vodov) v Veliki Britaniji, tečaji v Natovi šoli v mestu Oberamergau v Nemčiji, kot je Creval Course for Land Forces (tečaj za ocenjevanje enot), Nato Intelligence Course (tečaj z varnostno-obveščevalnega področja), Movement Operations Planning Course (logistični tečaj) in drugi ter Peace Support Operations (tečaj za misije v podporo miru) v Avstriji in drugih državah Nata. S-1 Usposabljanje častnikov v ZDA Vse skupaj se je začelo že nekaj mesecev pred potovanjem seznanitev s programom, urejanje papirjev in dokumentov, zdravniški pregledi in potrdila, letalske karte, ureditev financ itn. Na letališču San Diego v Kaliforniji me je pričakal zastopnik šole, ki je bil odgovoren za moje bivanje v ZDA. Odpeljala sva se v vojaško bazo»camp Pendleton«, v kateri me je čakala majhna soba v vojaškem hotelu. V dveh dneh sem dobil še vse potrebne papirje, napotke in avto, s katerim sem se napotil do približno 30 km oddaljene šole. In začelo se je šolanje. Uradni naslov mojega programa je bil Light Armored Reconnaissance Leaders Course, vodila ga je School of Infantry, West Camp Pandleton, CA. Usposabljanje so organizirali ameriški marinci na ravni častnikov in višjih podčastnikov. Marinci so del mornariške pehote oziroma mornarice (Navy). Od vojakov ameriške pehote (Army) se razlikujejo že po uniformi, ki je drugačnih barv in precej strogo označena na uniformi nosijo le čin in priimek, dosledno skrbijo za vojaški videz in so precej dobro fizično pripravljeni. Svoj obstoj so upravičili v številnih bojnih delovanjih in tako US Marine Corps ostajajo prva sila za hitro posredovanje. Glavno orožje marincev je lahko oklepno vozilo LAV-25 (imenovano Piranha III 8 x 8, pozneje Stryker). Program usposabljanja je bil zelo obsežen in intenziven. Moj učni dan se je začel ob 5.30 uri z jutranjo vadbo. Največkrat je sledilo učenje v učilnici s predstavitvami v Power pointu. Pridobljeno znanje smo tudi praktično preizkusili z vozili in računalniškimi simulacijami ter z veliko teoretičnimi in praktičnimi izpiti. Dan se je končal okoli 19. ure, sledila pa sta učenje in priprava za naslednji dan. V učni skupini nas je bilo 20 slušateljev, ki smo bili razdeljeni v štiri posadke. Med 19 marinci sem bil edini tuji študent. Usposabljali smo se v različnih vlogah, in sicer za voznika, namerilca, poveljnika vozila, izvidnika, na koncu pa smo usposabljanje končali na terenu v puščavskih razmerah in se preizkusili še v različnih taktičnih situacijah. Pri tem je bil poudarek na delu poveljnika voda in spremljanju situacije v boju. Taktika marincev temelji predvsem na taktiki nasilnega linijskega izvidovanja z vozili. Šolanje se je končalo po šestih tednih s podelitvijo diplom in igranjem slovenske in ameriške himne. Ameriška vojska se razlikuje od slovenske predvsem po načinu razmišljanja. Prevladujeta težnja po specializiranosti posameznika in ogromna logistična podpora, kar se kaže tako v vojski kot v civilnem življenju. Zanimivo je bilo biti udeležen v sodelovanju največje vojske in ene najmanjših vojsk, ki ju združujejo podobne naloge za dosego skupnega cilja. To je bila vsekakor zelo zanimiva izkušnja. Poročnik Samo Strehar 6 PRVI

7 Usposabljanje iz vsebin zaščite in reševanja Slovenska vojska sodeluje pri zaščiti, reševanju in pomoči skladno s svojo organizacijo in opremljenostjo skupaj z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč. Še posebno vlogo pri sodelovanju SV v sistemu zaščite, reševanja in pomoči imajo častniki za povezavo, ki predstavljajo vez med enotami SV in vodji intervencij oziroma poveljniki civilne zaščite (CZ), ki usmerjajo delovanje SV. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu poteka usposabljanje častnikov za povezavo iz vsebin zaščite in reševanja. Usposabljanje je razdeljeno na teoretični del, pri katerem se slušatelji seznanijo s sistemom zaščite in reševanja, z vlogo in nalogami častnikov za povezavo ter načinom vključevanja enot in poveljstev SV v zaščito, reševanje in pomoč, ter praktični del, pri katerem se pridobi potrebno znanje za izvajanje nalog, vodenje delovne karte in poročanje nadrejenim. V februarskem terminu so nam predstavili študijo primera posledic naravne nesreče v Železnikih leta 2007 in dajanje prve psihološke pomoči civilnemu prebivalstvu ter reševalcem. V okviru praktičnega dela smo si ogledali izobraževalni center, ki je zelo dobro opremljen in izvaja tudi druga usposabljanja za pripadnike SV. Usposabljanje so izvajali predavatelji iz Uprave RS za zaščito in reševanje, s CZ in Poveljstva sil SV. Stotnik Andrej Skodič Izobraževanje v puščavskem delu Amerike Ameriška vojaška baza Fort Huachuca v Arizoni ob meji z Mehiko je zibelka vojaške obveščevalne stroke. Moje bivanje v vojaški bazi z bogato zgodovino je bilo omejeno od 5. avgusta 2008 do 20. februarja V dobrih šestih mesecih sem izvedela o tej bazi in njenem poslanstvu skoraj vse, kar so dovolili izvedeti mednarodnim častnikom. Nekaj predavanj in informacij je bilo za nas IO-je, kot so nas s kratico imenovali, seveda nedostopnih. Največja težava zame, ne glede na to, da je bilo to že moje drugo šolanje v ZDA, je vojaški žargon, poln okrajšav, ki me vedno znova preseneča. Strokovne okrajšave iz vojaške terminologije so seveda objavljene v debeli publikaciji. Šolanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, uvodnega dela oziroma priprave na osnovni tečaj International Officer Preparation Course ter drugega osnovnega dela Military Intelligence Captain Career Course (MICCC). Program je bil sestavljen iz sedmih delov, tako imenovanih blokov (A-G). Posledično so si teme nadgrajevalno sledile. Začetni blok je vključeval priprave in uvod za mednarodne častnike, da bi lažje spremljali šolski program. Obsegal je predvsem obnovitev strokovne vojaške terminologije. Izobraževanje na tej štabni šoli oziroma na nadaljevalnem tečaju je primerno tako za začetnike kot za tiste, ki že imajo nekaj izkušenj pri delu v S-2. Seveda je bolje, če ima kandidat predhodno znanje ali pa končan začetni tečaj, ki traja štiri mesece in prav tako poteka v isti vojaški bazi. Za mednarodne častnike je vestno skrbelo osebje v IMSO (International Military Student Office) in nam pripravilo načrtovan program spoznavanja ameriške kulture in narave. Tako smo teden dni preživeli v Washingtonu in na štiridnevnem izletu, na katerem smo si ogledali znamenitosti Arizone, vključno z Velikim kanjonom. Naši gostitelji so nam zagotavljali tudi prevoz na dnevne šolske obveznosti. V Ameriki skoraj ni razdalje, ki bi jo bilo mogoče prehoditi peš. Delovni dan se je začel z dvigom zastave ob 6. uri, sledili so jutranja telovadba, čas za osebno higieno, zajtrk in priprava na šolske obveznosti. V učilnici ali na situacijskem terenskem pohodu smo bili od 8.30 do najpozneje 18. ure. Zvečer je bilo dovolj časa za ponavljanje vsebine ali v mojem primeru za razumevanje kratic in predavane vsebine ter za druženje ali športne aktivnosti. Od nastanitvenih objektov do vhoda oziroma izhoda iz baze je bilo 5 milj in še dodatnih nekaj milj do mesteca Sierra Vista. Seveda je bil avto zelo dobrodošel. Imela sem srečo, ker sta mi moja predhodnika na istem tečaju pustila staro, a vozno hondo civic (hvala, Marko in Zoran). Slovenci smo dobro zapisani med osebjem tamkajšnje šole in inštruktorji. Do zdaj smo vsi vzorno in spoštljivo zastopali naše barve, saj sem bila deležna številnih pohval in prošenj po prenašanju pozdravov v Slovenijo. Kot zanimivost naj omenim, da je bilo v mojem razredu poleg 70 ameriških častnikov iz ameriške vojske tudi 12 mednarodnih častnikov iz Kirgistana, Jordanije, Gruzije, Libanona (dva častnika), Bangladeša, Litve, Tanzanije, Iraka, Armenije, Senegala in Slovenije. Zahvaljujem se svojim nadrejenim, da so mi omogočili šolanje v Fort Huachuci in me obogatili za znanje in izkušnjo več. Nadporočnica Mateja Vadnjal Naši častniki PRVI 7

8 Naši podčastniki Vojaško izobraževanje in usposabljanje podčastniki Nosilec osnovnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja (OVSIU) za podčastnice in podčastnike (v nadaljevanju podčastniki) je Šola za podčastnike v Postojni. Na šolanju, ki traja 27 tednov, bodoči podčastniki pridobijo znanje in veščine, ki jih potrebujejo za opravljanje začetnih dolžnosti kot poveljniki oddelka, v II. fazi pa ustrezno vojaško specialistično znanje in veščine ustreznega rodu oziroma službe. Podčastnice in podčastniki 1. brigade SV svoje znanje nadalje pridobivajo v okviru nadaljnjega dopolnilnega vojaškostrokovnega usposabljanja v okviru štabnega tečaja za podčastnike ali pa tečaja za vodne podčastnike, katerih nosilec je Šola za podčastnike. Namen štabnega tečaja za podčastnike, ki traja osem tednov, je pridobitev dodatnega strokovnega znanja in veščin za delo v poveljstvih in štabih enot SV. Tečaj za vodne podčastnike, ki traja devet tednov, je izrazito praktično usmerjen in je namenjen predvsem tistim podčastnikom, ki opravljajo naloge vodnih podčastnikov oziroma so predvideni za to dolžnost. K obema tečajema lahko pristopijo le podčastniki s činom višji vodnik, uspešno končan štabni tečaj za podčastnike ali tečaj za vodne podčastnike pa je eden izmed pogojev za povišanje v čin štabnega vodnika. Leta 2008 smo za štabni tečaj za podčastnike v okviru dveh generacij prejeli 32 prijav, na usposabljanje smo napotili 8 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 7 pripadnikov. Za tečaj za vodne podčastnike pa smo prejeli 9 prijav, na usposabljanje smo napotili 7 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 7 pripadnikov. Podčastniki lahko pridobijo znanje, primerljivo s končanim šolanjem v Sloveniji, na tečajih, kot so SNCO Advance Course in SNCO Career Course (štabna tečaja) v Ameriki. Vse več zanimanja je tudi za tečaje, ki poglabljajo znanje iz posameznih rodov oziroma služb, kot so Infantry Mourtar Leader (tečaji za minometnike), Infrantry Unit Leader (tečaj za poveljnike oddelkov), Health Care Specialist Instructor Training (tečaj za sanitetnike) v Ameriki, Urban Operations Instructors Course (tečaj za bojevanje v naseljih), Platoon Sergeant Battle Course (tečaj za vodne podčastnike) v Veliki Britaniji in Peace Support Operations (tečaj za misije v podporo miru) v Avstriji in drugih državah Nata. Dodatno specialistično znanje s področja logistike in sredstev zvez lahko pridobivajo na Natovi šoli v Latini v Italiji. V okviru izobraževanj za pridobitev VI. stopnje izobrazbe pa podčastniki lahko izbirajo med Višjo policijsko šolo s študijem iz dela in Višjo prometno šolo z vojaškim modulom. S-1 Platoon Sergeant Battle Course Tečaj Platoon Sergeant Battle Course je potekal na angleški akademiji Infantry Battle School Wales. Sestavljen je iz dveh delov, skupaj traja 12 tednov. V prvem delu je poudarek na vodenju in poveljevanju na ravni voda. Program vsebuje taktiko lahke pehote, oborožitev in proces vodenja ter poveljevanja. V drugem delu potekajo spoznavanje in urjenje na oborožitvenih sistemih lahke pehote, spoznavanje minskoeksplozivnih sredstev, načrtovanje ter izvedba in vodenje streljanja z ostrim strelivom na ravni voda. Tečaj je izredno psihično in fizično naporen. Višji vodnik Danilo Ganc je bil do zdaj edini tujec nasploh, ki se je tečaja udeležil in ga tudi uspešno končal. Ranger course je tečaj, ki je namenjen večinoma bodočim poveljnikom vodov v pehotnih enotah, ki prevzemajo funkcijo vodenja. Glavni namen tečaja je usposobiti bodoče poveljnike za vodenje malih enot do ravni voda pri nalogah in položajih s povečanimi psihofizičnimi obremenitvami. Tečaj velja za enega najbolj zahtevnih tečajev v ZDA. Sestavljen je iz treh faz, ki vsaka zase poteka na treh različnih območjih, v učnih bataljonih, imenovanih Ranger Training Batallions. Prva faza se imenuje Darby in poteka v Fort Benningu v zvezni državi Georgia. Prvi teden poteka Ranger assesment phase. Vsi tečajniki morajo opraviti fizični test, test vodnih ovir, test nočno-dnevne orientacije na terenu, pohod na 18 km in zahteven tek, tako imenovani Darby mile, ki mu sledi premagovanje ovir Malvesti. Fizični test se ne zdi nič posebnega, vendar je zelo zahteven. Tudi na teku odstopi precej tečajnikov, saj imajo težave z visoko vročino, ki jo spremlja 100- odstotna vlaga. Tečajniki so pod nenehno časovno stisko, najmanjša napaka vodi k dodatnemu kaznovanju. V prvem tednu je največji pritisk na tečajnike in tudi največji osip. Tečajniki, ki ne zdržijo pritiskov, odstopijo. Tisti, ki odstopijo, v svoji vojaški karieri nimajo več možnosti vrnitve na tečaj. Po končanem»assesmentu«se enota premakne v camp Darby, kjer sledita učenje in ocenjevanje tečajnikov iz patruljiranja ter vodenja na ravni oddelka. V drugi fazi se učna skupina premakne v hribovje Dahlonege na severu zvezne države Georgia. V začetnem tednu je učenje namenjeno alpinistiki. Ta teden se konča z dvodnevnim terenom na gori Yona, kjer v praksi uporabiš vse, kar si se naučil v prejšnjih dneh. Urjenje se nadaljuje v hribovju okoli baze Frank. D. Merrill, kjer tečajniki spoznavajo postopke zasede in naskoka do ravni voda. Obremenitve so zaradi nenehnega premikanja podnevi in ponoči po precej zahtevnem terenu velike. Svoje dodajo še temperaturni ekstremi, pomanjkanje spanja in hrane (dva manjša obroka na dan, poleg tega je čas obroka omejen na približno 15 minut). Poleg naštetega je tukaj še oprema tečajnika, ki jo predpišejo inštruktorji in tehta 30 kg in več. Vsa skupinska oprema je privezana z različnimi vozli, kar je pripomoglo k temu, da v nobeni fazi nismo izgubili niti enega kosa, na primer nočnogleda, daljnogleda, baterije, karte, GPS ipd. Ne glede na okoliščine pa je vsak tečajnik v vsakem trenutku lahko določen, da prevzame vlogo poveljnika voda, vodnega podčastnika ali poveljnika oddelka in vodi izčrpane, lačne in neprespane vojake do cilja. V zadnji fazi je tečaj namenjen patruljiranju na džungelskem območju. V našem primeru se je enota po zraku premaknila iz Georgie na Florido, kjer smo s padali poskakali v bližino letališča baze, kjer poteka zadnja faza tečaja. Faza se začenja s ponavljanjem postopkov iz patruljiranja ter z usposabljanjem iz premagovanja rek, hoje po močvirju ter uporabe gumijastih čolnov Zodiac. Od tečajnikov se glede na to, da je to zadnja faza, največ pričakuje, in sicer suverenost, samostojnost ter pobuda pri odločanju in vodenju enote. Tečaj v tem obdobju poteka že skoraj dva meseca in vojaki so večinoma že precej utrujeni ter naveličani drug drugega, zato so v tem obdobju nujni precejšen samonadzor, strpnost in profesionalnost, da nalogo opravimo do konca. Za močvirje na Floridi je značilno tudi veliko pajkov, kač in škorpijonov. Kot priprava na to poteka tudi uvodno seznanjanje s strupenimi živalmi. Vročina nas je spremljala tudi v floridski fazi in vsak dan smo imeli tako imenovane vročinske žrtve. Velik poudarek je na varnosti tečajnikov in v vsakem trenutku so pripravljeni helikopterji za evakuacijo»ranjencev«. Vsako jutro te zaradi infekcij, vnetij ipd. na terenu preventivno pregledajo bolničarji. Vsakemu podčastniku in tudi častniku priporočava, da se udeleži tečaja, ker je enkratna izkušnja in mislim, da»obvezna«praksa za vsakega pripadnika, ki želi preizkusiti svoje voditeljske veščine in meje fizične vzdržljivosti. Štabni vodnik Damijan Muhič in štabni vodnik Luka Škobič 8 PRVI

9 Usposabljanje med marinci V Camp Pendeltonu v Kaliforniji poteka tečaj Infantry Unit Leader, ki je po svoji vsebini primerljiv s tečajem za vodne podčastnike v Sloveniji. Je razmeroma naporen, tako fizično kot strokovno. Tečaj se je začel s preverjanjem fizičnih zmogljivosti, še isti dan pa nadaljeval z orientacijskim tekom v bojni opremi in končal s preverjanjem znanja po delovnih točkah, razpostavljenih po bazi. Vseskozi so inštruktorji spremljali dosežen čas. Preverjali so razstavljanje različnega orožja na čas, poznavanje taktičnih simbolov, sestavo povelja, poznavanje tima za ognjeno podporo, klicanje ognja, premagovanje pehotnih ovir itn. Marinci zelo poudarjajo kombinirano uporabo podpore, zato je bilo v tem smislu treba razmišljati tudi ves tečaj. Ta je potekal v kombinaciji pridobivanja strokovnega znanja iz taktičnih postopkov pehotnega voda tako v napadalnih kot tudi v obrambnih postopkih, ob uporabi minometne, artilerijske in zračne podpore. Pridobljeno znanje je bilo nato treba uporabiti še skozi ves proces vodenja in poveljevanja. Petparagrafna povelja smo pisali po načelu»walk the dog«, zato so bila nekatera kar obširna, za kar smo porabili veliko časa in truda ob koncih tedna. Tako smo se izmenjevali v vlogah poveljnika voda, vodnega podčastnika, poveljnika oddelka idr. Taktično znanje in sposobnosti voditeljstva so se še dodatno pokazali na terenih, kjer smo res dobili vpogled v izvedbo napisanih in predstavljenih povelj. V veliko pomoč pri poznejši izvedbi so nam bili tudi računalniški trenažerji. Vseskozi je bil poudarek na dobri telesni pripravljenosti, za kar so najrazličneje skrbeli inštruktorji med celotnim tečajem. Tako sem v tem času izgubil kar šest kilogramov. Tečaj se je končal s sklepnim preverjanjem znanja in skupinskim tekmovanjem med vodi. Imel sem čast, da sem kot pripadnik 2. voda končal tekmovanje med najboljšimi, za kar smo dobili tudi priznanje najboljšega voda na tečaju. Na tečaju sem dobil vpogled v delo marincev, in sicer tako taktično kot tehnično, in lahko rečem, da smo doma taktično na dobri poti, da pa se še vedno lahko veliko naučimo od vojske, kot je US Marine Corps, korpus z veliko izkušnjami z bojišč po vsem svetu. Štabni vodnik Dušan Kočevar Osnovni in nadaljevalni tečaj za podčastnike v Švici V švicarskem mestu Sion pod Alpami švicarska vojska prireja in v celoti financira različne tečaje Partnerstva za mir, tudi tečaj Preliminary and Intermediate NCO Leadership Partnership for Peace. Predavatelji so pripadniki švicarske vojske, njihovi pomočniki pa visoki podčastniki iz poveljstva Nata. Tečaj je namenjen podčasnikom Nata. Glavna tema tečaja je bilo razvijanje voditeljskih veščin za podčastnike, s poudarkom na mednarodnem okolju in z namenom povečati kulturno zavest v različnih poveljstvih Nata. Teme tečaja: razvoj in utrditev ustrezne vodstvene sposobnosti, razvijanje ali povečanje osebnih komunikacijskih spretnosti, razvoj in povečanje spretnosti svetovanja ter mentorstva, uporaba teh veščin v praksi. Predavanja so potekala v sodobno opremljenih učilnicah s službenimi računalniki in brezžičnim omrežjem. Začela so se ob 8. uri in trajala do 17., z odmori za malico in kosilo. Razdeljeni smo bili v štiri skupine, in sicer dve osnovni ter dve nadaljevalni. Usposabljanje se je začelo najprej s teorijo, nato je sledilo reševanje nalog posamično ali v skupinah. Na koncu smo jih predstavili drugim. Najprej smo se posvetili osnovam vodenja (biti, znati, delati). Imeli smo tudi predmet, kako komunicirati s pripadniki različnih vojsk, saj prihajamo iz različnih držav z različno strukturo vojske. Prikazali so nam na primer, kako se izvede ura športne vzgoje. Tako je prvi teden potekal bolj ali manj v duhu teme vodenja. V nadaljevanju smo se seznanili s sestavo švicarske vojske, njeno oborožitvijo in kje oziroma na katerih področjih sodeluje z Natom. Med drugim smo se srečali s predmetom etika. Na obisk so prišli tudi najvišji podčastniki Nata. V praksi smo preizkusili izvajanje voditeljskih kolektivnih nalog, ki so bile zelo domiselno pripravljene. Zelo zanimiv je bil predzadnji dan. S tovornjaki smo se zgodaj zjutraj odpravili v neznano. Pripeljali so nas do plezalnih sten, kjer smo se izkrcali, dobili opremo za spuščanje po stenah in se odpravili naravnost do njihovega vrha. Še vedno nam nihče ni prav natančno povedal, kaj bomo delali. Pozneje smo izvedeli, da je bil namen izleta, da nas postavijo v stresen položaj, da lahko sami vidimo in preverimo, kako je voditi in kako se odzivamo pod stresom. Ta dan je bil resnično zanimiv in zvečer je sledila slovesna podelitev diplom. Zadnji dan je sledila še zadnja tema, in sicer odnosi med častniki in podčastniki. Tečaj je bil zelo zanimiv, saj smo prišli iz različnih vojsk in se veliko naučili tudi drug od drugega. Na koncu ne smem pozabiti še pohvaliti gostoljubnosti naših švicarskih kolegov. Višji vodnik Dušan Črnko Naši podčastniki PRVI 9

10 Naši vojaki Utrinki poddesetnika Jureta Deterdinga s tečaja za vodje skupin Imeli smo nočno-dnevno orientacijo v Postojni, kar je bila zelo dobra izkušnja, saj nočnih orientacij nimamo veliko. Naslednja preizkušnja nas je čakala na Bohinjski Beli. To je bil zame najlepši in najboljši del tečaja. Preizkusili smo se v plezanju in spuščanju po vrvi. Zelo rad imam adrenalinske športe in moram priznati, da sem bil tukaj poln adrenalina, in verjamem, da so bili tudi drugi. Potem je sledil tridnevni teren v Kostanjevici na Krasu. Tukaj smo izvajali praktični del bojevanja v naselju. Po tem terenu smo obiskali slovensko obalo. Odšli smo v Ankaran, kjer smo izvedli vodne operacije. Opravili smo zelo zanimivo športno vadbo ob vodi: preplavati smo morali približno 50 metrov z nahrbtnikom in orožjem, da pa ne bi kdo utonil, smo predhodno napeli vrv, ki nam je pomagala premagati omenjeno dolžino. Potem smo opravili taktično vajo. Najprej smo preveslali precejšno razdaljo z našim vojaškim gumijastim čolnom, potem pa opravili izvidovanje objekta. Nazaj nam na srečo ni bilo treba veslati. Na koncu smo imeli še posebno večerjo, ki smo si jo morali pripraviti sami. Iz Primorja smo se preselili v naše prelepe gozdove Gotenice. Tukaj smo prvič sami praktično pripravili povelje za delovanje. S skupnimi močmi smo obdelali vse točke povelja, naslednji dan pa smo opravili zasedo. Za konec smo se preizkusili še v airsoftu. Na koncu tečaja smo imeli še zaključni teren v Kostanjevici na Krasu. Vse se je začelo že v vojašnici FRS, kjer smo imeli izdajo povelja, potem pa so nas s helikopterjem odpeljali na Kras. Ta teren je bil res pika na i. Vsak dan smo imeli drugo nalogo. Ves čas so nas inštruktorji spremljali in ocenjevali, da smo bili še bolj pozorni, so nam ves čas menjavali vloge, tako da je bil vsak preizkušen v vseh vlogah. Po končanem terenu so nas pripeljali nazaj v vojašnico, kjer smo se medsebojno ocenjevali. To je zelo dober sistem, saj smo bili kandidati ves čas skupaj in smo se zelo dobro spoznali. Tako res vidiš, na koga se lahko zaneseš. Vojaško izobraževanje in usposabljanje vojaki Vsaka pripadnica ali pripadnik 1. brigade (v nadaljevanju pripadnik), ki se na novo zaposli v Slovenski vojski, je moral opraviti temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU). TVSU se izvaja v Učnem centru Vipava in traja v I. fazi 15 tednov, njegov namen pa je pripraviti vojake za preživetje na bojišču in samostojno opravljanje bojnih nalog. V II. fazi, katere nosilec je Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), pa se v okviru osnovnega vojaškega usposabljanja (OVU) pripadniki izurijo v izvajanju bojnih nalog strelca in pridobijo vojaško evidenčno dolžnost (VED) pehote, strelca. Da bi 1. brigada SV svojim vojakinjam in vojakom (v nadaljevanju vojakom) omogočila dodatno znanje in veščine, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih del in nalog, jim omogočamo vključevanje v dopolnilna vojaškostrokovna izobraževanja in usposabljanja (DVSIU), kot je tečaj za vodjo skupin oziroma tečaj za desetnike, ki poteka dvakrat na leto. Uspešno opravljen tečaj je tudi eden izmed pogojev za povišanje v čin desetnika. Leta 2008 smo za ta tečaj prejeli 78 prijav, na usposabljanje smo napotili 26 pripadnikov, uspešno pa je tečaj končalo 21 pripadnikov. Prav tako jim skladno s poslanstvom 1. brigade SV omogočamo udeleževanje dodatnih funkcionalnih izobraževanj in usposabljanj na športnem področju, kot so tečaj borilnih veščin, bojno plavanje, tečaj gorništva, tečaj za inštruktorja kondicije vadbe in usposabljanje za reševalca iz vode. Lahko se tudi učijo jezikov v Šoli za tuje jezike in se udeležujejo delavnic za delo z ljudmi, se izobražujejo na informacijskem in komunikacijskem področju, pridobivajo različne vozniške kategorije, na primer C, C + E, B + E, D idr., ter licence za pirotehnike, delo na višini, inštruktorje voznikov različnih tipov vozil, vzdrževalce MTS idr. Vedno bolj zanimiva in privlačna so izobraževanja v tujini, ki potekajo v vojaških šolah in bazah v Ameriki in Nemčiji, med katerimi je največ zanimanja za tečaj Warrior Leader za vodje skupin v Grafenwoehru v Nemčiji in za več kratkih tečajev v Vilsecku (tečaji za voznike ADR, zunanje oborožitve). Skladno s sedanjimi razpisi se naši vojaki lahko prijavijo tudi na razpise za pridobitev stopnje izobrazbe. Lani je bil to program Zasebne šole za varnostno izobraževanje za pridobitev izobrazbe V. stopnje. S-1 10 PRVI

11 Namerilci na skupinski oborožitvi LKOV Valuk V okviru dodatnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja v 1. brigadi obstaja tudi tečaj za namerilce na skupinski oborožitvi LKOV Valuk. Tečaja se udeležijo vojaki, ki so predvideni za dolžnost namerilcev iz vseh motoriziranih čet in iz POVLOGČ. S tem tečajem vojaki pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine, ki so potrebni za izvajanje bojnih nalog z avtomatskim bombometom H&K 40 mm in težkim mitraljezom 12,7 mm M2HB QCB samostojno ali v sestavi posadke in oddelka. Po končanem tečaju so vojaki usposobljeni za varno in učinkovito uporabo ter vzdrževanje skupinske oborožitve LKOV Valuk pri izvajanju ognjenih in taktičnih nalog vojaka na bojišču. Manjši del usposabljanja smo opravili v učilnici, glavnino pa praktično zunaj. Usposabljanje v glavnem izvajajo inštruktorji, ki so ali so bili tudi sami namerilci, imajo opravljen tečaj za namerilce in veliko izkušenj, pridobljenih med oprav ljanjem svojega dela. Na koncu tečaja smo izvedli streljanje s skupinsko oborožitvijo LKOV Valuk na strelišču Lipe na Počku. To streljanje je za novo usposobljene namerilce ognjeni krst, s katerim se tečaj konča. Poročnik Denis Trebižan Naši vojaki Tečaj za vodje skupin Tečaja za vodje skupin sva se udeležila z velikim veseljem in izzivom, saj je po vsebini vodenja in poveljevanja ter vojaške taktike na bojišču zelo kakovosten in obsežen. Usposabljali smo se iz gorništva na Bohinjski Beli, iz premagovanja vodnih ovir v Ankaranu, iz bojevanja v naselju na vadiščih Gotenica in Kostanjevica na Krasu ter v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, kjer je bila naša baza. Med štiritedenskim usposabljanjem so svoje delo zelo dobro opravljali inštruktorji, ki so tudi najbolj izkušeni v našem bataljonu. Ves čas usposabljanja smo bili pod stresom, ki smo se ga morali naučiti premagati, saj je najtežje poveljevati prav enoti pod stresom. To so dosegali tako, da so nas fizično obremenjevali in nam dali veliko nalog v zelo kratkem času. Za vsako neopravljeno nalogo nas je čakala nagrada za krepitev duha in telesa. Kljub našim prizadevanjem, da bi opravili naloge čim bolje, se je pojavilo več tisoč sklec in drugih fizičnih vaj. Inštruktorji so bili korektni in odločni pri svojem delu, tako da naših napak nikoli niso spregledali. Na tem tečaju sva se res veliko naučila, saj sva se z nekaterimi veščinami srečala prvič, naučila sva se tudi, kako pomembno je delati skupaj v ekipi, kar pomeni, da eden brez drugih ne more delovati in opravljati nalog. Tako smo se naučili paziti drug na drugega, si med seboj pomagati in se tudi čim bolje spoznati, ker smo bili večkrat odgovorni in odvisni drug od drugega. Tečaj bi z veseljem opravila ponovno, če bi bilo nujno. Tečaj je fizično in psihično zelo zahteven, kar je dobro, ker je to po besedah inštruktorjev tečaj najboljših vodij skupin, ki ni za vsakogar. Poddesetnik Jernej Zorec in desetnik Domen Mohorčič Fotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič Warrior leader course Warrior leader course je 30-dnevni tečaj, ki poteka v ameriški bazi v Grafenwoehru v Nemčiji. Tečaj se začne z razporeditvijo po četah in z izpolnjevanjem podatkovnikov. Na tečaju so tri čete, v vsaki pa so trije vodi po 48 vojakov. Čete imajo svoja imena po črkah abecede. Četa A se imenujejo Gators, kar je izpeljanka iz aligators, četa B so Bulldogs in četa C se imenujejo Cobras. Med četami je občutiti precej tekmovalnosti. Prvi dan imajo tuji študenti tudi čas za nakup potrebne opreme, kot so telovadna oprema, protraktorji, ključavnice idr. Naslednji dan navsezgodaj zjutraj sledijo Natovi testi. Jutranja športna vadba je lahko zelo intenzivna. Dvakrat na teden je na urniku tek, dvakrat trening moči in po enkrat pohod ter tekmovanje med vodi. Po jutranji športni vadbi sledi zajtrk. Vsi tečajniki morajo v jedilnico in če ne želijo jesti, gredo le skozi jedilnico. Nato sledi sedenje v učilnici do večera, kjer te seznanijo z veliko stvarmi, ki jih potrebuje pripadnik ameriške vojske. Tako se vsak tečajnik nauči, kako se izpolnita priprava na učno uro in priprava na jutranjo športno vadbo, kako voditi letne razgovore in še veliko drugega. Ure potekajo v sproščenem vzdušju, saj je vse namenjeno medsebojni komunikaciji in razpravljanju. Vmes so odmori in kosilo. Po večerji imajo tečajniki čas za učenje in pripravo na naslednji dan. Tisti, ki niso opravili Natovih testov, in tisti, ki so pretežki, imajo po večerji še posebno telovadbo. Zadnji teden tečaja je na sporedu teren, na katerem se preizkusijo voditeljske sposobnosti tečajnikov v različnih bojnih razmerah. Vsak tečajnik mora za uspešno končan tečaj opraviti Natove teste, izvesti uro jutranje športne vadbe, eno učno uro iz dodeljene teme in orientacijo na terenu. Ocenjevani sta tudi poveljevanje in vodenje na terenu. Vsak tečajnik je postavljen v vlogo poveljnika na terenu in v vojašnici. Inštruktorji so vsi zelo profesionalni in imajo veliko dobrih nasvetov, predvsem pa poskušajo pri vsakem tečajniku doseči največ, kolikor je sposoben. Delitve na tuje in ameriške tečajnike ni opaziti, saj se tako ameriški vojaki kot podčastniki vedejo do tujih tečajnikov, kot bi bili Američani in ne tujci, tako da se tudi tuji tečajniki počutijo kot v svoji enoti. Desetnik Lucijan Čuk in poddestnik Anže Rovan PRVI 11

12 Sokol ponovno kroži nad deželo vran Operacije in misije Bojna skupina Sokol je nad zahodnim delom dežele vran ponovno razprla krila 1. marca Tiste dni so nas orkanski sunki vetra, ki so pridivjali z vršacev nad bazo in tulili okoli vogalov zgradb, malo prizemljili. Da se ne bo moje pisanje začelo v prerožnati luči, bom najprej naštel, kaj vse nam manjka v naši italijanski vasi pod Prokletijami, pa smo to nekoč že imeli. Tu se naslanjam na lastne izkušnje iz SIKON 15 Kfor, zato naj mi naslednje generacije oprostijo, če govorim o njim povsem nejasnih stvareh. Ni prostora. Ob podvojenem številu Madžarov v bazi smo le stežka zagotovili razmere za bivanje, primerljive s petnajstico. Ni testenin. Šala. Testenine so, vendar smo že na začetku ugotovili, da zdaj dobimo tudi pečenje na žaru in krompir. In dvakrat na teden jajčka za zajtrk. Toda kaže, da se prenajedamo, zato nam Italijani obljubljajo prehrambene kartice, ki jih bodo luknjali ob vsakem obroku. Ni obiskov. Verjetno bo kdo rekel, ne kliči hudiča. V času prvega Sokola so si obiskovalci kar podajali kljuke. 53 obiskov v šestih mesecih. Od predsednika Kosova do pokojnega predsednika Republike Slovenije, od generalov do Turbo angels. Ni stresa. Večino časa. Včasih se le priplazi iz luknje pod poveljstvom. Ni internetne povezave. Ene same mislim. Sta dve.»slovenska«, ki ob večerih včasih poklekne, in nova,»italijanska«, ki je komaj začela delovati in se ji kolca. Ena zastonj, druga za plačilo. Ni pomladi. Menda prihaja iz obljubljene dežele. Ni požarov, a kurilna sezona se šele začenja. Ni treh dni dopusta, ki so odfrfotali ob sprejetju novega SOP 1109»Izraba prostih dni pripadnikov SV v OKO«. Kar ni razlog za paniko, Madžari imajo 12 dni dopusta. Kaj pa je ostalo enako? Dolg klanec, ki skrbi za našo kondicijo. Prav toži se mi po španski bazi, kjer je zemlja ravna in v lokalih točijo laško pivo. Mogoče pa zlata ribica posluša. Škripajoče postelje in stare vzmetnice. Nove so nam obljubili februarja Verjetno so še vedno na ladji iz Brindisija. Noči tako prepleta škripajoča kakofonija. Če me spomin ne vara, so cene»bosank«za ležišča zadnjo misijo dosegle 50 evrov.»divje«vreme. Med čakanjem na vroče poletje nas hladijo piš vetra in naleti snega. Ko smo že mislili, da se je zima poslovila in so bluzoni spet pokukali izpod jaken, se je v dveh dneh vse obrnilo na glavo. Prav zanimivo je bilo gledati, kako se iz Peći proti bazi vali snežni vihar. Filmsko. Popoldan pa je bilo čudovito opazovati padanje snega, medtem ko ti sonce greje lica. Vpliv gora za našimi hrbti je precejšen. Sneg je prav blagodejno vplival na umetniško žilico vojakov, saj so poleg kopice snežakov izdelali ogromen sneženi kip vojaka. Romuni in njihovi daktari terenci. Pobarvani z lakom iz razpršila vsak po svoje. Čeprav se tudi oni modernizirajo s kopijo hummerja. Smeti, povsod smeti. Ko zapade sneg, je pokrajina povsem spremenjena in sprašuješ se, kako bi bila ta dežela videti brez povsod prisotnih smeti. Razkopane ceste. Cesta od letališča do Prištine je v času gradnje nove, hitre povezave katastrofa. Polni lokali ob koncu tedna. Tudi najboljših testenin ne moreš jesti 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Baklave v Sultanu. Če že ni sladic pri kosilu, si moraš pomagati sam. Ločena osnovno poveljniško mesto, dom poveljnika, S2, S3 in drugih operativcev, ter zaledno poveljniško mesto, kjer se v prostorih S1, S4 in S6 cedita med in mleko. CIMIC z zelo omejenimi financami. Niso čarovniki, a vseeno jim uspeva iz majhnega prikazati veliko. Oddelek vojaške policije. A zadnje čase jih poveljnik ponuja tudi za kopanje jam okoli sanitetne postaje ROLE. Policijska ura ob 22. uri. Nune v Budisavcih in peškem patriarhatu. In naša pripravljenost pomagati, pa čeprav le s štirimi vrečami mivke. Nacionalni podporni element. Novosti, naloge in načrti za prihodnost Naloga je jasna: zagotoviti varno okolje za vse prebivalce nemirnega Kosova in ohraniti svobodo premikanja za Kfor ter, najpomembnejše, varno končati misijo. Zato smo že sredi aprila spet na divjem severu. Nikogaršnji hrib je začasni dom naše čete. Vešalice in karađorđevi zrezki zamenjajo testenine, burek, jogurt in baklave. Najpomembnejša novost je integrirano poveljstvo bojne skupine, saj smo v vsak sektor sprejeli vsaj dva madžarska pripadnika bojne skupine Sokol. To niti ni čudno, saj so Madžari za misijo načrtovali in pripeljali celotno poveljstvo bataljona. Vmes smo se seveda zgodili mi, madžarski zavezniki pa so bili na pogajanjih prevljudni, da bi nas poslali tja, kamor sonce ne posije. Najzanimivejši načrt je postavitev letne učilnice oziroma večnamenskega prostora v obliki kozolca. Naš»mekgajver«je že pripravil načrt. Vse, kar nas loči od uspeha, je za nekaj tisoč evrov lesa, preostalo bomo postorili sami. Toliko od sokolov v deželi vran. V preži pod hribom, pripravljeni na let, vojna pošta Peć. Vse je enako, le Njega ni. Stotnik Jaka Konjar Pošljite pozdrave pripadnikom SV na Kosovu Na radiu West, ki oddaja iz baze nad Pećjo, Sokoli enkrat na teden oblikujejo svoj program, s katerim slovenske besede in glasbo širijo tudi med lokalne prebivalce v občinah Peć in Klina. Na slovenskem programu poslušalci slišijo novice iz Slovenije in tujine ter zanimivosti iz vojaškega življenja. Radio Kričači bo z veseljem sprejemal čestitke in pozdrave, namenjene pripadnicam in pripadnikom SV, ki so v vojaški bazi na Kosovu. Radio je mogoče poslušati le na Kosovu in v okolici baze. Vabimo vas, da svoje glasbene želje in čestitke, namenjene pripadnicam in pripadnikom, sporočite na elektronski naslov mateja.vadnjal@mors.si. 12 PRVI

13 Pripadniki Kforja v akciji, povsem motivirani za napad na naznačevalce Sokoli se utečeno usposabljajo tudi na Kosovu Pripadniki bojne skupine Sokol so se marca urili na skupni vaji s pripadniki madžarske vojske, na kateri so prikazali postopke obvladovanja nemirov. Vaja je potekala v okolici Prištine na vojaškem vadišču Vrelo, ki je namenjeno za usposabljanje enot Kfor. Vaja postopkov obvladovanja nemirov spada med redne aktivnosti usposabljanja in je del rednih nalog. Sodelovalo je 115 pripadnikov Slovenske vojske in 15 pripadnikov madžarske vojske, ki so na vaji predstavljali nasprotne sile. V scenariju vaje je bila vključena množica protestnikov, ki je napadalno delovala proti pripadnikom Kforja. Množico so vojaki pozvali, naj se razide in neha ustrahovati. Uporaba sile se je stopnjevala do stika s povzročitelji nemira. Protestniki so uporabili kotaleče se in goreče predmete, nato je posredovala skupina za gašenje. Z jeklenico in vozili valuk so odstranili žičnate ovire, z dražljivimi plini pa protestnike razgnali in preprečili nadaljnje nemire. Štabna vodnica Viktorija Fornazarič Fotografije: desetnik Robert Cotič Operacije in misije Skupina za gašenje je uspešno posredovala in umirila protestnike. Protestniki so uporabili žične ovire, ki jih je bilo treba odstraniti. Miren protest»civilistov«(naznačevalce so igrali naši in madžarski kolegi iz bojne skupine Sokol) PRVI 13

14 Operacije in misije Prelomno leto v Afganistanu Leto 2005 je bilo eno ključnih v razvoju BiH. V enaki uniformi, a z drugim činom sem v tem obdobju poveljeval izvidniški četi SV. Ob koncu misije smo sodelovali še v ključni operaciji ob 10. obletnici genocida v Srebrenici. Prvi dnevi julija so bili vroči, kot je bila vroča tudi naša naloga. In kje se prepletata zgodbi obeh prizorišč delovanja, saj smo trenutno kot SIKON Isaf 11 v Afganistanu? Odgovor je preprost, pri vojakih, torej človeškem dejavniku. Pred skoraj štirimi leti so fantje in dekleta opravili odličnih šest mesecev v BiH in nekateri so danes z menoj v Afganistanu. Vsi si zaslužijo ta članek in zgodbo. Da slovenski vojak zna in zmore biti v tujem okolju suveren, discipliniran in v ponos svoji uniformi, smo Slovenci v zgodovini že velikokrat dokazovali. Res pa je, da o tem premalo govorimo, predvsem pa to tradicijo premalo negujemo. Trdno sem prepričan, da je ključ do uspeha skrit v vodenju vojaške enote. Čudna beseda je to (vodenje namreč), ki ima sto razlag. Res pa je, da je v trdnih vojaških enotah razumljena in tudi živi kot gravitacijska sila, okoli katere se vrtijo PINK, vzdržljivost, ognjena podpora, zaščita sil, manever in premik ter morala primarnih vojaških enot (oddelka in voda). Tudi o koheziji in»esprit de corps«je bilo že veliko napisano, a o tem kdaj drugič. Vsi, ki so bili vročega julija 2005 na nalogi, so vse to pokazali (predanost nalogi, enoti, kokardi na baretki in uniformi SV). Največji nevarnosti (prehod čez minsko polje in zajetje ostrostrelca) je bilo takrat izpostavljenih 18 pripadnikov čete. General Leaky (VB), ki je danes direktor obrambnega štaba EU (2005 poveljnik enot EUFOR v BiH), in brigadir Peltonen (FIN), ki je danes poveljnik finske KoV (2005 poveljnik TF), sta jim podelila zahvalno listino za hrabrost. Če ostrostrelec ne bi bil zajet Tako pa se je Bošnjakov v Potočarih v miru in z dostojanstvom ponovno spomnilo tragedije izpred 10 let. Tudi danes je vroče. Že prevoz s C-17 ali C-130 je posebna izkušnja. Takšen 14 PRVI

15 je pač Afganistan. Prihod zanimiv, pač klasično vojaški (s čelado na glavi in kevlarjem na sebi), in hitro utirjanje v delovni utrip na vseh področjih. Kmalu smo spoznali in bili podučeni, da je tudi tukaj leto 2009 razumljeno kot prelomno. Predsedniške in regionalne volitve so pred vrati. Isaf si razlaga uspeh tako, da bo lokalno prebivalstvo prišlo na volišča, izrazilo svojo voljo in sprejelo volilni rezultat za svojega. Gre za deželo nasprotij in povsem drugačnega utripa, vrednot in kulture, kot smo jih vajeni doma. Res pa je, da prazen želodec tukaj boli enako kot kjer koli drugje. In slovenski vojak je tukaj potreben, saj prispeva pomemben del k celotnemu mozaiku. Dobro je opremljen, v domovini usposobljen in prepeljan na preizkušnjo v Afganistan. In preizkušenj je veliko in velike so. Vsak dan. Res velik izziv za vsakega pravega vojaka po srcu. Afganistan najlažje opišem kot območje odgovornosti, na katerem so improvizirane eksplozivne naprave del vsakdanjika. Naraščanje njihove uporabe v različnih oblikah je zastrašujoče. In najbolj veseli meseci šele prihajajo. Dobra popotnica kontingentu, ki je tukaj, je v tem, da je kar 90 odstotkov povratnikov z različnih misij. In to se pozna. Celjskemu motoriziranemu vodu je uspelo priti na misijo kot dobro uigran in trden kolektiv. Štabne dolžnosti so spet posebna izkušnja in izziv. Z lahkoto napišem, da smo po stroki drugim najmanj enakovredni. Tudi OMLT 6 deluje zelo homogeno in tako prispeva pomemben delež k usposabljanju afganistanskih enot. Prenos izkušenj in uvajanje je ravno to, kar po mojem mnenju njihova vojska najbolj potrebuje. Ob koncu junija se bo kontingent okrepil s kolegi, ki bodo prišli opravljat svoje delo v četo PSYOPS kot podpora volitvam (Election Support Forces). Družine, ki so ostale doma, nas podpirajo in razumejo. In to daje moč vsakemu vojaku. Želim si, da bi se jih med našo odsotnostjo kdo spomnil, vsaj otrok. Med našimi ženami se je porodila ideja, da bi po svojih močeh pomagale otrokom, ki živijo tukaj, med nami. Izvedle so humanitarno akcijo slovenski otroci otrokom Afganistana. Moč civilne družbe ne pozna meja. V nobeni družbi. Verjamem, da jim bo SV stopila naproti in pomagala pri uresničitvi še kakšnega humanitarnega dejanja, saj ljudje tu res potrebujejo pomoč vseh vrst. Pred nami je še lep kos misije in obdobje volitev v»zame ponovno«prelomnem letu za Afganistan. Vsak od nas vidi izzive in izraža željo po dokazovanju. Takšni so bili tudi naši pradedje na soški fronti in res je, kar pravijo, da kri ni voda. In namesto zaključka. V nobeni strokovni literaturi o vodenju vojaških enot nisem zasledil, da postaja v sodobnih oboroženih silah pošiljanje javnih pisem pomemben dejavnik vodenja vojaških enot in nov način»opozarjanja nase«! Uniforma Slovenske vojske si tega preprosto ne zasluži, prav tako tudi ne moja kokarda v Afganistanu. Stotnik Boštjan Močnik POBUDA ZA HUMANITARNO AKCIJO, NAMENJENO OTROKOM V AFGANISTANU Otroci v Afganistanu živijo v zelo slabih življenjskih razmerah. Žene in dekleta pripadnikov enote SIKON 11 Isaf v Afganistanu so se zato odločile, da bodo organizirale humanitarno akcijo za pomoč tem otrokom, saj vedo, da njihovi možje in fantje opravljajo resno in odgovorno nalogo v državi, v kateri si otroci želijo miru in človeka dostojno življenje. Glavna ideja njihove pobude pa je bila, da svojim otrokom privzgojijo občutek, da so na svetu njihovi vrstniki, ki živijo v vojni in zelo skromnih razmerah, in da so njihovi očetje zato tam, da jim pomagajo, da bodo nekoč živeli bolje. Akcija se je začela aprila in je trajala do konca maja. Organizatorke so zbirale oblačila, obutev in igrače ter denarna sredstva za gradnjo vrtine za vodo, ki bo otrokom omogočila dostop do čiste pitne vode. Zbrana sredstva bodo predvidoma julija 2009 razdelili pripadniki SV. Pobudo sta podprla tudi dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, in brigadir Alan Geder, poveljnik Poveljstva sil. Poveljstvo sil je pomagalo pri izvedbi akcije in bo omogočilo prevoz zbranih sredstev v Afganistan. Žene in dekleta pripadnikov SIKON 11 Isaf Operacije in misije PRVI 15

16 Libanon Operacije in misije Minilo je že skoraj leto, odkar smo pripadniki izvidniškega voda 10. MOTB odšli v mirovno operacijo Združenih narodov Unifil na jug Libanona. Bojna skupina osmih pripadnikov in podporni element sta se nastanila v italijanski bazi Shama, poveljniški del s tremi častniki pa malo severneje v mestu Tibnin, kjer so opravljali štabne dolžnosti. Območje odgovornosti izvidniškega oddelka se je razprostiralo čez dobršen del južnega Libanona, natančneje od izraelske meje do t. i. modre črte na jugu in do reke Litani na severu države. Vzhod in zahod pa sta omejevala španski sektor in vroče Sredozemsko morje. 16 PRVI

17 Naloge našega oddelka so bile predvsem opazovanje, patruljiranje in zbiranje informacij, podnevi in ponoči. Pri svojem delu smo bili osredotočeni na kršitve resolucije 1701 Varnostnega sveta OZN. Delo smo opravljali z dvema voziloma Hummer. Zaradi zelo zahtevnega terena in težkih voznih razmer sta bila znanje in iznajdljivost vseh v oddelku, predvsem voznika in mehanika, še kako dobrodošla. Vsa večja popravila vozil smo opravili v bližnji logistični bazi OZN. Delo na patrulji je bilo precej naporno, predvsem zaradi velike vlažnosti in visokih temperatur. Razmere v Libanonu so za vojake precej nevarne in nepredvidljive, zato so bili zbranost, motiviranost, samodisciplina in dobro načrtovanje ter presoja poveljnika bistvenega pomena. Največjo nevarnost predstavljajo Operacija Althea v silah Eufor, Bosna in Hercegovina Pripadniki 1. brigade SV smo, poleg misij, ki so v javnosti nekoliko bolj odmevne, še vedno prisotni tudi v operaciji kriznega odzivanja v BiH. Napori in pobude mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj Zahodnega Balkana so za nas namreč pomembni tudi z vidika geografske bližine regije, zato je prav, da pozornost namenimo tudi misiji v BiH. finance in administrativno-tehnične zadeve. Poglavitne naloge NPE so oskrba in vzdrževanje (največji del predstavlja vzdrževanje vozil), transport, vodenje financ, administrativna podpora delovanju (vodenje kadrovskih evidenc, dopustov itn.). NPE je tudi tisti, ki organizira streljanje, različne športne dejavnosti, pa tudi kakšen izlet ali voden ogled znamenitosti. S pravim, aktivnim pristopom v okviru podpore, ki jo zagotavlja, lahko v OKO v marsičem olajša življenje in delo pripadnikov ter kontingenta kot celote. Poudariti je treba, da vsak pripadnik SV v OKO predstavlja tudi svojo državo, zato je pomembno, da se izkaže s svojo strokovnostjo in aktivnostjo ter da vzdržuje dobre odnose s pripadniki drugih vojsk v operaciji. Med drugim smo se tako pripadniki SIKON 21 pred novim letom udeležili obdarovanja bolnih otrok v bolnišnici Koševo, ki ga je organiziralo poveljstvo Nata v BiH, sodelovali smo pri organizaciji šolskega tekmovanja pod pokroviteljstvom poveljstva Eufor in ohranjali dobre stike z društvom Ivana Cankarja, ki združuje Slovence, živeče v Sarajevu. Prepričan sem, da smo dostojno predstavljali tako svojo državo kot tudi SV in uspešno opravili dobljene naloge. Stotnik Viktor Sluga Operacije in misije minska polja, neutrjene ceste in neurejen promet ter ne nazadnje nenehna grožnja napadov z improviziranimi minskimi sredstvi. Bivalne razmere v bazi Shama so bile odlične, če odštejemo dež in zimska neurja, ki so bazo za nekaj ur spremenila v blatno močvirje. Sredi decembra lani so nas zamenjali sodelavci iz izvidniškega voda, ki bodo podobno delo opravljali do junija letos, ko jih bodo zamenjali izvidniki iz 20. MOTB. Izvidniki 10. MOTB Pripadnik 1. brigade SV trenutno poveljuje SI- KON 22 v BiH, jaz pa sem bil v okviru SIKON 21 v BiH poveljnik nacionalnega podpornega elementa (NPE). Pripadniki 21. kontingenta v BiH smo od septembra 2008 do marca 2009 delovali v poveljstvu Nata in EUFOR, v skupinah za povezavo (SzP), v nacionalni obveščevalni celici (NOC) in NPE. NPE je enota, ki zagotavlja podporo delovanju slovenskega kontingenta, prav od tega delovanja pa je odvisno, ali bo kontingent kot celota uspešno opravil naloge. Kakovost delovanja lahko dosežemo predvsem z izborom dobrega kadra, ki ga, glede na moje dosedanje izkušnje, v 1. brigadi ne manjka. NPE v BiH sestavljajo štirje pripadniki, in sicer poveljnik NPE, njegov namestnik, ki je hkrati tudi častnik za povezavo z letalstvom, referent za operativno-logistične zadeve ter referent za PRVI 17

18 Fotografija: desetnik Robert Cotič Vaja Sokol II Pogled nazaj na vodstvo vaje S strokovnega vidika je bilo o vaji že precej povedano in napisano. Zato v nadaljevanju nekaj ljudskega. Po takšni aktivnosti se človek počuti izpraznjen in izpet. Potrebuješ novo hrano, izzive in nadgradnjo doseženega. Preprosto ne znaš objektivno oceniti in ovrednotiti naporov in dosežkov, sebe ter ljudi, ki jih vodiš. Začetek je najtežji. Spoprijemanje z nalogo, ki ti zbuja dvome o tvojih sposobnostih in sposobnostih štaba, ali smo to optimalno, z razpoložljivimi viri in v razpoložljivem času, sposobni dobro opraviti. Dvomi vodijo v miselne blokade, ki ljudem preprečujejo realni optimizem pri doseganju cilja. Vendar pa, ko enkrat kritična masa premaga to miselno blokado, potegne»voz«in stvari so iz dneva v dan bolj optimistične. Sam se znajdeš v vlogi, da moraš biti sposoben nenehno priganjati, motivirati, amortizirati nezadovoljstvo, absorbirati pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja, iskati kompromise med mogočim in zahtevanim ter biti korak pred drugimi vse do mej frustracijske tolerance sebe in ljudi, s katerimi delaš in živiš. Na koncu pride tisto najlepše, za kar se splača med načrtovanjem trdo delati, to sta uspeh enote kot celote in spoznanje, da so ljudje v štabu in enotah razumeli svoje naloge in odgovornosti ter da aktivnosti enot potekajo bolj ali manj skladno s tistim, kar je bilo načrtovano in usklajevano zavidanja vredno. Kot je normalno in pričakovano za tako veliko in zapleteno aktivnost, se zgodi tudi t. i. FUBAR*. Bilo jih je nekaj, vendar smo jih sproti kar dobro in sorazmerno neboleče premagali in obvozili. V vajo je bil vpet le en del poveljstva, medtem ko je drugi skrbel, da je vse redno delo v 1. brigadi normalno potekalo. Treba je poudariti, da brez ljudi, ki so delali v enem ali drugem delu poveljstva, tega izziva ne bi zmogli. Če lahko rečemo, da je bila ta vaja uspeh potem je bil to uspeh celotnega poveljstva. Lahko bi rekel, da je štab s to vajo opravil temeljit preizkus prenašanja stresa in timskega dela. Rezultati so pokazali, da smo vsaj pri tem pripravljeni, da kot poveljstvo delujemo na OKO. Jasno je, da nam primanjkuje strokovnega znanja, kar bomo skušali v prihodnjem obdobju vsaj delno nadomestiti. Še vedno pa imamo srce, dušo in pozitivno miselnost zmagovalcev, kar je po mojem mnenju najpomembnejše. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem enotam, poveljstvom in posameznikom v SV, ki so s svojim delom in iniciativnostjo prispevali svoj delež k uspešno opravljeni vaji Sokol II, ki bo zanesljivo imela zgodovinsko vrednost v razvoju SV in se je bodo ljudje še dolgo spominjali. Hvala, vidimo se v»naslednji vojni«. Major Franc Kalič *FUBAR: To je beseda oziroma kratica, ki v danem trenutku označuje edino mogočo, objektivno in racionalno razlago za nekaj, kar gre narobe in česar ob načrtovanju upravljanja tveganj ni bilo mogoče predvideti. 18 PRVI

19 Pogled v zakulisje»mac Gayver Unit«Večina pripadnikov 1. brigade, ki so sodelovali na vaji Sokol II v»mali Ameriki«, se spominja vaje samo po mukotrpnem, 12-urnem premiku, polnih hišah, nizkih temperaturah, ameriški hrani strganih šotorih, poledeneli bazi popolni zmagi nad sovragom, ko je železo iz naših cevi dan za dnem stresalo in prekopavalo nemško zemljo. Ko ni bilo več kamna na kamnu, so se bojevniki prelevili v mirovnike in osvojili»harts and mainds of locals«pa poglejmo v zakulisje. Ko smo sokoli napadali madžarske poljane, se je govorilo o neki Nemčiji, da imajo tam poligon za preverjanje, da smo dobrodošli Prva slovenska enota na vadišču so bili kleščmani, ki so se pripravljali na Isaf. Ker pa v brigadi hočemo»vedno več in bolje«, je prišlo do odločitve, da v»mali Ameriki«preverimo tudi viteze. Sledili so sokoli oziroma Lahka bataljonska bojna skupina (LBBSk). Formula je bila preprosta, kar smo naredili za 30 PAX*, bomo VEČ in BOLJE za 300 PAX! Ta matematika zdrži nekaj časa, ko pa se pogovarjamo o 1200 PAX, ko potrebujemo malo več kot le»linearno interpolacijo po metodi koloradskega hrošča«. V fazi štabnih obravnav smo potrdili, da organizacija, narisana na listu papirja, in zmogljivost logistike, ki naj bi podpirali LBBSk, še zdaleč ne dosegata načrtovanega. Rešitev je le enota»mac Gayver!«Na stenah so se pojavljali obrisi načrtov. Strelivo bo naše, tako da ni težav. Vzdrževalce bomo peljali s seboj, sicer pa gremo v deželo Mercedesove zvezde in niti ne more biti težav. Hrano in gorivo zagotovijo Američani. Naši medicinci bodo poskrbeli za naše fizično zdravje. Ves oklep bomo dali na težke tovornjake, druga oprema pa samohodno v konvojih proti Nemčiji Preprosto. Glavno idejo, izračune potreb po oskrbi, vzdrževanju, saniteti in nastanitvi smo predstavili v power pointu. Spisali smo kup tabel in zahtevkov, šli smo na pravo konferenco za vajo Sokol II Ne, ne, ni bilo tako preprosto!!! Prva ovira: združiti mravljo in sokola je na prvi pogled neizvedljivo! Po opravljenih mediacijah so mravljici začela poganjati krila in sokol si je z njo delil nebo. Prek naših vojaških atašejev v Avstriji in Nemčiji smo začeli pogovore o možnosti prehoda vojaške opreme, streliva in oborožitve ter 1200 zelo motiviranih pripadnikov LBBSk čez njegovo ozemlje. Za prehod ozemlja je bila potrebna odobritev lepe vrste nemških in avstrijskih ministrstev, da smo končno prišli do obljubljene»male Amerike«. Glede na naše deficite v opremi in ljudstvu v»mac Gayver Troop de elite«je bil narejen zaključni načrt. Hrano zagotavljajo Američani (kljub temu, da smo v EU, zapademo pod različne veterinarske preglede, soglasja za prevoz prehrane), za male priboljške ob nacionalnih dnevih pa se artikli v omejenih količinah dobijo tudi lokalno. Lokalna dobava potrošnega materiala je mogoča tudi v PX našli smo rešitev, pri kateri blagajni oziroma s kakšnim nasmehom lahko opravimo nakup za»offical use«. Gorivo, nova mora! Nato in naši ameriški zavezniki se vozijo na kerozin, mi pa, kot da še nimamo dovolj težav, smo na bencinu in dizlu; dobro, da nismo še na plinu khm, napaka pa je, da so naše kuhinje na plin. Dogovor: nemška vojska bo dobavila dizel, Američani bencin, lokalci plin in rešitev je na dlani. Tri dni pred božičem pa končni odgovor za dizel ni težav, bencin ne gre. Kaj pa je to, saj nekaj 100K litrov lahko dobiš vsepovsod. Poskusimo pri lokalcih, pa ne gre. Bilo je upanje, da smo na silvestrovo že zmagali, pa mi je gospod v nemški angleščini, takoj ko sem zdrdral, da smo SV in da prihajamo v Nemčijo zemljo obračat, dejal, da žal res ne gre, verjetno se je spomnil, da se je film še ne tako dolgo nazaj vrtel v drugo smer. Rešitev: nihče drug kot»striček Sam«. Namestitev je dogovorjena, oprema najeta, pogodbe spisane, ekologija upoštevana, smeti pripravljene za reciklažo, lokalni servisni mreži Renaulta in Mercedesa alarmirani, klinični center v Regensburgu pripravljen na sprejem in dozidavo še enega krila iz participacije sokolov, konvoji pripravljeni Držimo fige, da na spiskih ljudi, oborožitve, streliva, vozil ter druge opreme ni kašne napake oziroma da so pravi obrazci poslani na pravi naslov, da načrti premikov držijo Potem pa čakanje, približuje se božič, pa nič pa zazvoni telefon:»herr «...»Ne, ne gospod, če odprete zavihek na tabeli, se vidi strelivo.ja OK No problem.«končno dobimo soglasje, da sploh lahko gremo v Nemčijo. Vsi so»požegnali«vse, razen enega lokalnega šerifa na bavarskem okrožju, ki pa meni, da ne bi bilo dobro, če bi med praznikom treh kraljev neka armada s»pancerji«vozila po avtocesti. Minili so prazniki, motorji so zarohneli, zdaj pa gremo A za»mac Gayver troop de elite«so se že začeli novi izzivi Stotnik Robert Slak * PAX: v ameriškem vojaškem žargonu se ta beseda pogosto uporablja kot oznaka za osebo. Vaja Sokol II Fotografija: desetnik Robert Cotič PRVI 19

20 Pogled z druge strani kaj smo delali»vadbenci«vaja Sokol II Na začetku leta 2008 je bila organizacija projekta LBBSk v polnem razmahu. Formacije so bile znane. Hrbtenico bo tvoril 10. MOTB, dodane mu bodo različne enote SV: vod RKBO, vod bojnega inženirstva, vod zvez, lahki raketni vod ZO, skupina za psihološko delovanje, vod za neposredno obveščevalno podporo, oddelek VP, skupina za nadzor prometa, skupina CIMIC, vse skupaj pa naj bi podpirala prva logistična četa 670. LOGB. Kmalu sta bila znana tudi čas in kraj prvega skupnega usposabljanja jesen 2008, Poček. Obvezno preverjanje sposobnosti skupnega delovanja teh enot pa je bilo iz različnih vzrokov kar nekaj časa neznanka. Na koncu se je zadeva razjasnila: ugotavljanje pripravljenosti po metodi preizkusa LBBSk bo potekalo v Nemčiji, januarja V istem času bo LBBSk opravila taktično vajo z bojnim streljanjem (TVBS). Ker pa 10. MOTB leta 2009 zagotavlja tudi dve rotaciji za SI- KON Kfor, bomo v Nemčiji preverili še usposobljenost teh dveh rotacij. Skratka, pred nami je bilo veliko nalog in vedel sem, da novoletni prazniki ne bodo mirni. Logistični premiki v Hohenfels so se začeli že 4. januarja. Glavnina je prišla nekaj dni pozneje in takoj začela uresničevati naloge. Načrti na papirju so bili jasni. A vojaki vemo, da vsak načrt zdrži samo, dokler se ne sreča s stvarnostjo. Tu ni bilo nič drugače. Različne omejitve strelišč in obiski iz Slovenije so ponovno narekovali improvizacijo. Nič novega. Edina stalnica so spremembe! Cilji so nam bili jasni, pot smo pač spremenili in cilji so bili doseženi! Opravljena je bila taktična vaja LBBSk, na kateri»se niso streljalali baloni«. Poveljstvo sil je ugotovilo, da je LBBSk sposobna bojno delovati. A časa za slavje ni bilo! Naslednja postaja je bil Grafenwehr. LBBSk se je preoblikovala v Kfor, nekaj modulov je odšlo domov, nekaj pa jih je sprejelo nehvaležno, vendar zelo zahtevno in pomembno nalogo: biti nazančevalec. Iz suhih toplih nastanitvenih objektov smo se preselili v mokre, blatne, mrzle, raztrgane šotore. Vendar je bila motivacija visoka in nič nas ni moglo ustaviti. Vojaki in logistika so»pljunili v roke«! Šotori so bili kmalu pokrpani, suhi in topli. Tako ali tako so večino dneva samevali, saj je bilo usposabljanje intenzivno in celodnevno. Dnevi so minevali hitro in vsak dan znova smo si dokazali, da znamo in zmoremo. Cilj je bil dosežen: dokazali smo usposobljenost za opravljanje nalog v Kforju. Časa za proslavljanje tudi zdaj ni bilo. Čakal nas je še zahteven premik domov, velikega dela enote pa še naprej na Kosovo. Mogoče se komu zdi, da so bile te naloge preproste in da je bilo samoumevno, da nam bo uspelo. Pa ni bilo tako. Treba je bilo veliko dela, usklajevanja, sestankov, usposabljanja, načrtovanja in ne na koncu veliko požrtvovalnosti vseh, ki so v tej»odisejadi«sodelovali. Od najvišjega častnika do zadnjega vojaka strelca. Sam sem bil ves čas prepričan, da nam bo uspelo. Nisem pa si znal predstavljati, kako. Tveganj je bilo namreč veliko. Fotografija: desetnik Robert Cotič Stvari, ki lahko gredo narobe, je bilo ogromno. Pa vendarle nam je ponovno uspelo nekaj, kar je bilo na začetku videti skoraj nemogoče. In na koncu, ko sem si prižgal cigaro in spil konjak, sem se spomnil besed podpolkovnika Škerbinca, načelnika štaba PSSV, ki je v prvih fazah razvoja dejal:»v LBBSk smo zbrali najboljše, kar SV premore. Enote in posameznike, ki imajo največ znanja in izkušenj. Ne more in ne sme nam spodleteti!«res nam je uspelo, a pot je bila zelo»trnova«. Stotnik Gregor Vodeb Vtis nadporočnika Klemna Mijatova, častnika za povezavo Takoj po prihodu na vadišče sem se priključil ameriškemu poveljstvu, ki je delovalo kot nadrejeno poveljstvo 10. MOTB. Na začetku so imeli Američani kar nekaj težav, da so me vključili v svoje poveljstvo, saj se je zapletlo pri dostopu do podatkov in vstopu v združeni operativni center. Po posredovanju njihovih opazovalcev in nadzornikov (observer/controler) so to birokratsko težavo premagali in me popolnoma vključili v svoje poveljstvo. Vaja je trajala od 29. januarja do 11. februarja, ko so preverili delovanje brigade in s tem tudi 10. MOTB v postopkih delovanja v operacijah kriznega odzivanja. Kot častnik za povezavo sem skrbel za neprekinjen pretok informacij med poveljstvom ameriške brigade in našim bataljonom. Izkušnje, ki sem jih pridobil na tej vaji, so dragocene tudi zato, ker sem dobil vpogled v delovanje ameriške brigade, ki trenutno deluje v Kforju v sosednjem sektorju. 20 PRVI

21 Vaja Sokol II Utrinki z vaje Sokol II Fotografije: desetnik Robert Cotič PRVI 21

22 Naše enote POV. 1. BR S-3: STOTNIK IGOR ŠEPEC Sem stotnik Igor Šepec, glavni operativec brigade. Štejem že 4 x 10 pomladi in še kakšno zraven. Vzgajan v Litiji, kjer s svojo ženo, 14-letno hčerko Niko in 11-letnim sinom Lovrom živim še danes. Po vojaškem roku v jugoslovanski armadi sem delal v gradbeništvu kot nadzornik vrtalnominerskih del. Sem veteran vojne za Slovenijo in moja delovna doba v SV je že presegla mejo polnoletnosti. V tem času sem si pridobil bogate strokovne in mednarodne izkušnje na vseh področjih delovanja SV ter opravil nemalo vojaških usposabljanj in izobraževanj. Trenutno končujem višji štabni tečaj za častnike v RS in podiplomski študij menedžmenta, ki ga nameravam končati letos poleti. Za konec moje operativno geslo, ki da vsem misliti, včasih tudi meni:»voditelj mora biti dovolj blizu ljudem, da je z njimi povezan, a tudi dovolj stran, da jih lahko spodbuja «S-4: STOTNIK ROBERT SLAK (v. d.) Sem stotnik Robert Slak, štejem 38»pomladi«, sicer sivi lasje kažejo drugače, a to je pač prekletstvo»logija«. Poročen, in glej zlomka, med tereni, misijami ter vajami se je našel čas tudi za otroke. Po izobrazbi strojnik, tako da sta mi hrup motorjev in vonj po gorivu čista nirvana. Vojaško pot sem začel v Šoli za častnike vojnih enot, ker se mi je zdela zmagovalna kombinacija združiti strojništvo z vojsko začel sem delati v takratnem Tehničnem zavodu. Ker pa je bila vojaška komponenta v zavodu nekako slabo zastopana, sem si omislil, da bi šel med»bojne logiste«10. MOTB najlepša in najbolj razburljiva leta!!! Sokoli nebo je meja! Misije so izziv samo, če si prvi, kar se mi je dvakrat tudi posrečilo. Logistika»malih enot v visoki intenziteti bojevanja«je prerasla v resne izzive brigadne logistike. Moto:»Supplay or die!«načelniki sektorjev poveljstva 1. brigade SV Tokrat vam na ogled postavljamo sektorske vodje poveljstva 1. brigade. Preberite, kako se vam predstavljajo vaši veliki štabni bojevniki. S-1: STOTNIK JOŽEF KOŠČAK Sem stotnik Jožef Koščak, rojen pred več kot 47 leti v delavski družini, v kateri so bila dopoldanska dela v tovarni in popoldanska domača opravila na zemlji najpomembnejša. Leta 1982 sem med služenjem vojaškega roka končal šolo za rezervne častnike ter pozneje nadaljeval redno šolanje. Ves mladostni čas sem preživel v atletskih vrstah, bil sem tudi večkratni jugoslovanski državni reprezentant. V zakonskem stanu sem več kot petnajst let. Imam dva otroka. Leta 1991 sem sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, v takratni TO Ruše. Leta 1993 sem se kot mlad in zagnan častnik, po poklicu inženir, zaposlil v SV, in sicer kot poveljnik izvidniškega voda ter pozneje kot poveljnik poveljniške čete v 74. OKMB. To so bili lepi časi. Takrat sem na predlog tedanjega poveljnika polkovnika Friderika Škamleca zajadral v kadrovske vode. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem lahko rekel:»zdaj pa poznam vse delo kadrovika v bataljonu.«leta 2006 sem se prepeljal čez trojanske hribe za kadrovika v poveljstvo 1. brigade, kjer sem leto pozneje postal načelnik S-1. Pogosto nam je težko, vendar nas pri vsakodnevnih novih izzivih vodi slogan:»kjer je volja, tam je tudi pot.«s-2: STOTNICA ANUŠKA LISEC GRAS Sem stotnica Anuška Lisec Gras, vse, kar je povezano z mano pa se je začelo septembra 1972 v porodnišnici Brežice. Šolanje sem končala na FDV kot diplomirana sociologinja, smer kadrovski menedžment. Idejo in željo po zaposlitvi v Slovenski vojski sem dobila ob poslušanju sostanovalcev v študentskem domu, študentov obramboslovja. Navdušili so me njihove burne razprave o reševanju svetovnih konfliktov in zemljevidi z variantami delovanja na stenah. Leta 1997 sem se tako res zaposlila v takrat po ognjeni moči najmočnejši enoti SV, v 24. oklepno-mehaniziranem bataljonu, in sicer na dolžnosti načelnice kadrovskega oddelka. Načelovanje»enki«sem nadaljevala v 10. MOTB in leta 2005 presedlala en»s višje«v S-2, zdaj sem tu, vaša stalna in dobra vest. Vojaško izšolana do štabne ravni doma in v tujini. Čas, ki sem ga preživela v tujini, je pustil svoj pečat. Na treh operacijah kriznega odzivanja sem pridobivala izkušnje,»čez lužo«pa znanje in ljubezen. Poročena z možem, po imenu Sam, s katerim čez teden premagujeva ljubljansko gnečo, ob koncih tedna pa uživava v čarih Dolenjske. Moj delovno-življenjski moto, ki vedno lahko le koristi:»kdor vpraša, ne zaide.«22 PRVI

23 S-5: STOTNIK MARKO MALJEVAC (v. d.) Sem stotnik Marko Maljevac, rojen pred več kot štiridesetimi leti. V zakonskem stanu sem več kot dvajset let, kar pomeni neprecenljivo zalogo izkušenj v individualnih veščinah (premikanje na bojišču, maskiranje...) in kolektivnih nalogah (izvidovanje naseljenega območja, vstop v objekt in čiščenje prostora, nadzor in/ali podpora z ognjem...). Taktika je samoumevna pri opravljanju vseh nalog in dejavnosti in jo prilagajam trenutnim razmeram na»terenu«. Nehote sem ob tem pridobil tudi VED za nekatere specialne veščine, kot je npr. telefonsko bojevanje... Svoj pečat pa sta pustili tudi dobri dve leti dela v mednarodnem okolju (na misijah). Civilno-vojaško sodelovanje je zame nov izziv. Razum raste, se bogati in se stara, srce pa ostane vedno deček! Alora:»Z malo dobre volje ni ovir!«s-6: STOTNIK ALEŠ LESJAK Sem stotnik Aleš Lesjak, rojen leta 1973 v Celju. Živim v zunajzakonski skupnosti in imam desetletno hčerko. Sem zanesljiv, vztrajen, lojalen in prilagodljiv. Po izobrazbi sem diplomirani inženir elektrotehnike. V SV sem zaposlen od leta Po končanem pripravništvu in častniški šoli sem postal poveljnik voda zvez v 20. MOTB in nadaljeval po strokovni poti na različnih dolžnostih, do načelnika S-6 v poveljstvu 1. brigade. Leta 2007 sem končal štabno šolanje častnic in častnikov SV, smer zveze in informatika. Imam tudi veliko izkušenj z mednarodnih in večjih domačih vojaških vaj. V prostem času se rekreativno športno udejstvujem (tek, kolesarjenje). Sem tudi prostovoljni gasilec. V različni literaturi in na spletu rad prebiram in odkrivam dosežke in novosti na področjih telekomunikacij, informatike in elektrotehnike nasploh. Eno izmed naših gesel je:»brez zveze je vse brez zveze!«naše enote POV. 1. BR Uspešno končana taktična štabna vaja Trutamora Zadnji teden maja je v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani potekala petdnevna štabna vaja Trutamora. To je bila vaja štabnega procesa dela za pripadnike poveljstva 1. brigade. Namen štabne vaje je bil v učnem okolju postopoma usposobiti člane poveljstva 1. brigade za štabni proces sprejemanja odločitev in organizacijo dela na poveljniškem mestu ter praktično preveriti ustreznost osnutka TSOP za PINK. Vadbeni scenarij je temeljil na stvarnem ukazu za delovanje divizijske ravni v konkretni mednarodni operaciji. Iz tega ukaza so pripadniki poveljstva brigade s koraki štabnega dela izluščili svoje naloge in oblikovali brigadno varianto delovanja. Vaja je potekala po sistemu ameriškega vojaškega procesa sprejemanja odločitev, deloma tudi v angleškem jeziku. Vajo, ki je potekala v taktičnem operativnem poveljstvu v vojašnici, si je zadnji dan ogledal tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je ob tem dejal:»vsem pripadnicam in pripadnikom 1. brigade SV, ki ste sodelovali na vaji, čestitam za odlično opravljeno delo. Načrtovanje in izvajanje vaj je pomembno, izkušnje, ki jih pridobivate na vajah, pa vam bodo v pomoč takrat, ko se boste znašli v realni situaciji.«simbolika doseganja končnih operativnih zmogljivosti poveljstva 1. brigade SV Ker so vse dobre stvari tri, si je tudi poveljstvo 1. brigade zamislilo doseganje svojih končnih operativnih zmogljivosti v treh korakih. Prvi korak je bila marca študijska vaja Vesna. Poveljstvu je služila kot prebujenje (upoštevajoč simbolni pomen imena) v novo nalogo, nov izziv. Z njo so naredili načrt preseka doseganja končnih operativnih zmogljivosti in oblikovali poslanstvo ter seznam bistvenih nalog poveljstva 1. brigade. Sledila je Trutamora. To je star obrambni znak v obliki pentagrama, ki so ga Slovenci slikali na čelne strani zibk, da bi obvarovali novega člana občestva pred moro (trutto). Analogno simboliki poskuša poveljstvo brigade z vajo položiti temelje novemu načinu štabnega dela, da bi se lahko s poznavanjem svojih ciljev in nalog ubranila muk kaotičnega iskanja identitete. Vaja Salamander je zadnji del v trojčku vaj, ki se bo predvidoma zgodil letos jeseni. Kaj je namen vaje, na kratko opiše simbolika, skrita v njenem imenu. Simbolno je salamander nekakšen triton, za katerega velja prepričanje, da lahko živi v ognju, ne da bi zgorel. In nasprotno, da s svojo nenavadno hladnostjo ugasi ogenj. Z enim stavkom:»ni ovire, ki bi 1. brigadi in njenim vlečnim konjem preprečila napredovanje!«prvi 23

24 Naše enote 10. MOTB 10. MOTB Zgodba o uspehu in»profesionalizmu«vojaka Slovenske vojske. Od svojih začetkov v Logatcu, kot 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, je imel bataljon vodilno vlogo pri razvoju Slovenske vojske. Začetki v Logatcu so bili naporni. Enota je štela le kakih 30 pripadnikov in bila opremljena le z osnovnimi materialno-tehničnimi sredstvi. Od leta 1996 do danes je 10. MOTB prehodil trnovo pot uspeha, na kateri je bilo veliko padcev in vzponov. Končni dosežek je bil prvi bataljon SV, potrjen in uveljavljen skladno z Natovimi standardi. Pripadniki 74. MOTB se trenutno soočamo s podobnimi izzivi, kot jih je imel 10. MOTB ob svojih začetkih. Uvajanje novih vozil SKOV 8 X 8, sprejemanje novih materialno-tehničnih sredstev in še bi lahko naštevali. Tudi naš bataljon ima občutke, da nam gre preveč stvari narobe, da potekajo prepočasi in morda celo v napačni smeri. Zato je vsaka slaba ali dobra izkušnja, ki jo je pridobil 10. MOTB na svoji prehojeni poti, dobrodošla tudi nam, pripadnikom 74. MOTB. Pripadnik 10. MOTB živi pravo vojaško življenje in poskuša vedno doseči več in bolje, spoštujmo jih. Vsem pripadnikom 10. MOTB lahko namenim le besede:»zvestoba, čast, pogum!«štabni vodnik Danijel Kovač Znak 10. MOTB na misiji Kfor 2007 Aktivnosti 10. MOTB Od izdaje zadnjega glasila Prvi je imel 10. MOTB izredno zahtevno nalogo. Kot nosilna enota lahke bataljonske bojne skupine (LBBSk) omejenih zmogljivosti je moral opraviti taktične vaje z bojnim streljanjem (TVBS), ugotavljanje pripravljenosti po metodologiji CREVAL (Combat readiness evaluation) za pridobitev certifikata o usposobljenosti glede na poslanstvo enote in njene bistvene naloge ter certifikat o usposobljenosti za opravljanje nalog v OKO. Navedeno smo opravili na vadiščih Grafenwoehr in Hohenfels v Nemčiji. Vaja, poimenovana Sokol II, se je začela z ukazom za izvedbo in vadbenim ukazom, ki ju je izdala 1. brigada, ter ugotavljanjem pripravljenosti PSSV, in sicer konec novembra in na začetku decembra. Nato je 10. MOTB, okrepljen z moduli, začel priprave in načrtovanje za izvedbo vaje Sokol II. Načrtovanje je bilo za poveljstvo 10. MOTB precej zahtevno, upoštevajoč količino operativnih in logističnih nalog ter hkratno načrtovanje za leto decembra so bili vsi konvoji postrojeni in pripravljeni na premik v Nemčijo, poveljnik LBBSk pa je poročal poveljniku 1. brigade, da je LBBSk pripravljena na izvedbo naloge. Vajo smo uspešno končali 11. februarja. Skupna ocena ameriških opazovalcev in nadzornikov, skupine imenovane Grizli (Observer and controller team Grizzly), je bila zelo pozitivna, z ugotovitvijo, da smo bili najmanj enakovredni ameriškima bojnima skupinama, ki sta se hkrati z nami preverjali znotraj ameriške brigade. Po zaključku, analizah in visokih obiskih ni bilo časa za počitek. Sledili so takojšnje pakiranje tehnike in moštva ter premiki v domovino, od koder so nekateri naši pripadniki po nekaj dneh kot predhodni element že odpotovali na misijo Kfor na Kosovo. Zadnji so se z vaje vrnili v domovino 18. februarja, zadnji kontingent vojakov za Kfor 19 pa je v bazo v Peći prispel 28. februarja. Od takrat 10. MOTB ni počival. Pol smo jih»poslali po svetu«, tisti, ki smo ostali doma, pa smo že aprila opravili dodatno vojaško izobraževanje in usposabljanje za voznike LKOV Valuk in namerilce na M2 in GMG. S 24. VTP smo sodelovali tudi na vaji Alfa Začeli smo prva terenska usposabljanja po»sokolu«, najprej 2. čete na Počku. Težiščne teme usposabljanja so bile patruljiranje, postavitev patruljne baze in zbirnega rajona, izvidovanje območja, urjenje oddelčnih in vodnih bojnih postopkov. Drugo četo je zamenjala minometna, ki je na Počku opravila priprave na streljanje in streljanje z minometi 120 mm ter nočni pohod. Četrtega maja smo začeli priprave za odhod na Kosovo v SIKON 20 Kfor. Posebnost tega kontingenta je v tem, da gre na operacijo tudi 39 pripadnikov PPRS. Junija imamo skupinske priprave za delovanje v območju odgovornosti. Pripravljenost za delovanje pa bomo najprej pokazali v poveljstvu bojne skupine, in sicer že v začetku julija, ko nas bo poveljstvo 1. brigade preverjalo in ocenjevalo v Murski Soboti. Temu lahko dodamo tudi številne naloge sodelovanja s civilnimi ustanovami, gardne naloge, udejstvovanje v promocijskih aktivnostih in še bi se našlo. Skratka, v 10. MOTB ne moremo reči, da se nam nič ne dogaja (samo malo spodbude potrebujemo, da to povemo)! Nadporočnik Jure Rosulnik 24 PRVI

25 Na tečaju varne vožnje V sklopu priprav na operacije kriznega odzivanja se je 50 pripadnikov 10. MOTB udeležilo usposabljanja za varno vožnjo. Usposabljanje je potekalo v sodelovanju z AMZS in na njihovem novem poligonu za trening varne vožnje na Vranskem. Poligon je sodobno zasnovan in opremljen ter omogoča usposabljanje na vrhunski ravni. Trening varne vožnje so vodili inštruktorji SV pod mentorstvom in s pomočjo inštruktorjev AMZS. Usposabljanje je potekalo s terenskimi in tovornimi vozili ter LKOV Valuk. Vsi, ki so opravljali trening, so postavljeni na formacijske dolžnosti voznikov oziroma za opravljanje službe vsak dan uporabljajo ta vozila. Trening je sestavljen iz teoretičnega dela in osmih različnih vaj (vožnja v slalomu, zaviranje na spolzki in kombinirani podlagi, izogibanje oviri brez zaviranja in z zaviranjem po ravnini in po klancu, vožnja v ovinek in reakcija ob odnašanju prednjega ali zadnjega dela vozila). Usposabljanje traja en dan in je primerljivo z osnovnim tečajem varne vožnje vozil B- in C-kategorije. Na koncu so bili z usposabljanjem zadovoljni vsi. Upamo, da bodo udeleženci pridobljeno znanje s pridom uporabljali tako med opravljanjem službenih nalog in dolžnosti kot tudi v zasebnem življenju. Naše enote 10. MOTB Dan bataljona praznovali na dveh lokacijah Pripadniki 10. bataljona so dan enote počastili z bataljonskim tekom pred jutranjim dvigom zastave in nato priredili vojaško slovesnost, na kateri so povišanim vojakom podelili čine, zaslužnim pa priznanja enote. 257 pripadnic in pripadnikov, ki so na Kosovu, je nagovoril poveljnik bataljona, podpolkovnik Pavel Jereb, ki je v svojem govoru zbrane spomnil na uspešno trinajstletno zgodovino enote in poudaril pomen vrlin posameznikov in kohezivnosti enote. Pripadniki 10. MOTB, ki delo opravljajo v Sloveniji, so praznovali dan enote z namestnikom poveljnika bataljona, stotnikom Gregorjem Vodebom v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, kjer se pripravljajo na avgustovski prevzem obveznosti v silah Kfor. Avstrijski kadeti na praksi Maja so trije avstrijski kadeti opravljali delovno prakso v minometni četi 10. motoriziranega bataljona. Vsi trije so bili kandidati za častnike Terezijanske vojaške akademije. Trenutno so slušatelji tretjega letnika akademije in opravljajo specializacijo za častnike v izvidniških enotah avstrijske vojske. So izurjeni artilerijski izvidniki, zato so se hitro znašli tudi pri delu z minometi. Med prakso so spremljali delo bataljona pri pripravah za napotitev v operacijo kriznega odzivanja na Kosovu. Udeležili so se streljanja z bataljonsko oborožitvijo in sodelovali na taktičnem pohodu z izvidovanjem naseljenega območja ter pri drugih dejavnostih minometne čete. Kadete je sprejel tudi poveljnik 1. brigade brigadir mag. Bojan Pograjc ter jim zaželel veliko prijetnih doživetij ter novih izkušenj in znanja. PRVI 25

26 Naše enote 10. MOTB Predstavitev zdravstvenega voda Zdravstveni vod deluje v okviru poveljniško-logistične čete. Poveljnica voda je poročnica Martina Kobal. Vod je sestavljen iz štirih oddelkov, in sicer poveljniškega, evakuacijskega ter prvega in drugega oddelka. V vodu imamo lahka kolesna oklepna sanitetna vozila, nujna reševalna vozila Puch ter terenska vozila Tam 150. Glavna naloga zdravstvenega voda je skrb za zdravstveno oskrbo pripadnikov 10. MOTB. Kadar vod ni na terenu, skrbi za pripadnike bataljona v vojašnici Franca Rozmana Staneta oziroma za nujno medicinsko pomoč. Na terenskih usposabljanjih je vod zadolžen za postavitev ROLE 1, s katerim opravlja zdravstvene naloge. Skrbi za evakuacijo poškodovanih s terena v ROLE 1, kjer jih oskrbijo, ob hujših poškodbah pa za transport v ROLE 2 oziroma v civilne zdravstvene ustanove. Vod ima še veliko drugih nalog, med katere spadajo sanitetne zagotovitve na streljanih, usposabljanje pripadnikov 10. MOTB, streljanje, utrjevanje individualnih veščin, straža Pripadniki voda se usposabljajo na za VED bolničarja, in sicer na različnih dodatnih usposabljanjih v okviru vojaške zdravstvene službe in v civilnih zdravstvenih ustanovah. Nekaj pripadnikov našega voda je sodelovalo na tečaju za Combat medic in na usposabljanju Instructor Training v ZDA. Vod je do zdaj sodeloval na vseh večjih vajah, na katerih so bile udeležene enote 1. brigade, eno leto pa je zagotavljal ROLE 1 na mirovni misiji Kfor v Peći na Kosovu. Trenutno je polovica pripadnikov zdravstvenega voda na misiji SIKON 19 Kfor, druga polovica pa se pripravlja in usposablja na odhod na misijo SIKON 20. Poddestnik Simon TASIČ Fotografiji: desetnik Robert Cotič Vod za oskrbo Vod za oskrbo je enota Poveljniško-logistične čete, katere naloga je zagotoviti razmere za delovanje poveljstva. Njegove naloge so načrtovanje, organiziranje in angažiranje lastnih sil in virov ter storitev zunanjih izvajalcev za mirnodobno logistično zagotovitev delovanja 10. MOTB. V vodu za oskrbo imamo tri oddelke: kuharski oddelek skrbi za vsakodnevno oskrbo s hladnimi obroki ter za pripravo hrane v terenskih razmerah delovanja, kadar so enote na večdnevnem usposabljanju zunaj svojih enot. V takšnih razmerah je treba zagotoviti zdravstveno neoporečno hrano, da ne ogrožamo zdravja posameznika. Pri pripravi hrane in živil je treba upoštevati načela HACCP (Hazard, Analysisi, Critical, Control, Point), ki govori o analizi tveganja in kritičnih kontrolnih točkah. Oddelek oskrbuje MOTB z avtocisternami za oskrbo s pitno in vodo za osebno higieno pripadnikov na večjih vajah; transportni oddelek skrbi za organizirano, pravočasno in neprekinjeno načrtovanje ter opravljanje dežurne službe. Skrbi za opremljenost in organiziranost voznega parka, za postopke pri izvzemu vozil, uporabi, popolnjevanju ter za temeljno vzdrževanje vozil. Naloge oddelka so še skrb za racionalno uporabo prevoznih sredstev (centralizacija transporta), izdajo in prevzem potnih listin in dokumentacije vozil, vodenje evidence vzdrževanja motornih vozil, vodenje dnevnega pregleda uporabe motornih vozil ter zagotavljanje prevozov za potrebe motoriziranih čet; oddelek SIMES, od katerega je odvisna bojna sposobnost 10. MOTB. Naloga oddelka za oskrbo s strelivom in MES (minskoeksplozivnimi sredstvi) je podpora enotam 10. MOTB v napadnih in obrambnih ter vseh drugih operacijah, ki jih izvaja. Naloga oddelka je omogočiti varen in hiter premik streliva in MES k uporabnikom. Poleg streliva hranijo tudi orožje, ki mora biti ločeno od streliva. V oddelku na podlagi mesečnega načrta sprejmejo v skladišču naročeno strelivo, ki ga motorizirane čete v dogovorjenem času, na dan usposabljanja, dvignejo v skladišču ali pa jim ga dostavijo na vadišče. Poročnica Anita Sovič 26 PRVI

27 670. POVLOGB za 20. MOTB Pisati o 20. motoriziranem bataljonu Slovenske vojske ni lahko. Saj je o njegovem nastanku, delu, usposobljenosti in predanosti Republiki Sloveniji bilo že veliko napisano. Nastal je takrat kot 1. pehotni bataljon Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Točneje, osem dni pozneje. Ja, takrat se je začela nova doba za Teritorialno obrambo. Vsake tri mesece so v bojne bataljone prihajali naborniki iz učnega centra v Slovenski Bistrici in Ptuju. Pripadniki smo delali z zanosom, predvsem smo se vojaško izobraževali kar doma, saj je bilo v službi premalo časa. Naše takratno znanje je bilo zelo skromno, ob prebiranju predvsem srbohrvaške literature smo se spominjali, kako so nas učili v jugoslovanski armadi. Tako pridobljeno znanje smo prenašali na vojake. Takratni vojaki niso bili nič slabše usposobljeni, kot so sedanji poklicni vojaki. Zaradi razmer v svetu se je spremenila le uporaba sile. Vendar vse izhaja iz temeljev obrambe in napada. Pri usposabljanju vojakov smo zelo poudarjali domovinsko vzgojo. Vojake smo vozili na prizorišča bojev leta Ne vem, zakaj so ti obiski zamrli. Treba je vedeti, da ima Slovenska vojska korenine v Teritorialni obrambi in da so oboroženi spopadi leta 1991 del te zgodovine, ki je nikakor ne smemo pozabiti. Res je, da je v 20. motoriziranem bataljonu veliko pripadnikov, ki se teh časov zelo bežno spominjajo ali pa zanje sploh ne vedo. Spoštovani pripadniki 20. motoriziranega bataljona, vi ste tisti, ki morate to tradicijo nadaljevati. Razen vas je na tem prostoru le še 74. motorizirani bataljon. Vaše korenine so v bojih za Šentilj, Štrihovec, Holmec, Radgono, Dravograd, Ormož, Kog, Ložnico in druge kraje na severovzhodu Slovenije. Iz vaše enote prihajajo pomembni visoki častniki Slovenske vojske. Med vami je precej pripadnikov, ki so leta 1991 postali borci pravi bojevniki, na katere ste lahko ponosni. Leta 1995 sem v diplomski nalogi napisal:»borec je pripadnik oborožene enote, ki je sposoben in pripravljen izpolniti ukaze nadrejenih, ravnati zbrano in pogumno ne glede na strahove, pri čemer mora zavestno opustiti osebne zadržke do streljanja. Položaj borca na fronti, ali bolje v bojnem stiku, je mešanica nevarnosti, samozaupanja in pripravljenosti na poškodbe in smrt.«vojaki različno sprejmejo psihične napore ob prvem streljanju, pri tako imenovanem ognjenem krstu, ki ga omenjajo vsi borci; navadno je to čas ob zadolžitvi prvega bojnega streljanja in čas po prvem ukazu za streljanje. To so trenutki, ko se zaveš, da boš ubijal in da si lahko ubit. Vse drugo je že posledica ravnanja človeka kot socialne spužve, to je, da se prilagodi nenormalnim življenjskim okoliščinam in v njih ravna čim bolj normalno. Spoštovani pripadniki 20. motoriziranega bataljona, verjamem, da ste bojevniki, kar je pokazala vaša usposobljenost. Ognjenega krsta vam nikakor ne želim. Vendar, v tem času, ko je v svetu vedno več oboroženih konfliktov, lahko do tega trenutka tudi pride. Takrat se spomnite mojih besed in vedite, da ste na ta trenutek tudi pripravljeni. Kot pripadniki Slovenske vojske ste lahko ponosni na vso prehojeno in včasih z znojem zalito pot. Svojo usposobljenost ste pokazali na številnih vajah doma in v tujini, zato lahko s ponosom nosite svoj prepoznavni znak grb grofov Vovberških. Pri nadaljnjem usposabljanju in delu vam pripadniki 670. POVLOGB želimo veliko delovnih uspehov v Sloveniji in v mednarodnih operacijah ter na misijah. Naše sodelovanje pa nadgrajujmo tako, kot smo ga do zdaj. Vedno, ko smo vas potrebovali, ste nam priskočili na pomoč. Zato se vam pripadniki 670. POVLOGB toplo zahvaljujemo. VEDNO PO NAJBOLJŠIH MOČEH. Major Jožef Grabušnik in vse mravljice Skupaj z ameriško vojsko na gorskem bojevanju 20. MOTB bo skupaj s pripadniki pehotnega bataljona ameriške vojske od 18. junija do 4. julija 2009 sodeloval na osrednjem letošnjem dogodku Slovenske vojske Mil to Mil, in sicer na mednarodni vaji Mountain strike Vaja, ki bo obsegala vsebine gorskega bojevanja, bo potekala na Pokljuki in v njeni okolici. Vajo, ki jo organizira 20. MOTB, bodo strokovno vodili inštruktorji Gorske šole SV. Aktivnosti so razdeljene v dva dela. V prvem se bodo pripadniki 20. MOTB in pehotnega bataljona usposabljali v različnih individualnih in kolektivnih veščinah gorskega bojevanja (osnovne tehnike plezanja, premagovanje naravnih ovir, izvedba taktičnega streljanja, pohod v sredogorje itn.). Nacionalno mešano poveljstvo bataljona bo v prvem delu vaje v procesu MDMP (Military Decision Making Process) pripravilo vse vadbene dokumente za taktično vajo, ki bo težiščna aktivnost v drugem delu vaje. Scenarij taktične vaje predvideva različne taktične postopke (infiltracija v območje nasprotnika, premik v stik, naskok, evakuacija ranjencev, izdelava patruljne baze itn.) v sredogorju. V drugem delu vaje bodo vse aktivnosti sinhronizirano vodene in nadzorovane iz bataljonskega taktičnega operativnega centra, ki bo prav tako nacionalno mešan pehotni bataljon, imenovan Colorado Rifles, je bil oblikovan kot pehotni regiment že med drugo svetovno vojno. Najprej se je regiment izkrcal v Afriki, kjer se je usposabljal za nadaljnje operacije na evropskem bojišču. Prvi večji uspeh so dosegli pri osvobajanju Sicilije in Italije leta Sodelovali so pri štirih zavezniških izkrcavanjih v južni Franciji in nadaljevali pohod proti severu. Prečkali so Ren in 29. aprila 1945 osvobodili koncentracijsko taborišče Dachau. Leta 1957 so se iz pehotne enote preoblikovali v artilerijsko. Vendar so se oktobra 2008 ponovno preoblikovali in postali lahki pehotni bataljon. Namen vaje Mountain strike 2009 je usposobiti pripadnike 20. MOTB za gorsko bojevanje, osvežiti in nadgraditi usposobljenost pripadnikov iz postopkov MDMP in TLP (Troop Leading Procedures) ter izmenjati izkušnje z ameriškim pehotnim bataljonom. Major Boštjan Baš V spomin Tadeju Jeriču Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani in še enkrat hvala ti. 20. MOTB Naše enote 20. MOTB PRVI 27

28 Naše enote 20. MOTB Pripadniki enote HIPOS so odločno branili svoje položaje Devetnajsti marec 2009, ura je pol treh popoldne. Pripadniki enote za hitro posredovanje (HIPOS) odločno držijo svoje obrambne položaje na Neimenovanem hribu in Svetem Juriju. Sovražnik jih napada s tanki in pehoto, po njih delujejo minometi, vendar se kljub hudemu pritisku obrambna linija ne zlomi. V zgornjem odstavku ni opisana kakšna računalniško podprta vaja, temveč zaključna vaja enote HIPOS iz 20. MOTB, ki je potekala v sklopu večdnevnega preverjanja od 13. do 20. marca na območju osrednjega vadišča SV Poček. Preverjanje je bilo razdeljeno na več faz. V prvi se je enota HIPOS premaknila iz Celja v Postojno. V drugi fazi je 1. brigada ugotavljala pripravljenost enote HIPOS, in sicer kadre, materialno zagotovitev in obveščevalnovarnostne priprave. V tretji fazi pa je Center za bojno usposabljanje preverjal usposobljenost enote HIPOS z uporabo Saabovega sistema za simulacijo taktičnega delovanja. Enota HIPOS oziroma enota za hitro posredovanje je sestavljena iz formacijske motorizirane čete in logistične skupine. Zadnjega pol leta jo zagotavlja 20. MOTB iz Celja. Pripadniki Centra za bojno usposabljanje so s seznama bistvenih nalog enote HIPOS izbrali taktično premikanje in obrambo kot glavni temi preverjanja usposobljenosti. Preverjanje je potekalo postopoma, najprej so potekale vodne vaje, zaključna vaja pa je bila na četni ravni. Za preverjanje usposobljenosti enote HIPOS se je tokrat prvič uporabljal Saabov sistem za simulacijo taktičnega delovanja, ki omogoča zelo stvarno in učinkovito preverjanje ter usposabljanje. Gre namreč za sistem zadnje generacije, ki spremlja delovanje vsakega posameznika na bojišču in simu- lira delovnje vseh vrst oborožitve, ki jih ima po formaciji motorizirana četa, omogoča pa tudi simuliranje delovanja drugih oborožitvenih sistemov, med drugim protioklepnega orožja in tankov. Opazovalci nadzorniki lahko prek računalnika natančno vidijo, kje so bili v taktični situaciji enote in posamezniki in kakšen je bil učinek njihovega ognjenega delovanja na živo silo in tehniko, kar omogoča natančno analizo po vsaki vaji. Pripadniki enote HIPOS so bili pri preverjanju zelo motivirani. Na Počku je bilo prelitega veliko znoja, vendar brez kančka slabe volje, kar je edini pravi način, saj vsi vemo, da je bolje prelivati znoj pri usposabljanju v miru kot pa kri v vojni. Častniki, podčastniki in vojaki so bili enotnega mnenja, da sta usposabljanje in preverjanje z uporabo sistema Saab izredno pozitivna izkušnja in upam, da se bo kmalu ponudila priložnost ponovnega sodelovanja s Centrom za bojno usposabljanje. Nadporočnik Simon Lindič Za prispevek k delovanju 1. brigade je 20. motorizirani bataljon prejel medaljo I. stopnje 1. brigade Slovenske vojske. 28 PRVI

29 Priprave izvidnikov za napotitev v Libanon Oddelek izvidniškega voda, ki je bil dodan četi v Kfor 17, se vrne domov. Po dopustih pričakujemo usposabljanje doma, ni stresa, ni črnih oblakov na obzorju Energija se usmeri v usposabljanje v ostrostrelstvu. Zamišljen je daljši cikel, ki bi vključeval temo, ki jo več fantov iz voda pričakuje že dalj časa. Nekako takole: teorija streljanje, teorija taktika, vse skupaj združeno... Cilj: sestaviti jedro ostro- strelnega oddelka izvidniškega voda. Premaguje se teorija, uspe začetno streljanje in nato Afrika: Vod dobi nalogo zagotoviti skupino za zamenjavo kontingenta v Čadu. Malo časa, veliko dela. Ostrostrelne puške se zaklenejo v orožarno, vod začne na čevljih nositi blato s»poligona«pri Slovenski Bistrici v vojašnico. Ponavljamo osnove izvidniške taktike, urita se skupinska in individualna orientacija na Pohorju Čas beži in oblak v obliki črne celine visi nad vodom Kot je v navadi, so v kantini najboljši vremenarji napovedo, da gre Čad v pozabo, da se za vod pripravlja nekaj drugega uradno nič. Delamo naprej, poskušamo prezreti dezinformacije Zakopani v kupu papirjev pričakujemo moža z Nase z informacijo, da gre oddelek, namenjen za Čad, naravnost na Mars Ker ga Marsovci tam gori nekaj lomijo. Z Nase se ne oglasijo, pokličejo pa»afričane«v glavno pisarno na sestanek z namestnikom poveljnika bataljona Nova destinacija Libanon: Ko proučimo, kje lahko še pristanemo, in v globus zapičimo še vsaj dve zastavici, se lotimo dela oziroma nadaljujemo začeto. Eden izmed razlogov, da odhajamo služit v druge države, je ta, da so se tam neko obdobje preveč igrali z orožjem, ali pa se še Da ne pokvariš vtisa, je treba priti v deželo pripravljen na njihov nacionalni šport. Če stvari ne tečejo gladko, seveda. Tema: FUBS na sto in en način. Osnove, sklop po sklopu, do res dobrih rezultatov na koncu. Vmes ga prekinemo z osnovami navajanja letalske podpore. Zanimivo, koristno in združeno z odlično hrano v Vojašnici Cerklje. Sledilo je veliko usposabljanja po specialnostih, teren za terenom, operativni premor za vojake, podčastniki v Turčijo na tečaj C-IED, pa ponovno v Cerklje priklop tovora na helikopter. Pa varovanje oseb z vojaško policijo, ponovno tereni in ne nazadnje sodelovanje z brati po VED iz 10. MOTB. Počasi je Libanon vse bližje Oddelek je v sorazmerno kratkem času opravil z obsežnim urnikom, se potrudil po svojih najboljših močeh in naloge res dobro opravil, še posebej glede na vse ovire, ki so kot vedno stale na poti Malo za šalo: Težko bi bilo opraviti delo brez skupine fantomov, ki so jo sestavljali poveljnik voda, vodni podčastnik, inštruktorji za HMMVW v Nemčiji, pripadniki posebnih enot, ki niso vedeli, da jih potrebujemo, in sploh vsi tisti, ki so bili takrat, ko smo jih potrebovali, na letnem dopustu. Brez šale: Hvala vsem, ki veste, da ste nam pomagali. Vedite, da ne pozabimo. Izvidniški vod 20. MOTB Primopredaja dolžnosti poveljnika Naše enote 20. MOTB V ponedeljek, 1. junija, je v Vojašnici Celje potekala primopredajna slovesnost, na kateri je major Igor Iskrač predal dolžnost poveljnika 20. MOTB novemu poveljniku majorju mag. Boštjanu Bašu. Novi namestnik bataljona (izvršilni častnik) je postal major mag. Anže Rode. PRVI 29

30 Naše enote 74. MOTB 20. MOTB o 74. MOTB Pisati o enoti, če nisi njen sestavni del, je zelo zahtevna in nehvaležna naloga. Seveda poznamo nekatere pripadnike 74. MOTB, vendar je v vojaškem okolju vedno nekaj tekmovalnosti, ki objektivno oceno lahko zelo hitro spremeni v subjektivno. Bataljon, ki je bil v ustanovljen kot 74. OKMB, je začel svoje preoblikovanje že leta Takrat se je 20. MOTB pridružil en vod»kleščmanov«, ki se je v njegovi sestavi usposabljal za SIKON 14 Kfor. To je bil velik izziv za pripadnike 74. OKMB, ki so se morali usposobiti za drugačna vojaška vozila in privaditi nanje, sprejeti drugačno taktiko in popolnoma drugačne naloge. Vse te spremembe in naloge so opravili z odliko, prav tako pa tudi uspešno končali OKO na Kosovem. To so bili prvi znaki, da je 74. OKMB sposoben sprejeti nove naloge, ki so jih je narekovali vse bolj subtilno mednarodno okolje in novi načrti SV. Leta 2008 je 74. OKMB doživel novo preoblikovanje, in sicer v 74. MOTB. začel se je projekt SKOV 8 x 8, uvajal se je nov oborožitveni sistem, vse skupaj pa naj bi se predvidoma končalo do konca leta Takšno preoblikovanje zahteva veliko poguma 74. MOTB, pa tudi SV, ki jim je zaupala to nalogo. Mogoče takšno mišljenje temelji na zavisti, saj je to najmlajši MOTB v sklopu SV oziroma najmlajši MOTB v 1. brigadi, ki bo že ob nastanku dobil nova oklepna vozila in nov oborožitveni sistem. Resnica je tudi ta, da pri projektu SKOV 8 x 8 sodeluje kar nekaj nekdanjih pripadnikov 20. MOTB, ki imajo izkušnje, potrebne za delovanje MOTB, in so tudi specialisti na nekaterih področjih. S temi pripadniki je 74. MOTB uspelo delno zapolniti kadrovsko vrzel, prav tako pa je pridobil dragocene izkušnje. Če seštejemo izkušnje prerazporejenih pripadnikov iz 20. MOTB, pripadnikov 74. MOTB in njihovega mota»jeklen oklep, jekleno voljo in jeklen pogum«, lahko brez kakršnih koli pomislekov zatrdimo, da bo 74. MOTB uspešno opravil vse svoje naloge. Nadporočnik Damjan Štrucl Prve izkušnje Globalizacija sveta, ki pospešuje združevanje vojsk pri ohranjanju miru na nestabilnih območjih in v boju proti skupnemu sovražniku terorizmu v okviru OZN in Nata, zahteva tudi spremenjen način delovanja. Enote morajo biti hitro premestljive, mobilne, samozadostne in preproste za logistično podporo, imeti morajo solidno ognjeno moč in združevati morajo tudi pehoto. Zaradi teh sprememb in hitrega prilagajanja novonastalim razmeram vedno večjo veljavo dobivajo kolesna oklepna vozila, ki s svojo mobilnostjo, oklepno zaščito, sodobnimi oborožitvenimi sistemi in pehoto lahko obvladujejo širok spekter nalog. Razvoj kolesnih oklepnih vozil je za današnje tehnološke razmere praktično na vrhuncu, opazno pa je tudi skupno nastopanje nekaterih proizvajalcev vojaške opreme na trgu. Vojaška industrija, ki izdeluje kolesna oklepna vozila, se tako združuje in med seboj povezuje s ciljem boljše konkurenčnosti in doseganja boljšega prodajnega uspeha. 74. MOTB bo tako prva enota SV, ki bo opremljena s sodobnimi srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili SKOV 8 x 8, od katerih bodo nekatera nadgrajena v bojna vozila pehote (top 30 mm), druga pa v vozila za ognjeno podporo (Nemo 120 mm), ki jo bodo lahko izvajala posredno in tudi neposredno. SKOV 8 x 8, ki jih bo v kratkem sprejel bataljon, so kolesni oklepni transporterji za prevoz pehote, oboroženi z uveljavljenim oborožitvenim sistemom Kongsberg Protector RWS 12,7/40 mm. Bataljon tako dobiva sredstva, ki so oblikovana tako, da združujejo bojno učinkovitost, premičnost, zaščito, digitalno informacijsko podporo bojevanja, vzdržljivost in ustrezno stopnjo samozadostnosti. Prednost takšnih enot je v visoki stopnji premičnosti in v sposobnosti odločilnega delovanja z izkrcano pehoto. Po predstavitvi prvega vozila za javnost, decembra 2007 na Počku, sta se fe- Pripadniki 74. MOTB prejeli bronasti znak Civilne zaščite V petek, 27. februarja, je v Kongresnem centu na Brdu pri Kranju potekala osrednja državna prireditev s podelitvijo medalj ob dnevu Civilne zaščite. Med prejemniki medalj je bila tudi 2. četa 74. bataljona 1. brigade SV. Za pomoč pri reševanju človeških življenj in infrastrukture so prejeli bronasti znak Civilne zaščite. Ko so se pripadniki 2. čete 15. oktobra lani vračali s strelišča Apače v smeri Maribora, so v naselju Zgornje Pleterje opazili goreče gospodarsko poslopje. Pripadnikom bataljona je s hitrim odzivom uspelo preprečiti širjenje požara in zavarovati drugo premoženje ter osebe na območju, vse do prihoda prostovoljnega gasilskega društva iz sosednje vasi. Lastnik je bil zelo hvaležen za takojšen odziv pripadnikov SV. Še enkrat so se tako izkazali pogum, odločnost, znanje in pripravljenost pripadnikov 1. brigade SV. 30 PRVI

31 bruarja 2008 v 74. MOTB začela intenzivno usposabljanje in priprava testne posadke ter njene rezerve. Glede na prihajajočo nalogo smo izdelali nabor vsebin in nalog ter program, za katere smo menili, da bodo podlaga za naše delo na verifikacijskem testu in validaciji SKOV 8 x 8. Ker SKOV 8 x 8 še ni bilo v bataljonu, smo pri usposabljanju iz nekaterih vsebin uporabljali LKOV 6 x 6 in BVP M-80. Čeprav je bila posadka dobro izurjena in tehnično podkovana, smo z delom in spoznavanjem vozila vedno znova ugotavljali, da vozilo zahteva več znanja, kot smo sprva mislili. Zato smo prosti čas posvečali proučevanju obširnih navodil za uporabo, da bi bolje in lažje delali s posameznimi sistemi vozila, ki so na prvi pogled preprosti, vendar v svojem delovanju precej zapleteni. Dokler namreč sistemi delujejo, je njihovo delovanje usmerjeno k izboljšanju delovanja posadke, stvari pa se nekoliko zapletejo, če uporabnik ob odklonih in napakah v delovanju teh napak ne zna odpraviti. Med verifikacijo se je oborožitveni sistem ELBIT ORCWS 12.7 zamenjal z oborožitvenim sistem Kongsberg Protector RWS. Pokazalo se je namreč, da Elbitov oborožitveni sistem na testu ni dosegel zadovoljivih rezultatov iz ponudbe, kar je ponovno podaljšalo nekatere termine, posadki pa prineslo dodatna usposabljanja na novo izbrani oborožitveni postaji. Pomembna pridobitev je tudi C4I sistem (Command, Control, Communication, Computers and Intelligence), ki digitalizira bojišče in omogoča oskrbovanje uporabnikov s svežimi informacijami. C4I predstavlja proces vodenja in poveljevanja, ki je podprt z informacijsko tehnologijo, sodobnimi sredstvi zvez ter nenehnim prilivom informacij v realnem času in predstavlja infrastrukturo digitaliziranega bojišča, združuje več sistemov, od notranje radijske zveze GPS, računalniškega sistema BMS do sistema za opozarjanje ELAWS 45. Visoko stopnjo tehnološke zasnove vozila kaže tudi dejstvo, da so posamezni sistemi pri svojem delovanju prek strežnika povezani v mrežo zaradi izmenjave in obdelave podatkov. Prav tako se lahko večina kontrolnih in vzdrževalnih del opravi s pomočjo zunanje računalniške enote oziroma prenosnika, priključenega na USB-vhod v vozilu. Če za konec strnem misli, lahko rečem, da smo v 74. MOTB v daljšem in napornem obdobju naredili veliko delo in osvojili zelo veliko znanja in izkušenj, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem usposabljanju in uporabi SKOV 8 x 8 v enoti. Posebno pohvalo si nedvomno zasluži testna posadka, ki je med pripravami, usposabljanjem in testiranjem, katerih dobršen del je potekal na terenu, z veliko požrtvovalnosti in truda, ne glede na razmere za delo, pokazala visoko stopnjo usposobljenosti in motiviranosti za delo z enim izmed najsodobnejših oborožitvenih sistemov v SV. Znanje imamo, izkušnje tudi, čakamo le še na vozila. Štabni vodnik Stanko Jurkovič Naše enote 74. MOTB Delo skupine za sprejem in prevzem SKOV 8 x 8 v SV Čast sprejeti vozila v operativno uporabo je pripadla naši enoti, zato je komisija sestavljena predvsem iz članov 74. MOTB. Dva člana pa prihajata iz naših prvo- in drugonadrejenih poveljstev. Dejstvo, da se bomo z vozilom srečali prvi v SV, je bilo vodilo, da je bil za vodjo te delovne skupine določen stotnik Gorazd Tomažič, ki v 74. MOTB opravlja dolžnost načelnika S-4. Pri določanju drugih članov skupine smo izhajali iz načela kompetentnosti in zamenljivosti, saj je znano, da delo ne sme zastati, tudi če koga v nekem trenutku ni. Takoj po prejemu ukaza o imenovanju je delovna skupina začela delati oziroma se pripravljati na sprejem prvega vozila SKOV 8 x 8 v SV. Da bi prevzem potekal čim natančneje in čim hitreje, je skupina s skupnimi močmi pripravila kontrolne liste za vsak posamezni sklop vozila. V enoti si želimo, da bi ta vozila prevzeli kar se da hitro in brez zapletov. V okviru projekta SKOV 8 x 8 je komisija opravila tudi nekaj delovnih sestankov z Direktoratom za logistiko in Poveljstvom za podporo. Treba je poudariti, da z obema zelo dobro sodelujemo in si izmenjujemo informacije, ki jih potrebujemo za delo. Delo skupine je bilo do zdaj dobro in konstruktivno, manjka le še zadnji člen v verigi sprejem prvega vozila SKOV 8 x 8 v uporabo v SV, natančneje v 74. MOTB. Nadporočnik Robertino Škarabot PRVI 31

32 Naše enote 74. MOTB Višji štabni praporščak Mark Farley v 74. MOTB Med svojim obiskom v Sloveniji je 19. februarja MOTB obiskal glavni podčastnik poveljstva ameriških sil za Evropo višji štabni praporščak Mark Farley, in sicer skupaj z najvišjimi predstavniki podčastniškega zbora SV. Obisk je bil za enoto velik dogodek in dodatna motivacija za razvoj podčastniškega zbora 74. MOTB. Višji štabni praporščak Mark Farley je izrazil zadovoljstvo nad vidnim napredkom razvoja podčastniške linije in videno profesionalnostjo pripadnikov 74. MOTB. Gosta Sodelovanje podčastnikov 74. MOTB s kopensko vojsko ZDA Podčastniki 74. MOTB so marca 2009 obiskali 2. Stryker eskadron iz 2. Stryker konjeniškega polka (2nd Stryker Squadron in 2nd Stryker Cavalry Regiment), ki je nastanjen v Vilsecku v Nemčiji. Ta polk slovi kot najstarejša aktivna enota vojske ZDA. Enota je bila ustanovljena 23. maja 1836 za boj proti indijanskemu plemenu Seminole. Njihov slogan»remember your Regiment and follow your Officers«je nastal med ameriško-mehiško vojno v bitki pri Resaca de la Palmi kot ukaz dneva takratnega poveljnika regimenta stotnika Maya. Enota je bila pozneje udeležena v vseh večjih ameriških vojnah in spopadih, v drugi svetovni vojni pa je bila»oči in ušesa«tretje armade vojske ZDA pod poveljstvom Generala Pattona. Za svoj izjemni uspeh med drugo svetovno vojno si enota šteje rešitev konjev lipicancev pred sovjetsko okupacijo na Češkem. V novejšem času je polk sodeloval v operaciji Puščavski ščit ob invaziji iraških sil na Kuvajt. V tej operaciji je postal znan po bitki, imenovani Battle of 73 easting, in se po 49 letih službovanja v Nemčiji vrnil v ZDA. sta sprejela poveljnik 74. MOTB podpolkovnik mag. Igor Cebek in bataljonski podčastnik štabni vodnik Danijel Kovač. Bataljonski podčastnik je glavnemu podčastniku predstavil 74. MOTB s kratko projekcijsko predstavitvijo, predstavitvijo spominske sobe 74. MOTB, kratko dinamično predstavitvijo izkrcnega oddelka 74. MOTB in statično predstavitvijo opreme ter oborožitve pripadnikov. Polk je sodeloval v operaciji OZN na Haitiju, v silah Sfor v Bosni in Hercegovini, leta 2002 pa v Iraku. Za svojo 15-mesečno misijo je polk prejel najvišje odlikovanje vojske ZDA Presidential Unit Citation. Sredi leta 2006 je enota dobila zdajšnje ime in začela svoje službovanje v Nemčiji. Slogan eskadrona je Toujours Pret oziroma vedno pripravljeni, kadar nas domovina pokliče. Glede na zgodovino enote je bila skupina podčastnikov 74. MOTB kar malo ponosna in seveda tudi v zadregi pred odhodom na obisk v enoto s takšno tradicijo. Skupina je na delovni obisk odšla s seznamom vprašanj za ključne podčastnike njihovega eskadrona. Zanimale so nas predvsem njihove izkušnje ob prehodu z goseničnih na kolesna vozila in izkušnje z nekaterimi taktičnimi postopki na ravni bataljona in čete ter z njihovim sistemom C4I. Zahvala za obisk gre predvsem glavnemu podčastniku poveljstva ameriških sil za Evropo (EU- COM) višjemu štabnemu praporščaku (CSM) Marku Farleyju in glavnemu podčastniku poveljstva sil višjemu praporščaku Janezu Šmidu. Štabni vodnik Danijel Kovač 74. motorizirani bataljon nesebično priskočil na pomoč Včeraj, 19. februarja, je v ambulanti Vojašnice generala Rudolfa Maistra v Mariboru potekala dobrodelna akcija. Petdeset pripadnikov 74. bataljona 1. brigade in nekaj predstavnikov drugih enot vojašnice je darovalo vzorce krvi. Odzvali so se na prošnjo bolnice, ki je zbolela za hujšo obliko kostnega raka in med svojimi sorodniki ter prijatelji ni našla ustreznega darovalca. Akcija je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, darovalci vzorcev pa so postali tudi člani svetovnega registra darovalcev kostnega mozga ter tako ponudili možnost še drugim iskalcem. S tem nesebičnim dejanjem so vlili upanje, da se med vsemi prostovoljci najde primeren darovalec in pomaga k ozdravitvi bolnice. Takšne akcije pomoči so v 74. bataljonu pogoste. Nazadnje so v večjem številu darovali kri pripadniki 74. bataljona, ki so sestavljali 10. slovenski kontingent za Isaf v Afganistanu, 12. avgusta PRVI

33 Mravljicam! Zelo zanimive usmeritve za pisanje uvodnikov oziroma za predstavitev enot smo dobili. Pripadnik 74. MOTB predstavi desetega, predstavnik 670. POVLOGB predstavi dvajsetega, pripadnik 10. MOTB piše o logističnem bataljonu in dvajseti predstavi štiriinsedemdesetega?! Že sliši se zapleteno! Pa dajmo šalo na stran. Res je, da se šele ob razmišljanju o drugi enoti zavemo, kako malo vemo drug o drugem. Verjamem, da so se vsi izvršilni častniki srečali s podobnim razmišljanjem, ko so pisali uvodnike o drugi enoti.»vrtičkanje«v slovenski vojski ima svoj negativni učinek. Premalo se poznamo. Premalo poznamo težave drugih. Ne vemo, kako druge enote delajo, kakšne so njihove naloge, kaj lahko naredijo, česa ne morejo in zakaj ne. Zato sem prepričan, da mi pripadniki 670. POVLOGB ne bodo zamerili, če bom v tem članku napisal kaj, kar ni povsem resnično. Pol mi je oproščenega, ker priznam. Je pa tole navzkrižno predstavljanje zanimivo za vsakega izmed nas, saj nam nastavi ogledalo. Vidimo, kakšno predstavo imajo drugi o nas. Ni nujno, da drug drugega vidimo tako, kot vidi vsak sebe. In vendarle je to, kako nas zaznavajo drugi, zelo pomembno. Dovolj psihološkega razmišljanja. Sloviti LBBSk že nekaj časa»počiva«. Iz njegovega prvega dela razvoja smo se veliko naučili. Veliko pozitivnega in negativnega. In ena izmed najpomembnejših stvari pri oblikovanju bataljonske bojne skupine je spoznavanje drugih enot. Sodelovanje rodov, specialnosti. In delati z vami, pripadniki logističnega bataljona, je bilo izjemno zanimivo. Včasih tudi velik izziv. Logistike tako ali tako nihče ne vidi, dokler jo ima in je vse v redu. Vsak izmed nas logistiko vidi šele, ko je nima. Pripadniki drugih enot smo videli, koliko truda in energije zahteva od vsakega izmed vas to, da enota, ki jo podpirate, lahko deluje, se premika, prehranjuje, pije in je oskrbljena»od zadaj in od spredaj«in s kakšnimi težavami se pri tem spoprijemate. Na papirju so stvari videti v redu, ko pa se začne delati, se pojavijo težave: licence, VED-i, civilni predpisi, zaščitni zakoni, bolniške, varstvo okolja, CPP, zahtevani počitki voznikov, HACCAP-i, ADR-ji, laboratorijske preiskave vode in še in še. Skratka ovire na vsakem koraku.»boj«je bil težak, ampak zmagali smo. Skupaj. Prišli smo v Nemčijo, tam opravili vse naloge in se vsi živi vrnili nazaj. Nihče ni bil lačen ali žejen, nihče ni zmrznil in bilo nam je lepo. Vojaško. Da je bilo tako, pa ste morali predvsem vi pokazati ogromno pozitivne energije. Ob vsej tej»energiji«je včasih prišlo tudi do trenj med vami, med nami, med drugimi. Pomembno je, da so bila trenja tiste vrste:»kako bi to nalogo najbolje opravili?«in ne trenja:»kaj bi naredili, da nam tega ne bi bilo treba narediti?«veselim se sodelovanja z vami tudi v prihodnosti. Stotnik Gregor Vodeb Nova pridobitev za Vojašnico 670. POVLOGB in mesto Slovenska Bistrica eurošotor. Primopredaja dolžnosti poveljnika 670. POVLOGB V ponedeljek, 16. februarja, je v vojašnici Slovenska Bistrica potekala primopredajna slovesnost, na kateri je podpolkovnik Franc Koračin predal dolžnost poveljnika 670. POVLOGB novemu poveljniku podpolkovniku Petru Einfaltu. Primopredajne slovesnosti so se udeležili tako visoki predstavniki SV kot tudi predstavniki občine in različnih organizacij iz Slovenske Bistrice. Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril kaplan Matej Jakopič, ki je nagovoril enoto ter starega in novega poveljnika, spomnil pa je tudi na»bojevite mravljice«, ki so se pred kratkim vrnile z vaje v Nemčiji. Slavnostni govornik brigadir mag. Bojan Pograjc je najprej poudaril, da so spremembe edina stalnica v današnjem svetu, in čestital podpolkovniku Koračinu za dosežene uspehe. Prav tako je izrekel dobrodošlico novemu poveljniku bataljona podpolkovniku Einfaltu.»Prav bistriški 670. POVLOGB bo še naprej ostal v ponos 1. brigadi SV,«je sklenil svoj govor. Na slovesnosti je spregovoril tudi podpolkovnik Franc Koračin, ki se je najprej zahvalil vsem»mravljicam«iz bataljona, ki so vse naloge opravile odlično, kar dokazujejo številna priznanja in nagrade, podeljeni bataljonu in vojašnici Slovenska Bistrica. Svoj govor je sklenil z besedami:»ponosen sem, da sem bil vaš poveljnik.«sledila je predaja bojne zastave 670. POVLOGB in ključa Vojašnice Slovenska Bistrica med podpolkovnikom Koračinom in podpolkovnikom Einfaltom. Na koncu je spregovoril tudi novi poveljnik, podpolkovnik Peter Einfalt, ki se je svojemu predhodniku zahvalil za odlično opravljeno delo. V nagovoru je poudaril, da prihaja v delovno okolje, v katerem so naloge in dolžnosti opravljali strokovno in odgovorno, kar bo dobra podlaga za kakovostno nadaljnje delo. To bo tudi zahteven izziv in naloga, ki bo od njega zahtevala vso pozornost, predanost ter uporabo vseh pridobljenih izkušenj in znanja. Poudaril je tudi, da prevzema odgovornost za odločitve, je pa prepričan, da je skupinsko delo tisto, ki vodi do uspehov, zato bodo njegova vrata vedno odprta za dobre pobude. Tudi bistriška županja Irena Majcen se je v govoru in z darilom zahvalila podpolkovniku Koračinu za odlično sodelovanje med občino in 670. POVLOGB, enako pa zaželela dobrodošlico novemu poveljniku. Stotnik Andrej Skodič Naše enote 760. POVLOGB PRVI 33

34 Naše enote 760. POVLOGB Ekipa Velikokrat, če ne vedno, se pri predstavitvi enote naštevajo suhoparni podatki o formiranju enote, številu pripadnikov in usposobljenosti, materialno-tehnična sredstva, posamezna imena in doseženi uspehi. Četa za logistično podporo (ČLOGP) ali namenska logistična četa (NLOGČ). Obe imeni sta pravilni oziroma nobeno ni nepravilno. Zakaj obe imeni? Hotel sem nakazati, o čem bom pisal. Pisal bom o modularnem formiranju enote, ki ima namensko nalogo logistično podporo LBBSk. Poslanstvo enote je znano. Formacija je narejena iz pripadnikov dveh logističnih in transportne čete 670. POVLOGB in pozneje še dopolnjena s pripadniki poveljniško-logistične čete iz 10. MOTB. To nakazuje na pisan mozaik specialistov s specifičnim znanjem, ki so v kratkem času morali začeti delovati kot živa enota, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi pri oblikovanju kolektiva. ČLOGP je pravzaprav pomanjšan model zmogljivosti LBBSk. Na začetku je bilo treba poiskati skupne točke v standardnih operativnih postopkih obeh enot v logistični podpori. Nastal je izdelek, ki seveda ni popoln, saj se v praksi vedno najde kaj, kar se da popraviti oziroma izboljšati. Tu pride na površje prva ter ena izmed najbolj pomembnih in pozitivnih strani modularne enote, izmenjava znanja in izkušenj. Seveda se bo našel kdo, ki bo govoril, da enota ni kohezivna, ker je opazoval površno in od daleč. Jaz sem v tej enoti od prvega skupnega postroja septembra Videl sem napredek od prvega terenskega usposabljanja na Počku oktobra 2008 do konca vaje Sokol II konec februarja 2009 v Nemčiji. Čeprav na začetku vse nove zamisli, ki ti niso znane, sprejemaš z rezervo, je ekipa NLOGČ vsak dan bolj delovala kot eno. Čeprav LBBSk predstavlja zmogljivost in ne živo enoto, mora zaradi svojega namena, in sicer združenega bojevanja, delovati kot eno. Le sinergija v delovanju med vsemi moduli prinaša rezultate in uresničevanje poslanstva. Prav izmenjava izkušenj v načinu dela v 670. POVLOGB in 10. MOTB, ki imata drugačne, posebne naloge in poslanstvo, je vse pripadnike te čete obogatila z novimi znanjem in izkušnjami, še posebej pa z občutkom pripadnosti tej enoti. V četi so se potrudili, da se je na naloge iz vsake enote poslal sorazmeren delež pripadnikov. Tako se je gradila ekipa in se je povečalo zaupanje med pripadniki, medsebojno sodelovanje, iskanje najboljših rešitev in spoznavanje novih veščin. Med vajo Sokol II je veliko pripadnikov dobilo priložnost, da se praktično usposablja na sredstvih, ki jih v svoji enoti nimajo oziroma jih še niso dobili. Ne bom našteval vseh področij, na katerih je potekala izmenjava izkušenj in znanja, vsak dan pa smo postajali bolj povezani, prizadevali smo si za iskanje rešitev in ne za iskanje težav. Omeniti je treba še en dejavnik»mešanih«enot. Spoštovanje. Če se ne spoštujeta znanje in delo, je vsa zamisel modularnega koncepta zgrešena. Vedno bodo nekatere enote v ospredju. Opravljajo glavni del posla, vendar delo brez podpore drugih ne bi bilo opravljeno. Če to prenesem na nogometno igrišče: največkrat so napadalci v središču pozornosti, od njih se pričakuje, da dajo gol. Ekipa lahko doseže veliko golov, vendar ne bo učinka, če zvezna vrsta in obramba ne delujeta. Za vsak dani gol bi prejeli dva nazaj. Obrambni igralci niso spektakularni, ne izvajajo vragolij z žogo, kljub temu pa njihove strnjene vrste preprečujejo, da bi bil trud napadalcev izničen. Analize so in bodo pokazale, kje lahko delovanje enote še izboljšamo, racionaliziramo Toda prav to je tudi namen večjih vaj učenje iz izkušenj. Postavljeni smo v položaj, v katerem še nismo bili. Takrat se šele pokažejo dobre in manj dobre strani. Upam in želim, da bomo še naprej imeli podporo in razumevanje v poveljstvu naše brigade. Čeprav sem v uvodu napisal, da ne bom pisal o uspehih, bom omenil le enega, ki pa se mi zdi najpomembnejši. Uspelo nam je združiti ljudi iz različnih enot, da delujejo kot eno, kot ekipa, v izvrševanju poslanstva logistični podpori LBBSk. Štabni vodnik Beno Debeljak 670. POVLOGB v Cerkljah Podčastniki 670. POVLOGB (mravljice) smo obiskali vojaško letalsko bazo v Cerkljah, da bi se seznanili z delom in tehniko, ki jo upravlja BRZOL. Tako se je izboljšalo naše splošno znanje o drugih enotah SV. Ob prihodu v vojašnico nas je pred stavbo poveljstva pričakal brigadni podčastnik štabni vodnik Vladimir Stony in nas pospremil v prostore poveljstva BRZOL. Vojašnico Cerklje, enoto in podenote v sestavi brigade nam je predstavil stotnik Hribar. Opisal je delo, ki ga opravljajo, in tehniko, ki jo imajo na voljo. V nadaljevanju predstavitve smo odšli v hangarje, kjer so nam predstavili letala in helikopterje SV. Vsi pripadniki mravljic smo komaj pričakali, da je na pristajalni stezi pristal helikopter AS 532 cougar in nas popeljal na 30-minutni izvidniški let nad Dolenjsko. Po izkrcanju iz helikopterja smo se odpravili v jedilnico na malico, ob kateri smo se pogovorili s piloti, ki opravljajo ta zahtevni vojaški poklic. V nadaljevanju dneva nas je pot vodila v samostan Olimje, kjer smo si ogledali prenovljeno cerkev, starinsko apoteko, se seznanili z zgodovinskimi dejstvi in na koncu obiskali tudi čokoladnico. Strokovna ekskurzija je bila namenjena izobraževanju, druženju in krepitvi odnosov med podčastniki v 670. POVLOGB. Enotovni podčastnik 34 PRVI

35 Vloga nacionalnega podpornega elementa (NPE) Vsak kontingent SV mora imeti v svoji sestavi nacionalni podporni element (NPE). Osnovna naloga NPE je zagotavljanje logistične in vse druge podpore enotam posameznega SIKON na celotnem območju delovanja. Njegova vloga v okviru delovanja enot na misijah je ključnega pomena in je zato najpomembnejši sestavni element vsakega kontingenta, saj je ključna vez med pripadniki v operaciji in domovino. Pripadniki NPE zagotavljajo logistično podporo enotam iz lastnih virov v Sloveniji, prek mednarodnih pogodb, tehničnih sporazumov in nabav na območju delovanja, kjer razmere to omogočajo. Prav tako organizirajo prihod in odhod pripadnikov na območje delovanja. Odgovorni so za nastanitev enot v bazah, kjer omogočajo vse elemente podpore nacionalnega pomena. Ta obsega zagotovitev tiste vrste logistične podpore, ki je enote same ne morejo zagotoviti oziroma niso v njihovi pristojnosti. Logističnim oddelkom enot v sestavi omogoča nacionalno logistično podporo, ki je sami ne morejo zagotavljati. V sestavo NPE morajo biti izbrani strokovni in usposobljeni pripadniki iz logističnih enot SV, tako da vsak izmed njih pokriva svoje področje delovanja: finance, oskrbo, vzdrževanje, zveze, obveščevalno dejavnost, glavno pisarno itn. Število se giblje od 4 do 14 pripadnikov, odvisno od območja delovanja in velikosti kontingenta. Poveljnik enote je odgovoren za organizacijo dela v enoti, vzdrževanje povezave s poveljstvom v Sloveniji ter enoto na območju delovanja. Zagotavljati mora tudi sodelovanje z NPE iz drugih držav članic Nata, EU ali ZN, ki delujejo v operacijah kriznega odzivanja (OKO), ter s pripadniki iz poveljstva Nata na območju delovanja. Spekter dela NPE je zelo širok, včasih celo preširok, kar zahteva veliko znanja in iznajdljivosti. Kakovost in strokovnost dela se kažeta v sodelovanju vseh pripadnikov, ki v šestih mesecih skupaj opravljajo delo. Delo poteka v istih delovnih prostorih, kjer morajo vladati dobri odnosi, medsebojno prilagajanje, predvsem pa veliko homogenosti in volje, da se doseže skupni cilj. Ta je vedno kakovostno in pravočasno opravljanje vseh dobljenih nalog logistične zagotovitve enot na območju delovanja in uspešno končanje operacije. Čeprav vsak opravlja delo na svojem strokovnem področju, se pogosto zgodi, da potrebujejo medsebojno pomoč. Samo z dobro organizacijo in skupinskim delom lahko pripadniki NPE kakovostno in strokovno opravljajo svoje naloge. Zelo redko je bilo javno povedano, vendar je splošno znano, da je NPE tisti ključni element v sestavi SIKON, od katerega je odvisna uspešnost celotne misije. Vsem je tudi znan rek, da je»samo zadovoljen vojak dober vojak«, kar pomeni, da dobro opravljeno delo pripadnikov NPE vnaša zadovoljstvo med vse pripadnike kontingenta. Nadporočnik Milan Ancel Tečaj varne vožnje Center za trening varne vožnje na Vranskem se razteza na 16 hektarih, ima 6,6 hektara asfaltnih površin in 6 modulov z drsnimi površinami ter računalniško vodenimi vodnimi ovirami. Tečaji so namenjeni vsem voznikom, tako starim kot mladim, in zelo pripomorejo k večji varnosti na cesti oziroma k zmanjšanju prometnih nesreč. Tečaji potekajo na tehnološko vrhunsko opremljenem in računalniško vodenem poligonu, pod budnim nadzorom inštruktorjev iz US Promet in avtošole SV. Ti intenzivni enodnevni tečaji obsegajo teoretični in praktični del. Teoretični del: vozno-fizikalne osnove, zavorna tehnika, mogoči odzivi vozila in njihovi vzroki pri izpeljavi ovinkov, vzroki, ki povzročajo zanašanje vozila ter pasivne in aktivne varnostne naprave vozila. Praktični del: nadzor pravilnega položaja sedeža in vaje za pravilno vožnjo, vaje za zaviranje (zaviranje ob nevarnosti, zaviranje v sili, primerjava zavorne poti), vaje za zaviranje in hkratno izogibanje oviram, zaviranje na vozišču, na katerem po eni strani drsi, pravilna izpeljava ovinkov in zaviranje v njih, ukrepi pri zanašanju vozila (hidravlična plošča). Vse vaje se opravljajo na mokri in spolzki podlagi, ki simulira poledico oziroma spolzko cestišče z računalniško vodenimi vodnimi ovirami, ki simulirajo ovire na cesti. Pomembno je, da udeleženci pridejo na tečaj s svojim vozilom oziroma s tistim, ki ga vsak dan uporabljajo in s katerim tudi potem opravljajo vaje. V vsakem vozilu sta dva voznika, v vsaki skupini jih je od 10 do 12. Udeleženci usposabljanja so bili do zdaj zelo zadovoljni s tečajem in pridobljenim znanjem. S praktičnim delom in urjenjem posameznih postopkov spoznavajo vozila, njihove lastnosti in svoje odzive. To jim bo koristilo tako pri uporabi službenih kot tudi osebnih vozil in, upajmo, prispevalo tudi k večji varnosti v prometu. Stotnik Dušan Žnidaršič Naše enote 760. POVLOGB PRVI 35

36 Splošno o zagotovitvi odmora med opravljanjem vojaš Kotički Pripadniki in pripadnice imajo med opravljanjem vojaške službe zunaj države v operacijah kriznega odzivanja (OKO) pravico do izrabe posebnega dopusta ter do tako imenovane urne odsotnosti z dela. Omenjeni pravici sta določeni samostojno, obema pa je cilj zagotoviti ustrezen počitek naslovnikom obeh navedenih pravic. Vojaška služba v operacijah kriznega odzivanja se opravlja na različnih lokacijah po svetu, vendar to ne vpliva na vprašanja odmere, izrabe in prenosa posebnega dopusta oziroma urne odsotnosti z dela. Pravila in merila so enaka, saj je treba enotno obravnavati vse udeležene v OKO. Posebnega dopusta v OKO in urne odsotnosti z dela ni mogoče enačiti z rednim letnim dopustom ter morebitnim presežkom ur. Ti pravici je mogoče koristiti le v okviru rednega dela v matičnih enotah. Vsem v operacijah kriznega odzivanja pripada pravica do odsotnosti z opravljanja nalog v trajanju 96 ur in je namenjena zagotavljanju krajšega počitka med OKO. Pravico do te odsotnosti imajo vsi, ki so napoteni v OKO za najmanj šest mesecev. Izrabi se navadno po 90 dneh nepretrganega bivanja na območju operacije, šteto od dneva napotitve. Treba je pojasniti, da imajo pripadniki, napoteni na območje operacije za najmanj devet mesecev, oziroma pripadniki, ki se jim čas napotitve podaljša najmanj za dva in največ za šest mesecev, pravico do dvakrat 96 ur odsotnosti. Navedeno odsotnost pripadnik navadno izrabi na območju operacije. Če izrabe ni mogoče zagotoviti v OKO, lahko pripadnik to obliko odsotnosti, če z ukazom za pripravo SIKON ni drugače določeno, združi z dopustom in za ta čas odpotuje v RS. Možnost izrabe te odsotnosti v RS na podlagi ocene razmer, v katerih se opravlja vojaška služba, določi poveljnik sil v ukazu za pripravo posameznega SIKON. Posebni dopust pripada vsem v OKO, in sicer so upravičeni do 2,5 dneva dopusta za vsakih 30 dni opravljanja nalog na območju operacije. Primernost pripadnika za izrabo pravice do dopusta se presoja po času, ki ga ta prebije na območju operacije. Navadno se dopust odobri vsakemu, ki je nepretrgoma vsaj 120 dni na območju operacije, šteto od dneva napotitve. V dneve dopusta se vštevajo (ne pa prištevajo!) tudi dan, ki je določen kot dan odmora v delovnem tednu v OKO po odločitvi poveljnika OKO, ter državni in mednarodni prazniki, ki jih kot dela proste dni določi poveljnik OKO. V dneve dopusta se ne vštevajo dnevi izredne plačane odsotnosti z opravljanja del in nalog v OKO. Dodatna pravica je upoštevaje območje OKO določena tudi za čas potovanja, povezan z izrabo posebnega dopusta, pri čemer je za območje Evrope določeno, da pripada za čas potovanja v RS in nazaj en dan, zunaj zemljepisnih meja Evrope pa trije dnevi odsotnosti. Če pripadnikom ne pripada plačan dopust po merilih mednarodne organizacije (za posamezno OKO), ima pravico do dveh dni plačanega dopusta za vsakih 30 dni opravljanja del in nalog v tujini in jih lahko izrabi šele po vrnitvi v RS. Izraba posebnega dopusta Posebni dopust se lahko izrabi med opravljanjem nalog v tujini, ob napotitvi v OKO za čas najmanj 150 dni, vendar pa se ga ne koristi v prvih 30 dneh in zadnjih 30 dneh OKO. Dopust nastopi v trenutku, ko je na podlagi odobritve nadrejene vojaške osebe posameznik zapustil poveljstvo ali enoto, v kateri je nastanjen. Kot zadnji dan dopusta se šteje dan, ko se pripadnik vrne v bazo, v kateri je nastanjen, oziroma na dolžnost, ki jo opravlja v OKO. Če pripadniku plačan dopust ne pripada, se izraba posebnega dopusta navadno zagotovi takoj po vrnitvi iz OKO oziroma takoj, ko je to mogoče. Pripadniki, napoteni v OKO za najmanj šest mesecev, koristijo dopust navadno v enem delu, pripadniki, ki opravljajo naloge v OKO najmanj devet mesecev, pa izrabijo dopust navadno v dveh delih. Velja tudi, da se lahko posebni dopust izrabi, če razmere, v katerih se opravlja vojaška služba, to dopuščajo in če je izraba dopusta med OKO predvidena z odločitvijo o napotitvi v OKO. Izjemoma, kadar to zahtevajo službene potrebe, lahko poveljnik enote SV v tujini po predhodni odobritvi poveljnika sil odredi čas in dolžino izrabe dopusta pripadniku SV tudi drugače. Pripadnik lahko izrabi dopust v RS, na območju operacije ali v tretji državi (če je v državi, iz katere je mogoča vrnitev v OKO najpozneje v 24 urah od vpoklica, in če s to namero seznani poveljujočega častnika). Pripadnik mora za čas odsotnosti zagotavljati stalno dosegljivost. Zagotovljena je tako, da se pristojni nadrejeni vojaški osebi sporočita telefonska številka in naslov, na katerih je pripadnik ves čas dosegljiv. Plača za opravljanje vojaške službe zunaj države se obračuna tudi med koriščenjem posebnega dopusta, ko se slednji izrabi med napotitvijo v OKO, skladno z izdanim ukazom za opravljanje del in nalog v tujini. Pripadnik SV lahko izrabi dopust na območju operacije, kadar to omogočajo varnostne razmere. O tem odloča poveljnik SIKON v OKO. Če pripadnik zaradi delovnih potreb ne izkoristi dopusta v času opravljanja nalog v tujini, ga lahko v celoti izkoristi po vrnitvi v RS. O neizrabljenih dnevih dopusta se pripadniku na podlagi evidence, ki jo vodi nacionalni podporni element (v nadaljevanju NPE), izda potrdilo, ki ga predloži matični enoti. Pripadniku, ki izrabi dopust po vrnitvi z opravljanja del in nalog v OKO, se nadomestilo plače za čas 36 PRVI

37 ke službe zunaj države izrabe dopusta določi glede na plačo pripadnika v RS. Pripadnikom SV, ki so napoteni v OKO in so upravičeni do izrabe dopusta za čas opravljanja nalog skladno z zgoraj določenimi pravili, se organizira brezplačen prevoz v RS in nazaj v breme ministrstva. Brezplačen prevoz se organizira skladno z odločitvijo poveljnika sil o izrabi dopusta, ob upoštevanju ocene razmer v OKO. Če z ukazom o pripravi SIKON ni drugače opredeljeno, se brezplačen prevoz organizira navadno enkrat v času napotitve 6 mesecev in dvakrat v času napotitve 9 mesecev. Pravnik VVU Goran Leskovšek Pastoralni asistent kdo pa je to? Pastoralni asistenti, ki nas je trenutno šest, v SV nismo več novost. Od letošnjega leta delujemo samostojno po različnih vojašnicah in enotah SV. V ožjem okviru omogočamo duhovno oskrbo, in sicer s pripadniki in njihovimi družinskimi člani se pripravljamo na prejem zakramentov. Tako ob obiskih vojakov in njihovih družin spoznavamo težave in veselje vojaškega življenja. V vojašnicah vodimo besedna bogoslužja z obhajilom, na razpolago smo za osebne pogovore, na pomoč pa radi priskočimo pri različnih projektih CSP v enotah. Ob tem skrbimo tudi za splošne človeške vrednote, h katerim spada tudi skrb za družine pripadnikov. V enotah vodimo predavanja o etiki in vrednotah pripadnikov, poveljnikom svetujemo. Pripadnikom smo na voljo, kadar so na terenih. Takrat smo pripravljeni in razpoložljivi za pogovor, spodbujamo pozitivno naravnanost in pomembnost dobrih medsebojnih odnosov. Menimo, da pripadniki SV zaslužijo posebno skrb, saj se zaradi svojega poklica gibljejo na območju prve domene Neizrekljivega: med življenjem in smrtjo. Med letom vodimo tudi nekaj večjih projektov za pripadnike SV in njihove družinske člane: Družinska vikenda na Debelem Rtiču ( junij in september 2009): Vikend je namenjen pripadnikom SV in njihovim partnerjem. Drug z drugim delimo svoje izkušnje, učimo se umetnosti zakonskih in partnerskih odnosov ter spoznavamo, da imamo vsi podobne težave in izzive. Za otroke udeležencev bodo čez dan skrbeli animatorji z različnimi animacijami ter izleti. Tečaja meditacije na Debelem Rtiču (5. 7. junij in september 2009): Tečaj je namenjen notranji umiritvi ter oblikovanju osebnosti in duhovnosti. Za otroke udeležencev bodo čez dan skrbeli animatorji z različnimi animacijami ter izleti. Otroški tabor v Izoli ( avgust 2009): Tabor je namenjen predvsem počitnikovanju in oddihu otrok, ki se lahko kopajo, igrajo in hodijo na izlete. Ob poldnevu, ko bo sonce premočno, bomo z različnimi animacijami spoznavali vrednote prijateljstva, iskrenosti in veselja. Otroški tabor v Marwiesnu v Avstriji (julij/avgust 2009): Avstrijska vojaška škofija pripravlja dva tedna trajajoče počitnice za otroke vojakov. Udeležijo se jih otroci vojakov iz sosednjih držav. Organizirani so kopanje, različne delavnice, izleti, ob večerih pa se otroci zabavajo s karaokami in medsebojnim druženjem. Pastoralni asistent Klemen Štavbar Velika noč Mirovne operacije potekajo vedno, ne glede na praznike. Prazniki na misiji imajo poseben čar, prav tako pa so posebno doživetje. Ne samo zato, ker praznujemo predvsem naše, slovenske praznike, temveč tudi zato, ker nas povezujejo s svojimi domačimi. Misel na dom je ob raznih obletnicah, praznikih ali drugih trenutkih bolj intenzivna in v nas so drugačni občutki, kot če bi bili doma. Dejstvo je, da pogrešamo nekoga, s katerim bi bili radi v določenem prazničnem trenutku. Nekaj nam manjka. Tako je tudi, kadar praznujemo velikonočne praznike, pa naj gre za katero koli operacijo kriznega odzivanja. Čeprav velika noč ni samo slovenski praznik, temveč je to praznik vseh kristjanov različnih veroizpovedi, nas Slovence vseeno povezuje. To je praznik, ki nam daje nov pogum, moč in prepričanje, da je naše vojaško poslanstvo dobro in potrebno. Zakaj? Ker z velikonočnim sporočilom vedno znova spoznavamo, da je dobro premagalo hudo in ravno za to si prizadevamo tudi mi. Praznik, ki ga doma obhajamo v krogu družine, se na misiji praznuje med sodelavci. Barvanje pirhov in uživanje potice, šunke in hrena so stvari, ki nas na misiji še posebej razveselijo. Okus, ki ga ob teh dobrotah čutimo, je okus po domu. Vedno znova pa je dobrodošlo, da ne ostanemo samo pri prazničnem okusu, temveč se zamislimo tudi o sporočilu praznika. Pomembno je, da se ob vsakem prazniku ustavimo, razmislimo o njegovem pomenu in ga povežemo s svojim življenjem na nalogi ter z odnosi do sebe, družine in sovojaka. Vam in vašim družinam želim vesele, mirne in blagoslovljene velikonočne praznike. Vojaški kaplan Aleksander Erniša Kotički PRVI 37

38 Šport Šport v 1. brigadi Kondicijska priprava je sestavni del celostne priprave pripadnikov 1. brigade in zelo pomembna za doseganje zastavljenih ciljev doma in v tujini. Načrtovani trening kondicijske priprave pozitivno učinkuje, saj se z njim preventivno zavarujemo pred poškodbami, hkrati pa omogoča uspešno obnavljanje in izboljšanje psihofizičnega stanja. Leta 2009 se bomo trudili, da se bosta izboljšali strokovnost in pripravljenost vseh športno aktivnih! Brezplačno kondicijsko plavanje: Vsem iz 1. brigade je omogočeno brezplačno plavanje v bazenu na Kodeljevem v Ljubljani, vsak petek med in 15. uro. Na voljo sta dve progi, dolžine 50 metrov, na katerih lahko trenirate. Ob prihodu v kopališče se morate identificirati z izkaznico MO in se vpisati v knjigo ter ves čas upoštevati red in disciplino. Udeležba za organizirane skupine mora biti skladna s terminskim načrtom. Plezalna stena v športni dvorani FRS v Ljubljani: V športni dvorani FRS je v sodelovanju s športno enoto SV organizirano športno plezanje na umetni 1. brigada najbolj športna enota v letu 2008 Lani se je v 1. brigadi SV, po več poskusih uveljavitve borilnih veščin, uveljavila zelo praktična borilna veščina»ultimate fight«oziroma prosta borba. Pod strokovnim vodstvom mojstra več borilnih veščin inštruktorja Rudolfa Pavlina potekajo treningi trikrat na teden med jutranjo telovadbo. plezalni steni. Pleza se ob ponedeljkih in sredah med 7.30 in 9. uro. Za več informacij je na voljo desetnik Uroš Grilc (telefon: ). Udeležba na tekmovanjih Prvenstvo 1. brigade v veleslalomu: Zmagovalci so postali vsi, ki so pravilno prevozili oba pohorska teka. Med posamezniki do 35 let je prvo mesto osvojil Aleš Bric iz 670. POVLOGB. V kategoriji posameznikov od 36 do 45 let je zmagal Boštjan Lesjak iz 670. POVLOGB, v kategoriji nad 46 let pa France Plut iz POV/1. BR. Med ženskami sta bili po kategorijah najboljši: Mojca Fideršek iz POVLOGČ/670. POVLOGB in Petra Koren iz 20. MOTB. Ekipno je zmagal 670. POVLOGB. Prvenstvo 1. brigade v teku na smučeh: V tokratnem pokljuškem tekaškem prvenstvu je prvo mesto v absolutni moški konkurenci osvojil Milan Setničar iz POV/1. BR, med absolutno žensko konkurenco pa Valerija Lovrec iz 10. MOTB. Dobri in opazni smo bili tudi na vseh zimskih prvenstvih SV. Nogomet: Nogometna reprezentanca 1. brigade je letos dosegla tretje mesto na Škuljevem memorialu v malem nogometu. Turnir v košarki: Zmago na I. turnirju v košarki so si ULTIMATE FIGHT (UFV) TIM Rudolf Pavlin Na prvi trening borilnih veščin se je prijavilo 78 vojakov, podčastnikov in častnikov brigade, danes pa se je število udeležencev povečalo na okoli 150. Vadba borilne veščine je sestavljena iz več delov, in sicer boksa, kick boksa, juda, sambe combata in brazilskega ju-jitsuja, kar pomeni, da se pripadniki učijo tako tehnike stoje kot tudi na tleh. Opisana vadba združuje elemente predvsem za dvig psihofizičnih in motoričnih sposobnosti, kar seveda neposredno vpliva tudi na dvig motivacije pripadnikov SV. Da je vadba zelo uporabna, dokazuje tudi dejstvo, da tudi največje vojske držav ZDA, Rusije in nekdanjih sovjetskih republik uporabljajo te borilne veščine. z veliko borbene igre priborili pripadniki enote 20. MOTB, drugi so bili pripadniki 10. MOTB, tretji pa košarkarji poveljstva brigade. Pod koši so si gledalci lahko ogledali pravi košarkarski spektakel. Turnir enot 1. brigade v odbojki: Turnir je letos v prostorih športne dvorane FRS organiziral 74. MOTB. Med tekmovanjem je bilo na parketu prelito veliko znoja in izgubljeno še več živcev, kar dokazuje izenačenost ekip enot 1. BR o zmagi so odločale le malenkosti! V finalu sta tekmovali ekipi 10. MOTB in 74. MOTB, zmagovalec dvoboja in turnirja je postala ekipa 10. MOTB. Peterobojska reprezentanca SV: Med najbolj prepoznavnimi športnimi zasedbami 1. brigade izstopa reprezentanca v vojaškem peteroboju, ki je že začela trenirati. Reprezentanca vabi vse, ki jih ta šport zanima, da se ji pridružijo. Vse informacije lahko dobite pri poročniku Bogdanu Kovčanu iz POVLOGČ/670. POVLOGB. Prvenstvo SV v igrah z žogo: Maja so se po vojašnicah SV odigrali odbojkarski, nogometni in košarkarski turnirji, ki so šteli za pokal SV. Pripadnice in pripadniki 1. brigade so blesteli v košarkarskem delu prvenstva, zasedli so 1. mesto. Dobri sta bili tudi obe odbojkarski ekipi, ki sta zasedli drugo mesto, nogometaši pa so se borili po načelu»po- Dobro, predvsem pa strokovno delo na področju borilnih veščin so opazili tudi člani KAF Kempo Arnis Federation, predvsem mojster borilnih veščin Borut Kincel (šesti dan). Na njegovo povabilo smo se lani decembra priključili svetovni organizaciji KAF. Naše želje po izboljšanju so se stopnjevale, tako da smo se začeli udeleževati seminarjev, ki jih organizira KAF. V sodelovanju z njim smo aprila dobili prvih šest vaditeljev te borilne veščine v SV. Novi vaditelji so: štabna vodnika Dejan Muhič in Aljoša Čeferin, višji vodnik Boris Šobak ter vojaki Uroš Bajt, Simon Mikuletič in Ivan Kosedar. Ker se je pokazalo še več zanimanja pripadnikov za borilno veščino, bomo začeli usposabljanje tudi v 20. MOTB (v Vojašnici Celje). Rudolf Pavlin Vsak doživlja šport na svoj način, vsem pa je skupna želja po čim več uspehih. Prostora za šport v glasilu pa je tako malo. Šport ni pravljica, je veliko več. Je igra, ki osrečuje in lahko rani. Več športnih informacij lahko dobite pri poročniku Simonu Zupančiču, telefon PRVI

39 membno je sodelovati, ne biti med prvimi«. Naši športniki uspešni v Bosni in Hercegovini: V sklopu bilateralnega sodelovanja med SV in vojsko BiH so naši pripadniki obiskali kolege iz bosanske vojske. Obisk je potekal od 7. do 10. maja v Sarajevu. Udeležilo se ga je 33 pripadnikov 1. brigade. Srečanje je potekalo v športnem vzdušju in neformalnem druženju. Na pot so odpotovale košarkarska, nogometna in odbojkarska ekipa, ki so se pomerile s pripadniki vojske BiH. Bili so nadvse uspešni, saj so prepričljivo zmagali na vseh tekmah. AVTRAL. VRSTA PAPIGE NOVI SVET MARKO POKORN ZAKOVI- CA MADŽAR. ŽENSKO IME OGLAR- SKA KRAJ PRI SEŽANI LOS ANGELES NLP (ANG.) SPREJ ZA MR ES IZMETA NABOJEV GRŠKA MUZA PESNIŠ- TVA GOSPOSVETSKA STRAŽA (Rudolf Maister Vojanov) Od Labota do Baškega jezera je naša straža stala. Je v asi iz src in v asi iz pušk zapelo in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu je v naših vrstah rde e zacvetelo zdaj v klasju, zdaj v boži nem snegu za našo Gospo sveto. A v letu dvajsetem so nam Gospo iztrgali z lažjo in v naših okencih so nageljci zajokali iz novih cvetov pa jim vdarja vera, da še bo Gospa sveta zvala. ROJSTNO NAUK O MESTO VINSKIH GEN. TRTAH MAISTRA PRIPAD. GOTOV OLUP KONRAD EGON VRSTA DREVESA NAROBE PAG NEMŠKI AVTO POVRŠ. MERA PASJA PASMA SLOVEN. POKRAJ. NATEG- NITEV POSTOJNA SMU I STARA SLOVEN. PEVKA HABERL OSEBNI ZAIMEK RUDOLF JUH MOŽGAN. ali SR NA ŽENSKO IME TERITOR. OBRAMBA HR. NOG. DAVOR Š MESTO V AVSTRIJI TOMAŽ RANC ANJA KOREN POTOPI- TEV Kleščmani vedno pripravljeni pomagati Da vojaki nismo zvesti samo osnovnim vojaškim načelom in da smo pripravljeni sodelovati v humanitarnih akcijah, smo v našem bataljonu že dokazali. Tudi tokrat smo pripadniki 74. MOTB pripravljeni pomagati fantu, ki je zbolel za cerebralno paralizo in mu omogočiti nakup invalidskega vozička. Pomoč poteka v obliki zbiranja plastičnih zamaškov. Od njihove prodaje bi dobili sredstva, s katerimi bi mu omogočili nakup zanj nujnega pripomočka. Vsako takšno dejanje daje človeku občutek, da ni sam in mu v težkih trenutkih vliva zaupanje ter voljo do življenja. Zato hvala vsem, ki se zavedate pomena humanitarnih akcij. DULE 1/2009 STAR SLOVAN INDONEZ. TISK. AG. A HRVAŠKI HRIB SVETA DEL VOJVODI- NE TONE PAV EK RESA, VRESA UREJENA OBALA VRSTA BRŠLJANA PRVI MOŠKI PO BIBLIJI SIN TROJ. KRALJA DOBA, VEK RAZBOJ- NIK V ZDA KURIR ZALIV V HONŠUJU VGM ANTON KOLAR POKRI- VALO PRIPO- MO EK ZA SKAKANJE TELEGRAF AMER. RAZISK. VESOLJS. LADJA STARA MAMA (MEŠ.) RADIJ PRITRDIL- NICA SILVO BE AN IME VE KRALJEV V BURUN- DIJI TRSKA KARTA TAROK IZDELOV. BAKRA KRANJ JV (ANG.) S YALU JIANG RA UNAL. POMNIL. UNI E- VALKA FE SPODNJI DEL POSODE DOLINA ŠALAMON AŠ M. IME CIMA SLOVEN. IGRALKA VERA SAŠO REŠ AMERI- AN PRIST. V ALŽIRU ANJA ZIMIC PASJA HIŠKA ZETTER- LING MADŽ. P. KAROLY JANEŽ UTILO ZA VID PTI NELETAL. KRAJ PRI SARAJEVU ANTON AŠKERC ANA DOLINAR INSEKTI- CID STANKO MOHORI HRVAŠKO LETOVIŠ. DARJA ERŽEN ZLITINA ZVONOV RAJKO AŽBE EDEN VISOKA PLANOTA V ZDA VANADIJ MORSKI OŽIGALK. NADA- LJEVANJE GESLA Napoved športnih dogodkov JUNIJ: Preverjanje gibalnih sposobnosti Kadrovski tečaj za vaditelje plavanja»adventure Race Velenje«Prvenstvo SV v peteroboju Prvenstvo SV v orientacijskem teku Prvenstvo SV v triatlonu Odprto prvenstvo 430. MOD v odbojki na mivki Prvenstvo 1. BR v športnem ribolovu Prvenstvo SV in Policije v cestnem kolesarstvu Poveljnikov tek 1. brigade JULIJ: Preverjanje gibalnih sposobnosti AVGUST: Tradicionalni spominski pohod»four days ot Yeser«SEPTEMBER: Preverjanje gibalnih sposobnosti Dvodnevni pohod poveljstva brigade na Triglav Pohod v Logarski dolini Povratna nogometna in odbojkarska tekma z vojsko BiH Peti tradicionalni veteranski rokometni turnir Tek SV v Štatenbergu OKTOBER: Preverjanje gibalnih sposobnosti Drugi turnir 1. BR v malem nogometu Peto odprto prvenstvo 1. BR v bojnem plavanju Drugi turnir 1. brigade v košarki Drugo odprto prvenstvo 1. BR SV v rokometu Ljubljanski maraton prvenstvo SV na 21 km m/ž Prvenstvo SV v patruljnem teku in vojaških veščinah NOVEMBER: Preverjanje gibalnih sposobnosti Odprto prvenstvo 1. BR v prostem plavanju DECEMBER: Nogometni turnir ob dnevu brigade Sprejem športnikov 1. BR pri poveljniku 1. BR Razglasitev najboljših športnikov brigade Razvedrilo PRVI 39

40 Nasmeh nas krepi