UL FKKT, spremembe v študijskem programu Kemijska tehnologija (VSŠ) 1. in 2. letnik

Transcription

1 UL FKKT, spremembe v študijskem programu Kemijska tehnologija (VSŠ) 1. in 2. letnik 1. letnik Splošni izbirni predmeti PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Podjetništvo Opis predmeta, razpored kontaktnih ur Podjetništvo 2 P 3 SV Tehniška angleščina Ime predmeta, vsebina predmeta, razpored kontaktnih ur Obvezni predmeti Splošna kemija Sprememba v izvajanju I predmeta Matematika in statistika I Matematika in statistika II Razdelitev celoletnega predmeta Matematika in statistika v dva enosemestralna predmeta Industrijska lastnina in podjetništvo (Podjetništvo) 4 P Tehnična angleščina, 5 P 1 S Tehniška angleščina 2 P 1 S 2 SV Predavatelj, ki je lani začel izvajati ta predmet je po izkušnjah z izvajanjem predlagal izboljšavo vsebin, ki so tudi podane na sodobnejši način, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ki je skupen za več programov. Predavateljica, ki je lani začela izvajati ta predmet, je po izkušnjah z izvajanjem predlagala izboljšavo vsebin, hkrati se poenoti tudi ime predmeta ter razpored kontaktnih ur, ker se predmet izvaja za več programov. 3 P 1 LV 1 S 3 P 1 SV 1 S Napaka pri prepisu iz opisa predmeta (Metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminarske vaje ter vaje z računanjem) v predmetnik (45 P 15 S 15 LV) Matematika in statistika Matematika in statistika I V akreditiranem programu je predviden izpit ob semestru in ob koncu leta, zato je Matematika in statistika I smiselna tudi razdelitev predmeta na dva dela. S tem odpravimo težave pri vnosu ocen v sistem e-študent. Organska kemija 1 Nosilec prof. dr Svete Jurij prof. dr. Petrič Andrej prof. dr. Verček Bojan prof. dr. Svete Jurij Preobremenjenost

2 2. letnik KEMIJSKA TEHNOLOGIJA Strokovni izbirni predmeti 2. ali 3. letnika PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Sintezne metode v anorganski kemiji Nosilec doc. dr. Petriček Saša doc. dr. Pevec Andrej Preobremenjenost Obvezni predmeti Anorganska Nosilec prof. dr. Demšar Alojz doc. dr. Perdih Franci Preobremenjenost kemija II doc. dr. Petriček Saša Organska Nosilec prof. dr. Kočevar Marjan prof. dr. Košmrlj Janez Razbremenitev Kemija II Procesi v industrijski kemiji Nosilec prof. dr. Maček Jadran prof. dr. Krajnc Matjaž prof. dr. Maček Jadran doc. dr. Šebenik Urška Razbremenitev Osnovne operacije v kemijskem inženirstvu Nosilec prof. dr. Pavko Aleksander doc. dr. Lakota Ana Razbremenitev

3 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostiakreditirani program (upoštevane so tudi akreditirane spremembe za lansko leto) z označenimi mesti predlaganih sprememb a. Število in poimenska navedba učnih enot Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika in statistika prof. dr. Miran Černe 2 Fizika prof. dr. Igor Muševič 3 Splošna kemija I doc. dr. Saša Petriček 4 Osnove industrijske kemije prof. dr. Jadran Maček 5 Splošni izbirni predmet 6 Splošni izbirni predmet 2. semester 7 Matematika in statistika doc. dr. Janez Bernik 8 Splošna kemija II doc. dr. Saša Petriček 9 Anorganska kemija I prof. dr. Alojz Demšar doc. dr. Saša Petriček 10 Organska kemija I prof. dr. Jurij Svete prof. dr. Andrej Petrič prof. dr. Bojan Verček 11 Osnove biokemije z biotehnologijo doc. dr. Polona Žnidaršič Plazl 12 Splošni izbirni predmet 2. letnik 3. semester 13 Anorganska kemija II prof. dr. Alojz Demšar doc. dr. Saša Petriček 14 Organska kemija II prof. dr. Marijan Kočevar 15 Praktikum iz kemije doc. dr. Nataša Gros, doc. dr. Bojan Kozlevčar, 16 Osnove kemijskega doc. dr. Ana Lakota doc. dr. Jurij Reščič, prof. dr. Jurij Svete inženirstva 17 Procesi v industrijski kemiji prof. dr. Jadran Maček prof.dr. Matjaž Krajnc 18 Strokovni izbirni predmet 4. semester 19 Analizna kemija I doc. dr. Nataša Gros 20 Fizikalna kemija I prof. dr. Ksenija Kogej 21 Praktikum iz kemije doc. dr. Nataša Gros, doc. dr. Bojan Kozlevčar, 22 Osnovne operacije v kemijskem inženirstvu prof. dr. Aleksander Pavko 23 Strokovni izbirni predmet 24 Strokovni izbirni predmet doc. dr. Jurij Reščič, prof. dr. Jurij Svete

4 Splošni izbirni predmeti * 1 Uporaba IKT v naravoslovju in doc. dr. Uroš Lotrič tehniki 2 Industrijska lastnina in prof. dr. Aleš Vahčič podjetništvo 3 Tehnična angleščina mag. Mojca Marija Hočevar 4 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred. spec. Dušan Gerlovič pred. šp. šp. vzg., vzg. * navedeni splošni izbirni predmeti so priporočeni, študent lahko kot splošne izbirne predmete izbira tudi iz nabora predmetov na UL Strokovni izbirni predmeti 1 Zagotavljanje kakovosti v analiznem laboratoriju doc. dr. Nataša Gros 2 Biotehnološki procesi in naprave prof. dr. Aleksander Pavko doc. dr. Andreja Žgajnar 3 Mehanske operacije doc. dr. Marjan Marinšek 4 Praktikum iz materialov doc. dr. Klementina Zupan 5 Osnove polimernega inženirstva prof.dr. Matjaž Krajnc 6 Polimerni materiali doc. dr. Urška Šebenik 7 Tehnologija premazov prof.dr. Matjaž Krajnc 8 Osnove regulacije tehnoloških procesov doc. dr. Jurij Reščič 9 Organska analitika s spektroskopijo prof. dr. Janez Košmrlj 10 Sintezne metode v anorganski doc. dr. Saša Petriček kemiji 11 Sintezne tehnike v organski kemiji doc. dr. Janez Cerkovnik

5 4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika in statistika Fizika Splošna kemija I Osnove industrijske 4 kemije Splošni izbirni predmet Splošni izbirni predmet Skupaj semester 7 Matematika in statistika Splošna kemija II Anorganska kemija I Organska kemija I Osnove biokemije z 11 biotehnologijo Splošni izbirni predmet Skupaj Skupaj 1. letnik Splošni izbirni predmeti 1. Kontaktne ure letnika* P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Uporaba IKT v IP 1 naravoslovju in tehniki* IP 2 IPodjetništvo* IP 3 Tehnična angleščina* IP 4 Športna vzgoja* *predmet je mogoče izbrati za splošni izbirni predmet v 1. ali v 2. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Anorganska kemija II Organska kemija II Praktikum iz kemije Osnove kemijskega

6 inženirstva Procesi v industrijski 17 kemiji Strokovni izbirni 18 predmet Skupaj semester 19 Analizna kemija I Fizikalna kemija I Praktikum iz kemije Osnovne operacije v 22 kemijskem inženirstvu Strokovni izbirni 23 predmet Strokovni izbirni 24 predmet Skupaj Skupaj 2. letnik

7 Strokovni izbirni predmeti Kontaktne ure 2. letnika** P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Zagotavljanje kakovosti IP 5 v analiznem laboratoriju Biotehnološki procesi IP 6 in naprave IP 7 Mehanske operacije IP 8 Praktikum iz materialov Osnove polimernega IP 9 inženirstva IP 10 Polimerni materiali IP 11 Tehnologija premazov Osnove regulacije IP 12 tehnoloških procesov Organska analitika in IP 13 spektroskopija Sintezne metode v IP 14 anorganski kemiji Sintezne tehnike v IP 15 organski kemiji ** predmet je mogoče izbrati za strokovni izbirni predmet v 2. ali v 3. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

8 UL FKKT, spremembe v študijskem programu Kemijska tehnologija (VSŠ) 1. in 2. letnik Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostioznačene so predlagane spremembe a. Število in poimenska navedba učnih enot Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika in statistika I prof. dr. Miran Černe 2 Fizika prof. dr. Igor Muševič 3 Splošna kemija I doc. dr. Saša Petriček 4 Osnove industrijske kemije prof. dr. Jadran Maček 5 Splošni izbirni predmet 6 Splošni izbirni predmet 2. semester 7 Matematika in statistika II prof. dr. Miran Černe 8 Splošna kemija II doc. dr. Saša Petriček 9 Anorganska kemija I prof. dr. Alojz Demšar doc. dr. Saša Petriček 10 Organska kemija I prof. dr. Jurij Svete 11 Osnove biokemije z biotehnologijo 12 Splošni izbirni predmet 2. letnik 3. semester doc. dr. Polona Žnidaršič Plazl 13 Anorganska kemija II doc. dr. Franci Perdih 14 Organska kemija II prof. dr. Janez Košmrlj 15 Praktikum iz kemije doc. dr. Nataša Gros, doc. dr. Bojan Kozlevčar, 16 Osnove kemijskega inženirstva doc. dr. Ana Lakota 17 Procesi v industrijski kemiji prof. dr. Jadran Maček prof. dr. Urška Šebenik 18 Strokovni izbirni predmet 4. semester 19 Analizna kemija I doc. dr. Nataša Gros 20 Fizikalna kemija I prof. dr. Ksenija Kogej 21 Praktikum iz kemije doc. dr. Nataša Gros, doc. dr. Bojan Kozlevčar, 22 Osnovne operacije v kemijskem inženirstvu doc. dr. Ana Lakota 23 Strokovni izbirni predmet 24 Strokovni izbirni predmet doc. dr. Jurij Reščič, prof. dr. Jurij Svete doc. dr. Jurij Reščič, prof. dr. Jurij Svete

9 Splošni izbirni predmeti * 1 Uporaba IKT v naravoslovju in doc. dr. Uroš Lotrič tehniki 2 Industrijska lastnina in prof. dr. Aleš Vahčič podjetništvo 3 Tehniška angleščina mag. Mojca Marija Hočevar 4 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred. spec. Dušan Gerlovič pred. šp. šp. vzg., vzg. * navedeni splošni izbirni predmeti so priporočeni, študent lahko kot splošne izbirne predmete izbira tudi iz nabora predmetov na UL Strokovni izbirni predmeti 1 Zagotavljanje kakovosti v analiznem laboratoriju doc. dr. Nataša Gros 2 Biotehnološki procesi in naprave prof. dr. Aleksander Pavko doc. dr. Andreja Žgajnar 3 Mehanske operacije doc. dr. Marjan Marinšek 4 Praktikum iz materialov doc. dr. Klementina Zupan 5 Osnove polimernega inženirstva prof.dr. Matjaž Krajnc 6 Polimerni materiali doc. dr. Urška Šebenik 7 Tehnologija premazov prof.dr. Matjaž Krajnc 8 Osnove regulacije tehnoloških procesov doc. dr. Jurij Reščič 9 Organska analitika s spektroskopijo prof. dr. Janez Košmrlj 10 Sintezne metode v anorganski doc. dr. Pevec Andrej kemiji 11 Sintezne tehnike v organski kemiji doc. dr. Janez Cerkovnik

10 4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester Matematika in statistika 1 I Fizika Splošna kemija I Osnove industrijske 4 kemije Splošni izbirni predmet Splošni izbirni predmet Skupaj semester Matematika in statistika 7 II Splošna kemija II Anorganska kemija I Organska kemija I Osnove biokemije z 11 biotehnologijo Splošni izbirni predmet Skupaj Skupaj 1. letnik Splošni izbirni predmeti 1. Kontaktne ure letnika* P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Uporaba IKT v IP 1 naravoslovju in tehniki* IP 2 IPodjetništvo* IP 3 Tehniška angleščina* IP 4 Športna vzgoja* *predmet je mogoče izbrati za splošni izbirni predmet v 1. ali v 2. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Anorganska kemija II Organska kemija II

11 15 Praktikum iz kemije Osnove kemijskega 16 inženirstva Procesi v industrijski 17 kemiji Strokovni izbirni 18 predmet Skupaj semester 19 Analizna kemija I Fizikalna kemija I Praktikum iz kemije Osnovne operacije v 22 kemijskem inženirstvu Strokovni izbirni 23 predmet Strokovni izbirni 24 predmet Skupaj Skupaj 2. letnik

12 Strokovni izbirni predmeti Kontaktne ure 2. letnika** P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Zagotavljanje kakovosti IP 5 v analiznem laboratoriju Biotehnološki procesi IP 6 in naprave IP 7 Mehanske operacije IP 8 Praktikum iz materialov Osnove polimernega IP 9 inženirstva IP 10 Polimerni materiali IP 11 Tehnologija premazov Osnove regulacije IP 12 tehnoloških procesov Organska analitika in IP 13 spektroskopija Sintezne metode v IP 14 anorganski kemiji Sintezne tehnike v IP 15 organski kemiji ** predmet je mogoče izbrati za strokovni izbirni predmet v 2. ali v 3. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

13 1. Naslov enote / predmeta / modula PODJETNIŠTVO 2. Koda enote SI Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomski 6. Letnik Prvi ali 7. Semester Prvi ali tretji drugi 8. Študijski program UŠP Kemija, Biokemija, 9. Študijska smer Ni smeri Kemijsko inženirstvo, Tehniška varnost, VSS Kemijska tehnologija 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je primerna učilnica, ki omogoča prilagodljivo razporeditev miz, projektor, platno, tablo. Potrebuje se dostop do interneta in ustrezno število električnih vtičnic (za prenosne računalnike). 13. Cilji in predmetno Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost timskega dela, specifične kompetence prevzemanja odgovornosti in samoiniciativnega delovanja pri reševanju človeških, tehničnih in ekonomskih problemov povezanih z razvojem novih produktov in storitev. Študentje z uporabo dizajnerskega pristopa in hitrega prototipiranja izdelajo delujoč prototip rešitve problema. Poleg tega predmet razvija sposobnost dizajnerskega in holističnega razmišljanja kot sodobne tehnike za reševanje problemov. Študentje osvojijo tudi zmožnosti za presojo poslovanja v podjetjih, sposobnosti za presojo poslovnih priložnosti in pridobijo kompetence za samostojno vodenje. Študentje si pri predmetu pridobijo naslednje specifične kompetence: - prepoznavanje in izkoriščanje podjetniške priložnosti - metode raziskav trga, kupcev, konkurence - kreativno in inovativno reševanje problemov - uporaba sodobnih multimedijskih in telekomunikacijskih orodij - funkcionalno poslovno pismenost in osnove poslovnih predstavitev - usposobljenost za vodenje projektov, prenos znanja v prakso, analizo poslovanja podjetij 14. Opis vsebine Študenti bodo v okviru predmeta spoznali: - pomen podjetništva v gospodarstvu in temeljne pojme podjetništva - prepoznavanje poslovnih priložnosti - dinamična podjetja in razvoj novih izdelkov in storitev v obdobju globalizacije - pet korakov razvoja novih izdelkov in storitev opazovanje, brainstorming, hitro prototipiranje, izboljšanje prototipov in implementacija rešitve. - dizajnerski način razmišljanja tehnični, poslovni, človeški vidik - kreativnost in inovativnost v poslovnem in privatnem življenju - tehnike spodbujanja kreativnosti - praktična aplikacija metode razvoja novih izdelkov in dizajnerskega procesa - okolje podjetja in njegova analiza - različne oblike družb z oceno njihovih prednosti in slabosti - osnove računovodstva in financiranja - poslovno načrtovanje, vsebino in način izdelave poslovnega načrta - politiko spodbujanja podjetništva države - pomen in vsebino marketinške/prodajne funkcije v podjetju - metode raziskovanja trga, porabnikov, konkurence

14 - temeljna znanja iz projektnega menedžmenta - poslovno komunikacijo - primere uspešnih slovenskih izdelkov, podjetij, podjetnikov 15. Temeljna literatura Vahčič, A., Prodan, I., in ostali: D.SCHOOL RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV - Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu, 2008 Kelley, T.: The Ten Faces of Innovation: IDEO's Strategies for Defeating the Devil's Advocate and Driving Creativity Throughout Your Organization Kelley, T. et al: The Art of Innovation: Lessons in Crativity from IDEO, America's Leading Design Firm Dodatna aktualna gradiva, objavljena na spletni strani predmeta Dopolnilna Literatura: Antončič,B.,Hisrich,R.,Petrin,T.,Vahčič,A.,Podjetništvo, Založba GV, Ljubljana, 2002, 485 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Študent bo spoznal in razumel: - pojme s področja podjetništva in gospodarstva, organizacije dela, vodenja razumevanje projektov, marketinga - osnovne zakonitosti kreativnega razvoja novih izdelkov in storitev ter podjetniške dejavnosti s poudarkom na primerih iz prakse kakor tudi iz študentovih življenjskih potreb ter izkušenj 16.2 Uporaba Predmet je usmerjen v praktično uporabo najnaprednejših metod razvoja novih izdelkov in storitev. Skozi dizajnerski način razmišljanja in s pomočjo d.school metodologije študent reši konkreten poslovni ali življenjski problem in osvoji znanje, ki ga lahko replicira v profesionalnem in osebnem življenju. Prepoznavanje podjetniških priložnosti, analiza podatkov in informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, izdelava prototipov, antropološke in etnografske metode spremljanja potrošnikov, izpeljava rešitve problema. Dokumentacija procesa z multimedijskimi metodami, samostojna priprava finančnih in poslovnih analiz (trženjskih, prodajnih ipd) Refleksija Študent bo interpretiral ter pred kolegi analiziral lastno razumevanje vsebine aktualnih člankov in razpoznavanja trendov. V skupinskem delu študentje analizirajo delo svoje in ostalih skupin in podajajo konstruktivno kritiko.

15 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Pri predmetu bo študent pridobil sposobnosti razumevanja podjetništva, razpoznavanja poslovnih priložnosti, analize trgov, potrošnikov, konkurence. Uporaba replikativne metodologije reševanja problemov in udejanjanja poslovnih priložnosti. Poslovna komunikacija. Pridobljene spretnosti bodo študentje znali uporabljati v osebnem in profesionalnem življenju, v delu v gospodarstvu ali javnem sektorju. Sposobnost `gradnje` boljših modelov namesto izbiranja med obstoječimi modeli. Predavanja s pomočjo različnih AV sredstev. Študentom podamo uvod v obravnavano snov, jih napotimo na obravnavo člankov v medijih, na spletnih straneh, na obravnavo primerov iz vsakdanje prakse tudi s pomočjo strokovnjakov iz prakse. Delo na konkretnem projektu, aktualnem problemu. Predstavitve sprotnega dela, poročilo in komentarji s strani mentorjev in študentov. Uporaba multimedijske tehnologije za spremljanje napredka, Internet, video Aktivno mentorstvo s strani pedagogov, asistentov, praktikov - podjetnikov Terensko delo analiza trga, potrošnikov, testiranje prototipov, uporaba rešitve problema, praktične vaje d.school metodologije Vsak študent pripravi ter izvede interpretacijo realnega problema iz prakse. Redna poročila o napredku, končno poročilo o rešitvi problema, sodelovanje na srečanjih, izpit pisni in/ali ustni. Ocene: 6-10 pozitivno 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Preverjanje znanja 21. Sestavljavec učnega načrta Prof.dr. Aleš Vahčič

16 1. Naslov enote / predmeta / modula TEHNIŠKA ANGLEŠČINA 2. Koda enote S Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 30 V 30 S Stopnja Prva, tj. 6. Letnik Prvi 7. Semester Prvi dodiplomska Ostale oblike 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Biokemija UŠP Kemijsko inženirstvo VSŠ Kemijska tehnologija 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Angleški 12. Posebnosti Program služi za podporo obveznim študijskim predmetom, saj temelji na obravnavi sorodnih strokovnih in znanstvenih vsebin v angleškem jeziku. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Usvajanje modernega angleškega strokovnega jezika, ki se uporablja v kemiji, biokemiji, kemijskem inženirstvu in kemijski tehnologiji (ESP & EAP in Chemistry) Bogatitev angleškega besednega zaklada s specifičnim strokovnim izrazjem med nadgrajevanjem jezikovnega znanja Urjenje v jezikovnih spretnostih bralnega, slušnega in vizualnega razumevanja, govornega sporazumevanja in ter ustnega in pisnega sporočanja Izražanje mnenj in zagovarjanje stališč v strokovni diskusiji Opisovanje laboratorijskih poskusov in pripomočkov v angleščini Interpretiranje numeričnih podatkov (kemijskih formul, enačb in grafov) Uporabljanje spletnih referenčnih virov in literature, npr. slovarjev, leksikonov in enciklopedij, pri prevajanju izvirnega angleškega strokovnega besedila in sestavljanju angleško-slovenskega glosarja Povzemanje besedil iz strokovnih in znanstvenih revij ter spletnih virov za pripravo poročil in ustnih predstavitev Pisanje izvlečkov, povzetkov in strokovnih člankov v angleščini Razvijanje učnih strategij za vseživljenjsko učenje 14. Opis vsebine Učne vsebine zajemajo naslednje tematske sklope (vsak se v semestru obravnava po dva tedna): 1 Zrak in ozračje 2 Materiali, polimeri, življenjski cikli 3 Prehranska veriga, zdrave in škodljive kemične snovi 4 Periodni sistem elementov, kemijski simboli, atomska zgradba idr. 5 Kemijske spojine iz naravnega okolja idr. 6 Kemijska industrija; kisline, baze in soli 7 Organska kemija, kemijska analiza, kemijske reakcije, zelena kemija 15. Temeljna literatura Hunt, A. in Grayson, A Twenty First Century Science: GCSE Chemistry Textbook. University of York Science Education Group & the Nuffield Curriculum Centre. Oxford: Oxford University Press. The Staff of The Princeton Review Cracking the GRE Chemistry Subject Test. 3. izd. New York: Random House, Inc. (Izbrana poglavja za univerzitetne študijske programe) Vukadinovič, N Describing Chemical Experiments. Ljubljana: NTF Kemijsko izobraževanje in informatika. Dostopno na: Vukadinovič, N English for Chemists. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko. [1 CD-rom]. Dopolnilni spletni viri. 1

17 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 16.1 Znanje in Bralno, slušno in vizualno razumevanje vsebin s področja stroke Pisno sporočanje ter govorno sporazumevanje in razumevanje sporočanje v angleščini o vsebinah stroke Strokovna terminologija Uporaba referenčnih virov 16.2 Uporaba Študentje bodo znanje lahko uporabljali pri študiju (npr. branje študijske literature v angleščini) ter pozneje v poklicu. Naučili se bodo spremljati dogajanje in novosti na področjih kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in kemijske tehnologije po angleških virih in literaturi. Ob koncu študija se bodo lažje vključili v trajnostni razvoj omenjenih področij Refleksija Znanje angleškega jezika je temeljna spretnost in služi za splošno komunikacijo v modernem globalnem svetu Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Prenosljive spretnosti so: urjenje sposobnosti razumevanja, sporočanja in sporazumevanja, sodelovanja v diskusijah; iskanje specifičnih informacij po različnih virih in sposobnost njihovega umeščanja v širši okvir; strategije učenja za razvoj samostojnih udeležencev v procesu vseživljenjskega učenja. Predavanja, vaje in seminarji z uporabo računalnika; samostojno ter sodelovalno delo v parih in skupinah. Frontalna metoda se uporablja pri predstavitvah in pojasnjevanju temeljnih vsebin. a) za vključitev v delo: dobro srednješolsko znanje angleščine (raven B2) Evropskega jezikovnega okvirja ter vpis v prvi letnik b) za pristop k pisnemu izpit: uspešno opravljena seminarska naloga (Sn) in govorna vaja (Gv) c) za pristop k ustnemu izpitu: pozitivno ocenjen pisni (Pi) del izpita I. metode ocenjevanja: a) seminarska naloga (Sn) s prevodom in glosarjem, oddana v času predavanj in vaj pred ustno predstavitvijo b) govorna vaja (Gv) med študijskim letom, tj. ustna predstavitev s pomočjo opornih točk in ključnih besed ter slikovnega ponazoritvenega gradiva na PowerPointovih prosojnicah c) pisni izpit (Pi), ki ga imajo študentje možnost opraviti tudi med študijskim letom z dvema pozitivno opravljenima kolokvijema d) sprotno sodelovanje II. struktura končne ocene: Pisni izpit (Pi): 75 % ocene Preverjanje med letom (Sn + Gv): 20 % ocene Sodelovanje (aktivna udeležba pri predavanjih in vajah): 5 % ocene III. ocenjevalna lestvica: a) končna ocena: 1 5 negativno, 6 10 pozitivno Fakultetna študentska anketa Samoevalvacija s pomočjo študentske ankete 21. Sestavljavec učnega načrta Viš. pred. mag. Mojca M. Hočevar 2

18 UČNI NAČRT 1. Naslov enote / predmeta / modula PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj Stopnja 1 6. Letnik 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Kemijsko inženirstvo UŠP Biokemija VSS Kemijska tehnologija P V S Ostale oblike ali 2. l. UŠP BKE 2. ali 3. l. UŠP KE, UŠP KI 3. l. VSS KT 9. Študijska smer 7. Semester 10. Steber programa izbirni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Izvaja se strnjeno v obliki delovne prakse v gospodarstvu pod vodstvom mentorja v podjetju in mentorja na fakulteti. Izvaja se lahko po končanem prvem ali drugem letniku v času, ko ni organiziranih oblik pouka. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študentje študijskih programov, ki jih izvaja UL FKKT, praktično usposabljanje praviloma opravijo v gospodarskih družbah. Študentje opravljajo praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki ustreza njihovemu poznejšemu poklicnemu delu. Namen prakse je omogočiti študentom preverjanje posredovanih teoretičnih znanj v okolju v katerem bodo delovali po zaključku študija ter jih nadgradili z znanji, ki so značilna za industrijsko tehnološko okolje in jih ni možno dobiti na šoli. Praksa poteka v povezavi študent mentor v podjetju ali inštituciji mentor na fakulteti. Praktično usposabljanje uvajanja študente v praktično delo in s tem spoznavanje strokovne narave dela ter aktualnih problematik v laboratoriju, industrijski proizvodnji in drugod. 14. Opis vsebine Pri praksi se študenti seznanijo z zahtevnostjo in kompleksnostjo vodenja industrijskih procesov. Spoznajo, da je za uspešno in varno delo v industriji osnovni pogoj natančno poznavanje vseh faz procesa in podrobna kemijska analiza in druga karakterizacija surovin, intermediatov, procesnih tokov in končnih produktov, kot tudi celovita analiza njegovega delovanja. Uspešnost procesa je pogojena z mnogo dejavniki in za njegovo varno obratovanje je potrebno tako optimalno delovanje posameznih procesnih operacij kot tudi usklajeno delovanje sistema kot celote. Vsebina prakse se prilagaja konkretnemu mestu kjer se opravlja. Področja na katerih študent lahko opravlja prakso so: uvajanje v delo na poklicnerm področju, spoznavanje s tehnološkim procesom in industrijsko proizvodnjo, sodelovanje pri raziskovalno razvojnih nalogah in planiranju ter načrtovanju izdelkov, nadzor proizvodnega procesa, vhodna in izhodna kontrola kvalitete surovin in produktov, instrumentalna analitika v raziskovalnem in kontrolnem laboratoriju, aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja in zagotavljanjem varnosti, vzdrževanje aparatov, merilnih in regulacijskih sistemov. 15. Temeljna literatura Nabor literature bo študent dobil na mestu opravljanja prakse oziroma jo lahko dobi tudi v knjižnici UL FKKT

19 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 16.1 Znanje in Študent se pri opravljanju praktičnega dela usposobi za povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih je pridobil pri različnih predmetih med študijem z dejanskimi pogoji v razumevanje praksi, tj. analiznih laboratorijih in laboratorijih za kontrolo kvalitete, industrijskih obratih. Študent spozna način reševanja posameznega problema, se seznani s tehnološkotehničničnimi parametri, se nauči strokovne komunikacije z drugim člani tima Uporaba Praktično usposabljane razvija pri študentu: sposobnost prenosa teoretičnih znanj na reševanje konkretnih problemov, predstavi sodoben pristop k reševanju inženirskih problemov, razvija sposobnost za vključevanje v skupinsko delo, sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki drugih disciplin, kar mu omogoča sodelovanje pri multidisciplinarnih projektih in mu razvija profesionalno etično in okoljsko odgovornost Refleksija Študent je sposoben kritično analizirati in primerjati različne pristope pri reševanju problemov tako na laboratorijskem kot tudi industrijskem nivoju Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Usposabljanje v konkretnem delovnem okolju mu razvija sposobnost za analitično naravoslovno tehnično vrednotenje dogajanj v praksi. Praksa poteka v izbranem podjetju oziroma drugi inštituciji s katerim je vnaprej podpisana tripartitna pogodba, ki določa pogoje usposabljanja. V podjetju vodi delo študenta, ki mora imeti najmanj 7. stopnjo izobrazbe kemijske ali sorodne smeri. Študent lahko začne z opravljanjem prakse po opravljenem 1. ali 2. letniku UŠP BKE; 2. ali 3. letniku UŠP KE in UŠP KI; 3. letniku VSS KT Študent odda dnevnik in sumarno poročilo o praksi. Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju z oceno delovnega mentorja v podjetju in fakultetnega mentorja je osnova za oblikovanje ocene. Ocenjevalna lestvica: opravljeno - neopravljeno Anketa, zunanja evalvacija prof. dr. Jadran Maček, Martina Kastelic Avsec, univ.dipl.inž.kem.inž.

20 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo VS program Kemijska tehnologija 1. Naslov enote / predmeta / modula Matematika in statistika I 2. Koda enote 4. Kontaktne ure Skup aj 3. Število ECTS kreditov 5 75 P 45 V 30 S Ostale oblike 5. Stopnja prva 6. Letnik prvi 7. Semester 8. Študijski program Kemijska tehnologija 9. Študijska smer 10. Steber programa obvezni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence prvi Študent bo pridobil osnova matematična znanja potrebna za računanje pri naravoslovno tehniških predmetih. Navaja ga na logično razmišljanje in induktivno sklepanje. Z vajami vzgaja točnost in doslednost Opis vsebine Realna števila: predstavitev, lastnosti, računanje s približki. Kompleksna števila. Vektorji v dvo- in tri-razsežnem prostoru, analitična geometrija. Reševanje sistemov enačb in linearna algebra. Zaporedja. Funkcija ene spremenljivke. Pregled elementarnih funkcij. Zveznost in limita Temeljna literatura 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja A. Turnšek: Tehniška matematika, FS, Ljubljana, 2007, 306 strani. R. Jamnik: Matematika, DMFA, Ljubljana, 1985, 567 strani (200 strani relevantnih za vsebino predmeta). Priporočena literatura: Kreyszig E., Advanced engineering mathematics, 9th edition, JW. 2006, 1232 str., 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje pojmov in osnovnih rezultatov višje matematike Uporaba V tehniških vedah Refleksija Razumevanje teorije na podlagi primerov in uporabe Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Formulacija problemov v primernem jeziku, reševanje in analiza dobljenih rezultatov na primerih. predavanja, vaje, domače naloge, samostojni študij literature. 1

21 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) vpis v 1. letnik VS program Kemijska tehnologija pisni in ustni izpit dva kolokvija iz vaj, uspešno opravljena nadomestita pisni izpit pisni (50% ocene) in ustni izpit (50% ocene)ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL) študentska anketa (univerzitetna in interna), samoevalvacija doc. dr. Janez Bernik J. Bernik, A generalization of Brauer's theorem on splitting fields to semigroups, J. Algebra 326 (2003), J. Bernik, Brauer-type results on semigroups over p- adic fields, Pacific J. Math. 208 (2003), J Bernik, On groups and semigroups of matrices with spectra in a finitely generated field, Linear Multilinear Algebra 53 (2005), dr. Jože Šrekl, viš. pred. J. Šrekl, V. Drusany, Vztahy v systémoch bezpečnosti práce a ich právny základ. Bezpeč. pr., 1999, 30, št. 4, str J. Šrekl, j. Golob, Janvit. Statistical modeling in fireignition hazard evaluation. Chem. biochem. eng. q., 2009, vol. 23, no. 3, str J. Šrekl, j. Golob, Impact of the buildings areas on the fire incidence. Acta chim. slov., 2010, vol. 57, no. 1, str

22 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo VS program Kemijska tehnologija 1. Naslov enote / predmeta / modula Matematika in statistika II 2. Koda enote 4. Kontaktne ure Skup aj 3. Število ECTS kreditov 5 75 P 45 V 30 S Ostale oblike 5. Stopnja prva 6. Letnik prvi 7. Semester 8. Študijski program Kemijska tehnologija 9. Študijska smer drugi 10. Steber programa obvezni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent bo pridobil osnova matematična znanja potrebna za računanje pri naravoslovno tehniških predmetih. Navaja ga na logično razmišljanje in induktivno sklepanje. Z vajami vzgaja točnost in doslednost. Daje tudi enostavne modele prenosa naravnega dogajanja v matematične formule. 14. Opis vsebine Odvod: definicija, pomen in uporaba. Višji odvodi. Aproksimacija s totalnim diferencialom. Nedoločeni integral: definicija, osnovne integracijske metode. Določeni integral: definicija, uporaba, računanje. Diferencialne enačbe: enačbe z ločljivimi spremenljivkami, linearna diferencialna enačba prvega reda, linearna diferencialna enačba s konstantnimi koeficienti drugega reda, sistemi diferencialnih enačb, zgledi iz prakse. Osnove statistike: predstavitev podatkov, populacija in vzorec, cenilke. Hipoteze, korelacija in linearna regresija, metoda najmanjših kvadratov. 15. Temeljna literatura 16. Predvideni študijski dosežki R. Jamnik: Matematika, DMFA, Ljubljana, 1985, 567 strani (300 strani relevantnih za vsebino predmeta). Drobnič Vidic A., Izbrana poglavja iz matematike, Zbirka vaj, FKKT, Ljubljana 2001, 237 str. Šrekl J., Izbrana poglavja iz matematike, FKKT, Ljubljana 1997, 133 str. Priporočena literatura: William E. Boyce, Richard C. DiPrima, Elementary Differential Equations and Boundary Value Problems, with ODE Architect CD, 8 th edition, 800 str., Kreyszig E., Advanced engineering mathematics, 9th edition, JW. 2006, 1232 str., 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje pojmov in osnovnih rezultatov višje matematike Uporaba V tehniških vedah Refleksija Razumevanje teorije na podlagi primerov in uporabe. 1

23 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet VS program Kemijska tehnologija Formulacija problemov v primernem jeziku, reševanje in analiza dobljenih rezultatov na primerih. predavanja, vaje, domače naloge, samostojni študij literature. Opravljen izpit iz Matematike in statistike I pisni in ustni izpit dva kolokvija iz vaj, uspešno opravljena nadomestita pisni izpit pisni (50% ocene) in ustni izpit (50% ocene)ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL) študentska anketa (univerzitetna in interna), samoevalvacija doc. dr. Janez Bernik J. Bernik, A generalization of Brauer's theorem on splitting fields to semigroups, J. Algebra 326 (2003), J. Bernik, Brauer-type results on semigroups over p- adic fields, Pacific J. Math. 208 (2003), J Bernik, On groups and semigroups of matrices with spectra in a finitely generated field, Linear Multilinear Algebra 53 (2005), dr. Jože Šrekl, viš. pred. J. Šrekl, V. Drusany, Vztahy v systémoch bezpečnosti práce a ich právny základ. Bezpeč. pr., 1999, 30, št. 4, str J. Šrekl, j. Golob, Janvit. Statistical modeling in fireignition hazard evaluation. Chem. biochem. eng. q., 2009, vol. 23, no. 3, str J. Šrekl, j. Golob, Impact of the buildings areas on the fire incidence. Acta chim. slov., 2010, vol. 57, no. 1, str

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39 UL FKKT, spremembe v univerzitetnem študijskem programu Kemijsko inženirstvo, 1. in 2. letnik 1. letnik Splošni izbirni predmeti PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Podjetništvo Ime in opis predmeta Industrijska lastnina in podjetništvo 2 P 3 S Podjetništvo 2 P 3 SV Predavatelj, ki je lani začel izvajati ta predmet je po izkušnjah z izvajanjem predlagal izboljšavo vsebin, ki so tudi podane na sodobnejši način, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ki je skupen Tehniška angleščina Vsebina predmeta, razpored kontaktnih ur Obvezni predmeti Osnove Vsebina predmeta in inženirstva nosilec za več programov. 2 P 3 SV 2 P 1 S 2 SV Predavateljica, ki je lani začela izvajati ta predmet, je po izkušnjah z izvajanjem predlagala izboljšavo vsebin, hkrati se poenoti tudi ime predmeta ter razpored kontaktnih ur, ker se predmet izvaja za več programov. doc. dr. Jerman Boris prof. dr. Pavko Aleksander Prvo leto izvajanja predmeta kaže, da bo študentom kemijskega inženirstva takoj po srednji šoli, na začetku študija,bolj koristil predmet, ki bi jim dal osnovno orientacijo v poklicu za katerega so se odločili in njegovo vlogo v svetu tehnike. Zato je povezava kemijskega inženirstva razširjena še na druga inženirska področja, Bolj poglobljeno povezavo s strojništvom bodo študenti laže osmislili v višjih letnikih v okviru izbirnih predmetov, ki jih lahko vpišejo tudi na FS. Zato je smiselna tudi zemenjava nosilca

40 2. letnik Strokovni izbirni predmet 2. ali 3. letnika PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Praktično usposabljanje Ime predmeta, nosilec Industrijska praksa, Martina Kastelic Avsec Praktično usposabljanje, doc. dr. Zupančič Valant Andreja Obvezni predmeti Organska Nosilec prof. dr. Zupan Marko prof. dr. Svete Jurij Razbremenitev kemija Kemijska Nosilec Razbremenitev termodinamika prof. dr. Jamnik Andrej prof. dr. Lah Jurij Instrumentalne metode analize Instrumentalne metode, poletni semester Praktikum iz instrumentalnih metod analize Kvantna mehanika Ime predmeta, zamenjava semestra izvajanja Ime predmeta, nosilec, zamenjava semestra izvajanja Nosilec, zamenjava semestra izvajanja Praktikum iz instrumentalnih metod, prof. dr. Zupančič Kralj Lucija, poletni semester prof. dr. Koller Jože, zimski semester Instrumentalne metode analize, zimski semester Praktikum iz instrumentalnih metod analize prof. dr. Zupančič Kralj Lucija, doc. dr. Pompe Matevž, zimski semester doc. dr. Urbič Tomaž, poletni semester Poenotenje imena predmeta na programih, Zaradi vsebinske koordinacije individualnih programov praktičnega usposabljanja je potreben nosilec z učiteljskim nazivom. Redakcijski popravek, Izvedba predmeta po akreditiranem programu je zaradi kadrovskoprostorskih okoliščin nemogoča. Predviden premik ne vpliva na smiselnost zaporedja premetov v programu. Redakcijski popravek, razbremenitev, Praktikum je povezan z istoimenskim predmetom in se premakne skupaj z njim. Razbremenitev Premik predmeta zaradi ohranitve skupnega števila ECTS v semestru (povezano s premikom Instrumentalnih metod analize in praktikuma pri tem

41 predmetu) Kemijska in procesna varnost Materiali za inženirje Zamenjava semestra izvajanja zimski semester poletni semester Razbremenitev Premik predmeta zaradi ohranitve skupnega števila ECTS v semestru (povezano s premikom Instrumentalnih metod analize in praktikuma pri tem predmetu) Nosilec prof. dr. Pejovnik Stane prof. dr. Pejovnik Stane doc. dr. Zupan Klementina Razbremenitev rektorja

42 4.5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostiakreditirani program (upoštevane so tudi akreditirane spremembe za lansko leto) z označenimi mesti predlaganih sprememb 4.5.a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Peter Legiša 2 Fizika I prof. dr. Svjetlana Fajfer 3 Splošna kemija prof. dr. Ivan Leban 4 Molekularne osnove ved o življenju doc. dr. Marko Dolinar 5 Osnove inženirstva doc. dr. Boris Jerman 6-9 Izbirni predmet - splošni 2. semester 10 Matematika II prof. dr. Edvard Kramar 11 Fizika II prof. dr. Svjetlana Fajfer 12 Praktikum iz fizike izr. prof. dr. Boštjan Golob 13 Anorganska kemija prof. dr. Ivan Leban 14 Praktikum iz splošne in anorganske kemije prof. dr. Ivan Leban 15 Kemijsko inženirstvo I prof. dr. Janvit Golob prof. dr. Aleksander Pavko 2. letnik 3. semester 16 Matematika III prof. dr. Edvard Kramar 17 Organska kemija prof. dr. Marko Zupan 18 Kemijska termodinamika izr. prof. dr. Andrej Jamnik 19 Kvantna mehanika prof. dr. Jože Koller 20 Kemijska in procesna varnost prof. dr. Jadran Maček 6-9 Izbirni predmet - splošni 4. semester 21 Instrumentalne metode prof. dr. Lucija Zupančič Kralj 22 Praktikum iz instrumentalnih metod prof. dr. Lucija Zupančič Kralj 23 Kemijsko inženirstvo II izr. prof. dr. Matjaž Krajnc 24 Fluidna mehanika izr. prof. dr. Igor Plazl 25 Materiali za inženirje prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik Izbirni predmet - strokovni Splošni izbirni predmeti 6 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič 7 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik mag. Dušan Gerlovič 8 Tehniška angleščina mag. Mojca Marija Hočevar 9 Industrijska lastnina in podjetništvo prof. dr. Aleš Vahčič

43 Strokovni zbirni predmeti 26 Biotehnologija prof. dr. Marin Berovič 27 Osnove okoljskega inženirstva prof. dr. Jana Zagorc Končan 28 Polimerni materiali doc. dr. Urška Šebenik 29 Osnove polimernega inženirstva doc. dr. Urška Šebenik 30 Sodobne metode karakterizacije materialov doc. dr. Marjan Marinšek 31 Praktikum iz materialov doc. dr. Klementina Zupan 32 Mehanske in hidrodinamske operacije prof. dr. Aleksander Pavko doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn

44 Praktično usposabljanje je vključeno v posamezne predmete in posebej poudarjeno pri predmetih Praktikum iz fizike (75 kontaktnih ur), Praktikum iz splošne in anorganske kemije (75 kontaktnih ur), Praktikum iz instrumentalnih metod (75 kontaktnih ur), Praktikum iz kemijskega inženirstva (150 kontaktnih ur) in Diplomsko delo (225 kontaktnih ur) ter pri izbirnem predmetu Industrijska praksa. Posredno se vključuje tudi v drugih predmetih kot laboratorijsko delo in izdelava seminarskih nalog. 4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Molekularne osnove ved o življenju Osnove inženirstva Izbirni predmet - splošni Skupaj semester 6 Matematika II Fizika II Praktikum iz fizike Anorganska kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Kemijsko inženirstvo I Skupaj Skupaj 1. letnik Splošni izbirni predmeti 1. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 12 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki* Športna vzgoja* Tehniška angleščina* Industrijska lastnina in podjetništvo* *predmet je mogoče izbrati za splošni izbirni predmet v 1. ali v 2. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju.

45 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 16 Matematika III Organska kemija Kemijska termodinamika Kvantna mehanika Kemijska in procesna varnost Izbirni predmet - splošni Skupaj semester 21 Instrumentalne metode Praktikum iz instrumentalnih metod Kemijsko inženirstvo II Fluidna mehanika Materiali za inženirje Izbirni predmet - strokovni Skupaj Skupaj 2. letnik Strokovni izbirni predmeti 2. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 26 Biotehnologija** Osnove okoljskega inženirstva** Polimerni materiali** Industrijska praksa** ** predmet je mogoče izbrati za strokovni izbirni predmet v 2. ali v 3. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

46 4.5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostioznačene so predlagane spremembe 4.5.a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Peter Legiša 2 Fizika I prof. dr. Svjetlana Fajfer 3 Splošna kemija prof. dr. Ivan Leban 4 Molekularne osnove ved o življenju doc. dr. Marko Dolinar 5 Osnove inženirstva prof. dr. Aleksander Pavko 6-9 Izbirni predmet - splošni 2. semester 10 Matematika II prof. dr. Edvard Kramar 11 Fizika II prof. dr. Svjetlana Fajfer 12 Praktikum iz fizike izr. prof. dr. Boštjan Golob 13 Anorganska kemija prof. dr. Ivan Leban 14 Praktikum iz splošne in anorganske kemije prof. dr. Ivan Leban 15 Kemijsko inženirstvo I prof. dr. Janvit Golob prof. dr. Aleksander Pavko 2. letnik 3. semester 16 Matematika III prof. dr. Edvard Kramar 17 Organska kemija prof. dr. Jurij Svete 18 Kemijska termodinamika izr. prof. dr. Jurij Lah Instrumentalne metode analize Praktikum iz instrumentalnih metod analize 6-9 Izbirni predmet - splošni 4. semester prof. dr. Lucija Zupančič Kralj prof. dr. Lucija Zupančič Kral doc. dr. Matevž Pombe 21 Kvantna mehanika doc. dr. Tomaž Urbič 22 Kemijska in procesna varnost prof. dr. Jadran Maček 23 Kemijsko inženirstvo II izr. prof. dr. Matjaž Krajnc 24 Fluidna mehanika izr. prof. dr. Igor Plazl 25 Materiali za inženirje prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik doc. dr. Zupan Klementina Izbirni predmet - strokovni Splošni izbirni predmeti 6 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič 7 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik mag. Dušan Gerlovič 8 Tehniška angleščina mag. Mojca Marija Hočevar 9 Podjetništvo prof. dr. Aleš Vahčič

47 Strokovni zbirni predmeti 26 Biotehnologija prof. dr. Marin Berovič 27 Osnove okoljskega inženirstva prof. dr. Jana Zagorc Končan 28 Polimerni materiali doc. dr. Urška Šebenik 29 Osnove polimernega inženirstva doc. dr. Urška Šebenik 30 Sodobne metode karakterizacije materialov doc. dr. Marjan Marinšek 31 Praktikum iz materialov doc. dr. Klementina Zupan 32 Mehanske in hidrodinamske operacije prof. dr. Aleksander Pavko doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn

48 Praktično usposabljanje je vključeno v posamezne predmete in posebej poudarjeno pri predmetih Praktikum iz fizike (75 kontaktnih ur), Praktikum iz splošne in anorganske kemije (75 kontaktnih ur), Praktikum iz instrumentalnih metod (75 kontaktnih ur), Praktikum iz kemijskega inženirstva (150 kontaktnih ur) in Diplomsko delo (225 kontaktnih ur) ter pri izbirnem predmetu Industrijska praksa. Posredno se vključuje tudi v drugih predmetih kot laboratorijsko delo in izdelava seminarskih nalog. 4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Molekularne osnove ved o življenju Osnove inženirstva Izbirni predmet - splošni Skupaj semester 6 Matematika II Fizika II Praktikum iz fizike Anorganska kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Kemijsko inženirstvo I Skupaj Skupaj 1. letnik Splošni izbirni predmeti 1. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 12 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki* Športna vzgoja* Tehniška angleščina* Podjetništvo* *predmet je mogoče izbrati za splošni izbirni predmet v 1. ali v 2. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju.

49 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 16 Matematika III Organska kemija Kemijska termodinamika Instrumentalne metode Praktikum iz instrumentalnih metod Izbirni predmet - splošni Skupaj semester 19 Kvantna mehanika Kemijska in procesna varnost Kemijsko inženirstvo II Fluidna mehanika Materiali za inženirje Izbirni predmet - strokovni Skupaj Skupaj 2. letnik Strokovni izbirni predmeti 2. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 26 Biotehnologija** Osnove okoljskega inženirstva** Polimerni materiali** Praktično usposabljanje** ** predmet je mogoče izbrati za strokovni izbirni predmet v 2. ali v 3. letniku, vendar samo enkrat v celotnem študiju. Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

50 1. Naslov enote / predmeta / modula PODJETNIŠTVO 2. Koda enote SI Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomski 6. Letnik Prvi ali 7. Semester Prvi ali tretji drugi 8. Študijski program UŠP Kemija, Biokemija, 9. Študijska smer Ni smeri Kemijsko inženirstvo, Tehniška varnost, VSS Kemijska tehnologija 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je primerna učilnica, ki omogoča prilagodljivo razporeditev miz, projektor, platno, tablo. Potrebuje se dostop do interneta in ustrezno število električnih vtičnic (za prenosne računalnike). 13. Cilji in predmetno Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost timskega dela, specifične kompetence prevzemanja odgovornosti in samoiniciativnega delovanja pri reševanju človeških, tehničnih in ekonomskih problemov povezanih z razvojem novih produktov in storitev. Študentje z uporabo dizajnerskega pristopa in hitrega prototipiranja izdelajo delujoč prototip rešitve problema. Poleg tega predmet razvija sposobnost dizajnerskega in holističnega razmišljanja kot sodobne tehnike za reševanje problemov. Študentje osvojijo tudi zmožnosti za presojo poslovanja v podjetjih, sposobnosti za presojo poslovnih priložnosti in pridobijo kompetence za samostojno vodenje. Študentje si pri predmetu pridobijo naslednje specifične kompetence: - prepoznavanje in izkoriščanje podjetniške priložnosti - metode raziskav trga, kupcev, konkurence - kreativno in inovativno reševanje problemov - uporaba sodobnih multimedijskih in telekomunikacijskih orodij - funkcionalno poslovno pismenost in osnove poslovnih predstavitev - usposobljenost za vodenje projektov, prenos znanja v prakso, analizo poslovanja podjetij 14. Opis vsebine Študenti bodo v okviru predmeta spoznali: - pomen podjetništva v gospodarstvu in temeljne pojme podjetništva - prepoznavanje poslovnih priložnosti - dinamična podjetja in razvoj novih izdelkov in storitev v obdobju globalizacije - pet korakov razvoja novih izdelkov in storitev opazovanje, brainstorming, hitro prototipiranje, izboljšanje prototipov in implementacija rešitve. - dizajnerski način razmišljanja tehnični, poslovni, človeški vidik - kreativnost in inovativnost v poslovnem in privatnem življenju - tehnike spodbujanja kreativnosti - praktična aplikacija metode razvoja novih izdelkov in dizajnerskega procesa - okolje podjetja in njegova analiza - različne oblike družb z oceno njihovih prednosti in slabosti - osnove računovodstva in financiranja - poslovno načrtovanje, vsebino in način izdelave poslovnega načrta - politiko spodbujanja podjetništva države - pomen in vsebino marketinške/prodajne funkcije v podjetju - metode raziskovanja trga, porabnikov, konkurence

51 - temeljna znanja iz projektnega menedžmenta - poslovno komunikacijo - primere uspešnih slovenskih izdelkov, podjetij, podjetnikov 15. Temeljna literatura Vahčič, A., Prodan, I., in ostali: D.SCHOOL RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV - Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu, 2008 Kelley, T.: The Ten Faces of Innovation: IDEO's Strategies for Defeating the Devil's Advocate and Driving Creativity Throughout Your Organization Kelley, T. et al: The Art of Innovation: Lessons in Crativity from IDEO, America's Leading Design Firm Dodatna aktualna gradiva, objavljena na spletni strani predmeta Dopolnilna Literatura: Antončič,B.,Hisrich,R.,Petrin,T.,Vahčič,A.,Podjetništvo, Založba GV, Ljubljana, 2002, 485 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Študent bo spoznal in razumel: - pojme s področja podjetništva in gospodarstva, organizacije dela, vodenja razumevanje projektov, marketinga - osnovne zakonitosti kreativnega razvoja novih izdelkov in storitev ter podjetniške dejavnosti s poudarkom na primerih iz prakse kakor tudi iz študentovih življenjskih potreb ter izkušenj 16.2 Uporaba Predmet je usmerjen v praktično uporabo najnaprednejših metod razvoja novih izdelkov in storitev. Skozi dizajnerski način razmišljanja in s pomočjo d.school metodologije študent reši konkreten poslovni ali življenjski problem in osvoji znanje, ki ga lahko replicira v profesionalnem in osebnem življenju. Prepoznavanje podjetniških priložnosti, analiza podatkov in informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, izdelava prototipov, antropološke in etnografske metode spremljanja potrošnikov, izpeljava rešitve problema. Dokumentacija procesa z multimedijskimi metodami, samostojna priprava finančnih in poslovnih analiz (trženjskih, prodajnih ipd) Refleksija Študent bo interpretiral ter pred kolegi analiziral lastno razumevanje vsebine aktualnih člankov in razpoznavanja trendov. V skupinskem delu študentje analizirajo delo svoje in ostalih skupin in podajajo konstruktivno kritiko.

52 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Pri predmetu bo študent pridobil sposobnosti razumevanja podjetništva, razpoznavanja poslovnih priložnosti, analize trgov, potrošnikov, konkurence. Uporaba replikativne metodologije reševanja problemov in udejanjanja poslovnih priložnosti. Poslovna komunikacija. Pridobljene spretnosti bodo študentje znali uporabljati v osebnem in profesionalnem življenju, v delu v gospodarstvu ali javnem sektorju. Sposobnost `gradnje` boljših modelov namesto izbiranja med obstoječimi modeli. Predavanja s pomočjo različnih AV sredstev. Študentom podamo uvod v obravnavano snov, jih napotimo na obravnavo člankov v medijih, na spletnih straneh, na obravnavo primerov iz vsakdanje prakse tudi s pomočjo strokovnjakov iz prakse. Delo na konkretnem projektu, aktualnem problemu. Predstavitve sprotnega dela, poročilo in komentarji s strani mentorjev in študentov. Uporaba multimedijske tehnologije za spremljanje napredka, Internet, video Aktivno mentorstvo s strani pedagogov, asistentov, praktikov - podjetnikov Terensko delo analiza trga, potrošnikov, testiranje prototipov, uporaba rešitve problema, praktične vaje d.school metodologije Vsak študent pripravi ter izvede interpretacijo realnega problema iz prakse. Redna poročila o napredku, končno poročilo o rešitvi problema, sodelovanje na srečanjih, izpit pisni in/ali ustni. Ocene: 6-10 pozitivno 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Preverjanje znanja 21. Sestavljavec učnega načrta Prof.dr. Aleš Vahčič

53 1. Naslov enote / predmeta / modula TEHNIŠKA ANGLEŠČINA 2. Koda enote S Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 30 V 30 S Stopnja Prva, tj. 6. Letnik Prvi 7. Semester Prvi dodiplomska Ostale oblike 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Biokemija UŠP Kemijsko inženirstvo VSŠ Kemijska tehnologija 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Angleški 12. Posebnosti Program služi za podporo obveznim študijskim predmetom, saj temelji na obravnavi sorodnih strokovnih in znanstvenih vsebin v angleškem jeziku. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Usvajanje modernega angleškega strokovnega jezika, ki se uporablja v kemiji, biokemiji, kemijskem inženirstvu in kemijski tehnologiji (ESP & EAP in Chemistry) Bogatitev angleškega besednega zaklada s specifičnim strokovnim izrazjem med nadgrajevanjem jezikovnega znanja Urjenje v jezikovnih spretnostih bralnega, slušnega in vizualnega razumevanja, govornega sporazumevanja in ter ustnega in pisnega sporočanja Izražanje mnenj in zagovarjanje stališč v strokovni diskusiji Opisovanje laboratorijskih poskusov in pripomočkov v angleščini Interpretiranje numeričnih podatkov (kemijskih formul, enačb in grafov) Uporabljanje spletnih referenčnih virov in literature, npr. slovarjev, leksikonov in enciklopedij, pri prevajanju izvirnega angleškega strokovnega besedila in sestavljanju angleško-slovenskega glosarja Povzemanje besedil iz strokovnih in znanstvenih revij ter spletnih virov za pripravo poročil in ustnih predstavitev Pisanje izvlečkov, povzetkov in strokovnih člankov v angleščini Razvijanje učnih strategij za vseživljenjsko učenje 14. Opis vsebine Učne vsebine zajemajo naslednje tematske sklope (vsak se v semestru obravnava po dva tedna): 1 Zrak in ozračje 2 Materiali, polimeri, življenjski cikli 3 Prehranska veriga, zdrave in škodljive kemične snovi 4 Periodni sistem elementov, kemijski simboli, atomska zgradba idr. 5 Kemijske spojine iz naravnega okolja idr. 6 Kemijska industrija; kisline, baze in soli 7 Organska kemija, kemijska analiza, kemijske reakcije, zelena kemija 15. Temeljna literatura Hunt, A. in Grayson, A Twenty First Century Science: GCSE Chemistry Textbook. University of York Science Education Group & the Nuffield Curriculum Centre. Oxford: Oxford University Press. The Staff of The Princeton Review Cracking the GRE Chemistry Subject Test. 3. izd. New York: Random House, Inc. (Izbrana poglavja za univerzitetne študijske programe) Vukadinovič, N Describing Chemical Experiments. Ljubljana: NTF Kemijsko izobraževanje in informatika. Dostopno na: Vukadinovič, N English for Chemists. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko. [1 CD-rom]. Dopolnilni spletni viri. 1

54 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 16.1 Znanje in Bralno, slušno in vizualno razumevanje vsebin s področja stroke Pisno sporočanje ter govorno sporazumevanje in razumevanje sporočanje v angleščini o vsebinah stroke Strokovna terminologija Uporaba referenčnih virov 16.2 Uporaba Študentje bodo znanje lahko uporabljali pri študiju (npr. branje študijske literature v angleščini) ter pozneje v poklicu. Naučili se bodo spremljati dogajanje in novosti na področjih kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in kemijske tehnologije po angleških virih in literaturi. Ob koncu študija se bodo lažje vključili v trajnostni razvoj omenjenih področij Refleksija Znanje angleškega jezika je temeljna spretnost in služi za splošno komunikacijo v modernem globalnem svetu Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Prenosljive spretnosti so: urjenje sposobnosti razumevanja, sporočanja in sporazumevanja, sodelovanja v diskusijah; iskanje specifičnih informacij po različnih virih in sposobnost njihovega umeščanja v širši okvir; strategije učenja za razvoj samostojnih udeležencev v procesu vseživljenjskega učenja. Predavanja, vaje in seminarji z uporabo računalnika; samostojno ter sodelovalno delo v parih in skupinah. Frontalna metoda se uporablja pri predstavitvah in pojasnjevanju temeljnih vsebin. a) za vključitev v delo: dobro srednješolsko znanje angleščine (raven B2) Evropskega jezikovnega okvirja ter vpis v prvi letnik b) za pristop k pisnemu izpit: uspešno opravljena seminarska naloga (Sn) in govorna vaja (Gv) c) za pristop k ustnemu izpitu: pozitivno ocenjen pisni (Pi) del izpita I. metode ocenjevanja: a) seminarska naloga (Sn) s prevodom in glosarjem, oddana v času predavanj in vaj pred ustno predstavitvijo b) govorna vaja (Gv) med študijskim letom, tj. ustna predstavitev s pomočjo opornih točk in ključnih besed ter slikovnega ponazoritvenega gradiva na PowerPointovih prosojnicah c) pisni izpit (Pi), ki ga imajo študentje možnost opraviti tudi med študijskim letom z dvema pozitivno opravljenima kolokvijema d) sprotno sodelovanje II. struktura končne ocene: Pisni izpit (Pi): 75 % ocene Preverjanje med letom (Sn + Gv): 20 % ocene Sodelovanje (aktivna udeležba pri predavanjih in vajah): 5 % ocene III. ocenjevalna lestvica: a) končna ocena: 1 5 negativno, 6 10 pozitivno Fakultetna študentska anketa Samoevalvacija s pomočjo študentske ankete 21. Sestavljavec učnega načrta Viš. pred. mag. Mojca M. Hočevar 2

55 UČNI NAČRT 1. Naslov enote / predmeta / modula PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj Stopnja 1 6. Letnik 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Kemijsko inženirstvo UŠP Biokemija VSS Kemijska tehnologija P V S Ostale oblike ali 2. l. UŠP BKE 2. ali 3. l. UŠP KE, UŠP KI 3. l. VSS KT 9. Študijska smer 7. Semester 10. Steber programa izbirni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Izvaja se strnjeno v obliki delovne prakse v gospodarstvu pod vodstvom mentorja v podjetju in mentorja na fakulteti. Izvaja se lahko po končanem prvem ali drugem letniku v času, ko ni organiziranih oblik pouka. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študentje študijskih programov, ki jih izvaja UL FKKT, praktično usposabljanje praviloma opravijo v gospodarskih družbah. Študentje opravljajo praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki ustreza njihovemu poznejšemu poklicnemu delu. Namen prakse je omogočiti študentom preverjanje posredovanih teoretičnih znanj v okolju v katerem bodo delovali po zaključku študija ter jih nadgradili z znanji, ki so značilna za industrijsko tehnološko okolje in jih ni možno dobiti na šoli. Praksa poteka v povezavi študent mentor v podjetju ali inštituciji mentor na fakulteti. Praktično usposabljanje uvajanja študente v praktično delo in s tem spoznavanje strokovne narave dela ter aktualnih problematik v laboratoriju, industrijski proizvodnji in drugod. 14. Opis vsebine Pri praksi se študenti seznanijo z zahtevnostjo in kompleksnostjo vodenja industrijskih procesov. Spoznajo, da je za uspešno in varno delo v industriji osnovni pogoj natančno poznavanje vseh faz procesa in podrobna kemijska analiza in druga karakterizacija surovin, intermediatov, procesnih tokov in končnih produktov, kot tudi celovita analiza njegovega delovanja. Uspešnost procesa je pogojena z mnogo dejavniki in za njegovo varno obratovanje je potrebno tako optimalno delovanje posameznih procesnih operacij kot tudi usklajeno delovanje sistema kot celote. Vsebina prakse se prilagaja konkretnemu mestu kjer se opravlja. Področja na katerih študent lahko opravlja prakso so: uvajanje v delo na poklicnerm področju, spoznavanje s tehnološkim procesom in industrijsko proizvodnjo, sodelovanje pri raziskovalno razvojnih nalogah in planiranju ter načrtovanju izdelkov, nadzor proizvodnega procesa, vhodna in izhodna kontrola kvalitete surovin in produktov, instrumentalna analitika v raziskovalnem in kontrolnem laboratoriju, aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja in zagotavljanjem varnosti, vzdrževanje aparatov, merilnih in regulacijskih sistemov. 15. Temeljna literatura Nabor literature bo študent dobil na mestu opravljanja prakse oziroma jo lahko dobi tudi v knjižnici UL FKKT

56 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 16.1 Znanje in Študent se pri opravljanju praktičnega dela usposobi za povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih je pridobil pri različnih predmetih med študijem z dejanskimi pogoji v razumevanje praksi, tj. analiznih laboratorijih in laboratorijih za kontrolo kvalitete, industrijskih obratih. Študent spozna način reševanja posameznega problema, se seznani s tehnološkotehničničnimi parametri, se nauči strokovne komunikacije z drugim člani tima Uporaba Praktično usposabljane razvija pri študentu: sposobnost prenosa teoretičnih znanj na reševanje konkretnih problemov, predstavi sodoben pristop k reševanju inženirskih problemov, razvija sposobnost za vključevanje v skupinsko delo, sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki drugih disciplin, kar mu omogoča sodelovanje pri multidisciplinarnih projektih in mu razvija profesionalno etično in okoljsko odgovornost Refleksija Študent je sposoben kritično analizirati in primerjati različne pristope pri reševanju problemov tako na laboratorijskem kot tudi industrijskem nivoju Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Usposabljanje v konkretnem delovnem okolju mu razvija sposobnost za analitično naravoslovno tehnično vrednotenje dogajanj v praksi. Praksa poteka v izbranem podjetju oziroma drugi inštituciji s katerim je vnaprej podpisana tripartitna pogodba, ki določa pogoje usposabljanja. V podjetju vodi delo študenta, ki mora imeti najmanj 7. stopnjo izobrazbe kemijske ali sorodne smeri. Študent lahko začne z opravljanjem prakse po opravljenem 1. ali 2. letniku UŠP BKE; 2. ali 3. letniku UŠP KE in UŠP KI; 3. letniku VSS KT Študent odda dnevnik in sumarno poročilo o praksi. Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju z oceno delovnega mentorja v podjetju in fakultetnega mentorja je osnova za oblikovanje ocene. Ocenjevalna lestvica: opravljeno - neopravljeno Anketa, zunanja evalvacija prof. dr. Jadran Maček, Martina Kastelic Avsec, univ.dipl.inž.kem.inž.

57 1. Naslov enote / predmeta / OSNOVE INŽENIRSTVA modula 2. Koda enote IN Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P 45 V 0 S 30 Ostale oblike 5. Stopnja UNI-1 6. Letnik Semester Študijski Kemijsko inženirstvo 9. Študijska program 10. Steber programa 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Obvezni predmet 11. Jezik smer Slovenski Cilj predmeta je študente seznaniti z značilnostmi in koncepti kemijsko inženirske stroke in njeno vlogo v svetu tehnike. Predmetno specifične kompetence: - študent spozna kemijsko proizvodno linijo in prepletanje posameznih tehniških strok na poti od surovine do produkta - študent spozna značilnosti kemijsko tehnološkega procesa ter koncept osnovnih operacij in reakcij v njem - razume procesno shemo in pomen posameznih naprav za določen kemijsko tehnološki proces. 14. Opis vsebine Uvod: pomen tehnike v svetu znanosti in gospodarstva. Osnovne tehnične discipline. Kemijsko inženirstvo: smeri razvoja in aktivnosti kemijskega inženirja. Proces in procesna shema. Osnovne procesne spremenljivke. Tehnike merjenja procesnih spremenljivk. Osnovne faze kemijsko tehnološkega procesa: priprava surovin, kemijska pretvorba, izolacija produktov, ravnanje z odpadki, varovanje okolja. Kemijska proizvodna linija. Cevne napeljave, armature, transport tekočin, transport plinov, transport trdnih snovi, skladiščenje. Osnovne aparature v kemijski industriji: mešalne posode, separatorji, toplotni menjalniki, peči, reaktorji za kemijsko pretvorbo surovin v tekočem, trdnem in plinastem stanju. Črpalke, kompresorji, elektromotorji. Materiali za kemijske naprave. Jekla, neželezne kovine, plastične mase, kompoziti, nekovinska anorganska gradiva. Korozija in zaščita, vzdrževanje. Elektrotehnika v kemijski industriji: osnove, električni pogonski stroji, elektrokemijske osnove. Strojništvo v kemijski industriji: Risbe in načrti. Strojni elementi za prenos vrtenja, ležaji, tesnila,spojni deli strojev in naprav, nerazstavljive zveze. Gradbeništvo v kemijski industriji: graditev objektov, načrti, razvoj in vrste projektov, projektna dokumentacija. Koncept osnovnih operacij. Opis naprav za mehanske in hidromehanske operacije ter termodifuzijske operacije. Kemijska industrija. Surovine. Malotonažna in velikotonažna proizvodnja. Energija v kemijski industriji. Primeri procesov v organski kemiji, anorganski kemiji, biotehnologiji. Preprečevanje nesreč in varnost pri delu.

58 15. Temeljna literatura E.Ignatowitz, Kemijska tehnika (prevedel Leon Čelik), Jutro, Ljubljana, 1996, 456 str. (50%) J.H.Harker, J.R.Backhurst, J.F.Richardson, Chemical Engineering, Volume 2, Elsevier, 2002, 1232 str (20%) 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 16.1 Znanje in razumevanje Študent je po osvojitvi osnovnih pojmov in principov tehnike, ki jih podaja ta predmet, sposoben razumeti specifičnosti kemijsko inženirske stroke ter pomena osnovnih operacij v tehnološkem procesu v kemijski industriji Uporaba Pridobljeno osnovno in splošno tehnično izobrazbo bo koristno uporabil v nadaljevanju študija za nadgradnjo s specifičnimi in poglobljenimi kemijsko inženirskimi znanji, kar bo omogočalo reševanje posameznih praktičnih primerov in problemov v industrijskih kemijsko tehnoloških procesih Refleksija Uporaba splošnih tehničnih znanj in osnovnih principov kemijskega inženirstva, analiza in kritično ovrednotenje kemijsko tehnološkega procesa oziroma posameznega postopka in naprave Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Predavanja in seminarji. Razvita sposobnost identifikacije in reševanja tehničnih problemov, kritičnega razmišljanja in logičnega sklepanja. Sposobnost uporabe literature, zbiranja in interpretacije podatkov in njihove kritične evalvacije. Pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik študija. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni seminarji. Pisni in ustni izpit (60%), pisna seminarska naloga (40%). Od 6-10 (pozitivno) Samoevalvacija. prof.dr.aleksander Pavko, april 2010

59 1. Naslov enote / predmeta / modula INSTRUMENTALNE METODE ANALIZE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 75 V S Ostale oblike 5. Stopnja dodiplomska 6. Letnik Semester Študijski program Kemijsko inženirstvo 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Slušatelji v okviru predmeta osvojijo temeljne principe kemijske analize. Pridobijo znanja potrebna za razumevanje in izvedbo posameznih kemijskih in osnovnih instrumentalnih tehnik. Spoznajo pristope k izvedbi analiz. Specifične kompetence: zmožnost izbire posamezne analizne metode za reševanje enostavnih analiznih problemov 14. Opis vsebine Osnovni pojmi in parametri analiznega procesa: izbira metode, priprava vzorca, občutjivost, selektivnost, meja zaznave. Statistika in vrednotenje rezultatov: naključne in sistematične napake, statistični parametri in obdelava podatkov, ovrednotenje rezultatov Pregled analiznih metod za določanje makro komponent. Prednosti in slabosti teh metod. Pregled instrumentalnih metod za identifikacijo in kvantitativno določanje snovi. Interakcija elektromagnetnega valovanja s snovjo. Principi tehnik in uporabnost za analitiko. Molekulska absopcijska spektrometrija: osnovne zakonitosti, značilnosti in uporaba. Atomska absorpcijska in emisijska spektrometrija: osnovni principi, karakteristike metod in značilne uporabe v analitiki anorganskih spojin. IR spektrometrija, značilnosti, priprava vzorcev za merjenje. Uporaba IR za identifikacijo in kvantitativno določanje anorganskih in organskih spojin. Rentgenska fluorescenca: princip in uporaba Elektrokemijske metode. Potenciometrija, principi, indikatorske in referenčne elektrode, steklena elektoda in merjenje ph, uporaba za potenciometrično indikacijo pri različnih titracijah. Elektrogravimetrija, voltametrija. Kontinuirno spremljanje koncentracij snovi. Uporaba predstavljenih metod za kvantitativno določanje komponent v realnih vzorcih. Priprava vzorcev, raztapljanje, shranjevanje. Separacijske metode. Ekstrakcija tekoče-tekoče. Ekstrakcija na trdno fazo, Destilacija in uporaba teh metod za izolacijo organskih spojin. Osnove kromatografije. Plinska in tekočinska kromatografija. Zmožnosti metod in uporaba za določanje organskih snovi v realnih vzorcih. Analizne metode za identifikacijo anorganskih in organskih snovi. IR spektrometrija. Uporaba spektrov za identifikacijo in kvantitativno določanje. Masna spektrometrija. Osnove ionizacije. ICPMS in uporaba. Uporaba MS za identifikacijo. NMR osnove in uporabnost. Izbira metode in kritično ovrednotenje rezultatov analiz. Osnove validacije. 15. Temeljna literatura D.A.Skoog, F.J.Holler, T.A.Nieman, Principles of Instrumental analysis, 5th Saunders College Publishing, 1998,Philadelphia, str. 700 (30% izbrana poglavja) Dopolnilna literatura dostopna na medmrežju 16. Predvideni študijski dosežki 19.1 Znanje in razumevanje Študentje spoznajo instrumentalne metode in primernost njihove uporabe za reševanje konkretnih analiznih problemov. Znajo kritično uporabiti rezultate Uporaba Študent je sposoben izbrati analizno metodo za reštitev problema. Razume dobljene rezultate Refleksija Spozna prednosti in slabosti različnih instrumentalnih metod in jih zna kritično izbrati.

60 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 19.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Predavanja Študent bo poznal in razumel podatke, dobljene z instrumentalnimi metodami Razumevanje predmeta terja osnovna znanja iz splošne in anorganske kemije in organske kemije. Pisni (50%) in ustni izpit (50%); pozitivna ocena 6-10 Samoevaluacija, študentske ankete Prof.dr.Lucija Zupančič-Kralj

61 1. Naslov enote / predmeta / modula PRAKTIKUM IZ INSTRUMENTALNIH METOD ANALIZE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P V 75 S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomska 6. Letnik Semester Študijski program Kemijsko inženirstvo 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Pred vajami je seminar, ki je namenjem razlagi posameznih vaj. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Generične kompetence: študent bo pridobil zmožnost uporabe pridobljenega znanja v praksi; sposobnost pridobivanja različnih informacij; zmožnost prilagoditve različnim situacijam; reševanje različnih problemov; delovanje v skupini in samostojno. Kemijske kompetence: sposobnost razumevanja osnovnih dejstev; sposobnost opazovanja različnih pojavov; sposobnost razreševanja (kvalitativno in kvantitativno) konkretnih kemijskih problemov; sposobnost predstavitve določenih rezultatov ustno in v pismeni obliki; občutek za oceno rezultatov. Praktična znanja: pravilno izvajanje različnih kemijskih poskusov in enostavnih laboratorijskih opravil; pravilna izvedba meritev različnih kemijskih veličin; pravilno ovrednotenje različnih meritev in jih povezati z različnimi teorijami; vodenje laboratorijskega dnevnika. 14. Opis vsebine Študent bo samostojno pripravil, izvedel, predstavil in zagovarjal cca. 15 praktičnih laboratorijskih vaj. Vaje, ki jih bo opravljal so naslednje: Titrimetrična analiza (nevtralizacijske, obarjalne, redoks in kompleksometrične titracije)- z uporabo potenciometrične indikacije Določanje vsebnosti vode (biamperometrična titracija) Potenciometrično ugotavljanje ekvivalentne točke različni titratorji Merjenje ph, uporaba ionoselektivnih elektrod Molekulska spektrometrija Plamenska spektrometrija Atomska emisijska in absorpcijska spektrometrija IR spektrometrija Separacijske metode: ionska izmenjava, tenkoplastna kromatografija Plinska kromatografija (GC-FID, GC-ECD, GC-MS) in uporaba za določanje različnih hlapnih spojin Tekočinska kromatografija HPLC-UV, HPLC-MS Priprava vzorca za določanje spojin z GC, HPLC (ekstrakcije, SPE, SPME) 15. Temeljna literatura Različni avtorji: Vaje iz instrumentalnih metod - Navodila za vaje.(okoli 100 strani) - prilagoditev Dodatna literatura: Dodatni podatki in literatura je dosegljiva tudi na medmrežju. 16. Predvideni študijski dosežki 19.1 Znanje in razumevanje Študenti bodo nadgradili osnovna praktična kemijska znanja za nadaljevanje študija kemijskega inženirstva. Študent/ka pridobi veščine in zmožnost dela v kemijskem laboratoriju Uporaba Pridobljene spretnosti pri laboratorijskem eksperimentalnem delu so splošno uporabne za delo pri vseh drugih laboratorijskih vajah in drugod. Študent se nauči pisanja poročil in vodenja laboratorijskega dnevnika Refleksija Študenta pri konkretnem laboratorijskem delu naučimo povezovanja in razumevanja teorije in prakse. Študent je tudi sposoben kritično ovrednotiti izvedene meritve in dobljene rezultate ter pridobi določen občutek za znanstveno-raziskovalno delo.

62 19.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Poleg pridobljene spretnosti pri laboratorijskem delu, bo študent pridobil znanje kritičnega ocenjevanje dobljenih rezultatov. 17. Metode poučevanja in učenja Praktične vaje potekajo v ustrezno opremljenem kemijskem laboratoriju. Pred vajami so krajša navodila v obliki seminarja. Praktične vaje študenti individualno opravljajo v laboratoriju v skupinah po 10 študentov. 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 2. letnik oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica opravljen kolokvij 50% ocene, uspešno laboratorijsko delo 25% in seminarsko delo 25% 6-10 opravil praktikum 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa pogovor s študenti Ocena kolegov Samoevalvacija Zunanja evalvacija 21. Sestavljalec učnega načrta Dr.Lucija Zupančič-Kralj, univ.dipl.kem. izredna profesorica analizne kemije

63 1. Naslov enote / predmeta / modula KVANTNA MEHANIKA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 45 V 15 S Stopnja Dodiplomska 6. Letnik Semester Študijski program Kemijsko inženirstvo 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski, angleški 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Ostale oblike Cilji: poznavanje elektronske strukture in geometrije molekul (iz osnovnih podatkov), napoved lastnosti molekul in njihova povezava s strukturo, možnost načrtovanja molekul z vnaprej določenimi želenimi lastnostmi. Predmetno specifične kompetence. Študent se nauči uporabljati računalniško grafiko. Spozna pomembne računalniške programe, ki se uporabljajo pri molekulskem modeliranju, sposoben je praktičnega dela na osebnem računalniku, delovni postaji in velikem računalniku (preko računalniške mreže). 14. Opis vsebine Osnove kvantne mehanike: fotoni, valovanje, delci. Principi: operatorji, lastne funkcije in lastne vrednosti, pričakovane vrednosti, Heisenbergov in Paulijev princip. Prehodi med kvantnimi stanji. Opis in reševanje enostavnejših sistemov: delci ob pregradah in v potencialnih jamah, togi rotator, harmonski oscilator, vodikov atom (atomske orbitale). Metode za približno računanje: variacijska metoda in metoda motenj. Modeli za obravnavanje molekulskih sistemov: teorija valenčnih vezi in teorija molekulskih orbital. Kemijska vez. Dvoatomne molekule, večatomne molekule in trdnine z molekularno orbitalno teorijo, gostotni funkcionali. Računalniška kvantna kemija, glavne metode in računski modeli, pregled pomembnih računalniških sistemov na tem področju (Gaussian, Spartan, HyperChem...), prikaz praktičnega dela z računalnikom na konkretnem problemu, individualno obravnavanje enostavnejših primerov s pomočjo metod računalniške kvantne kemije. Računalniška grafika. 15. Temeljna literatura - S.M. Blinder, Introduction to Quantum Mechanics in Chemistry, Materials Science, and Biology, Elsevier Academic Press, Burlington 2004, 307 str., (65 %) - J. Koller, Struktura atomov in molekul osnove kvantne mehanike, atomi, FKKT, Ljubljana 2002, 117 str. (55 %) - J. Koller, Struktura atomov in molekul molekule, osnove spektroskopije, FKKT, Ljubljana 2000, 114 str. (45 %) 16. Predvideni študijski dosežki 19.1 Znanje in razumevanje Dopolnilna literatura: - A.R. Leach, Molecular Modelling, Principles and Applications, Addison Wesley Longman, London 1998, 585 str. - J. Koller, Struktura atomov in molekul zbirka nalog z rešitvami, FKKT, Ljubljana 2002, 121 str. Študent se seznani z osnovami kvantne kemije in njeni praktični uporabi, na primer pri molekulskem modeliranju, ki omogoča vpogled na nekatera eksperimentom nedostopna področja kemijske kot tudi znanosti s področja materialov. Ob koncu so sposobni formulirati problem, izbrati primerno teoretično metodo in kritično ovrednotiti dobljene rezultate. Zna tudi poiskati povezavo med dobljenimi teoretičnimi in v literaturi najdenimi podatki Uporaba Slušatelj je sposoben uporabiti znanje kvantne kemije za modeliranje danega znanstvenega problema, komercialne računalniške programske sisteme s tega področja mu ni več potrebno uporabljati kot "black box", zaradi česar lahko tudi mnogo bolj kompetentno razlaga dobljene rezultate.

64 19.3 Refleksija Študent si pridobi občutek, da se lahko v primeru nepremostljivih eksperimentalnih težav še vedno zateče k računu, kjer so problemi drugačni in navadno drugje, kar pogosto privede do zadovoljive razjasnitve problema Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja Seminar (računske naloge iz predelane snovi) Praktične vaje na računalniku 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 5. letnik 2. stopnje študijskega programa. oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Ustni izpit (60 %) in seminarska naloga (40 %). ocenjevalna lestvica Ocene: 6-10 (pozitivno). 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija. 21. Sestavljalec učnega načrta Prof. dr. Jože Koller Pri predmetu se študenti naučijo prepoznavati problem, ga prevesti v matematično obliko, rešiti in na koncu interpretirati rezultate. Poseben poudarek je na kritičnem ovrednotenju dobljenih rezultatov. Naučijo se uporabe domače in tuje literature ter podajanja zaključenega dela v pisni obliki.

65 1. Naslov enote / predmeta / modula KEMIJSKA IN PROCESNA VARNOST 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike Stopnja dodiplomska 6. Letnik Semester Študijski program Kemijsko inženirstvo 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Ustrezno opremljena predavalnica z multimedijsko prezentacijsko opremo in možnostjo prikaza različnih računalniških simulacij. Potrebna osebna varovalna oprema, primerna psihofizična sposobnost in usposobljenost študenta za varno delo v laboratoriju. Ustrezen laboratorij za eksperimentalno delo. Pisna preverjanja znanja so računske naloge. 13. Cilji in predmetno specifične Pri predmetu se študenti seznanijo z zahtevnostjo in kompleksnostjo kompetence zagotavljanja varnosti pri delu z različnimi kemikalijami v laboratoriju in v kemijskih ter procesnih industrijah. Spoznajo potrebo po natančnem poznavanju vseh lastnosti kemikalij, ki jih pri svojem delu uporabljajo. Pridobljeno znanje usposobi študenta za razumevanje in presojanje nevarnosti oziroma stopnje tveganja ter za določitev ukrepov, ki zagotavljajo varno delo z nevarnimi kemikalijami. Študentje spoznajo, da je za varno delo v industriji osnovni pogoj natančno poznavanje vseh faz procesa in podrobna analiza njegovega delovanja na osnovi katere se izvede ocene tveganja. Spoznajo, da je varnost procesa pogojena z mnogo dejavniki in da je za njegovo varno obratovanje potrebno tako optimalno delovanje posameznih procesnih operacij kot tudi usklajeno delovanje sistema kot celote. Neustrezno načrtovanje, vodenje ali, vzdrževanje procesa lahko vodi do odstopanj od tehnološkega režima in ogrožanja varnosti. Napake se lahko širijo po celotnem sistemu, potencirajo in lahko vodijo do nastanka izrednih razmer, ogrožanja delovnega in širšega okolja. Študentje se pri predmetu usposobijo za sistematičen pregled kemijskih in drugih sorodnih procesov, zaznavanje potencialnih kritičnih mest, priprave ocene tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja. 14. Opis vsebine Prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje nevarnosti zaradi uporabe različnih kemikalij in nevarnih snovi. Nevarne snovi: eksplozivne, vnetljive, oksidativne, strupene, radioaktivne, jedke in okolju nevarne kemikalije ter plini. Prevoz in skladiščenje nevarnih kemikalij. Nov evropski sistem obvladovanja tveganja pri ravnanju s kemikalijami - REACH. Varnost pri delu v laboratoriju, kemijskih in drugih procesnih industrijah. Kompleksnost delovanja industrijskega procesa, tehnološki režim in standardni proizvodni postopki, ustreznega vzdrževanja posameznih naprav in celotnega sistema. Verjetnost za nastanek izrednih situacij ter preprečevanje in ukrepanje v takih primerih. Potencialne nevarnosti v proces, začetni dogodki, širjenje izrednih dogodkov, zmanjševanje učinkov izrednih dogodkov, ukrepanje ob izrednih dogodkih, posledice industrijskih nezgod. Analiza industrijskih procesov in priprava ocen tveganja. Zajemanje pomembnih in kritičnih parametrov ter pogojev procesa, ki vplivajo na njegovo varnost, možni scenariji izrednih dogodkov. Verjetnost dogodka in analiza odpovedi. Kvalitativna in kvantitativna ocena tveganja. Določevanje ukrepov za zmanjšanje tveganja. Vaje: analiza tveganja kemijskega procesa, analiza možnosti in načinov preprečevanja nastanka izrednih razmer, 1 dan terenskih vaj. 15. Temeljna literatura Burke R.: Hazardous materials chemistry for emergency responders, 2 nd Ed.Boca Raton, Lewis Santamaria Ramiro J.M., Brańa Aisa P.A., Risk Analysis and Reduction in the Chemical Process Industry, Blackie Academic & Professional, London, 1998 Marshall V., Ruhemann S., Fundamentals of Process Safety, ICHEME, Warwickshire 2001 Crowl D.A., Louvar J.F., Chemical Process Safety, 2nd Ed., Prentice Hall PTR, New Jersey 2002

66 Guidelines for Chemical Process Quantitative Risk Analysis, 2nd. Ed., CCPS AIChE, New York Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študentje se pri predmetu usposobijo za sistematičen pregled nevarnosti pri uporabi nevarnih kemikalij ter pri delu v kemijskih in sorodnih procesih, za zaznavanje potencialnih kritičnih mest, pripravo ocene tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja Uporaba Delo z nevarnimi kemikalijami. Vodenje in nadzor kemijskih procesov. Ocenjevanje tveganja kemijskih procesov. Analiza nazgod in določevanje ukrepov za preprečitev nezgod Refleksija Študenta se usmeri v podrobnejši pregled lastnosti posamezne kemikalije z namenom, da ugotovi nevarnosti snovi za človeka in okolje. Na osnovi spoznanj mora določiti varnostne ukrepe za zmanjšanje ali celo eliminacijo tveganja pri rabi kemikalije. Glede na veljavno SI zakonodajo so podana znanja osnova za opravljanje izpita za svetovalce za kemikalije v različnih podjetjih, kakor tudi temelji za delo v carinski, komercialni ali inšpektorski službi Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Sistematičen, analitičen pristop do reševanja problema, več razumevanja in upoštevanja varnostne kulture v širšem kontekstu. 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, seminarji, praktične vaje 18. Pogoji za vključitev v delo Opravljene obveznosti skladno z učnim načrtom oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Seminar (pisni in predstavitev), pisni izpit (računske naloge), ustni izpit (15 ocenjevalna lestvica min), ocenjevalna lestvica skladna s Statutom UL, pri pisnih izpitih min 50 % možnih točk Seminar 20 %, 50 % pisni izpit 30 % ustni izpit 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Zunanja evalvacija 21. Sestavljalec učnega načrta prof.dr. Jadran Maček in v.pred.mag. Barbara Novosel

67 UL FKKT, Spremembe v univerzitetnem študijskem programu Tehniška varnost, 1. in 2. letnik 1. letnik Splošni izbirni predmet 1. in 2. letnika PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Športna vzgoja Vrednotenje 4 KT 5 KT Predmet se izvaja skupaj za vse študente FKKT in je na drugih programih ovrednoten s 5 KT Iz učnega načrta je razvidno, da skozi vsebine predmeta zasledujemo sledeče cilje: 1. Da se skozi organizirano in načrtno vodeno športno vadbo pri študentih vpliva na oblikovanje pozitivnih stališč do športa, ozavešča o vrednotah športa, navaja na zdrav način življenja ter aktivno in ustvarjalno izrabo prostega časa. 2. Da se usmerja v organizirane oblike športa na univerzi in širšem okolju, preventivno vpliva na posledice pomanjkanja gibanja, razvija psihofizične sposobnosti. 3. Da se izpopolni znanje v posameznih izbranih športnih panogah. Prvi cilj bomo poskušali doseči s poglobljenim teoretičnim delom (10 na 15 ur), ki ga bomo podali na predavanjih. Doc. dr. Boris Sila: Vpliv športne aktivnosti na funkcionalne sposobnosti in zdravje - 2 uri

68 (povečan obseg predavanj za eno uro) Prof. dr. Damir Karpljuk: Športna vadba za boljše zdravje - 2 uri (povečan obseg predavanj za eno uro) Doc. dr. Miran Kondrič: Gibanje je življenje - 2 uri (povečan obseg predavanj za eno uro). Asist. Vedran Hadžić, dr. med.: Športne poškodbe - 2 uri (povečan obseg predavanj za eno uro). Tadej Majerle: Prehrana športnika in rekreativca - 2 uri (povečan obseg predavanj za eno uro) Druga dva cilja bomo dosegli s povečanim obsegom praktičnega dela (50 na 60 ur). V tem primeru bomo prilagodili metodiko dela (določene vsebine bodo obdelane temeljiteje). S tem bodo študentje imeli možnost tudi do več gibanja, kar je v današnjem času bistvenega pomena, saj v današnjem načinu življenja, prav gibanja primanjkuje. Obvezni predmeti Fizika Nosilec prof. dr. Bonča Janez prof. dr. Arčon Denis doc. dr. Serša Igor Preobremenjenost

69 2. letnik Splošni izbirni predmeti PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Zamenjava izvedbe semestra enega od izbirnih predmetov Oba izbirna predmeta se izvajata v poletnem semestru En izbirni predmet se izvaja v zimslemzimskem in drugi v poletnem Podjetništvo Meritve v delovnem okolju Izbirni predmeti iz drugih programov Obvezni predmeti Numerične metode v varnosti I Nosilec, vrednotenje, opis predmeta in razpored kontaktnih ur Nosilec, vrednotenje prof. dr. Križanič Franc, 4 KT 4 P prof. dr. Strlič Matija, 4 KT 2 P 2 V semestru prof. dr. Vahčič Aleš, 5 KT 2 P 3 SV prof. dr. Veber Marjan doc. dr. Prosen Helena, 5 KT 2 P 2 V 1 S Spremembo predlagamo zaradi boljše kompatibilnosti izvajanja izbirnih predmetov z ostalimi programi na FKKT. Preobremenjenost ministra, predmet se izvaja skupaj za vse študente FKKT in je na drugih programih ovrednoten s 5 KT. Predavatelj, ki je lani začel izvajati ta predmet je po izkušnjah z izvajanjem predlagal izboljšavo vsebin, ki so tudi podane na sodobnejši način, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ki je skupen za več programov. Nosilec, predviden v akreditiranem programu je na delu v tujini, predlagano vrednotenje premeta omogoča večjo kompatibilnost s predmetniki drugih programov Vrednotenje 6 KT 5 KT Predlagano vrednotenje premeta omogoča večjo kompatibilnost s predmetniki drugih programov Ime predmeta, nosilec in vsebina predmeta Računalništvo in informatika prof. dr. Petrišič Jože, viš. pred. Šrekl Jože Numerične metode v varnosti I, doc. dr. Reščič Jurij Ker imajo študentje možnost izbire predmeta Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki v 1. letniku je bila vsebina programa deloma modificirana in prilagojena programu tehniške varnosti. Tej vsebini ustreza predlagano ime, predmet pa se nadgrajuje v Numeričnih metodah II na 2. stopnji S spremenjeno vsebino je predviden tudi nov nosilec z bogatimi izkušnjami iz Oblikovano: Pisava: Ne Krepko Oblikovano: Pisava: Ne Krepko Oblikovano: Pisava: Ne Krepko

70 Osnove materialov Nosilec, zamenjava semestra izvajanja prof. dr. Pejovnik Stanislav doc. dr. Marinšek Marjan doc. dr. Zupan Klementina numeričnih metod. Razbremenitev rektorja, zamenjavo izvajanja semestra predlagamo zaradi predloga spremembe izvajanja enega od izbirnih predmetov v zimskem semstrusemestru (da se ohranida se ohrani celokupno število število ur oz. ECTS na semester).

71 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostiakreditirani program (upoštevane so tudi akreditirane spremembe za lansko leto) z označenimi mesti predlaganih sprememb a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika prof. dr. Peter Legiša mag. Jože Šrekl v.pred. 2 Fizika prof.dr. Janez Bonča 3 Kemija prof. dr. Alojz Demšar prof. dr. Darko Dolenc 4 Osnove zdravstvenega varstva izr. prof. prim. dr. Marjan Bilban 2. semester 5 Osnove tehniške in požarne varnosti prof. dr. Stojan Petelin dr. Mitja Kožuh v.pred 6 Varnost v strojništvu prof. dr. Andro Alujević, v.p. dr. Boris Jerman 7 Angleščina mag. Nada Vukadinović pred. tuj. jezika Izbirni predmeti 2. letnik 3. semester 8 Računalništvo in informatika izr.prof. dr. Jože Petrišič mag. Jože Šrekl v.pred. 9 Strojni in gradbeni elementi prof. dr. Andro Alujević, dr. Boris Jerman v.pred. 10 Osnove materialov prof.dr. Stane Pejovnik 11 Osnove procesne tehnike doc. dr. Ana Lakota Družina 12 Varstvo okolja I doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn 4. semester 13 Nevarne snovi 14 Gorenje in dinamika požarov prof. dr. Jadran Maček, doc. dr. Saša Petriček, 15 Pravne osnove varnosti doc. dr. Grega Strban 16 Medicina dela izr. prof. prim. dr. Marjan Bilban 17- Izbirni predmeti** 19 Izbirni predmeti 1. letnika Izbirni predmet iz drugih programov Izbirni predmeti 2. letnika 17 Podjetništvo doc. dr. France Križanič 18 Meritve v delovnem okolju doc. dr. Matija Strlič 19 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred. šp. vzg. Izbirni predmeti iz drugih programov mag. Barbara Novosel v. pred. prof. dr. Peter Bukovec, mag. Aleš Jug pred.

72 4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika Fizika Kemija Osnove zdravstvenega varstva Skupaj semester 5 Osnove tehniške in požarne varnosti Varnost v strojništvu Angleščina Izbirni predmeti Skupaj Skupaj 1. letnik Izbirna predmeta 1. letnika Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Izbirni predmet iz drugih programov* * Študent izbere predmet izmed pedagoško psihološke skupine (andragogika, pedagogika, didaktika, psihologija) iz programa, ki ga FKKT izvaja skupaj s Pedagoško fakulteto. Študent lahko izbere športno vzgojo v prvem ali drugem letniku, vendar samo enklrat v celotnem študiju. 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 8 Računalništvo in informatika Strojni in gradbeni elementi Osnove materialov Osnove procesne tehnike Varstvo okolja I Skupaj semester 13 Nevarne snovi Gorenje in dinamika požarov Pravne osnove varnosti Medicina dela

73 Izbirni predmeti** 89 * 28* 33 * Skupaj Skupaj 2. letnik * Povprečje skupnega obsega ur izbranih predmetov po posameznih kategorijah, **Vsaj en izbirni predmet iz nabora Izbirna predmeta 2. letnika Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 17 Podjetništvo Meritve v delovnem okolju Športna vzgoja*** Izbirni predmeti iz drugih programov ***predmet je mogoče izbrati za izbirni predmet tudi v 1. letniku ali v 2. letniku, vendar smo enkrat v celotnem študiju Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

74 UL FKKT, Spremembe v univerzitetnem študijskem programu Tehniška varnost, 1. in 2. letnik Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostioznačene so predlagane spremembe a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika prof. dr. Peter Legiša mag. Jože Šrekl v.pred. 2 Fizika prof.dr. Denis Arčon doc. dr. Igor Serša 3 Kemija doc. dr. Saša Petriček prof. dr. Darko Dolenc 4 Osnove zdravstvenega varstva izr. prof. prim. dr. Marjan Bilban 2. semester 5 Osnove tehniške in požarne varnosti prof. dr. Stojan Petelin dr. Mitja Kožuh v.pred 6 Varnost v strojništvu prof. dr. Andro Alujević, v.p dr. Boris Jerman 7 Angleščina mag. Nada Vukadinović pred. tuj. jezika Izbirni predmeti 2. letnik 3. semester 8 Numerične metode v varnosti I doc. dr. Jurij Reščič 9 Strojni in gradbeni elementi prof. dr. Andro Alujević, dr. Boris Jerman v.pred. 10 Osnove materialov doc. Dr. Marjan Marinšek doc. dr. Klementina Zupan 11 Osnove procesne tehnike doc. dr. Ana Lakota Družina 12 Varstvo okolja I doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn 4. semester 13 Nevarne snovi 14 Gorenje in dinamika požarov prof. dr. Jadran Maček, doc. dr. Saša Petriček, 15 Pravne osnove varnosti doc. dr. Grega Strban 16 Medicina dela izr. prof. prim. dr. Marjan Bilban 17- Izbirni predmeti** 19 Izbirni predmeti 1. letnika Izbirni predmet iz drugih programov Izbirni predmeti 2. letnika 17 Podjetništvo prof. dr. Aleš Vahčič 18 Meritve v delovnem okolju doc. dr. Matija Strlič 19 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred. šp. vzg. Izbirni predmeti iz drugih programov mag. Barbara Novosel v. pred. prof. dr. Peter Bukovec, mag. Aleš Jug pred.

75 4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika Fizika Kemija Osnove zdravstvenega varstva Skupaj semester 5 Osnove tehniške in požarne varnosti Varnost v strojništvu Angleščina Izbirni predmeti Skupaj Skupaj 1. letnik Izbirna predmeta 1. letnika Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Izbirni predmet iz drugih programov* * Študent izbere predmet izmed pedagoško psihološke skupine (andragogika, pedagogika, didaktika, psihologija) iz programa, ki ga FKKT izvaja skupaj s Pedagoško fakulteto. Študent lahko izbere športno vzgojo v prvem ali drugem letniku, vendar samo enklrat v celotnem študiju. 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 8 Numerične metode v varnosti I Strojni in gradbeni elementi Osnove procesne tehnike Varstvo okolja I Izbirni predmet Skupaj semester 13 Nevarne snovi Gorenje in dinamika

76 požarov 15 Pravne osnove varnosti Medicina dela Osnove materialov Izbirni predmet** * * * Skupaj Skupaj 2. letnik * Povprečje skupnega obsega ur izbranih predmetov po posameznih kategorijah, **Vsaj en izbirni predmet iz nabora Izbirni predmeti 2. letnika Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 17 Podjetništvo Meritve v delovnem okolju Športna vzgoja*** Izbirni predmeti iz drugih programov ***predmet je mogoče izbrati za izbirni predmet tudi v 1. letniku ali v 2. letniku, vendar smo enkrat v celotnem študiju Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

77 1. Naslov predmeta: ŠPORTNA VZGOJA 2. Koda enote: 3. število ECTS kreditov: 5 4. Kontaktne ure: Skupaj 75 P -15 S V Stopnja: Dodiplomska 6. Letnik: 2 7. Semester: 4 (prva) 8. Študijski program: UŠP Tehniška varnost 9. Študijska smer: Ni smeri 10. Steber programa: izbirni 11. Jezik: slovenski 12. Posebnosti: Vaje potekajo v Univerzitetnih športnih objektih (telovadnicah, fitnesih, bazenu) in športnih centrih v naravi. Študentje imajo možnost izbire vadbenega programa do zasedbe mest. Vadbene skupine so številčno različne (odvisno od športnega programa), upošteva se predpisani normativ, vendar število v skupini ne presega 30 študentov. 13. Cilji/kompetence: Cilji: Cilj predmeta so skozi organizirano in načrtno vodeno športno vadbo pri študentih vplivati na oblikovanje pozitivnih stališč do športa, ozaveščati o vrednotah športa, navajati na zdrav način življenja ter aktivno in ustvarjalno izrabo prostega časa, usmerjati v organizirane oblike športa na univerzi in širšem okolju, preventivno vplivati na posledice pomanjkanja gibanja, razvijati psihofizične sposobnosti in izpopolniti znanje v posameznih izbranih športnih panogah. Ideja predmeta: Predmet ŠV je organiziran v obliki modulov. Vsem študentom Fakultete za upravo je dana možnost izbire modulov, ki so glede na specifike najbližji njihovim študijskim programom. Značilnosti predmeta: racionalno vgrajevanje športa v način življenja, oblikovanje razumskega in čustvenega odnosa do telesnega napora, poznavanje teorije aktivnega počitka, poznavanje opredelitev zdravega življenjskega sloga, obvladanje metod za regeneracijo telesa, poznavanje učinkov športne rekreacije na celovito zdravje, poznavanje zdravega prehranjevanja in regulacije telesne teže, poznavanje medicinskih vidikov športa, poznavanje posebnosti najpogostejših patologij gibalnega in srčno-žilnega sistema, osvajanje priljubljene športne panoge, znanje demonstracije izbranih gibalnih in športnih prvin, poznavanje didaktike izbranih športov in gibalnih vsebin. 14. Opis vsebine: Predmet ŠV vključuje naslednje vsebine: uvod in opredelitev predmeta (vsebina in organizacija), pomen in vloga predmeta ŠV kot vrednota kakovosti življenja v času študija in med opravljanjem poklica, učinki športne aktivnosti na celovito telesno, duševno in socialno zdravje študentov, športna aktivnost kot preventivna, korektivna in promocijska dejavnost za ohranjanje zdravja, športni način življenja kot vodilo zdravega načina življenja, izvajanje predmeta poteka tako, da študentje lahko izbirajo med štirimi moduli, in sicer: osnovni programi, zdravstveni ter specialni programi, tekmovalni programi in programi za usposabljanje za strokovno delo v športu. Prvi modul: Osnovni programi Osnovni programi obravnavajo teoretične in praktične vsebine športnih panog. Vsebine osnovnih programov športa so športne panoge, ki se izvajajo v različnih oblikah in na več stopnjah zahtevnosti. Obsegajo programe učenja, izpopolnjevanja in športno-rekreativnega treninga v izbranih športnih panogah, ki se izvajajo kontinuirano preko celega semestra ali v zgoščenih oblikah. Drugi modul: Zdravstveni ter specialni programi Zdravstveni in specialni programi obsegajo teoretične in praktične vsebine, ki omogočajo

78 ohranjanje zdravja, korekcijo negativnih učinkov študija in dela ter navajajo na zdrav način življenja. Tretji modul: Tekmovalni programi Tekmovalni programi obsegajo vsa fakultetna, univerzitetna in meduniverzitetna tekmovanja v izbranih športnih panogah in so sestavni del dejavnega sožitja študentov, učiteljev in drugih pripadnikov univerze z namenom sodelovanja znotraj fakultet in univerz. Četrti modul: Programi za usposabljanje za strokovno delo v športu Programi za usposabljanje za strokovno delo v športu obsegajo teoretične in praktične vsebine, ki omogočajo opravljanje strokovnega dela v športu. 15. Temeljna literatura in viri: splošna literatura za tiste segmente, ki so skupne vsem programom (vedenja o vplivu športne aktivnosti na zdrav način življenja in vzdrževanja psihofizičnega ravnovesja ter ohranjanja delovnih sposobnosti). Obvezna literatura: 1. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (2000). Lepota gibanja tudi za zdravje (izbrana poglavja). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 336 str. (20%) 2. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (1997). Prehrana - vir zdravja (izbrana poglavja). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 315 str. (20%) 3. Rotovnik-Kozjek, N. (2004). Gibanje je življenje (izbrana poglavja). Ljubljana: Domus, 238 str. (20%) Priporočljiva literatura: 1. Berčič, H. et al. (2001). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, Inštitut za šport, 210 str. 2. CINDI Slovenija (2002). Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano (mednarodna konferenca - Radenci). Ljubljana: CINDI Slovenija, 177 str. 3. Francis, P. R. (1996). Real exercise for real people : Finding your optimum level of physical activity for a life time of healty living. Rocklin: Prima Pub,178 str. 4. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2000). Gibanje za zdravje (svetovni dan zdravja). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 85 str. 5. Pokorn, D. (1988). Gorivo za zmagovalce - prehrana športnika in rekreativca. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 153 str. 6. Russell, R. V. (1982). Planning programs in recreation. St. Louis, Toronto, London: The C. V. Mosby Company, 352 str. 7. Sharkey, B., J. (1997). Fitness and health (4 th ed.). Champaign, Windsor, Leeds, Lower Mitcham, Auckland: Human Kinetics, 417 str. 8. Ušaj, A. (1997). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, Inštitut za šport, 299 str. specifična literatura glede na izbrane programe po posameznih športnih panogah oziroma druge programe. 16. Študijski dosežki: Znanje in razumevanje: osvajanje vsebin športa kot temeljev, ki omogočajo kvaliteto življenja. Uporaba: uporaba pridobljenega znanja za kompenzacijo vsakodnevnih stresov med študijem. Refleksija: uporaba pridobljenega znanja za kompenzacijo vsakodnevnih stresov v poklicu in družini. Prenosljive spretnosti: niso vezane le na en predmet. 17. Metode poučevanja in učenja: predavanja, vaje, skupinske in individualne konzultacije. 18. Pogoj za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijske dejavnosti: za vse štiri module zadoščajo predznanja pridobljena v srednjih šolah, zdravstveni status, ki dovoljuje ustrezen telesni napor. vpis v 1. ali 2. letnik 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

79 Metoda ocenjevanja: pisni izpit iz vedenj o vplivu športne aktivnosti na zdrav način življenja in vzdrževanja psihofizičnega ravnovesja ter ohranjanja delovnih sposobnosti, 75% aktivna prisotnost na vajah v izbranem vadbenem programu. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno). 20. Metode evalvacije kakovosti: način samoevalvacije (anketa študentov), poročila izvajalcev programov, obravnava izvajanja programov v okviru Katedre za šport na univerzi. 21. Sestavljavec učnega načrta: mag. Matej Jamnik pred. šp.vzg., spec. Dušan Gerlovič pred. šp. vzg. s člani Katedre za šport na univrzi. 22. Ime in priimek, naziv nosilcev predmeta: mag. Matej Jamnik pred. šp. vzg., spec. Dušan Gerlovič pred. šp. vzg. 23. Ime in priimek, naziv sodelavcev pri predmetu: različni - glede na potrebe 24. Ime katedre v katero predmet v največji meri sodi: Katedra za šport na univerzi 25. Umestitev predmeta v ustrezno strokovno in znanstveno področje po Frascatijevi klasifikaciji - prevladuje 75% vsebin: šifra po Frascatijevi klasifikaciji - 5,3 edukacijske znanosti

80 1. Naslov enote / predmeta / modula PODJETNIŠTVO 2. Koda enote SI Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomski 6. Letnik Prvi ali 7. Semester Prvi ali tretji drugi 8. Študijski program UŠP Kemija, Biokemija, 9. Študijska smer Ni smeri Kemijsko inženirstvo, Tehniška varnost, VSS Kemijska tehnologija 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je primerna učilnica, ki omogoča prilagodljivo razporeditev miz, projektor, platno, tablo. Potrebuje se dostop do interneta in ustrezno število električnih vtičnic (za prenosne računalnike). 13. Cilji in predmetno Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost timskega dela, specifične kompetence prevzemanja odgovornosti in samoiniciativnega delovanja pri reševanju človeških, tehničnih in ekonomskih problemov povezanih z razvojem novih produktov in storitev. Študentje z uporabo dizajnerskega pristopa in hitrega prototipiranja izdelajo delujoč prototip rešitve problema. Poleg tega predmet razvija sposobnost dizajnerskega in holističnega razmišljanja kot sodobne tehnike za reševanje problemov. Študentje osvojijo tudi zmožnosti za presojo poslovanja v podjetjih, sposobnosti za presojo poslovnih priložnosti in pridobijo kompetence za samostojno vodenje. Študentje si pri predmetu pridobijo naslednje specifične kompetence: - prepoznavanje in izkoriščanje podjetniške priložnosti - metode raziskav trga, kupcev, konkurence - kreativno in inovativno reševanje problemov - uporaba sodobnih multimedijskih in telekomunikacijskih orodij - funkcionalno poslovno pismenost in osnove poslovnih predstavitev - usposobljenost za vodenje projektov, prenos znanja v prakso, analizo poslovanja podjetij 14. Opis vsebine Študenti bodo v okviru predmeta spoznali: - pomen podjetništva v gospodarstvu in temeljne pojme podjetništva - prepoznavanje poslovnih priložnosti - dinamična podjetja in razvoj novih izdelkov in storitev v obdobju globalizacije - pet korakov razvoja novih izdelkov in storitev opazovanje, brainstorming, hitro prototipiranje, izboljšanje prototipov in implementacija rešitve. - dizajnerski način razmišljanja tehnični, poslovni, človeški vidik - kreativnost in inovativnost v poslovnem in privatnem življenju - tehnike spodbujanja kreativnosti - praktična aplikacija metode razvoja novih izdelkov in dizajnerskega procesa - okolje podjetja in njegova analiza - različne oblike družb z oceno njihovih prednosti in slabosti - osnove računovodstva in financiranja - poslovno načrtovanje, vsebino in način izdelave poslovnega načrta - politiko spodbujanja podjetništva države - pomen in vsebino marketinške/prodajne funkcije v podjetju - metode raziskovanja trga, porabnikov, konkurence

81 - temeljna znanja iz projektnega menedžmenta - poslovno komunikacijo - primere uspešnih slovenskih izdelkov, podjetij, podjetnikov 15. Temeljna literatura Vahčič, A., Prodan, I., in ostali: D.SCHOOL RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV - Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu, 2008 Kelley, T.: The Ten Faces of Innovation: IDEO's Strategies for Defeating the Devil's Advocate and Driving Creativity Throughout Your Organization Kelley, T. et al: The Art of Innovation: Lessons in Crativity from IDEO, America's Leading Design Firm Dodatna aktualna gradiva, objavljena na spletni strani predmeta Dopolnilna Literatura: Antončič,B.,Hisrich,R.,Petrin,T.,Vahčič,A.,Podjetništvo, Založba GV, Ljubljana, 2002, 485 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Študent bo spoznal in razumel: - pojme s področja podjetništva in gospodarstva, organizacije dela, vodenja razumevanje projektov, marketinga - osnovne zakonitosti kreativnega razvoja novih izdelkov in storitev ter podjetniške dejavnosti s poudarkom na primerih iz prakse kakor tudi iz študentovih življenjskih potreb ter izkušenj 16.2 Uporaba Predmet je usmerjen v praktično uporabo najnaprednejših metod razvoja novih izdelkov in storitev. Skozi dizajnerski način razmišljanja in s pomočjo d.school metodologije študent reši konkreten poslovni ali življenjski problem in osvoji znanje, ki ga lahko replicira v profesionalnem in osebnem življenju. Prepoznavanje podjetniških priložnosti, analiza podatkov in informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, izdelava prototipov, antropološke in etnografske metode spremljanja potrošnikov, izpeljava rešitve problema. Dokumentacija procesa z multimedijskimi metodami, samostojna priprava finančnih in poslovnih analiz (trženjskih, prodajnih ipd) Refleksija Študent bo interpretiral ter pred kolegi analiziral lastno razumevanje vsebine aktualnih člankov in razpoznavanja trendov. V skupinskem delu študentje analizirajo delo svoje in ostalih skupin in podajajo konstruktivno kritiko.

82 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Pri predmetu bo študent pridobil sposobnosti razumevanja podjetništva, razpoznavanja poslovnih priložnosti, analize trgov, potrošnikov, konkurence. Uporaba replikativne metodologije reševanja problemov in udejanjanja poslovnih priložnosti. Poslovna komunikacija. Pridobljene spretnosti bodo študentje znali uporabljati v osebnem in profesionalnem življenju, v delu v gospodarstvu ali javnem sektorju. Sposobnost `gradnje` boljših modelov namesto izbiranja med obstoječimi modeli. Predavanja s pomočjo različnih AV sredstev. Študentom podamo uvod v obravnavano snov, jih napotimo na obravnavo člankov v medijih, na spletnih straneh, na obravnavo primerov iz vsakdanje prakse tudi s pomočjo strokovnjakov iz prakse. Delo na konkretnem projektu, aktualnem problemu. Predstavitve sprotnega dela, poročilo in komentarji s strani mentorjev in študentov. Uporaba multimedijske tehnologije za spremljanje napredka, Internet, video Aktivno mentorstvo s strani pedagogov, asistentov, praktikov - podjetnikov Terensko delo analiza trga, potrošnikov, testiranje prototipov, uporaba rešitve problema, praktične vaje d.school metodologije Vsak študent pripravi ter izvede interpretacijo realnega problema iz prakse. Redna poročila o napredku, končno poročilo o rešitvi problema, sodelovanje na srečanjih, izpit pisni in/ali ustni. Ocene: 6-10 pozitivno 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Preverjanje znanja 21. Sestavljavec učnega načrta Prof.dr. Aleš Vahčič

83 1. Naslov enote / predmeta / modula MERITVE V DELOVNEM OKOLJU 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 LV 30 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomska (prva) 6. Letnik 2 7. Semester 4 8. Študijski program UŠP Tehniška varnost 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Izbirni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Pri predmetu meritve v delovnem okolju bo študent pridobili znanje o osnovah inštrumentalne analizne kemije, sodobnih metodah monitoringa delovnega okolja ter pridobili znanja za kompetentno evaluacijo analiznih podatkov. Seznanil se bo z nekaterimi pristopi k analizi značilnih realnih vzorcev na področju analize delovnega okolja, zlasti pa s tehnikami, ki omogočijo hitro in enostavno določanje škodljivih snovi, temperature, vlažnosti in delcev (prahu) v okolju. 14. Opis vsebine Snov predmeta meritve v delovnem okolju zajema teoretske osnove metod, s katerimi kvalitativno in kvantitativno ovrednotimo sestavo zapletenih okoljskih vzorcev, ter tistih, ki omogočajo stalen monitoring delovnega okolja. Vključene so naslednje teme: Klasifikacija inštrumentalnih analiznih metod, njihove značilnosti in omejitve ter osnovni principi; osnove instrumentacije; osnove elektrokemijskih metod, potenciometrija, voltametrične metode, elektrokemijski senzorji in detektorji. Spektroskopske analizne metode: UV-VIS spektrofotometrija, atomska spektrometrija, masna spektrometrija, IR spektroskopija, laserske analizne metode, senzorji na osnovi spektroskopskih tehnik. Separacijske metode v kemijski analizi; pregled in osnove separacijskih postopkov, ekstrakcijske metode, kromatografske in elektroforetske metode, miniaturizacija separacijskih metod. vzorčenje plinskih, tekočih in trdnih vzorcev; priprava vzorcev (skladiščenje, absorpcija, adsorpcija, ekstrakcija, raztapljanje, razkroj); metode za določanje in monitoring škodljivih snovi v delovnem okolju, kontinuirni merilniki onesnaževalcev, določevanje aerosolov, trdnih delcev, prahu, določevanje z absorpcijskimi in difuzijskimi ter Drägerjevimi cevkami; metode za določanje in monitoring škodljivih snovi v vodah in trdnih vzorcih, hitri testi za določanje škodljivih snovi, metode določanja organskih snovi v vodah in trdnih snoveh; regulacija in spremljanje procesnih in okoljskih parametrov, senzorji in merilniki ph, senzorji in merilniki temperature in vlažnosti v delovnem okolju; vrednotenje analiznih rezultatov; statistične metode v analizni kemiji; napake, regresija in korelacija, zagotovitev kvalitete analiznega postopka. VSEBINA SEMINARJA: Študent pripravi in predstavi seminarsko nalogo VSEBINA VAJ :

84 Začetni del vaj obsega praktične primere identifikacije nekaterih kationov in anionov v raztopinah in trdnih vzorcih (kisline, baze in njihove soli, identifikacija nekaterih pomembnih kationov in anionov, zlasti toksičnih kovin). V praksi preskusi hitre teste za določanje škodljivih snovi. V nadaljevanju slušatelj spozna elektrokemijske senzorje, potenciometrijo in ionoselektivne elektrode. Nato nadaljuje s spoznavanjem spektroskopskih tehnik, zlasti UV-VIS in IR spektrometrije in spozna delovanje senzorjev na osnovi spektrometrije. Spozna separacijske analizne tehnike (plinska kromatografija) in preskusi določanje hlapnih polutantov v okoljskem vzorcu, pri čemer se spozna z metodami ekstrakcije. Preizkusi monitoring in določevanje polutantov s pasivnimi vzorčevalniki in tekočinsko kromatografijo ter rezultate primerja s pridobljenimi z Drägerjevimi cevkami. V praksi spozna metode statističnega vrednotenja rezultatov. Primeri so izbrani tako, da slušatelji spoznavajo posamezne instrumentalne tehnike, potrebne aparature in rešujejo praktične probleme, ki so povezani z analitiko delovnega okolja. Eksperimentalne vaje potekajo individualno ali v skupinah z največ dvema študentoma pod mentorstvom učitelja ali asistenta. 15. Temeljna literatura D. C. Harris Quantitative Chemical Analysis, (5 th edition) W. H. Freeman N.Y, 2000, 899 str. (30%) Kebbekus, B. B., Mitra, S., Environmental Chemical Analysis, Blackie Academic & Professional, London, 330 str. (30%) Dopolnilna literatura: Kirkwood, R. C., Longley, A. J., Clean Technology and the Environment, Blackie Academic & Professional, London, 350 str. McManus, N., Safety and Health in Confined Spaces, Lewis Publishers, 928 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent bo pridobil osnovna teoretska in praktična znanja, ki so potrebna za razumevanje inštrumentalnih analiznih postopkov, ki jih strokovnjak s področja varstva pri delu in požarnega varstva nujno potrebuje pri vsakodnevnih odločitvah in so temeljni pogoj za izvedbo praktičnih analiz in kontrolo podatkov ter kompetentno odločanje. Prav tako bodo sposobni kritično presoditi zmogljivosti nekaterih analiznih metod ter ustrezno obravnavati rezultate kemijskih analiz. Razen teoretskih temeljev bodo pridobili tudi praktična znanja.

85 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.2 Uporaba Predmet meritve v delovnem okolju je usmerjen v razumevanje in prepoznavanje možnosti reševanja praktičnih problemov, kar je nujno pri vsakodnevnem odločanju in uporabi analiznih podatkov. Pri predmetu bodo študentje pridobili tudi praktična znanja, ki jim bodo omogočala izvedbo preprostejših analiznih postopkov in monitoringa, npr. na terenu. Obvladali bodo osnovno interpretacijo podatkov in rezultatov analize. Pomemben vidik predmeta je predstaviti študentu kritičen pogled na podajanje rezultatov in zmogljivosti različnih analiznih postopkov 16.3 Refleksija Spoznanja o uporabnosti in omejitvah posameznih metod merjenja v praksi pomenijo osnovo za odločitve pri analizi delovnega okolja Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljavec učnega načrta Doc. dr. Matija Strlič Pri predmetu bo študent pridobil laboratorijske spretnosti, znal bo uporabljati literaturne podatke, izvajati meritve, eksperimentalne podatke bo znal ustrezno obdelati ter primerno interpretirati. Predavanja Laboratorijske vaje Potrebna so osnovna temelja naravoslovna znanja (matura) Vpis v 2. letnik. Izpit pisni in ustni. Ocene: 6-10 pozitivno Vaje: Opravljen kolokvij. Pri vajah predstavlja delež ocene tudi uspešno laboratorijsko delo (1/3). Študentska anketa Preverjanje znanja

86 1. Naslov enote / predmeta / modula NUMERIČNE METODE V VARNOSTI I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 90 P 45 LV 30 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomska (prva) 6. Letnik 2 7. Semester 3 8. Študijski program UŠP Tehniška varnost 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent se bo naučil računskih metod pri reševanju problemov, podprtih z računalniškim programiranjem in uporabo računalniških aplikacij. 14. Opis vsebine Snov predmeta zajema osnovna znanja iz računalništva, informatike, in numeričnih metod ter aplikacijo teh znanj na področje varnosti in požarne varnosti. Računalništvo: računalnik in zunanje enote, osnovna programska oprema, varno delo z računalniki, operacijski sistemi, urejanje teksta, omrežja in povezave, osnove informacijske tehnologije. Numerične metode reševanja problemov s področja varnosti: napake, reševanje sistema linearnih enačb, numerično integriranje, numerično odvajanje, interpolacija, iskanje ničel funkcij, iskanje minimumov in maksimumov funkcij. Programski jezik (Fortran): operacije in osnovne funkcije, deklaracijski ukazi, vhodno-izhodni ukazi, zanke, formatiranje, funkcije, podprogrami, lokalne in globalne spremenljivke, vrste datotek, čitanje in shranjevanje podatkov, polja. VSEBINA VAJ: Laboratorijske vaje v računalniški učilnici, praktično delo na računalniku, osnovna programerska praksa (numerično reševanje problemov s Fortranom in kjer je možno, tudi z Excelom), uporaba nekaterih aplikativnih programov. Izdelava seminarske naloge. 15. Temeljna literatura Petrišič J., Numerično reševanje enačb, FS, Ljubljana 1996, Petrišič J., Fortran, FS, Ljubljana 1994, Atkinson K., Han W., Elementary Numerical Analysis, 3rd Edition, JW, 2003 Šrekl J., Študijski materiali (predavanja, prosojnice, izpitne naloge in vprašanja, seminarske naloge) dostop na internetu Bohte Z., Numerične metode, IMFM, Ljubljana 1987, Boyce W. E., Di Prima R. C., Elementary differential Equtions and Boundary Value Problems, JW, New York, 2001, Kreyszig E., Advanced engineering mathematics, 9th edition, JW. 2006,

87 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 16.1 Znanje in Študent bo pridobil znanje s področja računalništva, numeričnih metod in informatike. Naučil se bo razumevati razumevanje prehod iz teoretičnega matematičnega modela v uporabno obliko, ki jo je mogoče računati s približnimi metodami. Pri tem se bo naučil uporabljati računalnik in programska orodja Uporaba Matematične metode v varnosti so usmerjene v pridobitev temeljnih orodij za matematično računski del obravnave, pojasnjevanja in reševanja inženirskih problemov povezanih z znanji iz področja varnosti, delovnega okolja in požarne varnosti Refleksija Spoznanja o zmogljivostih in omejitvah posameznih metod v praksi, zlasti o omejenosti rezultatov, pomenijo osnovo za kritično presojanje izračunov Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Uporaba računalnika in osnovne programske opreme (Word, Excel, Powerpoint) programiranje (Fortran), uporaba aplikativnih programov (ODE architect itd.). Predavanja Laboratorijske vaje v računalniški učilnici Seminar Potrebna so osnovna temelja matematična znanja (matura). Vpis v 2. letnik. Pisni izpit. Ocene: 6-10 pozitivno Študentske ankete, samoevalvacija 21. Sestavljavci učnega načrta doc. dr. Jurij Reščič Reference - eden izmed soavtorjev računalniškega programa MOLSIM za simulacije molekularnih sistemov (avtor je prof. Per Linse, Univerza v Lundu, Švedska) - REŠČIČ, Jurij, VLACHY, Vojko, HAYMET, A. D. J. Highly asymmetric electrolytes: beyond the hypernetted chain integral equation. J. Am. Chem. Soc., 1990, vol. 112, no. 9, str REŠČIČ, Jurij, LINSE, Per. Potential of mean force between charged colloids : effect of dielectric discontinuities. J. Chem. Phys., 2008, vol. 129, no. 11, art. no viš. pred. dr. Jože Šrekl Reference: -ŠREKL, Jože, DRUSANY, Vladimir. Vztahy v systémoch bezpečnosti práce a ich právny základ. Bezpeč. pr., 1999, 30, št. 4, str ŠREKL, Jože, GOLOB, Janvit. Statistical modeling in fire-ignition hazard evaluation. Chem. biochem. eng. q., 2009, vol. 23, no. 3, str ŠREKL, Jože, GOLOB, Janvit. Impact of the buildings areas on the fire incidence. Acta chim. slov.. [Tiskana izd.], 2010, vol. 57, no. 1, str

88

89

90

91

92

93

94

95

96

97 UL FKKT, spremembe v univerzitetnem študijskem programu Biokemija 1. in 2. letnik 1. letnik Splošni izbirni predmeti PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Podjetništvo Opis predmeta, razpored kontaktnih ur in Podjetništvo 4 P 1 S Podjetništvo 2 P 3 SV Predavatelj, ki je lani začel izvajati ta predmet je po izkušnjah z izvajanjem predlagal izboljšavo vsebin, ki so tudi podane na sodobnejši način, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ki je skupen Tehniška angleščina Ime in vsebina predmeta, razpored kontaktnih ur Angleščina 5 P Tehniška angleščina 2 P 1 S 2 SV Obvezni predmeti Biokemijski praktikum Nosilec prof. dr. Renko Metka prof. dr. Lenarčič Brigita Upokojitev za več programov. Predavateljica, ki je lani začela izvajati ta predmet, je po izkušnjah z izvajanjem predlagala izboljšavo vsebin, hkrati se poenoti tudi ime predmeta ter razpored kontaktnih ur, ker se predmet izvaja za več programov.

98 2. letnik Strokovni izbirni predmet 1., 2. ali 3. letnika PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Praktično usposabljanje Nosilec, poenotenje vsebine z drugimi programi Martina Kastelic Avsec Praktično usposabljanje, doc. dr. Štefane Bogdan Obvezni predmeti Biologija celice Nosilec prof. dr. Sterle Maksimiljan prof. dr. Jezernik Kristijan Poenotenje imena predmeta na programih, Zaradi vsebinske koordinacije individualnih programov praktičnega usposabljanja je potreben nosilec z učiteljskim nazivom. Upokojitev Biokemija Nosilec prof. dr. Renko Metka doc. dr. Gunčar Gregor Upokojitev Struktura atomov in molekul Zamenjava semestra izvajanja Instrumentalne metode analize Zamenjava semestra izvajanja Zimski semester Poletni semester S tem bi dosegli enakomernejšo porazdelitev teoretskih predmetov v Poletni semester Zimski semester obeh semestrih in uravnotežili število laboratorijskih vaj. Ker je za predmet Struktura atomov in molekul potrebno predznanje fizikalne in organske kemije je bolje, če se ta dva predmeta predavata pred in ne istočasno s predavanji iz Strukture atomov in molekul. Zdaj se namreč vsi trije omenjeni predmeti predavajo istočasno v zimskem semestru.

99

100 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostiakreditirani program (upoštevane so tudi akreditirane spremembe za lansko leto) z označenimi mesti predlaganih sprememb a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Petar Pavešič 2 Fizika I prof. dr. Janez Bonča 3 Splošna kemija prof. dr. Nataša Bukovec 4 Kemijski praktikum prof. dr. Nataša Bukovec 5 Splošna biologija prof. dr. Jasna Štrus 6 Splošni ali strokovni izbirni predmet 2. semester 7 Matematika II prof. dr. Petar Pavešič 8 Fizika II prof. dr. Janez Bonča 9 Anorganska kemija prof. dr. Nataša Bukovec 10 Organska kemija I prof. dr. Slovenko Polanc 11 Temelji biokemije prof. dr. Brigita Lenarčič 12 Biokemijski praktikum izr. prof. dr. Metka Renko 2. letnik 3. semester 13 Organska kemija II prof. dr. Slovenko Polanc 14 Fizikalna kemija I izr. prof. dr. Ksenija Kogej 15 Struktura atomov in molekul prof. dr. Jože Koller 16 Biologija celice prof. dr. Maksimilijan Sterle 17 Biokemija izr. prof. dr. Metka Renko 18 Splošni ali strokovni izbirni predmet 4. semester 19 Fizikalna kemija II izr. prof. dr. Ksenija Kogej 20 Instrumentalne metode analize prof. dr. Marjan Veber 21 Molekularna biologija doc. dr. Marko Dolinar prof. dr. Brigita Lenarčič 22 Mikrobiologija prof. dr. Nina Gunde-Cimerman 23 Temelji fiziologije prof. dr. Robert Zorec 24 Biokemijska informatika izr. prof. dr. Roman Jerala Splošni izbirni predmeti 35 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič 36 Angleščina mag. Hočevar Mojca Marija pred. tuj. jezika 37 Podjetništvo prof. dr. Aleš Vahčič 38 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred šp. vzg. Gerlovič Dušan 39 Splošni predmeti drugih programov Strokovni izbirni predmeti

101 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija 48 Praktično usposabljanje Martina Kastelic Avsec, univ.dipl.inž.kem.inž f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Kemijski praktikum Splošna biologija Splošni ali strokovni i izbirni predmet i i i Skupaj 180+i 70+i 30+i 95+i semester 7 Matematika II Fizika II Anorganska kemija Organska kemija I Temelji biokemije Biokemijski praktikum Skupaj Skupaj 1. letnik 420+i 160+i 60+i 185+i i P predavanja; S seminar; SV vaje; LV laboratorijske vaje; TD terensko delo; DO druge oblike neposrednega pedagoškega dela (predvsem projektno delo); ECTS kreditne točke po evropskem sistemu kreditnih točk (1 kreditna točka pomeni 30 ur obremenitve študenta) Splošni izbirni predmeti * Kontaktne ure Splošni izbirni predmeti P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 35 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki Angleščina Podjetništvo Športna vzgoja Splošni predmeti drugih programov * Študent v času študija izbere 2 splošna izbirna predmeta 2

102 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija Strokovni izbirni predmeti 1. in Kontaktne ure 2. letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 48 Praktično usposabljanje Predmeti drugih programov 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Organska kemija II Fizikalna kemija I Struktura atomov in 45 molekul Biologija celice Biokemija Splošni ali strokovni i izbirni predmet i i i Skupaj 215+i 100+i 60+i i semester 19 Fizikalna kemija II Instrumentalne metode 45 analize Molekularna biologija Mikrobiologija Temelji fiziologije Biokemijska informatika Skupaj Skupaj 2. letnik 435+i 140+i 45+i 205+i i Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta 3

103 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija 4

104 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostioznačene so predlagane spremembe a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Petar Pavešič 2 Fizika I prof. dr. Janez Bonča 3 Splošna kemija prof. dr. Nataša Bukovec 4 Kemijski praktikum prof. dr. Nataša Bukovec 5 Splošna biologija prof. dr. Jasna Štrus 6 Splošni ali strokovni izbirni predmet 2. semester 7 Matematika II prof. dr. Petar Pavešič 8 Fizika II prof. dr. Janez Bonča 9 Anorganska kemija prof. dr. Nataša Bukovec 10 Organska kemija I prof. dr. Slovenko Polanc 11 Temelji biokemije prof. dr. Brigita Lenarčič 12 Biokemijski praktikum prof. dr. Brigita Lenarčič 2. letnik 3. semester 13 Organska kemija II prof. dr. Slovenko Polanc 14 Fizikalna kemija I izr. prof. dr. Ksenija Kogej 20 Instrumentalne metode analize prof. dr. Marjan Veber 16 Biologija celice prof. dr. Kristijan Jezernik 17 Biokemija doc.dr. Gregor Gunčar 18 Splošni ali strokovni izbirni predmet 4. semester 19 Fizikalna kemija II izr. prof. dr. Ksenija Kogej 15 Struktura atomov in molekul prof. dr. Jože Koller 21 Molekularna biologija doc. dr. Marko Dolinar prof. dr. Brigita Lenarčič 22 Mikrobiologija prof. dr. Nina Gunde-Cimerman 23 Temelji fiziologije prof. dr. Robert Zorec 24 Biokemijska informatika izr. prof. dr. Roman Jerala Splošni izbirni predmeti 35 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič 36 Tehniška angleščina mag. Hočevar Mojca Marija pred. tuj. jezika 37 Podjetništvo prof. dr. Aleš Vahčič 38 Športna vzgoja mag. Matej Jamnik pred šp. vzg. Gerlovič Dušan 39 Splošni predmeti drugih programov Strokovni izbirni predmeti 48 Praktično usposabljanje doc. dr. Bogdan Štefane, univ.dipl.inž.kem.inž

105 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Kemijski praktikum Splošna biologija Splošni ali strokovni i izbirni predmet i i i Skupaj 180+i 70+i 30+i 95+i semester 7 Matematika II Fizika II Anorganska kemija Organska kemija I Temelji biokemije Biokemijski praktikum Skupaj Skupaj 1. letnik 420+i 160+i 60+i 185+i i P predavanja; S seminar; SV vaje; LV laboratorijske vaje; TD terensko delo; DO druge oblike neposrednega pedagoškega dela (predvsem projektno delo); ECTS kreditne točke po evropskem sistemu kreditnih točk (1 kreditna točka pomeni 30 ur obremenitve študenta) Splošni izbirni predmeti * Kontaktne ure Splošni izbirni predmeti P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 35 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki Tehniška angleščina Podjetništvo Športna vzgoja Splošni predmeti drugih programov * Študent v času študija izbere 2 splošna izbirna predmeta Strokovni izbirni predmeti 1. in Kontaktne ure 2. letnika P S SV LV TD DO Σ 2 ECTS ŠOŠ

106 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija 48 Praktično usposabljanje Predmeti drugih programov 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Organska kemija II Fizikalna kemija I Instrumentalne metode 45 analize Biologija celice Biokemija Splošni ali strokovni i izbirni predmet i i i Skupaj 215+i 100+i 60+i i semester 19 Fizikalna kemija II Struktura atomov in 45 molekul Molekularna biologija Mikrobiologija Temelji fiziologije Biokemijska informatika Skupaj Skupaj 2. letnik 435+i 140+i 45+i 205+i i Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta 3

107 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL prvostopenjski UN študijski program Biokemija 4

108 1. Naslov enote / predmeta / modula PODJETNIŠTVO 2. Koda enote SI Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomski 6. Letnik Prvi ali 7. Semester Prvi ali tretji drugi 8. Študijski program UŠP Kemija, Biokemija, 9. Študijska smer Ni smeri Kemijsko inženirstvo, Tehniška varnost, VSS Kemijska tehnologija 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je primerna učilnica, ki omogoča prilagodljivo razporeditev miz, projektor, platno, tablo. Potrebuje se dostop do interneta in ustrezno število električnih vtičnic (za prenosne računalnike). 13. Cilji in predmetno Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost timskega dela, specifične kompetence prevzemanja odgovornosti in samoiniciativnega delovanja pri reševanju človeških, tehničnih in ekonomskih problemov povezanih z razvojem novih produktov in storitev. Študentje z uporabo dizajnerskega pristopa in hitrega prototipiranja izdelajo delujoč prototip rešitve problema. Poleg tega predmet razvija sposobnost dizajnerskega in holističnega razmišljanja kot sodobne tehnike za reševanje problemov. Študentje osvojijo tudi zmožnosti za presojo poslovanja v podjetjih, sposobnosti za presojo poslovnih priložnosti in pridobijo kompetence za samostojno vodenje. Študentje si pri predmetu pridobijo naslednje specifične kompetence: - prepoznavanje in izkoriščanje podjetniške priložnosti - metode raziskav trga, kupcev, konkurence - kreativno in inovativno reševanje problemov - uporaba sodobnih multimedijskih in telekomunikacijskih orodij - funkcionalno poslovno pismenost in osnove poslovnih predstavitev - usposobljenost za vodenje projektov, prenos znanja v prakso, analizo poslovanja podjetij 14. Opis vsebine Študenti bodo v okviru predmeta spoznali: - pomen podjetništva v gospodarstvu in temeljne pojme podjetništva - prepoznavanje poslovnih priložnosti - dinamična podjetja in razvoj novih izdelkov in storitev v obdobju globalizacije - pet korakov razvoja novih izdelkov in storitev opazovanje, brainstorming, hitro prototipiranje, izboljšanje prototipov in implementacija rešitve. - dizajnerski način razmišljanja tehnični, poslovni, človeški vidik - kreativnost in inovativnost v poslovnem in privatnem življenju - tehnike spodbujanja kreativnosti - praktična aplikacija metode razvoja novih izdelkov in dizajnerskega procesa - okolje podjetja in njegova analiza - različne oblike družb z oceno njihovih prednosti in slabosti - osnove računovodstva in financiranja - poslovno načrtovanje, vsebino in način izdelave poslovnega načrta - politiko spodbujanja podjetništva države - pomen in vsebino marketinške/prodajne funkcije v podjetju - metode raziskovanja trga, porabnikov, konkurence

109 - temeljna znanja iz projektnega menedžmenta - poslovno komunikacijo - primere uspešnih slovenskih izdelkov, podjetij, podjetnikov 15. Temeljna literatura Vahčič, A., Prodan, I., in ostali: D.SCHOOL RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV - Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu, 2008 Kelley, T.: The Ten Faces of Innovation: IDEO's Strategies for Defeating the Devil's Advocate and Driving Creativity Throughout Your Organization Kelley, T. et al: The Art of Innovation: Lessons in Crativity from IDEO, America's Leading Design Firm Dodatna aktualna gradiva, objavljena na spletni strani predmeta Dopolnilna Literatura: Antončič,B.,Hisrich,R.,Petrin,T.,Vahčič,A.,Podjetništvo, Založba GV, Ljubljana, 2002, 485 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Študent bo spoznal in razumel: - pojme s področja podjetništva in gospodarstva, organizacije dela, vodenja razumevanje projektov, marketinga - osnovne zakonitosti kreativnega razvoja novih izdelkov in storitev ter podjetniške dejavnosti s poudarkom na primerih iz prakse kakor tudi iz študentovih življenjskih potreb ter izkušenj 16.2 Uporaba Predmet je usmerjen v praktično uporabo najnaprednejših metod razvoja novih izdelkov in storitev. Skozi dizajnerski način razmišljanja in s pomočjo d.school metodologije študent reši konkreten poslovni ali življenjski problem in osvoji znanje, ki ga lahko replicira v profesionalnem in osebnem življenju. Prepoznavanje podjetniških priložnosti, analiza podatkov in informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, izdelava prototipov, antropološke in etnografske metode spremljanja potrošnikov, izpeljava rešitve problema. Dokumentacija procesa z multimedijskimi metodami, samostojna priprava finančnih in poslovnih analiz (trženjskih, prodajnih ipd) Refleksija Študent bo interpretiral ter pred kolegi analiziral lastno razumevanje vsebine aktualnih člankov in razpoznavanja trendov. V skupinskem delu študentje analizirajo delo svoje in ostalih skupin in podajajo konstruktivno kritiko.

110 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Pri predmetu bo študent pridobil sposobnosti razumevanja podjetništva, razpoznavanja poslovnih priložnosti, analize trgov, potrošnikov, konkurence. Uporaba replikativne metodologije reševanja problemov in udejanjanja poslovnih priložnosti. Poslovna komunikacija. Pridobljene spretnosti bodo študentje znali uporabljati v osebnem in profesionalnem življenju, v delu v gospodarstvu ali javnem sektorju. Sposobnost `gradnje` boljših modelov namesto izbiranja med obstoječimi modeli. Predavanja s pomočjo različnih AV sredstev. Študentom podamo uvod v obravnavano snov, jih napotimo na obravnavo člankov v medijih, na spletnih straneh, na obravnavo primerov iz vsakdanje prakse tudi s pomočjo strokovnjakov iz prakse. Delo na konkretnem projektu, aktualnem problemu. Predstavitve sprotnega dela, poročilo in komentarji s strani mentorjev in študentov. Uporaba multimedijske tehnologije za spremljanje napredka, Internet, video Aktivno mentorstvo s strani pedagogov, asistentov, praktikov - podjetnikov Terensko delo analiza trga, potrošnikov, testiranje prototipov, uporaba rešitve problema, praktične vaje d.school metodologije Vsak študent pripravi ter izvede interpretacijo realnega problema iz prakse. Redna poročila o napredku, končno poročilo o rešitvi problema, sodelovanje na srečanjih, izpit pisni in/ali ustni. Ocene: 6-10 pozitivno 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Preverjanje znanja 21. Sestavljavec učnega načrta Prof.dr. Aleš Vahčič

111 1. Naslov enote / predmeta / modula TEHNIŠKA ANGLEŠČINA 2. Koda enote S Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 30 V 30 S Stopnja Prva, tj. 6. Letnik Prvi 7. Semester Prvi dodiplomska Ostale oblike 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Biokemija UŠP Kemijsko inženirstvo VSŠ Kemijska tehnologija 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Angleški 12. Posebnosti Program služi za podporo obveznim študijskim predmetom, saj temelji na obravnavi sorodnih strokovnih in znanstvenih vsebin v angleškem jeziku. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Usvajanje modernega angleškega strokovnega jezika, ki se uporablja v kemiji, biokemiji, kemijskem inženirstvu in kemijski tehnologiji (ESP & EAP in Chemistry) Bogatitev angleškega besednega zaklada s specifičnim strokovnim izrazjem med nadgrajevanjem jezikovnega znanja Urjenje v jezikovnih spretnostih bralnega, slušnega in vizualnega razumevanja, govornega sporazumevanja in ter ustnega in pisnega sporočanja Izražanje mnenj in zagovarjanje stališč v strokovni diskusiji Opisovanje laboratorijskih poskusov in pripomočkov v angleščini Interpretiranje numeričnih podatkov (kemijskih formul, enačb in grafov) Uporabljanje spletnih referenčnih virov in literature, npr. slovarjev, leksikonov in enciklopedij, pri prevajanju izvirnega angleškega strokovnega besedila in sestavljanju angleško-slovenskega glosarja Povzemanje besedil iz strokovnih in znanstvenih revij ter spletnih virov za pripravo poročil in ustnih predstavitev Pisanje izvlečkov, povzetkov in strokovnih člankov v angleščini Razvijanje učnih strategij za vseživljenjsko učenje 14. Opis vsebine Učne vsebine zajemajo naslednje tematske sklope (vsak se v semestru obravnava po dva tedna): 1 Zrak in ozračje 2 Materiali, polimeri, življenjski cikli 3 Prehranska veriga, zdrave in škodljive kemične snovi 4 Periodni sistem elementov, kemijski simboli, atomska zgradba idr. 5 Kemijske spojine iz naravnega okolja idr. 6 Kemijska industrija; kisline, baze in soli 7 Organska kemija, kemijska analiza, kemijske reakcije, zelena kemija 15. Temeljna literatura Hunt, A. in Grayson, A Twenty First Century Science: GCSE Chemistry Textbook. University of York Science Education Group & the Nuffield Curriculum Centre. Oxford: Oxford University Press. The Staff of The Princeton Review Cracking the GRE Chemistry Subject Test. 3. izd. New York: Random House, Inc. (Izbrana poglavja za univerzitetne študijske programe) Vukadinovič, N Describing Chemical Experiments. Ljubljana: NTF Kemijsko izobraževanje in informatika. Dostopno na: Vukadinovič, N English for Chemists. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko. [1 CD-rom]. Dopolnilni spletni viri. 1

112 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 16.1 Znanje in Bralno, slušno in vizualno razumevanje vsebin s področja stroke Pisno sporočanje ter govorno sporazumevanje in razumevanje sporočanje v angleščini o vsebinah stroke Strokovna terminologija Uporaba referenčnih virov 16.2 Uporaba Študentje bodo znanje lahko uporabljali pri študiju (npr. branje študijske literature v angleščini) ter pozneje v poklicu. Naučili se bodo spremljati dogajanje in novosti na področjih kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in kemijske tehnologije po angleških virih in literaturi. Ob koncu študija se bodo lažje vključili v trajnostni razvoj omenjenih področij Refleksija Znanje angleškega jezika je temeljna spretnost in služi za splošno komunikacijo v modernem globalnem svetu Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Prenosljive spretnosti so: urjenje sposobnosti razumevanja, sporočanja in sporazumevanja, sodelovanja v diskusijah; iskanje specifičnih informacij po različnih virih in sposobnost njihovega umeščanja v širši okvir; strategije učenja za razvoj samostojnih udeležencev v procesu vseživljenjskega učenja. Predavanja, vaje in seminarji z uporabo računalnika; samostojno ter sodelovalno delo v parih in skupinah. Frontalna metoda se uporablja pri predstavitvah in pojasnjevanju temeljnih vsebin. a) za vključitev v delo: dobro srednješolsko znanje angleščine (raven B2) Evropskega jezikovnega okvirja ter vpis v prvi letnik b) za pristop k pisnemu izpit: uspešno opravljena seminarska naloga (Sn) in govorna vaja (Gv) c) za pristop k ustnemu izpitu: pozitivno ocenjen pisni (Pi) del izpita I. metode ocenjevanja: a) seminarska naloga (Sn) s prevodom in glosarjem, oddana v času predavanj in vaj pred ustno predstavitvijo b) govorna vaja (Gv) med študijskim letom, tj. ustna predstavitev s pomočjo opornih točk in ključnih besed ter slikovnega ponazoritvenega gradiva na PowerPointovih prosojnicah c) pisni izpit (Pi), ki ga imajo študentje možnost opraviti tudi med študijskim letom z dvema pozitivno opravljenima kolokvijema d) sprotno sodelovanje II. struktura končne ocene: Pisni izpit (Pi): 75 % ocene Preverjanje med letom (Sn + Gv): 20 % ocene Sodelovanje (aktivna udeležba pri predavanjih in vajah): 5 % ocene III. ocenjevalna lestvica: a) končna ocena: 1 5 negativno, 6 10 pozitivno Fakultetna študentska anketa Samoevalvacija s pomočjo študentske ankete 21. Sestavljavec učnega načrta Viš. pred. mag. Mojca M. Hočevar 2

113 UČNI NAČRT 1. Naslov enote / predmeta / modula PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj Stopnja 1 6. Letnik 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Kemijsko inženirstvo UŠP Biokemija VSS Kemijska tehnologija P V S Ostale oblike ali 2. l. UŠP BKE 2. ali 3. l. UŠP KE, UŠP KI 3. l. VSS KT 9. Študijska smer 7. Semester 10. Steber programa izbirni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Izvaja se strnjeno v obliki delovne prakse v gospodarstvu pod vodstvom mentorja v podjetju in mentorja na fakulteti. Izvaja se lahko po končanem prvem ali drugem letniku v času, ko ni organiziranih oblik pouka. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študentje študijskih programov, ki jih izvaja UL FKKT, praktično usposabljanje praviloma opravijo v gospodarskih družbah. Študentje opravljajo praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki ustreza njihovemu poznejšemu poklicnemu delu. Namen prakse je omogočiti študentom preverjanje posredovanih teoretičnih znanj v okolju v katerem bodo delovali po zaključku študija ter jih nadgradili z znanji, ki so značilna za industrijsko tehnološko okolje in jih ni možno dobiti na šoli. Praksa poteka v povezavi študent mentor v podjetju ali inštituciji mentor na fakulteti. Praktično usposabljanje uvajanja študente v praktično delo in s tem spoznavanje strokovne narave dela ter aktualnih problematik v laboratoriju, industrijski proizvodnji in drugod. 14. Opis vsebine Pri praksi se študenti seznanijo z zahtevnostjo in kompleksnostjo vodenja industrijskih procesov. Spoznajo, da je za uspešno in varno delo v industriji osnovni pogoj natančno poznavanje vseh faz procesa in podrobna kemijska analiza in druga karakterizacija surovin, intermediatov, procesnih tokov in končnih produktov, kot tudi celovita analiza njegovega delovanja. Uspešnost procesa je pogojena z mnogo dejavniki in za njegovo varno obratovanje je potrebno tako optimalno delovanje posameznih procesnih operacij kot tudi usklajeno delovanje sistema kot celote. Vsebina prakse se prilagaja konkretnemu mestu kjer se opravlja. Področja na katerih študent lahko opravlja prakso so: uvajanje v delo na poklicnerm področju, spoznavanje s tehnološkim procesom in industrijsko proizvodnjo, sodelovanje pri raziskovalno razvojnih nalogah in planiranju ter načrtovanju izdelkov, nadzor proizvodnega procesa, vhodna in izhodna kontrola kvalitete surovin in produktov, instrumentalna analitika v raziskovalnem in kontrolnem laboratoriju, aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja in zagotavljanjem varnosti, vzdrževanje aparatov, merilnih in regulacijskih sistemov. 15. Temeljna literatura Nabor literature bo študent dobil na mestu opravljanja prakse oziroma jo lahko dobi tudi v knjižnici UL FKKT

114 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 16.1 Znanje in Študent se pri opravljanju praktičnega dela usposobi za povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih je pridobil pri različnih predmetih med študijem z dejanskimi pogoji v razumevanje praksi, tj. analiznih laboratorijih in laboratorijih za kontrolo kvalitete, industrijskih obratih. Študent spozna način reševanja posameznega problema, se seznani s tehnološkotehničničnimi parametri, se nauči strokovne komunikacije z drugim člani tima Uporaba Praktično usposabljane razvija pri študentu: sposobnost prenosa teoretičnih znanj na reševanje konkretnih problemov, predstavi sodoben pristop k reševanju inženirskih problemov, razvija sposobnost za vključevanje v skupinsko delo, sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki drugih disciplin, kar mu omogoča sodelovanje pri multidisciplinarnih projektih in mu razvija profesionalno etično in okoljsko odgovornost Refleksija Študent je sposoben kritično analizirati in primerjati različne pristope pri reševanju problemov tako na laboratorijskem kot tudi industrijskem nivoju Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Usposabljanje v konkretnem delovnem okolju mu razvija sposobnost za analitično naravoslovno tehnično vrednotenje dogajanj v praksi. Praksa poteka v izbranem podjetju oziroma drugi inštituciji s katerim je vnaprej podpisana tripartitna pogodba, ki določa pogoje usposabljanja. V podjetju vodi delo študenta, ki mora imeti najmanj 7. stopnjo izobrazbe kemijske ali sorodne smeri. Študent lahko začne z opravljanjem prakse po opravljenem 1. ali 2. letniku UŠP BKE; 2. ali 3. letniku UŠP KE in UŠP KI; 3. letniku VSS KT Študent odda dnevnik in sumarno poročilo o praksi. Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju z oceno delovnega mentorja v podjetju in fakultetnega mentorja je osnova za oblikovanje ocene. Ocenjevalna lestvica: opravljeno - neopravljeno Anketa, zunanja evalvacija prof. dr. Jadran Maček, Martina Kastelic Avsec, univ.dipl.inž.kem.inž.

115

116

117

118

119 UL FKKT, Spremembe v univerzitetnem študijskem programu Kemija 1. in 2. letnik 1. letnik Splošni izbirni predmeti PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Podjetništvo Ime in opis predmeta, razpored kontaktnih ur Podjetništvo 2 P 3 SV Tehniška angleščina Ime predmeta, vsebina predmeta Obvezni predmeti Analizna kemija Sprememba vrste I kontaktnih ur Industrijska lastnina in podjetništvo 2 P 2 SV 1S Predavatelj, ki je lani začel izvajati ta predmet je po izkušnjah z izvajanjem predlagal izboljšavo vsebin, ki so tudi podane na sodobnejši način, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ki je skupen za več programov. Tehnična angleščina, Tehniška angleščina Predavateljica, ki je lani začela izvajati ta predmet, je po izkušnjah z izvajanjem predlagala izboljšavo vsebin, hkrati se poenoti tudi ime predmeta, ker se predmet izvaja za več programov. 40 P 35 S oz. na teden 40/15 P 35/15 S 30 P 15 LV 30 S oz. na teden 2 P 1 LV 2 S Matematika II Nosilec prof. dr. Bojan Magajna prof. dr. Jaka Cimprič preobremenjenost Po prvem letu izvajanja se je pokazala potreba po večjem deležu praktično izvedenih študijskih oblik.

120 2. letnik Strokovni izbirni predmet 1., 2. ali 3. letnika PREDMET SPREMEMBA AKRED. P. V SEZNAMU OBRAZLOŽITEV Praktično usposabljanje Ime predmeta, nosilec Praksa v industriji, Martina Kastelic Avsec Praktično usposabljanje, doc. dr. Štefane Bogdan Poenotenje imena predmeta na programih, Zaradi vsebinske koordinacije individualnih programov praktičnega usposabljanja je potreben nosilec z učiteljskim nazivom. Obvezni predmeti Praktikum iz analizne kemija Nosilec prof. dr. Pihlar Boris prof. dr. Pihlar Boris doc. dr. Prosen Helena Razbremenitev Fizikalna kemija Nosilec prof. dr. Vesnaver prof. dr. Jamnik Andrej I Gorazd Upokojitev Fizikalna kemija Nosilec prof. dr. Vesnaver prof. dr. Jamnik Andrej Upokojitev II Gorazd Praktikum iz Nosilec prof. dr. Vesnaver prof. dr. Lah Jurij Upokojitev fizikalne kemije Gorazd prof. dr. Jamnik Andrej Biološka kemija Nosilec prof. dr. Renko Metka doc. dr. Gunčar Gregor Upokojitev Anorganska Nosilec doc. dr. Petriček Saša prof. dr. Demšar Alojz Razbremenitev sinteza Kemija okolja Nosilec prof. dr. Zupančič Kralj Lucija doc. dr. Prosen Helena Razbremenitev

121 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznostiakreditirani program (upoštevane so tudi akreditirane spremembe za lansko leto) z označenimi mesti predlaganih sprememb a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Bojan Magajna 2 Fizika I prof. dr. Igor Muševič 3 Splošna kemija prof. dr. Nataša Bukovec 4 Praktikum iz splošne in anorganske kemije * prof. dr. Nataša Bukovec 5 Molekularne osnove ved o življenju doc. dr. Marko Dolinar 6 Izbirni predmet splošni 2. semester 7 Matematika II prof. dr. Bojan Magajna 8 Fizika II prof. dr. Igor Muševič 9 Anorganska kemija prof. dr. Nataša Bukovec 10 Praktikum iz splošne in anorganske kemije * prof. dr. Nataša Bukovec 11 Zgradba in lastnosti trdnin prof. dr. Anton Meden 12 Analizna kemija I prof. dr. Boris Pihlar 2. letnik doc. dr. Romana Cerc Korošec doc. dr. Romana Cerc Korošec 3. semester 13 Analizna kemija II prof. dr. Boris Pihlar 14 Praktikum iz analizne kemije prof. dr. Boris Pihlar doc. dr. Helena Prosen 15 Organska kemija I prof. dr. Marjan Kočevar, prof. dr. Boris Šket 16 Fizikalna kemija I prof. dr. Gorazd Vesnaver 17 Struktura atomov in molekul prof. dr. Jože Koller 18 Izbirni predmet splošni 4. semester 19 Organska kemija II prof. dr. Marjan Kočevar, prof. dr. Boris Šket 20 Praktikum iz organske kemije prof. dr. Darko Dolenc 21 Fizikalna kemija II prof. dr. Gorazd Vesnaver prof. dr. Jurij Svete, doc. dr. Franci Kovač 22 Praktikum iz fizikalne kemije prof. dr. Gorazd Vesnaver 23 Biološka kemija Prof. dr. Metka Renko 24 Izbirni predmet strokovni * Predmet je celoletni, pogoj za opravljanje vaj v drugem semestru so opravljene vaje prvega semestra, kreditne točke s v celoti priznajo, ko študent pozitivno opravi zaključni kolokvij. Izbirni predmeti 1. in 2. letnika - splošni

122 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič Industrijska lastnina in podjetništvo Tehnična angleščina Športna vzgoja Izbirni predmet iz drugih programov Izbirni predmeti 2. in 3. letnika strokovni Praksa v industriji Izbirni predmeti 2. Letnika - strokovni Anorganska sinteza prof. dr. Aleš Vahčič mag. Hočevar Mojca Marija, viš. Pred. mag. Matej Jamnik pred. šp. vzg. Gerlovič Dušan Martina Kastelic Avsec doc. dr. Saša Petriček Kemija okolja prof. dr. Lucija Zupančič Kralj Sintezna organska kemija Izbirni predmeti iz drugih programov prof. dr. Marijan Kočevar f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Molekulrane osnove ved o življenju Izbirni predmet splošni* Skupaj semester 7 Matematika II Fizika II Anorganska kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Zgradba in lastnosti trdnin Analizna kemija I Skupaj Skupaj 1. letnik * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur

123 Splošni izbirni predmeti 1. In 2. Kontaktne ure letnika ter strokovni predmet 2. in 3. letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki Industrijska lastnina in podjetništvo Tehnična angleščina Športna vzgoja Izbirni predmet iz drugih programov* Praksa v industriji Študent te predmete(prvih pet v tabeli) lahko izbere v prvem ali drugem letniku, vendar samo enklrat v celotnem študiju. Prakso v industriji lahko opravlja med počitnicami po prven, drugem ali tretjem letniku,kot študijska obveznost se mu prizna v 2. ali 3. letniku. * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Analizna kemija II Praktikum iz analizne kemije Organska kemija I Fizikalna kemija I Struktura atomov in molekul Izbirni predmet splošni* Skupaj semester 19 Organska kemija II Praktikum iz organske kemije Fizikalna kemija II Praktikum iz fizikalne kemije Biološka kemija Izbirni predmet strokovni* Skupaj Skupaj 2. letnik * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur

124 Strokovni izbirni predmeti 2. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Anorganska sinteza Sintezna organska kemija Kemija okolja Izbirni predmeti iz drugih programov* * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

125 4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti označene so predlagane spremembe a. Število in poimenska navedba učnih enot, nosilci predmetov in ostali izvajalci Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika I prof. dr. Bojan Magajna 2 Fizika I prof. dr. Igor Muševič 3 Splošna kemija prof. dr. Nataša Bukovec 4 Praktikum iz splošne in anorganske kemije * prof. dr. Nataša Bukovec 5 Molekularne osnove ved o življenju doc. dr. Marko Dolinar 6 Izbirni predmet splošni 2. semester 7 Matematika II prof. dr. Jaka Cimprič 8 Fizika II prof. dr. Igor Muševič 9 Anorganska kemija prof. dr. Nataša Bukovec 10 Praktikum iz splošne in anorganske kemije * prof. dr. Nataša Bukovec 11 Zgradba in lastnosti trdnin prof. dr. Anton Meden 12 Analizna kemija I prof. dr. Boris Pihlar 2. letnik doc. dr. Romana Cerc Korošec doc. dr. Romana Cerc Korošec 3. semester 13 Analizna kemija II prof. dr. Boris Pihlar 14 Praktikum iz analizne kemije prof. dr. Boris Pihla doc. dr. Helena Prosen 15 Organska kemija I prof. dr. Marjan Kočevar, prof. dr. Boris Šket 16 Fizikalna kemija I prof. dr. Andrej Jamnik 17 Struktura atomov in molekul prof. dr. Jože Koller 18 Izbirni predmet splošni 4. semester 19 Organska kemija II prof. dr. Marjan Kočevar, prof. dr. Boris Šket 20 Praktikum iz organske kemije prof. dr. Darko Dolenc 21 Fizikalna kemija II prof. dr. Andrej Jamnik 22 Praktikum iz fizikalne kemije prof. dr. Andrej Jamnik prof. dr. Jurij Lah 23 Biološka kemija doc. dr. Gregor Gunčar prof. dr. Jurij Svete, doc. dr. Franci Kovač 24 Izbirni predmet strokovni * Predmet je celoletni, pogoj za opravljanje vaj v drugem semestru so opravljene vaje prvega semestra, kreditne točke s v celoti priznajo, ko študent pozitivno opravi zaključni kolokvij. Izbirni predmeti 1. in 2. letnika - splošni

126 Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki doc. dr. Uroš Lotrič Podjetništvo Tehniška angleščina Športna vzgoja Izbirni predmet iz drugih programov Izbirni predmeti 2. in 3. letnika strokovni Praktično usposabljanje Izbirni predmeti 2. Letnika - strokovni Anorganska sinteza prof. dr. Aleš Vahčič mag. Hočevar Mojca Marija, viš. Pred. mag. Matej Jamnik pred. šp. vzg. Gerlovič Dušan doc. dr. Bogdan Štefane prof. dr. Alojz Demašar Kemija okolja prof. dr. Lucija Zupančič Kralj Sintezna organska kemija Izbirni predmeti iz drugih programov prof. dr. Marijan Kočevar f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 1. semester 1 Matematika I Fizika I Splošna kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Molekulrane osnove ved o življenju Izbirni predmet splošni* Skupaj semester 7 Matematika II Fizika II Anorganska kemija Praktikum iz splošne in anorganske kemije Zgradba in lastnosti trdnin Analizna kemija I Skupaj Skupaj 1. letnik * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur

127 Splošni izbirni predmeti 1. In 2. Kontaktne ure letnika ter strokovni predmet 2. in 3. letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Uporaba IKT v naravoslovju in tehniki Podjetništvo Tehniška angleščina Športna vzgoja Izbirni predmet iz drugih programov* Praktično usposabljanje Študent te predmete(prvih pet v tabeli) lahko izbere v prvem ali drugem letniku, vendar samo enklrat v celotnem študiju. Prakso v industriji lahko opravlja med počitnicami po prven, drugem ali tretjem letniku,kot študijska obveznost se mu prizna v 2. ali 3. letniku. * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur 2. letnik Kontaktne ure P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ 3. semester 13 Analizna kemija II Praktikum iz analizne kemije Organska kemija I Fizikalna kemija I Struktura atomov in molekul Izbirni predmet splošni* Skupaj semester 19 Organska kemija II Praktikum iz organske kemije Fizikalna kemija II Praktikum iz fizikalne kemije Biološka kemija Izbirni predmet strokovni* Skupaj Skupaj 2. letnik * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur

128 Strokovni izbirni predmeti 2. Kontaktne ure letnika P S SV LV TD DO Σ ECTS ŠOŠ Anorganska sinteza Sintezna organska kemija Kemija okolja Izbirni predmeti iz drugih programov* * Navedena je tipična razdelitev kontaktnih ur Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstojajo ETCS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta

129 1. Naslov enote / predmeta / modula PODJETNIŠTVO 2. Koda enote SI Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj P V S Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomski 6. Letnik Prvi ali 7. Semester Prvi ali tretji drugi 8. Študijski program UŠP Kemija, Biokemija, 9. Študijska smer Ni smeri Kemijsko inženirstvo, Tehniška varnost, VSS Kemijska tehnologija 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je primerna učilnica, ki omogoča prilagodljivo razporeditev miz, projektor, platno, tablo. Potrebuje se dostop do interneta in ustrezno število električnih vtičnic (za prenosne računalnike). 13. Cilji in predmetno Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost timskega dela, specifične kompetence prevzemanja odgovornosti in samoiniciativnega delovanja pri reševanju človeških, tehničnih in ekonomskih problemov povezanih z razvojem novih produktov in storitev. Študentje z uporabo dizajnerskega pristopa in hitrega prototipiranja izdelajo delujoč prototip rešitve problema. Poleg tega predmet razvija sposobnost dizajnerskega in holističnega razmišljanja kot sodobne tehnike za reševanje problemov. Študentje osvojijo tudi zmožnosti za presojo poslovanja v podjetjih, sposobnosti za presojo poslovnih priložnosti in pridobijo kompetence za samostojno vodenje. Študentje si pri predmetu pridobijo naslednje specifične kompetence: - prepoznavanje in izkoriščanje podjetniške priložnosti - metode raziskav trga, kupcev, konkurence - kreativno in inovativno reševanje problemov - uporaba sodobnih multimedijskih in telekomunikacijskih orodij - funkcionalno poslovno pismenost in osnove poslovnih predstavitev - usposobljenost za vodenje projektov, prenos znanja v prakso, analizo poslovanja podjetij 14. Opis vsebine Študenti bodo v okviru predmeta spoznali: - pomen podjetništva v gospodarstvu in temeljne pojme podjetništva - prepoznavanje poslovnih priložnosti - dinamična podjetja in razvoj novih izdelkov in storitev v obdobju globalizacije - pet korakov razvoja novih izdelkov in storitev opazovanje, brainstorming, hitro prototipiranje, izboljšanje prototipov in implementacija rešitve. - dizajnerski način razmišljanja tehnični, poslovni, človeški vidik - kreativnost in inovativnost v poslovnem in privatnem življenju - tehnike spodbujanja kreativnosti - praktična aplikacija metode razvoja novih izdelkov in dizajnerskega procesa - okolje podjetja in njegova analiza - različne oblike družb z oceno njihovih prednosti in slabosti - osnove računovodstva in financiranja - poslovno načrtovanje, vsebino in način izdelave poslovnega načrta - politiko spodbujanja podjetništva države - pomen in vsebino marketinške/prodajne funkcije v podjetju - metode raziskovanja trga, porabnikov, konkurence

130 - temeljna znanja iz projektnega menedžmenta - poslovno komunikacijo - primere uspešnih slovenskih izdelkov, podjetij, podjetnikov 15. Temeljna literatura Vahčič, A., Prodan, I., in ostali: D.SCHOOL RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV - Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu, 2008 Kelley, T.: The Ten Faces of Innovation: IDEO's Strategies for Defeating the Devil's Advocate and Driving Creativity Throughout Your Organization Kelley, T. et al: The Art of Innovation: Lessons in Crativity from IDEO, America's Leading Design Firm Dodatna aktualna gradiva, objavljena na spletni strani predmeta Dopolnilna Literatura: Antončič,B.,Hisrich,R.,Petrin,T.,Vahčič,A.,Podjetništvo, Založba GV, Ljubljana, 2002, 485 str. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Študent bo spoznal in razumel: - pojme s področja podjetništva in gospodarstva, organizacije dela, vodenja razumevanje projektov, marketinga - osnovne zakonitosti kreativnega razvoja novih izdelkov in storitev ter podjetniške dejavnosti s poudarkom na primerih iz prakse kakor tudi iz študentovih življenjskih potreb ter izkušenj 16.2 Uporaba Predmet je usmerjen v praktično uporabo najnaprednejših metod razvoja novih izdelkov in storitev. Skozi dizajnerski način razmišljanja in s pomočjo d.school metodologije študent reši konkreten poslovni ali življenjski problem in osvoji znanje, ki ga lahko replicira v profesionalnem in osebnem življenju. Prepoznavanje podjetniških priložnosti, analiza podatkov in informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, izdelava prototipov, antropološke in etnografske metode spremljanja potrošnikov, izpeljava rešitve problema. Dokumentacija procesa z multimedijskimi metodami, samostojna priprava finančnih in poslovnih analiz (trženjskih, prodajnih ipd) Refleksija Študent bo interpretiral ter pred kolegi analiziral lastno razumevanje vsebine aktualnih člankov in razpoznavanja trendov. V skupinskem delu študentje analizirajo delo svoje in ostalih skupin in podajajo konstruktivno kritiko.

131 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Pri predmetu bo študent pridobil sposobnosti razumevanja podjetništva, razpoznavanja poslovnih priložnosti, analize trgov, potrošnikov, konkurence. Uporaba replikativne metodologije reševanja problemov in udejanjanja poslovnih priložnosti. Poslovna komunikacija. Pridobljene spretnosti bodo študentje znali uporabljati v osebnem in profesionalnem življenju, v delu v gospodarstvu ali javnem sektorju. Sposobnost `gradnje` boljših modelov namesto izbiranja med obstoječimi modeli. Predavanja s pomočjo različnih AV sredstev. Študentom podamo uvod v obravnavano snov, jih napotimo na obravnavo člankov v medijih, na spletnih straneh, na obravnavo primerov iz vsakdanje prakse tudi s pomočjo strokovnjakov iz prakse. Delo na konkretnem projektu, aktualnem problemu. Predstavitve sprotnega dela, poročilo in komentarji s strani mentorjev in študentov. Uporaba multimedijske tehnologije za spremljanje napredka, Internet, video Aktivno mentorstvo s strani pedagogov, asistentov, praktikov - podjetnikov Terensko delo analiza trga, potrošnikov, testiranje prototipov, uporaba rešitve problema, praktične vaje d.school metodologije Vsak študent pripravi ter izvede interpretacijo realnega problema iz prakse. Redna poročila o napredku, končno poročilo o rešitvi problema, sodelovanje na srečanjih, izpit pisni in/ali ustni. Ocene: 6-10 pozitivno 20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa Preverjanje znanja 21. Sestavljavec učnega načrta Prof.dr. Aleš Vahčič

132 1. Naslov enote / predmeta / modula TEHNIŠKA ANGLEŠČINA 2. Koda enote S Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 30 V 30 S Stopnja Prva, tj. 6. Letnik Prvi 7. Semester Prvi dodiplomska Ostale oblike 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Biokemija UŠP Kemijsko inženirstvo VSŠ Kemijska tehnologija 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Izbirni predmet splošni 11. Jezik Angleški 12. Posebnosti Program služi za podporo obveznim študijskim predmetom, saj temelji na obravnavi sorodnih strokovnih in znanstvenih vsebin v angleškem jeziku. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Usvajanje modernega angleškega strokovnega jezika, ki se uporablja v kemiji, biokemiji, kemijskem inženirstvu in kemijski tehnologiji (ESP & EAP in Chemistry) Bogatitev angleškega besednega zaklada s specifičnim strokovnim izrazjem med nadgrajevanjem jezikovnega znanja Urjenje v jezikovnih spretnostih bralnega, slušnega in vizualnega razumevanja, govornega sporazumevanja in ter ustnega in pisnega sporočanja Izražanje mnenj in zagovarjanje stališč v strokovni diskusiji Opisovanje laboratorijskih poskusov in pripomočkov v angleščini Interpretiranje numeričnih podatkov (kemijskih formul, enačb in grafov) Uporabljanje spletnih referenčnih virov in literature, npr. slovarjev, leksikonov in enciklopedij, pri prevajanju izvirnega angleškega strokovnega besedila in sestavljanju angleško-slovenskega glosarja Povzemanje besedil iz strokovnih in znanstvenih revij ter spletnih virov za pripravo poročil in ustnih predstavitev Pisanje izvlečkov, povzetkov in strokovnih člankov v angleščini Razvijanje učnih strategij za vseživljenjsko učenje 14. Opis vsebine Učne vsebine zajemajo naslednje tematske sklope (vsak se v semestru obravnava po dva tedna): 1 Zrak in ozračje 2 Materiali, polimeri, življenjski cikli 3 Prehranska veriga, zdrave in škodljive kemične snovi 4 Periodni sistem elementov, kemijski simboli, atomska zgradba idr. 5 Kemijske spojine iz naravnega okolja idr. 6 Kemijska industrija; kisline, baze in soli 7 Organska kemija, kemijska analiza, kemijske reakcije, zelena kemija 15. Temeljna literatura Hunt, A. in Grayson, A Twenty First Century Science: GCSE Chemistry Textbook. University of York Science Education Group & the Nuffield Curriculum Centre. Oxford: Oxford University Press. The Staff of The Princeton Review Cracking the GRE Chemistry Subject Test. 3. izd. New York: Random House, Inc. (Izbrana poglavja za univerzitetne študijske programe) Vukadinovič, N Describing Chemical Experiments. Ljubljana: NTF Kemijsko izobraževanje in informatika. Dostopno na: Vukadinovič, N English for Chemists. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko. [1 CD-rom]. Dopolnilni spletni viri. 1

133 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 16.1 Znanje in Bralno, slušno in vizualno razumevanje vsebin s področja stroke Pisno sporočanje ter govorno sporazumevanje in razumevanje sporočanje v angleščini o vsebinah stroke Strokovna terminologija Uporaba referenčnih virov 16.2 Uporaba Študentje bodo znanje lahko uporabljali pri študiju (npr. branje študijske literature v angleščini) ter pozneje v poklicu. Naučili se bodo spremljati dogajanje in novosti na področjih kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in kemijske tehnologije po angleških virih in literaturi. Ob koncu študija se bodo lažje vključili v trajnostni razvoj omenjenih področij Refleksija Znanje angleškega jezika je temeljna spretnost in služi za splošno komunikacijo v modernem globalnem svetu Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Prenosljive spretnosti so: urjenje sposobnosti razumevanja, sporočanja in sporazumevanja, sodelovanja v diskusijah; iskanje specifičnih informacij po različnih virih in sposobnost njihovega umeščanja v širši okvir; strategije učenja za razvoj samostojnih udeležencev v procesu vseživljenjskega učenja. Predavanja, vaje in seminarji z uporabo računalnika; samostojno ter sodelovalno delo v parih in skupinah. Frontalna metoda se uporablja pri predstavitvah in pojasnjevanju temeljnih vsebin. a) za vključitev v delo: dobro srednješolsko znanje angleščine (raven B2) Evropskega jezikovnega okvirja ter vpis v prvi letnik b) za pristop k pisnemu izpit: uspešno opravljena seminarska naloga (Sn) in govorna vaja (Gv) c) za pristop k ustnemu izpitu: pozitivno ocenjen pisni (Pi) del izpita I. metode ocenjevanja: a) seminarska naloga (Sn) s prevodom in glosarjem, oddana v času predavanj in vaj pred ustno predstavitvijo b) govorna vaja (Gv) med študijskim letom, tj. ustna predstavitev s pomočjo opornih točk in ključnih besed ter slikovnega ponazoritvenega gradiva na PowerPointovih prosojnicah c) pisni izpit (Pi), ki ga imajo študentje možnost opraviti tudi med študijskim letom z dvema pozitivno opravljenima kolokvijema d) sprotno sodelovanje II. struktura končne ocene: Pisni izpit (Pi): 75 % ocene Preverjanje med letom (Sn + Gv): 20 % ocene Sodelovanje (aktivna udeležba pri predavanjih in vajah): 5 % ocene III. ocenjevalna lestvica: a) končna ocena: 1 5 negativno, 6 10 pozitivno Fakultetna študentska anketa Samoevalvacija s pomočjo študentske ankete 21. Sestavljavec učnega načrta Viš. pred. mag. Mojca M. Hočevar 2

134 UČNI NAČRT 1. Naslov enote / predmeta / modula PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj Stopnja 1 6. Letnik 8. Študijski program UŠP Kemija UŠP Kemijsko inženirstvo UŠP Biokemija VSS Kemijska tehnologija P V S Ostale oblike ali 2. l. UŠP BKE 2. ali 3. l. UŠP KE, UŠP KI 3. l. VSS KT 9. Študijska smer 7. Semester 10. Steber programa izbirni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Izvaja se strnjeno v obliki delovne prakse v gospodarstvu pod vodstvom mentorja v podjetju in mentorja na fakulteti. Izvaja se lahko po končanem prvem ali drugem letniku v času, ko ni organiziranih oblik pouka. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študentje študijskih programov, ki jih izvaja UL FKKT, praktično usposabljanje praviloma opravijo v gospodarskih družbah. Študentje opravljajo praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki ustreza njihovemu poznejšemu poklicnemu delu. Namen prakse je omogočiti študentom preverjanje posredovanih teoretičnih znanj v okolju v katerem bodo delovali po zaključku študija ter jih nadgradili z znanji, ki so značilna za industrijsko tehnološko okolje in jih ni možno dobiti na šoli. Praksa poteka v povezavi študent mentor v podjetju ali inštituciji mentor na fakulteti. Praktično usposabljanje uvajanja študente v praktično delo in s tem spoznavanje strokovne narave dela ter aktualnih problematik v laboratoriju, industrijski proizvodnji in drugod. 14. Opis vsebine Pri praksi se študenti seznanijo z zahtevnostjo in kompleksnostjo vodenja industrijskih procesov. Spoznajo, da je za uspešno in varno delo v industriji osnovni pogoj natančno poznavanje vseh faz procesa in podrobna kemijska analiza in druga karakterizacija surovin, intermediatov, procesnih tokov in končnih produktov, kot tudi celovita analiza njegovega delovanja. Uspešnost procesa je pogojena z mnogo dejavniki in za njegovo varno obratovanje je potrebno tako optimalno delovanje posameznih procesnih operacij kot tudi usklajeno delovanje sistema kot celote. Vsebina prakse se prilagaja konkretnemu mestu kjer se opravlja. Področja na katerih študent lahko opravlja prakso so: uvajanje v delo na poklicnerm področju, spoznavanje s tehnološkim procesom in industrijsko proizvodnjo, sodelovanje pri raziskovalno razvojnih nalogah in planiranju ter načrtovanju izdelkov, nadzor proizvodnega procesa, vhodna in izhodna kontrola kvalitete surovin in produktov, instrumentalna analitika v raziskovalnem in kontrolnem laboratoriju, aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja in zagotavljanjem varnosti, vzdrževanje aparatov, merilnih in regulacijskih sistemov. 15. Temeljna literatura Nabor literature bo študent dobil na mestu opravljanja prakse oziroma jo lahko dobi tudi v knjižnici UL FKKT

135 16. Predvideni študijski dosežki 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta 16.1 Znanje in Študent se pri opravljanju praktičnega dela usposobi za povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih je pridobil pri različnih predmetih med študijem z dejanskimi pogoji v razumevanje praksi, tj. analiznih laboratorijih in laboratorijih za kontrolo kvalitete, industrijskih obratih. Študent spozna način reševanja posameznega problema, se seznani s tehnološkotehničničnimi parametri, se nauči strokovne komunikacije z drugim člani tima Uporaba Praktično usposabljane razvija pri študentu: sposobnost prenosa teoretičnih znanj na reševanje konkretnih problemov, predstavi sodoben pristop k reševanju inženirskih problemov, razvija sposobnost za vključevanje v skupinsko delo, sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki drugih disciplin, kar mu omogoča sodelovanje pri multidisciplinarnih projektih in mu razvija profesionalno etično in okoljsko odgovornost Refleksija Študent je sposoben kritično analizirati in primerjati različne pristope pri reševanju problemov tako na laboratorijskem kot tudi industrijskem nivoju Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Usposabljanje v konkretnem delovnem okolju mu razvija sposobnost za analitično naravoslovno tehnično vrednotenje dogajanj v praksi. Praksa poteka v izbranem podjetju oziroma drugi inštituciji s katerim je vnaprej podpisana tripartitna pogodba, ki določa pogoje usposabljanja. V podjetju vodi delo študenta, ki mora imeti najmanj 7. stopnjo izobrazbe kemijske ali sorodne smeri. Študent lahko začne z opravljanjem prakse po opravljenem 1. ali 2. letniku UŠP BKE; 2. ali 3. letniku UŠP KE in UŠP KI; 3. letniku VSS KT Študent odda dnevnik in sumarno poročilo o praksi. Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju z oceno delovnega mentorja v podjetju in fakultetnega mentorja je osnova za oblikovanje ocene. Ocenjevalna lestvica: opravljeno - neopravljeno Anketa, zunanja evalvacija prof. dr. Jadran Maček, Martina Kastelic Avsec, univ.dipl.inž.kem.inž.

136 1. Naslov enote / predmeta / modula ANALIZNA KEMIJA I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 75 P 30 LS 15 S 30 Ostale oblike 5. Stopnja Dodiplomska 6. Letnik Prvi 7. Semester Drugi 8. Študijski program UŠP Kemija 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Za izvedbo je potrebna predavalnica za eksperimentalna predavanja 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Cilji: Slušatelji osvojijo temeljne principe in značilnosti kemijske analize. Kompetence: Spoznajo in se naučijo uporabljati pomen kemijskih ravnotežij in reakcij za analizo ter spoznajo in se naučijo uporabljatirazlične kemijske analizne metode in osnovne separacijske postopke. 14. Opis vsebine Osnovni pojmi in parametri analiznega procesa: faze analize, izbira metode, priprava vzorca, umerjanje, občutljivost, selektivnost, meja zaznave, napake. Ravnotežja v analizni kemiji: pomen in pregled ravnotežij v homogenih in heterogenih sistemih. Sistematična obravnava ravnotežij: masna bilanca, električna nevtralnost, porazdelitveni diagrami. Hetereogena ravnotežja in vplivi na topnost (ph, ligandi, elektroliti, topilo), kislinsko bazna ravnotežja, ravnotežja pri koordinacijskih spojinah. Kemijske analizne tehnike precizijska analiza Gravimetrija: principi, vplivi na kristalizacijo, značilne aplikacije in viri napak (koprecipitacija, koloidi). Titrimetrija: principi, napake, indikacija končne točke. Pregled titracij: obarjalne in nevtralizacijske titracije v vodnih in nevodnih medijih, titracije eno in večprotičnih kislin/baz ter amfiprotičnih snovi, pufrska kapaciteta. Kompleksometrične titracije (teorija, računalniške simulacije, viri napak), pomembnejše aplikacije. Separacijski postopki v analizni kemiji: obarjalne separacije, kompleksiranje. 15. Temeljna literatura D. A. Skoog, D. M. West, F. J. Holler, S.R. Crouch, Fundamentals of Analytical Chemistry, Eighth Ed., Thomson Brooks/Cole, London, 2004, poglavja 9-17, 255 strani. Dodatna literatura: D. C. Harris, Quantitative Chemical Analysis, 5th ed., Freeman, New York, Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent spozna osnovne pojme značilne za kemijsko analizo, obvlada pristope k obravnavi kemijskih ravnotežij v homogenih in heterogenih sistemih in spozna njihov pomen za kemijsko analizo in posamezne tehnike. Spozna osnovne kvantitativne analizne tehnike, obvlada njihove teroretske znalčilnosti in spozna značilne aplikacije Uporaba Študent pridobi temeljna znanja iz kvantitativne analize in osnove, potrebne za razumevanje snovi pri višjih kurzih (Analizna kemija II, Instrumenalna analiza) in drugih predmetih.

137 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 16.3 Refleksija Nauči se kritičnega pristopa do informacij in obravnave eksperimentalnih rezultatov Prenosljive spretnosti Osvoji pristope k reševanju analiznih niso vezane le na en problemov, zna uporabiti teoretične predmet principe v praksi, obvlada obdelovanje podatkov in njihovo predstavitev. a) Predavanja z demonstracijskimi eksperimenti, b) seminarji usmerjeni v poglabljanje in razumevanje teorije in reševanje praktičnih primerov, c) laboratorijski seminar (LS) namenjen pridobivanju osnovnih eksperimentalnih prijemov in pristopov v kemijski analizi. Za študente UŠP Kemija vpis v 1. letnik študija. Za druge znanja iz predmetov splošna kemija, anorganska kemija, matematika. 19. Metode ocenjevanja in Pisni in ustni izpit z oceno 6 ali več (uspešno po Statutu UL). ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije Samoevalvacija, ankete, eksterna evalvacija kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta Prof. Boris Pihlar

138

139

140

141

142

143

144