Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014

Transcription

1 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2013/2014 December 2014

2 Pri pripravi poročila so sodelovali sodelavci ustreznih strokovnih služb, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve, Komisija za mednarodno sodelovanje, Študentski svet, delovna skupina za promocijo in Komisija za ocenjevanje kakovosti. Odgovorni urednik: red. prof. dr. Jože Pihler, predsednik Komisije za ocenjevanje kakovosti 2

3 Vsebina 1 VPETOST V OKOLJE Poslanstvo in vizija UM FERI Strategija in vrednote... 6 Strateške usmeritve... 6 Ključne vrednote Povezanost z razvojem ožjega in širšega okolja in dialog z diplomanti Zaposljivost diplomantov FERI Vpetost UM FERI v mednarodno okolje Vrednotenje okoljskega vpliva DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA Cilji in strategija delovanja in razvoja zavoda in študijskih programov Organiziranost in delovanje organov UM FERI Izobraževalna dejavnost Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov Sumarne preglednice s podatki za pripravo samoevalvacijskega poročila članic Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 in primerjava s prejšnjimi leti Ocena stanja in usmeritev na področju izobraževalne dejavnosti Poročilo o delu Delovne skupine za promocijo v obdobju oktober 2013 september Poročilo o izvajanju tutorstva na UM FERI v študijskem letu 2013/ Raziskovalna in razvojna dejavnost Raziskovalni in razvojni projekti Vključitev rezultatov znanstvenega raziskovalnega in strokovnega dela v izobraževanje Vključevanje študentov v raziskovalno delo Predstavitve raziskovalnih rezultatov Samoevalvacija programskih skupin Znanstvenoraziskovalne aktivnosti laboratorijev FERI Ocena stanja in usmeritev Mednarodno sodelovanje Razvid realizacije mobilnosti UM FERI Pregled najpogosteje izbranih predmetov s strani tujih študentov (incoming students Bilateralni sporazumi UM FERI in tujih institucij v programu ERASMUS Erasmus Mundus JoinEU SEE in PENTA JoinEU SEE Ključne ugotovitve Ocena stanja predlogi in usmeritve KADRI Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci Ocena stanja in usmeritev Izvedba ankete za zaposlene UM FERI "Raziskava delovnega zadovoljstva - Vprašalnik za zaposlene 2014" ŠTUDENTI Delovanje študentov na UM FERI Dosežki študentov FERI: Ocena stanja in usmeritev Praktično usposabljanje študentov UM FERI Praktično usposabljanje na prvostopenjskih študijskih programih Seznam nekaterih podjetij, v katerih so študentje UM FERI opravljali prakse v študijskem letu 2013/ Ocena stanja in usmeritve MATERIALNI POGOJI Prostori in oprema Pogoji študija za študente invalide Ocena stanja in usmeritve na področju prostorov in opreme Knjižnično-informacijska dejavnost Predstavitev knjižnice, knjižnične storitve za člane Knjižnice tehniških fakultet Ocena stanja in usmeritve za Knjižnico tehniških fakultet

4 5.2.3 Informacijski sistem Financiranje Način priprave finančnega načrta Pridobivanje sredstev Ocena stanja in usmeritve ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI Komisija za ocenjevanje kakovosti Evalvacija poučevanja, ki jo podajo študenti Študentska anketa za študijsko leto 2013/ ECTS anketa za študijsko leto 2013/ Prehodnost študentov po programih Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih (oktober 2014) Analiza akcijskega načrta iz Samoevalvacijskega poročila za študijsko leto 2012/ Poročilo o sledenju strateških ciljev Ocena kakovosti vseh dejavnosti UM FERI in oblikovanje predlogov za izboljšanje PRILOGA PRVOSTOPENJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje»elektrotehnika« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje»računalništvo in informacijske tehnologije« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje»informatika in tehnologije komuniciranja« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje»mehatronika« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Univerzitetni študijski program 1. stopnje»elektrotehnika« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Univerzitetni študijski program 1. stopnje»računalništvo in informacijske tehnologije« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Univerzitetni študijski program 1. stopnje»informatika in tehnologije komuniciranja« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Univerzitetni študijski program 1. stopnje»telekomunikacije« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Univerzitetni študijski program 1. stopnje»medijske komunikacije« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija Interdisciplinarni univerzitetni študijski program 1. stopnje»gospodarsko inženirstvo smer Elektrotehnika« Vpis študentov Izvajanje študijske smeri

5 Zaključek in trajanje študija Interdisciplinarni univerzitetni študijski program 1. stopnje»mehatronika« Vpis študentov Izvajanje študijskega programa Zaključek in trajanje študija PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE Vpis študentov Izvajanje študijskega programa PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (DOKTORAT) Vpis študentov PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 3. STOPNJE

6 1 VPETOST V OKOLJE 1.1 Poslanstvo in vizija UM FERI Poslanstvo Na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) posredujemo študentom znanja, temelječa na mednarodno priznanem znanstvenoraziskovalnem delu ter jim s tem omogočamo uspešno vključevanje v bodoča delovna okolja v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Vizija Utrditi položaj mednarodno prepoznavne univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike v srednji Evropi, ki bo kakovostna in privlačna za dodiplomske in podiplomske študente iz Slovenije in mednarodnega prostora. 1.2 Strategija in vrednote Strateške usmeritve izboljševanje pedagoškega dela, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu, doseganje mednarodno primerljive znanstvenoraziskovalne odličnosti, povečanje deleža motiviranih študentov iz Slovenije in tujine, ohranjanje deleža aplikativnih in razvojnih nalog ter sredstev, posodabljanje pedagoške in raziskovalne infrastrukture, spodbujanje prenosa znanj in tehnologij v okolje. Ključne vrednote akademska odgovornost, kakovost pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela, visoki etični standardi, družbena odgovornost in trajnostni razvoj. 1.3 Povezanost z razvojem ožjega in širšega okolja in dialog z diplomanti UM FERI uveljavlja regionalnost, ki se odraža v tesni povezanosti z industrijo in storitvenimi dejavnostmi, kjer se zaposluje pretežni del diplomantov dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Tesna povezanost je na področju razvojno-raziskovalnega dela, kar se odraža tudi v prihodkih UM FERI, pridobljenih na trgu. Število projektov z gospodarstvom se zmanjšuje, a ostaja vrednostno primerljivo. To kaže na premik v zahtevnejše in kvalitetnejše projekte za gospodarstvo. V letu 2014 smo te vezi med gospodarstvom in UM FERI še intenzivirali z ustanovitvijo Programskega sveta za elektrotehniko, v katerem so predstavniki gospodarstva, vodstva fakultete in predstojniki ustreznih inštitutov. Osnovna naloga Programskega sveta je informiranje o delu na pedagoškem in razvojno raziskovalnem področju na UM FERI, od predstavnikov gospodarstva pa pridobiti informacije o potrebnih kompetencah naših diplomantov in predloge za uskladitev študijskih programov s potrebami gospodarstva. Važna vez z gospodarstvom so tudi naši študenti, ki opravljajo praktično izobraževanje v podjetjih. Pomemben vidik vpetosti v okolje je tudi redni dialog z diplomanti UM FERI, ki so organizirani v Alumni klub UM FERI. V letu 2013 smo prvič dosegli močan preboj s številom članov, ki so postali aktivnejši in tistih, ki so obiskali vsakoletno srečanje. Tudi v letu 2014 se ta trend nadaljuje. Obisk je bil nekoliko manjši, kljub temu pa daleč nad dosedanjimi povprečji. Ta uspeh je posledica uspešnega dela Delovne skupine Alumni, ki jo vodi KOK. Delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov inštitutov, ki pozivajo in komunicirajo s svojimi diplomanti. Delovna skupina pridobiva, v sodelovanju z Referatom za študentske zadeve, poštne in e-naslove diplomantov na podlagi Vabila v Alumni klub UM FERI, ki je 6

7 priloženo k Potrdilu o diplomiranju in ga vsak diplomant prejme ob uspešno opravljenem zagovoru. Od načrtovanih nalog v študijskem letu 2013/2014 so bile uresničene naslednje: 1. organizacija 6. letnega srečanja Alumni kluba UM FERI, 2. izvedba ankete ALUMNI članov, 3. odločitev o obliki spletne strani (zgolj promocijska ali delovna/baza podatkov) in prenova spletne strani alumni.feri.um.si, 4. nadaljnje vključevanje spletnih družbenih omrežij v obveščanje in promocijo/informiranje Alumni kluba UM FERI, hkrati pa določitev natančnejše strategije in izvajalcev teh aktivnosti. Ad 1: V letu 2014 je Delovna skupina Alumni organizirala 6. letno srečanje Alumi kluba UM FERI. Program srečanja je bil naslednji: pozdrav dekana, predavanje: dr. Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, pogostitev in druženje. Vabila na srečanje so bila prvič poslana po navadni in elektronski pošti, o čemer so odločili inštituti. Vabilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani ustvarjen je bil dogodek na Facebook.com in diskusija/obvestilo na LinkedIn.com, oboje v skupini Alumni klub UM FERI. Srečanja se je udeležilo približno 90 alumnijev. Nekoliko nižjo številko, kot je bila pričakovana, pripisujemo močnemu dežju, ki se je končal slabo uro pred srečanjem in je verjetno manjkajoče prijavljene odvrnil od poti na fakulteto. Ad. 2: V tednu od 7. do je 2543 naših alumnijev prejelo anketo z vprašanji o delodajalcu, dejavnosti in delu, ki ga opravljajo. S pomočjo teh podatkov se UM FERI lahko bolje poveže s svojimi diplomanti. Vprašalnik je izpolnilo 255 alumnijev, torej skoraj točno 10 %. Povezava na vprašalnik: fv4vhoo0/viewform. Ad. 3: glej spletno stran Ad. 4: glej spletna naslova in Zaposljivost diplomantov FERI Ponudb za zaposlitev diplomantom tehniških strok ne primanjkuje. Že res, da v Sloveniji trenutno ni veliko možnosti za zaposlitev inženirjev, vendar je na področju Evropske unije povsem drugačen trend. Predvsem v Avstriji in Nemčiji primanjkuje inženirjev, zato naši študenti brez težav dobijo zaposlitev v tujini. Leta 2020 bodo v Evropski uniji med najbolj iskanimi predvsem tehniki različnih strok vsako leto do leta 2020 naj bi se povpraševanje po njih okrepilo za 1,5 odstotka. Gre za tehnična znanja v različnih sektorjih, od inženirstva do zdravstva. Konkretneje, službo bo v prihodnjih letih najlažje dobiti in tudi obdržati na področju zdravstva, gostinstva, informacijske tehnologije, elektrotehnike, telekomunikacij ter turizma. V preglednici 1.1 najbolj perspektivnih poklicev v EU do leta 2020 je kar nekaj profilov diplomantov, ki jih izobražujemo na naši fakulteti: Preglednica 1-1: Najbolj perspektivni poklici v Evropi Poklic Letna plača začetnika Plača po 10 letih dela v v medicinska sestra zdravnik menedžer v bolnišnici tržni raziskovalec (po 3 letih) strokovnjak oglaševanja pravni svetovalec špediter skladiščnik diplomirani logistik elektroinženir sistemski informatik (po 3 letih) 7

8 gospodarski inženir programer (po 5 letih) sistemski administrator računalništva (po 5 letih) IT-projektni menedžer specialist za pokojninsko zavarovanje (po 5 letih) zavarovalniški matematik (po 4 letih) pozavarovalničar kontrolor letenja elektronik (po 5 letih) letalski inženir strojni inženir podjetniški svetovalec (po 5 letih) revizor (po 5 letih) Vir: Švicarski raziskovalni inštitut Prognos; objavljeno v nemškem tedniku Focus. Po ocenah analitikov bodo imeli zaradi hitrega razvoja naravoslovnih znanosti in informatike v prihodnje več zaposlitvenih možnosti kadri prav iz teh področij. Vir: Preglednica 1-2: Najbolj iskani poklici v Evropi v 2014 Vir: Iz Zavoda za zaposlovanje RS so nam posredovali razpoložljive podatke o številu sporočenih prostih delovnih mest in številu registrirano brezposelnih oseb s pojasnili. Podatki se nanašajo na območje Slovenije in OS Maribor, na prvih deset mesecev letošnjega leta in na trenutno razpoložljivost nazivov izobrazbe. Dne je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Ker lahko delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske družbe v večinski lasti države, objavo 8

9 prostega delovnega mesta zagotovijo sami, o tem pa ZRSZ ne obveščajo, slednji nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Viri:Zavod za zaposlovanje RShttp://

10 1.5 Vpetost UM FERI v mednarodno okolje Aktivnosti vodi in koordinira Komisija za mednarodno sodelovanje UM FERI. Aktivnosti komisije so povezane predvsem z izvajanjem programov mobilnosti (Vseživljenjsko učenje-erasmus oz. Erasmsus+, Erasmus Mundus, CEEPUS, Slovenski štipendijski sklad EGP (Evropski Gospodarski Prostor) in NFM (Norveški finančni mehanizem)) za študente, učitelje in ostale zaposlene. Vpetost UM FERI na področju mobilnosti se navezuje tudi na nacionalno in evropsko raven v neposrednem oz. posrednem sodelovanju z nacionalno agencijo za mobilnost in evropske programe - CMEPIUS in Evropsko komisijo, ki je pobudnica zaključenih programov Vseživljenjskega učenja in programa Erasmus+. Evropska komisija te programe vodi in nadzoruje v najširšem pomenu besede, posredno in neposredno. Mobilnost sama zahteva vzpostavitev partnerskih povezav (bilateralnih sporazumov) s partnerji v Evropi, zato je preko njih UM FERI vpeta v visokošolski evropski prostor, z uvedbo nove sheme»erasmus for all«po letu 2013, pa se bo ta vpetost predvidoma prenesla tudi na neevropske države. Obširno poročilo je podano v poglavju 2.5 Mednarodno sodelovanje. 1.6 Vrednotenje okoljskega vpliva Preglednica 1-3: Temeljni kazalniki okoljskega vpliva za 2014 PODROČJE KAZALNIK VREDNOST ŠT. VRED./ ZAPOSLE ŠT. ZAP. NIH LETO 2013 ŠTEVILO ŠTUDEN TOV VRED./ ŠT. ŠTUD. LETO 2013 I.Energetska učinkovitost K_EMAS_Ia a. skupna poraba energije v kwh A B C=A/B B1 B1=A/B , , ,8 K_EMAS_Ib b. skupna poraba energije iz obnovljivih virov v kwh (in % delež v vsej porabljeni energiji) 9,63% ,20 925, ,83 107,65 II. Voda K_EMAS_IIa III. Odpadki K_EMAS_IIIa K_EMAS_IIIb IV. Biotska raznovrstnost K_EMAS_IVa a. skupna letna poraba vode v m³ a. skupna letna količina odpadkov v tonah b. skupna letna poraba nevarnih odpadkov v tonah a. uporaba zemljišč v strnjenih naseljih v m² ,35 23, ,89 2,68 23, ,09 0, ,01 0, , , ,73 35, ,48 4,15 Vir: Kot je razvidno iz preglednice, se je skupna poraba energije na zaposlenega nekoliko zmanjšala, na študenta pa je v mejah lanskega leta. Število zaposlenih in število študentov je manjše kot v letu Poraba vode in odpadkov se je, glede na predhodno leto, nekoliko povečala. 10

11 2 DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA 2.1 Cilji in strategija delovanja in razvoja zavoda in študijskih programov UM FERI deluje v skladu s svojim poslanstvom in vizijo svojega razvoja. V nadaljevanju bo predstavljena organiziranost in delovanje organov UM FERI, izobraževalna dejavnost, raziskovalna in razvojna dejavnost in mednarodno sodelovanje. 2.2 Organiziranost in delovanje organov UM FERI Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) v pravnem prometu zastopa dekan prof. dr. Borut ŽALIK, ki ga lahko nadomešča prodekan iz vrst visokošolskih učiteljev. FERI ima tri prodekane in sicer prodekana za izobraževalno dejavnost prof. dr. Bojana GRČARJA, prodekana za raziskovalno dejavnost prof. dr. Denisa ĐONLAGIĆA in prodekana za študentske zadeve Gregorja NIKOLIČA. Senat FERI sestavlja 17 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in pet članov iz vrst študentov. V senat fakultete sta izvoljena dva predstavnika vsakega inštituta, senatorje voli Akademski zbor fakultete. V senatu je po svojem položaju še dekan in pet na Študentskem svetu izvoljenih predstavnikov študentov. Akademski zbor fakultete sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter predstavniki študentov, predsednik akademskega zbora je prof. dr. Zmago BREZOČNIK. Poslovodni odbor članice odloča o poslovanju članice, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi. V Poslovodnem odboru FERI so štirje predstavniki iz vrst visokošolskih učiteljev, ki jih je izvolil Akademski zbor fakultete. Po svojem položaju so člani še dekan, tajnik in prodekan za študentske zadeve. V okviru fakultete deluje tudi Študentski svet članice. Vsi navedeni organi fakultete imajo pristojnosti in odgovornosti, kot jih določa Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Mariboru. Pedagoške in znanstveno raziskovalne organizacijske enote fakultete so inštituti (preglednica 2-1), v okviru teh inštitutov delujejo posamezni laboratoriji. Nepedagoški del fakultete predstavlja tajništvo fakultete, ki ga vodi tajnik. Zaradi upokojitve dosedanjega tajnika trenutno nadomeščata pomočnici ga. Mateja GRUŠOVNIK in ga. Sabina CEBEK. Skladno s sistemizacijo in organizacijo fakultete spada v ta del 9 služb, enot ali referatov, ki jih vodijo predstojniki, strokovni sodelavci ali vodje. Preglednica 2-1: Inštituti (Vir: Ime inštituta predstojnik 1. Inštitut za avtomatiko prof. dr. Denis Đonlagić 2. Inštitut za elektroniko in telekomunikacije prof. dr. Zdravko Kačič 3. Inštitut za informatiko prof. dr. Ivan Rozman 4. Inštitut za matematiko in fiziko prof. dr. Igor Tičar 5. Inštitut za medijske komunikacije doc. dr. David Podgorelec 6. Inštitut za močnostno elektrotehniko prof. dr. Drago Dolinar 7. Inštitut za računalništvo prof. dr. Nikola Guid 8. Inštitut za robotiko prof. dr. Miro Milanovič 11

12 2.3 Izobraževalna dejavnost Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov V preglednici 2-2 so podani akreditirani študijski programi (redni in izredni študij) ter število študentov, vpisanih v posamezni študijski program. Preglednica 2-2: Število študentov po stopnjah in akreditiranih študijskih programih (Vir: AIPS - Poročilo o vpisu študentov) Akreditirani študijski programi Študijski programi Izvedba /2015 Izvedba /2014 Število študentov (redni/izredni) 12 Študijski programi Število študentov (redni/izredni) Elektrotehnika - Elektrotehnika - Rač. in inf. - Rač. in inf stopnja - 1. stopnja - 227/8 EL EL 255/20 Visokošolski 1. stopnja - R = stopnja - R = 764 strokovni* 182/12 RIT I = /19 RIT I= stopnja - 1. stopnja - 204/- ITK ITK 219/8 1. stopnja - MEH 60 FERI + 43 FS/2FS 1. stopnja - MEH 30 FERI + 57 FS/5 FS Elektrotehnika - Elektrotehnika - Rač. in inf. - Rač. in inf. - GING - GING - Telekomun. - Telekomun. - Med. kom. - Med. kom stopnja - 1. stopnja - 148/- EL EL 145/- Univerzitetni* 1. stopnja 1. stopnja 251/- 272/- RIT R = 823 RIT R= stopnja I = 4 1. stopnja 111/- 146/- I= 14 ITK ITK 1. stopnja 1. stopnja 41/- TK TK 36/- 1. stopnja 1. stopnja 202/4 MK MK 216/14 1. stopnja - 1. stopnja - 1/- Ging Ging 4/- 1. stopnja - 29 FERI + 1. stopnja - MEH 40 FS/- MEH 52 FERI + 23 FS/- Elektrotehnika 121/1 Elektrotehnika 115/9 RIT 118/- RIT 119/- ITK 139/- ITK 119/- 2. stopnja Telekomun. 18/- R= 561 Telekomun. 27/- R=558 Med. kom. 120/- I= 1 Med. kom. 127/- I=9 GING 11/- GING 15/- MEH 28 FERI + 6 FS/- MEH 16 FERI + 20 FS/- Elektrotehnika - Elektrotehnika - Doktorski Rač. in inf. - Rač. in inf. - - Elektrotehnika - Elektrotehnika - Enovit dok. Rač. in inf. - Rač. in inf stopnja Elektrotehnika 20 Elektrotehnika -/31 Rač. in inf. 31 I = 57 Rač. in inf. -/38 I = 77 Med. kom. 6 Med. kom. -/8 Skupaj * prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente; vključeni so tudi absolventi. Pomen okrajšav študijskih programov: EL - Elektrotehnika, ITK - Informatika in tehnologije komuniciranja, MEH - Mehatronika, MK - Medijske komunikacije, RIT - Računalništvo in informacijske tehnologije, TK - Telekomunikacije.

13 2.3.2 Sumarne preglednice s podatki za pripravo samoevalvacijskega poročila članic Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 in primerjava s prejšnjimi leti Preglednica 2-3: Število študentov po stopnjah in študijskih programih Razpisani študijski programi Št. štud. prog. 2013/ / /2012 Število študentov Število študentov Število študentov Študijski Študijski R I S programi R I S programi R I S VS UN Specialistični Magistrski Doktorski Skupaj stopnja (VS) stopnja (UN) stopnja stopnja Skupaj 1., 2., 3. stopnja * prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente; vključeni so tudi absolventi (brez PA). Delež študentov Struktura tujcev Preglednica 2-4: Študenti s tujim državljanstvom na zavodu (v %) tujih 2013/ / / /2011 Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. 2,88 9,55 3,5 8,1 2,84 3,17 2,65 1,99 Članice EU - 0,16 0,06-0,05 0,79 0,05 0,28 Bivše republike YU 2,67 9,23 3,3 7,8 2,79 2,38 2,5 1,71 ZDA in Kanada Ostala Amerika Avstralija Afrika 0,07 0,16 0, ,05 - Azija 0,14-0, ,05-13

14 Preglednica 2-5: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega / izrednega študija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2006/ / / / / / / (MK) 63 (MEH VS) 58 (RIT) 62 (ITK) / * minimalno število točk, če je bil vpis omejen. E-VS: 60 RIT-VS: 55(1.rok) 72 (2. rok) ITK-VS: 66 RIT-UN: 60 MK-UN: 68,5 (1. rok) 72 (2. rok) Preglednica 2-6: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2013/ / / / / 2011/1 2010/1 2012/ Gimnazija 37,62 26,13 25,11 32, Druga srednja strokovna šola 62,38 73,87 74,89 67, Srednja strokovna šola (3 + 2) Skupaj Preglednica 2-7: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2006/07 72,9 27, ,6 49, /08 70,5 29, ,7 44, /09 71,2 28, ,1 60, /10 61,4 38, ,1 47, /11 46,18 53, ,00 40, /12 64,95 35, ,67 53, /13 60,16 39, /14 38,48 61, * PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol. 14

15 Preglednica 2-8: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko Načina leto študija letnik letnik letnik letnik letnik Absolventi Skupaj 2006/07 Redni Izredni /08 Redni Izredni /09 Redni Izredni /10 Redni Izredni /11 Redni Izredni /12 Redni Izredni /13 Redni Izredni /14 Redni Izredni * prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente; vključeni so tudi absolventi (brez PA). Preglednica 2-9: Struktura študentov po spolu (v %) Študij. leto Načina študija Moški Ženske 2006/07 Redni 86,37 13,63 Izredni 88,10 11, /08 Redni 86,17 13,83 Izredni 92,1 7,9 2008/09 Redni 86,71 13,29 Izredni 92,97 7, /10 Redni 85,63 14,37 Izredni 92,82 7, /11 Redni 87,13 12,87 Izredni 87,85 12, /12 Redni 88,07 11,93 Izredni 87,84 12, /13 Redni 87,70 12,30 Izredni 92,23 7, /14 Redni 89,21 10,97 Izredni 91,67 8,33 Preglednica 2-10: Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija Študijsko Povprečna ocena Leto Redni Izredni 2006/07 8,2 8,3 2007/08 7,4 8,0 2008/09 7,8 7,6 2009/10 7,9 7,9 2010/11 7,7 7,9 2011/12 7,6 7,7 2012/13 7,4 7,9 2013/14 7,4 8,05 15

16 Preglednica 2-11: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. % prehodnosti iz 2. v 3. % prehodnosti iz 3. v 4. % prehodnosti iz 4. v 5. % prehodnosti iz zadnjega letnika v % skupaj letnik letnik letnik letnik absolvent. staž 2006/07 42,50 82,40 82,40 81,36 100,00 82, /08 53,20 91,56 91,01 81,99 100,00 83, /09 58,72 84,03 100,00 97,96 100,00 88, /10 60,50 79,56-85,64 52,35 69, /11 56,46 71, ,39 64, /12 53,98 75, ,31 65, /13 48,82 78, ,09 65, /14 48,90 71, ,24 57,86 Detajlnejši podatki o študiju po programih so navedeni v PRILOGI Ocena stanja in usmeritev na področju izobraževalne dejavnosti UM FERI uspešno opravlja svoje poslanstvo, saj so naši diplomanti cenjeni in se uspešno zaposlujejo tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Z namenom povečanja kakovosti izobraževalnega dela ima UM FERI naslednje kratkoročne in dolgoročne usmeritve: Področje Ocena stanja Usmeritev in aktivnosti Vpis novincev Prehodnost Vpis novincev na ŠP UM FERI v š.l. 2014/2015 ostaja na nivoju lanskega. Zaznati je povečanje vpisa tudi na UN program Telekomunikacije. UM FERI ostaja zanimiva tudi za tuje študente, saj jih je redno vpisanih okrog 130. UM FERI je usmerjena v kakovost študijskega procesa, ki implicira temeljit študij in motivirane študente. Zaradi tega smo tudi zaostrili pogoje za napredovanje v višje letnike. Kljub zaostrenim pogojem za napredovanje pa prehodnost ostaja na ravni povprečja preteklih let. K temu je znatno pripomogel sistem tutorstva, ki predvsem novincem omogoča, da uspešneje premagujejo začetne težave pri študiju. Na VS programih je prehodnost precej slabša kot na UN programih. Po naši oceni to ni več V naslednjem obdobju ne načrtujemo sprememb števila vpisnih mest. Promocijske aktivnosti bomo usmerjali predvsem v univerzitetne programe, ki še niso polno zasedeni. Podrobno poročilo, ki povzema delovanje skupine za promocijo na UM FERI je za š.l. 2013/2014 podano v nadaljevanju. Načrtujemo organizacijo okrogle mize z ravnatelji srednjih šol, kjer jih bomo informirali o naših ŠP, raziskovalnem delu in možnostih zaposlovanja diplomantov. Nadalje razvijanje sistema tutorstva predvsem z vključitvijo večjega števila tutorjev študentov. Študenti so izpostavili potrebo po kratkih izobraževalnih tečajih, ki bi jih na nivoju UM pripravili za tutorje študente in učitelje. Za tutorje učitelje predlagamo, da so njihov trud in vložen čas upošteva pri habilitacijah (vrednotenje pedagoškega dela). 16

17 Kakovost pedagoškega procesa Študenti Študentske izmenjave Materialna osnova posledica»fiktivnih«vpisov, temveč pomanjkljivega predznanja in slabih delovnih navad. Na UM FERI težimo k stalnim izboljšavam pedagoškega procesa. Za ŠP druge stopnje smo aktualizirali vsebine učnih enot, dopolnili in uskladili načine preverjanja in ocenjevanja znanja. Rezultate anket o pedagoškemu delu učiteljev in asistentov in anketo o obremenjenosti študentov redno obravnavamo na inštitutih, komisiji za študijske zadeve in senatu. Veliko vsebinskih in izvedbenih težav zaznavamo na področju izbirnosti. Ugotavljamo, da bo izbirnost potrebno sistemsko urediti na izvedbeni, kadrovski in materialni ravni za celotno UM. Na FERI podpiramo vse kreativne aktivnosti naših študentov, vključujemo pa jih tudi v promocijske aktivnosti, tutorstvo, sprejem brucev in študentska tekmovanja. Z nagradami za raziskovalne dosežke, ki smo jih študentom podelili ob dnevu fakultete vzpodbujamo njihovo ustvarjalnost in znanstveno radovednost. ŠS s svojim delovanjem pomembno prispeva k uspešnemu delovanju FERI. Interes tujih študentov za študij v okviru študentske izmenjave na UM FERI se iz leta v leto rahlo povečuje, kar povzroča določene izvedbene težave. Na fakulteti smo tem vprašanjem namenili veliko časa, vendar brez resnično dobrih rešitev. Naša razmišljanja gredo v smeri ponudbe nabora predmetov, ki bi jih za tuje študente izvajali v angleškem jeziku. Drug problem je zagotavljanje kakovosti pedagoškega procesa, ki nikakor ne sme biti nižja kot je za naše študente. Tretji segment se nanaša na nagrajevanje dodatnega dela pedagoškega osebja, saj so nekateri učitelji in asistenti s tujimi študenti obremenjeni skoraj enako kot z našimi. UM FERI zagotavlja kakovostno izvedbo ŠP v okviru dodeljenih sredstev. Zaradi ostre varčevalne politike v preteklih letih je bilo mogoče vsaj deloma posodobiti prepotrebno pedagoško in raziskovalno opremo. Zaradi restriktivne kadrovske politike, se kaže na nekaterih ŠP izrazito pomanjkanje asistentov. S prakso nenadomeščanja sodelavcev, ki so prekinili delovno razmerje na UM FERI, v prihodnje ne bo mogoče zagotavljati kvalitetne izvedbe ŠP. Podrobno poročilo o izvajanju tutorstva na UM FERI je za š.l. 2013/2014 priloženo v nadaljevanju. Aktualizacija opisov učnih enot vseh prvostopenjskih ŠP vključno z dopolnitvami sistema vrednotenja in ocenjevanja. Predlagamo vsebinsko razpravo o izvajanju izbirnosti na ŠK UM. Ustanovili smo Programski svet elektotehnike, v ustanavljanju pa sta še Programski svet računalništva, informatike in telekomunikacij ter Programski svet medijskih komunikacij. Njihove ugotovitve in vsebinske predloge bomo skušali vnesti v predmetnik ali v vsebine učnih enot. Še naprej bomo podpirali in vzpodbujali študente, da se aktivno vključujejo v vsa področja delovanja fakultete. Vzpodbujali bomo njihovo vključevanje v aplikativne projekte že v času študija, predvsem na drugi stopnji. Glede na sprejete strateške ukrepe UM na področju internacionalizacije je nujno pripraviti konkretne izvedbene, vsebinske in finančne mehanizme. Trenutno stanje je izvedbeno neustrezno in ne promovira UM kot resne akademske inštitucije. Na ravni UM in celotne akademske sfere se je potrebno odločno zavzemati za stabilno financiranje pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Omiliti je potrebno formalno omejevanje pri novih zaposlitvah in nadomeščanju sodelavcev, saj so za uspešno delovanje UM pomembni predvsem mladi in ustvarjalni sodelavci. Diplomanti in Trenutno stanje pri zaposlovanju je še težje Nadaljevati in razširiti delo KC UM 17

18 zaposlovanje kot v preteklih letih. Z delovanjem kompetenčnega Centra (KC) UM in KC UM FERI, s študentskimi praksami in delovanjem Alumni kluba FERI omogočamo našim študentom, da vzpostavijo prve stike z delodajalci. Opažamo tudi povečano mobilnost naših diplomantov, kar je bilo v preteklosti prej izjema kot pravilo. Veliko povpraševanj po dobrih (!) diplomantih dobivamo tudi iz sosednje Avstrije, kjer si je že veliko naših diplomantov našlo zaposlitev. in KC UM FERI. KC bo potrebno še bolj povezati z delodajalci. K lažjemu zaposlovanju bi lahko pripomogel tudi Strateški svet UM in Programski sveti po članicah, ki so predvideni v razvojnih dokumentih UM Poročilo o delu Delovne skupine za promocijo v obdobju oktober 2013 september 2014 Cilji delovanja Delovne skupine za promocijo V študijskem letu 2013/2014 je Delovna skupina za promocijo nadaljevala z aktivnostmi, katerih osnovne smernice so bile sprejete ter potrjene v preteklih letih delovanja te delovne skupine. Osnovna cilja Delovne skupine za promocijo sta bila: pridobiti zadostno število vpisanih študentov za vse študijske programe, še posebej za tiste, ki nimajo zadostno število vpisanih kandidatov, povečati delež bolj motiviranih in uspešnih vpisanih študentov. Z namenom realizacije teh ciljev je bilo delovanje Delovne skupine za promocijo usmerjeno predvsem na štiri področja: predstavitev UM FERI populaciji, ki je neposredno ali posredno povezana z vpisom v študijske programe UM FERI, izgradnja in nadgradnja prepoznavnosti UM FERI ter njene pozitivne podobe, popularizacija študija tehnike, motivacija zaposlenih in študentov UM FERI za sodelovanje v promocijskih aktivnostih. Pregled aktivnosti Delovne skupine za promocijo Za dosego postavljenih ciljev je delovna skupina izvedla množico aktivnosti. Dinamiko aktivnosti smo prilagodili koledarju srednješolskih vpisnih dejavnosti. Te aktivnosti smo z vidika vodenja in izvedbe razdelili v 5 skupin. 1. Osnovne promocijske aktivnosti izvedba raziskav za analizo dosega različnih promocijskih aktivnosti, izbira izvedljivih promocijskih aktivnosti, ki v največji meri služijo dosegu cilja, oblikovanje in izdelava promocijskih izdelkov, fotodokumentiranje pedagoškega in raziskovalnega dela na FERI in postavitev fotografskega arhiva UM FERI, aktivnosti, povezane z izdelavo promocijskih filmov UM FERI in posameznih študijskih programov, priprava promocijskih vsebin za različne interesne skupine, oblikovanje in izdelava predstavitvenih dokumentov (ppt), reklamnih sporočil, promocijskih člankov, intervjujev, pošiljanje propagandnega materiala v srednje šole in centre za srednješolce, sodelovanje v aktivnostih Promocijske skupine UM, aktiviranje prikazovalnikov, razstavnih mest, plakatov v objektu UM FERI za potrebe promocije, izdelava demonstracijskih promocijskih objektov za predstavitev UM FERI na srednjih šolah, sejemskih prireditvah in prireditvah na UM FERI, organizacija in izvedba strokovnih predavanj, ki služijo popularizaciji tehnike in UM FERI in se izvajajo na FERI, sejemskih prireditvah in srednješolskih ustanovah, oglaševanje Informativnih dni in študija na UM FERI z reklamnimi spoti na POP TV in Kanal A, 2. Promocijske aktivnosti na internetu redni pregledi vsebin spletne strani feri.um.si, primerjava s primerljivimi stranmi, opozorila na napačne in neažurirane vsebine ter predlogi za izboljšanje spletne strani, pozivi inštitutom s pomanjkljivimi spletnimi stranmi naj aktualizirajo svoje spletne strani, 18

19 nadaljevanje vsebinskega in oblikovnega vzdrževanja in obnavljanja spletnih strani pridi-naferi.si in magisterij-na-feri.si, pozivi zaposlenim, naj v čim večji meri sodelujejo pri polnjenju spletnih strani z ustreznimi vsebinami (novice, filmi, fotografije, prispevki, informacije o dosežkih, uspehih,...), direktno obveščanje srednjih šol o vpisnih aktivnostih na UM FERI, obveščanje uporabnikov o novicah in dogodkih na UM FERI preko socialnih omrežij (Twitter, Facebook), izvajanje nagradnih natečajev za srednješolce na spletni strani pridi-na-feri.si. 3. Promocijske prireditve na UM FERI izvedba aktivnosti ob Dnevu fakultete in (Otvoritev polnilnice električnih avtomobilov, predavanje S. Kocutar, podelitev priznanj in nagrad), predstavitev programov FERI dijakom Srednje elektro šole Varaždin, 4/2/2014, FERI, predstavitev programov FERI dijakom 3. letnika SERŠ (program 3+2), 6/2/2014, FERI, izvedba Informativnih dni in , Naravoslovno-tehniški dan za dijake Gimnazije Murska sobota, 20/2/2014, FERI, predstavitev eksperimentov v okviru projekta»po sledeh Nikole Tesle v Mariboru«, 15. in , Naravoslovno-tehniški dan za dijake 1. gimnazije Maribor, , UM FERI, izvedba promocijskih aktivnosti v okviru Pozdrava brucem Aktivnosti, povezane s predstavitvami UM FERI na srednjih šolah in srednješolskih domovih analiza vpisa glede na obiskovane srednje šole ter priprava seznama srednjih šol, na katerih je smiselna predstavitev študijskih programov UM FERI, vzpostavitev in vzdrževanje kontaktov s srednješolskimi ustanovami in dogovori za predstavitve na srednješolskih ustanovah, priprava srednješolskih predstavitev: promocijsko gradivo, promocijski film, ppt-predstavitev ter demonstracijski objekti za vzbuditev zanimanja in popularizacijo študija tehnike, izvedba predstavitev na srednjih šolah: o predstavitev študijskih programov UM FERI na I. gimnaziji v Celju v okviru Dneva predstavitve študijev 10/12/2013, predstavitev študijskih programov UM FERI na Karierni tržnici v Srednji šoli Slovenska Bistrica 12/12/2013, predstavitev študijskih programov UM FERI Šolskem centru Celje in Gimnaziji Lava v okviru Dneva predstavitve študijev 18/12/2014, predstavitev študijskih programov FERI na Gimnaziji Celje Center v okviru Dneva predstavitve študijev 15/1/2014, predstavitev študijskih programov UM FERI v Šolskem centru Slovenske Konjice Zreče 15/1/2014 (v okviru UM), predstavitev študijskih programov UM FERI na prireditvi Najdisistudij.si Gimnazija in srednja poklicna šola Murska Sobota, Gimnaziji Ljutomer, Dvojezična srednja šola Lendava, v Murski Soboti 21/1/2013, predstavitev študijskih programov UM FERI v Srednješolskem centru v Ptuju, 21/1/2013, predstavitev študijskih programov UM FERI na Šolskem centru Velenje, Gimnazija Velenje, 27/1/2014, predstavitev študijskih programov UM FERI na Kariernih dnevih Gimnazije Ormož, 29/1/ Promocijske aktivnosti na sejemskih in podobnih prireditvah priprava promocijskega materiala (promocijski izdelki, filmi, slike, plakati, demonstracijski objekti, predavanja), primerna za sejemske predstavitve; udeležba sejemskih prireditev: o predstavitev študijskih programov na Sedmem sejmu višjega in visokega šolstva na Ptuju, 21/1/2014, sodelovanje na Strokovnem sejmu za avtomatizacijo, mehatroniko in robotiko IFAM-Intronika v Celju , predstavitev študijskih programov FERI na Študijski tržnici v Športni dvorani Leona Štuklja Novo Mesto 19/12/2013, predstavitev študijskih programov UM FERI v okviru intervjuja na BK TV v Selnici pri Dravi, 4/2/2014, predstavitev UM FERI na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki, 13/4/2014, predstavitev študijskih programov UM FERI na Ljubljanskem obrtnopodjetniškem sejmu , sodelovanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, , sodelovanje v prireditvah na Noči raziskovalcev v Mariboru, 26/9/2014. Ocena uspešnosti delovanja delovne skupine za promocijo Težko je objektivno ovrednotiti uspešnost delovanja Delovne skupine za promocijo. Edini objektivni pokazatelj je število vpisanih študentov v prve letnike študijskih programov UM FERI. Dobljeni podatki o vpisu v prve letnike študijskih programov ob upoštevanju populacijskega trenda ter naraščajočega števila študijskih programov UM FERI ter drugih, konkurenčnih visokošolskih institucij dajejo pozitivno oceno o delovanju Delovne skupine za promocijo. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da je obstoječa 19

20 Delovna skupina za promocijo v študijskem letu 2013/2014 delovala z omejenimi finančnimi in kadrovskimi sredstvi. Predlogi za nadaljnje promocijske aktivnosti Pomembnost promocijskih aktivnosti je očitna. Zaradi zmanjšanja števila dijakov zadnjih letnikov ter zaradi vse večje ponudbe izobraževalnih programov je nujno povečanje prepoznavnosti UM FERI ter izpostavljanje prednosti študijskih programov UM FERI. V ta namen je potrebno Delovni skupini za promocijo nameniti večjo podporo. Smiselno je povečanje finančnih sredstev za izvajanje promocijskih aktivnosti. Predvsem pa je zaželena, pričakovana in potrebna aktivna vključenost čim večjega števila zaposlenih in študentov UM FERI v promocijske aktivnosti. Zaželene so njihove pobude ter pomoč pri realizaciji sprejetih pobud Poročilo o izvajanju tutorstva na UM FERI v študijskem letu 2013/2014 UM FERI je začela z izvajanjem tutorskega sistema oz. tutorstva v študijskem letu 2011/2012 v prvih letnikih na vseh dodiplomskih študijskih programih. Tutorstvo se deli v dva dela, prvega (t.i. učiteljsko tutorstvo) izvajajo visokošolski učitelji, drugega (t.i. študentsko tutorstvo) izvajajo študenti pod okriljem Študentskega sveta UM FERI. Način izvajanja sicer določa PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA UM FERI. V študijskem letu 2013/2014 se je učiteljsko tutorstvo izvajalo v prvih in drugih letnikih dodiplomskih študijskih programov. Izvajali so ga tutorji učitelji, ki jih je na osnovi predlogov inštitutov imenovala Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI. Aktivnosti v drugih letnikih so potekale v obliki že dobro utečenega mentorstva. Razen izvajanja tutorstva v drugih letnikih, v tutorskem sistemu glede na predhodno študijsko leto ni bilo pomembnih sprememb, zato so aktivnosti potekale v pričakovanem obsegu. Koordinatorka tutorjev učiteljev je tutorje v prvih letnikih na začetku študijskega leta in pred oz. v času izpitnih obdobij z elektronskimi sporočili opozorila na tutorske aktivnosti in jih tudi pozvala, da posredujejo poročila o njihovem tutorskem delu v zimskem in poletnem semestru. Več poročil o aktivnostih v je zimskem semestru, medtem ko jih je v poletnem semestru precej manj. To potrjuje že lanske ugotovitve, da potekajo tutorske aktivnosti v poletem semestru manj intenzivno. Na osnovi prejetih poročil lahko zaključimo, da se je tutorstvo izvajalo v predvidenem okvirju: na začetku študijskega leta so se tutorji učitelji predstavili študentom na srečanju Pozdrav brucom ter na kratko predstavili tutorski sistem na UM FERI, tutorji učitelji so na začetku zimskega semestra organizirali uvoden sestanek s svojimi tutorandi, kjer so jim podrobneje predstavili tutorski sistem (na teh sestankih so običajno sodelovali tudi tutorji študentje), tisti tutorji učitelji, ki so imeli stik s svojimi tutorandi skozi pedagoški proces, so tutorske aktivnosti izvajali po potrebi ob začetku ali koncu vaj oziroma predavanj, več težav z navezavo kontaktov so imeli tutorji učitelji, ki se s svojimi tutorandi niso srečevali v okviru pedagoškega procesa. Ti so potem komunicirali z njimi preko elektronske pošte, vsi tutorji učitelji so komunicirali s svojimi tutorandi preko elektronske pošte oz. so jim ponudili na voljo to možnost, ki pa je študentje žal niso koristili v velikem obsegu, večina tutorjev učiteljev je sklicala več sestankov izven pedagoških aktivnosti, ki pa se jih študentje prav tako niso udeleževali v velikem številu, najpogostejša vprašanja, s katerimi so se tutorandi obračali na tutorje učitelje, so bila povezana z opravljanjem izpitov (prijava na izpit, režimi opravljanja izpitov pri posameznih izvajalcih, kako se oblikujejo končne ocene pri posameznih izpitih), z izpitnimi roki. V primeru vprašanj, povezanih z izvajanjem posameznih predmetov oz. izpitov, so tutorji učitelji vzpodbujali študente, da se v okviru govorilnih ur ali pa na predavanjih obrnejo na izvajalce predmetov, tako profesorje kot asistente. Na osnovi poročil o tutorskih aktivnostih, prejetih v dvoletnem obdobju izvajanja tutorstva, lahko izpostavimo tudi naslednje: tutorstvo se je lažje in uspešneje izvajalo v primeru, ko je imel tutor učitelj stik s svojimi študenti tutorandi skozi pedagoški proces, izven tega so bili posebej organizirani sestanki relativno slabo obiskani. Eden izmed razlogov je gotovo tudi iskanje primernih terminov za sestanke, zaradi neusklajenih urnikov obojih. Zato bi bilo smiselno razmisliti o možnosti, da bi tutorske sestanke (npr. mesečno) uvrstili na urnik, ker se v prvem letniku izvaja v glavnem samo t.i. vstopno tutorstvo, se je pokazalo, da študentje lažje poiščejo in tudi dobijo ustrezno pomoč od tutorjev študentov. 20

21 nobeden od tutorjev učiteljev ni v poročilu navedel, da bi se tutorandi posebej nanj obračali z vprašanji v okviru t.i. vsebinskega tutorstva, tutorji učitelji opažajo, da imajo zelo pomembno vlogo pri tutorstvu v prvem letniku tutorji študentje, pomen učiteljskega tutorstva bi morda lahko povečali tako, da bi tutorji učitelji podajali svoje mnenje ob obravnavi vlog za izredno napredovanje. Tutorskih sestankov se skoraj praviloma udeležujejo le dobri študenti, ki tutorske pomoči ne potrebujejo. Študentje, ki bi potrebovali pomoč, na sestanke običajno ne pridejo. Če bi vedeli, da je mnenje tutorja učitelja pomembno v primeru izrednega napredovanja, bi najverjetneje prej navezali stik in poiskali pomoč. Predlagamo tudi, da se tutorstvo učiteljev in asistentov vključi v habilitacijska merila v postavki - vrednotenje pedagoškega dela. 21

22 2.4 Raziskovalna in razvojna dejavnost Raziskovalni in razvojni projekti Raziskovalna in razvojna dejavnost je predstavljena v preglednicah 2-12 do Preglednica 2-12 kaže število nacionalnih projektov in programov, ki jih financira ARRS. V zadnjem obdobju ne uspemo povečati števila projektov, ki jih financira ARRS. Zmanjšuje se tudi število mladih raziskovalcev. Pri tem je potrebno poudariti, da se je precej zmanjšalo tudi število projektov in mladih raziskovalcev na ARRS, kot posledica varčevalnih ukrepov. Zaradi reorganizacije ministrstev ni več razpisov za mlade raziskovalce iz gospodarstva, kakor tudi nekaterih drugih projektnih shem. Uspešno smo zaključili nekaj projektov z naslova operativnih programov, zaključilo pa se je tudi financiranje kompetenčnih centrov. Na razpise v shemo H2020 in ERASMUS+ smo poslali kar nekaj prijav, a zaenkrat še nismo dobili nobenega projekta. Število projektov z gospodarstvom se zmanjšuje, a ostaja vrednostno primerljivo. To kaže na premik v zahtevnejše in kvalitetnejše projekte za gospodarstvo. Preglednica 2-12: Nacionalni projekti in programi, ki jih financira ARRS (Vir: Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve) Raziskovalni program Infrastrukturni programi Temeljni projekti Aplikativni projekti Podoktorski projekti Preglednica 2-13: Drugi nacionalni projekti, financirani iz proračuna RS (Vir: Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve) Število CRP ov Število znanstvenih sestankov/konferenc Drugi projekti

23 Preglednica 2-14: Mednarodno sodelovanje (Vir: Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve) 5. okvirni program 6. okvirni program 7. okvirni program Drugo Bilaterale Preglednica 2-15: Bilateralni projekti UM FERI Oznaka Naslov Vodja Trajanje od Trajanje do Ustanova Država BI BA/ Kontekstno ocenjevanje radarskih podatkov z uporabo kompleksne valjčne transformacije BI BA/ Raziskava in razvoj domensko specifičnega jezika za internet stvari (IoT) BI BA/ BI BA/ BI RU/ Uporaba podatkov LiDAR za izdelavo modelov terena v aplikacijah navideznih okolij Razpršena proizvodnja kot element energetskega razvoja in obstoja lokalnih skupnosti Oblikovanje inteligentnih servisov za povečanje zdravja in zadovoljstva starejših: SELF HELP Dušan Univerzitet Gleich u Tuzli, Fakultet elektrotehni ke Marjan Faculty of Mernik Electrical engineering, University of Sarajevo Domen Elektrotehni Mongus čki fakultet Sarajevo, Univerzitet u Sarajevu Pihler Jože Univerzitet u Tuzli, Fakultet elektrotehni ke Peter Kokol N.N.Petrov Research Institute of Oncology Bosna in Hercegovin a Bosna in Hercegovin a Bosna in Hercegovin a Bosna in Hercegovin a Rusija BI US/ Razvoj programske opreme s končnimi uporabniki z domensko specifičnimi jeziki Mernik Marjan The University of Alabama ZDA 23

24 Preglednica 2-16: Drugi projekti/neproračunski (Vir: Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve) Število projektov Preglednica 2-17: Seznam podjetij, s katerimi sodeluje FERI na neproračunskih projektih Zap. Št. Naziv podjetja Poslovni naslov podjetja 1 Optacore, d.o.o. Trpinčeva ulica 39, 1000 Ljubljana 2 BP Blister Pack Kamenice 14, 9233 Odranci 3 Dravske elektrarne Maribor Obrežna ulica 170, 2000 Maribor 4 ISKRA AVTOELEKTRIKA d.d. Polje 15, 5290 Šempeter pri Gorici 5 Elektro Slovenija, d.o.o. Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana 6 Iskra Zaščite Stegne 35, 1000 Ljubljana 7 Kolektor Group, d.o.o. Vojkova ulica 10, 5280 Idrija 8 RC IKT, d.o.o. Ljubljanska c. 24a, 4000 Kranj 9 ISKRAEMECO, d.o.o. Savska Loka 4, 4000 KRANJ 10 Letrika, d.d. Polje 15, 5290 Šempeter pri Gorici 11 Indramat elektromotorji Kidričeva cesta 81, 4220 Škofja Loka 12 SODO Minařikova ulica 5, 2000 Maribor 13 IGEA,d.o.o. Koprska 94, 1000 Ljubljana Panonska ulica 23, 9250 Gornja 14 RC MASPOS Radgona 15 SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd. Malezija 16 Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o. Ulica Vita Kreigherja 5, 2000 Maribor Seznam podjetij, iz katerih so mladi raziskovalci na UM FERI Podjetje Margento R&D d.o.o. Emsiso Vključitev rezultatov znanstvenega raziskovalnega in strokovnega dela v izobraževanje Raziskovalno delo na UM FERI poteka na področjih, ki sovpadajo z vsebinami strokovnih predmetov na posameznih študijskih programih, smereh oz. modulih. Prav tako se diplomanti, magistrski, posebej pa doktorski študenti UM FERI, aktivno vključujejo v raziskovalne in razvojne projekte, ki jih opravlja UM FERI za gospodarske družbe, proračunske uporabnike, mednarodne ustanove in raziskovalno agencijo. S tem se rezultati raziskovalnega dela učinkovito in neposredno prenašajo v pedagoški proces. 24

25 2.4.3 Vključevanje študentov v raziskovalno delo Glede na to, da imamo 27 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno dejavnostjo, se študentje lahko vključijo v področje, ki jih najbolj zanima. Priprave na vključevanje študentov v raziskovalno delo se začnejo že v srednji šoli, saj za srednješolce vsako leto organiziramo različne delavnice v okviru Zimske počitniške šole. Izpostaviti je potrebno tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji naše fakultete tekmujejo tekmovalci iz osnovnih šol ter mednarodno tekmovanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti za osnovnošolce in srednješolce Bober. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Naše študente smo v letu 2014 vključili v projekte»po kreativni poti do praktičnega znanja«, ki jih je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje in šport v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter ob delnem financiranju operacije s strani Evropskega socialnega sklada. Nekaj se jih je s svojimi projekti predstavilo tudi na vsakoletni mednarodni Elektrotehniški in računalniški konferenci ERK, kjer študenti že tradicionalno sodelujejo s svojimi raziskovalnimi deli in diplomskimi deli. Študenti se redno vključujejo tudi v druga tekmovanja, npr. vsako drugo leto na Konferenci slovenskih elektroenergetikov v tekmovalnem programu ter Bedjaničeve nagrade s področja elektrotehnike, ki jih organizira in podeljuje društvo CIGRE Slovenija, UM FERI Maribor in Fakulteta za elektrotehniko iz Ljubljane. V študijskem letu 2013/2014 so se v raziskovalno delo uspešno vključili tudi študenti prvih letnikov na programu Elektrotehnika in razvili ter izdelali napravo Cool Gan Predstavitve raziskovalnih rezultatov Člani UM FERI se zavedamo pomena predstavitev svojih rezultatov tako domači kot svetovni javnosti. Pri tem lahko naše aktivnosti razdelimo v dve področji: 1. Obveščanje strokovne domače in tuje javnosti o naših raziskovalnih dosežkih poteka preko: aktivnih udeležb na strokovnih in predvsem znanstvenih srečanjih s predstavitvijo rezultatov, vabljenih predavanj na domačih in tujih univerzah in objav v strokovni in znanstveni periodiki. V povprečju člani naše fakultete objavijo približno 250 referatov na znanstvenih srečanjih doma in v tujini ter približno 100 člankov v znanstvenih revijah. Pri tem je občuten pozitiven trend objav v revijah najvišjega ranga, tudi revijah v prvih 5 % iz raziskovalnega področja. 2. Obveščanje najširše domače javnosti s poljudnimi članki poteka na naslednje načine: - poljudni članki, ki jih pišejo člani naše fakultete v poljudnih revijah, - intervjuji in udeležba na okroglih mizah, - vsako leto organiziramo tekmovanje z mobilnimi roboti, na katerem sodeluje več kot 200 osnovnošolcev in srednješolcev Samoevalvacija programskih skupin Na UM FERI deluje 8 programskih skupin, ki so registrirane pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Delo v programskih skupinah predstavlja osnovo temeljnega znanstvenoraziskovalnega dela na fakulteti, zato je vanje vključena večina naših raziskovalcev. Letos se izvaja evalvacija štirih raziskovalnih skupin Znanstvenoraziskovalne aktivnosti laboratorijev FERI V letu 2013 smo uvedli obvezno poročanje o delu laboratorijev v preteklem letu. Poročilo sestavijo vodje laboratorijev na standardiziranem obrazcu, ki zajema kratko poročilo od doseženih objavah, patentih in drugih raziskovalnih dosežkih. Poročilo vsebuje tudi seznam tekočih in prijavljenih projektov ter gostovanja tujih strokovnjakov. S poročilom želimo doseči boljše spremljanje dela posameznih laboratorijev ter spodbuditi primerjavo med laboratoriji. Poročila so zbrana kot interni dokument/povzetek dela opravljenega na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti. Pripravlja pa se že nova publikacija, ki bo zajela obdobje

26 2.4.7 Ocena stanja in usmeritev Na FERI skušamo vzpostaviti konsistentno, stabilno in dolgoročno raziskovalno strategijo in s tem povezano kadrovsko, vodstveno, finančno in drugo politiko, katere osrednji cilj je povečanje števila in obsega kvalitetnih znanstvenih in visoko-strokovnih del. Usmeritve in ocena stanja zato v letu 2013/2014 ostajajo na pretežno enaki ravni, kakor v lanskem letu. Večina ukrepov uvedenih v tem ali preteklih letu teče linearno skozi daljše obdobje, pričakovani učinki so dolgoročni in običajno niso merljivi na letni ravni. V preteklosti smo ugotovili veliko raznolikost v raziskovalni aktivnosti posameznih laboratorijev, ki je kompleksni problem. V zadnjih nekaj letih smo zato skušali omejiti pedagoške pre-obremenitve (proces teče od leta 2012), konsolidirali smo nekaj laboratorijev (združili/ukinili), zaostrili smo habilitacijska merila, te zaostritve pa imajo sedaj prve neposredne učinke (izvolitev v višje nazive je možna le po novih zaostrenih merilih, v naslednjih nekaj letih - po prehodnem obdobju - pa bodo v veljavo začela stopati tudi zaostrena merila za ponovne izvolitve, hkrati pa je pri delu dosledna tudi habilitacijska komisija UM). Kadrovska komisija je pri svojem delu in predlogih za pedagoške nastavitve pozorna na raziskovalno aktivnost kandidatov, redno izvajamo letno poročanje o raziskovalni aktivnosti. Še naprej ostaja problem nestimulativne delovnopravne zakonodaje, ki ne omogoča vzpostavitve stimulacijskega okolja, ki bi povečalo število nadpovprečno uspešnih raziskovalcev. K temu prispeva svoje še ZUJF, ki dodatno onemogoča sistem nagrajevanja. V lanskem letu smo uvedli tudi višji standard za izvedbo študijskega procesa na podiplomskem študiju (vsak nosilce predmeta mora izkazati kvalitetne znanstvene ali strokoven reference za vsak predmet, ki ga želi poučevati na 3. stopnji). Zelo pereč ostaja problem raziskovalne opreme, ki je bil podrobno opisan v zadnjem poročilu. Opremljenost laboratorijev ne sledi trendom niti po svetu niti v Evropski uniji. S tem postaja raziskovalno delo na nekaterih področjih praktično nemogoče. Domačih namenskih sredstev za opremo praktično ni (ARRS že več let ni objavil razpisa za opremo), država pa je s svojo politiko v preteklosti enostransko usmerila tovrstna evropska predvsem v zahodno Slovenijo. FERI se še naprej aktivno vključuje v pobude na nivoju univerze za vzpostavitev univerzitetnega infrastrukturnega centra. V preteklem letu smo iz sredstev uredbe uspeli nameniti majhno količino denarja za nakup pedagoške opreme, kar je omogočilo vsaj delno sprostitev sredstev tudi na raziskovalnem delu. Še naprej bomo iskali v okviru lastnih možnosti sistemske rešitve, ki bi raziskovalcem omogočile čim lažji dostop oz. nakup opreme. Celovita raziskovalna politika počasi kaže rezultate tudi v numerično preverljivih oblikah. Graf spodaj prikazuje število objav JCR po letih in število SICRIS točk. SICRS točke rastejo hitreje kakor število objav, kar kaže na trend v rasti objav v kvalitetnih revijah (zelo verjeten učinek novih habilitacijskih meril, ki dajejo težo objavam v kvalitetnih revijah). V prihodnosti sicer pričakujemo umirjanje ali rahel padec števila objav, saj se je zavoljo zaostrenih ekonomskih razmer število raziskovalcev in zaposlenih na sploh zmanjšalo. Preteklo obdobje je bilo uspešno tudi v pridobivanju mednarodnih patentov. 26

27 2.5 Mednarodno sodelovanje Komisijo za mednarodno sodelovanje UM FERI, je ena od komisij Senata FERI. Aktivnosti komisije so povezane predvsem z izvajanjem programov mobilnosti (Vseživljenjsko učenje-erasmus oz. Erasmsus+, Erasmus Mundus, CEEPUS, Slovenski štipendijski sklad EGP (Evropski Gospodarski Prostor) in NFM (Norveški finančni mehanizem)) za študente, učitelje in ostale zaposlene. Komisijo sestavlja pet članov iz vrst učiteljev in dva člana iz vrst študentov. Komisija se sestaja po potrebi. S komisijo sodeluje tudi asistentka za mednarodno sodelovanje, ki v delu svojega delovnega časa skrbi za administrativno vodenje postopkov mobilnosti in ostalih spremljajočih postopkov in zahtevanih poročanj. Učitelji, ki so člani komisije, po potrebi sodelujejo pri preverjanju učnih načrtov (Learning Agreement) gostujočih Erasmus oz. študentov Erasmus+, ki prihajajo na študij na UM FERI (incoming students). Predsednica komisije Erasmus oz. Erasmus+ koordinatorica na UM FERI in hkrati institucionalna koordinatorica Erasmus+ na UM, sodeluje v delu Komisije za mednarodno sodelovanje na UM ter skupaj z asistentko za mednarodno sodelovanje s službami, ki so v okviru UM zadolžene za mobilnosti. Sestajanje Komisije za mednarodno sodelovanje UM poteka predvsem korespondenčno (elektronsko in telefonsko), sklic redne seje pa je običajno izveden do enkrat letno. Po potrebi oz. 2 do 3-krat letno se sestajajo Erasmus oz. Erasmus+ fakultetni koordinatorji. Erasmus oz. Erasmus+ koordinatorji se srečajo tudi v primeru posebnih dogodkov na ravni UM in na nacionalnem nivoju. Zaradi zaključka programa Vseživljenjsko učenje Erasmus z letom 2013 oz in začetkom novega programa Erasmus+ v 2014, so bile aktivnosti Komisije za mednarodno sodelovanje UM FERI v letu 2014, ob običajnih nalogah (mobilnosti študentov za študij in prakso, mobilnosti učiteljev in osebja za poučevanje in izobraževanje), razširjene na seznanjanje in pripravo na novi program Erasmus+ in aktivnosti povezane z razpisom Slovenskega štipendijskega sklada EGP (Evropski Gospodarski Prostor) in NFM (Norveški finančni mehanizem), iz katerega je sredstva uspešno pridobila UM in izvaja za pridobitev sredstev notranji razpis, na katerega se lahko prijavijo tako študenti, kot zaposleni. V letu 2014 se je nadaljevalo centralizirano sklepanje (izvaja Služba za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti UM) novih bilateralnih sporazumov s partnerskimi inštitucijami za program Erasmus+. V preglednicah, ki sledijo (2-18 do 2-28) je predstavljena statistična uspešnost UM FERI v programu Vseživljenjsko učenje - Erasmus za 2014 (2013/2014) za mobilnosti. Podan je seznam podpisanih bilateralnih sporazumov o sodelovanju v programu Erasmus+ in seznam predmetov, ki jih inštituti UM FERI v študijskem letu 2014/2015 ponujajo v angleškem jeziku. Delno so predstavljeni tudi podatki za študentsko mobilnost Erasmus+ za študijsko leto 2014/2015. Ti podatki niso dokončni, saj se deležniki v programu na mobilnosti še prijavljajo, možne pa so tudi odpovedi. Preglednice za mobilnost vsebujejo tudi primerjalne podatke za obdobje od študijskega leta 2007/2008 naprej. 27

28 2.5.1 Razvid realizacije mobilnosti UM FERI Preglednica 2-18: Pregled realizacije mobilnosti UM FERI Program 2007/ / / / / / / / 2015* ERASMUS študenti dejansko ERASMUS študenti najava % realizacije ,5 70,0 45, ,3 108 ERASMUS praksa dejansko ERASMUS praksa najava % realizacije 66,7 71,4 85,7 100,0 71,4 66,7 116,6 66,7 Program 2007/ / / / / / / / 2015* ERASMUS učiteljska mobilnost dejansko ERASMUS učiteljska mobilnost najava % realizacije , ,4 56, ,30 15,38 ERASMUS mobilnost osebja dejanska ERASMUS mobilnost osebja najava % realizacije *Zimski semester Preglednica 1-19: Pregled mobilnosti tujih študentov na UM FERI (incoming students) Progra m 2007 / / / / / / / / 2015* Skupa j Erasmus (40) 473 CEEPUS Skupaj

29 *Ocena za študijsko leto 2014/2015 oz. število študentov v zimskem semestru Preglednica 2-20: Izvorne države tujih študentov na UM FERI (incoming students) Država 2007/ / / / / / / / 2015* Skupaj Avstrija 1 1 Belgija Bolgarija 1 1 Bosna in Hercegovina Češka Estonija 1 1 Finska Francija Grčija 1 1 Hrvaška Litva Makedonija Nemčija 1 1 Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Srbija Švedska 1 1 Turčija *Zimski semester 29

30 Preglednica 2-21: Pregled mobilnosti študentov UM FERI (outgoing students) Program 2007/ / / / / / / / 2015* Skupaj ERASMUS ERASMUS - praksa CEEPUS Skupaj *Zimski semester Preglednica 2-22: Gostiteljske države študentov UM FERI (outgoing students) Država 2007/ / / / / / / 2014 Skupaj Avstrija Belgija Češka Danska 1 1 Finska Grčija 1 1 Hrvaška Italija 1 1 Nemčija Norveška 3 3 Poljska Portugalska Romunija 1 1 Slovaška 3 3 Španija Švedska Turčija Velika Britanija

31 Preglednica 2-23: Pregled mobilnosti tujega osebja na FERI (incoming teachers and staff mobility) Program 2007/ / / / / / / 2014 Skupaj ERASMUS CEEPUS Skupaj Preglednica 2-24: Pregled mobilnosti učiteljev in osebja UM FERI (outgoing teachers mobility) Program 2007/ / / / / / / 2014 Skupaj ERASMUS (učitelji) ERASMUS (osebje) CEEPUS Skupaj Pregled najpogosteje izbranih predmetov s strani tujih študentov (incoming students Pri oblikovanju lestvice smo upoštevali predmete, ki so jih v študijskem letu 2013/2014 izbrali trije ali več študenti. Preglednica 2-25: Najpogosteje izbrani predmeti s strani tujih študentov na UM FERI v letu 2013/2014 (incoming students) Predmet Nosilec Št. študentov ANGLEŠČINA - JEZIK STROKE POTOČNIK 10 VIZUALNE KOMUNIKACIJE FURLAN 10 DIPLOMSKO DELO 8 MEDIJI IN DEMOKRACIJA ŽILIČ 8 INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA MILANOVIČ 7 TEHNIKE AVDIO IN VIDEO PRODUKCIJE DRUŽOVEC 7 DIGITALNA OBDELAVA SIGNALOV KAČIČ 6 MEDIJSKA ETIKA KLAMPFER 6 PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE ŠTUMBERGER 6 ARHITEKTURA INTERAKTIVNIH MEDIJSKIH VSEBIN POLANČIČ 5 KOMUNIKACIJSKA KULTURA IVANIŠIN 5 OSNOVE FOTOGRAFIJE DRUŽOVEC 5 PODJETNIŠTVO MOČNIK 5 PRAKTIKUM: PRODUKCIJA ZA ELEKTRONSKE MEDIJE DRUŽOVEC 5 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PIHLER 5 GOSPODARJENJE 31

32 Predmet Nosilec Št. študentov RAZVOJ SPLETNIH SISTEMOV ŽIVKOVIČ 5 EKONOMIJA IN MANAGEMENT MOČNIK 4 EKONOMIJA MEDIJEV MOČNIK 4 KRITIČNO MIŠLJENJE IN IZRAŽANJE ŽILIČ 4 MREŽNO USMERJENO RAČUNANJE OJSTERŠEK 4 PODATKOVNE BAZE WELZER 4 PRAKTIKUM: GRAFIČNO SNOVANJE IN OBLIKOVANJE ČOBAL 4 RAČUNALNIŠKA ANIMACIJA ZA MEDIJE PODGORELEC 4 STRATEŠKO KOMUNICIRANJE IVANIŠIN 4 TUJ JEZIK II POTOČNIK 4 ANALIZA IN SINTEZA ANALOGIJ VEZIJ DOGŠA 3 ELEKTRIČNE NAPRAVE V ENERGETIKI PIHLER 3 MEDIJSKO PRAVO KNEZ 3 NORMATIVNI VIDIK INFORMACIJSKE DRUŽBE IN GYORKOS 3 NUMERIČNE METODE V ELEKTROTEHNIKI TRLEP 3 ORGANIZACIJA AVDIOVIZUALNE PRODUKCIJE ŽILIČ 3 OSNOVE ELEKTRONIKE KRAMBERGER 3 OSNOVE PROGRAMSKEGA INŽENIRSTVA DOGŠA 3 OSNOVE STATISTIKE LEŠNJAK 3 RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM URAN 3 RAČUNALNIŠKO MODELIRANJE IN NAČRTOVANJE HAMLER/TRLEP 3 NAPRAV REGULACIJE II SVEČKO 3 SIGNALI GLEICH/STERGAR 3 SNOVANJE SISTEMOV VODENJA MUŠKINJA 3 TIPOGRAFIJA IN ALTERNATIVNE TISKANE OBLIKE DUH 3 VODENJE PROJEKTOV ROZMAN 3 32

33 Preglednica 2-26: Ponudba predmetov, ki se bodo izvajali v letu 2014/15 v angleškem jeziku za tuje študente na UM FERI (incoming students) Koda Predmet Učitelj Electrical Engineering 15U037 CONTROL SYSTEMS COMPONENTS 15U018 SIGNALS 15U052 COMMUNICATION IN AUTOMATION 15U035 CONTROL SYSTEMS II 15M031 QUALITY, RELIABILITY AND TESTING GOLOB GLEICH PLANINŠIČ SVEČKO MATKO 15V073 ROBOTICS II ROJKO 45M016 SERVO-SYSTEMS 15U024 MICROCONTROLLERS 15U036 INDUSTRIAL ELECTRONICS RODIČ HACE MILANOVIČ 15U057 MECHATRONICS SYSTEMS ŠAFARIČ 45V028, 15V055 ROBOTICS I ŠAFARIČ INTELLIGENT CONTROL TECHNIQUES IN 45M009 MECHATRONICS ŠAFARIČ 15M022 ELEKTROMAGNETIC FIELD THEORY TRLEP 15M044 ELECTRICAL MACHINES RITONJA 15V044 POWER PROTECTION AND AUTOMATION GRČAR 15U003 FUNDAMENTALS OF ELECTRICAL ENGINEERING I TIČAR ELECTRICAL ENERGY GENERATION AND 15U101 MANAGEMENT PIHLER 15V089 LIGHTING ENGINEERING ORGULAN Computer Science and Information Technologies 61M030 LANGUAGE TECHNOLOGY BREST 61U020 INTRODUCTION TO COMPUTATIONAL GEOMETRY ŽALIK 61U021 COMPILING PROGRAMMING LANGUAGES MERNIK 61U006 WEB FUNDAMENTALS OJSTERŠEK 61U026 COMPUTER GRAPHICS GUID Informatics and Technologies of Communication 62U011 DEVELOPMENT OF INFORMATION SYSTEMS ŽIVKOVIČ 62M001 DEVELOPMENT OF INFORMATION SYSTEMS AND SERVICES HERIČKO 62U013 DECISION MAKING MODELS AND SYSTEMS 62M003 DATA MODELLING AND DATABASES 62U021 SYSTEM CONVERGENCE AND INTEGRATION 62M022 SERVICE SCIENCE AND INNOVATIONS 62U020 SECURITY AND PROTECTION 62M131 ADVANCED INFORMATION SECURITY 62U129 BUSINESS PROCESS MODELING 62M133 DEPENDABILITY AND TESTING OF IS PODGORELEC WELZER ŠUMAK GYORKOS HOLBL BRUMEN/WELZER POLANČIČ COLNARIČ 33

34 61U031 EMBEDDED SYSTEMS 62U121 DATABASES I 62M008 ELECTRONIC COMMERCE 62U120 OBJECT-ORIENTED PROGRAMMING IN JAVA 62M018 WEB TECHNOLOGIES Informatics and Technologies of Communication 62U010 PRAKTIKUM I 62M017 UBIQUITOUS APPLICATIONS TECHNOLOGIES 62U026 PROJECT MANAGEMENT 62M006 EMPIRICAL RESEARCH METHODS 62U016 DATABASES II DEVELOPMENT TECHNOLOGIES FOR 62M012 INTELLIGENT SOLUTIONS 62U122 BASICS OF WEB TECHNOLOGIES Media Communications 70U018 DATABASES FOR MEDIA 70U027 VISUAL COMMUNICATION 70U034 APPEARING IN THE MEDIA INTERNATIONAL AND INTERCULTURAL 70M010 COMMUNICATION 70M021 RADIO AND RADIO PROGRAMME 70M009 MEDIA AND POPULAR CULTURE 70M124 HUMAN-COMPUTER INTERACTION 70M014 INTERACTIVE 3D ENVIRONMENTS ON INTERNET COLNARIČ WELZER ŽIVKOVIČ HERIČKO ŠUMAK VERBER VERBER ROZMAN POLANČIČ BRUMEN PODGORELEC ŠPROGAR WELZER DEBEVC ŽAGAR WELZER WELZER NATERER DEBEVC KLAJNŠEK Bilateralni sporazumi UM FERI in tujih institucij v programu ERASMUS Preglednica 2-27: Sklenjeni bilateralni sporazumi v programu ERASMUS Zap.št. Erasmus koda Partnerska institucija Država 1 A GRAZ02 TECHNISCHE UNIVERSITAET GRAZ AUSTRIA FH JOANNEUM UNIVERSITY OF APPLIED 2 A GRAZ09 SCIENCES AUSTRIA 3 A GRAZ10 CAMPUS 02 FACHHOCHSCHULE DER WIRTSCHAFT GMBH AUSTRIA 4 A KUFSTEI01 FHS KUFSTEIN TIROL BILDUNGS - GMBH AUSTRIA 5 A SPITTAL01 FACHHOCHSCHULE KAERNTEN GEMEINNUETZIGE PRIVATSTIFTUNG AUSTRIA 6 A WELS01 FH OBEROESTERREICH STUDIENBETRIEBSGMBH AUSTRIA 7 A WIEN20 FACHHOCHSCHULE TECHNIKUM WIEN AUSTRIA 8 B GENT01 UNIVERSITEIT GENT BELGIUM 9 B LEUVEN01 KATHOLIEKE UNIVERSITEIT LEUVEN BELGIUM 10 B LIEGE38 HAUTE ECOLE DE LA PROVINCE DE LIEGE BELGIUM 34

35 Zap.št. Erasmus koda Partnerska institucija Država 11 BG SOFIA30 BALGARSKA AKADEMIA NA NAUKITE BULGARIA INTERKANTONALE HOCHSCHULE FÜR 12 CH ZURICH17 HEILPÄDAGOGIK ZÜRICH SWITZERLAND MENDELOVA ZEMEDELSKÁ A LESNICKÁ 13 CZ BRNO02 UNIVERZITA V BRNO CZECH REPUBLIC 14 CZ BRNO10 UNIVERZITA OBRANY CZECH REPUBLIC VYSOKÁ ŠKOLA BÁŇSKÁ - TECHNICKÁ 15 CZ OSTRAVA01 UNIVERZITA OSTRAVA CZECH REPUBLIC 16 CZ PLZEN01 ZÁPADOCESKÁ UNIVERZITA V PLZNI CZECH REPUBLIC RHEINISCH-WESTFAELISCHE TECHNISCHE 17 D AACHEN01 HOCHSCHULE AACHEN GERMANY 18 D BAMBERG01 OTTO-FRIEDRICH-UNIVERSITAET BAMBERG GERMANY TECHNISCHE UNIVERSITAET CAROLO- 19 D BRAUNSC01 WILHELMINA ZU BRAUNSCHWEIG GERMANY HOCHSCHULE FÜR ANGEWANDTE 20 D MUNCHEN06 WISSENSCHAFTEN - FH MÜNCHEN GERMANY 21 D PADERBO01 UNIVERSITAET PADERBORN GERMANY 22 DK ODENSE01 SYDDANSK UNIVERSITET DENMARK 23 E BARCELO02 UNIVERSITAT AUTONOMA DE BARCELONA SPAIN 24 E BARCELO03 UNIVERSITAT POLITÈCNICA DE CATALUÑA SPAIN 25 E BILBAO01 UNIVERSIDAD DEL PAIS VASCO/EUSKAL HERRIKO UNIBERTSITATEA SPAIN 26 E CIUDA-R01 UNIVERSIDAD DE CASTILLA-LA MANCHA SPAIN 27 E JAEN01 UNIVERSIDAD DE JAEN SPAIN 28 E LAS-PAL01 UNIVERSIDAD DE LAS PALMAS DE GRAN CANARIA SPAIN 29 E LEON01 UNIVERSIDAD DE LEÓN SPAIN 30 E MADRID03 UNIVERSIDAD COMPLUTENSE DE MADRID SPAIN 31 E MALAGA01 UNIVERSIDAD DE MALAGA SPAIN 32 E MURCIA04 UNIVERSIDAD POLITECNICA DE CARTAGENA SPAIN 33 E OVIEDO01 UNIVERSIDAD DE OVIEDO SPAIN 34 E PAMPLON02 UNIVERSIDAD PUBLICA DE NAVARRA SPAIN 35 E SALAMAN01 UNIVERSIDAD PONTIFICIA DE SALAMANCA SPAIN 36 E SALAMAN02 UNIVERSIDAD DE SALAMANCA SPAIN 37 E SANTAND01 UNIVERSIDAD DE CANTABRIA SPAIN 38 E TARRAGO01 UNIVERSITAT ROVIRA I VIRGILI SPAIN 39 E TENERIF01 UNIVERSIDAD DE LA LAGUNA SPAIN 40 E VALENCI02 UNIVERSITAT POLITÈCNICA DE VALENCIA SPAIN 41 E VALLADO01 UNIVERSIDAD DE VALLADOLID SPAIN 42 E VIGO01 UNIVERSIDADE DE VIGO SPAIN 43 EE TARTU02 TARTU ÜLIKOOL ESTONIA 44 F ARRAS12 UNIVERSITE D'ARTOIS FRANCE UNIVERSITÉ LILLE 1 - SCIENCES ET 45 F LILLE01 TECHNOLOGIES FRANCE 46 F LYON12 INSTITUT NATIONAL DES SCIENCES APPLIQUEES DE LYON FRANCE 35

36 Zap.št. Erasmus koda Partnerska institucija Država 47 F NANCY43 UNIVERSITE DE LORRAINE FRANCE 48 F NANTES07 ECOLE CENTRALE DE NANTES FRANCE 49 F ORLEANS01 UNIVERSITE D'ORLEANS FRANCE 50 F REIMS01 UNIVERSITE DE REIMS CHAMPAGNE-ARDENNE FRANCE 51 F SCEAUX01 EPF ECOLE D'INGENIEURS FRANCE 52 F TOULOUS03 UNIVERSITE PAUL SABATIER - TOULOUSE III FRANCE 53 G KRITIS04 TECHNOLOGIKO EKPAIDEUTIKO IDRIMA KRITIS GREECE 54 G KALAMAT01 TECHNOLOGICAL EDUCATIONAL INSTITUTE OF PELOPONNESE GREECE 55 HR CAKOVEC01 MEĐIMURSKO VELEUČILIŠTE U ČAKOVCU CROATIA 56 HR PULA01 SVEUČILIŠTE JURJA DOBRILE U PULI CROATIA 57 HR ZAGREB01 SVEUČILIŠTE U ZAGREBU CROATIA 58 HR ZAGREB05 TEHNIČKO VELEUČILIŠTE U ZAGREBU CROATIA 59 HR ZAGREB11 VISOKO UČILIŠTE ALGEBRA - VISOKA ŠKOLA ZA PRIMIJENJENO RAČUNARSTVO CROATIA 60 HU BUDAPES01 EOTVOS LORAND TUDOMANYEGYETEM HUNGARY 61 HU VESZPRE01 PANNON EGYETEM HUNGARY 62 I MILANO01 UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI MILANO ITALY 63 I SALERNO01 UNIVERSITA' DEGLI STUDI DI SALERNO ITALY 64 I UDINE01 UNIVERSITA' DEGLI STUDI DI UDINE ITALY 65 LT KAUNAS02 KAUNO TECHNOLOGIJOS UNIVERSITETAS LITHUANIA 66 LT VILNIUS01 VILNIAUS UNIVERSITETAS LITHUANIA 67 LT VILNIUS14 VILNIAUS TECHNOLOGIJU IR DIZAINO KOLEGIKA LITHUANIA 68 MK BITOLA01 ST KLIMENT OHRIDSKI UNIVERSITY - BITOLA MACEDONIA 69 N BERGEN01 UNIVERSITETET I BERGEN NORWAY 70 NL UTRECHT01 UNIVERSITEIT UTRECHT NEDERLAND 71 P BRAGA01 UNIVERSIDADE DO MINHO PORTUGAL 72 P BRAGANC01 INSTITUTO POLITÈCNICO DE BRAGANÇA PORTUGAL 73 P COIMBRA02 INSTITUTO POLITECNICO DE COIMBRA PORTUGAL 74 P FARO02 UNIVERSIDADE DO ALGARVE PORTUGAL 75 P FUNCHAL03 UNIVERSIDADE DA MADEIRA PORTUGAL 76 P LISBOA05 INSTITUTO POLITECNICO DE LISBOA PORTUGAL 77 P PORTO05 INSTITUTO POLITECNICO DO PORTO PORTUGAL 78 PL CZESTOC01 POLITECHNIKA CZESTOCHOWSKA POLAND 79 PL GDANSK02 POLITECHNIKA GDANSKA POLAND 80 PL KRAKOW02 AGH UNIVERSITY OF SCIENCE AND TECHNOLOGY POLAND 81 PL LODZ09 SPOLECZNA AKADEMIA NAUK POLAND 82 PL LUBLIN01 UNIWERSYTET MARII CURIE-SKLODOWSKIEJ POLAND 83 PL POZNAN02 POLITECHNIKA POZNANSKA POLAND 84 PL POZNAN03 UNIWERSYTET EKONOMICZNY W POZNANIU POLAND 85 PL POZNAN16 WYZSZA SZKOLA NAUK HUMANISTYCZNYCH I DZIENNIKARSTWA POLAND 86 PL WARSZAW02 POLITECHNIKA WARSZAWSKA POLAND 36

37 Zap.št. Erasmus koda Partnerska institucija Država 87 PL WARSZAW33 WOJSKOWA AKADEMIA TECHNICZNA POLAND 88 RO ALBAIU01 UNIVERSITATEA "1 DECEMBRIE 1918" ALBA IULIA ROMANIA 89 RO BUCURES20 UNIVERSITATEA SPIRU HARET ROMANIA 90 RO CRAIOVA01 UNIVERSITY OF CRAIOVA ROMANIA 91 RO ORADEA01 UNIVERSITATEA DIN ORADEA ROMANIA 92 RO TIMISOA01 UNIVERSITATEA DE VEST DIN TIMISOARA ROMANIA 93 S KARLSKR01 BLEKINGE TEKNISKA HÖGSKOLA SWEDEN 94 S VAXJO03 LINNÉUNIVERSITETET SWEDEN 95 SF JYVASKY01 JYVÄSKYLÄN YLIOPISTO FINLAND 96 SF ROVANIE11 LAPLAND UNIVERSITY OF APPLIED SCIENCES FINLAND 97 SF SEINAJO06 SEINÄJOEN AMMATTIKORKEAKOULU FINLAND 98 SF TAMPERE02 TTY-SÄÄTIÖ FINLAND 99 SF TAMPERE06 TAMPEREEN AMMATTIKORKEAKOULU FINLAND 100 SF TURKU02 ÅBO AKADEMI FINLAND 101 SF VAASA01 VAASAN YLIOPISTO FINLAND SLOVENSKA TECHNICKA UNIVERZITA V 102 SK BRATISL01 BRATISLAVE SLOVAKIA 103 SK BRATISL03 EKONOMICKÁ UNIVERZITA V BRATISLAVE SLOVAKIA UNIVERZITA PAVLA JOZEFA SAFARIKA V 104 SK KOSICE02 KOSICIACH SLOVAKIA 105 SK KOSICE03 TECHNICKA UNIVERZITA V KOSICIACH SLOVAKIA 106 SK ZILINA01 ZILINSKA UNIVERZITA V ZILINE SLOVAKIA 107 TR ANKARA02 GAZI UNIVERSITY TURKEY 108 TR ANKARA07 BILKENT ÜNIVERSITESI TURKEY 109 TR DENIZLI01 PAMUKKALE UNIVERSITESI TURKEY 110 TR ELAZIG01 T.C. FIRAT ÜNİVERSİTESİ TURKEY 111 TR ESKISEH02 ESKISEHIR OSMANGAZI ÜNIVERSITESI TURKEY 112 TR ISTANBU10 ISTANBUL TICARET UNIVERSITESI TURKEY 113 TR ISTANBU16 KADIR HAS UNIVERSITY TURKEY 114 TR ISTANBU20 SABANCI ÜNIVERSITESI TURKEY 115 TR ISTANBU25 ISTANBUL AYDIN UNIVERSITY TURKEY 116 TR ISTANBU45 NISANTASI UNIVERSITY TURKEY 117 TR IZMIR02 EGE ÜNIVERSITESI TURKEY 118 TR IZMIR04 IZMIR EKONOMI UNIVERSITESI TURKEY 119 TR OSMANIY01 OSMANIYE KORKUT ATA UNIVERSITESI TURKEY 37

38 Preglednica 2-28: Pregled bilateralnih pogodb (v tabelo so vključene tudi bilateralni sporazumi, ki opredeljujejo le mobilnost učiteljev in osebja - Teaching Staff/Staff Training Mobility) Zap. št. Država Število pogodb 1 Avstrija 7 2 Belgija 3 3 Bolgarija 1 4 Češka 4 5 Danska 1 6 Estonija 1 7 Finska 7 8 Francija 9 9 Grčija 2 10 Hrvaška 5 11 Italija 3 12 Litva 3 13 Madžarska 2 14 Makedonija 1 14 Nizozemska 1 15 Norveška 1 16 Nemčija 5 17 Poljska Portugalska 7 19 Romunija 5 20 Slovaška 5 21 Španija Švedska 2 23 Švica 1 24 Turčija 13 SKUPAJ Erasmus Mundus JoinEU SEE in PENTA JoinEU SEE Univerza v Mariboru kot partnerica sodeluje v programu Erasmus Mundus JoinEU SEE in PENTA JoinEU SEE, ki ju koordinira Univerza v Gradcu. Programa omogočata pridobitev štipendij za izvedbo mobilnosti iz držav EU v države Zahodnega Balkana in obratno. Mobilnost v okviru programa je možna na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja in vključuje mobilnost študentov (dodiplomskih in podiplomskih) ter zaposlenih (učnega in drugega osebja). Na razpisu za študijsko leto 2013/2014 je bilo za UM FERI v programu Erasmus Mundus JoinEU SEE prijavljenih 23 kandidatov, v končnem izboru pa sta bili za študij na UM FERI izbrani 2 kandidatki. Za študijskem leto 2014/2015 pa smo na UM FERI za program Erasmus Mundus JoinEU SEE prejeli 4 prijave (2 za dodiplomski študij, 2 za magistrski študij). Za mobilnost pa je bila izbrana 1 študentka. Osnovni izbor, na osnovi dokumentacije, ki jo morajo posredovati kandidati ob prijavi, opravimo na UM FERI, dokončni izbor pa izvede koordinator, to je Univerza v Gradcu. 38

39 2.5.5 Ključne ugotovitve Komisija za mednarodno sodelovanje UM FERI je v letu 2014 (2013/2014) izvedla pripravo podatkov za sklepanje Bilateralnih sporazumov za program Erasmus+ s partnerskimi državami (priprava sporazumov poteka centralizirano v Službi za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti UM) in pripravlja podatke za sklenitev sporazumov s tretjimi državami (priprava sporazumov bo prav tako poteka centralizirano v Službi za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti UM). Komisija je tudi skrbela za izvedbo mobilnosti in nudenje podpore tako domačim kot tujim udeležencem programa Erasmus oz. programa Erasmus+ in drugih programov mobilnosti. Omenjene aktivnosti so bile v večini primerov ustrezno opravljene, preostale načrtovane pa so ocenjene v nadaljevanju aktivnosti od vključno 11 se bodo z letom 2014 bolj ali manj ponavljale v podobni obliki, do zaključka programa 2020: 1. Izvedba vseh neizvedenih in delno izvedenih aktivnosti iz 2013 (2013/2014) (V IZVAJANJU stalno letno izvajanje za preteklo leto). 2. Nudenje ustrezne administrativne in ostale pomoči v okviru lastne mednarodne pisarne kontaktnim osebam pri navezovanju stikov (IZVEDENO obstajajo rezerve stalna aktivnost). 3. Informiranje tujih študentov in koordinatorjev (IZVEDENO obstajajo rezerve stalna aktivnost). 4. Priprava lastnih gradiv UM FERI za promocijo programa Vseživljenjsko učenje ERASMUS oz. Erasmus+ (DELNO IZVEDENO gradiva so bila pripravljena v minimalnem obsegu, tako v raznolikosti, kot vsebini in nakladi). 5. Sprotno posodabljanje spletnih strani Erasmus na UM FERI dopolnitve angleške strani (DELNO IZVEDENO posodabljanje je bilo izvedeno v minimalnem obseg-posodobitev podatkov. Spletne strani so potrebne prenove V IZVAJANJU skupaj s prenovo spletnih strani FERI). 6. Izgradnja podatkovne baze za vodenje podatkov za potrebe UM FERI oz. uporaba ustreznih obstoječih in nastajajočih podatkovnih baz (IZVEDENO uvedba evš na UM in posodobitev AIPS. UM-FERI ne razpolaga z podatkovno bazo oz. izvozom podatkov za svoje potrebe). 7. Obisk partnerskih institucij glede na obstoječe bilateralne sporazume in obisk novih partnerjev s ciljem sklepanja novih sporazumov (DELNO IZVEDENO samo v primeru učiteljske mobilnosti in mobilnosti za primer izobraževanja zaposlenih. Obiskov možnih partnerjev že več let ni bilo.). 8. Udeležbe na pomembnih mednarodnih dogodkih, povezanih z mednarodnim raziskovanjem in izobraževanjem (DELNO IZVEDENO udeležba na konferenci ERACON (European Association of Erasmus Coordinators) 2014 podelitev priznanja Erasmus Academic Minister 2014 Tatjani Welzer). 9. Informiranje o dogodkih (domačih, mednarodnih), razpisih (domačih, mednarodnih) (IZVEDENO stalna aktivnost). 10. Prijava na razpise povezane z mobilnostjo izven razpisov UM (IZVEDENO v okviru prijave UM na Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v letih , ki spodbujajo internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva in razpis Slovenskega štipendijskega sklada EGP (Evropski Gospodarski Prostor) in NFM (Norveški finančni mehanizem ) Interni razpis je sedaj odprt znotraj UM. 11. Dodatno informiranje vseh deležnikov za udeležbo v programih mobilnosti, vključno s spremembami z uvedbo programa Erasmus+ (V IZVAJANJU stalna aktivnost). 12. Predlog izvedbe predavanj za gostujoče študente v angleškem jeziku v letu 2014/2015 (IZVEDENO predavanja v IZVAJANJU). 13. Pregled in dopolnitev oz. oblikovanje novih pravil in procedur za potrebe mobilnosti (izbor kandidatov, postopki prijave in priznavanja obveznosti) v programu Erasmus+ v skladu z razpisi in navodili (DELNO IZVEDENO v IZVAJANJU stalna aktivnost). 14. Realizacija rezultatov razpisov v katere je bil UM FERI vključen v 2013/2014 za 2014/2015 (V IZVAJANJU). 15. Reševanje morebitnih problemov pri podpisovanju bilateralnih sporazumov za program Erasmus+ in podpisovanje novih sporazumov (V IZVAJANJU stalna aktivnost). 16. Seznanitev z aktivnostmi iz programa Erasmus+ (V IZVAJANJU stalna aktivnost). V okviru samoevalvacijskega poročila Komisije za mednarodno sodelovanje UM FERI za letu 2014 (2013/2014) velja izpostaviti, da se že drugo leto zapored povečuje mobilnosti domačih študentov iz 27 na 34, napoved in dosedanje prijave pa kažejo, da bi se v študijskem letu 2014/2015 mobilnosti lahko udeležilo okoli 50 študentov. Mobilnost učiteljev je v letu 2014 (2013/2014) ostala na podobni ravni kot leto poprej (12 39

40 mobilnosti v letu 2014 in 14 mobilnosti v letu 2013), vendar se je močno povečala mobilnost osebja, saj je realizacija kar 200% (8 mobilnosti) glede na napoved in še nekaj večja glede na pretekla leta. Zaradi zelo nizke udeležbe oz. neudeležbe ostalega osebja statistično do sedaj nismo beležili mobilnosti osebja, smo pa to kategorijo sedaj uvedli, tako kot smo napovedali v zadnjem poročilu. Opozoriti bi želeli še na mobilnost z namenom študentske Erasmus prakse, kjer smo v letu 2013 (2012/2013) opazili upad interesa, le-ta pa se je v letu 2014 (2013/2014) ponovno povečal in presegel napoved. Študenti tudi za študijsko leto 2014/2015 izkazujejo velik interes, vendar je bil žal razpis zaprt že v novembru 2014 zaradi izredno velikega interesa. Do sedaj pozitivni trend pri tujih študentih, ki prihajajo na mobilnost na UM-FERI, ki je v zadnjih treh letih beležil povečanje (okoli 70 študentov ) se obrača v nasprotno smer. V študijskem letu 2013/2014 je prišlo 69 študentov (napoved v poročilu 2013 je bila celo 63 študentov), med tem ko je napoved za 2014/2015 največ 60 študentov, realno študentov, po razpoložljivih podatkih , kar bo po študijskem letu 2009/2010 najnižje število gostujočih študentov. Razlogi za to so lahko različni od osebnih do ekonomskih, verjetno pa močno k odločitvi pripomore možnost sledenju predavanj v angleškem jeziku, kar večina univerz v evropskem prostoru ponuja vsaj na magistrskem študiju. Večjega števila odpovedi, potem, ko so študenti sprejeti na mobilnost na UM FERI, ne beležimo. V letu 2013 smo beležili izredno povečanje mobilnosti tujih učiteljev in osebja in visoki trend obdržali z isto številko (17 mobilnosti) tudi v letu 2014 (2013/2014). Podobno kot v preteklih letih, tudi v letu 2014 beležimo udeležbo doktorskih študentov in učiteljev na tako imenovanih Erasmus IP (Intensive Program) programih, ki so namenjeni pridobivanju znanj, ki jih redni študijski programi, neodvisno od stopnje ne ponujajo. Mnogo manj interesa pa je bilo ponovno izkazanega na dodiplomski stopnji (udeležencev iz študentskih vrst ni bilo), bili pa smo aktivni v izvajanju IP programa (udeležba učitelja). UM FERI je bila v letu 2014 aktivna tudi v vsaj dveh Erasmus raziskovalnih programih projektih. Kot že v preteklih letih, pa so podatki za slednji dve aktivnosti (Erasmus IP, Erasmus projekti) žal nepopolni. Z namenom, da bi našo statistiko lahko ustrezno dopolnili, smo pozvali zaposlene na UM FERI, da nam te podatke posredujejo. Kot pozitiven ocenjujemo poziv na posameznih inštitutih za udeležbo v Erasmus učiteljski mobilnosti predvsem mlajšem sodelavcem, saj je učiteljska mobilnost namenjena tudi asistentom in ne le predavateljem. Ta poziv se odraža v številkah izvedenih učiteljskih mobilnosti, kjer je večina mobilnih učiteljev bila iz vrst mlajših sodelavcev neodvisno od naziva izvolitve. V letu 2014 je vodstvo tudi podprlo mobilnost ostalega osebja, predvsem iz vrst administrativnega in tehničnega osebja izvedenih je bilo 8 mobilnosti vanje pa je bilo vključeno vso osebje. V letu 2013 so se intenzivirale aktivnost glede izvajanja predavanj za gostujoče študente v naslednjih letih v angleškem jeziku - nekatera predavanja za gostujoče študente so na pobudo posameznih izvajalcev že bila izvedena v angleškem jeziku. Aktivnosti so se v letu 2014 nadaljevale in v študijskem letu 2014/2015 smo na UM FERI študentom prvič ponudili predmete, ki se izvajajo v angleškem jeziku, če si predmet izbere več študentov (3-5 študentov). V programu Telekomunikacije so ponudili vse predmete, v ostalih programih pa: Elektrotehnika 18 predmetov, Računalništvo in informacijske tehnologije 5 predmetov, Informatika in tehnologije komuniciranja 22 predmetov in Medijske komunikacije 8 predmetov. Seznam predmetov je predstavljen v preglednici 9. Z usmeritvijo nadaljujemo za študijsko leto 2015/2016 in ohranjamo ob tem mentorsko delo s študenti na predmetih, kjer je kandidatov manj. Izpostaviti pri tem velja, da so le to predavatelji in asistenti do sedaj izvajali izredno uspešno in zavzeto ter ga kombinirali delno že tudi s predavanji v angleškem jeziku. Med delno izvedenimi aktivnostmi je potrebno izpostaviti reševanje problema financiranja izvajanja pedagoških obveznosti za gostujoče študente Erasmus, kjer je še vedno veljaven sklep Senata UM FERI, da se število gostujočih Erasmus študentov pri vajah pripiše v skupine za izvajanje vaj. To kljub vsemu le delno rešuje problematiko financiranja izvajanja pedagoškega procesa za gostujoče Erasmus študente, saj pogosto dodane številke ne povečajo števila skupin za vaje ali pa je obremenitev izvajalca že tako visoka, da do upoštevanja ne pride. Nerešeno pa vsa leta ostaja izvajanje predavanj za gostujoče Erasmus študente. Ob uvajanju predavanj v angleškem jeziku za gostujoče Erasmus študente, se pojavljajo posamezni novi predlogi, saj je ureditev tega problema ključna za izvajanje predavanj. V tem kontekstu velja tudi izpostaviti, da komisija nima neposrednega dostopa do finančnih sredstev in tako težko načrtuje promocijske in druge motivacijske aktivnosti, ki so potrebne za izboljšanje nekaterih prej 40

41 navedenih ugotovitev oz. za zadržanje dosedanjega nivoja mobilnosti. V letu 2014 so bile sicer vse finančne zaprositve odobrene oz. povrnjene. Še vedno pa se srečujemo tudi z napačnim razumevanjem in tolmačenjem stroškovnega nosilca za program Vseživljenjsko učenje - Erasmus, ki je namenjen izključno prilivom in na njihovi osnovi odlivom za mobilnost učiteljev in osebja in ne financiranju mobilnosti, saj so le-te samo sofinancirane in je že po razpisnih pogojih potrebno zagotoviti vsaj 20 % lastnih sredstev (sredstva zagotavljajo učitelji in osebje, ki se udeležujejo mobilnosti). V preteklih letih smo že opažali negativen oz. neprimeren odnos do programa Erasmus kot celote (neposredno, posredno zavračanje tujih študentov, nerealne obremenitve in zahteve za tuje študente, negativno svetovanje sodelavcem glede sodelovanja v programu Erasmus, nerealni odzivi na pozive komisije). Posamezni redki primeri se še vedno pojavljajo, je pa teh primerov manj ali pa so v nekaterih primerih prikriti. Neprimeren odnos zasledimo tudi pri gostujočih študentih (pozen kontakt z učitelji, kršenje administrativnih rokov, poskus zavajanja učiteljev glede terminov in/ali obveznosti glede na domačo inštitucijo). V letu 2014 smo žal odkrili do sedaj največjo kršitev pri tujih študentih v obliki ponarejanja podpisov. O ugotovitvi smo obvestili matično inštitucijo študenta in ji prepustili primer v obravnavo, saj je bil prekršek odkrit potem, ko je študent že zapustil Slovenijo. Pri študentih UM FERI letos nismo zasledili večjih kršitev (kršenje administrativnih rokov) oz. nismo bili nanje opozorjeni s strani bodisi partnerjev ali Službe za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti UM. Zaključna misel ključnih ugotovitev pa je namenjena celotnemu obdobju programa Vseživljenjsko učenje Erasmus V omenjenem časovnem obdobju je bila ustanovljena Mednarodna pisarna UM FERI oz. pisarna za Erasmus študente. To obdobje je tudi utrdilo prisotnost UM FERI v evropskem prostoru, saj je začetek programa Vseživljenjsko učenje pomenil prelomnico v smislu povečanja števila gostujočih študentov. Mnogo več nihanj pa je bilo v tem obdobju pri mobilnosti študentov UM FERI, a so rezultati zadnjih dveh let zelo vzpodbudni. Mobilnost pedagoškega osebja je bila v tem obdobju bolj ali manj stabilna, med tem ko se je mobilnosti osebja za izobraževanje ekstremno povečala v letu V omenjenem obdobju se je konstantno povečalo število sklenjenih bilateralnih sporazumov za program Vseživljenjsko učenje Erasmus. Razen v programe mobilnosti, pa smo se redno vključevali tudi v druge aktivnosti programa Vseživljenjsko učenje (projekti, IP, drugi programi iz okrilja vseživljenjsko učenje), za katere statistične podatke zaradi razpršenosti še vedno zbiramo Ocena stanja predlogi in usmeritve Stanje: Mednarodna mobilnost na UM FERI je bila v letu 2014 (2013/2014) uspešna, saj smo ali izboljšali rezultate, ali pa ostali na isti oz. podobni ravni kot leta 2013 (2012/2013) podrobno so rezultati predstavljeni v preglednicah. Uspešno so bili sklenjeni bilateralni sporazumi v programu Erasmus+ in pridobili smo nova partnerstva. Pozornosti je potrebno v 2015 (2014/2015) nameniti zmanjševanju števila gostujočih študentov, saj je bil trend zmanjševanja opažen že 2013 in se v 2014 nadaljuje in ocenjujemo, da bo že opazen. UM FERI je bila aktivna tudi v drugih kategorijah programa Vseživljenjsko učenje Erasmus (raziskovalni projekti, IP) in v drugih programih Vseživljenjsko učenje. Statistične podatke še zbiramo. UM FERI sledi prijavam na razpise - prijaviteljica UM (Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti, ki spodbujajo internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, razpis Slovenskega štipendijskega sklada EGP (Evropski Gospodarski Prostor) in NFM (Norveški finančni mehanizem). Ugotavljamo nekaj delno izvedenih nalog in nalog v izvajanju, med katerimi so permanentne (stalne naloge) in se bodo ponavljale v naslednjih letih, v času programa Erasmus+ ( ). Med tistimi, ki zahtevajo dodatno pozornost so naloge povezane z vrednotenjem dela z gostujočimi študenti, izvedba predavanj v angleškem jeziku, manjkajoča oz. nejasna finančna osnova za posamezne aktivnosti, ugotavljamo pa tudi manjše negativnosti pri nekaterih skupinah deležnikov v programih mobilnosti. 41

42 Predlogi in usmeritve: Osnovne aktivnosti za prihajajoče leto 2015 morajo biti usmerjene predvsem v realizacijo neizvedenih in delno izvedenih aktivnosti, čeprav je narava večine takšna, da jih lahko vedno ocenimo kot bodisi v izvajanju bodisi kot stalne naloge. S polnim izvajanjem programa Erasmus+, pa bodo dodane vedno nove naloge v letu 2015, bo zaživelo partnerstvo s tretjimi državami, kar bo med drugim zahtevalo podpisovanje novih bilateralnih sporazumov. Upoštevajoč zapisano za leto 2015 (2014/2015), načrtujemo naslednje aktivnosti: 1. Izvedba vseh neizvedenih in delno izvedenih aktivnosti iz 2013 (2013/2014) (stalna aktivnost). 2. Nudenje ustrezne administrativne in ostale pomoči v okviru lastne mednarodne pisarne kontaktnim osebam pri navezovanju stikov (stalna aktivnost). 3. Informiranje tujih študentov in koordinatorjev (stalna aktivnost). 4. Priprava lastnih gradiv UM FERI za promocijo programa Vseživljenjsko učenje ERASMUS oz. (OZNAČENO SE BRIŠE) Erasmus+ (stalna aktivnost). 5. Sprotno posodabljanje spletnih strani Erasmus+ na UM FERI dopolnitve angleške strani (Prenova in stalna aktivnost)). 6. Obisk partnerskih institucij glede na obstoječe bilateralne sporazume in obisk novih partnerjev s ciljem sklepanja novih sporazumov (stalna aktivnost želeli bi možnost obiska novih partnerjev). 7. Udeležbe na pomembnih mednarodnih dogodkih, povezanih z mednarodnim raziskovanjem in izobraževanjem (stalna aktivnost najpomembnejša dogodka sta ERACON 2015 Porto in EAIE 2015 Glasgow). 8. Udeležba na dogodkih oz. sodelovanje v aktivnostih, ki jih organizira UM, CMEPIUS in druge domače inštitucije (stalna aktivnost). 9. Informiranje o dogodkih (domačih, mednarodnih), razpisih (domačih, mednarodnih) (stalna aktivnost). 10. Prijava na razpise povezane z mobilnostjo izven razpisov UM (stalna aktivnost). 11. Dodatno informiranje vseh deležnikov za udeležbo v programih mobilnosti, vključno z novostmi iz programa Erasmus+ (stalna aktivnost). 12. Aktivnosti povezane z izvajanjem predavanj za gostujoče študente v angleškem jeziku v letu 2015/ Pregled in dopolnitev oz. oblikovanje novih pravil in procedur za potrebe mobilnosti (izbor kandidatov, postopki prijave in priznavanja obveznosti) v programu Erasmus+ v skladu z razpisi in navodili (stalna aktivnost). 14. Reševanje morebitnih problemov pri podpisovanju bilateralnih sporazumov za program Erasmus+ in podpisovanje novih sporazumov (stalna aktivnost). 15. Podpisovanje bilateralnih sporazumov s tretjimi državami novost v programu Erasmus Seznanitev z aktivnostmi iz programa Erasmus+ (stalna aktivnost). 17. Organizacija dogodkov povezanih z mobilnostjo študentov, učiteljev in osebja, ter izvajanja drugih aktivnosti v programu Erasmus+ (sprejem tujih študentov, dodatni dogodki, mednarodni dan, okrogle mize, predstavitev projektov,..) 18. Priprava gradiva z izkušnjami in vtisi študentov na mobilnosti. Pregled objav, ki obravnavajo program Vseživljenjsko učenje ERASMUS+ v letu 2014 O delu Komisije za mednarodno sodelovanje UM FERI oz. o izkušnjah v programih mobilnosti smo tudi v letu 2014 poročali mednarodni skupnosti: COBISS izpis objav, ki v celoti ali vsaj delno poročajo o izkušnjah v programih mobilnosti: WELZER-DRUŽOVEC, Tatjana, HÖLBL, Marko, DRUŽOVEC, Marjan, JAAKKOLA, Hannu. Preparation on cultural differences for all. V: IEEE Global Engineering Education Conference - EDUCON 2014, Istanbul, Turkey, 3-5 April 2014.EDUCON Piscataway: Institute of Electrical and Electronics Engineers: = IEEE, 2014, str , ilustr. [COBISS.SI-ID ], [Scopusdo : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0]. 42

43 DRUŽOVEC, Marjan, WELZER-DRUŽOVEC, Tatjana, POLUTNIK, Jaka. Student thesis and projects - examples of solutions for real environments. V: KARAOGLAN, Bahar (ur.). Proceedings of the 25th International Conference on European Association for Education in Electrical and Information Engineering : 30 May - 1 June 2014, Çeşme, Izmir, Türkiye. [S. l.]: IEEE, 2014, str. 1-4, doi: /EAEEIE [COBISS.SI-ID ], [Scopus do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0]. DRUŽOVEC, Marjan, WELZER-DRUŽOVEC, Tatjana. Teaching for employability. V: ERASMUS congress and exibition 2014, 28 April - 2 May, Nicosia, Cyprus. ERASMUS congress and exhibition 2014 : abstracts booklet. [S. l.: s. n., 2014], str. 12. [COBISS.SI-ID ]. WELZER-DRUŽOVEC, Tatjana, WARD, Anthony E., GROUT, Ian. Institutional models supporting students with disabilities. V: ERASMUS congress and exibition 2014, 28 April - 2 May, Nicosia, Cyprus. ERASMUS congress and exhibition 2014 : abstracts booklet. [S. l.: s. n., 2014], str. 28. [COBISS.SI-ID ]. WELZER-DRUŽOVEC, Tatjana, DRUŽOVEC, Marjan. Innovation and creativity for complex engineering systems - experiences of an intensive program : lecture presented on PRAXIS'14 Forum, Project work and intership - impacts on labour market and society, PRAXIS Conference 2014, 26th September 2014, Genova [COBISS.SI-ID ]. 43

44 3 KADRI 3.1 Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci V preglednicah 3-1 in 3-2 je predstavljeno število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev po nazivih ter gibanje redno in pogodbeno zaposlenih po letih. Preglednica 3-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev (stanje na dan ) (vir: Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve) Naziv 2013/2014 Redno Pogodbeno Skupaj Redni profesorji Izredni profesorji Docenti Višji predavatelji, lektor, učitelj športne vzgoje Predavatelji Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Asistent s specializacijo Asistent z visoko izobrazbo Skupaj Preglednica 3-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev (vir: Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve) Leto Redno Pogodbeno Skupaj 2002/ (stanje na dan ) 2003/ (stanje na dan ) 2004/ (stanje na dan ) 2005/ (stanje na dan ) 2006/ (stanje na dan ) 2007/ (stanje na dan ) 2008/ (stanje na dan ) 2009/ (stanje na dan ) 2010/ (stanje na dan ) 2011/ (stanje na dan ) 2012/ (stanje na dan ) 2013/

45 (stanje na dan ) V preglednici 3-3 so prikazane izvolitve v visokošolske nazive, ki smo jih izvedli na našem zavodu. Preglednica 3-3: Število izvolitev v nazive (vir: Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve) Izvolitve v letu 2003 in 2004 Izvolitve v letu 2004 in 2005 (do ) Izvolitve v letu 2005 in 2006 (do ) Izvolitve v letu 2006 in 2007 (do ) Izvolitve v letu 2007 in 2008 (do ) Izvolitve v letu 2008 in 2009 (do ) Izvolitve v letu 2009 in 2010 (do ) Izvolitve v letu 2010 in 2011 (do ) Izvolitve v letu 2011 in 2012 (do ) Izvolitve v letu 2012 in 2013 (do ) Izvolitve v letu 2013 in 2014 (do ) Redni profesor Izredni profesor Docent Znanstveni sodelavec Višji predavatelj Predavatelj Učitelj veščin Strokovni sodel. Asistent Ocena stanja in usmeritev Fakulteta zaposluje 150 visokošolskih učiteljev in sodelavcev, od tega je 20 rednih profesorjev, 12 izrednih profesorjev, 21 docentov, 6 višjih predavateljev, 1 lektor, 1 organizator prakse, 42 asistentov z doktoratom, 4 asistenti z magisterijem in 44 asistentov z visoko izobrazbo. Pogodbenih sodelavcev, ki se vključujejo v študijski proces je 22, in še ti so predvsem na področju Medijskih komunikacij, kjer je zelo težko dobiti ustrezen kader za zaposlitev. Raziskovalnih delavcev je 55, 52 pa je tehniških sodelavcev, ki sodelujejo pri pedagoškem in raziskovalnem delu. 45

46 ZAKLJUČEK 1. Skupno število zaposlenih je primerljivo z lanskim letom, se je pa z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati v letu 2012 prerazporedila notranja struktura zaposlenih, manj je rednih profesorjev, več je asistentov in raziskovalnih ter tehniških sodelavcev. Kakšne so usmeritve glede zaposlovanja vnaprej je težko napovedati, opazen je trend zmanjševanja števila zaposlenih na fakulteti. V mesecu novembru 2011 je fakulteta zaposlovala za polni delovni čas 287 delavcev, v istem mesecu leta 2012 je zaposlenih za polni delovni čas 272 delavcev, v mesecu novembru 2013 jih je 261, v mesecu oktobru 2014 je redno zaposlenih samo še 256 delavcev. Zaposlovanje v javnem sektorju je zelo zaostreno in omejeno, nove zaposlitve so dovoljene samo na področju zaposlovanja na raziskovalnih projektih. 2. Fakulteta vsako leto konec leta pripravi Program dela za naslednje leto, ki zajema tudi kadrovski načrt. V kadrovskem načrtu se ugotavlja kadrovska struktura po delovnih mestih na dan in načrtuje za isti datum naslednjega leta. Fakulteta zaposlenim učiteljem omogoča odhode na sobotno leto, trenutno sicer noben delavec ne izkorišča te možnosti. 3. Fakulteta izvaja izvolitve v pedagoške nazive za predmetna področja elektrotehnika, telekomunikacije, računalništvo, informatika in medijske komunikacije. Na ta način se zagotavlja ustrezna kadrovska struktura. Postopki izvolitve v nazive potekajo na način, da se vloge centralno zbirajo in obdelujejo na univerzi. Strokovne službe univerze pregledajo vloge in kopijo popolne vloge pošljejo na fakulteto. Vse vloge na fakulteti pregleda Komisija za znanstveno raziskovalne zadeve in šele potem se jih posreduje Senatu fakultete. Senat fakultete po predlogu inštituta imenuje strokovno komisijo za pripravo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev, ali voli v nazive. Ves postopkovni del pa opravlja univerza. Univerza v Mariboru je sprejela nova Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so začela veljati Merila za izvolitve v nazive so javna in so objavljena na spletni strani univerze in fakultete. UM FERI je pripravila svoja dodatna zaostrena merila za izvolitve v nazive. Fakulteta ima zbrane vse odločbe o izvolitvah v pedagoške nazive za vse sodelujoče v pedagoškem procesu in vodi evidenco o izvolitvah v nazive na fakulteti. Senat fakultete na podlagi Pravilnika o raziskovalnih nazivih, ki ga je sprejela Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, voli tudi v znanstvene in razvojne nazive. Ti postopki se vodijo samo na fakulteti. 4. Na UM FERI je redno zaposlenih 28 administrativnih delavcev po posameznih službah, ki jih trenutno vodita pomočnici tajnika skupaj z vodji služb in ti zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pedagoškemu in raziskovalnemu kadru. Fakulteta ima Službo za organizacijo študija, Službo za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Službo za finančno računovodske zadeve, Službo za znanstveno raziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico. Fakulteta zaposluje tudi dva vzdrževalca stavbe in enega varnostnika, ki dela v popoldanskem času. 5. Člani senata so izbrani tako, da so enakomerno zastopana vsa študijska področja oziroma znanstvene discipline fakultete. Po dva člana sta izvoljena iz vsakega inštituta, kar pomeni, da ima vsak inštitut enako število predstavnikov v senatu. Dekan je član senata po svojem položaju, v senatu je še pet voljenih članov študentov. Usmeritve: V skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti moramo proračunski uporabniki v letih 2014 in 2015 zmanjšati število zaposlenih za 1 %. Število zaposlenih pa lahko povečujemo samo na področju zaposlovanja iz raziskovalnih sredstev. 3.3 Izvedba ankete za zaposlene UM FERI "Raziskava delovnega zadovoljstva - Vprašalnik za zaposlene 2014" Ocena stanja Anketo za zaposlene»raziskava delovnega zadovoljstva Vprašalnik za zaposlene 2014«smo izvedli od do Prejeli smo 135 izpolnjenih vprašalnikov, kar je nekoliko manj kot prejšnje leto, vendar 46

47 več kot ostala leta (v letu 2009 smo prejeli 119, v letu , v letu , v letu in v letu 2013 smo prejeli 140 izpolnjenih vprašalnikov). Glede na delovno dobo je bila razporeditev naslednja: manj kot 3 leta 21 anketiranih (15,6%), od 3 do 10 let 45 anketiranih (33,3%) in nad 10 let 69 anketiranih (51,1%). Glede na delo, ki ga anketiranci opravljajo je bila razporeditev naslednja: administrativni sodelavci 17 anketiranih (12,6%), pedagoški sodelavci 83 anketiranih (61,5%), raziskovalni sodelavci 13 anketiranih (9,6%), tehniški sodelavci 21 anketiranih (15,6%), drugi sodelavci 1 anketirani (0,7%). Na dan je bilo na UM FERI zaposlenih 279 delavcev (19 samo dopolnilno), od tega: - 27 administrativnih sodelavcev, pedagoških sodelavcev, - 49 raziskovalnih sodelavcev, - 43 tehniških sodelavcev in - 8 drugo. Na anketo je odgovorilo 135 anketirancev od 279 zaposlenih, kar znaša 48,4%. Glede na delež zaposlenih je to največ v zadnjih petih letih. (v letu ,6%; v letu ,7%, v letu ,1%, v letu ,9% in v letu ,8%; graf 1). Glede na posamezne kategorije so odstotki naslednji: administrativni sodelavci 63,0% (v letu ,0%; v letu ,6%; v letu ,2%; v letu ,3 in v letu ,0%), pedagoški sodelavci 54,6% (v letu ,7%; v letu ,7%; v letu ,0%; v letu ,6% in v letu ,0%), raziskovalni sodelavci 26,5% (v letu ,7%; v letu ,6%; v letu ,6%; v letu ,8% in v letu ,2%), tehniški sodelavci 48,8% (v letu ,7%; v letu ,9%; v letu ,5%, v letu ,1% in v letu ,2%) in drugi sodelavci 12,5% (v letu ,0%; v letu ,3% in v letu ,5%). A B Graf 3.1: Delež odgovorjenih anket glede na število zaposlenih. A) Delež glede na vse zaposlene delavce na UM FERI. B) Delež glede na število zaposlenih, ki opravljajo določeno delo v letu 2014 (a administrativni sodelavec, b pedagoški sodelavec, c raziskovalec, d tehnični sodelavec). V nadaljevanju podajamo skupne rezultate po posameznih vprašanjih in kratko analizo izvedene ankete. V preglednici 3-4 so prikazane povprečne ocene vprašanj po področjih za posamezno leto. Posebej je označenih pet najbolj problematičnih vprašanj v zadnjem letu. Rezultati ankete kažejo (preglednica 3-4 in graf 3.2), da med leti 2009 in 2014 ni bistvenih razlik. Povprečne ocene pri posameznem vprašanju ostajajo približno na isti ravni. V letu 2013 sicer lahko zasledimo nekaj pozitivnih skokov povprečnih ocen delovnega zadovoljstva, kjer velja izpostaviti 47

48 boljše odnose in sodelovanje med zaposlenimi (vprašanje 5 in 6) ter večjo informiranost (vprašanja 31-34). V letu 2014 pa je pri večini vprašanj glede na leto 2013 (glej preglednico 3-4) mogoče zaslediti majhen padec v povprečnih ocenah, ki pa glede na povprečne ocene ostalih let ni bistven. Preglednica 3-4: Povprečne ocene posameznih vprašanj po letih Vprašanje /2013 O FAKULTETI 3. Z zaposlitvijo na FERI sem zadovoljen/zadovoljna 3,95 3,89 3,95 3,97 3,82 3,82 1,00 4. S svojim delom prispevam k uspešnosti FERI 4,24 4,24 4,20 4,18 4,16 4,25 1,02 5. Odnosi med vsemi zaposlenimi na FERI so dobri 3,23 2,96 3,27 3,31 3,47 3,39 0,98 *6. Posamezne organizacijske enote na FERI dobro sodelujejo 2,68 2,62 2,76 2,90 3,11 2,94 0,95 7. Z delom vodstva sem zadovoljen/zadovoljna 3,34 3,39 3,30 3,50 3,56 3,44 0,97 povprečje: 3,49 3,42 3,50 3,57 3,62 3,57 0,98 DELOVNO OKOLJE 8. Delovni prostor je primeren 3,74 3,69 3,84 3,80 4,00 3,94 0,99 9. Opremljenost delovnega mesta je dobra 3,50 3,61 3,62 3,62 3,65 3,63 0, Varnost na delovnem mestu je zagotovljena 4,32 4,39 4,42 4,22 4,42 4,29 0, S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav 4,69 4,57 4,68 4,71 4,70 4,76 1, Delovni čas mi ustreza 4,52 4,49 4,31 4,44 4,61 4,56 0, Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen 4,26 4,15 4,09 4,30 4,36 4,23 0, Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri 4,64 4,33 4,33 4,51 4,51 4,52 1, V delovnem okolju ne zaznavam mobbinga 4,04 3,98 3,86 4,11 4,11 3,96 0,96 povprečje: 4,21 4,15 4,14 4,21 4,30 4,24 0,99 DELO IN NALOGE 16. Delo in naloge so jasno opredeljene 3,64 3,60 3,68 3,83 3,80 3,72 0, Napotki predpostavljenih so jasni 3,70 3,66 3,71 3,82 3,81 3,73 0, Delo je kreativno 4,08 3,93 3,88 4,07 4,13 4,07 0, Pri delu sem samostojen/samostojna 4,40 4,31 4,21 4,40 4,41 4,44 1, Moji predlogi in pobude so upoštevani 3,64 3,64 3,51 3,68 3,67 3,61 0, Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a 3,26 3,25 3,27 3,29 3,35 3,30 0, Sodelovanje za doseganje zastavljenih ciljev je zgledno 3,30 3,30 3,23 3,25 3,48 3,33 0,96 *23. Uspešno. mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih stan. 2,98 2,84 2,78 3,09 3,15 3,00 0,95 *24. Fakulteta dovolj uporablja moje znanje 3,24 3,08 3,14 3,32 3,24 0,98 *25. S plačo sem zadovoljen/zadovoljna 2,70 2,73 2,77 3,05 2,68 2,79 1,04 povprečje: 3,52 3,45 3,41 3,56 3,58 3,52 0,98 KARIERA 26. Za svoje delo se želim dodatno izobraževati 4,50 4,41 4,37 4,22 4,27 4,43 1, Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju 3,40 3,37 3,32 3,30 3,28 3,31 1, S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna 3,87 3,67 3,77 3,76 3,85 3,67 0,95 *29. Kriteriji za napredovanje so jasni 2,92 2,76 2,79 3,06 3,22 3,04 0, Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom 3,67 3,87 3,89 3,70 3,85 1,04 povprečje: 3,67 3,58 3,62 3,65 3,66 3,66 1,00 INFORMIRANOST 31. O dogajanju na FERI sem dobro obveščen/obveščena 3,34 3,33 3,28 3,42 3,65 3,56 0, Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in FERI 3,49 3,37 3,35 3,53 3,81 3,74 0, Do potrebnih informacij zlahka pridem 3,42 3,43 3,32 3,53 3,68 3,60 0,98 48

49 34. Usklajevanje terminov letnih dopustov je dobro 4,33 4,08 4,17 4,24 4,49 4,49 1,00 povprečje: 3,65 3,55 3,53 3,68 3,91 3,85 0,98 Graf 3.2: Povprečne ocene posameznih vprašanj po letih Še naprej se kaže, da so zaposleni najbolj zadovoljni s svojim delovnim okoljem (povprečna ocena je 4,24). Zaposleni nimajo težav s prihodom/odhodom na fakulteto (vprašanje 11; 4,76), delovni čas je ustrezen (vprašanje 12; 4,56) in odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri (vprašanje 14; 4,52). Dobri so tudi odnosi z neposredno nadrejeno osebo (vprašanje 13; 4,23). Najbolje te odnose ocenjujejo tehnični sodelavci (4,52), pri administrativnih delavcih pa je ta ocena v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko padla (iz 4,56 na 4,12). Pri teh vprašanjih velja omeniti še, da se kažejo razlike v odgovorih glede na delovno dobo zaposlenih. Delavci z manj delovne dobe kažejo večjo zadovoljstvo (graf 3.3). Dobro je ocenjena še samostojnost pri delu (vprašanje 19; 4,44) in želja po dodatnem izobraževanju (vprašanje 26; 4,43). Samostojnost pri delu najbolje ocenjujejo zaposleni, katerih delovna doba na fakulteti je manjša kot tri leta (4,76), nekoliko slabše pa zaposleni z delovno dobo med 3 in 10 let (4,29). Največjo željo po dodatnem izobraževanju kažejo zaposleni z delovno dobo manjšo od treh let (4,52). Graf 3.3: Povprečne ocene vprašanj (11, 12, 13, 14 in 15) glede na delovno dobo delavcev (a manj kot 3 leta, b od 3 do 10 let, c nad 10 let) 49

50 Največ težav se ponovno kaže pri delu in nalogah zaposlenih (povprečna ocena je 3,52). Problemi, ki smo jih opazili v prejšnjih letih (vprašanja 6, 23, 24, 25 in 29), ostajajo enaki tudi v letu V primerjavi z letom 2013 je povprečna ocena pri teh vprašanjih padla za okoli 5%, vendar glede na preostala leta ostaja nekoliko višja (glej preglednico 3-4). Iz grafa 3.4 je razvidno, da se povprečne ocene omenjenih vprašanj precej razlikujejo glede na delovno dobo delavcev. Vprašanja najslabše ocenjujejo delavci, ki so zaposleni od 3 do 10 let, najboljše pa delavci, ki so zaposleni manj kot 3 leta. Razlike se kažejo tudi glede na delo, ki ga delavci opravljajo. Najslabše ocene podajajo pedagoški delavci. V povprečju je slabo ocenjeno sodelovanje med organizacijskimi enotami na FERI (vprašanje 6; 2,94), kjer to sodelovanje najslabše ocenjujejo pedagoški sodelavci (2,75), precej bolje pa administrativni sodelavci (3,59). Podobno lahko zasledimo pri vprašanju 23, ki govori o znanih standardih za vrednotenje dela in pri vprašanju 29, ki govori o jasnosti kriterijev za napredovanje (graf 3.4). Razlike so opazne tudi pri zadovoljstvu s plačo (vprašanje 25; 2,79). Gre za najslabše ocenjeno vprašanje, kjer še posebej slabo oceno podajajo administrativni sodelavci (2,18). Graf 3.4: A) Povprečne ocene glede na delovno dobo delavcev (a manj kot 3 leta, b od 3 do 10 let, c nad 10 let). B) Povprečne ocene glede na delo (a administrativni sodelavec, b pedagoški sodelavec, c raziskovalec, d tehnični sodelavec). Pobude, predlogi in pripombe zaposlenih Pedagoški sodelavec: Postopek, kako se je določalo nosilce doktorskih predmetov, ni vreden fakultete. Celotno zadevo bi morali razveljaviti, saj merila evidentno niso bila enako upoštevana pri vseh! Eni smo ostali brez nosilstva doktorskih predmetov, ker bojda naše reference ne ustrezajo, drugi, ki pa po COBISSu in SICRISu (A1 in A3 ocene) definitivno nimajo referenc, pa so ostali nosilci. Rednim profesorjem, ki so v senatu glasovali za zadnja FERI zaostrena habilitacijska pravila predlagam, da z zahtevo za ponovno izvolitev po novih merilih pokažejo, da stojijo za novimi merili tudi z dejanji in ne samo z dvigom rok. To jim v svojem 185. členu omogoča Statut UM, ki navaja: «Če univerza izostri merila za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih«. 50

51 Ustavi naj se nadaljnje»aritmetično«dvigovanje kriterijev za habilitacijo in promocijo doktorjev znanosti, ker postaja kontra-produktivno. Otežuje sodelovanje med raziskovalci na fakulteti in sodelovanje z raziskovalci s priznanih ustanov, ker jim tam ne gre za visok JCR, ampak za kakovostne rezultate, raziskovalce sili, da pišejo članke v nespecializirane revije in delajo nepoglobljene raziskave ter da se pišejo kot soavtorji člankom, čeprav niso soavtorji, da dobijo dovolj visok JCR in dovolj takih objav. Koši za ločevanje odpadkov v pisarnah, učilnicah in hodnikih kupiti. Slaba okna in žaluzije v prostorih F ( ) ter C (202 in 207) menjati. Več pedagoških izobraževanj. Čim prej vezati sistem habilitacij na prosta delovna mesta. V trenutni obliki so habilitacije povsem odveč in nepotreben pritisk za pedagoške delavce. Ne razumem kako je mogoče, da na FERI te ankete izpolnjujemo na papirju. Fakulteta je vse preveč naravnana na raziskovalno delo, predvsem pri habilitacijah. Pedagoško delo ni dovolj ovrednoteno. Elektronsko beleženje in vpogled v količino dopusta. Bolj pregleden in nedvoumen plačilni list. Skupna objava vseh dogodkov FERI na enem mestu (spletu) npr. tudi gostujoča predavanja, ki se izvajajo v sklopu rednega izvajanja predmetov. Predavanje kvalitetnejših vsebin z enotnim oblikovanjem (CGP FERI) na TV-jih na fakulteti. Kriteriji za napredovanje so jasni, a nerealni. Nekdo, ki se trudi, da bi študenti snov razumeli, z njimi dela, se jim posveča pri diplomah in mag. nalogah (tako po številu kot po kakovosti) in mu torej ni vseeno kakšni študenti zapustijo FERI, ne more biti ocenjevan po istih kriterijih kot nekdo, ki raje raziskuje, dela z materijo, ne ljudmi. Slednji so primerni za raziskovalne naloge instituta tako povsem ustreza kriterijem za napredovanje. Uvedba avtomatskega beleženja odhoda in prihoda na delovno mesto. Raziskovalec Merila za promocijo doktorskih študentov niso dovolj jasna. V prvem letniku se postavljajo merila, za katere ni nujno, da v 3. letniku še držijo. Tehnični sodelavec: Slabo označeni prostori (C-207, komunikacijska omara v C objektu). Glede na to, da lahko dobri odnosi med sodelavci bistveno izboljšajo rezultate dela, predlagam vodstvu preproste ukrepe (drobne pozornosti) za motivacijo zaposlenih. Predlagane usmeritve KOK je z anketo seznanila Senat UM FERI in predlagala, da se vodje na vseh nivojih seznanijo z rezultati ankete in jo skupaj z zaposlenimi obravnavajo pri letnih razgovorih. Vodstvu UM FERI predlagamo, da nadaljuje z uspešno začetimi aktivnostmi, ki bi pospeševale izboljšanje ankete zaposlenih. Predvsem gre za področje druženja med zaposlenimi (skupno silvestrovanje, planinska sekcija...), informiranja (sestanki dekana z vodji oddelkov...) in pogovorov neposredno predpostavljenih s svojimi sodelavci (letni razgovori). Maribor, Komisija za ocenjevanje kakovosti UM FERI 51

52 PRLOGA: Anketni vprašalnik RAZISKAVA DELOVNEGA ZADOVOLJSTVA VPRAŠALNIK ZA ZAPOSLENE - LETO 2014 Spoštovana sodelavka, spoštovani sodelavec, pred vami je anketni vprašalnik, s katerim želimo ugotoviti, kako ste zadovoljni s posameznimi dejavniki, ki vplivajo na vaše delovno počutje. Zavedamo se, da izbrani dejavniki niso vsi, ki vplivajo na delovno počutje, in da njihova formulacija ni povsod nedvoumna, vseeno pa vas prosimo, da se do trditev opredelite kar se da v skladu z vašim mnenjem in izkušnjami. V naprej se vam zahvaljujemo za čas in trud, ki ste ju namenili za izpolnjevanje tega anketnega vprašalnika. Komisija za ocenjevanje kakovosti FERI Anketa je anonimna. Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite ustrezni odgovor oziroma stopnjo (številko) strinjanja s posamezno trditvijo. Izpolnjen vprašalnik oddajte v skrinjico v Službi za organizacijo študija, prostor G-105. I. PODATKI O ANKETIRANCU/KI 1. Delovna doba na fakulteti a) manj kot 3 leta b) od 3 do 10 let c) nad 10 let 2. Delo, ki ga opravljate a) administrativni sodelavec/sodelavka b) pedagoški sodelavec/sodelavka c) raziskovalec/raziskovalka d) tehnični sodelavec/sodelavka e) drugo II. O FAKULTETI Sploh se ne strinjam Bolj se ne strinjam kot strinjam Ne morem se odločiti Bolj se strinjam kot ne strinjam 3. Z zaposlitvijo na FERI sem zadovoljen/zadovoljna S svojim delom prispevam k uspešnosti FERI Odnosi med vsemi zaposlenimi na FERI so dobri Posamezne organizacijske enote na FERI dobro sodelujejo Z delom vodstva sem zadovoljen/zadovoljna III. DELOVNO OKOLJE Sploh se ne strinjam Bolj se ne strinjam kot strinjam Ne morem se odločiti Bolj se strinjam kot ne strinjam 8. Delovni prostor je primeren Opremljenost delovnega mesta je dobra Varnost na delovnem mestu je zagotovljena S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav Delovni čas mi ustreza Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri Povsem se strinjam Povsem se strinjam 52

53 15. V delovnem okolju ne zaznavam mobbinga IV. DELO IN NALOGE Sploh se ne strinjam Bolj se ne strinjam kot strinjam Ne morem se odločiti Bolj se strinjam kot ne strinjam 16. Delo in naloge so jasno opredeljene Napotki nadrejenih so jasni Delo je kreativno Pri delu sem samostojen/samostojna Moji predlogi in pobude so upoštevani Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a Sodelovanje za doseganje zastavljenih ciljev je zgledno Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih Povsem se strinjam Fakulteta dovolj uporablja moje znanje S plačo sem zadovoljen/zadovoljna V. KARIERA Sploh se ne strinjam Bolj se ne strinjam kot strinjam Ne morem se odločiti Bolj se strinjam kot ne strinjam 26. Za svoje delo se želim dodatno izobraževati Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna Kriteriji za napredovanje so jasni Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom VI. INFORMIRANOST Sploh se ne strinjam Bolj se ne strinjam kot strinjam Ne morem se odločiti Bolj se strinjam kot ne strinjam 31. O dogajanju na FERI sem dobro obveščen/obveščena Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in FERI Do potrebnih informacij zlahka pridem Usklajevanje terminov letnih dopustov je dobro VII. POBUDE, PREDLOGI IN PRIPOMBE Povsem se strinjam Povsem se strinjam 53

54 4 ŠTUDENTI 4.1 Delovanje študentov na UM FERI Na UM FERI kot organ fakultete deluje Študentski svet. Ta zastopa študente, rešuje njihove probleme in težave pri študiju. V Študentski svet sta izvoljena po dva predstavnika vsakega letnika, med katerima je en predsednik Študentskega sveta letnika, drugi pa izvoljen član Študentskega sveta letnika, torej predstavniki 1., 2. in 3. letnika, absolventov in podiplomskih študentov. Študentski svet vodi prodekan za študentska vprašanja. Študentski svet UM FERI ima 15 članov, 14 predstavnikov posameznih letnikov in prodekana za študentska vprašanja, ki je član po funkciji. Člani Študentskega sveta so vsako leto izvoljeni na volitvah s strani študentov. Volitve potekajo v mesecu novembru. V študijskem letu 2013/2014 je Študentski svet UM FERI deloval z 9 člani. V skladu s Statutom Univerze v Mariboru ima Študentski svet UM FERI svoje predstavnike v komisijah Senata UM FERI, Študentskem svetu Univerze v Mariboru, komisijah Senata Univerze v Mariboru in Senatu UM FERI. Prodekan za študentska vprašanja je po funkciji tudi član Poslovodnega odbora UM FERI. V Komisiji za študijske zadeve in Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve imajo študenti po dva predstavnika, v Komisiji za ocenjevanje kakovosti in v Komisiji za podiplomski študij dva predstavnika, v Študentskem svetu Univerze v Mariboru enega predstavnika in enega nadomestnega člana, v Disciplinskem sodišču prve stopnje enega predstavnika ter v Senatu UM FERI pet predstavnikov. V Akademskem zboru UM FERI imajo predvidenih 39 mest, ki pa v letošnjem študijskem letu niso polno zastopana. Člane komisij Senata UM FERI imenuje senat na predlog Študentskega sveta, člane Senata UM FERI iz vrst študentov pa izvoli Študentski svet UM FERI po opravljenem kandidacijskem postopku. Člani komisij in Senata UM FERI poročajo o dogajanju na sejah svojih komisij na rednih sejah Študentskega sveta UM FERI. Študentski svet UM FERI svoje delo opravlja na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. ŠS UM FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih srečanj. Prav tako sofinancira študentske udeležbe na tehnoloških sejmih in strokovnih ekskurzijah. Študentski svet pripravlja tudi raznorazne dogodke, ki krepijo pripadnost študentov fakulteti, prepoznavnost Študentskega sveta ter vpetost v okolje, v katerem se fakulteta nahaja. Študentski svet UM FERI je na poziv Študentskega sveta Univerze v Mariboru za sofinanciranje ob-študijskih dejavnosti študentov UM za koledarsko leto 2014 prijavil svoj program, za katerega je dobil nekaj več kot 3000 evrov finančnih sredstev. Na spletni strani ŠS FERI ( ki je ob enem namenjena tudi tutorjem je omogočeno študentom pridobivanje različnih informacij v zvezi s študijem, ob-študijskimi dejavnostmi ter ponuja možnost izražanja mnenj o študijskem procesu, kakovosti izvajanja posameznega predmeta in vaj. Študentski svet je sodeloval pri informativnih dnevih, namenjenih dijakom, ki se odločajo za izbiro fakultete, na kateri bodo nadaljevali svoje šolanje. Skupaj s tutorji so bili prisotni tudi pri»pozdravu brucem«, kjer so jim na kratko predstavili delovanje Študentskega sveta UM FERI in tutorstva. Študentski svet sodeluje tudi pri sprejemu tujih študentov t. i. ERASMUS. Študentski svet UM FERI je z letošnjim letom pričel z izdajo spletnega portala Periferija ( katerega namen je predstaviti ter približati aktivnosti fakultete in obštudijskih dejavnosti študentom. V študijskem letu 2013/2014 je bila uspešno izvedena krvodajalska akcija za študente in zaposlene na Tehniških fakultetah UM. Akcija je potekala 26. maja Ponovno je bila izvedena krvodajalska akcija 8. decembra Za izvedbo na fakultetah (FERI, FG, FKKT in FS) so bili zadolženi Študentski sveti posameznih fakultet v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem Maribor in Oddelkom za transfuziologijo in imuno-hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Skupaj se je krvodajalskih akcij udeležilo približno 100 študentov in zaposlenih. 54

55 Študentski svet je v študijskem letu 2013/2014 priredil kar nekaj aktivnosti; Pričel je z medijskim portalom Periferija, izvedel motivacijski dan tutorjev UM FERI in brucev, izvedel promocije študentske ankete, izvajal čajanke pred sejami Študentskega sveta, izvedel je kostanjev piknik, sprejel ERASMUS študente, pripravil po-izpitno zabavo ter izvedel aktivnost medgeneracijskega sodelovanja. V tem letu se še bo izvedel nogometni turnir med zaposlenimi in študenti. Na FERI se izvajajo zimske in poletne šole, ki so organizirane v času počitnic in omogočajo študentom in dijakom dodatno brezplačno izobraževanje s področij novih tehnologij. Študenti imajo možnost pridobivanja dodatnega znanja preko vključevanja v delo posameznih laboratorijev. S tem imajo ponujen dostop do sodobne opreme, sodelovanja na projektih, učenja timskega dela in metod raziskovanja. S programom tutorsva, ki smo ga na fakulteti začeli v študijskem letu 2011/2012 uspešno nadaljujemo. Kaže se vse večje zanimanje tako med študenti, ki želijo postati tutorji, kot tudi med tistimi, ki si želijo pomoči tutorjev. Trenutno imamo na fakulteti 6 tutorjev več kot preteklo leto, torej 24 tutorjev študentov ter študenta koordinatorja, ki sklicuje sestanke. Imamo tudi tutorja študenta za tuje študente ter tutorja študenta za študente s posebnimi potrebami Dosežki študentov FERI: 2014 Bedjaničeve nagrade: Martin Petrun doktorska disertacija; Tomaž Rezar diplomsko delo Sašo Pečnik: 1. mesto tekmovanje raz. projektov»cita Smart Collaboration Challenge 2014«raz. skup. FERI, FG, Lineal+Mensuras. Iztok Fister: bronasta medalja za EASY TIME razstava izumov in sejem inovacij v Seulu. Tomaž Ščavničar je prejel naziv Microsoft Most Valuable Professional za področje spletnih tehnologij. Rok Pajer (2. mesto na ERK in s tem možnost nadaljnega tekmovan je v IEEE-regiji 8) Zmaga nogometne ekipe študentov FERI na Univerzitetni športni ligi Univerze v Mariboru 2013 IMAGINE CUP 2013 (2. Mesto na svetovnem finalu) IMAGINE CUP 2013 (1. mesto na Slovenskem finalu) Tomaž Ščavničar in Armin Plohl (1. mesto na evropskega tekmovanja InnoApps) 2012 IMAGINE CUP 2012 (3. mesto na Slovenskem finalu) IMAGINE CUP 2012 (2. mesto na Slovenskem finalu) 2011 ACPC 2011 San Francisco Zmaga ekipe Lucky 7; Drugo mesto študenta FERI IMAGINE CUP 2011 New York finale (18 najboljših ekip iz v začetku ekip) 2010 Natečaj M: Android, družbe Mobitel in HTC Prvo mesto za aplikacijo Prometoid; Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož Prvo mesto 2009 Mednarodni natečaj PAD Design e Mediterraneo tra presente e futuro Med 1659 sodelujočimi skupinami finale 13 v kategoriji Visual Design Poleg treh nagrajenih še štiri posebne pohvale Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož Prvo in tretje mesto Dnevi slovenske informatike Ljubljana Nagrada za razvoj virtualnega znanstvenega parka Univerze v Mariboru 55

56 4.1.2 Ocena stanja in usmeritev Ocena Študentskega sveta je, da se je stanje izboljšalo in se še izboljšuje. Opaziti je, da vedno več študentov komunicira s Študentskim svetom ter so nam pripravljeni pomagati. Še vedno smo mnenja, da lahko stanje še izboljšamo. Slednje nam bo uspelo predvsem s nadaljnjim tesnim sodelovanjem s tutorji, saj imajo oni največ pristnega kontakta s študenti. Želimo pa si tudi še naprej tako uspešnega sodelovanja z ostalimi Študentskimi sveti Univerze v Mariboru. 4.2 Praktično usposabljanje študentov UM FERI Praktično usposabljanje na prvostopenjskih študijskih programih Organizacija študija na Univerzi v Mariboru se deli na univerzitetni in visokošolski strokovni. Slednji je naravnan v poklic in praktično znanje študentov. Diplomanti tega študijskega programa so praktiki, specialisti v stroki. Da lahko to postanejo morajo pridobiti tudi praktična znanja. S takšnim načinom študija ostajamo zvesti tradiciji naše fakultete, ki je bila stalno tesno povezana z gospodarstvom. Za zagotavljanje čim kakovostnejšega celovitega izobraževalnega procesa inženirjev priporočamo, da študenti v okvirju praktičnega usposabljanja v podjetjih delajo na področjih inženirskega dela, ki so skladna z njihovimi specifičnimi kompetencami, ki so jih pridobili s predhodnim izobraževanjem na izbrani študijski smeri. Nadgradnja njihovih kompetenc s primernimi praktičnimi izkušnjami v realnem delovnem okolju je nujna za njihovo utrditev in istočasno najboljša priprava za profesionalno delo študentov po zaključku študija. Istočasno so lahko študenti, katerih praktično usposabljanje je organizirano na področjih, primernih njihovim kompetencam, v znatno pomoč pri reševanju inženirskih problemov podjetij med njihovim usposabljanjem kakor tudi po zaključenem usposabljanju, če se tema usposabljanja nadgradi v diplomsko delo. Praktičnemu izobraževanju je na visokošolskem strokovnem študijskem programu namenjen del šestega semestra. Izvaja se izven fakultete v gospodarskih družbah v Sloveniji ali tujini. Študentje so napoteni na prakso po končanih predavanjih in vajah. Praktično izobraževanje je izkušnja, ki mnogokrat preraste v diplomsko delo ali kasnejšo zaposlitev. Redni študentje univerzitetnega študijskega programa morajo opraviti enomesečno strokovno prakso pred diplomo univerzitetnega študija. Praviloma jo opravijo v gospodarski družbi izven fakultete. Študentje iščejo prosto mesto praktičnega izobraževanja sami ob upoštevanju programov izvajanja, ki so vsebinske smernice za izvajanje prakse. Pomoč pri iskanju prostega mesta praktičnega izobraževanja je informacijski sistem ki ga je izdelal, ga ureja in vodi koordinator praktičnega izobraževanja mag. Boris Bizjak. Borza praks odgovarja na vprašanji: kako najti nove kadre za razvoj podjetja in kako najti novo podjetje za začetek kariere. Gospodarske družbe so vabljene, da objavijo prosta mesta praktičnega izobraževanja, pripravništvo, zaposlitvene ponudbe, razpise štipendij in podobno. Prvo ponudbo naredijo preko spletnega obrazca za nova podjetja. Kasneje dobijo geslo in lahko urejajo svoje ponudbe preko interneta na spletni strani za partnerje. Ponudbe gospodarskih družb so dostopne na spletni strani ponudbe podjetij. Za nove generacije študentov so koristne informacije o aktivnosti podjetij, to so opravljena praktična izobraževanja po gospodarskih družbah. Individualno pomoč in nasvete daje koordinator praktičnega izobraževanja. Formalni okvirji izvajanja praktičnega izobraževanja so opredeljeni s pogodbo o praktičnem izobraževanju, ki jo skleneta gospodarska družba in študent v treh izvodih pred začetkom praktičnega izobraževanja, ob pisnem soglasju fakultete. Pogodba opredeljuje mentorja v gospodarski družbi, mentorja na fakulteti, pravice in dolžnosti gospodarske družbe, pravice in dolžnosti študenta, način zavarovanja, nagrado za študenta na praktičnem usposabljanju in trajanje praktičnega izobraževanja. Študent in gospodarska družba pred začetkom dela sestavita plan dela, ki ga študent skupaj s tretjim izvodom potrjene pogodbe odda koordinatorju praktičnega izobraževanja. Praktično 56

57 izobraževanje se organizira kot projektno delo. Prvo obdobje je namenjeno pridobivanju novih praktičnih znanj, ki omogočajo vključitev študenta v projektno delo. Ta del lahko opredelimo kot splošno in strokovno prakso. Samostojno projektno delo študent opravlja v drugem obdobju. Ta del prakse opredelimo kot strokovno in diplomsko prakso. V sredini vsakega obdobja študent pripravi kratko poročilo, ki ga predstavi na fakulteti. V mesecu dni po opravljenem izobraževanju študent odda zaključno poročilo o delu v papirni in elektronski pdf obliki. Želeno je, da poročilo pregleda in oceni tudi mentor v gospodarski družbi. Podjetjem predstavljamo cilje vzgoje in izobraževanja posameznih študijskih smeri. Podrobne informacije o študijskih programih in predmetniku najdejo podjetja v knjižici "Študijski programi FERI-informacije o študiju" in na spletni strani Študij za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe traja 3 leta + absolvent. Spodbujamo razprave o ciljih, prioritetah in merilih kakovosti praktičnega izobraževanja. Študente usmerjamo v podjetja, ki se ukvarjajo s prednostnimi področji znanosti in tehnike. Prizadevamo si za kakovost dosežkov študentov na praktičnem izobraževanju. Prednostna področja praktičnega izobraževanje so projekti iz področij: elektrotehnike in računalništva. Za študente elektrotehnike krepimo naslednja profesionalna področja praktičnega izobraževanja: meritve, materiali v elektrotehniki, elektroenergetska omrežja in elektromehanski pretvorniki, energetska elektronika in regulacijska tehnika, programiranje industrijskih krmilnikov in računalniško vodenje procesov proizvodnje in distribucije električne energije. Za študente računalništva krepimo naslednja profesionalna področja praktičnega izobraževanja: znanja o programskih jezikih, bazah podatkov in operacijskih sistemih, digitalne tehnike, programiranja in računalniških struktur splošno. Spoznajo tudi osnovne uporabniških programskih vmesnikov programske opreme. Dodatno krepimo razumevanje organizacije obdelave podatkov in mikroračunalniških sistemov. Širok strokovni nivo jim omogoča specializacijo s poglobljenim spoznavanjem računalniške grafike, analizo zmogljivost računalniške opreme in sistemi CAD/CAM/CIM. Širok strokovni nivo firm, v katerih opravljajo praktično izobraževanje, jim omogoča kakovostno opravljanje strokovne prakse in krepi strokovni razvoj študentov. Splošna praksa zajema široko množico del s področja tehnike in poslovanja. Študent spozna kaj podjetje sploh je: Elektrotehnika: spoznavanje osnovnih funkcij podjetja, servisiranje opreme, sestavljanje opreme, spoznavanje delovanja sistemov elektrotehnike, delo po izbiri praksodajalca. Računalništvo in informacijske tehnologije: spoznavanje uporabljene programske opreme, servisiranje in prilagajanje programske opreme, spoznavanje delovanja računalniških sistemov, delo s komercialno tehniškega področja računalništva in informatike. Strokovna praksa predstavlja poglobitev strokovnega znanja študenta: Elektrotehnika: podrobno spoznavanje poslovanja podjetja, lažje strokovne naloge s terminskim planom rešitve, dela, ki obsegajo delo s področja proizvodnje električne energije, razdeljevanja energije in procesnega vodenja ter proizvodnje elektromotorjev, projektna dela s področja pravnih in tehničnih normativov. Računalništvo in informacijske tehnologije: 57

58 podrobno spoznavanje poslovanja podjetja, lažje strokovne naloge s terminskim planom rešitve, dela, ki obsegajo delo s področja programske opreme, programskih jezikov in uporabniških vmesnikov, projektna dela s področja pravnih in tehničnih normativov s področja programske opreme ( npr. avtorske pravice ), za kandidate so primerna dela s področja snovanja in realizacije interneta in intraneta, varovanja podatkov in testiranja zmogljivosti računalniških sistemov. Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje MEHATRONIKA: oblikovanje in konstruiranje mehanskih elementov, sklopov, naprav, strojev postrojev in kompleksnih mehatronskih sistemov, uporaba računalniških podprtega konstruiranja, programiranje krmilnikov in regulacijskih sistemov, uporaba internetne tehnologije in orodij, uporaba orodij za modeliranje, optimizacijo in simulacijo procesov, strojev, naprav, izdelovalnih postopkov, izdelkov, proizvodnih postrojenj in mehatronskih sistemov, načrtovanje in razvijanje manj zahtevnih strojev, naprav in postrojenj, elementov pogonske tehnike, senzorjev, krmilnikov in ustrezne programske opreme, uporaba, upravljanje in vzdrževanje sodobnih mehatronskih sistemov, proizvodnih tehnologij ter avtomatiziranih in robotiziranih proizvodnih sistemov, upravljanje z informacijskimi, materialnimi in energetskimi tokovi pri zasnovi, oblikovanju, konstruiranju, izdelavi, montaži, demontaži in vzdrževanju izdelkov in mehanskih sistemov, organiziranje in upravljanje enostavnejših proizvodnih procesov, obvladovanje zagotavljanja kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti, zagotavljanje ukrepov za brezhibno delovanje, vzdrževanje in okoljsko neoporečnost mehatronskih sistemov v njihovi celotni življenjski dobi. Diplomska praksa predstavlja strokovno najzahtevnejši del praktičnega izobraževanja. V tem delu študent opravlja zahtevne naloge iz stroke, ki zahtevajo sintezo in nova znanja. Ta del praktičnega izobraževanja ponuja možnost, da študent poišče diplomsko temo, ki jo lahko kasneje reši v diplomi. Na ta način se krepi profesionalni razvoj učiteljev saj študent med izvajanjem te prakse vzpostavi stike z mentorjem diplome in tako lahko skupaj določita in poiščeta temo v gospodarski družbi. Elektrotehnika: kandidatu se zaupajo zahtevnejše strokovne naloge in organizacijske naloge, ki naj prerastejo v diplomsko delo, naloge s področja elektroenergetskih omrežij, računalniškega vodenja procesov, elektromotornih pogonov ali razsvetljave ter zanesljivosti. Merilo kvalitete dela prakse je praktična rešitev naloge, priprava in dokumentiranje proizvoda za serijsko proizvodnjo, kandidati obvladajo tudi inovativna dela s področja ekonomike in meritev na osnovi izvajanja tehničnih normativov, delo se zaključi z diplomskim delom. Računalništvo in informacijske tehnologije: kandidatu se zaupajo zahtevnejše strokovne naloge in organizacijske naloge, ki naj prerastejo v diplomsko delo, naloge s področja računalniških omrežij, mobilnih aplikacij, internet in intranet aplikacij, računalniškega vodenja procesov, multimedije, simulacij in modeliranja programskih aplikacij ter zanesljivosti računalniških sistemov. Merilo kvalitete dela prakse je praktična rešitev naloge, kandidati lahko opravljajo tudi inovativna dela s področja ekonomike in normativov in meritve oz. ocene zahtevnosti programske opreme na osnovi izvajanja tehničnih normativov, običajno si študent v času te prakse poišče dodatno praktično znanje in literaturo, ki mu kasneje omogoča izdelavo strokovne diplomske naloge. 58

59 Poročilo o opravljenem praktičnem izobraževanju Študent za vsak segment poda poročilo v obsegu 10 strani na mesec. S prilogami poročilo o opravljeni praksi ne presega 20 strani. Oddati ga mora najkasneje mesec dni po opravljenem delu. Poročilo vsebuje: uvod s predstavitvijo podjetja ali ustanove (kratko), globalni opis dela oz. opis projektne naloge (obširno), opis specialnega dela z dokumentacijo, zaključek z mnenjem o praksi in predlogi za drugačno izvedbo prakse. Študent dobi obširna pisna navodila za pisanje poročila na internetu na naslovu Seznam nekaterih podjetij, v katerih so študentje UM FERI opravljali prakse v študijskem letu 2013/2014 Ime podjetja Ulica Mesto Hiperlink Adesco d.o.o. Koroška cesta 37a Velenje Alcad d.o.o. Slovenska Mroževa ulica 5 Bistrica Aliansa 54 d.o.o. PE Partizanska cesta 77 Maribor Amis d.o.o. Ulica Vita Kraigherja 3 Maribor Apus Software Gmbh Paracelsuweg 1 Graz Arcont d.d. Gornja Ljutomerska 29 Radgona ATES d.o.o. Slovenska Mroževa ulica 21 Bistrica Pristava Avera d.o.o. pri Pristava pri Mestinju Mestinji Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. Stegne 19 Ljubljana Bavaria-iT d.o.o. Pernica 14a Telekomunikacije Pernica Bovian plus s.p. Pongrac 3a Žalec Boxmark Leather d.o.o. Industrijsko naselje 10 Kidričevo BSH-hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30 Nazarje Cablex - M d.o.o. Ob Meži 11 Mežica Comtron d.o.o. Tržaška 21 Slovenj Maribor Kidričeva 14 Gradec Drugi Vid d.o.o. Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6 Maribor Elektro Celje d.d. Vrunčeva ulica 2A Celje Miklavž na Elpro Lepenik@ Dravskem Co. d.o.o Ob gozdu 7c polju 59

60 Elrad international d.o.o. Ljutomerska cesta 47 Gornja Radgona EMO orodjarna d.o.o. Bežigrajska cesta 10 Celje Energetika Ruše d.o.o. Tovarniška cesta 51 Ruše E-projekt d.o.o. Beloruska ulica 7 Maribor Ersim d.o.o. Slovenska Zadružna ulica 7a Bistrica ETI proplast d.o.o. Tehnologija naprav Obrezizija 5 Izlake Evergreen d.o.o. Dolenji Boštanj 54b Boštanj FTA d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 21a Šentjur Gorenje d.d. Partizanska cesta 12 p.p. 107 Velenje Gradbeništvo Podgorje Milena Zorman pri Slovenj s.p. Podgorje 13 Gradcu HERMES d.o.o. Prušnikova ulica 2 Ljubljana Hess d.o.o. Tehnični sektor, služba O & V Cesta bratov Cerjakov 33A Brežice I.T. tim d.o.o. Ulica heroja Šaranoviča 37 Maribor INEL Industrijska elektronika d.o.o. Kulturniška 41 Celje Informatika d.d. Vetrinjska ulica 2 Maribor Inova IT d.o.o. Pesnica pri Mariboru 32 Pesnica IskraTel d.o.o. PE Maribor Ljubljanska 24 a Kranj Izoelektro d.o.o. Limbuška cesta 2 Limbuš Izoelektro d.o.o. Limbuška cesta 2 Limbuš Kaliopa, informacijske rešitve d.o.o. Letališka cesta 32 Ljubljana Kopa d.d. Kidričeva 14 Slovenj Gradec Kreativne ideje Murska d.o.o. Plese 9a Sobota Krka - tovarna zdravil d.d. Šmarješka cesta 6 Novo mesto LanCom d.o.o. Sistemska integracija Tržaška cesta 63p.p Maribor LECIP PE Maribor Lxnav d.o.o. Kidričeva 24a Celje 60

61 Margento d.o.o. Gosposvetska cesta 84 Maribor Marijan Crnica Pesnica pri grafika s.p. Dolna počehova 16 Mariboru MAROVT d.o.o. Stranice 55 Stranice Mestna občina Velenje Titov trg 1 Velenje MIEL elektronika d.o.o. Efenkova 61 Velenje Mikro Medica Radenci d.o.o. Mladinska 7 Radenci Mikropis Holding d.o.o. Aškerčeva 4 A Žalec Mikrosam Kruševski pat b.b. Prilep Modan informatika d.o.o. Gregorčičeva 22 Maribor MPI d.o.o. Žerjav 79 Mežica NLZOH Prvomajska 1 Maribor Nova KBM d.d. Sektor za razvoj zaposlenih Ulica Vita Kraigherja 4 Maribor NRD d.o.o. Vodovodna 30 c Maribor Oranža kreativna komunikacija d.o.o. Partizanska cesta 5 Maribor Org.Tend d.o.o. Kraljeviča Marka 19 Maribor Palfinger d.o.o. Jaskova 18 Maribor Premogovnik Velenje d.d. Partizanska cesta 78 Velenje Prevent-Halog d.o.o. IT Kidričeva 14 Lenart v Slovenskih goricah Slovenske Konjice Lendava - Lendva PRO-BIT d.o.o. Stari trg 15 Računalniške storitve s.p. Glavna ulica 8 Radio tednik d.o.o. OSOJNIKOVA CESTA 3 Ptuj RCL int. d.o.o. Alešovčeva 50 Ljubljana Gornja Rcmaspos d.o.o. Panonska 23 Panonska 23 Radgona Novo mesto Revoz d.d. Belokranjska cesta 4 Scorpioteam Dušan Kumer s.p. Prvomajska ulica 31 Maribor Semantika d.o.o. Spodnji Cesta 4.julija 47 Duplek SG Automative Slovenske d.o.o. Mestni trg 5b Konjice SI.MOBIL d.d. Šmartinska 134b Ljubljana SOFT-IT, Razlagova ulica 18 Murska 61

62 informacijski Sobota inženiring s.p. SORS s.p. Ul. Veljka Vlahoviča 35 Maribor Stroka produkt d.o.o. Internet in kreativa Koroška cesta 61a Radlje ob Dravi Štore Steel d.d. Železarska cesta 3 Štore Tajfun Planina Planina pri d.o.o. Planina 41 a Sevnici TALUM d.d. Tovarniška cesta 10 Kidričevo Talum servis in inženiring d.o.o. Tovarniška cesta 10 Kidričevo TBP d.d. Lenart v Slovenskih Gradiška cesta 3 goricah TechnoSoft d.o.o. Lipa 22 Velenje Telekomunikacij e Horvat Ljutomer d.o.o. Jurčičiva ulica 14 Ljutomer Telmak d.o.o. Obrtniška ulica 2 Logatec Termoelektrarna Brestanica d.o.o. Cesta prvih borcev 18 Brestanica Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. Cesta Lole Ribarja 18 Šoštanj TERMOSOLAR d.o.o. Vreclova ulica 9 Hoče TFStoritve d.o.o. Savinjska cesta 4 Nazarje Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Tovarna idej d.o.o. Osojnikova ulica 7 Maribor Tovarna idej d.o.o. Osojnikova ulica 7 Maribor TrendNet d.o.o. Šlandrova 6a Velenje Uniplus d.o.o. Koče Racina 9 Čakovec Uprint grafične storitve d.o.o. Limbuš 49 Limbuš Varstroj d.d.lendava Industrijska ulica 4 Lendava - Lendva Zavarovalnica Triglav d.d. Miklošičeva 19 Ljubljana Srečanje z izvajalci praks Koordinator praktičnega pouka na UM FERI je prvič organiziral srečanje z izvajalci praks (11. decembra 2014) za študente UM FERI. Program je bil naslednji: Predstavitev aktualnega modela praktičnega izobraževanja na (VS) visokošolskih strokovnih in (UNI) univerzitetnih programih FERI (Bizjak, FERI), Pomen praktične izobraževanja za zaposlovanje ( Aleksandra Lepenik, ELPRO d.o.o.), Izvajane praktičnih projektov v lokalnem okolju (Mikromedica d.o.o. ali Lxnav d.o.o.), Optimalna praksa za Gorenje (Milena Prinat, Gorenje), Prakse v Štajerski regiji Avstrija Slovenija (pmone, NxP, Kristl GmbH). 62

63 Vaša ideja ali potreba? Pozitivna izkušnja, zagon Start podjetij preko praktičnega izobraževanja (Sors, TOM 88, Drugi Vid) Ideje uspešnega privatnega podjetnika (Comtron d.o.o. Ivan Selar) Zakaj odlične prakse ostanejo neizkoriščene? (Piktronik d.o.o. Premzl) Veliko javno podjetje in praktično izobraževanje realne potrebe (Elektro Maribor Zorko) Oblikovanje sklepov: kako podjetniške predstave uvesti v sistem bolonjskega praktičnega izobraževanja. Zaključek Izbrano ciljni ogledi, po željah gostov - ogled laboratorijev fakultete FERI Pogostitev Ocena stanja in usmeritve Med izvajanjem prakse 2013/2014 je bilo več reklamacij iz naslova študentov in delodajalcev nad dolžino izvajanja VS praks, kot je bilo zapisano 302 ure = 450 ur. Razpisano v študijskem programu je 450 ur = 12 tednov. V realnosti, na urniku, se izvajajo prakse na firmi v dolžini 7,5 tednov. Razpisano je 450 ur = 12 tednov. Za 7,5 tednov dobijo študentje 15 ECTS in»opravljeno obveznost«? UNI prakse so»praktično«ukinjene. Firme pogrešajo UNI študente na praksah, praktikumih saj veljajo za»boljše«kadre. Vzorčno so problematiko uredili na UM Fakulteta za strojništvo. EU pozna»bachelor«študij, ki ga izvajajo Univerze ali Visoke šole. UNI 3+2 in 9 tednov prakse. Visoke šole 3,5 +1,5 in 22 tednov prakse. Nova pojava je»dualni študij«, ki ga izvajajo visoke šole. Traja 4,5 oz. 5 let. Prakse pa je 17 oz. 21 mesecev. Naziv»bachelor«ali magister. Iz vidika zajemanja mnenja firm in posredovanju vodstvu povzemamo vsebine in interese gospodarskih družb iz širšega lokalnega okolja: Dobiti kakovostni kader, ki bo testiran preko prakse, praktikumov in diplome. Študenti oz. diplomanti morajo imeti dobra temeljna znanja, ki jih lahko nadgradijo s specializacijami na firmah. Praksa ali praktikum naj traja 20 tednov na VS in 9 tednov na UNI, kar je»eu standard. Povezava s širšim lokalnim gospodarstvom je pomembna. Glede na zapisano (VS diplome iz gospodarstva) je potrebno prijavo na VS diplomo premakniti iz marca v maj. Opažanja iz prejšnjih let, pomanjkanje aktivnega mentorstva praktičnega pouka s strani profesorjev UM FERI še ni sistemsko urejeno. V študijskem letu 2013/2014 smo izvedli vzorčni projekt Start Up mentorstva: Gospodarska družba Kontaktna oseba Študent na praksi iz fakultete v terminu Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Kokot Tomaž Direktor tel: tomaz.kokot@gmail.com Kokot Tomaž Direktor tel: tomaz.kokot@gmail.com Kokot Tomaž Direktor tel: tomaz.kokot@gmail.com FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do Mentor podjetje / tutor FERI Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Božidar Potočnik Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Matej Črepinšek Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Aleš Holobar Ocenjeno poročilo E pdf 10 E pdf 8 E pdf 10 Status praktičnega usposabljanja Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 10 Študent VŠ E Status: Pregledano poročilo Ocena: 8 Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 10 63

64 Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Tom88 d.o.o. Spodnja Brežnica 47 Poljčane Kokot Tomaž Direktor tel: Kokot Tomaž Direktor tel: Kokot Tomaž Direktor tel: FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do FERI Računalništvo in informacijske tehnologije (B) od do Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Milan Zorman Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Aleš Holobar Tom88 d.o.o. Kokot Tomaž FERI dr. Milan Zorman E pdf 9 E pdf 10 E pdf 10 Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 9 Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 10 Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 10 Zgoraj navedeno je model, ki ga je potrebno razširiti na celo populacijo profesorjev mentorjev. Kaj je motivacija profesorjem, da sodelujejo pri praksi: bo iz prakse nastala diploma, iz področja, ki ga profesor predava. Po drugi strani se dozdeva, da je mentorstvo edini način, kako zagotoviti kakovost 6. semestra in odpraviti veliko časovno stisko, ki nastopi ob zaključku»bachelor«študija v poletnem semestru. Zgodnja prijava na prakso pomeni, da imajo študenti nekaj časa, da se strokovno vsebinsko pripravijo na prakso. Tako mogoče najboljše prakse več ne bodo neizkoriščene. Na področju visokega šolstva v Sloveniji in Evropi je konkurenca. Podjetja imajo večji interes za študente iz fakultet z visoko stopnjo znanja in iz fakultet, kjer je sodelovanje z gospodarstvom živo, teh tudi več sprejmejo na prakso in v službo. Povezava z lokalnim okoljem preko praks šepa, kaj lahko študent in firma naredita v 7,5 tednih? Prave prakse ali praktikumi nastanejo danes le tako, da študent združi diplomo+prakso ali da vzame absolventa. Pilotski projekt kako izvesti projekt za lokalno okolje je: Avtomatizacija poplavnih Geslo: E geslo: uhpr@ksa2014 E geslo: pr@k3@f3ri2014 Naveden model je potrebno razširiti na populacijo profesorjev mentorjev. Gospodarska družba Mikro Medica Radenci d.o.o. Mladinska 7 Radenci Mikro Medica Radenci d.o.o. Mladinska 7 Radenci Kontaktna oseba Mlinarič Živko Direktor tel: Mlinarič Živko Direktor tel: Študent na praksi iz fakultete v terminu FERI Avtomatika in Robotika VS (B) od do FERI Avtomatika in Robotika VS (B) od do Mentor podjetje / tutor FERI Mikro Medica Radenci d.o.o. Tomaž Bašič FERI mag. Boris 8Bizjak Mikro Medica Radenci d.o.o. Tomaž Bašič FERI mag. Boris Bizjak Ocenjeno poročilo E pdf 9 E _ver_2.pdf 10 Status praktičnega usposabljanja Študent VŠ E Status: Pregledano poročilo Ocena: 9 Študent VŠ E Status: Vpis v INDEX Ocena: 10 Informacijski sistem praks je v bistvu več ali manj javna informacijska točka, kje se zbirajo informacije. Je pripomoček za izvajanje tega segmenta študijskega procesa. Študenti in podjetja ga cenijo po tem, koliko je koristnih informacij. Informacije morajo biti aktualne, preverjene in sveže. Informacijski sitem»karierna tržnica UM«nam je v pomoč, a zahteva prijavo in registracijo za študenta, kar ni najbolje. Del, kjer podjetja iščejo kadre, bi moral biti javen. ima častitljivo 10 obletnico. Potrebno ga je obnoviti tehnološko in dodati izbrane vsebine po spodnjih smernicah: Ponudba za študente Servisi za ključne kvalifikacije, samo_promocijo & vstop v poklic in povezovanje z delovnim okoljem. Program prireditev. Svetovanje / Coaching. 64

65 Borza zaposlitev. Povezava na servisno področje»ponudba za študente«. Ponudba za podjetja Iskanje kadrov za podjetje in kontakti inštitutov. Borza zaposlitev. Študenti se srečajo s podjetji. Povezava na servisno področje»ponudba za podjetja«. Kaj morate vedeti o kariernem centru FERI. Kontakt. WEB struktura - servisno področje za študente Novice (novice iz delovnega področja kariernega centra). Povezave do sejmov (aktualni karierni sejmi). Karierni dogodki (karierni dogodki in informacije). Borza zaposlitev (povezave do borz dela, iskanje zaposlitev in konkuriranje na trgu dela in prošnje). WEB struktura servisno področje za podjetja Iskanje kvalificiranih kadrov za delo ang. recruiting (imate ponudbo za prakso, strokovno delo v podjetju, temo za diplomo, pripravništvo. Uporabite borzo zaposlitev ali nas kontaktirajte po telefonu ali po E pošti). Kontaktni sejmi (pregled kontaktnih sejmov). Reklama (imate zanimanje za reklamiranje podjetja preko promocijskih akcij, plakatov,...). Fakultete, inštituti (iščete kontakte do naših fakultet ali inštitutov). Podpore / sponzoriranje botri (želite biti podporniki ali sponzorji FERI). Štipendije (rabite pametne glave, obstajajo pametni razlogi da postanete štipendijski partner FERI). Raziskovanje in razvoj Dodatno izobraževanje (izobraževanja s certifikatom). Borza zaposlitev Ponudbe zaposlitev, praks za študente, absolvente in alumni.»online«borza zaposlitev je platforma, ki jo uporablja več šol. Na borzi študenti iščejo zaposlitev in podjetja najdejo nove kadre. Podjetja se v oglasu na kratko predstavijo z znakom. Nato predstavijo, kaj je težišče dela kandidata. Napišejo kaj je zahtevana kvalifikacija dela kandidata. Layout Oglas sestavite sami. Vodeni ste korak za korakom. Dodate svoj logotip. V oglas lahko dodate tudi link na svojo spletno stran. Lahko dodate svoje HTML obrazce (CI). Web stran je moderirana zato se vaš oglas ne vidi takoj, ampak v roku enega delovnega dneva. Vaša ponudba je aktivna za izbrani časovni interval. Po preteku oglasa dobite E mail z opomnikom. Če je oglas oddan vas prosimo, da ga označite za oddanega. Če želite oglas podaljšati lahko uporabite stare podloge. Cene na borzi On line borza zaposlitev funkcionira kot elektronska oglasna deska. Vi se odločite na kateri fakulteti ali visoki šoli boste oddali oglas (ambicija da tržimo storitev). Želite oddati oglas za tri fakultete na eni univerzi? Želite oddati oglas za eno fakulteto, vendar za tri inštitute šole? Vi imate izbiro - Cene na borzi osnovna cena ostaja ista. Kaj je pred-praksa, in kaj je praktični študijski semester in kako se razlikujeta od ostalih form prakse? 65

66 Študij na visoki strokovni šoli ima izrazito povezanost s prakso in je usmerjen v konkretne poklicne zahteve. Zato sta pred-praksa in praktični študijski semester bistvena elementa študija. Pred-praksa Za posamezne študijske smeri potrebujete potrdilo o pred-praksi za dostop na študij. Obseg, vsebina, čas izvedbe in dokumentacijo pridobite na posamezni visoki šoli. Praktični študijski semester Večina visokih šol zahteva za»bachelor«študij prakso v dolžini približno 20 tednov. Obseg, vsebina, čas izvedbe in dokumentacijo pridobite na posamezni visoki šoli. 66

67 5 MATERIALNI POGOJI 5.1 Prostori in oprema Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri ,84 m 2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoško delo (predavalnice, laboratoriji in kabineti) 6.953,67 m 2, na ostale prostore (administrativno-upravni prostori, sanitarije in drugi pomožni prostori) 1.396,82 m 2 in na komunikacijsko infrastrukturo (hodniki, stopnišča, terase ipd.) 6.070,35 m 2. Podrobnejši razrez prostorov glede na njihovo namembnost je podan v preglednicah 5-1 do 5-4. V preglednici 5-1 so zbrani podatki o predavalnicah. Predavalnice, označene z zvezdico, so v skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami. Skupna površina predavalnic znaša 2.100,91 m 2, v njih pa je sedežev. Preglednica 5-1: Predavalnice Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Št. sedežev Površina (m 2 ) 1 H-B.P. *Predavalnica Boruta Pečenka H Pritličje ,39 2 E-105 Predavalnica E Pritličje ,6 3 A-301 Predavalnica A 3. nadstropje ,14 4 A-302 Predavalnica A 3. nadstropje 40 67,92 5 A-304 Predavalnica A 3. nadstropje 24 44,48 6 A-305 Predavalnica A 3. nadstropje 24 41,5 7 A-306 Predavalnica A 3. nadstropje ,14 8 G-027 Predavalnica** G1 Klet ,16 9 G-217 HIPULAB-hipermedijska učilnica G1 1. nadstropje 25 48,23 10 P.1 Amfiteatralna predavalnica ALFA G2 Pritličje ,25 11 P.2 Amfiteatralna predavalnica BETA G2 Pritličje 70 84,25 12 P.01 Predavalnica 1 G2 Pritličje ,47 13 P.02 Predavalnica 2 G2 Pritličje ,93 14 P.03 Predavalnica 3- G2 Pritličje 30 55,51 15 P.04 Predavalnica 4 G2 Pritličje 32 65,49 16 P.05 Predavalnica 5 G2 Pritličje 32 66,27 67

68 17 P.06 Predavalnica 6 G2 Pritličje 30 53, N.3 Amfiteatralna predavalnica GAMA G2 2. nadstropje , N.4 Amfiteatralna DELTA predavalnica G2 2. nadstropje 70 84, N.40 Predavalnica G2 2. nadstropje 18 27,61 SKUPAJ ,91 * v skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami; ** se uporablja kot predavalnica in laboratorij Preglednica 5-2 predstavlja podatke o 60 laboratorijskih prostorih in računalniških učilnicah s skupno površino 3.152,72 m 2. Preglednica 5-2: Laboratoriji Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Površina (m2) 1 G-001 Laboratorij G1 Klet 1 41,56 2 G-002 Laboratorij G1 Klet 1 41,56 3 G-003 Laboratorij G1 Klet 1 27,18 4 G-004 Laboratorij G1 Klet 1 37,32 5 G-027 Laboratorij G1 Klet 1 29,16 6 G-028 Laboratorij G1 Klet 1 58,32 7 G-029 Laboratorij G1 Klet 1 91,63 8 G-030 Laboratorij G1 Klet 1 91,63 9 G-031 Laboratorij G1 Klet 1 66,76 10 G-101 Laboratorij G1 Pritličje 48,76 11 G-102 Laboratorij G1 Pritličje 48,76 12 G-124 Laboratorij G1 Pritličje 134,87 13 G-125 Laboratorij G1 Pritličje 91,63 14 G-126 Laboratorij G1 Pritličje 91,63 15 G-127 Laboratorij G1 Pritličje 66,76 16 F-103 Računalniška učilnica F Pritličje 106,62 68

69 17 F-102 Računalniška učilnica F Pritličje 53,46 18 E-110 Računalniška učilnica E Pritličje 19,8 19 E-111 Laboratorij E Pritličje 18,5 20 E-112 Laboratorij E Pritličje 19,8 21 G-201 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,76 22 G-202 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,76 23 G-203 Laboratorij G1 1. nadstropje 31,88 24 G- 215,216 Laboratorij G1 1. nadstropje 99,83 25 G-218 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,39 26 G-219 Računalniška učilnica G1 1. nadstropje 48,39 27 F-201 Laboratorij F 1. nadstropje 48,1 28 F-202 Laboratorij F 1. nadstropje 49,4 29 F-203 Laboratorij F 1. nadstropje 74,24 30 C-200 Laboratorij C 1. nadstropje C-202 Računalniška učilnica C 1. nadstropje C-205 Laboratorij C 1. nadstropje 44,46 33 C-206 Laboratorij C 1. nadstropje 16,88 34 C-207 Laboratorij C 1. nadstropje 38,59 35 G-301 Laboratorij G1 2. nadstropje 43,28 36 G-302 Laboratorij G1 2. nadstropje 43,28 37 G-303 Laboratorij G1 2. nadstropje 26,64 38 G-327 Laboratorij G1 2. nadstropje 84,87 39 G-328 Laboratorij G1 2. nadstropje 48,39 40 G-329 Laboratorij G1 2. nadstropje 50,08 41 G-330 Laboratorij G1 2. nadstropje 50,08 69

70 42 G-411 Laboratorij G1 Mansarda 44,3 43 G-412 Laboratorij G1 Mansarda 44,85 44 G-413 Laboratorij G1 Mansarda 44,3 45 G-414 Laboratorij G1 Mansarda 28,4 46 1N.07 Učilnica/Laboratorij NEWTON G2 1. nadstropje 65, N.08 Učilnica/Laboratorij PASCAL G2 1. nadstropje 65, N.09 Učilnica/Laboratorij AMPER G2 1. nadstropje 52, N.16 Laboratorij OHM G2 1. nadstropje 67, N.9 Laboratorij G2 1. nadstropje 27,61 51 M.25 Laboratorij G2 Medetaža 1/2 27, N.10 Učilnica/Laboratorij TESLA G2 2. nadstropje 65, N.11 Učilnica/Laboratorij WEBER G2 2. nadstropje 65, N.12 Učilnica/Laboratorij FARAD G2 2. nadstropje 52, N.17 Laboratorij HERZ G2 2. nadstropje 67, N.13 Učilnica/Laboratorij LUMEN G2 3. nadstropje 65, N.14 Učilnica/Laboratorij BECQUEREL G2 3. nadstropje 65, N.15 Učilnica/Laboratorij HENRY G2 3. nadstropje 52, N.55 Laboratorij G2 3. nadstropje 27,61 SKUPAJ 3.152,72 Preglednica 5-3 prikazuje podatke o kabinetih, ki jih je skupaj 111 s skupno površino 1.547,90 m 2. Preglednica 5-3: Kabineti Površina Št. Koda Ime Objekt Nadstropje (m 2 ) 1. A-420 Kabinet A 4. nadstropje 13,74 2. A-422 Kabinet A 4. nadstropje 13,74 3. B-402 Kabinet B 4. nadstropje 15,90 4. G-006 Kabinet G1 Klet 1 9,45 5. G-007 Kabinet G1 Klet 1 12,82 6. G-008 Kabinet G1 Klet 1 9,45 7. G-009 Kabinet G1 Klet 1 9,07 8. F-104 Kabinet F Pritličje 10,25 70

71 9. F-101 Kabinet F Pritličje 10, G-1101 Kabinet G1 Medetaža P/1 10, G-1102 Kabinet G1 Medetaža P/1 10, G-1103 Kabinet G1 Medetaža P/1 9, G-1104 Kabinet G1 Medetaža P/1 10, G-1105 Kabinet G1 Medetaža P/1 10, G-1106 Kabinet G1 Medetaža P/1 9, F-204 Kabinet F 1. nadstropje 16, F-205 Kabinet F 1. nadstropje 29, F-206 Kabinet F 1. nadstropje 9, F-207 Kabinet F 1. nadstropje 9, F-208 Kabinet F 1. nadstropje 9, F-209 Kabinet F 1. nadstropje 9, F-210 Kabinet F 1. nadstropje 16, C-201 Kabinet C 1. nadstropje 22, C-203 Kabinet C 1. nadstropje 20, C-204 Kabinet C 1. nadstropje 22, C-205a Kabinet C 1. nadstropje 24, C-208 Kabinet C 1. nadstropje 16, C-209 Kabinet C 1. nadstropje 9, G-2101 Kabinet G1 Medetaža 1/2 10, G-2102 Kabinet G1 Medetaža 1/2 10, G-2103 Kabinet G1 Medetaža 1/2 9, G-2104 Kabinet G1 Medetaža 1/2 10, G-2105 Kabinet G1 Medetaža 1/2 10, G-2106 Kabinet G1 Medetaža 1/2 9, G-305 Kabinet G1 2. nadstropje 10, G-306 Kabinet G1 2. nadstropje 10, G-307 Kabinet G1 2. nadstropje 9, G-308 Kabinet G1 2. nadstropje 10, G-309 Kabinet G1 2. nadstropje 10, G-310 Kabinet G1 2. nadstropje 9, G-401 Kabinet G1 Mansarda 9, G-402 Kabinet G1 Mansarda 9, G-403 Kabinet G1 Mansarda 8, G-404 Kabinet G1 Mansarda 9, G-405 Kabinet G1 Mansarda 9, G-406 Kabinet G1 Mansarda 9, G-407 Kabinet G1 Mansarda 9, G-408 Kabinet G1 Mansarda 10, G-410 Kabinet G1 Mansarda 23, N.01 Kabinet 1 G2 1. nadstropje 13, N.02 Kabinet 2 G2 1. nadstropje 13, N.03 Kabinet 3 G2 1. nadstropje 13, N.04 Kabinet 4 G2 1. nadstropje 13, N.05 Kabinet 5 G2 1. nadstropje 13, N.06 Kabinet 6 G2 1. nadstropje 13, N.07 Kabinet 7 G2 1. nadstropje 13, N.08 Kabinet G2 1. nadstropje 13, N.10 Kabinet 8 G2 1. nadstropje 14, N.11 Kabinet 9 G2 1. nadstropje 14, N.12 Kabinet 10 G2 1. nadstropje 14,70 71

72 61. 1N.13 Kabinet 11 G2 1. nadstropje 14, N.14 Kabinet 12 G2 1. nadstropje 14, N.15 Kabinet 13 G2 1. nadstropje 30, M.17 Kabinet 15 G2 Medetaža 1/2 13, M.18 Kabinet 16 G2 Medetaža 1/2 13, M.19 Kabinet 17 G2 Medetaža 1/2 13, M.20 Kabinet 18 G2 Medetaža 1/2 13, M.21 Kabinet 19 G2 Medetaža 1/2 13, M.22 Kabinet 20 G2 Medetaža 1/2 13, M.23 Kabinet 21 G2 Medetaža 1/2 13, M.24 Kabinet G2 Medetaža 1/2 13, M.26 Kabinet 22 G2 Medetaža 1/2 14, M.27 Kabinet 23 G2 Medetaža 1/2 14, M.28 Kabinet 24 G2 Medetaža 1/2 14, M.29 Kabinet 25 G2 Medetaža 1/2 14, M.30 Kabinet 26 G2 Medetaža 1/2 14, M.31 Kabinet 27 G2 Medetaža 1/2 30, N.32 Kabinet 28 G2 2. nadstropje 13, N.33 Kabinet 29 G2 2. nadstropje 13, N.34 Kabinet 30 G2 2. nadstropje 13, N.35 Kabinet 31 G2 2. nadstropje 13, N.36 Kabinet 32 G2 2. nadstropje 13, N.37 Kabinet 33 G2 2. nadstropje 13, N.38 Kabinet 34 G2 2. nadstropje 13, N.39 Kabinet G2 2. nadstropje 13, N.41 Kabinet 35 G2 2. nadstropje 14, N.42 Kabinet 36 G2 2. nadstropje 14, N.43 Kabinet 37 G2 2. nadstropje 14, N.44 Kabinet 38 G2 2. nadstropje 14, N.45 Kabinet 39 G2 2. nadstropje 14, N.46 Kabinet 40 G2 2. nadstropje 30, N.47 Kabinet 41 G2 3. nadstropje 13, N.48 Kabinet 42 G2 3. nadstropje 13, N.49 Kabinet 43 G2 3. nadstropje 13, N.50 Kabinet 44 G2 3. nadstropje 13, N.51 Kabinet 45 G2 3. nadstropje 13, N.52 Kabinet 46 G2 3. nadstropje 13, N.53 Kabinet 47 G2 3. nadstropje 13, N.54 Kabinet G2 3. nadstropje 13, N.56 Kabinet 48 G2 3. nadstropje 14, N.57 Kabinet 49 G2 3. nadstropje 14, N.58 Kabinet 50 G2 3. nadstropje 14, N.59 Kabinet 51 G2 3. nadstropje 14, N.60 Kabinet 52 G2 3. nadstropje 14, N.61 Kabinet 53 G2 3. nadstropje 30, N.62 Kabinet 54 G2 4. nadstropje 13, N.63 Kabinet 55 G2 4. nadstropje 13, N.70 Kabinet G2 4. nadstropje 27, N.71 Kabinet 61 G2 4. nadstropje 14, N.73 Kabinet 63 G2 4. nadstropje 14, N.74 Kabinet 64 G2 4. nadstropje 14,70 SKUPAJ 1.547,90 72

73 Administrativno-upravni prostori v skupni površini 376,72 m 2 so predstavljeni v preglednici 5-4. Preglednica 5-4: Administrativno-upravni prostori Površina Št. Koda Ime Objekt Nadstropje (m 2 ) 1 G-105 Služba za organizacijo študija G1 Pritličje 22,31 2 P.01 Referat za študentske zadeve G2 Pritličje 63,88 3 3N.78 Dekanat G2 3. nadstropje 41,90 4 3N.79 Tajnik G2 3. nadstropje 27,35 5 3N.80 Tajništvo G2 3. nadstropje 13,23 6 3N.49 Senatna soba G2 3. nadstropje 67,44 Služba za znanstveno in raziskovalno 7 4N.64 delo G2 4. nadstropje 13,50 8 4N.65 Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve G2 4. nadstropje 13,50 9 4N.66 Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve G2 4. nadstropje 13,50 Služba za finančno računovodske 10 4N.67 zadeve G2 4. nadstropje 13,50 Služba za finančno računovodske 11 4N.68 zadeve G2 4. nadstropje 13,50 Služba za finančno računovodske 12 4N.69 zadeve G2 4. nadstropje 13,50 Služba za znanstveno in raziskovalno delo, Služba za finančno računovodske 13 4N.72 zadeve G2 4. nadstropje 14, N.75 Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve G2 4. nadstropje 14,70 Služba za finančno računovodske zadeve, Služba za znanstveno in 15 4N.76 raziskovalno delo G2 4. nadstropje 30,21 SKUPAJ 376,72 Skoraj vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij Pogoji študija za študente invalide Študentom invalidom, ki se odločijo za študij na UM FERI, zagotavljamo pravice, do katerih so upravičeni v skladu s Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru, ki je objavljen na spletni strani - Študentom invalidom je omogočen pristop do predavalnic s pomočjo 4 dvigal v objektih G1 in G2. - Predavanja za gibalno ovirane študente se izvajajo samo v etažnih predavalnicah objekta G2. - Profesorji, ki imajo kabinete v medetažah, izvajajo izpite in govorilne ure za študente invalide samo v etažnih prostorih (po dogovoru). - V predavalnicah so nameščene komunikacijske zanke za gluhoneme študente. - Študenti invalidi, ki uporabljajo motorna vozila, imajo možnost parkiranja v pokriti garaži objekta G2, od koder je možen direkten dostop do vseh prostorov objekta G2 in G1. - Sanitarije so prilagojene za študente invalide. 73

74 - Slepih študentov še nismo imeli. V tem primeru pa bomo morali uvesti pomagala in pripomočke v obliki talnih in stenskih oznak in zvočnih signalov Ocena stanja in usmeritve na področju prostorov in opreme 1. Kapacitete prostorov V letu 2006 smo pridobili naslednje dodatne prostorske kapacitete v objektu G2 - prizidek k obstoječemu objektu UM FERI G1: - predavalnice/laboratoriji : 2.007,27 m² - kabineti : 907,42 m² - dekanat/senat 79,67 m² - študentski referat : 67,44 m² - garaže v G2 : m² - garaže v GH PRISTAN : 90 mest. Po 9 letih koriščenja prostorov ugotavljamo: - Število kabinetov je zadovoljivo kabinete koristijo vsi RP, IP, DOC, VP, vodje služb in ostali strokovni sodelavci. - Beležimo vse večjo potrebo po dodatnih predavalnicah male in srednje velikosti (do 70 sedežev). Z uvedbo Bolonjskega študijskega procesa se je namreč pojavila množica izbirnih predmetov, ki narekujejo uporabo malih in srednjih predavalnic. - Narašča tudi potreba po računalniških učilnicah za 1. letnike (tipa F-103 in F-104), ki so predvsem ob konicah zasedene od 7.00 do ure. V letošnjem letu smo v računalniških učilnicah v objektu F vgradili nova okna, v računalniški učilnici C-202, pa bomo zamenjavo oken izvedli še v letu V predavalnicah A-301, A-302, A-304, A- 305 in A-306 smo prepleskali stene, obnovili stavbno pohištvo, obnovili in zamenjali talne obloge, posodobili računalniško opremo in deloma zamenjali projekcijska platna in projektorje. Prepleskali smo predavalnico E-105, vgradili zunanje žaluzije na oknih. Do konca leta 2014 bomo obnovili tudi predavalnico G-217, kjer bomo zamenjali instalacije, pohištvo in opremo. Delno bomo prenovili tudi predavalnico G 027. Prepleskali smo laboratorije, kabinete in hodnike v G 1 objektu. V letu 2014 smo nabavili pedagoško opremo, ki se uporablja pri izvedbi pedagoškega procesa. Na osnovi ugotovitev preteklega leta o neenakomerni zasedenosti laboratorijskih prostorov in to predvsem v laboratoriju na Inštitutu za računalništvo in na Inštitutu za informatiko in načrtovanem iskanju rešitve smo sprejeli Pravilnik o dodeljevanju prostorov. Neenakomerna zasedenost laboratorijskih površin je pogojena z dejstvom, da so bile v preteklosti velike tehnološke razlike v opremi večine laboratorijev. Z močnim prodorom računalniške opreme na vsa področja elektrotehnike, pa se oprema večine laboratorijev vse bolj izenačuje. 2. Opremljenost prostorov na UM FERI je zadovoljiva. V tem letu smo nabavili laboratorijsko opremo, programsko opremo, 3 D tiskalnike, avdiovizualno opremo, pohištvo, projektorje, in drugo. 3. Smernice reševanja prostorske problematike na UM FERI delimo na kratkoročne ter srednje/dolgoročne. - Kratkoročno smo prostorsko stisko omejili z optimalno zasedenostjo predavalnic. - Srednjeročno smo za obnovo stavbe na Prežihovi ulici v letošnjem letu pridobili gradbeno dovoljenje in sredstva za financiranje obnove. Izvedba obnove je predvidena v letu Fakulteta bo pridobila m² dodatnih prostorov. - Dolgoročno se načrtuje izgradnja dodatnih prostorskih kapacitet za potrebe tehniških fakultet, kjer participiramo z 10 % deležem. 74

75 5.2 Knjižnično-informacijska dejavnost Predstavitev knjižnice, knjižnične storitve za člane Knjižnice tehniških fakultet Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica je primarno namenjena študentom, profesorjem in raziskovalcem tehniških fakultet za podporo pedagoškega procesa in znanstvenoraziskovalnega dela. Odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Podatki o Knjižnici tehniških fakultet so dostopni na spletni strani knjižnice ( (trenutno v prenovi). Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS 1 (dostop na Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi KTFMB 2. Uporabnikom je na voljo devet osebnih računalnikov z dostopom do interneta in 33 čitalniških mest. V prostorih knjižnice so urejeni priključki za prenosne računalnike in brezžična internetna povezava (EDUROAM). Osnovne storitve knjižnice so: izposoja knjižničnega gradiva na dom (v kabinete zaposlenih) in v čitalnico, medknjižnična izposoja, vodenje bibliografije raziskovalcev, nabava in obdelava novega gradiva (katalogizacija in inventarizacija), poizvedbe v bazah podatkov, informacije uporabnikom o gradivu in o uporabi knjižnice (Preglednica 5-5). Preglednica 5-5: Prikaz storitev knjižnice (število izposojenih enot in število zapisov bibliografije raziskovalcev) Storitve knjižnice Študijsko leto 2013/ / / /2011 Izposoja na dom oz. v kabinete (FERI: 1676) (FERI: 2005) Izposoja v čitalnico (FERI: 293) (FERI: 451) Medknjižnična izposoja (FERI: 30) (FERI: 49) Bibliografija (FERI: 731) (FERI: 667) (FERI: 632) (FERI: 749) Uporabniki oz. člani knjižnice so predvsem študenti, profesorji, raziskovalci in drugi zaposleni na tehniških fakultetah (Preglednica 5-6). Preglednica 5-6: Prikaz aktivnih članov knjižnice po kategorijah Kategorija Študijsko leto članov 2013/ / / /2011 Študenti (FERI: 505) (FERI: 570) Zaposleni UM (FERI: 210) (FERI: 242) Drugi Skupaj (FERI: 715) (FERI: 812) Knjižnično gradivo V letu 2013 je knjižnični fond obsegal enot. Knjižnični fond sestavljajo učbeniki in skripta, strokovne in znanstvene monografije, serijske publikacije, priročniki, slovarji, enciklopedije, leksikoni, zborniki konferenc, neknjižno gradivo idr. 1 COBISS Kooperativni on-line bibliografski sistem in storitve 2 KTFMB Knjižnica tehniških fakultet Maribor 75

76 Učbeniki so večinoma v slovenskem jeziku, knjige in ostala literatura pa tudi v angleškem, nemškem in drugih jezikih. Večina knjižničnega gradiva je v prostem pristopu in je urejena po klasifikacijskem sistemu UDK. Knjižnično gradivo je varovano z varnostnim sistemom. Čitalniško gradivo je namenjeno uporabi v čitalnici in obsega po en izvod novejših učbenikov in ostale aktualne strokovne literature. Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, priročniki, leksikoni in enciklopedije z različnih tehniških in jezikovnih področij. Posebna zbirka čitalniškega gradiva so diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov tehniških fakultet, magistrska, doktorska in specialistična dela ter raziskovalne naloge TF. V letu 2013 beležimo že enot (od tega del FERI). S študijskim letom 2008/09 so vse diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije že vključene v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru - DKUM, kar pomeni, da so prosto dostopne v elektronski obliki, v polnem besedilu. V študijskem letu 2013/2014 je bilo v DKUM vključenih novih 157 diplomskih nalog, 47 magistrskih nalog in 18 doktorskih disertacij FERI, skupno pa je bilo dostopnih zaključnih del FERI. V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene in strokovne revije. V letu 2013/2014 je bilo skupaj naročenih 109 revij (78 tujih in 31 slovenskih). Od tega je imela FERI naročenih 9 revij (5 tujih in 4 slovenske). Večina revij je že dostopnih v elektronski obliki. Dostop do elektronskih revij je urejen na spletni strani KTFMB in UKM. Preglednica 5-7: Stanje knjižničnega gradiva TF 2013 Tip gradiva: Št. Enot Knjige Serijske publikacije Dipl., mag., special., razisk. naloge in dokt. disertacije Neknjižno gradivo (avdio- in videokasete, CD-ROM, DVD) Dostopni elektronski viri (tehnika, naravoslovje, multidisciplin.) 14 Informacijska dejavnost, elektronski viri Nabavo elektronskih virov UM koordinira UKM, nakup pa sofinancirajo vse članice. Knjižnica tehniških fakultet je imela v študijskem letu 2013/2014 v okviru slovenskih konzorcijev dostop do: polnih besedil člankov v revijah, e-knjig in baz podatkov. E-revije in e-knjige UM: ScienceDirect Freedom Collection (e-revije založb Elsevier, North-Holand, Pergamon Press idr.); SpringerLink (pribl e-revij založb Springer, Kluwer idr. in pribl e-knjig); WileyInterscience (pribl. 120 e-revij založbe Wiley); Emerald (pribl. 100 e-revij), IEEE/IEE Electronic Library (vse publikacije združenja IEEE: revije, zborniki, standardi), ACS (41 e-revij združenja American Chemical Society), SAGE Premier (460 e-revij založbe SAGE), Ebrary (pribl e-knjig). Baze podatkov (IZUM in UM): Web of Science (SCI, SSCI, A&HCI, Conference Proceedings Citation Index, Book Citation Index) Journal Citation Reports - JCR (SE, SSE), ProQuest (ProQuest Central in ProQuest Dissertations and Theses - A&I) Scopus (multidisciplinarna podatkovna zbirka izvlečkov in podatkov o citiranju), EBSCOhost (multidisciplinarna podatkovna zbirka polnih besedil člankov idr.), Ulrich`s (katalog revij). Vsem zaposlenim na UM so elektronski viri dostopni preko njihovih osebnih računalnikov (registrirani IP naslovi območja UM). Študenti lahko do navedenih elektronskih virov dostopajo v knjižnici in v računalniških učilnicah posameznih fakultet. Študentom UM (s statusom) in zaposlenim na UM je omogočena tudi storitev oddaljenega dostopa do elektronskih virov UM. Do elektronskih revij in baz podatkov lahko dostopajo od doma, preko vstopnega mesta UKM Pogoj je aktivno članstvo v knjižnici in geslo za COBISS/OPAC. 76

77 V okviru informacijske dejavnosti izvaja knjižnica individualno uvajanje uporabnikov za uporabo knjižnice, iskanje v COBISS-u in elektronskih informacijskih virih ter poizvedbe v bazah podatkov (disertabilnost, citiranost idr.). 77

78 Samoevalvacija knjižnične dejavnosti za študijsko leto 2013/2014 Članica: FERI, FG, FKKT, FS Knjižnica: Knjižnica tehniških fakultet Izpolnil: Mojca Markovič Kraj, datum: Maribor, Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice Prostori in oprema knjižnice Uporabniki (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) 5.072,00 Število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda 563,00 Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice 5.635,00 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) 3.580,00 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) 3.259,00 Prostori in oprema (kazalci) Neto uporabna površina knjižnice (m2) 187,00 78

79 Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2) 90,00 Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike 33,00 Število računalniških delovnih mest za uporabnike 10,00 Prostori in oprema (kazalniki) Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto 563,50 Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto 358,00 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na računalniško delovno mesto 325,90 Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež 170,76 Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež 108,48 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na čitalniški sedež 98,76 Povprečna zasedenost čitalniških sedežev v tipičnem tednu Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice 0,03 Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice 0,05 Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze 0,06 Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu Knjižnični delavci Knjižnični delavci (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta) Število vseh EPZ knjižničnih delavcev 6,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 6,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev 4,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov 3,00 79

80 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev knjižnice 3,00 Knjižnični delavci (kazalniki) Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev 100,00 Število aktivnih uporabnikov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 596,67 Število aktivnih uporabnikov knjižnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 543,17 Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici 50,00 Delež (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici 66,67 Knjižnično gradivo (informacijski viri) Knjižnično gradivo (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Velikost knjižnične zbirke (število enot) ,00 Število tekoče naročenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodičnih publikacij 5.105,00 Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot) 2.211,00 Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom 860,00 Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjižnične zbirke 0,00 Letni prirast e-zaključnih del v Digitalno knjižnico UM 995,00 Število podatkovnih zbirk 75,00 Knjižnično gradivo (kazalniki) Število enot knjižnične zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice 16,35 80

81 Število enot knjižnične zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda 28,27 Število enot knjižnične zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov 25,74 Prirast knjižničnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice 0,39 Prirast knjižničnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda 0,68 Prirast knjižničnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov 0,62 Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda 0,26 Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov 0,24 Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda 1,57 Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov 1,43 Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu 49,00 Proračun knjižnice in vlaganja Proračun knjižnice (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Skupaj prihodki knjižnice ,00 Skupaj prihodki visokošolskega zavoda ,00 Skupaj lastni prihodki knjižnice ,00 Skupaj prihodek knjižnice iz sponzorstev in donacij 0,00 Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti 0,00 Stroški dela knjižnice ,00 Skupaj izdatki knjižnice ,00 81

82 Skupaj izdatki knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih in podatkovne zbirke) ,00 Skupaj izdatki knjižnice za nakup podatkovnih zbirk 2.201,95 Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema) 0,00 Skupaj izdatki knjižnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjižnične zbirke 0,00 Proračun knjižnice (kazalniki) Delež (odstotek) prihodkov knjižnice v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda 0,91 Delež prihodkov knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice v EUR 76,14 Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice glede na celotne prihodke knjižnice 5,79 Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij glede na celotne prihodke knjižnice 0,00 Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti glede na celotne prihodke knjižnice 0,00 Delež (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjižnice 52,93 Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede celotne prihodke knjižnice 41,81 Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup knjižničnega gradiva 18,51 Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema) glede na celotne prihodke knjižnice 0,00 Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne prihodke knjižnice 0,00 Knjižnične storitve in uporaba knjižnice Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice Vloženi viri (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice 5.635,00 82

83 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) 3.580,00 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) 3.259,00 Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) 5.072,00 Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda 2.621,00 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (virtualni obisk) 2.581,00 Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda tipičnega tedna ,00 Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice ,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 6,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev 4,00 Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov 3,00 Velikost knjižnične zbirke (število enot) ,00 Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje ) Tedenska odprtost služb za uporabnike (ur) 43,00 Tedenska odprtost čitalniških prostorov (ur) 43,00 Storitve (kazalci na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število izposojenih enot gradiva na dom ,00 Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice 1.950,00 Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjižnice in iz drugih knjižnic) 294,00 Število zahtevkov za medknjižnično izposojo 330,00 Skupaj število izposojenih enot gradiva ,00 Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM) ,00 Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM) ,00 Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM) izpolni UKM 83

84 Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v upravljanju knjižnice ,00 Število prejetih informacijskih zahtevkov ne vodimo evidence Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov ne vodimo evidence Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki) Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število potencialnih uporabnikov knjižnice (tržna prodornost) 8,40 Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse študente vpisane na visokošolski zavod 49,48 Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih uporabnikov knjižnice 13,80 Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice 8,48 Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda 61,43 Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice 7,78 Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda 56,40 Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice 0,69 Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda 5,03 Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižnični zbirki, namenjeni izposoji (obrat zbirke) 33,86 Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od naročila do prejema za deset naključno izbranih publikacij) 2,00 84

85 Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost prostega pristopa; za vzorec dvajset naključno izbranih publikacij) 98,00 Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke (uspešnost medknjižnične izposoje) 90,36 Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih naključno izbranih publikacijah) 3,50 Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice 7.699,36 Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda ,82 Delež (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske zahtevke (uspešnost informacijske dejavnosti) #VRE Izobraževalna dejavnost Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje ) Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 30,00 Število udeležencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 150,00 Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 0,00 število udeležencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 0,00 Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov 0,00 Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov 0,00 Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov 0,00 število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov 0,00 Izobraževalna dejavnost (kazalniki) 85

86 Število udeležencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro individualnega usposabljanja 5,00 Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega usposabljanja #DEL/0! Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega usposabljanja Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro skupinskega usposabljanja #DEL/0! #DEL/0! Bibliografska dejavnost Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov 3.386,00 Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov 786,00 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice 3.847,00 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva 1.190,00 Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva 269,00 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu 2.837,00 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu 394,00 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov 164,00 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov 27,00 Bibliografska dejavnost (kazalniki) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 846,50 86

87 Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca - katalogizatorja 196,50 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 961,75 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 297,50 Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 67,25 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 945,67 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 131,33 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 54,67 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 9,00 Predstavitvena in promocijska dejavnost Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdoje ) Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin) 0,00 Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine 0,00 Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice 0,00 Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice 0,00 Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče, soorganizirane) 0,00 Skupaj število obiskovalcev razstav 0,00 87

88 Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče, soorganizirane) 0,00 Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev 0,00 Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki) Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov Kazalci Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) 3.580,00 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) 3.259,00 Skupaj izdatki knjižnice ,00 Stroški dela knjižnice ,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 6,00 Skupaj število izposojenih enot gradiva ,00 Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov ne vodimo evidence Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot) 2.211,00 Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov 3.386,00 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice 3.847,00 Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki) Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice (fizični član) 76,14 Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fizični član) 83,64 88

89 Izdatki knjižnice glede na izposojeno enoto gradiva 9,52 Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva 5,04 Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek #VREDN! Strošek dela glede na letni prirast knjižničnega gradiva 65,26 Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 4.773,67 Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 564,33 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 641,17 Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število dejansko opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev ,00 Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev ,00 Število vseh EPZ knjižničnih delavcev 6,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 6,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega izobraževanja 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv 0,00 Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji 47,00 Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini 0,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji 4,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v tujini 0,00 89

90 Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji in tujini 47,00 Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.) 0,00 Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji in tujini 4,00 Razvoj človeških potencialov (kazalniki) Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu 83,60 Število ur neformalnega izobraževanja glede na EPZ knjižničnega delavca 7,83 Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjižničnega delavca 0,00 Definicije (CEZAR, Nuk): Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.). Dejansko opravljene delovne ure vsebujejo opravljene ure (ure, opravljene v polnem delovnem času, v delovnemu času, krajšem ali daljšem od polnega) in ure, ko so zaposlene osebe bile na delovnem mestu, a niso delale zaradi okvar ali čiščenja strojev, nesreč, začasnega pomanjkanja dela, odmorov, krajših od 30 minut, ter pisanja delovnih poročil in so za ta čas prejele plačo. Ne vsebujejo plačanih in neplačanih delovnih ur, ko zaposlene osebe niso delale ali jih ni bilo na delovnem mestu (malica, dolga 30 in več minut, kosilo, dopust, bolniška odsotnost (manj in več kot 30 dni), državni 90

91 prazniki, dela prosti dnevi, študijski dopust, izobraževanje, plačane odsotnosti do 7 dni, čakanje na delo itd.) ter prevoza na delo in z dela. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. 1 EPZ/leto predstavlja 2088 delovnih ur. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Formalno izobraževanje je namerna, institucionalizirana, sistematična, vnaprej načrtovana in organizirana izobraževalna aktivnost, ki običajno predstavlja»lestvični sistem«rednega izobraževanja otrok in mladostnikov, ki se na splošno začne pri 5 7 letih in nadaljuje do leta starosti. To aktivnost najpogosteje tvorijo izobraževalni programi z jasno opredeljenim ciljem, in katerih rezultat je javnoveljavna kvalifikacija. Za izobraževalne aktivnosti formalnega izobraževanja je značilno, da imajo praviloma določeno trajanje, hierarhično strukturo s kronološkim zaporedjem letnikov in»stopenj«, jasno opredeljene vstopne pogoje in formalni vpisni postopek. Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi. Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izražanja informacijske potrebe. Sem sodijo administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). medknjižnično izposojo beležimo posebej. Knjižnični delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. 91

92 Knjižnično gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Neformalno izobraževanje je vsaka namerna, časovno opredeljena, izobraževalna aktivnost, ki ne ustreza povsem opredelitvi formalnega izobraževanja. Neformalno izobraževanje je institucionalizirano, vendar lahko poteka v izobraževalnih inštitucijah ali zunaj njih, vključuje pa udeležence vseh starosti. Izobraževalne aktivnosti (programi, tečaji in druge oblike) neformalnega izobraževanja ne sledijo obvezno»lestvičnemu sistemu«in imajo različno trajanje. Vključujejo aktivnosti, kot so: opismenjevanje odraslih, izvenšolsko temeljno izobraževanje otrok, spretnosti za življenje in delo. Temeljna merila za razlikovanje formalnega in neformalnega izobraževanja je merilo, ali končanje izobraževalne aktivnosti vodi k izobraževalnemu izidu, ki ga je mogoče umestiti v»nacionalno o ogrodje kvalifikacij«. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom prevzema, vračila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo 92

93 tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom. Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoča uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in ne glede na čas. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect). Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda/univerze in število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan obravnavanega študijskega leta. Prihodki/izdatki knjižnice - upoštevajo se sredstav vseh prihodkov za izvajanje javne službe in nakup knjižničnega gradiva (viri: proračun RS/izobraževalna dejavnost, proračun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proračun RS/drugi proračunski viri, evropski proračun/razpisi izven proračuna RS, druga sredstav za izvajanje javne službe, prihodki od prodaje blaga na trgu) Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe 93

94 (na primer pisanje). Strokovni delavci knjižnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit. Priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjižnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno in/ali vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva. Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode članice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne sidokošolske zavode Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30 minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk (če je časovna omejitev drugačna, napišite to v opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP naslovov (Internet Protocol številka, ki natančno določa računalnik v omerežju interneta), ki so locirani izven prostorov knjižnice. Obiskovalce spletnega mesta knjižnice štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga uporablja fizična oseba in je dostopal do spletnih strani knjižnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po datotekah od spletnega mesta knjižnice istega obiskovalca z IP naslova. Čas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega obiska mora biti krajši od 30 minut, če je daljši, se šteje nov obisk. 94

95 5.2.2 Ocena stanja in usmeritve za Knjižnico tehniških fakultet Ocena stanja V knjižnici tudi v študijskem letu 2013/14 beležimo manjši upad na področju izposoje in članstva. Nižja izposoja gradiva je predvsem posledica zmanjšanega izdajanja učbenikov na TF. Študenti večinoma uporabljajo spletno gradivo, ki jim ga za posamezne predmete pripravijo profesorji. Na UM FERI smo ciljno nabavili večjo količino tujih knjig za študente (po predlogih profesorjev). Zmanjševanje izposoje v čitalnico je nedvomno posledica on-line dostopnih revij in e-diplomskih nalog v Digitalni knjižnici UM. V čitalnici se izposojajo le še starejše, tiskane diplomske naloge, a v omejenem obsegu, saj so zaradi pomanjkanja prostora diplomske naloge, starejše od leta 1998, arhivirane v skladiščih na različnih lokacijah in jih zaradi tega ni več mogoče izposojati. Prostorska stiska v knjižnici/izposoji je še vedno prisotna. Situacijo rešujemo z odpisovanjem starejšega gradiva. Problem shranjevanja povečanega števila novih diplomskih del (bolonjski študiji) je rešen parcialno, po fakultetah. Manjše število naročil za medknjižnično izposojo je posledica urejenih dostopov do elektronskih revij in e-knjig v okviru slovenskih konzorcijev. V letu 2014 je namreč omogočen dostop do celotne zbirke ScienceDirect ti. Freedom Collection in uvedeno brezplačno posredovanje člankov iz revij založbe Wiley, ki poteka direktno preko CTK in ne več preko matične knjižnice. Obseg števila vnosov bibliografskih enot v COBISS se ne spreminja veliko in je odvisen od objav avtorjev. Zahtevnost dela pri vodenju bibliografije je vse večja, zaradi preverjanja Osrednjih specializiranih informacijskih centrov, ki vrednotijo bibliografijo za ARRS. Pravila se pogosto spreminjajo, zato je potrebno več kontrole zapisov in posledično tolmačenja točkovanja SICRIS avtorjem/raziskovalcem. Velik porast števila (bolonjskih) diplomskih nalog smo, z vidika obdelave, nekako uspeli obvladati. Nove spletne strani nam, zaradi težav z izvajalcem in financami, žal ni uspelo realizirati. Usmeritve Prenova spletne strani poteka še naprej. Nova spletna stran bo zdaj vzpostavljena znotraj nove spletne strani FERI, ocenjujemo, da z začetkom leta Z vzpostavitvijo nove spletne strani knjižnice bo boljša možnost informiranja in pridobivanja uporabnikov/članov knjižnice. Nadaljujemo tudi s sistematično nabavo knjižničnega gradiva UM FERI in posledično pričakujemo več izposoje. Še vedno si prizadevamo za ukinitev tiskanega izvoda diplomske naloge in ohranitev e-izvoda v DKUM. S situacijo je seznanjena Komisija za knjižnično dejavnost UM (pri ravnateljici UKM). Potrebna bo sprememba pravilnikov UM (Pravilnik o pripravi in zagovoru diplomskega dela in Pravilnik o obveznem izvodu UM) in vzpostavitev varnega digitalnega arhiva s strani DKUM (RCUM, UKM, UM FERI). V sodelovanju z UKM bomo nadaljevali aktivnosti seznanjanja uporabnikov o dostopnih elektronskih virih in o njihovi uporabi (priprava priročnikov Libguides). Z UKM bomo začeli aktivnosti seznanjanja raziskovalcev o odprtem dostopu do recenziranih objav v Obzorju Ohraniti delež sredstev ARRS za sofinanciranje tujih revij in ohraniti dosedanji obseg elektronskih informacijskih virov Informacijski sistem UM FERI tako kot ostale fakultete uporablja informacijski sistem Univerze v Mariboru (ISUM). Ta je zasnovan modularno, kar pomeni, da so gradniki informacijskih podsistemov ločeni moduli, ki so medsebojno ustrezno povezani in uporabljajo skupno bazo podatkov, v kateri so odpravljena vsa podvajanja podatkov. Logično lahko arhitekturo ISUM predstavimo z informacijskimi podsistemi. ISUM tvori pet podsistemov. Kadrovski informacijski podsistem (KIPS) vodi evidenco o zaposlenih na Univerzi, ki jo sestavljajo osnovni podatki o zaposlenih, njihovih funkcijah na univerzi in na fakultetah, njihovih koeficientih za plačo, habilitacijah, nagradah in delovnih razmerjih. Podatke iz tega informacijskega 95

96 podsistema uporablja portal za določanje avtorizacije dostopa do podatkov in storitev IS. Kadrovske podatke uporabljajo vsi informacijski podsistemi (IPS). Ocena stanja: Kadrovski sistem je vzpostavljen. Vzpostavljen je tudi avtentikacijski sistem, ki temelji na podatkih iz kadrovskega informacijskega sistema. Akademski informacijski podsistem (AIPS) vodi evidenco o študentih in izvajanju študijskega procesa. Sestavljajo ga vpisna evidenca, izpitna evidenca, predmetniki, najava študijskega procesa, evidenca pedagoških obveznosti, evidenca o postopkih, ki se izvedejo ob diplomah, magisterijih in doktorskih nalogah, izdelava različnih statistik, študentska anketa, evidenca izrednega študija in skupne funkcije. Ocena stanja: Trenutno je AIPS v posodabljanju. Pričakujemo, da bo posodabljanje uspešno izvedeno do začetka šolskega leta 2015/16. Finančni informacijski podsistem (FIPS) sestavljajo glavna knjiga, saldakonti, plače in drugi osebni prejemki, osnovna sredstva, stroškovno računovodstvo, obračun DDV, fakturiranje in finančni tokovi. Ocena stanja: Finančni informacijski podsistem je potreben korenite prenove. Njegova največja slabost je, da je njegovo celotno delovanje odvisno od enega zaposlenega v rektoratu. To pomanjkljivost bi morala UM čimprej odpraviti in zaposliti na tem področju še najmanj enega človeka. Podporni podsistem (PPS) vključuje evidenco vodenja projektov in investicij, administracijo šifrantov, evidenco raziskovalnega dela, sistem za vodenje postopkov in pisarniško poslovanje, zbirko znanja s sistemom samopomoči, sistem elektronskega komuniciranja med študenti in zaposlenimi, podsistem za izobraževanje na daljavo ter portal. Ocena stanja: Nekateri deli podpornega sistema so že dokaj dobro rešeni ( npr. podsistem za izobraževanje na daljavo, e-poštni strežnik, avtentikacijski sistem). Nekateri sistemi se bodo šele vzpostavili (sistem za vodenje postopkov in pisarniško poslovanje) ali so v končni fazi realizacije (evidenca raziskovalnega dela). Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM) je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih informacijskih virov, ki nastajajo na Univerzi v Mariboru ali se jih kupuje za potrebe znanstvenoraziskovalne, strokovne in umetniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. DKUM ponuja e-diplomska dela, magistrska in doktorska dela vseh članic Univerze v Mariboru. Do teh gradiv lahko pridemo z brskanjem po hierarhični strukturi področij ali z enostavnim oziroma naprednim iskanjem. Študenti morajo pred zagovorom diplome sami oddati e-gradivo svojega zaključnega dela v DKUM. Preverijo lahko tudi, če je delo podobno drugim delom, ki so shranjeni v nacionalni infrastrukturi odprtega dostopa. O podobnosti sistem samodejno obvesti mentorja zaključnega dela. Podobnost lahko preverijo tudi v referatu. Letos je bila izvedena prenova DKUM, ki vključuje avtentikacijo preko federacije ARNES AAI, prilagoditev prenovljenemu AIPS in uvedbo novega detektorja podobnih vsebin, ki omogoča preverjanje podobnosti z deli, ki so shranjena v nacionalni infrastrukturi odprtega dostopa. Ocena stanja UM FERI: Pedagoški proces, ki na fakulteti vključuje največje število subjektov (študenti in pedagoški kader), koristi funkcije IS prek portala. Študentom je tako omogočeno, da opravijo formalnosti in najdejo potrebne informacije na enem mestu. Opravijo lahko elektronski vpis, izvedejo elektronsko prijavo (ali odjavo) na (od) izpit(a), preverijo svoje znanje, posreduje svoje seminarske naloge profesorju po elektronski poti, elektronsko plačujejo svoje finančne obveznosti, zbirajo informacije o 96

97 študijskem procesu (urniki, izpitni roki, govorilne ure, lokacije izvajanja študijskega procesa, ), predelujejo digitalno učno gradivo, ocenjujejo pedagoško delo z izpolnitvijo elektronskih anket in vprašalnikov ali si izpisujejo potrdila z elektronskim posredovanjem izdajateljem. Na UM FERI smo v letu 2008 kupili programsko opremo za podporo izdelavi urnikov, ki jo uporabljajo v Službi za organizacijo študija. V okviru portala smo uvedli programsko rešitev za elektronsko objavo razpisov, aplikacijo za vstavljanje portretov zaposlenih na UM FERI in e- svetovalko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi z dejavnostjo fakultete, zastavljena v slovenskem jeziku. V letu 2009 smo v portalu dodali funkcionalnosti za podporo delovanju Alumni kluba in izpis podatkov o predmetnikih. Podatki se jemljejo direktno iz podatkovne baze AIPS. Podatki so v cca. 95% točni ( podrobnosti so opisane v delu, ki obravnava AIPS). Trenutno so še težave z delovanjem. Pedagoškemu kadru pa je na voljo enostavno spletno orodje za: pregled informacij o stroških na stroškovnem mestu, pregled datumov zagovorov zaključnih del, pregled zadnje vstavljenih zaključnih del v DKUM, obveščanje študentov preko oglasne deske portala UM FERI, evidenco njihovega delovnega časa in vstavljanje študijskih gradiv, študijskih obveznosti in preverjanje znanja študentov. Na fakulteti se uporablja več različnih portalov za podporo vstavljanju učnega gradiva, vodenje evidence o obveznostih študentov in preverjanje znanja (odprtokodno okolje Moodle in portali, ki so plod lastnega razvoja in raziskovalnega dela laboratorijev na UM FERI). UM FERI ima vzpostavljeno hrbtenico računalniškega omrežja s pasovno širino 1 Gbit/s. Na komunikacijsko infrastrukturo je priključenih več kot 600 računalnikov (skoraj 200 jih je v različnih računalniških učilnicah in laboratorijih namenjeno študentom). V objektih C, E, F, G1 in delno G2 je vzpostavljeno brezžično omrežje. Na UM FERI smo konec leta 2006 in v začetku leta 2007 uvedli IP telefonijo, kar nam je precej zmanjšalo stroške telefoniranja. Potrebno bi bilo zmanjšati tudi stroške klicev na mobilne telefone ali iz mobilnih telefonov z uvedbo sistema, ki bi povezal strežnik za omogočanje IP telefonije z mobilnimi operaterji. Celoten UM FERI ima vzpostavljeno brezžično omrežje, ki predstavlja del akademskega brezžičnega omrežja EDUROAM. V letu 2014 smo: izboljšali pokritost signala brezžičnega omrežja Eduroam z nakupom dodatnih dostopkovnih točk, zamenjali nekaj odsluženih računalnikov v predavalnicah, zamenjali okna in žaluzije v učilnicah objekta F, zamenjali računalnike v seminarski računalniški učilnici, začeli s prenovo spletnega portala fakultete in začeli s prehodom iz domene um.si na domeno um.si. 97

98 5.3 Financiranje Način priprave finančnega načrta Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov določa, da mora biti Letni program dela, ki ga sestavljata program dela in finančni načrt, pripravljen v skladu s finančnimi predpisi in navodili ministrstva. Minister posrednim proračunskim uporabnikom iz svoje pristojnosti posreduje izhodišča za pripravo finančnih načrtov, ki pa morajo biti usklajena z ministrstvom, pristojnim za finance. Posredni uporabniki državnega proračuna posredujejo sprejete finančne načrte v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč. Finančni načrt vsebuje splošni del in posebni del. V splošnem delu se izkazujejo prihodki in odhodki določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, finančne terjatve in naložbe določenih uporabnikov, ter izkaz računa financiranja določenih uporabnikov. Posebni del finančnega načrta pa vsebuje načrt strukture prihodkov in odhodkov po virih financiranja in strukturo odhodkov študijske dejavnosti po vrstah dejavnosti po denarnem toku, vir MIZŠ. Pri načrtovanju sodelujejo s Službo za finančno računovodske zadeve še Služba za organizacijo študija, Referat za študentske zadeve in Služba za znanstveno in raziskovalno delo. Program dela potrdi Senat fakultete, finančni načrt pa Poslovodni odbor FERI Pridobivanje sredstev Preglednice 5-8 do 5-11 podajajo grobo sliko finančnega poslovanja UM FERI. Fakulteta izvaja javno službo, ki je financirana iz proračuna RS, proračuna EU, s plačili šolnin za izredni študij, poleg tega izvaja tržno dejavnost, ki se financira s prihodki, ki se pridobijo z izvajanjem te dejavnosti. V preglednici 5-8 so prikazani skupni prihodki in odhodki v letih 2012 in Skupni prihodki so bili v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 za 4 % nižji, odhodki pa za 7% glede na preteklo leto. Preglednica 5-8: Pregled prihodkov in odhodkov zavoda (v EUR) Indeks Prihodki Odhodki Preglednica 5-9: Sestava prihodkov zavoda (v odstotkih) Prihodki, pridobljeni na trgu 12,8% 11,1% Prihodki javne službe 87,2% 88,90% V preglednici 5-9 so prikazani prihodki glede na vrste dejavnosti, tako prihodki, ki so doseženi s prodajo blaga in storitev na trgu in prihodki javne službe. V letu 2013 so znašali prihodki pridobljeni z izvajanjem dejavnosti na trgu 12,8 % glede na celotne prihodke. Delež prihodkov za izvajanje javne službe je v letu ,2 % glede na celotne prihodke Preglednica 5-10: Prihodki po dejavnostih v EUR Vir sredstev Prihodki v EUR v Prihodki v EUR v Vrednost % Vrednost % MIZŠ - sredstva za izobraževalno dejavnost MIZŠ - ARRS - sredstva za raziskovalno dejavnost Drugi proračunski viri Evropski proračun - komunitarni programi

99 Javna služba - drugo Sredstva od prodaje blaga na trgu Skupaj: Iz preglednice 5-10 lahko razberemo, da so se deleži prihodkov po dejavnostih v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 spremenili glede na skupno ustvarjene prihodke. Za 4% so se znižali prihodki za raziskovalno dejavnost ARRS glede na delež v skupnih prihodkih. Prav tako so se znižali prihodki iz Evropskega proračuna, kar je posledica zaključenih projektov iz naslova kompetenčnih centrov. Prihodki naše raziskovalne dejavnosti predstavljajo sredstva iz proračuna RS in tudi sredstva pridobljena na trgu. Iz strukture prihodkov po dejavnostih je razvidno, da so prihodki za izvajanje javne službe nižji glede na celotne prihodke saj je delež tržnih prihodkov v letu 2013 višji za 2% v primerjavi z letom Celotni prihodki so bili v letu 2013 nižji kot leta 2012, skupna razlika znaša EUR. Preglednica 5-11: Prihodki po dejavnostih v EUR Prihodki dejavnost Javna služba Tržna Skupaj leto MIZŠ,ARRS Cenik storitev drugo dejavnost delež v cel. prih ,92 3,44 6,85 12, delež v cel. prih ,60 3,20 7,10 11, Iz preglednice 5-11 je razvidno, da so se prihodki od prodaje storitev iz naslova izvajanja javne službe povečali, glede na leto 2012, kar je posledica pravilnega razmejevanja prihodkov na koledarsko leto. Prihodki za izvajanje celotne javne službe v letu 2013 so se v primerjavi z letom 2012 prav tako znižali. Med prihodke javne službe so zajeti prihodki za odplačilo kredita NKBM, ki pa so nižji glede na leto 2012 za EUR. Povečali pa so se prihodki ustvarjeni na trgu v letu 2013 za EUR v primerjavi z letom ZAKLJUČEK Sredstva za izvajanje študijske dejavnosti po Uredbi so bila v letu 2013 za 3,38% višja kot v letu Na področju tržne dejavnosti je UM FERI pridobila večje število raziskovalnih projektov, kar se odraža v povečanju teh sredstev. Kljub temu, da so bili skupni prihodki v letu 2013 nižji za 4,2% glede na leto 2012 je na UM FERI zagotovljeno tekoče finančno poslovanje Ocena stanja in usmeritve Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je večinsko financirana iz javnih sredstev. Financiranje visokošolske dejavnosti je zajeto v Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov in ker se financiranje osnovne dejavnosti zmanjšuje je potrebno večje napore vložiti v pridobivanje novih virov financiranja. V letu 2013 so bili celotni prihodki UM FERI nižji kot v letu 2012, kar je posledica znižanja raziskovalnih sredstev, zaradi projektov, ki so se iztekli v letu Tržni delež se je povečal, saj je fakulteta izvajala aktivnosti sodelovanja z gospodarstvom in sicer se je prijavila na razpis za pridobitev raziskovalnih vavčerjev in tudi uspela. Pri svojem poslovanju fakulteta upošteva ukrepe Zakona za uravnoteženje javnih financ in skrbi za optimizacijo stroškov. Vse nabave blaga in storitev se izvajajo skladno z Zakonom o javnem naročanju. S posebnimi ukrepi, kot so skupni nastopi pri javnih naročilih z drugimi fakultetami ter 99

100 dogovarjanji z dobavitelji za racionalizacijo pri načinu izvajanja storitev, se dosegajo še dodatni učinki. Zaradi nekoliko višjih sredstev je fakulteta lahko nakup pedagoške opreme pokrivala iz sredstev MIZŠ, kar je v preteklih letih večji del financirala iz raziskovalnih in tržnih sredstev. V letu 2013 je fakulteta prenovila nekatere računalniške učilnice in jih opremila s sodobnejšo opremo za nemoteno delo pedagoškega procesa. Fakulteta še naprej izvaja sprejet model internega obračunavanja materialnih skupnih stroškov za nemoteno delovanje fakultete. Pri doseganju zastavljenih ciljev uspešnosti poslovanja predstavlja veliko težavo struktura odhodkov, saj so ti vezani predvsem na stroške dela, to je, plače zaposlenih, kar ne omogoča fleksibilnosti pri izvajanju razvojno naravnanega poslovanja. Do danes se niso izvedle ustrezne sistemske rešitve na nivoju univerze in države, ki bi pripomogle k izboljšanju finančnega položaja fakultete. Prav tako je oteženo načrtovanje aktivnosti v tekočem letu, saj je podatek o financiranju študijske dejavnosti znan ob koncu leta. 100

101 6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI Sistem zagotavljanja kakovosti na UM FERI obsega vse procese, ki so pomembni za kakovostno delovanje fakultete in izvajanje študijskih programov ter stalno izboljševanje kakovosti. Dejavnost fakultete se redno načrtuje in poskuša vgraditi kakovost dela že v tej fazi, izvajanje načrtov se spremlja in se v vsakoletni samoevalvaciji oceni. Samoevalvacijo skupaj z ustreznimi službami in komisijami UM FERI usklajuje in pripravi Komisija za oceno kakovosti. V nadaljevanju bo predstavljeno delo Komisije in posamezne pomembnejše analize, na osnovi katerih bo podana ocena kakovosti in predlogi za izboljšanje. 6.1 Komisija za ocenjevanje kakovosti Na sestanku KOK z dne je bil sprejet naslednji plan dela v študijskem letu 2013/14: 1. Izdelava letnega samoevalvacijskega poročila UM FERI za študijsko leto 2012/ Analiza vpisa novincev in prehodnost študentov prvih letnikov po programih ter Analiza prehodnosti študentov prve in druge stopnje študija po programih. Analizi se opravita v oktobru in marcu študijskega leta. 3. Izvedba ankete»raziskava delovnega zadovoljstva Vprašalnik za zaposlene 2014«. 4. Analiza opravljene študentske ankete ob vpisu 2013/2014 in obravnava študentske analize obremenjenosti študentov. 5. Načrtovanje in vodenje aktivnosti ALUMNI kluba UM FERI. 6. Spremljanje izvedbe Akcijskega načrta korektivnih ukrepov na poročilo o»follow up«notranji institucionalni evalvaciji UM FERI in Akcijskega načrta o podaljšanju akreditacije študijskih programov prve stopnje. 7. Sodelovanje z drugimi komisijami UM FERI in s študentskim svetom UM FERI. 8. Sodelovanje pri izvedbi notranjih institucionalnih evalvacij Univerze v Mariboru. 9. Usposabljanje članov komisije na področju kakovosti v visokem šolstvu. 10. Spremljanje sprememb v slovenskem in evropskem visokošolskem prostoru. 11. Sprotno ažuriranje spletnih strani KOK 12. Izdelava letnega poročila o delu KOK. V študijskem letu 2013/14 se je KOK sestala deset krat ( , , , , , , , , in ). Izvedene so bile naslednje aktivnosti: Ad 1) S pomočjo strokovnih služb in komisij senata smo pripravili Samoevalvacijsko poročilo FERI za študijsko leto 2012/13 v obsegu 168 strani. Poročilo je bilo sestavljeno v skladu z "Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov". Senat FERI je obravnaval in sprejel poročilo na 27. redni seji Z vsebino poročila so bili seznanjeni tudi vsi zaposleni na zboru zaposlenih in študentski predstavniki v decembru Samoevalvacijsko poročilo FERI je tudi obravnavala Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze (KOKU) in ga ocenila z najvišjo oceno - odlično. Ad 2) V mesecu marcu 2014 smo izdelali Analizo uspešnosti študija prvih letnikov vseh študijskih programov za zimski semester: marec 2010, 2011, 2012, 2013 in Posebej je izpostavljeno število študentov, ki niso opravili nobenega izpita v zimskem izpitnem obdobju in to upoštevano tudi pri procentu uspešnosti opravljenih posameznih predmetov. Izstopajo VS programi s %. Trend upadanja odstotkov teh študentov se nadaljuje. Z rezultati primerjalne analize je komisija seznanila Komisijo za študijske zadeve in Senat UM FERI. V mesecu novembru 2014 smo izdelali analizo napredovanja študentov iz 1. v 2. letnik, za študijsko leto 2013/14 za vse študijske programe, na dva načina: upoštevani so bili vsi vpisani in vsi, ki so napredovali (absolutna ocena) ter vsi, ki so naredili vsaj en izpit v prvem letniku in vsi, ki so napredovali (relativna ocena). Komisija ocenjuje, da študenti, ki so opravili vsaj en izpit potrjujejo 101

102 resne namene s študijem. Prav tako smo za vse študijske programe izdelali analizo prehodnosti študentov 2. in 3. letnikov v študijskem letu 2013/2014. Ad 3) Anketo za zaposlene»raziskava delovnega zadovoljstva Vprašalnik za zaposlene 2014«smo izvedli od do Prejeli smo 135 izpolnjenih vprašalnikov. Rezultate anket smo obravnavali na seji KOK in Senatu FERI ter jih objavili na spletnih straneh KOK. Rezultati ankete kažejo, da med leti 2009 in 2014 ni bistvenih razlik. Povprečne ocene pri posameznem vprašanju ostajajo približno na isti ravni. V letu 2013 sicer lahko zasledimo nekaj pozitivnih skokov povprečnih ocen delovnega zadovoljstva, kjer velja izpostaviti boljše odnose in sodelovanje med zaposlenimi ter večjo informiranost. V letu 2014 je pri večini vprašanj glede na leto 2013 mogoče zaslediti majhen padec v povprečnih ocenah, ki pa glede na povprečne ocene ostalih let ni bistven. Še naprej se kaže, da so zaposleni najbolj zadovoljni s svojim delovnim okoljem (povprečna ocena je 4,24). Zaposleni nimajo težav s prihodom/odhodom na fakulteto, delovni čas je ustrezen in odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri. Dobri so tudi odnosi z neposredno nadrejeno osebo. Najbolje te odnose ocenjujejo tehnični sodelavci (4,52), pri administrativnih delavcih pa je ta ocena v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko padla (iz 4,56 na 4,12). Pri teh vprašanjih velja omeniti še, da se kažejo razlike v odgovorih glede na delovno dobo zaposlenih. Delavci z manj delovne dobe kažejo večjo zadovoljstvo. Usmeritve in aktivnosti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti: V prejšnjih letih smo vodstvu predlagali, da se izvajajo aktivnosti, ki bi pospeševale izboljšanje ankete zaposlenih. Predvsem gre za področje druženja med zaposlenimi, informiranja in pogovorov neposredno predpostavljenih s svojimi sodelavci. V decembru 2013 je bilo organizirano skupno silvestrovanje za vse zaposlene, spomladi 2014 je bila ustanovljena Planinska sekcija FERI, zelo uspešno pa deluje tudi mešani pevski zbor UM FERI. Navedene aktivnosti vsekakor vplivajo k druženju zaposlenih zato vodstvu UM FERI predlagamo, da tudi v bodoče podpira tovrstne dejavnosti. Vodstvo (dekan) je začelo z rednimi sestanki do nivoja vodij oddelkov, kar pripomore k splošni obveščenosti. Sprejet je bil Pravilnik o izvajanju pogovorov vodij s sodelavci in v novembru in decembru 2014 naj bi ti pogovori tudi stekli. Ad 4) Ob vpisu študentov generacije 2013/2014 v naslednje študijsko leto je bila izvedena študentska anketa ocenjevanja pedagoških delavcev in obremenitve (ECTS) študentov. UM FERI kot celota je dosegla 15. mesto od 17 članic UM. Negativno je bila ocenjena le ena pedagoška delavka, v kategorijo 10% najslabših izvajalcev se je uvrstilo 19 sodelavcev, ki imajo skupno oceno pozitivno, nekatere delne ocene pa negativne. Dekanu UM FERI smo predlagali, da opravi razgovor z negativno ocenjeno pedagoško sodelavko. V skladu z novim Pravilnikom o ocenjevanju pedagoških sodelavcev pa bi naj opravil tudi razgovor z zgoraj omenjenimi najslabše ocenjenimi sodelavci. S študentsko anketo je bilo izvedeno tudi ocenjevanje ustreznosti obremenitve pri kontaktnih urah ali samostojnem delu študenta pri posamezni učni enoti (ECTS anketa). V okviru analize so bili posebej izpostavljene tiste učne enote, pri katerih je 50% ali več študentov mnenja, da je obremenitev premajhna ali prevelika. Na UM FERI je bilo kot takšnih identificiranih 86 učnih enot. Skupaj je na UM FERI v letu 2013/2014 bilo 1546 učnih enot, tako da je do odstopanj prišlo pri samo 5,56% enot, kar lahko štejemo kot dober rezultat. Komisiji za študijske zadeve smo predlagali, da navedeno prouči in po potrebi ukrepa. Ad 5) KOK je v letu 2012 in 2013 sprejela nekaj sklepov in načrtov za izboljšanje dela ALUMNI kluba UM FERI. Organizirana je bila»delovna skupina Alumni«, ki jo vodi član KOK. Že v letu 2013 so bili vidni rezultati saj je srečanje obiskalo veliko udeležencev je bilo izvedeno letno srečanje ALUMNI, na katerem se je predstavil Mark Pleško uspešni direktor podjetja Cosaylab, ki zaposluje 90 visoko izobraženih sodelavcev iz Slovenije in iz drugih držav. Srečanje je bilo uspešno saj se ga je udeležilo 90 članov. Ad 6) Aktivno smo sodelovali pri pripravi in izvedbi notranje evalvacije in reakreditacije zato smo bili tudi udeleženi pri snovanju Akcijskega načrta korektivnih ukrepov na poročilo o»follow up«notranji institucionalni evalvaciji UM FERI in Akcijskega načrta o podaljšanju akreditacije študijskih 102

103 programov prve stopnje. Analizo izvajanja akcijskega načrta korektivnih ukrepov "Folow up" notranje evalvacije smo obravnavali na seji KOK dne Kratkoročne naloge so bile v celoti izvršene. Dne je KOK obravnavala izvedbo: a)»follow up«notranje institucionalne evalvacije: S pomočjo strokovnih služb, dekana in prodekanov smo pripravili analizo uresničevanja Akcijskega načrta korektivnih ukrepov na poročilo "follow up" notranje institucionalne evalvacije UM FERI (drugo preverjanje izvajanja). Iz analize je razvidno, da izvedeni ukrepi sledijo terminskemu planu izvajanja. b) Predlogov za izboljšanje na UM: Izvedli smo analizo izvajanja "Predlogov za izboljšanje na UM"(prvo preverjanje rezultatov izvajanja). Ugotovljeno je bilo, da so predlogi povezani z izvajanjem na UM FERI v celoti izvedeni. c) Reakreditacije študijskih programov UM FERI (UN, VS): S pomočjo strokovnih služb smo pripravili analizo izvajanja "Predloga korektivnih ukrepov UM FERI na poročilo o podaljšani akreditaciji VS in UN študijskih programov prve stopnje" (prvo preverjanje rezultatov izvajanja). Planirani ukrepi so bili izvedeni razen anket študentov in mentorjev v DO glede praktičnega izobraževanja. Navedeno se bo pričelo izvajati v jesenskih mesecih je bil izveden sestanek Programskega sveta Elektrotehnika, kjer smo skupaj s predstavniki podjetij obravnavali naslednje teme: uvodni pozdrav dekana, kratka predstavitev fakultete, poslanstvo in vizija, predstavitev študijskih programov in pedagoškega dela, predstavitev raziskovalnega dela ter najodmevnejših raziskovalnih dosežkov po inštitutih, mnenja predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov, predlogi za uskladitev študijskih programov z razvojnimi potrebami gospodarstva, poglobitev sodelovanja na področju razvoja in aplikativnih raziskav ter razno. Dne je bilo srečanje izvajalcev praktičnega izobraževanja iz podjetij, ki ta izobraževanja izvajajo za naše študente. Ad 7) Sodelovali smo z drugimi komisijami FERI. Predvsem smo se redno udeleževali sej Komisije za študijske zadeve, kjer smo poročali o naših aktivnostih. Spremljamo pa tudi delo Skupine za promocijo in Komisije za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Tudi s Študentskim svetom UM FERI uspešno sodelujemo. Redno se udeležujemo sej Komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru in aktivno sodelujemo pri njenem delu. Ad 8) V tem študijskem letu nismo sodelovali pri izvedbi notranje institucionalne evalvacije Univerze v Mariboru. Ad 9) Člani KOK FERI smo se udeležili izobraževanja in letnega delovnega razgovora o kakovosti na Univerzah, ki ga je vodil direktor NAKVIS. V novembru pa smo se v okviru predavanj Društva univerzitetnih profesorjev in izobraževanja s področja postopkov za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, udeležili razgovora na temo "Zakaj so potrebni postopki evalvacij in akreditacij v visokem šolstvu", ki ga je prav tako vodil direktor NAKVIS. Ad 10) Dogajanja na področju kakovosti v visokem šolstvu spremljamo preko informacije o aktivnostih Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki jih posreduje KOKU. Redno se udeležujemo sej KOKU. Ad 11) Na spletnih straneh KOK smo ažurno objavljali zapisnike, Samoevalvacijsko poročilo, ostala poročila, analize in druga obvestila. Ostale aktivnosti: - Aktivno smo sodelovali pri pripravi, izvedbi in izdelavi Akcijskega načrta korektivnih ukrepov»follow up«notranje institucionalne evalvacije ter spremljali njegovo izvajanje. - Izvedli smo analizo izvajanja "Predlogov za izboljšanje na UM". - S pomočjo strokovnih služb smo pripravili analizo izvajanja "Predloga korektivnih ukrepov UM FERI na poročilo o podaljšani akreditaciji VS in UN študijskih programov prve stopnje". 103

104 Iz zgoraj navedenih aktivnosti v študijskem letu 2013/14 lahko zaključimo, da so bile načrtovane aktivnosti v celoti izvedene. 6.2 Evalvacija poučevanja, ki jo podajo študenti Študentska anketa za študijsko leto 2013/2014 Analize študentske ankete UM FERI 2013/14 Nereprezentativne ocene niso upoštevane. Vzorec upoštevanih oddanih anket je moral biti 5 ali večji od 5, da smo oceno učne enote upoštevali pri analizi. Drugače ocena učne enote ni upoštevana, saj po mnenju komisije takšen vzorec ni statistično reprezentativen. Posledično rezultati pridobljeni s takšno metodologijo minimalno odstopajo od rezultatov v analizi, ki je bila pripravljena na rektoratu UM. V analizi smo v enem delu upoštevali 190 izvajalcev, ki so zaposleni na FERI, v drugem delu pa vseh 264 izvajalcev, ki izvajajo učne enote na FERI, kar je v skladu z dopolnjenim Pravilnikom o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitvah študentov na Univerzi v Mariboru. Povprečna skupna reprezentativna ocena FERI: 1,12 Povprečna skupna reprezentativna ocena UM: 1,23 Rang FERI: FERI je glede na skupno reprezentativno ceno izvajalcev fakultete na 15. mestu izmed 17 fakultet Univerze v Mariboru. Povprečna ocena učnih enot je 1,15 (1404,76/1224= 1,15 (vsota vseh povprečnih ocen učnih enot/ število vseh ocenjenih učnih enot)) in je glede na prejšnje leto (1,11) skoraj nespremenjena. V 10% najbolje ocenjenih izvajalcev glede na skupno oceno, ki so zaposleni na UM FERI, je 19 oseb, ki so prejeli oceno višjo od 1,63. Najbolje ocenjeni izvajalec je prejel oceno 1,87. Letos je negativno oceno (-0,44) prejela samo ena pedagoška delavka. Izvajalka, ki je letos ocenjena negativno, je sicer lani prejela skupno oceno 0,00, je pa že bila negativno ocenjena v prejšnjih letih. Lani sta negativno oceno prejela dva izvajalca. Eden izmed lani negativno ocenjenih izvajalcev je letos dobil bistveno boljšo oceno (izboljšanje iz lanskih -0,02 na letošnjih 0,95), drugi pa ni več zaposlen na UM FERI. Pet izvajalcev učnih enot je za enote, ki jih izvajajo na FERI, prejelo negativno oceno. Od tega je ena izvajalka zaposlena na FERI, ostali pa prihajajo iz drugih članic UM. V kategorijo 10% najslabših izvajalcev so se uvrstili vsi z oceno 0,70 ali manj. Na seznamu 10% najslabše ocenjenih je samo eno izvajalka, ki je prejela negativno oceno (-0,44), ostali izvajalci imajo skupno pozitivno oceno. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da je celotna porazdelitev ocen na UM FERI zelo zgoščena v območju od 0,6 do 1,9. Celotno območje ocenjevanja namreč obsega ocene med -2 in 2. Absolutna razlika v oceni med uvrstitvijo v kategorijo 10% najslabših (ocena 0,70) in 10% najboljših (ocena 1,63) tako znaša samo 0,93 ocene. Možni vzrok za to je, da so na FERI tipično nižje ocene pri učnih enotah v prvem letniku, kjer pa je bistveno večje število študentov, kot v višjih letnikih, kar se posledično odraža v zgostitvi ocen v ožjem območju. Glede na dopolnjeni Pravilnik o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitvah študentov na Univerzi v Mariboru, je predvideno, da z 10% najslabše ocenjenih izvajalcev dekan opravi razgovor ter sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. V letošnjem letu je 20 izvajalcev dobilo negativno oceno pri kateri izmed učnih enot na UM FERI, kar je skoraj toliko kot v lanskem letu, ko je bilo takšnih 21. Pri tem je 7 izvajalcev takšnih, ki imajo negativno ocenjene predmete tako v letošnjem kot tudi v lanskem letu, kar bi lahko nakazovalo na določene težave pri izvajanju negativno ocenjenih učnih enot. Absolutno najnižja ocena pri učni enoti na UM FERI je znašala -1,62, vendar izvajalec te učne enote ni več zaposlen na FERI. Izmed naštetih 20 izvajalcev ima skupno negativno oceno samo ena izvajalka, ostali imajo skupno oceno pozitivno. 104

105 Ponovno se je pokazalo, da so pri izvajalcih, ki so imeli manj kot pet študentov, prisotne višje ocene. Učne enote so se v določenih primerih izvajale mentorsko, kar vključuje tudi drugačno metodiko pedagoškega dela (osebni kontakt, vodeno delo, ni potrebe po obiskovanju predavanj), kar lahko vpliva na primerljivost ocen. Hkrati pa lahko v takšnih primerih pri študentih obstaja tudi strah, da zaradi majhnega števila upravičencev do izpolnjevanja ankete, ta v resnici ni v celoti anonimna. Manj kot 5 anket in povprečno oceno 2 ima tako kar 69 različnih učnih enot, 5 ali več anket in povprečno oceno 2 pa samo 8 učnih enot. Učnih enot pri katerih je bilo število anket manj kot 5 je 322, kar je bistveno povečanje v primerjavi z lanskimi 228 učnimi enotami. Opisni komentarji najboljše in najslabše ocenjenih izvajalcev praviloma ustrezajo številskim ocenam. Pri nekaterih komentarjih preostalih izvajalcev je razvidno, da včasih študentje napišejo o izvajalcu tudi nasprotujoče si mnenje. Še vedno je iz določenih komentarjev razvidno, da v nekaterih primerih izvajalca sploh ne poznajo, saj je pedagoške obveznosti izvajal nekdo drug. Pri nekaterih izvajalcih je možno sklepati tudi, da so jih študenti ocenili pri vseh vprašanjih kar enako s takšno oceno, kot so jim jo hoteli dati skupno, ne glede na dejansko oceno, ki bi jo morali izvajalci dobiti pri posameznih ocenjevalnih vprašanjih. Izvajalce, ki imajo učne enote v prvih letnikih je težko primerjati s tistimi, ki imajo učne enote v višjih letnikih ali na mag. študiju. V višjih letnikih je precej manj študentov, kar seveda vpliva na način pedagoškega dela. Hkrati je pri povprečnih ocenah zaznati razlike glede na število učnih enot, ki jih posameznik izvaja. Prvi in tretji najvišje ocenjeni sta tako izvajala vsak samo po 1 predmet. V analizi so bili zajeti tudi izredni študentje, medtem ko tuji študenti niso sodelovali v anketi. Ocena stanja in usmeritve: Komisija za ocenjevanje kakovosti je obravnavala rezultate študentske ankete za študijsko leto 2013/14 in izdelala podrobno analizo, s katero je seznanila Senat UM FERI. Iz pregleda rezultatov sledi, da je skupna povprečna ocena izvajalcev 1,12 (na lestvici od -2 (negativno) do +2 (pozitivno)), kar je skoraj nespremenjeno glede na leto 2012/13, ko je bila ocena 1,11. Izmed 190 izvajalcev zaposlenih na FERI je negativno ocenjena ena izvajalka (-0,44), pri kateri je prišlo do poslabšanja glede na preteklo leto, ko je bila po daljšem obdobju prvič pozitivno ocenjena. Eden izmed lani negativno ocenjenih izvajalcev je letos dobil pozitivno oceno, kar lahko štejemo kot izboljšanje stanja. Predlagani ukrepi: KOK predlaga dekanu, da opravi razgovor z negativno ocenjeno sodelavko (v dosedanji praksi so bili poleg dekana prisotni še prodekan za pedagoško dejavnost, prodekan študent in predsednik KOK) in da le-ta pripravi ukrepe, ki bodo vodili k pozitivni oceni. Posebej je potrebno analizirati komentarje študentov. V skladu z novim pravilnikom UM naj dekan UM FERI opravil razgovore z 10% najslabše ocenjenih izvajalcev, ki so zaposleni na UM FERI. KOK predlaga, da se posebna pozornost posveti tistim sodelavcem, ki imajo posamezne predmete negativno ocenjene iz več ocenjevanj. Tudi ti naj pripravijo ukrepe za izboljšanje stanja. Rezultati študentske ankete bodo posredovani posameznim izvajalcem, hkrati pa jih bomo objavili tudi na spletni strani KOK ECTS anketa za študijsko leto 2013/2014 Del študentske ankete, ki je bila izvedena v letu 2013/2014, je bilo tudi ocenjevanje ustreznosti obremenitve pri kontaktnih urah ali samostojnem delu študenta pri posamezni učni enoti (ECTS anketa). V okviru analize so bili posebej izpostavljene tiste učne enote, pri katerih je 50% ali več študentov mnenja, da je obremenitev premajhna ali prevelika. Na UM FERI je bilo kot takšnih identificiranih 86 učnih enot. Skupaj je na UM FERI v letu 2013/2014 bilo 1546 učnih enot, tako da je do odstopanj prišlo pri samo 5,56% enot, kar lahko štejemo kot dober rezultat. Iz nekaterih komentarjev, ki so jih napisali študentje, je možno sklepati, da so vzroki za odstopanja pri posameznih učnih enotah zelo različni, tako da je težko podati skupne smernice za izboljšanje stanja. 105

106 Predlagani ukrepi: KOK predlaga, da Komisija za študijske zadeve posamezne primere preuči. Izvajalci učnih enot, pri katerih je prišlo do odstopanja, bodo z rezultati ECTS ankete seznanjeni v okviru svojega individualnega poročila o rezultatih študentske ankete. Pričakujemo, da bodo na osnovi rezultatov ustrezno ukrepali, ter prilagodili obseg predmeta. 106

107 6.3 Prehodnost študentov po programih ANALIZA USPEŠNOSTI ŠTUDIJA 1. LETNIKOV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV ZA ZIMSKI SEMESTER: MAREC 2010, MAREC 2011, MAREC 2012, MAREC 2013 IN MAREC 2014 Komisija za ocenjevanje kakovosti je na osnovi rezultatov uspešnosti študija opravila primerjalno analizo za zimsko ocenjevalno obdobje marca 2010, marca 2011, marca 2012, marec 2013 in marec Posebej je izpostavljeno število študentov, ki niso opravili nobenega izpita. To pomeni, da ti študenti niso več vključeni v študijski proces. Analiza prikazuje tudi rezultate opravljenih izpitov za polovico predmetov (štev. štud. z do 3. izpiti) in vseh predmetov (štev. štud. z vsemi izpiti). A) Prva stopnja Program Leto (marec) Število predmetov Število vpisanih študentov Število študentov brez izpita % študentov brez izpita Število študentov z do 3. izpiti % študentov z do 3. izpiti Število študentov z vsemi izpiti % študentov z vsemi izpiti , , ,6 EL_UNI (1BU10) EL_VS (1BV10) RIT_UNI (1BU20) RIT_VS (1BV20) ITK_UNI (1BU30) ITK_VS (1BV30) ,8 9 24, , ,7 2 7, , ,2 8 16, , , , , , ,3 9 4, , ,1 9 6, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,9 11 8, , , , , , , , , , , , , , , , , ,5 7 11, , ,8 8 11, , ,1 6 8, , ,9 9 13, , , , , , , , ,6 8 6, , , , , ,7 9 8,5 107

108 ,2 3 23,1 1 7,7 TK (1BU40) MK (1BU50) GING (1BU60) MEH_UNI (1BU70) MEH_VS (1BV70) ,5 4 25,0 2 12, ,2 4 30,8 1 7, ,4 7 30,4 4 17, , ,0 4 16, , , , , ,9 0 0, , ,9 2 2, , , , , , , ,7 2 33,3 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 2 66, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,9 4 13, , ,9 4 13,8 1 3, ,6 7 20, , ,2 4 22,2 6 33, ,1 4 14, , , ,1 5 14,3 Iz analize uspešnosti opravljanja izpitov prve bolonjska stopnje zaključujemo: 1) Odstotek študentov, ki niso opravili nobenega izpita v zimskem ocenjevalnem obdobju na vseh univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programih upada, še posebej viden upad je v letošnjem študijskem letu. Nekoliko je narasel le na RIT-UNI in znaša od 9,3 %. Posebej razveseljiv je občuten padec na obeh programih Informatike in tehnologije komuniciranja, kjer se je praktično razpolovil. Menimo, da so opozorila Komisije za ocenjevanje kakovosti in Komisije za študijske zadeve, ki so bila naslovljena na Inštitut za informatiko pripomogla k izboljšanju. Kljub zgoraj opisanemu izboljšanju še vedno opažamo, da je na visokošolskih strokovnih študijskih programih popolnoma neaktivnih od 25 do 29 % študentov. 2) Odstotek študentov, ki so opravili vse izpite v zimskem izpitnem obdobju se je povečal skoraj na vseh programih razen RIT_UNI, ITK_VS in MK_UNI. Največje povečanje beležimo na obeh programih Elektrotehnike in Medijskih komunikacijah. Največje zmanjšanje pa na MEH_UNI. 3) Po mnenju KOK je odstotek študentov, ki so opravili vse izpite v zimskem izpitnem obdobju kljub temu še premajhen. Izstopajo nekateri predmeti (Matematika in nekateri drugi), kjer je opravljeno število izpitov izredno malo. To je najverjetneje posledica nesprotnega dela študentov ali pa gre za kak sistemski razlog. Komisiji za študijske zadeve predlagamo, da koordinatorji programov poskušajo z inštituti poiskati razloge za opisano. 108

109 B.) Druga stopnja Program Leto (marec) Število predmetov Število vpisanih študentov Število študentov brez izpita % študentov brez izpita Število študentov z do 3. izpiti % študentov z do 3. izpiti Število. študentov z vsemi izpiti % študentov z vsemi izpiti ,1 5 55,6 3 33,3 Avt. In robot. (1BM11) Elektronika (1BM12) Močnostna elektrotehnik a. (1BM13) Mehatronika (1BMM7) Telekomunik. (1BM40) Avt. in rob. GING (1BM61) Elektronika GING (1BM62) Moč. Elektro GING (1BM63) RIT (1BM20) ITK (1BM30) ,1 5 35,7 5 35, ,3 8 42,1 3 15, ,5 4 19,0 9 42, ,0 7 70,0 1 10, ,0 5 83,3 0 0, ,0 4 44,4 4 44, ,0 4 80,0 0 0, , ,1 3 16, ,7 6 40,0 2 13, , ,2 2 9, ,8 5 38,5 1 7, , ,0 2 12, ,5 9 56,3 2 12, ,3 9 56,3 2 12, ,0 3 30,0 1 10, ,3 0 0,0 5 45, ,0 1 8,3 5 41, ,1 7 77,8 1 11, ,0 5 62,5 0 0, , ,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, ,0 0 0,0 0 0, , ,0 0 0, ,0 2 66,7 1 33, ,0 2 50,0 0 0, ,0 1 33,3 2 66, , ,0 0 0, , ,6 0 0, , ,3 9 14, , ,9 3 7, ,6 9 20, , , ,2 0 0, , ,6 0 0,0 109

110 , ,7 7 9, , , ,6 Medijske komunik. (1BM50) , ,3 3 8, , ,0 0 0, , , , , ,4 2 5,7 Iz analize uspešnosti opravljanja izpitov druge bolonjska stopnje zaključujemo: 1) Število študentov brez izpitov je najbolj naraslo na Močnostni elektrotehniki in Mehatroniki in sicer na 30 %. 2) Odstotek študentov, z vsemi opravljenimi izpiti iz zimskega izpitnega obdobja se je najbolj povečal na Avtomatiki in robotiki in sicer na 42,9 %, RIT na 32,6 % in ITK na 19,6%. Na vseh ostalih študijskih programih je prišlo do upada študentov z vsemi izpiti. Komisiji za študijske zadeve predlagamo, da ugotovi razloge. Maribor, Komisija za ocenjevanje kakovosti FERI 110

111 6.4 Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih (oktober 2014) Prehodnost 1. letnikov 1. stopnje po programih 2007/ /2014 Program EL_UN 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 83,3% 86,0% 89,8% 89,2% 89,3% 87,8% 93,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 63,3% 64,0% 71,4% 70,3% 78,6% 63,3% 66,2% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 76,0% 74,4% 79,5% 78,8% 88,0% 72,1% 71,2% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,40 3,59 3,65 3,78 3,61 3,60 3,65 Povprečje ocen v SŠ 3,17 3,41 3,47 Program EL_VS 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 61,7% 50,0% 41,6% 59,7% 66,9% 69,8% 76,3% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 28,7% 27,8% 21,9% 29,9% 39,6% 40,5% 39,5% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 46,6% 55,6% 52,7% 50,0% 59,1% 58,0% 51,7% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 2,91 3,02 3,25 3,27 3,27 3,25 3,59 Povprečje ocen v SŠ 2,78 2,80 3,04 111

112 Program 2007/ / / / / / /2014 TK Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 61,1% 66,7% 58,3% 62,5% 53,8% 73,9% 87,5% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 22,2% 51,5% 25,0% 31,3% 23,1% 26,1% 29,2% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 36,4% 77,3% 42,9% 50,0% 42,9% 35,3% 33,3% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,08 3,04 2,89 2,94 2,69 3,13 3,08 Povprečje ocen v SŠ 2,97 2,88 2,92 Program GING 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Ni bilo vpisa 3 0 Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 100,0% 100,0% 60,0% 100,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 75,0% 66,7% 60,0% 100,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 75,0% 66,7% 100,0% 100,0% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,25 3,67 3,75 4,00 Povprečje ocen v SŠ 2,88 3,17 3,80 112

113 Program MEH_UN 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 88,0% 89,3% 92,9% 93,1% 143,5% 66,7% 92,9% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 84,0% 78,6% 89,3% 86,2% 82,6% 52,4% 64,3% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 95,5% 88,0% 96,2% 92,6% 57,6% 78,6% 69,2% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,56 3,52 3,57 3,45 3,91 3,81 3,96 Povprečje ocen v SŠ 3,32 3,41 3,57 Program MEH_VS 2011/ / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 57,1% 82,2% 72,2% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 44,9% 51,1% 55,6% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 78,6% 62,2% 76,9% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,90 3,71 4,63 Povprečje ocen v SŠ 113

114 Program RIT_UN 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 93,9% 94,0% 92,9% 96,1% 89,3% 94,5% 91,8% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 56,1% 60,3% 61,6% 59,8% 46,3% 48,2% 40,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 59,7% 64,2% 66,3% 62,2% 51,9% 51,0% 43,6% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,65 3,61 3,64 3,71 3,51 3,67 3,72 Povprečje ocen v SŠ 3,45 3,50 3,52 Program RIT_VS 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 63,6% 74,8% 58,3% 64,3% 68,2% 62,7% 69,3% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 33,3% 45,8% 38,3% 41,9% 38,8% 31,4% 30,7% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 52,4% 61,2% 65,7% 65,1% 56,8% 50,0% 44,3% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,33 3,47 3,42 3,41 3,29 3,65 3,90 Povprečje ocen v SŠ 3,06 3,12 3,18 114

115 Program ITK_UN 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 74,7% 87,5% 87,7% 88,3% 82,9% 75,0% 85,7% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 42,2% 50,0% 49,3% 55,0% 38,6% 33,8% 34,3% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 56,5% 57,1% 56,3% 62,3% 46,6% 45,1% 40,0% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,17 3,20 3,45 3,57 3,16 3,25 3,28 Povprečje ocen v SŠ 2,99 3,20 3,18 Program ITK_VS 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 57,3% 68,5% 62,7% 60,8% 81,4% 49,5% 73,8% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 32,3% 54,3% 33,1% 35,2% 46,6% 21,6% 23,4% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 56,3% 79,3% 52,7% 57,9% 57,3% 43,8% 31,6% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 3,28 3,36 3,33 3,19 3,43 3,35 3,53 Povprečje ocen v SŠ 3,01 3,04 3,09 115

116 Program MK 2007/ / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 93,0% 90,8% 96,9% 92,2% 90,1% 80,9% 86,8% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 93,0% 80,0% 95,3% 84,4% 74,6% 69,1% 76,5% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 100,0% 88,1% 98,4% 91,5% 82,8% 85,5% 88,1% Povprečna zaključna ocena iz SŠ 4,17 3,78 3,80 3,64 3,61 3,74 4,14 Povprečje ocen v SŠ 4,00 3,81 3,64 116

117 Prehodnost 1. letnikov druge stopnje po programih 2010/ /2014 Program EL-MAG TE-MAG 2010/ / / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Število novincev Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 92,1% 103,0% 94,1% 94,9% 72,7% 100,0% 88,9% 100,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 84,2% 93,9% 90,2% 89,7% 72,7% 100,0% 88,9% 100,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 91,4% 91,2% 95,8% 94,6% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Program GING-MAG MEH-MAG 2010/ / / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Število novincev Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 100,0% 100,0% 80,0% 100,0% 100,0% 93,8% 100,0% 54,5% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 80,0% 100,0% 60,0% 100,0% 87,5% 87,5% 93,8% 54,5% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 80,0% 100,0% 75,0% 100,0% 87,5% 93,3% 93,8% 100,0% 117

118 Program ITK-MAG RIT-MAG 2010/ / / / / / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Število novincev Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 80,0% 70,3% 73,2% 87,5% 95,7% 88,5% 88,1% 86,7% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 77,1% 62,2% 60,6% 82,1% 87,2% 78,7% 71,4% 80,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 96,4% 88,5% 82,7% 93,9% 91,1% 88,9% 81,1% 92,3% Program MK-MAG 2010/ / / /2014 Število predmetov Število vpisanih Število novincev Štev. štud. z 1 izpit Št.. štud. z 1 izpit. % 100,0% 100,0% 94,5% 88,6% Št. štud. ki so napr. v 2. l Št. štud. ki so napr. v 2. l. %. abs 100,0% 97,9% 90,9% 80,0% Št. štud. ki so napr. v 2. l. % rel. 100,0% 97,9% 96,2% 90,3% Doktorski študij 2012/ /2014 prvič vpisanih vsaj 1 izpit napredovalo prvič vpisanih vsaj 1 izpit napredovalo ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

119 Prehodnost novincev prve stopnje po programih 2013/2014 Program Vseh novincev Vsaj en izpit Napredovalo Ponavlja Pavzira ni vpisan Napredovalo po sklepu komisije abs rel abs abs abs ITK UN ,1% 22 32,8% 38,6% 6 9,0% 39 58,2% 4 6,0% ITK VS ,0% 21 21,0% 29,2% 14 14,0% 65 65,0% 4 4,0% EL UN ,2% 45 70,3% 76,3% 4 6,3% 15 23,4% 3 4,7% EL VS ,4% 37 37,8% 52,1% 7 7,1% 54 55,1% 3 3,1% MK UN ,6% 51 76,1% 87,9% 1 1,5% 15 22,4% 3 4,5% RIT UN ,0% 41 41,0% 45,1% 16 16,0% 43 43,0% 10 10,0% RIT VS ,3% 25 31,3% 47,2% 7 8,8% 48 60,0% 3 3,8% TK UN ,7% 5 23,8% 27,8% 3 14,3% 13 61,9% 2 9,5% GING UN 0 MEH UN ,0% 18 72,0% 72,0% 4 16,0% 3 12,0% 3 12,0% MEH VS ,7% 20 66,7% 76,9% 2 6,7% 8 26,7% 1 3,3% 119

120 Prehodnost novincev druge stopnje po programih 2013/2014 Program Vseh novincev Vsaj en izpit Napredovalo Ponavlja Pavzira ni vpisan Napredovalo po sklepu komisije abs rel abs abs abs EL ,9% 35 89,7% 94,6% 1 2,6% 3 7,7% 1 2,6% MK ,6% 28 80,0% 90,3% 1 2,9% 6 17,1% 2 5,7% RIT ,4% 32 78,0% 91,4% 2 4,9% 7 17,1% 1 2,4% ITK ,3% 42 82,4% 95,5% 1 2,0% 8 15,7% 1 2,0% TK ,0% 8 100,0% 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% GING ,0% 4 100,0% 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% MEH ,0% 6 60,0% 100,0% 0 0,0% 4 40,0% 0 0,0% 120