Ognjena muzika ogrela obiskovalce kljub snegu do nižin

Transcription

1 GLASILO OBČ INE GORJE 29. april 2016 številka 73 Ognjena muzika ogrela obiskovalce kljub snegu do nižin Slovensko zastavo je na čelu nedeljske povorke nosil Urban Mulej, Hotunarjev na kobili Vihra. Tudi letos so Gorjanke in Gorjanci dokazali, da se po žilah pretaka vroča kri, saj je bil tradicionalni Jurjev sejem kljub snegu do nižin in hladnim sunkom vetra dobro organiziran, pa tudi dobro obiskan. Vse se je začelo v soboto zgodaj popoldne s pomladanskim krosom, nad katerim že leta bdi Matjaž Ličef:»V kategoriji deklice od 6 do 7 let so bile najhitrejše Ina Sekne, Tara Torkar in Neža Larisi, med dečki pa Mark Bizjak, Lovro Poklukar in Uroš Žvan. Med deklicami, starimi od 8 in 9 let so najhitreje tekle Katarina Rogač, Minka Kolen in Živa Bijol, med dečki pa so bili najhitrejši Oskar Zupan, Ožbej Repe in Mark Novak. V kategoriji od 10 do 11 let so bile najurnejše Mina Repe, Manca Papler in Špela Repe ter Andraž Bizjak, Aljaž Omejc in Lovro Jelenc. V kategoriji od 12 do 13 let so prva tri mesta zasedle Lucija Medja, Eva Pačnik in Zala Repe, med dečki pa Natan Maj Poženel, Ožbej Mulej in Jaka Borse. V kategoriji od 14 do 15 let se je med deklicami opogumila edino Klara Vindišar, med dečki pa so bili najhitrejši Jošt Mulej, Gašper Soklič in Edo Jemec. Za odličja so se potegova- Čast nošenja zastave občine Gorje je pripadla Marku Kunslju, Mruževemu iz Polšice, na križancu Blekiju. li tudi mlajši od 5 let, med katerimi so bili najhitrejši Leila Ema Poženelj, Živa Zupan in Tadeja Žemva ter Jakob Gomilar, Jure Kolenc in Mark Vilfan Pretnar«, je poročal Matjaž Ličef. V kategoriji odraslih gre pohvaliti najstarejša udeleženca: 56-letno Ireno Gartnar iz Železnikov in 77-letnega Slavka Sitarja iz Mošenj, ki sta se podala na sedemkilometrsko progo, ki jo je sicer preteklo 35 moških in 8 žensk. Med moškimi so bili v skupni razvrstitvi najhitrejši Simon Strnad (ŠD Nanos), Domen Potočnik (ŠD Gorje) in Miha Ličef (ŠD Gorje). Med ženskami pa so bile najvišje uvrščene Petra Pogačar (Domžale), Tina Klinar (Podhom) in Katja Klinar (Vitezi dobrega teka). Plesalke in plesalce je zvečer dodobra ogrela Tanja Žagar, ki je navdušila staro in mlado, ki so se v šotoru zadržali vse do druge ure zjutraj, najvztrajnejši pa skoraj do jutranjega svita. Godba Gorje se že pripravlja na 110. obletnico, ki jo bodo obeležili prihodnje leto. Že prihodnji mesec se bodo lotili snemanja prvega dela plošče, ki jo bodo dokončali jeseni in jo s ponosom predstavili že na novoletnem koncertu.

2 2 AKTUALNO GORJANC Spoštovane Občanke in Občani! V tokratnem uvodniku se bom posvetil pomembni temi letošnje pomladi in poletja, to je nov prometni režim v času rekonstrukcije Rečiške ceste. Dela se bodo začela takoj po praznikih, 4. maja in bodo močno vplivala na potek dnevnih transferjev občank in občanov občine Gorje ter seveda vseh obiskovalcev in turistov, ki jih v letni turistični sezoni ni malo. Investicijo vodi Občina Bled v sodelovanju z Direkcijo RS infrastrukturo, ker gre za območje regionalne ceste, ki je v pristojnosti države. Od občine Bled bi bilo pričakovati, da bo o nameravani gradnji in poteku obvozov obvestila našo občino, pa moram ugotoviti, da tega ni nameravala. Prvo obvestilo o zapori ceste smo dobili iz podjetja Lip Bled, kjer so bili s strani gradbenega podjetja Prestor obveščeni o nameravanem začetku del in zapori ceste. Z namenom podrobne seznanitve s projektom in z njim povezanim prometnim režimom, smo se predstavniki občine Gorje nemudoma najavili na sestanek na Direkcijo RS za infrastrukturo v Ljubljani. Tam so nam sprva zagotovili, da je elaborat pripravljen in da se dela lahko nemoteno začnejo. Obvozi so bili urejeni po regionalnih cestah preko Jesenic in Bohinja, obremenitve lokalnih cest na našem območju pa niso bile omenjene. Po naši podrobni predstavitvi stanja in neizogibnem kaosu, ki lahko nastane v času gradnje na lokalnih cestah v občini Gorje, so na Direkciji sprevideli in občino Gorje imenovali kot stranko v postopku. To pomeni, da moramo biti seznanjeni s potekom del in vključeni v pripravo prometne ureditve v času gradnje. Vsekakor pozdravljamo obnovo Rečiške ceste in gradnjo pločnika ob njej, ki bo tudi našim občanom povečala varnost v prometu. Izraziti pa moram razočaranje nad aktivnostmi občine Bled in nad tem, da smo bili popolnoma izključeni iz kakršnekoli komunikacije. Poletna turistična sezona vsako leto precej obremeni stanje na cestah v naši občini in letošnje leto bo zaradi gradnje na Rečici stanje še nekoliko bolj neugodno. Še posebej v takih primerih je dobro in konstruktivno sodelovanje med občinama še kako pomembno, saj lahko z optimalno organizacijo obvozov precej omilimo slabo voljo zaradi cestnih zastojev in omogočimo dokaj tekoč promet. Želim vam sporočiti, da smo odgovorni na občini Gorje v sodelovanju z Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom z Jesenic napeli vse svoje moči in se z lastno pobudo vključili v organizacijo kar se da nemotenega poteka prometa v prihajajočem času. Prosimo vas za potrpljenje in mirne živce. Imejte v zavesti, da bo po zaključku projekta stanje mnogo boljše tako za občino Bled, kot tudi za Gorje. Vaš župan Peter Torkar GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje; Odgovorna urednica: Romana Purkart. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Gorjanc je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nakladi izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorje. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice. Distribucija: Pošta Slovenije. Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Elektronski naslov: gorjanc@gorje.si Oglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: ; info@antus.si Nadaljevanje z naslovnice Nedeljsko jutro se je začelo z mašo in povorko konj.»letošnje povorke se je udeležilo okrog petdeset konjenikov. Največ jih vsako leto pride iz konjeniškega kluba Stol in iz okolice Žirovnice, veliko je seveda tudi Gorjank in Gorjancev, pridejo pa tudi iz Kranja, Primorske in Dolenjske. Lani je bila udeležba zaradi lepega vremena neprimerljivo večja, saj je bilo konjenikov prek 130, predlani, ko je bilo vreme podobno kot letos, pa se je povorke udeležilo okrog 60 konjenikov«, je povedala nekdanja predsednica Športnega društva gorje Zdenka Mandeljc, ki je bila v veliko pomoč sedanjemu predsedniku Gregu Repetu. Uvedba davčnih blagajn je letos terjala prav posebno generalko vseh, ki so sodelovali pri gostinskem delu prireditve. Mitja Pogačnik je sicer zgledno, tako kot prejšnja leta poskrbel za odlično gostinsko ponudbo. Na vprašanje, kaj storiti z vremenom, ki vsako leto malo skazi prireditev je Mandeljčeva še dodala:»naš župnik vsako leto že nekaj dni pred Jurjevim sejmom naredi prav posebno mašo s prošnjo za lepo vreme in pravi, da največ naredi že dobra misel. Vseh 320 članic in članov Športnega društva že vsa ta leta diha s prireditvijo in naredijo vse, kar je v njihovi moči v dobrobit mladih tekačev. Ta prireditev je res naša, gorjanska, saj so v želji, da bi bila prireditev iz leta v leto boljša, pripravljeni vsi pomagati. Zato se najlepše zahvaljujemo Godbi Gorje, Prostovoljnima gasilskima društvoma Gorje in Podhom, Infrastrukturi Bled in nenazadnje Občini Gorje«. Letošnja razstava je bila posvečena 110-letnici čebelarske družine Gorje. Začetki čebelarstva v Gorjah segajo v leto 1905, ko so se je zbralo 56 somišljenikov in prijateljev čebelarstva, ki so že leto kasneje, torej pred 110 leti ustanovili čebelarko družino. Najvidnejše osebnosti in predsedniki družine so bili Jakob Polda Postojnar, Vinko Rožič Groblar, Matija Klinar, Ogris Krišpin in sedanji predsednik Jože Kosmač, ki pravi, da nas čebele lahko naučijo predvsem pridnosti:»stari rek rek pravi: Tu se špeglejte lenuhi, pri tejle marni muhi. Skozi leta se je tehnologija v čebelarstvu precej spremenila. Od mojega začetka so se začele pojavljati težave z zajedalci varojo, ki ob nepazljivosti čebelarja lahko povzroči tudi to, da ta spomladi ostane brez čebel. Z njim se spopadamo predvsem z različnimi zdravili, ki jih predpisuje veterinarski inštitut. Vsak čebelar seveda želi, da bi bil njegov med čim bolj neoporečen, zato se z zajedalcem spopadamo predvsem z mravljično in oksalno kislino, ki sta v manjših količinah že tako prisotni v hrani. Vsak čebelar je vesel pridelka. Spomnim se, ko je med prvič točil Lado Repe. S kakšnim ponosom je med razdelil med sosede, prijatelje in znance. Čebelarji nekaj medu prodamo, ostalo pa z veseljem podarimo«, je o čebelarstvu povedal Jože Kosmač. Dvorano Gorjanskega doma so krasila tudi ročna dela Marije Jakopič, Pavle Zalokar, Regine Majcen, Marjete Žvan, Zlate Časar, Lojzke Kosmač, Minke Zupančič, Zorke Žemva, Angelce Pretnar, Nike Lopčič, Danice Krničar, Marinke Guzelj, Berte Pečar in Mije Repe.»Večinoma smo razstavo pripravile upokojenke, želimo pa si, da bi se nam pridružile tudi mlajše, da gre znanje naprej. Vsak petek se dobimo v prostorih društva upokojence v Spodnjih Gorjah, vsake štirinajst dni pa nam Simona Repinc da tudi nove napotke pri snovanju ročnih del. Z obiskom razstave smo zelo zadovoljne, saj so nas obiskale tudi kolegice z Vranskega in Škofje Loke, kamor gremo tudi mi na ogled njihovih razstav«je povedala ena od razstavljavk Zlata Časar. Godbo Gorje je bilo na praznično nedeljo moč slišati že v oddaji Radia Slovenija Medenina, posvečeni slovenskim godbam na pihala. Dirigent godbe Klemen Repe je o programu koncerta, ki je bil na vrsti po nedeljski povorki povedal:»letos smo pripravili nekaj skladb, ki smo jih študirali v lanski

3 GORJANC AKTUALNO 3 sezoni za novoletni koncert, dodali pa smo nekaj novih skladb. V arhivu smo našli 35 let staro skladbo, splet slovenskih narodnih pesmi, tako da smo zadnji mesec namenili predvsem študiju te skladbe, ki traja kar deset minut. Dodali smo skladbo, kateri so se predstavile tri solistke na flavti Nika Pogačar, Mojca Sebanc in Ana Gomilar. Zaigrali smo tudi Avsenikovo Tam, kjer murke cveto, ki je po novem del našega železnega repertoarja. Zanimivo skladbo smo prinesli iz gostovanja v nemškem Meederju z naslovom Wir Musikanten, Mi godbeniki. Sledil je še venček Gremo v kino Vinka Štruclja, v katerem je prepletel filmsko glasbo iz znanih slovenskih mladinskih filmov, Bratovščina sinjega galeba, Sreča na vrvici in Kekec«, je povedal dirigent Klemen Repe. Klemen Torkar Letošnjega pomladanskega krosa se je udeležilo kar 117 otrok in mladostnikov. Najbolj množična je bila udeležba v kategoriji od 8 do 9 let. Sedemkilometrsko progo je preteklo 43 odraslih, od tega 8 žensk. Najbolj množično je bila zastopana kategorija moški od 30 do 39 let, v kateri se jih je pomerilo štirinajst, medtem ko ženske očitno raje tečejo do tridesetega leta. Letošnjo povorko so poleg narodnih noš popestrili tudi člani in članice Folklorne skupine bled z ljudskimi nošami iz obdobja med letoma 1860 in 1900, ko narodnih noš, kot jih poznamo danes še ni bilo. Po raziskavi poznavalca ljudske oblačilne kulture Bojana Knifica jih je izdelala Tadeja Pance.

4 4 REČIŠKA CESTA GORJANC Občina Bled je skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo v drugi polovici aprila pričela z dolgo pričakovano gradnjo pločnika ob sicer zelo prometni državni Rečiški cesti. Skladno z zakonom so občine dolžne graditi in vzdrževati pločnike, avtobusna postajališča, cestne prehode in javno razsvetljavo ob državnih cestah skozi naselja. Poleg tega bo občina obnovila ali na novo zgradila tudi drugo infrastrukturo, ki se nahaja v cesti. Tako se bo popolnoma na novo uredilo odvajanje fekalnih in padavinskih voda, obnovil vodovod, h gradnji pa sta pristopila tudi Adriaplin z gradnjo plinovoda in Elektro Gorenjska. Pred gradnjo bo potrebno za nekaj metrov prestaviti, poglobiti in razširiti del vodotoka Rečice od gasilskega doma v smeri proti Bledu. Porušil se bo del enega od objektov ob cesti v križišču s Triglavsko cesto. Sicer se bo pa zgradilo še nekaj novih dolgih opornih zidov. Na ta način bo zagotovljena ustrezna širina za cesto in pločnik ter lepši vzdolžni potek ceste. Poleg glavne fekalne kanalizacije in magistralnega vodovoda v cesti, ki prihajata iz Gorij, se bosta vzporedno po zasebnih parcelah gradila še sekundarna kanala za priključevanje posameznih objektov. Tik pred izvedbo je obveljala odločitev, da se gradi iz smeri Bleda proti Gorjam, in sicer v treh etapah. Vse tri etape so povezane s tehnično zaključenimi sklopi in prevezavami vodovodov. Pri tem bo v času gradnje prvih dveh etap veljala popolna zapora, medtem ko se bo ob gradnji tretje etape promet praviloma odvijal izmenično. Preko gradbišča bo dostop možen le za objekte neposredno ob cesti. Zato bo tranzitni promet proti Gorjam in Pokljuki voden že z avtoceste in vseh drugih glavnih križišč preko Lipc oziroma čez Poljane. Po dogovoru s predstavniki Občine Gorje se bo lokalnih cestah odvijal le lokalni promet. Pri tem bo na podhomski strani tudi bistveno spremenjen prometni režim z uvedbo enosmernih cest. Za žago bo promet potekal dvosmerno. Odvijanje prometa bosta spremljali obe redarski oz. inšpekcijski službi ter po potrebi tudi sproti prilagajali ukrepe. S tovrstno regulacijo prometa se v času zapor, v Pričela so se dela na Rečiški cesti SPODNJE GORJE LIP največji mogoči meri, želi razbremeniti lokalno prebivalstvo, z upoštevanjem vseh potreb gospodarskih subjektov in subjektov, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Zaradi popolnih in delnih zapor te državne ceste, bo promet na okoliških lokalnih in državnih cestah občutno povečan in posledično moten, z največjimi obremenitvami v poletnih mesecih. Same dinamike popolnih zapor, zaradi preveliko dejavnikov, časovno ni mogoče opredeliti, vsekakor pa se bo izvajalec del preko investitorja (Občine Bled) trudil, da bo popolnih zapor v času visoke turistične sezone čim manj. Obveščanje o časovni dinamiki zapor bo sprotno potekalo preko lokalnih medijev in internetnih strani občin Bled in Gorje. Zato je na mestu prošnja za čim več potrpežljivosti v času gradnje, izogibanje nepotrebnim potem, predvsem pa opozarjamo na spoštovanje na novo vzpostavljenih prometnih režimov oz. prometne signalizacije. Pomembno je, da se zavedamo, da bo investicija velika pridobitev za vse udeležence v prometu, lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. Začasni prometni režimi so grafično prikazani v prilogi. Za vse dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo. OBČINA GORJE REČICA

5 GORJANC REČIŠKA CESTA, AKTUALNO 5 PODHOM SPODNJE GORJE ELMONT Obnova ceste pod Višelnico je omogočena Gorjanski občinski svet je na aprilski seji potrdil rebalans proračuna, ki ga je sprejel predvsem zaradi gradnje ceste pod Višelnico, izvedli so že tudi javno odpiranje ponudb izvajalcev del. Cesta pod Višelnico je šolska pot, ki jo uporabljajo otroci iz Spodnjih Gorij. Občinski svet se je seznanil tudi s poslovanjem javnega podjetja Infrastruktura Bled in potrdil poslovni načrt za letos. Občinski svet od podjetja v prihodnje pričakuje, da bo poslovni načrt za tekoče leto občinskemu svetu predstavilo prej, najkasneje v februarju. Poročilo o delu Policijske postaje Bled govori o tem, da se je kriminaliteta v lanskem letu zmanjšala, povečalo pa se je število velikih tatvin. Policisti opozarjajo na samozaščitno vedenje in ravnanje občanov, saj nepridipravi po novem vlamljajo ob večerih in ne več ponoči. Občinski svet se je seznanil tudi s poročilom o delu gorjanske knjižnice, kjer je direktorica pohvalila Gorjanke in Gorjance, saj so pridni bralci, knjižnica pa skrbi tudi za številne prireditve v Gorjah. Ravnatelj osnovne šole Milan Rejc je izpostavil, da bo šola v kratkem zaradi širitve programa potrebovala več prostora in prosil, naj občinski svet resno razmisli o gradnji štirih novih učilnic nad telovadnico. Govorili so tudi o prometni varnosti pred šolo, ki zaradi pomanjkanja parkirišč in prostora ni najboljša. Sestali se bodo predstavniki občinske uprave, redarstva in policije in skušali najti primerno rešitev. Romana Purkart Vabilo na podjetniške delavnice in podjetniško kavico Vabilo na podjetniške delavnice in Podjetniško kavico Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas v sklopu projekta Podjetniška kavica vljudno vabi, da se udeležite majskega sklopa delavnic z naslednjimi podjetniškimi temami: -»PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV Z UPORABO INO- VATIVNIH POSLOVNIH MODELOV«Delavnica bo v torek, , od do v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spodnji plavž 24 e, 4270 Jesenice. Delavnico bo izvajal Blaž Branc, podjetnik, sociolog, kreativec, specialist na področju marketinga, predavatelj in trener. -»DAVČNE BLAGAJNE V PRAKSI«Seminar je namenjen vsem, katerim novi zakon o davčnih blagajnah posredno ali neposredno vpliva na poslovanje in bi zato želeli prave informacije in prave rešitve. Delavnica bo v torek, , od do v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spodnji plavž 24 e, 4270 Jesenice. Delavnico bo izvajala Ida Kavčič iz podjetja IK Svetovanje, davčno, poslovno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Udeležba je brezplačna, saj delavnice financirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica, Radovljica in Bohinj. Vašo prijavo potrdite na telefonski številki 04/ ali po elektronski pošti: hermina.biscevic@ragor.si. V prijavi navedite ime, priimek, občino prebivališča in telefonsko številko. Vljudno vabljeni! RAG O R

6 6 AKTUALNO GORJANC Nepovratne finančne spodbude Eko sklada V Uradnem listu RS št. 18, ki je izšel , Eko sklad objavlja Javni poziv 37SUB-OB16 nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Ukrepi se lahko začnejo izvajati po oddaji vloge. Višina nepovratne finančne spodbude za en ukrep znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, za hkratno izvedbo treh ali več ukrepov pa do 30 %. Velja za nove naložbe: A vgradnja solarnega ogrevalnega sistema (ploščati, vakumski in toplozračni sprejemniki sončne energije), največ 20 m² in 200 na m² svetle površine, B vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe (na polena, sekance in pelete), do 2000, C vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje zrak/voda do 1000, voda/voda in slanica/voda do 2500, D priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, E vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, trojna zasteklitev, RAL-montaža, največ 30 m² in 100 na m², F toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, debeline toplotne izolacije 18 cm pri toplotni prevodnosti lambda enaki ali manjši od 0,045 W/mK, največ 200 m² in 12 na m², G toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi, največ 150 m² in 10 na m², H vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, I gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe, J celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, K nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj nič-energijskem razredu. Seznam ustrezne opreme se nahaja v razpisu. Dodatne informacije se lahko dobijo v energetsko svetovalnih pisarnah mreže ENSVET ali po telefonu Andrej Svetina, Energetski svetovalec mreže ENSVET Na voljo krediti za mikro, mala in srednja gorenjska podjetja Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) je oktobra 2015, v sodelovanju s Slovenskim regionalnim razvojnim skladom (ki zagotavlja sredstva za izvajanje Regijske garancijske sheme), objavila Javni razpis kreditov in garancij za mikro, mala in srednja podjetja v okviru Regijske garancijske sheme Gorenjska (RGS Gorenjska). Cilj javnega razpisa je pospeševanje razvoja malega in srednjega gospodarstva in pridobitne dejavnosti podjetnikov, povečevanje investicijske aktivnosti v gorenjski regiji, zmanjševanje stopnje brezposelnosti, vzpostavljanje možnosti za prestrukturiranje regijskega gospodarstva ter olajšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do kreditov z zmanjšanjem bančnih zahtev za zavarovanje kreditov. Krediti so namenjeni začetnim investicijam v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezanih z: vzpostavitvijo nove poslovne enote, razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na upravičenem območju prej ni proizvajala, ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti ter obratna sredstva v povezavi z investicijo (vlaganja v obratna sredstva lahko znašajo največ 20 % odobrenega kredita in morajo biti povezana z investicijo). Projekt mora imeti vnaprej določeno trajanje, torej določen začetek in konec projekta ter zaprto finančno konstrukcijo. Na voljo je evrov za kredite, ki so namenjeni mikro, malim ali srednje velikim podjetnikom, ki delujejo (imajo sedež podjetja ali poslovno enoto) na področju gorenjske statistične regije (18 občin). Obrestne mere za kredite v RGS Gorenjska se začnejo pri 6-mesečni EURIBOR + 1,92 % (najvišja obrestna mera sodelujoče banke je 6-mesečni EURIBOR + 2,40 %). Upravičeni stroški so: stroški materialnih investicij (stroški nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta), stroški nematerialnih investicij (prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja), stroški obratnih sredstev, stroški najema poslovnih prostorov in opreme, stroški promocijskih aktivnosti, stroški zagona podjetja, stroški priprave in izdelave razvojne in investicijske dokumentacije ter študije in projektne dokumentacije za pripravo projektov gospodarske, turistične in podjetniške infrastrukture ter idejnih ali izvedbenih delov projektov širšega pomena, bruto plača in prispevki na plače novo zaposlenih v podjetju v povezavi z investicijo (od datuma vročitve sklepa dalje največ 3 mesece) ter stroški pridobivanja intelektualnih pravic. Med neupravičene stroške pa sodijo: stroški nakupa prevoznih sredstev in transportne opreme v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, poplačilo obstoječih obveznosti upravičencev do bank, dobaviteljev ali drugih upnikov, odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb, stroški davka na dodano vrednost ter drugih davkov ter dajatev, investicije v nakup ali izgradnjo nepremičnin, namenjenih za nadaljnjo prodajo ali oddajo, vlaganja za zasebno rabo, poplačilo obveznosti med povezanimi osebami po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Najnižji znesek kredita je 8.000, najvišji pa evrov. Ročnost kredita je omejena na 8 let. Pred prijavo na razpis mora podjetnik pridobiti sklep banke o odobritvi kredita na podlagi garancije RGS Gorenjska (ene od sodelujočih bank v RGS Gorenjska). Dne je bila v Uradnem listu 24/2016 objavljena sprememba javnega poziva. Glavne spremembe se nanašajo na: spremenjeno število bank in ugodnejše kreditne pogoje, za investicije do vključno EUR poslovni načrt ni več potreben. Celotno besedilo javnega razpisa in prijavna dokumentacija je na voljo na spletni strani BSC Kranj ( -kranj.si). BSC Kranj 75 let OF Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica organizira spominsko slovesnost v spomin osvoboditve zapornikov iz begunjskih zaporov ter počastitev 75. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Slovesnost bo v sredo, 4. maja 2016, ob 16. uri pred spomenikom talcev v graščinskem vrtu v Begunjah. ZB za vrednote NOB Radovljica

7 GORJANC AKTUALNO 7 Kurjenje v naravnem in bivalnem okolju V Alpe po navdih Po alpskih dolinah s kolesom in peš gremo v Bohinj, dolino Soče in Zgornjesavsko dolino Dan Alpske konvencije, maj 2016 Vljudno vabljeni na sklop prireditev za spoznavanje raznolikosti slovenskega alpskega območja v Bohinju, dolini Soče in v Zgornjesavski dolini, kjer organiziramo pohode, kolesarjenje, tek, bogat spremljevalni program, razstavo in strokovni posvet. Program Dneva Alpske konvencije so tudi letos oblikovali različni deležniki, saj so Alpe naš skupni življenjski prostor, za katerega želimo čim bolj odgovorno in usklajeno skrbeti ter k temu pritegniti tudi obiskovalce. V četrtek, 26. maja 2016, ob 19. uri, bo v Zeleni hiši v Kobaridu odprtje razstave Constructive Alps, rezultatov natečaja za trajnostno gradnjo v Alpah. V petek, 27. maja 2016, ob 10. uri, bo v Kinogledališču v Tolminu mednarodni posvet z naslovom Storitve v čezmejnem prostoru, namenjen osvetlitvi vprašanja, katere storitve lahko okrepijo vlogo obmejnih območij, kar je za Slovenijo, ki ima preko 1300 km kopenske meje s sosednjimi državami, pomembno za njihov prihodnji razvoj. Ob pa bo v Kinogledališču v Tolminu predvajanje etnografskega filma Mirno o življenju v bavarskih Alpah in prihodnosti mladih. V soboto, 28. maja 2016, bodo potekali pohodi, kolesarjenje, tek in bogat spremljevalni program v Bohinju, dolini Soče in Zgornjesavski dolini. Tina Markun, TNP V spomladanskem času, ko pričnemo urejati okolico, vrtove, njive, se znajdemo pred zagato, kam z vsemi zelenimi oziroma biološkimi odpadki. Najhitrejša rešitev se nam ponudi tako, da jih kar na kraju samem zakurimo. In potem se gost dim vije po dolini, naselju in smradi ter duši vse živo. Pa je to dobra rešitev? Glede na čas, v katerem živimo, je ekologiji in varstvu okolja potrebno nameniti veliko večjo vlogo in tako tudi v zvezi s tem drastično spremeniti miselnost in ravnanje. Zaradi tega tudi evropske direktive narekujejo in upravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju, ki trenutno velja v Sloveniji. Sezone požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšujejo. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena. Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov toksični in karcinogeni. Strokovnjaki opozarjajo, da ima kurjenje rastlinskih ostankov negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša.

8 8 AKTUALNO GORJANC Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekateri posamezniki celo ob razglašeni določeni stopnji požarne ogroženosti, le-te ne spoštujejo in tako s kurjenjem ogrožajo življenja ljudi, živali, naravno okolje in premoženje. Kurjenje in predpisi Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov z globami celo do 4100 eur za posameznika. Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe. To pomeni, da je kurjenje odpadkov v naravi prepovedano. V skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih, Zakon o TNP-ju in občinski predpisi v določenih občinah so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju. V Občini Gorje Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorje (Ur. l. RS, št. 32/12) predpisuje prepoved opustitve storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Globa za omenjeni prekršek je za posameznika predpisana v znesku 200 EUR. Odlok o javnem redu in miru v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2013) v 10. členu v naravnem in bivalnem okolju prepoveduje netenje in prenašanja ognja ter sežiganje materialov, ki povzročajo motenje okolice in obremenjevanje okolja. Pristojnost ukrepanja po navedenem občinskem predpisu ima medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR). Najaktivnejši delovni mesec v vrtnarstvu Pravilno ravnanje z zelenim odrezom in biološkimi odpadki Posameznik pri tovrstnih odpadkih nima veliko izbire. Odpadke, primerne za kompostiranje, lahko ustrezno kompostira na svojem zemljišču, vse ostalo mora oddati v ustrezen zabojnik ali javni komunalni službi. Sežiganje odpadkov ni dovoljeno. Prav tako velja opozoriti, da mora imetnik odpadkov, če se odloči, da jih bo predal pristojnim komunalnim službam, zagotoviti, da so odpadki primerno ločeni in ne pomešani, zato da jih je pozneje možno učinkovito predelati. Manjše količine tovrstnih odpadkov (ovenelo cvetje, posušene lončnice ) lahko odložite v tipske rjave zabojnike oziroma posode, namenjene biološkim odpadkom ali zabojnike za zeleni odrez. Za večje količine je potreben dogovor z javno komunalno službo. Na Infrastrukturi Bled je možen organiziran odvoz po naročilu, ali v času obratovanja dostava v njihove zbirne centre. Prepričan sem, da vam z veseljem svetovali in pomagali pri odvozu tovrstnih odpadkov. Gregor JARKOVIČ, mag. občinski inšpektor Pa je prišel najlepši spomladanski mesec, a prinesel je tudi polno dela v naši stroki. Naj bo obilica dela, a vrtičkarjem je delo v naravi hkrati veselje. Maj je mesec, ko na prosto sadimo vse toplotno zahtevne vrtnine, balkonske rastline in toplotno zahtevna, enoletna zelišča. Med vrtninami, ki jih šele sedaj sadimo na prosto, velja omeniti plodovke, pozne kapusnice, por, zeleno in sladek krompir. Paradižnik in por sadimo globje kot ostale vrtnine. Pri poru je pomembno, da dobimo čim daljše obeljeno lažno steblo, paradižnik pa iz stebla požene stranske korenine. Večja količina močnih korenin je osnova za razvoj zdrave, kompaktne rastline, ki nam bo obrodila tudi večji pridelek. Razdalje sajenja morajo ustrezati končni velikosti rastline. Solatnice, ki oblikujejo glave, sadimo običajno 30 x 30 cm narazen, paradižnik sadimo na sončno lego, 50 do 70 cm narazen znotraj vrste in 100 cm narazen med vrstami. Sadilna razdalja je odvisna od sorte in tipa paradižnika (determinanten nizek, grmičast in indeterminanten tip visok), obvezno pa pri sadikah paradižnika odstranimo spodnje liste, da se ne dotikajo tal. S tem preprečimo razvoj bolezni, saj paradižnik obvezno zalivamo pri tleh. Zraven paradižnika ne sadimo kumar, paprike, krompirja, zelja in graha. Priporočljive paradižnikove sosede so por, zelena, solata, špinača, česen, peteršilj, korenček, redkvica in nizek fižol. Rastlin, ki sodijo v isto botanično družino kot paradižnik (jajčevec, paprika, krompir) na isto mesto ne sadimo vsaj tri leta. Papriko sadimo na sončna, zavetna mesta, 40 cm narazen v vrsti, na sosednje grede pa ne sadimo stročnic in razhudnikovk. Kot sosednji rastlini pa ji ustrezata kumara in kolerabica. V zadnjih letih v naše vrtove sadimo cepljene kumare, ki potrebujejo višjo oporo, lahko je to kar koruza. Običajno kumare sadimo tudi na razdaljo v vrsti 40 cm, med vrstami pa na trikrat večjo razdaljo. Zraven kumar praviloma ne sadimo ostalih rastlin iz družine bučnic (bučke, melone, lubenice), paradižnika, redkvice in krompirja, ustrezajo pa ji zelena, por, zelje, čebula, česen, grah, fižol in rdeča pesa. Enaka sadilna razdalja velja tudi za bučke. Bučke razen kumar nimajo sosedov, ki bi slabo vplivale na njihovo rast, priporočljivo pa je sajenje ob koruzo, kapucinko, rdečo peso, grah, čebulo in visoki fižol. Jaka Kofol, Angel Planinc Sadimo jih v globoka, dobro humozna tla, z obilico hlevskega gnoja, približno 4 cm globoko. V primeru vzgoje rastlin v zavarovanih prostorih povečamo sadilne razdalje. Sladki krompir ravno tako sadimo na pokrita, peščeno-ilovnata tla z nevtralno do rahlo kislo reakcijo. Pomembno je, da ga dovolj zalivamo

9 GORJANC DOGAJANJA 9 v prvih 50-ih dneh, ko sladki krompir oblikuje gomolje. Sadimo ga 80 cm narazen znotraj vrste. Vrtnine, ki smo jih sejali v vrsto ali povprek, sedaj redčimo. To so peteršilj, korenček, pesa, solata, mesečna redkvica... Priporočam vam sajenje plodovk na zastirko, običajno jih sadimo na črno folijo, v ekoloških nasadih je bolj primerna uporaba slame. Vsekakor je poprej dobro postaviti namakalni sistem, saj plodovke potrebujejo veliko vode. Kumare ob pomanjkanju vode postanejo grenke, plodovi odpadejo še nedozoreli. Kumare sejemo lahko tudi na stalno mesto in jih kasneje redčimo. Najprimernejša so topla (ogreta na približno 15 stopinj celzija), s humusom bogata, dobro odcedna tla, jeseni pognojena s hlevskim gnojem. Pozorni moramo biti na vsakodnevno oskrbo rastlin, v prvi vrsti je to zalivanje, pri paradižniku in kumarah opora, posebno skrb pa namenimo pojavu in zatiranju bolezni in škodljivcev. V tem mesecu razmnožimo in presadimo sobne rastline. Presajamo jih vedno v dve številki večji lonček. Pazimo pri izbiri ustreznega substrata. Za konec vam kot idejo za ureditev vrta predstavljam primerek zasaditve na sejmu Flora, rezultat dela našega domačina Jaka Kofola in dijaka Angela Planinca. V ureditev sta vložila veliko dela in energije. Vrt predstavlja spomladansko kreacijo prostora za počitek in je osnovan izključno iz naravnih materialov. Nataša Kunstelj, univ. dipl. ing. agr., BC Naklo Tudi letošnja čistilna akcija je bila, kljub slabemu vremenu, uspešna. Akcije se je v sobotnem dopoldnevu udeležilo preko šestdeset prostovoljcev. Pohvala vsem, ki se niste ustrašili oblačnosti. Za tiste pa, ki ste ostali doma, verjamemo, da Čistili smo ste prej in potem poskrbeli za naše okolje. Iz leta v leto je opazna zgledna skrb za čisto naravo in upamo, da bo sčasoma čistilna akcija bolj kot ne priložnost za prijetno druženje. Občina Gorje, foto Miro Zalokar Izdelovanje beganc V Gorjah smo letos ponovno na cvetno soboto izdelovali begance. Kar nekaj mladine in otrok se je na sončno cvetno soboto zbralo na župnijskem dvorišču. Pa bi bilo bolj žalostno, če ne bi prišli tudi mojstri izdelovanja beganc, polni izkušenj in znanja. Ti in še nekateri so nabrali potreben les in ga pripeljali s seboj toliko, da ga je bilo dovolj za vse. Pobudo je prevzel Pavel Jakopič in nam vsem skupaj nazorno pokazal in razložil, kako se izdela gorjansko beganco. Potem smo se lotili dela tudi ostali. Nekateri bolj, drugi manj izkušeni, vsi pa s ciljem, da si naredimo beganco za cvetno nedeljo. Še dobro, da so Pavlu priskočili na pomoč še drugi, z znanjem, ki so ga pripravljeni deliti z mladimi. Matevž Potočnik st., Florjan Tišler, Štefan Polda, pa še kdo bi se našel. Tudi starši smo po svojih močeh pomagali otrokom. Sestra Marija in župnik Brane sta skrbela, da so otroci in mladež imeli dovolj za pod zob, da smo spremljali polete Petra Prevca, da nihče ni bil prepuščen sam sebi in še za mnoge pomembne malenkosti, ki so to dopoldne naredile táko, da se ga bodo otroci spominjali in bodo čez leta, kot odrasli, prenašali znanja in izkušnje na nove gorjanske rodove. Vmes pa je ves čas tekel pogovor o begancah in še čem drugem. Prav zanimivo je bilo poslušati, kako so starejši obujali spomine, kako so nekdaj izdelovali begance doma. Naslednje leto pa se spet vidimo. Tina Žemva, foto: Miha Larisi

10 10 DOGAJANJA, KULTURA GORJANC Tradicija treh vasi V skupni organizaciji društev in organizacij iz vasi Zasip, Podhom in zaselkov pod Karavankami smo kulinarični navdušenci začeli razvijati nov turistični produkt, ki smo ga poimenovali Tradicija treh vasi. Druži nas domače poimenovanje naših vasi, Prgarije, Kraparije in Kašarije. Le-te svoje ime nosijo po svojih tipičnih jedeh. V Zasipu so vaščani v starih časih sušili hruške tepke, ki so jih zmleli in dodajali v moko prgo, iz katere so pekli kruh. Podhom je znan po odličnih krapih, v vaseh pod Stolom pa so pripravljali jedi iz kaše. S projektom želimo našim gostom predstaviti kulinarične specialitete in kulturne posebnosti naših vasi. Premierno se bomo predstavili v petek, 20. maja, v dopoldanskem programu RTV SLO v oddaji Dobro jutro. Nosilec projekta v naši občini, Turistično društvo Zasip, zato vabi vse zainteresirane, da se nam v jutranjih urah pridružite na Homu, kjer bo potekalo snemanje oddaje v živo. V popoldanskem času pa bomo tradicionalne specialitete predstavili na otvoritvi blejskega poletja na Jezerski promenadi. Pogostitev bo spremljal zanimiv kulturni program, ki ga bomo objavili na spletni strani Krajevne skupnosti Zasip Prisrčno vabljeni! Mateja Vilman, Peter Zupan Poslikane panjske končnice primerna pobuda za vpis v Register žive kulturne dediščine Ta kulturna dediščina je edinstvena; tradicija, ki je svetovna posebnost, se je začela prav pri nas, v naši širši okolici. Po potrditvi pobude za vpis Prevoznega čebelarjenja tradicionalnega slovenskega čebelarstva v Register žive kulturne dediščine, ki sva jo pripravila Brane Kozinc in Anja Bunderla, sem pripravila pobudo še za izjemno kulturno slovensko čebelarsko dediščino poslikane panjske končnice. Delovna skupina koordinatorja varstva žive kulturne dediščine je v februarju 2016 obravnavala pobudo. Prijavljena nesnovna kulturna dediščina odgovarja kriterijem in je zato primerna za vpis v Register žive kulturne dediščine. V pobudi sem opisala začetke in vso zgodovino poslikave panjskih končnic, motive in tehnike, značilne samo za to vrsto umetnosti, pa tudi postopek pridobivanja mineralnih pigmentov in s tem izdelavo barv. Poznavanje tega je nujno za kakovostno poustvarjanje. Poslikane panjske končnice so deščice s panjev, navadno kranjičev. Čebelarji ali slikarji so jih poslikavali z namenom, da bi panje zaščitili pred zlim tako so slikali apotropeične simbole trutamore, simbole, monograme, svetniške motive. S poslikavanji so zaznamovali določene dogodke, upodabljali so zgodovinske in satirične prizore. Čebelam so želeli pomagati pri orientaciji, čeprav se le-te lahko znajdejo na svoje načine, čebelar je s poslikavami "označil" čebeljo družino in seveda, čebelam je polepšal dom, sebi pa okrasil okolico, si večal ugled... Kranjiče so čebelarji postavljali v arhitekturno značilne čebelnjake, ki so se slikovito vključevali v slovensko pokrajino. Ohranjenih je še več kot 3000 poslikanih končnic s 600 različnimi motivi, ki so v javnih in zasebnih zbirkah. Vsak današnji motiv, naslikan na deščico, še ni poslikana panjska končnica! Prevečkrat je le podcenjevanje dediščine. Prihaja pa čas, ko bomo ločili zrnje od plev. Kako izgledajo panjske končnice, poslikane po izvirnem tradicionalnem postopku, boste lahko videli na razstavi Anje Bunderla v mesecu maju na Blejskem gradu, kjer bo razstavljenih več kot 40 poslikanih panjskih končnic različnih motivov. Vabljeni na odprtje razstave s predstavitvijo 3. maja ob 18. uri. Anja Bunderla Vpis v glasbeno šolo V Glasbeni šoli Radovljica vas tudi letos vabimo k evidenčni prijavi za opravljanje preizkusa glasbenih sposobnosti, ki bo potekala od torka, 3. maja, do četrtka, 5. maja 2016, in sicer preko e-prijave na spletni strani šole oz. v tajništvu GŠ Radovljica od 11. do 17. ure. Sprejemni preizkusi bodo po razporedu, objavljenem na spletni strani šole ter na oglasni deski, potekali v petek, 20. maja, v soboto, 21. maja, ter v ponedeljek, 23. maja Vpis novo sprejetih učencev v 1. razred bo potekal od 6. do 8. junija 2016, hkrati pa tudi vpis v predšolsko glasbeno vzgojo (5 let stari otroci letnik 2011), glasbeno pripravnico (6 let stari otroci letnik 2010) in v baletni oddelek Glasbene šole Radovljica, v katerega se lahko vključijo 6, 7 in 8 let stari otroci (letniki 2010, 2009 in 2008). Glasbena šola Radovljica

11 GORJANC KULTURA, MLADI 11 Noč z Andersenom 2016 Tako, za nami je enajsta»noč z Andersenom«. Pridružili smo se im knjižnicam in šolam na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, v Avstraliji, Grčiji, Španiji, Švici, Novi Zelandiji, Avstraliji, ZDA, Keniji in drugod po svetu. In v tej noči je po svetu bedelo kar otrok in odraslih. Podatki še niso dokončni, so z domače spletne strani s same noči, saj končnega poročila še ni. Noč smo preživeli v knjižnici in imeli smo se super. Vse dokaze, kaj smo počeli, kako super je bilo, smo vestno beležili posneli smo cel kup fotografij, samo dogajanje pa predstavili s t. i. šovom. Sodelovalo je 12 otrok in sedem knjižničarjev, pridružili so se nam tudi gostje. Otroci so stari 12, 13, 14 in 15 let, kar pomeni, da so učenci tretje triade, dva izmed njih sta učenca Osnovne šole Antona Janše, ki je šola za otroke s posebnimi potrebami. Virozica gripozica nam je ponagajala že pred samim začetkom: v posteljo je položila nekaj udeležencev. Doma so iz različnih krajev občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje, ena pa je iz Občine Žirovnica, obiskuje pa knjižnico v Begunjah. Učiteljica iz Osnovne šole Antona Janša je bila z nami že sedmič, učitelj drugič in to, ali bosta z nami na- slednje leto, ni vprašanje, ampak tradicija. Pridružila sta se nam tudi manekenka Eva Vidic in maneken ter pisatelj Luka Poklukar, pri branju poslanice pa še Katja in Lindomar Koblar Sales. Vso noč sta bila z nami tudi novinarka RTV Slovenija Tanja Mojzer in snemalec Samo Finžgar. Še več pa naši domači strani: Božena Kolman Finžgar, Knjižnica A. Tomaža Linharta Radovljica Veseli smo, da smo se tudi letos lahko družili z babicami in dedki otrok iz Vrtca Gorje. Spomladanska čistilna akcija je uspela in tudi vreme je držalo z nami. Čiščenje igrišča je bila domena starejših skupin Veverice, Pikapolonice, Medvedki in Mucki. Odrasli v skupini Piščančki so urejali teraso najmlajših otrok v vrtcu. Med časom, ko smo mi urejali igrišče, sta bili dve ekipi na terenu. Otroci iz skupine Čebelice so pobrali tri vreče smeti v okolici gozdne hišice. Otroci in vzgojiteljici so bili presenečeni, da je bilo v grmovju cel kup vrečk s pasjimi kakci. Ugotovili so, da te kakce niso pustili tam kužki, ampak njihovi lastniki.»to je pa grdo,«so rekli otroci.»to je pa neodgovorno,«sta dodali vzgojiteljici. Otroci iz skupine Miške so med sprehodom po Gorjah prav tako nabrali tri vreče. Ti dvoletniki so se najprej naučili ločevati dele narave od odpadkov. Prišli so do spoznanja, da kamenčke, listke in vejice pustijo v naravi. Papir, plastiko in druge stvari, ki se jim reče smeti, pa so dali v vreče in jih na koncu odnesli v kontejner pred vrtcem. Hišnik Boštjan je pred pričetkom čiščenja pripravil potrebno orodje in ko je akcija stekla, smo bili prej kot v eni uri gotovi. Otroci so pometali, grabili, vozili samokolnice, nosili z vedri, pobirali vejice, kamne in to s tako vnemo, da se je kar kadilo in to dobesedno, ker je bila zemlja presušena in se je prah dvigoval do gležnjev. Stari starši so prav tako pometali, grabili, obrezovali grmičke, Čistilna akcija z babicami in dedki marec 2016 prelopatili vrtiček, peskovnik na igrišču in tudi tistega na terasi otrok skupine Piščančki. Nežina babica se je povsem posvetila zeliščnemu vrtičku. Valov dedek je pognojil, prekopal in poravnal vrtiček. Na pomoč je prišel tudi Maxov očka, ki je prekopal mali peskovnik. Ko je bilo vse opravljeno, so se otroci zahvalili starim staršem s pesmico ter z besedico hvala. Otroci so bili nagrajeni s čokoladnim pirhom, naši gostje pa so bili povabljeni k pogrnjenim mizam, kjer je zadišalo po praznikih. Nataša je spekla pehtranovo potico in pripravila obložene kruhke, v šolski kuhinji pa so pripravili sladico s čokolado in skuto. Vzdušje na igrišču je bilo delavno, napolnjeno s čudovito energijo posameznikov, ki so stremeli k istemu cilju spraviti igrišče v harmonijo. In prav to se je tudi zgodilo. Druženje je obogatilo tako otroke kot odrasle. Odrasli smo bili dober zgled otrokom, otroci pa so nas navduševali s svojo igrivo in naravno aktivnostjo. Še enkrat hvala za prijetno druženje! Otroci in zaposleni Vrtca Gorje

12 12 MLADI Mladi gasilci na delu! GORJANC Mladi gorjanski gasilci in gasilke so z delom začeli že januarja, ko so se začele priprave na gasilski kviz. Vaje so bile najmanj trikrat na teden, praktični del smo imeli v garaži, teoretičnega pa v učilnici. Na kvizu v okviru Gasilske zveze Bled-Bohinj smo sodelovali z eno ekipo pionirk in pionirjev in s štirimi ekipami mladink in mladincev. Pionirji so bili med enaindvajsetimi ekipami tretji, mladinke in mladinci pa so med šestindvajsetimi ekipami osvojili prvo, tretje, sedmo in deveto mesto. Na regijski kviz so se uvrstili ekipa pionirk in pionirjev ter dve ekipi mladink in mladincev. Pionirke in pionirji so bili trinajsti, mladinke in mladinci pa drugi in šestnajsti. Ekipa mladincev, ki je zasedla drugo mesto, se je uvrstila na državni kviz, ki je potekal v začetku aprila v Stični. Naši mladinci so med devetintridesetimi ekipami v svoji kategoriji dosegli odlično peto mesto. Mladi gasilci in gasilke so se udeležili tudi občnega zbora društva, ki je bil Med 24. februarjem in 1. marcem 2016 so se učenci OŠ Gorje udeležili izmenjave z Göttingenom. 14 udeležencev iz 8. in 9. razreda sva spremljali z gospo Biserko Lazar. Učenci so pri svojih novih nemških prijateljih preživeli zelo lep teden. Tudi vreme nam je bilo kljub zimi naklonjeno. Namen izmenjave je predvsem medkulturno spoznavanje in soočanje s samostojnostjo. Vsi učenci so bili z izmenjavo zelo zadovoljni, s prijatelji, ki so jim bili določeni, so se izredno dobro ujeli in ob koncu so se zelo težko poslovili. Vrnili so se polni pozitivnih vtisov, novih znanstev, izkušenj in pod vplivom novega najboljšega prijateljstva! V uteho jim je skorajšnje ponovno snidenje, ko nas že konec maja nemški vrstniki obiščejo in upamo, da jim bomo kot vedno znali pokazati najboljše. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj opisov naše dogodivščine. Mentorica Ana Fon Za izmenjavo sem se odločil, ker sem želel spoznati Nemčijo in to mi je ta vikend uspelo, čeprav ne vso Nemčijo, ampak del njene zgodovine (vzhodna in zahodna Nemčija). Spoznal sem pokrajino, ki me je zelo presenetila. Mislil sem, da ne bo veliko gozdov, ampak jih je bilo kar nekaj. Malo me je presenetila Učenci OŠ Gorje že šestič v Göttingenu velikost Nemčije. Da se iz Münchna v Göttingen voziš 4 ure, to v Sloveniji ni mogoče, tukaj pa še nisi prepotoval cele Nemčije. V Nemčiji je veliko različnih ras, od rumene rase, črne rase in seveda belcev. Spoznal sem Tomija, pripadnika črne rase in ugotovil, da je to čisto običajen Zemljan. Ko sem stopil z vlaka, sem bil čisto presenečen, saj je bil Tim (moj partner) čisto drugačen kot na sliki. Z njim sem se dobro ujel, tudi če ni moja generacija. Ima starejšega brata Yannicka, ki je v drugi polovici februarja, udeležili so se tudi pregleda društva sredi aprila. V tem trenutku potekajo vaje za orientacijsko tekmovanje, ki ga letos organizira naše društvo. PGD Gorje star 15 let. Mamici je ime Claudia, očetu pa Jörg. Imajo zelo radi mačke. Živijo v naselju Bovenden. To je čisto obnovljeno naselje, v katerem še danes gradijo hiše. Z vso družino sem se dobro ujel, tudi z bratom, saj smo igrali Fifo 16. Komunikacija med nami je potekala brez težav, ker je oče učitelj in mami tudi dela v razredu z učenci. Ker je imela Claudia rojstni dan, sta na obisk prišla starša Claudie in Jörga. Pokazal sem jim Slovenijo v knjigi, ki sem jo prinesel za darilo. Vsi so znali angleško, zato ni bilo težav.

13 GORJANC MLADI 13 V četrtek sem šel s Timom v šolo. Spoznal sem šolo in videl, da imajo blok ure in da imajo v razredu jakne in čevlje. Doma mi je Claudia razložila, zakaj je tako. Notri jih imajo zato, ker ne naredijo omaric, zunaj na obešalniku pa jih ne smejo puščati zaradi požarne varnosti. Nato smo odšli v muzej. Muzej stoji na meji med bivšo vzhodno in zahodno Nemčijo. Spoznali smo zgodovino po času druge svetovne vojne do padca Berlinskega zidu. V petek smo odšli v Hannover, v živalski vrt. Malo je bil prazen, ker smo prišli v zimskem času in je bilo veliko živali notri na toplem. Ko smo prišli nazaj, pa sem šel na njegovo tekmo. Pred tem smo šli na grad Plesse Burg. Od tam je bil lep razgled na mesto, v katerem živi. Zvečer smo šli v Sparkassenarena. Tam se je igrala prva liga v košarki med Göttingenom in Ludwigsburgom. Bilo je zelo dobro videti tekmo prve lige. Ko smo prišli nazaj, smo igrali Fifo z njegovim bratom na PS4. V nedeljo smo šli v PS - Speicher Einbeck muzej. Tam smo videli zgodovino motorjev in dirkalnih avtomobilov. V ponedeljek pa smo šli po mestu. Ugotovili smo, da ima mesto zelo veliko cerkva. V Nemčiji me je najbolj presenetilo to, da ti ne prodajo iger (PS3, PS4, XBOX ), če na njej piše starost, katere še nisi dosegel. Res komaj čakam, da oni pridejo v Slovenijo, na Gorenjsko, med Alpe. Miha Kolenc, 8. a Za izmenjavo sem se odločila zaradi sklepanja prijateljstva. Želela sem spoznati več ljudi, na splošno Nemčijo in druge kulture. Takoj ko sem prvič slišala za izmenjavo, sem si rekla, če mami dovoli, grem, saj zelo rada potujem. Poleg tega se lahko naučiš novih jezikov in se sprostiš od šole in drugih povzročiteljev stresa. Kot vsi ostali sem komaj čakala, da gremo v Nemčijo. Lansko leto je bila odpovedana in nato še s septembra prestavljena na februar. Bila sem malo nervozna, saj nisem vedela, kako bo s komunikacijo v živo. Vedela pa sem, da se bomo imeli zelo dobro, da bomo dobro spoznali Göttingen. Zanimivo je, da me ni bilo nič strah, da bi srečali begunce ali brezdomce. Tudi oni so ljudje in potrebno jih je spoštovati. Moji Nemki je ime Sophie. Ima sestrico Emily, atija Laurenta in mami Katio. Družina mi je bila zelo všeč, saj so kar nekako nori, zato nikoli ni bilo dolgčas. Sophijina najboljša prijateljica je Julia. Ko sta skupaj, sta kar malo otročji. Najprej mi je bilo to malo čudno, vendar sem se potem sprostila in to mi je postalo všeč. Sophie je živahna, lahko pa je tudi umirjena. Na začetku sva bili obe zadržani, nato pa sva se sprostili in se zelo ujeli. Pred odhodom sva komunicirali preko elektronske pošte, mislim da bo tako tudi ostalo. V sredo na vlaku smo se zelo zabavali, čeprav smo bili malo preglasni, pred prihodom v Göttingen pa sem postala malo živčna, saj nisem vedela, ali bo nerodno ali bova takoj začeli govoriti. No, prišel je čas, stopili smo z vlaka, pozdravili smo se, veliko pa sem se pogovarjala tudi z njeno mami, ker mi je postavljala veliko vprašanj, kar mi je bilo zelo všeč. Prišli smo domov, kjer smo že imeli večerjo, nato pa sva se igrali družabne igre. Zvečer sva se ob devetih odpravili vsaka v svojo sobo. Naslednje jutro sva odšli peš v šolo. Pouk se mi je zdel dolgočasen, saj so govorili v nemščini. Po končanem pouku smo odšli v muzej, kjer je bilo prikazano, kako so živeli takrat, ko so imeli še vzhodno in zahodno Nemčijo. Bilo mi je čudno, ker je gospod tam govoril nemško in ga nisem nič razumela. Pogosto sem spraševala Sophie, kaj je povedal. Morali smo v skupine po štiri. V naši skupini smo bile Sophie, Julia, Anita in jaz. Narediti smo morale določene naloge in opravile smo dobro. Prišli smo domov, povečerjali smo, nato sva se igrali Uno. V petek smo z vlakom odšli v živalski vrt. Zelo je velik! Bilo mi je všeč, saj imam zelo rada živali. Zvečer sta pri nama prespali Anita in Julia. V soboto dopoldne smo na neki delavnici delali živali iz filca z Ano in njeno Nemko Julio. Bilo mi je všeč, saj zelo rada ustvarjam. Popoldne smo se sprehodile po mestu, kjer sta mi Sophie in njena mama pokazali veliko zanimivosti. Vodnjak Gänseliesel predstavlja dekle, ki v svojih rokah drži gos in košaro. Vsak, ki v Göttingenu doktorira, ji prinese rože, mora pa tudi splezati do nje in jo poljubiti. Ona je največkrat poljubljena punca na svetu. Odšle smo tudi na Wilhelmsplatz, kjer je kip kralja Wilhelma. Pokazali sta mi tudi cerkev Sv. Jacobi, kamor je med II. svetovno vojno padla bomba. Na mesto sta padli samo dve. Šle smo tudi mimo gledališča, notri naj bi bilo zelo lepo, in mimo hiše, kjer je nekaj časa živel Benjamin Franklin. Videla sem tudi najmanjšo in najstarejšo hišo v mestu. Bilo je zelo zanimivo. V nedeljo smo odšli v muzej Phoeno, tam sem srečala tudi Ano in Anito. Bilo je zelooooo zanimivo. Domov smo prišli pozno zvečer. V ponedeljek smo bili prvi dve uri v šoli z našima učiteljicama in smo se pogovarjali, kaj smo počeli med vikendom. Tretjo uro smo odšli v mesto in tam delali naloge, povezane z zgodovino in znamenitostmi mesta. Popoldne smo se ob treh spet dobili v šoli, kjer smo imeli poslovilno zabavo. Zadnji dan sem zjutraj še do konca spakirala in bila sem slabe volje, ker moramo že oditi. Ob vstopu na vlak mi je šlo kar malo na jok, saj se nisem hotela posloviti. V spomin se mi je najbolj vtisnil sprehod po mestu in Phoeno. Opazila sem tudi drugačen sistem v šoli, imajo blok ure, v šoli so v čevljih, nimajo omaric. V Nemčiji ni toliko hribov, podobne pa so temperature. Obisk v Sloveniji se bo po mojem mnenju odvil dobro, mislim, da jim bo zelo všeč, saj imamo lepo naravo in Sophie že komaj čaka, da pride. Ne vem pa še, kaj bi ji pokazala v Sloveniji, mogoče Postojnsko jamo in morje. Ob odhodu se počutim v redu. Žalostna sem, ker moramo že oditi, vendar komaj čakam, da Nemci pridejo v Slovenijo. Mina Kikelj, 8. a

14 14 INFRASTRUKTURA BLED GORJANC OBVEŠČANJE UPORABNIKOV O SKLADNOSTI PITNE VODE, UGOTOVLJENE V OKVIRU NOTRANJEGA NADZORA Kakovost pitne vode v občinah Bled in Gorje v letu 2015 V februarju smo na hrbtni strani položnice in v občinskem glasilu objavili povzetek poročila o skladnosti pitne vode, s katero oskrbujemo vaše domove, kar smo dolžni skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Na poročilo je bilo nekaj odziva, zato vas vljudno vabimo, da si celotno»letno poročilo o oskrbi s pitno vodo v občinah Bled in Gorje za vodovode v upravljanju Infrastrukture Bled d.o.o.«in še več informacij o vodovodu: ogledate na naši spletni strani www. ibled.si ( si/sl/dejavnosti/vodovod/zdravstvenaustreznost-pitne-vode), nam pišete na info@ibled.si in vam ga bomo posredovali, pokličete na 04/ za dodatna pojasnila. čezmerne potrošnje in vse večjega onesnaževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V večjem delu sveta tako porabljamo več vode, kot se je v naravi lahko obnovi po naravni poti. Na to problematiko opozarja tudi OECD, ki v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. Komunalna podjetja smo se zato odločila, da prebivalce opozorimo na to problematiko in pokažemo, koliko vode se skriva v živilih ter dobrinah, ki jih trošimo vsak dan. Ko govorimo o porabi vode, nas večina pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, čiščenje in osebno higieno. V resnici pa le malokdo ve, da se ogromne količine vode porabijo tudi za pridelavo in proizvodnjo dobrin. SVETOVNI DAN VODA Za dvaindvajsetega marca, ob svetovnem dnevu voda, smo v okviru projekta Skupaj za boljšo družbo pred upravno stavbo podjetja predstavili, koliko litrov vode se skriva v živilih in dobrinah, ki jih uporabljamo vsak dan. Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5000 litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjšega bazena. Pri tem največ vode porabimo s potrošnjo živil in dobrin. Danes imamo na Zemlji enako količino vode, kot smo jo imeli pred tisočletji, vendar zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, Tudi z nakupom sadja, zelenjave, mesa ali oblačil porabimo od nekaj sto do nekaj tisoč litrov vode. Tako poleg neposredno porabljene vode vsak dan porabimo še ogromne količine virtualne vode, kar skupaj predstavlja našo celotno porabo vode oz. naš vodni odtis.

15 GORJANC INFRASTRUKTURA BLED 15 Občane spodbujamo, da se odločate za izdelke in živila, za katere je bilo porabljene manj vode, kupujete lokalno pridelana živila ter se ravnate po načelu odgovorne potrošnje in kupujete zgolj tisto, kar potrebujete. SODELUJEMO V AKCIJI ZBIRANJA ODPADNIH PLASTENK ZA NOV INKUBATOR Vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti mi, za Slovenijo stara plastenka za nov inkubator je namenjen ozaveščanju mladih o recikliranju odpadnih plastenk in krožnem gospodarstvu, hkrati pa tudi zbiranju odpadnih plastenk PET za sofinanciranje nakupa inkubatorja v porodnišnici Kranj. Projekt organizirata Društvo Tandem Zagorje in družba za ravnanje z odpadno embalažo Unirec v sodelovanju s programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. Naše komunalno podjetje podpira projekt z brezplačnim nameščanjem zabojnikov za namensko zbiranje odpadnih plastenk pri osnovnih šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih v našem lokalnem okolju, ki so pristopili k projektu. Ko so zabojniki polni, poskrbimo za njihovo brezplačno praznjenje ter vodimo evidenco zbranih odpadnih plastenk. Po Sloveniji bodo namreč med 22. marcem 2016, ko obeležujemo svetovni dan voda, in 22. aprilom 2016, ko je svetovni dan Zemlje, odpadne plastenke zbirali otroci in mladi v več kot 170 osnovnih in srednjih šolah, vrtcih, centrih šolskih in obšolskih dejavnosti ter drugih zavodih. Sodelovali bodo v 2. državnem tekmovanju v zbiranju odpadnih plastenk in v ustvarjalno-raziskovalnem natečaju ter se potegovali za lepe nagrade, hkrati pa bodo tudi dobrodelni. Več odpadnih plastenk kot bo zbranih, višji bo znesek od njihove prodaje, ki ga bo družba za ravnanje z odpadno embalažo Unirec namenila sofinanciranju nakupa inkubatorja v porodnišnici Kranj. V projektu lahko sodelujejo tudi podjetja, obrtniki ter javne in druge ustanove, ki morajo dosledno in pravilno ločene plastenke pripeljati v najbližji Dinosov prevzemni center. ZBRANI ODPADKI V LETU 2015 Količine (v tonah) zbranih evidentiranih odpadkov v zadnjih treh letih: Mešani komunalni odpadki Kosovni odpadki Mešana embalaža Steklena embalaža Papir in papirna embalaža Biorazgradljivi kuhinjski odpadki Zeleni vrtni odpad Ostali ločeni odpadki ton Primerjava najpogosteje zbranih količin odpadkov MKO + KO EMBALAŽA BIO + ZELENI V letu 2015 smo zbrali 5327 ton vseh evidentiranih odpadkov. Od vseh teh odpadkov smo zbrali 1259 ton (24 %) mešanih komunalnih odpadkov in 4068 ton (76 %) ostalih ločenih odpadkov. Količina mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov je za 161 ton manjša v primerjavi z letom 2014, zbrana količina mešane embalaže pa za 38 ton večja. Prav tako je za 46 ton večja zbrana količina biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v primerjavi z letom V 2015 letu smo začeli ločeno zbirati trdo plastiko in jo zbrali 16 ton. S tem se je delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov še dodatno zmanjšal.

16 16 INFRASTRUKTURA BLED GORJANC PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOKU Všečkajte našo stran, da boste lahko ves čas sledili vsem našim novostim, pobudam, nagradnim igram in obvestilom.

17 GORJANC MLADI 17 Občina Gorje podpira drsanje, smučanje in plavanje v vrtcu S tečajem plavanja zaključujemo izvedbo treh tečajev, ki so se tekom leta zvrstili v vrtcu. Plavanje je potekalo v bazenu v Radovljici pod vodstvom trenerjev plavanja iz Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica. Večina otrok je odpravila strah pred vodo, najpogumnejši pa so postali že pravi plavalci. Jeseni so otroci pričeli z drsanjem. Trenerji iz HDD Bled so navdušili otroke za šport na drsalkah. Otroci so si najprej pomagali s stoli, proti koncu tedna pa so bili vse bolj spretni in so drsali samostojno. V januarju smo v pretopli zimi iskali sneg in ga na koncu našli na blejski Straži. Vzgojiteljice so otroke spremljale na sedežnici, da je tečaj potekal neovirano. Ta je otrokom omogočil veselo in varno smučanje, za kar so najbolj poskrbeli Sportyjevi učitelji. Zaključek smučanja si je ogledal tudi župan Občine Gorje, gospod Peter Torkar, in otrokom zaželel uspešno smučanje s starši. Vsi trije tečaji so potekali v dopoldanskem času. V petih dneh kontinuiranega strokovnega dela športnih učiteljev ter vaditeljev so se otroci spoznali s posamezno veščino ter pridobili oziroma izpopolnili svoje znanje. Na zaključke posameznih tečajev so bili povabljeni tudi starši, ki so si ogledali napredek svojih otrok. Občina Gorje že vrsto let pokriva stroške vseh treh tečajev, za kar smo jim v vrtcu resnično hvaležni, saj izvedba tovrstnih dejavnosti omogoča izpolnjevanje načela enakih možnosti za vse otroke eno leto pred vstopom v šolo. Hkrati je področje gibanja izredno pomembno za vsesplošen razvoj otroka. Za prihranek 210 evrov so jim hvaležni tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec eno leto pred vstopom v prvi razred. Ivica Knaflič, Vrtec Gorje HDD Bled je z gostovanjem v Italiji zaključilo tekmovalni del sezone 2015/16. Fantje pod vodstvom trenerjev Branka Brganta in Gorazda Hitija, rojeni leta 2006 in 2007, so se udeležili mednarodnega turnirja v Val Gardeni in tam kar malo nepričakovano osvojili 1. mesto, v ekipi pa so imeli tudi najboljšega branilca turnirja. Povedati moramo, da so na vseh tekmah igrali prav vsi fantje, tako oba golmana kakor ostalih 16 fantov in da niso bili niti enkrat prikrajšani za igro. To pomeni pravi in pošten odnos trenerjev do igralcev. Ta turnir je bil nagrada za celoletno HDD Bled vabi k vpisu delo fantov in tudi prvi turnir, ki se igra čez celo igrišče in je uvod v igro pravega velikega hokeja. Prav zaradi tega smo bili v prvi fazi malo skeptični, ker se hokej začne igrati po pravilih, ki veljajo za vse kategorije razen za hokejsko šolo. Fantje so s svojim pristopom, poslušnostjo in seveda z borbenostjo presenetili in odigrali tekme na nivoju, za kar so bili večkrat tudi nagrajeni z aplavzom s tribune prav vseh staršev, tako naših kakor tudi tujih. Vrstni red turnirja je bil: 1. HDD Bled, 2. Bozen Academy, 3. EHC Lusteanu, 4. Ritten Sport, 5. USG Zoldo/alleghe, 6. HC Gherdeina. Hokejsko drsalno društvo (HDD) Bled in hokejska šola bratov Rudi in Gorazd Hiti sta ponovno dokazala pravilno usmerjenost in način dela pri učenju drsanja, spoznavanju hokejske igre in športnem obnašanju mladih športnikov in zato ob tej priložnosti vabimo mlade fante in dekleta k vpisu v klub. Vse potrebne informacije glede vpisa in pogojev pa dobite na u: info@ rudi-hiti.si ali na telefonski številki Branko Brgant

18 18 ŠPORT GORJANC Slavospev mladini in športu končni obračun uspešne sezone Težko je verjeti, kaj vse se je zgodilo v letošnji sezoni, zunanji opazovalec bi rekel, da je nemogoče doživeti toliko vsega od decembra do konca marca. V ŠD Gorje smo ponosni na našo mladež, na njihov izjemen prispevek in voljo, ki so jo pokazali v teh mesecih. Za vse, ki morda niste podrobneje spremljali vseh dogodkov, pa kratek sprehod skozi pretekle dogodke in tekmovanja. Naši tekmovalci in tekmovalke so nastopili na devetih državnih prvenstvih v teku in sedmih državnih prvenstvih v biatlonu v vseh kategorijah in odnesli množico naslovov in ostalih izvrstnih uvrstitev. Tekači so tekmovali za Pokal Geoplin na šestih tekmovanjih v vseh kategorijah in na treh tekmovanjih No Border Cup, ki združuje tekače in tekačice treh sosednjih držav, Italije, Avstrije in Slovenije. Biatlonci in biatlonke so tekmovali na enajstih tekmovanjih za Pokal Slovenije. Poleg tekmovanj za slovenske pokale so se udeleževali tudi mednarodnih tekmovanj. Mladi tekači se vsako leto pomerijo s svojimi vrstniki iz cele Evrope na neuradnem evropskem prvenstvu za mlade Topolino v Italiji, od koder se redno vračajo z odličnimi uvrstitvami. Starejši kolegi so se, poleg tekem kontinentalnega pokala, kot reprezentanti udeležili mladinskih olimpijskih iger v Lillehammerju od 12. do 21. februarja (Anja Mandeljc in Luka Markun), mladinskega svetovnega prvenstva v Rasnovu v Romuniji od 22. do 28. februarja (Anja Mandeljc), Eva Urevc in Miha Ličef sta dobila priložnost nastopati na tekmi svetovnega pokala v Planici od 16. do 17. januarja. Vsi se spomnite našega dobrodelnega koncerta Zvezde na snegu, ko smo pospremili ekipo gorjanskih šolarjev, sicer članov ŠD Gorje, na tekmovanje ICG v Innsbruck. Biatlonci so poleg tekmovanj v slovenskem pokalu in na državnih prvenstvih uspešno zastopali barve Slovenije in ŠD-ja Gorje na mednarodnih prizoriščih. Posebno pozornost vsekakor zasluži Miha Dovžan, ki je letos uspešno nastopal na osmih prizoriščih tekem svetovnega pokala. Verjetno še dolgo ne bomo pozabili njegovega fantastičnega nastopa na Pokljuki, ko je ogrel dlani in srca več tisoč mladih navdušencev. Njegovo streljanje je bilo brezhibno, celo najhitrejše na tisti tekmi. Z reprezentanco Slovenije je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Oslu od 29. februarja do 13. marca. Nika Vindišar in Rok Kenda, prav tako člana C-reprezentance, sta na treh prizoriščih IBU-mladinskega pokala v biatlonu dosegla izvrstne rezultate. Na finalnem tekmovanju na Pokljuki od 16. do 20. marca, kjer je obenem potekalo tudi mladinsko odprto prvenstvo, je Nika Vindišar v skupnem seštevku svoje kategorije osvojila fantastično 3. mesto. Tole je kratek sprehod skozi pomembnejše dogodke te sezone. Nekaj sem jih izpustila, pa ne zato, ker jih je preprosto preveč. V letošnji sezoni je v otroški kategoriji za Pokal Geoplin tekmovalo 7 tekmovalcev in 7 tekmovalk, ki so v skupni razvrstitvi osvojili naslednja mesta: mlajše deklice 4. mesto Zala Repe, 6. mesto Tinkara Zalokar, 10. mesto Tjaša Skubin in 19. mesto Andreja Hudovernik. Med mlajšimi dečki so med prvimi petimi tekmovalci štirje člani ŠD Gorje, in sicer 1. mesto Ožbe Mulej, 2. Jure Šoklič, 3. Aljaž Šoklič, 5. mesto Domen Gomilar in 23. mesto Luka Košir. Klara Vindišar je med starejšimi deklicami osvojila 3. mesto v skupni razvrstitvi, 18. mesto Nika Mežek in 22. mesto Sandra Markun. Med starejšimi dečki je Jošt Mulej osvojil 3. mesto, Aljaž Korošec pa 18. mesto. V kategoriji odraslih se je iz našega kluba borilo 7 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Med mlajšimi mladinci je Matej Mandeljc osvojil 12. mesto in Gašper Šoklič 17. mesto. Mlajše mladinke so osvojile: 6. mesto Rebeka Hudovernik, 14. mesto Tina Mužan in 24. mesto Manca Zalokar. Med starejšimi mladinci je Luka Markun osvojil 4. mesto, med starejšimi mladinkami pa Anja Mandeljc 2. mesto in Nika Vindišar 16. mesto. Med juniorji je Miha Ličef zmagal, pri članicah je Eva Urevc osvojila 2. mesto, Veronika Jakopič 11. in Martina Jakopič 13. mesto. Med člani je za ŠD Gorje osvojil 1. mesto Domen Potočnik, Matjaž Poklukar 16. in Jože Poklukar 19. mesto. Med biatlonci je tekmovalo 18 tekmovalcev in tekmovalk. V skupnem seštevku so se razvrstili takole: med člani je Miha Dovžan osvojil 4. mesto, med starejšimi mladinci Rok Kenda 3. mesto, med mladinkami Nika Vindišar 6. mesto, Neva Pančur 8. mesto. V otroških kategorijah pa med starejšimi dečki Jošt Mulej 8. mesto, Matej Mandeljc 12. mesto. Med mlajšimi dečki je Ožbe Mulej osvojil 9. mesto, Aljaž Korošec 11., Jure Šoklič 13., Aljaž Šoklič 18., Luka Košir 20. in Domen Gomilar 21. mesto. Med mlajšimi deklicami je Klara Vindišar suvereno zmagala, Zala Repe je bila 7., Nika Mežek 10., Tinkara Zalokar 13., Tjaša Skubin 22. in Sandra Markun 27. Seveda vseh teh uspehov in veselja ne bi moglo biti brez strokovne podpore in vodenja. Trenersko vlogo so v tej sezoni uspešno odigrali glavni trener Janez Petkoš, trenerka mlajših kategorij Nuša Pogačar in pomočnik trenerja Domen Potočnik. Vsak posebej je vnesel v vadbo in pripravo na tekmovanja svojo energijo, vendar so kot uigrana ekipa odlično opravili svoje delo. Najbolj pomembno je, da se otroci dobro počutijo v družbi svojih vrstnikov in da je trening del igre in prijetnega druženja. Kajti šport ni le trdo delo in odrekanje, je tudi del odraščanja in sprejemanja dobrih in malo manj dobrih izkušenj. V tej veliki ekipi posameznikov, ki skrbijo za vse te tekmovalce, so starši, ki skrbijo za to, da so smuči namazane in urejene, da je poskrbljeno za vse ostalo na tekmovanjih, da so organizirani prevozi in še veliko drugega. In če nas boste (starše, tekmovalce vseh starosti, naše podpornike), dragi obiskovalci prireditve, opazovali pri delu na letošnjem Jurjevem semnju in na Pomladnem krosu, vedite, da vse to delamo z veseljem in z mislijo, da bomo otrokom omogočili, da se srečajo s športom in načinom življenja, ki je prijetnejši in prijaznejši od sedenja za računalnikom in brezciljnim postopanjem po ulicah. Tekmovalci si bodo privoščili krajši aktiven počitek in ker se bliža konec šolskega leta, bodo skušali ujeti tudi kakšno zamujeno uro iz sezone. Kmalu pa se začnejo nove priprave in postavljanje ciljev za novo sezono. Za uspešno sezono pa le čestitke in seveda veliko zdravja in nove energije za novo sezono. Renata Ambrožič, ŠD Gorje

19 GORJANC ŠPORT, OGLASI 19 Slovenska vojska je v sodelovanju z organizacijami in društvi tudi letos pripravila tekmovanja v streljanju z vojaško puško M48. Tekmovanja so organizirana na območju celotne države, njihov cilj pa je poleg samega tekmovanja tudi usposabljanje prebivalstva o ravnanju z vojaškim orožjem. V okviru sodelovanja gasilskih društev, ki so se prijavljala preko Gasilske zveze Slovenije, sta se tekmovanja udeležili dve ekipi PGD Podhom. Ekipo so sestavljali po trije tekmovalci. Na tekmovanje, organizirano za udeležence z Gorenjske, smo se odpravili v soboto, 16. aprila. Streljali smo na strelišču Slovenske vojske v Crngrobu. Tudi letos je bilo tekmovanje zgledno organizirano in izvedeno. Takoj po opravljeni prijavi ekip je sledilo žrebanje strelskih mest in seveda obvezno usposabljanje o ravnanju z orožjem. Pri streljanju z vojaškim orožjem je pač varnost vseh udeležencev najpomembnejša. Streljanje so opravili člani obeh ekip naenkrat. Najprej je bilo potrebno izvesti pet strelov za preizkus, nato pa deset strelov za tekmovanje. Obe ekipi PGD Podhom sta se odlično odrezali. Od 53-ih ekip je ekipa PGD Podhom v sestavi: Miha Marolt, Janko Peterman in Jakob Por dosegla 8. mesto, ekipa v sestavi: Miha Žvan, Jure Taborin in Klemen Kovačič pa 9. mesto. Posamezno so od 159-ih udeležencev člani PGD Podhom dosegli: 4. mesto (Miha Marolt), 11. (Miha Žvan), 35. (Jure Taborin), 62. (Janko Peterman), 80. (Jakob Por) in 106. mesto (Klemen Kovačič). Jakob Por Tekmovanje v streljanju z vojaško puško PROMOCIJA IZOBRAŽEVANJA ZA OHRANJANJE ZDRAVJA ZNANJE, POGUM IN VOLJA Osmišljanje življenja v starosti Ker želimo, da skrb za zdravje postane vaša vrednota, vas vabimo, da se v okviru Tedna vseživljenjskega učenja udeležite BREZPLAČNIH delavnic projekta 3FIT, ki jih bomo izvedli v Društvu upokojencev Gorje. KAJ POMENI BITI POGUMEN? ponedeljek, 16. maj 2016 ob 17. uri KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE VODILO V ŽIVLJENJU ponedeljek, 23. maj 2016 ob 17. uri Delavnici bo izvedel dr. Branko Brinšek. Zagotovite si mesto na delavnicah in pokličite: ali pišite: 3fit@lu-jesenice.net www. norwaygrants.si lu-jesenice.net/3fit-projekt/

20 20 PRIREDITVE, OGLASI GORJANC KOLEDAR PRIREDITEV Odprtje razstave s predstavitvijo»poslikane PANJSKE KONČNICE«Anje Bunderla v torek, 3. maja ob 18. uri v Galeriji Stolp na Blejskem gradu MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, sladkor) v sredo, 4. maja ob 08:30 v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje v četrtek, 12. maja ob 08:30 v sejni sobi občine IGRALNA URICA Z GRDINICO; O Grdinici, njenih prijateljih in njihovih razburljivih dogodivščinah z avtorjem Lukom Poklukarjem v petek, 6. maja ob 17. uri v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu ORIENTACIJA ZA GASILSKO MLADINO v organizaciji PGD Gorje v soboto, 14. maja ob 9. uri za Gorjanskim domom 8. TRADICIONALNI ŠIMNOV POHOD v soboto, 14. maja; zbor ob pri Kunavcu v Krnici PROGRAM ZA OTROKE v organizaciji Knjižnice A. T. Linharta Radovljica v torek, 17. maja ob 17. uri v Gorjanskem domu TRADICIJA TREH VASI predstavitev vasi Zasip, Žirovnica, Podhom (Prgarija, Kašarija, Kraparija) v petek, 20. maja od 7. do 10. ure na Homu Kulinarični in kulturni program treh vasi z vklapljanjem v oddajo»dobro jutro«na RTV SLO1 KONCERT PESMI, POSVEČENIH MARIJI v soboto, 21. maja po večerni maši (ob 19:45) v farni cerkvi Sv. Jurija v Zgornjih Gorjah Nastopajoči: Klemen Torkar, citrarska skupina KD Ihan, violinista Peter Napret in Luka Štiftar ter ženski pevski zbor Jutro Vstop: prostovoljni prispevki ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJKETA 3FIT»Čili in zdravi starosti naproti«v sredo, 25. maja od 9. do 16. ure v dvorani Kolpern na Jesenicah Prijave na: info@lu-jesenice.net Delavnice v sklopu programa "Čili in zdravi starosti naproti" v torek, 3. maja ob 18:30 v prostorih DU Sp. Gorje»Kako ohranimo možgane in um mlade ter telo prožno in neboleče tudi v zrelih letih?«; predava Zora Vadnjal Gruden v sredo, 4. maja ob 15. uri na recepciji hotela Triglav»Aerobika v vodi in plavanje«; vodi Eva Pušnik v ponedeljek, 16. maja, ob 17. uri v prostorih DU Sp. Gorje»Kaj pomeni biti pogumen?«; predava Branko Brinšek v ponedeljek, 23. maja ob 17. uri v prostorih DU Sp. Gorje»Kaj je najpomembnejše vodilo v življenju?«; predava Branko Brinšek POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj. DEŽURNA SLUŽBA: Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril. NOVO Izdelava spomenikov in nagrobnih napisov.