ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

Size: px
Start display at page:

Download "ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018"

Transcription

1 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ

2 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič Delak Novinarji: Daša Đukić Maljevac, Lara Ferlih, Ivana Gajšek, Melani Kolbl, Mija Kramar, Eva Krštinc, Špela Ravnikar, Tea Tominc, Zala Zebec Sodelavci: Katja Belec, Neja Iskra, Luna Kajin, Pia Traunšek, Denisa Zidar Gostujoči sodelavci DDBL: Irena Gnezda, Samo Lesar, Katja Sivka, Špela Verdnik, Eva Ana Zudič Bivši gostujoči sodelavci: Sonja Črv, Helena Čuka, Maša Dvornik Rački, Ana Ferfolja, Maša Iskra, Sandra Jazbec, Vanesa Kmetič, Gašper Krajnc, Mirjam Kramar Rotar, Urška Krek, Irena Kuhar, Hana Pertot, Natalija Potočnik, Doris Primc, Marko Renko, Valentina Težak, Zala Vidic, Aida Žečkanović Posebna zahvala: Andreju Čučku in Valeriji Kranjec - SMGŠ Risarji/likovni snovalci: Živa Hrovatin, Doroteja Juričan, Melani Kolbl, Tinkara Plos, Burja Podlesnik, Mia Škoberne FOTOGRAFIJE: domski arhiv OBLIKOVAL: Amel Hodžić KAZALO # DOGAJANJE Cenzura skozi dejstva DOGAJANJE 12 INTERVJU Renata Delak Veberič Amel Hodžić NEKDANJI NOVINARJI CENZURE 26 SEDANJI NOVINARJI CENZURE 27 KOLUMNA 30 RAZŠIRJAMO OBZORJA Kanada in Amerika 34 KOLUMNA Vam povem zgodbo? 38 CENZURISTKI SE PREDSTAVITA Hana Kerin Katja Belec 40 ZAKLJUČNI LETNIKI 44 FOTO DDB 47 ANKETA *Tiskano na reciklažnem papirju TRŽENJE: neprofitno dostava v sobo NAKLADA: 250 izvodov PRELOM in TISK: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana NASLOV UREDNIŠTVA: Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28, 1000 Ljubljana. 2

3 Cenzura, ki ni cenzurirana, tokrat govori o sebi! Drage bralke, cenjeni bralci, spet je prišel ta dan. Upamo, da smo vas še ujeli v»dijaku«in ne na morju (tja bomo težko pošiljali Cenzuro!). Udobno se namestite v senčki in uživajte v branju (predpostavljamo, da imate ocene že bolj ali manj zaključene in da je šolska vročica že za vami). V tej številki boste izvedeli veliko zanimivega o zgodovini naše revije, zato pripravite možgane za pridobivanje številnih informacij, občudovanje neverjetnih slik in izjemnih izdelkov naših dijakov. Prepustite se, da vam predstavimo svet pisanja in izražanja misli učinek je večji, kot si lahko predstavljate. Skratka, prebirali boste lahko o bivših sodelavcih Cenzure, čakajo vas zanimivi intervjuji in drugi prispevki. Pisanje marsikomu predstavlja pomemben del vsakdana, mogoče pa navdušimo še koga, da ne piše le za šolo, sebe, ampak tudi za našo preljubo Cenzuro. Uvodnik smo napisali vsi novinarji Cenzure. 3

4 UVODNIK Renata Veberič Delak CENZURA SKOZI Cenzura je bogat vir kronike DDB-ja: koliko spominov, koliko dijakov, novinarjev Cenzure, generacij: vmes pozabljenih, a preko fotografij v Cenzuri v trenutku spet oživljenih; pa koliko vzgojiteljev: nekoč mladih in danes že vidno starejših, ki še vedno vztrajamo v DDB-ju; pa vzgojiteljica - danes ravnateljica in obratno - bivši ravnatelj je danes vzgojitelj; pa žal prehitro preminula vzgojiteljica in kup vzgojiteljev v zasluženi upokojitvi, ki so pisali same začetke dela v dijaškem domu; pa ogromno začasnih vzgojiteljev, ki so danes zaposleni»bog si ga vedi kje vse«, a za vsakim je ostal dragocen intervju v Cenzuri; pa podmladki vzgojiteljev, ki smo jih vedno veseli; in seveda ostali tehnični kader, varnostniki, kuharsko osebje, snažilke in uprava, ki smo jim v Cenzuri tudi vedno namenjali prostor; tukaj je še svetovalna služba, ki tudi ni ostala nepokrita: v tem času sta se zamenjali dve svetovalni delavki, naš Samo pa se je odločil, da ne bo več vzgojitelj, ampak bo preizkusil še svetovalno službo. Neopažene niso ostale niti naše praktikantke, pa dijak, ki je na domskih dogodkih tudi kdaj zapel, danes pa je že vrsto let zaposlen pri nas kot vzdrževalec in novopečeni očka Cenzura je tudi bogat vir talentov naših dijakov: avtor legendarnega logotipa (za katerim se je izgubila vsaka sled o avtorstvu); mega stripi, ki jih od sedanjih generacij pogrešam, posebej se je uveljavil Gašper Krajnc in Jernej Šabec, ki je tudi imel talent, vendar je bila njegova odzivnost res počasna, pa kljub temu nam je zapustil lepo dediščino; vrhunske karikature in risbe v prvem letu izdajanja s strani študentke, pa dijaka Marka Renka, Mateja Kocjančiča, ki je sprejel tudi izziv risanja portretov, vmes nam je Cenzuro s karikaturami, risbicami popestril vzgojitelj Rajko Bajt, pa zanesljivi fotograf prve generacije Andraž Jež; pa mnoge konstruktivno - kritične kolumne, ki so nam dale misliti Pa obrazi političnih pomembnežev, ki so se obrnili v našem domu: bivši minister za šolstvo in šport valec Peter Mankoč, metalec diska Primož Kozmus, nogometaš Ermin Šiljak; mnogi različni stroko ki npr. mladinska pisateljica Janja Vidmar in pesnik, pisatelj Esad Babaćić; da ne pozabim na»stan Ana Marija Mitić, Pižama, Tin Vodopivec, Lucija Ćirović, Martina Ipša, Perica Jerković, Tanja Kocman še glasbeniki: razni ansambli, v katerih so delovali naši ali bivši dijaki; pa glasbene eminence: Nuša In seveda prikaz delovanja in preoblikovanja dijaškega doma: vzgojno delo, spreminjanje vzgojnih skupin v mešane, adaptiranje prostorov, gradnje Pa dokumentiranje številnih domskih dogodkov; pa iskanje možnosti, da dijaki izražajo svoje potrebe preko različnih rubrik, od kritik, pohval, zadovoljstva Manifestacije pakah; neuča zaradi večneg»feedbackih«žrtvovanje svo Prva številka Cenzure je luč sveta zagledala januarja 2002, v črno-beli obliki, v formatu malega šolskega zvezka, v souredništvu mene in takratne vzg. Nives Zelenjak: število strani: 11; naslednja številka je bila že februarja, število strani: 24; pa marca, število strani: 27; številke april v arhivu knjižnice ne najdem (verjetno smo ta mesec izpustili); zadnja številka v tem šolskem letu je št. 5 - maj/junij, število strani: 28. Promocijski material, ki nam pogosto pride prav. Dijakom lahko sodelovanje pri Cenzuri odpira vrata za sodelovanje na drugih natečajih, meddomskih projektih, zunanjih projektih, časopisih, zbornikih, celo mednarodnih kongresih domske vzgoje, priporočilih, ali pa pripomore k nabiranju ur potrebnih za izvenšolske vsebine. Še zadnje dejstvo: skozi številne generacije, ki so/ste pri Cenzuri sodelovale kot del novinarske ekipe ali kot občasni zunanji sodelavci, je žal šlo veliko, preveliko talentov mimo nas. Mogoče zato, ker si niste upali, hoteli Ali pa ste se bali, se podcenjevali, preprosto niste bili pripravljeni žrtvovati nekaj svojega izvenšolskega časa. Škoda! V naslednjih šolskih letih je oblika ostajala enaka, edino Cenzura je začela pridobivati na kilogramih. Strani je bilo vedno več, vedno več 4je bilo dobro napisanih člankov, razmišljanj, refleksij, kolumn, pa tudi poročanj iz domskih dogajanj in aktivnosti. Največje doseženo število stra ni Cenzuri, ker pa se je število Cenzura začela izhajati dvakra

5 DEJSTVA IN ŠTEVILKE Obrazi urednikov Cenzure (po spominu): prvi, ki je zaoral ledino je bil Borut Rutar, za naslednjo številko Metka Hajdič, za dalj časa Irena Kuhar, ki je vpeljala Zalo Vidic, pa urednik Rok Conta (za katerim so se žal izgubile vse sledi), Aleksandra Košir in Maja Plantan sta urednikovali skupaj, Katarina Pejčić, Maša Iskra, Valentina Težak in nazadnje Karin Kristan in Bor Ravbar. Če na tem mestu dodam še šole oz. smeri, ki so jih dosedanji uredniki obiskovali, se bo izkazalo, da smo tudi pri Cenzuri odprti do vseh: Srednja gradbena, geodteska (in takrat še ekonomska šola), Srednja strokovna in poklicna šola - tekstilna smer, Gimnazija Bežigrad (z dvema urednicama), pa SVŠGLJ: plesna smer, vzgojiteljska in dramska, Frizerska šola in še ekonomska smer na Srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli. In seveda obrazi: obrazi dijakov, ki so kdaj pokukali na površje in nam razkrili svoje skrite talente; ali obrazi dijakov, ki so bili vidni na vsakem koraku in so naravnost ljubili poziranje in pozornost; pa obrazi dijakov, ki so bili včasih tudi problematični in so se kot taki zapisali v zgodovino DDB-ja; pa obrazi dijakov posebnežev; pa takih, za katere se je kdaj kdo vprašal ali je iz našega doma in še bi lahko naštevala. Skupno vsem je, da so bili naši in danes bi z veseljem želeli vedeti kako živijo, kaj počnejo Milan Zver in Igor Lukšič, pa zunanji minister Samuel Žbogar; obrazi športnikov: plavnjaki, ki so bili vključeni v kakšne okrogle mize, delavnice Na drugi strani pa kulturnid up«komike, današnje medijske zvezde, ki jih videvamo na vsakem vogalu: Vid Valič,, Ivan Šarić iz Hrvaške in še mnogo drugih; obrazi srednješolcev iz»impro lig«; tukaj so Derenda, Adi Smolar, Murat & Jose. različnih občutij: veselje ob izidu vsake nove številke; razočaranje, jeza, ob kakšnih nepotrebnih nakanost, da jo končno držimo v rokah; frustracije ob čakanju na članke dijakov; izogibanje mentorici, a teženja; ponos dijakov, ko berejo in gledajo lastne članke; posebna energija in povezanost ob na članke in druge izdelke, ko se»mailamo«; razreševanje različnih zapletov, ki so del takšnega dela; jega časa; preobremenjenost; obremenjenost z roki, tekmovanje s časom, stres za dijake in mentorico. Način dela, ki se spreminja in na srečo vedno bolj olajšuje proces nastajanja Cenzure, predvsem pa moje delo: maili in FB so vsekakor v pomoč pri lažji in predvsem hitrejši komunikaciji ter zbiranju člankov. Za primerjavo; prva generacija cenzurinih novinarjev je članke pisala še vse na roko in ker so bili večinoma dijaki že takrat zelo zaposleni, sem sama tipkala njihove, kdaj tudi neberljive, tekste. To je generacija, ki sem jo najtežje izbrskala preko današnjih socialnih omrežij, mailov pa takrat še ni bilo. Kljub temu sem vesela, da sem našla stik z dvema risarjema, začetnikoma stripov in risb pri Cenzuri. Oba se danes profesionalno ukvarjata z ilustracijo (otroško) in stripi, ter se z veseljem spominjata svojih začetkov pri Cenzuri. V šolskem letu 2002/2003 sem ostala kot mentorica sama, številke so postale debelejše, izhajati pa so začele na vsaka dva ali tri meseca. V šolskem letu 2013/14 se je upokojil naš dolgoletni tehnični urednik Andrej Čuček. S Srednjo medijsko in grafično šolo smo obdržali sodelovanje, oblikovanje je prevzela profesorica Irena Gmajnar, tisk pa Valerija Kranjec. V šolskem letu 2009/2010 sta tretjo številko maj junij, za čas moje porodniške odsotnosti, prevzela mentorja Mojca Bekš in Andrej Tomše. ni je bilo 64 v dvakratstrani podvojilo, je t v enem šolskem letu. Vizualna in delno vsebinska prenova Cenzure v šolskem letu 2015/16 je bila izpeljana s strani nove mentorice Marine Ristić in novega oblikovalca, našega varnostnika, Amela Hodžića. Prenova je dobro dela vsem in nam nataknila barvna očala ter dala novo svežino ter zagon, pa tudi vpeljala bolj tematsko 5 obarvano glasilo.

6 FOTOSTRIP Zelišča združujejo dijake A1. Debla pa združujejo dijake B1. Metle, grablje in lopate pa dijake C2. Nekateri so našli priložnost za igranje. Čistilna akcija Nekateri so se spraševali, kaj sploh delati. Neža Ferlič inuredništvo Cenzure Nekaterim je bilo vse jasno! Nekateri so izkoristili priložnost ter pozirali. Nekateri so se v resnici posladkali s sladoledom. Zasluženo! Nekateri 6 so se navduševali nad rabarbarinimi pitami in sanjali, da jih postrežejo v domski kuhinji. Nekateri so bili zagnani.

7 DOGODKI V SLIKI Oblikovanje nakita Pustni ples

8 DOMSKO DOGAJANJE BOŽIČKA VSEM Katja Belec Že nekaj mesecev nazaj, ko smo se vsi še v prazničnem vzdušju pripravljali na počitnice, se je v domu že tradicionalno odvijala prireditev»božička vsem«, ki je potekala v dobrodelnem duhu. Letos smo lahko tako uživali na uvodnem koncertu, kjer so nas obiskali naši bivši dijaki, na licitaciji slaščic, filmskem maratonu, tomboli in na Božičkovem plesu. Ob nekaterih prireditvah je potekal tudi DDBox, kjer smo se lahko malo»pofotkali«. Na vseh prireditvah smo skupaj zbrali 883,70, kar je pohvalno. Namen prireditve je zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katerimi Rdeči križ Slovenije kupi darila za otroke iz socialno ogroženih družin. Darila je razdelil dedek Mraz na zaključni prireditvi, kjer so si otroci iz različnih osnovnih šol iz ljubljanske regije ogledali tudi lutkovno predstavo dijakov iz SVŠGL-ja (Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana). OBISK PARLAMENTA Zala Zebec V četrtek, , smo se zainteresirani dijaki DDB-ja odpravili na ogled v Državni zbor Republike Slovenije (parlament). V popoldanskih urah smo se skupaj z dvema vzgojiteljema odpravili v center mesta, kjer smo najprej popili čaj in nato obiskali parlament. Sprejela nas je vodička, ki nam je razkazala prostore po parlamentu in nas seznanila z njegovo njegovo zgodovino in delovanjem. Notranjost parlamenta krasijo slike in poslikave različnih slovenskih umetnikov. Najbolj se mi je v spominu ohranila stenska poslikava Slavka Pengova, ki prikazuje zgodovino Slovencev in je naslikana kot nekakšen časovni trak po celotnem preddverju velike dvorane. Ogled je bil tako poučen kot tudi zanimiv, čeprav se dijaki med seboj pred ogledom nismo poznali smo se kasneje spoznali, in zabavali. OBISK: CIRIUS KAMNIK - KULTURNI VEČER V POČASTITEV GENERALA RUDOLFA MAISTRA Daša Đukić Maljevac, Sabina Logar V četrtek, , smo se z dijaki različnih dijaških domov odpravili v Kamnik v Cirius - Center za invalidno mladino. Tam so nas prijazno sprejeli ter odpeljali v prostor dogajanja. Na začetku nam je ravnateljica namenila nekaj besed, za tem pa so nam tamkajšnji dijaki predstavili generala Rudolfa Maistra, kateri je bil obenem tudi pesnik. Nekateri dijaki so se za tem preizkusili tudi v risanju njegovega portreta. Nastalo je veliko imenitnih izdelkov. Sledila je večerja, nato pa so nam razkazali zavod. Tam imajo tudi svojo telovadnico in bazen. Zvečer je sledil še glasbeni program na katerem smo nastopali tako dijaki DD Ljubljane kot tudi mladina iz Cirusa. Po pestrem programu smo se poslovili in se odpravili nazaj proti Ljubljani. 8

9 DOMSKO DOGAJANJE TRENUTKI KULTURE - PRIREDITEV PRED KULTURNIM PRAZNIKOM Tea Tominc V torek, , smo se v knjižnici dijaškega doma zbrali z namenom, da delimo utrinke poezije, proze in glasbe. Ob čaju in prigrizkih smo se družili dijaki iz C stavbe in nekaj vzgojiteljev. Prireditev je povezovala Eva Krštinc, za glasbo pa sta poskrbela Mark Novak, ki je na kitari zaigral svojo priredbo Zdravljice, in Luna Kajin, ki je na harmoniki zaigrala nekaj ruskih klasik. Branje poezije je začel Aljoša Koglot. Prebral je introspektivno pesem o upanju in hrepenenju. Anže Orešnik se je s svojim besedilom dotaknil meje med življenjem in smrtjo. Tjaša Obreza je orisala življenje v Lukovici, Tea Tominc pa je prebrala nekaj verzov o samospoštovanju. Hana Kerin je z nami delila eno izmed Prešernovih del, vzgojitelj Andrej pa je predstavil dve pesmi iz japonske tradicije. Za konec je Matija Petrovič prebral Goethejevo pesem v nemškem jeziku. Druženje se je še naprej nadaljevalo v sproščenem vzdušju ob spremljavi zvokov kitare in harmonike. OBISK MEDIJSKE HIŠE PRO PLUS (POPTV, KANAL A) Ivana Gajšek V četrtek, , nam je dijaški dom omogočil ogled POPTV. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Nikoli si nisem ravno predstavljala studia v živo, bila sem zelo presenečena, ko sem ga videla. Res izgleda malo drugače, kot pa ga vidimo preko televizije. Ta studio je velika soba, v kateri je posebej ozadje za napoved vremena, oder na katerem stoji voditelj/-ica, pult kjer voditelja skupaj vodita oddajo in del na katerem poteka pogovor s pomembnimi osebami, ki se navezujejo na izbrano temo poročil (politiki, zdravniki, ministri...). V tem istem studiu je tudi del, kjer se snema oddaja Moto GP in Preverjeno. Jaz sem si predstavljala, da so ti deli povezani skupaj kot celota, zato mi je bilo res zanimivo, ko sem videla, da so razdeljeni. Studio je res lep in čisto drugačen, kot ga vidimo na televiziji... Ogledali smo si še tudi studio oddaje Kanala A (Svet na Kanalu A) ter poklepetali z njenim voditeljem Gregorjem Trebušakom. Bil je zelo prijazen in nasmejan, od njega smo izvedeli res veliko zanimivih stvari, ena izmed njih je bila tudi ta, da v Združenih državah Amerike (v CNN studiu) niso več ljudje za kamerami, ampak so kamere robotsko vodene ter se same premikajo in snemajo. Na koncu smo si ogledali še dvorano POP TV, kjer poteka finalni izbor talentov, oddaja Zvezde plešejo in še veliko drugih dogodkov. Med ogledom so ravno pripravljali sceno za oddajo Zvezde plešejo in bilo mi je res fascinantno, saj je dvorana izgledala čisto drugače kot na televiziji z dokončano sceno. Zelo sem vesela za to zanimivo izkušnjo. 9

10 DOMIJADA GLASBENI PREDIZBOR ZA DOMIJADO Špela Verdnik Letos je bilo prvo leto, ko smo se (spodaj podpisana Špela, Neža Ocepek in Tea Breznik) odločile, da bomo sodelovale na izboru za Domijado. Moramo priznati, da kaj dosti priprav na ta dogodek nismo imele, vendar nam je uspelo. Izbor za Domijado na glasbenem področju se je odvijal v Zavodu za gluhe in naglušne. Poleg nas so se udeležile še tri skupine iz različnih dijaških domov, iz našega dijaškega doma pa so se predstavile še Sabina Logar, Maja Logar, Neža Škrl in vokalistka Lara Frelih. Konkurenca je bila zelo dobra. Osebno se mi je zdelo, da smo imeli vsi udeleženci veliko možnosti za zmago. Vendar se je komisija odločila na Domijado poslati skupino iz dijaškega doma DIC (Dijaški dom Ivana Cankarja). Za nas je bila to posebna izkušnja. Spoznale smo veliko novih in zanimivih ljudi. Glavno pa nam je bilo to, da smo z veseljem stale skupaj na odru in uživale v tem kar počnemo. DOMIJADA Daša Đukić Maljevac, Sabina Logar V četrtek, , smo se zjutraj odpravili na Roglo. Ko smo prispeli, smo se najprej razdelili po sobah, nato pa smo se udeležili otvoritve Domijade. Popoldan so se pričele dejavnosti. Sami sva se udeležili okrogle mize na temo»vzporedni svet«. Tam smo se pogovarjali o vplivu virtualnega sveta na realno življenje. Všeč nama je bilo, da so tudi odrasli priznali, da so enako vpeti v socialna omrežja kot mi mladi. Po koncu sva se udeležili tekme odbojke, kjer so se naši fantje potegovali za tretje mesto in ga tudi osvojili. Za tem je sledila večerja ter skupno druženje, kasneje pa smo se udeležili kulturnega večera, kjer se je mnogo dijakov izkazalo v glasbenih točkah. Po kulturnem večeru je sledil ples. Ta čas smo izkoristili za druženje in spoznavanje dijakov iz drugih dijaških domov, saj je bila organizacija letošnjega plesa malo slabša. Po zelo napornem dnevu smo se v jutranjih urah odpravili spat. Zjutraj nas je čakal nov dan. Po zajtrku smo se nekateri odločili, da bomo poskusili poletne sani, ki so bile zelo zabavne in tudi malo adrenalinske. Po podelitvi priznanj in kosilu smo se odpravili nazaj proti Ljubljani. Letos je naš dijaški dom osvojil naslednja priznanja: 2. mesto na likovnem natečaju (Neja Iskra), 3. mesto na fotografskem natečaju (Katja Belec), 3. mesto v odbojki za fante (Mitja Mohar, Izak Ivančič, Blaž Žnidaršič, Nino Martini, Toni Plut, Jan Marksl, Andraž Gerbec in Luka Fendre), 3. mesto v streljanju z zračno puško za dekleta (Tea Golob, Neja Veternik) 10

11 SVET IZVEN DOMA Zala Zebec PET DRŽAV, 568 UR POHODA IN VIŠINSKIH METROV - PROJEKT WHATSALP 25 let nazaj je manjša skupina ljubiteljev Alp v štirih mesecih prehodila alpski lok od Dunaja do Nice. Med svojo potjo so želeli evidentirati aktualno stanje v Alpah in po 25 letih, ko so ta projekt ponovno izvedli, so rezultate primerjali med seboj. Želeli so prikazati vpliv podnebnih sprememb na stanje v naših gorah in ljudi ozaveščati o pomembnosti Alp. Projekt, ki se je uradno začel odvijati že leta 1992, je med poletjem 2017 ponudil možnost sodelovanja tudi mladim udeležencem, ki smo se imeli možnost udeležiti dveh etap, ene v Italiji in druge v Franciji. Ob»zaključku«projekta pa smo se lahko udeležili še delavnic v Lihtenštajnu v začetku septembra, kjer smo imeli možnost videti primerjavo rezultatov iz strani ožje skupine Whatsalp. Skupino so sestavljali: švicarska geografa Dominik Siegrist in Harry Spiess ter avstrijska strokovnjaka za Alpe Christian Baumgartner in Gerhard Stürzlinger. Whatsalp projekt pa je navdušil tudi nevladno organizacijo CIPRA, ki je zagnala svoj projekt z podobnim imenom»whatsalp youth«, pozornost pa je usmerjena predvsem na mlade v Alpah. Preko tega projekta lahko vse sodelujoče države pridobijo finančna sredstva za organizacijo manjših projektov znotraj svojih domačih držav ter tako ozaveščajo ljudi o problemih Alp. Pri projektu sodeluje tudi slovenska skupina s katero bomo med poletjem organizirali izlet do Dvojnega jezera v Triglavskem narodnem parku, ki mu grozi hiter proces evtrofikacije zaradi antropogenega vnosa rib in spuščanja odplak iz bližnje planinske koče. V okviru projekta bomo analizirali kakovost vode, razmišljali o načinih zaščite tega jezera in njemu podobnih jezer. Izdelali bomo tudi brošure, s katerimi bomo ozaveščali obiskovalce planinske koče in ostale. 11

12 12 INTERVJU Daša Đukić Maljevac in Sabina Logar MENTORICA DOMSKEGA GLASILA CENZURA vzg. RENATA VEBERIŽČ C DELAK Kako ste prišli do tega, da sodelujete pri Cenzuri? Kako dolgo že sodelujete in kaj vse je vaša naloga? Ko sem prišla v dijaški dom, še kot študentka, sem izvedela, da mora vsak vzgojitelj voditi določeno interesno dejavnost. Takratni ravnatelj je namignil, da bi bilo dobro, če bi dijaški dom imel svoje glasilo, saj ga do takrat v taki obliki ni bilo. Najprej sem sodelovala še z eno vzgojiteljico, ki je delala z dekleti in jih je lažje privabila k sodelovanju kot jaz, ki sem delala v A stavbi s fanti. To je bilo leto 2002 in takrat so bila dekleta in fantje še strogo ločena. Jaz sem se takoj našla v postavljanju koncepta in podobe glasila, kasneje pa tudi v iskanju in privabljanju dijakinj in dijakov :). Naloga vodenja glasila je kar zahtevna, posebej, če si zadaš cilj bolj vsebinsko kvalitetno glasilo. Mislim, da presega klasično vodenje interesne dejavnosti, ki se ob določeni uri konča, in je projekt, ki ves čas teče in okupira možgane tudi v prostem času. Kaj na splošno menite o Cenzuri? Bi kaj dodali, popravili? Glede na svojo vlogo sem težko objektivna. Meni je bila (in mi je še vedno) všeč tudi stara črno-bela verzija:). Res pa je, da sem sčasoma vse bolj poudarjala rast vsebine, vizualna podoba pa je ostajala ista. Na tem mestu se čuti primanjkljaj dijakov, ki se razen s stripi in risbami, nikoli niso našli v celostnem oblikovanju glasila, niti v pobudah, idejah, akcijah No, razen letos v naslovnicah. Zato je drugačen pogled vedno dobrodošel, če ne s strani dijakov, pa novih mentorjev. Rada bi, da so dijaki čim bolj aktivni, da prinesejo svoje ideje in jih seveda potem realizirajo. Meni ideje res niso problem, bolj so potem dijakom :). Včasih se moram kar»štopat in bremzat«, ker so dijaki zelo zaposleni s šolo in še s čim drugim. Ali vam je čas redna ovira glede priprave vsega potrebnega za izdajo Cenzure in koliko časa približno porabite? Čas je zelo zoprn, tako zame kot tudi za dijake, in nas vedno preganja. Moramo si postaviti nek rok in se ga čim bolj držati. To je za vse nas pritisk, neka obveza in včasih tudi breme. Za izdajo potrebujemo veliko časa, saj je delo razdeljeno na pet subjektov. Najprej, da dijaki napišete in pošljete vse prispevke, nato, da vse prepošljem vzgojitelju Goranu v lekturo, nato, da vse članke postavim v neko smiselno zaporedje, dodam vse avtorje, zberem fotografije, risbe, ugotavljam kaj še manjka, kje se je kakšen mail izgubil, kaj se je»tik pred zdajci«še zgodilo in bi bilo dobro, da je v Cenzuri... Nato, da Amel oblikuje celotno številko in da še enkrat skupaj pregledamo, popravimo... Nato pa še čaka delo na Srednji medijski in grafični šoli, kjer naredijo prelom in tisk. Po potrebi še kdaj tik pred tiskom kaj popravljamo... Ali z dijaki dobro sodelujete? Kako izberete, o kateri stvari bo kdo pisal in kako določate rdečo nit? Za rdečo nit se dogovorimo skupaj na sestanku. Najbolj mi je všeč, če ideje pridejo iz vaše strani. S kilometrino, daljšim poznavanjem dijakov in osebnim»filingom«vidim, katera rubrika bi bila za koga primernejša. Kdaj se tudi zmotim :). Zame je pa posebna obogatitev glasila takrat, ko uspem privabiti dijake, ki niso del Cenzurine ekipe, da sodelujejo s kakšnim prispevkom in jim pisanje ne predstavlja ravno hobija. Sodelovanje z dijaki mi je zelo všeč, čeprav priznam, da je občasno tudi naporno. Predvsem pa danes lažje in hitreje sodelujemo zaradi interneta. Tako smo lahko hitro»na vezi«in si lažje izmenjamo informacije. Predvsem sem vedno zelo vesela, ko dobim mail dijaka s priponko :), tudi med vikendom in počitnicami :). Alergična pa sem na stavek: «A niste dobili? Pa sem vam poslala!«. :))) Ali je kakšna stvar, na katero morate biti posebej pozorni? Kako se poskušate izogniti napakam? Poseben izziv in odgovornost ves čas čutim v razmerju do jezika. Koliko slenga in v katerih rubrikah. Dejstvo je, da se sleng ne bere ravno lahko. A vendar ga lahko pustimo v anketah, kakšen stavek v intervjujih Vsekakor sleng besedilo malo poživi. Ker Cenzuro berejo tudi starši in jo pošiljamo na različne naslove, osnovne šole itd., lahko slovnične napake zameglijo vse ostalo. Glede na to, da nisem slavistka, sem bila s tem delom kar obremenjena. Trudila sem se po najboljših močeh, vključevala sem tudi dijake. Z letošnjim šolskim letom pa je lektoriranje prevzel vzgojitelj Goran, ki je po izobrazbi slavist. Se je Cenzura z leti veliko spremenila? Cenzura se spreminja, zori. Sprva je bila zelo neučakana in je zelo pogosto izhajala. Gledala je na postavo in bila suhcena, predvsem pa bolj kritična ter uporniška. Mogoče je kdaj tudi šla čez meje... Sčasoma pa je začela pridobivati na vsebini in kvaliteti člankov, postajala bolj

13 INTERVJU Daša Đukić Maljevac in Sabina Logar zadržana, izbirčna, konformistična in samozadostna. Zato jo je verjetno v pravem trenutku doletela totalna preobrazba. Vzgojiteljica Marina je Cenzuri dala barve, Amel pa vrhunsko oblikovanje in tako je napredovala tudi v vizualnem smislu. Kaj vam delo pri Cenzuri pomeni? Predstavlja mi pot do kreativnosti, pot do skupnega rojevanja nečesa novega, z vedno novo kombinacijo vpletenih soustvarjalcev. To delo mi pomeni zelo veliko in še vedno to rada počnem. Čeprav me kdaj spravlja v stres, negotovost in neučakanost. Veselje ob listanju Cenzure s strani sodelujočih dijakov in splošna sprejetost Cenzure v domu, mi pa dajeta zagon za pripravo naslednje številke. OBLIKOVALEC CENZURE AMEL HODŽIŽ C Kdaj in kako ste se odločili, da boste sodelovali pri Cenzuri? Pisalo se je leto Uredništvo Cenzure je začasno prevzela vzgojiteljica Marina. Bila je navdušena nad urejanjem domskega glasila. Navdušenje je prenesla tudi name. Imela je veliko idej. Tedaj smo tudi dobili zamisel, da bi Cenzuro vizualno osvežili, kar nam je tudi uspelo. Spremenili smo format in dodali barve. Ko se je vrnila vzgojiteljica Renata smo nadaljevali v to smer. Kaj točno počnete in približno koliko časa vam to vzame? Ko novinarji Cenzure zaključijo svoje delo, mi predajo material in takrat se moje delo šele začne. Pregledam članke in jih zložim v neko celoto in obliko. Skratka oblikujem Cenzuro. Celoten proces mi vzame približno 20 dni. Kaj menite na Cenzuro v celoti? Vam je kakšna stvar posebej všeč, bi kaj popravili, dodali? Cenzura mi je všeč. Všeč mi je to, da nastaja v dobi digitalnih medijev. Všeč mi je, da Cenzura ostane, medtem ko strani na facebooku ali instagramu letijo mimo nas neverjetno hitro in se izgubljajo v poplavi vedno istih vsebin. Všeč mi je, da lahko odložiš telefon in prebereš kakšno razmišljanje dijakov, kakšen intervju zaposlenih. Všeč mi je tudi, da Cenzura raste skupaj z nami. Upam si trditi, da z vsako številko postaja boljša. Za koga menite, da je sodelovanje pri Cenzuri primerno? Ali menite, da sodeluje dovolj dijakov in dijakinj? Primerno je za vse dijakinje in dijake. Lahko pišete članke, poezijo, delate reportaže, rišete ali pa ste samo kreativni po duši. Ob tej priložnosti ste vsi, ki vas zanima sodelovanje, vabljeni na sestanke uredništva. Zakaj ne bi pustili lasten pečat v naslednji številki Cenzure? Ali vedno preberete Cenzuro? Ali preberete celo? Če ne, katere stvari preberete? Mislim, da ni nikogar, ki bi Cenzuro prebral večkrat kot jaz. Preberem jo najmanj desetkrat. Vsako črko posebej, vsako vrstico, vsak stavek. Pregledam vse slike. Vedno. Kaj vam delo pri Cenzuri pomeni? Pomeni mi kreativnost. Svojo kreativnost želim uporabiti za ustvarjanje nečesa dobrega. In projekt Cenzure to definitivno je. 13

14 Nekdanji novinarji Cenzure 14

15 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE MARKO RENKO šolsko leto 2002/2004 Zdravo vsi, Sem Marko Renko, ilustrator, doma iz Ilirske Bistrice, trenutno pa živim v Ljubljani. Svojih prvih izkušenj življenja v Ljubljani se spominjam ravno iz DDB-ja. To so zame še vedno eni najlepših spominov. Ko sem takrat kot 15 letni fant pripotoval iz malega mesta v prestolnico, se mi je na začetku zdelo vse tako veliko, neznano in strašno. Vendar sem po hodnikih DDB-ja hitro naletel na nekaj sorodnih duš, s pomočjo katerih se je strah spremenil v zabavo, trema pa v dogodivščino. Ravno v internatu sem nabral veliko izkušenj, ki mi še dandanes pridejo prav. Še vedno si vsako jutro pospravim posteljo tako, kot me je to naučil vzgojitelj. In še vedno si znam naviti cigareto, kot sem se to naučil v parku pred internatom. Največ mi pa seveda pomenijo prijateljstva, ki sem jih takrat vzpostavil in trajajo še dandanes. Druga stvar, ki je bila tudi nekakšna prelomnica v mojem življenju, je bila pa Cenzura. Vedno sem risal, ampak le po svojih zapiskih, delovnih zvezkih, klopeh, stenah To je najbrž opazila tudi vzgojiteljica, zato mi je takrat ponudila v Cenzuri rubriko»humor v sliki«. Tako so lahko tam prvič videli moje risbe še drugi, ne samo moji prijatelji. Takrat mi je bilo to v zabavo. Nisem si pa niti približno mislil, da bo to nekoč moj poklic. V šolo sem namreč hodil na SGGEŠ, zato sem bil prepričan, tako kot vsi moji sorodniki, da bom kariero nadaljeval kot geodet. Kdo ve kako velik vpliv je imela ravno Cenzura, da danes nisem geodet, temveč ilustrator, ki riše za ljudi doma in po svetu. SANDRA JAZBEC šolsko leto 2002/2004 Sandra Jazbec v Cenzuri sem bila zadolžena za rubriko potopisi (šol. leto 2002/03 in 2003/04). Že kot»fazanko«na SVŠGL, umetniški gimnaziji, smer sodobni ples, me je dajal»rajznfiber«. Zgleda, da sem to, podobno kot ples, vedno imela nekje v sebi. To je hitro ugotovila tudi vzgojiteljica Renata in me spodbudila, da sem za Cenzuro napisala prispevke iz potovanj. Takrat sem se na pot podajala še z družino, kjer smo skupaj preživeli res lepe trenutke. Kasneje sem veliko potovala sama, najdlje do Kitajske in Šrilanke, sicer pa sem v študentskih letih zaradi študija največ časa preživela v deželi baget in plesnivega sira. Še danes zame ni večjega občutka svobode, kot je nahrbtnik na ramenih in potni list v roki! V zadnjem obdobju s fantom uživava v» van life-u«, kar pomeni, da potujeva naokoli v kombiju, ki se v času potovanja spremeni v najino spalnico, kuhinjo, kopalnico. Uživava v enostavnem življenju, tako, po taborniško. Odpeljeva se na sonček v Barcelono, gledat severni sij na Norveško, plezati na Prokletije v Črni gori, kamor nama srce poželi Nasvet za vse»mladiče«vzemite pot pod noge in se naužijte svobode! Namesto stvari, naberite spomine. GAŠPER KRAJNC šolsko leto 2002/2004 Pozdravljeni, moje ime je Gašper Krajnc. Pred leti sem obiskoval takratno Srednjo šolo tiska in papirja, sedaj Srednja medijska in grafična šola. Cenzuri sem se pridružil, če se prav spomnim, kar na začetku bivanja v dijaškem domu. Mislim, da je ravno takrat začela ponovno izhajati in vzgojitelji so bili mnenja, da bi bilo super, če bi sodeloval pri njenem ustvarjanju. Rad sem risal in z veseljem sem prispeval svoje stvaritve, večinoma stripe, ki so zapolnili zadnje strani skoraj vsake številke Cenzure. Takrat risanja nisem jemal preveč resno, niti se nisem preveč ukvarjal s tem, kaj bi s tem znanjem lahko počel v prihodnosti. Po pravici povedano mi tudi na pamet ni prišlo, da bi se s tem ukvarjal poklicno. No, nekaj let kasneje je risanje stripov in ilustriranje postalo moj poklic. Kdo bi si mislil. Moje bivanje v domu je nedvomno eden lepših spominov v mojem življenju, sploh zadnja dva letnika. In če bi moral dati nasvet za sedanje dijake, ki bivajo v domu, bi bil»kovanec se nikoli ne odbije od rjuhe.«15

16 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE IRENA KUHAR - šolsko leto 2005/2009 Ko sem v e-poštnem nabiralniku našla vabilo za sodelovanje pri jubilejni Cenzuri, so me niti spomina hitro povlekle v miselno gledališče, kjer se je na odru odvrtela predstava mojih srednješolskih dni. Dnevi, ko sem gulila klopi moje gimnazije in se potikala po hodnikih DDB-ja, ter tedanje skrbi se sedaj zdijo kot oddaljen odmev, pa čeprav še ni tako dolgo tega. Svoje sodelovanje pri Cenzuri sem začela nekje v prvem letniku, ko me je vzgojiteljica (takrat še samo Veberič) po mojih mnogih obiskih domske knjižnice povabila, da se pridružim sestanku domskega časopisa. Spomnim se oklevanja, dvomov, živčnosti pred samim sestankom po koncu pa sem postala del ekipe in dodeljena mi je bila 16 recenzija knjige. Sledila je hitra rast interesa in aktivnosti in v naslednjem letu sem se že pridružila uredniku, od katerega sem postopoma tekom leta prevzela vajeti. Naslednji dve leti sem sodelovala kot urednica, avtorica člankov ter občasno ilustratorka, preden sem v četrtem letniku štafetno palico urednika, tako kot sem jo prej sama prevzela, tudi predala naprej. Če se vrnem po toku spominov nazaj v čase sodelovanja pri Cenzuri, se v misli prikradejo stres, panika in kaos ob lovljenju rokov in ostalih dijakov, ki le-teh niso ujeli. Zasidrana v spominih prebrskam moj stari e-poštni nabiralnik»nujno«,»rok je bil včeraj, imamo samo uvodnik«,»še vedno nam manjka polovica člankov, Cenzura pa naj bi šla jutri v tisk«... Redkokatero sporočilo ni nabito z vtisom urgentnosti verjetno nekaj, kar je znano vsakemu bivšemu cenzuristu. Kljub temu me ob tem prevzame nepopisna nostalgija in spomnim se občutka, ko držiš končano Cenzuro v rokah, in veš, da si imel priložnosti biti del nečesa; da si pomagal ustvariti nekaj, kar bo mogoče stimuliralo kakšno sivo celico v glavah tvojih vrstnikov; da si pustil svoj pečat in se podpisal vsaj v en skromen vogalček zgodovine dijaškega doma. V tistem trenutku je ves stres pozabljen in vsak kaplja krvi, pota in solz vredna rezultata. Skoraj dvanajst let po tem, ko sem se plašno pridružila kolektivu Cenzure kot radovedna»fazanka«, še vedno pišem. Spremenila se je oblika, vsebina, jezik in medij sporočanja, moja strast za izražanje skozi pisano besedo pa je ostala nespremenjena. Kdo ve, mogoče pa bo kakšen nadobudni srednješolski novinar čez nadaljnjih dvanajst let pisal recenzijo moje knjige za domski časopis Dijaškega doma Bežigrad najverjetneje kakšne tri dni po prejetju drugega opomnika, da je minil rok za oddajo člankov. SONJA ČRV šolsko leto 2006/2010 V Dijaškem domu Bežigrad sem bila od leta 2006 do leta 2010, ko sem obiskovala Srednjo medijsko in grafično šolo, smer medijski tehnik. Spomnim se, da sem Cenzuro prebirala in se ji tudi nasmejala že na informativnem dnevu, ko sem se vpisovala v dijaški dom in so nam poleg ostalega gradiva dali tudi Cenzure. Prikazala mi je zelo pozitivno življenje in dogajanje v domu, zato sem se mojega vstopa v dijaško življenje zelo veselila. Vsa nad- aljnja štiri leta sem tako sodelovala pri nastajanju tega glasila moj prispevek so bile predvsem ilustracije, stripi, majhne sličice, ki so popestrile strani z veliko teksta... V spominu imam, da sem enkrat tudi napisala uvodno besedo. Takšno ustvarjanje me je že takrat nasploh veselilo, s cimro sva npr. izdelovali tudi plakate za domske prireditve. Seveda smo veliko ustvarjali tudi na naši šoli. Ko smo dobili nove izvode Cenzure, je bila to zagotovo pozitivna popestritev življenja v dijaškem domu. Še vedno jih imam v omari. :) Danes je to postalo moja služba, le da je risanje na papir zamenjal računalnik. Trenutno imam lastno podjetje za grafično oblikovanje in se vsakodnevno ukvarjam s pridobivanjem idej in inspiracij. :) Vedno, ko gledamo nazaj, se spominjamo večinoma samo dobrih stvari in Cenzura je bila ena izmed njih. Upam, da ta še vedno izhaja v enakem obsegu (razveselila me je novica, da je sedaj barvna!) in ima še večje število piscev, novinarjev, risarjev, pesnikov, fotografov... Toliko je načinov, s katerimi lahko izražamo svojo kreativnost, misli... In to želim tudi mlajšim generacijam v dijaškem domu; izražajte se, bodite kreativni! Nič ni»čudno«, vse je dovoljeno! Hkrati pa poslušajte, berite, opazujte, sprejemajte druge in se vedno znova navdušujte nad pisanim svetom okoli nas!

17 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE MAŠA DVORNIK, danes poročena RAČKI šolsko leto 2005/2007 Cenzura. Prva misel glasilo DDB-jevcev, ki ga ni pretirano omejevala samocenzura. Mladostno razigrano, obveščevalno, s fotografskimi ponazoritvami in ilustracijami. Že takrat je bila Cenzura vez, ki je združevala ljubitelje kulture pisane besede, stripa in risbe. Nekateri so bili zelo dejavni in so imeli mesto v uredništvu, nekateri smo se vključevali le občasno. V tistem obdobju sem gotovo napisala kakšno pesem, kaj narisala in skušala svojo družbeno zavzetost prikazati v kakšnem sestavku, ki je opisoval dogajanje v dijaškem domu. Kaj točno je bilo objavljeno, se ne spomnim. Razen javljanja iz Celovca. Tam sem bila na enomesečni srednješolski izmenjavi in sem se v Cenzuro javila kot posebna poročevalka, kar se mi še danes dobro zdi. V DDB sem se prijavila še isti dan, ko sem se na informativnem dnevu navdušila nad Srednjo vzgojiteljsko šolo (SVŠGL). Moram reči, da me navdušenje ni nikoli minilo. Šola mi je dajala premnoga znanja, ki sem jih pri delu z otroki sproti želela uporabiti. Ta širina mi je prav prišla tudi na fakulteti, še bolj pa zdaj pri učiteljevanju, kjer rada poprimem za lutko, glasbilo in dam domišljiji prosto pot. Tako v šoli kot v dijaškem domu sem dobila potrditve na mnogih področjih, ki sem jih v tistem obdobju notranjih nemirov in iskanja sebe, potrebovala. Udejstvovanje pri domskem športu mi je dajalo samozavest, pisanje za Cenzuro pa me združilo s somišljeniki, tistimi, ki so kulturne prireditve v domu podpirali, in ne bojkotirali. Življenje v dijaškem domu, kljub začetku prepolnem domotožja, prinese lepo popotnico. Zdi se mi krasno, da v najstniškem obdobju ne izgubljaš časa za prevoz, ampak ga porabiš za druženje z vrstniki, iskanje svojih interesov in novih prijateljev. Dijaški dom ti pomaga, da malo prej odrasteš, se postaviš zase in morda malo prej kot drugi, ki te možnosti nimajo, spoznaš, kaj si želiš in kaj bi v življenju rad počel. Za konec pa na omenjeni začetek. Pesem Nece Falk Vsi ljudje hitijo (posebno zadnja kitica), je pesem, ki me spomni na DDB-jevsko obdobje, v katerega se ne bi želela vrniti, me pa je pripeljalo do trenutka, ki ga zdaj živim in v katerem bi želela ostati. Torej cenzuristi in bralci Cenzure. Počnite kar vas veseli! Preizkusite se v rečeh, ki bi vas utegnile veseliti! Pogovarjajte se z vzgojitelji, ki se pogovora z vami gotovo ne bodo branili (sem preverila, nekaj dobrih vzgojiteljev je še vedno istih :))! Iščite podobno misleče vrstnike! In zdaj, ko prihaja pomlad, pozabite telefon v sobi, soncu se nastavite zleknjeni na travo, zaprite oči in klepetajte s prijatelji... :) Gotovo se utrne kakšna dobra misel za novo številko Cenzure. Maša dvornik Rački je danes učiteljica razrednega pouka, pred 15-imi leti pa tudi DDB-jevka. NATALIJA POTOČNIK šolsko leto 2008/2009 Sem Natalija Potočnik in sem bila kot dijakinja nastanjena v Dijaškem domu Bežigrad približno pol leta. Na dijaški dom in bivanje v njem imam zelo lepe spomine, saj je bil le-ta kot nekakšna stopnica opore za moje nadaljnje življenje. V dijaški dom so me nastanili, saj sem okrevala po poskusu samomora, pri katerem sem si poškodovala hrbtenico ter nogo. Bila sem rejenka, obiskovala pa sem Srednjo šolo Domžale. Obiskovanje šole od doma bi mi predstavljalo velik napor (hoja do avtobusne postaje, hoja v hrib ). V tistem obdobju sem bila»zelo na tleh«, saj so me posledice poškodbe izjemno zaznamovale (imela sem fizične bolečine ter občutek, da vame vsi buljijo ter me ogovarjajo za mojim hrbtom). Tudi rejnica je bila v dvomih, ali naj me vzame nazaj k sebi. Bila je namreč odgovorna tudi za druge otroke in bala se je ponovitve mojega preteklega dejanja. V družbo sem se s težavo vključila, saj sem bila nekako stigmatizirana zaradi opornice, katero sem morala nositi nad obleko. Povsod se je našel nekdo, kateremu sem»padla v oči«,in pogosto so me verbalno ali pa tudi kako drugače zaničevali. Na tem mestu bi rada pohvalila vzgojitelje, ki so se vedno zavzeli zame in uredili zadeve. Slabe izkušnje pa bom raje pustila ob strani. Sobo sem si delila še z enim dekletom ter ob vikendih redno hodila domov. S strani Centra za socialno delo mi je bila dodeljena tudi mentorica, ga. Dragica upokojena gospa, s katero ohranjam stike še danes. V času mojega bivanja v dijaškem domu sem pri Cenzuri sodelovala tako, da sem pisala poezijo oz. pesmi. Sodelovanje pri Cenzuri mi je dalo občutek, da je moje pisanje pomembno ter vredno truda. Ko sem po objavi dobila še kakšno pohvalo, sem se tudi sama pri sebi počutila veliko bolje. Prav tako sem za objavljene pesmi kasneje dobila tudi priznanje s strani Ministrstva za šolstvo. Na čas preživet v dijaškem domu gledam sedaj kot na nekakšno prelomnico oz. stopnico v mojem življenju, saj se mi je ravno v tem obdobju povrnila volja do življenja. Posledično sem opustila tudi samomorilne misli. Kasneje sem končala 3+2 program za ekonomskega tehnika in se vpisala na fakulteto, katere pa žal nisem dokončala. Dragi dijaki! Nikoli ni oblak tako temen, kot ga vidimo. Vedno sije vsaj en žarek skozi njega. Vedno se lahko obrnete na vzgojitelja. Včasih ti samo pogovor pomaga stvar pogledati v drugačni luči. 17

18 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE HANA PERTOT šolsko leto 2007/2009 Ime mi je Hana Pertot, rojena sem v Trstu, 3. junija 1991, v Dijaškem domu Bežigrad sem preživela dve šolski leti (2007/08 in 2008/09), ko sem obiskovala zadnji dve leti Bežigrajske gimnazije. Zelo rada sem sodelovala kot dijaška novinarka. Sodelovanje pri Cenzuri je bilo zame priložnost, da sem prispevala nekaj svojega tej veseli skupnosti dijaškega doma in seveda tudi priložnost, da sem pisala v slovenskem jeziku ter posledično izboljšala svojo slovenščino. Zaradi očetove službe sem od svojega enajstega leta živela v Bratislavi in obiskovala šolo, kjer je pouk potekal v angleškem jeziku. Slovenščino sem se učila le v osnovni šoli, ko smo živeli blizu Trsta. Svoj materni jezik sem gojila le doma. Redno sem brala slovenske knjige in priljubljeno revijo Smrklja, na katero sem bila naročena. Spomnim se, kako sem bila ponosna, ko so v Cenzuri objavili moje prispevke. Pisala sem o tem, kako poteka življenje na Krasu, kakšno je Bienale v Benetkah, kakšni so šolski sistemi po Evropi, kako praznujejo veliko noč na Slovaškem, kako sem potovala v Nico in na Sicilijo. Prispevke sem prevedla tudi v angleščino, italijanščino, slovaščino in francoščino, saj sem se te jezike tudi takrat učila. Še vedno rada pišem; ustanovila sem tudi svojo spletno stran ( hanapertot.com/), na kateri rada objavim svoje misli o različnih temah; kot so etika, morala, zavedanje, marketing, strategija, potovanja... Blog pišem v angleščini, saj mi je to najlažje. Za slovenske bralce bi rada pisala tudi v slovenskem 18 jeziku in upam, da mi bo to enkrat uspelo. V dijaškem domu sem se počutila zelo prijetno, domače in tudi zelo zabavno je bilo.»ključ«zabavnih in nepozabnih trenutkov je bila moja cimra Mojca, s katero sva ostale dobre prijateljice in imava še danes redne stike. Rada se spominjam tudi vzgojiteljice Renate, ki mi je bila vedno v oporo. Mislim, da je opora odraslega, ki ti pomaga, svetuje, te razume, izredno pomembna. Še posebej, ko si najstnik in daleč od doma. Vzgojiteljica me je vedno spodbujala in skupaj sva našli rešitve, predvsem pri učenju, saj je bil mednarodni program na Bežigrajski gimnaziji izredno zahteven. Bilo je kar naporno, a se je splačalo! Vredno se je potruditi in uspeti, a ne le zaradi dobrih ocen, ampak zaradi osebnostnega razvoja. Prav zato bi, prav vsem, na glas svetovala, da se je potrebno potruditi, če hočemo uspeti! Po končani Bežigrajski gimnaziji sem se vpisala na univerzo European Business School v Londonu, med študijem pa sem že delala v podjetju, v katerem sem se pozneje redno zaposlila. Z njimi sem sodelovala štiri leta, moja glavna zadolžitev je bila organizaciji mednarodnih tekem ( h2oracing.net/). V tem času sem veliko potovala ter videla skoraj cel svet. Lansko leto sem na Warwick Business School (Anglija) opravila magisterij. Trenutno živim v Atenah, kjer se ukvarjam z internetnim marketingom in novimi strategijami prodaje. Večkrat obujam spomine na življenje v Dijaškem domu Bežigrad in veseli me, da sem lahko tudi danes sodelovala pri dijaškem glasilu. Naj živi še naprej CENZURA! ZALA VIDIC šolsko leto 2009/2011 Moje ime je Zala Vidic, 202 pa je številka sobe, kjer sem preživela svoja srednješolska leta. Takrat sem obiskovala SVŠGL, in sicer program umetniške gimnazije, smer sodobni ples. Cenzuri sem se pridružila leta 2009 najprej samo z recenzijami knjig ter plesnih in gledaliških predstav, kasneje pa kot lektorica in glavna urednica do leta 2011, ko sem se vpisala na FF. Vzgojitelj v naši etaži je bil Samo Lesar, nikakor še nisem pozabila vseh podaljšanih ur izhodov ter spregledanih zamujenih minut. Vendar pa, Samo, nisem pozabila niti vseh preslišanih prošenj po dodatnih rolicah straniščnega papirja in stresa, ki ga povzroča tihotapljenje le tega iz šolskih stranišč Trenutno sem študentka prvega letnika magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, in če ste medtem uspeli izračunati, da bi morala študij pravzaprav že zdavnaj zaključiti, potem vaše znanje matematike presega moje. Instituciji sem namreč za dve leti naročila, naj kar lepo počaka name, ker moram najprej malo raziskati svet. In sem šla v Ameriko. Pazit tuje otroke. Kaj pa človek ugotovi, ko gre čez lužo? Da je Proust dobro rekel, ko je dejal, kako za prava odkritja ne potrebujemo novih obzorij, temveč nove oči in da Nietzschejeva modrost o največjih dogodkih, ki niso naše najglasnejše, temveč najtišje ure, res drži. In človek ugotovi tudi to, da lahko prebere vse knjige s seznamov izpitne literature, pa iz njih ne bo razbral vrhovnega izreka za srečo, ki bi ga potem v zadnjem odstavku podaril bralcem Cenzure. Ko sem se že skoraj desetletje nazaj pridružila njeni ekipi, sem to storila iz radovednosti, saj so bili moji cilji drugačni: pri šestnajstih si pač prepričana, da boš uspešna plesalka, pri petindvajsetih pa je urednikovanje domskega časopisa še vedno ena boljših referenc tvojega življenjepisa Nasvet, praviš Renata, naj dam bralcem Po Joyceovem je univerzalno v partikularnem: naj vas ne peče vest, če kdaj pretovorite kakšen kolut toaletnega iz Kardeljeve ploščadi do DDB-ja. Ahoj.

19 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE ANA FERFOLJA IN AIDA ZEČKANOVIĆ šolsko leto 2007/2012 Za Cenzuro sva z veseljem pisali in risali vsa štiri leta bivanja v domu. Večino prispevkov sva ustvarili skupaj, zato sva zdaj ponovno združili moči. Ob tipkanju v knjižnici fakultete obujava spomine na najin DDB-jevski pograd, s katerega sva prelivali ideje na papir. Večinoma je šlo za kolumne o domskem življenju, na primer menjavi žarnice v kopalnici s švicarskim nožkom, ljubljanščini za začetnike in kako preživeti LPP. Najbolj sva se nasmejali ob pisanju»domske žajfnice«, ki sva jo ponavadi ustvarjali v nočnih urah, ko naj bi že spali. V njej so stanovalci doma živeli kot v španski telenoveli. Ustvarili sva celo superjunaka, ki se maščuje zlobnim srednješolskim profesorjem. Ob pisanju za Cenzuro sva se vedno zabavali in dali domišljiji prosto pot. Povezala je naju ter ostale prebivalce doma in še zdaj se radi spomniva nanjo. VALENTINA TEŽAK šolsko leto 2012/2014 Moje ime je Valentina Težak in še nedolgo nazaj sem»žulila«šolske klopi Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana. V časopis Cenzura sem se prišla čisto po naključju, a sem se hitro znašla v pisateljskem okolju. Poleg intervjujev dijakov, zaposlenih v DDB-ju in aktualnih dogodkov sem najraje pisala domišljijske zgodbe in pesmi, ki so nosile moj pečat. Všeč mi je, da sem lahko razvijala svojo domišljijo skozi pesmi, zgodbe in zapise svojih razmišljanj brez cenzure. ;) Sedaj svoja razmišljanja pišem v zvezek in tako ohranjam svojo domišljijo živo. Kadarkoli me nekaj muči ali mi ne gre iz glave je to izhod v sili. Kot vsaka najstnica sem rada preživljala dneve ob glasbi, prijateljih in brezskrbnih sprehodih skozi center s sladoledom v roki. Zdi se mi, da je dijaški dom dobra popotnica za vsakega dijaka, saj te prisili v odgovornost, te poveže z novimi ljudmi in te skozi sodelovanje, kakršno je Cenzura, popelje k odkrivanju samega sebe in lastnih želja. V preteklost gledam z nostalgijo in lepimi spomini. Šele ko je neko obdobje mimo, se zavemo, kako nam je bilo lepo in da v življenju ne moremo nazaj, ampak le naprej. Osredotočiti se moramo na sedanjost, saj je preteklost mimo in prihodnost šele prihaja. Prihodnjim generacijam bi svetovala vključevanje v domske dejavnosti, naj sami pristopijo do fantov in punc v domu, saj so oni prav tako prestrašeni ali sramežljivi ter naj ostanejo zvesti sami sebi. Vedno se bo našel nekdo, ki mu ne boš všeč, in vedno bo nekdo, ki te bo imel rad takšnega kot si. MAŠA ISKRA šolsko leto 2012/2016 Moje ime je Maša Iskra in v letih 2012/13 do 2015/16 sem obiskovala Gimnazijo Bežigrad. V tem času sem bivala v Dijaškem domu Bežigrad, kjer sem dobila priložnost sodelovati pri oblikovanju domskega glasila Cenzura. Moji prispevki so se nanašali na različna področja, od opisov potovanj in komentarjev domskih dejavnosti do osebnih razmišljanj. Zadnji dve leti sem prevzela vlogo urednice in poskušala, v sodelovanju z mentorico in ostalimi cenzuristi, približati glasilo dijakom. Pri tem sem posebej ponosna na prenovljeno podobo Cenzure, ki je zacvetela v svoji barvni preobleki. Na splošno menim, da se prava vrednost glasila skriva v tem, da ne predstavlja le dijaško in domsko življenje, temveč nudi tudi priložnost, da dijaki izrazijo svoje mnenje in razvijajo svojo kreativnost. Te spretnosti niso pomembne le pri ustvarjanju glasila in pisanju srednješolskih esejev, temveč tudi kasneje v življenju. Čeprav trenutno študiram Psihologijo in športni management v Angliji ter pogosto pišem v angleščini, sposobnost kreativnega razmišljanja in pisanja vedno pride prav in je ključna za uspeh. Prav zaradi tega bi priporočila sodelovanje pri Cenzuri vsem dijakom, ne glede na to kakšne so vaše ambicije in sanje. Nekoč boste namreč uvideli, da način izražanja pove veliko o človeku, zato je to spretnost, ki 19 jo je vredno razvijati.

20 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE MIRJAM KROMAR, danes poročena ROTAR šolsko leto 2010/2014 Moja izkušnja s Cenzuro se je začela takoj v prvem letniku. Moja prva vzgojiteljica je bila Renata Veberič Delak in naju je s sostanovalko kar takoj povabila k sodelovanju. Najprej sem malo oklevala, saj sem se borila z najstniško lenobo, ampak ker sem rada veliko brala in gledala filme, sem pristala na to, da bom pisala recenzije knjig in filmov. Ko zdaj pogledam za nazaj, si želim, da bi se za take stvari, kot je bilo pisanje člankov, malo bolj potrudila, si vzela več časa in se mogoče še kaj novega naučila. Nasvet za mlajše generacije Hmm, že dva dni sedim pred računalnikom in razmišljam kaj naj napišem, da ne bo izpadlo, da bi vam rada solila pamet. Razmišljam, kaj bi jaz z veseljem prebrala kot nasvet za prihodnost, pa se mi zdi, da bi na večino stvari zavijala z očmi :). No, vseeno vam svetujem, da poskusite ne prehitevati dogodkov, ker se življenje že samo po sebi hitro odvija. Živite ta trenutek v katerem ste. Srečno! HELENA ČUKA šolsko leto 2010/2014 Pri Cenzuri sem sodelovala vsa svoja dijaška leta, ki sem jih preživela v DDBju. Ustvarjala sem stripe, naslovnico, logotipe za Cenzuro in naredila tudi nekaj intervjujev. Lahko rečem, da sem uživala ob vsakem trenutku ustvarjanja Cenzure. Ko si del te ekipe, se povežeš z ostalimi kreativnimi dijaki iz dijaškega doma. Čim dlje sodeluješ, tem več prijateljstev skleneš, katera trajajo tudi do odraslih let. Ko si v svojih dijaških letih, se ti zdi, kot da imaš dela čez glavo in ti tudi na pamet ne pride, da bi še pri kakšnem krožku sodeloval. Ampak je vredno. Po petih letih še vedno včasih prelistam številke, v katerih imam tudi sama svoje zgodbe, risbe in se spominjam na mlajša leta. Lahko rečem, da sem ponosna ustvarjalka zgodovine Cenzure. Vsem priporočam, da najdete kakšno dejavnost in se vključite, sledite toku življenja in se prepustite dogodivščinam, mogoče najdete nova poznanstva, prijatelje, ali pa morda kot jaz - ljubezen, ki traja še danes. KATARINA PEJČIĆ šolsko leto 2011/2014 Pa naj tudi jaz strnem spomine na DDB in domski časopis Cenzura. Dnevi v dijaškem domu so bili zame precej naporni, saj me je mučilo domotožje. Spoznala sem vzgojiteljico Renato in dogovorili sva se, da bom sodelovala pri časopisu, ki ga je takrat vodila in ga vodi (kakor slišim) še danes. :) Zadolžena sem bila za fotografiranje in povzemanje dogodkov, ki smo jih imeli v domu. Eno leto sem bila tudi urednica in to delo sem opravljala z velikim veseljem. Zato bi vsem, ki še ne sodelujete pri Cenzuri, svetovala; poizkusite se, super ekipa, super vzdušje. In ko vidiš končni rezultat je občutek neverjeten. Meni je vse, kar je bilo povezano s časopisom, polepšalo vsak še tako turoben dan. Še danes imam čisto vse Cenzure, ki so izhajale v času mojega bivanja v DDB-ju in velikokrat obudim spomine na lepe trenutke s prijatelji in vzgojitelji. 20

21 NEKDANJI NOVINARJI CENZURE gala lektorirati tekste. Danes nobena od naju več ne sodeluje pri nobenem časopisu ali reviji. Doris študira muzikologijo na Filozofski fakulteti in sedaj obiskuje tretji letnik. Po študiju namerava narediti še dve leti magistrskega študija iste smeri. Ko dokonča magisterij, bi se rada zaposlila v tej stroki; najraje na radiu ali v publicistiki, zanima jo tudi raziskovalno delo in delo z mladino. V prostem času sodeluje pri gasilcih kot operativna gasilka in mentorica mladine. Hodi tudi v glasbeno šolo, kjer se uči saksofon (pred nekaj leti se je naučila igrati tudi klavir), če pa ji ostane kaj časa, pa hodi na dolge sprehode v naravi ali pa se druži s prijatelji in fantom. Vanesa je po končani gimnaziji obiskovala enoletni poklicni tečaj na Srednji ekonomski šoli v Celju. Po uspešno opravljenem letniku je začela obiskovati Višjo kozmetično šolo v Novem mestu, kjer je dokončala prvi letnik, drugega pa je morala za eno leto preložiti, saj je postala mamica. Tako je to šolsko leto doma, kjer skrbi za sina. Ob nedeljah pomaga v gostinstvu, čez teden pa je veliko v naravi, saj se sprehaja z vozičkom. Posebnih načrtov za prihodnost še nima, saj se je sedaj vse spremenilo. Na kratko: doma uživa v novi vlogi, ki jo nadvse zanima in prijetna. me je v času srednje šole resnično navduševalo, a sem se po maturi usmerila v grafično oblikovanje, v katerem sedaj neizmerno uživam. Študij nadaljujem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, smer medijski študiji, kjer je velik poudarek na novinarstvu in zgodovini medijev. Poleg študija se ukvarjam še z grafičnim oblikovanjem in fotografijo, še vedno se družinsko ukvarjamo z reševanjem zapuščenih živali, velik del sebe pa sem našla tudi v hribih. Pripravljam grafične izdelke za avtohišo v Kranju, za trgovino z ribiško opremo v Bohinju, pomagam tudi pri grafični podobi v lesnem podjetju na Bledu, za samostojne podjetnike pripravljam logotipe in»flyer-je«, uredila pa sem tudi uradni logotip za veterinarsko ambulanto iz Gorenjske. Vsem sedanjim dijakom in pa bodočim generacijam toplo priporočam, da se pridružijo Cenzuri, saj bodo s pomočjo vzgojiteljice Renate stopili korak bližje uspehu. Menim, da so takšne izkušnje, ki jih lahko pridobiš v času šolanja, vsekakor izredno pomembne, saj ti pomagajo odkriti kdo si in kaj želiš početi v življenju. VANESA KMETIČ IN DORIS PRIMC šolsko leto 2011/2015 Sva Vanesa Kmetič in Doris Primc. Obiskovali sva Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, dramsko-gledališka smer. Pri Cenzuri sva bili od začetka, pokrivali sva kuharski kotiček. Ko sva si prilastili domsko kuhinjo, da sva pekli, se nama je zdelo zelo zabavno. Seveda so v tem uživali tudi drugi, ki so poskusili najine dobrote. Včasih sva zaradi šolskih obveznosti težko našli čas, da sva kaj pripravili, pa vendar nama je vedno uspelo in čas, ki sva ga vložili, ni bil zaman. Z veseljem sva tudi prebirali Cenzuro, kjer se je pisalo o marsičem; intervjuji dijakov, včasih tudi vzgojiteljev. Doris je dve leti tudi poma- URŠKA KREK šolsko leto 2012/2014 Za pisanje pri Cenzuri sem se odločila v želji, da pridobim nove izkušnje. Ker sem obiskovala Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani in sem se ukvarjala s fotografijo in novinarstvom, se mi je zdela odlična priložnost, da študij podkrepim še z dodatnimi aktivnostmi, ki so mi bile ponujene in to kar v Dijaškem domu Bežigrad. Preden sem se pridružila članom domskega časopisa sem že pisala za razne spletne medije, fotografirala za medijske hiše in bila aktivna na vseh področjih medijev. Pridružitev k Cenzuri mi je vsekakor dala nov košček v mozaiku izkušenj. Najbolj se spominjam občutka, ko sem nestrpno pričakovala izid nove številke. Res je lepo, ko lahko del sebe izražaš na tako svoboden način, kot je omogočala Cenzura. Moja naloga je bila skrbeti za glasbeni kotiček, pripravljala sem intervjuje z znanimi slovenskimi obrazi in razkrivala sladke skrivnosti. Novinarstvo 21

22 MENTORJI CENZURE MARINA RISTIĆ mentorica Cenzure v šolskem letu 2015/2017 Na razgovoru za delovno mesto mi je ravnateljica ponudila, da bom lahko prevzela domsko glasilo, ker je v tistem času vzgojiteljica Renata, ki je že dolgo let skrbela za Cenzuro, ravno odhajala na porodniški dopust. Priložnost se mi je zdela odlična. V srednji šoli sem (med drugim) po tihem fantazirala, da sem urednica Cosmopolitana ali kakšne»ženske«revije, kjer bi spremenila vse fotografije in pokazala resnične ženske. Prvi vtis na Cenzuro je bil prežet z mešanimi občutki. Ime (Cenzura) mi je najprej vzbudilo nelagodje, saj se mi zdi postopek nadziranja informacij ali podatkov (katere sprejemamo preko medijev in včasih niso v skladu z interesi določne organizacije) odbijajoč. Ampak sem hitro ugotovila, da tu ne gre za tovrstno cenzuriranje. Gradiva nisem dala niti lektorirati, saj sem mnenja, da mora izražanje dijakov ostati pristno. Vsebinsko so bile starejše Cenzure bogate, a izgled je bil neprivlačen, format je bil majhen in črno-bel. Tako smo se najprej lotili prenove zunanjosti. Z relativno novo ekipo dijakov smo se hitro ujeli in soglasno sklenili, kaj je potrebno spremeniti. Najprej sem analizirala finančno breme sprememb, nato pa je ravnateljica le-te odobrila. Upali smo, da bo oblikovanje prevzel nekdo izmed dijakov, ampak se to ni izšlo. Nato sem slučajno izvedela, da se naš varnostnik Amel v prostem času ukvarja z oblikovanjem in tako smo ga vključili v ekipo. Rada bi poudarila, da je sodelovanje z Amelom potekalo odlično. Naposled smo vsi skupaj (Amel, dijaka urednika- 22 Bor in Karin ter jaz) uspešno prenovili Cenzuro. Mentorica sem bila dve šolski leti in v tem času smo izdali štiri številke. Vsebinsko smo vpeljali to novost, da smo skušali v eni številki zaobjeti določeno temo. Osebno sta mi vsebinsko in oblikovno najbolj všeč številki»obrazi DDB-ja«in»Poklici«. Na začetku sem imela določeno vizijo poteka dela; predstavljala sem si, da bomo imeli z uredniškim odborom mesečne sestanek, kjer se bo»iskrilo«od idej in ustvarjalnosti. Realnost pa je bila čisto drugačna. Težko je bilo dobiti vse dijake»na en kup«, saj so pri Cenzuri sodelovali dijaki, ki so bili že prej zelo aktivni in zasedeni. Tako sva se včasih na sestankih srečala samo dva. Naposled smo odkrili drugi vir komunikacije, ki nam je omogočal hitrejšo izmenjavo - FB messenger. Ta način komunikacije sem dobro izkoristila in včasih kontaktirala tudi kakšnega dijaka, ki ga osebno nisem poznala. Spodbudila sem ga, da je napisal določen prispevek, saj sem od njegovega vzgojitelja izvedela, da počne kaj zanimivega. Včasih smo tudi komu»ukradli«in objavili kakšno sliko iz socialnih medijev Zaradi novega načina komunikacije je bilo naše delo zelo učinkovito, imeli pa smo tudi veliko sodelavcev. Všeč mi je bilo, ko so dijaki samoiniciativno napisali prispevke, vpeljali nove rubrike, se pozitivno odzvali na prebrano in ponosno pokazali dokončano Cenzuro. Uživala sem v soustvarjanju štirih številk Cenzure in delo sem z veseljem predala nazaj Renati. Čaka me še veliko drugih projektov, ki bi jih rada uresničila z dijaki, Renata pa res dobro poskrbi za vsebinski del Cenzure. Za Cenzuro si želim, da bi jo dijaki prevzeli, posvojili kot svojo, sooblikovali, vnašali svoje vsebine, jo vizualno oblikovali in komaj čakali, da izide. ANDREJ ČUČEK tehnični urednik v»past tensu«- 2002/2014 Leta 2002 je takratna Srednja šola tiska in papirja, danes Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, začela s sodelovanjem z DDB na pobudo dijakov iz vašega doma, ki so se šolali pri nas. Cenzura izhaja vse do današnjih dni. Bil sem vodja delavnic in sprejeli smo realizacijo tega projekta. Od samega začetka sem sodeloval z urednico glasila, gospo Renato Veberič. Najino brezhibno sodelovanje je žal prekinila moja upokojitev julija leta Danes glasilo še vedno tehnično urejajo in tiskajo zaposleni na šoli (SMGŠ) in redno izhaja glede na potrebe DDB-ja. Meni osebno je bilo glasilo skupaj z drugimi naročili osebni izziv, saj sem želel pri realizaciji konkretnega naročila z novo računalniško tehnologijo tudi sam pridobiti nova znanja in uporabljati skoraj neomejene možnosti posameznih grafičnih programov. Pripravil sem več posameznih osnutkov, kako naj bi bil bila oblikovana posamezna stran in izbral različne tipe pisav. Naročnik se je odločil za prvotno obliko oz. za Cenzuro z živo pagino (stranjo) v glavi (zgornjem delu) strani. Pri določitvi formata strani sem moral upoštevati najracionalnejšo izrabo tiskovnega materiala (papirja) glede na dostopne formate papirja in format tiskarskih strojev v šoli. Glasilo smo tiskali v eni barvi (črni), v ofsetni tehniki tiska na motno premazan papir, da je ostal odtis na papirju oster. Pri izdelavi glasila so vedno sodelovali tudi dijaki. Vse slike smo morali pred tiskom rastrirati, jih spremeniti v posamezne, na odtisu s pomočjo lupe vidne, majhne pikice različnih velikosti. In šele človeško oko pri normalni opazovalni razdalji teh posameznih pikic ne vidi več. Slika postane podobna sliki na fotografskem papirju, brez stopenjskih prehodov od najsvetlejše do črne barve. Posamezno stran, posledično torej celotno glasilo, smo obdelali in uredili na računalniku, naredili smo odtise posameznih strani na tiskalniku in jih dostavili ga. Renati v DDB. Popravke in korekturo sem pred tiskom naredil z gospo Renato direktno na računalniku v šoli, plošče za tisk tiskovne forme pa nam je izdelal

23 zunanji izvajalec na podlagi poslanih podatkov. Cenzuro smo tiskali tako, da smo naenkrat tiskali osem strani po eni strani in osem strani po drugi strani tiskarske pole papirja. Potiskana cela pola je imela tako 16 strani in smo jo morali v knjigoveznici pravilno zgibati na zgibalnem stroju, da smo dobili neobrezano obliko Cenzure. Pri obsegu glasila smo morali upoštevati količino posameznih sestavkov in slik, število strani je moralo biti deljivo s štiri, saj smo lahko tiskali celo polo (16 strani), polovico (8 strani) in četrtinko pole (4 strani). V primeru, da se nam število strani ni izšlo, smo si pomagali s prerazporeditvijo posameznih sestavkov, z zmanjšanjem ali povečanjem posameznih slik in z uporabo rezervnega, tako imenovanega polnilnega materiala (besedilo, slika, karikatura, itd.). Po zgibanju in znašanju (če ima glasilo več kot 16 strani) smo vsak izvod glasila ročno dvakrat speli skozi hrbet na stroju za spenjanje. Speta glasila smo na koncu še obrezali na določen format in tako odstranili vse odvečne kontrolne elemente, ki smo jih potrebovali pri računalniški obdelavi, tisku in v knjigoveznici. Obrezana glasila smo na koncu še ustrezno zavili in dobavili naročniku. Največ časa smo porabili za računalniško obdelavo podatkov in prelom (razporeditev) strani. Vse fotografije smo skenirali, če so bile v materialni obliki. Večkrat pa je bila tudi kvaliteta digitalno posnetih fotografij slaba, saj so bile posnete z neustreznimi fotografskimi aparati ali celo s pomočjo starejšega mobilnega telefona z neustrezno ločljivostjo. Vsako sliko smo morali pregledati, jo po potrebi retuširati, zmanjšati ali povečati format in določiti potrebno ločljivost. Sliko smo shranili v ustrezni ovojnici (.Tif format) in jo uporabili na ustreznem mestu posamezne strani pri računalniški obdelavi. To bi bil kratek in površen opis, kako smo izdelovali posamezne številke glasila DDB Cenzura. Gospe Renati in vsem vam želim v bodoče še veliko zabave in veselja pri izdelavi Cenzure! P.S. Skoraj bi me kap, ko sem v roke pri ga. Renati dobil aktualno Cenzuro, saj je nisem prepoznal. Urednico sem namreč vedno»strašil«, da je barvna varianta glasila bistveno dražja kot pa črno bela. Upam, da mi bo oprostila! Barve vedno naredijo vsako glasilo bistveno bolj privlačno! VALERIJA KRANJEC Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Cenzura je grafični izdelek, ki ga uvrščamo med revije. Tehnološko gledano je sestavljena iz ovitka in knjigoveškega bloka. Ovitek je iz debelejšega in boljšega papirja višje gramature; knjigoveški blok je sestavljen iz knjigoveških pol tanjšega papirja in nižje gramature. Ovitek in knjižni blok povezuje žica. Grafični proces potreben za izdelavo revije je zaporedje izbranih tehnoloških operacij, deli se na tri glavne dele: grafično pripravo, tiskanje in grafično dodelavo. Reprografski proces, ki spada pod grafično pripravo, izvedete že sami z reprodukcijskim procesom (obdelava slikovnega gradiva) in tipografskim procesom (obdelava besedila), ki jima TISKANJE CENZURE sledi prelom revije. Nato se izdela PDF datoteka, ki je primerna za digitalni tisk. Na SMGŠ (Srednja medijska in grafična šola Ljubljana) od vas dobimo dokument v obliki PDF (*.pdf) (Portable Document Format). Najprej ga je potrebno pregledati s programom za izdelavo in pregled PDF datotek; Adobe Acrobat, nato pa sledi izdelava montaže. Pred pričetkom tiskanja celotne naklade vedno naredimo poskusni odtis, da se še enkrat preverijo vsi podatki. Tiskanje poteka v digitalni tehniki tiska, natančneje na stroju za elektrofotografski tisk. Najprej se stiska knjigoveški blok, nato še ovitek. V grafični dodelavi po tisku sledi zgibanje. Zgibanje je tehnološka operacija, s katero posamezno polo oblikujemo s točno določenim zaporedjem zgibanja, da dobimo pravilno zaporedje besedila oz. postavitve posameznih knjigoveških pol. Kako bomo zgibali posamezno knjigoveško polo, je odvisno od razporeditve strani ali pagin na knjigoveški poli. Naslednja tehnološka operacija je znašanje. S to tehnološko operacijo zgibane knjigoveške pole znesemo v knjigoveški blok, kjer si strani sledijo v pravilnem vrstnem redu. Pri izdelavi revije zgibane knjigoveške pole znašamo polo v polo, na koncu dodamo še ovitek. Znešen knjigoveški blok se nato skupaj z ovitkom poveže v celoto. To storimo na šivalnih strojih za šivanje z žico. Vsaka revija je zašita dvakrat z žico skozi hrbet. Na koncu sledi obrez revije na končne mere in tako grafični izdelek - revija Cenzura dobi svojo uporabno vrednost. 23

24 SFŠ Drage vzgojiteljice in vzgojitelji! V imenu učencev Srednje frizerske šole Ljubljana se vam zahvaljujem za tri leta neizmerne podpore in nasvetov. Zavedamo se, da bi bila brez vas ta pot težja. Vsa tri leta ste nam stali ob strani, nas spodbujali in nam svetovali. Tudi, če smo kdaj pa kdaj skrenili iz prave poti ali obupali, ste bili vi tam, da nam pokažete pravo pot in nam vlijete pogum za nove izzive pred katerimi smo se znašli. Vedno, ko se bomo spominjali naših srednješolskih let, se bomo s tem spomnili tudi na vas, dragi vzgojitelji. Zato hvala vam, da ste bili ta tri leta del našega vsakdana in upamo, da se bomo srečali še kdaj. 24 SPSŠB Kot predstavniki dijakov Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad vam sporočamo, da vas bomo kmalu zapustili. Prvi dan je bilo vse čudno in nepoznano. Bil je šok, da smo morali biti cel teden v Ljubljani, stran od doma in prijateljev. Počasi smo začeli spoznavati dijake po skupinah. Nekateri so nam šli zelo na živce, drugi pa so postali naši novi prijatelji. Učili smo se, kako se pogajati z vzgojitelji in se prilagoditi domskim pravilom. Ni nam bilo vedno lahko. S skupnimi močmi smo uspešno prišli do cilja. Zahvalil bi se vam, da ste nas prenašali vsa ta leta, kljub nemalo neumnostim. Nekatere boste prenašali še kakšno leto. Nikoli ne bomo pozabili dogodivščin iz doma. Pogrešali vas bomo. SVŠGL dramska Kot je rekel veliki slovenski poet Challe Salle:»Cajt ne gre več nazaj«. In tudi naš čas preživet v dijaškem domu se ne bo nikoli več vrnil. V domu smo preživeli veliko lepih trenutkov, ki si jih bomo zapomnili za vedno. Nikoli več ne bomo slišali slavnega stavka TIŠINA (že ob desetih zvečer) in za vedno si bomo zapomnili, koliko v Mercatorju stanejo nudli in puding. Pogrešali bomo skrivnostne tatove ohlajene hrane in stopljen sladoled. Garantiramo, da se bomo na faksu učili kadarkoli, razen od štirih do šestih. Komaj čakamo, da bo naše kakanje spet redno in privatno. Dijaški dom zapuščamo bolj zreli in izkušeni. Hvala za vse!

25 GIMB - Tjaša Obreza Ker smo v skupini C1 mojstri organizacije in smo kronično zasedeni, nam ni uspelo pripraviti neke posebne točke, ki bi dobro predstavila našo skupino. Mogoče je imelo kaj zraven tudi to, da šole še nismo zares zaključili, saj nas čaka še veliko dela in vsaj osem izpitov. Mogoče pa nismo ničesar posebnega pripravili zato, ker nas nobena točka ne bi mogla zares predstaviti in v treh minutah ni mogoče opisati vseh dogodkov, ki nas spominjajo na naše bivanje v domu. Zato bi se ob tej priložnosti radi zahvalili osebju dijaškega doma, ki nam je omogočilo prijetno bivanje, kar ni bila lahka naloga, saj smo se pet dni v tednu zbujali v sobi z razgledom na okolico in železne rešetke. Hvala ravnateljici, svetovalnemu delavcu, kuharicam, ostalim vzgojiteljem. Predvsem pa bi se zahvalili našemu vzgojitelju Andreju, ki je z nami vztrajno reševal raznorazne matematične in fizikalne probleme ter nemalokrat tudi življenjske situacije, ki so nam delale preglavice. Hvala! SVŠGL - Mateja Satler Nikjer ni popolno, nikjer ni brez napak, nikjer ni tako, da ne bi lahko bilo še boljše. Ko bomo čez nekaj dni zapustili ta dijaški dom nas najpomembnejša šola, ki se ji reče življenje, šele čaka. Vsi smo na istem vlaku, stopničko višje pa lahko stopimo, ko doživimo spoznanje, razsvetlijo pa, nas tista spoznanja, ki jih doživimo sami. Ampak vseeno Dragi vzgojitelji, hvala vam, da ste nam pomagali sooblikovati pot in ste nas z nasveti, pohvalami in kritikami vodili po pravi poti. Pripravljali ste nas na življenje, življenje izven družinskega zavetja in domačega okolja. Hvala torej vsem delavcem dijaškega doma za to skupno prehojeno pot, ki je kot vsaka pot imela tudi vzpone in padce, morda neprijetne poglede ali primerne besede. In še nekaj besed zaključnim letnikom. Posvetimo se sami sebi. Vsak od nas je drugačen, poseben. Bodimo drzni, upajmo si. Nihče ni všeč vsem, vedno se bo našel nekdo, ki bo pohodil naš trud, neše delo, naše sanje, vendar želim, da bi bili padci blagi in da bi se vedno pobrali še močnejši. Srečno! CENZURA 25

26 SEdanji novinarji Cenzure TEA TOMINC šolsko leto 2015/2018 Sem Tea iz skupine C1 in sem novinarka pri Cenzuri že pretekla tri leta. Najprej sem začela sodelovati zaradi OIV (obvezne izbirne vsebine v šoli) in tako nadaljevala svojo triletno kariero pisanja. Čeprav moram priznati, da pisanje člankov ni moj najljubši hobi, pravzaprav sploh ni moj hobi, pa je vedno lepo odpreti časopis in v njem videti svoje delo. 26

27 EVA KRŠTINC šolsko leto 2014/2018 Cenzura je stalnica DDB-ja, ki dijake razveseljuje že vrsto let. Sama sem v ekipo»padla«prav po naključju, ko sva s Hano napisali prispevek o Domijadi. Tako sem vsako leto priložnostno sodelovala s kakšnim člankom, letos pa sodelujem pri Cenzuri malo bolj aktivno. Seveda me pisanje veseli, zakaj pa bi drugače to delala, a Cenzura ni edino glasilo, kamor pošiljam svoje prispevke. Tukaj je še občinsko glasilo, lokalni časopis in druge revije, vendar v tem primeru pišem predvsem o orkestru v katerem igram. Pisanje dojemam predvsem kot urejeno izražanje misli, pa naj gre to za Cenzuro ali pa za katerokoli drugo glasilo/revijo. Vsi mi, ki sodelujemo pri tem, prosto in svobodno izražamo misli, na vas, dragi bralci, pa je, da se z nami strinjate, ne strinjate ali pa podajate svoja mnenja. Zatorej, vsi bralci in skriti talenti ubesedovanja misli, vabljeni k prostemu pisanju znotraj najboljše ekipe Cenzure. ŽIVA HROVATIN Zdravo! Sem ilustratorka za revijo Dijaškega doma Bežigrad Ljubljana - Cenzura. Zakaj sploh ustvarjam? Risba je nekaj neverjetnega. Dejstvo, da lahko z malce domišljije in nekaj osnovnimi pripomočki, ki jih najdeš v pisarni, ustvariš popolnoma nov svet, je neverjetno. Ustvarjanje mi predstavlja nekakšno meditacijo, v kateri te nič ne more potreti, ali pa način izražanja brez besed in cel svet govori ta neizgovorjeni jezik. Zdi se mi čudežno. Kaj pa Cenzura? Ker šola zaseda večino mojega časa, se ob vsaki priložnosti počitka»vržem«pred računalnik in gledam karkoli (YouTube, filmi ). Tako ubežim dnevni količini stresa, ki mi je naložena na ramena, in popolnoma pozabim na ustvarjanje. Če me urednica spomni na nov izvod revije, se zavem, da bi mi to pripomoglo zmanjšati stres. Seveda rišem vsak dan, brez izjeme, a večina mojih»del«ne spominja na končan produkt, saj so to enobarvne skice, ki se nekako povežejo s šolsko snovjo. A za revijo Cenzura se potrudim in to skico dokončam, tako da je končna verzija veliko boljša od predhodnih. MIJA KRAMAR šolsko leto 2017/2018 ZAKAJ PIŠEM? Ker osvobaja, ko svojo domišljijo, poglede, dognanja in izkušnje strneš v skupek dogovorjenih znakov imenovanem poved. Te se magično povežejo v odstavke in kmalu je pred teboj pisemski sestavek. Vedno ko bereš, v svoji glavi slišiš svoj glas. Poklic novinarja omogoča, da so tvoje besede slišane z drugimi glasovi. Lahko informiraš, navdihuješ, sprašuješ, odgovarjaš, filozofiraš, spodbujaš, karaš Ko pride do besed je svoboda neizmerna. V svetu polnem prepovedi, pravil, omejevanja in delitev, pa je tak majhen svet svobode še kako dobrodošel. Tukaj je vse mogoče. Moja pot pisanja se je začela, ko sem kot triletna punčka z alkoholnim flomastrom risala dolge navpične črte po novo prepleskani steni in me je moj starejši brat podučil, da je to črka i. Kasneje sem pisala za osnovnošolska glasila, Dolenjski list, letošnjo jesen, pa sem prek projekta»obrazi prihodnosti«objavila svoj članek v časopisu Dnevnik. Za Cenzuro pišem prvo leto, pa mi je že odprla vrata, da svoje mnenje predstavim izvendomskemu občinstvu, saj sem o tematiki članka»zaupanje v pidžami«predavala na Mednarodnem kongresu dijaških domov. DAŠA ĐUKIĆ MALJEVAC IN SABINA LOGAR šolsko leto 2016/2018 Zakaj piševa za Cenzuro? Sva Daša Đukić Maljevac, dijakinja 2. letnika SVŠGL in Sabina Logar, dijakinja 3. letnika ŠC PET. Želeli sva se preizkusiti v nečem novem. V veselje nama je bilo, da sva lahko uvedli novo rubriko v angleščini, saj tudi med seboj velikokrat komunicirava v angleškem jeziku. Veliko vsebin na internetu (YouTube ) je v angleščini, zato se z angleščino srečujeva vsak dan. Zdelo se nama je, da nisva edini, zato se nama je uvedba te rubrike zdela zanimiva. SEDANJI NOVINARJI CENZURE MELANI KOLBL šolsko leto 2017/18 Pisanje za Cenzuro ni moje prvo srečanje s pisanjem za časopis. S pisanjem časopisnih člankov sem se srečala že v osnovni šoli pri izbirnem predmetu novinarstva, pri katerem smo si prosto izbirali teme, pisali intervjuje in se učili»zlivati zgodbe na papir«. Potem sem bila povabljena, da prispevam svoj članek za lokalni časopis. V mesečno izdajo časopisa sem prispevala članek, v katerem sem predstavila svoj pogled oziroma pogled mladih na šolo ter razumevanje in odnos z šolo in mladimi. Temo so mi predlagali, glede vsebine pa nisem bila omejena. Tudi pri Cenzuri imamo proste roke o čem pišemo. Za vsako izdajo določimo glavno temo številke, potem si vsakdo izbere, kaj bi rad pisal glede na svoje interese in želje. Vse te izkušnje so bile zame različne in edinstvene. V šoli sem se šele začela učiti. Teme so bile bolj skupinske, zajemale so vsakdanje dogodke, včasih nam je teme določila profesorica že zaradi učnega načrta. Vsi v skupini smo opravili dva intervjuja na aktualno temo in pa prosto pisanje člankov. Pri lokalnem časopisu je bila omenjena tema že določena in čeprav ni zahtevala določene vsebine in sem si smernice, kam se bom usmerila, izbrala sama, tema vseeno ni dovoljevala pisanja o čem drugem kot o mladih. Vendar pa je bilo zanimivo predstaviti poglede in lastno mnenje in doživetje na današnjo družbo v kateri odraščamo. Cenzuri sem se pridružila šele to šolsko leto, tudi tema prve letošnje številke (umetnost) mi je dokaj blizu, zato sem uživala ob pisanju in prispevanju svojega dela k temu časopisu. Vse izkušnje s pisanjem so edinstvene. Pri nobenem časopisu se nisem počutila omejene oziroma cenzurirane in sem uživala. Menim, da je ljudem zanimivo in pomembno prebrati mnenja in doživljanja mladih. Resda sem sodelovala pri projektih, pri katerih je bil namen razširiti glas mladih, ne pa cenzura. Tako kot pri ostalih dveh je zelo pomembno sodelovanje mladih in deljenje njihovih izkušenj. Tako kot pri Cenzuri mladi združijo moči in ustvarijo nekaj, kar bo ostalo za prihodnje generacije, necenzurirano. 27

28 KOLUMNA Luna Kajin CENZURA BREZ S CENZURE -O Ob pojmu cenzura najbrž vsi najprej pomislimo na čas Sovjetske zveze in totalitarne režime, vendar nikoli ne pomislimo naprej, v času in prostoru, in tudi na pomen cenzure. Naše razmišljanje je pravilno, a ozko. To so zgolj najbolj prominentni primeri cenzure atomskega veka, o katerih se učimo v šoli, cenzura pa se dogaja vsakodnevno, na različnih področjih in tudi (morda) predvsem v demokratičnih državah. SSKJ definira cenzuro, kot uradno pregledovanje javnosti namenjenih del. Kot že prej omenjeno je cenzura lahko politična, religijska, podjetniška, vojaška ali pa moralna. Najbolj odmevna je vsekakor politična cenzura, ki se resda največkrat pojavi v nedemokratičnih, nekapitalističnih državah. Vsi poznamo primere iz nacistične Nemčije, kjer so iz slik izginjali uradniki. Vsi smo seznanjeni z dejstvom, da je v bivši Sovjetski zvezi imel monopol le en dnevni častnik in da so bili ljudje poslani v zloglasni gulag, če so govorili proti državi in vladarju. Ali pa vam je znan primer Mao Ce- 28 tungove Kitajske, kjer je cenzura in obstruktivni nadzor vlade še vedno prominenten. To so zgolj primeri politične cenzure, zelo pogosta, če ne najpogostejša, pa je tudi religijska. Vsi poznamo zgodbo o Galileju in Koperniku ali pa o Janu Husu. A najbrž le redki vedo, da se je vse začelo, kot se začnejo mnoge ideologije, v antični Grčiji. Sokrat je bil zelo glasen nasprotnik cenzure njegovih del, zaradi česar je bil obsojen na smrt z zastrupitvijo, vendar pa je njegov učenec, Platon, zagovarjal prakso cenzure. Zdelo bi se mi neproduktivno pisati o teh zgodovinsko znanih primerih, zato se jim bom izognila in se raje osredotočila na nam bolj tuje primere in področja. Situacija v Sloveniji je precej jasna, pri nas je cenzura medijev s strani vlade prepovedana. Pa vendar to ne pomeni, da cenzure ni. So primeri, zadnji v začetku marca letošnjega leta, ko RTV Slovenija ni hotela predvajati napovednika za revijo Reporter, ker naj ne bi bila primerna za gledalce, vendar pojasnila, kaj točno naj ne bi bilo primerno za javnost, nikoli ni dobila. Veliko cenzure v današnjih medijih se pojavlja zaradi t.i.»politične korektnosti«in zaradi boja proti sovražnem govoru, kar otežuje pretok informacij in ubija svobodo govora, česar se bom dotaknila malce kasneje. Najprej bi rada orisala situacijo v Združenih državah Amerike, kot primer najbolj demokratične države, kjer je svoboda govora zapovedana v prvem amandmaju njihove konstitucije. Polemika cenzure v ZDA se razteza čez desetletja in čez mnoge administracije. Tarča cenzure so bili predvsem udarni dogodki, kateri bi lahko povzročili masovno paniko ter izgrede. Med takšne štejejo; državljanska vojna, obe svetovni vojni, Vietnamska vojna, invazija na Irak, 9/11, Benghazi in še bi lahko naštevala. Do neke mere je tu cenzura oz. vsaj selektivno poročanje samoumevno, pa vendar to kljubuje prvemu amandmaju. Vseeno pa se je situacija znatno poslabšala s Trumpom. 45. predsednik države je v svojem, še ne polnem prvem mandatu, grozil z zaprtjem vsaj dveh medijskih hiš, ker poročajo»fake news«, kot jih je oklical on sam. In kaj so te»fake news«? To so izjave, citati in dejanja predsednika, katere on zanika, kljub neizpodbitnim dokazom. Poleg tega je CDC-ju prepovedal uporabo določenih besed, prav

29 tako pa je prisilil Agencijo ZDA za varstvo okolja, da s svoje spletne strani odstrani razdelek, ki govori o globalnemu segrevanju, saj sam verjame, da je to zgolj potegavščina s strani Kitajske. A cenzura v ZDA se ne ustavi v Beli hiši, pač pa zaide tudi v izobraževalni sistem. Zaradi bogokletja in rasizma so iz obveznih beril izključili Steibeckovo O miših in ljudeh, Harper Leejevo Ubiti ptico oponašalko in Twainovo Prigode Toma Sawyerja. Zaradi eksplicitnih opisov erotike so, med drugim, izključili Nabokovo Lolito in knjigo Maye Angelou Zakaj ujeta ptica poje. Zaradi politične in družbene kritičnosti pa so izključili Huxleyev Krasni novi svet, Burgessov A Clockwork Orange in knjigo Koča strica Toma. Zdi se mi, da je ZDA vse prej kot dežela svobode in da je cenzura pri njih bolj vsakodnevna kot v Rusiji, oz. izpeljana na tako diskreten način, da zavaja ljudstvo in jih s tem izdaja. Poleg cenzure na posameznih področjih je tu še cenzura posameznih medijev. Tukaj je predvsem govora o cenzuri knjig, poezije, zemljevidov, glasbe, filmov, posameznih besed, interneta, socialnih omrežji in video igric. Kar se tiče glasbe se velikokrat zgodi, da avtorji sami cenzurirajo, predvsem kletvice, za določene nastope in verzije. Redko, a se zgodi, da pesmi cenzurirajo oz. ne predvajajo radii, kar še vseeno spada pod pojem cenzure. Cenzuriranje filmov morda ni čisto tako, kot si predstavljate, namreč pod cenzuro filmov štejejo opozorila oz. zrelostne omejitve, katere so ponavadi predvajane pred začetkom filma. Zgodi pa se tudi, da posamezne države prepovejo posamezne filme, kar se ponavadi dogaja v državah s totalitarnimi sistemi. V Severni Koreji so na primer prepovedali vse hollywoodske filme. Če omenim cenzuro poezije, verjetno vsi najprej pomislimo na Prešerna in čas, v katerem je živel in ustvarjal. Mislim namreč na cenzuro, ki jo je on utrpel pri objavljanju svojih pesmi. Seveda je bilo to v času, ko slovenska narodna zavest ni bila zaželena, a še danes so primeri, ko cenzurirajo preveč nacionalno poezijo. Omenila sem že cenzuro knjig v Ameriki, kjer so čtiva odstranili, lahko pa pride tudi do cenzure posameznih odstavkov ali besed. Posamezne besede pa so pogosto cenzurirane v religijskem kontekstu. Tako so nemuslimanom v Maleziji prepovedali uporabo besed povezanih z islamom, kot so: Allah, Iman in Nabi. Potem pa je tukaj še cenzura zemljevidov, ki zna biti precej utemeljena. Z zemljevidov namreč brišejo vojaške baze in druge objekte, katerih lokacija je pomembna za varnost države. Cenzura interneta je posebno občutljiva tematika, sploh z nedavno razpravo o»net Neutrality«v Ameriki. Pod pojem cenzura interneta spada tako selektivno objavljanje informacij, kot avtocenzura in omejevanje objave ali dostopa do informacij.»net Neutrality«je v bistvu cenzura z bolj prijaznim imenom, saj bi ta dovoljevala monopol ene same organizacije nad pretokom informacij celotnega interneta, kar bi seveda pomenilo, da nekaterih informacij, ali sploh ne bi objavili, ali spremenili, ali pa objavili le kakšen odstavek popolnoma izven konteksta. Vsi vemo, da imajo nekatere države strožjo cenzuro kot druge, recimo Severna Koreja, kjer je cenzura interneta najhujša. Tudi Kitajska jo ima, pa seveda Rusija, zanimivo pa je, da jo ima tudi Amerika, in če ne štejemo Net Neutrality, je ima miniaturno manj kot Rusija. Slovenija jo skorajda nima. Situacija z družbenimi omrežji je podobna. Preko njih se je začelo mnogo protestov in gibanj, recimo radikalni val feminizma. Mnogi pripisujejo Twitterju razširitev arabske pomladi, na tej platformi naj bi se ideologija širila. Podobno je tudi z rekrutiranjem pripadnikov ISIS-a, kar se je še nedavno dogajalo prek raznih družbenih omrežji. Zato je Tunizijska vlada vdrla v več profilov in jih izbrisala. Na vseh platformah, pa naj bo to Facebook, Twitter, Instagram, Tumblr ali pa YouTube, imamo, kot uporabniki, možnost objave prijaviti kot neprimerne, česar rezultat je (ponavadi), da upravniki omrežja objavo izbrišejo, kar je napad na svobodo govora. O svobodi govora in predpisanih besedah pa se zadnje čase veliko govori v Kanadi. V Kanadi so, nekaj mescev nazaj, uzakonili, da se mora transseksualce naslavljati s primernimi zaimki oz. z zaimki s katerimi želijo biti označeni. To so naredili v poskusu, da bi zmanjšali diskriminacijo zoper transseksualce, transvestite in osebe, ki so drugje na spolnem spektru, če sploh so na njem. Zakonu C16 so priložili seznam nevtralnih zaimkov, kot so Spivak, Xhe, Ze, ali pa preprosto množinski zaimek Oni. Temu se je glasno in pompozno uprl profesor psihologije in psihoanalitike na Torontski univerzi v Kanadi, Jordan Peterson. On trdi, da je ta zakon, zakon proti svobodi govora, zakon, ki podpira cenzuro besed in misli. On verjame, da je ta zakon avantgarda politične korektnosti in ljudem zgolj škoduje. Je mnenja, da je svoboda govora v bistvu svoboda mišljenja, ter da jo potrebujemo, če sploh želimo misliti. Tako nas cenzura omejuje, ne samo pri samo izražanju, ne samo pri prenosu informacij, pač pa tudi pri razmišljanju. Ali res živimo v svetu, kjer moramo svoje misli zavijati v vato, da ne bi razburili snežink? Ali smo res predali svobodo izražanja cenzuri, ker nam je tako bolj udobno? Mar smo res dopustili, da nam vsakodnevno cenzurirajo misli, medtem ko mi pasivno opazujemo in sami sebi lažemo, da oni tega že ne bi naredili? Naj gre vse v insert kletvica here 29

30 RAZŠIRJAMO OBZORJA Eva Ana Zudič POTOVANJE PO KANADI To poletje smo z družino odšli v Kanado na obisk sorodnikom, ki so se tja preselili, in da bi si ogledali kraje ter spoznali nove ljudi. Vse se je začelo v Benetkah, od koder smo leteli v Frankfurt in nato v Vancouver. Iz Vancouvra smo poleteli v majhno mesto z imenom Prince George. Tam smo prenočili in ostali nekaj dni. Ker letos Kanada praznuje svojo 150-letnico, so bili vsi obiski naravnih parkov in rezervatov brezplačni, in tako smo načrtovali izlet iz Prince Georga v Nacionalni park Jasper. Res je prečudovit park z ogromno jezeri in gorami ter prelepimi razgledi. Tu smo dva dni prebivali v hotelu. Prvi dan smo odšli po mestu, ki se nahaja znotraj parka, ter si sproti ogledali jezera. Naslednji dan je bil bolj zanimiv. Izvedeli smo, da se v parku nahaja steklen most na vrhu hriba, ki ponuja prekrasen razgled. Z avtobusom, ki nas je popeljal na hrib, smo nato prišli do majhne hiše, od koder smo se ob robu hriba sprehodili do mostu. Veliko ljudi je bilo preveč strah višine in so se takoj obrnili ali pa le sedeli na mostu, ker jih je bilo preveč strah, da bi se premikali. Tisti dan smo odšli tudi do jezer, ki so sicer zelo mrzla, a so se nekateri pogumni odločili, da bodo v njih zaplavali. Pokrajina v Jasperju je bila zelo raznolika. Prevladoval je iglasti gozd. Videli smo gore, slapove, reke, jezera ter tudi živali. Večinoma so se, kar ob cesti, sprehajali losi in tudi medvedi. Veliko turistov, vključno z nami, se je ustavilo, da bi fotografiralo medvede in lose, a so mnogokrat že pobegnili nazaj v gozd. Po ogledu Jasperja smo se odpravili za nekaj dni nazaj domov, nato pa zopet na izlet, ki je bil malo daljši. Šli smo v Penticton in Kelowno. Od tod pa v Vancouver. Vsi trije kraji so zelo priljubljeni med turisti in prebivalci Kanade. Penticton, če lahko opišem, je kot Florida Kanade. Ima veliko plaž in hotelov ter je dokaj znano mesto, a je v primerjavi s Florido bolj mrzlo in manjše. Isto lahko rečem za Kelowno, ki ima veliko jezer, otokov, polotokov in je zelo turistično razvita. Zopet smo stanovali v hotelu, in naj vam povem, kako so ljudje tu prijazni. Vključno s hotelskimi delavci in ljudmi, ki jih srečaš v trgovini. Vsi so zelo prijazni in radi pomagajo turistom z nasveti in napotki. Dejansko se zelo prilagajajo tujcem in jih z veseljem sprejemajo ter jim pomagajo oziroma razkažejo mesto in okolico. Do Kelowne smo se peljali okoli osem ur. Na poti smo se ustavili v gozdu, ki velja za pragozd, saj ima drevesa stara tudi po 2000 in 3000 let. Po tem gozdu je bila napeljana lesena pot, ki smo jo prehodili v dobri uri. Zaradi dolge vožnje smo v Kelowno prispeli zelo utrujeni, toda vseeno smo odšli na plažo. Okoli jezera so lepe, dolge plaže, samo jezero pa je tako veliko, da lahko spominja tudi na morje. Okoli je bilo polno ljudi, barov, igrišča za otroke, ter, zaradi nekega razloga na eni izmed plaž, tudi ogromno rac. Ne vem, zakaj. Nihče ni vedel, zakaj. Zvečer smo se sprehodili po mestu. Kamorkoli sem pogledala so bili hoteli in apartmaji. Takrat v mestu ni bilo veliko ljudi, saj so bili turisti še na plaži. Nazadnje, po petih dnevih v Kelowni/Pentictonu, smo odšli v Vancouver. Zaradi dragih hotelov tam nismo prespali, a smo se cel dan sprehajali po mestu. Že za Slovenijo sem mislila, da imamo na naših cestah veliko prometa, toda, ko dejansko prideš na pet-pasovnico in vidiš toliko avtomobilov, spoznaš, čemu se reče gneča. Vancouver je prav tako turistično mesto z velikim pristaniščem. V predmestju so bile manjše ulice in zelo ljubke hiše, nato pa smo zagledali visoke stavbe in steklene nebotičnike. V mestu smo videli veliko manjših parkov. Vancouver se deli na dva dela, ki ju deli morje. Mi smo imeli čas za ogled le enega dela mesta. Ogledali smo si park Stanley. Tam smo pustili avto ter se sprehodili do centra. Takoj ko sem zagledala ulice, sem se spomnila na običajne ameriške ceste, ki jih lahko vidimo v filmih. Bila sem zelo navdušena in sem vse fotografirala. Šli smo v kavarne in trgovine, kot npr. Starbucks, ter hodili ob morju, med nebotičniki, ki so predstavljali center mesta. V centu so ustanove, muzeji in galerije. To je kraj, kjer se zadržujejo uradniki, poslovneži ter turisti. Tudi predmestje je posuto z majhnimi hišami in zelo lepo urejenimi ulicami. Mesto je bilo prečudovito in me je vedno bolj spominjalo na ameriške filme. Dokler nisem prišla v Vancouver, si nisem predstavljala velikosti velemesta. Najprej se mi je zdelo kot normalno mesto, toda potem sem dojela, da smo se sprehodili le po četrtini mesta. Bilo je nerealistično, saj smo v celem dnevu prehodili center, predmestje, največji park v mestu in pristanišče, toda mesta še zdaleč ni bilo konec. Najbolj zanimivo je bilo opazovati nebotičnike in se sprehajati po predmestju, kjer so se prepletale različne kulture, videli smo tudi veliko Azijcev (Kitajcev, Japoncev in Korejcev). Zanimivo je, da se njihove gostilne razlikujejo od naših. Le malo kje se lahko usedeš za gostilniško mizo ter v miru popiješ. V večini primerov so bile gostile le»to go«. Ljudje samo naročijo kavo/hrano in odidejo. Proti večeru smo se podali nazaj do Stanley parka, kjer smo se kopali v bazenu in nato še v Tihem oceanu. Morje je bilo v primerjavi z našim zelo mrzlo. Večina ljudi se kopa v bazenu in ne v morju. Iz plaže lahko vidiš del mesta in v daljavi tudi velike tovorne ladje. Preživeli smo še par dni v Prince Georgu, toda kmalu smo odšli nazaj v Slovenijo. Naše potovanje se je tako zaključilo. To potovanje je bilo res zelo lepo in zanimivo. Spoznala sem veliko ljudi, s katerimi sem še zdaj v stiku. Potovanje v Kanado bi priporočala res vsem. Mislim, da bi vsakdo lahko z lahkoto živel v Kanadi, saj je zelo varna država in ljudje so zelo prijazni. Res je bila nepozabna izkušnja, saj smo videli fascinantna mesta in 30 tudi narava je bila prečudovita. Kljub utrujajoči vožnji (včasih smo se vozili cel dan) se je splačalo obiskati prav vsak skriti kotiček Kanade.

31 RAZŠIRJAMO OBZORJA Irena Gnezda AMERIKA Konec februarja smo se (12 dijakov in profesorica angleščine na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana) odpravili v Združene države Amerike. Najprej smo na začetku septembra dobili mail, v katerem je pisalo, kam se bomo odpravili. Iz Ljubljane smo se odpravili proti Benetkam ter nato z letalom odleteli v Frankfurt. Let iz Frankfurta v Los Angeles je trajal 12 ur in čas smo si krajšali s filmi, glasbo, igricami, katere smo imeli na zaslonu pred našimi sedeži. Okoli Los Angelesa in San Francisca nas je vodil vodič, ki je velikokrat v ZDA. Povedal nam je veliko različnih stvari o ljudeh v ZDA, o čemer smo se tudi sami prepričali. Zelo smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da to kar vidimo v ameriških filmih ali serijah, resnično obstaja. Vse hiše, ki jih vidite v filmih, so ravno takšne. Velike, bele in razkošne. Na vsakem koraku je Starbucks in McDonald s. Cene so približno enake kot v Sloveniji, z izjemo kakšnih oblačil. Pod nobenim pogojem ni priporočljivo uporabljati Maestro kartico, saj jo bankomati zavračajo in tudi v trgovinah je velikokrat ne vzamejo. V primeru zavrnitve bančne kartice je najbolje imeti s sabo nekaj rezervne gotovine. Ljudje v ZDA so zelo prijazni, v trgovinah takoj pričnejo s pogovorom, natakarji so tudi zelo prijazni (seveda, če si prijazen do njih). Ljudje te lahko spontano ogovorijo in so zelo navdušeni, če jim poveš, da si iz Evrope. Vprašajo te, kakšno je življenje tam, kako se imaš So zelo radovedni in radi povprašajo, kako se kaj reče (na primer: hvala, adijo, živijo ). Zaradi gneče v mestih ter velikega števila mimoidočih je priporočljivo paziti na osebne stvari ter se»držati«svoje skupine. Nujno je potrebno imeti adapter za električno vtičnico. 31

32 SOS Neža Ocepek ZAKAJ, KAJ, KAKO, ČEMU...? S prijateljico nama je všeč isti fant Verjamem, da si v zelo nezavidljivem položaju. Najbolje bi bilo, da dobro premisliš, koliko ti pomeni prijateljica, in ali se lahko o tem z njo pogovoriš. Pomembno je tudi, koliko časa poznaš fanta (če ga sploh že poznaš), ali so vajina čustva obojestranska. Razmisli tudi, kaj bi bilo, če bi se odločila za fanta oziroma kakšne posledice bi to imelo za prijateljstvo, in če se odločiš za prijateljico, ali bi res tako zelo pogrešala fanta. Navsezadnje pa, morda se že jutri zaljubiš v kakšnega drugega fanta Dobil sem enko. Kako naj povem staršem? Zelo dobro je, da sam narediš prvi korak in ne čakaš, da bi novica sama od sebe prišla na dan, saj lahko z zavlačevanje narediš le še večjo škodo. Pomisli na koga se raje obrneš kadar imaš težave, kdo te bolj razume in posluša, mama ali oče? Saj ni treba, da poveš obema hkrati. Pomembno je tudi, da izbereš primeren trenutek. Ti sam najbolje poznaš svoje starše in boš hitro opazil, kdaj sta spočita in dobre volje. Ko boš predstavil situacijo, je morda najbolje, da ne skušaš opravičevati slabe ocene, temveč starše raje prosi za nasvet, kaj storiti, da se boš naslednjič izognil slabi oceni. Starša se ločujeta. Bojim se, da sem jaz kriv za to V mnogih družinah se dogaja, da mama in oče ugotovita, da nikakor ne moreta več živeti skupaj, ker se ne razumeta. Takrat se odločita za ločitev. Zelo pomembno je, da se zavedaš, da otroci niso nikoli krivi za razvezo svojih staršev. Tvoja mama in oče sta odrasli osebi, ki se morata truditi za dober odnos med seboj. Samo od njiju je odvisno, kako se bosta razumela in samo onadva sta odgovorna za svoje spore in prepire. Kako si popestriti počitnice, da nam ne bo dolgčas? Vzameš si čas za prijatelje, predvsem za tiste, s katerimi si v preteklem šolskem letu izgubil stik. Najboljše je, če si skupaj organizirate en»trip«na morje. V. R. Najdeš si službo in delaš. Lahko potuješ, sam, z družino ali s prijatelji. L.C. Družiš se s prijatelji in treniraš, če je to med počitnicami mogoče. N.K. Prebereš knjige, ki ti jih predlagajo prijatelji. M.K. Hodiš na bazen. M.T. Spiiiiiiiiiiiiiiiiš. M.O. 32

33 Pisanje. A kaj, ko po tem seveda sledi tudi branje. Prebiranje šolskih domačih branj je žal mučno že samo po sebi, oprostite vsi avtorji, ker so nam vaša dela preprosto zoprna. A vendar s šolsko analizo pridobimo delček tistega, kar so nam želeli povedati, predstaviti in na kar so nas želeli opozoriti. Kdo bi si mislil, da nam njihovi zapisi omogočijo toliko ur slovenščine. Mar ne bi bilo lažje pogledati filma s problematiko smisla življenja, kot prebirati zahteven metaforičen roman Koba Abeja - Ženska s peščin? A kljub temu, da smo mi svojeglavo prepričani v to, pa številni romani, eseji, domača branja ostajajo globoko ukoreninjeni v naš učni sistem. Zakaj? Verjeti moramo, da vse te zapisane besede imajo pomen za nas, naš razvoj in za naš smisel. PIŠITE... REFLEKSIJA Špela Ravnikar Naj bom realna. Številni med nami nismo mladi obetajoči pisci romanov in knjižnih uspešnic. No ja, sodeč po odzivnostih na različne šolske natečaje, si upam trditi, da večina med nami ni ljubiteljica pisane besede. Leni smo. Ne da se nam. In preden drugi začnejo glasno potrjevati našo lenobo, naj jo malo opravičim, ali bolje povedano, razložim. Ponujeni so nam neomejeni elektronski mediji, pišemo pa tako ves čas. No, recimo raje, da tipkamo. Dopisujemo si. In kako pomemben je naš jezik pri posredovanju sporočila? Naj vam predstavim provokacijo - mar ni enako razumljivo, če napišem: Dej pejt grema mal vn., ali če napišem: Daj, pridi, pojdiva malo ven.? Namen sporočanja ostane enak, a v trenutku, ko se zavem, kako poseben jezik združuje našo malo Slovenijo, se moram postaviti na stran vseh nadležnih ur slovenščine. V prostem času me nihče ne prepriča, da bom pisala slovensko, pravilno slovensko. Zato verjamem, da je pomembno, da nas v šoli z grožnjami ali brez, prisilijo zapisati čim več besedil in razmišljanj. Pomembno pa ni zgolj pisanje kot oblika sporočanja. Včasih me resno zaskrbi, če bodo moji potomci še imeli tako gibljivo zapestje. Nalivno pero seveda sodi v čas mojih staršev, če slučajno niso več pisali na male tablice s kamenimi svinčniki. Šala, a s preglobokim pomenom. Vse se tipka! Razumljivo je, da se razvija tehnologija in metode sporočanja so čedalje hitrejše. Pa se tako razvija tudi človek, ali nas to zaustavlja? Zdravnica nisem, o evoluciji človeka tudi ne vem dovolj, sklepam pa, da nisem edina, ki se ji zdi pravilno pritoževati se nad pomanjkanjem ročnega pisanja. Po tem, ko sem izlila obilico skrbi in idej o pisanju, naj vam povem, da sem vse to, kar ste prebrali do sedaj, jaz pred nekaj tedni zapisala. Prostovoljno. Tako kot (zelo redko, a vendar) zapišem v svoj dnevnik. Če z vami delim svoje kompleksne ideje in razmišljanja, se v dnevniku pojavi obilica medmetov, agghh-jev, kakšen faaak in joooooj, resno. Ne pišem slovnično, če pa, se mi to zdi sila imenitno in učinkovito. Zakaj? Ker z vsemi težko interpretirani vzdihi ne pojasnim stisk, ki se mi dogajajo. Prepoznam počutje, a vendar težava ostane neubesedena. V trenutku, ko pa sestavljeni stavki združeni v povedi naslikajo moje nerešljive tegobe, le-te postanejo Pravzaprav ugotovim, da mi sploh ni tako hudo. Pisanje. Težko je zapisati, ubesediti svoje misli. Večkrat ko poskusiš, lažje, hitreje gre. Roka ne boli več. No, to ni res. Še vedno pa lahko uporabiš računalnik. Ne oblikuješ svoje pisave, vseeno pa oblikuješ vsebino, ki izrazi tebe. Pisanje je terapija - tudi, če za vami popravljajo vejice in velike začetnice. Pišite zase in skrbite za svoj razvoj! 33

34 KOLUMNA SVETOVALNEGA DELAVCA Samo Lesar 34 Ameriški pisatelj Philip Roth je napisal več kot 30 romanov. Kot je večkrat dejal sam, je bila to»peklenska služba«. Pisal je vsak dan, od 9.00 do 17.00, večinoma stoje. Stal je ob visoki mizi. Na njej tipkovnica. Pred tem je stoje tipkal na pisalni stroj. Knjige je ustvarjal od leta 1959 do leta 2013, ko se je pisateljsko upokojil. Pred upokojitvijo je najprej v miru prebral vse svoje knjige, da bi ugotovil, ali je»morda s pisanjem izgubljal čas«. Ugotovil je, da mu je šlo kar dobro od rok, da je naredil najboljše iz tistega, kar je imel. Philip Roth pravi, da se je več kot 50 let, vsak dan znova znašel pred praznim, belim listom, popolnoma nepripravljen, brez inspiracije, večkrat nervozen, tesnoben Pravi, da mu je pisanje osmislilo življenje. Nekateri pisatelji pravijo, da ne vedo zakaj pišejo. Če bi vedeli, morda ne bi pisali? Predstavljam si, da so pisatelji največkrat sami. Večino časa, ko delajo, preživijo v sobi, kjer sedijo za mizo. Pišejo. Uro za uro. Teden za tednom. Tako preživijo velik del svojega življenja. Dan za dnem poskušajo na papir prenesti besede, z namenom, da ustvarijo zgodbo. Da jo rodijo? Zakaj bi kdo želel delati kaj takega? Je želja po ustvarjanju ena izmed osnovnih človekovih želja, potreb? Kakšen smisel ima umetnost, še posebej umetnost pripovedovanja, pisanja zgodb? Knjige ne moreš pojesti, če si lačen. Z njo ne prepričaš Trumpa, da bi ustavil bombni napad na Sirijo. Ali lahko knjige, predvsem branje knjig, vpliva na ljudi tako, da postanejo bolj občutljivi, da bolje razumejo svet, druge ljudi? Mogoče? Tudi nekateri diktatorji so bili na začetku umetniki. Brali so (berejo) VAM POVEM ZGODBO? knjige. Kdo pravi, da v branju knjig ne uživajo tako kot ostali? Kdo pravi, da zaradi branja knjig bolj temeljito ne razumejo drugih? Kdo pravi, da zaradi razumevanja zgodb iz knjig ne povzročajo trpljenja? Zanimivo je razmišljanje pisatelja Austerja, ki pravi, da v vsakem romanu sodelujeta dve osebi: pisatelj in bralec. Za njega je roman edini prostor na svetu, kjer se lahko srečata dva tujca, v smislu absolutne intimnosti. Auster pravi, da je življenje preživel v branju romanov, ki so nanj delovali tako, kot da bi se pogovarjal z ljudmi, ki jih še ni videl, z ljudmi, ki jih ne bo nikoli poznal. Ima umetnost (slikanje, pisanje knjig, skladanje glasbe...) v primerjavi z vodovodnimi inštalaterji, zidarji, strojniki, zdravniki sploh smisel? So ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo, nesmiselni? Nas umetnost loči od ostalih živih bitij sveta? Nam pisanje lahko osmisli življenje? Ali pisatelj res piše roman z namenom, da naredi nekaj nesmiselnega? Pisanje je povezano z jezikom. Jezik so črke, besede, misli, zgodbe. Ko se kot otroci naučimo govoriti, večina uživa v zgodbah, pravljicah. Se spomnite trenutkov, ko so vam starši pred spanjem pripovedovali pravljice? Se morda spomnite krutih, nasilnih dogodkov, zlobnih oseb... Se spomnite zgodbe o čarovnici, ki želi pojesti brata in sestro, ker sta se izgubila v gozdu? Za to, da se rešita, vrže Metka čarovnico v peč. So pravljice morda preveč strašne za otroke? Se lahko otroci na podlagi teh zgodb soočajo s svojimi strahovi v varnem okolju sobe, staršev? Pravljice spodbujajo otroško radovednost, spodbujajo kasneje raziskovanje sveta? Kakšni smo, ko odrastemo? Nas zgodbe ne zanimajo ali jih po drugi strani poslušamo še več? Črna kronika, znane osebnosti, nogomet, znanost, zdrav način življenja... Spomnite se TV- serij, v zadnjem času najbolj pogosto gledanih filmskih vsebin, kjer se zgodbe končajo ravno takrat, ko bi želeli, da se nadaljujejo. Verjamem, da ljudje potrebujemo zgodbe. Nekateri raje berejo, drugim je bolj pomembno ustvarjanje, nekaterim oboje. Francoski pisatelj Michel Houellebecq pravi, da raje bere kot piše. Po njegovem branje spreminja pogled na svet. Pisanje pa naj ne bi spreminjalo ničesar. Razen, če postaneš zelo znan pisatelj, kar ti posledično lahko prinese veliko denarja. Če imate voljo in željo, je dobro, da pišete, ustvarjate. Dnevnik, scenarij, strip, esej, rap pesmi... Čas pubertete je lahko izjemno ustvarjalen čas. Tudi če ustvarjate samo zase, bo verjetno zanimivo pogledati izdelke čez 15 let. Morda ne ustvarjate, ker dvomite v svoje sposobnosti? Pisatelj Bukowski je v trenutkih, ko je začel dvomiti vase (kar se je zgodilo zelo pogosto), začel brati dela drugih pisateljev (o čemer pišejo nekatere novejše biografije, starejše pa o tem, da je zelo pogosto posegel po steklenici cenenega vina). V takih trenutkih je, kot pravi sam, spoznal, da se nima ničesar bati, saj je pisanje le tekmovanje s samim seboj. In da vsi pisatelji tekmujejo predvsem s samim seboj. Naj zaključim z mislijo francoskega renesančnega humanista - Michael de Montaigne, ki velja za začetnika eseja. Pred več kot 500 leti je dejal, da bi vsi morali imeti majhno sobico, nekje v ozadju svoje hiše, v kateri bi lahko nekaj ur na dan bili čisto sami, kjer bi lahko v miru razmišljali. Ne vem, če je kaj napisal o tem, da bi v tem času pisali. Verjel je, da bi bil potem svet boljši.

35 SVET IZVEN DOMA Zala Zebec Povprečnega človeka skrbi za prihodnost našega planeta vsaj dovolj, da se ujet v iluzijo, da pozna resnico, slepi, da za naravo naredi dovolj z recikliranjem in prhanjem krajšim od 10 minut. Saj ne rečem, male stvari štejejo, in karkoli prispevamo je boljše kot nič. Ampak tema, ki navkljub svoji pomembnosti, pri pogovorih o varstvu okolja le redko pride na dan, je glavni razlog, da narava okrog nas vse hitreje»odmira«. Mogoče se bo zdelo nenavadno in precej dvomljivo, če rečem, da se zavoljo hamburgerjev, igramo s prihodnostjo našega planeta. Ja, pa smo tam - veganstvo. Ljudje, bitja s čustvi in razumom, imamo radi živali če ne drugače, pa na krožniku. In ker ne bi rada spet govorila o že tako preveč sprani temi, da živali niso bile postavljene na naš planet zgolj iz razloga, da jih ljudje izkoriščamo za svoje egoistične namene, bi se rada osredotočila na dejstvo, da je živalska agrikultura eden največjih onesnaževalcev moderne civilizacije. Če se osredotočimo na glavne probleme, ki jih večina svetovnih okoljevarstvenih organizacij izpostavlja, lahko začnemo kar pri globalnem segrevanju. Raziskava narejena leta 2009 (Worldwatch Institute) je pokazal, da živalska agrikultura v ozračje prispeva kar 51% toplogrednih plinov. V primerjavi s 13%, ki jih prispeva celoten svetovni promet, se to zdi precej nenavadno, vsaj meni se je tako zdelo, ko sem te podatke prvič zasledila. Če zaradi lažjega razumevanja poskušamo primerjati dva podatka; povprečen avto v enem dnevu izpusti 3-19 kg/co2, za izdelavo mesa v enem hamburgerju pa v ozračje povprečno spustimo kar 75 kg/co2. Z enim obrokom lahko okolju naredimo enako količino škode kot z tritedensko avtomobilsko vožnjo. Da sploh ne omenjamo izpustov NOx (ti plini so 296-krat bolj uničljivi kot CO2), katere v 65% izpušča živalska agrikultura. Da se malo umaknemo iz področja toplogrednih plinov, zavoljo vseh bralcev, ki dvomijo v globalno segrevanje, lahko omenim še vsem okoljevarstvenikom priljubljeno temo - varčevanje z vodo. Morda postaja že cinično, ampak če sem že v uvodnem odstavku omenjala hamburgerje, naj še tukaj nekaj pripomnim. Če se odrečete samo enemu, lahko privarčujete kar l vode. Ampak namesto tega lahko seveda upoštevate pametne nasvete o varčevanju z vodo in svoje dnevne prhe skrajšate za 3-5 minut in tako v enem letu privarčujete povprečno kar 899 l več kot s tistim enim hamburgerjem. Da pa končno omenim še kaj drugega kot le hamburgerje, naj izpostavim dejstvo, da je za izdelavo ene škatle jajc potrebno približno l, za izdelavo 1 kg sira pa kar l vode. Da bi privarčevali enako količino vode, kot jo v enem letu privarčuje povprečen vegan, se ne bi smeli prhati 66 let. Zdi se mi pomembno omeniti tudi problem izumiranja vrst in krčenje gozdov. Če za primer navedem amazonski gozd; za kar 91% njegovega krčenja je kriva agrikultura. Mogoče se zdi prav malo ironično, da uničujemo habitate ogroženih živali zgolj z razlogom, da na teh površinah vzgojimo hrano, ki jo uporabimo za vzrejo živali. Moj namen ni prepričati ves svet v vegetarijansko ali vegansko prehrano. Rada bi samo, da se zavedamo, kako naše odločitve vplivajo na okolje in s tem tudi na nas. Z malimi spremembami v vsakodnevnem življenju lahko naredimo veliko. Vsi želimo spremeniti svet, nihče pa ne bi spremenil sebe. 35

36 REFLEKSIJA Mija Kramar SOBA RUMENEGA OKNA Najvišje nadstropje, tretje okno iz konca, z rumeno obrobo. Majhna postelja, polovica mize, velika omara, manjša omara, dva predala, štiri vrstice radiatorja v kopalnici, dva obešalnika za plašče, tretjina poličke nad umivalnikom in prav toliko prostora na polički za šampone in mila, MOJA LAST. Moj intimni prostor, učni prostor, jedilnica, dnevna soba, pisarna, lepotni salon, enostavno vse, kar potrebuje 17-letna glava. Moja soba je včasih polna solz, smeha, domišljije. Delim jo z dvema dekletoma z istim položajem kot jaz. To je prostor, v katerega se vračam vsako nedeljo, vsak šolski dan. Včasih želim biti sama, ne zdržim več pritiska svojih sostanovalk, kaj šele vzgojiteljice. Pride dan, ko ostanem sama v svoji sobi, takrat pogrešam šepetanje ob večerih in dihanje moje globokospeče domske sestre. To ni klasično življenje srednješolke. Kar naenkrat imam dve sestri, kar naenkrat sta del moje rutine in moram graditi na odnosu, ki mi je neznan. Še bolj me preseneti, ko ju vzljubim in se zavem, da postajata ogromen del mojega vsakdana in posledično mojega življenja. Moj osebni prostor je omejen. Organizacija v moji omari tudi po dveh letih ni idealna. Še vedno odkrivam nove načine za čimbolj izkoriščen prostor, učim se sobivanja in posvajam tuje navade. Vedno je v bližini nekdo, s komer se lahko pogovarjam in najdem zavetje. Tudi teme me ni več strah, ker se zdi ta majhna sobica pregledna tudi v temi. Do solz se nasmejim dobro poznanemu jutranjemu obrazu in škripanju vrat kopalnice. Uživam, ko ugotovim, da bom spala dve uri več od vaju. Sovražim, ko zjutraj grobo zapreta vrata in pozabita odnesti smeti. Spoštujem, da prenašata mojo neurejenost. Majhno sobico s kopalnico si delimo tri dekleta različnih velikosti, starosti, porekla in interesov. Ni lahko, ni idealno, ampak je naša in zato mi je všeč. Vedve v tej majhni sobici z rumenim oknom sta moj dom! Letošnjo pomlad smo imeli šolarji občutek, da so se na našem koledarju pojavili novi državni prazniki. Ker smo namreč imeli v roku dveh mesecev, kar dva šole prosta dneva. Naj vas razsvetlim, nov praznik se imenuje»dan vseh padlih šolnikov«. Zaposleni v šolstvu in vzgoji so 14. februarja in 14. marca razočarani sedeli v zbornicah in pisarnah ter zahtevali spremembe, do katerih danes, 14. aprila, še ni prišlo. Kdo je nastradal? Mi učenci, brez katerih vzgoje in izobraževanja sploh ne bi bilo. Zdi se, kot da se učenci sploh ne zavedamo, kako velik del tega sistema smo, ker pravzaprav sploh nismo obveščeni, kaj točno se dogaja. Za začetek razčistimo nekaj pojmov. Stavka je vključevala zaposlene v vzgoji in izobraževanju, vodil jo je SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), katerega glavni tajnik in hkrati vodja stavke je Branimir Štrukelj. Na pomanjkljivosti in luknje v zakonu SVIZ intenzivno opozarja že od leta 2012 in trdi, da so izčrpali vse možnosti ter jim tako ni preostalo drugega, kot da zapustijo učilnice, igralnice in pisarne ter se odpravijo na trge s transparenti, piščalkami in z upanjem na spremembo. Glavni poudarki, ki jih želi doseči SVIZ so: višje plače in ovrednotenje dela razrednika, predvsem pa želja po večjem spoštovanju in poslušnosti vlade. Vodilo stavke je lepo povzela Marjana Kolar, predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje, ki je dejala:»prišel bo dan, ko nas ne bo mogoče več preslišati. Svet brez vzgoje in izobrazbe je reven svet. Naša Slovenija naj ne bo del revnega sveta.«slovenci smo bili v zadnjih letih priča mnogim protestom, vstajam in stavkam. Lahko bi rekli, da smo precej borben narod, ki verjame v to, da lahko nekaj spremeni. Dejstvo pa je, da je nezadovoljstvo šolnikov rdeči alarm za državo. Ljudje, ki se ukvarjajo z otroki in mladino, so eden od najpomembnejših faktorjev uspešne družbe. Mladi vsekakor čutimo nezadovoljstvo učiteljev, ki se prenaša tudi na nas. Če jih ne spoštuje država, kako naj jih spoštujemo mi? Vprašanje je tudi, kam vse skupaj pelje. Za nami sta že dve stavki, obeta se tretja, dosegli pa niso ničesar. Tisoče vprašanj, ki bi jih rada zastavila vladi, državi, profesorjem in vsem vam Slovenci. Za konec se spet vračam k vprašanju: NAS KDO SPLOH SLIŠI? Želim ti lep dan padlih šolnikov, dobro ga izkoristi! 36 KRITIKA POLITIKA Mija Kramar DAN PADLIH ŠOLNIKOV

37 REFLECTION Sabina Logar in Daša Đukić Maljevac WORLDS PRESSURE We all know how today s society affects our appearances, thoughts and beliefs. We are becoming something we re not based on expectations of others. Is it better to have fewer friends and be your true self or to have more friends by being someone you re not? One of the problems with different style preferences is what people think / people expressing their opinions when you pass by them. Maybe not so much when you go somewhere nobody knows you, but in school or dorm, you do care. That s why a lot of people don t express themselves; they don t want to be judged. The consequences are that you don t really feel comfortable being yourself so you adjust to the standards of majority. You re feeling pressured to blend in with everyone else. You just stop being yourself, but for whom? The right people are going to except you for who you are. So yes, it is better to have less but true friends that support your choices. If you feel like you re different, which you are, don t be afraid to show it being different is a good thing. Wear what you like, say what you think but also accept other people s choices and don t judge them. You are different but they are different too. Just because you re not alike, it doesn t mean you can t get along. You probably feel like what others think / people s opinions of you matter the most, but you are your own person and other people won t necessarily be with you your whole life. What matters the most is what you think of yourself, so if you adjust to others, you eventually won t feel as good as you would by being yourself. Also, by standing out, you might encourage others that feel like they can t be themselves to show who they really are. There for, your beauty/individuality is worth showing. 37

38 CENZURISTKI SE PREDSTAVITA Tea Tominc INTERVJU S KATJO BELEC in HANO KERIN 38 Da bi vaju ob zaključevanju bivanja pri nas bolje spoznali, smo vaju pri Cenzuri povabili na intervju. Bi se nam za začetek lahko na kratko predstavili v treh točkah, ki vaju po vajinem mnenju najbolje opišejo? Katja: Sem Katja Belec, dijakinja programa okoljevarstveni tehnik na SGGOŠ (Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana). Najbolje me opiše to, da se znam dokaj dobro organizirati in da sem delovna. Hana: Sem zelo živahna in komunikativna punca. Navdušena sem nad delom z otroki.obožujem vse kar je povezano z vodo. Kako dolgo že sodelujeta pri Cenzuri? Katero področje pokrivata? Katja: Pri Cenzuri sodelujem že tri leta in pokrivam področje fotografije. Hana: Pri Cenzuri sem vse od prvega letnika naprej. Pokrivala sem že vsa področja. Pisala sem intervjuje, svoja razmišljanja, članke o dogodkih... Kakšne vrste prispevkov najraje ustvarjaš in kakšne prebiraš kot bralka? Katja: Najraje ustvarjam prispevke v digitalni obliki - fotografije. Drugače pa rada prebiram vse kolumne, v glavnem od začetka do konca. Hana: Najraje pišem o raznih dogodkih, ki jim dodam kakšno zanimivo oziroma sočno zgodbico (naprimer prispevki iz Domijade). Takšne članke tudi najraje prebiram. Kaj bi sporočili naši reviji ob njeni častitljivi obletnici? Katja: Sporočila bi ji, da naj še dalje tako prijetno preseneča, kot je to počela do zdaj. Hana: Zelo lepo je videti, da revija deluje že toliko let, ter da so dijaki še vedno tako zainteresirani za pisanje in sodelovanje. Pričakujem, da ko pridem na obisk čez devet let, dobim tekočo številko v roke. Sta četrti letnik, torej letos zaključujeta svoje šolanje ter s tem bivanje v dijaškem domu. Kaj bosta pri obeh najbolj pogrešali? Katja: Najbolj bom pogrešala ljudi, ki sem jih spoznala, bližino šole, vzgojiteljico in seveda zajtrke. Hana: Verjetno prijatelje, ki sem jih v teh letih dobila kar veliko. Zagotovo bom pogrešala vzgojitelje, ki so mi nemalokrat pomagali in me spravili v boljšo voljo. Seveda bom pogrešala tudi občutek, da nekam pripadaš, da si del nečesa takšnega kot je Dijaški dom Bežigrad. Katera dva spomina vama prideta prva na misel ob besedah»šola«in»dijaški«? Katja: Ko pomislim na šolo, se spomnim na svoje predrage sošolce, ki so res posebni - v vseh pomenih te besede. Ko pa pomislim na besedo dijaški, pa se spomnim na prostore in ljudi, s katerimi sem preživela svoja dijaška leta. Hana: Šola trenutno lahko pomislim le na maturo. Dijaški same bedarije. Kakšni so vajini plani za prihodnost in česa se pri tem najbolj veselita? Katja: Moj plan je oditi na fakulteto. Pri tem se najbolj veselim tega, da bom spet menjala okolje. Hana: Prijavila sem se na Fakulteto za šport, zato sebe najbolj vidim delovati na področju športa. Najbolj bom vesela, če bom delala z otroki, pa naj bo to na snegu ali na vodi. Samega študija se izjemno veselim ter novih priložnosti, ki me še čakajo. Kaj v dijaškem domu je nate pustilo največji pečat, bodisi negativen ali pozitiven? Katja: Name je dijaški dom v celoti pustil pozitiven pečat. Skozi ta štiri leta sem doživela ogromno, naučila še več, spoznala ogromno dobrih ljudi in hkrati spoznala tudi sebe. Hana: Zagotovo sem pridobila sposobnost, da brez problema delim sobo z drugimi, da popolnoma odmislim hrup ter da lahko brez problema zaspim tudi, ko se 100 metrov stran odvija Škisova tržnica. Tudi samostojnost, ki jo pridobiš, če svoja srednješolska leta preživiš stran od svojih staršev, je izredno pomembna. Kateri pa so tvoji nasveti, ki jih lahko predaš nadobudnim dijakom Dijaškega doma Bežigrad? Katja: Dragi dijaki, če se boste dobro organizirali, bo vse potekalo, kot si boste želeli, od šole do domskega in zunanjega življenja. Vse se da, samo potruditi se je treba. Hana: Zelo pametno se je ne kregati z vzgojitelji, ker so oni tisti, ki ti bodo dovolili (ali pa tudi ne) večerni izhod. Še pametneje se je ne skregati z varnostniki. :D Udeležujte se dejavnosti, ki jih organizira dijaški dom, ter se zavedajte, da bi lahko bilo tudi precej hujše. Boš prišla še kaj na obisk? Katja: Seveda, z veseljem. Hana: Hmmm, mogoče, seveda!

39 ZGODBA Katja Sivka MOJA ZGODBA Že kot mala deklica sem imela veliko stika s konji, saj je imel starejši brat konja. Namesto da bi stala pri miru zraven staršev, ko so klepetali z bratovim trenerjem, sem jaz zganjala norčije okoli konj. Vsakega sem pobožala in mu dala korenček. Z njimi sem bila, dokler je bilo to mogoče. Ko sem bila stara sedem let, sem želela biti takšna kot moj brat Torej, najboljša jahačica. Starše sem prosila, če bi lahko začela jahati. Ker pa so bili takoj za, sem jih začela»vleči po trgovinah«z jahalno opremo. Končno je prišel odločilni trenutek. Začela sem na majhnem poniju. Ker je bil to moj prvi konjiček, sem ga imela zelo rada. Vsakič po jahanju sem mu dala korenček, on pa mi je dajal vsakič več znanja ter željo in srce do jahanja. Prvo leto jahanja je minilo kakor blisk. Ker pa sem bila večja, sem morala na večjega konja. Sprva me je bilo strah, vendar sem se hitro pomirila. Ko pa sem občutila že preveč strahu, mi je tista kobila, ki sem jo jahala, začela divjati in posledično sem padla z nje. Padla sem le enkrat, a to je bilo dovolj, da me je postalo strah. Strah je postal tako močen, da si nisem več želela na konja. Ko sem šla mimo konj, so ti začeli topotati z nogami in polagati ušesa nazaj. Takrat sem jahanje prekinila za eno leto, nisem se jim približevala, niti nisem želela slišati za njih. Minilo je eno leto, pozabila sem na konje in se posvetila šoli. Ko sem na internetu zagledala oglas za šolo jahanja, se mi je začelo»trgati srce«in pričela sem se spet spominjati časov preživetih na malem poniju. Tega nisem nikomur zaupala. Svojega starejšega brata sem prepričala, da sem lahko šla z njim h konjem. Ko sva šla, se me je spet polastil strah. Kljub temu sem h konjem stopila pogumno. Enega od njih sem pobožala in se pomirila. Božala in božala sem, dokler me ni brat poklical, da greva nazaj v hišo. Takrat sem spet začutila to ljubezen in povezanost. Spet je bilo vse po starem. Jahala sem skoraj vsak dan, a napredek je bil zelo majhen. Bila sem zelo žalostna. Tisti dan sem po jahanju spoznala osebo, ki mi pomeni največ, in to je bil največji skok v mojem življenju. Preprečila mi je, da bi ponovno obupala. Ko sem ji povedala za svoj problem, me je pozorno poslušala. Takrat pa se ji je utrnila ideja Kaj pa, če bi premagala strah tako, da bi me ona učila jahati? Še vedno me je bilo strah, vendar vsakič manj. Zaupala sem ji kot še nikomur do takrat. Zopet sem pričela pridobivati ljubezen in voljo do konjev in jahanja. Z vsakim treningom mi je šlo bolje in počasi sem z njenim spodbujanjem in besedami izgubila strah. Zdaj sem v prvem letniku srednje šole in jaham z vsem srcem in veseljem. Tukaj pa se moja zgodba konča. No, ne čisto, saj imam še veliko stvari pred seboj. Za konec pa bi se rada zahvalila tej osebi, da me je sprejela, ne glede na vse, kar sva prestali, vzela v svoje okrilje, me psihično naučila»hoditi skozi življenje«. In kar je najbolj pomembno, naučila me je jahati in mi pokazala, kako premagati strah. Kako se s konji povezati v celoti ter na kakšen način jih imeti brezpogojno rad. In seveda, kako imeti sebe rad! 39

40 POGOVOR Sabina Logar in Daša Đukić Maljevac Pogovor z izbranimi zaključnimi letniki A,B in C stavbe Slike: zgoraj Zala, sredina Ana, spodaj Anže. 40

41 Kako bi se na kratko predstavil/a? Ana: Sem Ana Mihelić, stara 19 let, ter učenka četrtega letnika Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. Anže: Sem Anže Štremfelj, doma sem iz Cerkna. Na kratko me večina ljudi v DDB-ju pozna pod vzdevkom Štremfl. Imam 19 let, v prostem času se ukvarjam s filmom ter glasbeno produkcijo. Zala: Ime mi je Zala. Rada imam delo z ljudmi, naravo in živali. Rada imam najrazličnejše stvari in dejavnosti, seveda pa se večina mojih aktivnosti vrti okoli okolja, saj se tudi izobražujem za okoljevarstvenico in imam svoj»bodoči poklic«oziroma izobrazbo res rada. Kaj ti je všeč pri bivanju v DDB-ju? Kaj bi popravil/-a? Ana: Pri bivanju v samem DDB-ju mi je najbolj všeč energija med zaposlenimi in dijaki ter to da, čeprav smo si med seboj različni, smo v skupini kot ena velika družina. Anže: V DDB-ju mi je všeč res ogromno stvari; od svobode, ki jo kot dijaki imamo, do dogodkov, do odnosov s prijatelji, odnosov z vzgojitelji ter domskimi delavci. Iz moje strani bi popravil organizacijo dogodkov - lahko bi bilo vse malo bolj organizirano. V domu je definitivno veliko talentov, ki bi se lahko pokazali ter začeli sodelovati. Skupaj bi se dalo narediti veliko stvari, vendar pa (po mojem mnenju) manjka nek zagon oz. volja, ki bi dijake, ki se ukvarjajo z glasbo, držala pokonci. Lahko bi se organiziralo več dogodkov, saj bi tako dijaki začeli bolj sodelovati in uresničevati svoje želje oz. sanje. Zala: V DDB sem prišla šele lansko leto, ampak sta te dve leti, ki sem ju tukaj preživela, res neverjetni. Spoznala sem veliko novih ljudi, prijateljev, ki bodo v mojem življenju ostali, če ne drugače, zaradi vseh spominov, ki smo jih skupaj ustvarili. Seveda lahko govorimo o spremembah prehrane in vzpostavitvi boljšega WiFi-ja, ampak mislim, da smo največji problem DDB-ja prav mi, dijaki. Med seboj nismo več povezani, kot bi lahko bili. Ko poslušam zgodbe bivših dijakov in kako so tukaj včasih preživljali čas, mi je žal, da smo skoraj vsi dijaki postali tako»leni«in zaprti sami vase. Ali poznaš domsko revijo Cenzura? Jo bereš, kaj ti je všeč, ti kaj v njej ni všeč? Ana: Poznam, saj je v eni že bil moj intervju, hahaha... Všeč mi je to, da je prilagojena nam, ki bivamo v domu, in na ta način spoznamo vse prednosti bivanja v domu ter izvemo tudi o dogodkih, ki smo jih v domu zamudili. Ni stvari, ki mi ni všeč. Kakšen je DDB čez vikend? Ana: Uf, čez vikend ni ravno tako živo, kot je med tednom, ampak je seveda lepo preživljati čas v okolici doma, ko je seveda lepo vreme. Si bila v domu na katerem področju aktivna? Kaj boš pogrešala? Ana: Prvo leto sem hodila na košarkarske treninge ter veliko tudi fotografirala, ampak vsak letnik v šoli zahteva od nas veliko več dela, tako da v letošnjem šolskem letu nisem bila veliko aktivna, edino to, da sem sodelovala pri izvedbi»božička vsem«. Kako si se odločila za nadaljnje šolanje v Sloveniji? Ali opažaš kakšne spremembe med Srbijo in Slovenijo? Ana: Za nadaljnje šolanje sem se odločila v nekaj dneh. Kot otrok sem hodila na ure slovenščine v Beogradu, kar je pripomoglo k temu, da mi je slovenščina postala zanimiva. Po enemu pogovoru s starši smo prišli na idejo, da bi šolanje nadaljevala v Ljubljani, predvsem zaradi boljše opreme na šoli. Na odhod v Slovenijo sem čakala eno leto, kar pomeni, da mi odhod od doma ni predstavljal težave. Prvih par mesecev v Sloveniji sem predvsem preživljala sama, vendar sem se kasneje odlično ujela z okolico in novimi prijatelji in vsak dan je bil lepši. Spremembe med Srbijo in Slovenijo so ogromne, saj je mentaliteta ljudi popolnoma drugačna. Slovenci so bolj zaprti ljudje od Srbov, vendar ko te enkrat sprejmejo v družbo, se zagotovo počutiš domače. Kako se počutiš v Sloveniji? Kje boš nadaljevala pot po srednji šoli? Ali boš ostala v Sloveniji? Ana: V Sloveniji sem se popolnoma našla in zagotovo načrtujem tukaj nadaljevati svojo življenjsko pot. V Sloveniji mi je najbolj všeč narava in urejenost okolja, ki se opazi na vsakem koraku, kar žal ne velja za Srbijo. Domovino bom pogrešala, vendar vem, da bom tukaj uživala. Anže, kako si prišel do tega, da si»didžej«na domskih plesih? Ali v tem uživaš? Anže: Uff, po pravici povedano ne vem prav točno kdaj in kako je do tega prišlo. Vse se je začelo s pogovorom z vzgojiteljico Tino, tako sem že v prvem letniku prišel do svojega prvega nastopa v dijaškem domu. Potem je sledilo vedno več dogodkov ter organizacij plesov - posledično vedno več dijakov, ki so te plese obiskovali. Na domskih plesih seveda uživam, lepo je videti ljudi pod odrom, ki uživajo ob tvoji glasbi. Seveda gredo zasluge celemu dijaškemu domu, še posebej vzgojiteljici Tini - brez nje nam ne bi uspelo. Kakšna je dijaška publika na domskih plesih? Anže: Dijaki, ki pridejo na ples, so super in se imajo fajn in znajo žurat, ampak če primerjam današnje generacije z generacijami izpred štirih let, se mi zdi, da so bili takrat dijaki bolj sproščeni, bolj»žurerski«in tudi plesov so se udeleževali v večjem številu. Kje vidiš razloge, da je dijakov vse manj na domskih prireditvah? Anže: Generacije izpred prejšnjih let so bile bolj odprte in povezane med seboj, zato so mogoče tudi lažje prišle na domske prireditve oz. jih tudi izpeljale. Več je bilo druženja in podpore med dijaki. Bereš Cenzuro? Tvoje mnenje o Cenzuri? Anže: Ja, Cenzuro berem. Zanimivo mi je, da ima dijaški dom svojo revijo. Všeč mi je možnost predstavljanja izbranih dijakov, ki imajo oz. imamo za seboj različne zanimive zgodbe. Se spomniš prvega stika z glasbo? Anže: Pri dvanajstih letih sem začel igrati kitaro in bobne, pri štirinajstih letih pa sem začel spoznavati širšo glasbeno produkcijo, najprej»didžejanje«, danes pa predvsem uživam v ustvarjanju lastne glasbene produkcije. Kako nastane glasba oz. komad? Anže: Začne se z idejo, potem se sprašuješ, kako boš to idejo realiziral; s POGOVOR pomočjo benda, orkestra, računalnika in lastne iznajdljivosti ter ustvarjalnosti, saj lahko kombiniraš, kar ti srce poželi. Hodiš na medijsko šolo. Ali se v prihodnosti še naprej vidiš na tem področju in zakaj oz. zakaj ne? Anže: Da, res je. Končujem zadnji letnik Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. Seveda se na tem področju vidim tudi v prihodnje, saj me tovrstno delo veseli že od nekdaj - glasba, filmi, produkcija... Skratka, medijski svet. Zala, zakaj si se odločila za sodelovanje pri Cenzuri? Zala: Za sodelovanje sem se odločila zaradi izkušnje, saj me je zanimalo, kako vse skupaj poteka in tudi pišem z veseljem, če le najdem čas. Kakšen»recept«imaš za preživetje v domu? Zala: Zagrabi čim več novih izkušenj, ki jih ponuja dom in njegova okolica. Ne se zapirat v sobo, ampak bodi odprt za spoznavanje novih ljudi in ustvarjanje neverjetnih spominov. Primerjava med A in C stavbo... Zala: C stavba mi bolj»sede«, vzdušje je prijetnejše, cimra pa je naravnost popolna, z eno majčkeno napako; prevečkrat me omamlja s hrano, ki se ji ne morem upreti. Kaj ti je»dal«dijaški dom? Zala: Dal mi je možnost in čas, da sem se lahko začela vključevati v vse možne zunajšolske dejavnosti, saj mi je prej vzela vožnja od doma preveč časa. Aktivna si na več različnih področjih in si tudi prostovoljka? Si na kakšen projekt še posebej ponosna? Zala: Prostovoljka sem pri različnih organizacijah. Največ sodelujem z organizacijo CIPRA, to je okoljevarstvena organizacija za varstvo Alp. Pri sodelovanju s to organizacijo mi je najbolj všeč mednarodno povezovanje z drugimi državami, ki ti poda vrsto novih možnosti in izkušenj. Sem pa dejavna tudi pri organizaciji Greenpeace, za seboj pa imam tudi prostovoljstvo v Domu starejših občanov Bežigrad, ki ga toplo priporočam vsakemu, saj mi je zares ostal v lepem spominu. Sem članica mladinskega sveta organizacije CIPRA, kjer trenutno delamo na projektu»alpine ticket«. Projekt je namenjen mladim v vseh alpskih državah in cilja na promocijo javnega prevoza. Naša glavna želja je, čim več mladim ponuditi cenovno dostopne mednarodne karte za potovanje po alpskih državah z vlakom. Naš projekt so sofinancirale različne države in nam tako tudi omogočile, da ga izpeljemo do konca. To je eden od projektov, ki mi bo zares ostal v spominu, saj je eden prvih in eden najbolj zahtevnih projektov pri katerih sodelujem. Ko sem se pridružila planiranju tega projekta, si nisem mislila, da je vse skupaj tako zakomplicirano. Mi je pa zelo pri srcu to, kako se z drugimi člani skupine preko tega projekta povezujemo in spoznavamo. Kje se vidiš čez eno leto? Zala: Upam, da bom vztrajala pri obiskovanju na želeni fakulteti za znanost o okolju. Želim si še vedno sodelovati pri čim več projektih, pridobivati nove izkušnje, spoznavati nove ljudi in želim si imeti zajčka. 41

42 O sunlight sunlight he said. it's such a pretty thing. when it crawls through the streets after a rainy day, softly kissing your cheeks. makes a shadow of a plant so magnificent even a poet runs out of words. and it's so simple, some people don't even think about it. when it lights the buildings and when it makes you smile. it can make any place dance, until you start dancing in the rythm of it too. such a heavenly sight. sunlight he said and he had my heart. POEZIJA wrong man, wrong love You breathe in and breathe out. That's how it goes. Every morning when I wake up I hear you breathe in and breathe out. Then I hear the waves and I remember where I am. I can hear the ocean singing my favorite song. I look around. I hear the wind. I imagine us standing on the beach, holding hands, smiling, our hair dancing in the rhythm of it. The wind. You breathe in and breathe out. I touch my hair. It's soft. I like it here cause it feels like home. In the color of peach, filled with memories that will never be forgotten. I imagine us, just like I did when I was 16, looking for dreams, looking for you. I imagined our home, and our days, I imagined us together anywhere. Sitting in the grass, somewhere only we know, waiting for the sunset, dreaming about tomorrow. But that can't be us. That can't be you. Who is the guy sleeping next to me? I don't have a clue. P everything wonderful "My head is full. Full of millions of different things. Full of butterflies and flowers, full of sunsets and morning hours. I search for rainbows and colors everyday. I see beauty in everything that's in front of me. Full of dark and sadness, full of overthinking and some madness. Searching for some hope I'll never really find, yeah my mind is both, dark and bright. Some days I smile and sometimes I cry, but there's something I can tell you about me. I've been through all, happiness and the hard opposite. I've experienced both and I'm all messed up and I'm confused, I'm happy, sad, anxious, depressed, hopeful, brave, I know what I want, I know what to do. I'm all that at the same time and I think and I feel and I don't know about you but I can proudly say that I have a beautiful mind. her I'm living my life to the fullest, she said. And I couldn't forget about the day when we came here. Palm trees and the sea. That's how happy she used to be. We were there to celebrate life and to have the best summer of our time. Live to the fullest she always said, until she left and I chose to stay. clueless There was something mysterious about her. I always thought she didn't like me but the truth was she liked me a little too much. She was quiet around me, she was keeping a secret. That's what got me interested. I wanted to know what is it with her. Who is she, what does she think, who does she trust. I wanted my answers. I searched for the answers and it was a mistake. him I remember every move. It was late at night and I was half asleep but I remember every move. Every touch. I could write a book about it but that would be too much. The way your hand felt over my body and the way your fingers ran through my hair. I remember all of your moves despite the fact that they meant nothing. They meant nothing to you. But they were music and poetry to me. I still don't know why I memorized your every single touch and move. But I'm glad I can use it better than you. Cause they meant nothing to you and I remember every move. 42 lara frelih GODDESS IN THE FLESH ~dedicated to a girl who will never find out~ Her sparkles hid among her freckles, Blending perfectly among her dots, But then by a golden ray of sunshine she was touched. The sparkles glittered like the stars And her eyes glistened like the raindrops falling from the sky. She was divine, a goddess in the flesh, Perfection, if I ever saw one. Twas in that moment she turned around And caught my grey eyes with her golden like. She smiled a smile so big and bright She took I love you right out of my mouth. E EARL GREY Her breath smelled Of Earl Grey, She tasted like honey. Oh, please never Leave me Honey. YOU RE A DEMON The demons are back. In my dreams, in my mind. The demons are back, Prying on me day and night. You once chased them away, Back when I was troubled. But now you re gone, And they re back, but doubled. Please come back to me, Please heal the wounds long forgotten, For they burn all anew, just sharper. Please don t be dead! Just one more miracle for me. Please, my loved one. I was so alone before I met you And without you, I don t want to live. MAD LOVE You came into my life unexpected, and all the sudden And, it s safe to say you gave it meaning For, when I alone was, I had no feelings But, then you came, and the butterflies came with you The sweaty hands, the quickened heartbeat whenever I was near you... I have the butterflies still in me, And my heartbeat s still uneven But somewhere, sometime, somehow our love became a demon... Z Luna Kajin

43 I Še kamen nosi skrito moč v sebi, če kresneš ga, se v jezi zaiskri, kaj šele človek v telesu skriva, se ne zaveda, dokler ne vzkipi. Moji čuti so predstraža čustev, intuicija je smerokaz v srce slutnja mi odtenke nosi, odkriva kakšen je moj skriti jaz. Izgled lica je pogledu roža, ki s svojo pestrostjo notranjost zamegli. A ko z rokami njen ten občutim, zvem, kaj se v telesu mojemu godi. Od rojstva do negibnosti telesa je čutiti prepletanje ljudi in če ne pride do notranjega spoznanja, kot kamen čakam, da me novi čas rodi. VEČNO VALOVANJE VEDNO BO Jaz skoraj vidim sanje, ki jih sanjam. Slišim glas v meni, ki mi pravi:»pojdi po trnovi življenjski poti in jih živi ter dosezi!«vedno bo še ena gora, ki jo bom hotela premakniti. Vedno bo še en boj, ki ga bom morala kdaj izgubiti. Kdaj se počutim izgubljena, brez smeri in načrta. Ampak vsak korak, ki ga naredim, me premakne naprej in se veš ne bojim. Vedno bo še ena nevihta, vedno bo še kakšen orkan, vedno bo kakšen problem, ki ga bom morala premagati. KOŽA PAPIRJA Prsti drsijo prek kože papirja. Mehkoba oblike skrivnostno vznemirja. Kot da so vklesane besede opojne v večnost. Ležijo, smehljajo se, voljne, da ljubiš se z njimi. Telo daš jim, dušo. Natočiš si kupo iz verzov, da sušo, ki grlo razpara kot noži puščave za hip potešiš. Le za hip. Kakor sanje. Pogled skozi okno. Pod luno žarijo, na tisoče dviga se lučk, ki hitijo na krilih želja, na vetrovih večera se dvigajo. Plešejo. Čista tišina. Lampijončke papirne veter nosi, dviguje, morje raste in pada. Na valovih pa lučke, kot lotos razpirajo svoja telesa. Dovolj je objem. In v objemu nebesa. VSEMOGOČNA LJUBEZEN Kje se rodi in kam gre, zakaj se poraja in kako kar umre? Je ena sama in ta edina prava? Je okus njen sladak ali gorak? Se v žarečo, rdečo odeva, ali mavrične barve odseva? Se nje oblika iz robate v oblo preliva, in skrivnostni svoj umik šepetaje razkriva? Jo mraz severa ohladi, Orient prebudi, ali pa jo Afrike vroče nebo razdehti? Je barve enake v oceana globelih, jo je mogoče poiskati v visokogorskih poteh? A greje srce novorojencu enako, kot ga starcu razvname in nje čarni dotik za zmeraj ostane. Pred njo nemočen je bogat, kot sirota, nemeneč se za stan, je obema vrednota. Le bolečino razžari, ali nežno miluje, srce razdivja, ali ga nesreče varuje? Jo mogoče je zagrabit, prijeti, nato izpustit in znova ujeti? Izmuzljivo igraje nenehno beži, se prešerno smeji in lovi. Je nebrzdano, divjo, možno ujeti, okovati, jo zasužnjit, za vedno zapreti? Ni je edine, oblike le ene, nje vonj vsakič drugače dehti, včasih se mora izvit iz koprene, sladak nje okus, je nekomu grenak, ker nebrižen, nesrčen, nje žrtev je vsak. J Se v srcih prebuja neštetih, nekdo jo dojame, spet drugemu vse vredno odvzame, tretji brezupno jo išče, nekomu je srčno bojišče, a vsem skupna je duše gnezdišče. V tisočerih oblikah cveti, zaljubljeno oko zaradi nje zažari, iz nje se iskra poraja, neskončne so zgodbe, ki jih ljubezen napaja. Lahko je prvinska, spet nežna ali sramežljiva pa kljub vsemu minljiva. Nekomu veličastna, nesramna, oblastna, a temu navkljub trajna in strastna. A nesporno drži, nje okusa ne pozabiš nikdar. Podoba nje mehka, je srcu vladar, naj je reven, bogat, vsak hoče bit nje gospodar. In ko je iskrena, sta sreča in radost njena domena. Najsi bo glasna, sramežljiva ali skrita, je LJUBEZEN preprosto in skratka čudovita. POEZIJA VIHARNA NOČ Drevo brez lista z vejo hlasta po novem kriku izdaje morale. Noč bo s svojo haljo zavila v temo. Vsak tvoj pogled, vsak tvoj razgled... Murni bodo s petjem sekali zvok noči in naj slepijo oči vse lomljive veje. Viharnež bo polomil sleherno kost vsake veje. Izruval bo drevo, raznesel lažno zlato! Po kruti noči naj sonce razpase sij. Naj pohlepen veter brzdajoče konje umiri! Drevo z novo haljo k nebu se bo pognalo. Nežno sonce spet med listi se bo igralo. Lastovica spet bo svoja krila med vejami razprla in jih nazaj ne bo zaprla, dokler v gnezdu ne bo pristala. In drevo življenja v želji bo prosilo vile za nov ples, da bi sreči ugodilo. A 43 Natalija Potočnik bivša dijakinja

44 FOTO DDB Slika spodaj: Neja Iskra LIKOVNI KOTIČEK Slike spodaj: Katja Belec 44

45 ŠPORT V LETU 2017/18 FOTO DDB 45

46 DETEKTIV PO SOCIALNIH OMREŽJIH 46 KO IMAŠ V ZADNJEM TEDNU ŠOLE 11 NEGATIVNIH, AMPAK VSEENO VEŠ, DA BOŠ NAREDIL LETNIK.

47 3 Sladžana Baltiš,, snažilka 7 9 O CENZURI 1Mag. Nataša Erjavec, ravnateljica Ali berete Cenzuro? Ja, navdušena sem nad našo Cenzuro. Kaj vam je pri Cenzuri najbolj všeč? To so me že spraševali, in če ti povem po pravici, zelo težko rečem. Predvsem mi je zelo všeč tisto, kar naredite dijaki. Včasih smo imeli še kakšne rubrike na primer glasba, kjer se je pojavljalo več neavtorskega dela dijakov. Jaz preberem vse, od prve do zadnje strani. Ali vas pri Cenzuri kaj moti? To je prav zanimivo, ta naslov časopisa je lep, a bile so kdaj tudi kakšne drzne poteze. Ampak mislim, da je vse v mejah normale in dobrega okusa, moje kolegice to dobro balansirajo in dobro svetujejo. Tudi dijaki veste kje je meja dobrega okusa, tako da ni bilo nikoli takšne stvari, da bi rekla»ups, tule smo šli pa preko«. Ali si želite, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Jaz sem tudi športnik po duši, mogoče malo več športa. c Ali berete Cenzuro? Ja, komaj čakam novo Cenzuro. Kaj vam je pri Cenzuri najbolj všeč? Dogajanje v domu, intervjuji z dijaki,vse je zanimivo. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Ne. Kaj si mislite o dijakih, ki sodelujejo pri Cenzuri? Da so zelo pridni in pogumni, da si vzamejo čas še za dodatno dejavnost. 5 Julija Težak, dijakinja Ali bereš Cenzuro? Ja Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Intervjuji, saj lahko prebereš mnenja drugih dijakov, ki stanujejo v domu. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Niti ne, razen kakšnih razporeditev po straneh. Včasih je kaj težko prebrati, spomnim se strani, kjer na določenem mestu (zaradi barv) nisem mogla prebrati kaj piše. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Ne, mislim, da je Cenzura kar obsežna. Tine Mlakar, dijak Ali bereš Cenzuro? Ponavadi jo le prelistam. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Vici na koncu in kakšna krajša besedila. Včasih se res najde kaj zanimivega. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Niti ne. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Ne vem, mislim da ne. Lucija, dijakinja Ali bereš Cenzuro? Včasih. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Članki, ki jih dijaki napišejo o stvareh, ki jih imajo radi in jih zanimajo. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Ne. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Ne, trenutno mi nič ne pade na pamet ANKETA Lara Frelih 2Goran Rugani, vzgojitelj Vaše mnenje o Cenzuri? Cenzura je odlična domska revija, skozi katero lahko dijaki odkrivate lastne talente ter negujete že obstoječe. Bralcem omogoča vpogled v domsko življenje, svet zunaj dijaškega doma ter pomaga odstreti marsikatero tančico skrivnosti. Vaša vloga pri Cenzuri? Moja naloga je, da pregledam članke, jih po potrebi malce popravim in oblikujem. Dejansko imam izjemno možnost, da članke (še preden so natisnjeni) preberem, se nasmejim in občudujem mladostniško pisanje. Kolikokrat jo preberete? Najprej jo preberem po delih, torej samo posamične članke, potem pa jo še nekajkrat preberem kot celoto. Kakšni pisci smo Cenzuristi? Pisci ste izjemno inovativni, iznajdljivi, v vas je še veliko potenciala za oblikovanje lastnega sloga pisanja. Brina Rednjak, dijakinja Ali bereš Cenzuro? Ja. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Članki o dogajanju v domu in o interesih dijakov. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Ne. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Več prispevkov o dogajanju in dejavnostih v dijaškem domu. Leon Kokošar,dijak Ali bereš Cenzuro? Ja. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Kolumne od»starejšega občana«(mija Kramar). Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Ne. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj česar še ni? Ne. Jakob Grižoniš,,dijak c Ali bereš Cenzuro? Prelistam jo, in če najdem kaj zanimivega, preberem. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Intervjuji in razni članki, kjer dijaki izražajo svoja mnenja. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Ne. Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Lahko bi bilo več člankov o dogajanju po svetu ali pa o hobijih in poklicih. 10 Ali si želiš, da bi bilo v Cenzuri kaj, česar še ni? Niti ne. Loti Štricelj,dijakinja Ali bereš Cenzuro? Ja, občasno. Kaj ti je pri Cenzuri najbolj všeč? Ko se ljudje opisujejo in pišejo o tem, kaj hočejo postati oz. kaj so. Vici se mi tudi zdijo zelo zabavni. Ali te kaj pri Cenzuri moti oz. ti ni všeč? Majhna pisava. 47

48 48

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA L e G r a ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE LETNIK XII ŠT. 1 FEBRUAR 2012 CENA 1 EUR NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA Vsako

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro

lasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica 2011/ evro Glasilo dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica Številka 1 Šolsko leto 2011/2012 Cena: 1 evro KAZALO 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 23 24 26 31 32 34 35 38 39 40 41 42 43 44 45 47 48 49

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice GIB Šolsko leto 2016/2017 Letnik 19 številka 1 2 Poslanci brez sejnine Poleti Tajska, jeseni Amerika Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice Intervju s profesorico Zdenko Senica Grubič Kazalo

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information

Prigodnik je ponovno tu!

Prigodnik je ponovno tu! Letnik 3, številka 1 Marec 2017 V tej številki: Prigodnik je ponovno tu! Vsebina stran Športni dan 2 KD Aškerčevina 3 Gorenjska 4 CŠOD Breženka 5 Ogled medijske hiše PRO Plus Naš osebni iziv 6 Peter Kauzer

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc ŠOLSKA NOVINARSKA BOMBA Šolsko leto 2006/07 Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc Junij, 2007 UVODNI DEL Pozdravljeni,

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

MIK MIK. Glasilo uèencev

MIK MIK. Glasilo uèencev MIK MIK Glasilo uèencev OŠ Miklavž na Dravskem polju Šolsko leto 2005/2006 Pozdravljeni, dragi bralci! Konec šolskega leta se nezadržno bliža in vsi skupaj smo že nekoliko počitniško razigrani. Naša sanjarjenja

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar Kučuk, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1b Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1 enota A veste, da imamo novega

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s VITAN MAL Gotovo ste že gledali film Sreča na vrvici. Posnet je bil po literarni predlogi Teci, teci kuža moj, ki jo je napisal Vitan Mal. Danes vam bom tega pisatelja predstavila bolj podrobno. Vitan

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20.

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20. official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje 29.9.2012 / 20.00 Rdeča dvorana handballenergy.com Win VIP tickets now! Visit handballenergy.com and

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

Šentvid nad LjubljaNo

Šentvid nad LjubljaNo številka 1. letnik VI., marec 2015 Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid ČS vabi na čistilno akcijo V SOBOTO, 28. 3., na OZNANJENE lokacije. Če želite lepšo IN čistejšo okolico, se pridružite.

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, 10. 6. 2016 U vodnik NE MISLITE, DA SEM TO, KAR SEM BIL NEKOČ Tudi v letošnjem šolskem letu smo besedno in likovno ustvarjali in poustvarjali, kar smo

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih.

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih. Idiot 12 Junij 2014 Glavni urednik Jasmin B. Frelih Odgovorni urednik Uroš Prah Uredniški odbor Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak, Monika Vrečar Mozaiki Andrej Koruza Fotografije Gašper Milkovič Biloslav

More information

Državno tekmovanje iz znanja finančne matematike, Slovenska Bistrica. 1. mesto: ekipa Bežigrad A - Reja Debevc, Filip Korošec, Filip Gavranovič

Državno tekmovanje iz znanja finančne matematike, Slovenska Bistrica. 1. mesto: ekipa Bežigrad A - Reja Debevc, Filip Korošec, Filip Gavranovič 4. Tekmovanje francoskih slaščic Le Macaron d'or Na tekmovanju v peki francoskih slaščic je sodelovalo 10 dijakov. Za najboljše slaščice so bi le izbrane:»opéra à la Maja - avtorica Maja Popović»Tarte

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2013 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 12, številka 1 / 2013 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod študentski most: Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod ISSN c505-737x Junij Fotografija: Sabina Magyar MOST ERASMUS (ERASMUSBRUG) Most je 802 metrov

More information

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Živijo! Čeprav smo novinarke letos že izdale božično-novoletni ''Špasn'', smo sedaj spet z vami! Vse

More information

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada:

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Radio Slovenija 3 Datum: 13.06.2008 SLOVENIJA Rubrika, Oddaja: Oder Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Žanr: Dialogizirano poročilo Površina, Trajanje: 60 Avtor: Ilona Jerič, Miha Zore PETRA TANKO: Danes

More information

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec VSEBINA 7 13 21 27 33 92 94 104 106 Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec Dnevnikova nagrada

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

študentski most: ISSN c x

študentski most: ISSN c x študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI

Polona Zgaga, prof. Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Šolsko leto 2015/2016, številka 1 PUŠČICA O KULTURI Kulturno je, da smo prijazni drug do drugega. Kultura je to, da se ne pretepamo, ne govorimo grdih besed in imamo spoštljiv odnos do drugih. Kultura

More information

Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo,

Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo, Uvodnik Še eno šolsko leto je pri kraju. Bilo je pestro, zanimivo, včasih mučno, včasih bučno Nekateri ste o njem pisali, nekateri ste dogodke ujeli v fotografski objektiv (svoje prispevke najdete v prvem

More information

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje Marec 2017 za interno uporabo kar interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje KAZALO 4 se dogaja 6 11 iz zpls zpls pomaga 20 28 32 o njih se pišejo legende thermik messe 2017 ikarjeva šolska klop Ikar,

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

KDO SPLOH BERE UVODNIKE?

KDO SPLOH BERE UVODNIKE? U V O D N I K K A Z A L O 40 let od prvega pristanka na luni stran 3 Fo t o g r a f i j a: Jure Stušek Slovar MSN kratic stran 4 Filmska kritika stran 6 Zasvojenost s televizijo stran 8 KDO SPLOH BERE

More information

Pljucnik 12/4. december 2012 ISSN

Pljucnik 12/4. december 2012 ISSN Aktualno: sobe z negativnim tlakom 2 Intervju: Jana Bogdanovski: sitna (samo) po službeni dolžnosti 8 strokovno: Motnje dihanja v spanju: smrčači sploh ne vemo, kakšno je res dobro spanje! 24 golnik smo

More information

Po moč. Časopis študentk in študentov socialnega dela. Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik

Po moč. Časopis študentk in študentov socialnega dela. Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik Po moč Časopis študentk in študentov socialnega dela Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik Kolofon Uredniški odbor Patricija VIDONJA, Andrej MIKLAVČIČ Člani delovne skupine Patricija VIDONJA, Andrej

More information

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a A D E S E B A V ) A PR( OŠ Franceta Bevka Ljubljana 11. številka junij 2014 INTERVJU VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a UVODNIK UVODNIK Dragi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo.

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo. IDIO7 4 Marko Matičetov 6 Bojan Savić Ostojić 8 Jasmin B. Frelih 10 Tibor Hrs Pandur 17 Eduardo Galeano 19 Aphra Tesla 22 Michael Thomas Taren 24 Blaž Iršič 28 Davorin Lenko 30 Gašper Torkar 33 Karlo Hmeljak

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information