[IRJENJE GOZDA NA KRASU KOT DEJAVNIK PROSTORSKEGA RAZVOJA

Transcription

1 Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI [IRJENJE GOZDA NA KRASU KOT DEJAVNIK PROSTORSKEGA RAZVOJA AVTOR dr. Dra go Klad nik Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski in{ti tut Anto na Melika, Novi trg 2, SI 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja dra go.klad nikazrc-sazu.si UDK: 91:630:711.14(497.47Kras) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Na men pris pev ka je pred sta vi ti inten ziv ne spre mem be rabe tal in raz lo ge zanje na Kra su in v oko li{ kih kra{ - kih pokra ji nah. Spr va gozd na to pokra ji no je ~lo vek naj prej teme lji to izkr ~il, v 19. sto let ju jo je za~el na~rt no pogoz do va ti, po dru gi sve tov ni voj ni pa je v njej obe nem z ve li ki mi poli ti~ ni mi in dru` be no gos po dar ski mi spre mem ba mi pre vla da lo nenad zo ro va no zara{ ~a nje z goz dom. Na pre lo mu tiso~ let ja je v ve~ jem delu manj vre den gozd pora{ ~al `e dve tret ji ni Kra sa. Ogoz do va nje pomemb no vpli va na nje go ve raz voj ne poten ciale in je, ozi ro ma bi mora lo biti, nei zo gi ben dejav nik tako na~r to va nja kot usmer ja nja pro stor ske ga raz vo ja. KLJU^NE BESEDE raba tal, pogoz do va nje, ogoz do va nje, pro stor ski raz voj, Kras, Jugo za hod na Slo ve ni ja ABSTRACT Forest expansion in karst areas as a spatial development factor The purpose of this paper is to present the intense land-use changes in the Karst region and the surrounding karst areas, and the reasons for them. People first thoroughly cleared the previously forested landscape, and then in the nineteenth century planned reforestation began. Along with the great political and socioeconomic changes, uncontrolled spontaneous afforestation predominated in the area following the Second World War. At the beginning of the twenty-first century, predominantly low-quality forest already covered two-thirds of the Karst region. Afforestation has an important impact on the area's development potentials and is or rather should be an unavoidable factor in both planning and directing spatial development. KEY WORDS land use, planned reforestation, spontaneous afforestation, spatial development, Karst, Southwest Slovenia Ured ni{ tvo je pris pe vek pre je lo 21. ju ni ja

2 Dra go Klad nik 1 Uvod Raba tal je rezul tat sou ~in ko va nja raz li~ nih narav no- in dru` be no geo graf skih dejav ni kov. Sodobna raba tal na Kra su in v nje go vi kra{ ki oko li ci je v naj ve~ ji meri posle di ca delo va nja ~lo ve ka. V raz li~ nih ~asov - nih raz dob jih so ljud je iste narav ne raz me re zara di raz li~ ne stop nje teh no lo{ ke ga raz vo ja raz li~no vred no ti li. Ker ima velik del obrav na va ne pokra ji ne le ome je ne mo` no sti za kme tij sko pri de la vo, se je v naj - no vej {em ~asu na opu{ ~e nih kme tij skih zem lji{ ~ih mo~ no raz bo ho til gozd, ozi ro ma, kot se je izra zil aka de mik Ivan Gams (2003, 230):»Pri mor ski kras je na poti, da bo postal sino nim za gozd na to pokra ji - no.«gozd je na eni stra ni pomem ben ome ji tve ni dejav nik, na dru gi pa je ob pri mer ni pro stor ski zasno vi lah ko raz voj ni poten cial, teme lje~ na narav ni kom po nen ti. Kljub {e ved no pri sot ni mono kul tu ri ~rne - ga bora je pestrost kra{ kih goz dov izred no veli ka (med mre` je 1), nji hov nepo sred ni gos po dar ski pomen pa je skro men. Na~r to val ci pro stor ske ga raz vo ja so pred dile mo, kako krma ri ti med bur ni mi pro ce si zara{ ~a nja pokra ji ne in potre ba mi po nje nem sklad nem raz vo ju. 2 Meto do lo gi ja in ter mi no lo gi ja Preu ~i li smo sta rej {o lite ra tu ro o na ~rt nem pogoz do va nju (Goll 1898; Rub bia 1912; Wra ber 1954), pa tudi novej {e geo graf ske (Se ver 2006; Urbanc 2002) in negeo graf ske (Ko {i ~ek 1993; Udo vi~ 1993; [er - celj 1996; Zafran 2005; Panjek 2006) knji` ne vire, v ka te rih je pred stav lje na prob le ma ti ka pogoz do va nja in ogoz do va nja. V slo ven{ ~i ni natan~ no raz li ku je mo med izra zo ma pogoz do va nje in ogoz do va nje (Klad nik 1999). Pogoz do va nje je na~rt no saje nje mla dik gozd ne ga drev ja na dolo ~e nem zem lji{ ~u zara di goji tve ali obnove, pom la je va nja goz dov, ogoz do va nje pa spre mi nja nje kme tij skih zem lji{~, to je njiv, trav ni kov, sadov - nja kov, vino gra dov in pa{ni kov v gozd ozi ro ma nji ho vo zara{ ~a nje z goz do vi. Ogoz do va nje je izklju~ no sti hij ski pro ces, ki je pra vi lo ma pove zan z ne ga tiv ni mi dru` be no gos po dar ski mi giba nji na pode `e lju in s pri la ga ja njem mak si mal ne opti mal ni rabi tal. 3 Splo {ne zna ~il no sti rabe tal Tako kot povsod se je tudi ~lo vek na Kra su in v oko li{ kih pokra ji nah pri svo jem delo va nju vse sko - zi pri la ga jal narav nim raz me ram. Spr va je kr~il prvot no skle nje no gozd na to pokra ji no in jo pri la go dil potre bam po samoo skrb nem kme to va nju, kar je bil ve~ ti so~ let ni pro ces. V agrar ni dobi je v raz gi ba nem relie fu in na obmo~ jih s pe stro geo lo{ ko sesta vo rav ni ne in debelej{e prsti ne gle de na kam nin sko pod la go pra vi lo ma name nil za nji ve, dolo mit na pobo~ ja za trav ni ke, apne - ni{ ka pobo~ ja v zlo` nej {ih legah in na manj kam ni tem povr{ ju za pa{ni ke, str mej {a in bolj kam ni ta pa je pre pu stil goz du. V 19. sto let ju je bila za Slo ve ni jo zna ~il na agrar na pre na se lje nost, zato je bilo tre ba raz po lo` lji va kme tij ska zem lji{ ~a opti mal no izko ri sti ti. To pa ni bilo odvi sno le od narav nih raz mer in teh no lo gi je kme to va nja, ampak tudi od raz po lo` lji ve delov ne sile in stop nje tr` no sti kme to va nja (Ga bro vec 2008). V prvi polo vi ci 19. sto let ja je bilo na obrav na va nem obmo~ ju kme tijs tvo v glav nem samoo skrb - no. Vsa ka va{ ka skup nost ozi ro ma vsak kmet je moral rabo tal opti mi ra ti na kra jev ni rav ni, zato je vsa ka vas ozi ro ma vsa ka kme ti ja mora la ime ti dovolj njiv skih zem lji{~ za pri de la vo hra ne za last ne potre be. Polje dels tvo je mora lo biti nuj no pove za no z `i vi no re jo, ven dar je bila `ivi na bolj kot za pre hra no potreb - na za delov no silo in kot vir gno jil. Takrat so bila v ve li ki meri v kme tij ski funk ci ji tudi gozd na zem lji{ ~a, saj so v goz do vih pasli `ivi no, pri prav lja li ste ljo zanjo, pose ka ni les pa je bil tudi edi ni vir za kur ja vo. Sli ka 1: Dejan ska raba tal leta p 68

3 a l i j a Lipica Sežana plantaža drevja intenzivni sadovnjak trajni nasadi Hrpelje Rodik trstičje barje pozidano gozd Kačiče-Pared Matavun Dolnje Ležeče Dolenja vas Famlje Barka Knež Zagorje Kartografija: Manca Volk Narin Parje Klenik Trnje Prem Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 2011 Smrje Vir: Popis 2002, Statistični urad RS, Dejanska raba tal, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004 Ostrožno Brdo voda Kal Pivka Petelinje Selce Slavina Rakitnik Postojna Prestranek Orehek Hrašče Neverke Hruševje Dilce Hrenovice brez rastlinskega pokrova Rek a Gornja Košana Razdrto Senožeče drevesa in grmičevje močvirje Ocizla kmetijsko zemljišče z gozdomtublje priposebni rastlinski pokrov Hrpeljah zaraščanje vinograd ekstenzivni sadovnjak barjanski travnik travnik in pašnik Krvavi Potok Lokev Divača Griže njiva travnik njiva Povir Dane pri Sežani DEJANSKA RABA TAL LETA 2004 t Štorje Kazlje Lozice čil ni k ka P iv I Ra Šmarje pri Sežani Križ Tomaj ša o M Orlek Dutovlje Kopriva Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi 69

4 Dra go Klad nik Po izkr ~e nju goz da je bilo kra{ ko zem lji{ ~e zara di kam ni to sti pri mer no le za pa{ni ke, pa {e to le za pa{o drob ni ce, ne pa tudi gove je `ivi ne. Kam ni tih trav na tih zem lji{~ ni bilo mogo ~e kosi ti, zato so v prvi polo vi ci 19. sto let ja na kra{ kih trav ni kih za reza nje tra ve upo rab lja li srp. ^e so hote li ta zem lji{ ~a preu - re di ti v trav ni ke, ki jih je bilo mogo ~e kosi ti, ali nji ve, jih je bilo tre ba o~i sti ti kame nja (Gams 2003; Gabro vec 2008). Pri pra va obde lo val nih zem lji{~ je bila muko trp na. ^i{ ~e nje ozi ro ma treb lje nje povr{ ja je pome ni lo pobi ra nje, odbi ja nje in izko pa va nje skal. ^e so zem lji{ ~e tre bi li za trav ni ke, je bilo tre ba kam ne odbi ti do povr - {i ne, ~e pa so ga name ra va li upo ra bi ti za nji ve, je bilo tre ba iz prsti do glo bi ne ora nja odstra ni ti {e vse kam ne. Naj bolj zna no je bilo ure ja nje vrta~, pri kate rem so pose gli tudi v nji ho vo obli ko. Nasta le so tako ime no va ne»de la ne«vrta ~e, v ka te rih so se nji ve in trav ni ki naj dlje ohra ni li (Gams, Lovren ~ak in Ingo li~ 1971; Gams 1991; Gams in Gabro vec 1999). In ten ziv nost pose gov v pro stor naj bo lje pona zar ja koli ~i na v grob lje in suhe zido ve zlo `e ne ga kamenja. V Vol~ jem Gra du na Kra su je bilo na pri mer na kva drat nem kilo me tru povr{ ja o~i{ ~e nih kar 9812 ku - bi~ nih metrov kame nja (Mi hevc 2005), v {tu di ji z ob mo~ ja Kraj ne vasi (Gams, Lovren ~ak in Ingo li~ 1971) pa je nave de no, da je bilo pri ~i{ ~e nju tam kaj{ nje ga trav ni ka s kva drat ne ga metra zem lji{ ~a v pov pre~ - ju odstra nje nih 158 ki lo gra mov kame nja. So dob na raba tal je posle di ca pre cej mo~ ne raz pr {e ne indu stria li za ci je, ki je sicer vzpod bu di la urba - ni za ci jo, ven dar je ta zara di inten ziv ne ga dnev ne ga voza{ tva osta la do neke mere pri kri ta, ome je na zla sti na {ir je nje mest ne ga na~i na `iv lje nja. Oba pro ce sa sta pov zro ~i la kore ni to zmanj {a nje dele `a kme~ ke - ga pre bi vals tva (Ga bro vec in Klad nik 1997; Klad nik in Gabro vec 1998). Zara di neu god nih demo graf skih tokov je `e pred ~asom pri{ lo do osta re va nja kme~ ke delov ne sile. Kljub naza do va nju aktiv ne ga kme~ - ke ga pre bi vals tva je stop nja nave za no sti na zem ljo osta la pre cej{ nja. Tako je na obrav na va nem obmo~ ju dele` gos po dinj stev, ki so leta 2002 pri de lo va la hra no, pre se gal polo vi co, kar bolj kot na pomen kme - to va nja ka`e na pre cej{ nji tra di cio na li zem. Z mno `i~ nim uva ja njem kme tij ske meha ni za ci je in poso dab lja njem pri de lo val nih teh nik je pri{ - lo do obse` nej {e ga opu{ ~a nja kme tij skih zem lji{~, na kate rih stroj na obde la va ni bila mogo ~a ali vsaj 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % drugo gozdovi travniki in pašniki sadovnjaki vinogradi njive in vrtovi Sli ka 2: Spre mi nja nje rabe tal na Kra su med leto ma 1825 in

5 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi ne gos po dar na. Pa ven dar je v zad njih letih pone kod v bli `i ni nase lij pri{ lo do inten zi vi ra nja rabe tal; raz {i ri li so se namre~ vino gra di. Ne po sred ni u~in ki urba ni za ci je so v pri mer ja vi z dru gi mi obmo~ ji v dr `a vi raz me ro ma {ib ki, ome - je ni na ve~ ja nase lja in bli` njo oko li co sta rih jeder gru ~a stih nase lij, kjer je bilo zara di nedo re ~e ne pro stor ske zako no da je la` je in {e zla sti cene je gra di ti nove hi{e. Rodo vit na zem lji{ ~a so bila zara di stra te{ ko in pro - met no pomemb ne lege pokra ji ne bolj izra zi to izpo stav lje na {iri tvi infra struk tur ne ga omre` ja. Tovrst nim traj nim izgu bam z na ~r to va ni mi pro met ni mi in ener get ski mi kori dor ji (hi tra `elez ni ca, pli no vod, nov krak avto ce ste) {e ni vide ti kon ca (Smre kar s so de lav ci 2007; Klad nik 2008). Po kata str skih podat kih (Ar hiv Repub li ke Slo ve ni je in Arc hi vio di Sta to 2007) je bilo leta 1825 na Kra su manj kot 15 % goz da. Dinar ske pla no te Nanos, Hru {i ca, Javor ni ki in Sne` nik so bile `e takrat izra zi to gozd na te; v pov pre~ ju je gozd pora{ ~al tri peti ne nji ho ve ga povr{ ja. Do leta 1900 se je dele` goz da rah lo pove ~al, kar je v nas prot ju z do ga ja nji na rav ni celot ne Slo ve - ni je, kjer se je med leto ma 1825 in 1900 nje gov dele` s 43 % zmanj {al na 40 %. To doka zu je, da je na~rt no pogoz do va nje Kra sa in oko li ce `e obro di lo prve sado ve. V na sled njih deset let jih se je gozd hitro {iril, {e zla sti po letu 1961, ko je pri{ lo do nje go ve eks plo ziv ne rasti. V nas prot ju od {ir je nja goz da v dru gi polo vi ci 19. sto let ja, ki je bilo na~rt no, je nje go vo {ir je nje v 20. sto - let ju, zla sti v nje go vi dru gi polo vi ci, posle di ca neu god nih demo graf skih tokov na pode `e lju. V tem ~asu se je na Kra su dele` goz da pove ~al za kar tri krat in pre se gel 65 %. 4 Kr~e nje goz da do sre de 19. sto let ja Pa li no lo{ ke razi ska ve na Kra su so poka za le, da so bili goz do vi sko zi vsa arheo lo{ ka obdob ja sicer pod ~lo ve ko vim pri ti skom, a so kljub temu dol go ohra nja li svo jo prvo bit nost. Zooan tro po ge ni vpliv jim je posled nji uda rec kata stro fal nih raz se` no sti zadal {ele pred nekaj sto let ji ([er celj 1996). ^lo vek je inten ziv ne je pose gal v na rav no vege ta ci jo `e v ob dob ju subat lan ti ka (od okrog leta 800 pred na{im {tet jem do okrog leta 600 na{e ga {tet ja). ^eprav so pre cej goz da na rav ni nah, manj str mih pobo~ jih ter ob nase ljih in cestah izkr ~i li `e Ili ri in Rim lja ni, so do 14. sto let ja Kras {e ved no pora{ ~a li raz me ro ma obse` ni, zve ~i ne hra sto vi goz do vi. Slo va ni so izkr ~e na zem lji{ ~a za~e li raz {ir ja ti. Goz do ve so `e zgo daj varo va le raz li~ ne odred be, za izva ja nje kate rih so skr be li gozd ni ~uva ji. V goz - do vih v bli `i ni Trsta sta bili `e kma lu pre po ve da ni se~ nja in pa{a, {e pose bej koz. V 14. sto let ju je za{ ~i ta za~e la popu{ ~a ti in sre di sto let ja so izda li dovo lje nje za kr~e nje ob~in skih goz dov nad mestom. Leta 1507 je Mak si mi li jan I. iz dal dovo lje nje, ki je Tr`a ~a nom omo go ~a lo se~ njo v goz do vih gos po stev Thübein (zdaj{ nji Devin/Dui no), Adels berg (Po stoj na), Rei fen berg (Ri hem berk) in Schwar ze negg ([var - ce nek); bli` nji goz do vi so bili namre~ `e izkr ~e ni (Pa njek 2006). Listi na je dokaz, da je bil velik del kra{ kih obmo ~ij takrat {e pora sel z goz dom. Od kon ca 12. do 15. sto let ja so se ljud je za~e li nase lje va ti v vi{ je lege gozd na tih hri bo vij. Za pri do - bi va nje obde lo val nih zem lji{~ so gozd kr~i li z iz se ka va njem, ki je bilo zara di potreb po lesu za kur ja vo in pro da jo mar sik je ~ez mer izkr ~e na kme tij ska zem lji{ ~a so poz ne je upo ra bi li za pa{o zla sti veli - ke ga {te vi la ovac. V 16. in 17. sto let ju je ov~e re ja veli ki ve~i ni pod lo` ni kov omo go ~a la pla ~e va nje fev dal nih obvez no sti in osta lih daja tev. Dome na rev nej {ih dru` be nih slo jev je posta ja la koz je re ja (Klad nik, Petek in Urbanc 2008). Les za pro da jo so za~e li seka ti v 15. sto let ju. V 16. in 17. sto let ju je bil izvoz lesa s Kra sa usmer jen v Be net ke in neka te re dru ge evrop ske lad je del ni ce. Ve~i no lesa so za potre be svo jih mor na ric poku pi li Angle `i in Fran co zi. V prvi polo vi ci 18. sto let ja je poseb na komi si ja opo zo ri la, da je v tr `a{ kem zaled ju»raz me ro ma malo viso kih hra stov«in obe nem ugo tav lja la, da obnav lja nje goz dov ovi ra jo pa{a ovc in koz, ko{ nja, se~ nja vr{i~ kov in vej za ste ljo ter drev ja za drva ter za pri do bi va nje apna in oglja (Pa njek 2006). Zara di pove - ~a nih potreb po grad be nem lesu in lesu za kur ja vo, pove za nih z raz vo jem Trsta in nara{ ~a njem {te vi la 71

6 Dra go Klad nik Sli ka 3: Sko raj povsem gola pobo~ ja Osoj ni ce (820 m) zahod no od Piv ke s prav tako golo Vrem{ ~i co v ozad ju. Foto gra fi ja je bila posne ta v pr vih letih po na~rt nem pogoz do va nju (Goll 1898). Sli ka 4: Eno red kih obmo ~ij, kjer je v ~a su fran cis cej ske ga kata stra pre vla do val gozd, je bilo med Seno `e ~a mi in Raz dr tim. V ozad ju se pne Nanos s pa {ni ki v vr {nem delu. MATEV@ LENAR^I^ 72

7 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi pre bi val cev, ter zara di ~ez mer ne pa{e je Kras posta jal ~eda lje bolj gol in pust. Raz kri ta zem lji{ ~a na kred - nem apnen cu so bila izpo stav lje na de` ju in izpi ra nju, bur ji ter odpi ho va nju drob nih del cev in s tem mo~ ni ero zi ji prsti. Vse slab {e raz me re za pre `i vet je na Kra su v 19. sto let ju so bile prav goto vo posle di ca spe ci fi~ nih narav nih raz mer in nji ho ve ga sla be ga poz na va nja. Potre be po hra ni in lesu so zara di pre bi vals tve ne rasti neneh no nara{ ~a le. ^lo vek je v gos po dar ski sti ski segal po novih gozd nih zem lji{ ~ih in na `e golem in iz~r pa nem kra{ kem povr{ ju gos po da ril ved no bolj eksten ziv no, zato se je gos po dar ska vred nost zem - lji{~ slab {a la, ter spre mi nja la v kam ni to pusti njo. Naj manj {i obseg goz da je bil ver jet no sre di 19. sto let ja (Ko {i ~ek 1993). De gra da ci jo kra{ kih tal s slab {a njem kako vo sti obde lo val nih zem lji{~ in nji ho vim zmanj {e va njem so goz dar ji poi me no va li kar zakra se va nje (Wra ber 1954). Tako je sre di 19. sto let ja sku paj z geo mor fo - lo{ kim poj mom nastal tudi goz dar ski pojem kras, ki {e ved no pome ni golo in kam ni to pokra ji no brez goz da. 5 Na~rt no pogoz do va nje Ko je kra{ ko povr{ je posta lo golo v to lik {ni meri, da ni bilo niti pro duk tiv no niti ni zago tav lja lo narav ne za{ ~i te pred vre men ski mi ujma mi, ki so dodat no ogro `a le nje go ve poten cial ne samoob no vi - tve ne spo sob no sti, so se za~e le pora ja ti ide je o po nov ni oze le ni tvi kra{ ke pokra ji ne z goz dom. Zakon o po goz do va nju kra sa je bil naj prej, leta 1881, spre jet v Tr stu, dve leti poz ne je pa {e v gro fi ji Gori{ ki in Gra di{ ki. Na Kranj skem je bil spre jet leta 1885 (Se ver 2006). Po goz do va nje je pote ka lo v ~a su po odpra vi zem lji{ ke odve ze ter raz de lje va nju zem lje in odpra vi slu` nost nih pra vic. Tr`a{ ki ob~in ski zbor je `e leta 1842 izve del prve pre sku se s se tvi jo avtoh to ne ga drevja Sli ka 5: Pri na~rt nem pogoz do va nju so ime li zelo pomemb no vlo go `en ske in otro ci (Jur har s so de lav ci 1963). 73

8 Dra go Klad nik (ga ber, aka ci ja, oreh, kostanj), ki pa niso bili uspe {ni. Leta 1859 je komi si ja pod vods tvom Josi pa Kollerja zasa di la nasa de ~rne ga bora v Koz ler je vem goz du pri Bazo vi ci nad Trstom in rezul ta ti so bili bolj spod - bud ni. Prav Kol ler ju gre pri pi sa ti zaslu go, da je dog nal ustrez nost ~rne ga bora za pogoz do va nje Kra sa. Sa di ke ~rne ga bora so pri pe lja li z ob mo~ ja zdaj{ nje sever ne Avstri je, saj to dre vo na Kra su ni avtoh - to no. Ker je bil bor med vse mi dre ve sni mi vrsta mi pri rasti na golih kra{ kih tleh naj bolj uspe {en, velja za pio nir sko vrsto. Izbolj {al je prst, ki je bila potreb na za poz nej {o pre me no v bolj gos po dar ski gozd, pa tudi rodo vit nost prsti, name nje ne za kme tij sko pri de la vo. Mono kul tu re ~rne ga bora so `al zelo ob~ut - lji ve za raz ne bolez ni in gozd ne po`a re. Prva zna na pogoz do va nja na Piv ki vzhod no od Kra sa so bila izve de na v oko li ci gra du v Pre stranku, ki je pri pa dal kobi lar ni v Li pi ci. Prve nasa de so zasa di li `e leta 1858 in bili so tako uspe {ni, da so si jih ob usta no vi tvi kranj sko-pri mor ske ga goz dar ske ga dru{ tva leta 1875 pri{ li ogle dat goz dar ski stro kov - nja ki (Za fran 2005). Na hek tar ju zem lji{ ~a so zasa di li med 6000 in sa dik, to je od tri- do {ti ri krat ve~, kot je zdaj{ - nja gosto ta drev ja. Za pogoz di tev hek tar ja kra{ kih goli ~av so pora bi li pov pre~ no osem krat do dva najst krat toli ko ~asa, kot ga za to delo potre bu je mo v so dob no sti (Udo vi~ 1993). Do leta 1914 so pogoz di li sko - raj hek tar jev kra{ kih goli ~av ([e be nik in Bon ~i na 2004), v pet de se tih letih prej{ nje ga sto let ja pa so skup no povr {i no pogoz de nih zem lji{~ oce ni li na hek tar jev (Gams 2003). 6 Sti hij sko ogoz do va nje Zdaj Kra sa ne pogoz du je jo ve~ in goz do vi se raz {ir ja jo sami s pe lo dom in seme ni. Brez ~lo ve ko vih pose gov bi Kras s~a so ma ver jet no nase li li goz do vi, kakr {ni so ga pora{ ~a li pred tiso~ let ji (Cu li berg 1999). Sli ka 6: Na `e dav no opu{ ~e no nji vo na Kra su spo mi nja le {e pod por ni zid, ki je bil obe nem zuna nji rob kme tij ske tera se. Ta se je `e po nekaj metrih kon ~a la z vi so kim zidom otreb lje ne ga kame nja. MIHA PAV[EK 74

9 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi O sti hij skem zara{ ~a nju ozi ro ma ogoz do va nju sta Kali ga ri~ in Seli{ kar (1999, 103) zapi sa la:» Pa - {o so sko raj povsod popol no ma opu sti li, podob no se doga ja s ko{ njo na bolj kam ni tih tleh in na str mih pobo~ jih, in vse te povr {i ne se postop no zara{ ~a jo naj prej z vi so ko ra sli mi steb li ka mi, nato z gr mov ni mi vrsta mi in na kon cu z dre ve si in vrsta mi gozd ne podra sti. Tako se zara di narav nih pro ce sov tra di cio nal na podo ba golega Kra sa pred na{i mi o~mi hitro spre mi nja v gozd na to pokra ji no, ki ne ustre za ve~ na{i»kra{ ki«pred sta vi «. Zdaj `e pozab lje ni kam ni ti pusti nji daje zna ~i len, pre poz na ven videz kra{ ka gmaj na. Ta izraz ozna - ~u je pisa no, mozai~ no podo bo kame ni{~, tra vi{~, grmi{~ in goz dov (Ka li ga ri~ in Seli{ kar 1999). Po gla vit ne dre ve sne vrste, ki pre ra{ ~a jo pa{ni ke, so hrast puha vec, mali jesen, ~rni gaber, pra vi kostanj, ~rni trn, trdo le ska, krh lji ka, ~rni hrast, ra{e lji ka, gra den in dru ge (Gams 2003). Zara di zara{ ~a nja sta zdaj ob ~rnem boru naj bolj zasto pa ni dre ve sni vrsti ~rni gaber in mali jesen. Kra{ ka rasti{ ~a in kra{ ki gozd so v slo ven skem pro sto ru poseb nost. Med tem, ko so gozd na rasti{~a dru god po Slo ve ni ji ve~i no ma rezul tat dol go traj ne ga raz vo ja in so torej bli zu kli mak sne podo be, je na Kra su mar sik je {e dol ga pot do kli mak sne ga sta nja (Grecs in Jak {a 1998: po Kom jan cu 2005). 7 Gos po dar ska vred nost goz da Gos po dar sko naj bolj {i goz do vi na Kra su pri pa da jo zdru` bi hra sta grad na in jesen ske vilo vi ne (Se - sle rio-quer ce tum petra e ae) (^ar ni s so de lav ci 2008). Dolo ~e no gos po dar sko vred nost, {e bolj pa vars tve no vlo go pred ujma mi ima tudi borov gozd (Zu pan ~i~ 1999). Gozd zdru` be puhov ca in gabrov ca (Os tr - yo-quer ce tum Pubes cen tis) je gos po dar sko malo vre den, ima pa pomemb no varo val no vlo go, ker {~i ti obmo~ je pred vre men ski mi ujma mi in ero zi jo prsti. Pomem ben je tudi za pri do bi va nje kur ja ve, za grad - njo pa je les zara di niz ke rasti in majh ne debe li ne drev ja le del no upo ra ben. Tudi drev je dru gih gozd nih zdru`b je upo rab no zla sti za kur ja vo, ima pa tudi varo val no in ne nazad nje tudi pokra jin sko, nara vo - vars tve no, razi sko val no in izo bra `e val no vlo go. V No tranj sko-kra{ ki regi ji je pov pre~ no 2,4 ha goz da na pre bi val ca. Povr {i na je skrom na, saj za veliko velja vred nost ve~ kot 5 ha (med mre` je 3). Pre gled ni ca 1: Neka te ri para me tri povr {i ne, last ni{ tva in pose ka goz da v ob ~i nah na Kra su in nje go vem kra{ kem zaled ju (med mre` je 4). ob ~i na po vr {i na de le` po vr {i na de le` naj ve~ ji mo` ni posek rea li za ci ja goz da goz da goz da na zaseb ne ga mo` ni na hek tar pose ka (ha) (%) pre bi val ca goz da posek goz da (%) (ha) (%) (m 3 /leto) (m 3 /ha/leto) Di va ~a ,9 2,4 82, ,83 70,2 Hr pe lje-ko zi na ,3 3,1 75, ,97 82,1 Ko men ,6 1,6 78, ,19 76,0 Mi ren-ko sta nje vi ca ,2 0,8 74, ,72 81,2 Piv ka ,3 2,6 59, ,77 52,4 Po stoj na ,5 1,2 49, ,94 45,8 Ilir ska Bistri ca ,5 2,4 64, ,24 58,1 Se `a na ,2 1,0 72, ,18 79,6 SKUPAJ ,8 1,7 65, ,50 60,0 Pov pre~ na rast nost slo ven skih gozd nih sesto jev, mer je na z let nim pri rast kom lesa, je 6,5 m 3 /ha. Zdaj{nji let ni posek se gib lje med 3 in 4 m 3 /ha (med mre` je 2). V No tranj sko-kra{ ki regi ji je mo` ni let ni posek 4,5m 3 75

10 Dra go Klad nik lesa na hek tar, v os mih ob~i nah Kra sa in nje go ve ga kra{ ke ga zaled ja pa 3,5 m 3 /ha. Raz mer je med dejan - skim let nim pose kom in naj ve~ jim dovo lje nim pose kom, ki je bil na~r to van v gozd no gos po dar skih na~r tih, je rea li za ci ja na~r to va ne ga pose ka. Podat ki (med mre` je 3) so veza ni na popis goz dov leta Pov - pre~ je za Notranj sko-kra{ ko regi jo je vse ga 31,6 %, v os mih ob~i nah Kra sa in nje go ve ga kra{ ke ga zaled ja pa natan ko 60 %. Rea li za ci ja je v pre cej{ nji meri odvi sna od last ni{ ke struk tu ro goz dov. V za seb nih goz do vih se namre~ pose ka dosti manj lesa, kot bi ga bilo mogo ~e sklad no z gozd no gos po dar ski mi na~r ti. Dele` zaseb ne gozd ne pose sti v os mih ob~i nah Kra sa in nje go ve ga kra{ ke ga zaled ja je 65,9 %. Za ra di pogo stih narav nih ujm, bolez ni in {ko dljiv cev ter one sna `e no sti oko lja se pove ~u je dele` sanitarnih se~enj, s ~i mer se zmanj {u je dele` nego val nih in na~rt nih se~enj. Leta 2002 je so na Kra su z vars tve no-sa ni tar ni mi se~ nja mi pose ka li kar 21 % lesa. Veter, sneg, `led in zemelj ski pla zo vi so bili raz lo gi za 32 % sani tar ne ga pose ka (Kom ljanc 2005). 8 Novo dob ne raz voj ne dile me Pri varo va nju pri vla~ ne ga, pre poz nav ne ga pokra jin ske ga vide za in zago tav lja nju pri mer nih raz mer za nadalj njo pose lje nost ter aktiv no vlo go ~lo ve ka v po kra ji ni je klju~ ne ga pome na varo va nje ustrez - ne ga raz mer ja med kme tij ski mi in gozd ni mi zem lji{ ~i. Povr ni tev Kra sa v pr vot no kli mak sno gozd no sta nje bi zago to vo ime la nega tiv ne posle di ce, saj bi lah ko gozd Kra {ev ce s~a so ma dobe sed no»uk le nil«. Smer ni ce za `elen raz voj zna ~il nih `iv ljenj skih pro sto rov kra{ ke pokra ji ne so opre de li li `e bio lo gi. Za raz voj goz da in grmi{~ so izpo sta vi li (^ar ni s so de lav ci 2008): traj nost no, sona rav no gos po dar je nje z goz do vi, vzdr `e va nje jas in gozd nih poti v to plo ljub nih list na tih goz do vih, ohra nja nje eksten ziv nih tra vi{~ ob gozd nih robo vih, ohra nja nje mejic in dru gih grmi{~ v kul tur ni pokra ji ni, ko{ njo zeli{~ ne vege ta ci je ob gozd nih robo vih enkrat let no, ven dar ne pred sep tem brom. [e pre cej bolj natan~ no so raz de la li po nji ho vem potreb ne ukre pe za vzdr `e va nje suhih tra vi{~. Smer - ni ce so opre de li li po sklo pih pogla vit nih pro stor skih porab ni kov (Se li{ kar s so de lav ci 2008): kme tijs tvo in goz dars tvo: ko{ nja kra{ kih trav ni kov vsaj vsa ko dru go leto jese ni ali zgo daj spom la di; na zara{ ~a jo ~ih tra vi{ ~ih na Kra su mozai~ na ko{ nja na 2 do 3 leta v je se ni (ne pred okto brom); ob~asno zmer na pa{a (go ve do, ovce, koze) na kra{ kih pa{ni kih, ki so {e ohra ni li svo jo vlo go; odstra nje va nje grmov in dre ves na zara slih pa{ni kih; urba ni za ci ja, indu stria li za ci ja: {iri tev nase lij in grad nja indu strij skih objek tov pred vsem zno traj nase - lij ali v nji ho vi bli `i ni; odla ga li{ ~a in sme ti{ ~a ure di ti ~im bolj cen tra li zi ra no, ne na trav na tih zem lji{ ~ih; trans port na in dru ga infra struk tu ra: obno va poti in kolo vo zov, ki vodi jo do trav ni kov in pa{ni kov, odstra nje va nje grmov ob poteh; po potre bi obno va obsto je ~ih cest; turi zem in rekrea ci ja: spod bu ja nje pohod ni{ ke ga turiz ma, grad nja manj {ih {port nih igri{~, ki ne pose - ga jo na kra{ ka suha tra vi{ ~a; narav ni pro ce si: ero zi jo, ki se pojav lja pred vsem na pobo~ nih inten ziv nih pa{ni kih, pre pre ~e va ti z nji - ho vo ustrez no obre me ni tvi jo z `i val mi; zara{ ~a nje se lah ko zau sta vi s po nov no kme tij sko rabo. Pri smer ni cah za vzdr `e va nje kme tij ske pokra ji ne so bili bis tve no bolj sko pi, saj so izpo sta vi li le ([ilc s so de lav ci 2008): eksten ziv no kme tijs tvo, ohra nja nje obsto je ~ih obde lo val nih zem lji{~ in obno vo opu{ ~e nih njiv. Tem usme ri tvam ne velja opo re ka ti, ~eprav se pri neka te rih zdi, da gre prej za idea li sti~ no niza nje `elja nara vo vars tve ni kov kot za upo {te va nje dejan skih raz voj nih poten cia lov, izha ja jo ~ih iz neu god ne demo graf ske podo be in zmanj {a ne vlo ge kme tijs tva. [e zla sti ne`iv ljenj ski se zdi ta postav ki odstra njevanje 76

11 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi grmov in dre ves na zara slih pa{ni kih (saj ni ne ~red drob ni ce, ki bi se na teh zem lji{ ~ih pasle, ne pastirjev, ki bi skr be li zanje) ter obno va opu{ ~e nih njiv (ro~ na pri de la va na njih ni bila niko li gos po dar na, strojna pa pra vi lo ma ni mogo ~a, kme~ ka delov na sila je osta re la). Raz voj ne mo` no sti so sicer bile `e pred stav lje ne v pris pev ku o re gij skem kra{ kem par ku (Smre kar s so de lav ci 2007). Uskla je va nje raz li~ nih raz voj nih vidi kov lah ko dose `e mo z raz li~ ni mi vars tve ni mi re`i mi, ki na eni stra ni {~i ti jo obmo~ ja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne, na dru gi stra ni pa na izpo stav - lje nih obmo~ jih dovo lju je jo nemo ten raz voj gos po dar skih dejav no sti, ki pa bi ven dar le mora le biti ~im bolj pri la go je ne kra jev ne mu oko lju in vanj ne sme jo kore ni te je pose ga ti. Gos po dar ski raz voj je namre~ nuj no potre ben, ~e ho~e mo, da neka pokra ji na pa, ~e svo - jim pre bi val cem nudi raz li~ ne mo` no sti za biva nje in delo ter s tem ustvar ja ob~u tek pri pad no sti (Smre kar s so de lav ci 2007). 9 Sklep V mno `i ci inte re sov, raz pe tih med samoob no vi tve ni mi te` nja mi nara ve in sodob ni mi dru` be ni - mi potre ba mi, ome je nih s ~lo ve{ kim poten cia lom in za~i nje nih z na rod nost no-po li ti~ ni mi inte re si vzdol` zdaj povsem raz pr te dr`av ne meje, je te` ko povle ~i raz voj no rde ~o nit. Na~r to val ci pro stor ske ga razvo - ja so pred dile mo, kako krma ri ti med bur ni mi pro ce si zara{ ~a nja pokra ji ne in potre ba mi po nje nem sklad nem raz vo ju, ki naj bi zago tav ljal tudi pri vla~ no oko lje za traj nost no narav na ne dejav no sti, kot so vino grad ni{ tvo, rekrea ci ja, turi zem. Za vse to so gle de na lego Kra sa in tra di ci jo zago tov lje ne ugodne raz me re. Ob tem se lah ko poi sto ve ti mo z mi sli mi vod je nara vo vars tve ne slu` be v Par ku [koc jan ske jame in ~la na Civil ne ini cia ti ve Kras Toma `a Zor ma na, ki kot naj bolj real no pers pek ti vo izpo stav lja raz voj meh - ke ga turiz ma (Zor man 2009):» So dob ne te` nje in razu me va nje vars tva nara ve so usmer je ni v ~im prist nej {i odnos do nara ve ter mini mal ne pose ge vanjo. ^e ne vemo, kaj s Kra som po~e ti, potem ga je naj bo lje pusti ti ~im bolj pri miru. [e kako prav bo pri {el, ko ga bomo zares potre bo va li. Na~r ti o re vi ta li za ci ji Kra sa so z iz je mo aktiv no sti neka te rih pogum nih kme tov zgolj {pe ku la tiv ni. V ozad ju gre za inte res kapi ta la in, name sto, da bi z re vi - ta li za ci jo zago to vi li ponov no spoz na va nje in potr je va nje izjem no sti kra{ ke nara ve in kul tu re, je njen cilj krat ko ro ~en dobi ~ek, teme lje~ na degra da ci ji tako narav ne kot kul tur ne pokra ji ne.«ob tak {ni usme ri tvi se zno va vra ~a mo nek je na za~e tek zgod be in smo si pri si lje ni zasta vi ti vpra - {a nje: Le kdo bo skr bel za turi stu pri vla~ no in pre poz nav no kul tur no pokra ji no? ^lo ve{ ki poten cial je namre~ v so dob no sti pre ve~ odmak njen od pokra jin ske stvar no sti, da bi lah ko, ob nje go vi pasiv no sti in usmer je no sti v krat ko ro~ no pri do bit ni{ tvo, uspe {no klju bo val narav nim pro ce som, ki jih je v `e lji po pre pre ~i tvi popol ne ogo le lo sti ~lo vek sam vzpod bu dil. 10 Viri in lite ra tu ra Ar hiv Repub li ke Slo ve ni je 2007: Kata str ski podat ki fran cis cej ske ga kata stra za leta Ljubljana. Ar hiv Repub li ke Slo ve ni je in Arc hi vio di Sta to 2007: Delo vod ni ki fran cis cej ske ga kata stra za leta Ljub lja na, Trst. Cu li berg, M. 1999: Vege ta ci ja Kra sa v pre te klo sti. Kras pokra ji na, `iv lje nje, ljud je. Ljub lja na. ^ar ni, A., Ko{ir, P., Marin {ek, A., Slap nik, R., Pir nat, A., ^elik, T. 2008: Gozd in grmi{ ~a. Kras trajnostni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Klad nik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 37. Ljub - lja na. Ga bro vec, M. 2008: Splo {ne zna ~il no sti rabe tal. Kras traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub lja na. 77

12 Dra go Klad nik Gams, I. 1991: Siste mi pri la go di tve pri mor ske ga dinar ske ga kra sa na kme tij ske rabe tal. Geo graf ski zbor - nik 31. Ljub lja na. Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in ~asu. Ljub lja na. Gams, I., Gabro vec, M. 1999: Land use and human impact in the Dina ric Karst. Inter na tio nal Jour nal of Spe leo logy 28B, 1-4. Bolog na. Gams, I., Lovren ~ak, F., Ingo li~, B. 1971: Kraj na vas {tu di ja o pri rod nih pogo jih in agrar nem izko - ri{ ~a nju Kra sa. Geo graf ski zbor nik 12. Ljub lja na. Goll, W. 1898: Die Kar stauf for stung in Krain aus Anlass des 50 jähri gen Regie rungs ju biläums sei ner kais. und königl. Apo sto lisc hen Majestät Kai ser Franz Josef I. und für die Wohl fa hrts-aus stel lung in Wien Ljub lja na. Grecs, Z., Jak {a, J. 1998: Gozd no go ji tve na in vars tve na prob le ma ti ka Niz ke ga Kra sa kot slo ven ski problem. Gozd na rasti{ ~a in raz voj sesto jev na (Se `an sko-ko men skem) Kra su '98. Ljub lja na. Jur har, F., Miklav `i~, J., Sev nik, B. 1963: Gozd na kra su Slo ven ske ga pri mor ja. Ljub lja na. Ka li ga ri~, M., Seli{ kar, A. 1999: Flo ra in vege ta ci ja Kra sa. Kras pokra ji na, `iv lje nje, ljud je. Ljub - lja na. Klad nik, D. 1984: Prob le ma ti ka zem lji{ ke struk tu re v Slo ve ni ji. Ela bo rat, In{ti tut za geo gra fi jo Uni verze Edvar da Kar de lja v Ljub lja ni. Ljub lja na. Klad nik, D. 1999: Lek si kon geo gra fi je pode `e lja. Ljub lja na. Klad nik, D., Gabro vec, M. 1998: Raba tal. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. Klad nik, D. 2008: Dejav ni ki spre mi nja nja rabe tal. Kras traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub ljana. Klad nik, D., Petek, F., Urbanc, M. 2008: Pogoz do va nje in ogoz do va nje. Kras traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub lja na. Kom janc, B. 2005: Vpliv neka te rih biot skih dejav ni kov In sec ta: Colop te ra na su{e nje hra stov na nizkem Kra su. Diplom sko delo. Odde lek za goz dars tvo in obnov lji ve gozd ne vire Bio teh ni{ ke fakul te te Univerze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko {i ~ek, B. 1993: Spon ta no vra ~a nje goz da na Kras. Goz dar ski vest nik 51, 5-6. Ljub lja na. Med mre` je 1: moc ne-eno te/se za na/kras-spre mem ba-gozd na to sti/in dex.html ( ). Med mre` je 2: lead min/groups/2686/vars tvo_oko lja/6_goz do vi_v_slo ve ni ji_ VO.pdf ( ). Med mre` je 3: ( ). Med mre` je 4: ma sa.zgs.gov.si/in dex.php?p=ob ci ne ( ). Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no 2004: Kar ta dejan ske rabe tal Ljub lja na. Mi hevc, A. 2005: Suhi zido vi in dela ne vrta ~e antro po ge na preob li ko va nost kra{ ke ga povr{ ja na obmo~ju Ra~ic, Diva ~e in Vol~ je ga Gra du. Voda in `iv lje nje v kam ni ti pokra ji ni Kras. Ljub lja na. Pa njek, A. 2006: ^lo vek, zem lja, kamen in bur ja: zgo do vi na kul tur ne kra ji ne Kra sa (oris od 16. do 20. sto - let ja). Koper. Pe tek, F. 2005: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu. Geo gra fi ja Slo ve ni je 11. Ljub lja na. Rub bia, K. 1912: Petind vaj set let pogoz do va nja Kra sa na Kranj skem. Ljub lja na. Se li{ kar, A., Slap nik, R., Pir nat, A., ^elik, T. 2008: Suha tra vi{ ~a. Kras traj nost ni raz voj kra{ ke pokrajine. Ljub lja na. Se ver, V. 2006: Pogoz do va nje kra sa v Po stojn skem okraj nem gla vars tvu. Diplom sko delo. Oddel ka za geo gra fi jo in zgo do vi no Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Smre kar, A., Urbanc, M., Klad nik, D., Breg, M., Erhar ti~, B., Nared, J., Petek, F. 2007: Kras kot raz vojni poten cial v is ka nju rav no ves ja med varo va njem in raz vo jem. Regio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. [e be nik, D., Bon ~i na, A. 2004: Spre mi nja nje gozd na to sti kra{ ke ga gozd no gos po dar ske ga obmo~ ja v ob - dob ju Goz dar ski vest nik Ljub lja na. [er celj, A. 1996: Za~et ki in raz voj goz dov v Slo ve ni ji. Goz dar ski vest nik 54, 7-8. Ljub lja na. 78

13 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razgledi [ilc, U., ^u{in, B., Slap nik, R., Pir nat, A., ^elik, T. 2008: Kme tij ska kra ji na: nji ve, sadov nja ki, vino gradi. Kras traj nost ni raz voj kra{ ke pokra ji ne. Ljub lja na. Udo vi~, M. 1993: Ogoz di tev kra sa na Kranj skem v ob dob ju od leta 1886 do 1911 poskus ovred notenja stro{ kov ogoz di tve. Anna les 3-3. Koper. Ur banc, M. 2002: Kul tur ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na. Wra ber, M. 1954: Obno va goz da na slo ven skem Kra su. Goz dar ski vest nik 12. Ljub lja na. Za fran, J. 2005: Gozd in goz dars tvo na Piv ki. Arhi vi Ljub lja na. Zor man, T. 2009: Izzi vi raz vo ja na Kra su ali smo jim kos? Gla snik Ob~i ne Diva ~a Diva ~a. Medmre`je: vil nai ni cia ti va kras.com/node/588 ( ). Zu pan ~i~, M. 1999: Gozd na in grmi{~ na vege ta ci ja Kra sa. Kras pokra ji na, `iv lje nje, ljud je. Ljub ljana. 11 Summary: Forest expansion in karst areas as a spatial development factor (translated by DEKS, d. o. o.) Modern land use in the Karst region and in nearby karst areas is largely the result of human activity. Much of this area has only limited agricultural possibilities, and so in very recent times abandoned farmland has become greatly overgrown by forest or, as academy member Ivan Gams stated,»the Littoral karst is on the path to becoming synonymous with a forested landscape«(2003: 230). Although considerable forest was already cleared by the Illyrians and Romans in flat areas, on gentler slopes, and alongside settlements and roads, until the fourteenth century there was still relatively extensive forest cover in the Karst region, primarily consisting of oak forests. The Slavs then started expanding the cleared areas. After the forest was cleared, the rocky character of the Karst land made it suitable only for pastures, and only for small livestock at that, not for cattle. It was not possible to mow the stony grasslands. To convert them into meadows or tilled fields, they had to be cleared of rock. If the land was being cleared for meadows, the rock was removed off down to the surface of the ground, and if it was to be used for tilled fields all of the rock had to be removed to the depth of the plow. This was done through the backbreaking labor of breaking up and digging out boulders, and by gathering them and building them into dry stone walls and rock piles. The forests were already protected by various decrees early on. In 1507 Emperor Maximilian I granted permission for the residents of Trieste to cut wood in the forested domains of Thübein (modern Duino), Adelsberg (Postojna), Reifenberg (Rihemberk), and Schwarzenegg ([varcenek) because the nearby forests had already been cleared. This document is evidence that most of the Karst area was still forested at that time. Wood started being cut for sale in the fifteenth century. In the sixteenth and seventeenth centuries, the export of wood from the Karst was oriented toward Venice and certain other European shipyards. Most of it was purchased by the English and French for their navies. Due to increased logging and overgrazing, the Karst became increasingly bare and empty. The exposed land on Cretaceous limestone was exposed to the leaching effect of rain, the bora wind blew away small particles, and thus major soil erosion took place. When the surface of the Karst became so bare that it was no longer productive and could not offer natural protection against adverse weather conditions, ideas began to percolate about reforesting the Karst landscape. The Karst Reforestation Act was first adopted in Trieste in 1881, and two years later in the County of Gorizia and Gradisca. It was adopted in Carniola in Reforestation took place during the final abolition of serfdom with its associated beneficial land interests, and the distribution of land. In 1859 Austrian pine plantations were established in Kozler's Grove near the village of Basovizza above Trieste with encouraging results. The Austrian pine seedlings were brought from northern Austria because this species is not native to the Karst. Austrian pine was 79

14 Dra go Klad nik the most successful of all the tree species to grow on the bare Karst soil, and so it is a pioneer species. In the 1950s the total reforested area was estimated at 17,000 hectares. Today the Karst is no longer being actively reforested, and the forests are expanding spontaneously through pollination and seeds. Without human intervention, the Karst would probably gradually be covered by forests like those that grew there thousands of years ago. For now, Karst common land is still a distinctive feature of the landscape. This encompasses a colorful mosaic of stony land, grassland, shrubland, and forest. Whereas forest habitats elsewhere in Slovenia are mostly the result of long-term development and are close to being climax communities, in the Karst there is still a long way until they reach the climax stage. The Karst forests do not have great economic value. The most valuable are those belonging to the oak autumn moor grass community (Seslerio-Quercetum petraeae). Pine forest also has a certain economic value, but plays an even more important protective role against adverse weather conditions. Forest belonging to the downy oak hophornbeam community (Ostryo-Quercetum Pubescentis) has almost no economic value, but does play an important protective role because it safeguards the area against adverse weather conditions and soil erosion. Logging largely depends on the ownership structure of the forests. In privately owned forests, considerably less wood is cut than would be possible in line with forest-management plans. Because of the frequency of natural disasters, diseases, and pests, as well as environmental contamination, the scope of clean-up and preventive logging has increased. To protect the attractive and distinctive appearance of the landscape and to ensure appropriate conditions for continued settlement and the active role of people in the landscape, it is of key importance to protect the appropriate relationship between agricultural and forest land. Returning the Karst to its original climax forest state would certainly have negative consequences because the forest could gradually and literally encircle the inhabitants of the Karst. In the second half of the twentieth century, the share of forest in the Karst increased threefold and had already exceeded 65%. Biologists have already defined guidelines for how they would like to see characteristic living spaces in the Karst landscape develop, although some of their recommendations seem more like they string together the wishes of environmental protection activists in an overly idealistic manner rather than taking into account actual development potentials based on unfavorable demographic conditions and the decreased role of farming. Their proposal that bushes and trees be removed from overgrown pastures seems especially out of touch (because there are no herds or small animals to graze on these lands and no shepherds to tend them), as does the proposal that abandoned tilled fields should be restored (manually cultivating them was never economical and they generally cannot be mechanically cultivated because the farm labor force has grown too old for this). The coordination of various developmental perspectives can be achieved through various protection regimes that, on the one hand, protect areas of natural and cultural heritage and, on the other hand, permit the undisturbed development of economic activities in these areas, which nonetheless must be adapted to the local environment as much as possible and may not impact it too deeply. Economic development is vitally necessary for the landscape to thrive and it will only thrive if it offers its residents various opportunities to live and work, thereby creating a feeling of belonging. Environmental protection advocates draw attention to the fact that the interests of capital are behind most modern development initiatives. Rather than ensuring new identification with and confirmation of the exceptional quality of the nature and culture of the Karst, the goal of capital is short-term profit based on degradation of both the natural and cultural landscape. 80