Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi

Transcription

1 Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava Procesnopravna jamstva Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi The Constitutional Principle of Democracy: Lobbying as a Practical Aspect of Participative Democracy in the Information Age Polona Pičman Štefančič Publisher Klub Revus Electronic version URL: DOI: /revus.1805 ISSN: Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: ISSN: Electronic reference Polona Pičman Štefančič, «Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi», Revus [Spletna izdaja], , Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 30 septembre URL : ; DOI : /revus.1805 The text is a facsimile of the print edition. All rights reserved

2 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 103 Polona PIČMAN ŠTEFANČIČ, 2005: Ustavno načelo demokratičnosti. Lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi. Revus Revija za evropsko ustavnost (2005) Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je v in for ma cij ski do bi Po lo na Pič man Šte fan čič 1. Uvod Trendi upadajoče volilne udeležbe, šibkost aktivne državljanske kulture in slabitev interesa za politično udejstvovanje so močno okrnili uspešnost delovanja tra di ci o nal nih de mo kra tič nih sis te mov. Med stal ni mi po droč ji, ki sprem lja jo ra - zvoj sodobnih družbenih ureditev, je posledično tudi vprašanje demokratične ureditve: njena institucionalizacija, delovanje ter zagotavljanje takega modela druž be ne ga de lo va nja, ki bi ohra njal njen pr vot ni,»ljud ski«zna čaj. Di le me so - dobnih demokratičnih držav se tako gibljejo predvsem na področju vprašanj, kakšen sistem bi ustrezal spremenjenim družbenim razmeram, kjer se zdi standard»civilno aktivnega državljana«le še ideal preteklosti. Ključni odgovori se skrivajo na eni strani v modelni ureditvi demokracije, ki naj bi civilni družbi za go to vi la ak tiv nej šo vlo go v po li tič ni sfe ri, na dru gi pa v iz ved be nih me ha - niz mih, ki bi ta ko še do ne dav ne ga po vsem ne pred stav lji vo ob sež no in traj - no participacijo širše javnosti sploh omogočali, pa tudi varovali. Zdi se, da se je Ev rop ska uni ja vsaj v okvi ru mo del ne ga sklo pa jas no opredelila za obliko participativne demokracije. Določbe Pogodbe o Ustavi za

3 104 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE Evropo 1 tako terminološko kot tudi konceptualno sprejemajo participacijo oziro ma so de lo va nje in te res nih sku pin in dr žav lja nov kot te melj svo je ga de mo - kratičnega delovanja. Civilni družbi je v tem kontekstu zagotovljeno posebno in trajno mesto političnega akterja, ki znatno presega zgolj občasno udeležbo javnosti v času volitev. Prav nasprotno: če naj Evropska unija resnično zaživi v soju ustavnih načel te pogodbe, bodo morale evropske institucije in tudi evrop ski dr žav lja ni pre us me ri ti svo ja pri za de va nja k vzdr že va nju traj ne ga, vses - transkega in vzajemnega dialoga. Ustavnopravno tovrstna prizadevanja za izvrševanje načela»oblasti ljudstva«pravzaprav niso nikakršna novost. Klasične ustavne ureditve sodobnih držav urejajo in nudijo vrsto pravnih jamstev, ki omogočajo razvoj civilne družbe in tudi njeno participacijo v državnih strukturah. S stališča pravne regulaci je in te res nih sku pin in ci vil ne ini ci a ti ve pred stav lja prav na dr ža va vi tal no pre - dis po zi ci jo za de lo va nje par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Le zdra va in moč na ci vil - na družba je kot entiteta, jasno odmejena od države zmožna delovati kot ak ti ven pro ta go nist v de mo kra tič nih pro ce sih: ci vil ne sku pi ne oprav lja jo na lo - ge agregacije družbenih interesov, selekcijo relevantnih preferenc, pa tudi njihovo posredovanje do odločevalskih institucij na ravni države. V tem smislu so od pr ti ko mu ni ka cij ski ka na li med dr ža vo in ci vil no druž bo ne i zo gib na kom - ponenta participativnih procesov. Te pre mi se od pi ra jo vrs to vpra šanj, s ka te ri mi se so dob ne de mo kra tič ne dr - ža ve bolj ali manj (ne)uspeš no spo pa da jo že vrs to let, de ni mo ka ko pre - nesti ustavno načelo demokratičnosti v vsakdanjo prakso in kako zagotoviti ures ni če va nje na če la ob las ti ljud stva. 2 V okviru participacije širše javnosti so to zlasti vprašanja institucionalizacije komunikacijskih kanalov med oblastnimi in sti tu ci ja mi in ci vil no druž bo, nji ho va prav na ure di tev, pa tu di prav na jam - stva, ki zagotavljajo civilni razvoj in demokratični značaj tega spektra sodelovanja med civilno družbo in državnimi strukturami. Hkrati pa sama zahtevnost tovrstnega»participativnega«projekta, velikost obsega sodelujočih, dostop državljanov do relevantnih informacij javnega značaja, možnosti oblikovanja in posredovanja njihovih preferenc ter navsezadnje tudi sam domet vplivanja 1 Po god ba o Usta vi za Ev ro po (PUE), Urad ni list EU C 310 z dne Dr žav ni zbor RS je PUE ra ti - fi ci ral Ta ko na pri mer Usta va Re pub li ke Slo ve ni je (Ur. l. RS, št. 33/9-I, 42/7, 66/00, 24/03 in 69/04) po vze ma ta de mo kra tič na na če la v do loč bah, da je Slo ve ni ja»de mo kra tič na re pub li ka«(1. člen), kjer ima»ob last ljud - stvo«(drugi odstavek 3. člena). Nadaljnja ustavna dikcija, ki določa, da državljanke in državljani oblast iz - vršujejo»neposredno in z volitvami«, razumljivo daje le skromne okvire za dejansko realizacijo teh načel. Takš na ure di tev ta ko zah te va pre miš lje no uved bo me ha niz mov za iz vr še va nje ne po sred ne ga ozi ro ma po - sred ne ga mo de la de mo kra ci je, ki v kar naj več ji me ri sle di vzpo stav lje nim ustav nim de mo kra tič nim na če - lom.

4 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 105 civilne sfere na sprejem končnih odločitev postavljajo vrsto novih izzivov v sodobne demokratizacijske procese. Izvedbeni mehanizmi uresničevanja ustavnega načela demokratičnosti v pri za de va njih za res nič no de mo kra ti čen ustroj družb ta ko ni ka kor ni so po - stranskega pomena. Obstoječi sistemi so se namreč v praksi izkazali kot pretež no eli mi ni ra jo či: nji hov ustroj je na klo njen de lo va nju zlas ti več jih in te res - nih skupin in lobijev, kjer je mesto posameznika pravzaprav lahko relevantno le v primeru njegove vključitve v širše civilne asociacije. Državljanu kot posamez ni ku je omo go če na zgolj ob čas na so u de lež ba v po li tič nih pro ce sih. Ne po - sredna participacija je z izjemo volitev v tako naravnanem sistemu prej izjema kot pravilo standardnega delovanja države. Prav nasprotno pa se temeljne ideje participativnega modela demokracije opi ra jo na traj no vzpo sta vi tev raz me rij med dr žav lja ni in ob last mi: v par ti ci - pa tiv nem ustro ju dr ža ve naj bi bi lo sle her ne mu po sa mez ni ku omo go če no in - te rak tiv no so de lo va nje v pro ce sih spre je ma nja po li tič nih od lo či tev. Takš na te - melj na na če la par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je ne dvo mno ter ja jo znat ne pri la go dit - ve institucij demokratičnega delovanja. Tako se v smislu operativne rešitve prob le mov ve li ke ga ob se ga so de lu jo čih in hit re ga pre to ka in for ma cij med ci - vilno sfero in državo zdi vključitev novih tehnologij v procese participativne demokracije preprosto neizogibna. Široka uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij 3 (IKT), ki nas sprem lja v na šem vsa kda nu, do pu šča in omo go - ča učinkovito integracijo posameznikov v participativne procese, in sicer prav na po droč jih, ki so se tra di ci o nal no iz ka za la kot naj šib kej ši čle ni v ve ri gi de - mokratičnih sistemov. IKT prinašajo nove potenciale za hiter dostop do informacij, v obliki e-forumov nudijo nove prostore za komunikacijo in oblikovanje jav ne ga mne nja v ci vil ni sfe ri, e-po sve to val ni ce pred stav lja jo pri vlač no al ter na - ti vo tra di ci o nal nim ob li kam ci vil ne ga di a lo ga, in na vse zad nje IKT omo go - čajo tudi samo posredovanje interesov, izmenjavo mnenj in stališč, tako med dr žav lja ni kot tu di v raz mer ju do dr ža ve, ter po sle di čno vpli va nje na konč ne po li ti čne od lo čit ve. V tem smi slu prav ši ro ka upo rab nost, kon stant nost de lo - va nja in ce nov na ugod nost IKT pr vič v zgo do vi ni ra zvo ja mo der nih dr žav omo - gočajo trajno in interaktivno sodelovanje med civilno družbo in oblastnimi strukturami. 3 Namesto izraza informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se v slovenski strokovni literaturi pogosto uporablja tudi termin informacijsko-telekomunikacijske tehnologije (ITkT). Glede na angleško terminolo - gi jo, kjer na tem mes tu pre vla du je iz raz information and communication technologies (ICT), se v na da lje - vanju prispevka uporablja izraz IKT kot skupni izraz, pomensko enakovreden ITkT.

5 106 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE 2. Participativna demokracija soudeležba interesnih skupin in dr žav lja nov Ideja demokracije predstavlja kompleksen konstrukt medsebojno prepletenih in so od vis nih in sti tu tov, ka te rih de ter mi ni ra nje ne dvo mno za se da mes to ene - ga iz med vé li kih iz zi vov so dob nih te o rij. Pre ple te nost so ci o loš kih, po li to loš - kih, fi lo zof skih, prav nih in dru gih vi di kov ta po jav po tis ka on kraj me ja pre pro - stih načel; pojem demokracije se že vsaj dve tisočletji spretno izmika natančni definiciji. 4 Ne glede na različne opredelitve in poskuse definiranja demokracije pa je ven dar le mo go če iz lu šči ti skup na de mo kra tič na na če la, ki nas to pa jo kot svo - je vrst na kon stan ta ce lo med ze lo raz lič ni mi te o re tič ni mi pro jek ci ja mi; ena ko - prav nost dr žav lja nov, pra vi ca so de lo va nja pri uprav lja nju jav nih za dev, svo bo - da iz ra ža nja, svo bo da zdru že va nja in od go vor nost ob las ti se zdi jo več ni sprem - ljevalci demokratičnih prizadevanj. 5 Na drugi strani pa je mogoče zaznati precejšnja odstopanja v sami institucionalizaciji demokracije. Gre predvsem za vpra ša nja, ka ko je mo go če na do lo če ni druž be ni raz voj ni stop nji in v kon kret - nem kul tur nem oko lju za go to vi ti ta ke ob li ke ures ni če va nja ozi ro ma ude ja nja - n ja te melj nih de mo kra tič nih na čel, ki omo go ča jo kar naj bolj ši pri bli žek de mo - kratičnemu idealu. Prav na področju institucionalizacije demokracije so namreč praktične izkuš nje so dob nih de mo kra tič nih sis te mov iz po sta vi le vrs to sis tem skih po manj - klji vos ti de lu jo čih de mo kra cij. Te so znat no ok rni le ozi ro ma vsaj ote ži le za sle - dovanje teh temeljnih demokratičnih načel. V okviru dejanskih participativnih možnosti državljanov kot ene izmed temeljnih postavk demokracije kot»oblas ti ljud stva«ta ko Je an Co hen ugo tav lja, da ima jo vse ob sto je če ob li ke de - mokracije že a priori vgrajene mehanizme izključnosti, 6 pa naj si gre za sis tem - 4 Ob tem pa ne gre spre gle da ti, da je tu di ča sov na kom po nen ta znat no pri spe va la k pre ob raz bam ide a la de - mo kra ci je. Za raz ume va nje so dob nih de mo kra tič nih di lem na še ga kul tur ne ga po droč ja se ta ko zdi smot - rno iz ha ja ti pred vsem iz kon cep tov, ki so za zna mo va li ev rop ski pro stor od kon ca osem naj ste ga sto let ja da - lje. V tem okviru predstavlja politična demokracija vrsto političnega sistema, ki državljanom zagotavlja oseb - ne in politične pravice, temelji na političnem pluralizmu ter oblasti, grajeni na načelu reprezentativnosti. Podobno pri razumevanju osnovnih elementov demokracije vladavine tudi Norberto Bobbio opredeljuje tri de jav ni ke: vklju če va nje (če tu di po sred no) šir ših mno žic v pro ces spre je ma nja od lo či tev, ki pri na ša jo po sledice za celotno družbo, možnost nadzora oblasti s strani družbe ter svoboda miselnosti kot pravica do različ ne ga pre pri ča nja (več o tem v Bob bio, N.: The fu tu re of de moc ra cy: a de fen ce of the ru les of the ga me, Po li ty Press, Ox ford 1987). Ta ko zas no van po li tič ni sis tem ohra nja dr ža vo gib ko, od pr to in od ziv no na im - pulze, ki jih pridobiva iz družbene sfere; politična demokracija predstavlja tisto obliko, ki lahko vključuje potrebe aktivne civilne družbe. 5 Več o tem v Pič man Šte fan čič, P. in Ter šek, A.: Pre lu dij de mo kra ci je: ci vil na druž ba in svo bo da jav ne ga ko - mu ni ci ra nja, Ma net, Ljub lja na 2005 (v tis ku). 6 Jean Cohen ocenjuje, da je model liberalno reprezentativne demokracije devetnajstega stoletja izključeval pasivne državljane (podobni sindromi pa so zaznani tudi v sodobnih oblikah neposredne demokracije),

6 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 107 sko favoriziranje bogatejšega sloja, izobražencev ali kar se je izkazalo kot problem sodobnih demokracij interesnih skupin in lobijev. Praktične izkušnje zadnjih desetletij so namreč vodile do dejanske prevlade interesnih skupin kot vitalnih akterjev demokratičnih sistemov. Na mesto, ki je v idejni demokratični zasnovi namenjeno državljanom, so se v operativnih mehanizmih državnih oblasti kot posredniki zasidrale družbene asociacije oziroma bolj določno lobiji kot izbrani predstavniki tistih interesnih skupin, ki s ciljem uveljavitve sebi lastnih preferenc želijo in poskušajo vplivajo na sprejem določe ne po li ti ke ali re gu la ti ve Institucionalizacija demokracije lobiranje kot praktičen vidik civilne participacije Uresničevanje demokratičnih načel preko široke participacije slehernega izmed ena ko prav nih dr žav lja nov se je na mreč iz po vsem prak tič nih raz lo gov iz - kazalo za teoretično utopijo. 7 Ob tem je k znatni krizi sodobnih demokratičnih ureditev dodatno pripomoglo tudi postopno izginjanje koncepta»aktivnega državljana«. Ta ide al, ki je pred stav ljal conditio sine qua non za ra zvoj re - prezentativne demokracije vse od Tocquevilla dalje, 8 je pod okri ljem ci vil ne druž be in in te res ne ga po ve zo va nja pri do bil no ve funk ci je v za go tav lja nju po - sred ne ga so de lo va nja v de mo kra tič nem po li ti čnem sis te mu. Če je so dob ni ži - vljenj ski ri tem mo der nih dr žav ta vi dik dr žav ljan ske pra vi ce in dolž nos ti po - tisnil nekoliko v ozadje, kar je razvidno zlasti iz padajočih trendov volilne udelež be, pa so to funk ci jo ci vil ne druž be nadomestile prav interesne skupine. strukture moderne demokracije izključujejo (ali vsaj minimalizirajo) stališča tistih, ki niso vključeni v moč - na združenja (bodisi politične stranke bodisi interesne skupine), federalna demokracija lahko zmanjša po - men na rod nost no ve čin ske ga pre bi val stva kot tu di tis tih po sa mez ni kov zno traj po sa mez nih enot, ki za sto - pajo neprevladujoča stališča, centralna demokracija pa ne nudi spodbude za lokalno samoupravo (več o tem v Co hen, J. L. in Ara to, A. (ur.): Civil Society and Political Theory, The MIT Press, Cam bridge 1992, str. 419 in na sled nje.) 7 Tako na primer Igličar, A. v okviru razmeroma trajnih porazdelitev političnega interesa in politične aktiv - nosti v družbi povzema sledeča razmerja: aktivni stratum kot skupino tistih, ki izražajo večji interes za po - litiko, tvori zgolj 20 odstotkov odraslega prebivalstva, medtem ko kar 30 odstotkov prebivalstva ostaja poli tič no ne ak tiv nih. Več o tem v Igli čar, A.: Sociologija prava, zbirka Pravna obzorja, Cankarjeva založba, Ljub lja na 2004, str. 349 in na sled nje. 8 Razlogi za takšno stanje so nedvomno številni: neekonomičnost participacije, povečevanje pomena zasebne sfe re, ob ču tek po sa mez ni ko ve»ne mo či«v pro ce sih spre je ma nja od lo či tev in, na vse zad nje, tu di upa da - nje za u pa nja v de mo kra tič ne in sti tu ci je. Kljub te mu ne gre spre gle da ti, da so dob ne ten den ce raz vi tih dr - žav demokracije tudi vsled naraščajoče volilne abstinence in čedalje manjšega interesa državljanov za participiranje v politiki na tako zasnovani ideji aktivnega državljana ne morejo več graditi svojega pri hod - njega razvoja. Čedalje močnejša individualiziranost in prioriteta zasebne sfere, v kateri ima (kot je to pro - nicljivo povzel tudi Keane, J.) posameznik visoka pričakovanja v smislu učinkovitega zagotavljanja delovanja mehanizmov s strani države, ki ne potrebujejo pa tudi ne zahtevajo njegovega neposrednega prispevka, sta postavili vlogo državljana v novo luč.

7 108 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE Da taka ocena ni prenagljena, pričajo številne praktične izkušnje in empirični po dat ki. Ta ko je de ni mo zgo vo ren po da tek, da je da nes zgolj v Ev rop skem par - lamentu akreditiranih že več kot lobistov, 9 med tem ko se Zdru že ne dr - žave Amerike že desetletja utapljajo v»interesnem hiperpluralizmu«. 10 Takšno preferiranje interesnih skupin kot vitalnih akterjev v demokratičnih pro ce sih ohra nja tu di no va ev rop ska usta va. V okvi ru par ti ci pa tiv nih pris - topov torej zlasti v želji po ohranjanju odprtega dialoga s svojimi državljani, ki presega zgolj občasno participacijo v času volitev se Pogodba o Ustavi za Evropo 11 opira predvsem na predstavniška združenja kot ključne trajne vezne člene med državljani in institucijami. Iz nove ureditve, ki jo je prinesla PUE, namreč jasno izhaja prav asociativno-participativna demokratična vizija prihodnjega razvoja, ki temelji na ohranjanju»odprtega, preglednega in rednega dialoga s predstavniškimi združenji in civilno družbo«(drugi odstavek I-47. člena PUE). Tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da»komisija opravlja širša posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost de lo va nja Uni je«, na pe lju je na mi sel, da je ime la EU pri sno va nju ustav - no urejene institucionalne ureditve v mislih prvenstveno prav interesno organiziranost evropskih narodov. Upoštevajoč to ustavno dikcijo tako ni mogoče spregledati, da EU daje prednost prav delovanju interesnih organizacij kot ključnih so u de le žen cev de mo kra tič nih pro ce sov. Tret ji od sta vek I-46. čle na PUE si - cer zagotavlja pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije vsakemu državljanu, pri čemer pa to pravico svojevrstno operacionalizira v prvem od stav ku I-47. čle na PUE, ki ev rop skim in sti tu ci jam na la ga dolž nost, da»da je - jo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javnega izmenjavanja mnenj glede vseh področij delovanja Unije«. Pa ven dar se tu di ob teh do loč bah, ki ure ja jo pra vi ce de mo kra tič ne so u de lež - be državljanov, ni mogoče izogniti ugotovitvam o»predstavniških združenjih«kot tistih udeležencih, ki nosijo težišče ohranjanja primarne in trajne vezi med civilno družbo in EU. Zaključke o participativnem modelu demokracije kot sistemu, ki vsaj v svoji izvedbeni različici prvenstveno preferira participacijo interesnih skupin ozi ro ma lo bi jev, še do dat no kre pi tu di I-48. člen PUE, ki na da lju je ustav na na - 9 < ( ). 10 Gre za sko van ko Jo nat ha na Ra u cha: ob dej stvu, da kar se dem iz med de se tih Ame ri ča nov pri pa da ka te ri iz - med interesnih skupin, Rauch opozarja, da ni več mogoče govoriti o posredovanju specialnih interesov, tem več v tem pro ce su de jan sko so de lu je že kar ce lot na druž ba, in ne le nje ni iz bra ni seg men ti. Več o tem v Ra uch, J.: Demosclerosis: The Silent Killer of American Government, Times Books Več o tem tu di v Va to vec, K. in Nus dor fer, R. (ur.): Pogodba o Ustavi za Evropo s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005.

8 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 109 čela demokratičnega življenja EU. Tudi pod okriljem socialnega partnerstva in av to nom ne ga so ci al ne ga di a lo ga je mo go če sle di ti par ti ci pa tiv nim de mo kra tič - nim iz ho di ščem, ki te me lji jo pred vsem in zlas ti na ključ ni vlo gi in te res nih sku - pin. 12 Delovanje interesnih skupin oziroma v smislu njihovih interakcij z oblastnimi strukturami lobiranje 13 tako v EU predstavlja predvsem praktičen vi dik ci vil ne par ti ci pa ci je. Ne dvo mno je tre ba vsaj v eni iz med per spek tiv takš - no preokupacijo z interesnimi združenji pripisati povsem operativnim potrebam delovanja demokratičnih sistemov: oblastne strukture preprosto potrebujejo relevantne informacije iz civilne družbe, če želijo ustrezno usmerjati in prilagajati skupno politično vizijo. V okviru EU evropske institucije same nimajo niti tehnične usposobljenosti za korektno reguliranje tako širokega spektra različnih interesov niti teh ne morejo v množici prepoznati, tako da interesne skupine opravljajo vlogo ne le posrednika, pač pa tudi preliminarnega selektorja realnih preferenc. Razumljivo sama nadnacionalna struktura in pestrost zve ze pet in dvaj se tih dr žav z več kot 450 mi li jo ni pre bi val cev pred stav lja - ta zna ten iz ziv za in sti tu ci o na li za ci jo de mo kra tič ne ga de lo va nja: ni ti iz prak - tič nih raz lo gov na mreč ni mo go če, da bi bi la sle her ni in te res ni sku pi ni za go - tovljena dejanska (in ne zgolj formalna) možnost vključitve v zakonodajne procese in mehanizme selekcije relevantnih interesov. Tako so mesto najpomembnejšega akterja demokratičnega sodelovanja med civilno družbo in državo v praksi prevzele prav interesne skupine. Delovanje in te res nih sku pin je pos to po ma pos ta lo osred nje ga po li ti čne ga in go spo dar ske - ga pomena v sistemu evropskih integracij. Za tolikšno aktualnost lobiranja je torej mogoče iskati razloge prav v urejenosti režima, ki velja znotraj Evropske unije. Tako je razumljivo, da eksplozija lobiranja v EU ni le odraz intenzivnih pri tis kov in te res nih sku pin na od lo če val ce, pač pa gre zna ten do pri nos pri pi - sa ti tu di in te re som sa mih ob las ti. Skup ni rez ul tat ta ke ga vza jem ne ga raz mer - ja je dej stvo, da je Uni ja očit no to le rant na do lo bi ra nja. Še več: v tej po li ti ki gre EU ko rak dlje! Ev rop ske in sti tu ci je ce lo sa me fi nanč no pod pi ra jo iz obra že - val ne pro jek te, ka te rih ci lji so us mer je ni k uspo sab lja nju čla nov in te res nih sku - pin za učinkovito lobiranje v evropskih institucijah. Tako je denimo Evropska 12 Več o interesnih skupinah in njihovem vplivu na predstavniško telo glej Igličar, A.: Sociologija prava, zbirka Pravna obzorja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2004, str Vsebinsko se tu termin lobiranja nanaša na najširši spekter vseh aktivnosti, katerih končni cilj je vplivati na javne organe v procesih političnega odločanja. Pri tem je mogoče najbolj splošno opredeliti lobista kot vsako osebo, ki je v stiku s članom oblasti z željo vplivati na proces sprejemanja odločitev; zelo poenostav - ljeno gre torej za nekakšno posredno obliko sodelovanja v procesu vladanja. Več o tem glej Pičman, P.: Pravni vidiki lobiranja in delovanja interesnih skupin v postopku vključevanja Slovenije v Evropsko uni jo, diplomska naloga, Kranj 2000.

9 110 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE komisija finančno podprla in omogočila izvedbo seminarja Environment and Health in Europe: Advocacy and Capacity Building Training Programme, ki je letos v začetku februarja potekal v Bruslju. Program seminarja jasno izpostavlja kot svoj prvenstven cilj usposabljanje udeležencev za zastopanje interesov in spoznavanje»učinkovitih strategij lobiranja v institucijah EU in priprave kampanj«. 14 Mor da na pr vi po gled kon tro ver zno, ven dar v re al nos ti za to nič bolj spor - no je dejstvo, da glede na odsotnost»civilno aktivnega državljana«prav lobiranje lahko predstavlja praktičen vidik participacije. V tem smi slu to rej prob - lema participativnosti kot uresničevanja načela demokratičnosti pravzaprav ni mogoče iskati v ustavni ureditvi, ki tako delovanje interesnih skupin celo izrecno predvideva, ampak v ustrezni zakonodaji, ki naj zagotovi učinkovito pravno ureditev lobiranja v EU. Ta naj bi na eni stra ni in te res nim sku pi nam zagotovila enakopraven dostop do evropskih institucij, na drugi pa zajezila patološke pojave lobiranja, ki na račun izbranih posamičnih preferenc izkrivljajo realne družbene interese in potrebe. Izhajajoč iz tako demokratično oprede lje ne ga aso ci a tiv no-par ti ci pa tiv ne ga sis te ma je se ve da raz um lji vo, da sa me - ga de lo va nja in te res nih sku pin ni mo go če pre pus ti ti sa mo vo lji in pre vla di moč - nej ših zdru ženj; in te res nim or ga ni za ci jam je od mer je na vi tal na po zi ci ja so u - de le žen cev v de mo kra tič nih pro ce sih, ta ka te ža nji ho ve vlo ge pa se ve da zah - te va tu di ustrez no prav no oko lje, ki da je sle her ni sku pi ni ena ko pra ven iz ho - diščni položaj. Takš no sta li šče do so u de lež be in te res nih sku pin v po li tič ni are ni je za vze - la tudi Evropska unija. EU se namreč izrecno zavzema za bolj transparentno in predvidljivo sodelovanje z interesnimi skupinami. Ob tem pa je zanimivo dej stvo, da si ce lo sa me in te res ne sku pi ne, ki se si cer pre go vor no iz mi ka jo ka - kr šni ko li re gu la ci ji, na rav ni EU pri za de va jo za uved bo nor ma tiv ne ure dit ve lo - biranja. Čedalje glasnejše so namreč presenetljivo organizacije civilnih skupin, ki zah te va jo tran spa rent nost lo bi ra nja kot ključ ne ga de jav ni ka za»de mo - kratično legitimnost EU«. 15 Tako je denimo organizacija Corporate Europe Observatory (CEO) v ime nu več kot 40 sku pin ci vil ne druž be iz raz lič nih dr žav članic EU na predsednika Evropske komisije Barossa naslovila odprto pismo, 14 < ( ). 15 Ena iz med ta kih sku pin je na pri mer Alliance for Lobbying Transparency and Ethics Regulation (ALTER- EU), ki se za vze ma za uved bo tran spa rent nih pro ce sov lo bi ra nja v ev rop skih in sti tu ci jah. Or ga ni za ci ja zdru - žu je več kot 140 sku pin ci vil ne druž be, ki zah te va jo uved bo jas nih in ob ve zu jo čih pra vil za de lo va nje lo - bistov na ravni EU. Po mnenju ALTER-EU naj bi bilo le tako mogoče odpraviti neupravičeno privilegiran do stop ne ka te rih iz bra nih sku pin do ev rop skih od lo če val cev. < bu si ness.com/press/green - pea ce > ( ).)

10 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 111 v katerem zahteva omejitev prevlade gospodarskih interesov v pro ce sih spre - jemanja odločitev na ravni EU. Izhajajoč iz spoznanja, da v Bruslju danes po njihovi lastni oceni deluje več kot lobistov, izmed katerih večina zasto pa prav in te re se go spo dar ske ga sek tor ja, CEO ugo tav lja, da lo bis ti»vse pre - pogosto uspešno zavlačujejo, slabijo in blokirajo prepotreben napredek EU na področjih socialnega varstva, zaščite okolja in varstva potrošnikov«. 16 Ta ko se ni mo go če iz ogni ti oce ni, da so ce lo v Ev rop ski uni ji kot or ga ni za - ciji, ki je že tradicionalno močno naklonjena interesnemu zastopanju, čedalje bolj zaznavni pomisleki o pozitivni vlogi lobistov kot gonilcev demokratičnih pro ce sov. To da res ni ci na lju bo iz po stav lje ni očit ki mno go bolj kot na ustav - ni participativni model demokracije letijo na pomanjkanje ustrezne pravne uredit ve so u de lež be in te res nih sku pin v od lo če val skih pro ce sih. Ta ko bo, upo šte - vajoč specifično participativno naravo kot novo paradigmo evropskega prostora, v urejanju delovanja civilne družbe ob klasičnih ustavnih pravicah, kot so pra vi ca svo bod ne ga zdru že va nja in za seb nos ti, svo bo da go vo ra, tis ka in in for - mi ra nja, pa tu di svo bo da ob li ko va nja naj raz li čnej ših in te res nih po ve zav, po - sebno pozornost treba nameniti prav ustrezni regulaciji lobiranja. 17 Ta ke zah - te ve po ure dit vi par ti ci pa ci je in te res nih sku pin je ta ko mo go če raz ume ti pred - vsem kot odraz spoznanja, da je ena izmed temeljnih dolžnosti demokratične dr ža ve za go tav lja nje spo što va nja na čel prav ne dr ža ve in, po sle di čno, omo go - ča nje iz obli ko va nja ta ke ga s pravnimi pravili urejenega civilnega poligona, ki interesnim skupinam zagotavlja njihovo enakopravno delovanje. Če naj bo družba urejena demokratično, mora družbenim asociacijam zagotavljati svobodno oblikovanje in zasledovanje njihovih interesov, torej tudi participacijo v politični sferi. Ta ko lo bi ra nja ne gle de na še ved no moč no stig mo in ske pso, ki sprem - lja ta ta po jav per se ni mo go če vi de ti kot prob le ma tič ne ga ele men ta v sis te - mu participativne demokracije. Prej nasprotno, saj prav lobiranje omogoča vzdr že va nje traj nih ko mu ni ka cij skih ka na lov med ci vil no druž bo in dr žav no 16 Wes se li us, E., CEO: Eu ro pean Com mis si on Must Act to Curb Ex ces si ve Cor po ra te Lob by ing Pow er, 25. ok - tober 2004, < ( ). 17 Za zagotavljanje urejenega in predvidljivega družbenega okolja potrebujejo vsi relevantni akterji (tako gos - podarske kot tudi civilne sfere) pravna pravila, na katerih oblikovanje lahko enakopravno vplivajo vsi seg - menti družbe. Prav tako so za njihovo delovanje nujna neodvisna sodišča in urejeni pravni postopki, ki skupaj delujejo kot učinkovit regulator in zavirajo razvoj samovoljnosti oblastnega aparata. Vendar zgolj obstoj pravnega reda ne more zagotoviti dejansko delujočega pravnega sistema, ki temelji na mehanizmu zavor in ravnovesij: še tako temeljito zastavljena pravna ureditev ne more učinkovito preprečiti izmika nja in iskanja pravnih praznin ter izkoriščanja oblastnih struktur, ki se pri izvrševanju in implementaciji za konov nenadzorovano poslužujejo svoje diskrecijske moči. Tudi zato pravni red, zlasti področje zakonodaje, potrebuje impulze iz vseh družbenih segmentov, civilne družbe in interesnih skupin. Ti so potrebni tudi kot protiutež že uveljavljenim, monopolnim lobijem.

11 112 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE entiteto, kar nedvomno lahko znatno prispeva k sami demokratičnosti sistema. Šibkosti tega demokratičnega modela je tako smotrno iskati drugje, in sicer v participativnem potencialu državljana kot posameznika. Pogodba o ustavi za Evropo namreč načelo demokratične participativnosti kot zah te ve po za go - tovitvi in ohranjanju vključevanja civilne sfere v delovanje evropskih institucij opredeljuje dvostransko, in si cer ta ko v smi slu par ti ci pa ci je dr žav lja nov kot tudi sodelovanja predstavniških združenj Participativno mesto evropskega državljana Ključ no vpra ša nje, ki za de va de lo va nje ci vil ne druž be in tu di uspeš nost pro - jek ta vklju čit ve šir še jav nos ti v de mo kra ti za cij ske pro ce se, se to rej, upo šte va - joč ustav ne do loč be PUE, na na ša na eni stra ni na ustrez nost kon cep ta de mo - kracije, kakršnega želi doseči Evropska unija, na drugi pa na pravna jamstva, ki jih participativnosti, zlasti državljanom kot posameznikom, nudi evropski pravni red. Po god ba o Usta vi za Ev ro po že opre de lju je ne ka te re in sti tu ci o nal ne okvi - re sodelovanja državljanov kot posameznikov. Tako denimo drugi odstavek I- 10. čle na PUE pod ali ne jo d opre de lju je pra vi co dr žav lja nov do nas lav lja nja pe - ticij na Evropski parlament, s čimer nudi institutu peticije najvišjo, to je ustavno kategorijo in zaščito. Tudi II-104. člen PUE opredeljuje pravico»vsakega državljana Unije in vsake fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic«nasloviti peticijo na Evropski parlament. Ob dr žav ljan ski po bu di, ki jo ure ja četr ti od sta vek I-47. čle na PUE, gre sem uvrs - ti ti še očit no pre vla du jo če de kla ra tiv no na če lo tret je ga od stav ka I-46. čle - na, ki določa, da ima»vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije«, odločitve pa se sprejemajo»kar najbolj odprto in demokratično«. Ven dar pa se tak sis tem zlas ti ob po manj ka nju me ha niz mov, ki omo go - čajo praktično izvrševanje teh ustavno opredeljenih pravic lahko izkaže le kot šibak odsev originalnih demokratičnih idej. Državljan kot posameznik je že a priori bolj ali manj izključen iz neposrednega sodelovanja, saj ni ma na voljo niti materialnega niti finančnega zaledja, ki bi mu omogočilo trajno soudeležbo v politični sferi, kakršno si sicer lahko privoščijo nekatere interesne skupine. In če so take participativne zmogljivosti le stežka uresničljive celo za velike in dobro organizirane lobije, se zdi dejanska možnost soudeležbe za sleher ne ga dr žav lja na pre pro sto uto pič na. Ta ko so iz kuš nje že po ka za le, da so modeli demokracije, ki v praksi temeljijo na sodelovanju interesnih skupin v

12 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik 113 političnem prostoru, pravzaprav zgolj šibko nadomestilo za splošno participacijo. V tako zasnovanem sistemu, ki kot modus operandi v političnih procesih pre fe ri ra so u de lež bo in te res nih sku pin, je mes to po sa mez ni ka prav za prav ome - je no na ob čas no vo lil no ude lež bo, si cer pa je glas dr žav lja nov sli šen le v pri - merih vključitve v širša civilna gibanja. 3. Iskanje rešitev za preseganje demokratičnega primanjkljaja v modelih participativne demokracije Glavno vprašanje demokratične perspektive evropske participacije se tako pravzaprav ne navezuje na lobiranje kot bolj ali manj demokratično dejavnost, ampak na osrednje vprašanje dejanske vloge in funkcije posameznika. Gre na mreč za na sled njo pre dis po zi ci jo: le če je sle her ne mu dr žav lja nu za go - tov lje na mož nost ne po sred ne so u de lež be v od lo če val skih pro ce sih, je mo go če govoriti o resnično participativni demokraciji. Tako je mogoče razumeti vpraša nje prak ti čne ga ures ni če va nja na če la de mo kra tič ne dr ža ve, ki ga za go tav lja tu di slo ven ska usta va, kot klju čen iz ziv par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je. Upoštevajoč skoraj pol milijarde veliko skupnost državljanov gre v okviru dejansko delujoče široke civilne participacije za tehnično in tudi metodološko nedvomno izjemen podvig. Ključna pravna vprašanja ustreznosti ureditve participativne demokracije se v EU posledično izpostavljajo zlasti v naslednjih dveh sklopih: prvič, kako zagotoviti jamstva za široko sodelovanje javnosti z evropskimi institucijami v zakonodajni 18 in politični sferi, ter drugič, katere so ključne tehnološke platforme, brez katerih se zdi tako obsežna participacija neuresničljiva. V okvi ru pri za de vanj za raz šir je no ci vil no par ti ci pa ci jo se ev rop ske in sti - tu ci je že dlje ča sa za vze ma jo za vzpo sta vi tev ta kih pro ce sov de lo va nja, ki ci - vil ni sfe ri do pu šča jo no tra nji vpo gled in ak tiv no so de lo va nje v pro ce sih spre - 18 V Sloveniji denimo operativno participacijo javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ureja Poslovnik Dr - žav ne ga zbo ra. Ta je tu di v no vi ure dit vi, ki je za če la ve lja ti 15. ju li ja 2002, ohra nil in sti tut jav ne pred sta - vit ve mnenj. Ta ko pr vi od sta vek 46. čle na do lo ča, da lah ko de lov no te lo za pri do bi tev re le vant nih in for ma - cij opravi predstavitev, na katero povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informaci - je, pri če mer se z na me nom vklju čit ve čim šir ših druž be nih spek trov v pro ce se od lo ča nja pred hod no ob - javijo predmetna odprta vprašanja v sredstvih javnega obveščanja. Tak pristop naj bi omogočil vsem tistim civilnim iniciativam, katerih interesno področje je predmet zakonodajnega urejanja, aktivno vključitev in možnost sodelovanja pri sprejemanju optimalne regulative. Podoben cilj zasleduje tudi določba tretjega od - stavka 41. člena poslovnika, ki določa, da mora biti matično telo seznanjeno z vsemi predlogi, pobudami in vpra ša nji, ki jih nanj na slo vi ci vil na druž ba. Po slov nik na da lje z na me nom pri do bit ve in for ma cij o raz - ličnih družbenih stališčih dopušča tudi možnost sodelovanja zainteresirane javnosti na sejah delovnih te - les. Ta ka ure di tev ne dvo mno za sle du je cilj vzpo stav lja nja in vzdr že va nja od pr tih ko mu ni ka cij skih ka na lov med ci vil no sfe ro in dr žav ni mi od lo če val ski mi struk tu ra mi, ki naj bi vsem raz lič nim druž be nim in te re som in preferencam zagotovila enakopraven izhodiščni položaj.

13 114 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE je ma nja skup ne ev rop ske po li ti ke ter za ko no da je. Ta ko je de ni mo Ev rop ska ko - misija že leta 2002 v Sporočilu za boljšo zakonodajo 19 izpostavila jasne zahteve po vzpostavitvi bolj organiziranega in predvidljivega sistema participacije civilne družbe v zakonodajnih procesih. Kot ključni sestavni del je Evropska komisija izpostavila prav vlogo participacije in dialoga med institucijami ter civilno družbo: ta mora biti transparenten, enakopraven in argumentiran. S tripartitno opredeljenim ciljem, in sicer 1. sistematizacijo in racionalizacijo širokega obsega posvetovalnih praks, 2. zagotovitvijo transparentnosti posvetovanja in 3. vzpostavitvijo odgovornosti institucij do sodelujočih v posvetovanjih, je Evropska komisija pripravila tudi minimalne standarde posvetovanj s civilno sfe ro, ki naj bi jih ev rop ske in sti tu ci je apli ci ra le v svo je ope ra tiv ne pro ce - se. Sistematično predstavljajo ti standardi dokument priporočilne narave, ki ne terja pravne zaveze. Pa vendar: upoštevajoč pomen komunikacije in dialoga med civilno družbo in oblastnimi strukturami kot enega izmed najbolj temeljnih načel participacije bi vendarle kazalo uvesti pravno zavezujoče in jasne postopke tovrstnega sodelovanja. Na strani samih mehanizmov za uresničevanje participativne demokracije pa na odločenost EU za udejanjanje ustavno opredeljenega participativnega modela napeljuje tudi izrecno zavzemanje EU za uvedbo e-demokracije. V ve - liki meri je razloge za take razvojne usmeritve mogoče pripisati spoznanjem, da sodobna in razvita civilna družba nujno potrebuje in zahteva odprte komunikacijske kanale za pretok informacij med civilno sfero in državo, ki pa se v tem trenutku zdijo neločljivo povezani prav s projektom uporabe IKT v demokratičnih procesih. Nova, lahko dostopna in prilagodljiva tehnologija namreč omo go ča vzpo sta vi tev traj nih ko mu ni ka cij skih ka na lov, ki ope ra tiv no do pu šča - jo ši ro ko do stop nost od lo če val cev in vi so ko stop njo ob ve šče nos ti druž be. Ob - lastnim strukturam tako IKT nudijo izvrstne potenciale za večjo prilagodljivost in pluralnost komunikacije. Izhajajoč iz spoznanja, da participativno okolje vselej potrebuje in zahteva specifično obliko oblastnih struktur z gibčno institucionalno ureditvijo, ki dopušča in spodbuja aktivno participacijo tako posamez ni kov kot in te res nih sku pin v pro ce sih od lo ča nja, je prav IKT smi sel no iz - postaviti kot ključne mehanizme v prizadevanjih za dosego splošne torej tako skupinsko kot posamično participativne družbe. 19 European Commission Communication on European Governance for better law-making Communication from the Commission: European Governance (COM (2002) 275 fi nal, Brus sels, 5. Ju ne 2002).

14 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik Nova paradigma informacijske družbe tehnološki potenciali participativne demokracije Iz ha ja joč iz ustav nih do ločb PUE je mo go če za klju či ti, da Ev rop ska uni ja nav - kljub mor da pre fe renč ni ob rav na vi»pred stav niš kih zdru ženj«ven dar le za sle - duje tak model demokracije, ki bi čim širšemu krogu civilne družbe omogočil kon ti nu i ra no so de lo va nje v pro ce sih spre je ma nja skup nih po li tik. Ta ko se ev - ropski participativni model demokracije vsaj načelno zdi blizu idealu grške ago re. To da ve li kost Uni je v pri za de va njih za ures ni či tev te ga pro jek ta zah te - va vrs to pri la go di tev in spre memb tra di ci o nal nih de mo kra tič nih in sti tu cij: zve - za petindvajsetih držav z več kot 450 milijoni prebivalcev preprosto zahteva vzpo sta vi tev ta kih me ha niz mov, ki bo do nu di li za dost ne zmog lji vos ti za ude - janjanje teh ustavnih izhodišč v praksi. Na tem mestu vstopajo v operativna izvajanja civilne participacije informacijsko-komunikacijske tehnologije kot deus ex machina sodobnega demokratičnega primanjkljaja. Lahko dostopna in uporabniku prijazna podpora informacijske tehnologije se je s svojimi zmogljivostmi za komunikacijo že izkazala kot ena izmed dopolnilnih metod za reševanje težav neparticipativne družbe in demokratičnega primanjkljaja. Številna teoretična spoznanja in raziskave so prav IKT opredelile kot ključen dejavnik v podpori in pospeševanju kulture civilnega dialoga ter participacije: 20 široka dostopnost teh tehnoloških platform ima iz vrst ne po ten ci a le za po ve zo va nje, ko mu ni ka ci jo, so de lo va nje in po - svetovanje med civilno družbo in oblastmi. Prav te lastnosti postavljajo IKT v središče operativnih prizadevanj za demokratizacijo sodobnih sistemov. 21 Izhajajoč iz navedenih participativnih potencialov novih tehnologij so tudi ev rop ske in sti tu ci je že za če le z im ple men ta ci jo IKT ta ko v pro ce se ko mu ni ka - ci je z dr žav lja ni kot tu di v pos top ke za sprem lja nje pre fe renc in in te re sov jav - nos ti. Iz ra zi ta ustrez nost IKT za do se go ši ro ke ga kro ga nas lov ni kov ter pro ak - tivne možnosti komunikacije in dialoga udeležencev velikega obsega so botrova li tu di vzpo sta vit vi vrs te no vih teh no loš kih plat form: e-fo ru mi, e-po sve to val - 20 Tako npr. tudi Coleman, S.: Cutting out the middle man: from virtual representation to direct deliberation, v: Ha gue, B. N.; Lo a der, B. D.: Digital Democracy: Discourse and Decision Making in the Information Age, Ro ut led ge, Re prin ted, Lon don 2001, str ; Da vis, R.: The Web of Po li tics: The Internet s Impact on the American Political System, Ox ford Uni ver si ty Press, Ox ford 1999; Fishkin, J. S.: Democracy and delibera ti on: new di rec ti ons for de moc ra tic re form, Ya le Uni ver si ty, New Ha ven 1991 idr. 21 Več o dialogu in posvetovalnih zmogljivostih, ki jih nove tehnologije nudijo civilni sferi, tudi v Barber, B.: Strong Democracy: Participatory Politics for a New Age, Uni ver si ty of Ca li for nia Press, Ber ke ley, Los An ge - les, Lon don 1990; Gros sman, L. K.: The Electronic Republic: Reshaping Democracy in the Information Age, Vi king, New York 1995; Po ster, M.: What s the mat ter with the In ter net? Uni ver si ty of Min ne so ta Press, cop., Min ne a po lis 2001 idr.

15 116 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE ni ce in e-pe ti ci je že ne kaj let omo go ča jo dr žav lja nom ne po sred no ko mu ni ka - cijo in izmenjavo mnenj z evropskimi oblastmi. V okviru t. i. interaktivnega oblikovanja politike je bilo na področju posvetovanja, podprtega z zmogljivostmi IKT, pod okriljem Evropske komisije vzpostav lje no tu di ključ no sple ti šče za ohra njan je in spod bu ja nje di a lo ga z dr žav - ljani. Spletni portal Tvoj glas v Ev ro pi 22 pred stav lja skup ni do stop do dveh in - ternetnih orodij, ki omogočata komunikacijo med državljani in Komisijo, pri čemer je bilo glavno vodilo pri oblikovanju spletnega dostopa prav izboljšanje interaktivnih možnosti za participacijo ter pridobivanje povratnih informacij iz jav ne sfe re, kar naj bi Ko mi si ji omo go či lo ob li ko va nje bolj ših ozi ro ma ustrez - nejših političnih smernic. Podobno kot spletni portal Tvoj glas v Ev ro pi tu di CO NECCS (Consultation, the European Commission and Civil Society) 23 predstavlja orodje, ki temelji na IKT in je namenjeno olajšanju participacije civilne družbe. Deli se na dve bazi podatkov, in sicer se prva nanaša na seznam in specifikacije ter pristojnos ti po sve to val nih te les, dru go pa tvo ri sez nam ev rop skih ne pro fit nih ci vil - nih organizacij, ki predstavljajo posamezne interese na ravni EU. Preprostost in preglednost navedenih orodij omogočata državljanom boljši vpogled v procese posvetovanj na ravni EU, posvetovanjem pa dajeta značaj transparentnosti, strukturiranosti in organiziranosti. Prav ti potenciali IKT, ki nudijo možnost participacije posameznikom in tudi civilnim asociacijam, dajejo nov zalet participativnemu demokratičnemu življe nju. Teh no lo gi je, ki pr vič v zgo do vi ni druž be ne ga ra zvo ja omo go ča jo de - jan sko so u de lež bo sle her ni ka v po li tič ni sfe ri in od lo če val skih pro ce sih, ne - dvo mno za slu ži jo po seb no po zor nost ta ko te o re tič nih kot tu di prak tič nih ob - ravnav. IKT namreč omogočajo državljanu kot posamezniku dostop do odloče val cev, ki je bil še do ne dav ne ga re zer vi ran le za uspeš ne lo bis te, no ve pri - ložnosti pa nudijo tudi tistim zlasti finančno šibkejšim interesnim skupinam, ki jim ome je nost re sur sov še do ne dav ne ga prak tič no ni do pu šča la upo - rabe učinkovitejših tehnik lobiranja. Tako IKT vnašajo v politični prostor nove razsežnosti pluralizma: državljanom in civilnim skupinam omogočajo enakoprav no so de lo va nje v od lo če val skih pro ce sih. Vzpo stav lje na raz sež nost od pr - tega, transparentnega in širokega dialoga daje nov značaj tudi procesom vpliva nja na od lo če val ce: pod okri ljem IKT je lo bi ra nje pos ta lo le gi tim na ak tiv nost. 22 Your Voice in Europe, < 23 Con sul ta ti on, the Eu ro pean Com mis si on and Ci vil So ci e ty, < ro pa.eu.int/comm/ci vil_so ci e - ty/coneccs/index_en.htm#>.

16 Ustav no na če lo de mo kra tič nos ti: lo bi ra nje kot prak ti čen vi dik Zaključek: naloge pravne stroke v prizadevanjih za participativno demokracijo Številne države se srečujejo s težavami demokratičnega primanjkljaja. Kot ključna področja krize demokracije so najpogosteje izpostavljeni predvsem trendi zmanjševanja participativne pripravljenosti državljanov. Tradicionalen ide al»ak tiv ne ga dr žav lja na«, ki je sto let ja bot ro val vsem de mo kra tič nim mo - delom družbene ureditve, v času hitrega življenjskega ritma počasi izginja: ustaljeni vedenjski vzorci participacije javnosti v politični sferi se preprosto ne ujemajo več s klasičnimi modeli sodelovanja. Prav na tem mes tu se no ve IKT zdi jo še po se bej pri mer ne in upo rab ne za premostitev vrzeli, ki je nastala med državljani in oblastmi. Upoštevajoč prizade va nja, ki jih je Po god ba o Usta vi za Ev ro po uved la na po droč ju par ti ci pa tiv - ne de mo kra ci je, so prav IKT tis te, ki bo do kot orod je omo go či le ši ro ko in trajno sodelovanje javnosti v politični sferi. Njihove temeljne značilnosti preprostost dostopnost, učinkovitost, nezamudnost in navsezadnje tudi»udobnost uporabe«jih uvrščajo med bistvena operativna sredstva v delovanju participativnega modela demokracije. Če je bilo neposredno sodelovanje javnosti vsled zamudnosti in finančne zahtevnosti še do nedavnega omejeno zgolj na občasno izražanje volje v času volitev, nam IKT nudijo neprimerljivo širše potenciale participacije. Ti presegajo praktično večletno izločenost državljanov iz po li tič nih pro ce sov in jim nu di jo mož nos ti hit re ga se zna njan ja s te ko či mi po - li tič ni mi za de va mi ter nji ho vo vses tran sko osvet li tev, e-iz me nja vo mnenj v ci - vil ni sfe ri in iz obli ko va nje last nih sta lišč, kot tu di hit ro in učin ko vi to agre ga ci - jo interesov, posredovanje preferenc do oblastnih struktur, interaktivno komuni ka ci jo med dr žav lja ni in ob last ni mi struk tu ra mi, in konč no pre lit je iz obli - ko va ne skup ne vo lje v de jan ske po li ti čne od lo čit ve. IKT ta ko nu di jo no ve, raz - širjene možnosti za civilno participacijo. Ustavna jamstva za tovrstno delovanje civilne družbe in participacijo nedvo mno pred stav lja jo nuj ne pre dis po zi ci je: med oseb ni mi pra vi ca mi so to za - go to vo svo bo da iz ra ža nja in opre de lje va nja, v okvi ru po li tič nih pra vic pa pra - vi ca do so de lo va nja pri oprav lja nju jav nih za dev, pra vi ca zdru že va nja in na - vsezadnje pravica do peticije. Tudi PUE je postavila temeljna izhodišča za participativno demokracijo, in sicer tako za sodelovanje civilnih združenj kot tudi državljanov v političnih in zakonodajnih procesih: vsestranska in široka par ti ci pa ci ja jav nos ti tu pred stav lja pred po goj za de mo kra tič no pri hod nost Ev - ro pe. Ob tem pa se za par ti ci pa tiv no de mo kra ci jo zdi nuj na upo ra ba IKT v po - litični sferi; nove tehnologije tu niso več»zgolj«udoben dodatek, pač pa con - di tio si ne qua non za mo del so dob ne par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je, saj bo le ta -

17 118 I ZBRANA USTAVNOPRAVNA VPRAŠANJA EVROPSKE INTEGRACIJE ko mo go če sle di ti ev rop skim ustav nim na če lom in ide jam nje nih av tor jev. Tu - di zato bi jim kazalo nameniti več pozornosti pravne stroke: ta bo morala kaj kmalu najti jasne, učinkovite in predvsem predvidljive norme za uporabo IKT v par ti ci pa tiv nih de mo kra tič nih pri za de va njih, ki bo do po u da ri le prav no dr ža - vo v in for ma cij ski do bi.