RAZMNOŢEVANJE VEDNOZELENEGA KOSTENIČEVJA (Lonicera nitida Wills.) S POTAKNJENCI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Natalija BEZJAK RAZMNOŢEVANJE VEDNOZELENEGA KOSTENIČEVJA (Lonicera nitida Wills.) S POTAKNJENCI DIPLOMSKO DELO Maribor, 011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE AGRONOMIJA - OKRASNE RASTLINE, ZELENJADARSTVO IN POLJŠČINE Natalija BEZJAK RAZMNOŢEVANJE VEDNOZELENEGA KOSTENIČEVJA (Lonicera nitida Wills.) S POTAKNJENCI DIPLOMSKO DELO Maribor, 011

3 POPRAVKI:

4 III MENTORSTVO Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Franci BAVEC Mentor: doc. dr. Andrej ŠUŠEK Član: doc. dr. Metka ŠIŠKO Lektor: Aleksandra ŠTIH prof. slov. j. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: januar, 011

5 IV Razmnoževanje vednozelenega kosteničevja (Lonicera nitida Wills.) s potaknjenci UDK: : (043.)=863 Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na pokrovni grmovnici, vednozelenem kosteničevju (Lonicera nitida Wills.). Namen diplomske naloge je bil proučiti ukoreninjanje potaknjencev v obdobju od julija do konec novembra. Potaknjence smo rezali iz nasada v mariborskem mestnem parku. V raziskavi smo proučevali vpliv časa rezanja potaknjencev, vlogo rastnih regulatorjev pri razmnoţevanju s potaknjenci in vpliv različnih okolij ukoreninjanja (megljenje in ukoreninjanje pod polietilensko folijo). Vednozeleno kosteničevje razmnoţujemo s potaknjenci zelo uspešno v vseh proučevanih terminih potikanja. V okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo se potaknjenci ukoreninijo nad 96 % v obdobju od konca avgusta do sredine novembra. V okolju meglenja pa je ukoreninjenost nad 96 % v obdobju od začetka julija do sredine oktobra. Koncentracija rastnega regulatorja vpliva na odstotek ukoreninjenih potaknjencev in na njihove morfološke lastnosti. KLJUČNE BESEDE: vednozeleno kosteničevje / Lonicera nitida (Wills.) / vegetativno razmnoţevanje / potaknjenci / rastlinski regulatorji / okolje koreninjenja OP: 41 STRANI, 8 PREGLEDNIC, 13 SLIK, 18 VIROV Propagation boxleaf honeysuckle (Lonicera nitida Wills.) with cuttings The research in this diploma was done on the schrub, called boxleaf honeysuckle (Lonicera nitida Wills.). The purpose the work was to examine closely the root striking of the cuttings in the period from July to the end of November. The cuttings were cut in the Maribor park. In the research we studied the influence of the time of the cutting the cuttings, the role of plant hormones and the influence of different environments of rooting (fog system and under the polyethylene foil). Boxleaf honeysuckle can be very efficently multiplied in the all studied terms (from July to the middle of November). In the indirect covering with polyetylen foil cuttings are rooting 96 % in the end of August to the middle of November. In the fog system as the most successful time for rutting, when the cuttings rooting is over 96 % is in the July to the middle of October. Concentration of plant hormon have influence on the percent rooted cuttings and on the morfological characteristics. KEY WORDS: boxleaf honeysuckle / Lonicera nitida (Wills.) / vegetative propagation / cuttings / plant hormones / rooting environment NO: 41 PAGES, 8 TABLES, 13 PICTURES, 18 SOURCES

6 V Kazalo vsebine 1 UVOD Namen in cilj diplomskega dela... PREGLED OBJAV Botanična klasifikacija Razširjenost Vrste in kultivarji Ekonomska pomembnost Okrasna rastlina Strupenost in kemična sestava rastline Razmnoževanje Generativno razmnoţevanje Vegetativno razmnoţevanje MATERIALI IN METODE Uporabljen material in naprave Rastlinski material Substrat za potikanje Gojitvene plošče Rastni regulatorji Okolje za ukoreninjenje Metode dela Zasnova poskusa Izvedba in oskrba poskusa Vrednotenje in analiza REZULTATI Z RAZPRAVO Vpliv okolja na ukoreninjenost potaknjenca... 6

7 VI 4. Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju meglenja Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo 33 Kazalo preglednic Preglednica 1: Pregled sistematike rodu kosteničevja Preglednica : Pregled najpomembnejših sort vednozelenega kosteničevja... 5 Preglednica 3: Razvrstitev kosteničevja.. 6 Preglednica 4: Shema poskusa s ponovitvami in obravnavami... Preglednica 5: Prikaz datumov potikanja in vrednotenja potaknjencev.. Preglednica 6: Vpliv okolja koreninjenja in rastnih regulatorjev na koreninjenje potaknjencev... 7 Preglednica 7: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju meglenja Preglednica 8: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo. 36 Kazalo slik Slika 1: Razširjenost kosteničevja po svetu 4 Slika : Morfologija vednozelenega kosteničevja Slika 3: Klassmann-ov substrat za potaknjence Slika 4: Deklaracija na substratu za potaknjence Slika 5: Gojitvene plošče z 96 luknjami Slika 6: Rastni regulatorji Seradix, ki smo jih uporabili pri poskusu... 19

8 VII Slika 7: Meglilni sistem... 0 Slika 8: Plato potaknjencev pod polietilensko folijo Slika 9: Deset cm sveţi potaknjenec s prikrajšanimi listi, pripravljen za potikanje.. 3 Slika 10: Potaknjenci, pripravljeni za koreninjenje... 3 Slika 11: Naključno izbrani ukoreninjeni potaknjenci Slika 1: Spiranje substrata iz korenin potaknjencev.. 5 Slika 13: Propadli potaknjenci, ki jih je napadla siva plesen Botrytis cinerea 34

9 1 1 UVOD Kosteničevje (Lonicera) je obseţen rod, ki zajema več kot 00 vrst, razširjenih po vsej severni polobli. Izhaja iz Azije. V vrtnarstvu je vednozeleno kosteničevje (Lonicera nitida Wils.) ali mirtolistno kosteničevje priljubljena vednozelena grmovnica, ki prenaša celodnevno gosto senco. Dobra je za utrjevanje breţin in preprečevanje plazov, pokrivna rastlina in kot cvetoči grm s temnordečimi do vijoličnimi cvetovi. Je večstranska lesnata grmovna trajnica. V prostor se vključuje v sklenjenih skupinah. Grm je oblikovni element za atrij ali predhišni vrt, javno zelenje, korita in škafe, majhne vrtove, mestna jedra, notranja dvorišče, oblikovana drevnina, obrobe, otroška igrišča, parke, parkirišča, pokopališča, grede, skalnjake, strešne vrtove, terase, striţene obrobe do 40 cm. Vednozeleno kosteničevje razmnoţujemo s setvijo in potaknjenci. Vegetativno razmnoţevanje z olesenelimi potaknjenci je še vedno eden od najpomembnejših načinov razmnoţevanja kosteničevja. Prednosti tega načina razmnoţevanja so: starševska rastlina je navadno reproducirana točno, brez genetskih sprememb, na omejenem prostoru lahko iz nekaj matičnih rastlin razmnoţimo veliko novih rastlin, je poceni glede na ostale načine nespolnega razmnoţevanja, je hitro in preprosto, ne zahteva posebne opreme, ki je potrebna pri mikropropagaciji ali cepljenju, in izognemo se problemom inkompatibilnosti, ki se lahko pojavlja pri cepljenju.

10 1.1 Namen in cilj diplomskega dela Namen diplomske naloge je proučiti vlogo različnih koncentracij rastnega regulatorja in termina potikanja pri razmnoţevanju z olesenelimi in pololesenelimi potaknjenci kosteničevja. Cilj diplomskega dela je ovrednotiti vpliv proučevanih dejavnikov na uspeh razmnoţevanja kosteničevja s potaknjenci. S pridobljenim znanjem bomo sposobni izdelati protokole za klonsko razmnoţevanje.

11 3 PREGLED OBJAV.1 Botanična klasifikacija Rod kosteničevje uvrščamo v druţino kovačnikov (Caprifoliaceae) (preglednica 1). Druţina kovačnikov so lesnate rastline, grmi, ovijalke in polgrmički. Listi so celi, razvrščeni nasprotno, včasih so medsebojno povezani. Cvetovi so dvospolni, zvezdasti ali somerni, so petštevni. Venec je zvonast ali dvoustnat. Prašnikov je večinoma pet. Plodnica je podrasla. Plod je jagoda ali orešček (Martinčič, 1999) (Wit, 1978). Preglednica 1: Pregled sistematike rodu kosteničevja ( Kraljestvo: Plantae rastline Podkraljestvo: Tracheobionta vaskularne rastline Deblo: Spermatophyta semenke Poddeblo: Magnoliophyta kritosemenke Razred: Magnoliopsida dvokaličnice Podrazred: Asteridae košarice Red: Dipsacales ščetičevci Družina: Caprifoliaceae kovačnikovke Rod: Lonicera L. kosteničevje Vrsta: Lonicera nitida Wils. vednozeleno kosteničevje. Razširjenost Kosteničevje je obseţen rod, razširjen po vsej severni polobli, kot vednozeleni ali listopadni grmi, nekatere vrste se vzpenjajo po opori (slika 1) (Šiftar, 1974).

12 4 Vednozeleno kosteničevje je najbolj raznoliko na Kitajskem, tam najdemo okrog 100 vrst, medtem, ko jih v Evropi in severni Ameriki najdemo okrog 0 vrst kosteničevja. ( Slika 1: Razširjenost kosteničevja po svetu ( Rod je razširjen v Himalaji in v vzhodnem delu centralne Azije. Rod obsega več kot 00 vrst, nekatere segajo čez ekvator (v jugovzhodni Aziji). Ta rod ni razširjen na Cejlonu, pač pa raste nekaj vrst v višinskih predelih vzhodne Indonezije. (Wit, 1978). Imenovanje vednozelenega kosteničevja v različnih jezikih: Box honeysuckle (angleško), Chèvrefeuille arbustif (francosko), Heckenkirsche (nemško), Chinese kamperfoelie (nizozemsko)..3 Vrste in kultivarji Kosteničevje delimo na dva rodova: Linnaea in Lonicera. V Sloveniji najdemo naslednje vrste kosteničevja (Martinčič, 1999): 1. L. xylosteum L. - puhastolistno kosteničevje - subalpinski svet,. L. nigra L. črno kosteničevje - senčni gozdovi od niţine do subalpinskega pasu,

13 5 3. L. alpigena L. - planinsko kosteničevje - gozdovi, vlaţna grmovnata mesta in med ruševjem od niţine do subalpinskem pasu, 4. L. caerulea L. - modro kosteničevje - senčni, predvsem iglasti gozdovi in med ruševjem v montanskem in subalpinskem pasu, 5. L. etrusca L. - etrursko kosteničevje - grmovnata pobočja in ţive meje, 6. L. caprifolium L. kovačnik - gozdni robovi in grmovnata mesta Znotraj vrste vednozelenega kosteničevja so se skozi leta kriţanj in selekcije razvile različne sorte (preglednica ).Vrste kosteničevja so razporejene v podrodove v sekcije in podsekcije (preglednica 3). Vednozeleno kosteničevje spada v podrod Chamaecerasus L., sekcijo Isaka in v podsekcijo Pileatae. Preglednica : Pregled najpomembnejših sort vednozelenega kosteničevja (Šiftar, 001) Sorta 'Elegant' 'Graciossa' 'Hohenheomer Findling' 'Maigrün' 'Red tip' Opis rastline Listi so večji, veje so redke in se močno povešajo, zamenjala jo je sorta 'Maigrün'. Listi so zelo drobni, 1 0,4 cm, primerna za pas prezimne trdnosti 8 a, zelo lep grmiček zraste do 1 m in več, primeren samo za Primorje. Od vrste se loči po niţji rasti 0,4 m 0,5 (1) 0,7 1 m in po tem, da je odpornejša na mraz. Gostejše rasti, s povešajočimi poganjki, 0,3-0,5 (0,8) 1 1, m, listi so sijajni, sveţe svetlozeleni, gosto prekrije površino, dobra do zelo dobra pokrovna rastlina za zavetne lege, je bolj odporna na mraz, kot ostale sorte, če pozebe, se hitro in dobro obnovi iz podnoţja grma. Mladi listi so purpurno obarvanimi, primerna je za ljubitelje.

14 6 Preglednica 3: Razvrstitev kosteničevja (Krusamann, 1997) Podrod Sekcija Podsekcija Vrste I. Chamaecerasus 1. Isoxylosteum 1. Microstylae L. angustifolia,, L. myrtilloides, L. myrtillus, L. rupicola, L. syringantha, L. thibetica, L. tomentella. Spinosae L. alberti, L. spinosa. Isaka 3. Purpurascentes L. canadensis, L. gracilipes, L. microphylla, L. obovata, L. purpurascens, L. szechuanica, L. tangutica, L. tenuipes, L. utahensis 4. Coeruleae L. coerulea, L. villosa 5. Cerasina L. cerasina 6. Pileatae L. gynochlamydae, L. nitida L. pileata 7. Vesicariae. L. ferdinandii. L. vesicaria 8. Chlamydocarpi L. iberica 9. Fragrantissimae L. fragrantissima, L. purpusii, L. standishii 3. Coeloxylosteum 10. Bracteatae L. altmannii, L. bracteolaris, L. chaetocarpa, L. hispida, L. praeflorens, L. setifera, L. strophiophora, 11. Pyrenaicae L. pyrenaica 1. Distegiae L. involucrata, L. ledebourii, L. propinqua 13. Oblongifoliae L. oblongifolia 14. Alpigenae L. alpigena, L. glehnii, L. heteroloba, L. heterophylla, L. tatsienenses, L. webbiana 15. Rhodanthae L. caucasica, L. chamissoi, L. maximowiczii, L. nervosa, L. nigra, L. orientalis 16. Tataricae L amoena, L. floribunda, L. korolkowii, L. tatarica, L. xylosteoides, 17. Ochranthae. L. arborea, L. bella, L. chrysantha, L. deflexicalyx, L. demissa, L. maackii, L. minutiflora, L. morrowii, L. muendeniensis, L. muscaviensis, L. notha, L. nummulariifolia, L. pseudochrysantha, L.prostrata, L. quinquelocularis, L. ruprechtiana, L. trichosantha, L. vilmorinii, L. xylosteum, 4. Nintooa 18. Calcaratae L. calcarata 19. Breviflorae L. alseuosmoides, L. giraldii, L henryi 0. Longiflorae L. affinis, L. biflora, L. confusa, L. hildebrandiana, L. japonica, L. similis II. Caprifolium 1. Phenianthi L. arizonica, L. brownii, L. ciliosa, L. semprevirens, L. subaequalis. Cypheolae L. dioica, L. flava, L. glaucescens, L. hirsuta, L. hispidula, L. prolifera, L. yunnanensis. Thoracianthae L. griffithii

15 7.4 Ekonomska pomembnost.4.1 Okrasna rastlina V vrtnarstvu je vednozeleno kosteničevje priljubljena vednozelena grmovnica, ki ni občutljiva na sončne lege, niti na senčne lege. Vloga v nasadu je spremljajoča ali prehodna. Lahko jo uporabimo v skupini ali kot solitarno rastlino. Je oblikovni element za atrij, javno zelenje, korita in škafe, majhne vrtove mestna jedra, notranja dvorišče, oblikovana drevnina, obrobe, otroška igrišča, parke, parkirišče, pokopališče, grede, skalnjake, strešne vrtove, terase, striţene obrobe do 40 cm in celo kot bonsai. Dobra je za utrjevanje breţin in preprečevanje plazov, pokrivna rastlina in kot cvetoči grm. V prostor se vključuje v sklenjenih skupinah. Ima tudi favnistični element, saj čebele in insekti obletavajo prostore. Ima dobro obnovitveno sposobnost, lahko jo obrezujemo in pomlajujemo. V hladnih zimah je vednozelena (pas prezimne trdnosti je 6b) (Šiftar, 1974)..5 Strupenost in kemična sestava rastline Vednozeleno kosteničevje vsebujejo saponine, flavonoide, antociane, grenko snov ksilostein, čreslovine, pektine, sladkor, majhne količine cianogenih glikozidov in alkaloide. Saponini se nahajajo v jagodah. Povzročajo slabost, bruhanje, drisko, kolike, nezavest, krče, smrt zaradi zadušitve. Saponini povzročajo peno ţe v majhnih količinah. So grenkega okusa, povzročajo hemolizo eritrocitov (Petauer, 1993)..6 Razmnoževanje Vednozeleno kosteničevje razmnoţujemo s semeni (generativno razmnoţevanje) in s potaknjenci (vegetativno razmnoţevanje).

16 8.6.1 Generativno razmnoţevanje Seme večine rastlinskih vrst ne vzkali takoj po obiranju. Vzrok le tega so različni ekološki dejavniki, v katerih so se rastline razvijale, kjer si sledijo vremenske ciklične spremembe s toplega na hladno in se zato zamenjavata rastna doba in počitek. Zaradi tega so se v rastlinah razvili določeni mehanizmi, ki uravnavajo rast in počitek v semenu (Smole in Črnko, 000). Semena jeseni, ko dozorijo poberemo in očistimo primesi. Shranjujemo jih v klimatiziranih prostorih pri temperaturi, ki je tik nad lediščem. S takšnim shranjevanjem prekinemo dormanco in istočasno shranjujemo seme tako dolgo, dokler ne nastopijo primerne razmere za setev na prosto (Bärtels, 1995). Vednozeleno kosteničevje razmnoţujemo s semeni, ki se nahajajo v jagodah, to so plodovi vednozelenega kosteničevja. Plodove poberemo, ko dozorijo in iz njih poberemo semena. Pobiramo jih od sredine poletja do zime. Vednozeleno kosteničevje redko razmnoţujemo s semeni, saj je vegetativno razmnoţevanje hitrejše, cenovno ugodnejše in ohranimo sortne lastnosti rastline, kar pri razmnoţevanju s semeni ni zanesljivo..6. Vegetativno razmnoţevanje V primerjavi z generativnim razmnoţevanjem dobimo pri vegetativnem razmnoţevanju rastlino, ki je fenotipski popolnoma enaka matični rastlini. Rastline, pridobljene na takšen način, imenujemo kloni (Bärtels, 1995). Razlikujemo dve skupini vegetativnega razmnoţevanja. Prva so avtovegetativne (neposredne) metode razmnoţevanja, h katerim prištevamo delitev rastlin, razmnoţevanje s koreninskimi potaknjenci, grobanje (zračno in talno) grebeničenje, razmnoţevanje s potaknjenci in metode razmnoţevanja z mikropropagacijo. Druga skupina so ksenovegetativne (posredne) metode, kamor prištevamo metode cepljenja (Bärtels, 1995).

17 9 Matična rastlina Najpomembnejši dejavnik, odgovoren za uspeh razmnoţevanja, je ustrezna fiziološka starost matičnih rastlin. Potaknjenci, odvzeti od fiziološko mladih (juvenilnih) rastlin, zlahka koreninijo. S starostjo matične rastline deleţ ukoreninjenja upada, kar je povezano z naraščanjem inhibitorjev ukoreninjenja (Hartman in sod., 1997). Pri odbiri materiala za potaknjence je pomembno, da uporabljamo matične rastline, ki niso okuţene z boleznimi, bakterijami ali virusi, so umirjene rasti, so v primernem fiziološkem stadiju rasti, tako da se potaknjenci radi ukoreninijo (Hartmann in sod., 1997). Mesto na matični rastlini, s katerega vzamemo potaknjence, lahko vpliva na sposobnost ukoreninjena in posledično na nagnjenje k rasti. Vpliv juvenilnosti je najmočnejši v bliţini sredine v spodnjem delu matične rastline. Potaknjenci iz tega predela se bodo laţje ukoreninili. Potaknjenci, vzeti iz predelov blizu tal, so bolj nagnjeni k okuţbam s talnimi boleznimi. Vpliv mesta, s katerega vzamemo potaknjenec, se včasih izrazi kot rastni vzorec, ki sledi koreninjenju. Ta fenomen lahko včasih pripišemo topofizisu (potaknjenci, ki so vzeti iz pokončnih poganjkov, bodo rasli pokončno, potaknjenci, ki so vzeti iz vodoravno rastočih poganjkov, bodo rasli vodoravno) (Hartmann, 00). Potaknjenci Vednozeleno kosteničevje razmnoţujemo z zelenimi potaknjenci, pololesenelimi potaknjenci in z olesenelimi potaknjenci. Na razmnoţevanje s potaknjenci vpliva tip potaknjenca, čas razmnoţevanja, okolje, v katerem razmnoţujemo in rastni hormon. Skoraj vsak tip potaknjencev vednozelenega kosteničevja korenini. 0 5 cm stebelne potaknjence potaknemo v tla, ki vsebujejo več peska. Nodalne potaknjence drugih grmovnic tretiramo podobno, vendar jih razmnoţujemo v hladnih gredah (Hartmann, 000).

18 10 Zeleni stebelni potaknjenci Potaknjenci so iz mehkega lesa, ki je prirastel spomladi, in sicer listopadne in vednozelene rastline. Za nekatere rastline, ki se teţko ukoreninijo, je to edini način razmnoţevanja. Zeleni stebelni potaknjenci navadno laţje in hitreje koreninijo kot drugi tipi potaknjencev, ampak potrebujejo več pozornosti in več sufisticirane opreme. Ti potaknjenci so vedno narejeni tako, da listi ostanejo na potaknjencu. Temperatura koreninjenja naj bo od 3 7 C (Hartmann in sod., 1997). Pololeseneli stebelni potaknjenci Pololeseneli potaknjenci so iz delno olesenelega lesa. Potikamo jih pozno poleti in zgodaj jeseni. Več okrasnih rastlin, kot tudi vednozeleno kosteničevje, po navadi razmnoţujemo s pololesenelimi potaknjenci. Tudi nekaj sadnih vrst lahko razmnoţujemo na ta način (citrusi in olive). Potaknjenci so dolgi od 7,5 do 15 cm, listi ostanejo na potaknjencu. Če so listi zelo veliki, jih prikrajšamo zaradi transpiracije (Hartmann in sod.,1997). Oleseneli stebelni potaknjenci Oleseneli stebelni potaknjenci so iz zrelega, dormantnega, čvrstega lesa. Razmnoţevanje na ta način je ena izmed laţjih metod vegetativnega razmnoţevanja. Olesenele potaknjence je lahko pripraviti, dobro prenašajo transport iz oddaljenih krajev in ne zahtevajo posebnih pripomočkov in opreme pri koreninjenju. Ni teţav pri presajanju, ko ukoreninijo. Olesenele potaknjence pripravimo v dobi dormance, ko les počiva, to je pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. To je po navadi les, ki je prirastel prejšnjo sezono. Dolţina olesenelega potaknjenca variira od 10 do 76 cm (4 30 inčev). Najmanj dva nodija morata biti na potaknjencu. Iz enega se razvijejo korenine, iz drugega pa nadzemni del rastline (Hartmann in sod.,1997). Za olesenele potaknjence uporabimo poganjke, ki so zrasli v tem letu in jih reţemo po odpadanju listov. Ta način je primeren za masovno razmnoţevanje rastlin, ki močno

19 11 odganjajo oz. rastline, ki jih na ta način lahko razmnoţujemo. Primerne potaknjence pridobimo iz močnih poganjkov, katere po njihovi celotni dolţini nareţemo na potaknjence. Slabo dozorelih in tankih poganjkov ne uporabljamo. Navadno reţemo poganjke po prvi zmrzali in sicer zato, da preprečimo odganjanje cvetov in listnih brstov (Bärtels, 1995). Čas rezi potaknjencev Čas rezi potaknjencev je po pomenu za uspešno koreninjenje takoj za fiziološko starostjo matične rastline. Pri nekaterih vrstah lahko jemljemo potaknjence skoraj vse leto, po drugi strani dobimo dobro ukoreninjene zelene potaknjence, če jih reţemo tik pred polnim cvetenjem (sredi pomladi) (Hartmann in sod., 1997). Čas rezi in potika se ravna po vrsti rastline, njeni razvojni fazi in načinu potikanja. Čas rezi pogosto določa tudi preţivetje sadike v naslednji zimi. Vrste, ki jih teţje razmnoţujemo in ki ne predstavljajo problema za prezimitev, reţemo zgodaj iz siljenih matičnih rastlin. Spellerberg (1985, citiran po Bärtels) je pri sedmih različnih vrstah, ki jih teţko razmnoţujemo, ugotovil, da je zgodnja rez iz siljenih matičnih rastlin vplivala na boljše ukoreninjenje. Zaradi hitrega ukoreninjenja in nadaljnjega gojenja v času dolgega dne in ob zadostni količini svetlobe se je prav tako pokazalo, da je bila rast poganjkov iz zgodaj razmnoţenih rastlin močnejša, kot pri tistih sadikah, ki so bile razmnoţene kasneje. Zgodnja rez omogoča mladim sadikam, da še pred koncem rastne dobe proizvedejo rezervne snovi, kar je pogoj za odganjanje v naslednji pomladi. Substrat za koreninjenje Substrat, ki je namenjen razmnoţevanju, mora zagotavljati ustrezne lastnosti: - Fizikalne lastnosti; toplota se mora enakomerno porazdeljevati od njenega vira, imeti mora dobre prevodne in prevajalne lastnosti, ne sme prihajati do pojava vodnih ţepov, imeti mora primerno strukturo, ki omogoča, da pride zadostna količina kisika na korenine, biti mora obstojen. - Kemične lastnosti; substrat ne sme vsebovati snovi, ki škodujejo rastlinam.

20 1 - Fitosanitarne lastnosti; za uspešno ukoreninjanje mora biti substrat razkuţen, saj uporaba rastlinskih fitofarmacevtskih sredstev vpliva na ukoreninjenje. - Hranila; na pozitivne lastnosti substrata vplivajo tudi snovi, ki vzpodbujajo koreninjenje. Te snovi se nahajajo v beli šoti, predvsem pa v črni šoti (Bärtels, 1995). Potaknjence vlagamo v substrat, ki omogoča ustrezno zračnost in primerno zadrţuje vlago. Običajno je to mešanica peska in šote :1 ali peska, šote in perlita 1:1:1 (Smole in Črnko, 000). Gojitvene plošče Gojitvene plošče (palete, multiplošče) so različnih dimenzij in oblik izdelave. Običajno so naslednjih dimenzij: cm, cm, cm (z moţnostjo vmesnih dimenzij). Pri gojenju oz. razmnoţevanju izberemo obliko in glede na ţeljivo velikost sadik ob presajanju. Prostornina grudic običajno znaša 10 do 5 cm 3. Gojitvene plošče so iz različnih materialov: stiropora, trde plastične mase, fleksibilnih plastičnih mas, iz šote, kamene volne, poliuretanskih pen ali iz papirja (Osvald, 000). Rastni regulatorji Hormon je snov, ki prenaša sporočila v rastlino. Fitohormoni delujejo v zelo majhnih koncentracijah (od µmol do največ mmol na liter) in vplivajo na rast in razvoj ali diferenciacijo (Sinkovič, 000). Rastni regulatorji so organske snovi, ki ne sodijo med hranilne snovi (snovi, ki rastlino oskrbujejo z energijo ali esencialnimi mineralnimi snovmi). Zanje je značilno, da v majhnih količinah pospešujejo, zavirajo ali kako drugače vplivajo na fiziološke procese v rastlinah (Arteca, 1996). V zadnjih desetletjih je raziskovalcem uspelo ugotoviti, kje nastajajo rastlinski hormoni, kako delujejo, obenem pa so določili njihovo kemijsko sestavo, zato je mogoče te snovi izdelati tudi sintetično in jih uporabiti za indukcijo nekaterih procesov. Tako sintetizirane snovi povzročajo enake učinke kot hormoni, ki nastajajo v rastlinskih tkivih. Ker so

21 13 laboratorijsko sintetizirani, jim ne rečemo hormoni, pač pa rastni regulatorji (Smole in Črnko, 000). Uporaba sintetičnih regulatorjev oz. koreninskih hormonov pri razmnoţevanju rastlin temelji na spoznanju, da celično delitev in koreninjenje povzročajo avksini. Avksini (indol- 3-ocetna kislina) se tvorijo v mladih listih, brstih, mladih poganjkih in se prenašajo po floemu od zgoraj navzdol (bazipetalno). Sezonske spremembe avksinov določajo čas razmnoţevanja s potaknjenci. V praksi določitev idealnega trenutka ni moţna. Po delovanju so avksini in njihove soli enake (Bärtels 1995). Najbolj znan avksin, ki je bil prvi odkrit, je indol 3-ocetna kislina (IAA). Poleg tega uporabljamo še alfa naftil 3-ocetno kislino (NAA)m indol 3-masleno kislino (IBA) ter druge. IAA je manj stabilna in je občutljiva za svetlobo in temperaturo, NAA in IBA pa sta dokaj stabilni snovi in njuni raztopini lahko kar nekaj časa hranimo, seveda v hladnem in temnem prostoru. Z zunanjo uporabo sintetičnih avksinskih pripravkov (eksogeni hormon) je mogoče izboljšati kakovost koreninskega sistema in izzvati nastanek korenin tudi pri potaknjencih, ki se brez tega po normalnem postopku sploh ne bi ukoreninili ali bi se koreninili le v posameznih primerih (Hartmann in sod., 1997; Osterc, 000; Smole in Črnko, 000). Rastlinske hormone lahko mešamo tudi z drugimi snovmi. Tako npr. namakanje baze potaknjenca v mešanico IBA in fungicida, kot sta npr. Captan in Benomyl, pogosto daje boljše rezultate kot uporaba samo IBA (Hartmann in sod., 1997)

22 14 Oskrba potaknjencev po potikanju Potaknjenci vodo, ki jo potrebujejo za koreninjenje, pridobivajo iz zraka, zato mora biti relativna zračna vlaga v razmnoţevalnem prostoru znašati skoraj 100 %. Pogoj za tolikšno zračno vlago je tesnjenje prostorov, v katerih razmnoţujemo. V sončnem vremenu te prostore senčimo. V toplem in sončnem vremenu moramo potaknjence večkrat dnevno oroševati z vodo (Bärtels, 1995). Meglilni sistem (Fog system) Pri sistemih megljenja uporabljamo vodne kapljice do velikosti 50 µm. Glede na način delovanja ločimo dva osnovna sistema megljenja: - Air- fogging Voda priteka in udarja ob vrtečo se ploščo. Na tak način se tok vode razbije v zelo drobne kapljice, ki ustvarjajo meglo (Zouder, 007). - Visokotlačni sistemi megljenja (fog system) V zadnjem času so razvili poseben način megljenja, ki skrajša postopek ukoreninjenja, saj potaknjenec poţene korenine in tudi nadzemni del v isti rastni dobi. Pri meglenju je vključena posebna tlačilka, ki v sistemu za megljenje zviša pritisk vode na 30 do 60 barov. Meglilne šobe imajo zelo majhne odprtine (okrog 10 mikronov, pretok skozi eno šobo je 6,5 l/h) zato je vsa voda razpršena v fino meglo, ki se razporedi po prostoru. Rastlinjaki, plastenjaki, v katerih poteka to razmnoţevanje, se ne smejo zračiti, da se listi ne bi osušili. V vročih dneh temperatura v teh rastlinjakih naraste tudi do 50 C (Smole in Črnko, 000). Prekrivanje s polietilensko folijo Razmnoţevanje s pršenjem je odlična metoda za ukoreninjenje potaknjencev, vendar ne zadošča vsem potrebam razmnoţevalca. Koreninjenje pod polietilensko folijo (PE) je rešilo nekatere od teh pomanjkljivosti. Polietilenska folija dopušča nekaj gibanja plinov, kot so ogljikov dioksid in kisik, vendar zavira gibanje zračne vlage. To omogoči zvišanje ravni zračne vlage, s čimer se vzdrţuje turgor v potaknjencih. Obstajati pa mora pravilno

23 15 ravnoteţje med zračno temperaturo, temperaturo listov na potaknjencih, zračno vlago in senčenjem, da se potaknjenci ukoreninijo. Z dvigom temperature zraka zaradi povečanega sončnega sevanja se bo povečala tudi temperatura rastlinskih tkiv, kar uravnavamo s senčenjem in vlaţenjem (slika 10). Prednosti koreninjenja pod polietilensko folijo so, da je enostavno in poceni, je uporaben način za potaknjence in za presajene rastline v rastlinjakih in hladnih gredah, izguba hranil je minimalna, potaknjenci so veliko manj podvrţeni stresu, ki ga povzroči preseţek vode, ki se zadrţi v substratu za ukoreninjenje. Kot pri vsakem drugem sistemu obstajajo določene teţave z ukoreninjanjem potaknjencev pod polietilensko folijo. Stres zaradi visokih poletnih temperatur lahko povzroči, da potaknjenci propadejo, večja je moţnost razvoja in širjenja bolezni, sistem ne zagotavlja dobrega vidnega nadzora nad potaknjenci, zaradi česar lahko pride do napak pri oskrbi (Macdonald, 00). Temperatura Temperatura vpliva na snovi, ki povzročajo koreninjenje, zato ima temperatura velik vpliv na uspeh razmnoţevanja. Pri razmnoţevalnih sistemih v rastlinjakih je potrebno razlikovati zračno temperaturo in temperaturo substrata. Za razmnoţevanje je pomembna predvsem slednja. Optimalno temperaturo je zelo teţko določiti, saj je odvisna od načina rezi potaknjenca, razvojne faze potaknjenca, časa potikanja in predvsem od količine svetlobe. Dokazano je, da se potaknjenci pri temperaturi 5 C boljše ukoreninjajo kot pri niţjih temperaturah. Pri razmnoţevanju v zimskem času je ta temperatura absolutno previsoka, v tem primeru so primerne temperature od 10 do 0 C. Pri poletnem razmnoţevanju v rastlinjakih se ustvarjajo zelo velike zračne temperature, ki pa ob prisotnosti visoke zračne vlage ne povzročajo problemov (Bärtels, 1995).

24 16 3 MATERIALI IN METODE 3.1 Uporabljen material in naprave Rastlinski material Za poskus smo uporabili matične rastline, ki smo jih porezali v mestnem parku v Mariboru. Rezali smo toletne poganjke iz katerih smo v rastlinjaku narezali 10 cm dolge potaknjence. Morfologija vednozelenega kosteničevja Vednozeleno kosteničevje je vednozelena grmovnica, visoka 10 do 15 cm in zraste v širino 15 do 183 cm. Listi so temno zelene barve, dolgi od 6 do 16 milimetrov. Cvet je kremno bele barve 6 mm in le-ti rastejo v parih. Plod je ne jestljiv in je modro vijolične barve. Jagoda ima premer 6 mm. Seme je rjave barve in se nahaja v jagodi (slika ). Cvetijo konec pomladi, začetek poletja. Rast je hitra Substrat za potikanje Uporabili smo substrat Klassmann-ov substrat za potaknjence (slika 3). Substrat vsebuje mešanico fine bele šote in 5 % perlita, 1 7,5 mm. Dodana so mu vodotopna gnojila in sicer 0,5 kg/m 3, močilo in elementi v sledeh: P O 5 80 mg/l, K O 90 mg/l in Mg 100 mg/l. Je fine strukture, ph= 6. Suha substanca je manjša od 10 %, vodna kapaciteta %, zračna kapaciteta % (slika 4). Priporoča se za ukoreninjanje potaknjencev v lončkih, setvenih pladnjih in ploščah ter za odstavitve mikro razmnoţenih rastlin. Primeren je tudi za avtomatično polnjenje (

25 Slika : Morfologija vednozelenega kosteničevja; 1 - cvet kosteničevja,, 3 - kosteničevje in plodovi

26 18 Slika 3: Klassman-ov substrat za potaknjence Slika 4: Deklaracija na substratu za potaknjence Gojitvene plošče Uporabili smo Quzckpot standard poglobljene gojitvene multiplošče, velikosti mm s 96-imi luknjami (8 1), podjetja Herkuplast Kubern GmbH (Nemčija), ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Agrocom d.o.o. (Medvode). Višina plošč je 78 mm, volumen lukenj, ki so velike mm, je 75 cl, razmak med njimi pa je 4 mm (slika 5).

27 19 Slika 5: Gojitvene plošče z 96 luknjami Rastni regulatorji Uporabljali smo rastni regulator Seradix, (slika 6) in sicer tri različne koncentracije; IBA 0,1 %, IBA 0,3 % in IBA 0,8 %. Kratica IBA pomeni indol 3-butalenska kislina. Slika 6: Rastni regulatorji Seradix, ki smo jih uporabili pri poskusu

28 Okolje za ukoreninjenje Meglilni sistem (Fog system) Meglilni sistem POLAIR model 400 HC, zaščitne znamke Val Environmental Systems (ZDA), ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Humko d.o.o. (Bled), deluje avtomatsko na nastavljeno relativno zračno vlago (slika 7). Visokotlačna črpalka črpa vodo v sistem visokotlačnih cevi, na katerih so montirane meglilne šobe. Pri meglilnem sistemu je potrebno redno mesečno čiščenje obeh filtrov za vodo in redna kontrola meglilnih šob. Enkrat letno je potrebno servisirati visokotlačno črpalko in preveriti tesnost visokotlačnih cevi. Slika 7: Meglilni sistem Prekrivanje s polietilensko folijo Drugo okolje koreninjenja potaknjencev je bila prozorna polietilenska folija (slika 8). Polietilensko folijo smo namestili na ogrodje in s tem ustvarili ugodno okolje za koreninjenje.

29 1 Slika 8: Plato potaknjencev pod polietilensko folijo 3. Metode dela 3..1 Zasnova poskusa Poskus je bil zasnovan v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki se je začel julija 008 in končal marca 009. Raziskovalno delo je temeljilo na pololesenelih in olesenelih potaknjencih, v dveh okoljih koreninjenja, in sicer v sistemu meglenja in pod polietilensko folijo. Potaknjence vednozelenega kosteničevja sorte 'Maigrün' smo razmnoţevali v šestih terminih: 1. termin: termin: termin: termin: termin: termin:

30 V raziskavi smo proučevali ukoreninjenje potaknjencev v dveh okoljih: - okolje 1 je koreninjenje pod prozorno polietilensko folijo, - okolje je koreninjenje v meglilnem sistemu. Posamezna obravnavanja so bila razvrščena po shemi naključnega blok v štirih ponovitvah (preglednica 4). V vsaki ponovitvi smo za posamezno obravnavanje potaknili 6 potaknjencev, skupaj na obravnavanje. V obeh okoljih smo v enem terminu potaknili 19 potaknjencev, vse potaknjencev je bilo 115. Preglednica 4: Shema poskusa s ponovitvami in obravnavami Ponovitev Rastni regulator 1 1 A B C D B C D A 3 C D A B 4 D A B C 1: A - kontrola; B - IBA 0,1 %; C - IBA 0,3%; D - IBA 0,8% 3.. Izvedba in oskrba poskusa Potaknjenci so narezani iz stranskih enoletnih poganjkov matičnih rastlin vednozelenega kosteničevja. Gojitvene plošče smo najprej razkuţili, in sicer tako, da smo jih potopili v razkuţilo, da bi preprečili glivične bolezni. Nato smo obe plošči napolnili s Klassmannovim substratom za potaknjence. Oba smo temeljito zalili in počakali, da odvečna voda odteče. Rezali smo 10 cm potaknjence (slika 9). Zgoraj smo odrezali potaknjenec vodoravno, spodaj pa poševno. Odstranili smo spodnje liste, zgornje pa smo prikrajšali in s tem preprečili transpiracijo. Tako pripravljene potaknjence smo potikali 5 cm globoko v substrat. Prvih potaknjencev je bilo potaknjenih brez tretiranja s rastnim regulatorjem. Naslednjih potaknjencev smo tretirali z rastnim regulatorjem Seradix IBA 0,1%, naslednjih v IBA 0,3 %, naslednjih pa v IBA 0,8 %. Prvo gojitveni ploščo smo dali v meglilni sistem, drugo pa pod polietilensko folijo (slika 10).

31 3 Slika 9: Deset cm sveţi potaknjenec s prikrajšanimi listi, pripravljen za potikanje Slika 10: Potaknjenci, pripravljeni za koreninjenje 3.. Vrednotenje in analiza Statistično obdelavo poskusa smo opravljali v šestih terminih, in sicer od do (preglednica 5). Vrednotenje je zajemalo štetje vseh ukoreninjenih potaknjencev, tehtanje pa je zajemalo 10 naključnih potaknjencev iz vsakega obravnavanja (slika 11). Pri vrednotenju smo vsak posamezni potaknjenec stehtali neposušen, nato še maso neposušenih korenin. Potem smo potaknjenec sušili 48 ur pri 50 C in stehtali še posušen potaknjenec in posušene korenine.

32 Preglednica 5: Prikaz datumov potikanja in vrednotenja potaknjencev Termin Datum potikanja Datum vrednotenja meglilni sistem Datum vrednotenja polietilenska folija Slika 11: Naključno izbrani ukoreninjeni potaknjenci

33 5 Slika 1: Spiranje substrata iz korenin potaknjencev Statistična obdelava podatkov je bila narejena z analizo variance, kjer smo ugotavljali razlike v številu ukoreninjenih potaknjencev glede na termin potikanja in uporabo koncentracije rastnega regulatorje. Signifikantne razlike med obravnavanji smo preverili s testom mnogoternih primerjav (Tukey) pri stopnji tveganja Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS.

34 6 4 REZULTATI Z RAZPRAVO V tem poglavju so prikazani rezultati koreninjenja potaknjencev v različnih terminih potikanja, glede na vpliv, ki ga ima koncentracija rastnega regulatorja na koreninjenja, vpliv okolja koreninjenja na uspešnost koreninjenja in na morfološke lastnosti potaknjencev ter rezultati koreninjenja glede na tip in teţo potaknjenca. 4.1 Vpliv okolja na ukoreninjenost potaknjenca Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev glede na vpliv okolja koreninjenja smo analizirali z analizo variance (preglednica 6). V prvem terminu potikanja so se potaknjenci statistično značilno bolje ukoreninili v okolju meglenja, kot pod polietilensko folijo. V meglilnem sistemu smo dosegli 96 % ukoreninjenost, če potaknjencev nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Če pa smo potaknjence tretirali z IBA 0,1 % in IBA 0,3 %, smo prav tako dosegli nad 90 % ukoreninjenost. Pod polietilensko folijo smo dosegli 60 % ukoreninjenost, če smo potaknjence tretirali z IBA 0,8 %, pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem, pa smo dosegli le 5 % ukoreninjenost. V drugem terminu potikanja so se potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja statistično značilno bolje ukoreninili v okolju meglenja, kot pa v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo. V okolju meglenja smo dosegli nad 90 % ukoreninjenost pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja. V okolju z neposrednim prekrivanjem pa smo dosegli le 4 % ukoreninjenost, če smo potaknjence tretirali z IBA 0,1 % in IBA 0,3 %. V tretjem terminu potikanja so potaknjenci v obeh okoljih pri vseh koncentracijah rastnih regulatorjev koreninili enakomerno. Potaknjenci so koreninili 100 %.

35 7 V četrtem terminu so potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja v obeh okoljih koreninjenja koreninili enakomerno. Potaknjenci so koreninili od 9 do 100 %. V petem terminu potikanja so potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja koreninili enakomerno, razen potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci so statistično značilno bolje koreninili v okolju z neposrednim prekrivanjem, kot v okolju meglenja. Potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem so se pod polietilensko folijo ukoreninili 96 % in so koreninili za 9 % bolje kot potaknjenci, ki smo jih koreninili v okolju meglenja. V šestem terminu so potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja koreninili enakomerno, razen potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,8 %. Potaknjenci so se statistično značilno bolje ukoreninili v okolju z neposrednim prekrivanjem, kot v okolju meglenja. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z rastnim regulatorjem IBA 0,8 % so se pod polietilensko folijo ukoreninili 79 % in so koreninili za 9 % bolje, kot potaknjenci, ki smo jih koreninili v okolju meglenja. Preglednica 6: Vpliv okolja koreninjenja in rastnih regulatorjev na koreninjenje potaknjencev Termin potikanja Konc rast. reg (%) 1 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 Okolje N 3 Št. ukorenin. koreninjenja Potaknjencev 3 6 b Odstotek ukorenin. potaknjencev (%) 5 3 a 96 8 b 33 a 9 1 b 50 3 a b a 79

36 8 Preglednica 6: nadaljevanje Termin potikanja Konc rast. reg (%)1 Okolje koreninjenja N3 Št. ukorenin. potaknjencev Odstotek ukorenin. potaknjencev (%) 0 b 0 3a 96 1 b 4 a 100 1b 4 a b 0 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 9 a 100 a 100 a 100 a 100 a 100 a 9 3 a b 67 a 9 1 a 88 1 a 87 3 a a 79 0 a 83 a a 87 1 a a 67 a 9 0 a a 79 1 b 50 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 0,0 1 0,1 1 0,3 1 0,8 1 a, b, c, - vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo, Okolje koreninjenja: 1 folija, meglilni sistem; 3 : število obravnavanih potaknjencev

37 9 4. Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju meglenja Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti glede na vpliv koncentracije rastnega regulatorja v okolju meglenja smo analizirali z analizo variance (preglednica 7). Preglednica 7: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju meglenja Termin Konc. 1 Ukorenin. Št. koren. 3 PMNP 4 PMNK 5 PMPP 6 PMPK 7 (%) (N=) (N=) (N=10) (N=10) (N=10) (N=10) Št. % 0,0 3 a 96 0,0 a 0,84 a 0,3 b 0,3 a 0,06 a 1 0,1 a 9 9,3 a 0,95 a 0,37 ab 0,6 a 0,08 a ,3 3 a 96 9,1 a 0,99 a 0,45 a 0,5 a 0,09 a 0,8 3 a 96 6,0 a 0,83 a 0,38 ab 0, a 0,08 a 0,0 3 a 95 6,6 a 1,66 a 1,05 a 0,33 a 0,15 a 0,1 a 100 8,4 a 1,64 a 1,06 a 0,3 a 0,18 a ,3 a 100, a 1,44 a 0,88 a 0,3 a 0,16 a 0,8 a 100, a 1,4 a 0,93 a 0,8 a 0,15 a 0,0 a 100 6,7 a 1,65 a 1,06 a 0,3 a 0,13 a 3 0,1 a 100 8,6 a 1,63 a 1,07 a 0,34 a 0,17 a ,3 a 100,8 a 1,54 a 0,87 a 0,3 a 0,15 a 0,8 a 100, a 1,6 a 0,9 a 0,1 a 0,16 a 0,0 a 9 31,5 a 4,31 a 3,18 a 1,65 a 0,50 a 4 0,1 a ,4 b,76 b 1,81 b 1,03 b 0,47 a ,3 a 100 7,3 ab 3,46 ab,41 ab 1,37 ab 0,69 a 0,8 a 9 5, ab 3,13 ab,07 b 1,0 b 0,51 a 0,0 16 b 67 5, a,44 a 1,41 ab 0,70 ab 0,3 ab 5 0,1 1 ab 87 0,1 a 1,86 b 1,09 b 0,49 b 0,3 b ,3 3 a 96 19,9 a,48 a 1,57 ab 0,77 ab 0,38 ab 0,8 0 ab 83 0,4 a,6 a 1,6 a 0,86 a 0,4 a 0,0 1 a 87 14,0 a,44 b 1,78 b 0,3 a 0,17 a 6 0,1 16 ab 67 18,5 a 3,93 a,9 a 0,38 a 0,19 a ,3 0 a 83 17,4 a,1 b 1,8 b 0,4 a 0,0 a 0,8 1 b 50 16,7 a,0 b 1,45 b 0,48 a 0,18 a 1 koncentracija rastnega regulatorja; ukoreninjenost; 3 število korenin, daljših od mm; 4 povprečna masa neposušenega potaknjenca v gramih, 5 povprečna masa neposušenih korenin v gramih, 6 povprečna masa posušenega potaknjenca v gramih, 7 povprečna masa posušenih korenin v gramih

38 30 V prvem terminu potikanja so potaknjenci koreninili enakomerno glede na koncentracijo rastnega hormona. Vsi potaknjenci so se ukoreninili nad 90 %. Povprečno število korenin, daljših od mm, je bilo enakomerno glede na koncentracijo rastnega hormona. Največjo povprečno število korenin, daljših od mm so imeli potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,1 % (9,3). Povprečno število korenin, daljših od mm je bilo pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem za 3 % manjša, kot pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,1%. Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na koncentracijo rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila 0,99 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,3 %. Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,3 % (0,45 g), kar je za 33 % več, kot pri netretiranih potaknjencih (0,30 g). Povprečna masa posušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na koncentracijo rastnega regulatorja. Povprečna masa posušenega potaknjenca je bila največja pri potaknjencih, tretiranih z IBA 0,1 % (0,6 g) v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (0,3 g), kjer je bila povprečna masa za 1 % manjša. Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na koncentracijo rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila pri potaknjencih, tretiranih z IBA 0,3 % (0,09 g), kar je za 33 % več, kot pri netretiranih potaknjencih (0,06 g). V drugem terminu potikanja so potaknjenci koreninili enakomerno glede na koncentracijo rastnega regulatorja. Vsi potaknjenci so dosegli nad 90 % ukoreninjenost. Število korenin, daljših od mm je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od, do 8,4). Največjo število korenin, daljših od mm so imeli potaknjenci, tretirani z IBA 0,1 %. Povprečne mase neposušenih in posušenih potaknjencev so bile enakomerne glede obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (1,66 g). Največja povprečna masa posušenega potaknjenca je bila 0,33 g, pri netretiranih potaknjencih. Povprečne mase neposušenih in posušenih korenin so bile enakomerne glede obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največjo povprečno maso neposušenih korenin smo dosegli, če potaknjencev nismo tretirali z rastnim regulatorjem (1,06 g). Največja povprečna masa posušenih korenin pa je

39 31 bila 0,18 g, pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %, kar je za 17 % več, kot pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (0,15 g). V tretjem terminu potikanja so potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega regulatorja dosegli 100 % ukoreninjenost in so koreninili enakomerno. Število korenin, daljših od mm je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od, do 8,6). Največje število korenin, daljših od mm so imeli potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %. Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 1,54 do 1,65 g). Največjo povprečno maso neposušenega potaknjenca so imeli potaknjenci, ki niso bili tretirani z rastnim regulatorjem. Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 0,87 do 1,07). Največjo povprečno maso neposušenih korenin so imeli potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %. Masa posušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 0,1 do 0,34 g). Največjo maso posušenega potaknjenca so imeli potaknjenci, tretiranimi z IBA 0,1%. Masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja masa posušenih korenin je bila 0,17 g pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %, kar je za % več kot pri netretiranimi potaknjenci (0,13 g). V četrtem terminu potikanja so potaknjenci koreninili enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja Potaknjenci so dosegli nad 90 % ukoreninjenost. Število korenin, daljših od mm je bilo statistično značilno večje pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (31,5 g). Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (4,31 g). Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (3,18 g). Povprečna masa posušenega potaknjenca je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (1,65 g). Masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največjo maso posušenih korenin so

40 3 dosegli potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,3 % (0,69 g), kar je za 8 % več, kot pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (0,50 g). V petem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,3 %, ki so se ukoreninili 96 %, netretirani potaknjenci pa 67 %. Število korenin, daljših od mm je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 19,9 do 5, g). Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirani z IBA v 0,8 % ter 0,3 % in potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Največja masa neposušenega potaknjenca je bila,6 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,8 %, kar je za 7 % več, kot pri netretiranih potaknjencih (,44 g). Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,8 % (1,6 g), kar je za 1 % več, kot pri potaknjencih, ki jih nismo tretirani rastnim regulatorjem (1,41 g). Povprečna masa posušenega potaknjenca je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,8 % (0,86 g), kar je za 19 % več, kot pri netretiranih potaknjencih (0,70 g). Povprečna masa posušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih trerirali z IBA 0,8 % (0,4 g), kar je za % več, kot pri netretiranih potaknjencih (0,3 g). V šestem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem in potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,3 % in so koreninili nad 80 %. Število korenin je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največje število korenin, daljših od mm je bilo 18,5 pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,1 %, kar je za % več, kot pri netretiranimi potaknjenci (14,0). Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,1 % (3,93 g), kar je za 38 % več, kot pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (,44 g). Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 0,1 %, (,9 g), kar je za 39 % več, kot pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (1,78 g). Masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največjo povprečno maso posušenih

41 33 potaknjencev so dosegli potaknjenci, tretirani z IBA 0,8 % (0,48 g), kar je za 33 % več, kot pri netretiranimi potaknjenci (0,3 g). Masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 0,17 do 0,0 g). 4.3 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti glede na vpliv koncentracije rastnega regulatorja v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo smo analizirali z analizo variance (preglednica 8). V prvem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,8 % in so se ukoreninili za 38 % boljše, kot potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Število korenin, daljših od mm je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največje število korenin, večjih od mm je bilo 7,0 g pri potaknjencih, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Povprečna masa neposušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 1,10 do 1,30 g). Največjo povprečno maso neposušenega potaknjenca smo dosegli, če smo potaknjence tretirali z IBA 0,1 %. Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih korenin je bila 0,58 g pri netretiranimi potaknjenci. Povprečna masa posušenega potaknjenca je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenega potaknjenca je bila 0,45 g pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %, kar je za 4 % več, kot pri potaknjencih, ki niso bili tretirani z rastnim regulatorjem (0,6 g). Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila 0,11 g pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,1 %, kar je za 18 % več, kot pri potaknjencih, ki niso bili tretirani z rastnim regulatorjem (0,09 g).

42 34 V drugem terminu potikanja sta se ukoreninila dva potaknjenca, zato statistična obdelava ni bila mogoča. Vzrok za neukoreninjenost potaknjencev je bila bolezen siva plesen Botrytis cinerea, zaradi katere je bil poskus v tem terminu neuspešen (slika 13). Slika 13: Propadli potaknjenci, ki jih je napadla siva plesen Botrytis cinerea V tretjem terminu potikanja so se potaknjenci ukoreninili 100 %, koreninjenje pa je bilo enakomerno glede na uporabo rastnega regulatorja. Število korenin, daljših od mm je bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največje število, daljših od mm je bilo 5,4 pri potaknjencih, tretiranimi z IBA 0,1 % in je v primerjavi s potaknjenci, ki ji nismo tretirali, bilo večje za 6 %. Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bilo enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 1,16 do 1,7 g). Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 51 do 0,55 g). Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 0,1 do 0,8 g). Največjo povprečno maso posušenih potaknjencev smo dosegli pri potaknjencih, tretiranih z IBA 0,8 %. Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega