Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Size: px
Start display at page:

Download "Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja"

Transcription

1 Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

2 EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Avtorja dr. Davorin Tome, dr. Al Vrezec Ilustracije Erika Omerzel Vujić, računalniške risbe Mojca Lampe Kajtna, Jurij Mikuletič Fotografije Davorin Tome, Al Vrezec, Jože Bavcon, Anton Brancelj, Ciril Mlinar, Miha Krofel, Leon Kebe, Roman Remškar, Gorazd Avguštin, The Living World, Oxford University Press 1993, Wikipedia, arhiv DZS Strokovni pregled doc. dr. Tomaž Amon, mag. Andrea Premik Banič, prof. biol. Jezikovni pregled Jelka Makoter, prof. slov. Korekture Jasna Berčon Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 131. seji dne na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03-ZOVFI-UPB3) in 15. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Ur. l. RS, št. 57/06) sprejel sklep št /2010/85 o potrditvi učbenika EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA (2. dela) EKOLOGIJA za poučevanje biologije v letniku gimnazijskih programov izobraževanja. Urednica Tamara Mušinović Zadravec Likovno-grafična urednica Meta Škrabar Oprema Alma Urbanija Glavna urednica Tanja Železnik Izvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan DZS, založništvo in trgovina d. d., (2010). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 574(075.3) TOME, Davorin Evolucija, biotska pestrost in ekologija. Ekologija : učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja / Davorin Tome, Al Vrezec ; [ilustracije Erika Omerzel Vujić, računalniške risbe Mojca Lampe Kajtna, Jurij Mikuletič ; fotografije Davorin Tome... et al.]. - Ljubljana : DZS, 2010 ISBN Vrezec, Al

3 ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV Ekologija preučuje odnose med organizmi in interakcije organizmov z neživim okoljem. Osnovna funkcionalna enota je ekosistem, ki združuje neživo in živo okolje. ENOCELIČNOST IN VEČCELIČNOST Vsi organizmi so sestavljeni iz celic. Pri mnogoceličarjih v organizmu obstaja usklajeno delovanje mnogih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme. BIOTSKA PESTROST IN BIOSFERA Ekosistemi so odprti in med seboj povezani. Vrste so med seboj povezane z različnimi medsebojnimi odnosi. EKOLOŠKA NIŠA Organizmi živijo v populacijah in izkoriščajo žive in nežive danosti okolja, ki jih s skupnim izrazom imenujemo ekološka niša vrste. ČLOVEKOV VPLIV NA EKOSISTEM Človek spreminja ekosisteme na našem planetu in neposredno vpliva na propadanje biotske pestrosti. Zaradi velikih sprememb se organizmi ne uspejo dovolj hitro naravno prilagoditi nanje. ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV Zgradba in delovanje organizmov sta neposredno povezana z načinom reševanja življenjskih problemov, ki se je izoblikoval v procesu evolucije in interakcije organizmov z okojem. MEHANIZMI EVOLUCIJE Evolucija je posledica potenciala vrste za povečanje številčnosti osebkov, genske variabilnosti potomcev zaradi mutacij in rekombinacij genov, končne razpoložljivosti naravnih virov in selekcijskih mehanizmov okolja. OSNOVE SPOLNEGA RAZMNOŽEVANJA Pri spolnem razmnoževanju nastajajo nove genske kombinacije. Spolno razmnoževanje povečuje raznolikost med organizmi znotraj vrste. Mutacije v spolnih celicah imajo za posledico spremembe, ki jih lahko dedujejo potomci. CELICA JE ODPRT DINAMIČEN SISTEM Celica je odprt dinamičen sistem. Večina celičnih funkcij temelji na biokemijskih reakcijah. Snovi iz okolja uporabi za sintezo celici lastnih snovi. Potek reakcij razgradnje in sinteze omogočajo beljakovinski katalizatorji encimi. RAZNOLIKOST ORGANIIZMOV Kljub raznolikosti organizmov obstajajo podobnosti v njihovi zgradbi in delovanju, ki so posledica skupnega evolucijskega izvora. RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV Biološko razvrščanje organizmov v sistem temelji na sorodnosti med organizmi. Organizme razvrščamo v hierarhično urejene skupine na osnovi podobnosti, ki odražajo njihovo evolucijsko zgodovino. OSNOVE DEDOVANJA Pri vseh organizmih so molekule DNA nosilci dednih informacij, ki določajo značilnosti organizma. Mutacije so spremembe DNA. Mnoge mutacije ne vplivajo na zgradbo in delovanje organizma, nekatere pa povzročijo spremembe celic in organizmov. NOTRANJE OKOLJE ORGANIZMA Relativna stabilnost notranjega okolja je rezultat dinamičnega ravnovesja, za vzdrževanje katerega je potrebna energija. Vsi organizmi privzemajo energijo iz okolja in izmenjujejo snovi z okoljem. VRSTE DEDOVANJA IN GENSKO INŽENIRSTVO Celice vsebujejo gene, ki se lahko različno dedujejo in izražajo. Človek z biotehnologijo spreminja genome organizmov za zadovoljevanje svojih potreb. ZGRADBA IN DELOVANJE CELICE Osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh organizmov je celica. Delovanje celice je povezano z njeno notranjo zgradbo. Izbirno prepustna biotska membrana celice regulira njeno interakcijo z okoljem. V celici potekajo pretvorba energije, transport molekul, razgradnja in sinteza novih molekul, odstranjevanje odpadnih snovi ter shranjevanje in izražanje genetske informacije.

4 VSEBINSKO KAZALO 1 EKOLOGIJA JE ZNANSTVENA VEDA Ekologija preučuje organizme v okolju Naloga ekologov ni skrb za naravo, temveč skrb za ljudi, toda Ekologija se povezuje z drugimi vedami EKOLOGIJA PREUČUJE NARAVO NA VEČ ORGANIZACIJSKIH NIVOJIH Živi sistemi so hierarhično organizirani Različne vede se ukvarjajo z različnimi nivoji organiziranosti narave OSNOVNI POJMI V EKOLOGIJI ORGANIZMI V OKOLJU Za življenje je potrebna energija Neživi dejavniki okolja določajo osnovne življenjske razmere za organizme Pestrost organizmov na Zemlji je neizmerna Pestrost organizmov na Zemlji je neizmerna RAZMERE, V KATERIH ŽIVIJO ORGANIZMI, SE SPREMINJAJO Razmere v okolju se spreminjajo Osebki se prilagajajo EKOLOŠKI PROCESI SO ORODJE, KI OBLIKUJEJO EVOLUCIJO Ekološke prilagoditve vodijo populacije v evolucijske spremembe Genska pestrost je pomembna za prilagajanje Naravni izbor, ki usmerja evolucijo, je ekološki mehanizem POPULACIJA Populacija je skupina organizmov iste vrste Populacije se spreminjajo EKOLOŠKA NIŠA Ekološka niša je popoln opis razmer, v katerih vrsta živi Strpnostna krivulja prikazuje prilagojenost vrste na dejavnik okolja Ekološka niša je mnogodimenzionalen hipervolumen NAŠ PLANET JE POVEZANA CELOTA EKOSISTEMOV Življenjske združbe krojijo odnosi med vrstami Sobivajoče vrste med seboj tekmujejo za različne vire okolja Plenilci so lahko mesojedci, rastlinojedci in vsejedci Zajedavec izkorišča gostitelja kot vir energije in snovi Pozitivni medvrstni odnosi so zelo pogosti Vrste v združbi se povezujejo v prehranjevalne splete Organizmi v procesu razgradnje pretvarjajo organsko snov v anorgansko VSAK EKOSISTEM IMA SVOJO ZGRADBO IN DELOVANJE Življenjska združba je kompleksen sistem med seboj povezanih vrst Biotska pestrost združuje gensko, vrstno in ekosistemsko pestrost Ves živi svet Zemlje je povezan v enotno biosfero

5 11 V EKOSISTEMU SE ENERGIJA PRETAKA, SNOV PA KROŽI Organizmi potrebujejo organske snovi Organizme delimo na proizvajalce in potrošnike Energija v ekosistemih se pretaka, snov pa kroži Ekosistemi ne delujejo brez virov energije Primarna in sekundarna proizvodnja Snov na Zemlji stalno kroži med štirimi zbiralniki VARSTVO OKOLJA IN NARAVE Ljudje vsestransko vplivamo na okolje Ljudje že izčrpavamo nekatere naravne vire Onesnaževanje kot oblika vpliva na okolje Vsako živo bitje proizvaja tudi odpadke Bioakumulacija skrite pasti nevarnih snovi! Čista voda postaja na Zemlji redkost Organizmi vplivajo na atmosfero Učinek tople grede vpliva na življenje na Zemlji Globalne podnebne spremembe se že dogajajo Trajnostna raba virov omogoča dolgoročni razvoj človeške družbe Onesnaženje vpliva tudi na človeka Zdrava hrana in čista voda kot vrednota Človek ima danes globalno in ekosferno vlogo Biotska pestrost je dandanes vrednota, ki jo je potrebno ohranjati za obstoj človeštva Izginotje ključne vrste ima za posledico spremembo zgradbe in delovanja ekosistema Gojenje gensko spremenjenih rastlin prosto v okolju predstavlja vsaj potencialno nevarnost za biotsko pestrost Ogroženim vrstam v bližnji prihodnosti grozi izumrtje Cilj varstva narave je celostno ohranjanje ekosistemov, pri čemer si pomagamo s krovnimi vrstami Varstvo okolja in narave ureja zakonodaja Stvarno kazalo Avtorji in viri fotografij

6

7 1Ekologija je znanstvena veda 1.1 Ekologija preučuje organizme v okolju 1.2 Naloga ekologov ni skrb za naravo, temveč skrb za ljudi, toda Ekologija se povezuje z drugimi vedami Kadarkoli se v medijih pojavi beseda»ekologija«, se ekologom naježi dlaka, saj je beseda verjetno ena najbolj zlorabljenih v sodobni družbi. Kljub temu, da se vsi o ekologiji učimo v šolah, le malo ljudi ve, kaj to v resnici je. Prav tako malo ljudi loči med pojmoma varstvo okolja in varstvo narave. Pojma sta sicer tesno povezana, pa vendar imata včasih tudi povsem nasproten pomen. Ker je ekologija tako zelo kompleksna veda, se ekologi pri reševanju problemov iz narave pogosto povezujejo s strokovnjaki drugih ved. Biologija in družba Ekologija Ko prebiramo časopise in gledamo oddaje na televiziji lahko pogosto preberemo ali slišimo tudi kaj o ekologiji. Večinoma so to oddaje in prispevki o ekoloških akcijah pobiranja smeti, ali oddaje, v katerih nastopajo samooklicani ekologi, ki nas učijo, kako ločevati odpadke. Pogosto besedo ekologija uporabljajo trgovci na prodajnih letakih. Upajo, da bodo izdelke lažje prodali, če jim bodo dodali pridevnik»ekološki«. Tak naziv večinoma podelijo izdelkom, ki so bolj varčni ali imajo zmanjšano količino izpustov v okolje, ali imajo na splošno manj za človeka škodljivih snovi. Včasih za»ekološke«okličejo tudi stare modele, da s tem povečajo zanimanje za izdelke, ki ne gredo več v promet. Ekološka so tako na primer vozila, sijalke, hladilniki, tudi posamezni izdelki za kozmetiko, prehrambni artikli. Vsi ti in podobni primeri namigujejo, da beseda ekologija ljudem očitno pomeni nekaj dobrega, nekaj pozitivnega, nekaj, kar je v vsakem primeru dobro imeti ali biti. Zakaj bi se sicer v medijih tako pogosto pojavljali. To, da je ekologija nekaj pozitivnega, nekaj, o čemer bi moral biti seznanjen vsak človek na tem planetu, pa je tudi vse, kar se o ekologiji lahko naučimo iz medijev. Vse ostalo je zavajanje. Ekologija je v resnici nekaj povsem drugega od prej naštetih primerov. Od kar je Ernest Haeckel ekologijo prvič opredelil kot znanstveno vedo, pravi ekologi na zlorabo besede ekologija v ekonomske in politične namene opozarjajo že skoraj 150 let. 7

8 Raziskovanje življenja Ernest Haeckel je bil nemški zdravnik, ki se je kasneje izpopolnil v znanju biologije. Bil je eden najbolj vnetih zagovornikov Darwina in njegove teorije o naravnem izboru. Leta 1866 je bil prvi, ki je ekologijo opredelil kot znanstveno vedo. Po njegovem ekologija preučuje organizme v povezavi z njihovim okoljem. Slika 1.1: Ernest Haeckel, oče ekologije 1. 1 Ekologija preučuje organizme v okolju Ekologija nima s smetmi, varčnimi stroji ali zdravo hrano prav nič skupnega! Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje organizme v njihovem okolju. Predvsem jo zanima kako se organizmi prilagajajo na spremembe v okolju, da imajo lahko dovolj potomcev, ki bodo nadaljevali njihovo vrsto. Okolje je v ekologiji sestavljeno iz treh delov: iz fizičnega prostora, neživih in živih dejavnikov. Neživi dejavniki določajo osnoven okvir razmer, na katere morajo biti organizmi prilagojeni, če želijo preživeti. Organizmi neke vrste, ki so prilagojeni na temperaturne razmere med 10 C in 20 C, lahko preživijo le, če je temperatura znotraj tega razpona. Ali bodo organizmi kljub prilagojenosti na nežive dejavnike tam tudi dejansko živeli, je odvisno od ostalih organizmov, s katerimi si delijo fizični prostor. Kljub temu, da so vsi dejavniki nežive narave znotraj razpona, ki omogočajo organizmu, da preživi, ga v okolju ne bo, če ga bo drug organizem uplenil ali pregnal. Sobivajoči organizmi, ki so del živih dejavnikov, so torej končen dejavnik, ki določa kje in kako posamezniki živijo (slika 1. 2). Slika 1. 2: Okolje v ekologiji je fizični prostor (gorsko jezero), neživi dejavniki (npr. temperatura pod lediščem, zahajajoče sonce) in vsi organizmi, ki sobivajo (na sliki race mlakarice). 8 ekologija izhaja iz grške besede»oikos«, ki pomeni dom oz. bivališče. Glede na to, da je ekologija ena izmed ved biologije, je oikos mišljen kot bivališče vseh živih organizmov, ne samo ljudi

9 Ekologija je znanstvena veda Okolje organizma je: 1. Fizičen prostor, v katerem organizmi živijo (jezero, območje, na katerem raste gozd, mesto, gora, otok, celina ). 2. Neživi (abiotski) dejavniki, ki okolju določajo njegovo fizikalno in kemijsko kvaliteto (toplota, količina padavin, režim padavin, oblika padavin, število meglenih dni, dolžina dneva in noči, moč sončevega sevanja, moč in smer vetrov, valovanje, potresi ) 3. Živi (biotski) dejavniki, ki jih predstavljajo vsi organizmi iste vrste in vsi organizmi drugih vrst. Pomembno pri tem je, da je s temi organizmi v stalnih ali vsaj občasnih odnosih (v ekologiji te odnose opisujemo kot tekmovalnost, plenjenje, zajedavstvo itd.). Zanimivost Pra-ekologi Čeprav je ekologija v primerjavi z matematiko, fiziko, biologijo in kemijo zelo mlada veda, so se ljudje z ekologijo podzavestno ukvarjali že bistveno prej, preden so se naučili računati, mešati različne snovi, še preden so se začeli artikulirano sporazumevati. Praljudje so morali proučiti lastnosti organizmov v okolju, da so lahko preživeli. Na primer, za organizme, ki so jih uporabljali za hrano, so morali vedeti kje se skrivajo in kako jih je najlažje ujeti, spoznati so morali, v katerih sezonah je hrane malo in je pred tem potrebno narediti zaloge. Torej so bili že praljudje neke vrste amaterski ekologi. Raziskovanje življenja Eden najznamenitejših ekologov vseh časov je bil Charles Darwin. Ker je njegov največji prispevek v znanosti povezan z razvojem organizmov od preprostih k bolj zapletenim oblikam, ga večina ljudi smatra za človeka, ki je odkril evolucijo. V resnici so o evoluciji in o tem, da vrste niso nespremenljive, temveč se razvijajo in spreminjajo, pisali že stari Grki več kot let pred Darwinom. Darwinov izjemen prispevek k znanosti in naravoslovju je odkritje mehanizma, kako evolucija poteka. Ta mehanizem je ekološki proces prilagajanja organizmov na spremenljive razmere okolja. Organizmi, ki so dobro prilagojeni na okolje, imajo največ potomcev in celotna vrsta se razvija v njihovi smeri. Darwin je bil torej po svojem delu pravi ekolog. Res pa tega niti sam ni vedel. Knjiga»O izvoru vrst z naravnim izborom«, v kateri je mehanizem opisal in ga podkrepil s številnimi primeri, je namreč izšla že leta 1859, torej sedem let pred Haecklovo opredelitvijo ekologije kot vede. Nobena skrivnost ni, da je Haeckel to naredil prav pod vplivom znamenite Darwinove knjige. Slika 1.3: Charles Darwin, prvi med ekologi 9

10 1. 2 Naloga ekologov ni skrb za naravo, temveč skrb za ljudi, toda V ospredju preučevanja ekologov so vedno in samo organizmi. Smeti in ekološki stroji so v ekologiji le del okolja, ki vpliva na organizme. Zato ekolog lahko preučuje vpliv smeti ali strojev na življenje organizmov, medtem ko pobiranje ali ločevanje smeti in izdelava varčnih strojev z ekologijo nima nobene povezave. Osnovna naloga ekologov je spoznavanje delovanja narave. Zmotno pa je mišljenje, da to počnejo prvotno zato, da bi lahko učinkovito varovali naravo. Osnovna naloga ekologov je skrb za človeka; da bomo ljudje kot vrsta na tem svetu dobro in dolgo živeli. Ker pa je človek del narave in ker so v naravi vse vrste povezane med sabo, bomo lahko poskrbeli zase le, če bomo dobro skrbeli tudi za naravo. Zato je razumljivo, da morajo ekologi dobro spoznati naravo in vse procese, ki potekajo v njej. Kaj je varovanje okolja, kaj varovanje narave in kje je tu mesto ekologije? Varovanje okolja je niz ukrepov in omejitev, s katerimi skušamo ohraniti okolje primerno za bivanje ene same vrste, človeka. Varovanje narave je niz ukrepov in omejitev, s katerimi skušamo ohraniti okolje primerno za bivanje vseh vrst, ki tam živijo, od enoceličarjev, rastlin, do živali. Ukrepi varovanja okolja in ukrepi varovanja narave izhajajo drug iz drugega, kljub temu pa so si včasih nasprotujoči. Z varovanjem okolja lahko poslabšamo bivalne razmere drugim vrstam in obratno. Ekologija kot uporabna znanstvena veda preučuje delovanje narave z namenom, da bi znali ljudje ukrepe za varovanje okolja izvesti tako, da bi pri tem prekršili čim manj pravil, s katerimi varujemo naravo. V nasprotnem zaradi spremenjene narave ne bomo mogli varovati niti okolja. Zanimivost Človek se bori proti poplavam, ker mu lahko ogrozijo njivo ali dom. S protipoplavnimi ukrepi vpliva na nekatere vrste, ki živijo le-tam, kjer reka redno poplavlja in nikjer drugje. Urejanje rečne struge z namenom preprečevanja poplav je zato ukrep varstva (človekovega) okolja in je v tem primeru v nasprotju s prizadevanji varstva narave, ki se zavzema, da bi ohranili vse vrste, tudi tiste, ki živijo v poplavnem pasu reke. Varstvo okolja in varstvo narave sta torej dva različna pojma in ju ne smemo enačiti! Varovanje okolja in varovanje narave pa imata lahko tudi iste cilje. Recimo, ko govorimo o zmanjševanju izpustov strupenih snovi iz dimnikov, kanalizacije in podobno. Slika 1. 4: Z varovanjem okolja (na primer uravnavanje reke) pogosto škodimo naravi Ekologija se povezuje z drugimi vedami Ker so v ekologiji objekt preučevanja živa bitja, jo štejemo za eno izmed ved biologije. Probleme v ekologiji odkrivamo z neposrednim opazovanjem v naravi, razlagamo jih s pomočjo drugih bioloških ved, kot so: fiziologija, morfologija, etologija, genetika, evolucija itd. Vse ugotovitve, ki jih biologi spoznavajo in opisujejo, dobijo svoj pomen šele, ko jih razloži ekologija. Pomen različnih struktur, organov in telesnih oblik pri organizmih ugotovimo šele ko ugotovimo, kako le-ti organizmom pomagajo v okolju preživeti. Pomen različnih etoloških odzivov organizmov ugotovimo šele, ko jih povežemo z vplivi okolja. Pomen razvoja vedno novih in novih vrst

11 Ekologija je znanstvena veda spoznamo šele, ko spoznamo odnose med posameznimi vrstami ter vrstami in okoljem. Ekologi pa ne najdejo vseh odgovorov znotraj biologije, zato si pomagajo tudi z drugimi vedami. Ekologi si pomagajo z znanji drugih naravoslovnih pa tudi družboslovnih ved. Ekologi za nasvet vprašajo kolege geografe, meteorologe, geologe, oceanografe, fizike, matematike, kemike, pa tudi sociologe, ekonomiste itd. Povzetek Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje organizme v njihovem okolju. Okolje organizmov je fizični prostor, v katerem živijo, neživi dejavniki, ki prevladujejo v prostoru in živi dejavniki, to so vsa živa bitja, s katerimi si organizem deli prostor. Osnovna naloga ekologov je spoznavanje delovanja narave. V ospredju njihovega preučevanja so vedno živa bitja, predvsem njihov odnos do okolja. Preučujejo jih zato, da bi s spoznanji omogočili, da bomo ljudje kot vrsta dobro in dolgo živeli, saj ljudje brez drugih vrst na planetu ne moremo preživeti. Ker je odnos organizmov do okolja zelo kompleksen, se pri delu povezujejo z znanstveniki drugih ved. Preveri, kaj znaš 1. Kaj je ekologija? 2. Naštej kaj vse smatramo za okolje organizmov! Za vsako naštej nekaj primerov in jih razloži. 3. Opiši pomen narave za človeka in razmisli, ali lahko ljudje preživimo brez narave. 4. Mehanik lahko popravi motor v avtu le, če ve, kako deluje. Ali lahko ljudje varujemo naravo ne da bi vedeli kako deluje? Razloži. 5. Opiši razliko med varovanjem okolja in varovanjem narave. 6. Ali je ekologija ena izmed ved geologije? Razloži, zakaj ne. 7. Naštej vsaj pet bioloških ved poleg ekologije in razloži s čim se ukvarjajo (lahko si pomagaš z internetom). 8. Ekologija preučuje organizme v okolju. Razmisli, kako lahko ekologu koristi povezava z meteorologom, z geologom, s kemikom. etologija biološka veda, ki preučuje vzorce obnašanj pri živalih fiziologija biološka veda, ki preučuje življenjske procese v organizmih, predvsem na nivoju posameznih organov in tkiv morfologija biološka veda, ki preučuje obliko in zgradbo organizmov 11

12 2Ekologija preučuje naravo na več organizacijskih nivojih 2.1 Živi sistemi so hierarhično organizirani 2.2 Različne vede se ukvarjajo z različnimi nivoji organiziranosti narave Narava je zgrajena hierarhično majhni delci se povezujejo v večje. Povezovanje majhnih delcev v večje spojine ne spreminja samo sestave, velikosti in oblike sestavljenih delov, temveč tudi njihovo funkcijo. S funkcijo mislimo predvsem na pomen teh snovi v naravi. Vsaka povezava delcev v neko višjo funkcionalno enoto je nov organizacijski nivo narave. Osnovni nivo preučevanja v ekologiji je populacija Živi sistemi so hierarhično organizirani Začnimo pri atomih, ki sodijo med ene najmanjših naravnih delcev. Atomi se med seboj povezujejo v molekule. Atomi ogljika (C) in atomi kisika (O) se lahko povežejo v molekulo ogljikovega dioksida (CO 2 ). Čisti ogljik v naravi najdemo v obliki trdnih snovi, kot sta grafit in diamant; kisik je v obliki plina. Medtem ko pomen ogljika, kot čistega elementa, za živo naravo ni zelo velik, je kisik bistveno bolj pomemben. Kisik pri aerobnih organizmih sodeluje v procesu dihanja. Ko se ogljik in kisik združita v molekulo, le-ta dobi nek povsem nov pomen, novo funkcijo. Ogljikov dioksid je nepogrešljiv v fotosintezi, saj je ena izmed snovi, iz katerih rastline delajo organske molekule, iz njih pa so sestavljeni vsi organizmi. 12 Slika 2.1: Shema organizacijskih nivojev narave od atomov do ekosistemov

13 Ekologija preučuje naravo na več organizacijskih nivojih Na naslednjem nivoju v naravi se različne molekule povežejo v celico. Celica je strukturna in funkcionalna enota vseh živih bitij. Celice so najmanjši del organizmov, ki jih obravnavamo kot žive, zato celice pogosto imenujemo osnovni gradbeni element življenja. Celico v osnovi sestavlja celična membrana in notranjost, ki je zapolnjena s citoplazmo, organeli in ostalimi prosto plavajočimi snovmi. Na naslednjem nivoju se celice povezujejo v tkivo. Tkiva so skupki istovrstnih, med sabo povezanih celic. Tkiva imajo drugačno funkcijo v naravi, kakor so jo imele posamezne celice, iz katerih so sestavljena. Na še višjem nivoju se tkiva združujejo v organ. Srce vretenčarjev je organ, sestavljeno je iz mišic, ožilja, živčevja in še kakšnih drugih tkiv. Več različnih organov je med sabo povezanih v samostojen organizem. Čeprav so vsi organizmi tako ali drugače povezani, se po hierarhičnem vrstnem redu najprej povezujejo v populacijo. Populacije se povezujejo naprej v vrsto, več različnih vrst, ki sobivajo, tvori združbo, združbe so povezane v biom, vsi biomi na planetu, torej prav vsa živa bitja na Zemlji, od bakterij do največjih dreves in vretenčarjev, so povezani v biosfero. Biosfera je na Zemlji najvišja organizacijska raven narave, to so vsa živa bitja Različne vede se ukvarjajo z različnimi nivoji organiziranosti narave Z najnižjimi organizacijskimi nivoji, na katerih so atomi in molekule, se ukvarjata fizika in kemija. Z nivojem tkiv in organov se ukvarjata medicina in fiziologija. Področje delovanja ekologije se začne na nivoju osebkov. Ekologija se torej ukvarja z organizacijskimi nivoji organizmov, populacij, vrst, združb, biomov do biosfere. Kljub temu, da so organizmi najnižji organizacijski nivo, s katerim se ekologija ukvarja, pa niso tudi osnovna enota preučevanja. Osnovna enota preučevanja v ekologiji so populacije (več glej v poglavju o populacijah). Posamezni organizacijski nivoji v naravi se med seboj jasno ločijo. Za razumevanje delovanja narave pa je včasih potrebno poznati delovanje več nivojev hkrati in tudi zakonitosti stvari, ki jih sicer preučujejo zelo različne vede. Zaradi tega poznamo tudi vede, ki so kombinacija dveh ali več osnovnih ved. Ena izmed takšnih ved je biokemija, ki se ukvarja z atomi in molekulami v živih bitjih. Fizikalna kemija se ukvarja s fizikalnimi zakoni v kemijskih sistemih. Biogeografija raziskuje razširjenost živih bitij v prostoru in času. Biomehanika preučuje mehaniko živih bitij (aerodinamika, hidrodinamika, lokomocija ). Tudi znotraj ekologije ločimo nekaj različnih ved. Ekologija populacij se ukvarja s populacijami. Ekofiziologija se ukvarja s prilagajanjem organizmov na nežive dejavnike okolja. Fitocenologija se ukvarja z rastlinskimi združbami in zoocenologija z živalskimi združbami. Povzetek Narava je zgrajena nivojsko, od atomov in molekul na najnižjih nivojih do združb, biomov in biosfere na najvišjem. Ekologi preučujejo naravo od nivoja osebkov dalje, kljub temu pa osnovna enota preučevanja niso osebki, temveč populacije. Preveri, kaj znaš 1. Naštej nivoje organiziranosti v naravi in jih poveži z znanstvenimi disciplinami (katera se ukvarja s katerim nivojem). 2. Kaj je osnovni nivo preučevanja v ekologiji in zakaj? lokomocija izraz, ki pomeni premikanje, gibanje, hojo 13

14 3Osnovni pojmi v ekologiji Pri razlagi ekologije uporabljamo strokovne pojme: neživi dejavniki in živi dejavniki biotop, habitat, ekološka niša odnosi med vrstami in znotraj vrst biomasa, nekromasa populacija življenjska združba, ekosistem, biom, biosfera nasprotja fitnes pravilo minimuma Vsaka veda ima osnovne pojme, nekaj osnovnih razlag, brez katerih je razumevanje vede kot celote težavno ali skoraj nemogoče. Tudi pri ekologiji je tako. Nabor ekoloških pojmov, ki naj bi veljali za osnovne, pa vsak ekolog vidi nekoliko drugače. Odvisno od tega, s katerim področjem ekologije se ukvarja. Spodaj je naštetih nekaj pojmov, za katere avtorji tega učbenika menimo, da so nepogrešljivi za nadaljnje razumevanje besedil. Neživi dejavniki in živi dejavniki Ekologija preučuje organizme v okolju. Del okolja so neživi dejavniki in del živi dejavniki. Nežive dejavnike v ekologiji imenujemo tudi abiotski dejavniki, žive pa biotski dejavniki. 14 Slika 3.1: Organizmi so živi dejavniki okolja, vse ostalo so neživi dejavniki okolja.

15 Osnovni pojmi v ekologiji Ena izmed prevladujočih neživih kemijskih lastnosti morske vode, ki jo loči od celinske vode, je količina raztopljenih soli. Pomembne nežive fizikalne lastnosti v visokogorju, od katerih se ta območja ločijo od nižin, so: nizka temperatura, nizek zračni tlak in večja vetrovnost. Značilna neživa fizikalna lastnost podzemnih jam je popolna odsotnost svetlobe. Neživih dejavnikov okolja, ki vplivajo na življenje vrst, pa je še ogromno. Razmisli, poišči: Neživi dejavniki so posledica kemijskih in fizikalnih lastnosti okolja. Naštej jih nekaj! Živi dejavniki so posledica sobivanja organizmov in neposrednih ter posrednih odnosov med njimi. Pri tem so pomembni tako organizmi različnih vrst kot tudi organizmi iste vrste. Osnovni neposredni odnosi med organizmi v ekologiji so plenilstvo, tekmovalnost in sožitje. Veliko je v naravi tudi posrednih medvrstnih odnosov, ki so v ekologiji prav tako del živih dejavnikov okolja. Zelo pogosto se posredni odnosi pojavljajo v prehranjevalnih spletih. Zanimivost Posebna oblika odnosa, ki ga običajno tudi štejemo med žive dejavnike, je razgradnja teles poginulih organizmov. To je odnos med dvema organizmoma, od katerih je eden živ, drug pa mrtev. To je odnos, pri katerem živi organizmi uporabljajo mrtve kot vir hrane. Biotop, habitat, ekološka niša Vrste in populacije ne živijo kjerkoli na planetu, najdemo jih tam, kjer je splet vseh okoljskih razmer takšen, da lahko osebki v njih zadovoljijo vse svoje potrebe. Vrste, ki preživijo le v toplih razmerah, živijo v tistih delih planeta, kjer temperatura nikoli ni nizka. Splet vseh neživih dejavnikov, ki jih za dolgoročno preživetje vrsta potrebuje, imenujemo habitat ali bivališče. Ista ali zelo podobna kombinacija neživih dejavnikov v okolju pogosto ustreza več vrstam. Več vrst je prilagojenih na isti temperaturni razpon, zato lahko v določenem prostoru živi več vrst hkrati. Biotop imenujemo fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki, v katerem živijo različne vrste s podobnimi zahtevami do okolja. Slika 3.2: Kamnita puščava kot biotop, v katerem preživijo le redke vrste. Izraza habitat in biotop se lahko nanašata na isti prostor. A kadar govorimo o eni sami vrsti v tem prostoru in razmerah, v katerih živi, tej prostorski enoti rečemo habitat, kadar govorimo o več vrstah, ki si ta prostor delijo, pa biotop. 15

16 Primer Kdaj habitat, kdaj biotop? Gozd je lahko habitat ali biotop. Če preučujemo ali opisujemo gozdno rastlino ali žival, na primer risa, rečemo, da je gozd njegov habitat. Če preučujemo ali opisujemo vsa živa bitja, gozd imenujemo biotop. Gozd je habitat risa, hkrati pa je gozd biotop, v katerem živijo gozdne živali, med katerimi je najbolj ogrožena žival ris. Tako pri habitatu kakor tudi pri biotopu govorimo samo o fizičnem prostoru in neživih dejavnikih, ne pa tudi o živih dejavnikih okolja. Ko gozd opišemo kot habitat ali biotop, imamo pri tem v mislih, da je tam dokaj mračno, vlažno, hladno itd. Vse te nežive lastnosti gozda so v največji meri posledica dreves, ki dajejo gozdu razpoznaven pečat. Kljub temu pa drevesa sama, kot živi organizmi, niso del risovega habitata ali del gozda kot biotopa. Neživi dejavniki okolja določajo okvir, na katerega se morajo vrste prilagoditi, če želijo v tem okolju preživeti. Ali bodo razmere dejansko ugodne za njih, pa ni odvisno samo od neživih dejavnikov. Zelo pomembni pri tem so tudi živi dejavniki, druge vrste, ki v prostoru sobivajo. Celoten splet razmer v okolju, kjer vrsta živi, vključno z živimi dejavniki, opisuje ekološka niša. Ekološka niša so torej vsi dejavniki v okolju, ne samo neživi, temveč tudi živi, ki opredeljujejo prostor, v katerem vrsta živi. Ekološka niša je podobno kakor habitat opredeljena za vsako posamezno vrsto in ne za celotno združbo, kakor je opredeljen biotop. Ris ima svojo ekološko nišo, tudi smreka, gozdne živali pa ne. Slika 3.3: Ris (Lynx sp.); taksonomska uvrstitev; sesalci (Mammalia), zveri (Carnivora), mačke (Felidae) Odnosi med vrstami in znotraj vrst Pomemben dejavnik, ki organizmom določa razmere za življenje v okolju, so odnosi med živimi bitji. Imenujemo jih tudi živi dejavniki okolja. Na posamezne osebke v okolju vplivajo tako osebki, ki pripadajo isti vrsti (znotrajvrstni živi dejavniki okolja ali odnosi), kakor tudi osebki, ki pripadajo drugim vrstam (medvrstni živi dejavniki okolja ali odnosi). Med vrstami se običajno lahko razvijejo vse oblike odnosov, kar jih v naravi poznamo, od plenjenja in tekmovanja do sobivanja in posrednih odnosov. Med osebki iste vrste sta pomembna predvsem dva odnosa, tekmovanje in razmnoževanje. Odnosa imata različne zakonitosti, oba skupaj pa sta osnova trajnega preživetja vrste v prostoru. Slika 3.4: Plenilski odnos med dvema vrstama. Ptica čebelar (Merops apiaster) je uplenila škržada (Cicada sp.). Taksonomska uvrstitev ptice: ptice (Aves), vpijati (Coraciformes). Taksonomska uvrstitev škržada; žuželke (Insecta), škržadi (Cicadidae). Slika 3.5: Razmnoževanje sodi v skupino znotrajvrstnih odnosov. Na sliki kačji pastir vrste modri bleščavec (Calopteryx virgo); taksonomska uvrstitev: žuželke (Insecta), kačji pastirji (Odonata) 16

17 Biomasa, nekromasa Osnovni pojmi v ekologiji Pojma biomasa in nekromasa sta pomembna predvsem, ko obravnavamo naravo na nivoju združb, ko nas zanima pretok energije in kroženje snovi po ekosistemih. Od organske snovi, ki jo naredijo primarni proizvajalci, živijo vsa živa bitja na planetu. Vsa organska snov, ki jo živa bitja nakopičijo v svoji telesih, imenujemo biomasa (običajno med biomaso vključujemo tudi tisto neživo in anorgansko snov, ki je sestavni del živih teles, kot so npr. kopita, lasje, lubje ipd.). Biomasa je torej vsa snov v živih organizmih. V trenutku, ko živo bitje pogine, je v njem še vedno vsa snov, ki je bila prisotna, ko je še živelo, a ker organizem ni več živ, jo imenujemo nekromasa. Nekromasa je torej vsa snov, ki se nahaja v mrtvih organizmih. Čeprav imata vsaj v začetku, ko organizem pogine, biomasa in nekromasa povsem identično kemijsko sestavo in obliko, je njun pomen v naravi različen. Biomasa je osnova prehranjevalnih verig, do biomase lahko organizmi pridejo le s plenjenjem. Nekromasa je osnova dekompozicije. Organizmi do nekromase pridejo, ne da bi jo morali prej upleniti, saj organizmi, v katerih se nahaja, niso več živi. Slika 3.6: Živo drevo ima biomaso. Slika 3.7: Mrtvo drevo ima nekromaso. Populacija Populacija je skupina organizmov iste vrste, ki živijo v istem prostoru ob istem času. Je osnovna enota preučevanja v ekologiji. Načeloma imajo vsi osebki (enega spola) v populaciji možnost izmenjave genov z vsemi osebki (drugega spola) v isti populaciji. V praksi pa imajo eni osebki vedno več možnosti izmenjave genov kakor drugi, ker živijo bližje drug drugemu ali se bolj privlačijo. Zato imajo običajno posamezne vrste v naravi več bolj ali manj ločenih populacij, le redko ima celotna vrsta eno samo populacijo. V kolikor so populacije iste vrste med seboj ločene dolgo časa (več tisočletij), iz njih postopoma nastanejo nove vrste. V populacijah potekajo osnovni ekološki procesi, ki populacije oblikujejo. To so rodnost, umrljivost, Slika 3.8: Populacija regrata (Taraxacum officinale) na travniku; taksonomska uvrstitev: dvokaličnice (Magnoliopsida), košarnice (Asteraceae) priseljevanje in odseljevanje. Obliko populacij opišemo s populacijskimi parametri. To so število osebkov, gostota, razširjenost, starostna struktura, spolna struktura itd. (več glej v poglavju o populacijah). biomasa v ekologiji je to vsa snov, ki se nahaja v živih organizmih, zato ima predpono bio (»bios«= grška beseda za življenje). V vsakdanji rabi ima izraz biomasa povsem drug pomen. Pomeni vso odmrlo organsko snov (razen fosilnih snovi), ki jo ljudje uporabljamo za pridobivanje energije ( les, lubje ) nekromasa v ekologiji je to vsa mrtva organska snov (»nekros«= grška beseda za truplo) dekompozicija razgradnja mrtve organske snovi na njene sestavne dele 17

18 Življenjska združba, ekosistem, biom, biosfera Biotop je splet vseh neživih dejavnikov v okolju, ki določajo, da nekatere vrste preživijo, druge pa ne. Vse vrste, ki v tem okolju živijo, imenujemo življenjska združba ali biocenoza. Kadar obravnavamo življenjsko združbo skupaj z neživimi dejavniki okolja (z biotopom), jo imenujemo ekosistem. Ekosistem so torej vse vrste v nekem zaključenem okolju skupaj z vsemi neživimi dejavniki. Nekaj primerov ekosistemov: gozd, travnik, jezero, potok, podzemna jama itd. Meja med dvema ekosistemoma je običajno tam, kjer se na kratki razdalji bistveno spremeni sestava vrst (življenjska združba), ki tam bivajo. Sestava vrst se spremeni zato, ker se spremenijo razmere, ki jih določajo neživi dejavniki. Biom je združba živih bitij, ki nastane pod vplivi okolja zaradi različne geografske širine. Biomi so zelo velike naravne enote in v njih najdemo več različnih ekosistemov. Velik del Evrope, Azije in Amerike v zmerno toplem podnebnem pasu pripada biomu listopadnih gozdov, na severu planeta sta bioma tundre in tajge, v tropskih krajih vseh celin, kjer je dosti dežja, je biom tropskih gozdov, kjer je dežja manj, je biom savan, in kjer je dežja najmanj, je biom puščav. Različni biomi nastanejo tudi kot posledica sprememb okolja zaradi nadmorske višine. Različne biome ločimo tudi v oceanih. Na Zemlji organizmi večinoma živijo v tanki plasti nad in pod zemeljsko (morsko) površino. Ker je Zemlja bolj ali manj okrogle oblike, vsa živa bitja s skupnim izrazom imenujemo tudi biosfera. Biosfera so torej vsi biomi, vse vrste v ekosistemih, vsa Slika 3.9: Travnik kot ekosistem živa bitja na planetu, skratka biosfera je»vse živo«! Primer Tropski gozdovi kot primer bioma Povsod na planetu so se pod ekvatorjem zaradi podobnih razmer (visoka temperatura, majhne sezonske spremembe temperatur, pogoste padavine ) razvili tropski gozdovi. A vrste, ki živijo v ameriških tropskih gozdovih, so druge kakor vrste, ki živijo v afriških ali azijskih tropskih gozdovih. Celine so že dolgo med sabo ločene z oceani, zato so se živa bitja na njih razvijala ločeno nastale so različne vrste. V ameriških pragozdovih živijo na primer lenivci, v afriških gorile in šimpanzi, v azijskih orangutani in giboni. Ker pa so se na vseh celinah vrste morale prilagoditi na podobne razmere, ki jih ustvarja tropski gozd, so njihove prilagoditve na okolje podobne. Od omenjenih živali so vsi dobri plezalci in si pri plezanju pomagajo z dolgimi sprednjimi okončinami. Slika 3.10: Lenivec (Pilosa sp.) iz ameriškega pragozda, šimpanz (Pan troglodytes) iz afriškega pragozda in orangutan (Pongo sp.) iz azijskega pragozda. Taksonomska uvrstitev lenivca: sesalci (Mammalia), lenivci (Pilosa); šimpanza in orangutana: sesalci (Mammalia), prvaki (Primates). 18

19 Osnovni pojmi v ekologiji Primer Kdaj biotop in kdaj ekosistem? Gozd je biotop, v katerem živijo gozdne vrste. Z izrazom biotop opišemo vse nežive dejavnike v gozdu. Vse vrste, ki živijo v gozdu, imenujemo gozdna združba ali biocenoza. Biotop in biocenozo, torej nežive dejavnike prostora in vsa živa bitja skupaj, imenujemo ekosistem. Če opredelimo gozd kot ekosistem, želimo poudariti, da tam živijo vrste, ki so prilagojene na gozdne razmere in da z okoljem živijo v dinamičnem ravnovesju. Nasprotja Dolgo so bili ekologi prepričani, da vsak osebek, vsaka populacija in vsaka vrsta stremijo po neomejenem izboljševanju svojih lastnosti. Tak cilj bi jim omogočil, da bi imeli vsako leto ogromno potomcev, ki bi bili vsi že ob rojstvu močni in dobro razviti in bi dolgo živeli. Kasneje se je izkazalo, da v resnici vsak povečan uspeh vrste zaradi izboljšanja ene lastnosti pomeni istočasno zmanjšan uspeh zaradi druge lastnosti, ki je s prvo povezana. Vsak organizem lahko na primer za razmnoževanje nameni le toliko energije in snovi, kolikor ju ima za to na razpolago. Če ima naenkrat veliko potomcev, to pomeni, da se bodo skotili majhni in slabo razviti. Če ima naenkrat malo potomcev, se bodo skotili veliki in dobro razviti, saj bo vsak že pred rojstvom dobil od staršev več energije in snovi. Izboljšanje možnosti za dolgoročno preživetje vrste na eni strani torej (več potomcev naenkrat) pomeni hkrati tudi poslabšanje možnosti za dolgoročno preživetje vrste na drugi strani (potomci so manj razviti in več jih pogine, preden se sami razmnožijo). Razvoj organizmov tako nikoli ni golo izboljševanje lastnosti, temveč stalno iskanje najugodnejših kompromisov med lastnostmi, ki so si v nasprotju. število mladičev Primer velikost mladičev Nasprotje med številom in velikostjo potomcev Nasprotja matematično opišemo z obratnim sorazmerjem in jih lahko predstavimo v navadnem dvodimenzionalnem grafu. Samica goža običajno znese v gnezdo med 5 in 10 jajc. Število jajc v gnezdu imenujemo tudi velikost legla. Kadar je leglo majhno, so mladiči, ko se izvalijo, večji kot pri samicah, ki imajo veliko leglo. Število jajc v gnezdu in velikost potomcev ob izvalitvi sta si v nasprotju. Slika 3.11: Nasprotja v naravi delujejo po principu prevesne gugalnice. Položaj na eni strani se lahko spremeni le ob sočasni spremembi na drugi strani. velikost legla majhna velika Slika 3.12: Število in velikost mladičev ob rojstvu sta v obratnem sorazmerju. Če ima samica veliko mladičev, so majhni, če jih ima malo, so veliki. To v ekologiji imenujemo nasprotje. velika majhna velikost mladičev biocenoza»bios«je grška beseda za življenje,»koinos«je grška beseda za skupaj biosfera»bios«je grška beseda za življenje,»sphaira«je grška beseda za kroglo, žogo 19

20 Fitnes Slika 3.13: Število mladičev v gnezdu je eden izmed pokazateljev fitnesa. Ptica šmarnica (Phoenicurus ochruros) z malo mladiči v gnezdu ima manjši fitnes kakor ptica iste vrste z več mladiči v gnezdu; taksonomska uvrstitev: ptice (Aves), pevci (Passeriformes), drozgi (Turdidae). Fitnes (ali zmogljivost) je dolgoročna uspešnost posameznih vrst, populacij ali osebkov. Fitnes v ekologiji opisujemo kot prispevek k ohranitvi vrste. Organizmi z velikim fitnesom veliko prispevajo k ohranitvi vrste in sicer tako, da imajo veliko uspešnih potomcev, ki preživijo in imajo tudi sami veliko uspešnih potomcev. Organizmi z majhnim fitnesom imajo malo potomcev, če jih imajo veliko, le-ti poginejo, še preden se razmnožijo. Najmanjši fitnes imajo organizmi, ki nimajo potomcev in k ohranitvi vrste ne prispevajo nič. V osnovi na fitnes vplivata rodnost in umrljivost. Različne vrste prispevajo k ohranitvi vrste na različne načine. Ene tako, da imajo veliko potomcev, med katerimi jih vsaj nekaj preživi, razmnoži in nadaljuje vrsto. Druge tako, da imajo malo potomcev, za katere skrbijo, tako da vsi preživijo, se razmnožijo in nadaljujejo vrsto. Tretje tako, da živijo dolgo časa in zaradi tega ne potrebujejo veliko potomcev, ki bi jih nasledili itd. Pravilo minimuma Kakor vsaka veda ima tudi ekologija nekaj pravil in zakonov. Zelo uporabno je pravilo minimuma, ki ga po nemškem kemiku, ki ga je opisal, včasih imenujemo tudi Liebigovo pravilo. Pravilo poudarja pomen omejujočih dejavnikov v naravi. Število osebkov v populaciji vsake vrste je odvisno od dejavnikov v okolju. Dejavniki so vse snovi in vse razmere, ki omogočajo tem osebkom, da preživijo: hrana, voda, prostor, pa tudi število spolnih partnerjev, lahko tudi število sobivajočih vrstnikov itd. Kljub temu, da so organizmi odvisni od vseh dejavnikov, pa bo število v populaciji vedno odvisno od enega samega, od tistega, ki ga je v okolju relativno, glede na potrebe, najmanj. V kolikor se količina tega dejavnika poveča, postane omejujoč naslednji v vrsti dejavnikov. Primer Relativnost potrebe Rastline za rast in preživetje potrebujejo veliko vode, veliko svetlobe, veliko ogljikovega dioksida ter precej manjšo količino nekaterih drugih snovi (npr. železa, magnezija, žvepla itd.). Tudi če bodo imele rastline na območju dovolj vode, svetlobe in plina, ne bodo uspevale, če ne bodo imele na razpolago tudi dovolj magnezija. Magnezij je v tem primeru omejujoč dejavnik rasti. Odvisnost od dejavnika, ki ga primanjkuje, ne glede na njegovo absolutno količino v okolju, imenujemo relativnost potrebe. 20

21 Osnovni pojmi v ekologiji Povzetek Neživi dejavniki so fizikalno-kemijske lastnosti okolja. Živi dejavniki okolja so živa bitja, ki sobivajo. Habitat je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki, v katerem določena vrsta živi in se razmnožuje. Biotop je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki, v katerem živijo različne vrste s podobnimi zahtevami do okolja. Ekološka niša so vsi dejavniki, tako neživi kakor tudi živi, ki opredeljujejo prostor, v katerem vrsta živi. Odnose med vrstami imenujemo živi dejavniki okolja. Ločimo znotrajvrstne in medvrstne odnose. Biomasa imenujemo vso snov, ki se nahaja v živih organizmih. Nekromasa imenujemo vso snov, ki se nahaja v poginulih organizmih ali v odpadnih delih njihovih teles. Populacija je osnovna enota preučevanja v ekologiji. To je skupina organizmov iste vrste, ki živijo v istem prostoru in ob istem času ter med sabo izmenjujejo gene. V praksi določimo meje populacije poljubno, glede na to, kaj želimo s tem povedati. Pomembno je le, da pri tem ne prekršimo pravila, zapisanega v prejšnjem stavku. Življenjska združba imenujemo skupino vrst, ki imajo podobne zahteve do okolja in zato živijo v skupnem prostoru. Ekosistem so vse vrste iz življenjske združbe skupaj z vsemi neživimi dejavniki v tem okolju. Biom je združba živih bitij, ki nastane pod podobnimi vplivi okolja na območjih z isto geografsko širino ali območjih z isto nadmorsko višino. Biosfera so vsa živa bitja na planetu Zemlja. Vsak organizem lahko pridobi zase le končno količino energije. Za to končno količino energije v njegovem telesu tekmujejo različni procesi (rast, razmnoževanje, premikanje itd.). V kolikor za en proces organizem porabi več energije, je za ostale procese ostane manj, kar v ekologiji imenujemo nasprotje. Nasprotja so neke vrste kompromisi. Fitnes je prispevek, ki ga ima vsak osebek k dolgoročnemu nadaljevanju vrste. Odvisen je od števila novorojenih osebkov, njihove življenjske dobe in rodnosti. Vsak organizem v okolju uspeva le tako dobro, kolikor mu to omogoča dejavnik (snov ali energija), ki ga je glede na njegove potrebe najmanj. To v ekologiji imenujemo pravilo minimuma. Preveri, kaj znaš 1. Kaj so neživi in kaj živi dejavniki okolja? Naštej jih nekaj. 2. Kaj je biotop, kaj habitat in ekološka niša? V čem se pojem habitat loči od pojma biotop? 3. Kaj so odnosi znotraj vrste in odnosi med vrstami? 4. Opiši razliko med biomaso in nekromaso. 5. Kaj je populacija? 6. Kaj je življenjska združba, kaj ekosistem, kaj biom in kaj biosfera? 7. Opiši pomen nasprotij v naravi. 8. Kaj je fitnes? 9. Kaj nam pove pravilo minimuma? 21

22 4Organizmi v okolju 4.1 Za življenje je potrebna energija 4.2 Neživi dejavniki okolja določajo osnovne življenjske razmere za organizme 4.3 Pestrost organizmov na Zemlji je neizmerna 22 Poznamo več izrazov za najmanjšo enoto v naravi, ki je sposobna samostojnega življenja, in sicer organizem, osebek, živo bitje, individuum. Organizem je mikroskopsko majhna, brezjedrna celica prokarionta, organizem je enocelično telo planktonske alge, organizem je večcelično telo zelenega trdoživa, organizem je več ton težko telo sinjega kita ali sekvoje. Več podobnih organizmov se povezuje v populacije. Za vse organizme je značilno, da v njih prepoznamo procese, s katerimi opisujemo življenje. Ti procesi so rast in razvoj, presnova snovi iz ene v drugo obliko, produkcija novih celic v svojem telesu, razmnoževanje, odzivi na dražljaje itd. Ker je za vse procese potrebna energija, vsi organizmi za preživetje potrebujejo stalen dotok energije. Viri so različni.

23 4. 1 Za življenje je potrebna energija svetloba fotoavtotrofi organska snov heterotrofi anorganska snov kemoavtotrofi Slika 4.1: Osnovni načini pridobivanja energije (puščice) in osnovni tipi organizmov (kvadrati) 4. 2 Organizmi imajo notranje in zunanje okolje Organizmi v okolju V osnovi organizmi energijo za življenje dobijo neposredno iz svetlobe ali z razgradnjo anorganske ali organske snovi. Organizme, ki organsko snov naredijo iz anorganske, imenujemo avtotrofi. Del organizmov energijo za proizvodnjo organske snovi dobi od sonca in jih imenujemo fotoavtotrofi (npr. zelene rastline). Proces proizvodnje organske snovi s pomočjo sonca imenujemo fotosinteza. Del organizmov energijo za proizvodnjo organske snovi dobi z razgradnjo anorganskih snovi. Te organizme imenujemo kemoavtotrofi (nekatere bakterije). Proces proizvodnje organske snovi s pomočjo energije iz anorganske snovi imenujemo kemosinteza. Heterotrofni organizmi dobijo energijo iz že narejene organske snovi. Zato so vsi heterotrofni organizmi življenjsko povsem odvisni od avtotrofov, ki te organske snovi v osnovi naredijo. Heterotrofni organizmi so živali, glive, bakterije in nekatere zajedavske rastline. Vsi procesi v organizmih temeljijo na različnih biokemijskih reakcijah. Značilnost biokemijskih reakcij je, da v določenih razmerah potečejo hitro in učinkovito, v drugih pa počasi, energetsko potratno ali pa sploh ne potečejo. Vsi organizmi se zato trudijo, da bi bile razmere v njihovih telesih čim bližje tistim, pri katerih reakcije potekajo najbolj učinkovito. Prostor znotraj organizmov, v katerih potekajo te reakcije, imenujemo notranje okolje organizmov. V zunanjem okolju, to je okolje, v katerem organizmi živijo, se razmere običajno stalno spreminjajo, kar za potek biokemijskih reakcij ni ugodno. Prilagajanje na okolje je tako v osnovi težnja organizmov, da bi v spremenljivih razmerah zunanjega okolja ohranjali za biokemijske reakcije čim bolj optimalne in nespremenljive razmere v svojem notranjem okolju. Vrstam, ki to uspe, rečemo, da so prilagojene na svoje okolje. Zanimivost Notranje okolje organizmov se nahaja znotraj njihovega telesa. Zunanje okolje organizmov je vse, kar je zunaj njihovega telesa in s čemer tudi pridejo v stik. Morje ni del zunanjega okolja kozoroga, ki je alpska žival, medtem ko je morje del zunanjega okolja severnega medveda, ki je odvisen od hrane, ki živi v morju, in pogosto tudi plava v morju. Notranje okolje organizmov je od zunanjega ločeno s kožo (vretenčarji), hitinskim oklepom (nevretenčarji), celično steno (rastline), plazmalemo (enoceličarji) itd. Ekologija med drugim preučuje mehanizme, s katerimi organizmi v spremenljivem zunanjem okolju ohranjajo čim bolj stabilno notranje okolje. Slika 4.2: Kozorog (Capra ibex); taksonomska uvrstitev: sesalci (Mammalia), sodoprsti kopitarji (Artiodactyla) 23

24 4. 3 Neživi dejavniki okolja določajo osnovne življenjske razmere za organizme Ekologija je veda, ki preučuje organizme v okolju. Del okolja vsakega organizma so vsi neživi dejavniki, ki vplivajo nanj. Neživi dejavniki so fizikalno-kemijske lastnosti okolja v vseh možnih oblikah in v vsej svoji spremenljivosti. Nekaj primerov fizikalnih in kemijskih dejavnikov okolja FIZIKALNI DEJAVNIKI OKOLJA vetrovi tokovi toplota vlaga in padavine svetloba tip osredja (voda ali zrak) zračni, vodni tlak KEMIJSKI DEJAVNIKI OKOLJA ionska sestava vode (slanost, kislost, trdota vode) prisotnost različnih mineralov in spojin v okolju Vsak izmed dejavnikov običajno vpliva na organizme večplastno. Padavine: na organizme vpliva količina padavin (koliko mm na kvadratni meter), vzorec razporeditve padavin (ali so deževne zime ali poletja) in oblika padavin (dež, sneg, toča...). Svetloba: na organizme vpliva kot vir energije, ki se vgradi v organsko snov, kot vir toplote, kot vir škodljivih UV-žarkov, kot jakost in režim sevanja itd. Slika 4.3: Bor (Pinus sp.), ki so mu močni vetrovi pomagali oblikovati krošnjo; taksonomska uvsrtitev: iglavci (Pinophyta), borovke (Pinaceae). Zanimivost Povezava biotopa in biocenoze Ko govorimo o gozdu kot biotopu, mislimo pri tem na značilne nežive razmere v gozdu. Poleti je to majhna osvetljenost, visoka vlažnost in nizke temperature. V takšnih razmerah živijo le vrste, ki so prilagojene na razmere z malo svetlobe, visoko vlažnostjo in nizko temperaturo. Takšnih vrst je več, in ker vse živijo le v gozdu, jih s skupnim imenom opišemo kot biocenoza gozda. Predstavniki biocenoze v gozdnem biotopu so: podlesna vetrnica, veverica, črna žolna. Vsak biotop na Zemlji ima svojo značilno biocenozo. Neživi dejavniki določajo osnovne življenjske razmere za organizme s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo. Nekateri organizmi preživijo v okolju, kjer je kisik prisoten, drugi, kjer ga ni. Nekateri dejavniki določajo osnovne življenjske razmere za organizme s svojo spremenljivostjo. Organizmi npr. preživijo le v določenem razponu dejavnika, npr. med 10 C in 30 C, izven tega območja pa ne. Nekateri neživi dejavniki delujejo sinergistično, kar pomeni, da je kombiniran vpliv dveh dejavnikov, ki na organizem delujeta istočasno, nekajkrat večji od posameznega vpliva. Z vsemi temi lastnostmi neživi dejavniki vplivajo na to, ali bo vrsta v okolju prisotna ali ne in tudi kako uspešna bo. Slika 4.4: Drevesa in ostale rastline ter živali so del biocenoze, svetloba in vlaga (megla) pa del biotopa gozda. 24

25 4. 4 Pestrost organizmov na Zemlji je neizmerna Organizmi v okolju V vsaki vrsti potekajo življenjski procesi nekoliko drugače in vsaka se zato na okolje prilagaja nekoliko drugače. Zato imamo na Zemlji tako veliko pestrost življenja. Nekatere vrste rastejo in se razvijajo le v okviru ene same celice in nikoli ne zrastejo v večcelično telo. Druge živijo življenje enoceličarja le kratek čas, ob oploditvi, ves preostali čas pa kot večcelična bitja. Nekatere proizvajajo organske snovi same iz anorganskih snovi (avtotrofi), druge znajo proizvajati organske snovi le, če jih že dobijo v eni izmed organskih oblik (heterotrofi). Ene vrste se razmnožujejo samo spolno (za preživetje sta torej potrebna najmanj dva, različnega spola!), druge samo nespolno, z delitvijo celic, tretje oba načina kombinirajo. Ene vrste živijo v vodi, druge na kopnem. Ene za preživetje potrebujejo kisik, druge preživijo tudi brez kisika. Ene se čez zimo umaknejo v podzemlje, druge odletijo v tople kraje. Nekatere vrste, čeprav sposobne samostojnega življenja, povečajo verjetnost preživetja v okolju tako, da se povežejo v tako imenovane superorganizme, ki jih v zoologiji imenujemo tudi kormi. Tak primer so korale in spužve. Vse te razlike so nastale kot prilagoditve organizmov na okolje. Zanimivost Razvojni krog korale Ob oploditvi se spolna celica korale razvije v ličinko, imenovano planula, ki prosto plava po vodi. Ko se ličinka dotakne tal, se razvije v polip, ki je samostojen organizem. Iz polipa z nespolnim razmnoževanjem rastejo novi polipi, ki so vsi lahko samostojni organizmi, a vseeno vse življenje ostanejo skupaj. Skupino identičnih organizmov, ki rastejo drug iz drugega po principu kloniranja, imenujemo korm. Razvejane korale, ki jih vidimo v morju, so torej kormi in ne posamezni organizmi. Včasih lahko posamezni organizmi v kormu prevzamejo različne naloge in se zaradi tega tudi nekoliko drugače razvijejo. zigota se deli delitev celice se prične 1 2 uri po oploditvi oditvi razvije se ličinka planula odrasla korala ličinka se pritrdi na podlago polip korm prične rasti 25

26 Povzetek Vsi organizmi za preživetje potrebujejo energijo in organsko snov. Nekateri organsko snov naredijo sami, s pomočjo anorganske snovi in energije sonca (avtotrofi), drugi preživijo le, če dobijo že izdelano organsko snov (heterotrofi). Organizmi imajo svoje notranje in zunanje okolje. Zunanje okolje organizme obdaja in je bolj spremenljivo kakor notranje okolje. Notranje okolje se nahaja v telesu organizmov in je od zunanjega okolja ločeno. Vsak organizem skuša v nestabilnem zunanjem okolju ohraniti stabilnost svojega notranjega okolja. Kako to počno, je ena izmed tem ekologije. Ker se vsaka vrsta prilagaja na svoj način, je pestrost življenja na Zemlji tako velika. Preveri, kaj znaš 1. Kaj je organizem? 2. Naštej nekaj procesov, ki določajo življenje. 3. Kaj je notranje okolje in kaj zunanje okolje organizma in zakaj ju v ekologiji obravnavamo ločeno? 4. Kaj so neživi dejavniki okolja? 5. Naštej nekaj fizikalnih in nekaj kemijskih dejavnikov okolja. 26

27 5Razmere, v katerih živijo organizmi, se spreminjajo 5.1 Razmere v okolju se spreminjajo 5.2 Osebki se prilagajajo Vsak ekosistem, vsako okolje na Zemlji je podvrženo stalnim spremembam. V nekaterih si spremembe sledijo zelo počasi (tisočletja ali še več), v drugih si sledijo hitro (leta ali desetletja, včasih tudi iz ure v uro). Nekatere spremembe so redne, napovedljive, druge se pojavijo nenadoma. Območja z redkimi, majhnimi, počasnimi, napovedljivimi spremembami imenujemo stabilna območja, tista s hitrimi in pogostimi pa spremenljiva območja. Organizmi preživijo tako v stabilnih kot tudi v spremenljivih okoljih, a običajno različni v različnih, saj so posamezni organizmi prilagojeni le na tisti tip sprememb, ki so v njihovem okolju aktualne, ne na vse Razmere v okolju se spreminjajo V večini ekosistemov lahko sledimo sezonske spremembe. Ponekod v zmernem klimatskem pasu so zime hladne, poletja topla. Ponekod v polarnem klimatskem pasu pozimi sonce nikoli ne vzide (polarna noč), drugi del leta sveti štiriindvajset ur na dan (polarni dan). Ponekod v tropskem klimatskem pasu je del leta zelo deževen (monsunsko obdobje) in del leta zelo suh (sušno obdobje). Vsi organizmi, ki živijo v takšnih območjih, se morajo biti sposobni na te spremembe prilagajati. Ker v spremenljivem okolju živijo že dolgo, jim prilagajanje ne povzroča težav. Kadar so spremembe v okolju večje od običajnih, je pomembno, da imajo organizmi dovolj časa, da se prilagodijo. Ob dovolj počasnem spreminjanju okolja se lahko prilagodijo praktično na vsako spremembo, medtem ko se na hitre, neobičajne spremembe ne uspejo prilagoditi in izumrejo. Pri velikih spremembah v okolju lahko čas, ki je potreben za uspešno prilagoditev organizmov, merimo tudi v tisočletjih. Slika 5.1: Podzemna jama kot primer stabilnega ekosistema. Slika 5.2: Zelena krastača (Bufo viridis) je dvoživka. Del življenja preživi v vodi in diha s škrgami. Del življenja pa preživi na kopnem in diha s pljuči; taksonomska uvrstitev: dvoživke (Amphibia), krastače (Bufonidae). 27

28 5. 2 Osebki se prilagajajo Nekateri ekosistemi se skoraj ne spreminjajo. To so globokomorska območja, kjer so stalna tema, temperatura in velik tlak. Stabilni ekosistem so tudi jame, kjer prav tako prevladujejo stalna tema, vlažnost in temperatura ter kronično pomanjkanje hrane. Vrste, ki živijo v takšnih sistemih, imajo malo mehanizmov za prilagajanje na spremembe v okolju, ker jih ne potrebujejo. Nekateri organizmi se na spremembe prilagajajo tako, da spremenijo način obnašanja (etološke prilagoditve). Na primer, preselijo se iz območja, kjer so se razmere poslabšale, v območje, kjer so razmere za preživetje ugodne. Še preden zaradi zime na severni polobli začne primanjkovati hrane, se nekatere ptice preselijo na južno poloblo, kjer ravno nastopi poletje in obilje hrane. Ko se ponoči ozračje ohladi, se nekateri organizmi premaknejo v podzemlje. Drug način prilagajanja organizmov so spremembe v delovanju organov (fiziološke prilagoditve). Žleze sproščajo več hormonov, organi delujejo bolj ekonomično itd. Nekateri organizmi pri tem doživijo velike telesne spremembe. Dvoživke so kopenski organizmi, njihovi mladiči, paglavci, živijo v vodi. Losos se iz ikre izvali v reki, kasneje odplava v morje, kjer je slanost vode bistveno višja. Ko spolno dozori, se iz morja vrne nazaj v reko, kjer se razmnoži. Tretji način prilagajanja so spremembe v obliki ali obarvanosti telesa (morfološke prilagoditve). Nekaterim sesalcem in pticam se pozimi dlaka in perje obarvata belo. Nekaterim rastlinam nadzemni deli telesa preko zime odmrejo, živi ostanejo le podzemni deli. Iz njih spomladi požene nova rastlina. Primer Nekaj primerov prilagajanja organizmov na spremembe Spremembe v okolju se lahko zgodijo nepričakovano: požar, poplava, izbruh vulkana. Kljub temu, da so to običajno korenite in hitre spremembe, se jim nekatere vrste znajo prilagoditi. Lahko se dovolj zgodaj umaknejo in se takoj, ko razmere preidejo v prvotno stanje, vrnejo. Druge so prilagojene tako, da imajo veliko potomcev, ki se naselijo v različne kraje in jih nepričakovana sprememba ne doseže. Vsa živa bitja s svojim bivanjem povzročajo določene spremembe v okolju. Z dihanjem in fotosintezo vplivajo na lokalno razmerje plinov v ozračju, veliki rastlinojedci vplivajo na poraščenost ozemlja, rastline vplivajo na kopičenje substrata. Sprememb v okolju zato ne povzročajo samo neživi dejavniki, ampak tudi živi. Tudi na spremembe, ki jih povzročajo živi dejavniki, se organizmi prilagajajo. Človek, kot živo bitje, povzroča v okolju spremembe, ki jih imenujemo antropogene spremembe. Z razvojem tehnologije je človek dosegel, da lahko en sam osebek v kratkem času naredi veliko sprememb. Ker je ljudi na svetu veliko, je njihov skupni vpliv na okolje zelo velik. Pogosto so spremembe, ki jih povzroča človek, tako obsežne in potekajo tako hitro in na tako velikih površinah, da se druge vrste nanje ne morejo prilagoditi. Vsaka vrsta, ki se ne uspe prilagoditi, je obsojena na izumrtje. O prilagoditvah na razmere, ki jih povzročajo živi dejavniki, več v drugih poglavjih. Slika 5.3: Poplava kot primer nenadne spremembe Slika 5.4: Spremembe, ki jih v okolju povzroča človek, so obsežne in velike. 28

29 Razmere, v katerih živijo organizmi, se spreminjajo Povzetek Nekatera območja na planetu se stalno in hitro spreminjajo, druga so bolj stabilna. Spremembe so lahko na dnevnem, sezonskem, letnem ali večletnem nivoju. Tudi spremembe določajo razmere v okolju, na katere se morajo organizmi prilagoditi, če želijo tam preživeti. Prilagajajo se z obnašanjem, s spremenjenim delovanjem organov in s telesnimi spremembami. Preveri, kaj znaš 1. V čem se stabilna območja razlikujejo od nestabilnih in kaj razlika pomeni za organizme? 2. Razloži pomen hitrosti sprememb v okolju za organizme. 3. Opiši tri načine prilagajanj organizmov na spremembe v okolju. 29

30 6Ekološki procesi so orodje, ki oblikujejo evolucijo 6.1 Ekološke prilagoditve vodijo populacije v evolucijske spremembe 6.2 Genska pestrost je pomembna za prilagajanje 6.3 Naravni izbor, ki usmerja evolucijo, je ekološki mehanizem 30 Največji doprinos Darwina znanosti in razumevanju življenja na Zemlji je odkritje mehanizma, kako se vrste razvijajo in spreminjajo iz enostavnih oblik v bolj kompleksne. Postopen razvoj organizmov imenujemo evolucija, mehanizem, ki evolucijo omogoča, pa je naravni izbor, ki je ekološki mehanizem Ekološke prilagoditve vodijo populacije v evolucijske spremembe Okolje se spreminja, organizmi se na te spremembe prilagajajo. Dokler so spremembe majhne, se nanje prilagodijo vsi osebki. Če so spremembe v okolju velike, je v populaciji običajno le nekaj osebkov, ki so sposobni tako velikih prilagoditev. Vsi ostali propadejo. Tako ostanejo le osebki, ki so bili sposobni prilagoditve. To imenujemo ekološka prilagoditev. Ekološka jo imenujemo zato, ker je umrljivost, s katero se populacija prilagaja na spremembe okolja, ekološki proces. V naslednji generaciji so zaradi ekološke prilagoditve vsi osebki potomci prilagojenih osebkov in so zato na novo okolje prilagojeni. Niz zaporednih ekoloških prilagoditev, ki osebke postopoma spremenijo do te mere, da na koncu niso več podobni izvornim, imenujemo evolucija. Ekološke prilagoditve torej vodijo v evolucijske spremembe Genska pestrost je pomembna za prilagajanje V vsaki generaciji je vedno nekaj osebkov, ki se po obliki, obnašanju, delovanju ali še kako drugače nekoliko ločuje od svojih staršev in tudi drugih sovrstnikov. Njihova drugačnost je zapisana v genih in predstavlja gensko pestrost vrste. Gensko pestrost imajo vse vrste na Zemlji. Več ko je v populaciji drugačnih osebkov, večja je njena genska pestrost. V okolju, ki se ne spreminja, so drugačni osebki manj uspešni od običajnih, saj so običajni osebki na dane razmere vedno najbolje prilagojeni. Običajnih osebkov je zato največ. Ko se okolje spremeni, postanejo bolj uspešni tisti osebki, ki so drugačni. Takrat v vrsti prevladajo drugačni osebki. Osebki ne vedo, kdaj in kako se bo okolje spremenilo. Zato tudi ne vedo, katera njihova drugačna lastnost bo v spremenjenem okolju uspešna in se na spremembo vnaprej ne morejo pripraviti. A če je v vrsti veliko drugačnih osebkov z veliko različnimi lastnostmi, je velika verjetnost, da bo med njimi povsem po naključju tudi nekaj takšnih, ki bodo v novem okolju uspešni. Zaradi tega ima vsaka vrsta v spremenljivem okolju večjo možnost preživetja, če ima veliko drugačnih osebkov, ali kakor temu tudi rečemo, če ima veliko gensko pestrost. Ne smemo pa pozabiti, da se prav vsa okolja spreminjajo, četudi nekatera zelo počasi, zato je velika genska pestrost prednost za vsako vrsto.

31 Ekološki procesi so orodje, ki oblikujejo evolucijo Razvoj vrst je torej posledica naključnih, vnaprej razvitih sprememb v organizmih, ki slučajno sovpadejo s spremembo okolja, ki jih naredi uspešne. Zaradi odvisnosti od naključnih sprememb pravimo, da evolucija v naravi poteka neusmerjeno. Ker spremembe, ki se kasneje izkažejo za ključne, v evoluciji ne nastajajo kot odziv na spremembe v okolju, temveč že prej, rečemo tudi, da je evolucija za prihodnost slepa. Kljub neusmerjenosti razvoja novejše raziskave kažejo, da se pomembne spremembe v vrsti lahko zgodijo v zelo kratkem času, včasih v roku parih let. Pri vrstah, ki se v enem letu razmnožijo večkrat, tudi hitreje. Slika 6.1: Dva osebka iste vrste, ki se med sabo razlikujeta v obarvanosti perja 6. 3 Naravni izbor, ki usmerja evolucijo, je ekološki mehanizem Naravni izbor v naravi ločuje bolj prilagojene od manj prilagojenih osebkov. Deluje tako, da med manj prilagojenimi poveča stopnjo umrljivosti, med bolj prilagojenimi pa poveča stopnjo rodnosti. Tako v populaciji prevladajo bolj prilagojeni osebki. Rodnost in umrljivost sta značilna ekološka mehanizma. Povzetek Na majhne spremembe v okolju se večina organizmov prilagodi, na večje spremembe se prilagodi le del osebkov. Ostali poginejo, zato v okolju ostanejo le najbolj prilagojeni. To imenujemo ekološko prilagajanje vrste. Čim večjo gensko pestrost imajo vrste, večja verjetnost je, da bo vsaj nekaj osebkov preživelo spremembo. Ko se preživeli organizmi razmnožijo, se njihova kvaliteta genov prenese na naslednjo generacijo. Zaporedje takšnih prilagoditev imenujemo evolucija. Preveri, kaj znaš 1. Kaj je genska pestrost in kakšen je njen pomen za dolgoročno preživetje vrste? 2. Kaj pomeni, da evolucija v naravi poteka neusmerjeno? 3. Razloži, zakaj je naravni izbor ekološki mehanizem? 31

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI Pedološko društvo Slovenije Slovenian Soil Science Society www.pds.si Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministry of the Environment and Spatial planning 5. december Svetovni dan tal Konferenca STRATEGIJA

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008 EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, 2. 3. OKTOBER 2008 Zbornik prispevkov ECOSYSTEMS INTERDEPENDENCE OF LIVING SYSTEMS CONFERENCE ON BIOSCIENCE

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše Šolka ulica 16. Ekosferna Shramba. Avtor: Ferdin Shotani 3.aG. Mentor: Barbara Kajba Mori

Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše Šolka ulica 16. Ekosferna Shramba. Avtor: Ferdin Shotani 3.aG. Mentor: Barbara Kajba Mori Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše Šolka ulica 16. Ekosferna Shramba Avtor: Ferdin Shotani 3.aG Mentor: Barbara Kajba Mori Datum 14.2. 2013 Kazalo Kazalo...2 Kaj je ekosfera?...3 Atmosfera...3 Veterna

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR, MEDNARODNI CENTER ZA EKOREMEDIACIJE IN LIMNOS D.O.O. EKOREMEDIACIJE

FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR, MEDNARODNI CENTER ZA EKOREMEDIACIJE IN LIMNOS D.O.O. EKOREMEDIACIJE FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR, MEDNARODNI CENTER ZA EKOREMEDIACIJE IN LIMNOS D.O.O. EKOREMEDIACIJE Avtorja: prof. dr. Danijel Vrhovšek in prof. dr. Ana Vovk Korže Maribor in Ljubljana, 2007 FILOZOFSKA FAKULTETA

More information

EKOLOGIJA KOPENSKIH EKOSISTEMOV

EKOLOGIJA KOPENSKIH EKOSISTEMOV UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE EKOLOGIJA KOPENSKIH EKOSISTEMOV KNJIGA POVZETKOV SEMINARSKIH NALOG KOPER, 7.1.2014 SREDA, 8.1. 2014 9.00-12.30

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

HORTIKULTURA možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, zbornik 6. strokovnega posveta s temo Drevesa, naše bogastvo

HORTIKULTURA možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, zbornik 6. strokovnega posveta s temo Drevesa, naše bogastvo HORTIKULTURA možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, zbornik 6. strokovnega posveta s temo Drevesa, naše bogastvo Celje, 15. oktober 2014 Izdajatelj: ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje« Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje»zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«dijak Mentor Šola Nastja Feguš Vesna Pintarić univ. dipl. inž. Gimnazija Ormož Šolsko leto 2014/2015 KAZALO VSEBINE

More information

Priročnik o porabi dobrin Awake

Priročnik o porabi dobrin Awake Priročnik o porabi dobrin Awake European Commission European Union, 2011 Reproduction is authorised provided the source is acknowledged Učinkovito izrabljanje virov. Tvoje odločitve lahko spremenijo svet.

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

OKOLJSKA ETIKA V VARSTVENI BIOLOGIJI

OKOLJSKA ETIKA V VARSTVENI BIOLOGIJI UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA OKOLJSKA ETIKA V VARSTVENI BIOLOGIJI SEBASTJAN KOVAČ UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov)

SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Kranjac Mentor: izr. prof. dr. Drago Kos SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov) Diplomsko delo Ljubljana,

More information

LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI?

LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI? Andrej Ivanuša LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI? Kakšna izguba prostora! Tolikšno Vesolje in le en sam planet poln življenja. Ali res? Že od vekomaj smo se spraševali, če je Zemlja edini planet z življenjem?

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Okolje in okoljevarstvo

Okolje in okoljevarstvo Energija in okolje Prof. dr. Sašo Medved, saso.medved@fs.uni-lj.si, DS N5 Okolje in okoljevarstvo Vsebina Osnovni pojmi, slovar izrazov Energijski in snovni tokovi v okolju Okolje sfere in njihove značilnosti

More information

ZNANJE DIJAKOV SREDNJE STROKOVNE ŠOLE O VOLKOVIH

ZNANJE DIJAKOV SREDNJE STROKOVNE ŠOLE O VOLKOVIH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ANA GRIL ZNANJE DIJAKOV SREDNJE STROKOVNE ŠOLE O VOLKOVIH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠTUDIJSKI PROGRAM: BIOLOGIJA-GOSPODINJSTVO

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

RESNIČNE ZGODBE kot navdih za trajnostni način življenja. ddr. Ana Vovk Korže Janja Lužnik

RESNIČNE ZGODBE kot navdih za trajnostni način življenja. ddr. Ana Vovk Korže Janja Lužnik RESNIČNE ZGODBE kot navdih za trajnostni način življenja ddr. Ana Vovk Korže Janja Lužnik Nazarje 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.131.1(0.034.2)

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

SLOVENSKE RODOVNE VASI

SLOVENSKE RODOVNE VASI Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Namakanje koruze in sejanega travinja

Namakanje koruze in sejanega travinja 1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Ekošola. zbornik. zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje. 1 Zbornik avgust 2011

Ekošola. zbornik. zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje. 1 Zbornik avgust 2011 zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje TEMELJ za trajnostni razvoj 1 Zbornik avgust 2011 Ekošola september 2011 ZBORNIK zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje temelj

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

KOLOFON: Izdajatelj: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana

KOLOFON: Izdajatelj: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana 1 KOLOFON: Izdajatelj: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana dsb@biologija.org http://dsb.biologija.org antirepresor@gmail.com Številka: 19 (seria nova) Datum izida: april 2013 Tisk:

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA PAHOR PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA NINA PAHOR Mentorica:

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN UČNEGA GRADIVA ZA ŠOLSKO LETO 2016/17

SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN UČNEGA GRADIVA ZA ŠOLSKO LETO 2016/17 SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN UČNEGA GRADIVA ZA ŠOLSKO LETO 2016/17 1. UČBENIŠKI SKLAD TEHNIŠKA GIMNAZIJA Izposojevalnina znaša 11,53 B. Krakar: BRANJA 1, berilo in učbenik v u gimnazij in štiriletnih

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

P R A V I L N I K o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE

P R A V I L N I K o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule

Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule SEMINAR Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule Avtorica: Eva Grum Mentor: prof. Rudolf Podgornik Ljubljana, december 2008 Povzetek V seminarju je predstavljen osnovni koncept pojava hidrofobnega

More information

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

KASTELIC, Kristina: Ljubljansko barje. Raziskovalna naloga. Ljubljana, GJP, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Raziskovalna naloga

KASTELIC, Kristina: Ljubljansko barje. Raziskovalna naloga. Ljubljana, GJP, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Raziskovalna naloga 3 Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana Raziskovalna naloga LJUBLJANSKO BARJE in njegova usoda Mentor: Svit ŠTURM Avtor: Kristina KASTELIC Ljubljana, marec 2006 4 LJUBLJANSKO BARJE in njegova usoda Avtorica:

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

MOŽNOSTI PREOBLIKOVANJA RAZVREDNOTENE KRAJINE V KULTURNO KRAJINO, NA PRIMERU DOLINE SMRTI

MOŽNOSTI PREOBLIKOVANJA RAZVREDNOTENE KRAJINE V KULTURNO KRAJINO, NA PRIMERU DOLINE SMRTI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Miha Košir MOŽNOSTI PREOBLIKOVANJA RAZVREDNOTENE KRAJINE V KULTURNO KRAJINO, NA PRIMERU DOLINE SMRTI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Bloom box gorivna celica

Bloom box gorivna celica Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Bloom box gorivna celica Matic Primožič Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2010 Povzetek

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost

SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost Projektna naloga SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost Avtorji: dijaki 3. B Gimnazija Bežigrad Mentorica: prof. Mojca Lebar Lektorica: prof. Nina Engelman Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD 4 2 VIRI

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih

Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje Matej Rožič Razumevanje konceptov dela, energije in opazovanega sistema za telesa, ki

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave maj 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Se boste ujeli? UPORABNIKI KARTICE KALČICA UŽIVAJO UGODNOSTI: imajo redne in takojšnje popuste na izbrane akcijske

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE GAŠPER PRINC VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE

More information