NASLOVNA STRAN. Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obreţna ulica Maribor. Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obreţna ulica Maribor

Transcription

1 NASLOVNA STRAN ŠTUDIJA INVESTITOR: NAROČNIK: OBJEKT: Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obreţna ulica Maribor Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Obreţna ulica Maribor ANALIZA VIDNOSTI ŠIRŠEGA OBMOČJA ČHE KOZJAK TER VIZUALIZACIJA IZBRANE VEDUTE - dopolnitev študije za optimizirano traso DV ČHE Kozjak RTP Maribor - VRSTA PROJEKTNE ŠTUDIJA DOKUMENTACIJE: IN NJENA ŠT.: V Številka rednika/zvezka 1/1 PROJEKTANT: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR d.o.o, Glavni trg 19c, 2000 Maribor, Direktor: Mag. Smiljan JUVAN udig M.P. podpis ODGOVORNI NOSILEC NALOGE: Timotej Mišič MSc (GIS) M.P. Podpis KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: IZVOD št. Maribor, december ARHIVA

2 2 KAZALO VSEBINE ELABORATA št V 1 Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Izdelovalci naloge 4 Poročilo 1 UVOD NAMEN NALOGE OPTIMIZIRANA TRASA DV SPLOŠNO O ZAZNAVANJU Fiziološki vidik zaznavanja Fizične lastnosti opazovanega objekta Vpliv oddaljenosti objekta na opazovalca Vpliv atmosferskih pogojev na vidnost Vpliv zastiranja in ozadja na vidnost Psihološko sociološki vidik zaznavanja METODE IZDELAVE ANALIZE VIDNOSTI IN VIZUALIZACIJE Analiza vidnosti Računalniška vizualizacija REZULTATI Analiza vidnosti Turistične kmetije in vinotoči Kolesarske in pohodne poti Računalniška vizualizacija ZAKLJUČEK VIRI...22 Kazalo slik: Slika 1: Vidni kot v odvisnosti od velikosti objekta in opazovalne razdalje Slika 2: Steber daljnovoda čez Bospor Slika 3: Primer dveh različno pobarvanih stebrov in njuna kontrastnst z ozadjme Slika 4: Prizadetost vidnega okolja v odvisnosti od oddaljenosti Slika 5: Shematski prikaz con estetskega učinka...10 Slika 6: Povprečne letne vrednosti izbranih klimatoloških parametrov Slika 7: Zastiranje stebrov z različnimi vizualnimi barierami...12 Slika 8: Primer vpliva ozadja na vidnost stebrov Slika 9: Postavitev opazovalnih točk...14 Slika 10: Primer karte vidnosti za steber št. 8 (SM8) Slika 11: Razširjena območja vidnosti...16 Slika 12: Vhodni podatki za izdelavo vizualizacije...18 Slika 13: Povezava atributov v VNS Slika 14: Atributna tabela točkovnega vektorskega sloja stojnih mest stebrov...19 Slika 15: Prikaz vidnih povezav med turističnimi kmetijami in posameznimi stebri Slika 16: Prikaz poteka kolesarskih in pohodnih poti v okolici načrtovane trase daljnovoda Slika 17: Fotografija, posredovana s strani civilne iniciative Slika 18: Rekonstrukcija fotografije Slika 19: Fotomontaţa vedute stavb Lenta na vizualizirano sliko Projekt št V Stran 2 od 26

3 3 IZDELOVALCI NALOGE ANALIZA VIDNOSTI ŠIRŠEGA OBMOČJA ČHE KOZJAK TER VIZUALIZACIJA IZBRANE VEDUTE Projektivna organizacija: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.o.o. Glavni trg 19/c, 2000 Maribor Odgovorni nosilec naloge: Timotej Mišič MSc (GIS) december 2010 Projekt št V Stran 3 od 26

4 4 POROČILO Projekt št V Stran 4 od 26

5 1 UVOD Predmetna študija je nadaljevanje ţe izdelane študije»analiza vidnosti širšega območja ČHE Drava in obeh variant DV 400 kv Kozjak-RTP Maribor«(št. projekta 2281/06, VGB Maribor d.d., november 2006) ter ţe izdelane računalniške vizualizacije»čhe na Dravi in daljnovodna povezava do RTP Maribor vizualizacija«(vgb Maribor d.d., junij 2008). Predmetna študija upošteva novo, optimizirano traso daljnovodne povezave med ČHE Kozjak in RTP Maribor. 2 NAMEN NALOGE V času javne razgrnitve DPN (Drţavni lokacijski načrt za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE RTP Maribor), ki je potekala med 20. majem in 23. junijem 2008, so bili s strani civilne iniciative podani pomisleki v zvezi s spremembo krajinske podobe zaradi izgradnje daljnovodne povezave med ČHE Kozjak in vzankanjem v obstoječi daljnovod Kainachtal RTP Maribor ter s tem povezanih posledic na turistični in rekreacijski potencial širšega območja. Kot posebej ranljive so bile izpostavljene turistične kmetije kot nosilci turističnega razvoja na območju ter ostala doţivljajsko pomembna območja kot so turistične in vinske ceste ter kolesarske poti. Iz tega razloga dopolnjena študija analize vidnosti za optimizirano varianto daljnovoda v skladu s pripombami z JR opredeljuje območja daljnovoda, ki bodo vidna s krajinskih dominant obravnavanega prostora (Urban, Ţavcarjev vrh, posamezne turistične kmetije, panoramske ceste, ). Glede na eno od pripomb civilne iniciative je v sklopu študije izdelana tudi računalniška vizualizacija pogleda na Kozjak s centra Maribora. Namen analize vidnosti je opredelitev vidnosti stebrov predvidenega daljnovoda v smislu vidne povezave med stebri in turističnimi kmetijami ter vidnosti stebrov v širšem okolju, predvsem na območju kolesarski poti in turističnih cest. S strani civilne iniciative je so bili podani pomisleki tudi v zvezi z motenjem vedute Kozjaka s centra Maribora zaradi prisotnosti daljnovoda (elektronsko sporočilo z dne 9. marca 2010). Iz tega razloga je bila izdelana vizualizacija pogleda z desne breţine Drave proti Kozjaku kot rekonstrukcija fotografije, podane s strani iniciative. 3 OPTIMIZIRANA TRASA DV Med javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka DPN daljnovodne povezave do RTP Maribor, ki je potekala med 20. majem in 23. junijem 2008, so bila podana številna mnenja in pripombe. Pripombe so se med drugimi nanašale tudi na vplive izvedbe in obratovanja daljnovoda na turizem in rekreacijo (v povezavi s turistično in gostinsko ponudbo kmetij ter rekreacijo v naravnem okolju) ter vizualno obremenitev širšega prostora. Na podlagi podanih pripomb je v postopku priprave prostorske dokumentacije bila izdelana optimizirana trasa trase dopolnjenega osnutka DPN. Pri optimizaciji trase daljnovoda so se v največji moţni meri upoštevala izhodišča, predhodno opredeljena na podlagi podanih pripomb. Projekt št V Stran 5 od 26

6 4 SPLOŠNO O ZAZNAVANJU Namen študije ni opredeljevanje do estetskega vidika spremembe krajinske podobe ali celo njeno vrednotenje. Potrebno pa je imeti pred očmi vso kompleksnost zaznavanja sprememb v krajini. Iz tega razloga so v poglavju 4 vključeni različni vidiki in zakonitosti zaznavanja prostora. 4.1 Fiziološki vidik zaznavanja Človeški vid ima svoje fiziološke zakonitosti in okvirje, znotraj katerih dojema fizikalne pojave okrog sebe. Pri določanju vidnosti objektov v naravi igrajo posebej pomembno vlogo naslednji faktorji: velikost, oblika in transparentnost opazovanega objekta, razdalja opazovanja in kontrast objekta in ozadja. Človeško oko ima fiziološko pogojen minimalni vidni kot, pri katerem še lahko razpoznava objekte. Ta kot je med drugimi odvisen od vseh treh zgoraj naštetih dejavnikov. Slika 1: Vidni kot v odvisnosti od velikosti objekta in opazovalne razdalje. Vir: Arnberger in Kretschmer, 1975 Slika 14 prikazuje princip vidnega kota pri človeškem očesu: G s g velikost objekta, vidni kot, razdalja opazovanja. Če ţelimo določiti opazovalno razdaljo, pri kateri človeško oko še zazna objekt (razpoznavna razdalja), moramo poznati velikost opazovanega objekta (v našem primeru DV steber) in minimalni vidni kot očesa. (1) (2) tan g G tan G g V kartografiji poznajo minimalne vidne kote, določene za različna vrste opazovanih objektov oz. likov (Arnberger in Kretschmer, 1975) in različne kontraste, kjer ločijo med čistim črno-belim kontrastom in nekoliko zmanjšanim kontrastom. Vidni koti za zmanjšan kontrast so prikazani v spodnji tabeli, kjer so opredeljeni minimalni vidni koti za votel kvadrat in izračunane teoretične razpoznavne razdalje. Teoretične zato, ker je realni kontrast, ki se pojavlja pri opazovanju na večje razdalje v naravi bistveno niţji (Arnberger in Kretschmer, 1975). Projekt št V Stran 6 od 26

7 Objekt Geometrija a min. vidni kot b min [ ] Tabela 1: Podani minimalni vidni koti s pripadajočo teoretična razpoznavna razdalja. Vir: Arnberger, E., in Kretschmer I. (1975), spremenjeno Dobljena teoretična razpoznavna razdalja, ki je med 10 in 15 km, je v naravi tudi ob najboljših atmosferskih pogojih nekoliko niţja. Nohl 1993 pavšalno opredeljuje razdaljo, pri kateri imajo objekti še estetski vidni učinek, ok m (velja za stebre daljnovoda do 80 m višine ter vetrne elektrarne in telekomunikacijske oddajnike višine več kot 100 m). V predmetni študiji smo v računskem modelu analize vidnosti upoštevali razpoznavno razdaljo za stebre daljnovoda 8.0 km. 4.2 Fizične lastnosti opazovanega objekta velikost objekta G [m] teoretična razpoznavna razdalja g [m] steber DV votel kvadrat c (min) steber DV votel kvadrat d (maks) a b c,d v kartografiji opredeljena geometrija lika, za katero velja minimalni vidni kot v kartografiji definirani minimalni koti opazovanja za določeno geometrijo okvirna najniţja/najvišja višina predvidenih stebrov daljnovoda pri obravnavani trasi DV Med fizične lastnosti objekta lahko štejemo dimenzije objekta, njegovo transparentnost (v odvisnosti od konstrukcije), ter barvo. Velikost stebra v največji meri vpliva na vidnost in vidni učinek stebra (Slika 2). Premo sorazmerno z velikostjo se veča tudi prizadetost vidnega okolja (Slika 4). Projekt št V Stran 7 od 26

8 Slika 2: Steber daljnovoda čez Bospor. Fotografija: Timotej Mišič, marec 2010 Transparentnost objekta zmanjšuje njegovo vidnost. Arnberger in Kretschmer 1975 navajata v kartografiji minimalni vidni kot za prepoznavanje polnega lika (polni kvadrat) 0.16 v primerjavi s prepoznavanjem transparentnega lika (prazni kvadrat z obrobno črto), kjer je vidni kot večji in znaša (glej Tabela 1). Tudi barva stebrov ne igra nepomembne vloge pri prepoznavanju stebrov. Veliko vlogo igra kontrastnost barve stebra in barve ozadja (Slika 3). Projekt št V Stran 8 od 26

9 Slika 3: Primer dveh različno pobarvanih stebrov in njuna kontrastnost z ozadjem. Riva, Gardsko jezero. Fotografija: Timotej Mišič, oktober 2009 Problem pri barvanju stebrov je, da se barva ozadja spreminja glede na mesto opazovanja in letni čas in da je lahko neka barva zelo nevpadljiva z ene lokacije oz. ob določenem času v letu ter bistveno bolj vpadljiva z druge lokacije in/ali v drugem časovnem obdobju. 4.3 Vpliv oddaljenosti objekta na opazovalca Oddaljenost objekta od opazovalca igra bistveno vlogo pri njegovem zaznavanju. Učinek objekta na opazovalca z oddaljenostjo ne pada linearno, temveč eksponencialno. Nohl (1993) razdeli območje vidnosti objekta na tri cone (Slika 4), ki jih poimenuje»cone estetskega učinka«(nem. ästhetische Wirkzonen«). Projekt št V Stran 9 od 26

10 Slika 4: Prizadetost vidnega okolja v odvisnosti od oddaljenosti. Vir: spremenjeno po Nohl, W Pri tem je potrebno poudariti, da je naklon padanja krivulje neposredno odvisen tudi od negativnega vizualnega estetskega učinka objekta. To pomeni, da imajo objekti, ki so s strani opazovalcev zaznavani kot estetsko moteči, vpliv tudi na večji oddaljenosti oziroma vizualna prizadetost z oddaljenostjo pada bolj zmerno. Po Nohl (1993) imajo cone estetskega učinka za stebre visokonapetostnih vodov višine do 80 m naslednje meje: I bliţnja cona: II srednje oddaljena cona: III zelo oddaljena cona: m m m Slika 5: Shematski prikaz con estetskega učinka Prikaz velja za stebre visokonapetostnih vodov višine do 80 m. Vir: Nohl, W Vpliv atmosferskih pogojev na vidnost Projekt št V Stran 10 od 26

11 Atmosferski pogoji zelo močno vplivajo na vidnost objektov v naravi. Ti vplivi so tem močnejši, kolikor dalje se objekt nahaja. Najpogostejši atmosferski dejavniki, ki vplivajo na vidnost, so naslednji: megla, padavine, oblačnost, sopara, svetloba, smer osvetlitve. Atmosferski vplivi lahko vplivajo na vidljivost neposredno, kot na primer ob megli ali padavinah. Na podlagi klimatoloških podatkov meteorološke postaje Maribor lahko vidimo, da je število dni z različnimi dejavniki, ki vplivajo na vidljivost, v letnem povprečju dokaj enakomerno porazdeljenih in da nobeden od njih ni zanemarljiv. Tako znaša število dni z meglo in število dni s padavinami, torej dejavnikoma, ki najbolj zniţujeta vidljivost, skupaj 117 dni, kar predstavlja slabo tretjino leta. Povprečne letne vrednosti klimatoloških analiz za postajo Maribor v obdobju število dni z meglo in meglo z vidnim nebom število dni s padavinami >= 1.0 mm število oblačnih dni > 8/10 število jasnih dni; povprečna oblačnost < 2/10 drugo Slika 6: Povprečne letne vrednosti izbranih klimatoloških parametrov. Vir: ARSO medmrežje 2 Atmosferski vplivi pa lahko vplivajo na vidljivost tudi posredno. Oblačnost vpliva na kontrast ozadja, v primeru, da je za stebrom odprt horizont (nebo). Tudi smer osvetlitve stebra (osončenost od spredaj ali od zadaj glede na opazovalca) ima velik vpliv na kontrastnost. Pri osvetlitvi od zadaj (osvetlitev za stebrom, proti opazovalcu) je opazovalcu vidna stran stebra osojna (steber je tako temen), medtem ko je ozadje z virom svetlobe svetlo, kar povzroči veliko kontrastnost in dobro vidljivost stebra. Takšne situacije lahko nastopijo, ko je steber vzhodno, juţno ali zahodno od opazovalca. 4.5 Vpliv zastiranja in ozadja na vidnost V naravi je situacija pogosto takšna, da se med opazovalcem in objektom opazovanja (stebrom), tudi takrat, ko obstaja vidnostna povezava med obema, nahaja vidnostna prepreka, ki lahko deloma zastre steber. Tako je pogosto viden le (večji ali manjši) del stebra, ostali deli stebra pa so zaradi vidnostnih preprek zastrti (Slika 7). Projekt št V Stran 11 od 26

12 Slika 7: Zastiranje stebrov z različnimi vizualnimi barierami Prav tako igra pomembno vlogo ozadje, ki se nahaja za stebrom. Če je v ozadju nebo, obstaja relativno močan kontrast med stebrom in ozadjem (Slika 8), ker je nebo (deloma tudi kadar je oblačno), bistveno svetlejše od stebra in je vidnost stebra bistveno višja kot takrat, kadar pa je ozadje stebra temno (gozd, stavbe itd.). Slika 8: Primer vpliva ozadja na vidnost stebrov. Steber na grebenu ima v ozadju nebo in je bistveno bolj opazen kot steber pod njim, ki ima v ozadju gozd in skale. Riva, Gardsko jezero. Fotografija: Timotej Mišič, oktober Psihološko sociološki vidik zaznavanja Zaznavanje je proces sprejemanja, organizacije in interpretacije informacij, ko pridejo do posameznika prek njegovih čutnih organov. Kar pomeni, da zaznavanje ni odvisno le od predmetov in njihovih lastnosti ter od delovanja čutnih organov, ampak tudi od procesov, ki potekajo v moţganih, in od izkušenj, potreb in čustev posameznika (Kompare, 2001). Podobno ugotavlja Marušič (1998), ki opredeljuje doţivljanje prostora kot termin, ki se uporablja izključno v odnosu opazovalec - prostor. Estetsko doţivljanje krajine je kompleksen pojav, na katerega poleg fizičnih in vidnih značilnosti prizorišča vplivajo tudi subjektivne lastnosti opazovalca in njegovo trenutno razpoloţenje. Torej je doţivljanje krajinske podobe odvisno od opazovalca in njegovih značilnosti, kot tudi od značilnosti opazovanega prostora, tako imenovanega krajinskega prizorišča ali krajinske podobe (Britovšek, N., 2009). Projekt št V Stran 12 od 26

13 Odnos med fizičnim objektom, krajinsko podobo in opazovalcem lahko ponazorimo z naslednjo shemo: FIZIČNI PROSTOR (KRAJINA) (relief, vegetacija, vode, raba tal, grajene strukture, atmosferski vplivi, opazovalna razdalja itd.) OPAZOVALEC (razpoloţenost, osebne izkušnje, pričakovanja, preference, strahovi itd.) KRAJINSKA PODOBA (na podlagi subjektivnih predpostavk opazovalca zaznana in interpretirana podoba) Fizični prostor vsebuje vse fizikalne prvine izven opazovalca. Opazovalec deluje kot perceptor, ki zaznava te fizične prvine in jih hkrati filtrira, spreminja, abstrahira itd., da nastane krajinska podoba, ki je opazovalcu lastna in individualna. Na vsakdanje zaznavanje je močno odvisno od naših pričakovanj, kaj bomo zaznali, od predhodnih izkušenj, motivacije, čustev, vrednot / / pa tudi od kulture, ki ji pripadamo (Kompare, 2001). Hull in Reveli (1989) sta pokazala, kako lahko kulturne razlike vplivajo na dojemanje krajinske podobe. 5 METODE IZDELAVE ANALIZE VIDNOSTI IN VIZUALIZACIJE To poglavje zajema tehnično metodologijo izdelave analize vidnosti in vizualizacije. 5.1 Analiza vidnosti Analiza vidnosti je zaobjemala širše območje Kozjaka, Dravskega polja in Pohorja (Slika 18). Kot opazovalne točke za analizo vidnosti so bile izbrane vrhnje točke posameznih stebrov DV (Slika 9). Projekt št V Stran 13 od 26

14 Slika 9: Postavitev opazovalnih točk S pomočjo opazovalnih točk na vrhovih stebrov so bila izračunana območja, katerih bo posamezni steber viden. Kot podlaga za izdelavo 3D modela reliefa je sluţil DMR 25 (digitalni model reliefa, GURS), ki pa sam ne zadostuje za korektno opredelitev vidnosti (manjkajo bistvene površinske strukture, ki delujejo kot vidnostne prepreke), zato je bil izdelan nadgrajen 3D model. V osnovni model reliefa so tako bili vključene stavbe, gozdovi, mejice in obvodna zarast. Vidnost je bila izračunana za vsak posamezni steber tako, da je bila postavljena opazovalna točka na vrh stebra in izračunano vidno območje vsake posamezne vrhnje točke. Vidno območje je bilo omejeno na 8.0 km (nad to razdaljo so stebri s prostim očesom na meji opaznosti, glej poglavje 4.1). Za vsak je bila steber izdelana t.i. karta vidnosti. Karta vidnosti upošteva vidnosti vrhnje točke stebra ne glede na to, ali je spodnji dela stebra opazovalcu zastrt (Slika 7). Na podlagi kart vidnosti je bilo določeno, katera turistična kmetija leţi v vidnem polju posameznega stebra. Rezultat je prikazan v obliki matrike (Slika 17Slika 1). Pri izračunu vidnosti kmetij se je upoštevala vidnost s strehe kmetij (Slika 10, Slika 11). Ker so v realnosti pogledi s strehe stavbe precej redki, je s tega ozira vidnost nekoliko povečana. Slika 10: Karta vidnosti brez upoštevanja (levo) in z upoštevanjem stavb (desno). Prikazani so trije primeri (turistične kmetije), kako upoštevanje stavb pri analizi vidnosti vpliva na vidnost. Zelena linija predstavlja smer pogleda do stebra. Projekt št V Stran 14 od 26

15 Slika 10 prikazuje tri primere, kako upoštevanje stavb pri analizi vidnosti vpliva na vidnost turističnih kmetij. Na levi strani je prikazana karta vidnosti brez upoštevanja stavb, kjer je steber v primerih št. 1 in 3 s turističnih kmetij viden, v primeru št. 2 pa ni vidne povezave med kmetijo in stebrom. Na desni strani (Slika 10) je prikazana karta vidnosti z upoštevanjem stavb. Na tej karti tudi kmetija št. 2 postane vidna (model višin ima dvignjene stavbe do višine temen njihovih streh). Severovzhodno od kmetij št. 1 in 3 je vidna»vidnostna senca«, ki jo mečejo stavbe. V prečnem prerezu je to shematsko prikazano v Slika 11. Slika 11: Shematski prikaz primerov vidnosti kmetij z oz. brez upoštevanja stavb v modelu (prim. Slika 10) Pri predmetni analizi vidnosti so stavbe bile upoštevane. Zgornji prikaz samo prikazuje, kako lahko (ne)upoštevanje stavb vpliva na vidnost. Z upoštevanjem stavb v modelu je tukaj izračunana vidnost s tega vidika nekoliko precenjena. Projekt št V Stran 15 od 26

16 8.0 km Slika 12: Primer karte vidnosti za steber št. 8 (SM8). Območja posameznih kart vidnosti (za vsak steber je bila izdelana ena karta) so bila v naslednjem koraku še nekoliko povečana, da se zagotovi večja sigurnost rezultatov. Zaradi tega končna območja vidnosti verjetno nekoliko precenjujejo dejansko območje vidnosti, se pa na ta način kompenzirajo morebitne nenatančnosti v modelu. Slika 13: Razširjena območja vidnosti Projekt št V Stran 16 od 26

17 5.2 Računalniška vizualizacija Kot izhodišče vizualizacije je sluţila fotografija, posredovana s strani civilne iniciative kot pomislek glede spremembe vidne kakovosti vedute Kozjaka s centra Maribora. Lokacija fotografije se nahaja na Glavnem mostu. S pribliţno iste lokacije je bila postavljena tudi kamera za izdelavo vizualizacije (Slika 6). Slika 7: Postavitev kamere (rumeno) za rekonstrukcijo fotografije Programska oprema Za vizualizacijo je bil uporabljen Virtual Nature Studio 2 (v nadaljevanju VNS), ki je trenutno ena vodilnih programskih oprem za vizualizacijo (po)krajin z uporabo GIS podatkov. Predstavlja de facto standard za vizualizacijo (po)krajin na podlagi GIS podatkov. Primeren je za vizualizacijo velikih območij naenkrat in uporablja atributne podatke vektorskih slojev, rastrske tematske karte, ortofoto in satelitske posnetke idr. Uporabljeni podatki obsegajo tri sklope: prostorske podatke iz javnih prostorskih evidenc, CADpodatke ter rastrske podatke knjiţnice, ki obsegajo teksture in fotografije rastlin. Od treh skupin so le CAD podatki specifični za projektirani objekt. Projekt št V Stran 17 od 26

18 Slika 14: Vhodni podatki za izdelavo vizualizacije Modeliranje vegetacijskih površin V prvem koraku so se v VNS-u izdelali posamezni habitatni tipi. Nato so se ti t. i.»ekosistemi«navezali na GIS podatkovno bazo (shp format). Projekt št V Stran 18 od 26

19 Slika 15: Povezava atributov v VNS. Povezava z atributi iz podatkovne baze GIS z ustreznim predhodno ustvarjenim»ekosistemom«v VNS. Pri tem se preko atributa v (poligonski) vektorski podatkovni bazi (koda habitatnega tipa ali rabe tal) določi tip ekosistema, ki se potem na območju tega poligona renda. Modeliranje stebrov daljnovoda Stebri daljnovoda so bili modelirani z AutoCAD orodjem v 3D, in so bili nato uvoţeni v VNS kot StudioMax objekti. Tip, stojna lokacija, višina in rotacija posameznega stebra so bili kontrolirani s pomočjo atributov točkovnega vektorskega sloja lokacij stebrov. Slika 16: Atributna tabela točkovnega vektorskega sloja stojnih mest stebrov Točkovni sloj je preko atributnih podatkov povezan z VNS-om. Modeliranje stavb, cest in vodotokov Stavbe so bile modelirane na podlagi vektorskega sloja tlorisov stavb (kataster stavb, GURS), ki so bile prikazane (ekstrudirane) na podlagi atributa višine posamezne stavbe. Projekt št V Stran 19 od 26

20 6 REZULTATI 6.1 Analiza vidnosti Turistične kmetije in vinotoči Rezultati analize vidnosti za turistične kmetije in vinotoče so prikazani v prilogi 1. V prilogi 1 so prikazane vidne povezave posameznih stebrov s turističnimi kmetijami. Bela polja pomenijo, da vidne povezave ni, pri ostalih poljih vidna povezava obstaja. Ta polja so pobarvana glede na oddaljenost posameznega stebra in kmetije. Za posamezne turistične kmetije in vinotoče rezultati pokaţejo, da večina stebrov ni vidnih z lokacij turističnih kmetij. Pribliţno polovica vidnih stebrov je v večjih oddaljenostih od turističnih kmetij, t.j. več kot 5 km. Kljub temu se nekaj turističnih kmetij nahaja v vidnem polju stebrov in hkrati v relativno majhni oddaljenosti od njih (manj kot 1 km). V zahodnem delu je to izletniška kmetija pri starem Kovaču v Spodnjem Slemenu, na območju Počehove vinotoč Ana Roţman, vinotoč Dugonik Branko in športni center Dopler Krsnik ter v Rošpohu vinotoč Dušan Savič Kolesarske in pohodne poti Rezultati analize vidnosti za turistične kmetije in vinotoče so prikazani v prilogi 2. V prilogi 2 je prikaz kolesarskih in pohodnih poti širšega območja načrtovane trase, pri čemer temna območja pomenijo nizko vidnost stebrov, svetlejša območja pa višjo vidnost stebrov. Pohodne in kolesarske poti so večinoma speljane po doţivljajsko zanimivih območjih, torej predvsem po območjih grebenov in vrhov, ki nudijo panoramske poglede. Iz karte vidnosti je mogoče izluščiti predvsem dve območji pohodnih poti, kjer le-te potekajo po vidno izrazito izpostavljenem terenu glede na traso daljnovoda. V osrednjem delu karte so to pohodne poti z izhodiščem v Kamnici. Takšni sta pot na Urban po Lucijinem bregu ter pot na Urban čez Medič breg. V vzhodnem delu območja pa je potrebno omeniti pot čez Kaufmanov breg nad Vinarji. 6.2 Računalniška vizualizacija Rezultati vizualizacije so prikazani v prilogi 3. Primerjava originalne fotografije in rekonstrukcije pokaţe, da so z lokacije opazovanja vidni le posamezni stebri načrtovanega daljnovoda, pri čemer najbolj izstopa steber SM42. To je lokacija na Lucijinem bregu, kjer daljnovod seka greben, ki poteka med Lucijinim bregom in Sv. Urbanom na severu. Zaradi grebenske lege je steber relativno vidno izpostavljen. Viden je tudi naslednji steber, SM43, vendar je v pobočni legi in bistveno manj opazen. Rekonstrukcija fotografije je pokazala, da je skrb civilne iniciative glede močnega poslabšanja vedute (Slika 19) s centra Maribora proti Kozjaku zaradi načrtovanega daljnovoda odveč. Projekt št V Stran 20 od 26

21 7 ZAKLJUČEK Ne lede na rezultate študije je potrebno poudariti, da je krajinska podoba in njena estetska vrednost povezana z individualnim zaznavanjem. Kot tako jo je teţko kvantificirati, kar tudi ni bil namen te študije. Potrebno pa je imeti pred očmi vso kompleksnost človeškega zaznavanja. Potrebno je poudariti, da pri analizi vidnosti dobljeni rezultati upoštevajo maksimalno možno mero vidnosti. Uporabljena metodologija izračuna je namreč nastavljena tako, da se zagotovi čim večja sigurnost rezultatov. Tako model implicira naslednje poenostavitve: 1. karte vidnosti upoštevajo vidnost vrhnje točke posameznega stebra ne glede na to, ali je spodnji dela stebra opazovalcu zastrt (Slika 7), 2. karte vidnosti upoštevajo vidnost s temen streh turističnih kmetij, vendar so v realnosti pogledi s strehe stavbe precej redki, 3. območja posameznih kart vidnosti so bila nekoliko povečana, da se zagotovi večja sigurnost rezultatov (Slika 13), 4. rezultati analize vidnosti so veljavni le ob optimalnih vremenskih razmerah (odsotnost megle, padavin, sopare, ), Rezultati analize vidnosti so za posamezne turistične kmetije in vinotoče pokazali, da večina stebrov z lokacij turističnih kmetij ni vidnih. Pribliţno polovica vidnih stebrov je v večjih oddaljenostih od turističnih kmetij, t.j. več kot 5 km. Nekaj turističnih kmetij se vendarle nahaja v vidnem polju stebrov in hkrati v relativno majhni oddaljenosti od njih (manj kot 1 km). Pohodne in kolesarske poti so večinoma speljane po doţivljajsko zanimivih območjih, torej predvsem po območjih grebenov in vrhov, ki nudijo panoramske poglede. Po vidno izrazito izpostavljenem terenu (glede na traso daljnovoda) potekajo pohodne poti z izhodiščem v Kamnici (pot na Urban po Lucijinem bregu ter pot na Urban čez Medič breg) ter pot čez Kaufmanov breg nad Vinarji na vzhodnem delu območja. Rekonstrukcija fotografije (vizualizacija izbrane vedute) je pokazala, da so z izbrane lokacije opazovanja vidni le posamezni stebri načrtovanega daljnovoda, pri tem še najbolj izstopa steber SM42 na Lucijinem bregu, kjer daljnovod seka greben. Skrb civilne iniciative glede močnega poslabšanja vedute s centra Maribora proti Kozjaku (Slika 19) zaradi načrtovanega daljnovoda je odveč. Izdelal: Timotej Mišič Projekt št V Stran 21 od 26

22 8 VIRI Arnberger, E., in Kretschmer I., 1975: Wesen und Aufgabe der Kartographie - Topographische Karten. Band I der Enzyklopädie der Kartographie und ihrer Randgebiete, Wien Britovšek, N., 2009: Videzne značilnosti krajine kot dejavnik umeščanja različic trase Koroške hitre ceste v prostor. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta oddelek za krajinsko arhitekturo. Ljubljana. Clasen, M., in Paar, P. 2008: Globalisierung der Landschaftsvisualisierung. Angewandte Geographische Informationsverarbeitung, XX. Beiträge zum AGIT-Symposium. Heidelberg. Egger, K., Geier, B. in Muhar, A. 2001: 3D-Visualization-Systems for Landscape Planning: Concepts and Integration into the Workflow of Planning Practice. Proceedings of 6th symposion on information technology in urban- and spatial planning. Dunaj. Hull, R. B. in Reveli, G. R. B. 1989: Cross-cultural comparison of landscape scenic beauty evaluations: A case study in Bali. Journal of Environmental Psychology. Kompare, A. 2001: Občutenje in zaznavanje. V A. Kompare, M. Straţišar, T. Vec, I. Dogša, N. Jaušovec, J. Curk, Psihologija: Spoznanja in dileme. Ljubljana. Kovačič, B. in Supej, B. 2004: Izdelava vizualizacije cestnega telesa za potrebe prostorske preveritve. Geodetski vestnik 48. Ljubljana Lange, E., Schroth, O., Wissen U. in Schmid, W., A. 2003: Anforderungen an Visualisierungstools zur Partizipation der Öffentlichkeit bei der Bewertung der Landschaftsentwicklung. Proceedings of 8th symposion on information technology in urban- and spatial planning. Dunaj Marušič, J. 1998: Metodološke osnove. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS. Urad RS za prostorsko planiranje. Mörtl, A. 2005: Fotorealistische dreidimensionale Landschaftsvisualisierung auf der Basis von GIS-Daten - dargestellt am Beispiel eines Waldentwicklungsszenarios im Nationalpark Berchtesgaden. Angewandte Geoinformatik 2005, Beiträge zum 17. AGIT-Symposium Salzburg. Heidelberg Stemmer, B. in Mülder, J. 2006: Unterstützung nachhaltiger Planung durch 3- und 4D Visualisierung mit World Construction Set und Visual Nature Studio. CORP 2006 & Geomultimedia06, Proceedings. Dunaj v. Haaren, C. 2004: Landschaftsplanung. Stuttgart. 3D Nature llc Medmreţje 1: ( ) ARSO Medmreţje 2: ( ) Projekt št V Stran 22 od 26

23 SM1 SM2 SM3 SM4 SM5 SM6 SM7 SM8 SM9 SM10 SM11 SM12 SM13 SM14 SM15 SM16 SM17 SM18 SM19 SM20 SM21 SM22 SM23 SM24 SM25 SM26 SM27 SM28 SM29 SM30 SM31 SM32 SM33 SM34 SM35 SM36 SM37 SM38 SM39 SM40 SM41 SM42 SM43 SM44 SM45 SM46 SM47 SM48 SM49 SM50 SM51 SM52 SM53 SM54 SM55 SM56 SM57 SM58 SM59 SM60 SM61 SM62 SM63 SM64 SM65 SM66 SM67 SM68 SM69 SM70 SM1 SM2 SM3 SM4 SM5 SM6 SM7 SM8 SM9 SM10 SM11 SM12 SM13 SM14 SM15 SM16 SM17 SM18 SM19 SM20 SM21 SM22 SM23 SM24 SM25 SM26 SM27 SM28 SM29 SM30 SM31 SM32 SM33 SM34 SM35 SM36 SM37 SM38 SM39 SM40 SM41 SM42 SM43 SM44 SM45 SM46 SM47 SM48 SM49 SM50 SM51 SM52 SM53 SM54 SM55 SM56 SM57 SM58 SM59 SM60 SM61 SM62 SM63 SM64 SM65 SM66 SM67 SM68 SM69 SM70 VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR d.o.o., Glavni trg 19c, 2000 MARIBOR Priloga 1: TURISTIČNA KMETIJA / VINOTOČ* Anderlič vinogradniška kmetija Dopler-Krsnik Druţinska kmetija Protner Izletniška kmetija Bajc Anica Izletniška kmetija Cvetka Harih Izletniška kmetija Janč Izletniška kmetija Jurček Izletniška kmetija Ljudmila Dvoršak Izletniška kmetija Lorbek-Sabnik Izletniška kmetija Majda Markuš Izletniška kmetija Vališer Izletniška kmetija Vida Äunko Protnerjeva hiša Joannes Turistična kmetija z nastanitvijo Frida Bračko Turistična kmetija Emil Turistična kmetija Ivan Celcer Turistična kmetija Simon in Jelka Kozar Turistično izletniška kmetija pri starem Kovaču Turizem Roth Fakulteta za kmetijstvo - Posestvo Meranovo Vinogradniška kmetija Čerče Vinogradništvo Dušan Sfiligoj-Kočevar Igor Vinogradništvo Hlade Vinogradništvo Hubert Marin Vinogradništvo in vinarstvo Horvat Vinogradništvo in vinotoč Dušan Jaunik Vinogradništvo Milan Kocutar Vinogradništvo Šabec Alojz Vinogradništvo Peter Kramer Vinogradništvo Tomaţ Skerlovnik Vinogradništvo vinarstvo Špiler Vinotoč Alojz Mak Vinotoč Ana Roţman Vinotoč Angela Knupleţ Vinotoč Angela Kovačič Vinotoč Darja Protner Vinotoč Dobaj - Bobič Vinotoč Dugonik Branko Vinotoč Dušan Savič Vinotoč Fajfar Vinotoč Franc Brunček Vinotoč Jošt Vinotoč Maja Cizerl Vinotoč Valentan Vinotoč Vlado Mak * vir podatkov lokacij turističnih kmetij: MO Maribor Legenda: >8000 m oz. brez vidne povezave m m m m m Slika 17: Prikaz vidnih povezav med turističnimi kmetijami in posameznimi stebri. Poleg vidne povezave so prikazane tudi (klasificirane) medsebojne oddaljenosti med kmetijami in posameznimi stebri. Projekt št V Stran 23 od 26

24 VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR d.o.o., Glavni trg 19c, 2000 MARIBOR Priloga 2: Slika 18: Prikaz poteka kolesarskih in pohodnih poti v okolici načrtovane trase daljnovoda. Projekt št V Stran 24 od 26

25 Priloga 3: x: y: z: 270 m azim.: Slika 19: Fotografija, posredovana s strani civilne iniciative. Fotografija je bila posredovana kot pomislek glede spremembe kakovosti vedute Kozjaka s centra Maribora Fotografija je posneta z Glavnega mosta v severozahodni smeri proti Kozjaku (vir: elektronsko sporočilo civilne iniciative z dne ). Višina tukaj narisanih stebrov je nekajkrat precenjena in znaša med 300 in 600 m. Slika 20: Rekonstrukcija fotografije. Vizualizacija z namenom rekonstrukcije iste fotografije s postavljenimi stebri daljnovoda na njihove predvidene lokacije in s projektiranimi višinami. Projekt št V Stran 25 od 26

26 Slika 21: Fotomontaža vedute stavb Lenta na vizualizirano sliko. Projekt št V Stran 26 od 26