SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

Transcription

1 SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta Ljubljana 1000 Ljubljana Direktor: Direktor: Dr. Mitja Ruzzier Darij Krajčič, PhD, docent Ljubljana, marec 2010

2 Project acronym: Project title: Contract number: DELIVERABLE SUMMARY PROJECT INFORMATION NATREG Starting date: Ending date: Project WEB site address: Lead partner organisation: Project manager: Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation Gregor Danev Telephone number: Title of the deliverable: WP/activity related to the deliverable: Type (internal or restricted or public): WP leader: Activity leader: Participating partner(s): Contract number: Editor(s)/Author(s): DELIVERABLE INFORMATION Guidelines for economic evaluation of the natural assets on the PAs WP 3 Joint Strategy for Integrated Management, Act Development of guidelines Public Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation Meritum d.o.o. 8-IX-507/12-O-09/GD Mitja Ruzzier, PhD, Jasmina Žujo, Miha Marinšek, Samo Sosič jasmina.zujo@actum.si Telephone number: Contractual date of delivery to the JTS: Actual date of delivery to the JTS: DELIVERY DEADLINES

3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI Besedilo odseva stališča avtorja oziroma avtorjev. Vodstvo programa South East Europe ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.

4 ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE VO Varovano območje JVE Jugovzhodna Evropa MA Tisočletna ocena ekosistema (ang. Millennium Ecosystem Assessment) WTP Pripravljenost za plačilo (ang. Willingness to pay) WTA Pripravljenost za sprejetje (ang. Willingness to accept) MPA Metoda tržnih cen (ang. Market price approach) PFA Metoda proizvodne funkcije (ang. Production function approach) HPM Metoda hedonostičnih cen (ang. Hedonic pricing method) TCM Metoda potnih stroškov (ang. Travel cost method) ZTCM Conska metoda potnih stroškov (ang. Zonal travel cost method) ITCM Individualna metoda potovalnih stroškov (ang. Individual travel cost method) RUM Metoda naključnih koristi (ang. Random utility model) DCA Metoda izogibanja škodi (ang. Damage cost avoided) COI Metoda stroškov bolezni (ang. Cost of illness method) LOA Metoda izogibanja škodi (ang. Loss of output approach) CVM Metoda kontingenčnega vrednotenja (ang. Contingent valuation method) CMA Metoda diskretne izbire (ang. Choice modeling approach) BT Metoda prenašanja koristi (ang. Benefit transfer) CBA Analiza stroškov in koristi (ang. Cost-Benefit Analysis) TEV Celotna ekonomska vrednost (ang. Total economic value)

5 KAZALO PREDGOVOR UVOD POVZETEK NAMEN CILJ KAKO UPORABLJATI SMERNICE DEFINICIJA ZAVAROVANIH OBMOČIJ EKOSISTEMSKE STORITVE UPORABNOST EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV VO IZVEDBA EKONOMSKE ANALIZE GLAVNI VIDIKI VREDNOTENJA EKOSISTEMA Opredelitev vrednosti skupnega toka koristi ekosistemov Opredelitev neto koristi posegov, ki spreminjajo ekosistem Porazdelitev stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja VO Identifikacija potencialnih finančnih virov za ohranjanje VO NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE METODA RAZKRIVANJA PREFERENC Metoda tržnih cen Metoda proizvodne funkcije Metoda hedonističnih cen Metoda potnih stroškov Metoda izogibanja škodi Metoda stroškov bolezni METODA IZRAŽENIH PREFERENC Metoda kontingenčnega vrednotenja Metoda diskretne izbire METODA PRENAŠANJA KORISTI REZULTATI IN UGOTOVITVE ZAKLJUČEK ŠTUDIJE PRIMEROV DODATNO BRANJE REFERENCE POVEZAVE DODATEK... 56

6 TABELE Tabela 1: Kategorije VO in cilji upravljanja po posameznih kategorijah... 4 Tabela 2: Ekosistemske storitve...5 Tabela 3: Svetovno najpomembnejši ekosistemski tipi in njihove storitve... 5 Tabela 4: Kriteriji za MPA Tabela 5: Kriteriji za PFA Tabela 6: Kriteriji za HPM Tabela 7: Kriteriji za ZTCM Tabela 8: Kriteriji za RUM Tabela 9: Kriteriji za DCA Tabela 10: Kriteriji za COI Tabela 11: Kriteriji za CVM Tabela 12: Odločitveni eksperiment za vrednotenje avstralskih mokrišč Tabela 13: Kriteriji za CMA Tabela 14: Kriteriji za BT Tabela 15: Rangiranje metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev VO Tabela 16: Običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO Tabela 17: Celotne ekonomske koristi od pogozdovanja na preglednih območjih SLIKE Slika 1: Tipologija ekonomskih storitev: TEV... 7 Slika 2: Koristi, ki jih ponuja določen ekosistem... 8 Slika 3: Sprememba celotnih ekonomskih koristi, ki jih omogoča ekosistem z in brez ohranjanja... 9 Slika 4: Analiza stroškov in koristi ohranjanja... 10

7 PREDGOVOR Ekosistemi so se in se še vedno pogosto prikazujejo kot manjvredna območja ali območja, ki ne prispevajo k ekonomski vrednosti lokalne skupnosti, regije ali države. Toda dejstvo je, da ekosistemi ponujajo široko paleto storitev (oskrbovalne storitve, ki oskrbujejo z dobrinami, na primer s hrano, vodo, z lesom, vlakni in zdravili in manj otipljive storitve, ki so težje merljive, vendar enako kritične, na primer uravnalne, podporne in kulturne storitve), ki niso nekaj večnega, neuničljivega in neomejenega. Zaradi naraščanja števila prebivalstva, dohodka in porabe se vse bolj izkorišča naravno okolje. Človeške dejavnosti so pripeljale do zvišane atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, slabe kakovosti zraka, izgube biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, kemikalij, odpadkov, onesnaževanja voda... S pomočjo ekonomskega vrednotenja se lahko ekosistemske storitve, ki jih prinaša posamezen ekosistem, ovrednotijo, tako da so vladne institucije in širša javnost dobro seznanjene, kolikšna je pravzaprav škodljivost nenadzorovanega izkoriščanja naravnih dobrin in kako koristne so aktivnosti ohranjanja. Z ekonomskim vrednotenjem naravnih storitev bi v prihodnje utegnili bodisi upravičiti obstoječe stroške projektov ohranjanja okolja (npr. ustanovitev zavarovanih območij) bodisi upravičiti izpeljavo takšne spremembe v prostoru, ki bi vodila k višji blaginji lokalnega prebivalstva ali celotne družbe Koristi, ki izhajajo iz ohranjanja naravnih območjih, zlasti biotske raznovrstnosti, je zelo težko opredeliti in ovrednotiti, vendar lahko s pomočjo še vedno se razvijajočih različnih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemov ocenimo kolikšna je celotna ekonomska vrednost ekosistemov. Vrednotenje nam prav tako pomaga prepoznati v kakšnem obsegu bodo posamezne skupine z ohranjanjem pridobile ter tako pripomore pri oblikovanju mehanizmov za zbiranje nekaj teh koristi za namene ohranjanja. Tovrstni mehanizmi so osnova pridobivanja finančnih virov za ohranjanje ekosistema. V dokumentu predstavljene metode so na splošno zelo zapletene. Nekatere zahtevajo precej znanja in izkušenj s področja ekonomije, zato je zelo priporočljivo, da se z ekonomskim vrednotenjem ukvarja interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področij biologije, ekologije, ekonomije itn. Menedžerji zaščitenih območij in nosilci odločanja bi se morali pri odločitvah o primernosti določenih ukrepov posvetovati s strokovnjaki s področja ekonomije, ki se ukvarjajo z vrednotenjem naravnih dobrin in ekosistemskih storitev, da jim pomagajo oceniti vpliv ukrepa na širše okolje. Meritum d.o.o. 1

8 1. UVOD 1.1. Povzetek V prvem delu dokumenta so predstavljene najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območij narave (v nadaljevanju VO). V drugem delu se možnosti uporabe posameznih metod ponazorijo s pomočjo dveh skupnih tabel. Prva tabela povzema glavne značilnosti v dokumentu predstavljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, druga pa predstavi možne koristi, ki jih prinašajo okoljske storitve, in predlaga metode, ki se navadno uporabljajo za njihovo ekonomsko vrednotenje. Za potrebe izdelave smernic je bilo pregledane veliko znanstvene in strokovne literature, ki obravnava ekonomsko vrednotenje ekosistemov, vendar je v smernicah upoštevana le najbolj ključna literatura Namen Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO so prispevek k skupni strategiji za integrirano upravljanje VO. Namen smernic je obveščanje upravljalcev VO o načinih ekonomskega vrednotenja celotnih koristi, ki jih prinaša posamezno VO, za katero ne veljajo zakonitosti klasične ekonomije Cilj Cilj projekta je predstaviti najpogosteje uporabljene metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev VO ter jih na podlagi njihovih pozitivnih in negativnih značilnosti kritično oceniti in razvrstiti. Takšno razvrščaje na podlagi kriterijev je v pomoč uporabnikom pri izbiri primerne metode za ekonomsko vrednotenje Kako uporabljati smernice Za izbrano VO se v prvem koraku opredelijo vse ekosistemske storitve, ki jih to območje zagotavlja. Smernice s pomočjo preglednih tabel v tretjem poglavju "Povzetek in priporočila" pomagajo uporabnikom izbrati ustrezno metodo za ekonomsko vrednotenje posameznih ekosistemskih storitev. Metode so v tabelah ocenjene na podlagi naslednjih kriterijev: potrebni podatki za izvedbo ekonomskega vrednotenja, stroški izvedbe ekonomskega vrednotenja, ustrezno znanje za opravljanje ekonomskega vrednotenja, kompleksnost izvajanja ekonomskega vrednotenja, čas, potreben za izvajanje ekonomskega vrednotenja, zanesljivost rezultata ali natančnost ekonomskega vrednotenja, prenosljivost rezultatov, pogostost uporabe metod, univerzalnost uporabe metod. Meritum d.o.o. 2

9 Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev so v tretjem poglavju razvrščene na podlagi zgoraj naštetih kriterijev. Kriterijem je določen rang od 1 do 5, ki določa prednost posamezne metode. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. Namen takšnega pregleda metod je, da lahko uporabniki hitro dobijo informacije o značilnostih vsake metode in o položaju posamezne značilnosti glede na druge metode. Posameznik se lahko s pomočjo predmetnih smernic za ekonomsko vrednotenje, glede na svoje potrebe (npr. predmeta vrednotenja, proračunskih omejitev, časa, posebnosti študije, obsega preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo), laže odloči, katero metodo oziroma kombinacijo metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev bo izbral. Predstavljene metode so na splošno zelo zapletene. Nekatere zahtevajo precej znanja in izkušenj z različnih področij, zato je zelo priporočljivo, da ekonomsko vrednotenje opravlja interdisciplinarna skupina strokovnjakov v področja biologije, ekologije, ekonomije itn. Menedžerji VO in nosilci odločanja bi se morali pri odločitvah o primernosti določenih ukrepov vsaj posvetovali s strokovnjaki s področja ekonomije Definicija zavarovanih območij Obstaja veliko različnih izrazov za opisovanje VO, kar je posledica neobstoja skupnih standardov ali terminologij v času ustanavljanja VO v sodobnem smislu. Vsak narod je tako razvil svoj lastni pristop z različnimi opisi in opredelitvami. Tako je generalna skupščina Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN) leta 1994 v Buenos Airesu sprejela definicijo VO in šest kategorij, ki glede na glavni cilj upravljanja opisujejo VO. S to definicijo je VO "območje kopnega in/ali morja, namenjeno zlasti zaščiti in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter naravnih in z njimi povezanih kulturnih virov, ki je upravljano pravno ali na kak drug učinkovit način«[3; p.4]. Meritum d.o.o. 3

10 Tabela 1: Kategorije VO in cilji upravljanja po posameznih kategorijah KATEGORIJA Ia strogi naravni rezervat: VO upravljajo predvsem za znanost Ib divja območja: VO upravljajo predvsem za zaščito divjine II Nacionalni park: VO upravljajo predvsem zaradi varovanja ekosistemov in rekreacije III naravni spomenik: VO upravljajo predvsem za ohranjanje posebnih naravnih značilnosti IV upravljalska območja habitatov oz. vrst: VO upravljajo predvsem za ohranjanje prek posredovanja upravljanja V zaščitena pokrajina/morje: VO upravljajo predvsem zaradi ohranjanja pokrajine/morja in rekreacije VI VO, kjer se upravlja z viri: VO upravljajo predvsem za namene trajnostne rabe naravnih ekosistemov DEFINICIJA območja na kopnem in/ali morju, ki imajo nekaj odprtih ali reprezentativnih ekosistemskih, geoloških ali fizioloških lastnosti in/ali vrst, na voljo predvsem za znanstvene raziskave in/ali širša območja nespremenjenih oziroma rahlo spremenjenih zemljišč in/ali morij, ki ohranjajo svoje naravne značilnosti in vpliv, brez trajnega ali znatnega bivanja, ki so zaščitena in upravljana tako, da ohranjajo svoje naravno stanje naravna območja kopnega in/ali morja, ustvarjena zaradi (a) zaščite ekološke celovitosti enega ali več ekosistemov za sedanje in prihodnje generacije, (b) preprečevanja izkoriščanja ali naseljevanja, ki je škodljivo za namene VO in (c) zagotavljanja osnovnih duhovnih, znanstvenih, izobraževalnih, rekreativnih in turističnih možnosti, kar pa mora biti v celoti okoljsko in kulturno območja, ki vsebujejo eno ali več posebnih naravnih ali kulturnih značilnosti izjemne ali edinstvene vrednosti zaradi svoje naravne redkosti, zastopniške ali estetske kvalitete ali kulturnega pomena območja na kopnem in/ali morju, ki so pod aktivno intervencijo za namene upravljanja, da se zagotovi vzdrževanje habitatov in/ali izpolnjujejo zahteve posebnih vrst območje kopnega z obalo in morjem, kjer je interakcija ljudi in narave v daljšem časovnem obdobju proizvedla področje posebnega značaja s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in/ali kulturnimi vrednotami in pogosto z visoko biotsko raznovrstnostjo. Varovanje celovitosti teh tradicionalnih interakcij je bistvenega pomena za zaščito, vzdrževanje in razvoj takšnega območja s pretežno nespremenjenimi naravnimi sistemi, ki se upravljajo z namenom zagotovitve dolgoročnega varovanja in ohranjanja biodiverzitete ob hkratnem zagotavljanju trajnega pretoka naravnih storitev za zadovoljevanje skupnih potreb družbe Vir: Guidelines for Protected Area Management Categories; IUCN, 1994 (5) Definicijo VO je od leta 2007, ko je bil prvi osnutek predstavljen v Almerii v Španiji, uspešno izpopolnilo in revidiralo veliko ljudi znotraj IUCN-WCPA. Revidirana definicija opredeljuje VO kot»jasno določen geografski prostor, prepoznan, posvečen in, ki je pravno ali na drug učinkovit način upravljan za dosego dolgoročnega ohranjanja narave s povezanimi ekosistemskimi storitvami in kulturnimi vrednotami«[3; p.8] Ekosistemske storitve Ekosistem je po tisočletni oceni ekosistema (Millennium Ecosystem Assessment) opredeljen kot dinamičen kompleks združb rastlin, živali ter mikroorganizmov in prav tako njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota, pri čemer pa so tudi ljudje njegov sestavni del [1; str.3]. Sestavni del so tudi upravljani ekosistemi, kot so kmetijske površine in celo urbana območja. Ekosistemi zagotavljajo najrazličnejše uporabne storitve, ki povečujejo blaginjo, brez katerih bi bili v mnogih pogledih na slabšem. Ekosistemske storitve, kot so: čiščenje zraka in vode; uravnavanje odtekanja deževnice in suše; razgrajevanje odpadkov in razstrupljevanje; nastajanje tal in vzdrževanje; zatiranje škodljivcev in bolezni; opraševanje rastlin; širjenje semen in kroženje hranil; vzdrževanje biodiverzitete za kmetijstvo; farmacevtske raziskave in razvoj ter drugi industrijski procesi; zaščita pred škodljivimi ultravijoličnimi sevanji; uravnavanje klime in umirjanje skrajnih temperatur, vetra in valov..., so na voljo brez plačila kot dar narave in bistveno prispevajo k blaginji ljudi [16; p.5]. Tisočletna ocena ekosistema razvršča ekosistemske storitve v štiri kategorije: oskrbovalne storitve, kot so hrana in voda; regulacijske storitve, kot so urejanje voda in nadzor bolezni; kulturne storitve, kot so duhovne, rekreativne in kulturne, in podporne storitve, kot so Meritum d.o.o. 4

11 kroženje hranil, ki ohranjajo razmere za življenje na zemlji. Te kategorije ponazarjajo različne načine prispevanja ekosistemov k blaginji ljudi. Tabela 2: Ekosistemske storitve Ekosistemske storitve oskrbovalne storitve regulacijske storitve kulturne storitve oskrbujejo z dobrinami uravnavajo ekosistemskeprocese oskrbujejo z nematerialnimi koristmi hrana (posevki, živina, divja hrana, itd,...) uravnavanje kvalitete zraka estetske vlakna (vata/konoplja/svila ) uravnavanje klime duhovne in religiozne drva uravnavanje in čiščenje voda inspiracijske genetski viri uravnavanje erozije tal izobraževalne biokemikalije, naravna zdravila, farmacevti razgrajevanje odpadkov in razstrupljevanje pomen prostora in lokacije sveža voda zatiranje škodljivcev in bolezni kulturna dediščina opraševanje rekreacijske in ekoturistične preprečevanje naravnih katastrof podporne storitve - potrebne za proizvodnjo vseh ostalih dobrin in storitev ekosistema kroženje hranil tvorba prsti primarna produkcija Vir: Ecosystems and Human Well-being, A Framework for assessment; MA, 2003, str.57 [1] Tabela 3: Svetovno najpomembnejši ekosistemski tipi in njihove storitve ekosistemske storitve pitna voda hrana les, gorivo, vlakna novi produkti uravnavanje biodiverzitete kroženje hranil kvaliteta zraka in klima zdravje ljudi razstrupljevanje uravnavanje naravnih nevarnosti kulturne in naravne lepote obdelana zemlja kopno gozdovi mesta ekosistemski tipi kopenske obalna vode območja morja polarna območja Vir: How much is an ecosystem worth? Assessing the economic value of conservation, The World Bank, 2004, str.4 [16] Naravni ekosistemi, ki nas oskrbujejo s storitvami, nujnimi za človekovo preživetje, so neprestano pod velikim pritiskom. Po vsem svetu lahko zasledimo spremembe: preusmerjanje in uporaba gozdnih ekosistemov za druge namene; osuševanje mokrišč; uničevanje koralnih grebenov; vse večje spreminjanje sladkovodnih virov, kar vpliva na napajanje, s stopnjo pretoka ter onesnaževanjem, z zajetji, preusmeritvami, ekstrakcijo, s spremembo rabe zemljišč ter degradacija kmetijskih zemljišč in pašnikov zaradi prevelike uporabe [16]. Nekateri od teh pritiskov so namerni - vpliv človekovih dejavnosti - drugi pa so nenamerni. Da bi lahko v celoti razumeli vplive in posledice, ki jih povzročajo te dejavnosti, je treba uveljaviti ustrezno ekonomsko vrednotenje naravnih ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo. gore otoki Meritum d.o.o. 5

12 1.7. Uporabnost ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev VO Razlogi za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO so naslednji: a. Demonstracija in količinsko ovrednotenje ekosistemskih storitev VO (surovin, varovanja naravnih in človeških sistemov in vzdrževanja možnosti prihodnje proizvodnje in rasti in tudi stroškov, povezanih z izgubo, teh koristi zaradi degradacije virov); b. Združevanje poslovnih in ekonomskih vprašanj pri načrtovanju ohranjanja narave in njegovem uresničevanju; c. Prepoznavanje in razvoj potencialnih finančnih mehanizmov in ekonomskih spodbud za upravljanje; d. Lažje pridobivanje sredstev zavarovalnic za blažitvene ukrepe, posledic naravnih nesreč; e. Povečane potrebe po izdelavi»presoje vplivov na okolje«oziroma postopka, ki zagotavlja, da se okoljske posledice projektov določijo in ocenijo pred izdajo dovoljenja; f. Razvijanje mehanizmov, ki zagotavljajo, da so stroški in koristi, ki nastanejo kot posledica ohranjanja, enakomerneje razporejeni (uvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo dohodek lokalnim skupnostim, ki imajo od VO nezadostne koristi, uvajanje plačil kot so davki ali obveznice za škodljive dejavnosti in pridobivanje sredstev obiskovalcev in turistov, ki imajo koristi od VO, vendar malo ali nič stroškov). [8] Meritum d.o.o. 6

13 1.8. Izvedba ekonomske analize Večina ekonomskih analiz vključuje naslednje korake: 1. Identifikacija ekosistemskih storitev, ki so specifične za posamezno VO; 2. Izračun celotne ekonomske vrednosti (Total economic value - TEV) VO, ki je vsota naslednjih vrednosti: a. UPORABNE VREDNOSTI, ki vključuje koristi, nastale s fizično uporabo ekosistemskih storitev in se nadalje deli na: Neposredno uporabno vrednost - potrošnja ekosistemskih storitev (potrošnja: hrana, les, zdravje, kisik, gorivo in energetske surovine in nepotrošnja: rekreacija, kultura, izobraževanje ); Posredno uporabno vrednost - vrednost ekosistemskih storitev (opraševanje, uravnavanje podnebja, naravna filtracija vode, vodni rezervoarji, nastajanje prsti in ohranjanje biodiverzitete); Vrednost izbire - ohranjanje možnosti prihodnje uporabe tako zase (vrednost izbire) kot za druge (podedovana vrednost); b. VREDNOSTI NEUPORABE, ki se nanaša na zadovoljstvo posameznikov zaradi obstoja ekosistemskih storitev, pa čeprav jih sami neposredno ne bodo nikoli uporabljali. Slika 1: Tipologija ekonomskih storitev: TEV Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.9 [10] Koristi, povezane z okoljem, zlasti z biodiverziteto, je izredno težko identificirati in ovrednotiti. Najenostavneje je določiti neposredno uporabno vrednost, in sicer vrednost lesa, pridelkov, količine vode, stavb in stavbnih zemljišč na obravnavanem območju. Težje je določiti ceno za mir, estetski videz krajine, ohranjanje duhovnih vrednosti in prispevanje k zdravju posameznika, zaradi možnosti rekreacije in bivanja v zdravem okolju. Na primer koristi, pridobljene s posameznimi sestavinami biodiverzitete, koristi od ulova posamezne divje živali je razmeroma preprosto ugotoviti, medtem ko koristi od same diverzitete ni enostavno opisati [10; str.10]. 3. Opredelitev skupnih ekonomskih stroškov, ki nastanejo pri ustanavljanju in vodenju VO lahko razdelimo na: upravljalske stroške oziroma neposredne izdatke, na primer za opremo, infrastrukturo, človeške vire; oportunitetne stroške oziroma uporabno vrednost območja, ki je izgubljena ali onemogočena, ker je bila zaščitena; Meritum d.o.o. 7

14 posredne stroške oziroma druge posredne stroške aktivnosti, npr. vplivov, povezanih s turizmom; 4. Količinsko ovrednotenje koristi in stroškov [10; str.27]; 5. Opredelitev porazdelitve koristi in stroškov med različne zainteresirane skupine, kar pokaže, kdo pridobi ali izgubi z zavarovanjem območij in kakšne ekonomske spodbude so potrebne [10; str.29] Glavni vidiki vrednotenja ekosistema»študije o vrednotenju so bistveno povečale naše znanje o vrednosti ekosistemov. Ker se prvotne študije niso usmerjale na specifična vprašanja, so bile pogosto podcenjene. Žal pa so okoljski zagovorniki v medijih, vlade, podjetja in civilne družbe pogosto posegli po impresivnih, vendar včasih nezdravih rezultatih vrednotenja in jih pogosto neustrezno nekritično uporabljali«[pagiola et al., 2004, PV]. Zato je na videz preprosto vprašanje "kako dragocen je ekosistem?" mogoče razlagati na več različnih načinov. Glavne vidike vrednotenja ekosistemov je mogoče povzeti v naslednjih vprašanjih: a) kakšna je ekonomska vrednost veljavnega toka koristi ekosistema? ali b) prihodnjih tokov? c) kakšna je vrednost ohranjanja ekosistema? d) namesto njegovega spreminjanja za potrebe kakšne druge uporabe?. Zgornja vprašanja se med seboj razlikujejo in dajejo povsem različne odgovore. Svojo pozornost usmerjajo na način uporabe ekonomskega vrednotenja za preučitev štirih različnih vidikov vrednotenja ekosistemov Opredelitev vrednosti skupnega toka koristi ekosistemov Ta vidik se običajno pojavlja v okviru nacionalnih računov` (Koliko ekosistemi dejansko prispevajo k ekonomski aktivnosti?) in se najpogosteje uporablja na nacionalni, lahko pa tudi na globalni, regionalni ali lokalni ravni. Vrednost različnih koristi, ki jih zagotavlja ekosistem se lahko oceni kot kaže spodnja slika [10; str.15]. Slika 2: Koristi, ki jih ponuja določen ekosistem k o r i s t i Ohranjanje biodiverzitete Vodne storitve nižje ob strugi Rekreacija Izkoriščanje gozdnih produktov Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.16 Meritum d.o.o. 8

15 Opredelitev neto koristi posegov, ki spreminjajo ekosistem Ta vidik ima običajno projektno ali politično ozadje (ali bi koristi, ki jih prinaša ohranjanje, predpis ali spodbuda upravičile svoje stroške?) in se bistveno razlikuje od prejšnjega v tem, da se sprašuje o spremembah tokov stroškov in koristi (neto vrednosti) in ne o vsoti celotne vrednosti tokov. Za potrebe presoje o upravičenosti ohranjanja moramo vedeti dvoje: Kaj bi se zgodilo, če ne naredimo nič? in Kaj bi se zgodilo, če bi se odločili za določen način ohranjanja (glej sliko spodaj)? Kot kaže slika spodaj, ohranjanje ni nujno v celoti učinkovito. Nekateri ukrepi tako lahko le prispevajo k upočasnitvi, ne pa k zaustavitvi propadanja. Vprašanje je, ali je TEV za ekosistemske storitve, ki jih omogoča ekosistem z ukrepi ohranjanja, večja ali manjša od TEV za storitve, ki jih omogoča ekosistem brez ohranjanja. V primeru z ohranjanjem je treba upoštevati tudi stroške za uresničevanje ukrepov ohranjanja. Slika 3: Sprememba celotnih ekonomskih koristi, ki jih omogoča ekosistem z in brez ohranjanja vpliv degradacije k o r i s t i Ohranjanje biodiverzite Vodne storitve nižje ob strugi Rekreacija Izkoriščanje gozdnih produktov neto povečanje ekosist. koristi Ohranjanje biod. Vodne storitve Izkoriščanje gozdnih produktov Ohranjanje biodiverzite Vodne storitve nižje ob strugi Rekreacija Izkoriščanje gozdnih produktov Stroški ohranjanja ekosistemske ekosistemske ekosistemske koristi koristi koristi jutri brez jutri z ohranjanja ohranjanjem Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.24 Vrednost ohranjanja ni nujno pozitivna. Obstajajo primeri, v katerih vrednost pridobljenih dodatnih storitev na račun pretvorbe ekosistema v alternativno rabo presega vrednost storitev, pridobljenih z ohranjanjem. Da se lahko ugotovi ali je pretvorba ekosistema z ekonomskega vidika učinkovita, pa moramo spremembam koristi odšteti stroške izvedbe posegov [10; str.26]. Zgornja slika prikazuje, kako lahko neposredno primerjamo vrednosti različnih storitev, ki bi jih dobili z in brez ohranjanja. Meritum d.o.o. 9

16 Slika 4: Analiza stroškov in koristi ohranjanja k o r i s t i Ohranjanje biod. Vodne storitve Izkoriščanje gozdnih produktov Ohranjanje biodiverzite Vodne storitve nižje ob strugi Rekreacija Izkoriščanje gozdnih produktov neto povečanje ekosist. koristi Povečanje biodiverzite povečanje izkor. vodnih stor. bruto povečanje ekosist. koristi brez ohranjanja z ohranjanjem Zmanjšano izkoriščanje gozdnih proiz. oportunitetni stroški izgubljenih koristi Stroški ohranjanja stroški ukrepov ohranjanja Analiza stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja Vir: Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, IUCN, 2004, str.25 Z ekonomskega vidika so stroški ohranjanja razdeljeni na dva dela: neposredne stroške, ki so povezani z uresničevanjem samih ukrepov ohranjanja, in oportunitetne stroške, ki ponazarjajo izpad koristi, ker je bila uporaba določenih storitev onemogočena. Celotni stroški so nato primerjani z bruto povečanjem ekosistemskih koristi, ki nastajajo zaradi uresničevanja ohranitvenih ukrepov. Če so koristi večje od stroškov, je investiranje v ohranjanje upravičeno. Ključni izziv je identificirati spremembe, ki bi izhajale iz predlaganih ukrepov, npr. koliko več proizvodnje bi bilo in kako hitro bi se koristi povečale/zmanjšale kot posledica predlaganih ukrepov (koristi, ki so pridobljene kasneje v prihodnosti, so manj vredne) [10; str.26] Porazdelitev stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja VO Različne interesne skupine imajo pogosto zelo različne stroške in koristi od ekosistemov. Informacija o razporeditvi stroškov in koristi od ukrepov ohranjanja med interesnimi skupinami nam pove, kakšne spodbude imajo različne interesne skupine, da upravljajo z naravnimi dobrinami na sprejemljiv način. Primerjava neto koristi, ki jih nekatere skupine dobijo od ekosistema brez ukrepov ohranjanja s koristmi, ki jih druge skupine dobijo od ekosistema zaradi ohranjanja, nam pomaga določiti tiste skupine, ki bodo ohranjanje najverjetneje podprle, in tiste skupine, ki ga najverjetneje ne bodo [10; str.29]. Opredelitev načina razdelitve neto dobičkov med različnimi interesnimi skupinami je pogosto pomembnejša kot analiza stroškov in koristi. Namreč, ocenjevanje višine stroškov in koriti ohranjanja po posameznih interesnih skupinah nam pomaga najti učinkovite mehanizme, s katerimi lahko del pridobljenih koristi uporabimo za financiranje samega ohranjanja. Meritum d.o.o. 10

17 Identifikacija potencialnih finančnih virov za ohranjanje VO Samo zavedanje o pomembnosti in dragocenosti ekosistemskih storitev pa ni preveč uporabno, če ne vodi do dejanskih investicij v ohranjanje naravnih ekosistemov. Ocenjevanje stroškov in koristi od ohranjanja po posameznih interesnih skupinah na pomaga oblikovati učinkovite mehanizme, s katerimi lahko del pridobljenih koristi uporabimo za financiranje samega ohranjanja [10; str.v]. Tovrstni mehanizmi so osnova za načrtovanje in izvajanje ukrepov ohranjanja ekosistemov. Ekonomsko vrednotenje bi lahko potencialno uporabili na področju Pohorja v Sloveniji. Pohorje leži južno od reke Drave med Dravogradom, Mariborom in Slovenskimi Konjicami ter zajema hektarjev. Več kot 70 % območja prekrivajo gozdovi, ki mu dajejo značilno podobo. To območje ima zelo pomembno vrednost zaradi njegove rekreativne rabe. Sedanji gospodarski razvoj Pohorja je tesno povezan z izkoriščanjem gozdov, poljedelstvom in turizmom, zato moramo posebno pozornost nameniti sporom med različnimi iniciativami prostorskega načrtovanja, regionalnega razvoja in področju ohranjanja narave. Meritum d.o.o. 11

18 2. NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE VO so območja, za katera ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije. Posebnost je v tem, da VO poleg dobrin, s katerimi se trguje na trgu, ponujajo tudi celo paleto ekosistemskih storitev, ki nimajo delujočih trgov oziroma trgi ne delujejo učinkovito. Tako sta poraba in ponudba takšnih storitev v večini primerov z družbenega vidika neučinkoviti. Vendar pa se ljudje zaradi današnjega stresnega načina življenja, pomanjkanja nekaterih naravnih virov, sprememb gospodarskih razmer, demografskega razvoja, spremenjenih vrednot in drugih socio-ekonomskih sprememb vedno bolj zavedajo pomembnosti ohranjene narave in dajejo prednost tradicionalni rabi naravnih dobrin (npr. ekološko pridelana živila). Tako VO-jem pripisujejo vedno večji pomen, kar posledično vpliva na dvigovanje ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev in na lažje upravičevanje aktivnosti ohranjanja. V nadaljevanju opisujemo možne načine vrednotenja ekosistemskih storitev, ki omogočajo, da se netržnim storitvam pripišeta dejanski pomen in vrednost, kar je izjemno pomembno z vidika odločanja o optimalni porazdelitvi virov in odločitvah o ciljih gospodarjenja. Potrebna je namreč takšna porazdelitev virov, da bodo družbene koristi maksimalne, kar pa je možno doseči le, če tudi ekosistemske storitve ustrezno ovrednotimo. Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so razvrščene s pomočjo naslednjih kriterijev: potrebnih podatkov za izvedbo ekonomskega vrednotenja ekosistema, stroškov izvedbe ekonomskega vrednotenja ekosistema ustreznega znanja za opravljanje ekonomskega vrednotenja ekosistema, kompleksnosti izvajanja ekonomskega vrednotenja ekosistema, časa, potrebnega za izvajanje ekonomskega vrednotenja ekosistema, zanesljivosti rezultatov ali natančnosti ekonomskega vrednotenja ekosistema, prenosljivosti rezultatov, pogostosti uporabe metod, univerzalnosti uporabe metod. Razvrščanje po kriterijih se opravi s pomočjo rangiranja, in sicer je vsaki značilnosti metode določen rang od 1 do 5, ki določa položaj metode po posameznem kriteriju v primerjavi z drugimi metodami. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. V poglavju»rezultati in ugotovitve«je prikazana zbirna tabela, ki predstavlja rezultate rangiranja metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev. Namen takšnega pregleda metod je, da lahko uporabniki hitro dobijo uporabno informacijo o značilnostih in rangu posamezne metode glede na izbrani kriterij ali v celoti v primerjavi z drugimi metodami. Kako pomemben je posamezni kriterij za posameznika, je odvisno od potreb načrtovane raziskave (npr. od predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki se jih vrednoti, financ, razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo itd). Meritum d.o.o. 12

19 2.1. Metoda razkrivanja preferenc Pri metodah razkrivanja preferenc se vrednosti določajo posredno na osnovi podatkov o potrošnji dobrin, ki imajo tržno ceno in so povezane z naravnimi dobrinami, ki jih vrednotimo. Poudarek je na dejanski izbiri posameznika in njegovi»»pripravljenosti, da plača«(willingness to pay WTP), kar je tudi prednost teh metod [9; str.224] Metoda tržnih cen TEORETIČNA OSNOVA: Metoda tržnih cen (market price approach MPA) ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih storitev, ki se kupujejo in prodajajo na trgu (neposredno in posredno uporabno vrednost). PROCES VREDNOTENJA: Postopek vrednotenja okoljskih storitev po MPA: 1. Izbira ustreznega načina ocenjevanja stroškovni pristop: a. metoda oportunitetnih stroškov, npr. oblikovanje novega gozda, pomeni izgubo zemljišč; b. metoda alternativnih stroškov, npr. mokrišča, ki zagotavljajo varstvo pred poplavami, se lahko vrednotijo na osnovi stroškov graditve umetnih obramb pred poplavami enake učinkovitosti; c. metoda nadomestnih stroškov/preprečevanja škode, npr. stroški ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja (stroški filtriranja vode se lahko uporabijo kot približek za vrednost škode onesnaževanja vode); d. metoda projekta v senci, npr. stroški zagotavljanja enakih okoljskih storitev na alternativnih lokacijah; e. metoda stroškov subvencije, npr. subvencija kmetijskemu sektorju za okoljsko občutljive prakse; 2. Identifikacija primernega blaga/trga in pridobivanje podatkov; 3. Prilagoditev podatkov o cenah, tako da je ta brez davka ali subvencij, za izpeljavo približnih vrednosti; 4. Ustrezno združevanje približkov (npr. prek prizadetega prebivalstva itd.) [15; str.3]. PRIMER UPORABE MPA: Hipotetična situacija [6; poglavje 1]: Onesnaževanje voda je povzročilo zaprtje poslovnega ribolovnega območja in osebje zaposleno v agenciji želi vrednotiti koristi od čiščenja. Standardna metoda za merjenje uporabne vrednosti virov s katerimi se trguje na trgu je ocena potrošnikovega in proizvajalčevega presežka z uporabo tržne cene in količine podatkov. Celotne neto ekonomske koristi ali ekonomski presežek so seštevek presežka potrošnikov in presežka proizvajalcev. Korak 1: Ocenjevanje funkcije povpraševanja na trgu pred zaprtjem Zaradi poenostavitve je uporabljena linearna funkcija povpraševanja. Začetna tržna cena za kg rib znaša 5, največja WTP za kg pa 10. Pri ceni 5 na kg je potrošnik pripravljen kupiti kg rib letno. Tako potrošniki porabijo skupno za ribe letno. Vendar so nekateri potrošniki pripravljeni plačati več kot 5 za kg rib in imajo neto ekonomske koristi od nakupa rib. Skupni presežek potrošnikov prikazuje obarvani modri del grafa in znaša (10-5 ) * /2 = Meritum d.o.o. 13

20 Korak 2: Ocenjevanje funkcije povpraševanja na trgu po zaprtju Po zaprtju se začetna tržna cena za kg rib poveča na 7, skupna količina povpraševanja pa zmanjša na kg letno. Ekonomska korist po zaprtju je nižja, kot je prikazano na sliki. Novi potrošniški presežek znaša (10-7 ) * 6.000/2 = Korak 3: Računanje izgube ekonomskih koristi potrošnikov Od koristi potrošnikov pred zaprtjem odštejemo koristi potrošnikov po zaprtju ( = ). Korak 4: Ocenjevanje proizvajalčevega presežka pred zaprtjem Proizvajalčev presežek se meri z razliko med celotnimi prihodki od proizvoda in celotnimi variabilnimi stroški za njegovo proizvodnjo. Pred zaprtjem je bilo ulovljenih kg rib letno. Ribiči so bili plačani 1 za kg, njihovi skupni prihodki so znašali letno. Variabilni stroški za lovljenje so bili 0,5 za kg, celotni variabilni stroški pa letno. Proizvajalčev presežek pred zaprtjem znaša = Korak 5: Ocenjevanje proizvajalčevega presežka po zaprtju Po zaprtju je bilo ulovljenih le 6.000kg rib letno. Pri nespremenjeni veleprodajni ceni 1 bi skupni prihodki po zaprtju znašali letno. Variabilni stroški se zaradi daljše potovalne razdalje do ribjih lovišč povečajo na 0,6 za kg, skupni variabilni stroški po zaprtju znašajo Proizvajalčev presežek po zaprtju znaša = Korak 6: Računanje izgube proizvajalčevega presežka: = Pri računanju izgub je treba upoštevati dejstvo, da je predstavljeni primer hipotetičen in da temelji na predpostavkah, ki, zaradi jasnosti, močno poenostavljajo analizo. Na zapletenost analize navadno vpliva velika količina različnih dejavnikov, npr. ribiči se lahko po zaprtju odločijo za drugo ribiško lokacijo in tako vplivajo na zmanjšanje izgube. Korak 7: Računanje celotne ekonomske izgube zaradi zaprtja To je vsota izgubljenih potrošniških in proizvajalčevih presežkov. Skupna izguba znaša = Tako koristi od čiščenja onesnaženja znašajo Meritum d.o.o. 14

21 POTREBNI PODATKI: Tržni podatki so lahko zbrani iz primarnih ali sekundarnih virov [15; str. 3]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje uporaba tržnih vrednosti; Pokritost naravnega okolja - odvisna od obsega obstoja trgov za okoljske storitve [15; str. 3]. UPORABA METODE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Nekateri vidiki MPA kot so blažitveni stroški, lahko dejansko rabijo kot vložki k metodi proizvodne funkcije [14; str. 20]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavne prednosti MPA so: uporabna pri določanju okvirne denarne vrednosti naravnih dobrin, ki bi jih drugače imeli za `zastonjske, potreben razmeroma kratek čas za izvedbo, podatke o ceni, obsegu in stroških je za uveljavljene trge razmeroma lahko pridobiti, metoda uporablja zbrane podatke o dejanskih zahtevah potrošnikov, metoda uporablja standardne in sprejete tehnike. Glavne pomanjkljivosti so: tržni podatki so na voljo le za omejeno količino ekoloških dobrin in storitev in morda ne odsevajo vrednosti vseh proizvodnih uporab virov, na ceno vplivajo sezonska in druga nihanja, zaradi tržnih pomanjkljivosti in/ali politične napake v tržnih transakcijah morda niso v celoti upoštevane dejanske ekonomske vrednosti blaga ali storitev, ni primerna za merjenje vrednosti večjih sprememb obsega, ki lahko vplivajo na ponudbo ali povpraševanje po blagu ali storitvah, izračunane vrednosti ekosistemskih storitev so lahko precenjene, saj se pri tej metodi ne odbijajo tržne vrednosti drugih sredstev, potrebnih za postavitev ekosistemskih proizvodov na trg [6; poglavje 1], ocenjevanje funkcije povpraševanja in spremembe povpraševanja glede na spreminjajoče se storitve ekosistema je lahko zelo zapleteno, potrebnih je veliko podatkov ter računalniških in ekonometričnih spretnosti. KRITERIJI: Tabela 4: Kriteriji za MPA KRITERIJI ZA MPA OPIS RANG potrebni podatki tržne podatke je relativno lahko pridobiti, potrebna velika količina podatkov 4 stroški izvedbe relativno poceni 4 ustrezno znanje potreben je vsaj posvet s strokovnjaki iz področja ekonomije 4 kompleksnost izvajanja relativno lahko izvedljiva 5 čas izvedbe potreben čas za zbiranje podatkov (potrebno upoštevati sezonska nihanja za obstoječe odatke) - do 3 mesecev 4 zanesljivost rezultatov najmanjša vrednost okolj. storitev brez presežka WTP nad plačano ceno; ni uporabna pri obsežnih spremembah 4 prenosljivost rezultatov odvisen od velikosti trga 4 pogostost uporabe najpogosteje uporabljena metoda pri računanju uporabne vrednosti 5 univerzalnost uporabe za računanje posredne in neposredne uporabne vrednosti 3 Meritum d.o.o. 15

22 Metoda proizvodne funkcije TEORETIČNA OSNOVA: Metoda proizvodne funkcije (Production function approach - PFA) ocenjuje ekonomsko vrednost ekosistemskih storitev, ki prispevajo k proizvodnji tržnega blaga [6; poglavje 2]. PFA se osredotoča na (posreden) odnos, ki lahko obstaja med specifično netržno ekosistemsko storitvijo in proizvodnjo tržnih dobrin [15; str. 5]. Tehnika odziva na dražljaj je starejša metoda vrednotenja, ki si prizadeva vzpostaviti odnos med okoljskimi vplivi (odziv) in fizičnimi okoljskimi vplivi, kot so onesnaževanje (odmerek). Tehnika se uporablja, ko je odnos odmerek-odziv med vzrokom poškodbe okolja, npr. onesnaževanjem in vplivom, npr. obolevnostjo zaradi onesnaženja, dobro znan. Tehnika uporablja znanstvene izsledke o fizičnih učinkih onesnaževanja in jih prenese v ekonomski model vrednotenja. Ekonomsko vrednotenje se izvaja z oceno proizvodnje ali potrošne funkcije dobička podjetij ali pridobljenih prihodkov oziroma izgub posameznikov. Glavna področja uporabe metodologije so: vrednotenje izgub (npr. pridelka), nastalih zaradi onesnaženja, vplivov onesnaževanja na ekosisteme, rastlinstvo in erozijo prsti, ter vplivi onesnaženja zraka v mestih na zdravje, materiale in zgradbe [9; str.227]. Ta pristop je preveč poenostavljen in ne upošteva morebitnih sprememb v ekonomskem vedenju posameznikov, na katere so okoljske spremembe že vplivale, zato se pri vrednotenju uporablja nova tehnika. Sodobna PFA predvideva, da ekosistemske storitve v bistvu rabijo kot vhodni faktor (zemlja, delo in kapital ter okoljski vložki) v proizvodnji tržnih dobrin, ki prinašajo korist. Spremembe v kakovosti in količini vhodnih faktorjev bodo povzročile spremembe v proizvodnih stroških, kar pa bo vplivalo na količino in ceno končne tržne dobrine. Spremembe lahko vplivajo tudi na ekonomske donose drugih vhodnih faktorjev npr. najemnin za zemljišča in kapital, plače za delo. Na koncu spremembam produkcije, cen in donosov sledijo spremembe v presežkih potrošnikov in proizvajalcev. Spremembe teh presežkov pa določajo oceno vrednosti ekosistemskih storitev v funkciji vhodnih faktorjev [15; str. 5]. Enak učinek se lahko uporabi tudi pri funkciji stroškov, ki poveže stroške proizvodnje določene dobrine s stroški vhodnih faktorjev. PROCES VREDNOTENJA: Ocenjevanje vrednosti ekosistemskih storitev preko PFA zahteva precejšnjo stopnjo analitične strogosti, zlasti pri prepoznavanju in določanju razmerja med različnimi faktorji v proizvodnih in/ali stroškovnih funkcijah: 1. Zbiranje podatkov - vključuje tržne podatke o cenah, proizvodnji in povpraševanju ter podatke o vhodnih faktorjih in cenah; 2. Izpeljava proizvodne in/ali stroškovne funkcije ocena razmerja med okoljskim vložkom in proizvodnjo končnih tržnih dobrin; 3. Ocena sprememb v presežkih potrošnikov in proizvajalcev - spremembe v proizvodnji in stroških so analizirane v povezavi s ponudbo in povpraševanjem na končnem trgu z namenom oceniti spremembe v presežkih [15; str. 5]. Dva koraka metode sta: pri tehniki odziva na dražljaj se določijo fizični okoljski učinki na ekonomsko dejavnost, pri sodobni PFA se vpliv teh okoljskih sprememb ovrednoti glede na ustrezno spremembo v tržni proizvodnji določene dejavnosti. Meritum d.o.o. 16

23 Ta dva koraka je mogoče analizirati skupaj, če se fizični vpliv na proizvodnjo zaradi okolja obravnava kot "vložek" v ekonomsko dejavnost in lahko njegovo vrednost, tako kot vse druge vložke, enačimo z njegovim vplivom na produktivnost vseh tržnih produktov [4]. PRIMER UPORABE PFA: Hipotetična situacija [6; poglavje 2]: Voda v rezervoarju, ki oskrbuje mestni sistem pitne vode je bila onesnažena s kmetijskimi odtekanji. Osebje agencij želi ugotoviti ekonomske koristi ukrepov odprave odtekanja. Korak 1: Specifikacija proizvodne funkcije za čisto pitno vodo Specifikacija funkcionalnega razmerja med vložki (voda določene kakovosti iz rezervoarja, kemikalije, in filtracija) in produkti (čista pitna voda). Korak 2: Ocenjevanje sprememb v stroških čiščenja Ocenjena proizvodna funkcija se nato uporablja s spreminjanjem kakovosti vode v rezervoarju. Raziskovalec izračuna količino potrebnih kemikalij in filtrov za prečiščevanje različnih ravni kakovosti vode v rezervoarju z vstavljanjem različnih ravni kakovosti vode v proizvodno funkcijo. Te količine se nato pomnožijo z njihovimi stroški. Korak 3: Ocena ekonomske koristi varovanja rezervoarja pred kmetijskim odtekanjem z nižanjem stroškov čiščenja vode Če se odpravijo vsa odtekanja, na primer, bo rezervoar z vodo potreboval zelo malo čiščenja in stroški čiščenja pitne vode bodo minimalni. To pa se lahko primerja s stroški čiščenja vode, kjer odtekanje ni pod nadzorom. Razlika v prečiščevalnih stroških vode je ocenjena korist odprave odtekanja. Podobno se lahko ocenijo koristi za različne stopnje zmanjševanja odtekanja. Za ta korak potrebujemo podatke o načrtovanih uspehih aktivnosti omejevanja odtekanja z nižanjem odtekanja in posledičnih spremembah v kakovosti vode v rezervoarju. POTREBNI PODATKI: Treba je veliko podatkov o trgu končnega blaga in vhodnih faktorjih, kot so spremembe storitev, vpliv na proizvodnjo, neto vrednost proizvedenega blaga. Potrebno je specificirati proizvodno funkcijo in strukturo trga [15; str. 6]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje orodje za predstavitev pomembnosti predmeta razprave in kot vhodni podatek za analize stroškov in koristi ter kot podlaga za pravne ocene škode; Pokritost naravnega okolja ekosistemske storitve rabijo kot surovine za številne tržne izdelke, obstaja veliko število empiričnih primerov PFA [15; str. 6]. UPORABA METODE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Stroške blažitve, preprečevanja in izogibanja škodi lahko vključimo v okvir proizvodne funkcije, saj te aktivnosti navadno spreminjajo proizvodno in stroškovno funkcijo. Tržne cene (in celo ocene WTP ali WTA za netržne spremembe) je mogoče vključiti v oceno ekonomske vrednosti sprememb, kjer se uporablja proizvodnja funkcija za oceno fizične spremembe [14; str.20]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavni prednosti metode sta: na splošno je metodologija enostavna, izvedba je relativno poceni, potrebna omejena količina podatkov, podatki so lahko dostopni [6; poglavje 2]. Glavne pomanjkljivosti so: podatke o strukturi stroškov in funkcij je zaradi zaupnosti težko pridobiti [15; str.7], Meritum d.o.o. 17

24 v primeru, da v proizvodnjo tržnega blaga niso vključene vse storitve, je vrednost takšnega ekosistema, za družbo, lahko podcenjena, potrebni so podatke o znanstvenih odnosih med ukrepi za izboljšanje kakovosti ali količine virov in dejanskimi rezultati teh ukrepov, ki pa navadno niso dobro znani ali razumljeni, če spremembe naravnih virov vplivajo na tržno ceno končne dobrine ali ceno katerihkoli drugih proizvodnih vložkov, metoda postane veliko bolj zapletena in težje izvedljiva [6; poglavje 2]. PRIMER IZ PRAKSE: Vrednost mokrišč: Peconiški estuarij, Long Island - New York [6; poglavje 2] Študija je bila osredotočena na vrednotenje mejnih sprememb v hektarjih mokrišč kot njihovega prispevka k proizvodnji rakcev, pokrovač, školjk, ptic in vodnih ptic. Predpostavka je bila, da mokrišča zagotavljajo prehransko verigo in habitat kot podporo za te vrste. Najprej je bila ocenjena produktivnost različnih tipov mokrišč kot proizvodnja prehranske verige in povezana s proizvodnjo različnih vrst rib. Nato je bil ocenjen pričakovani donos rib in ptic na hektar habitata. Nazadnje je bila z uporabo komercialnih cen za ribe, z ozirom na vrednosti za ptice in z uporabo lovskih vrednosti za vodne ptice, ovrednotena količina pričakovane proizvodnje rib in ptic. Rezultati študije so pokazali, da je ocenjena letna vrednost hektarja morske trave $1.065, hektarja slanega barja $338, in hektarja bibavičnega mulja $68 v smislu večje produktivnosti rakcev, pokrovač, školjk, ptic in vodnih ptic. Na podlagi rezultatov te študije lahko upravljavci izračunajo ekonomsko vrednost produktivnosti od ohranjanja ali obnove mokrišč v estuariju. Izračunane vrednosti ne zajemajo celotne vrednosti mokrišč, ker se osredotočajo le na proizvodnjo komercialno in rekreacijsko vrednejše vrste. TEV za mokrišča lahko poleg izračunane vrednosti vključuje tudi vrednost drugih storitev, kot so erozija, zaščita pred neurjem ali estetika. KRITERIJI: Tabela 5: Kriteriji za PFA KRITERIJI ZA PFA OPIS RANG potrebni podatki potrebni so podatki o spremembi storitev in njihovih vplivov na proizvodnjo, ki pa jih pogosto primankuje 4 stroški izvedbe stroški izvedbe so lahko relativno nizki 4 ustrezno znanje potrebni strokovnjaki s področja ekonomije 2 kompleksnost izvajanja lahko se uporablja v primerih, ko so obravnavnavana sredstva popolni nadomestki drugih sredstev in v primerih, ko imajo samo proizvajalci (ne potrošniki) končnih 3 dobrin koristi od sprememb količine ali kakovosti virov sredstev čas izvedbe za izvedbo je potrebnih 3-6 mesecev 3 zanesljivost rezultatov omogoča, da se učinek spremembe vložka izrazi kot vpliv na obseg proizvodnje ali proizvodnih stroškov; če vse storitve niso povezane s proizvodnjo tržnih dobrin so 4 vrednosti lahko podcenjene prenosljivost rezultatov prenosljivost je najverjetneje omejena z upoštevanjem razmerij med končnimi tržnimi dobrinami in osnovnimi vložki ter specifično proizvodnjo in stroškovno funkcijo 4 pogostost uporabe uporablja se bolj redko 1 univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost - uporabna za kakršnekoli vplive na proizvedeno blago 3 Meritum d.o.o. 18

25 Metoda hedonističnih cen TEORETIČNA OSNOVA: Metoda hedonističnih cen (Hedonic pricing method - HPM) ocenjuje ekonomsko vrednost ekosistemskih storitev (netržnega blaga, kot so hrup, onesnaževanje zraka, kakovost vode, bližine odlagališč itd), ki neposredno vplivajo na tržne cene nekaterih drugih dobrih. Ta pristop se največkrat uporablja za analiziranje učinkov kakovosti okolja na cene hiš ali pa vpliv učinkov okolja na višino plače [6; poglavje 3]. Poudarek te metode je na opazovanju vedenja na trgih blaga, povezanih z ekosistemskimi storitvami, ki jih analitiki ocenjujejo. Metoda temelji na predpostavki, da je cena mnogih tržnih proizvodov funkcija skupka značilnosti, kot so struktura, lokacija, okolica, okoljske značilnosti, značilnosti sosesk itd. S pomočjo statističnih tehnik metoda poskuša ločiti implicitne cene vsake izmed teh značilnosti. Predpostavka je, da bodo lastnine, ki vključujejo višjo stopnjo zaželenih okoljskih značilnosti, dosegale višjo ceno na trgu kot podobna lastnina z nižjo stopnjo teh istih značilnosti [9; str. 225]. Hiša v bližini mestnega parka Tivoli, na primer, bo prodana po višji ceni kot hiša, ki je od parka bolj oddaljena. Ekonomska vrednost hiše se v tem primeru določi na podlagi oddaljenosti od parka. Pri vrednotenjih netržnih storitev metoda uporablja dve vrsti trgov: nepremičninski trg - opis hiše glede na število sob, lokacijo, strukturo, starost itd., trg dela - opazovanje razlik v plačah med delovnimi mesti z različno izpostavljenostjo fizičnim tveganjem je bilo uporabljeno pri oceni vrednosti izogibanja tveganju v primeru smrti ali poškodbe [9; str. 225]. PROCES VREDNOTENJA: Pri HP se zaradi večjega števila značilnosti, ki vplivajo na cene, uporabljajo mnogovrstne regresijske ekonometrične tehnike, za katere sta potrebni dve stopnji analiz: 1. Ocenjevanje funkcije hedonističnih cen pregled razmerij med cenami na trgu nepremičnin in njihovimi značilnostmi; 2. Izpeljava krivulj povpraševanja in osnovnih vrednosti - cene nepremičnin so določene z interakcijo ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin in zato ne odsevajo presežka WTP čez plačano ceno, npr. potrošnikov presežek; zato si druga faza analize HPM prizadeva oceniti krivuljo povpraševanja z upoštevanjem značilnosti interesov in tako oceniti celotno ekonomsko vrednost [15; str. 8]. Kot pri vseh ekonometričnih analizah je izvedba HPM odvisna od kakovosti podatkov, specifikacije ustrezne funkcionalne oblike funkcije hedonističnih cen (npr. linearne), vključitve ali opustitve pojasnjevalnih spremenljivk v prvotni analizi itd [15; str. 8]. PRIMER UPORABE HPM: Hipotetična situacija [6; poglavje 3]: Osebje v agenciji želi izmeriti koristi programa ohranjanja odprtega prostora v regiji, kjer se odprta zemljišča hitro razvijajo. Korak 1: Zbiranje podatkov o prodajah stanovanjskih nepremičnin v regiji za določeno časovno obdobje (običajno eno leto). Zahtevani podatki vključujejo: prodajne cene in lokacije stanovanjskih nepremičnin, Meritum d.o.o. 19

26 nepremičnine, soseske, dostopnost in okoljske značilnosti, ki vplivajo na prodajne cene. V našem primeru je bistvena okoljska značilnost bližina odprtega prostora. Raziskovalec lahko zbira podatke o obsegu in vrsti odprtega prostora v določenem radiju vsake nepremičnine ter označi tiste nepremičnine, ki ki ležijo v neposredni bližini odprtega prostora. Korak 2: Statistično ocenjevane funkcije, ki povezuje vrednost nepremičnin z njihovimi lastnostmi, vključno z razdaljo do odprtega prostora. S končno funkcijo se izmeri delež cen nepremičnin, ki ga je mogoče pripisati vsaki izmed teh značilnosti. Tako lahko raziskovalec oceni vrednost ohranjanja odprtega prostora z opazovanjem sprememb v ceni povprečnih domov, ko se obseg odprtega prostora v bližini spreminja. POTREBNI PODATKI: Potrebna je velika količina podatkov o obravnavani tematiki (npr. cenah stanovanjskih nepremičnin), ki jih je navadno težko meriti in pridobiti. Podatke lahko dobimo iz: primarnih virov neposredni uporabniki (npr. lastniki stanovanj) lahko zagotovijo neposredno povezavo med socialno-ekonomskimi značilnosti in obravnavano tematiko; sekundarnih virov socialno-ekonomske značilnosti na geografsko določenih območjih (npr. soseskah), ker se predpostavlja, da so dovolj podobne trenutnim ali potencialnim uporabnikom; geografskih informacijskih sistemov (GIS), primernih za merjenje in zbiranje podatkov [15; str. 8-9]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje uporablja se kot informacija o lokalnih in posebnih učinkih območja in kot vložek v analizo stroškov in koristi in kot podlaga za davčno in pravno oceno škode; Pokritost naravnega okolja omejena je na okoljske značilnosti, ki se kažejo blizu stanovanjskih območij, tako da jih kupci zaznavajo in bi lahko imele posledice v obdobju, ko tam živijo [15; str. 9]. PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI HPM je v osnovi samostojna metoda z razmeroma malo možnostmi za kombinacijo z drugimi metodami [14; str. 21]. Meritum d.o.o. 20

27 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavne prednosti metode so: uporablja dejanske podatke o trgu [15; str. 10], nepremičninski trgi so, zaradi razmeroma učinkovitih odzivov na informacije, dobri in zanesljivi kazalci vrednosti, podatki o nepremičninah so ponavadi zelo zanesljivi, podatke o prodaji nepremičnin in njihovih značilnostih je mogoče pridobiti iz različnih virov in jih povezovati z drugimi sekundarnimi viri podatkov z namenom pridobivanja opisnih spremenljivk za analizo, primerna za preučevanje množice možnih medsebojnih vplivov med tržno dobrino in kakovostjo okolja [6; poglavje 3]. Glavne pomanjkljivosti so: okoljske značilnosti se navadno pojavljajo v tandemu, zato je težko 'izluščiti' učinek ene same značilnosti [9; str. 225], ugotovljene korelacije med okoljskimi storitvami in ceno nepremičnin so lahko lažne zaradi medsebojnih vplivov faktorjev, npr. davkov, obresti itd., ki niso vključeni v določen model, uporaba ni primerna, če se okoljski vplivi ne upoštevajo pri odločitvah o nakupu nepremičnine ali če se bodo okoljski vplivi šele pojavili, po prostorskih merilih je velikost trga težko oceniti, predpostavke ne bodo nikoli v celoti opisale realnosti, npr. kupci so lahko slabše obveščeni o značilnostih neke hiše kot prodajalci [4], obseg merljivih okoljskih koristi je omejen na stvari, ki se nanašajo na cene stanovanj, izvedba in razlaga rezultatov je relativno zapletena in zahteva visoko stopnjo statističnega strokovnega znanja, rezultati so močno odvisni od specifikacije modela, potrebna je velika količina podatkov, ki jih je treba obdelati, čas in stroški so odvisni od razpoložljivosti in dostopnosti podatkov [6; poglavje 3]. PRIMER IZ PRAKSE: Vrednost okoljskih lepot v Southoldu, Long Island - New York [6; poglavje 3] Situacija: Mesto Southold, Long Island, New York ima obalo ob Peconiškem zalivu in ob morskem rokavu Long Island. V primerjavi s preostalim polotokom leži na relativno podeželskem območju z mnogimi kmetijskimi zemljišči. Vendar pa gostota prebivalstva in stanovanj v mestu skokovito narašča, tako da pritiski na kmetijska zemljišča in druge vrste odprtega prostora naraščajo. Izziv: Program za varovanje Peconiškega morskega rokava preučuje različne upravljalske aktivnosti za zavarovanje morskega rokava in okoliške površine. Da bi ocenili nekaj vrednosti, na katere upravljalske aktivnosti vplivajo, so napravili raziskavo hedonističnega vrednotenja, in sicer z uporabo stanovanjskih prenosov. Analiza: Raziskava je pokazala, da imajo naslednje spremenljivke, pomembne za lokalno okoljsko upravljanje, pomembne učinke na vrednost nepremičnin v mestu Southold: odprti prostor: lastnine, ki mejijo na odprti prostor, imajo v povprečju za 12,8 % višjo vrednost na hektar kot podobne lastnine drugje, kmetijska zemljišča: lastnine, ki ležijo v bližini kmetijskih zemljišč, imajo v povprečju za 13,3 % nižjo vrednost na hektar. Vrednosti nepremičnin so se nekoliko večale z večanjem razdalje od kmetijskih zemljišč, glavne ceste: lastnine, ki ležijo manj kot 20 m od glavne ceste, imajo v povprečju za 16,2 % nižjo vrednost na hektar, Meritum d.o.o. 21

28 coniranje ali varovalni pasovi: lastnine, ki ležijo znotraj območja z dvema ali tremi hektarji varovalnih območij, imajo v povprečju za 16,7 % višjo vrednost na hektar, mokrišča: za vsako povečanje odstotne točke v odstotkih parcel opredeljenih kot mokrišča, se povprečna vrednost na hektar poveča za 0,3%. Rezultati: Na podlagi rezultatov te študije bi lahko upravitelji npr. izračunali vrednost ohranjanja parcel odprtega prostora z računanjem učinkov na vrednost nepremičnin, ki mejijo na parcelo. Za domnevno preprost primer je bila vrednost za ohranitev 10 hektarjev parcel odprtega prostora, obkroženega s 15 "povprečnimi" lastninami, ocenjena na $ KRITERIJI: Tabela 6: Kriteriji za HPM KRITERIJI ZA HPM OPIS RANG potrebni podatki zahteva veliko količino podatkov, ki jih je težko pridobiti in izmeriti 3 stroški izvedbe če so podatki na voljo brez težav, je uporaba lahko poceni 4 ustrezno znanje zahteva po mnogovrstni regresijski ekonometrični tehniki 2 kompleksnost izvajanja relativno zahtevna za izvedbo in interpretacijo 3 čas izvedbe za izvedbo potrebnih 6-12 mesecev 2 zanesljivost rezultatov WTP za okoljske značilnosti se kaže na trgu (opažene korelacije med okoljskimi storitvami in cenami nepremičnin so lahko lažne zaradi medsebojnih vplivov 4 faktorjev, ki niso vključeni v določen model). prenosljivost rezultatov rezultati se ne morejo prenesti na trg brez upoštevanja dejavnikov povpraševanja in ponudbe na trgih; obseg okoljskih koristi, ki jih je mogoče izmeriti, je omejena na 3 stvari, ki so povezane z obravnavano tematiko, npr. cenami stanovanj. pogostost uporabe relativno redka uporaba 2 univerzalnost uporabe za računanje posredne in neposredne uporabne vrednosti Metoda potnih stroškov Tradicionalna metoda potnih stroškov TEORETIČNA OSNOVA: Metoda potovalnih stroškov (Travel cost method - TCM) ocenjuje ekonomsko uporabno vrednost ekosistema oziroma območja, ki se uporablja za rekreacijo. Metoda predpostavlja, da je vrednost odvisna od WTP za stroške potovanja na izbrano območje [6; poglavje 4]. Potni stroški vključujejo stroške vozovnic oziroma porabe goriva, vstopnin, izdatke v kraju bivanja in stroške porabljenega časa. Ker metoda ocenjuje le dejanske stroške z neposredno uporabo okoljskih storitev, se metoda ne more uporabljati za računanje vrednosti neuporabe [4]. TCM se osredotoča na vprašanje "Koliko potovanj oziroma obiskov?". Pri računanju ekonomske vrednosti se lahko upoštevajo tudi socialno-ekonomske značilnosti (npr. dohodek, izobrazba, starost ), ki so odvisne od bližine mesta, vrste obiskovalcev (tranzitni ali sezonski obiskovalec), specifikacije potnih stroškov (mejni, skupni ali zaznani stroški), stroškov potovalnega časa, obstoja alternativnih lokacij, variacij v kakovosti in o vrstah potovanj [15; str. 11]. TCM ima dve različici glede na opredelitev spremenljivke "obiskov" v funkciji ustvarjanja potovanj: 1. Conska metoda potnih stroškov (Zonal travel cost method ZTCM) - celotno območje, od koder obiskovalci prihajajo, deli na številne cone in opredeli odvisno spremenljivko kot ceno za obiskovalca [15; str. 11]; Meritum d.o.o. 22

29 2. Individualna metoda potnih stroškov (Individual trave cost method - ITCM) - v statistični analizi uporablja zbrane podatke po posameznih obiskovalcih namesto podatkov iz vsake cone. Ta metoda zahteva več zbiranja podatkov, tudi analiza je nekoliko bolj zapletena, vendar daje natančnejše rezultate [6; poglavje 4]. Ključna predpostavka je: z rastjo potnih stroškov pada število obiskov [4]. PROCES IZVAJANJA: ITCM temelji na tehniki anketiranja [15; str. 11]: 1. Podeljevanje vprašalnikov vzorčnim obiskovalcem območja z namenom, da se pridobijo podatki o kraju bivanja, demografskih in vedenjskih značilnostih, pogostosti obiska območja ali drugih podobnih območij in informacij o potovanju, kot so npr. namen, dolžina, z njimi povezani stroški itd.; 2. Izračun stroškov obiska iz pridobljenih podatkov in njihova povezava z drugimi pomembnimi dejavniki, npr. pogostostjo obiska ter, prek ekonometrične analize, ustvarjanje razmerja povpraševanja; 3. Uporaba funkcije povpraševanja pri ocenjevanju rekreacijske vrednosti celotnega območja prek potrošniškega presežka, izračunanega z upoštevanjem plačane "cene", npr. potnih stroškov oziroma WTP za dostop do posameznega rekreacijskega območja. ZTCM se opravlja na naslednji način [15; str. 12]: 1. Zbiranje podatkov prek raziskav na kraju samem o številu obiskov gospodinjstev v obdobju in njihovem izvirnem kraju; 2. Razdelitev izbranega območja na cone z naraščajočimi potnimi stroški; 3. Izračun povprečnih conskih stroškov obiska glede na oddaljenost od izvora potovanja do območja; 4. Krivulja povpraševanja povezuje povprečne conske cene potovanj (potnih stroškov) s povprečnim številom conskih obiskov na gospodinjstvo; 5. Ocenjevanje skupnega letnega potrošnikovega presežka v smislu rekreacijskega izkustva obiska območja. PRIMER UPORABE ZTCM: Hipotetična situacija[6; poglavje 4]: Območje, ki ga uporabljajo predvsem za rekreativni ribolov, je ogroženo zaradi razvoja v okolici. Onesnaževanje in drugi vplivi tega razvoja lahko uničijo ribji habitat na tem območju, kar bi povzročilo velik padec ali popolno izgubo sposobnosti zagotavljanja storitev rekreativnega ribolova. Osebje agencije želi določiti vrednost programov ali aktivnosti za zaščito ribjega habitata v območju. Korak 1: Identificiranje con, ki obdajajo območje Cone se lahko določijo s pomočjo koncentričnih krogov okoli območja ali s smiselno geografsko delitvijo območja. Korak 2: Zbiranje informacij o številu obiskovalcev vsake cone in številu obiskov v lanskem letu. Korak 3: Računanje stopnje obiskov na prebivalcev posamezne cone Dobimo jo, če skupno število letnih obiskov na cono delimo s številom prebivalcev cone v tisočih. Primer je prikazan v tabeli: Meritum d.o.o. 23

30 cone obiski/leto število prebivalcev cone obiski/ nad 3 0 obiski skupaj Korak 4: Računanje povprečne razdalje krožnega potovanja in potovalnega časa do območja za vsako cono Predpostavimo, da ljudje v coni 0 nimajo ne potovalne razdalje ne časa. Vsaka naslednja cona bo imela večji potovalni čas in razdaljo. Z uporabo povprečnih stroškov na kilometer in na uro časa potovanja lahko raziskovalec izračuna potne stroške na potovanje. Izračun standardnih potnih stroškov na km z uporabo avtomobila od točke A do drugih območij je enostaven. Predpostavimo, da je ta strošek na kilometer 0,3. Stroški časa so bolj zapleteni. Pri najenostavnejšem pristopu se uporablja povprečna urna postavka. Predpostavimo, da je za vse cone 0,15 / minuto, čeprav se v praksi cene po conah najverjetneje razlikujejo. Izračuni so prikazani v tabeli: cone krožno potovanje krožno potovanje razdalja krat potovalna razdalja potovalni čas stroški/km (0,3 ) potovalni čas krat stroški/minuto (0,15 ) ,00 0,00 0, ,00 4,50 10, ,00 9,00 21, ,00 18,00 42,00 Skupni potni stroški/ potovanje v EUR Korak 5: Ocenjevanje funkcije povpraševanja za povprečnega obiskovalca Funkcija povpraševanja za povprečnega obiskovalca se oceni s pomočjo enačbe, ki povezuje obisk na prebivalca s potnimi stroški in drugimi pomembnimi spremenljivkami (regresijska funkcija). Prav tako so lahko vključene tudi demografske spremenljivke, kot je starost, dohodek, spol in stopnja izobrazbe, z uporabo povprečne vrednosti za vsako cono. Enačba, ki vsebuje le potne stroške in obiske/1000, je sledeča: Obiski/1.000 = * (potni stroški). Korak 6: Izdelava funkcije povpraševanja za obiske območja z uporabo rezultatov regresijske analize Prva točka na krivulji povpraševanja je skupna količina obiskov območja s sedanjimi stroški dostopa (ob predpostavki, da ni vstopnine), ki znaša v našem primeru obiskov letno. Druge točke dobimo z ocenjevanjem števila obiskovalcev s spremenjenimi hipotetičnimi vstopninami (ob predpostavki, da se vstopnina pojmuje enako kot potne stroške). V našem primeru smo za začetek predpostavili, da vstopnina znaša 10, in to oceno vnesli v ocenjeno regresijsko enačbo: V = C. V spodnji tabeli so prikazani rezultati: cone potovalni stroški plus 10 obiski/1000 prebivalci obiski skupaj 0 10, , , , obiski skupaj 954 Tako dobimo drugo točko na krivulji povpraševanja obiskov ob vstopnini v višini 10. Na enak način dobimo tudi število obiskov pri različnih višinah vstopnin, kot kaže tabela spodaj: vstopnina v EUR obiski skupaj Meritum d.o.o. 24

31 Korak 7: Ocenjevanje skupnih ekonomskih koristi območja za obiskovalce Skupne ekonomske koristi območja za obiskovalce dobimo z računanjem površine pod krivuljo povpraševanja oziroma s potrošnikovim presežkom. Tako dobimo skupno oceno ekonomskih koristi za rekreativne namene območja, ki skupaj znaša cca letno ali cca 14,38 /obisk ( / 1600). Rezultati: Če aktivnosti za zaščito stanejo manj kot letno, bodo stroški nižji od koristi območja. Če pa so stroški zaščite višji, se mora osebje odločiti, ali se zaradi drugih razlogov ribji habitat sploh splača zavarovati. POTREBNI PODATKI: Potrebni so podatki o kraju stalnega prebivališča obiskovalcev, demografskih in vedenjskih značilnostih, pogostosti obiska območja ali drugih podobnih informacijah o območjih in potovanjih (npr. podatki o namembnosti, dolžini potovanja ter z njimi povezanih stroškov itd.). Podatki o pojasnjevalnih spremenljivkah lahko prav tako vplivajo na stopnjo obiska, npr. dohodek, želje in možnosti alternativnih lokacij kot tudi način potovanja (avto, železnica, itd.) do območja. Uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS), še posebej v aplikacijah ZTCM, lahko pomagajo pri opredelitvi potnih stroškov cone z upoštevanjem območij s podobnimi potnimi stroški, razpoložljivimi nadomestnimi lokacijami in socialno-ekonomskimi značilnostmi [15; str. 12]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje - se uporablja kot ocena uporabne vrednosti natančno opredeljenih rekreativnih območij ali ločenih, dobro zaznanih okoljskih ali kulturnih značilnosti znotraj takšnih območij; Pokritost naravnega okolja - zagotavlja široko pokritost naravnega okolja, kot so gozdne pokrajine, gozdovi, močvirja, reke in jezera (npr. ribarjenje) obalnih območij in VO kot celote [15; str. 12]. PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Raziskovalni vidik metode namiguje, da se lahko uporablja v kombinaciji z metodo izražanja preferenc, kjer je mogoče pridobiti informacije o potnih stroških in vrednostih za simulirane trge, ki vključujejo predmetne okoljske dobrine [14; str. 22]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavne prednosti te metode so: primerna za oceno uporabne vrednosti natančno opredeljenih rekreativnih območij [15; str. 15]; ocenjuje eno funkcijo koristnosti ločeno od druge [4]; ekonomska vrednost je ocenjena na podlagi tržnih cen; osnova so dejanska dejanja (kaj ljudje dejansko naredijo) in ne hipotetične situacije izražene WTP (kaj ljudje pravijo, da bodo naredili v hipotetični situaciji); rezultati se relativno lahko razlagajo in pojasnjujejo [6; poglavje 4]. Glavne pomanjkljivosti metode so: lahko se ocenijo le omejene oblike funkcije ustvarjenih potovanj (zaradi omejenih podatkov); potrebni so strokovnjaki s področja ekonometrije, težko je primerjati ocene vrednosti različnih raziskav z uporabo TCM, Meritum d.o.o. 25

32 neprimerna za obravnavo učinkov razpoložljivosti nadomestnih lokacij in sprememb v ravni kakovosti posebnih značilnosti območja, nezaupanje v metodologijo lahko privede do neuporabe rezultatov TCM, pomanjkanje teoretičnih smernic o ustrezni funkcionalni obliki funkcije ustvarjanja potovanj, ocenjuje le neposredne (rekreacijske) uporabne vrednosti posameznega območja, neupoštevanje ekosistemskih uslug, ki jih kratkoročni obiskovalci ne opazijo [15; str. 15], ni preprosta za vrednotenje sprememb v kakovosti območja za rekreacijo [6; poglavje 4]. KRITERIJI: Tabela 7: Kriteriji za ZTCM KRITERIJI ZA ZTCM OPIS RANG potrebni podatki omejena dostopnost do podatkov 3 stroški izvedbe najcenejša metoda 5 ustrezno znanje zahteva ekonometrično znanje 2 kompleksnost izvajanja relativno nekompleksna 5 čas izvedbe treba je upoštevati sezonska nihanja: 6-18 mesecev 1 podaja oceno potrošnikovega presežka ali WTP v povezavi z obiski na rekreacijskih zanesljivost rezultatov območjih 4 prenosljivost rezultatov težko je primerjati ocene vrednosti različnih raziskav z uporabo TCM 2 pogostost uporabe srednja frekvenca uporabe 3 univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost - uporabna za rekreacijske namene 2 Opomba: v zgornji tabeli je predstavljena le ZTCM, ker se pogosteje uporablja Metoda naključnih koristi TEORETIČNA OSNOVA: Metoda naključnih koristi (Random utility model RUM) temelji na odločitvi posameznikov glede obiska rekreativnih območij. Temelji na izbiri»kam odpotovati«med različnimi možnostmi oziroma različnimi nadomestnimi območji. Izbira med dostopnimi območji je še posebej odvisna od primerjave značilnosti vsakega območja. Strukturna podlaga metode je posameznikova posredna funkcija koristnosti, ki se nanaša na dejavnike, kot so dohodek, socialno-ekonomske značilnosti, potni stroški in kakovostne značilnosti koristi (dobro počutje in užitek), ki izhajajo z rekreativnega obiska [15; str. 15]. Primer: Če želimo modelirati netržno rekreacijsko vrednot gozdov kot destinacijo za gorske kolesarje v Sloveniji se najprej sestavi vzorec za gorske kolesarje. Kolesarje se najprej vpraša, koliko potovanj z gorskim kolesom so imeli v preteklih 12 mesecih, nato se jih zaprosi, da vsako območje ocenijo v smislu značilnosti območja (npr. zahtevnost poti, možnosti dodatnih storitev npr. pranja kolesa...), oddaljenosti stalnega prebivališča od območja, porabe potovalnega časa do vsakega območja... [4]. Kadar imamo večje število opazovanih območij, lahko koristnost razdelimo na posamezne vnaprej določene komponente, za katere predpostavljamo, da so odvisne od značilnosti območja. Pridobljeni presežek se lahko oceni z uporabo programa, kot je STATA ali LIMDEP, ki pomaga izračunati vpliv blaginje zaradi sprememb v kvaliteti in razpoložljivosti območja [4]. PROCES VREDNOTENJA: RUM je lahko izpeljana iz analize potnih stroškov: 1. Razdeljevanje vprašalnika vzorcu obiskovalcev na izbranih rekreativnih območjih in zbiranje demografskih in vedenjskih informacij, informacij o pogostosti obiska območja Meritum d.o.o. 26

33 in drugih območij ter potovalnih informacij. Zbirajo se tudi podatki o značilnostih vsakega območja; 2. Ocenjevanje verjetnosti obiska določenega območja na podlagi stroškov obiskovanja območja, značilnosti območja in nadomestnih območij; 3. Ocenjevanje vrednosti sprememb kakovosti značilnosti območja s povezavo ustreznih koeficientov funkcije koristnosti s koeficienti stroškov potovanja [15; str. 16]. POTREBNI PODATKI: Pri zbiranju podatkov je potrebna analiza potovalnih stroškov [15; str. 16]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje ocene uporabne vrednosti povezane z različnimi značilnostmi rekreacijskih območij; Pokritost naravnega okolja - Pokritost naravnega okolja - ocene vrednosti netržnih ekosistemskih storitev, povezanih z dostopnostjo do rekreativnih virov, npr. do varovanih območij, gozdnih površin, gozda, rek, jezer, močvirij in obalnih območij [15; str. 16]. PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Sposobnost razlage izbire med alternativnimi območji je povezana s sposobnostjo razlage skupnega povpraševanja po rekreaciji. TCM in RUM sta tako komplementarni metodi za ocenjevanje vrednosti ekosistemskih storitev in je odločitev o uporabi vsake odvisna od potrebnih podatkov. Tako TCM kot RUM se lahko uporabljata v kombinaciji z metodami izražanja preferenc, če se raziskava uporablja za namene zbiranje podatkov [14; str. 22]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE: Glavne prednosti so: ekonomska vrednost je ocenjena na podlagi tržnih cen, najprimernejša za obravnavo učinkov razpoložljivosti nadomestnih lokacij in sprememb v ravni kakovosti posebnih značilnosti območja, primerna za oceno uporabne vrednosti, povezane z natančno opredelitvijo rekreacijskih mest [15; str. 17], bolj primerna za ocenjevanje koristi od bistvenih značilnosti oziroma od sprememb v kakovosti območij kot za ocenjevanje območja kot celote, osnova so dejanska dejanja ljudi (kaj ljudje dejansko naredijo) in ne izražena pripravljenost za plačilo (kaj ljudje pravijo, da bodo naredili v hipotetični situaciji) [6; poglavje 4]. Glavne pomanjkljivosti so: omejena sposobnost zbrati dovolj podatkov, najzapletenejša in najdražja med TC-metodami [6; poglavje 4], vključuje veliko predpostavk, zahteva prefinjene statistike in ekonometrije Lastnosti obeh metod potnih stroškov Denarna vrednost prostega časa ali oportunitetni časovni stroški potovanja opredelitev in merjenje oportunitetnih stroškov časa je lahko problematično; lahko se uporabijo plače posameznikov, toda če ljudje v samem potovanju uživajo, čas potovanja postane korist in ne strošek, in vrednost območja bo tako precenjena [6; poglavje 4]; Meritum d.o.o. 27

34 Združevanje obeh TCM ali pogostost uporabe destinacije potovanja (kam?) - potrebna je povratna zanka med kako in kdaj ter simultano ocenjevanje obeh sestavin; Kakšna je izbira: predvideva se, da lahko raziskovalci natančno opredelijo izbiro, ki je postavljena pred rekreativce, ampak kaj lahko imamo za podobno storitev in kaj za različno v funkciji koristnosti Merjenje značilnosti območja lahko se izbira med dvema pristopoma: subjektivni (npr. ribiču je pomembna čistoča reke) ali znanstveno objektivni pristop (npr. štetje vrst); Prednost heterogenosti ljudi je smiselno razvrščati v vzorce glede na to kakšno prednost dajejo območjem z različnimi značilnostmi (koliko so jim všeč posamezna območja), saj imajo precej različne preference; Gneča gneča opredeljuje in je opredeljena z izbiro lokacije [4]; Namen potovanja - če ima potovanje več kot en namen, je lahko vrednost območja precenjena. PRIMER IZ PRAKSE: Izboljšanje kakovosti vode na območju zaliva Chesapeake (največji estuarij v ZDA) [6; poglavje 4] Situacija: Stroški, ki jih imajo kmetje in davkoplačevalci za uresničevanje najboljših praks upravljanja na kmetijah za zmanjšanje usedlin in odtokov hranil v zaliv Chesapeake so dobro znani. Polemika o koristih, ki izhajajo iz izboljšanja kakovosti vode, je nastala v osemdesetih letih 20. stoletja in se nadaljuje še danes. Izziv: Ekonomiste so prosili, da ocenijo ekonomske koristi izboljšanja kakovosti vode uporabnikov plaže na območju zaliva Chesapeake. Treba je bilo torej vzpostaviti povezavo med razliko v kakovosti vode in razliko v WTP uporabe plaže. Preveriti je bilo treba hipotezo, in sicer, da je povprečna WTP, ki izhaja iz potnih stroških obiskovalcev določenih plaž, pozitivna v korelaciji s kakovostjo vode. Pravilnost hipoteze omogoča raziskovalcem uporabo empiričnih rezultatov za ocenjevanje povečanja WTP za izboljšanje kakovosti vode na vseh plažah. Analiza: Raziskovalci so na postaji za spremljanje, ki stoji najbliže plaži, kot indeks kakovosti vode na plaži izbrali koncentracijo dušika in fosforja v vodi. Predpostavljeno je bilo, da indeks odseva stopnjo objektivnih vizualnih in drugih značilnosti, ki vplivajo na vrednost uporabe plaže. Presečna analiza podatkov o potnih stroških, zbranih od 484 ljudi na 11 javnih plažah, je bila uporabljena kot pripis skupnim WTP za 20-odstotno povečanje kakovosti vode, za katero je bilo predpostavljeno, da je povezana z 20-odstotnim zmanjšanjem skupnega dušika in fosforja. Rezultati: Povprečna letna koristnost za vse uporabnike plaže Maryland zaradi izboljšanja kakovosti vode je ocenjena na $ 35 milijon v letu Ocena je konzervativna iz več razlogov: predpostavljeno je bilo, da vrednost izboljšanja kakovosti vode poveča le vrednost sedanje uporabe plaže, navadno pa se lahko pričakuje, da izboljšanje kakovosti vode vpliva na splošno povečanje uporabe plaže, ocene ne upoštevajo obiskovalcev zunaj statističnega metropolitanskega območja vzorčenja Baltimore-Washington, prebivalstvo in njihovi dohodki se na območja plaž zaliva Chesapeake povečujejo, kar bo verjetno vplivalo na povečan obisk in s tem skupno WTP. Meritum d.o.o. 28

35 KRITERIJI: Tabela 8: Kriteriji za RUM KRITERIJI ZA RUM OPIS RANG potrebni podatki zahteva analizo potnih stroškov, potrebni podatki so lahko omejeni 2 stroški izvedbe najdražja med metodami potnih stroškov 1 ustrezno znanje zahteva specifična znanja iz statistike in ekonometrije 1 kompleksnost izvajanja najzahtevnejša med metodami potnih stroškov 1 čas izvedbe 6-12 mesecev 2 zanesljivost rezultatov ocenjevanje WTP za povečanje sprememb v kakovosti značilnosti rekreacijskega območja, ki običajno vključuje ekosistemske storitve; najprimernejša v primeru, ko je 5 veliko nadomestnih območij prenosljivost rezultatov ocene temeljijo na relativnem nivoju različnih značilnosti vsakega območja, zato je prenosljivost omejena 3 pogostost uporabe uporablja se bolj poredko 1 univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost Metoda izogibanja škodi TEORETIČNA OSNOVA: Metoda izogibanja škodi (Damage Cost Avoided - DCA) ocenjuje ekonomske vrednosti, ki temeljijo na stroških izogibanja škodi nastalih zaradi izgubljene ekosistemske storitve, stroških zamenjave ekosistemskih storitev ali stroških zagotavljanja nadomestnih storitev [6; poglavje 5]. Primeri: vrednotenje izboljšanja kakovosti vode z merjenjem stroškov nadziranja emisij odpadnih voda, vrednotenje storitev gozda ali mokrišča v obliki varovanja pred erozijo z merjenjem stroškov odstranitve erodiranih usedlin z niže ležečih območij. PRIMER UPORABE DCA: Hipotetična situacija [6; poglavje 5]: Agencija razmišlja o obnovitvi nekaterih propadajočih mokrišč z namenom, da izboljša njihove sposobnosti za zaščito okolice pred poplavami. Agencija želi ovrednotiti koristi izboljšanja zaščite pred poplavami. Korak 1: Ekonomska ocena storitev za zaščito pred poplavami, ki jih zagotavljajo mokrišča, bi opredelila sedanjo in pričakovano raven zaščite pred poplavami, če bi bila mokrišča v celoti obnovljena. Korak 2: Ta korak je odvisen od izbrane različice metode DCA, ki se lahko uporablja z dvema različnima pristopoma. Eden od pristopov je uporaba informacij o zaščiti pred poplavami, pridobljenih v prvem koraku za oceno morebitne škode na nepremičninah v primeru poplave. V tem primeru bi raziskovalec ocenjeval verjetno škodo na nepremičnini v evrih, če mokrišča niso obnovljena. Drugi pristop pa je ugotoviti, ali so lastniki nepremičnin v neposredni bližini porabili dodaten denar za zaščito svojega premoženja pred možnostjo škode zaradi poplav, na primer z nakupom dodatnih zavarovanj ali z dodatno zaščito svojih kletnih prostorov. Ocena koristi povečane zaščite pred poplavami je skupni seštevek vseh stroškov izogibanja škodi vseh prizadetih nepremičnin. Toda pri tem ne smemo pričakovati, da bosta oba pristopa dala isto oceno. Lahko se pričakujemo le, da bodo ljudje v primeru, če so stroški za izogibanje škodi nižji kot morebitna škoda, plačali, da se škoda prepreči. Metoda stroškov nadomestitve se opravlja z oceno stroškov zamenjave prizadetih ekosistemskih storitev. V tem primeru se storitev za zaščito pred poplavami ne more neposredno nadomestiti, tako da ta metoda ne bi bila koristna. Uporablja se lahko tako, da oceni stroške zagotavljanja nadomestne storitve za prizadete storitve. V tem primeru se lahko postavi zaščitna stena ali nasip za zaščito bližnjih nepremičnin pred poplavami. Raziskovalec mora tako oceniti stroške postavitve in Meritum d.o.o. 29

36 vzdrževanja takšnih sten ali nasipov in opredeliti, ali bodo ljudje pripravljeni sprejeti steno ali nasip namesto obnove mokrišč. Rezultati: Če so koristi za zaščito pred poplavami zaradi obnove mokrišč večje od stroškov obnove, potem bi morali obnoviti storitve mokrišč, ki ščitijo pred poplavami. POTREBNI PODATKI: Potrebni so podatki o zdravstvenem statusu, kupovanju trajnih dobrin, ki lahko ublažijo izpostavljenost ozonu, splošno o vedenju na prostem in še posebno o dnevih s slabo kakovostjo zraka [12; str.100]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje ekonomska ocena različnih scenarijev: izogibanje škodam, nadomestitev ekosistema ali oskrbovanje z nadomestki; Pokritost naravnega okolja zagotavlja široko pokritost naravnega okolja, ki je ocenjeno s stroški izogibanja škodi ali z nadomestitvijo ekosistemov ali storitev. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE: Glavne prednosti so: metoda lahko, glede na pridobljeno količino podatkov in stopnjo podobnosti ali zamenljivosti med nadomestnim blagom, daje bolj grobe ocene ekonomske vrednosti, potrebnih je manj podatkov in sredstev, pomanjkanje podatkov lahko izključuje metode vrednotenja, ki ocenjujejo WTP, za storitve, ki bi jih bilo teže vrednotiti z drugimi metodami, zagotavlja nadomestna merjenja vrednosti, ki so kolikor je mogoče skladne z ekonomskim konceptom uporabne vrednosti [6; poglavje 4]. Glavne pomanjkljivosti so: stroški ponavadi niso natančno merilo za koristi, metode ne upoštevajo socialnih preferenc za ekosistemske storitve ali vedenje posameznikov v primeru, če teh storitev ni (morali bi jih uporabiti kot zadnjo možnost za ocenjevanje ekosistemskih storitev), lahko so nekonsistentne, ker le malo okoljskih ukrepov in predpisov, posebno na nacionalni ravni, temelji izključno na primerjavi med koristmi in stroški, zato lahko stroški zaščitnih ukrepov dejansko presegajo koristi za družbo, za metodo stroškov nadomestitve potrebujemo podatke o stopnji zamenljivosti med trgom dobrin in naravnih virov; malo okoljskih virov ima take neposredne ali posredne nadomestke; malo verjetno je, da nadomestki zagotavljajo enake ugodnosti kot naravni vir, na primer, ribiči gojene losose ne vrednotijo enako kot divje, praviloma se uporablja, ko je projekt že uresničen, ali ko je družba že izrazila svojo pripravljenost, da plača,i za projekt na drug način (npr., odobrena poraba za projekt); v nasprotnem primeru ni mogoče vedeti, da je vrednost ekosistemske storitve za prizadete skupnosti večja od ocenjenih stroškov projekta, neprimerna, če javnost ne zahteva alternative [6; poglavje 4]. Meritum d.o.o. 30

37 KRITERIJI: Tabela 9: Kriteriji za DCA KRITERIJI ZA DCA OPIS RANG potrebni podatki potrebna majhna količina podatkov 5 stroški izvedbe stroškovno učinkovita 5 ustrezno znanje ekonometrična znanja niso potrebna 4 kompleksnost izvajanja relativno nezahtevna izvedba 4 čas izvedbe časovno učinkovita: do 1 meseca 5 zanesljivost rezultatov stroški običajno niso primerni za ocenjevanje koristi;ne upošteva se socialnih prioritet za ekosistemske storitve 1 prenosljivost rezultatov uporaba je povezana z okoliščinami in količino izpostavljenih prebivalcev 1 pogostost uporabe redko uporabljana 1 univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost Metoda stroškov bolezni TEORETIČNA OSNOVA: Metoda stroškov bolezni (Cost of illness method - COI) ocenjuje izdatke za zdravstvene storitve in produkte, nastale zaradi povečane obolevnosti kot posledica netržnih vplivov. Ekonomske stroške povečanja obolevnosti zaradi povečane ravni onesnaženosti lahko ocenimo z uporabo podatkov o različnih stroških, povezanih s povečano obolevnostjo: kakršno koli izgubo dobička zaradi bolezni, zdravstvenih stroškov (stroškov zdravnikov, obiskov bolnišnic ali večdnevno bolnišnično zadržanje, stroškov za zdravila) ter drugih s tem povezanih stroškov [16; str. 17]. Drugi stroški so še: stroški za preventivo, detekcijo, zdravljenje, rehabilitacijo, raziskave, izobraževanje in investicije v medicinske pripomočke. Odločitve v zvezi z izdatki zdravstvenega varstva ne sprejemajo posamezniki sami, temveč so vključeni socialni upravljalci, politiki in davkoplačevalci. Ker odločitve javnih upraviteljev in politikov ne odsevajo le ocene negativnih vplivov netržnih dobrin, pač tudi druge vrste pomislekov (politiko in etiko), je ocenjevanje s to metodo precej zapleteno [9; str.226]. Metoda izgube produktov (Loss Output Approaches LOA) se nanaša na COI, saj kot merilo vrednosti uporablja ugotovljeno ali ocenjeno tržno ceno, npr. ceno kmetijskih proizvodov za spremembe v kmetijskih donosih ali plače za spremembe v ponudbi delovne sile. LOA ne zahteva dejanske transakcije [12; str.100]. PROCES IZVAJANJA: identifikacija stroškov bolezni, vključenih v analizo (neposrednih in posrednih stroškov, neposrednih ne-zdravstvenih stroškov, npr. potnih stroškov, posrednih ne-zdravstvenih stroškov, kot je izguba produktivnosti, trajanje bolezni); ocenjevanje vzrokov bolezni; prilagajanje rasti prebivalstva; določitev natančnih rezultatov vsake bolezni; predložitev zahtevanih podatkov za primere hospitalizacije in umrljivosti [2]. POTREBNI PODATKI: Potrebni so podatki o izdatkih za zdravstvo, o demografskih značilnostih prebivalstva, spremembi storitev, vplivu na zdravje, stroških bolezni (funkcija vzrokov in posledic) ali o vrednosti življenja [10; str. 11]. Meritum d.o.o. 31

38 KLJUČNE UPORABE: Za ocenjevanje bremen bolezni in vzrokov. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE: Glavni prednosti sta: izdatki za zdravje in demografski podatki so na voljo, opravljena je v razmeroma kratkem časovnem intervalu. Glavne pomanjkljivosti so: sprememb v izdatkih za izboljšanje vplivov na zdravje navadno ne more neposredno opazovati zaradi stohastične povezave med zdravjem in netržnimi storitvami (npr. onesnaževanjem zraka); netržne storitve lahko vplivajo na zdravje, ki pa lahko izhajajo tudi iz vrste drugih vzrokov [9; str.226], metoda ne upošteva preferenc»prizadetih«posameznikov za zdravje proti bolezni in omejitev z delom nepovezanih aktivnosti, metoda predvideva, da posamezniki obravnavajo zdravje kot zunanji vpliv ter ne vedo, da lahko ukrepajo (npr. uporabljanje posebnega zraka ali sistema za filtriranje vode za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaževanju) in prevzamejo stroške za zmanjšanje tveganja [16; str. 17], pridobivanje podrobnih informacij, potrebnih za celostno presojo WTP je zapleteno in drago. PRIMER IZ PRAKSE: Ponavadi se zelo redko uporablja v povezavi z VO, zato nismo našli nobenega ustreznega primera. KRITERIJI: Tabela 10: Kriteriji za COI KRITERIJI ZA COI OPIS RANG potrebni podatki podatki o stroških za zdravstvo in demografski podatki so dostopni 4 stroški izvedbe obširno celovito ocenjevanje WTP je drago 3 ustrezno znanje obširno celovito ocenjevanje WTP je zapleteno 3 kompleksnost izvajanja izvedba relativno enostavna, ampak je pogosto težko povezati okoljske stroške z boleznimi 3 čas izvedbe časovno učinkovita: do 1 meseca 5 zanesljivost rezultatov ocenjevanje WTP/WTA za preskrbo z zdravjem; stroški običajno niso primerni za ocenjevanje koristi 1 prenosljivost rezultatov vplivi na zdravje so specifični glede na okoliščine in količino izpostavljenih prebivalcev 1 pogostost uporabe redko uporabljana v glavnem le za zdravstvene namene 1 univerzalnost uporabe posredna in neposredna uporabna vrednost - uporablja se pri vseh vplivih na zdravje 2 Meritum d.o.o. 32

39 2.2. Metoda izraženih preferenc Metode izraženih preference temeljijo na neposrednem spraševanju anketirancev glede višine denarja, ki ga je neko gospodinjstvo oziroma posameznik pripravljen(o) plačati (willing to pay WTP) za ohranitev narave oziroma zagotovitev obstoja neke naravne dobrine, ali glede posameznikove pripravljenosti sprejetja (willingness to accept WTA) škode za spremembe v kakovosti okolja Metoda kontingenčnega vrednotenja TEORETIČNA OSNOVA: Metoda kontingenčnega vrednotenja (Contingent valuation method - CVM) ocenjuje ekonomsko vrednost za praktično vse ekosistemske storitve. Je najbolj razširjena metoda za ocenjevanje vrednosti neuporabe [6; poglavje 6]. Podlaga za ekonomsko vrednotenje sprememb v ceni ali razpoložljivosti storitev je pri tej metodi spraševanje posameznikov o njihovi maksimalni pripravljenosti za plačilo (WTP) za to spremembo, če je sprememba zaželena ali njihovi pripravljenosti za sprejetje minimalne odškodnine (WTA) zaradi sprememb v okolju, če je sprememba nezaželena (glej prilogo - vprašalnik) [4]. CVM temelji na teoriji spraševanja potrošnikov (z vprašalniki), ki pojasnjujejo faktorje (okuse, odnose, socialno-ekonomske značilnosti, značilnosti ekosistemskih storitev, stroške okoljskih sprememb (ali stroške izogibanja okoljskim spremembam) in cene drugega nadomestnega blaga in storitev), ki določajo povpraševanje po ekosistemskih storitvah. Običajno so vprašalniki sestavljeni tako, da se najprej zagotovijo splošne informacije o hipotetičnem trgu, šele nato se postavljajo vprašanja o WTP ali WTA. Uvodne informacije so naslednje: uvod k splošnemu modelu odločanja; podroben opis ponujenega blaga ali storitev ; institucionalni okvir, v katerem bodo storitve na voljo; način, na katerega bodo storitve plačane, in opomniki o proračunskih omejitvah anketirancev, vključno z drugimi stvarmi, ki jih morda še želijo kupiti [15; str. 18]. PROCES VREDNOTENJA: Večina CVM vprašalnikov je mogoče razdeliti v pet faz: Večino CVM-vprašalnikov je mogoče razdeliti v pet faz: 1. Postavitev hipotetičnega trga - ključni element je premišljeno izdelan vprašalnik (glej prilogo); 2. Pridobivanje odzivov obstajajo različni načini opravljanja raziskave: npr. osebni intervjuji (so na splošno najbolj učinkoviti za zapletena vprašanja, saj je pogosto anketirancu laže osebno pojasnjevati predstavitvene informacije, večja pa je tudi verjetnost, da bodo ljudje dolge ankete tudi zaključili. V nekaterih primerih se lahko predložijo tudi vizualni pripomočki, kot so videi ali barvne fotografije, ki pomagajo anketirancu razumeti stanje scenarija, za katerega se zahteva, da ga ovrednoti. Takšni intervjuji so običajno najbolj drage vrste anket), telefonske ankete (so cenejše, vendar je prek telefona pogosto težko zastavljati vprašanja že zaradi same količine potrebnih predstavitvenih informacij), internet, pošta (nadaljnji postopki, katerih cilj je doseči visoko stopnjo odziva, so tudi lahko precej dragi. Ankete prek pošte in telefona morajo biti zelo kratke, ali pa stopnja odziva najverjetneje drastično pade). Vrsta postavljenih vprašanj: Meritum d.o.o. 33

40 uporaba razpona plačil - razponi vrednosti so prikazani na kartici, odprta različica, kjer se posameznike zaprosi, naj navedejo največjo WTP - uporablja se samo za okoljske dobrine, s katerim so anketiranci seznanjeni, zaprta različica predlaga se eno plačilo, s katerim se anketiranci lahko strinjajo ali pa ne, kar je lahko zelo občutljivo za statistične predpostavke o funkcionalni obliki WTP, dvojna izbira - tiste anketirance, ki niso pripravljeni plačati prvega zneska, se nato vpraša, ali bi bili pripravljeni plačati manj - pravila odločanja anketirancem niso jasna; 3. Ocenjevanje povprečne WTP in/ali WTA - aritmetična sredina, mediana, modus omejen in prilagojen ocenjevalcu, standardni odklon in obseg razdrobljenosti; 4. Agregacija podatkov - povprečni odzivi se pretvorijo v skupne vrednostne prikaze prebivalstva; 5. Ugotavljanje nespornosti postopka - kako dobre so ocene CVM, ki jih podaja analitik? Obstaja več pregledov nespornosti postopka: testi področja - ali se WTP zelo spreminja glede na različno količino obravnavanih območij npr. ali je WTP za zaščito vseh mokrišč v regiji večja kot WTP za zaščito samo enega mokrišča, konvergenčna nespornost - kako se WTP spreminja glede na različne uporabljene metode, dejavniki usmerjanja - so izračunani s primerjavo vrednosti WTP pridobljene z anketo s primerljivimi dejanskimi zavezami, stopnja protesta - določa odstotek protestnih odzivov (statistična razlaga za protestiranje nekaterih posameznikov in neprotestiranje drugih), izgradnja nespornosti - ali se WTP spreminja v skladu s teoretičnimi pričakovanji, npr. ali bodo ljudje z več izkušnjami o storitvi plačali več? Prav tako je težko odločiti, kakšen mora biti odnos do WTP [4]. PRIMER UPORABE CVM: Hipotetična situacija [6; poglavje 6]: Oddaljena območja javnih površin zagotavljajo pomemben habitat za številne vrste prostoživečih živali. Agencija za upravljanje, odgovorna za področje, se mora odločiti, ali bo izdala zakup za rudarstvo na območju. Tako mora pretehtati vrednost rudarskih zakupov glede na koristi habitata za prostoživeče živali, ki se lahko izgubi, če se območje razvije. Ker je pokrajina zelo oddaljena, je zelo malo ljudi, ki jo obiščejo ali si ogledajo živali, ki se od pokrajine odvisne. Zato vrednost neuporabe pomeni največji delež vrednosti za ohranjanje tega območja. Korak 1: Določitev problema vrednotenja Treba je natančno ugotoviti, kakšne so storitve, ki se jih vrednoti, npr. določena območja in storitve, ki jih ponujajo. V našem primeru je obravnavani habitat namenjen predvsem za prostoživeče živali. Ugotoviti je treba tudi ustrezno populacijo, v našem primeru je javna površina v zvezni lasti, torej so obravnavani vsi državljani ZDA. Korak 2: Predhodne odločitve o raziskavi Treba se je odločiti, ali bo anketa pošiljana po pošti, bo opravljena po telefonu ali osebno, kako velika bo velikost vzorca, kdo bo analiziran in druga sorodna vprašanja. Odgovori bodo odvisni med drugim tudi od pomembnosti vsebine vrednotenja, od kompleksnosti vprašanj in velikosti proračuna. V tem hipotetičnem primeru so se raziskovalci odločili napraviti raziskavo po pošti, ker želijo analizirati velik vzorec na velikem geografskem območju in postavljati vprašanja o določenem območju in njegovih koristih, ki jih je mogoče relativno enostavno pisno opisati v razmeroma kratki anketi. Meritum d.o.o. 34

41 Korak 3: Dejanska izdelava ankete Je najbolj pomemben in težaven del procesa, ki lahko traja tudi šest ali več mesecev. Opravi se v več korakih: - Začetni pogovori z vrsto ljudi, ki bodo prejeli končno anketo. - Splošna vprašanja v začetni ciljni skupini ljudi, vključno z vprašanji o njihovem razumevanju problematike območja, o njihovi seznanjenosti z območjem, s prosto živečimi živalmi, o tem, ali in kako vrednotijo to območje in storitve, ki jih habitat ponuja. - V kasnejših ciljnih skupinah vprašanja postajajo bolj podrobna in specifična, kar pomaga pri oblikovanju specifičnih vprašanj za raziskavo kot tudi pri odločitvi o vrsti potrebnih predstavitvenih informacij, in tudi o tem, kako jih predstaviti, npr. informacije o lokaciji in značilnostih območja, edinstvenosti vrst, ki imajo tam pomemben habitat, in ali obstajajo nadomestna območja, ki zagotavljajo podoben habitat. Raziskovalci prav tako želijo izvedeti čim več o znanju ljudi o rudarstvu in njegovih učinkih in ali je rudarjenje sporno za uporabo območja. Če ljudje rudarstvu nasprotujejo, je boljše, da na vprašanja vrednotenja odgovarjajo s tem v mislih, kot pa da izražajo svoje vrednosti za storitve območja. - Lahko se preizkusijo različni pristopi k vprašanjem vrednotenja in različni mehanizmi plačevanja. Na tej stopnji se lahko razvijejo in preizkusijo vsa vprašanja, ki utegnejo imeti "protestne" odzive ali druge odgovore, ki ne razkrivajo posameznikovih vrednosti za želene storitve. - Začetek testiranja pred raziskavo, kjer se ljudi zaprosi, da prevzamejo anketo, prejeto po pošti, in da jo izpolnijo. Potem se anketirance vpraša o tem, kako so anketo izpolnili, in se jim pusti, da zastavijo vprašanje o vsem, kar se jim zdi čudno. Sčasoma se poštni predpreizkus lahko opravi. Raziskovalci nadaljujejo proces, dokler ne razvijejo ankete, ki jo ljudje razumejo in nanjo odgovarjajo na smiseln način, ki odkriva njihove vrednosti za storitve območja. Korak 4: Dejansko izvajanje ankete Ponavadi se z uporabo standardne statistične metode vzorčenja naključno izbere vzorec ustreznega prebivalstva. V primeru poštne ankete morajo raziskovalci najprej pridobiti poštni seznam naključno izbranih vzorčnih državljanov ZDA. Da bi dobili največji možni odziv na anketo, se uporabljajo standardne ponovitve pošiljanja pošte in metode opominjanja. Telefonske raziskave se opravljajo na podoben način, z določenim številom klicev, s katerimi se poskušajo doseči izbrani anketirance. Osebne ankete se lahko opravljajo z naključnim vzorcem anketirancev, ali pa se lahko uporabijo "priročni" vzorci ljudi na javnih mestih se prosi, da izpolnijo anketo. Korak 5: Zbiranje, analiziranje in poročanje o rezultatih Podatke je treba vnesti in analizirati z uporabo statističnih tehnik, primernih vrsti vprašanj. V analizi poskušajo raziskovalci prepoznati tudi odzive, ki ne izražajo vrednosti za storitve, ki jih daje območje. Poleg tega lahko rešujejo morebitne pristranskosti zaradi neodgovorov na več načinov. Najbolj konzervativen način je predpostavljati, da imajo tisti, ki se niso odzvali, vrednost nič. Rezultati: Povprečno vrednost za posameznika ali gospodinjstvo v vzorcu je mogoče oceniti in ekstrapolirati na ustrezno prebivalstvo, da bi lahko izračunali skupne koristi od območja, npr. če se ugotovi, da je povprečna WTP 0,10 na prebivalca, je skupna korist za vse državljane 26 milijonov. POTREBNI PODATKI: CVM zahteva reprezentativen vzorec prebivalstva in vse podatke za izračun vrednosti in funkcij WTP in WTA za opredelitev glavnih vplivov na anketirančevo WTP [15; str. 19]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje analiza stroškov in koristi projektov, programov in politik; demonstriranje o pomenu problematike, določanje prednostnih nalog v sektorju; določanje mejnih škod kot podlag za okoljske davke ali dajatve in pravnih ocen škode (odgovornosti); Pokritost naravnega okolja - olajša vrednotenje številnih ekosistemskih storitev [15 str. 19]. Meritum d.o.o. 35

42 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavne prednosti metode so: CVM je primerna za ocenjevanje TEV ekosistemskih storitev, metoda je prilagodljiva, omogoča veliko informacij o ciljni populaciji, o odnosu, uporabi in izkušnjah z ekosistemskimi storitvami, kar v nadaljevanju omogoča, da dobimo ocenjeno WTP/WTA in funkcijo WTP v zvezi z determinantami WTP [15 str. 21], čeprav tehnika zahteva sodelovanje usposobljenih analitikov za izvedbo raziskave za izračun ocene, narave in rezultatov študije ni težko analizirati in opisati [6; poglavje 6]. Glavne pomanjkljivosti so: merjenje je omejeno z dohodkom in premoženjem [15 str. 21], metoda je zapletena, dolgotrajna in draga [6; poglavje 6]; neinformirana javnost nima ustrezne podlage za navedbo prave vrednosti okoljskih storitev, vprašani namesto dejanske vrednosti storitev lahko izrazijo svoje občutke glede scenarija ali samega vrednotenja, anketiranci lahko asociirajo med okoljskimi storitvami, česar raziskovalec ni nameraval, denarna vrednost ekosistemskih storitev je različna glede na to, ali so postavljena vprašanja o WTA ali o WTP; v večini opravljenih raziskav WTA nekajkrat presega WTP, kar pojasnjuje, da posamezniki prej izražajo, kar bi si želeli, da se zgodi, kot pa da izražajo dejansko oceno vrednosti, vrednost je za del okoljskih storitev zelo podobna vrednosti vseh storitev, če so vrednotene v okviru celote in ne samostojno - "učinek vključenosti", v nekaterih primerih je vrednost odvisna od tega, kje je postavljena na seznam stvari, ki se vrednotijo - "problem naročanja", vrednost WTP je odvisna od izbranega plačila, predlagani začetni odziv vpliva na končen odziv WTP, strateška pristranskost, ko anketiranci dajo pristranski odgovor zaradi želje po vplivanju na določen rezultat, pristranskost informacij se lahko pokaže, kadar so anketiranci prisiljeni vrednotiti značilnosti, s katerimi imajo malo ali nič izkušenj, pristranskost neodgovorov postane zaskrbljujoča takrat, ko imajo posamezniki, ki ne odgovorijo, v povprečju različne vrednosti, od posameznikov, ki odgovorijo, vrednosti neuporabe je težko vrednotiti, na hipotetično vprašanje se dobi le hipotetičen odgovor, ki je običajno precenjen, npr. ali bodo ljudje v resnici plačali toliko, kolikor so rekli, da bodo, WTP-ocene se razlikujejo glede na količino in vrsto ponujenih informacij, prostovoljno plačilo spodbuja zastonjkarstvo kar pomeni, da je izražena WTP nižja kor resnična vrednost [12; str. 111]. PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Metoda se lahko kombinira z intervjuji, kjer se ciljne skupine in delavnice uporabljajo za preiskavo metodoloških vprašanj, kot npr. preference potrošnikov proti državljanom. CVM je mogoče opraviti tudi v povezavi s TCM ali DCA, saj se lahko podatki, potrebni za vse te metode, zberejo s pomočjo enotnega vprašalnika [14 str. 23]. Meritum d.o.o. 36

43 PRIMER IZ PRAKSE Prostorski vpliv ciljnega razvoja območja krajinske zasnove Volčji Potok (Slovenija) - Monografija [18] Karakteristike: VO Volčji Potok leži v bližini slovenske prestolnice Ljubljane. Poznano je po svoji neokrnjeni naravi, mokriščih, redkih rastlinskih in živalskih vrstah. Metoda vrednotenja: CVM z analizo WTP kot glavnim orodjem. Klasično kontingenčno vrednotenje je bilo kombinirano z metodo diskretne izbire, kar ponuja visoko stopnjo prilagodljivosti. Namen: Oceniti WTP prebivalcev in obiskovalcev VO Volčji Potok. Za vzpostavitev morebitne razlike v stališčih in odgovorih sta bili napravljeni dve ločeni raziskavi. Izid analize WTP daje podlago za ekonomsko vrednost VO. WTP analiza: Analiza je potekala v obliki osebnih intervjujev in s pomočjo prebivalcev in obiskovalcev VO. V vzorec je bilo vključenih 250 prebivalcev in 250 obiskovalcev, vse polnoletne osebe in po možnosti glave gospodinjstva. Aktivnosti: Najprej je bila izpeljana testna anketa, ki je omogočala pripravo končnega vprašalnika (vprašanja in skice dveh scenarijev, z ali brez ohranjanja, so v prilogi). Testna anketa je bila opravljena z namenom, da se ugotovijo vse možne pristranskosti in prilagoditve vprašanj v skladu z njimi. Oblikovani so bili štirje sklopi vprašanj: 1. sklop - vzpostavljanje odnosa z anketiranci in določanje njihovih socialnih, ekonomskih in demografskih značilnosti, 2. sklop - identifikacija anketirančevega odnosa do kategorij ekonomskega razvoja na eni strani in ohranjanja okoljskih storitev, predvsem naravne in kulturne dediščine, na drugi strani, 3. sklop - identifikacija anketirančevega znanja o obravnavanem območju in ugotovitvi njegovega dojemanja objektivno ugotovljenih problemov, ki vplivajo na območje, 4. sklop - kontingenčno vrednotenje samo (vizualna predstavitev in opis ciljnih scenarijev razvoja, pojasnilo, da bo vrednotenje opravljano prek obstoječih zanesljivih lokalnih institucij). Scenariji: Vprašalnik predstavlja dva možna scenarija razvoja, ki bosta financirana iz virov WTP. Prvi scenarij temelji na maksimalni podpori zasebne iniciative, drugi scenarij pa na zaščiti tradicionalne pokrajine. Scenarija sta bila anketirancem predstavljena v slikah, da bi jim pomagala pri odločitvi o količini denarja, ki so ga pripravljeni plačati (WTP) za izvedbo izbranega scenarija razvoja (skice scenarijev so v prilogi). Analiza, temelječa na podatkih, dobljenih iz vprašalnika: Na podlagi prejetih podatkov so bile napravljene štiri analize o WTP z namenom, da se dejansko določi stanje potencialnih virov prihodkov: statistična analiza rezultatov vprašalnika, analiza izvedene, dejanske WTP in sestavljene WTP. Analiza temelji na različnih posebnostih udeležencev, ki vsebujejo različne podatke o osebnih letnih prihodkih, gospodinjskem statusu, starosti, zaposlitvenem statusu itd. Rezultati: Na podlagi ugotovljenih dejstev, rezultatov analize in nadaljnjega odziva udeležencev je ugotovljeni končni znesek 1,75 na prebivalca in bo uporabljen v nadaljnji analizi. Z množenjem števila davkoplačevalcev (19.332) s končnim zneskom na prebivalca je vrednost VO mogoče oceniti na približno mesečno oziroma letno. Z letno diskontno stopnjo 3 % sedanja vrednost območja doseže 96,1 milijona SIT v prvem letu in 449,0 milijona SIT za celotno obdobje od 2006 do Meritum d.o.o. 37

44 KRITERIJI: Tabela 11: Kriteriji za CVM KRITERIJI ZA CVM OPIS RANG potrebni podatki dobro pripravljen vprašalnik o WTP/WTA posameznika 4 stroški izvedbe izvedba analize je relativno draga 3 ustrezno znanje zahteva ekonometrična znanja 2 kompleksnost izvajanja kompleksna 2 čas izvedbe zahteva čas za razvoj instrumenta ankete: 6-12 mesecev 2 zanesljivost rezultatov ocene WTP/WTA za spremembe v zagotavljanju netržnih storitev; ocene so v skladu z ukrepi ekonomije blaginje, so osnova za analizo stroškov in koristi prenosljivost rezultatov prenosljivost vrednosti WTP/WTA je odvisna od stopnje, do katere izdelan kontingenčni trg izvorne študije ustreza opazovanemu trgu - glej BT 3 pogostost uporabe najpogosteje uporabljena metoda za računanje vrednosti neuporabe 5 univerzalnost uporabe uporabna in neuporabna vrednost Metoda diskretne izbire TEORETIČNA OSNOVA: Metoda diskretne izbire (Choice modeling approach - CMA) se uporablja za vrednotenje uporabne vrednosti in vrednosti neuporabe praktično katerekoli ekosistemske storitve. Temelji na zaprošanju posameznikov, da se odločajo med nabori ekosistemov ali ekosistemskih storitev in njihovih značilnostih. Pri tej metode se neposredno ne sprašuje po WTP, je pa ta vrednost izpeljana iz odločitev posameznikov, ki med drugim vključujejo tudi stroške [6; poglavje 7]. CMA anketirance poziva, da alternative razvrstijo glede na različne opise ekosistemskih storitev, razlike v njihovih značilnostih in ravneh ter jih potem rangirajo ali jim določijo prioritetno pozicijo. Z vključitvijo cen/stroška kot ene izmed značilnosti ekosistemske storitve pa se WTP lahko oceni z razvrščanjem, rangiranjem in izbiranjem [9; str. 227]. Primer: Tabela 12: Odločitveni eksperiment za vrednotenje avstralskih mokrišč možnost upravljanja A možnost upravljanja B možnost upravljanja C (status quo) ohranjeno močvirje 1000 ha 800 ha 700 ha število ohranjenih ptičjih vrst ohranjanje služb za kmetovalce stroški gospodinjstev kot posledica povečanja lokalnih davkov v naslednjih 5 letih 30 / gospodinjstvo 150 / gospodinjstvo Vir: Hanley N. (2009). Pricing nature: 62, USA, Edward Elgar 0 / gospodinjstvo PROCES IZVAJANJA: 1. Razvijanje instrumentov ankete (npr. vprašalnika) identificiranje ustreznih lastnosti predmetnih netržnih ekosistemskih storitev in predstavitev številnih alternativnih scenarijev; 2. Izvedba ankete - instrumenti ankete se posredujejo (osebno, po telefonu ali po pošti ali preko spleta) določenemu vzorcu prebivalstva; 3. Analiza anketnih odgovorov - ekonometrične metode se osredotočajo na verjetnost, da anketiranec izbere določeno možnost. S podatki odločitvenega eksperimenta so ocene WTP izpeljane iz parametrov ocen odločitvenega modela. Analize podatkov odločitvenega modela vključujejo tudi preskus nespornosti, posebno prek ocene funkcij WTP; Meritum d.o.o. 38

45 4. Agregacija rezultatov - agregacija ocen WTP za določene spremembe na področju zagotavljanja netržnih storitev ustreznemu prebivalstvu [15; str. 23]. Obstajajo različne oblike uporabe CMA [6; poglavje 7]: Kontingenčno razvrščanje pri kontingenčnem razvrščanju se posameznike zaprosi, da primerjajo in razvrščajo alternativne programe z različnimi značilnostmi, vključno s stroški, npr. ljudi se lahko zaprosi, da primerjajo in razvrščajo več medsebojno izključujočih se okoljskih programov izboljšanja povodja, od katerih vsak dosega različne rezultate in različne stroške. Anketirance se zaprosi, da razvrstijo alternative po prednostnem vrstnem redu; Diskretna izbira - pri pristopu diskretne izbire se anketirancem hkrati prikaže dve ali več različnih alternativnih rešitev in njihovih značilnosti in se jih zaprosi, da opredelijo najbolj želeno alternativo v izbiri; Parno rangiranje je različica oblike diskretne izbire, kjer se anketirance zaprosi, da primerjajo dve alternativni situaciji in jih razvrstijo po prednosti npr. ljudi se lahko zaprosi, da primerjajo dva okoljska programa za izboljšanje in njihove rezultate in določijo kateri ima prednost in ali ima močno, zmerno ali rahlo prednost pred drugim program. PRIMER UPORABE CMA: Hipotetična situacija [6; poglavje 7]: Pri kontingenčnem vrednotenju smo uporabili primer oddaljenega območja na javni površini, ki zagotavlja pomemben habitat za številne vrste prostoživečih živali. Agencija za upravljanje, odgovorna za to področje, se mora odločiti, ali se izda zakup za rudarstvo na območju. Denimo, da obstaja več možnosti za ohranjanje in/ali uporabo območja. Ena izmed možnosti je, da se rudarstvo na tem območju ne omogoči in se območje ohrani kot habitat za divje živali, hkrati pa se določi različne ravni in lokacije za rudarsko delovanje, ki imajo različne vplive na območje. Tako je treba pretehtati več možnosti z vidika stroškov in koristi za javnost. Ker je območje zelo oddaljeno, ga obišče le nekaj ljudi in le redki si ogledajo živali, ki so od tega habitata odvisne. Ker sta obe metodi CMA in CVM hipotetične narave je njuna uporaba zelo podobna, so prvi štirje koraki enaki (poglej poglavje pri CVM). Glavne razlike so pri načrtovanju vprašanj vrednotenja in v podatkovni analizi: Korak 5: Zbiranje, analiziranje in poročanje o rezultatih analize Statistični analiza za CMA je navadno bolj zapletena kot pri CVM, ker terja uporabo metod analize diskretnih izbir, da se izpelje WTP iz odločitev, sprejetih s strani anketirancev. Iz analize lahko raziskovalci za posameznika ali gospodinjstva v našem vzorcu ocenijo povprečno vrednost za vsako storitev območja. Ocene je mogoče ekstrapolirati na ustrezno populacijo ljudi z namenom, da se izračunajo skupne koristi območja v okviru različnih političnih scenarijev. Lahko se ocenjuje tudi povprečno vrednost za posebne ukrepe in njihove rezultate, ali pa se lahko različne politične možnosti preprosto razvrstijo glede na različne preference ljudi. Rezultati: Rezultati raziskave lahko kažejo, da so ekonomske koristi ohranjanja območja, s tem da se prepreči rudarjenje, večje od ugodnosti, prejete od rudarstva. V tem primeru dovoljenje za rudarski zakup najverjetneje ne bo izdan, razen če ne prevladajo kakšni drugi dejavniki. V drugih primerih lahko rezultati kažejo, da so nekateri rudarski scenariji primerni v smislu ekonomskih stroškov in koristi. Rezultati se lahko nato uporabijo za razvrstitev različnih možnosti in kot pomoč za izbor najbolj zaželene možnosti. POTREBNI PODATKI: Poleg podatkov o anketirančevi WTP so potrebni tudi podatki o socialno-ekonomskih in demografskih značilnostih anketirancev in njihovem odnosu ter predhodnih izkušnjah s storitvami ekosistema [6; poglavje 7]. Meritum d.o.o. 39

46 KLJUČNE UPORABE: Odločanje kot vložki za analizo stroškov in koristi projektov, programov in politik; predstavitev pomembnosti vprašanja in prednostnih nalog v sektorju; Pokritost naravnega okolja metoda je posebej prožna in omogoča vrednotenje različnih ekosistemskih storitev, vključno s tistimi, ki jih trenutno ekosistem ne zagotavlja [6; poglavje 7]. PRIMER UPORABE V POVEZAVI Z DRUGIMI METODAMI Možnost za povezave z drugimi metodami je podobna kot pri CVM [14; str. 24]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavne prednosti metode so: uporabna za vrednotenje rezultatov aktivnosti kot celote kot tudi različnih značilnosti ali učinkov ukrepov [6; poglavje 7]. daje možnost izbire med različnimi zneski za plačilo, s čimer anketiranec razvršča ekosistemske storitve po prednosti [9; str. 227]; z nanašanjem na rangiranje, razvrščanje in izbiranje in posredno na izpeljavo WTP anketirancev se metoda izogne problemom, povezanih s CVM, metoda je posebno prožna, metoda omogoča anketirancem razmišljati v smislu odločanja, kar je lahko lažje kot neposredno izražanje denarnih vrednosti, boljša pri ocenjevanju relativne kot absolutne vrednosti, zmanjšuje težave povezane z izražanjem simbolnih vrednosti, protestnih odzivov in nekaterih drugih virov možnih pristranskosti [6; poglavje 7], možnosti se lahko vizualizirajo in se izvajajo tudi kot spletne ankete. Glavne pomanjkljivosti so: več kompleksnih izbir lahko anketirancem povzroča težave pri razvrščanju in poveča možnost slučajne napake v odgovorih, neučinkovita pri izpeljavi vrednosti za zaporedje elementov, izvedene s politiko ali projektom, ocena WTP je občutljiva za anketni vzorec [9; str. 227], možni odgovori na hipotetičnem trgu nam povedo malo o tem, kako bi se anketiranci vedli na trgu [4], ni preprosta za izvajanje in potrebuje čas za razvoj, preference revnejših dohodkovnih skupin niso enakovredno zastopane, zapletena CMA lahko povzroči povečano stopnjo naključnih napak v odgovorih, vprašanim je nekatere odločitve težko oceniti; prezapletene izbire lahko povzročajo poenostavljanje pravil odločanja, metoda lahko zgolj povzema preference v obliki odnosa namesto namenov obnašanja, ponujeno omejeno število možnosti lahko anketirance prisili k napačni odločitvi, kontingenčno razvrščanje zahteva visoko razvite statistične tehnike za ocenjevanje WTP, denarno ovrednotenje odgovorov lahko privede do nepravilnosti v dejanski vrednosti, zanesljivost vrednotenja netržnega blaga je v veliki meri nepreverjena [6; poglavje 7]; lahko je zelo draga. Meritum d.o.o. 40

47 PRIMER IZ PRAKSE: Španska študija erozije tal [4] CMA je bila uporabljena za ocenjevanje koristi zmanjšanja erozije tal v Andaluziji. Študija upošteva zmanjšanje zunajobmočnih vplivov erozije tal v dveh povodjih, Genil in Guadajoz. Zaradi stanja tal in podnebnih razmer in zaradi narave trenutnih načinov kmetovanja raven erozije tal na teh površinah precej presega nacionalni povprečni nivo, kar povzroča velike okoljske probleme. Med najpomembnejše štejemo širjenje puščave, zamuljanje vodnih teles in zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Za zmanjšanje teh učinkov je treba zagotoviti subvencije za kmete, ki jih bodo spodbudile, da pri upravljanju z zemljišči upoštevajo ukrepe za ohranjanje tal. Ti ukrepi vključujejo sejanje trave v oljčnih nasadih in pogozdovanje degradiranih hribovitih in gorskih pobočij. Eksperiment vključuje naslednje atribute: dezertifikacija v pol-sušnih območjih, kakovost površinskih in podzemnih voda, učinki na floro in favno, zagotovljenost delovnih mest v kmetijstvu, območje podeželja pokrito z ukrepi, stroški gospodinjstev na področju uresničevanja ukrepov. Ravni atributov so bile definirane na različne načine, npr. za širjenje puščav (dezertifikacijo) so anketirancem povedali, kakšno je trenutno stanje, potem je bilo pojasnjeno, da bo politika vplivala na majhno ali zmerno izboljšanje. V obeh primerih so anketiranci prejeli pojasnilo, kaj bi to dejansko pomenilo "na terenu", in sicer na način, da so vprašani za izboljšanje, pri vseh političnih scenarijih, bili pripravljeni plačati. Implicitne cene so bile izračunane in so dale naslednje rezultate: za spremembo dezertifikacije iz štetja degradacije (status quo) na "majhno izboljšanje`: 17,78 (95% interval zaupanja: 12,02-25,21). za spremembo dezertifikacije iz štetja degradacije (status quo) na "zmerno izboljšanje`: 26,51 (95% interval zaupanja: 20,05-35,76) za spremembo v kakovosti vode iz "nizke" na "srednjo" kakovost: 18,39 (95% interval zaupanja 12,67-25,96) za spremembo v kakovosti vode iz "nizke" na "visoko" kakovost: 26,27 (95% interval zaupanja 20,10-34,67) Nazadnje je bil pridobljeni presežek za več političnih scenarijev izmerjen. Npr. za politiko, ki prinaša velik napredek k dezertifikaciji, visoko raven kakovosti vode, visoko (proti upadajočemu) število vrst, 150 delovnih mest v kmetijstvu, ki pokriva 500 hektarjev, je povprečna WTP znašala 40,98 s 95% intervalom zaupanja od 34 do 47 na gospodinjstvo na leto. KRITERIJI: Tabela 13: Kriteriji za CMA KRITERIJI ZA CMA OPIS RANG potrebni podatki dobro pripravljen vprašalnik o WTP/WTA posameznika 4 stroški izvedbe izvedba analize je relativno draga 2 ustrezno znanje zahteva ekonometrična znanja 1 kompleksnost izvajanja kompleksna 1 čas izvedbe zahteva čas za razvoj instrumenta ankete: 6-12 mesecev 2 zanesljivost rezultatov oskrbuje s podatki o tem, kateri atributi so pomemben dejavnik vrednosti, ki jih posamezniki pripisujejo netržnim storitvam, in o njihovem razvrščanju med 5 pomembne populacije prenosljivost rezultatov poskus izbire se lahko posploši in zato je bolj primerna s strani BT 5 pogostost uporabe srednja frekvenca uporabe 3 univerzalnost uporabe uporabna in neuporabna vrednost 5 Meritum d.o.o. 41

48 2.3. Metoda prenašanja koristi TEORETIČNA OSNOVA: Metoda prenašanja koristi (Benefit Transfer-BT) ocenjuje ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev s prenosom ocenjenih koristi že izvedenih analiz in razpoložljivih podatkov z drugih lokacij ali predmetov opazovanja [6; poglavje 8]. Prilagoditev se izvede zaradi razlik med ekosistemskimi značilnostmi območja, na katero se vrednosti prenašajo, in značilnostmi območja, iz katerega se prvotni podatki pridobivajo [4]. Cilj tehnike BT je, da se odločevalce stroškovno učinkovito in pravočasno oskrbi z denarno vrednostjo ekosistemskih storitev, saj so izvedbe izvirnih študij vrednotenja drage in dolgotrajne [4]. PROCES IZVAJANJA: Prenos koristi se običajno opravi v štirih korakih: 1. Zbiranje obstoječe literature o predmetu, ki ga preiskujemo; 2. Ocena izbranih študij z vidika njihove primerljivosti (podobnosti vrednotenih okoljskih storitev, razlik v prihodkih, izobraževanju, starosti in drugih družbeno-ekonomskih značilnostih, ki lahko vplivajo na vrednotenje) [9; str ]; 3. Prilagajanje vrednosti [6; poglavje 8].; 4. Agregacija - ko so vrednosti WTP prenesene na opazovano območje, se opravi agregacija WTP na ustrezno populacijo v okviru opazovane storitve. Analitik lahko izbira med tremi glavnimi vrstami prilagajanja [8]: neprilagojen prenos WTP => pomeni preprosto "izposojanje" ocen, narejenih na izvirnem območju; prenos WTP s prilagajanjem => vrednosti podatkov iz izvirnega območja se prilagodi tako, da odsevajo razlike v posamezni spremenljivki, ki označuje območno WTP; funkcija prenosa => funkcija prenosa koristi ali vrednosti iz izvirnega območja na opazovano območje, npr. če je znano, da je WTP za storitve na izvirnem območju funkcija vrste fizikalnih značilnosti območja, njenih uporab, socialno-ekonomskih značilnosti prebivalstva na območju, potem se ta podatek lahko uporabi kot del procesa prenosa. PRIMER UPORABE BT: Hipotetična situacija [6; poglavje 8]: Načrtuje se nadgradnja parka zaradi zagotavljanja dodatnih priložnosti za rekreacijo. Eden izmed predlogov je tudi graditev plaže ob jezeru. V agenciji želijo vedeti, kakšne koristi bo prinesla nova plaža, vendar za vrednotenje ne želijo porabiti veliko denarja. Korak 1: Identificiranje obstoječih študij ali vrednosti, ki se lahko uporabijo za prenos V tem primeru bi raziskovalec iskal študije, ki vrednotijo uporabo plaže, če je le mogoče plaže ob jezerih. Predpostavimo, da so za namene tega primera našli dve študiji stroškov potovanja, ki ocenjujeta vrednosti za plaže ob jezeru. Korak 2: Odločanje o prenosljivosti obstoječih vrednosti Obstoječe vrednosti ali študije se ocenjujejo na podlagi več kriterijev: 1. Ali je storitev, ki se vrednoti, primerljiva z vrednostjo storitve v obstoječi študiji? Nekateri dejavniki, ki določajo primerljivost, so: podobna vrsta območja (npr. plaže ob jezeru v parku), podobna kakovost območja (npr. kakovost vode in zmogljivosti) in podobna razpoložljivost nadomestkov (npr. številne druge plaže v bližini jezera). 2. Ali so značilnosti ustreznega prebivalstva primerljive, npr. ali je demografija območja, kjer je bila obstoječa študija opravljena, podobna območju, ki se vrednoti? Če niso, ali so na voljo podatki za prilagoditve? Meritum d.o.o. 42

49 V našem primeru je prva študija za podobne plaže ob jezeru v parku. Območje ima primerljivo kakovost vode in število zmogljivosti ter podobno število nadomestnih lokacij na območju. Vendar pa leži v urbanem območju, medtem ko je plaža, ki se vrednoti, na podeželju. Tako se lahko pričakuje, da bodo značilnosti obiskovalcev za območji različne. Druga študija pa se nanaša na podeželje s podobnimi obiskovalci, vendar ima jezero na voljo veliko več nadomestkov. Korak 3: Ocenjevanje kakovosti izvirne študije Večja ko je kakovost izvirne študije, natančnejša in uporabnejša bo prenesena vrednost. To zahteva strokovno presojo raziskovalca. V tem primeru je raziskovalec odločil, da sta v smislu kakovosti obe študiji sprejemljivi. Korak 4: Prilagajanje obstoječih vrednosti Obstoječe vrednosti se prilagaja z uporabo kakršnihkoli ustreznih informacij, ki so na voljo, da bi bolje odsevale vrednosti preučevanega območja. V ta namen mora raziskovalec zbrati nekaj dodatnih podatkov. V našem primeru se območji vrednotenja v vsaki obstoječi študiji razlikujeta od opazovanega območja. Raziskovalec lahko prilagodi vrednosti iz prve študije z uporabo demografskih podatkov za razlike v uporabnikih. Funkcijo koristi, ki vključuje večje število nadomestnih lokacij iz druge študije, pa bi bilo treba prilagoditi tako, da ima na voljo različno število nadomestnih lokacij. Ker bo plaža nova, bo raziskovalec moral tudi oceniti, koliko ljudi bo plažo uporabljalo. To se lahko opravi z anketo obiskovalcev parka, ki se jih vpraša, ali bi uporabljali plažo na jezeru in kolikokrat. Raziskovalec nato ocene obiskov pomnoži z vrednostjo dnevne uporabe plaže (prilagojene za razlike v prebivalstvu in značilnostih območja) in dobi oceno ekonomskih koristi za novo plažo. POTREBNI PODATKI: BT zahteva veliko podatkov o izvirnem in opazovanem območju [6; poglavje 8]. KLJUČNE UPORABE: Odločanje kot vložki za analizo stroškov in koristi projektov, programov in politik; predstavitev pomembnosti vprašanja in prednostnih nalog v sektorju; Pokritost naravnega okolja - BT ponuja možnosti za vrednotenje številnih ekosistemskih storitev, če so bile te storitve predmet izvirnih študij vrednotenja. Uporaba BT omogoča dostop do podatkovnih baz ekonomskih študij vrednotenja, ki omogočajo da se identificirajo primerne študije in zagotovijo informacije, pomembne za prenos informacij o WTP. Trenutno najbolj popolna podatkovna baza je Environmental Valuation Reference Inventory (EVRI, glej [6; poglavje 8]. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI: Glavni prednosti metode sta: je stroškovno učinkovita in pravočasna, uporabna kot presejalna tehnika, s katero se lahko ugotovi potrebnost podrobnejše ali izvedbo izvirne študije [6; poglavje 8]. Glavne pomanjkljivosti so [6; poglavje 8]: nezanesljivost rezultatov, lahko, da dobre študije niso na voljo ali pa so težko izsledljive, ker jih večina ni objavljenih, poročila o obstoječih študijah so lahko nezadostna, zato ni mogoče narediti ustreznih popravkov, ustreznost obstoječih študij je težko oceniti, ekstrapolacija zunaj razpona značilnosti začetne študije ni priporočljiva, natančne so lahko le ocene izvirne vrednosti, ocenjena vrednost enote lahko hitro postane zastarela. Meritum d.o.o. 43

50 PRIMER IZ PRAKSE: Situacija [6; poglavje 8]: Država Michigan razmišlja o načrtu za zaščito in obnovo obalnih mokrišč vzdolž južne obale Saginawskega zaliva. Izziv: Država mora oceniti možne koristi od zaščite in obnove mokrišč. V anketi so spraševali ljudi o njihovi podpori za obnovo mokrišč, vendar pa vprašanja vrednotenja niso vključili. Zato so raziskovalci uporabili BT za oceno vrednosti zaščite in obnove mokrišč okoli zaliva. Izvedba: Za prenos vrednosti je bila uporabljena Študija vrednotenja predlagane zaščite mokrišč in obnove obalnih mokrišč Ohia. Raziskovalci so predpostavili, da so si ocenjene vrednosti za Ohio dovolj podobne, da se lahko prenašajo na Michigan. Študija je vrednotila podobne programe in količine mokrišč, kot so bile predlagane v Michiganu. Vendar pa obalni prebivalci v raziskavo niso bili vključeni. Tako prenos vrednosti iz študije v Ohiu na obalno prebivalstvo v Michiganu zahteva predpostavko, da so vrednosti obalnih prebivalcev podobne vrednostim prebivalcev drugih območij povodja. Rezultati: Ocene vrednosti mokrišč za Michigan, ki temelji na študiji iz Ohia, so v razponu od $500 do $9.000/ar za prebivalce povodja in od $7.200 do $61.000/ar za prebivalce države Michigan. Te vrednosti se lahko uporabijo za ocenjevanje odločitve glede nakupa ter obnove mokrišč okoli Saginawskega zaliva. KRITERIJI: Tabela 14: Kriteriji za BT KRITERIJI ZA BT OPIS RANG potrebni podatki zahteva znatno količino podatkov za `opazovano območje` 2 stroški izvedbe relativno stroškovno učinkovita 4 ustrezno znanje ustreznost obstoječih raziskav je težko oceniti 3 kompleksnost izvajanja relativno nezahtevna izvedba 4 čas izvedbe časovno učinkovita: do 3 mesecev 4 zanesljivost rezultatov zanesljivost vprašljiva 1 prenosljivost rezultatov odvisna je od primernosti `opazovanega območja` 3 pogostost uporabe se uporablja za odločitev o tem, ali so potrebne podrobnejše analize 3 univerzalnost uporabe uporabna in neuporabna vrednost 5 Meritum d.o.o. 44

51 3. REZULTATI IN UGOTOVITVE Na podlagi ugotovitev, da za VO ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije, so bile za potrebe ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev razvite posebne metode, predstavljene v prejšnjem poglavju. Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev so bile razvrščene na podlagi kriterijev, navedenih v spodnji tabeli. Za kriterije se ugotovi rang od 1 do 5, ki določa prednost posamezne metode pred drugimi metodami. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. V predzadnji vrstici so sešteti vsi rangi posamezne metode. Večje ko je zbrano število točk, boljši je rezultat. Na podlagi izbranih kriterijev sta bili najbolje ocenjeni metodi MPA in CVM. Spodnja tabela prikazuje najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje naravnih storitev ter rezultate rangiranja. Tabela 15: Rangiranje metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev VO METODE METODE RAZKRIVANJA PREFERENC M. IZRAŽ. PREF. TCM MPA PFA HPM ZTCM RUM DCA COI CVM CMA KRITERIJI potrebni podatki stroški izvedbe ustrezno znanje kompleksnost izvajanja čas izvedbe zanesljivost rezultatov prenosljivost rezultatov pogostost uporabe univerzalnost uporabe VSOTA rezultat Kljub rezultatom, ki izhajajo iz analize, se mora posameznik glede na svoje potrebe (npr. predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki se jih vrednoti, financ, razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo itd.) odločiti, katero metodo bo uporabil. Kriterijem se lahko celo določi ponderje, ki govorijo o pomembnosti določenih kriterijev, kar vpliva na končno rangiranje predstavljenih metod, npr. ker zanesljivost rezultatov sicer določa tehnično primernost uporabe posamezne metode vrednotenja in je poglavitni kriterij za dokončno izbiro metode uporabnost rezultatov, se lahko le-temu pripiše višji ponder, tako da metode, ki imajo ta kriterij bolje ocenjen, dobijo večje končno število točk. Ponavadi se pri vrednotenju TEV uporablja kombinacija metod (glej poglavje 5: študije primerov). Posameznik se s pomočjo smernic za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO glede na svoje potrebe lažje odloči, katero metodo oziroma katero kombinacijo razpoložljivih metod bo izbral. Ker so rezultati vrednotenja zelo odvisni od uporabljene metode, je priporočljivo, da hkrati uporabimo dva ali več različnih pristopov ekonomskega vrednotenja, vendar je pri tem treba predhodno oceniti, ali so tako dobljeni rezultati bolj kakovostni in ali so dodatni stroški upravičeni. Meritum d.o.o. 45

52 V spodnji tabeli»običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO«so zbrane vse kategorije koristi s primeri tokov storitev. Zadnji stolpec prikazuje možne metode, ki so primerne za izračun ekonomske vrednosti posameznih storitev, ki jih zagotavljajo VO. Tabela 16: Običajno uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO kategorija koristi človeško zdravje primer toka storitev običajno uporabljene metode vrednotenja tveganje umrljivosti zmanjšano tveganje za: smrt zaradi raka, smrt zaradi akutne bolezni DCA, HPM, CVM, CMA, BT tveganje obolevnosti zmanjšano tveganje za: rak, astma, slabost DCA, COI, HPM, CVM, CMA, BT občutki okus, vonj, vid DCA, HPM, CVM, CMA, BT ekološke koristi tržni produkti: dobrine hrana, gorivo, vlakna, stavbni les, krzno,... MPA netržni produkti: rekreacija in estetika posredne ekosistemske storitve rekreacijske možnosti (razgledovanje, ribarjenje, veslanje, plavanje, sprehajanje), slikovit razgled PFA, AEM, HPM, TCM, CVM, CMA, BT klimatsko uravnavanje, uravnavanje poplav, obnavljanje zalog podzemne vode, prestrezanje usedlin, zadržanje zemlje, kroženje PFA, AEM, CVM, CMA, BT hranil, oprašitev z divjimi živalskimi vrstami, biodiverziteta, genska knjižnica, filtracija vode, gnojenje zemlje, zatiranje škodljivcev neuporaba: vrednost obstoja ni povezanih storitev CVM, CMA, BT gmotna škoda DCA, MPA Vir: Guidelines for Preparing Economic Analyses, EPA, 2000, str.67 [7] Ker so metode na splošno zelo kompleksne, je zelo priporočljivo, da se upravitelji VO in odločevalci posvetujejo s strokovnjaki s področja ekonomije, ki imajo veliko izkušenj s študijami vrednotenja ekosistemskih storitev. V nasprotnem primeru lahko študije ali raziskave vključujejo napake, zaradi katerih rezultati vrednotenja postanejo neuporabni. Robustne in zanesljive številke so tako odločilna za učinkovito politiko VO. Meritum d.o.o. 46

53 4. ZAKLJUČEK V predmetnih smernicah so opisane osnovne metode vrednotenja, ki se običajno uporabljajo za oceno ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev na VO. Vsaka izmed opisanih metod vrednotenja ima svoje prednosti in slabosti, tako da je odločitev o izboru metode vrednotenja od primera do primera različna ter zahteva izkušnje in presoje analitikov. Splošne točke, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev, so: metoda mora biti tehnično sprejemljiva glede nespornosti in zanesljivosti. Ocene, ki jih z uporabo metode pridobimo, morajo biti dosledne in natančne. Pri metodah, kjer se navadno pojavljajo naključne napake se, zaradi presoje zmožnosti napovedovanja opravljajo pregledi zanesljivosti. Metode, kjer se lahko pojavljajo nenaključne napake, imajo namreč težave s pristranskostjo, s čimer se zmanjšata zanesljivost in nespornost rezultatov ocenjevanja. Nespornosti ne moremo presojati zgolj z vidika metodologije, marveč je treba upoštevati tudi praktične napovedne sposobnosti. Problemi z zanesljivostjo navadno nastanejo, ko je velikost vzorca podatkov premajhna ali je anketa pomanjkljiva a. Zanesljivost je tesno povezana s pristranskostjo, ki se razlikuje glede na obravnavano storitev. HPM in TCM imata šibko nespornost, saj z namenom, da bi dobili rezultat, predpostavljajo, da je osnovna teorija pravilna, medtem ko lahko CVM opravi preizkus zanesljivosti in nespornosti. S CVM se lahko izpelje bolj psihološki pristop z neposrednim psihometričnim testiranjem nespornosti in zanesljivosti. metoda mora biti institucionalno sprejemljiva, tako da sodi v sedanji postopek odločanja, metoda mora biti uporabniku prijazna v smislu kompleksnosti uporabe v praksi, stroški financiranja študije se morajo primerjati z vrednostjo pridobljenih informacij, pogosto je mogoče uporabiti več kot eno metodo vrednotenja in primerjati rezultate. Ocene vrednosti, pridobljene iz vseh opisanih metod, bodo nekoliko negotove. Če imajo analitiki na voljo več ocen, potem bodo imeli večje zaupanje v obseg vrednosti predlaganih sprememb [13; str. 44]. Meritum d.o.o. 47

54 5. ŠTUDIJE PRIMEROV Koristi od pogozdovanja predelov hrvaške obale Ozadje Svetovna banka je financirala obnovo hrvaškega obalnega gozdnega pasu in varstvene projekte, vključno s pogozdovanjem več gozdnih območij, ki so bili poškodovani v požaru. Iz študije Stefana Pagiola, ki je osredotočena na med vojno razdejano obalno območje hrvaških gozdov, je razvidno, da je območje zaradi svojih ekosistemskih storitev pomembno za turistično industrijo. Hrvaški obalni gozdovi imajo pomembno vlogo v t.i. turistični industriji v državi, tako da se ta njihov prispevek šteje kot primarna korist h krajini. Dodatna vrednost gozdov, vključenih v raziskavo, so koristi od proizvodnje lesa, lova in kjer je to primerno funkcija porečja. Glede na dejstva je bil projekt zasnovan kot del dolgoročnega programa za ponovno vzpostavitev in ohranjanje ugodnih ekoloških razmer na obalnih območjih v podporo turizmu. Pričakovane koristi od projekta, ki zajema obnovo uničenih gozdov zaradi vojne in požarov, so izboljšanje krajine in okoljskih razmer obalnih gozdov. Nove razmere bodo, zaradi sanacije turizma, bodisi z obnovo gozdov in ohranjanjem bodisi s projektnimi dejavnostmi, povezanimi s podporo storitev, prispevale k večjim ekonomskim koristim in hkrati k ustvarjanju drugih komercialnih, socialnih, institucionalnih in znanstvenih koristi. Ustrezno vprašanje v tem primeru bi bilo, ali bodo dodatne koristi, pridobljene z obnovo gozdov v primerjavi z omogočanjem naravne regeneracije, upravičevale dodatne stroške. V vsakem primeru bo analiza osredotočena na: a. Stopnjo, do katere bi bile posebne koristi obnovljene s pogozdovanjem b. povečane stopnje, pri katerih bi se koristi obnovile. Metode vrednotenja Da bi ocenili koristi projekta, je bila izdelana ekonomska analiza z uporabo kombinacije dveh metod CVM in MPA. V analizi so poskušali izmeriti obseg koristi, ki izhajajo iz obnove in zaščite obalnih gozdov Hrvaške. Ker se koristi pridobljene iz gozdnih območij razlikujejo od mesta do mesta, so bile uporabljene informacije o značilnostih območja. V nadaljevanju so prikazane ocenjene koristi: Krajinska vrednost - gozdne krajine znatno povečajo privlačnost območja obmorskega kopališkega kraja in zato je manj verjetno, da bodo turisti dalmatinsko obalo sploh obiskovali, če bi bila brez gozdov oziroma bi jo obiskali le po precej nižjih cenah. Da bi količinsko ovrednotili koristi zaradi privlačnosti gozdne krajine, so napravili dve študiji kontingenčnega vrednotenja, eno na Hrvaškem in drugo v konkurenčnih turističnih destinacijah v Italiji. Turistom so najprej pokazali fotografije območij obmorskih kopaliških krajev na Hrvaškem pred in po požarih, ki so uničili gozdove v bližini, nato pa so jih vprašali o njihovi WTP, v obliki doplačila hotelskega računa za namene zaščite in obnove gozdov krajine, vidne z lokacije, na kateri so prebivali. Rezultati obeh raziskav so pokazali močno zavzemanje za gozdne krajine in WTP obiskovalcev je bila dodatnih 2-3 US $/turista/dan. Poleg tega je analiza cen hotelskih sob pokazala, da so dvoposteljne sobe v hotelih na območjih s privlačnimi gozdnimi pokrajinami večinoma stale približno 3-6 US $/dan več kot sobe v hotelih na območjih z malo gozdnih površin. Tudi intervjuji z direktorji hotelov so imeli podobne rezultate, in sicer, da bi se morale cene sob zaradi uničene gozdne krajine znižati kar za 24-32%, da bi ostali konkurenčni. Večina jih meni, da je gozdna pokrajina pomemben vidik njihove privlačnosti, in verjame, da bi se obiskanost močno zmanjšala. Čeprav sta se obseg in stopnja zanesljivosti vsake od teh ocen razlikovala, so vse kazale v isto Meritum d.o.o. 48

55 smer. V izračunih je bila uporabljena konservativna vrednost WTP za gozdne krajine v turističnih območjih, in sicer 1,50 US $/turista/dan. Poleg tega, da so turiste spraševali o njihovi WTP za izgubo vidne gozdne pokrajine, so jih spraševali tudi o njihovi WTP za zaščito vseh gozdov na obalnem območju, kar odseva njihovo oceno vrednosti obstoja obalnih gozdov namesto vrednosti udobja. Uporabljena je bila konservativna vrednost 0,75 US $/turista/dan za gozdne krajine v celotni regiji. Da bi dobili oceno skupne vrednosti koristi gozdne krajine na okrožni ravni, so dobljene vrednosti nato pomnožili s pričakovanim številom turistov v vsakem okrožju. Podatki kažejo, da je bilo v času študije cca 20milijonov nočitev/letno, kar je precej pod predvojno ravnijo, ko je bilo cca 60 milijonov nočitev/letno. Predpostavlja se, da se bo turistično prebivalstvo opomoglo v petih letih in da je stopnja obnove skladna z obnovo, ki je bila zabeležena v severnem okrožju Istre, prizadete med vojno vihro v obdobju Lov - Gozdovi zagotavljajo tudi priložnosti za rekreacijo za tuje turiste v obliki lova, saj območja v bližini turističnih destinacij zagotavljajo še posebno privlačna mesta za lov, zaradi njihove dostopnosti in možnosti povezovanja lova z drugimi dejavnostmi med enim samim dopustom. Z uporabo vrednosti, ki izhajajo iz zakupa lovskih pravic tujih lovcev, je mogoče koristi iz teh dejavnosti količinsko ovrednotiti. Zaradi značilnosti območja, predvsem zaradi razlik v dostopnosti, se vrednost lova glede na lokacijo razlikuje - na dobrih lovskih območjih zakupi v povprečju stanejo okoli 20 US $/ha, v razponu od 33 US $/ha na zelo dobrih lovskih območjih do 7 US $/ha na mejnih lovskih območjih. Približno polovica obalnih gozdnih površin je bila obravnavana kot lovsko primerna. Lovski potencial vsakega območja, ki naj bi ga pogozdili, je bil določen s posvetovanjem s hrvaškimi gozdarji in strokovnjaki svetovne gozdne banke. Proizvodnja lesa - Čeprav obalna območja niso tako pomembna za pridobivanje lesa kot območja v zaledju, se nekaj lokalnega lesa uporabi za proizvodnjo celuloze in žaganega lesa. Proizvodnja celuloze je bila v času študije zaradi nedostopnosti tovarne v BIH prekinjena, vendar se pričakuje, da se bo, zaradi napredovanja mirovnega procesa, kmalu nadaljevala. Ocenjuje se, da bodo morebitna pomanjkanja lesa v Evropi v prihodnje dvignila vrednost hrvaških obalnih gozdov. Ocenjena je bila vrednost prihodnje proizvodnje lesa, ki izhaja iz ponovnega pogozdovanja, kjer so bile upoštevane le vrste, pomembne za proizvodnjo celuloze ali žaganega lesa (mednje se vštevajo Pinus halepensis, P. pinaster, P. nigra, in Cupressus sempervirens); predvideva se, da je bilo posekanih le 58 % kulturnih vrst; 10 % zbranih pridelkov je bilo pobranih med redčenjem na 20 let in 20 % na 40 let; pobiranje na 80 let predvideva, da se 30 % zbranih pridelkov uporablja za proizvodnjo celuloze (razen za P. halepensis, ki ga v višini 45 % uporabljajo za proizvodnjo celuloze) in 15 % zbranih pridelkov za proizvodnjo žaganega lesa (razen za P. halepensis, ki ga ne uporabljajo); predpostavljeni odkup lesa na panju znaša 10 US $/m 3 za celulozni les in 30 US $/m 3 za oblovino. Druge ugodnosti - poleg glavnih zgoraj omenjenih prednosti se predpostavlja da bo projekt pozitivno vplival tudi na: a) rekreacijsko vrednost - socialna raziskava, opravljena med pripravo projekta, je pokazala, da so rekreacijske koristi gozdnih površin, še posebej tistih v neposredni bližini koncentracije prebivalstva, zelo koristne za lokalno prebivalstvo; vendar pa ni bilo na voljo nobenih informacij o obsegu teh koristi; Meritum d.o.o. 49

56 b) zaščito porečij in mikroklimatske vplive - čeprav hrvaško obalno območje na splošno ni zelo izpostavljeno eroziji, obstaja nekaj primerov, ko lahko celo nizka erozija povzroči večjo škodo, kot na primer: zamašitev odvodnih kanalov, ki povzročajo poplave, ovire na cestah ter povečanje stroškov čiščenja, ranljivost hidroelektrarn na sedimentacijo, ranljivost ribištva (zlasti rastišča ostrig) itd. Gozd v porečjih je prav tako pomemben za hidrološke cikle in z zagotavljanjem senc in protivetrnih zaščit lahko pogozdovanje prav tako prispeva k izboljšanju lokalne mikroklime. Tako kot pri rekreacijskih koristih so lahko te prednosti zelo pomembne za določeno območje, vendar pa na splošno bolj malo v povprečju. Veliko ocen dodatnih stroškov zaradi erozije je na voljo od Trogirja z oceno škode več kot US $ v slabem letu, vendar je običajno okrog US$/letno. Predpostavlja se, da bi se s pogozdovanjem pobočij nad mestom ta škoda v bistvu lahko odpravila. Z upoštevanjem, da so koristi na hektar odvisne od velikosti območja, je zmanjšanje škode za Trogir, izračunano za hektar koristi, znašalo 695 US $/ha (ob predpostavki, da bi potrebovali 5 let, da se tla dovolj prekrijejo, da bi bila sposobna zaustaviti erozijo). Podoben izračun je bil narejen za Senj; c) zaposlenost na obalnih območjih - čeprav zagotavljanje možnosti za zaposlitev ni eden glavnih ciljev projekta, je bilo ocenjeno, da obstaja več sestavnih delov (obnove gozda, čiščenje in redčenje gozdov ob cesti itd.), ki bi lahko zagotovili pomembne zaposlitvene možnosti na obalnih območjih v obdobju uresničevanja projekta in s tem prispevale k ohranjanju ekonomskih aktivnosti na področjih, ki se spopadajo s težavami v obdobju prenove in ekonomske tranzicije Hrvaške; d) izboljšano upravljanje obalnih gozdov - projekt bo omogočal boljše upravljanje obalnih gozdov v prihodnje s prispevanjem k širjenju znanja na področju gojenja, reje in rabe gozdnih virov ter z izboljšanjem splošne učinkovitosti. Izključitev teh koristi bodisi zaradi pomanjkanja podatkov ali iz drugih razlogov pomeni, da so ocenjene vrednosti koristi gozdov, uporabljene pri ocenjevanju koristi pogozdovanja in dejavnosti varovanja v projektu, konzervativne. Dejanske koristi, če bi jih lahko v celoti količinsko ovrednotili, bi bile najverjetneje večje od tistih, ki so ocenjene v izračunih. Meritum d.o.o. 50

57 Rezultati Med pripravo sestavnih delov obnove je bila napravljena popolna ekonomska analiza, kjer so bile ocenjene koristi pogozdovanja na 14 lokacijah v skupni izmeri ha, od katerih je bilo za uresničitev prvotnih načrtov pogozdovanja, na podlagi predvidenih stroškov in koristi, izbranih 7 območij, navedenih v spodnji tabeli (skupaj ha). Druge lokacije so bile zaradi nezagotavljanja zadostnih koristi zavržene ali preložene na obdobje, ko bo mogoče dobiti dodatne informacije. Tabela 17: Celotne ekonomske koristi od pogozdovanja na predlaganih območjih (US$) Območje okrožja Lika-Senj Območje sajenja (ha) Območje redčenja (ha) Koristi od pogozdovanja (US$) Vidna pokrajina Regionalna pokrajina lov Lesna proizvodnja Zaščita pred erozijo Jasenje-Bisemijakovica Zadar-Knin Novigrad Split-Dalmatia Trogir Dubrovnik & Neretva r. Slano , Brsecine , Petrinj Srdj Vir: Staff appraisal report, Republic of Croatia Coastal forest reconstruction and protection project, World Bank, 1996, str.36 [11] skupaj Tabela kaže ocenjene celotne ekonomske koristi predlaganega pogozdovanja na vsaki lokaciji, z upoštevanjem območja in časa obnavljanja ter vrednosti različnih koristi, značilnih za posamezno območje. Analiza je pokazala, da bi bilo pogozdovanje zagotovo dobičkonosno na več območjih. V vsakem primeru so pokrajinske obravnave bistvenega pomena in same po sebi upravičujejo pogozdovanje. V vseh primerih vse druge koristi skupaj ne bi zadostovale za upravičeno pogozdovanja. Nadaljnja analiza je pokazala, da je pogozdovanje v območjih, kjer imajo turistična območja največji pomen, upravičena. Če je bilo pogozdovanje na vseh območjih opravljeno s pozitivno ocenjenimi donosi, bi NSV od izbranih obnovljenih območij znašala približno 2,7milijona US$ (skupne koristi cca 3,9 milijona US$ minus vsi stroški cca 1,2 milijona US $), z ekonomsko stopnjo donosnosti cca 24,2 %. Kriteriji, ki so bili razviti za izbiro dodatnih območij za dokončanje načrtovanega programa pogozdovanja morajo zagotoviti, da bodo stopnje donosnosti na teh območjih najmanj 15-odstotne; ni bilo razumno pričakovati, da bodo donosi od pogozdovanja presegali 20 % na več območjih [11]. Meritum d.o.o. 51

58 Eksperimentalna opredelitev ekonomske in funkcionalne vrednosti mokrišč območja Volano- Mesola-Goro v regionalnem parku delte reke Pad (povzetek) Mokrišča so edinstveni ekosistemi, ki pogosto nastanejo na robu vodnih (svežih do slanih voda) ali zemeljskih (gorskih) sistemov. Ta območja so med najbolj produktivnimi med vodnimi habitati z nedvomno veliko okoljsko vrednostjo. Ti posebni habitati vzdržujejo veliko različnih vrst in zanje je značilna velika raznolikost krajine; so posledica fizikalnih, kemijskih, podnebnih in človeških interakcij. Menimo, da je glavni cilj pri upravljanju teh območij višja družbena koristnost, ki je predstavljena s skupnimi neto koristmi, povezanimi z različnimi posamezniki: zasebniki, ki imajo neposredne koristi, in zasebniki, ki imajo posredne koristi. Mokrišča tako zagotavljajo koristi tako zasebnikom kot družbi. Njihova celotna ekonomska vrednost ni le strogo povezana z potrošništvom, ki vključuje fizično uporabo naravnih virov ali okolja (uporabna vrednost), marveč tudi z nepotrošništvom, ki ne vključuje neposrednih fizičnih uporab ekosistemskih storitev (vrednosti neuporabe). Te prednosti ali funkcije navadno povezujejo z storitvami, pomembnimi za družbo. Skozi eksperimentalni pristop se je študija ukvarjala z oceno TEV predvsem mokrišč (Valle Bertuzzi ki ga tvorijo Valle Nuova in Valle Cantone) z uporabo kombinacije dveh metod MPA in CVM. Analiza je pomembna z vidika ohranjanja ekosistema regionalnega parka delte reke Pad in hkrati z vidika proizvodnje v smislu ribolova. Raziskovalci so začeli z analizo teritorialnih značilnosti študijskega območja, da bi ocenili ekonomske in funkcionalne vrednosti teh mokrišč. Prav tako pa so upoštevali naslednje vidike: zakonodajne vidike in okoljske omejitve; ekonomsko-socialne in funkcionalne vidike ekosistemskih storitev, ki jih je treba analizirati. Podatki, zbrani z načrtovanim monitoringom, so omogočili izdelavo modela ocenjevalne analize TEV za študijsko območje in tudi za druga območja enake kakovosti. Pri ocenjevanju ekonomskih in funkcionalnih vrednosti se je predpostavljalo, da opazovano območje zaznamujejo mešane funkcije (javne in zasebne) in z več kot enim namenom. Zaradi tega je bilo treba javni vrednoti, ki izvira iz ohranjanja okolja, hidrogeoloških zaščit in krajinskega in rekreacijskega vzdrževanja, dodati zasebno vrednost, povezano s proizvodnjo (ribogojstvo, lov, turistično upravljanje). Za izračun zasebne vrednosti je bila uporabljena MPA. Ob upoštevanju posebne narave opazovanih ekosistemskih storitev, z razdruževanjem glavnih elementov, značilnih za storitve, in ob upoštevanju njihovih funkcionalnosti, so nadaljevali z analizo enotne vrednosti. Ker proizvodne dejavnosti lastnikov ni težko spreminjati v monetarne vrednoti, se lahko, glede na oceno kriterija, povezanega s trgom, izračuna enotna vrednost. Na podlagi ocene elementov, analiziranih v raziskavi, se vrednost doline okrožja, ki je povezana s premoženjem, računa z dodajanjem vrednosti primarni dejavnosti (ribarjenju) k vrednosti drugih dejavnosti, ki se opravljajo na isti nepremičnini (lov in turističnorekreacijske aktivnosti). To je pripeljalo do ocenjene vrednosti lastnikov, ki znaša (VP ribolova + VP lova + VP rekreacijskega turizma = /ha + 176,60 /ha /ha) ,60 /ha. Meritum d.o.o. 52

59 Od stroškov in koristi, ki so navedeni zgoraj, lahko nekateri pridobivajo s posebnimi vrstami kmetijskega upravljanja na teritorialni ravni (koristi za druge zasebnike), kot so znanstveno kulturne storitve, didaktične in oblikovne dejavnosti in razvoj turistično-rekreativnih dejavnosti, ki posredno proizvajajo pozitivne socialne učinke, kot je npr. poklic. Zato smo predpostavili oceno koristi, od katerih ne pridobiva le okrožje Bertuzzi, marveč tudi vsa mokrišča znotraj parka ali mreža povezanih VO (posebno dejavnosti povezane s turizmom). Z naslednjim postopkom je bil izračunan neto letni donos na teritorialni ravni v višini /letno. Ta območja so upravljana v skladu z merili produktivne trajnosti in obnove okolja in zagotavljajo, kot dodaten proizvod, zunanje koristi za celotno družbo (okoljska in ekološka funkcija, krajinska funkcija, hidrološka funkcija). V tem primeru vrednost, zaradi pomanjkanja ustreznih študij za reference in novosti koncepta, ni bila izračunana. Kot družbeno vrednost mokrišč so raziskovalci uporabili ekonomsko vrednost okoljskih funkcij, vključenih v standardno obsežno upravljanje ribolovne doline, ki je bila vzeta iz situacijskih podatkov upravljanja doline, podobnih analiziranim, in je enaka /ha ali [19]. Meritum d.o.o. 53

60 6. DODATNO BRANJE 1. Collins, S., Larry, E. (2007). Caring for Our Natural Assets An Ecosystem Services Perspective, USA: USDA. 2. Department for Environment, Food and Rural Affairs (2007). An introductory guide to valuing ecosystem services, GB: DEFRA 3. Department for Environment, Food and Rural Affairs (2007). Securing a healthy natural environment: An action plan for embedding an ecosystem approach, GB:DEFRA 4. FAO, 1995, Valuating forests: context, issues and guidelines, Italy. 5. James, D., & Gillespie, R. (2002). Gillespie Economics Guideline for economic effects and evaluation in EIA, State of New South Wales: Economic Assessment Draft EIA Guidelines. 6. James, D., Gillespie, R. (2002). Guideline for economic effects and evaluation in EIA, Planning NSW. 7. Pearce, D., Moran, D. (1994). The economic value of biodiversity Switzerland :IUCN. 8. Phillips A. (2002). Management Guidelines for IUCN Category V Protected Areas Protected Landscapes/Seascapes, UK: IUCN. 9. The Board of the Millennium Ecosystem Assessment (2005). Living beyond our means: Natural Assets And Human Well-Being, Millennium Ecosystem Assessment. 10. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, (2007). An exploration of tools and Methodologies for valuation of biodiversity and biodiversity revirs and functions, Technical Series no. 28, Canada: CBD. 11. Paccagnan, V. (2007). On combining stated preferences and revealed preferences approaches to evaluate environmental resources having a recreational use, Italy: MPRA. 12. Jacobs (2004). An Economic Assessment of the Costs and Benefits of Natura 2000 Sites in Scotland, Scotland: Scottish Executive. 13. Valuing our Environment Economic Impact of the National Parks of Wales 7. REFERENCE 1. Alcamo, J. et al. (2003). Ecosystems and Human Well-being, A Framework for assessment, Millennium Ecosystem Assessment. 2. Cressey, P. & Lake R. (2008). Risk ranking: Estimates of the cost of foodborne disease for New Zealand, New Zealand: ESR 3. Dudley, N. (2008). Guidelines for applying protected area management categories, Switzerland: IUCN. 4. Hanley, N., Barbier, E. (2009). Pricing nature - Cost-Benefit Analysis and Environmental Policy, USA: Edward Elgar. 5. IUCN (1994), Guidelines for Protected Area Management Categories, Switzerland and UK :IUCN. 6. King, D. M., & Mazzotta, M. J. (2010). Dollar-based Ecosystem valuation methods February Lippmann, M. (2000). Economic Guidelines for Preparing Economic Analyses, USA:EPA. 8. Managing MPA. A toolkit for the Western Indian Ocean Theme sheets: Economic valuation. February Masimo, F., Maffini S. (2008). Guide to Cost-Benefit analysis of investment project, Italy: European Commission. 10. Pagiola, S., Ritter, K., Bishop, J. (2004). Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, USA: IUCN. 11. Pagiola, S. (1996). Staff appraisal report, Republic of Croatia Coastal forest reconstruction and protection project - Annex J, USA: World bank Meritum d.o.o. 54

61 12. Pearce, D., Atkinson, G., Mourato, S. (2006) Cost-Benefit analysis and the environment, France: OECD. 13. Pearce, D. & Moran, D. (1994). The economic value of biodiversity, UK: IUCN. 14. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., Twigger-Ross, C.(2006a). Valuing our natural environment Final Report, UK: Efec. 15. Ozdemiroglu, E., Tinch, R., Johns, H., Provins, A., Powell, J., Twigger-Ross, C.(2006b). Valuing our natural environment Annexes NRO103, UK: Efec. 16. Secretariat of the Convention on Biological Diversity, (2007). An exploration of tools and methodologies for valuation of biodiversity and biodiversity resources and functions, Technical Series no. 28, Montreal, Canada: CBD. 17. Steiner. A. (2004). How much is an ecosystem worth? Assessing the economic value of conservation, USA: IUCN. 18. Verbič M., Slabe Erker R. (2007). Economic Valuation of environmental values of the landscape development and Protection area of Volčji Potok, Slovenia: Institute for Economic Research. 8. POVEZAVE a) A guide to environmental economic valuation is available on the EPA website: and guidelines/environmental economics/, with other factsheets to be included as they become available. b) Guidance on the environmental impacts of air quality including recommended damage cost values to apply: ex.htm c) Greenhouse gas policy evaluation and appraisal guidance: pdf/greengas-policyevaluation.pdf d) Details on the recommended carbon values to apply in policy appraisal: arboncost/index.htm e) Flood risk management project appraisal guidance: f) Review of the environmental and health impacts of waste, including evidence on valuation: dex.htm g) Methodology for taking account of environmental impacts: ment_objective/index.htm h) Guidance on external costs of fuel cycles (energy/transport): Guidelines in the Water Framework Directive (WFD) context: i) MethodEx: best practice in external cost assessment, extending ExternE analysis to agriculture, industry, waste and other sectors: Meritum d.o.o. 55

62 9. DODATEK PRIMER VPRAŠALNIKA, KI JE BIL UPORABLJEN ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE VOLČJI POTOK Inštitut za ekonomska raziskovanja pripravlja raziskavo z naslovom Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev: Aplikacija metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot na primeru območja krajinske zasnove Volčji Potok, katere namen je oceniti vrednost širšega območja Volčji Potok za prebivalce in obiskovalce. Empirični del raziskave temelji na pričujočem vprašalniku, s katerim želimo izmeriti povpraševanje po prostorskih vrednotah prek preučevanja izraženih preferenc posameznikov, tj. prebivalcev in obiskovalcev širšega območja Volčji Potok. Anketiranje poteka v obliki osebnega intervjuja med anketarjem in naključno vzorčenim anketirancem, pri čemer je slednji vnaprej obveščen o anketiranju oziroma nanj vnaprej pristane. Anketiranec je bodisi obiskovalec bodisi prebivalec, v vsakem primeru pa naj bo polnoleten. Vprašalnik je sestavljen iz petih sklopov vprašanj, od katerih so prvi štirje sklopi namenjeni anketirancu, zadnji pa anketarju. Sestavni del vprašalnika so tudi spodnje štiri priloge. 1. Lestvica dohodkov anketiranca in njegovega gospodinjstva s pripadajočimi vrednostmi pripravljenosti na plačilo. 2. Predstavitev kvalitet na širšem območju Volčji Potok z verbalnim in grafičnim opisom naravne in kulturne dediščine ter problemov v prostoru. 3. Opisna in grafična predstavitev scenarija A na širšem območju Volčji Potok. 4. Opisna in grafična predstavitev scenarija B na širšem območju Volčji Potok. Prilogo 1 anketar uporabi v četrtem sklopu vprašanj pri opredelitvi zneska pripravljenosti na plačilo konkretnega anketiranca glede na dohodek, izražen v odgovorih na vprašanji 1.6 in 1.7. Priloga 2 je namenjena predstavitvi širšega območja Volčji Potok na začetku tretjega sklopa vprašanj, Prilogi 3 in 4 pa predstavitvi obeh scenarijev v tretjem oziroma četrtem sklopu vprašanj. Odgovorni osebi za izvedbo tega projekta s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja, pri katerih je mogoče dobiti vsa nadaljnja pojasnila in odgovore, sta Miroslav Verbič (telefon: ) in Renata Slabe Erker (telefon: ). Status anketiranca (vpišite ustrezno črkovno oznako): P prebivalec O obiskovalec Meritum d.o.o. 56

63 PREDSTAVITEV Dober dan. Moje ime je [ime anketarja]. Opravljam raziskavo Inštituta za ekonomska raziskovanja, katere cilj je oceniti vrednost prostora in njegovih tradicionalnih vrednost na več kot 2000 hektarih območja, ki se razprostira vzhodno od Arboretuma Volčji Potok (širše območje Volčji Potok). Če bi bili pripravljeni sodelovati, bi vam želel(a) zastaviti nekaj vprašanj o odnosu do naravnih in kulturnih dobrin, vaši odgovori pa bi bili uporabljeni izključno v raziskovalne namene. 1 DRUŽBENOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCA 1.1. Prosimo, navedite letnico vašega rojstva: Spol anketiranca: Ženska Moški 1.3. Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo? Kakšen je vaš formalni status (izberite eno možnost)? zaposlen samozaposlen kmet pomagajoči družinski član (pomoč na družinski kmetiji, v družinskem podjetju) druge oblike dela (po avtorski pogodbi, po pogodbi o delu, za neposredno plačilo) brezposeln upokojenec učenec, dijak ali študent gospodinja nezmožen za delo drugo, kaj? Kakšna je dosežena stopnja vaše izobrazbe (izberite eno možnost)? brez šolske izobrazbe nedokončana osnovna šola osnovna šola poklicna šola srednja šola višja šola ali višja strokovna šola visoka strokovna šola visoka šola (univerzitetni program) specializacija, magisterij ali doktorat Meritum d.o.o. 57

64 1.6. Kako dolgo bivate na obravnavanem območju? Če je anketiranec obiskovalec, anketar vnese vrednost 0 let in 0 mesecev.... let in... mesecev 1.7. Prosimo, navedite katera kategorija najbolje ustreza vašemu neto mesečnemu dohodku: manj kot 200 od 200 do manj kot 400 od 400 do manj kot 650 od 650 do manj kot od do manj kot več kot (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti) 1.8. Navedite, prosim, katera kategorija najbolje ustreza neto mesečnemu dohodku vašega gospodinjstva: manj kot 400 od 400 do manj kot 850 od 850 do manj kot od do manj kot od do manj kot več kot (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti) Če anketiranec ni odgovoril na nobeno od vprašanj 1.7 oziroma 1.8, je intervju zaključen. Če pa je anketiranec odgovoril na eno izmed teh dveh vprašanj, prehajamo na drugi sklop vprašanj. 2 ODNOS DO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Prebral(a) vam bom nekaj izjav. Prosim vas, da se iskreno opredelite do njih. Vedite, da ni pravih in napačnih odgovorov. So samo različna stališča do naravne in kulturne dediščine. Izjava o odnosu do naravne in kulturne dediščine 1 - se močno ne strinjam 2 - se ne strinjam 3 - sem neopredeljen 4 - se strinjam 5 - se močno strinjam 2.1. Država ne bi smela podpirati razvoja, če je le-ta škodljiv za okolje, in sicer ne glede na velikost škode Ni prav, da investiramo v naravno in kulturno dediščino, ker s tem žrtvujemo svoj dohodek, zato da bodo koristi uživali zanamci. 2.3 Slovenija naj izkoristi svoje naravne vire danes, da bi povečala zaposlenost in življenjski standard, ne glede na posledice za okolje Kulturno in naravno dediščino na nacionalno pomembnih krajinskih območjih je treba varovati. 2.5 Vrednost krajine ni odvisna od obstoja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. 2.6 Za naravna in kulturna območja, ki jih ne obiskujem, mi ni treba prispevati. Meritum d.o.o. 58

65 3 POZNAVANJE IN PERCEPCIJA ŠIRŠEGA OBMOČJA VOLČJI POTOK Sedaj vam bom na kratko predstavil(a) kvalitete širšega območja Volčji Potok, s poudarkom na razvojnih vprašanjih naravne in kulturne dediščine na območju. Z improvizacijo se predstavijo kvalitete v prostoru v interakciji z anketirancem, pri čemer se poleg opisa naravne in kulturne dediščine ter problemov v prostoru uporabi tudi grafični material V kolikšni meri so za vas informacije o okoljskih in prostorskih problemih na širšem območju Volčji Potok nove? popolnoma nove deloma nove vse to že poznam 3.2. Katere izmed naslednjih naravnih in kulturnih vrednot na širšem območju Volčji Potok obiskujete inkako pogosto? Naravne in kulturne vrednote na širšem območju Volčji Potok 1 - manj kot enkrat letno 2 - enkrat letno 3 - večkrat letno 4 - vsak mesec 5 - vsak teden 6 - vsak dan 3.2a Ribniki z okolico 3.2b Vodotoki, mlinščice, mlini in žage 3.2c Gradovi s parki 3.2d Gozdovi Kolovca 3.2e Arboretum Volčji Potok 3.2f Vaška naselja in kmetijska krajina 3.2g Homški hrib 1.2. Kateri izmed naslednjih vidikov širšega območja Volčji Potok se vam zdijo pomembni (izberete lahko do tri možnosti)? mirnost zaščita pitne vode za okoliške prebivalce pestrost krajine ter rastlinskih in živalskih vrst redka in tradicionalna poselitev pribežališče za prihodnje generacije zgodovinska in izobraževalna vrednost Nadaljevanje današnjih trendov bi na širšem območju Volčji Potok sčasoma pripeljalo do stanja, ki je predstavljeno v scenariju A. Anketar pokaže anketirancu grafično predstavitev scenarija A in mu poda ustrezen opis scenarija 1.3. V kolikšni meri ste zaskrbljeni nad dogajanji, ki jih ponazarja scenarij A? sem zelo zaskrbljen(a) sem nekoliko zaskrbljen(a) sploh nisem zaskrbljen(a) Meritum d.o.o. 59

66 1.4. Kako velika se vam zdi verjetna škoda, ki bi na širšem območju Volčji Potok nastala zaradi uresničitve scenarija A? zelo velika velika majhna zelo majhna 4 IZVEDBA KONTINGENČNEGA VREDNOTENJA Prehajava na zadnji sklop vprašanj. Vzemimo, da bi nalogo ohranjanja širšega območja Volčji Potok prevzela zaupanja vredna lokalna institucija, tako da bo uresničen scenarij B. Anketar pokaže anketirancu grafično predstavitev scenarija B in mu poda ustrezen opis scenarija. Delo takšne inštitucije, ki bi skrbela za vzdrževanje in izboljševanje krajine, bi bilo treba ustrezno financirati. Naslednja vprašanja se zato nanašajo na financiranje te institucije za obdobje naslednjih petih let, čeprav je varovanje pravzaprav potrebno ves čas. Plačila bi bila izvedena v obliki dodatka k nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Preden začneva s vprašanji, pa bi vas želel(a) opozoriti na nekaj stvari. a) Problem ohranjanja dediščine je samo eden izmed izzivov, s katerimi imajo opraviti občine na tem območju (Domžale, Kamnik in Lukovica). b) Širše območje Volčji Potok je zgolj eno izmed mnogih pomembnih krajinsko-kakovostnih območij v Sloveniji. c) Vaš dohodek je omejen in ga lahko uporabite v številne druge namene. d) V Sloveniji imamo veliko okoljskih in prostorskih problemov, ki so lahko zelo pomembni, toda prosimo, da se osredotočite zgolj na območje, ki je bilo pokazano na zemljevidu Ali ste pripravljeni plačati [osnovni mesečni znesek] mesečnega dohodka vašega gospodinjstva oziroma [osnovni letni znesek] na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za uresničitev scenarija B? Če anketiranec ne odgovori, je intervju zaključen. da Sledi prehod na vprašanje 4.2c. ne (anketiranec ne ve ali ne želi odgovoriti) 4.2a. Ali ste pripravljeni plačati [nižji mesečni znesek] mesečnega dohodka vašega gospodinjstva oziroma [nižji letni znesek] na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za uresničitev scenarija B? da Sledi prehod na vprašanje 4.3. ne 4.2b. Zakaj ne želite prispevati navedenega zneska k uresničitvi scenarija B? Sledi prehod na vprašanje 4.3. plača naj država plačajo naj uporabniki nimam dovolj denarja drugo, kaj?... Meritum d.o.o. 60

67 4.2c. Ali ste pripravljeni plačati [višji mesečni znesek] mesečnega dohodka vašega gospodinjstva oziroma [višji letni znesek] na leto, v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, za uresničitev scenarija B? Da Ne 4.3. Koliko mesečnega dohodka vašega gospodinjstva ste v naslednjih petih letih, začenši z januarjem 2006, največ pripravljeni plačati za uresničitev scenarija B? Če je izraženi znesek pri vprašanju 4.3 pozitiven, sledi spodnje vprašanje, drugače je intervju zaključen Kateri so vaši najpomembnejši razlogi za plačilo prispevka za uresničitev scenarija B? S tem zaključujeva intervju. Najlepša hvala, ker ste nam podarili vaš čas in bili pripravljeni sodelovati, saj so vaši odgovori za nas izjemno pomembni. 5 VPRAŠANJA ZA ANKETARJA 5.1. Kako dobro je po vašem mnenju anketiranec razumel vprašanja o širšem območju Volčji Potok? dobro ne preveč dobro ni jih razumel 1.2. V kolikšni meri ste prepričani o iskrenosti anketirančevih odgovorov? prepričan(a) sem nisem preveč prepričan(a) sploh nisem prepričan(a) Ime in priimek anketarja:... Kraj anketiranja:... Datum in čas anketiranja:... Meritum d.o.o. 61

68 SCENARIJI, PRIKAZANI SPODAJ PRIKAZUJEJO, KAJ BI SE ZGODILO BREZ OZIROMA Z OHRANJANJEM ZAVAROVANEGA OBMOČJA VOLČJI POTOK SCENARIJ A Scenarij nenačrtovanega razvoja krajine in zavarovanega območja Volčji Potok SCENARIJ B Scenarij ciljnega razvoja krajine in zavarovanega območja Volčji Potok Meritum d.o.o. 62