PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Kandidatka: Saša Horvat Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag., Sonja Sibila Lebe Murska Sobota, september, 2006

2 II PREDGOVOR Na skrajnem severovzhodnem koncu Slovenije se panonska ravnica dvigne v blago valovito Goričko, od mnogih prezrto, od mnogih spregledano in od mnogih pozabljeno pokrajino. Svet, kjer je tradicionalni način obdelovanja majhnih parcel še vsakdanjost, romantična podoba za prišleka in trdo delo brez velikega izkupička za ljudi, ki živijo na gospodarsko nerazvitem območju. Nenavaden rastlinski svet na suhih, izpranih pobočjih in bogata mokrišča v dolinah so še vedno prepoznavni znak Goričkega. Oktobra 2003 je slovenska vlada razglasila Goričko za zavarovano območje narave pod imenom Krajinski park Goričko, ki je del trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, območja, kjer se prepletajo kulture treh narodov, podobe treh krajin in vplivi treh podnebij. Krajinski park Goričko je turistično zelo zanimivo območje, saj zavarovana območja postajajo vedno bolj privlačna turistična destinacija za različne oblike turizma. Zanimanje za kulturne spomenike, čisto naravo, mir, vodo, zrak, posebnosti slovenske kuhinje in za izdelke domače obrti ter vse večje pomanjkanje le-tega, iskanje izgubljenega stika z naravo, občasno bežanje iz modernega, potrošniško usmerjenega načina življenja in vedno več prostega časa - vse to pogojuje in omogoča turizem v zavarovanih območjih. S parkom se je odprla nova prihodnost regije v smeri ekoturizma. Goričko je kot zavarovano območje daleč od hrupnih civilizacijskih tokov in kot nalašč za oddih in krepitev telesa ter duha med oblimi griči, cvetočimi travniki, mešanimi gozdovi in senčnimi potoki. Vendar pa je Goričko območje, ki je še vedno premalo razpoznavno. Ekoturizem se v regiji razvija prepočasi, premajhna je promocija in tudi razpoznavnost. Sama sicer ne prihajam z Goričkega, sem pa doma v neposredni bližini, vendar tudi sama do nedavnega nisem bila seznanjena s turističnimi zanimivostmi in posebnostmi v Krajinskem parku. Po enem od krajših obiskov v njem sem se začela zavedati, da je potrebno Goričko ustrezno promovirati in ljudem ustrezno predstaviti. To je bil tudi povod, da sem izbrala to temo za diplomsko nalogo. Kljub velikemu potencialu turističnih zanimivosti brez oblikovanja integralnih storitev in brez domiselne promocije Krajinski park Goričko ne bo mogel postati razpoznaven ne na regionalnem, državnem ali celo na mednarodnem nivoju. Prav zaradi tega sem želela podati nekaj predlogov, kako povezati razdrobljeno turistično ponudbo v njem ter predlagati možne rešitve za njeno promocijo. Pomembno je zaznati izbrane ciljne skupine turistov in jim prilagoditi promovirane ponudbe. V diplomski nalogi sem raziskala in predstavila turistični potencial Krajinskega parka Goričko, opozorila na pomembnost razpoznavne tržne znamke za destinacijo, opozorila na pomen in razvoj turizma v zavarovanih območjih ter predstavila ekoturizem kot primerno zvrst turizma v Krajinskem parku Goričko. Prav tako sem želela ugotoviti, kako trenutno promovirajo obstoječo ponudbo v njem ter izdelati predloge za njegovo promocijo na podlagi lastnih idej in na podlagi primerjalne analize, ki sem jo izvedla s primerljivimi parki.

3 III Izoblikovala sem trditve, da se za ekološke destinacije da razviti razpoznavno tržno znamko, ki lahko predstavlja bistveno podporo majhnim ponudnikom v destinaciji pri trženju njihovega produkta, prav tako pa lahko dobra tržna znamka destinacije privede do večjega povpraševanja po turističnih dejavnostih v parku in bi le-ta še bolj postal privlačen za različne oblike turizma. Raziskavo sem omejila na območje Goričkega, omejitve pa so se nanašale tudi na primerjalno analizo s področja promocije primerljivih parkov, Kozjanskega regijskega parka in naravnega parka Raab. V okviru trženja pa sem se omejila na področje promocije tržne znamke, v okviru katere je bil poudarek na promociji produktov, ki so primerni za ekološki turizem. Krajinski park Goričko sem skušala prikazati kot ekološko zanimivo turistično destinacijo, saj ima turizem na obravnavanem območju velike možnosti za razvoj, ohrani lahko naravno in kulturo krajino ter tako pritegne ljudi, da se bodo radi vračali. Zame bo velik uspeh, če bo ob prebiranju diplomskega dela kdo povzel katero od predstavljenih idej, kako promovirati turistične produkte ali izboljšati svojo ponudbo v parku. Zahvaljujem se mag. Sonji Sibili Lebe za mentorstvo in strokovno pomoč pri sestavi diplomske naloge ter vsem, ki so mi bili kakorkoli v pomoč pri pisanju tega dela. Zahvala gre tudi mojim najbližjim, ki so mi vsa študijska leta potrpežljivo stali ob strani.

4 IV KAZALO PREDGOVOR... II 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA POMEN OBLIKOVANJA TRŽNE ZNAMKE TURISTIČNE DESTINACIJE TURISTIČNA DESTINACIJA TRŽENJE TURISTIČNE DESTINACIJE POMEN ZNAMKE ZA PROMOCIJO TURISTIČNE DESTINACIJE Znamka turistične destinacije RAZVOJ TURIZMA V ZAVAROVANIH OBMOČJIH POMEN ZAVAROVANIH OBMOČIJ KOT DELA TURISTIČNE PONUDBE OPREDELITEV ZAVAROVANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI O POJMU EKOTURIZMA ANALIZA PONUDBE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO LEGA, VELIKOST IN RAZLOGI ZA USTANOVITEV KPG PONUDBA KULTURE V KPG NARAVNE VREDNOTE V KPG TURISTIČNA PONUDBA V KPG Nastanitvene možnosti in gostinske storitve Prostočasna ponudba Priložnosti za razvoj ekoturistične ponudbe v KPG PRIMERJALNA ANALIZA PROMOCIJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO S KOZJANSKIM REGIJSKIH PARKOM IN NARAVNIH PARKOM RAAB KRAJINSKI PARK GORIČKO KOZJANSKI REGIJSKI PARK NARAVNI PARK RAAB PREDLOGI ZA PROMOCIJO KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO KOMENTAR IN PREDLOGI K SEDANJI PONUDBI V KPG OPREDELITEV CILJNIH SEGMENTOV KPG PROMOCIJA KPG S POMOČJO TRŽNE ZNAMKE Oglaševanje Osebna prodaja Pospeševanje prodaje Odnosi z javnostmi Neposredno trženje PRIPOVEDOVANJE ZGODB KOT NAČIN TRŽNEGA KOMUNICIRANJA V KPG SKLEP POVZETEK...VI SEZNAM LITERATURE IN VIROV...VIII

5 V PRILOGE:... a PRILOGA 1: LEGA PARKA...a PRILOGA 2: DOMAČA OBRT IN OSTALE DEJAVNOSTI V KPG... b PRILOGA 3: KULTURNE ZNAMENITOSTI...c PRILOGA 4: PRIMER TRADICIONALNEGA GORIČKEGA KOSILA... f PRILOGA 5: PRIREDITVE V PARKU... g PRILOGA 6: NARAVNE VREDNOTE... h PRILOGA 7: PRILOŽNOSTI V PARKU... j PRILOGA 8: NEKATERA ORODJA PROMOCIJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO... k PRILOGA 9: KVIZ NA SPLETNI STRANI NARAVNEGA PARKA RAAB... n SEZNAM SLIK: Slika 1: Koncept premoženja znamke turistične destinacije v očeh turistov... 7 Slika 2: Panorama parka Slika 3: Mokrišča v parku Slika 4: Do narave prijazna oblika prevoza: konjska vprega Slika 5: Logotip Krajinskega parka Goričko Slika 6: Logotip Kozjanskega regijskega parka Slika 7: Logotip naravnega parka Raab... 28

6 1 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Turistična destinacija se lahko razvije, če ima turistom ponuditi eno izmed stvari, po kateri povprašujejo: lepo pokrajino, možnosti za preživljanje aktivnih počitnic v naravi, kulturnozgodovinsko bogastvo, torej zanimivo in pestro turistično ponudbo, ki zadovoljuje obiskovalčeva pričakovanja. Destinacija mora skrbeti za urejeno infrastrukturo (prometno in komunikacijsko ter tudi turistično infrastrukturo) in za splošno privlačnost. V svetu turizma vlada močna konkurenčnost med destinacijami na vseh ravneh (države, regije, kraji), zato je treba najti za vsako kakšno značilnost, ki je druge nimajo. Potrebno je oblikovati in razviti takšno integralno turistično ponudbo oziroma produkte, ki imajo primerjalno prednost pred konkurenco. H konkurenci med destinacijami so poleg namestitvenih kapacitet in restavracij vključeni tudi šport, rekreacija, naravne in kulturne privlačnosti, razvedrilo in zabava. Zelo pomembna je privlačnost destinacije. Zavarovana območja postajajo iz leta v leto bolj privlačna za različne oblike turizma. Vse več ljudi v razvitem svetu je pripravljenih dati vse več denarnih sredstev za zadovoljitev svojega dobrega počutja in skrbi za zdravje. Eno od takih območij je Krajinski park Goričko, ki je nastal v skrajnem severovzhodnem delu države, na Goričkem, kjer je veliko možnosti za razvoj turizma. Narava je neokrnjena, povsod je veliko živali, dreves, svežega zraka in ostalih dobrin, ki jih v mestu ni. Je otok sredi drugačnih pokrajin, zato je nekaj posebnega. In to je potrebno izkoristiti: ljudje so znali naravo ohraniti zdravo in pisano. To jim mora zdaj, ko je v soseščini narava degradirana, osiromašena, obroditi sadove v obliki privlačnih ekoloških produktov, ki bodo med seboj povezani v tržno znamko. Vse te dobrine pa je treba turistom predstaviti, zato se bomo v diplomskem delu posvetili specifiki promocije tržne znamke ekološke turistične destinacije. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Potreba po povezanosti turističnih produktov oziroma ponudbe v Krajinskem parku Goričko in njeni promociji je bila večkrat omenjena, vendar problema še nihče ni rešil. Naš namen je zato nakazati nekaj možnih poti, kako povezati razdrobljeno turistično ponudbo v Krajinskem parku Goričko ter predlagati možne rešitve za njeno promocijo. Cilji Za dosego navedenega namena raziskave postavljamo naslednje raziskovalne cilje: - predstaviti Krajinski park Goričko in prikazati trenutno stanje turistične ponudbe v njem; - opredeliti pomen razvoja tržne znamke za destinacijo; - opozoriti na pomen in razvoj turizma v zavarovanih območjih ter predstaviti ekoturizem kot primerno zvrst turizma v zavarovanih območjih; - izvesti primerjalno analizo promocije Krajinskega parka Goričko s primerljivimi parki; - izdelati predloge za promocijo zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko.

7 2 Osnovne trditve Trdimo, da se za ekološke destinacije da razviti razpoznavno tržno znamko, ki predstavlja bistveno podporo majhnim ponudnikom v destinaciji pri trženju njihovega produkta. Trdimo tudi, da lahko dobra tržna znamka destinacije privede do večjega povpraševanja po turističnih dejavnostih v parku, ki bi tako postal še bolj privlačen za različne oblike turizma. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke - izhajamo iz tega, da se na svetu vsako leto podvoji število do narave prijaznih turistov, to je tistih, ki si med dopustom želijo spoznavati posebnosti destinacije, naravno in kulturno dediščino in aktivno preživeti dopust, torej turistov, ki iščejo ponudbo s področja ekoturizma; - v novem tisočletju bodo s svojo turistično ponudbo uspešne predvsem tiste države, ki bodo svoje znanje, trud in sredstva vlagale v višje razvite oblike turizma, kamor prištevamo tudi do narave prijazen turizem; - Slovenija ima z vidika trženja turističnih naravnih in kulturnih značilnosti zelo ugodno strukturo tujih gostov, kajti več kot polovica tujih obiskovalcev ima višjo ali visoko izobrazbo; na podlagi tega predpostavljamo, da je visoka tudi njihova ekološka ozaveščenost; - izhajamo iz tega, da bodo ljudje še naprej kupovali in povpraševali po izdelkih in storitvah, ki imajo razvite znamke, kot po izdelkih in storitvah brez njih, ker zaupajo v kakovost znamke. Omejitve V geografskem pomenu se bomo omejili na Republiko Slovenijo, znotraj nje pa na Goričko in Kozjansko, ter na Raab v sosednji Avstriji. Strokovno pa se v okviru trženja omejujemo na področje promocije tržne znamke, v okviru katere je poudarek na promociji produktov, ki so primerni za ekološki turizem. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je mikroekonomska raziskava, saj bomo raziskovali možnosti hitrejšega razvoja turizma na območju Krajinskega parka Goričko. Raziskava je statična, metode raziskave, ki jih bomo uporabili, pa so naslednje: - metoda deskripcije; - metoda klasifikacije; - komparativna metoda; - kompilacija; - intervju. S pomočjo knjižničnega informacijskega sistema, domače in tuje strokovne literature, s pregledovanjem člankov na internetu, v revijah in časopisih ter z raziskavo na terenu bomo zbirali, urejevali in obdelovali podatke.

8 3 2 POMEN OBLIKOVANJA TRŽNE ZNAMKE TURISTIČNE DESTINACIJE 2.1 Turistična destinacija Pod destinacijo razumemo neko turistično območje, cono, regijo, državo, več držav ali celo cel kontinent (Magaš 1997, 10). Podobno tudi Bieger (2000, 74) opredeljuje turistično destinacijo kot geografski prostor (kraj, regija ali zaselek), ki ga določeni gost ali segment gostov izbere za potovalni cilj. Ta prostor mora vsebovati vso nujno opremo, objekte za prenočevanje, oskrbo, razvedrilo in poslovne zadeve. Pri opredeljevanju turistične destinacije avtorji poudarjajo različne privlačnosti, ki jih imajo turistične destinacije. Tako Keller (1998; Gomezelj Omerzel 2005, 5) opredeli turistično destinacijo kot potovalni cilj, ki ga turist želi obiskati zaradi določenih privlačnosti, ki jih destinacija ponuja. Privlačnosti so lahko bodisi naravne bodisi rezultat človekovega dela in izgrajene že pred pojavom turizma na določenem območju ali pa narejene namenoma za turiste. Podobno so po Mihaličevi (1999, 38) turistične destinacije posebna območja, ki jih turisti obiskujejo in se v njih določen čas zadržujejo zaradi njihovih privlačnosti, ki so: naravne (npr. lepa pokrajina, plaže, ugodno podnebje in druge geografske značilnosti); izgrajene (navadno posegajo v sam videz pokrajine, npr. turistične in druge zgradbe, spomenike, sprehajališča, parke, marine, urejena smučišča, golf igrišča in podobno); kulturne (zgodovinske značilnosti, folklora, religija, umetnost, gledališča in muzeji; tudi posebni dogodki, festivali in srečanja) in socialne (poseben način življenja lokalnega prebivalstva, jezik in možnosti druženja z njimi). Konečnikova (2005, 4) v skladu s predhodnimi raziskovalnimi dognanji obravnava turistično destinacijo kot kompleksno entiteto, sestavljeno iz množice različnih izdelkov, storitev kot tudi doživetij; vodeno s strani večjega števila interesnih skupin (turističnega sektorja, javnega sektorja in vlade, različnih organizacij, lokalnih prebivalcev) ter opazovana z različnih zornih kotov (z zornega kota turistov, lokalnih prebivalcev, z zornega kota managementa destinacije). V novejših delih strokovnjaki ugotavljajo, da destinacija temelji na subjektivni zaznavi turistov, katera je odvisna od socialnega statusa, izobrazbe in izkušenj posameznika, ki ocenjuje destinacijo glede na namen potovanja in izbrani potovalni načrt (Buhalis 2000; Ogorelc 2001, 41). Vrste destinacij lahko ločimo glede na geografsko okolje, v katerem se nahajajo. Te so lahko morske, podeželske, gorske, urbane ali mestne. Lahko so majhne ali pa tako obširne, da omogočajo masovni turizem (Gomezelj Omerzel 2005, 9). Boniface (2001, 7) pa glede na vrsto destinacije opredeljuje vrsto turizma ter tako loči podeželski turizem, (destinacija podeželje), urbani turizem (destinacija mesto), obisk znamenitosti (destinacija zgodovinska dediščina), kulturni turizem (destinacija kulturne znamenitosti) in ekoturizem (destinacija neokrnjena in zaščitena narava). Najuspešnejše turistične destinacije danes temeljijo na čistem naravnem okolju, na predelih, ki so varovani pred onesnaženjem, in na kulturnih posebnostih. Destinacije, ki ne vsebujejo teh značilnosti, izgubljajo na privlačnosti. Tudi lokalno prebivalstvo je lahko prikrajšano zaradi poslabšanja kakovosti destinacije.

9 4 Zato morajo odgovorni turistični delavci poskrbeti za smotrno in razumno vodenje destinacije. Pozitivna stran vsega tega je, da je turizem ob odgovornem planiranju in managementu lahko celo vzrok za varstvo okolja. To lahko trdimo, če vemo, da so neokrnjeno okolje, čist zrak in voda, bujna vegetacija ter ostale lepote narave lahko sredstva, ki privlačijo turiste (Mclntye et al 1993; Gomezelj Omerzel 2005, 11). 2.2 Trženje turistične destinacije Trženje opredeljujemo kot družbeni proces, ki zagotavlja posameznikom in skupinam ljudi, da dobijo to, kar potrebujejo in želijo, in sicer s ponujanjem in menjavo izdelkov ali storitev na trgu (Potočnik 2004, 179). Vsaka turistična destinacija mora v okviru funkcije trženja izvajati naslednje naloge (Bieger 2000, 84): izdelava strategije trženja turistične destinacije; upoštevanje pomena imidža destinacije in oblikovanje znamke destinacije; pospeševanje prodaje, uvedba učinkovitih informacijskih sistemov, promocijske aktivnosti in skrb za odnose z javnostjo; nudenje kakovostnih informacij potencialnim gostom. Potrebno se je odločiti, kako sredstva, namenjena trženju destinacije, razporediti med posamezne elemente trženjskega spleta. Trženjski splet je niz trženjskih instrumentov, ki jih podjetje uporablja, da sledi svojim trženjskim ciljem na ciljnem trgu. McCarthy predlaga 4 P: izdelek-storitev (product), tržne poti (place), plačilni pogoji (price) in promocija oziroma tržno komuniciranje (promotion) (Kotler 1996, 98). Po mnenju nekaterih avtorjev pa bi bilo potrebno marketinškemu spletu storitve dodati še tri elemente in splet tako razširiti na 7 P: ljudje (people), proces oziroma izvedba (process) in fizični dokazi (physical evidences) (Brezovec 2000, 85). Med posebnostmi trženja, ki so posledica razvoja turizma, je potrebno posebej omeniti pomen segmentiranja trga in pozicioniranja destinacije. Segmentiranje pomeni razdeliti celoten potencialni turistični trg na podskupine ali segmente (Gomezelj Omerzel 2005, 17). Namesto da storitveno podjetje ponuja in izvaja svoje storitve na celotnem trgu, je zanj pogosto ugodnejše, da ugotovi tiste delne trge (tržne segmente), ki jih lahko uspešno zadovolji (Potočnik 2004, 203). Kotler (1996, 271) navaja naslednje spremenljivke segmentiranja: geografska (regija, velikost mesta ali velemesta, gostota prebivalstva, klima); demografska (starost, spol, velikost družine, življenjski ciklus družine, dohodek, poklic, izobrazba, religija, rasa, narodnost); psihografska (družbeni sloj, način življenja, osebnost); vedenjska (priložnosti, koristi, status porabnika, zvestoba, pripravljenost za nakup itd.). Izmed različnih tržnih segmentov izberemo ciljne trge. Pravilna izbira ciljnih trgov je najpomembnejša naloga trženja. Nujnost segmentiranja in izbire ciljnih trgov izhaja iz dejstva, da se potencialni kupci iz posameznih segmentov med seboj razlikujejo in so za vsak segment potrebni drugačni trženjski prijemi (Gomezelj Omerzel 2005, 18). Poleg tega gredo destinacije skozi različne faze življenjskega cikla in glede na to, v kateri fazi se nahaja, je potrebno izbrati ciljna tržišča, za katere pa moramo nato ustrezno pozicionirati in diferencirati turistično ponudbo.

10 5 Pozicioniranje je postopek oblikovanja ponudbe in podobe podjetja z namenom, da v očeh ciljnih kupcev pridobi neko vidno mesto z določeno vrednostjo (Kotler 1996, 307). Pozicioniranje turistične destinacije pomeni poudarjanje lastnosti destinacije, zaradi katerih se destinacija najbolj razlikuje od konkurenčnih destinacij za posamezen segment turistov (Konečnik 2001; Gomezelj Omerzel 2005, 18). Pomemben element pozicioniranja je oblikovanje znamke destinacije. 2.3 Pomen znamke za promocijo turistične destinacije Promocija oziroma tržno komuniciranje je zapleten proces, ki obsega organizacijo, sredstva, metode in sporočila, s katerimi storitveno podjetje prenaša informacije o temeljnih značilnostih storitev, da bi se porabniki lažje in hitreje odločili za nakup (Potočnik 2004, 245). Izkušnje obiskovalca se pričnejo z njegovimi pričakovanji, ki ga vzpodbuja promocija, razni tiskani materiali in osebna priporočila drugih obiskovalcev (Middleton 1996, 249). Promocija turizma zahteva težko delo, saj je turistična storitev kompleksnejša od običajnega proizvoda, hkrati pa ne obstaja fizična distribucija. Kupec turistične storitve ne more preizkusiti fizično, zato se odloči za nakup na podlagi pričakovanj, ustvarjenih s pomočjo slik, zvokov, besed in podob. Dobro načrtovana in organizirana turistična promocija lahko zviša vrednost turistične destinacije, saj ustvari zavedanje o turistični ponudbi destinacije in izboljša njeno podobo. Splet trženjskih komunikacij sestavlja pet dejavnosti: osebna prodaja, oglaševanje, neposredno trženje, stiki z javnostmi ter pospeševanje prodaje (Potočnik 2004, 245); Osebna prodaja - predstavlja ustno predstavitev in pogovor z enim ali več potencialnimi kupci z namenom oblikovanja prodaje. (Kotler 1996, str. 567). Gre torej za ustno predstavitev izdelkov, storitev ali turističnih destinacij in zajema prodajne prezentacije, prodajna srečanja, telemarketnig in podobno (Devetak 1996, 144); Oglaševanje nanaša se na plačano obliko neosebne predstavitve ali promocije izdelka oziroma organizacije za znanega naročnika. Uporablja neosebni način komuniciranja (množično komuniciranje, komuniciranje po pisnih oziroma elektronskih kanalih). Orodja, ki jih pri tem uporablja, so: oglasi v časopisih, revijah ter drugih tiskanih medijih, oglasi na radiu, televiziji, na straneh interneta, direktna pošta, katalogi, prospekti, letaki itd. (Brezovec 2000, ); Neposredno trženje je interaktivni sistem trženja, ki uporablja enega ali več oglaševalskih medijev, da na katerikoli lokaciji pripelje do merljivega odziva in/ali transakcije (Kotler 1996, 655). Glavni cilj neposrednega trženja je zagotovitev takojšnjega nakupa s strani možnih kupcev, glavni načini neposrednega trženja pa so: kataloško trženje, neposredno trženje po pošti, trženje na daljavo (npr. po telefonu), trženje preko radia in televizije, elektronsko trženje (preko računalniške povezave med prodajalcem in kupcem, trženje preko interneta itd.) (Potočnik 2004, 256); Odnosi z javnostmi so celota ukrepov storitvenega podjetja, s katerimi želi ustvariti ugodno podobo o svojem delovanju v družbenem in gospodarskem okolju. Ti stiki so namenjeni porabnikom, dobaviteljem, delničarjem, bankam, družbenim organizacijam, pa tudi celotni javnosti. (Potočnik 2004, 267).

11 6 Med orodja odnosov z javnostmi uvrščamo: publikacije (brošure, članke o dogodkih, članke o novih proizvodih, članke o spremembah, članke o razvoju ) govori, dogodki, vesti, dejavnosti za javno dobro itd. (Kotler 1996, 678); Pospeševanje prodaje z orodji pospeševanja prodaje neposredno spodbujamo turiste k nakupu. Sem prištevamo vse tiste ukrepe, ki kratkoročno spodbujajo k obisku in nakupu turističnih storitev. Med orodja pospeševanja prodaje uvrščamo: nagrade, klubske kartice, spodbujanje izvensezonske porabe, sejemske predstavitve,»merchandising«, vzorci in drugo (Brezovec 2000, 112). Namen pospeševanja prodaje je stimulacija potrošnikovega nakupnega vedenja in je usmerjeno predvsem na cenovno občutljive kupce Znamka turistične destinacije Nakazati je potrebno pomembno razliko pri opredeljevanju dveh terminov: znamka in blagovna znamka. Z izrazom blagovna znamka mislimo na zaščitni znak, ime, simbol, ki jih sestavljajo besede, črke, številke, simboli, podpisi ali različne oblike. Za njih običajno skrbijo pravniki in patentni zaščitniki, saj so kot takšne stvar pravne zaščite. Blagovna znamka je torej zaščitena zunanja manifestacija (trenutek resnice) znamke. Razlogi za oblikovanje blagovnih znamk so (Novak 2004): doseganje povečanja prometa in tržnega deleža, zmanjšana cenovna občutljivost in povečana sposobnost za doseganje višje cenovne pozicije, povečana lojalnost strank in s tem manjši stroški trženja, bolj jasna vizija in poslanstvo družbe, povečana sposobnost pritegniti in zadržati visoko usposobljene sodelavce, kakovostna in dobro uveljavljena blagovna znamka poveča odpornost do dejavnikov iz okolja, ki lahko negativno vplivajo na uspešnost poslovanja (prihod novih konkurentov, recesija, ipd.) in poveča možnost širjenja na nova geografska področja ter področja dejavnosti itd. Devetak (1996, 209) pravi, da izdelki in storitve, ki so označeni z blagovno znamko, na trgu bolj izstopajo, zlasti če vanje vlagamo več sredstev za promocijo. Tržna znamka pa je nekaj, za kar skrbijo vsi; ima svoje lastno življenje, ki ji ga dajejo in ki ga krepijo njeni ustvarjalci. To, da ima življenje, pomeni, da je ves čas enaka, a vseeno dovolj fleksibilna in drugačna kot so malo drugačni ljudje, ki jo ustvarjajo. Znamka živi, a če je učinkovito vodena, se ne spreminja preveč, saj mora svojim uporabnikom zagotavljati, da bodo vedno dobili, kar pričakujejo (Tomin 2005, 2). Ritchie in Ritchie (1998; Gomezelj Omerzel 2005, 19) pravita, da je tržna znamka lahko ime, simbol, logo, besedni ali kakšen drugačen grafičen znak ali pa kombinacija naštetega, ki identificira in razlikuje turistično destinacijo. Med drugim lahko tudi izraža obljubo za nepozabno doživetje, ki se nanaša na določeno destinacijo, lahko pa tudi služi za ojačitev in okrepitev prijetnih spominov, ki se nanašajo na doživljanje turistične destinacije. Zadnja raziskovalna dognanja vedno bolj vpeljujejo in enačijo pojem destinacije s pojmom blagovne znamke. Temu botruje predvsem dejstvo, da postaja turistična destinacija konkurenčna enota, ki mora za svoj obstoj uporabljati podobne prijeme, ki so značilni tako za izdelke, storitve, kakor tudi podjetja (Konečnik 2005, 4). Skoraj vsi avtorji tudi pišejo o blagovni znamki, čeprav je jasno razvidno, da v definiciji opisujejo tržne in storitvene znamke.

12 7 Podjetja, združenja, organizacije in vse bolj tudi mesta, regije in države se vse bolj zavedajo konkretnih učinkov, ki jih imajo znamke na uspešnost doseganja tržnih in finančnih učinkov oziroma celotnega poslovanja. Močna in uveljavljena znamka predstavlja pomemben del kapitala, saj lahko njeni lastniki in upravljavci za storitev ali izdelek zaračunajo neprimerno več ali z manjšim naporom dosežejo večjo prodajo in večji tržni delež kot v primeru izdelka ali storitve, ki ne nosi ali se ne prodaja pod imenom uveljavljene znamke (Pak 2005, 8). Oblikovanje znamk turističnih destinacij je zapleteno, saj simbolizira tako nastanitvene možnosti, gostinsko ponudbo, turistične znamenitosti, umetnost, zabavo, kulturne in športne prireditve kot tudi naravno okolje (Vodopivec 2003, 83). Znamke so izredno kompleksne, ampak v osnovi gre za sklope funkcionalnih vrednot, ki izhajajo iz kakovosti, in ki jih presojamo razumsko, in čustvenih vrednot, ki jih presojamo s čustvenimi merili. Ker lahko funkcionalne vrednote konkurenti posnemajo ali celo presežejo, se zato vse več pozornosti namenja predstavljanju in ohranjanju čustvenih vrednot, ki so dejanski spodbujevalec za nakup in uporabo (Tomin 2005, 2). Med oblikovanje čustvenega razmerja med turistično destinacijo in potrošniki sodijo ozračje letovišča, objekt, v katerem gost biva, prijaznost domačinov itd. Za uspešno čustveno navezo mora biti tržna znamka razlikovalna in predvsem mora graditi na močni ideji. Zato se vse več turističnih destinacij, z željo oblikovati edinstveno in razlikovalno, prepoznavno identiteto, odloča za trženje znamk razpoloženja. Pri znamkah, ki so skladne s samopodobo in življenjskim slogom potrošnikov, so tudi možnosti za oblikovanje zvestobe do znamke večje (Vodopivec 2003, 83-84). Zelo pomembno je ovrednotenje turistične destinacije v očeh turistov in je največkrat predstavljeno s konceptom premoženja znamke turistične destinacije. Ta pogled podaja odgovore na vprašanje, kako proučevano turistično destinacijo zaznavajo turisti. Slika 1: Koncept premoženja znamke turistične destinacije v očeh turistov PREMOŽENJE ZNAMKE TURISTIČNE DESTINACIJE V OČEH TURISTA ZAVEDANJE PODOBA ZAZNANA KAKOVOST Vir: Konečnik (2005, 2). ZVESTOBA Raziskovanja potrjujejo, da je potrebno ovrednotiti turistovo zavedanje o destinaciji, zaznavanje njegove podobe in kakovosti destinacije, kakor tudi zvestobo turistični destinaciji;

13 8 1. Zavedanje - zanima nas, ali je potencialni turist seznanjen s proučevano destinacijo. Element zavedanja (prepoznavnosti) o turistični destinaciji igra pomembno vlogo predvsem v primerih, ko imamo opravka z novo nastalimi destinacijami, ki niso svetovno prepoznavne; 2. Podoba in zaznana kakovost - vrednotimo turistovo zaznavanje posameznih značilnosti destinacije. Velja trditev, da boljše ovrednotenje podobe in zaznane kakovosti destinacije v splošnem pomeni tudi večjo verjetnost izbire destinacije; 3. Zvestoba - glede na spremenjene navade modernih turistov, ki želijo na svojih potovanjih obiskati in doživeti različne turistične destinacije, predstavlja morebitno priporočilo obiskane destinacije prijateljem in znancem najpomembnejšo značilnost pri analiziranju zvestobe turistične destinacije (Konečnik 2005, 2). Na vtis, ki ga ljudje dobijo o znamkah, vse bolj vpliva osebje, s katerim prihaja porabnik v stik, zato morajo zaposleni v organizaciji določeno obljubo tudi uresničiti (izkustveni nivo). Kupci primerjajo obljubo znamke z neposredno izkušnjo z njo in na tej osnovi odločajo, ali je znamka res to, kar obljublja. To je podlaga za njihovo nadaljnjo odločitev ali bodo znamki lojalni ali ne. (Tomin 2005, 2). Močna znamka turistične destinacije zavzema v glavah porabnikov edinstveno zaznano vrednost, za doživetje katere so pripravljeni plačati določeno vsoto denarja. Za uspeh znamke turistične destinacije je pomembno predvsem njeno dojemanje v očeh potencialnih turistov. Pravila modernega managementa narekujejo jasno posredovanje zgodbe s strani ponudnikov turističnih doživetij. Pomembno je, da je turistična destinacija sposobna oblikovati identiteto destinacije, ki jo notranje interesne skupine posredujejo nasprotni strani. Skrb za gradnjo znamke turistične destinacije tako ne sme biti prepuščena samo nacionalni turistični organizaciji. Poleg posameznih ponudnikov turističnih doživetij (s turizmom povezanih podjetij) je vse pomembnejša vloga najštevilnejše interesne skupine destinacije njenih prebivalcev in njihova odločilna, dejavna vloga pri sooblikovanju, izražanju in vzdrževanju znamke turistične destinacije (Konečnik 2005, 2).

14 9 3 RAZVOJ TURIZMA V ZAVAROVANIH OBMOČJIH 3.1 Pomen zavarovanih območij kot dela turistične ponudbe Zavarovana območja ponujajo možnosti in obvezo za varovanje narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti. So varstveni ukrep, s katerim zakonsko varujemo izjemne naravne pojave, dele narave, rastlinske in živalske vrste, njihove življenjske prostore, različne habitatne tipe in celotne ekosisteme. Ne gre za območja, kjer bi varstvena namembnost izključevala vse preostale dejavnosti, kakor marsikdo napačno interpretira zakon. Ohranjanje narave je v zavarovanih območjih opredeljeno kot razvojna priložnost, kot generator delovnih mest in nenazadnje zaslužka (Gosar 2003, 16). Zavarovano območje uresničuje varstveno, vzgojno-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno pa tudi rekreativno in turistično namembnost. Preživljanje prostega časa, rekreacija in turizem se vse bolj odvijajo v naravi. Ozaveščanje o pomenu zdravega okolja ter vedno večje potrebe in zahteve po ohranjeni naravi ter privlačni krajini povečujejo število ljubiteljev narave v Evropi. Parki postajajo ena»najimenitnejših«lokacij, ki že sedaj sooblikujejo del turistične infrastrukture (informacijski centri, poti ) ter s svojo ponudbo pomenijo»nadstandard«v turistični ponudbi. Ponujajo mir, sprostitev, doživljanje neokrnjene narave in številne aktivnosti, povezane z naravo (fotolov, sprehodi itd.). Prav parki so mesta, kjer je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti najvišja ter postajajo zato za»novodobnega«turista vse pomembnejši (MOP in Uprave parkov 2006, 34). Turizem in rekreacija sodita med pomembne, v nekaterih zavarovanih območjih pa tudi glavne funkcije zavarovanih območij. Cilj je torej razvijati rekreacijo in turizem, vendar tako, da ne ogrožata kvalitet območja, da se po programu vežeta zlasti na naravo in kulturno dediščino območja, ter da prinašata koristi lokalnemu gospodarstvu in nudita dodatne zaposlitve domačemu prebivalstvu. Osnovni namen parkov je varstvo narave, raziskovanje, izobraževanje ter obisk in rekreacija do tiste mere, ki še zagotavlja oziroma omogoča osnovno naravovarstveno funkcijo parkov. Parki morajo torej biti odprti za obiskovalce, vendar ne za vse vrste turizma. (Šolar 2005). Vsa zavarovana območja imajo podobne cilje: varovanje narave in njenih največjih vrednot. Zavarovano območje daje možnosti za razvoj turistične ponudbe, rekreacijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Govorimo o turistični ponudbi, vezani na kmetijo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in manjših penzionih, oblikovanju novih turističnih produktov in o organizirani naravi, prijazni rekreaciji in rekreacijski infrastrukturi, ki poveča turistično potrošnjo na določenem območju, ter o trženju naravnih vrednot in kulturne dediščine (Pretner 2003). Turistična ponudba parka je uspešna, če je izvirna, privlačna, avtentična in ko odkriva vznemirljivo naravo. Brezobziren, koristoljuben odnos do narave v parku bi jo razvrednotil ne glede na to, kdo to počne. Avstrijski ekolog K. Lerenz je zapisal, da kar se zdi na začetku ekonomsko pozitivno, toda ekološko sporno in negativno, se na koncu izkaže tudi kot ekonomsko škodljivo. Zato je park potrebno upravljati po načelu vzdržnega, uravnovešenega in usklajenega (trajnostnega) razvoja (Svet za varstvo okolja RS 2001, 60).

15 10 Zavarovana območja vsako leto obišče na milijone ljudi, ki pa morajo upoštevati pravila zaščite narave. Vsako zavarovano območje ima namreč stroga pravila obnašanja in načina življenja v njem, ki jih je potrebno dosledno upoštevati. Zavarovana območja so pravzaprav najbolj organizirani del narave, ki omogoča ob upoštevanju načel zaščite narave dostop velikemu številu obiskovalcev z namenom, da le-ti spoznajo naravo in njene zakone ter na tak način lažje razumejo zaščito narave pa tudi, da se v njej sprostijo in znajo uživati njene lepote (Vidaković 1989, 93). Obiskovanje parkov mora biti zato močno povezano z okoljsko vzgojo. Obiskovalci v parkih morajo biti vodeni in usmerjeni do zanimivih, vendar ekosistemsko manj občutljivih točk v zavarovanem območju (Šolar 2005). 3.2 Opredelitev zavarovanih območij v Sloveniji Zakon o ohranjanju narave (UL RS, št. 96/2004) razlikuje med širšimi in ožjimi zavarovanimi območji: širša zavarovana območja so v 67. členu opredeljena kot območje narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in funkcionalno med seboj povezane. Sem spadajo: Narodni park - je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan; Regijski park - je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen; Krajinski park - je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. V širših zavarovanih območjih se lahko ustanovijo tudi ožja zavarovana območja, kamor pa spadajo: strogi naravni rezervati, naravni rezervati, naravni spomeniki (Agencija RS za okolje 2006). Slovenija ima v povezavi s svojo ohranjeno naravo še veliko neizkoriščenih zmogljivosti. Na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. Kot ena od držav z najvišjo stopnjo biodiverzitete v Evropski uniji ima trenutno z različnimi varstvenimi kategorijami zavarovanih skoraj 11 % svojega ozemlja (MOP in Uprave parkov 2006, 34). V Sloveniji je dinamika povečevanja zavarovanih območjih bistveno počasnejša od načrtovane. Glede na pokrajinsko pestrost je največja prostorska»praznina«glede na obstoječe in predvidene naravne parke v osrednji in JV Sloveniji (Plut 2005). V Sloveniji je zavarovanih območij ali, kot jim pogosto rečemo, parkov, 44, od tega en narodni (Triglavski narodni park), trije regijski (Škocjanske jame, Kozjansko, Notranjska) in 40 krajinskih parkov (Goričko, Logarska dolina, Jareninski dol, Trnovski gozd, Sečoveljske soline itd.) (MOP in Uprave parkov 2006, 34).

16 11 Ustanavljanje novih naravnih parkov in načrtovan razvoj turizma v njih in ob njih je ena izmed velikih razvojnih priložnosti slovenskega turizma, saj bi omogočali predvsem naslednje (Mlekuž 2000; povzeto po Slemenšek 2002, 26): oblikovanje novih, kakovostnih, raznovrstnih in tržno uspešnih turističnih produktov ter ponudb; naravni parki Slovenije oziroma celoten sistem varstva narave lahko postanejo eden izmed temeljnih elementov promocije in prepoznavnosti slovenskega turizma; dodana vrednost, ki postaja ključen element konkurenčnosti v turizmu, se mora na področju turizma v naravnih parkih graditi v naslednjem procesu: naravni in kulturni elementi turistične ponudbe; varovanje naravne in kulturne dediščine; naravni parki; skupni turistični produkti naravnih parkov in turističnih središč ob njih. Slovenija si prizadeva, da bi v parkih oblikovali etični oziroma odgovorni turizem, ki temelji na doživljanju in spoznavanju narave, omogoča gospodarski in socialni razvoj lokalnemu prebivalstvu ter išče ravnotežje med povpraševanjem turistov in ohranjanjem narave. Osnovno izhodišče takšnega turizma je ponudba za ljudi, ki si želijo miru in sprostitve, ki uživajo v naravnih lepotah, opazovanju žive in nežive narave, doživljanju krajine, spoznavanju lokalne kulture ter odkrivanju zgodovine posameznega kraja in tradicionalnega življenja v pogovoru z lokalnim prebivalstvom (MOP in Uprave parkov. 2006, 34). Večina naravnih parkov v Sloveniji daje prostor tudi zavarovanim območjem po evropskih kriterijih Natura Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije, katerih osnovni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti (Urad vlade RS za informiranje 2006). V razvitih evropskih državah, kjer je tudi turizem na višji stopnji razvoja, vedno več govorijo o ekološkem turizmu oziroma ekoturizmu. Ker je to turizem, ki se ne poskuša širiti za vsako ceno, ampak poleg pozitivnih učinkov vidi tudi negativne posledice svojega delovanja in jih zato poskuša minimizirati ter je zato primeren v krajinskih parkih, v nadaljevanju opredeljujem njegov pomen.

17 O pojmu ekoturizma Njegove splošne značilnosti je mogoče povzeti v naslednjih točkah: pomeni vse sonaravne oblike turizma, pri katerih je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje tako narave kakor tudi tradicionalnih kultur zlasti v naravnih okoljih; vključuje vzgojno-izobraževalne, predstavitvene dejavnosti in promocijske dejavnosti; ekoturistične izlete in potovanja v glavnem, ni pa to pravilo, organizirajo za manjše skupine turistov specializirana, manjša turistična podjetja na lokalni ravni, lahko pa jih v glavnem za majhne skupine prirejajo, vodijo in/ali tržijo tudi tuja turistična podjetja različnih velikosti; zmanjšuje negativne vplive na naravno in socialno-kulturno okolje; podpira varstvo naravnega okolja z: ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravne organe, ki upravljajo z naravnimi območji in jih ohranjajo; ustvarjanjem dodatnih možnosti zaposlovanja, s tem pa zaslužka za lokalne skupnosti; oblikovanjem zavesti o ohranjanju naravnih in kulturnih dobrin tako pri domačem prebivalstvu kot pri turistih (Koščak 2004, 2-3). Preprosto in enostavno povedano je ekoturizem povabilo in priporočilo, naj vsak v svojem okolju, tam kjer stanuje, dela, se druži, kaj stori, da bo turizem imel naravno in ljudsko podobo. Ekoturizem je kot sociološka kategorija kultura ali način obnašanja, ravnanja, gospodarjenja, načrtovanja, nadzora in spremljanja v družbi, okolju in ekonomskemu razvoju prijaznih aktivnosti v številnih naravnih in grajenih okoljih, varovanih in nevarovanih okoljih, razvitih in nerazvitih področjih sveta. Za gospodarsko in turistično visoko razvita področja sveta pomeni ekoturizem saniranje pogosto močno potrošenih naravnih virov in onesnaženja okolja ter bolj socialno in racionalno razporejanje kapitala. Za nerazvita področja pa ekoturizem pomeni visok razvojni potencial z ugodnimi vplivi, predvsem na ekonomsko-socialnem področju (SeP 2003, 18). Ekoturizem kot ekonomska kategorija ima izhodišče v marketinški filozofiji, kjer kot specialen marketinški turistični produkt-izdelek, omogoča promocijo in trženje celovitega ekoturističnega produkta neke dežele. Ta produkt sestavljajo številni podprodukti, kot so ekoprehrambena ponudba in nastanitev, ekoprevozna sredstva, ohranjeno socio-kulturno okolje, tradicionalna arhitektura in bivanjski ambienti s tradicionalnim načinom življenja, varovana območja, ekološko neoporečna pitna voda iz javnih zajetij, izvirov in vodnjakov, ekoturistične tematske, pohodne in kolesarske poti, neoporečne kopališke vode, čisti zrak, urejeno in ekološko neoporečno okolje, ohranjene značilnosti krajine., ki predstavljajo kriterije kot osnovo za državno ekotržno znamko (SeP 2003, 18).

18 13 Ekoturizem kot okoljska kategorija naj bi predstavljal ključ do sonaravnega razvoja (slogan generalne skupščine UNWTO ob praznovanju svetovnega dneva turizma 27. septembra 2002 in obeleževanju Mednarodnega leta ekoturizma 2002, ki so ga proglasili Združeni narodi). Celovito ekoturistično storitev neke dežele sestavljajo naslednji parametri, ki ločujejo ekoturistično storitev od klasičnih turističnih storitev: uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj; ohranjanje in poudarjanje naravne in kulturne dediščine ter biotske raznovrstnosti v celoviti ponudbi turističnih destinacij; usmerjanje turistične ponudbe in prodaje v nasprotju z masovnim turizmom k individualnim obiskovalcem in majhnim skupinam organiziranosti turistov; ohranjanje blaginje (gospodarske, ekonomske, okoljske ) lokalnega prebivalstva (SeP 2003, 18-19). Ekoturizem zahteva majhno gostoto obiskovalcev ter aktivnosti z majhnimi vplivi, za njegov razvoj pa so potrebne zadostne biotske, abiotske in kulturne znamenitosti, ki privlačijo obiskovalce. Ekoturizem dovoljuje manjše nastanitvene zmogljivosti in rekreacijske dejavnosti, ki imajo manjše vplive na okolje. To so sprehajanje, pohodništvo, plezanje, kolesarjenje, plavanje, smučanje, veslanje, jamarstvo, potapljanje, jahanje, fotografiranje, obiskovanje zanimivosti, družinski pikniki ipd. V okviru ekoturizma je potrebno podpirati tudi različne izobraževalne dejavnosti, kot so ekskurzije, obisk informacijskih centrov in izobraževalnih poti. Prav tako je potrebno izobraževanje obiskovalcev in ponudnikov storitev, da bodo imeli leti primeren odnos do okolja in narave. Bistveno vlogo imata planiranje in upravljanje naravovarstvenih območij. V preteklosti so bile pogosto v ospredju predvsem potrebe turistov, danes pa je potrebno veliko pozornosti posvečati vprašanjem optimalnega števila turistov v smislu fizične, okoljske in socialne nosilne zmogljivosti ter potencialnega vpliva turistov na spreminjanje načina življenja domačinov. Potreben je skrben in stalen nadzor stanja naravovarstevnih območij, saj predstavlja porast turistično-rekreacijskih dejavnosti potencialno grožnjo varovanju oz. ohranjanju narave. V primeru negativnih vplivov je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe (usmerjanje obiskovalcev, omejevanje obiska...) (Ferreira 2005).

19 14 4 ANALIZA PONUDBE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Goričko je trideželni park (edini v Evropi) in je edinstveno območje ohranjene narave na stičišču treh držav v srcu Evrope. Slovenija, Madžarska in Avstrija so ga vsaka na svoji strani zavarovale in se obvezale, da to dragocenost ohranijo. Trideželni park sestavljajo: Narodni park Őrség na Madžarskem, naravni park Raab v Avstriji in Krajinski park Goričko v Sloveniji (Kaligarič 2003, 2). Oktobra 2003 je slovenska vlada razglasila Goričko za zavarovano območje narave pod imenom Krajinski park Goričko (v nadaljevanju KPG), s sedežem v gradu pri Gradu, kjer je tudi Informacijski center Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. 4.1 Lega, velikost in razlogi za ustanovitev KPG Valovita pokrajina KPG leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Na severu in severozahodu jo obdaja avstrijska meja, na vzhodu pa Madžarska (priloga 1). Krajinski park leži na 462 km 2 površine, v njem je enaindevetdeset naselij in enajst občin: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. V njem živi okoli prebivalcev; že stoletja živijo drug ob drugem Madžari, Slovenci in Romi oziroma katoliki, evangeličani, kalvinci in binkoštniki (Gabor 2006, 67). Na celotnem območju približno tretjino pokriva gozd, ki skupaj z vodami, travniki, njivami, sadovnjaki in naselji tvori mozaik življenjskih okolij. V primerjavi s preostalo Slovenijo je odprtega prostora (negozdnih površin) precej več od povprečja in zaradi tega je raznolikost živalskega ter rastlinskega sveta tukaj večja. Nekaj posebnega je tudi podnebje, saj je to predel, ki ima v Sloveniji najmanj padavin ( mm letno). Takšno podnebje seveda vpliva na rastlinstvo, ki je edinstveno v Sloveniji in tudi v širšem prostoru (Kaligarič 2003, 4). Za Goričko je značilno terciarno gričevje iz mehkih usedlin (glina, pesek, prod), ki se s stopničastimi prehodi vzpenja nad ravnino s prostranimi hrbti in širokimi, ploskimi dolinami vse do državne meje. Nad zaobljenimi, po večini m visokimi slemeni, se tu in tam dvigajo višji razgledni vrhovi ( Na Goričkem je prevladujoča oblika poselitve skupina hiš okrog cerkve bodisi na slemenih gričev ali v dolini ali strnjena ob cesti. Vasi so sestavljene iz številnih zaselkov. Ugodna in pomirjevalna mikroklima še posebej godi vinski trti in sadnemu drevju, turizmu pa nudi priložnost za dolgo sezono. Lepa pokrajina, zdrava hrana, prijazni ljudje in mineralni, termomineralni in energetski vrelci so hkrati primerjalne prednosti pokrajine, ki ravno v turizmu pridejo do polne veljave (Babič in drugi 1998, ). Priložnosti za Park se kažejo v tem, da se Goričko nahaja v sredini med številnimi termalnimi kopališči Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške: Bad Radkersburg, Bad Gleichenberg, Bad Loipersdorf, Bad Blumau, Bad Tatzmansdorf, Bad Waltersdorf, Terme Radenci, Terme Banovci, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Lendava, Terme Lenti, Terme Zalaegerszeg (Teme Monošter v gradnji), Varaždinske toplice itd. Obstoječa prometna infrastruktura v Prekmurju pomeni največji zaviralni faktor za še večji in kakovostnejši razvoj turizma.

20 15 Razlog za ustanovitev KPG je v dobro ohranjeni krajini, ki je drugod po Evropi zaradi industrializacije kmetijstva že zdavnaj in povsem izginila. Odmaknjenost območja od prometnih središč in tokov pomeni novo in bolj zdravo kakovost za življenje človeka ter priložnost za ohranitev številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so tukaj našle svoja dragocena bivališča (Dobovišek 2003, 1). KPG bo ohranjal zdravo naravo, pestrost travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina daje tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina ponuja raznotero, posebno in zdravo hrano ter kakovostno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega ( Pravila ravnanja v KPG določa uredba z varstvenimi režimi. Goričko je primer ohranjene krajine, zato je potrebno ohraniti režime v vodotokih, jezerih in zagotoviti trajnostno izkoriščanje naravnih surovin, zato bodo dodatne pozornosti posvečene naslednjim dejavnostim: športne, kulturne in javne prireditve bodo usmerjene na določene lokacije; letenje zrakoplovov na motorni pogon bo omejeno; ohranjanje območja brez gensko spremenjenih organizmov; država lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih, ki so pomembna za ohranjanje narave ( Zelo pomemben cilj ustanovitve KPG je tudi ustvarjanje novih delovnih mest in dohodka kot pomoč za izboljševanja kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in faktor za zmanjševanje migracije mlajše generacije ter ljudi z višjo izobrazbo. Osnovna naloga parka je zaščititi edinstveno naravo, saj lahko le takšna narava pomeni vir zaslužka tamkajšnjim prebivalcem, predvsem s področja turizma. Le-ta mora predstavljati vir za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. 4.2 Ponudba kulture v KPG Domača obrt in dejavnosti (Dešnik in drugi 2003, 2-18). Na Goričkem se je nekaj rokodelskih spretnosti ohranilo vse do danes, seveda predvsem tistih, ki so še vedno iskane. Rokodelci svoje izdelke predstavljajo na sejmih in čedalje bolj tudi v trgovinicah s turističnimi spominki. Zgodovino ljudske obrti na Goričkem si obiskovalci lahko ogledajo v zbirki v gradu pri Gradu, precej pa je ohranjenega tudi v murskosoboškem pokrajinskem muzeju ter manjših muzejih in zbirkah po naseljih, kjer so izbrskali že marsikaj iz zanimive zgodovine. Tako so marca leta 2006 v prostorih gradu pri Gradu odprli tudi razstavo»izdelek iz narave za naravo«, kjer razstavljajo gorički rokodelci, pred nedavnim pa so na to temo organizirali tudi delavnico, kjer so si obiskovalci lahko ogledali tkanje na statvah, šivanje s sto let starim šivalnim strojem, lončarjenje, izdelovanje košar iz vrbovega šibja, izdelovanje košar»krblač«,»krbül«in podobne izdelke iz slame, različne tehnike izdelave pisanic in podobno. Zanimivi pa so tudi žganjekuha, kovaštvo, medičarstvo in druge ljudske obrti, ki so predstavljene v gradu pri Gradu (Gabor 2006, 74);

21 16 Kovaštvo Danes poljedelska in druga delovna orodja ne nastajajo več v kovaških delavnicah, nekateri pa s kovanjem vročega železa izdelujejo okrasne predmete in spominke ter železne vezi za rabo v tesarstvu. Poleg muzejske kovaške delavnice na gradu, lahko najdemo pravega kovača v Andrejcih, Martjancih in Fikšincih. Kolarstvo in tesarstvo Tesarji so še danes nepogrešljivi pri gradnji hiše, medtem ko kolarji dandanes samo še kaj popravljajo. Kolarsko delavnico lahko obiščemo na gradu in se seznanimo, kako so nekoč znali iz lesa izdelati kolo. Nekateri spretni posamezniki v Prekmurju še izdelujejo manjše uporabno kmečko orodje, ki ga lahko kupimo na vaških sejmih. Pletarstvo, tkalstvo Iz vrbovega šibja so spletali uporabne izdelke. Tehniko pletenja pozna in obvlada veliko kmetov. Pozimi si napletejo»embalažo«, ki jo je možno tudi reciklirati s kompostiranjem. Pletli so košare za pobiranje pridelkov in koše za vozove, na katerih so domov odvažali grozdje in koruzo. Pri skrbni pripravi rženega, pšeničnega, ovsenega, koruznega in ajdovega kruha, ki ima osrednje mesto v prehrani, so pomembne košare krbüle, pletene iz ržene slame in povite z vitrami v značilne oblike kolača. Pleteni izdelki pa so na voljo v Bogojini, Čikečki vasi, Korovcih itd.; najdemo ponudnike kvačkanih rož, kvačkanih prtičkov in košaric, igrač iz volne itd. ( Mlinarstvo in oljarstvo Ohranjene mline, ki so izkoriščali vodni pogon kot tehnične spomenike lahko vidimo v Berkovcih, Neradnovcih, Markovcih, Motvarjevcih. Drugod so mlini še v prenovi ali pa čakajo nanjo, medtem ko nekateri še obratujejo za vsakdanjo rabo. Stiskanje olja je še zmeraj zelo živa dejavnost in pomemben produkt kmetij Goričkega. Prevladuje zeleno, toplo stiskano bučno olje, ki ga lahko dobimo v še delujočih mlinih povsod, kjer najdemo izvesek oljarne: v Sotini, Gornjih Petrovcih, Gornjih Slavečih. Poleg opisanih vrst domačih obrti najdemo v Parku še mnogo drugih dejavnosti (priloga 2). Lončarstvo in pečarstvo Lončarstvo na Goričkem je staro, saj so razmere, predvsem ilovnata zemlja, omogočile razcvet te obrti. Na lončarskem vretenu so izdelovali lončene posode ter izdelke različnih vrst in uporabnosti, jih žgali in zaradi večkratne uporabe oblili z glazuro, jih okrasili ter še enkrat žgali v lončarski peči. To nekateri počno še danes. Veliko o lončarstvu lahko spoznamo in si ogledamo na gradu, sicer pa najdemo še modernizirane lončarje v Pečarovcih, Filovcih in Tešanovcih. Slamnikarstvo (slamokrovstvo) Cimprane in butane hiše so bile na Goričkem in v širšem Prekmurju običajno pokrite z rženo slamo. Ta je v centimetrskem sloju učinkovito ščitila hišo pred padavinami dobrih 10 do 15 let. Danes jih najdemo še na objektih, ki jih varujemo kot kulturne spomenike, čedalje bolj pa tudi na hišah, v katerih si lastniki želijo pričarati ugodje naravnega, toplega in prijetnega doma. Ržena slama je bila glavni material za kritje streh. Slamokrovce najdemo v Trdkovi, Kraščih (priloga 2), Serdici in Fikšincih.

22 17 Platno, obleka in čevlji Obleka je bila narejena iz lanenih in konopljenih vlaken, ki so zrasla na njivi. Izdelovalo se je grobo platno za rabo v kmetijstvu, finejše platno za vreče za moko, platno za posteljnino, obleko in drugo rabo. Obleka je bila skromna, brez bleščečega okrasja in živobarvnih vzorcev. Tkanje je predstavljeno na gradu pri Gradu. Tkanje ni več ohranjeno, le na domačiji iz Hodoša so obudili preteklost, kjer še zmeraj ročno tkejo na lesenih statvah in pri tem uporabljajo izključno naravne materiale, kot so lan, svila in volna ( Čevlji so nastajali na Goričkem skorajda v vsaki vasi. Danes na Goričkem najdemo le še malo čevljarskih delavnic. Redki čevljarji svoje izdelke razstavijo še na vaških sejmih. Medičarstvo in svečarstvo Na Goričkem se s čebelarstvom v zadnjem času ukvarja precej Goričancev, pri katerih lahko kupimo čebelje izdelke, kot tudi sveče, medenjake in lecto (priloga 2). Lectarska in medičarska delavnica je npr. v Ratkovcih, kjer medičarka peče raznovrstne medenjake, peče in krasi pa tudi značilno figuralno lectovo pecivo, med katerim so najbolj opevana različno velika lectova srca z barvnimi risbami in ljubezenskimi sporočili. Kulturne znamenitosti Na območju Goričkega so sledi bivanja znane že iz prazgodovinskih obdobij, antike in zgodnjega srednjega veka. Od 11. do 14. stoletja so nastali tudi starejši kulturni spomeniki. Tako park ponuja na ogled edinstveno kulturno krajino z bogato zgodovino in znamenitostmi, med najbolj znanimi in obiskanimi pa lahko izpostavimo: pokopališko cerkev Sv. Martina v Domanjševcih, Rotunda Sv. Nikolaja v Selu, grad pri Gradu, Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkve pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči, Tromejnik pri Trdkovi ter mnogo drugih (priloga 3). Domača kuhinja Da lahko obiskovalci res doživijo goričko podeželje, ne moremo mimo značilnih domačih jedi, ki jih še vedno ponujajo marsikje v gostinskih lokalih. Za to prehrano je bilo značilno, da bi jo danes v nasprotju s sodobno prehrano lahko označili kot zelo zdravo, saj je vključevala veliko kaš, sadja in zelenjave ter redkeje meso. Tako ob prekmurski gibanici, perecih, bujti repi in gorički šunki na mizah mnogih domačij in gostinskih lokalov najdemo tudi goveji hrbet po kmečko, posolanko, dödole, ajdove zlevanke, ocvirkove pogače, ajdove žgance s kislo smetano in podobno. Med pečenimi kruhi je najbolj priljubljen vrtanek (primer tradicionalnega goričkega kosila je opisan v prilogi 4) (Gabor 2006, 75). Prireditve in praznovanja Praznovanja na Goričkem so raznovrstna, ohranjeni so predvsem krščanski verski obredi kot tudi davni ljudski običaji, ki so bili posvečeni dogajanju v naravi, letnim časom in seveda najpomembnejšemu opravilu: pridelavi in spravilu hrane. Vsem najbolj priljubljen praznik je v pustnem času borovo gostüvanje, na katero potekajo dolge priprave z izdelovanjem papirnatih rož, pripravo pustnih mask, peko peciva (Dešnik in drugi 2003, 16). (Nekaj tradicionalnih prireditev, ki so se odvijale v letu 2006 od meseca maja naprej smo našteli v prilogi 5).

23 Naravne vrednote v KPG Stoletja so na Goričkem sicer pustila pečat, vendar pri tem ljudje nikoli niso izraziteje posegali v naravo, ampak so poskrbeli, da se je tujek v naravi čim bolje dopolnjeval z njo. Nekaj ran v prostoru so sicer pustili zadnja desetletja, vendar še zdaleč ne tako izrazito kot v mnogih drugih slovenskih pokrajinah. Ponuja se nam cela vrsta naravnih točk, ki so vredne ogleda: Sotinski breg ali Kugla pri Sotini (418 m), Serdički ali Rdeči breg (416 m), pravi kostanj (27 m) na Makoterjevem bregu v Selu, Fuks graba v Korovcih, Ledavsko jezero med Krašči in Pertočo, močvirni travniki v Pertoči, slatinski vrelec v okolici naselja Nuskova, struga potoka Ledave, izvir slatine v okolici Sotine, grajski park v okolici gradu Grad, nahajališče bazalta in piroklastitov v bližini Grada na Goričkem ter mnogo drugih (priloga 6) ( V KPG so se odločili, da bodo skrbeli, da bo pokrajina še naprej ostala nekaj posebnega z ohranjanjem zdrave narave, pestrosti travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč (Gabor 2006, 70); Gozdovi - gozd pokriva približno tretjino območja, osnovno združbo gozdov pa predstavljajo gozdovi hrasta gradna in belega gabra, ki pa so v stoletjih steljarjenja prešli v kisle borove gozdove. Vendar pa proces spet poteka v obratni smeri. Slikoviti so bukovi gozdovi, ki jih predstavlja združba kostanja in bukve, gozdovi rdečega bora in črna jelša, najdemo pa tudi veliko gob, borovničevja, brusnice itd. V gozdovih najdemo tudi vrsto živali: hrošča rogača, goloba duplarja in sršenarja, kavke, jelenjad, srnjad, divje svinje, redke vrste netopirjev, dihurja, kuno zlatico, podlasico, veverico in številne druge. Mokrišča sem štejemo vsa naravna močvirja in vodne življenjske prostore ter vlažne in mokrotne travnike. Dragoceni so predvsem za rastlinski svet, saj najdemo modro stožko, sibirsko peruniko, zvezdasto narciso, rumeno maslenico ali lilijan, pehtranov rman, močvirski svišč; vse te cvetlice so redke in ogrožene, ker ljubijo vlago in slabo hranljivo prst, ogroža pa jih izsuševanje ali opuščanje rabe košnje. Poleg naštetih najdemo še travnišlo penušo, močvirsko spominčico, zdravilno strašnico itd. Na travnikih najdemo metulje (modrine in cekinčke), kobilice, hrošče, ježke itd. Vode park je bogat s potoki, od katerih je na srečo ostalo veliko nereguliranih, v naravnem ali polnaravnem stanju. Kraljica goričkih potokov je vidra, najdemo pa še raka jelševca, potočnega piškurja, ribo pezdirko, dvoživke, rumeno-črnega močerada, belouško in kačje pastirje, ki jih je kar 44 vrst. Na Goričkem pa je pogosto v gosteh tudi bela štorklja. Polsuhi in suhi travniki srednje vlažni do polsuhi hranljivi travniki so gospodarsko najbolj pomembni, saj dajejo dosti krme za prehrano goveda. Poseben barvni užitek dajejo ripeče zlatice, ivanjščice in druge, zaradi suhih rastišč pa bi Goričko lahko imenovali»dežela nageljčkov«, saj rastejo tukaj kar tri različne vrste, zelo veliko pa je tudi divjih orhidej. Suha travišča so najbolj ogroženo življenjsko okolje na Goričkem, saj se zaradi opuščanja rabe pospešeno zaraščajo z grmovjem in drevjem.

24 19 Polja, sadovnjaki in vinogradi v vinogradih nizke rasti najdemo samorodne vrste trt in vinogradniške breskve, vsaka med njimi ima drugačno barvo in okus. Posebno dragoceni so senožetni visokodebelni sadovnjaki, ki predstavljajo sožitje visokih sadnih dreves s travišči. Barvno pisana je podoba njiv, ki so lahko modre od plavice in rdeče od maka. Krona mozaične podobe kulturne krajine so ptice, ki so jih na Goričkem odkrili kar 174 vrst, od tega dve mednarodno zelo pomembni: veliki skovik in hribski škrjanec. Pomembne pa so še vijeglavka, pivka, pegasta in lesna sova itd. (Kaligarič 2003, 6-16). Slika 2: Panorama parka Slika 3: Mokrišča v parku Vir: Dobovišek (2003, 2) Vir: Dobovišek (2003, 4) Bioenergetske točke KPG velja za nekakšen trikotnik zdravilnih zemeljskih energij. Tako imenovane zmajeve črte moči se začenjajo pri Gradu na Goričkem, na grajskem dvorišču, se nadaljujejo do Bukovniškega jezera, kjer so zdravilne točke okoli cerkve sv. Vida, bioenergetske točke pa segajo še do Ivanovega izvira pri Razkrižju (Graj 2006, 8). Na grajskem dvorišču pri gradu na Gradu je bilo odkritih pet zdravilnih točk za zdravljenje naslednjih bolezni: 1. srca, ožilja in dihalnih poti; 2. sečil in spolnih organov; 3. izboljševanje vida; 4. kožnih bolezni; 5. težave prebavil. Neverjtna energetska moč pa se pojavlja tudi pri izviru studenca južno od gradu (Radovanovič 2001; Pisnik 2003, 8-9). V okolici gradu je bilo ugotovljenih še dodatnih zdravilnih mest, ki pa morajo biti še natančno izmerjena in določena (Ziernfeld 2002; Kušej 2006, 20). Narava je z energijami obdarila tudi okolico Bukovniškega jezera v Dobrovniku. Ob jezeru lahko namreč obiščemo kapelico Sv. Vida, kjer je Vidov izvir z zdravilno vodo, ki je zlasti blagodejna za bolezni oči. Po bližnji okolici so od leta 1999 radiestezisti začeli sistematično odkrivati energetske točke, ki imajo tudi zdravilne učinke za najrazličnejše tegobe in bolezni. Tako so določili kar 26 točk z zdravilnimi učinki. Zanimanje ljudi za tovrstno naravno samozdravljenje se je v kratkem času tako razmahnilo, da je Občina Dobrovnik uredila dve prostorni parkirišči z okrepčevalnico in prodajalno informativnih tiskov, podelili so koncesijo štirim pooblaščenim radiestezistom, izdali zgibanko z navodili in označili vseh 26 energetskih točk ter uredili poti do njih (Mencinger 2004, 52). Pri vsaki točki je priporočen čas zadrževanja, ki se giblje med 8 in 50 minutami.

25 20 Razkriški kot v Razkrižju, na območju ob Ivanovem izviru, za katerega že vrsto let velja, da prispeva k izboljšanju vida in splošnega počutja, so radiestezisti odkrili več zdravilnih točk in s tem izoblikovali Čudežno pot ob zmajevi črti moči; označenih je 21 točk in vsaka točka predstavlja zdravilno energijo za določeno bolezen (Trstenjak 2002; Kušej 2006, 20). 4.4 Turistična ponudba v KPG Nastanitvene možnosti in gostinske storitve Goričko ponuja vrsto različnih nastanitvenih možnosti, dejstvo pa je, da le-teh primanjkuje, saj je večji del prenočitvenih možnosti v bližini lokacije term. V KPG se nahaja 6 turističnih kmetij s prenočišči: turistična kmetija Marič - Vadarci (8 postelj), vinogradniška kmetija Erniša -Suhi Vrh (6 postelj), turistična kmetija Smodiš - Otovci (10 postelj), turistična kmetija Flisar - Moravske Toplice (22 postelj), turistična kmetija Ferencovi - Krašči (30 postelj), turistična kmetija Tremel - Bokrači (22 postelj). Na turistični kmetiji Ferencovi iz Krašč pa imajo v ponudbi tudi spanje na senu pod slamnato streho, pod katero lahko prenoči do 6 ljudi. Veliko kmetij nudi izdelke, kot so npr.: sadje, predvsem sveža jabolka, jagode, mešano suho sadje, hruške, med, medeno vino, različne moke, bučno olje, različne kaše, ajdovo moko, mesnine, žganje, sok, kis itd. Kar nekaj pa jih ponuja tudi možnost lokalnega vodenja, ogled žganjekuhe, kolesarjenje, sposoja čolna in veslanje po jezeru, otroška igrišča, možnost jahanja itd. Hrano in pijačo lahko dobimo še na turističnih kmetijah Nemec (Nuskova), Grah (Otovci), Kozelin (Gerlinci), Puhan (Bogojina), Zver-Gutman (Bogojina), izletniški kmetiji Sever (Suhi Vrh 2 postelji) in izletniški kmetiji Zelko (Pečarovci). Na turistični kmetiji Rengeo iz Šalovcev se ukvarjajo tudi z ekološkim kmetovanjem, obiskovalcem pa nudijo tudi ogled kmetije in pokušnjo pridelkov in izdelkov. Na Goričkem se nahaja preko 60 gostiln in okrepčevalnic, v okoli 17-ih lahko tudi prenočimo. Take gostilne se nahajajo v Moščancih, na Cankovi, v Gornjih Petrovcih, Martjancih, Moravskih Toplicah, Puconcih, Brezovcih, Motvarjevcih, Sv. Juriju, Šalovcih, Kuzmi in Dobrovniku. Vinotoči na Goričkem ponujajo pokušnjo ter prodajo vin. Vinotoči se nahajajo v Bogojini, na Dolnjih Slavečih, Suhemu Vrhu, v Moravskih Toplicah, Kobilju, Rogašovcih in Dobrovniku. Najbolj razširjena vina so: laški rizling, traminec, beli pinot, chardonnay, sauvignon, modri pinot itd. Ponekod ponujajo tudi domači jabolčni sok in drugo. Zelo priljubljene so tudi vinske kleti, ki jih lahko naštejemo okoli 35: v Gerlincih, Cankovi, Kobilju, Gradu, Hodošu, Šalovcih itd. Poleg prenočevanja na turističnih kmetijah, so na voljo tudi: kampi, ki se nahajajo v stari vojašnici na Hodošu, kjer je tudi možnost kampiranja za organizirane skupine, pri stari šoli v Domanjševcih,v Šalovcih in v Moravskih Toplicah; apartmaji, ki jih je preko 20 in jih najdemo v Gerlincih, Radovcih, Serdici, Kruplivniku, Gornjih Petrovcih itd.; mladinski dom na Hodošu (

26 Prostočasna ponudba Kolesarjenje Razgibana pokrajina ponuja veliko možnosti za kolesarjenje in sprehode, zato je kolesarjem na razpolago šest zaznamovanih kolesarskih poti: K 6 Ob pesmi klopotcev relacija: Kobilje Dobrovnik; K 3 Od gradu do Tromejnika relacija: Gornji Petrovci Kuzma (33 km); K 4 Po bregovih Goričkega relacija: Cankova Kuzma (50 km); K 5 Južna pot relacija: Puconci Puconci (75 km) K 2 Severna pot relacija: Šalovci Gornji Petrovci (60 km) K 1 Pot med vinogradi relacija: M. Toplice Bukovnica M. Toplice (44 km). V parku je možna izposoja koles pri informacijski pisarni Naša vas v Moščancih, na Španovi domačiji v Moščancih, na turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih, pri informacijskem centru KPG pri Gradu, pa tudi v Turistično informacijskem centru Moravske Toplice ( Pohodništvo Kdor bi se o naravnem bogastvu pokrajine rad tudi kaj naučil, si naj ogleda pestrost narave na učnih poteh v Sotini, Fuks grabi, ob Tromejniku, Bukovniškem jezeru in še na mnogih drugih točkah, kjer so tudi informacijske table z razlagami. Organiziranih je zelo veliko tematskih poti, kjer se lahko seznanimo z drevesnimi vrstami v goričkih gozdovih, z živalstvom, prehranjevalno verigo, plastmi tal v gozdu in drugimi značilnostmi. Našteli smo jih 21, med katerimi so najbolj poznane: Pomurska planinska pot, Evropska pešpot E7, Vinska turistična cesta Goričko, Gozdna učna pot Fuks graba, Gozdna učna pot Tromejnik, Učna pot Selo, Pot sprostitve in užitka itd. ( Že ob nastanku trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg se je rodila ideja o tridnevnem trideželnem pohodu. Pohod poteka na ožjih območjih vseh treh parkov v treh deželah in je bil leta 2005 realiziran prvič. Glede na zadovoljstvo številnih pohodnikov in organizatorja pa tudi zaradi potreb vključevanja tovrstnih vsebin v okvir delovanja KPG je postal pohod tradicionalen. Drugo Bukovniško jezero nudi možnost ribolova, čolnarjenja, rekreacije ter piknika, prav tako je mogoče igranje tenisa na nekaterih turističnih kmetijah (npr. turistična kmetija Ferencovi v Kraščih) ter jahanje (npr. turistična kmetija Firbas v Cogetincih, turistična kmetija Smodiš v Otovcih). Konjska vprega Podobno kot v številnih drugih parkih po Evropi se bodo lahko po novem po KPG obiskovalci popeljali s konjsko vprego. Izdelali so tri vozove, nabavili dva para konjev, začrtali poti ter ponudbo opisali v posebni zloženki. Namen projekta»s konjsko vprego po Goričkem«je omogočiti skupinam obiskovalcev ogledovanje narave oziroma kulturne krajine z voza s konjsko vprego namesto z avtobusa. Takšen način je tudi bolj prijazen do narave. V vsakem od vozov je prostor za 10 do 15 ljudi. Z vprego se lahko podamo tudi po njivskih poteh, po katerih z avtobusi ne morejo, poleg zanimivega okolja lahko obiščemo različne ponudnike v parku. Pri načrtovanju poti so upoštevali, kje se nahajajo ponudniki določenih izdelkov in storitev, na primer vinske kleti, mojstri domačih obrti in podobno.

27 22 Določili so nekaj poti, vsebinsko prilagojenih zahtevam posameznih skupin. Poudarek je na občinah Kobilje in Dobrovnik ter na madžarski strani Nemesnep. V sklopu projekta so usposobili še vozilo za prevoz konjev, tako da je mogoče ponuditi storitev po vsem območju parka in izhodišče izletov je lahko v kateremkoli delu parka (Gider 2005, 17). Slika 4: Do narave prijazna oblika prevoza: konjska vprega Vir: T.K. (2006, 4) Priložnosti za razvoj ekoturistične ponudbe v KPG KPG obsega približno 2 % Slovenije in predstavlja pomemben člen v mreži zavarovanih območij Slovenije. Čeprav je to najmlajši slovenski naravni park, je še kako pomemben tudi zato, ker je skoraj celotno območje parka hkrati umeščeno tudi v evropsko omrežje habitatov in vrst Natura Park je v letu 2005 pridobil nekaj zelo pomembnih projektov; med njimi so projekt»s konjsko vprego po Goričkem«, park sodeluje kot partner pri projektu»po evropski zeleni vezi med Slovenijo in Avstrijo«, park je partner tudi v projektu»bukovniško jezero - prebujajoča se lepotica«. Na območju Goričkega je v teku 4-letni projekt, financiran iz evropskih sredstev, ki so namensko usmerjena na področje varstva narave»ohranjanje populacije vidre v parku Goričko«. Tudi v tem projektu park sodeluje kot partner. Z vsemi omenjenimi aktivnostmi in projekti se Park že oblikuje kot pomemben nosilec trajnostnega razvoja na svojem območju (SLS Odmev 2005). V KPG si želijo malih investicij, ki bodo naravi in okolju prijazne, subsistentne ali sožitne. Spodbujati želijo delo na domu kmetovanje, obrt in gostinstvo, njihov cilj je ohraniti poseljenost podeželja, podobo kulturne krajine, stabilnost ekosistemov ter prispevati k zdravemu življenju vseh ljudi. Priložnosti parka se kažejo tudi v tem, da bo uprava parka delovala kot povezovalna ustanova, ki bo pomagala pri razvoju območja in zagotavljanju kvalitetnega življenja v čistejšem okolju. Življenje v parku pa bo prineslo še mnogo drugih koristi (priloga 7) (

28 23 Trženje ekoloških turističnih produktov v KPG Glavni izzivi za boljše in učinkovitejše trženje ekoloških turističnih produktov vseh nosilcev turistične ponudbe so: razvijati oziroma sodelovati pri razvoju produktov, ki omogočajo bivanje oziroma spoznavanje narave (npr. različni vodeni izleti v naravo, foto-izleti); ponuditi možnosti za spoznavanje ekoloških, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti določenega okolja (npr. z organizacijo primernih prevozov); pripraviti pakete ponudbe za prenočevanje z ogledi produktov ekoturizma v tem okolju (npr. na turističnih kmetijah oziroma objektih, ki nudijo koncept produktov ekoturizma ); paziti, da produkti, ki jih nudijo kot ekoturizem, spoštujejo kakovost okolja, v katerem jih nudimo, da zagotavljajo socialno kompatibilnost tega okolja (npr. da obiskovalci ne motijo domačinov itd), da zagotavljajo ekonomsko kompatibilnost, da so kulturno senzibilni, da obiskovalce motivirajo k odgovornosti za tisto, kar počnejo v okolju gostiteljev, in da so usklajeni z nosilno zmogljivostjo naravnega okolja; prizadevati si, da usmeritve na lokalni ravni postanejo del širših, regionalno usmerjenih konceptov; pripraviti ponudbo za ciljno tržišče; ponuditi pravočasne in realne informacije ciljnim skupinam o tem, kaj lahko dobijo in doživijo na izbrani destinaciji, kar vključuje dober informacijsko-servisni center, ki je primerno kadrovsko zaseden in na primerni strokovni ravni (dajati informacije v več jezikih); spodbujati nastajanje in razvoj projektov od spodaj navzgor, pri čemer turistična društva in njihovi člani delujejo kot nosilci in motivatorji; v svojem okolju sodelovati in animirati za organizacijo izobraževanja in usposabljanja vseh akterjev, ki že delujejo na področju ekoturizma in k temu privabiti nove zainteresirane ponudnike; ponuditi lokalno izdelane in pripravljene produkte, ki so razviti iz lokalnih znanj in spretnosti, tradicije, običajev, načina dela in življenja tamkajšnjih ljudi; izobraževanje in usposabljanje sta predpogoj za trajnostni razvoj»produktov ekoturizma«in njegovo uspešno upravljanje (Koščak 2004).

29 24 5 PRIMERJALNA ANALIZA PROMOCIJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO S KOZJANSKIM REGIJSKIH PARKOM IN NARAVNIH PARKOM RAAB Namen analize je bil ugotoviti primerljive in konkurenčne prednosti in/ali slabosti turističnih destinacij Kozjanskega regijskega parka ter naravnega parka Raab, v okviru promocije v razmerju do KPG. Primerjalne destinacije so bile izbrane na podlagi naravnih danosti, hkrati pa smo želeli primerjati KPG s primerljivima parkoma v Sloveniji in v tujini. Tako smo za primerjavo izbrali Kozjanski regijski park in naravni park Raab v Avstriji. Analiza primerjalnih destinacij je bila opravljena preko spletnih strani, osebne komunikacije z upravljavci parkov ter internih virov podatkov. 5.1 Krajinski park Goričko Promocija ponudbe v Krajinskem parku Goričko poteka na naslednje načine: Oglaševanje poteka preko: spletne strani KPG, ki je slikovno bogata in prijetna na pogled; promocijskega materiala, kot so informacijske brošure, zloženke, razglednice in posterji (priloga 8). V brošurah in zloženkah so predstavljeni domača obrt in dejavnosti v KPG ter življenjska okolja in njihovi prebivalci. Besedilo je prevedeno tudi v nemški in madžarski jezik, saj predstavljajo brošure tudi turistično ponudbo in opis naravnega parka Raab in naravnega parka Örseg. So slikovito bogate, na vsaki od njih se nahaja sončnica kot razpoznavni znak parka, oblikovali pa so tudi grafično podobo Trideželni park Goričko-Raab-Örseg. Promocijski material se nahaja v gradu pri Gradu, delijo ga na sejmih, prav tako pa je na voljo tudi v nekaterih turističnih agencijah. Gesla ali slogana, ki bi predstavljal KPG, nimajo, imajo pa zanj že pripravljen koncept. Slika 5: Logotip Krajinskega parka Goričko Vir: ( Osebna prodaja se vrši preko: turističnih delavcev oziroma turističnih vodnikov, ki direktno komunicirajo z obiskovalci KPG, in ki morajo pred pričetkom dela z obiskovalci opraviti tečaje, kjer se seznanijo z vsemi potrebnimi stvarmi, ki jih o parku morajo vedeti; turističnih agencij in turistično informacijskih centrov. Turistične agencije, katerim Park pošilja svoje programe, so npr. Klas, Kompas, Sonček, agencija M, agencija Ikar itd.; sejmov, vendar predvsem manjših lokalnih, saj je potrebno za udeležbo na večjih sejmih (predvsem sejmov v tujini) plačilo. Vzrok so torej finančne omejitve. Pospeševanje prodaje poteka preko: sejemskih predstavitev, v zadnjem času predvsem tistih, za udeležbo katerih ni potrebno plačilo. V preteklosti so se posluževali sejmov na Dunaju, v Berlinu, vsako leto pa svojo ponudbo predstavljajo na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni;

30 25 razstav v gradu pri Gradu; potujočih predstavitev (svojo ponudbo predstavljajo v Srednji kmetijski šoli Rakičan) Popustov ali nižjih cen, da bi spodbudili izvensezonsko porabo, se ne poslužujejo. Vodenje po gradu ali parku niti ni možno, če ni skupine nad deset ljudi, predvsem zaradi tega, ker nimajo ustreznega urnika vodenja. Znižanja se torej ne poslužujejo, je pa prost vstop ob dnevu odprtih vrat ter za hendikepirane osebe. Neposredno trženje poteka preko: neposredne pošte osnovnim šolam, v katerih jih seznanijo o možnostih ponudbe, ostalih orodij pa ne uporabljajo. Odnosi z javnostmi; organizirajo: seminarje, kjer obveščajo javnost in ponudnike v parku o dejavnostih in novostih parka; sponzorstva, katerih se poslužujejo tako, da vzpostavijo stik z določenimi občinami in jih nato predstavijo v svojem promocijskem materialu; dan odprtih vrat ob različnih obletnicah; organizacija novinarskih konferenc ob pomembnem dogodku, novosti itd., vzpostaviti in ohraniti želijo tudi dobre odnose z novinarji medijev. 5.2 Kozjanski regijski park Območje Kozjanskega parka, ki meri hektarjev, predstavlja mirno zaledje urbaniziranih predelov Celjske kotline, Brežiško-krškega polja in Rogaško-voglajnskega podolja. Na njegovem obrobju so znana naravna zdravilišča Rogaška Slatina, Terme Olimia, Čateške toplice, Rimske Toplice in Laško. Na zavarovanem območju stalno prebiva prebivalcev, kar pomeni, da je območje glede na slovenske razmere redko naseljeno 50 prebivalcev na km 2. Zavarovano območje delno ali v celoti zajema občine Kozje, Bistrico ob Sotli, Podčetrek, Brežice in Krško. Kozjanski park je pokrajina z mnogimi obrazi. Naravne lepote in znamenitosti, številne arheološke najdbe, srednjeveški trgi, cerkve, gradovi, kapelice, kamnita znamenja in kmečke domačije ter še živi ljudski običaji so združeni na enkraten način, ki daje Kozjanskem parku svojevrsten pečat in ga zaokrožuje v območje z lastno identiteto (Slemenšek 2002, 80-83). Raznovrstnost in lepote ohranjene narave, mogočna kulturna dediščina in prebivalci so danosti, ki zaokrožajo Kozjanski park v tisto varstveno in razvojno kategorijo, ki lahko bistveno prispeva k nastajanju sonaravnega in gospodarsko uspešnega življenja. ( V Kozjanskem regijskem parku promovirajo svoje produkte oziroma ponudbo na naslednje načine: Oglaševanje poteka preko: spletne strani, tako da lahko gostje vse svoje želje posredujejo preko interneta (rezervacije, samostojno oblikovanje programa ) (

31 26 časopisov, revij in radia, ki so relativno najcenejši mediji za prenos sporočil. Ti obveščajo potencialne goste kje, kdaj in kaj nudijo oziroma se dogaja v Kozjanskem parku. O vsakem dogodku redno obveščajo predvsem preko lokalnih radijskih hiš (radio Šmarje pri Jelšah, radio Brežice). Tako v lokalnem kot tudi nacionalnem časopisju oglašujejo o pomenu visokih suhih travnikov itd.; prospektov, ki so ena najbolj razširjenih oblik propagandnega sporočila v Kozjanskem parku. Potencialnega gosta podrobno informira o vseh zanimivostih na njihovem področju. Prospekte pošiljajo po pošti in delijo na sejmih, prav tako pa so na voljo tudi v turističnih agencijah. Njihova prioritetna naloga v prihodnosti je vključiti v prospekte več naravnih vrednot, zaradi katerih postaja Kozjanski park iz leta v leto atraktivnejši. Pripravili so več zloženk, posterjev in plakatov ter barvni katalog (monografijo) Kozjanskega parka, v katerem je predstavitev visokih suhih travnikov pomemben del edicije; pošiljanja pisnih ali tiskanih sporočil s posredovanjem pošte, ki poteka v kanalu za dopisno komuniciranje. Obveščajo predvsem stalne goste, katerim redno pošiljajo vabila na prireditve. Vabila pošljejo tudi gostom, ki so izrazili željo po obveščanju. Da bi v Kozjanskem regijskem parku sporočila pritegnila pozornost, pri oblikovanju uporabljajo razne apele, predvsem apele zdravja, športa ter narave (»Kozjanski park pokrajina z mnogimi obrazi«). Oblikovali so celostno grafično podobo Kozjanskega parka in blagovne znamke Sožitje»izdelano in pridelano v Kozjanskem parku«. Ime Sožitje izraža sobivanje in prepletenost starega z novim, preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo, krajinske arhitekture in starih senožeti, kulturnih prireditev in ustvarjalcev z ohranjanjem dediščine. Prav tako pomeni sožitje med Kozjanskim parkom kot javnim zavodom in prebivalci območja, ki hočejo boljši jutri. Beseda sožitje je pozitivna asociacija na park, ki prinaša priložnosti in izzive za vse, ki v njem žive. Osnovna vizualna prepoznavna sredstva so: razpoznavni slikovni znak blagovne znamke Sožitje, razpoznavni napis iz obstoječih črk in znak za Kozjanski park, razpoznavni napis iz obstoječih črk blagovnega znaka Sožitje, izbor tipičnega črkovnega materiala, izbor tipične barve in barvni sistem. Blagovna znamka Sožitje se pojavlja na etiketah za pijačo, marmelado, suho sadje, moko, med, medico; obešankah za izdelke; trakovih za izdelke in nosilnih vrečkah. Z oblikovanjem blagovne znamke Sožitje»izdelano&pridelano v Kozjanskem parku«pa so sestavili tudi novo sporočilo:»v Kozjanskem parku sta si narava in kultura podali roko. Preteklost ohranjamo za prihodnost, negujemo razkošje raznolikosti in ponujamo njene sadove. Pri nas živimo skupaj«(slemenšek 2002, 106). Slika 6: Logotip Kozjanskega regijskega parka Vir: (

32 27 Osebna prodaja se vrši preko: turističnih agencij (katerim pošiljajo kataloge in programe prireditev); direktnega komuniciranja z obiskovalci parka. Posebej so pozorni pri izbiri turističnih vodnikov, ki so eden najpomembnejših faktorjev, kateri vplivajo na zadovoljstvo obiskovalcev. Veliko dajejo na izobraževanje turističnega osebja, tako so v začetku vodnike pripravljali na delo z obiskovalci v lastni režiji, nato pa so ugotovili, da bodo morali v bodoče pred pričetkom dela z obiskovalci opraviti prodajne in komunikacijske tečaje. Osebna prodaja namreč najbolj odločilno vpliva na konkurenčno prednost in ugled ponudnika; sejmov (predvsem znotraj Slovenije), kjer predstavljajo in prodajajo produkte in pridobivajo nove goste ; centralno informacijske službe (Slemenšek 2002, 105). Pospeševanje prodaje se vrši preko: sejemskih predstavitev; Kozjanski park namenja veliko pozornosti predstavitvi svojih dejavnosti na sejmih in razstavah, kjer skuša čim bolj nazorno in ilustrativno informirati potencialne kupce turističnih storitev o svoji ponudbi. Za park je bistvenega pomena, da se vsako leto udeleži najpomembnejšega turističnega sejma Alpe Adria, kjer se predstavljajo s propagandnim materialom, ki je na voljo obiskovalcem. Tam brezplačno delijo zloženke, ki prikazujejo park. Podobnih sejemskih prireditev v tujini se ne udeležujejo, največji razlog za to pa so finančne omejitve; spodbujanja izvensezonske porabe; nudijo tudi posebne ponudbe, s katerimi spodbujajo izvensezonsko porabo. V zimskem času, ko je manj gostov, znižajo cene vstopnin, prav tako dajejo razne popuste (skupine nad deset oseb imajo deset odstotkov popusta);»merchandising-a«- marketing na prodajnem mestu. Z»merchandising-om«poskušajo spodbujati nakupe turističnih storitev na samem prodajnem mestu. Tako imajo pred gradom Podsreda t.i. A-table, s katerimi obiskovalce opozarjajo na ostale znamenitosti, ki si jih je v parku vredno ogledati, in na dogodke, ki se bodo vršili v posameznih mesecih. A-table so postavljene tudi v recepciji Term Olimia, kjer njihove goste obveščajo o vseh dogodkih (koncerti, otvoritve razstav, predavanja), A-kartončki pa so postavljeni tudi na jedilnih mizah. V bodoče želijo poglobiti sodelovanje tudi z ostalimi okoliškim zdravilišči (Slemenšek 2002, ). Neposredno trženje: Obveščajo predvsem stalne goste, katerim redno pošiljajo vabila na prireditve (direktna pošta). Menijo, da bi bilo smiselno uvesti tudi trženje preko interneta. Odnosi z javnostmi: S Kozjanskim parkom želijo pozitivno vplivati na mišljenje posameznikov, ki so lahko zaposleni, njihovi prijatelji, ljudje, s katerimi prihajajo v stik, ali vsi tisti, ki kupujejo ponujene turistične storitve, novinarji, oblikovalci radijskih in televizijskih oddaj ter tisti, ki spremljajo te oddaje in berejo časopise. Med najpomembnejše naloge odnosov z javnostmi štejejo napore, da vzpostavljajo in obdržijo dobre odnose s predstavniki tiska, radia in televizije. To so novinarji, uredniki in drugi, ki preko svojih medijev vplivajo na oblikovanje javnega mnenja z obveščanjem javnosti o dogodkih, dejavnostih in ponudbi parka. Zato organizirajo tudi seminarje, nudijo pa tudi publikacije. Stiki z javnostmi so za Kozjanski park učinkovita, pozitivna predstavitev vsake situacije, vsake storitve v javnosti, in to s ciljem, ki pomeni doseganje

33 28 načrtovanih rezultatov. Organizirajo srečanja s predstavniki lokalnih oblasti, strokovnjaki z različnih področij, predstavniki nevladnih organizacij, drugimi interesnimi skupinami ter ostalo javnostjo (Slemenšek 2002, ); dobre odnose pa vzdržujejo tudi s kmeti, saj za tiste, ki težje pridejo v dolino, da bi prisostvovali sestankom in seminarjem, organizirajo komunikacijo tudi na domu ( 5.3 Naravni park Raab Naravni park Raab meri 15 tisoč hektarjev in leži v najbolj južnem delu Gradiščanske, v skrajnem jugovzhodnem predelu Avstrije. Razteza se po nižini južno od reke Lafnitz, na zahodu sega do štajerske deželne meje in na jugu meji na slovenski, na vzhodu pa na madžarski del skupnega parka. Pod okrilje naravnega parka spadajo občine: Mogersdorf, Welchselbaum, mestna občina Jennersdorf, St. Martin an der Raab, Minihof-Liebau, Klausenbach. Območje se imenuje po reki Rabi. Lega naravnega parka na prehodu med Alpami, jadranskim predgorjem in madžarskimi nižinami ter dolinami daje osnovo za veliko raznoterost živalskih in rastlinskih vrst, ki bivajo na tem območju (Kaligarič 2003, 17). Informacijski center parka se nahaja v vasi Jennersdorf ( V parku prebiva nekaj več kot deset tisoč ljudi. Na tematskih in doživljajskih poteh lahko obiskovalci sami ali s pomočjo vodnikov doživljajo in odkrivajo skrivnosti naravnega parka pod geslom»naravo doživeti naravo razumeti«. Med najbolj razburljive dogodke lahko štejemo vožnjo s kanuji po Rabi, odkrivanje narave, kjer se seznanimo z življenjskimi navadami in vedenjem živali ter spoznamo, zakaj je voda vir življenja, najrazličnejše poti nas spomnijo na preteklost starih Rimljanov in Turkov ali pa na domačega kmeta, romarske poti, kjer si lahko okrepimo duhovno moč, možen pa je tudi ogled stiskanja bučnega olja itd. (Dobovišek 2003, 3). V naravnem parku Raab promovirajo svoje produkte oziroma ponudbo v okviru naslednjih taktik: Oglaševanje poteka preko: domače spletne strani, ki je zelo dobro opremljena tako strokovno kot slikovno; promovirajo vino značilno za regijo, vožnjo s kanuji po reki Raabi, nudijo možnost sodelovanja pri nagradni igri, na vpogled je tudi tedenski urnik prireditev v parku; prospektov in zloženk, ki so najbolj razširjena oblika propagandnega materiala v parku. Delijo jih na sejmih, na voljo so v turistično informacijskih centrih v parku, lokalnih turističnih agencijah in informacijskem centru parka. Kot smo že omenili, je ponudba naravnega parka Raab opisana tudi v zloženkah in prospektih Krajinskega parka Goričko. Slika 7: Logotip naravnega parka Raab Vir: (

34 29 Osebna prodaja se vrši preko: najrazličnejših sejmov, kjer jih predstavljajo lokalne turistične zveze in lokalne skupnosti; turističnih agencij, katerim pošiljajo programe prireditev; direktnega komuniciranja z obiskovalci parka. Turistični vodniki oziroma turistično osebje mora opraviti tečaj za vodnike in se primerno usposobiti za delo. Pospeševanje prodaje: na domači spletni strani ponujajo možnost igranja nagradne igre (kviz o naravnem parku Raab, kjer postavljajo najrazličnejša vprašanja o parku), kjer lahko obiskovalci, ki pravilno odgovorijo na vprašanje, dobijo lepe nagrade, kot je npr.: vožnja s kanujem po reki Rabi, nahrbtnik z logotipom naravnega parka Raab in darilni bon za kmečko trgovino v St. Martinu (primer nagradne igre se nahaja v prilogi 9); sejemske predstavitve; najrazličnejše razstave. Neposredno trženje; uporabljajo naslednja orodja: spletne strani, kjer predstavljajo svojo ponudbo možnim takojšnjim odjemalcem (npr. šolam); aktualno dnevno ponudbo stalno posredujejo lokalnim turističnim agencijam, šolam, upokojenskim društvom. Odnosi z javnostmi potekajo na naslednje načine: stalno poročanje o razvoju novih proizvodov, npr. o vinu krajinskega parka RAABROT in RAABWEISS ali Maschanzker in o dogodkih ter projektih v časopisu (Kleine Zeitung, Kurier, Kronen Zeitung, diverse Regionalzeitungen) na lokalnem radiu in televiziji (Burgenland heute); organizirajo srečanja s strokovnjaki z različnih področij, predstavitve za prebivalce parka, kmete ter druge interesne skupine; obveščajo javnost o projektih parka; npr. projekt»tscartake«, ki povezuje številne institucije, in katerega cilj je izpeljati gospodarskopolitične in učinkovite akcije ter ukrepe. Ciljne skupine so mladostniki, starejši, invalidni ljudje in ljudje, ki so že dalj časa brez zaposlitve. Cilj je izboljšati turistično ponudbo v naravnem parku Raab s pomočjo zaposlovanja ljudi, ki so bili dalj časa brezposelni in so se udeležili posebnega usposabljanja. Nosilec projekta je 7 občin z območja Jennersdofra, ki so ustanovile društvo za pospeševanje razvoja parka. Zaposleni so vsak teden oz. vsak drugi teden dejavni v drugi občini. Opravljajo najrazličnejše dejavnosti: popravilo tematskih, pohodnih in romarskih poti; obrezovanje grmovja, dreves in varovanje pohodnih poti; vzdrževalna in izboljševalna dela ter označevanje poti; pomoč pri spustih s kanuji na reki Raab in Lafnitz in drugo (Kahr Karl; vodja odnosov z javnostmi naravnega parka Raab, osebna komunikacija ).

35 30 6 PREDLOGI ZA PROMOCIJO KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO 6.1 Komentar in predlogi k sedanji ponudbi v KPG KPG se je izkazal kot privlačna destinacija, ki predstavlja velik ekoturistični potencial v regiji. Ponuja zanimive in privlačne produkte, ki pa jih je potrebno povezati v integralno turistično ponudbo, ki pa je seštevek vseh posameznih delnih storitev in/ali izdelkov, ki jih potroši turist (Mihalič 1995, 13). Zelo pomembno je, da se v KPG razvija razpoznavna ekoponudba. Ekoponudba Ponudniki proizvodov in/ali storitev bi se morali povezati. Za doseganje vrhunske in celovite ponudbe bi bilo smotrno, da povezovanje poteka horizontalno in vertikalno. Horizontalno povezovanje ponudnikov pomeni, da bi se združili ponudniki, ki ponujajo istovrsten izdelek in/ali storitev; morali bi si razdeliti naloge (gre za sinergijo: združenje sredstev, znanja, skupni nastop, razvoj znamk itd.) in delovati enotno. Vertikalno povezovanje ponudnikov pa pomeni povezovanje ponudnikov, ki opravljajo različne dejavnosti, ki se lahko dopolnjujejo in tako prispevajo k višji kakovosti in prepoznavnosti izdelkov. Delitev nalog (dela) je le še en korak naprej v procesu dvigovanja produktivnosti in s tem konkurenčnosti ponudnikov v destinaciji. Sodobna kmetija, ki lahko uspešno deluje na območju KPG, naj združuje ekološko usmerjeno pridelovalno ter turistično dejavnost. Ekološka pridelava hrane ohranja naravo neokrnjeno, kar je prednost na področju turizma, kajti čista narava privablja turiste. Več kmetov bi se moralo ukvarjati z ekološko pridelavo sadja in se med seboj povezati. Potrebna je le zadostna podjetnost domačinov. Izdelki iz ekološko pridelanih jabolk (sok, kis, marmelade itd.) bi morali imeti svojo blagovno znamko. Slemenškova pravi (2002, 42), da bi takšen način proizvodnje izdelkov, npr. iz ekoloških jabolk, nudil stalno zaposlitev določenemu delu prebivalstva v parku, poleg tega pa bi bil to korak naprej k oživljanju ekološkega kmetovanja. Ekološka osveščenost ljudi narašča, zato je pomembnost ekoloških kmetij vse večja. Problem razvijanja ekoloških kmetij je predvsem neosveščenost prebivalcev o tej dejavnosti v parku. Poleg ekološke pridelave hrane in pijače bi se morale razvijati še ostale turistične dejavnosti, ki nudijo domačinom zaposlitev ter ohranjajo gospodarstvo na tem območju. Različne oblike turizma na kmetiji, turizem, ki se ukvarja z opazovanjem rastlinstva in živalstva, pohodniški turizem, naravi prijazen športni turizem (jahanje, kolesarjenje, splavarjenje itd.) izdelovanje in prodaja predmetov domače obrti, turistični programi s prenočitvami in prehrano na kmetijah odprtih vrat, bogatitev turistične ponudbe s specializirano kmetijsko dejavnostjo, organizirano vodenje po poteh naravne in kulturne dediščine itd. Turistična dejavnost bi se morala intenzivno povezovati s kmetijsko dejavnostjo, saj predstavlja kmetijstvo prednostno gospodarsko panogo, ki pa v parku počasi izgublja pomen. KPG je primerno področje tudi za razvoj čebelarstva, sadjarstva, zeliščarstva itd. Ljudje se srečujejo z naravo v okviru nabiranja gob, prijetno razvedrilo gostov pa je tudi nabiranje zdravilnih zelišč, borovnic, malin, bezgovih cvetov in sadežev ter brusnic.

36 31 Iz teh bi domačini lahko izdelovali razne sadne sokove, čaje itd. in jih prodajali ter predstavljali pod znamko KPG. Domačini bi morali to izkoristiti in se zavedati, da le kakovost in drugačnost vodita do uspeha. Vsem zainteresiranim bi bilo potrebno nuditi več strokovnih nasvetov, omogočiti najrazličnejše predstavitve in predavanja ter tako nuditi pomoč prebivalcem. Potrebno je organizirati več bogatega kulturnega programa, ki bi ga spremljale predstavitve tradicionalnih načinov žganjekuhe, degustacije plodov in sokov, prodaja na stojnicah (možnost nakupa jabolk in drugih sadjarskih proizvodov). Potrebno je organizirati praznik, ki bi dobil mednarodne razsežnosti. Tako bi številni posamezniki, društva, združenja predstavili in tudi prodajali svoje pridelke in izdelke. Ugotovili smo, da gostje iz tujine v Sloveniji pogrešajo domačo pristnost, slovenskega duha, slovensko razpoloženje. Da bi na primer lahko spali v domači hiši, v kateri bi čutili, da je drugačna od njihove. Zelo pomembno je torej razpoloženje, ki ga lahko da le celovito prepoznaven prostor. Potrebno bi bilo razmisliti o tem, da bi se v KPG lotili projektov, ki bi park oživeli. V mislih imamo ekovas, v kateri bi bili lahko apartmaji z vzporedno izobraževalno in turistično ponudbo. Turistične kmetije in domača obrt Turistične kmetije bi se morale povezati z vaškimi obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtjo, ki smo jo predstavili. Lastniki turističnih kmetij bi si morali ogledati obrtne delavnice, organizirati bi morali posvete, sestanke itd. Tako bi lahko turistične kmetije prodajale izdelke domače obrti (kupljene od obrtnikov), saj so ti izdelki lahko najlepši spominek in hkrati tudi promocija z napisom imena kmetije in obrtnika na izdelku. Zelo pomembno je, da kmetije na Goričkem vedo, kako je organiziran njihov kraj; kdo se ukvarja z določeno domačo obrtjo, če imajo kulturno društvo, pevski zbor, folklorno skupino itd. Kmetije bi se lahko povezale tudi z različnimi združenji, kot je na primer Društvo žena na podeželju, ki organizirajo razne tečaje ročnih del, peke kruha in peciva, aranžiranja itd., ter bi tako popestrile bivanje svojih gostov. V KPG se nahajajo tudi turistične kmetije, katerih ponudba bi se morala razširiti oziroma posodobiti. Zelo pomembna je gostinska ponudba: pogostitev s tipičnimi kmečkimi specialitetami v posebnem prostoru (npr. na prostem v sadovnjaku), lastna priprava s kuhinjsko nišo v apartmaju (vse več je turistov, ki se želijo naučiti pripraviti zdravi obrok), uvedba kratkih tečajev priprave kmečke hrane (peka kruha itd.); prenočevanje pod šotori, na seniku ali v opuščenih stajah za živino, veseljačenje ob kmečkih praznikih (npr. ob ličkanju koruze), sodelovanje v kmečkih opravilih (npr. v hlevu, pomoč pri obdelovanju zemlje na vrtovih, njivah, nadzor živine pri paši, pomoč pri delu na travniku, na poljih, v vinogradih, pri kletarjenju itd.). Potrebna je tudi ponudba konjeniškega športa, ježa za začetnike in vse do visoke stopnje jahanja, ponudba bivanja tujih konjev v kmečkem hlevu itd.; razkazovanje domačih in divjih živali turistom, bodisi v hlevih ali na paši; ponudba izletov s kmetije z domačimi vodniki po sprehajalnih stezah, skozi polja in gozdove; ponudba ribolova v lastnih ribnikih itd; ponudba naprav za telesno prizadete turiste, savne, podeželski welnes itd.; vinarstvo kot ponudba na kmetiji itd.

37 32 Pomembno je tudi sodelovanje med posameznimi kmetijami: takimi, ki imajo voljo in pogoje gostiti turiste in tistimi, ki teh pogojev nimajo, so pa pripravljeni oskrbovati prve z mesninami, vrtninami, pijačami itd.; sodelovanje med kmetijami in gostinci; sodelovanje med kmetijami in počitniškim naselji z občasno ali dnevno dobavo prehrambenih surovin (vrtnin, mleka itd); poslovni sporazumi med kmetijami in prevozniki, ki jim bodo v dogovorjenih časih pripeljali turiste do hišnih vrat; potrebna so tudi pogodbena razmerja med kmetijami in šolami, vrtci, športnimi klubi, ki nameravajo imeti na kmečkih površinah šolo v naravi, stalne tečaje in rekreacijske oblike vseh možnih zvrsti. Turizem na kmetijah mora biti tudi odličen poslovni partner prirediteljem izletov in potovanj ter počitnikovanj. Take destinacije plemenitijo vsebino vodnikov turističnih agencij in drugo (Pauko 1999; Pisnik 2003, 59). Prav tako lahko turistične kmetije dopolnijo svojo ponudbo s ponudbo drugih turističnih kmetij tako, da najamejo kakšen športni objekt, opremo, prostor za piknik itd. Morda se v kraju najde tudi kak ribič ali lovec, ki bi lahko bil gostom vodnik. Kmetija, ki se ukvarja s konjerejo, lahko da v najem za ustrezno plačilo svoje konje ljubiteljem jahanja. V KPG je potrebno razviti tudi nove turistične kmetije z nastanitvenimi kapacitetami, ki bodo poleg lokalnih turističnih znamenitosti in atrakcij, naravne in kulturne dediščine itd. privabljale domače in tuje turiste. Predvsem smo ugotovili, da je na Goričkem premalo namestitvenih kapacitet oziroma nastanitev, kjer bi bilo zadostno število postelj. Primer: če pride na Goričko samo en avtobus turistov (glede na število sedežev jih bo okoli 50), ne bi mogli najti primernega objekta, saj se število postelj po posameznem objektu giblje od 6 do 30. Prav tako turistične kmetije med seboj ne sodelujejo; v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do lažje namestitve turistov. Na Goričkem se srečujejo z demografskimi problemi, saj nekatere domačije nimajo naslednikov in hiše ostajajo prazne. Hiše tako propadajo, vendar jih je tudi veliko takih, v katerih ni več življenja in bi se jih dalo ohraniti. To bi bilo potrebno izkoristiti za nastanitvene kapacitete za turiste, namesto teh pa prihajajo zdaj v te kraje»vikendaši. V Vidoncih npr. ugotavljajo, da se v sezoni pelje skozi vas vsak konec tedna štiri do pet avtobusov s turisti, ki so namenjeni h gradu pri Gradu. Če bi tu kdo tem turistom kaj ponudil, bi se zagotovo ustavili. Skozi Vidonce poteka vinska turistična cesta, veliko možnosti odpira kolesarska pot. Če bi kdo imel star prostor ali star objekt, ki ga ne potrebuje več, bi se lahko uredilo prenočišče z zajtrkom za te kolesarje, ki jih je na stotine, in ki bi se tako dosti dlje zadrževali v tem kraju. Po pogovoru z nekaterimi turisti smo tudi ugotovili, da so nemalokrat močno presenečeni, saj morajo prej telefonirati v kakšno gostilno v KPG in naročiti, da jim pripravijo npr. prekmursko gibanico. V tem času bi to moralo biti ves čas na voljo. Še danes večina ljudi, ki gre jest v kakšno gostilno, naroči zrezek ali pico. Morali bi jim povedati, da lahko to dobijo v kakšnem soboškem hotelu, mi pa imamo bograč, gibanico, dödole in podobno. Turisti se bodo tako navadili in tudi na Goričkem zahtevali lokalno tipično hrano.

38 33 Ekskurzije in izletniška ponudba Turistična dejavnost mora omogočiti in pomagati obiskovalcem do poglobljenega uživanja narave. V ta namen je potrebno organizirati več strokovnih ekskurzij (botaničnih, geoloških, arheoloških, opazovanje živali, raziskovanje in obiskovanje gozdnih rezervatov itd.) (Slemenšek 2002, 42). Pomembno je več dnevnih predstavitev in raziskovalnih projektov, s katerimi bi dosegli več ciljev: opozoriti na žgočo problematiko stanja narave na zavarovanem območju; predstaviti projekte, ki potekajo v parku širši zainteresirani publiki, tudi strokovni; predstaviti projekte medijem. Pripraviti je potrebno več strokovnih predavanj na najrazličnejše teme, kot so npr. intenzivno ekološko sadjarstvo itd. Potrebno je torej izvajati raziskovalne projekte, ki bi jih realizirali v obliki raziskovalnih delavnic. V tem okviru bi bilo potrebno sodelovati z osnovnimi in srednjimi šolami. Potrebno je uvajati naravoslovni turizem, torej ekskurzije na območju KPG, ki sodijo med najdostopnejše načine neposrednega doživljanja narave, saj ima le-ta tudi močno vzgojno in izobraževalno vlogo. Dobro bi bilo organizirati kulturni dan za osnovnošolce in srednješolce. Teme bi prilagodili glede na starostno stopnjo otrok in učne programe. Kulturni dan naj bi potekal na več objektih (grad pri Gradu, rotunda itd.). Program bi naj bil zasnovan npr. na treh tematskih sklopih, ki jih lahko glede na starostno stopnjo otrok in učni program učitelji poljubno izbirajo in kombinirajo. Otroci lahko tako veliko izvejo o samem parku Goričko (lega, naravne lepote in zanimivosti, kaj je park (krajinski park) in njegov pomen), o življenju delavsko - kmečke družine (tip hiše, gradbeni materiali, socialni položaj družine itd.), o življenju na gradovih (izvor imena, kako so pripravljali jedi, kako so se branili, viteštvo in viteški način življenja, grajske ječe, kleti itd.). Ljudje zelo radi obiščejo tudi Bukovniško jezero. Okolica je urejena in čista, a nekaj stvari bi se dalo še izboljšati, na primer pot do Vidovega izvira, da bi jo lažje prehodili tudi v manj športni obutvi. Ob energijskih točkah, ki so sicer oštevilčene, pa bi bilo potrebno podati informacije o tem, za katere zdravstvene težave je katera priporočena in koliko minut naj bi ob njih posedeli. Vse to je na začetku poti sicer navedeno na tabli, a si obiskovalec, ki ne ve, da ob točkah teh označb ni, verjetno niti ne poskuša zapomniti, kje naj bi postal. Informacije o točkah bi morale biti zapisane vsaj v enem od tujih jezikov, dobrodošli bi bili podatki o tem, na podlagi česa oziroma kakšnih meritev so točke opredeljene kot energijske in zdravju koristne. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi občina zaračunavala kakšno vstopnino (zaračunavajo le za parkirnino za več kot uro parkiranja) in od obiskovalcev dobila kak tolar za to, da vzdržuje in ureja območje. Velika prednost Bukovniškega jezera je neokrnjeno okolje. Slabo pa je, da vse hišice okrog jezera dajejo vtis, kot da so zapuščene. Potrebno jih je oživeti in popestriti ponudbo. Vodam v KPG je potrebno posvetiti vso pozornost in skrb ter proučiti možnosti njihove uporabe v turistične rekreacijske namene bodisi za kopanje, čolnarjenje, ribolov bodisi za opazovanje obvodnega in vodnega živalstva in rastlinstva itd. Svet ob vodi je zelo privlačen za prirejanje piknikov, zato bi bilo potrebno urediti primerno infrastrukturo, prav tako pa bi bilo potrebno urediti prostore za šotorjenje. KPG bi se lahko povezal tudi s člani ribiških družin, ki bi gostom nudili ribiška predavanja, na gradu in v turistično informacijskih centrih pa bi se prodajale ribolovne karte.

39 34 Pri znameniti rotundi sv. Nikolaja v Selu smo se seznanili z neprimernim delovnim časom pri bližnji informacijski pisarni, saj je ob nedeljah (osrednjem izletniškem dnevu) in ponedeljkih zaprta, prav tako tudi rotunda. Vendar pa je okolica tukaj urejena in čista. Nerazumljiva je odločitev pomurskih promotorjev, da je Turistično informacijski center v sicer lepi leseni hišici v neposredni bližini imenitne romanske rotunde (biser pomurskega turizma) zaprt ne le ob ponedeljkih temveč tudi ob nedeljah, saj to ne ustreza turistom, ki obiščejo ta del ob koncu tedna. Občane velja spodbuditi, naj poskrbijo za več kolesarskih stez, teh je na Goričkem in okolici, sicer idealnem za rekreativno kolesarjenje, namreč premalo. Razvilo bi se lahko tudi več športnih aktivnostih, npr. več vodnih športov na jezerih ali pa lokostrelstvo in tako bi organizirali najrazličnejša tekmovanja. Potrebne so tudi dodatne prometne oznake in kažipoti; več obnovljenih kulturnih, etnoloških in tehniških spomenikov; za ogledovanje narave prirejene poti in počivališča; kulturno-umetniške prireditve povezane z izročilom in varovanjem narave; pravila in nadzor za obnašanje v naravi in ob kulturnih spomenikih; vodniki in organizacijo vodenja; več informacij na spletnih straneh o ponudnikih na Goričkem; urejena gostišča z domačo hrano v domačem arhitekturnem slogu; prenočišča na domu domačinov in v okolici. Grad na Goričkem To, da je v gradu na Goričkem sedež Javnega zavoda Krajinskega parka Goričko, je premalo; treba mu je najti pravo vsebino, najti ustrezne partnerje, soinvestitorje. Ta vsebina se predvsem nanaša na to, da bi se v gradu uredila restavracija (predvsem z domačimi goričkimi jedmi), hotelirsko gostinska ponudba, apartmaji, dvorane (za najrazličnejše prireditve, kongrese itd.), v gradu bi lahko potekale tudi obšolske dejavnosti itd. V javnem zavodu bi se lahko nahajal sedež regijskega zavoda za varstvo kulturne dediščine ter druge državne, upravne in socialne službe. V gradu pa je potrebno organizirati tudi muzejsko in galerijsko dejavnost. Vse to in še mnogo več je potrebno, če KPG želi, postane grad kulturno središče Goričkega ali tega dela Pomurja. V gradu bi se moralo vršiti čim več kulturnih programov, saj se čedalje več ljudi zanima za kulturo. Kulturni program, ki bi se tedensko spreminjal, bi obsegal koncerte (glasbena dejavnost bi oblikovala pozitivno razpoloženje med udeleženci in obiskovalci ter pripomogla k večjemu ugledu KPG kot celote), literarne večere, gledališke predstave, likovne delavnice, tematske večere, potopisna predavanja, razstave itd. Prav tako bi se morale organizirati slovesnosti ob osebnih jubileji, družinska slavja itd., pri tem pa bi bilo poskrbljeno za glasbo in ples. Prav tako bi se lahko poskrbelo za neposredno prodajo izdelkov in pridelkov goričkih ponudnikov na gradu, saj je le-ta ena od najbolj obiskanih točk v parku. Izbrati bi bilo potrebno politiko diferencialnih cen, pri čemer se cene razlikujejo predvsem glede na čas in segment. V zimskem času, ko je manj gostov, je potrebno znižati cene vstopnin in s tem povečati obisk tudi zunaj sezone. Nižje cene so potrebne tudi za otroke in dijake, s čimer bi šole vzpodbujali k rednemu obisku in seznanjanju z naravnimi in kulturnimi vrednotami.

40 35 Prav tako so turisti premalo seznanjeni z zdravilnimi energetskimi točkami na gradu pri Gradu. Ugotovili smo, da večini obiskovalcev ni znano, da te točke tam obstajajo. To tudi nikjer ni označeno s kakšno puščico ali tablo. Upamo, da bo čimprej poskrbljeno za oznake mest na grajskem dvorišču, kje naj bi bilo močno energetsko sevanje, ki blagodejno vpliva na človeka in zdravi številne bolezni. Drugo Omenimo lahko tudi problem zaposlovanja. V ekipo so vključeni predvsem delavci, ki skrbijo za košnjo zaraščenih območij, obnovo visokodebelnih sadovnjakov, obnovo kulturnih in spomeniško zaščitenih spomenikov; delavci, ki skrbijo za urejanje počivališč za kolesarje in pohodnike itd. Torej so v ekipo vključeni zaposleni, ki skrbijo predvsem za strokovni del parka, zelo malo ljudi pa se ukvarja z razvojem ekološkega turizma oziroma turizma nasploh v parku. Predvsem bi morali zaposliti več ljudi s področja trženja. Vso to ponudbo v regiji je potrebno zapakirati tako, da bo postala zanimiva in privlačna za obiskovalce, to pa lahko naredimo tako, da tržno znamko KPG, pod katero bi se morali povezati ustrezni ponudniki s svojimi produkti, znamo ustrezno promovirati. 6.2 Opredelitev ciljnih segmentov KPG Tržnemu segmentu, ki je zanimiv za turistično destinacijo, namenijo organizacije večino svojih marketinških prizadevanj (Brezovec 2000, 2). Vse več ljudi v svetu posega po ponudbi, ki jo tržijo pod znamko, ker slednja zagotavlja potrošniku varnost v obliki stalne kakovosti izdelkov. Opredelitev ciljne skupine je pomembna, ker se kupci med seboj razlikujejo po stopnji poznavanja znamke, njenem sprejemanju in izraženih potrebah, ki naj bi jih zadovoljevale. Le na ta način lahko tudi izberemo najboljši način komuniciranja z njimi (Keller 2003, 120). Za KPG so najpomembnejše naslednje ciljne skupine: Upokojenci iščejo mir in sožitje z naravo, skrbijo za zdravje, gibanje in prehrano, želijo spoznati novo destinacijo in naravno ter kulturno dediščino le-te. Predšolska in šolska mladina ter študenti šole v naravi, ekošole, mladinski raziskovalni tabori, najrazličnejši krožki (npr. čebelarstvo), izleti in športni dnevi; starejša mladina gre rada na podeželje z namenom šotorjenja, ki ga na kmečkem zemljišču jemljejo tudi v zakup šole, vrtci, športna društva in drugi posamezni kolektivi. Ostali obiskovalci (izletniki iz mestnih okolij, počitniški gostje, prehodni gostje, vsakodnevni gostje vikendaši, poslovneži in državni politiki) itd. Za vse te skupine je pomembna splošna ponudba: kolesarske steze, pohodništvo, jahanje, kopališča, naravna in kulturna dediščina, muzeji, razstave, ekološka hrana itd. V KPG se veselijo gostov, ki se znajo primerno vesti v naravnem okolju, in ki spoštujejo imetje kmetov, lastnikov in oblikovalcev kulturne krajine; gostov, ki cenijo kulturne spomenike naših prednikov in nam po svojem obisku ne puščajo civilizacijskih sledi

41 36 odpadkov ali poškodovanih objektov, fasade in notranjosti; gostov, ki uživajo v domači kulinariki in pridelkih skrbnih kmečkih rok ( 6.3 Promocija KPG s pomočjo tržne znamke Ponudbo KPG je potrebno sestaviti tako, da bo zanimiva in privlačna za obiskovalce. Težava parka je v tem (Kušej 2006, 37), da je promocija nezadovoljiva, posledica tega je nizka prepoznavnost Parka in njegove ponudbe. Res je, da oglaševanje postaja bolj enostavno, bolj prepoznavno, saj je bila izdana že vrsta različnih letakov, brošur, kart KPG z vrisanimi znamenitostmi itd., vendar promocija še vedno ni zadovoljiva. Pomembno je, da se ponudniki povežejo in promovirajo svojo ponudbo pod tržno znamko KPG. Potrebno je popolno in objektivno informiranje, saj turistični potrošnik zaradi kompleksne narave turistične storitve potrebuje mnogo več informacij kakor potencialni porabnik določenega proizvoda Oglaševanje Javnosti je potrebno predstaviti celotno ponudbo KPG. To lahko management KPG najuspešneje izvede preko orodij oglaševanja; med zelo pomembnimi so elektronski mediji (spletna stran KPG oz. spletne strani občin, ki spadajo v KPG ter spletne strani turističnih agencij). Zasledili smo, da zanimivosti in dogodke dobro oglašujejo na domači spletni strani KPG. Relevantne informacije je možno hitro najti in so pregledne, barve so simpatične, tako osnovne informacije kot tudi informacije o namestitvenih zmogljivostih in turistični ponudbi so uporabne in pregledno organizirane. Spletna stran je tudi prevedena v dva tuja jezika, nemščino in madžarščino, kot način promocije pa uporabljajo tudi e- razglednice. Predlagamo pa tudi nekaj izboljšav: urediti bi morali obrazce za rezervacijo (npr. izposojo koles, spremljevalnega kombija itd.), možnosti za vpis v bazo za redno prejemanje informacij, dobrodošli bi bili podatki, ki se nanašajo na področje vremena, prometa itd., prav tako pa ni slogana, ki bi šel obiskovalcu strani hitro v uho. Nuditi bi morali tudi več informacij o ponudnikih v parku. Stran, ki bi vsebovala ponudbo storitev in izdelkov, bi lahko bila opremljena tudi s cenami. Predlagamo, da uredijo tudi stran za vtise gostov, na podlagi katerih bi lahko ponudbo parka še izpopolnjevali. Potrebni so aktualni in sveži podatki. KPG ima dokaj obširna promocijska gradiva (brošure, letaki, prospekti), na katerih je razpoznaven logotip»trideželni park Goričko-Raab-Örseg«. Glavne teme, kot so naravna in kulturna dediščina, so na splošno dobro predstavljene in slikovito bogate, vendar ugotavljamo, da so predstavitve v brošurah preveč splošne, premalo prodajno oblikovane in preveč na splošno predstavljajo obstoječo ponudbo. Predlagamo, da vključijo v promocijski material konkretne namige in informacije o lokacijah ter ponudnikih, ki so specializirani za posamezno področje oziroma aktivnost (na primer za kolesarjenje itd.), ter da se vključijo podatki o kulinariki, značilni za kraj, goričkih vinih in turističnorekreacijskih aktivnostih. Možen je tudi prikaz izseka iz življenja drugih uporabnikov (ljudje na kolesih, na pohodu itd.), torej prikaz življenjskega stila obiskovalcev.

42 37 Predlagamo tudi, da KPG vpliva na opremljenost promocijskega materiala ter domače spletne strani naravnega parka Raab in parka Őrség z informacijami o turistični ponudbi KPG (v svojem kot tudi v slovenskem jeziku). Tako bi le-ta postal zanimivejši tudi za tuje goste. KPG mora poskrbeti za to, da je dovolj promocijskega materiala na vseh točkah, kjer jih bodoči turist išče. Te točke so Turistično informacijskih centri, turistične agencije, turistična predstavništva v tujini, knjižnice, termalna zdravilišča (terme Moravske Toplice), hoteli, turistično rekreacijski centri. Predvsem lokalne turistične agencije bi morale pritegniti tako domače kot tudi tuje goste. Tudi vsak ponudnik turističnih storitev (npr. turistične kmetije) bi moral imeti za svoje goste na razpolago promocijski material KPG, ki mora biti postavljen na vidno mesto. Poleg že omenjenih brošur in zloženk predlagamo, da se kot promocijski material uporabijo še voščilnice in novoletni koledarji, katerih bi bili deležni najpogostejši obiskovalci KPG. Eden izmed predlogov je tudi, da v KPG mesečno izdajajo brošure (majhne prospekte ali koledarje), v katerih bi bile predstavljene aktivnosti in dogodki, ki se bodo zgodili skozi mesec v parku (s točno navedenimi datumi in najpomembnejšimi informacijami o samem dogodku) in bi predstavljale prilogo, npr. pomurskemu časopisu Vestnik, katerega prebira zelo veliko Pomurcev. Za oglaševanje KPG so koristni tiskani mediji (predvsem lokalni in regionalni časopisi). Predlagam, da začne KPG oglaševati tudi v tovrstnih medijih, saj je dejstvo, da predvsem starejši ljudje niso vešči uporabe interneta, zato se jim je potrebno prilagoditi. V pomurskem časopisu Vestnik zasledimo le dogodke in aktivnosti, ki so se že zgodili in o katerih nato poročajo novinarji. Predlagamo, da bi oglaševali v časopisih vsaj tedaj, kadar bi se prirejali pomembni dogodki in prireditve. KPG pa bi bilo potrebno oglaševati tudi v raznih strokovnih in turističnih časopisih (tako domačih kot tudi tujih). Za vse ponudnike v KPG, ki se želijo resno ukvarjati s turistično dejavnostjo, ju nujno, da se poskrbi za objavo njihove ponudbe v posebnem katalogu KPG, zato predlagamo izdajo le-tega. V njem bi lahko bili natančno opredeljeni npr. ponudniki ekološko pridelane hrane in pijače oziroma kmetije s specializirano dejavnostjo (npr. s ponudbo vina, invalidom prijazne kmetije itd.) Prav tako bi vsak izdelek, ki bi predstavljal ponudbo v parku (npr. izdelki domače obrti), moral biti opremljen s posebnimi vizitkami z logotipom KPG. Pojavljati bi se morale tudi na etiketah za pijačo, marmelado, suho sadje, med, medico itd. KPG ne oglašuje preko radia ali televizije. Če bo v bodoče oglaševal na ta način, predlagamo, da se prej pozanimajo, kdaj je smiselno oglaševati (zjutraj, popoldan ali zvečer), da bo oglas videlo čim več ljudi. Predlagamo, da oglašujejo preko televizije takrat, kadar želijo predstaviti kakšno novo ponudbo, ali če gre za enkraten dogodek (npr. prenova gradu itd.) ter v okviru tega omenijo še ostale zanimivosti parka. Za radijsko oglaševanje, ki je cenejše, pa naj se odločijo takrat, ko želijo predstaviti kakšen dogodek in želijo povabiti ljudi na praznovanje koledarskih praznikov (pust, Noč čarovnic itd.). Za pozornost turistov si lahko prizadevamo npr. tudi s pripovedjo»prič«(obiskovalci, ki so imeli z nakupom izdelkov in storitev KPG dobre izkušnje) preko omenjenih medijev.

43 38 Predlagamo, da poteka oglaševanje tudi preko drugih orodij, kot so videokasete, diapozitivi itd., s katerimi bi predstavljali ponudbo parka v gradu pri Gradu, videokasete pa bi lahko uporabljale tudi turistične kmetije in tako svojim gostom predstavile še ostalo ponudbo v parku. Predlagamo, da oglaševanje poteka tudi s pomočjo plakatov na oglasnih deskah predvsem kadar se prirejajo pomembni dogodki in bi želeli, da izve za to širša množica ljudi. Ti morajo že od daleč pritegniti pozornost in vsebovati le najosnovnejše podatke (vrsta prireditve, kraj in datum, ura itd. ). Ti plakati bi lahko bili obešeni tudi na oglasnih deskah pri vsakem ponudniku v parku. Pomembne so tudi informativne table z zemljevidom vseh naravnih in kulturnih znamenitosti ter dodatne prometne oznake in kažipoti. Predlagamo tudi, da v KPG oblikujejo vrsto krajših paketov v sodelovanju s turističnimi agencijami, prirejeno tej vrsti povpraševanja. Paketi so lahko različno dolgi, od dnevnega do tedenskega paketa, ki bi pritegnili tako domače kot tudi tuje goste. Kušejeva ugotavlja (2006, 35), da se turistične agencije premalo ali sploh ne ukvarjajo z ekoturistično ponudbo.tudi turistične agencije morajo na svojih spletnih straneh ponujati različne privlačne pakete, ki vključujejo KPG. Oblikovati je potrebno privlačne vodnike, v katere je potrebno vključiti ponudbo vseh kulturnih in naravnih znamenitosti ter ponudnikov; ne samo ponudbo turističnih kmetij ampak tudi ponudbo vseh ostalih. Eden izmed predlogov pa je tudi, da se KPG bolje poveže s Termami Moravske Toplice, saj le-ti ponujajo malo izletniških ciljev po območju parka, prav tako pa nudijo premalo informativnega gradiva o okoliški ponudbi. Kot da želijo svoje goste na vsak način zadržati v hotelskem kompleksu. Eden izmed pomembnih predlogov je tudi ta, da se v čim krajšem času izdela hitro zapomnljiv slogan tržne znamke Krajinskega parka Goričko, ki bi se moral pojavljati na vseh promocijskih materialih, in ki bi ustrezno predstavljal Trideželni park Goričko-Raab- Örseg Osebna prodaja Ker gre pri osebni prodaji za ustno predstavitev izdelkov, storitev ali turističnih destinacij je pomembno, da so zaposleni prijazni in ustrežljivi. Predlagamo, da prodajno osebje oziroma vodniki opravijo prodajne oziroma komunikacijske tečaje, saj osebna prodaja najbolj odločilno vpliva na konkurenčno prednost in ugled ponudnika. Pomembno se je udeleževati najrazličnejših sejmov, kjer gre za predstavitev in prodajo produktov ter za pridobivanje novih gostov. Ni zadosti, da se obiskovalcu ponudijo brošure, letaki, in da se proda kakšna malenkost; potrebna je celovita in konkretna predstavitev ponudbe parka. Predlagamo, da se KPG udeležuje čim več sejmov po Sloveniji (zaradi finančnih omejitev se ne morejo udeleževati mednarodnih sejmov), poleg tega pa predlagam tudi udeležbo na tradicionalnem festivalu Soboški dnevi, ki vsako leto napolni številna prizorišča Mestne

44 39 občine Murska Sobota in poskrbi za pestro zabavno, kulturno in športno dogajanje. Predlagamo, da so vse dni festivala postavljene stojnice v mestnem parku, kjer bodo lahko obiskovalci poskusili pristno prekmursko kulinarično in vinsko ponudbo ter predstavili zanimive izdelke domače obrti. Prav tako se je potrebno udeleževati sejmov v mestih po Sloveniji, kot je na primer sejem v Ljubljani, kjer so bile stojnice KPG zelo dobro obiskane. Prav tako bi bilo potrebno organizirati več degustacij (na primer v Termah Moravske Toplice itd.). Predlagamo sodelovanje s več turističnimi agencijami, v katerih se mora nahajati dovolj promocijskega materiala, in skupaj z njimi pripravljati turistične aranžmaje; le tako bo aranžma res dovolj kvalitetno pripravljen Pospeševanje prodaje Kot enega izmed orodij pospeševanja prodaje predlagamo, da KPG uporabi internet. Omogoča lažji dostop do ciljnih skupin, elektronsko zbiranje podatkov ter ustvarjanje baze podatkov. Tako lahko beležijo vse podatke o navadah in željah svojih ciljnih skupin, njihovih naslovih itd. S tem orodjem pospeševanja prodaje lahko izzovejo večji obisk določene ciljne skupine (npr. upokojencev, šolske mladine itd.) Tako bi promocijska pisma pošiljali tistim gostom, za katere menijo, da bi jim bila njihova ponudba všeč ali kadar bi jih želeli opozoriti na pomemben dogodek v Parku (naveden mora biti točen podatek predvidenega dogodka z navedbo časovnih podatkov). K pismu bi morali priložiti tudi zloženko KPG. Da se mora management KPG udeleževati čim več sejmov, smo že omenili. Sejem mora omogočati osebno komunikacijo med ponudnikom in povpraševalcem. Le tiskano gradivo o turistični storitvah je premalo učinkovito. Od sejmov lahko pričakuje naslednje koristi: ohranjanje stikov, spoznavanje novih strank, povečanje prodaje trenutnim strankam, uvajanje novih izdelkov. Predlagamo, da uporabijo način marketinga na prodajnem mestu v gradu pri Gradu, na turistično informacijskih točkah in termah Moravske Toplice je potrebno izdelati informacijske mape, plakate, videoposnetke o KPG, izvirne jedilne liste in vinske karte. Lepo oblikovane zloženke se lahko nahajajo tudi na jedilnih mizah v restavracijah in recepciji v termah Moravske Toplice (take prakse se poslužujejo tudi v Kozjanskem regijskem parku) saj se njihovi gostje radi sprostijo v naravi in bi bili tako gostje vedno obveščeni o vseh dogodkih (koncerti, otvoritve razstav itd.). Predlagamo tudi, da nudijo posebno ponudbo, s katero bi spodbujali izvensezonsko porabo. Na primer, da v zimskem času, ko je manj gostov, znižajo cene vstopnin in omogočijo razne popuste (npr. skupine nad deset oseb imajo deset odstotkov popusta pri vodenju obiskovalcev po območju KPG ali brezplačen ogled gradu itd.). Poleg tega bi lahko omogočili ogled parka tudi skupinam, manjšim od deset ljudi. Do sedaj namreč manjšim skupinam ni bil omogočen ogled znamenitosti; seveda bi si morali organizirati tudi ustrezen urnik vodenja. Omogočili bi se lahko tudi cenovno ugodni paketi, namenjeni različnim ciljnim skupinam (npr. šolski mladini ali upokojencem ali družinam z otroki) v določenih časovnih obdobjih.

45 40 Na povečanje obiska ob določenih dnevih bi lahko vplivala tudi najrazličnejša darila. Predlagamo, da se zgledujejo po naravnem parku Raab, ki ima na prvi strani privlačno nagradno igro o parku. Pripravila bi se preprosta vprašanja (npr. naštej pet tradicionalnih obrti na Goričkem itd.), sledilo bi žrebanje, nato pa razglasitev izžrebanca, ki bi pravilno odgovoril na zastavljena vprašanja. Nagrade bi lahko bile simbolične (npr. dežnik, majice itd.) z napisom»kpg«, zelo primerna pa bi bila tudi darila obrtnikov ali darila, ki jih ponudniki pripravljajo na kmetijah, npr. med, marmelada itd. Predlagamo tudi, da se organizirajo dnevi odprtih vrat, najrazličnejše razstave, tudi razstave domačih kulinaričnih jedi. Te pokušnje temeljijo na povabilu potencialnih kupcev, da preizkusijo nove izdelke v upanju, da se bodo kasneje vračali in kupovali te izdelke. Ali pa npr. da bi se ob obisku na grad pri Gradu ponudili domači ocvirki ali pogače ali kozarec vina z imeni ponudnikov. Menim, da bi bila prodaja domačih izdelkov in tradicionalne obrti na samem gradu Grad uspešna Odnosi z javnostmi Le s stalnim negovanjem odnosov z javnostmi se lahko dosegajo dobri rezultati pri ustvarjanju pozitivnega mnenja o KPG. Pomemben del programa odnosov z javnostmi predstavljajo odnosi z notranjo javnostjo. Vsi zaposleni kakor tudi domačini imajo družine in prijatelje, vsi ti pa lahko postanejo zelo kritični do vodstva KPG, zato ljudje pogosto potrebujejo več kot le pošteno delo in pošteno plačilo. Predlagamo, da management KPG uporabi različne oblike, s katerimi bi sproti obveščali in informirali vse zaposlene ter reševali tekoče probleme in posledično ustvarjali zadovoljstvo med interno javnostjo (individualni razgovori, razgovori s skupino, nagovor direktorja ali drugega vodilnega, proslave praznikov). Na podlagi obnašanja in vedenja zaposlenih si gostje ustvarijo mnenje o KPG, ki ga potem širijo v krogu svojih znancev in prijateljev. Zaposleni si morajo predvsem ustvariti pozitivno mnenje o kraju. Dobre odnose je potrebno vzpostaviti z lokalnim prebivalstvom. Prebivalce tega območja je potrebno pripraviti do tega, da bodo pričeli razmišljati o razvoju turizma v kraju, in da bodo vanj prepričani. Tako bi bilo potrebno v KPG nuditi kmetom in drugim ponudnikom več strokovnih nasvetov, omogočiti najrazličnejše prezentacije in predavanja ter jim tako nuditi pomoč. Prav tako bi bilo potrebno organizirati več projektov; npr., da bi vsem zainteresiranim lastnikom s pomočjo delavcev, zaposlenih preko javnih del, porezali drevesa v sadovnjakih. S tem bi vplivali na oživitev teh travniških sadovnjakov, ki so pomemben habitat v naravovarstva, saj se z njihovo prijazno rabo vzdržujejo pogoji, ki omogočajo bivanje mnogih rastlinskih in živalskih vrst. S tem delom bi lahko imeli kmetje zelo obilno letino ekoloških jabolk. Predlagamo, da se organizira čim več programov izobraževanja za lastnike sadovnjakov, katerih teme bi bile obrezovanje drevja, žganjekuha, izjemna ekološka pomembnost njihovih sadovnjakov itd. Potrebna bi bila organizirana srečanja s predstavniki lokalnih oblasti, strokovnjaki z različnih področij, predstavniki nevladnih organizacij, drugimi interesnimi skupinami ter ostalo javnostjo.

46 41 Potrebno je dobro sodelovanje s posredniki, in sicer predvsem turističnih agencij in Turistično informacijskih centrov, potrebno pa bi bilo sodelovati tudi z Ministrstvom za šolstvo in šport, ki bi lahko poslalo predlog vsem osnovnim šolam za ogled KPG. Predlagamo, da se zvrstijo tudi razna predavanja na teme, kot so npr.: zavarovana območja kot vir zaposlitvenih možnosti, ekoregija, ekovas, ekoturistična kmetija kot nosilka posebne turistične ponudbe, ekološki turizem na podeželju itd. Predlagam, da se za ciljne skupine izvede več delavnic, seminarjev, predavanj, strokovnih ekskurzij itd. Podobnih praks, ki smo jih omenili se poslužujejo v Kozjanskem regijskem parku. V časopisih in drugih medijih je potrebno ustvariti pozitiven odnos do kraja. Ob večjih poslovnih zadevah je potrebno sklicati tiskovne konference, potrebno se je povezati z novinarji in pripraviti razlagalna gradiva. Zelo pomembni so članki, ki se pojavljajo v časopisih, saj si turisti tudi na podlagi tega ustvarijo mnenje. Zato predlagamo čim večje pojavljanje KPG v tovrstnem mediju. Predlagam, da se v čim večji meri pritegne pozornost novinarjev ob pomembnih dogodkih v KPG. To je pomembno zato, ker smo predvsem v pomurskem časopisu Vestnik zasledili v večji meri članke, ki se nanašajo na negativne stvari, kot npr. da obnova gradu onemogoča obisk energetskih točk na gradu, da je pomanjkljiva ponudba ob Bukovniškem jezeru itd. Torej je premalo besedil, ki bi v bralcu časopisa vzbudila pozitivne občutke. Pozornost javnosti je potrebno pritegniti tudi s premišljenimi članki, ki jih napišejo tudi sami vodilni KPG. Potrebno je torej najti in ustvariti ugodne vesti o njem in njegovih ljudeh. Pri tem je pomembno zgraditi dobre odnose z uredniki in novinarji, saj velja, da bolj ko tisk negujemo, bolje bo pisal o organizaciji. Prav tako bi bilo potrebno povabiti v goste več znanih osebnosti (na primer predsednika države, športnike itd., saj o takih dogodkih novinarji obširno in radi poročajo, s tem pa bi pritegnili v destinacijo več ljudi. Potrebno je organizirati posebne dogodke, kot so tiskovne konference, razstave, seminarji, dan odprtih vrat ter seveda čim več sejmov in tako pritegniti pozornost ciljne publike. Predlagamo, da uporabijo čim več govorov (koristnih seveda), pri čemer je potrebno previdno izbrati svoje glasnike in javnost obveščati o dejavnostih za javno dobro (npr. varovanje naravne in kulturne dediščine). Predlagamo tudi, da se ustvarijo vizualno podobo organizacije, ki jo javnost takoj prepozna: logotip, pisarniški papir, poslovni obrazci, uniforme itd Neposredno trženje Predlagamo, da bi vsem gostom in obiskovalcem, ki jim dajo dovoljenja ali sami prosijo za prejemanje promocijskega materiala, vsake toliko časa poslali svojo zgibanko programov, novosti ali vabila na posebne dogodke. Na njih ne smejo pozabiti tudi pri pošiljanju voščil ob praznikih, kot so božič, novo leto itd. Že sam videz sporočila in njegova vsebina lahko naredita pozitiven odnos do KPG. Stalne goste je torej potrebno obveščati o novostih in dogodkih v njem.

47 42 Predlagamo, da KPG premisli tudi o možnosti prodaje oziroma trženja svoje ponudbe preko interneta gostom in obiskovalcem, za katere bi menili, da jih ponudba zanima, in ki bi zagotavljali takojšen nakup storitev ali izdelkov. 6.4 Pripovedovanje zgodb kot način tržnega komuniciranja v KPG Dejstvo je, da danes naše nakupne odločitve postajajo vse bolj čustvene in vse manj racionalne. Prihodnost in zmaga na trgih je na strani tistih, ki bodo znali povedati najboljšo zgodbo, in ki bodo našli pravo razmerje med racionalnim in emocionalnim. Prihodnost je v zgodbi, ki bo ustvarila razliko med enim in drugim podjetjem, destinacijo itd. Zgodba predstavlja začetek tržne znamke, a je hkrati širša. Ko je povedana zadostnemu številu ljudi, ko si jo zapomnijo, ko proizvod identificirajo z njo, je mogoče govoriti o tržni znamki. Obstaja namreč veliko proizvodov, ki pripovedujejo zgodbo, vendar še niso tržne znamke. Brez zgodbe je tržna znamka prazna, manjka ji identiteta (vsebina, zgodba), v primeru njene odsotnosti pa je tudi posredovati ne moremo, vsaj ne na učinkovit način. Soba in postelja torej kot jamstvo za uspeh nista bili in nikoli ne bosta dovolj. Za pisanje zgodb o uspehu v turizmu potrebujemo zgodovinsko in kulturno dediščino, stvaritve naših pesnikov in mednarodno priznanih umetnikov, znanje strokovnjakov Potrebujemo vse in vsakogar, s čimer se lahko destinacija ponosno predstavi. Potrebujemo vse, za kar lahko rečemo, da ponuja čustva, vznesenost, vznemirjenost, začudenje in vse, kar zajema paleto čustev. Gostom moramo ponuditi tisto, česar ne morejo najti povsod. Nekaj, kar je naše, lokalno, posebno (Gunčar 2005, 1). KPG je sicer izoblikoval svojo zgodbo, ki jo turistični delavci le na kratko predstavljajo svojim gostom oziroma turistom pri razkazovanju naravne in kulturne dediščine. Ta zgodba se imenuje»tri dežele, trije jeziki, tri kulture in trije narodi«. To zgodbo bi morali vedno vpletati, kadar koli bi predstavljali svojo ponudbo na sejmih, razstavah itd. V KPG bi morali zgodbo predstaviti na zanimiv način; potrebo bi jo bilo vpletati na primer v pripravo jedilnika (predstavitev domačih tipičnih jedi vseh treh dežel), v oblikovanje spominkov in izdelkov domače obrti (na katerih bi bile prikazane narodne noše, kraji, običaji in druge značilnosti vseh treh dežel), pri vodenju turistov po parku (vodnik bi moral na zanimiv način predstaviti vse tri narode, njihovo kulturo, kratko zgodovino, po čem se razlikujejo in po čem so si podobne) itd. Potrebno bi bilo torej predstaviti zgodbo, ki bi naravnim lepotam dala tisto ključno dodano vrednost, ob kateri danes turist v iskanju svoje destinacije zastriže z ušesi.. Tako bi se ljudem vtisnilo v spomin, da KPG spada pod Trideželni park Goričko-Raab-Örseg (edini v Evropi) in da vsaka od treh dežel zaradi svojega zgodovinskega izročila ponuja tudi veliko posebnosti.

48 43 7 SKLEP Ugotovili smo, da je KPG turistično zelo zanimivo območje. Turizem je in bo tudi v prihodnje ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki ima zelo velik vpliv na potek življenja v parku. Zaradi občutljivega značaja KPG je potrebno zagotoviti razvoj naravi prijaznega turizma, ki bo ohranjal in varoval naravno, kulturno in socialno okolje, usmerjen pa bo tudi v njegov gospodarski razvoj. Ekoturizem kot oblika naravi prijaznega turizma ni turizem, ki ne povzroča nobene škode, ampak je to turizem, ki naj bi povzročal čim manj škode in kjer neekonomske koristi prevladujejo nad možno škodo oziroma negativnimi vplivi. Skozi raziskavo, na kateri temelji diplomsko delo, smo ugotovili, da je velik problem v KPG, da so prebivalci regije oziroma turistični ponudnik nepovezani in so še zmeraj nezadostno informirani glede možnosti razvoja ekoturizma. Tako je ponudba v ekoturizmu še vedno premajhna. Ekoturizem pomeni prihodnost turizma v KPG, zato bi se prebivalci parka morali truditi, da se ta zvrst razvija, in pomagati ohranjati Goričko tako, kot je. Problem se kaže predvsem v filozofiji življenja prebivalstva v KPG, v njihovi pasivnosti do sprejemanja nekaj novega. Prebivalcem manjkata pogum in samozavest, da bi se odločili za ekoprihodnost, prav tako jim manjka povezanosti in enotnosti. Naloga regije je osveščati prebivalstvo o ekologiji, o ekoturizmu in jih prepričati o njuni pomembnosti za zdravo prihodnost in ohranjeno naravo. Prav tako jih je potrebno prepričati, da je ta zvrst turizma lahko istočasno priložnost za zaposlovanje lokalnega prebivalstva, za vračanje mladih nazaj na podeželje, priložnost za finančni vir in zaslužek. Turistična ponudba je tudi premalo prepoznavna (predvsem zaradi nepovezovanja ponudnikov in preslabe promocije) v vseh zvrsteh medijev. Ponudniki turističnih storitev ne znajo dovolj dobro promovirati svojih produktov, vejo pa, kako radi bi si ljudje iz mesta ogledali naravne in kulturne zanimivosti ter poskusili domačo hrano in pijačo. Zavedajo se, da bo migracija ljudi (tudi zaradi čedalje bolj obnovljenega gradu pri Gradu) vedno večja. Velika prednost Goričkega je ponudba sadja in zelenjave, saj blagu, ki prihaja z zavarovanih območij, ljudje bolj zaupajo. Goričko nudi kar paleto teh produktov, katere bi bilo potrebno le pravilno predstaviti in tržiti. Promocija turizma v KPG bi tako morala biti skupna: v okviru celotne ponudbe, za katero bi morali razviti uspešno tržno znamko ključna tržna znamka bi moral biti ekoturizem. S tem bi pritegnili pozornost širšega slovenskega prebivalstva, pa tudi prebivalce iz sosednjih držav ter tako promovirali celotno območje Goričkega, zato sodi med sklepne misli tudi priporočilo o ustanovitvi uspešne tržne znamke, pod katero bi se združevali primerni ponudniki v KPG ter njihova skupna promocija in trženje na domačih in tujih tržiščih. Potrdili smo hipotezo, da lahko razpoznavna tržna znamka predstavlja bistveno podporo majhnim ponudnikom pri trženju njihovega produkta. Tako se bo aktivnost sodelovanja ponudnikov z javnim zavodom KPG samo še poglobila in privedla do večjega povpraševanja po turističnih dejavnostih v parku ter na ta način vsaj delno pripomogla pri ublažitvi izseljevanja prebivalcev z Goričkega. Potrebno je torej razviti tržno znamko, ki pripoveduje zgodbo, saj je brez zgodbe tržna znamka prazna.

49 44 Zastavljeni cilji raziskave, ki so se nanašali na opredelitev pomena razvoja tržne znamke za destinacijo ter na predstavitev turističnega potenciala v KPG, so bili v raziskavi doseženi. Prav tako smo v raziskavi ugotovili vlogo in pomen zavarovanih območij za razvoj turizma in predstavili ekoturizem kot primerno zvrst turizma v zavarovanih območjih ter s pomočjo primerjalne analize promocije s primerljivimi parki in lastnih idej izdelali predloge za promocijo KPG. Pri izdelavi predlogov za promocijo KPG, nam je bila v veliko pomoč predvsem primerjalna analiza s Kozjanskim regijskim parkom in naravnim parkom Raab, pa tudi pogovori z upravljalci vseh treh obravnavanih parkov. Kot dober primer primerjave bi lahko izpostavili Kozjanski regijski park, ki temelji na dobri promociji turistične ponudbe. Za večji uspeh KPG bi bilo potrebno zaposliti tudi več ljudi s področja trženja, saj bi bila tako organizirana boljša promocija tržne znamke KPG in bi nedvomno dosegli hitrejši razvoj turizma v zavarovanem območju. Več bi se morali ukvarjati tudi z razvojem turizma v parku, saj je samo skrb za strokovni del parka premalo za uspeh. Zavarovano območje KPG omogoča dostop in uživanje vsem ljudem, vendar gre za prostor zavarovane narave, ki je last in bogastvo celotnega slovenskega naroda, zato se moramo do njega obnašati odgovorno

50 VI POVZETEK Oktobra 2003 je slovenska vlada razglasila Goričko za zavarovano območje narave pod imenom Krajinski park Goričko, ki je del Trideželnega parka Goričko Raab Őrség. Ker je turistična ponudba KPG dokaj neprepoznavna, je potrebno povezovanje turističnih ponudnikov, ki bi svoje produkte promovirali pod skupno tržno znamko, en produkt pa bi moral biti ekoturizem. Naslov diplomske naloge se glasi»promocija tržne znamke Krajinskega parka Goričko«in je razdeljena na sedem poglavij. Po uvodnem delu, ki opisuje problem in področje raziskovanja, osnovne teze in trditve, predpostavke in omejitve raziskave, smo v drugem poglavju opredelili pomen turistične destinacije in oblikovanja tržne znamke turistične destinacije ter ugotovili, da lahko dobro zasnovane in učinkovito vodene znamke močno vplivajo na uspešnost celotnega poslovanja organizacije. V tretjem poglavju smo predstavili zavarovana območja kot pomemben del turistične ponudbe ter opredelili in predstavili pomen zavarovanih območij v Sloveniji. Ugotovili smo, da je ustanavljanje novih naravnih parkov in načrtovan razvoj turizma v njih ena izmed velikih razvojnih priložnosti slovenskega turizma. Na kratko pa smo predstavili tudi ekoturizem, ki predstavlja primerno zvrst turizma v zavarovanih območjih. V nadaljevanju, v četrtem poglavju, smo si zastavili cilj predstaviti KPG, trenutno stanje turistične ponudbe, kakor tudi turistični potencial v njem. Predstavili smo tudi ekoturizem v KPG in glavne izzive za boljše trženje ekoloških turstičnih produktov nosilcev turistične ponudbe v njem. Ugotovili smo, da je turistična ponudba v KPG dokaj raznovrstna, vendar primanjkuje ponudbe s področja ekoturizma; ponudba zdrave ekološke hrane in pijače, kulturno umetniške prireditve, povezane z izročilom in varovanjem narave itd. V diplomski nalogi smo želeli predlagati boljše možne poti za promocijo KPG, zato smo v petem poglavju izvedli primerjalno analizo, s katero smo ugotovili, kako promovirajo turistično ponudbo v Kozjanskem regijskem parku in naravnem parku Raab. Predvsem Kozjanski regijski park nam je predstavljal dobro primerjavo. V šestem poglavju smo najprej podali komentar in predloge k sedanji ponudbi v KPG, nato pa opredelili ciljne segmente v njem. V nadaljevanju pa smo na podlagi lastnih idej, primerjalne analize s primerljivimi parki in pogovori z upravljavci vseh obravnavanih parkov podali predloge za promocijo KPG s pomočjo tržne znamke. Ker je brez prave zgodbe tržna znamka prazna, smo opredelili še njen pomen kot način tržnega komuniciranja. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge. Ključne besede: turistična destinacija, turizem, trženje, osebna prodaja, oglaševanje, neposredno trženje, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, znamka turistične destinacije, promocija, Trideželni park Goričko Raab Örseg, KPG, zavarovana območja, ekoturizem, turistična ponudba, primerjalna analiza, naravni park Raab, Kozjanski regijski park, predlogi.

51 VII SUMMARY In October 2003, the Slovenian government declared the Goričko region a protected natural area by the establishment of the Goričko Regional Park as a part of the Tri-lateral park Goričko Raab Őrség. As the tourist offer of the Goričko Regional Park is quite indistinct, the tourist service providers should unite and promote their products as a single brand with one product being ecotourism. The undergraduate thesis The Promotion of the Goričko Regional Park Brand is divided into seven chapters. In the introductory part, the problem and the research topic, the core hypotheses and statements, the assumptions and the research limitations are identified. The second chapter defines the tourist destination and the formation of the tourist destination brand. Here, we established that a well designed and efficiently managed brands have a strong impact on the success of the entire business operations of an organisation. In the third chapter, we presented the protected areas as a significant part of the tourist offer as well as defined and presented the importance of protected areas in Slovenia. We found out that the establishment of new natural parks and the planned development of tourism within such parks present one of the great developmental opportunities of Slovenian tourism. In addition, we briefly presented ecotourism as a suitable form of tourism in protected areas. The continuation of the thesis (chapter four) is devoted to the presentation of the Goričko Regional Park, to the state of its current tourist offer as well as to its tourism potential. Apart from that, this chapter deals with the ecotourism in the Park and the main challenges for better marketing of eco-tourism products of the Park s tourist offer providers. We established that the tourist offer of the Goričko Regional Park is quite diverse, yet it lacks the offer in the field of ecotourism, i.e. the offer of healthy eco-friendly food and drink, cultural events linked to the heritage and the protection of nature, etc. The thesis proposes the suggestions for more effective ways of the Goričko Regional Park promotion. For this reason, we carried out the comparative analysis to establish the tourist offer promotion of the Kozjanski park and the Raab natural park and the Kozjanski park provided us with a good comparison. The results of the analysis are given in chapter five. Chapter six defines the target segments of the Goričko Regional Park as well as the suggestions for the promotion of the Goričko Regional Park as a brand. We based our suggestions on our own ideas, on the comparative analysis of similar parks and on the interviews with the managers of all the parks in question. As there should be a story behind each brand, we defined it in terms of its importance in marketing communications. The final chapter briefly summarises the findings of the thesis. Key words: Tourist Destination, Tourism, Marketing, Personal Selling, Advertising, Direct Marketing, Public Relations, Sales Promotion, Tourist Destination Brand, Promotion, Tri-Lateral Park Goričko Raab Őrség, Goričko Regional Park, Protected Areas, Ecotourism, Tourist Offer, Comparative Analysis, Raab Natural Park, Kozjanski park, Suggestions.

52 VIII SEZNAM LITERATURE IN VIROV 1) Babič, A., I. Bernik, V. Borjančič, F. Ekar, M. Florjančič, M. Krišelj, D. Luin, B. Marolt, S. Peterlič, F. Peterka, F. Podkrižnik, I. Purič, R. Skubic, D. Štrulc, B. Zavrtnik Management v turizmu 2. Kranj: Moderna organizacija. 2) Bieger, Thomas Management von Destinationen und Tourismusorganisationen. 4. Auflage. Muenchen: R. Oldenbourg. 3) Boniface, Brian Worldwide destinations the geography of travel and tourism. Third edition. Oxford: Butterworth-Heinemann. 4) Brezovec, Aleksandra Marketing v turizmu: izhodišča za marketinško razmišljanje in upravljanje. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem. 5) Devetak, Gabrijel Marketinška zasnova podjetja. Kranj: Moderna organizacija v sestavi Fakultete za organizacijske vede. 6) Gabor, Jože KPG - Dežela sožitja ljudi z naravo. Slovenske počitnice - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov Vestnik 14: ) Gider, Nataša KPG: Prihodnje leto po Goričkem s konjsko vprego z vprego po poteh, kamor avtobusi ne morejo. Vestnik 50: 17. 8) Gomezelj, Omerzel, Doris Konkurenčnost Slovenije kot turistične destinacijemagistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 9) Gosar, Anton Zavarovana območja in njihov vpliv na turizem. Koper: Univerza na Primorskem. 10) Graj, Jože Po zmajevih črtah od Grada do Bukovnice in Razkrižja. Vestnik 31: 8. 11) Gunčar, Barbara Glokalizacija. Turizem 84: 1 12) Keller, Kevin Lane Strategic Brand management: building, measuring, and Managing Brand Equity. Second Edition. New Jersey: Prentice Hall. 13) Konečnik, Maja Uravnoteženi pogled za znamko turistične destinacije. Turizem 79: ) Kotler, Philip Marketing Management trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. 15) Kovač, Ludvik Čebelji gradič pričakuje goste. Vestnik 21: 6 16) Kušej, Eva, Melita Ekoturizem kot priložnost razvoja Prekmurja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

53 IX 17) Magaš, Dragan Turistička destinacija. Opatija: Hotelijerski fakultet. 18) Mencinger, Borut Naravni parki Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. 19) Middleton, Victor Marketing in Travel and Tourism. Second edition. Oxford: Butterworth-Heinemann. 20) Mihalič, Tanja Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 21) Mihalič, Tanja Turistična podjetja poslovanje in ekonomika turističnih agencij in gostinskih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 22) MOP Ministrstvo za okolje in prostor in Uprave parkov Parki v Sloveniji. Turizem 88: 34 23) Ogorelc, Anton Mednarodni turizem. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 24) Pak, Maja Brending destinacije. Turizem 78: ) Pisnik, Vesna Ponudba in razvojne možnosti turističnih kmetij na Goričkem. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 26) Potočnik, Vekoslav Trženje storitev s primeri iz prakse. Ljubljana: GV Založba. 27) SeP Razvoj ekoturizma v Sloveniji prispevki posvetovanja. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije. 28) Slemenšek, Valerija Ekološki marketing turističnih storitev na področju naravnih in kulturnih dobrin magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 29) Svet za varstvo okolja Republike Slovenije Turizem in okolje, Slovenija turistična dežela. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 30) T. K Projekt nekoliko drugačnega prevoza se bliža h koncu. Vestnik 33: 4. 31) Vidaković, Petar Nacionalni parkovi i turizam. Zagreb: Zavod za zaštitu prirode SR Hrvatske i Institut za turizam u Zagrebu. 32) Vodopivec, Majda Konceptualizacija storitvene znamke magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 33) Tomin, Vučkovič, Mateja Znamka Slovenije kot turistične destinacije. Turizem 79: 2-3.

54 X INTERNETNI VIRI: 1) Agencija Republike Slovenije za okolje Zavarovana območja. [online] Available: [ ]. 2) Dreilander Naturpark Raab [online] Available: [ ]. 3) Ferreira, Andreja Turizem v naravovarstvenih območjih. [online] Available: 000/oglasna/turizem_naravovarstvenih.pdf [ ]. 4) GIS-Gorička informativna stran Turizem (online). Available: [ ]. 5) Koščak, Marko Turistične gozdne poti kot turistični produkt in njihov pomen za razvoj podeželja. [online]. Available: /podrocja/narava/interpretacija_narave/arhiv/turisticne_gozdne_poti.pdf [ ] 6) Kozjanski regijski park. [online] Available: ( [ ]. 7) KPG (online). Available: [ ] 8) MOP - Ministrstvo za okolje in prostor. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 96/2004. [online] Available: [ ]. 9) Novak, Miša Modne blagovne znamke od oblikovanja do strateškega upravljanja. V Turizem: tema meseca, urednik STO. [Online] Available: [ ]. 10) Plut, Dušan Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije. Posvet turizem v zavarovanih območjih. [online] Availbale: [ ]. 11) Pretner, Marko Kako ohranjati in tržiti naravno in kulturno dediščino.večer. [online] Available: [ ]. 12) SLS Odmev KPG se oblikuje kot pomembne nosilec trajnostnega razvoja. [online] Available: [ ].

55 XI 13) Šolar, Martin Model ekoturizma v Triglavskem narodnem parku. Posvet - turizem v zavarovanih območjih. [online] Available: [ ]. 14) Urad vlade RS za informiranje Varovanje okolja. [online] Available: [ ]. 15) Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2004. Zakon o ohranjanju narave. [online] Available: [ ]. PROMOCIJSKI MATERIAL: 1) Dešnik, Stanka, Wahlhütter, I.Isabelle in Uhrin, Noémi C Trideželni park Goričko-Raab- Őrség. Domača obrt in dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 2) Dobovišek, Amadea Trideželni park Goričko-Raab- Őrség. Ljubljana: Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo. 3) Kaligarič, Mitja Trideželni park Goričko-Raab- Őrség. Življenjska okolja in njihovi prebivalci. Ljubljana: Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo. 4) Zadnikar, Marjan Rotunda v Selu. Očina Moravske Toplice.

56 a PRILOGE: PRILOGA 1: LEGA PARKA SLIKA 1: GEOGRAFSKI POLOŽAJ TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO- RAAB-öRSEG Vir: Dobovišek (2003, 6). Iz drugih pokrajin Slovenije vodi na Goričko pot iz Ljubljane in Maribora po avtocesti, potem pa se je treba zapeljati po nekoliko slabšem cestišču do Lenarta, Gornje Radgone in Murske Sobote oziroma Vučje vasi, kjer se začne del avtoceste, ki pa se na žalost konča že pri Beltincih. S teh točk se moramo zapeljati proti severu in kmalu pridemo med goričke hribe. Avtocesta naj bi bila zgrajena v letu 2008, kar bo omogočilo hitrejši in boljši dostop do Pomurja. Goričko pa je vse bliže tudi gostom iz sosednjih držav Avstrije in Madžarske z dvanajstimi urejenimi mejnimi prehodi, in sicer sta v Kuzmi in Hodošu odprta 24 ur na dan vse dni v letu, drugi pa imajo omejen obratovalni čas (Gabor 2006, 67).

57 b PRILOGA 2: DOMAČA OBRT IN OSTALE DEJAVNOSTI V KPG Slamnikarstvo (slamokrovstvo) Slamokrovci so doma v Trdkovi (slamokrovec prideluje rž na njivah kar sam in jo po posebnem postopku tudi požanje), Serdici, Kraščih in Fikšincih (kjer je slamokrovčev paradni konj, po katerem ga poznajo tudi izven regije, izdelava ptičjih krmilnic, pokritih s slamnato streho. Take izdelke lahko najdemo tudi v Kraščih, kjer vsako leto prirejajo tradicionalno etnološko-turistično prireditev ( Delo s pripravo slame se začne s košnjo s kosami. Nato vezalke povezujejo snope in jih polagajo v velikosti srpa. Na koncu sledi prikaz ročne mlačve ali mlačve s cepci, ta slama pa je potem služila za pokrivanje streh. Vse skupaj se zaključi s»palinko«- žganjem, vrtankom in pogačami, z veselim klepetom, pesmijo in plesom. Prav na tej turistični kmetiji je po pripovedovanju lastnika nastala prva šola krovcev slamnatih streh, ne le v Sloveniji, temveč verjetno celo v Evropi. Šolanje je končalo že nekaj mladih krovcev, nekaj pa se jih še izpopolnjuje. Medičarstvo in svečarstvo S celotnim postopkom čebelarjenja in izdelovanja dišečih medenih sveč se lahko seznanimo v Ivanjševcih, kjer je mogoče dobiti cvetlični, gozdni ter sortni akacijev med, pa tudi najrazličnejše izdelke iz medu, npr. sveče iz čistega čebeljega voska. Novost v turistični ponudbi Goričkega pa je Čebelji gradič v Serdici, kjer si je mogoče ogledati delo s čebelami in spoznavati njihovo življenje, saj lastnik sam organizira vodene izlete, kjer se obiskovalci seznanijo z vsem, kar je povezano s čebelami in čebelarjenjem. Med prodajajo na domu, dobiti pa je mogoče tudi druge izdelke iz čebeljih pridelkov (Kovač 2005, 6). Poleg že opisanih vrst domačih obrti, pa najdemo v Parku še ostale dejavnosti oziroma aktivnosti: poslikava jajc za Veliko noč - okrašena jajca (remenke) so simbolični predmet praznovanja ob Veliki noči (vüzen) in so nepogrešljiva na praznični mizi. Na Goričkem so žive tri tehnike krašenja jajc: pisanje z voskom, praskanje in luknjanje krhke jajčne lupine t.i. čipkasta tehnika. Razstavljene so v muzejskih zbirkah na gradu, izdelovalce pa najdemo pri Gradu, v Motovilcih, Vidoncih in Dobrovniku (Dešnik 2003, 16); rože iz krep papirja - oblikovane cvetove namočijo v staljen vosek, ki da cvetu žlahten videz, trdnost in daljšo življenjsko dobo. Najdemo jih npr. na turistični kmetiji v Kraščih, izdelovalke rož v Moščancih, Vučji Gomili, Ratkovcih izdelujejo rože tako za poročne šopke, pustne maske in pozvačina kotu tudi za namizni okras v zimskem času; spominkarstvo - izdelovanje turističnih spominkov iz različnih materialov kot so les, glina, tkanina, najdemo v Dobrovniku, Gradu itd.; igrače mehke volnene igrač so kot nalašč za ljubkovanje ali igro z lutkami za najmlajše. Takšne so igrače izdelovalke iz Čikečke vasi, ki hoče otrokom približati tudi naravne materiale. Otrokom so izdelovali tudi drobne lesene igrače, kot so vrtavke, piščalke, ragljice (neke vrste klopotci) itd. Lončarji izdelujejo otrokom lončene piščali v ptičjih oblikah, ki napolnjene z vodo prav lepo žvrgolijo (Dešnik 2003, 18). izdelki iz lesa - izdelovali so se leseni škafi za kisanje repe in zelja, čebri za spravljanje mesa v masti. Izdelki so bili okrašeni z rezbarijo ali poslikavo. Danes najdemo v trgovinah le še kakšne majhne spominke. sodarstvo - sode za vino različnih velikosti, kadi za kvašenje zelja izdelujejo npr. v Dolnjih Slavečih. žganjekuha, ki ga kuhajo iz sliv, vina, jabolk, hrušk, vinskih tropin, češenj;

58 c PRILOGA 3: KULTURNE ZNAMENITOSTI Najbolj obiskane kulturne znamenitosti v Krajinskem parku Goričko so: Tromejnik pri Trdkovi - piramidast kamen iz leta 1924 in predstavlja stičišče treh državnih meja Slovenije, Avstrije in Madžarske; SLIKA 1: TROMEJNIK PRI TRDKOVI Vir: ( Rotunda Sv. Nikolaja v Selu izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva, nastala v sredini 13. stoletja); ( SLIKA 2: ROTUDNA SV. NIKOLAJA V SELU Vir: Zadnikar (1997, 4) Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini - daleč vidna po okroglem stolpu, ki je nastala tako, da je starejšo, v jedru romansko in v 14. stoletju gotizirano cerkvico sloviti arhitekt Jože Plečnik v 30. letih kot vhodno lopo vključil v novo celoto. Tako je nastala ena najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem); ( Gradu pri Gradu - stoji na hribu, ki ga obkroža gozd, in velja s svojimi 365 sobami za največjega v Sloveniji. Prvič je omenjen leta 1208, ko se je kraj imenoval še Dolnja Lendava. Sezidal naj bi ga viteški red templjarjev že pred letom Grad sestavljajo enonadstropni in dvonadstropni stanovanjski trakti z bogatim grajskim dvoriščem, ki ga obdajajo baročno oblikovane arkade. Značilnost tega gradu je tudi, da je v celoti sezidan iz opeke, medtem ko je večina gradov po Sloveniji iz kamna.

59 d Današnja podoba gradu je nastala v 17. stoletju, poudariti pa velja tudi baročno kapelico s členjenim zvonikom, grad pa ima tudi ogromno klet, v kateri so bile nekdaj ječe.grad, ki ga sedaj obnavljajo, obkroža tudi lep, obsežen park s številnimi drevesnimi vrstami, v njem pa ima prostore tudi javni zavod KPG, ki skrbi, da se grad nenehno dopolnjuje z zanimivo vsebino o zgodovini Gradu in Goričkega sploh ter o tem seznanja obiskovalce gradu (Gabor 2006, 73). V gradu so v obliki razstav predstavljene nekatere tradicionalne kmečke dejavnosti, kot so lončarstvo, žganjekuha, zeliščarstvo, poročna dvorana ter ostali prostori, ki nakazujejo na preteklo življenje na tem območju ter v gradu samem. SLIKA 3*: VHOD V GRAD SLIKA 4*: POSLOPJE GRADU SLIKA 5*: POROČNA DVORANA SLIKA 6*: RAZSTAVA ZELIŠČARSTVA SLIKA 7*: RAZSTAVA ŽGANJEKUHE SLIKA 8*: RAZSTAVA LONČARSTVA Vir slika* : fotografinja slik je avtorica diplomske naloge.

60 e V KPG najdemo še veliko drugih kulturnih znamenitosti: pokopališka cerkev sv. Martina v Domanjševcih - najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, nastala malo pred sredo 13. stoletja; cerkve pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči (kažejo na gotsko stavbarsko prakso, ki na območju Goričkega niso zamrli še skozi 15. in 16. stoletje; panonski vodnjak na Hodošu in etnografska zbirka na Hodošu župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja pri Gradu zvoniki (vaški zvonik na Doliču na Kuzmi, zvonik na Dolini, Lončarovski zvonik itd.) parni stroj na Cankovi (lokomotiva, unikaten enocilindrični parni stroj iz leta 1917 in stara mlatilnica, ki so ju nekoč uporabljali pri mlačvi) cimprana, z blatom ometana podolžna klet (Strehovci) kapele (kapela sv. Vida v Doborovniku, sv. Antona Padovanskega itd.) gozdna železnica v Dobrovniku rokodelske delavnice v informacijskem centru Krajinskega parka v gradu pri Gradu cerkve pri Gradu, Gornjih Petrovcih in Boreči - kažejo značilnosti gotske stavbarske prakse, ki na območju Goričkega niso zamrli še skozi 15. in 16. stoletje); spomenik padlim Rusom med drugo svetovno vojno v Serdici; stare s slamo krite hiše (npr. 300 let stara hiša družine Gaber iz Svetega Jurija itd.) ter mnogo drugih kulturnih znamenitosti. (

61 f PRILOGA 4: PRIMER TRADICIONALNEGA GORIČKEGA KOSILA Tradicionalno goričko kosilo, ki ga lahko dobimo na vsaki turistični kmetiji na Goričkem: pestra ponudba juh: kisla juha iz svinjske glave in parkljev, krompirjeva, fižolova, mlečna, gobova in smetanova juha, braska juha s svinjino in ajdovo kašo; med predjedmi prevladujejo: domača prekajena šunka, svinjska krača, domača klobasa, kuhana govedina s hrenom, meso iz čebra (tunke) itd.; za glavno jed si lahko privoščimo koline z bujto repo, zraven pa serviramo še ržen kruh, poleg svinjskega in govejega golaža je zelo priljubljen»bograč«, narejen iz svinjskega ali govejega mesa ter divjačine, začinjen s papriko in zabeljen z vinom; za konec pa lahko poskusimo posolanke, ajdove zlevanke z bučnim oljem in ocvirki, prekmursko gibanico itd.

62 g PRILOGA 5: PRIREDITVE V PARKU Našteli smo nekaj tradicionalnih prireditev, ki jih obiskujejo ljudje z različnimi zanimanji, in ki so se odvijale v letu 2006 od meseca maja naprej: 3. dan odprtih vrat kleti Strehovskih goric na Urbanovo (Strehovci), tek na grad in 4. pohod okoli gradu (Grad), praznik občine Cankova (Cankova), 5. pohod po Motovilcih (Motovilci), košnja trave z ročno koso za pokal Sela, 4. dan čebelarjev Slovenije, 10. obletnica TD Šalamenci, Podelitev priznanj 2. mednarodnega ocenjevanju vin Trideželnega parka Goričko-Raab-Orseg, 70 let kulturnega društva France Prešeren (Grad), 2. pohod po čebeljih poteh (Ivanjševci), razstava Izdelek iz narave za naravo (Grad) itd. Vsako leto pa se prirejajo še naslednje prireditve: proščenje pri Sv. Vidu (Strehovci), Buča pri Nedeli (Gornji Petrovci), Puconsko senje (Puconci), Noč čarovnic (velika prireditev, ki privabi več tisoč obiskovalcev in se dogaja na gradu pri Gradu) itd. (

63 h PRILOGA 6: NARAVNE VREDNOTE Sotinski breg ali Kugla pri Sotini (418 m) predstavlja najvišjo točko Goričkega in je geomorfološka posebnost območja. Hrib sestavljajo paleozojski skrilavci najstarejše kamnine na tem območju, z razglednega stolpa je vidno celo območje trideželnega parka; Serdički ali Rdeči breg (416 m) je drugi največji hrib v Pomurju in na Goričkem. Z vrha na katerem stoji brunarica se odpira pogled na avstrijsko Štajersko in v dolino Ledave vse do Mure in čez; pravi kostanj na Makoterjevem bregu v Selu nahaja se nedaleč od znamenite rotunde, meri v obsegu 725 cm in se dviga 27 metrov visoko; Fuks graba v Korovcih gozd v Fuks Grabi v velikosti 62,67 hektarjev predstavlja tipičen gozd kolinskega pasa Goričkega. Drevesna sestava na območju je izredno pestra: prevladujejo iglavci ( rdeči bor, smreka, macesen, jelka, zeleni bor), ki predstavljajo 83 %, listavci ( bukev, graden, beli gaber, robinija, črna jelša), ki predstavljajo 17% vsega skupaj; Ledavsko jezero med Krašči in Pertočo umetno akumulacijsko jezero, ki zadržuje vodo potoka Ledava in tako varuje niže ležeče vasi in Mursko Soboto pred poplavami. Je prijetno okolje za kratke sprehode in opazovanje narave, nudi pa tudi dom številnim živalskim in rastlinskim ogroženim vrstam; Močvirni travniki v Pertoči - dokaj velik, sklenjen kompleks mokrotnih travnikov, katerih večji del je ekstenzivno gojen ali celo povsem opuščen; slatinski vrelec v okolici naselja Nuskova vrelec je kaptiran, ljudje iz bližnje in daljne okolice vodo iz vrelca vsakodnevno uporabljajo. Ob vrelcu je urejeno počivališče za pohodnike in kolesarje pod slamnato streho; struga potoka Ledave - kljub posegom v preteklosti ima struga Ledave sonaravno podobo z ohranjeno obrežno zarastjo in naravnimi hidrološkimi in morfološkimi značilnostmi. Ledava je del obsežnega habitata vidre Lutra lutra in jelševca Astacus astacus; izvir slatine v okolici Sotine ob geološki poti po meji med Slovenijo in Avstrijo, ki seprične v Sotini, je nedaleč od začetka poti slatinski izvir v potoku. Za razliko od drugih potokov na goričkem tečejo potoki ob učni poti po kamnitem dnu temnih skrilavcev; grajski park v okolici gradu Grad park je nastal v 19. stoletju in je primer oblikovanja v svobodnem krajinskem slogu, v okolici prehaja v gozdni sestoj na grajskem griču; nahajališča bazalta in piroklastitov v bližini Grada na Goričkem v manjšem opuščenem kamnolomu se nahaja nahajališče bazalta in piroklastitov, ki vsebujejo olivinove nodule; graden v Trdkovi ima obseg debla 493 cm, visok je 22 metrov. Stoji na cestnem križišču vrh hriba in je viden daleč naokoli; pravi kostanj v Gerlincih pravi kostanj ima obseg 656 cm in je visok 22 metrov; bukev v Prosenjakovcih - ima obseg 417 cm in je visoka 36 metrov; Bukovniško jezero leži med prijetno hladnimi kostanjevo-bukovimi gozdovi v dolini Bukovniškega potoka. Je pomemben razmnoževalni habitat dvoživ; park ob dvorcu Matzenau v Prosenjakovcih v njem se skrivajo ruševine neoklasicističnega dvorca z začetka 19. stoletja. Drevored divjih kostanjev poudarja vodni jarek v parku;

64 i prava kostanja na Tetajnem bregu v Križevcih 1. kostanj ima obseg 940 cm in je visok 20 metrov, nedaleč od prvega je še drugi kostanj izjemnih dimenzij, ki meri 910 cm in se dviga 18 m visoko; Srebrni breg (404 m) tretji najvišji breg Goričkega in Prekmurja. Hribina sestoji iz kremenovega proda; mala Krka ohranjena je pretežno v naravnem stanju, z ohranjenimi hidrološkimi in hidromorfološkimi značilnostmi; pravi kostanj v Markovcih - ima obseg 720 cm, visok je 20 metrov; Frimov vodnjak v Šalovcih zajet naravni izvir vode. Zgradila ga je grofovska družina Frim. Je obnovljen, vodo pa so veliko let vaščani uporabljali za svoje potrebe; velika Krka v pretežnem delu je ohranili naravno podobo, na celotnem delu pa jo obrašča bogata obrežna zarast, ki se mestoma razširi med kmetijske površine; akumulacijsko Hodoško jezero tu najdemo raznolika močvirska življenjska okolja, kjer uspevajo redke in ogrožene rastlinske vrste kot so močvirski jetičnik, močvirska ludvigija, sibirska perunika itd. Jezero je pomebno življensko okolje dvoživk, našli pa so tudi 20 vrst kačjih pastirjev, od katerih so 4 ogrožene. Poleg jezera je počivališče in izvir čiste pitne vode; breka v Kobilju izstopata zaradi izjemnih dimenzij, debelejši ima obseg debla 277 cm, visok je 14 metrov; rdeči bor v Zlati jami rdeči bor se skriv v Zlati jami, kot gozd imenujejo domačini Kobilja. Obseg ima 348 cm in je 24 m visok; skorž v Kobilju - njegov obseg je 212 cm in višina 18 metrov. Doma mu pravijo skoriš ali barkanca; izvir čiste vode (Mrzlek) med Moščanci in Dolino priteka izmed sprijetih peščenih in lapornih plasti. Izvir je na dnju grape, kjer v še tako veliki vročini vedno veje mrzel veter po katerem je izvir tudi dobil ime (

65 j PRILOGA 7: PRILOŽNOSTI V PARKU Uprava Parka bo delovala kot povezovalna ustanova, ki bo pomagala pri razvoju območja in zagotavljanju kvalitetnega življenja v čistejšem okolju. Življenje v parku bo prineslo tudi druge koristi: možnost pridobivanja dodatnih razvojnih sredstev, pomoč pri upravnih postopkih, možnost povezovanja posameznih dejavnosti; svetovanje glede izpolnjevanja prijav za posamezne razpise; pomoč pri razvoju kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti; obveščanje o možnostih za kandidaturo za razvojna sredstva; sprotno seznanjanje z možnimi novimi rešitvami bodisi pri gozdarjenju, kmetovanju, lovstvu, ribištvu, turizmu; prizadevanje za čistejše okolje in čisto vodo, kar je nedvomno pomembno tako za vsakega posameznega prebivalca kot tudi za kmetovanje in nenazadnje industrijo; možna je pomoč pri obnovi kulturno zaščitenih objektov in obstoječih objektov, ki so pomemben element kulturne krajine; razvoj turizma, prodor na mednarodni trg; možnost trženja pod skupno blagovno znamko; razvoj turizma, prodor na mednarodni trg; povezava z obstoječimi parki v Sloveniji, vključevanje v mednarodne organizacije parkov, svetovanja in izobraževanja slovenskih ter tujih strokovnjakov, izmenjavo izkušenj z drugimi parki, nastopi na različnih sejmih, predstavitve na strokovnih srečanjih doma in v Evropi itd. ( povezovanje z zavarovanimi območji Evrope: EUROPARC, Geen belt evropska zelena vez, Zveza naravnih parkov Avstrije, Območja Nature 2000 v Evropi, Interpretatorji narave v Sloveniji, Zveza naravovarstevnih nadzornikov Slovenije (

66 k PRILOGA 8: NEKATERA ORODJA PROMOCIJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO POSTERJI: Gorička krajina Hiša pod lipo Barvitost Redkost Kulturni spomeniki Izdelki Ljudje Pikastocvetna kukavica Veliki skovik

67 l E-RAZGLEDNICE: Krajina - mozaik Borovo gostüvanje v Šalamencih 2004 Goričke dobrote pogrinjek med vinogradi Rokodelski izdelki Kolednica: Friški, friški Vir: (

68 m BROŠURE: Življenjska okolja in njihovi prebivalci Domača obrt in dejavnosti (prva in zadnja stran) (prva in zadnja stran) Vir: Kaligarič (2003) Vir: Dešnik (2003)