ČE HREPENIŠ PO POPOTNIŠKI RAZISKAVI, NA(D) ZGORNJO POLSKAVO SE ODPRAVI

Transcription

1 OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA PODRUŢNICA ZGORNJA POLSKAVA ČE HREPENIŠ PO POPOTNIŠKI RAZISKAVI, NA(D) ZGORNJO POLSKAVO SE ODPRAVI Zgornja Polskava, januar 2011

2 Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podruţnica Zgornja Polskava Ingoličeva ulica Zgornja Polskava Telefon: E pošta: zg.polskava-osaisp@guest.arnes.si Naslov turistične naloge: ČE HREPENIŠ PO POPOTNIŠKI RAZISKAVI, NA(D) ZGORNJO POLSKAVO SE ODPRAVI Avtorji turistične naloge: Karin Rajh (4. b), Lucija Ţilavec (4. b), Jure Horvat (4. b), Maruša Mesarič (5. b), Lucija Ana Kovačič (5. b), Lucija Ţlegel (5.b), Manuela Ines Timošek (5. b), Mateja Horvat (5. b), Anja Hodnik (5. b), Špela Dvoršak (5. b), Alen čelan (5.b) Mentorici: Damjana Dornik Tibaut, prof. RP Mira Balaţic, prof. RP Slika na naslovnici: Zgornja Polskava (vir: Slavko Osebik))

3 Kazalo 1. UVOD Predstavitev izbrane teme in strukture naloge Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge Opredelitev virov, uporabljenih v raziskavi Motivi za izbiro teme RAZISKOVALNI DEL Vsebinska izhodišča turistične naloge Raziskava in njen potek Rezultati raziskave Anketa ZGORNJA POLSKAVA IN OKOLIŠKI KRAJI ZGORNJA POLSKAVA BUKOVEC OGLJENŠAK KOČNO GABERNIK KALŠE Turistično društvo Zgornja Polskava OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA Predstavitev naše ideje za turistični proizvod Umestitev ideje v sedanji prostor in čas Predstavitev načrta izvedbe SKLEPNI DEL Literatura in viri... 29

4 Zahvala Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku te turistične naloge. Posebna zahvala pa je namenjena - gospodu Slavku Osebiku, ki nam je olajšal pisanje z informacijami o zgodovine Zgornje Polskave in okoliških krajih, - gospe Mariji Markič, pobudnici ustanovitve turističnega društva na Zgornji Polskavi, - gospe Manici Kramberger, predsednici turističnega društva Viničar, ki vzdrţuje sodelovanje med šolo in turističnim društvom, - gospodu Antonu Koropcu in gospe Patriciji Brdelak, za veliko zanimivih informacij o naših krajih in sodelovanje v intervjuju. Zahvala gre tudi našima mentoricama, ki sta nas vodili in vzpodbujali pri delu. Avtorji turistične naloge

5 POVZETEK Zgornja Polskava, je kraj mnogih popotniških poti, ki se vijejo iz vznoţja, po obronkih Pohorja do okoliških krajev nad Zgornjo Polskavo. Mnogi ljudje te lepote ne poznajo. Sem namreč ne zaide veliko turistov. Zaradi tega smo se odločili, da raziščemo moţnosti turizma, ki bi ga lahko razvijali na Zgornji Polskavi in okoliških krajih. Kot rezultat raziskovalne naloge, smo izdelali zloţenko z načrtom turistične poti, v kateri predstavljamo Zgornjo Polskavo in njeno okolico. Ţelimo si, da bi na tak način pritegnili veliko turistov, ki bi se radi vračali in priporočali kraj drugim. Po analizi ankete, smo ugotovili, da je okolica Zgornje Polskave precej nepoznana. Lotili smo se raziskave vseh okoliških krajev Zgornje Polskave in naredili načrt turistične poti. Izbirali smo tiste dejavnosti, ki bi bile za turiste zanimive, aktivne, izobraţevalne, sproščujoče. Turist bi tako preţivel nepozaben dan v naši druţbi. V veliko veselje nam je, da se je v kraju ustanovilo turistično društvo, s katerim odlično sodelujemo in izmenjujemo ideje. Otroci in krajani smo se povezali, ker imamo radi naš kraj in si ţelimo, da dihamo z njim. KLJUČNE BESEDE: Zgornja Polskava, Bukovec, Ogljenšak, Kočno, Gabernik, Kalše, turistična ponudba, turistični program ABSTRACT Zgornja Polskava is a place of numerous holiday routes which wind from foothills, onto the slopes of Pohorje and to the surrounding places above Zgornja Polskava. Many people do not know the beauty of these places as very little tourists come here. For this reason, we decided to explore the possible tourism offer that could be developed in Zgornja Polskava and the surrounding places. The result of our research was a brochure with the tourist route map of Zgornja Polskava and its surroundings. By this means we hope to attract many tourists who would love to come back and recommend our place to the others. The analysis of the survey showed that the surroundings of Zgornja Polskava is rather unknown to people, therefore, we investigated all surrounding places of Zgornja Polskava and drew the tourist route map. We chose the activities which would be interesting, active, educational and relaxing for the tourists, so they could spend an unforgettable day in our company. We are glad that tourist association, with which we cooperate very well and exchange our ideas, was founded. We, children, linked up with the inhabitants because we like our place and we wish to be part of it. KEY WORDS: Zgornja Polskava, Bukovec, Ogljenšak, Kočno, Gabernik, Kalše, tourism offer, tourism programme stran 5

6 1. UVOD 1.1 Predstavitev izbrane teme in strukture naloge Zgornja Polskava je vas ob regionalni cesti Maribor- Slovenska Bistrica. Ob prihodu v njeno središče se na levi pogled ustavlja na gričih pokritih z vinogradi, na desni v daljavi se vidi zgornjepolskavski baročni dvorec, oz. ostanki le tega. Če iz glavne ceste zavijete levo proti Pohorju, vas ovinkasta cesta pelje med vinogradi in gozdovi do krajev, od koder se vam ponuja čudovit pogled na Zgornjo Polskavo, okoliške kraje Bukovec, Ogljenšak, Kočno, Gabernik, Kalše, v daljavi pa na Dravsko polje. Zgornjepolskavski okoliš vam ponuja kar nekaj odličnih kmečkih turizmov z dobro hrano in prijaznimi ljudmi. Kot turistu, ki si bo vzel čas, prišel zjutraj in odšel pozno popoldan, vam gotovo ne bo dolgčas. Domačini bi vas toplo sprejeli in popeljali skozi dan s skrbno pripravljenim turističnim programom in se trudili, da dan preţivite nepozabno. Učenci smo si pri pisanju te turistične naloge postavili vprašanje: Kaj turistu ponuditi, da bodo Zgornja Polskava in okoliški kraji še bolj privlačni? Po anketiranju naključnih mimoidočih smo ugotovili, da ljudje ne poznajo naših krajev. Ker ga sami poznamo, a vendar le ne dovolj, smo se odločili, da smo vso energijo in voljo usmerimo v raziskavo naših krajev. Pripravili smo turistični produkt- zloţenko, v kateri je opisan program za turista. V njej najdemo različne dejavnosti in oglede, ki so moţni v naših krajih. 1.2 Uporabljene metodologije pri izdelavi raziskovalne naloge Brskali smo po različni literaturi in internetnih straneh in iskali podatke o Zgornji Polskavi in okoliških krajih. Diskutirali smo o dosedanji ponudbi in iskali nove ideje in rešitve. Srečali smo se s posamezniki, ki veliko vedo o tem področju in so dejavni pri uresničevanju turistične ponudbe našega kraja. Sodelovali smo pri nastanku novega turističnega društva na Zgornji Polskavi. Med mimoidočimi iz sosednjega večjega kraja smo izvedli anketo o poznavanju Zgornje Polskave in njene okolice. Izdelovali smo plakate. Obiskali smo kraje, ki so predmet raziskave, si ogledali znamenitosti in se pogovarjali z domačini. Nekaj pogovorov smo posneli s kamero. stran 6

7 1.3 Opredelitev virov, uporabljenih v raziskavi V knjiţnici obstaja nekaj literature o našem kraju, podatke smo našli tudi na internetnih straneh. Veliko koristnih informacij nam je posredoval gospod Slavko Osebik, domačin. Pogovarjali smo se tudi z gospo Marijo Markič, pobudnico za ustanovitev turističnega društva na Zgornji Polskavi. Intervju smo izvedli z gospodom Antonom Koropcem in gospo Patricijo Brdelak, ki sta nam predstavila svoja kraja nekoč in danes. Intervju smo posneli s kamero. 1.4 Motivi za izbiro teme Z našo turistično nalogo smo ţeleli: Ugotoviti, koliko ljudje poznajo Zgornjo Polskavo ter okoliške kraje. Ugotoviti, kakšna je dejanska turistična ponudba v teh krajih. Poiskati čim več novih dejavnosti, s katerimi bi popestrili dosedanjo turistično ponudbo. Izdelano zloţenko predstaviti širši javnosti. Navdušiti turiste, da obiščejo naše kraje ter da odidejo zadovoljni. stran 7

8 2. RAZISKOVALNI DEL 2.1 Vsebinska izhodišča turistične naloge Med mimoidočimi smo v večjem sosednjem kraju Slovenski Bistrici izvedli anketo. Zanimalo nas, koliko ljudi pozna Zgornjo Polskavo in njeno okolico, kateri kraji so najbolj obiskani, namen obiska, kaj jim je bilo v kraju všeč in kaj ne. Ugotovili smo, da ljudje premalo poznajo Zgornjo Polskavo in kraje nad njo, zato se odločimo raziskati, kako bi pripomogli k izboljšanju prepoznavnosti naših krajev. Poveţemo se z novonastalim turističnim društvom na Zgornji Polskavi. Ugotavljamo, diskutiramo, iščemo nove ideje o razširjeni turistični ponudbi naših krajev. Izdelamo plakate, na katerih je razvidno, kaj posamezni kraji ponujajo. Izdelamo zloţenko, v kateri opišemo turistični program. 2.2 Raziskava in njen potek Zanimalo nas je, koliko ljudje poznajo Zgornjo Polskavo in okoliške kraje. V ta namen smo izvedli anketo z mimoidočimi v kraju Slovenska Bistrica. Obiskali smo gospoda Slavka Osebika, domačina, ki nam je posredoval veliko koristnih informacij o naših krajih. Sestali smo se z gospo Marijo Markič, pobudnico novonastalega turističnega društva na Zgornji Polskavi. Izmenjali smo si ideje in ţelje za prihodnost. Skupaj smo se dogovorili, kaj bi lahko vključili v nove dejavnosti, v turistično ponudbo naših krajev. Dogovorili smo se, da bi naredili zloţenko, na kateri bi bil zapisan turistični program oz. vse dejavnosti, ki bi jih turisti lahko obiskali. S to zloţenko bi se lahko predstavljalo samo turistično društvo na Zgornji Polskavi, lahko bi ga predstavljali učenci naše šole ali krajani ob različnih priloţnostih (prireditve, sejmi, ). Zloţenke bi lahko pošiljali v slovenske šole in vrtce, turistična društva in tja, kjer so interesi za kakovostno preţivetje časa v naravi. 2.3 Rezultati raziskave Anketa Z anketo smo ţeleli ugotoviti, koliko ljudje poznajo Zgornjo Polskavo in okoliške kraje (Gabernik, Kočno, Bukovec, Ogljenšak, Kalše). Zanimalo nas je, kakšen je bil namen obiska v teh krajih, kaj jim je bilo v kraju všeč in kaj bi spremenili. Pri odgovarjanju je sodelovalo 117 mimoidočih. stran 8

9 Anketna vprašanja Postavili smo 7 anketnih vprašanj: 1. Ali ste že bili na Zgornji Polskavi oziroma v krajih nad Zgornjo Polskavo? 2. Zakaj ne? 3. Če bi vam kdo ponudil zloženko s turistično ponudbo, ali bi vas kdo povabil na Zgornjo Polskavo, bi jo obiskali? 4. Katere kraje ste obiskali? 5. S kakšnim namenom ste obiskali ta kraj? 6. Kaj vam je bilo v kraju, ki ste ga obiskali všeč? 7. Kaj vam v kraju ni bilo všeč, kaj bi spremenili, dodali? Predlagajte. Rezultati ankete 1. Ali ste že bili na Zgornji Polskavi oziroma v krajih nad Zgornjo Polskavo? Naključni anketiranci so v velikem deleţu ţe bili na Zgornji Polskavi ali okoliških krajih. f f % DA NE SKUPAJ Preglednica 1: Obiskanost Zgornje Polskave in okolice. stran 9

10 2. Zakaj niste še nikoli obiskali Zgornje Polskave? Razloge za nepoznavanje in neobiskanost Zgornje Polskave anketiranci pripisujejo razlogu, da preprosto niso iz teh krajev in jih zato ne poznajo. Takih je kar tri četrtine. Nekaj je takih, ki se zgolj vozijo skozi in prav toliko takih, ki pravijo, da jih ni pritegnila. f f % Ni me pritegnila 3 14 Samo peljal sem se skozi 3 14 Nisem iz teh krajev 9 40 Ne poznam 7 32 Skupaj Preglednica 2: Razlogi za nepoznavanje Zgornje Polskave in njene okolice. stran 10

11 3. Če bi vam ponudili zloženko s turistično ponudbo, ali bi vas kdo povabil na Zgornjo Polskavo, bi jo obiskali? Velika večina anketirancev je potrdila naša pričakovanja in sicer pravijo, da bi Zgornjo Polskavo in njeno okolico zagotovo obiskali, če bi dobili v roke zloţenko s turistično ponudbo. f f % DA NE 5 9 SKUPAJ Preglednica 3: Obiskanost Zgornje Polskave in okolice v primeru dobljene zloţenke. stran 11

12 4. Katere kraje ste obiskali? Pred samo izvedbo ankete smo pričakovali, da bo največ anketirancev povedalo, da poznajo Kočno, saj gre za vas z nagradami na drţavnem nivoju. Naša pričakovanja so se ob analizi ankete izkazala za umestna, vendar obiskanost Bukovca prav tako ni zanemarljiva, saj je skoraj tako obiskan kraj, kot Kočno. f f % Kočno Gabernik Kalše 4 6 Bukovec Zgornja Polskava 6 9 Ogljenšak 2 3 Klopce 1 1 Pokoše 2 3 SKUPAJ Preglednica 4: Obiskanost krajev. stran 12

13 5. S kakšnim namenom ste obiskali ta kraj? Največ anketirancev, skorajda polovica je v naše kraje prišlo zaradi obiska. S po 16 odstotki pa je razlog poznavanja naših krajev rekreacija in kulinarika. f f % Kulinarika Rekreacija Obisk Drugo SKUPAJ stran 13

14 Preglednica 5: Namen obiska krajev, ki jih anketiranci ţe poznajo. 6. Kaj vam je bilo v kraju, ki ste ga obiskali všeč? Polovica anketirancev ugotavlja, da se jim je najbolj vtisnila v spomin narava, ki so jo doţiveli ob obisku kraja. Šestnajst odstotkom anketirancem so se vtisnili ljudje, prijaznost in domačnost, štirinajstim odstotkom pa urejenost kraja in sveţ zrak. f f % Narava, sveţ zrak Gostinska ponudba 3 4 Rekreacija 3 4 Ljudje Razgled 5 7 Grad, cerkev 3 4 Urejenost 5 14 Umirjenost 6 8 SKUPAJ Preglednica 6: Razlogi za ponoven obisk kraja. stran 14

15 7. Kaj vam v kraju ni bilo všeč? Kaj bi spremenili, dodali? Predlagajte. Da bi morale ceste biti bolj urejene, smo se pogovarjali ţe mi, učenci pred anketo. Rezultati ankete so potrdili naša pričakovanja, namreč polovica anketirancev meni, da je treba glede cest med Zgornjo Polskavo in ostalimi kraji nekaj narediti. Desetina anketirancev predlaga ureditev pločnika na Zgornji Polskavi, druga desetina predlaga ureditev divjih odlagališč in tretja desetina izraţa ţeljo po večji trgovski ponudbi, ki je res skorajda ni. f f % Ureditev pločnika 3 10 Več športne ponudbe 1 3 Ureditev cest Izgradnja kopališča 1 3 Ureditev kanalizacije 4 15 Ţelja po večji trgovski ponudbi 3 10 Ureditev divjih odlagališč 3 10 SKUPAJ Preglednica 7: Razlogi za grajo in kritiko glede urejenost kraja. stran 15

16 stran 16

17 3. ZGORNJA POLSKAVA IN OKOLIŠKI KRAJI 3. 1 ZGORNJA POLSKAVA Zgornja Polskava leţi pod vzhodnimi obronki Pohorja. Skoraj vsa je v ravnini Dravskega polja na nadmorski višini 295 m. Okoli osrednjega dela vasi se je kraj, posebej v zadnjem času, zelo razširil. Vzhodno od glavne ceste ga obdajajo polja, na dvigajočem se zahodnem svetu pa se razprostirajo sadovnjaki in vinogradi. Za turizem so pomembni gostinski objekti. Poleg znane gostilne Golob so v kraju še manjši lokali. Zelo dejavno je planinsko društvo Pohorje, ki je sredi vasi postavilo veliko turistično tablo. V kulturno umetniškem društvu (KUD) so znane ljudske pevke, igralska skupina, likovniki Društvo za telesno vzgojo (DTV) nastopa največ z nogometom. Kraj šteje pribliţno 2600 prebivalcev. Večina hodi na delo v bliţnje večje kraje, zlasti v Maribor in Slovensko Bistrico. V vasi ni kmetijske proizvodnje, je pa na obrobju kakšna večja ţivinorejsko usmerjena kmetija, tudi tovarna kokoši-nesnic in z njo povezan obrat za testenine. V obrtništvu so kovinske delavnice, livarstvo, kamnoseštvo Dovolj je storitvene dejavnosti: frizerstvo, šiviljstvo, avtomehanika, gostinstvo, trgovine Niţji predeli Zgornje Polskave so bili poseljeni ţe v prazgodovini, o čemer pričajo najdena kamnita sekira in gomile v soseščini. Prvič se ime Polskava omenja leta 1164 kot Pulzga, leta 1402 Ober Pulckaw, od leta 1850 pa Zgornja Polskava. V 18. stoletju so zgradili mogočno graščino, ki stoji v parku, vendar čaka na namembnost in obnovo. (Osebik, 2010). Znamenitosti v kraju: - potok Polskava od izvira do Zgornje Polskave (naravni spomenik), Slika 1: potok Polskava (Avtor: učenci) stran 17

18 - šolska lipa (zaščiteno drevo) Slika 2: Šolska lipa (Avtor: Slavko Osebik)»Leta 1825 jo je posadil prvi učitelj šole, gospod Simon Pernat. Učenci smo takrat posedali po izbočenih koreninah, se lovili okoli nje ter igrali v njeni senci. Včasih si je kateri, ker smo bili bosi, tudi ogulil kožo na izstopajočih koreninah. Na lipi so v duplih gnezdile sove. Ko smo dobili novo šolo, smo učenci zarajali okoli lipe«. (Osebik, 2010) - graščina (kulturni spomenik) Slika 3: ( Slika 4: Graščina (Avtor: Slavko Osebik) stran 18

19 Polskavski grad naj bi bil na temelju prejšnjih stavb pozidan v 16. stoletju. Večkrat je menjal lastnike. Leta 1635 so ga razdejali kmetje v uporu. Sedanjo stavbo so gradili leta Dietrichsteini. (povzeto po Slavku Osebiku). - grb zemljiških gospodov Dietrichsteinov - gabrov drevored pri graščini (spomenik oblikovane narave) Slika 5: Gabrov drevored (Avtor: Slavko Osebik) - značilne zaščitene hiše: pošta, bivša Hermanova hiša (Mariborska cesta 46), Ferkova hiša (Mariborska cesta 29) Slika 6 : Pošta (Avtor: Slavko Osebik) stran 19

20 Slika 7: bivša Hermanova hiša (Avtor: Slavko Osebik) - spominska plošča o ustanovitvi odbora Osvobodilne fronte leta 1944 na Petrovičevi hiši (Levarska ulica 3) - verski spomeniki: cerkev sv. Trojice, kapeli, kip sv. Joţefa pri glavnem mostu V cerkvi je baročna Holzingerjeva oprema. Zanimivo je, da je v Marijinem oltarju ţe tretja njena podoba, pač kakor se je menjala moda. Moški svetniki pa so vedno enaki. Na pokopališču ob cerkvi počivajo tudi gledališki reţiser Hinko Nučič in igralka Vika Podgorska ter pisatelj Anton Ingolič. Slika 8: cerkev sv. Trojice (Avtor: Slavko Osebik) 3. 2 BUKOVEC Naselje nad Zgornjo Polskavo, ki je dostopno po dveh poteh, ki so oddelita od regionalne ceste Slovenska Bistrica - Maribor. Njegovo jedro je na vrhu prisojne pohorske gorice Bukovec, drugi del vasi, s posameznimi domačijami pa je v bregu pod vrhom in v vznoţju omenjene gorice. V vasi je razvita predvsem ţivinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, ki omogoča prodajo zimskih jabolk ter pridelovanje domačega sadjevca in ţganja. stran 20

21 Kraj se prvič omenja 1428 leta. V 2. pol. 15. stol. je zrasel v kraju gradič, sedanja Faleţeva klet. Sredi nekdanjih vinogradov so zgradili v 2. pol. 18. stol. večjo kapelo Janeza Nepomuka. V kraju je spomeniško urejeno grobišče 30 talcev, ki so jih Nemci ustrelili 13. marca Blizu njega je zgradila polskavska lovska druţina v 2 pol. 60 let večji lovski dom. (Osebik, 2010) 3. 3 OGLJENŠAK Je naselje v dolini potoka Polskava in pobočjih. Na prisojni legi je nekaj vinogradov, sicer pa se kmetje ukvarjajo preteţno z ţivinorejo. Precej je nekmečkega prebivalstva, zaposlenega v večjih naseljih v bliţini. Ţaga na Polskavi ne obratuje več, pač pa še mlin in majhna kovačnica zreške tovarne. Mimo naselja pelje zaznamovana pot proti Šmartnemu na Pohorju. Najstarejši ohranjeni zapis je iz leta Njegovo ime kaţe na staro oglarstvo v bliţnjih gozdovih. Domačini imenujejo svoj kraj po nemškem nazivu Kohlberg. (Krajevni leksikon Slovenije, 1980) V kraju je znana gostilna Kalan, ki posluje ţe od leta Lokal se nahaja v lepem naravnem okolju, saj ga objemata dva potoka, veliko zelenja in neokrnjena narava. Gostilna nudi gostom domačo podpohorsko kuhinjo, mednarodno kuhinjo in vina iz vseh vinorodnih deţel Slovenije, poudarek pa je na Podravju. Za najmanjše goste imajo igralno zelenico in igrala ter pripravljajo otroške jedi. Skladno z letnim časom nudijo hrano, ki je za letni čas aktualna in seveda tudi zdrava. Njihov slogan je:»če ne veš kam, pridi v gostilno KALAN!«Se priporoča ekipa gostilne Kalan. ( ) 3. 4 KOČNO Kočno je čudovita majhna pohorska vasica sredi neokrnjene narave. Šteje pribliţno 20 domačij s 85 prebivalci. Leţi na vzhodni strani Pohorja na okoli 500 metrih nadmorske višine na juţni strani reke Polskave. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, največ s poljedelstvom, z ţivinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Vas je pravi etnološki muzej na prostem. Po vasi je razstavljeno staro kmečko orodje, stroji in pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali na kmetijah v Kočnem in okolici. stran 21

22 Slika 9: Kmečka izba (Avtor: učenci) Številno orodje in peč je na ogled v pohorski domačiji. Nekoč so bile kovačije na večjih pohorskih domačijah, kovači pa so izdelovali orodje, ţeblje, popravljali in izdelovali vozove ter podkovali konje. Slika 10: Pohorska kovačija (Avtor: učenci) Slika 11: Kovaška peč (Avtor: učenci) Člani turističnega društva so v bliţini Kočna sredi gozda odprli Zajčjo pot. To je pot, namenjena sprehodom po gozdu. Na poti so razstavljene lesene skulpture gozdnih ţivali. stran 22

23 Slika 12: Pot k Zajčji poti (Avtor: učenci) Nad vasjo so ostanki gromberškega gradu. Ta je bil prvič omenjen leta 1142, poznali pa so ga ţe v 10. stoletju. Zaradi svoje lokacije je bil teţko dostopen za sovraţnike. Tako je uspešno preţivel napade Turkov, v 17. stoletju pa so ga uničili v kmečkih uporih in ga nikoli več niso obnovili. Danes je ohranjenega le še nekaj zidovja. Kljub temu pa je čudovita razgledna točka na ravnino Dravskega polja. Slika 13 : Razvalina gromberšega gradu Leta 1988 je bila vas nagrajena s turističnim nagljem, leta 1989 z zlato vrtnico in leta 1993 s priznanjem za lepo urejen kraj. Leta 2006 je prejela priznanje za najlepšo slovensko vas. ( stran 23

24 3. 5 GABERNIK Je naselje na slemenu in pobočju vzhodnega Pohorja zahodno od Zgornje Polskave. Hiše, med njimi je še nekaj lesenih in kritih s slamo, stoje posamič med vinogradi in sadovnjaki. Vinogradništvo nazaduje in zaostaja za sadjarstvom, ki prideluje boljše vrste jabolk in hrušk. (Krajevni leksikon Slovenije, 1980) 3. 6 KALŠE Je pohorsko naselje v hribovitem svetu med Šentovskim potokom in potokom Polskavo. Poleg gozdarstva je poglavitna kmetijska panoga tudi ţivinoreja. Mimo Kalš pelje stara, sedaj precej opuščena planinska pot z Zgornje Polskave na Šmartno. Kmet Zgornji Grombrţan ima v kolarnici vzidano ploščo Krištofa Pragerja iz leta Ta izvira iz bliţnjega, sedaj opustelega gromberškega gradu. Njen vogal, kjer je prvi del letnice je odbit, vidi pa se njena druga polovica in napis na spodjem robu plošče. (Krajevni leksikon Slovenije, 1980) 3. 7 Turistično društvo Zgornja Polskava Urejenost naselja, naravne in kulturno zgodovinske danosti in naravna okolica, so skupino krajanov spodbudile k zamisli o ustanovitvi turističnega društva. Turistično društvo Viničar je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru, dne Na zboru je bilo prisotnih 65 gostov. Pozdravit nas je prišla tudi vodja podruţnične šole Zg. Polskava, gospa Irena Novak in mentorica turističnega kroţka na šoli. Celoten program so z glasbenimi točkami popestrili učenci šole. Med gosti so bili tudi predsedniki društev in gospod Marjan Babič, ki je eden izmed največjih zbirateljev starih šivalnih strojev v Evropi. Med člane se je vpisalo 53 krajanov. Člani društva pod vodstvom predsednice Manice Kramberger, bomo aktivni v turizmu, v urejanju okolja in na ostalih področjih po vsej Sloveniji. Prav tako si bomo prizadevali svojemu kraju vgraditi nove oblike dejavnosti (razne sekcije, delavnice ), kar bo za prepoznavnost našega kraja velikega pomena. Naša ţelja je tudi, da se oblikuje komisija, ki bi spodbujala k ustanovitvi turističnih podmladkov. Ker na šoli ţe deluje tako imenovani turistični kroţek, je naš namen, da se z njimi poveţemo. Ni treba velikih idej, potrebnih je veliko drobnih idej in malo prostega časa, pa se bomo vsi dobro počutili na naši Zgornji Polskavi. V društvu si ţelimo, da bi prav z mladimi ohranjali bogato kulturno izročilo naših krajev. (Zapisala predsednica turističnega društva Viničar Manica Kramberger) stran 24

25 4. OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA 4.1 Predstavitev naše ideje za turistični proizvod Po premišljevanju, debatiranju ter v sodelovanju s turističnim društvo Viničar, smo se odločili, da naš turistični proizvod usmerimo v širitev turistične ponudbe in izdelavo zloţenke, na kateri bo zapisan turistični program z dejavnostmi, ki jih nudijo naši kraji. Zamislili smo si ponudbo, ki bi vključevala ţe obstoječe dejavnosti in dejavnosti, ki bi jih krajani s povezavo s turističnim društvom in krajevno skupnostjo lahko ponudili turistom. NAŠE TURISTIČNO VODENJE PO ZGORNJI POLSKAVI IN NJENI OKOLICI Kot turistični vodiči prevzamemo pri turistično-informativni tabli v središču vasi skupino izletnikov. Na kratko povemo nekaj zanimivosti o Zgornji Polskavi in zapojemo pesem o krajih, ki smo jo sestavili učenci v turističnem kroţku. Vas se je razvila na kriţišču poti in potoka, ki tu izstopa iz pohorskih grap v ravnino Dravskega polja. Današnje ime Polskava je nastalo iz imena Pulzga, kar po izsledkih jezikoslovcev in zgodovinarja prof. dr. Joţeta Koropca, našega rojaka, pomeni, v jeziku Slovencev po naselitvi, počasi tekočo vodo. Prehod glavne, nekoč cesarske ceste Dunaj Trst preko potoka omogoča tromostovje, ob njem pa je kip sv. Joţefa in s tem se lahko primerjamo z Ljubljanskim tromostovjem in Prešernovim spomenikom. Tudi z imenom Maribor smo povezani, saj je v zvezi z njegovo prvo omembo leta 1164 zapisano ime Riherja I. Polskavskega (Richer de Pulzga). Z mostu se nudi obiskovalcem pogled na domala tristo let star baročni grad, ki ga obdaja park z gabrovim drevoredom. Zdaj se trudijo z obnovo in primerno namembnostjo tega bisera. Proti Slovenski Bistrici je streljaj iz vasi ob cesti ostanek sohe sv. Antona v spomin na spopad domačinov, ki so tu pred dvesto leti potolkli nasilne Francoze. (Osebik, 2010) V centru Zgornje Polskave si ogledamo značilne arhitekture zdaj zaščitenih vaških hiš (pošta, bivša Hermanova hiša (Mariborska cesta 46), Ferkova hiša (Mariborska cesta 29). Na poti proti Bukovcu, zavijemo iz regionalne ceste desno, na Levarje, odmaknjen del Zgornje Polskave. Tam lahko vidimo cerkev iz leta V njej je baročna Holzingerjeva oprema. Zanimivo je, da je v Marijinem oltarju ţe tretja njena podoba, pač kakor se je menjala moda. Moški svetniki pa so vedno enaki. Na pokopališču ob cerkvi počivajo (poleg grofov in podloţnikov, bogatih in revnih), tudi gledališki reţiser Hinko Nučič in igralka Vika Podgorska ter pisatelj Anton Ingolič. V bliţini cerkve je nekdanja šola, pred njo pa rase lipa iz leta stran 25

26 Če se obiskovalci čudijo odmaknjenosti cerkve in šole od središča kraja, jim pojasnimo, da so v času gradnje cerkve bili v okolici skoraj sami luteranski zemljiški gospodje, ta zemlja pa je bila last rimskih katolikov. Na poti do vinorodnega Bukovca, polskavskega Triglava, si ogledamo spomenik padlim borcem. Sledi polurni počitek, kjer se lahko okrepčamo v gostišču Golob ali v Lovskem domu Zgornja Polskava, kjer si lahko ogledamo občasne razstave ţivali. Za gostiščem Golob pokaţemo gozd Gaj, kjer so Nemci pred koncem II. svetovne vojne ustrelili petindvajset talcev. Na nasprotni strani ceste pa pravimo kraju ob gozdu Gavge. Tam so pred tristo leti obešali obsojence. (Osebik, 2010) Na vrhu Bukovca se ustavimo ob obnovljeni kapeli, od koder je lep razgled po zgornjepolskavskem svetu in dalje po Dravskem polju, kjer pogled proti vzhodu obrobljajo Slovenske gorice, proti jugu Haloze z Bočem in lepo se vidi cesta proti Slovenski Bistrici. Pred sedemsto leti so na tej cesti poţrle kobilice jezdeca s konjem vred. (Osebik, 2010) Streljaj vstran se nahaja obnovljeno nogometno igrišče. Po dogovoru nadaljujemo pot ali pa se za kratek čas prepustimo športnim radoţivostim. Na pohorski višini pa moli proti nebu zadnji ostanek mogočnega gromberškega gradu iz desetega stoletja. Po razdejanju v II. kmečkem uporu leta 635 so ga lastniki prepustili propadu. Ob vznoţju bukovških vinogradov so se sredi 19. stoletja zbirali pri odvetniku Dominkušu mariborski zavedni Slovenci in tu je dobil nemški Marburg v pesmi Maribor slovensko ime. (Osebik, 2010) Od tu vodi pot po hribu navzdol in nas pripelje do Ogljenšaka. Tukaj si ogledamo mlin in majhno kovačnico zreške tovarne. Po ogledu se podamo na okrepčilo v znano gostišče Kalan, kjer nam imenitno postreţejo. Nadaljujemo pot proti kraju Kočno. Ob cesti nas pozdravi razstava starega orodja. Le ta nas spremlja skozi ves kraj. Poudarimo, da je bil kraj proglašen za najlepšo slovensko vas. Pribliţno kilometer od centra vasi si ogledamo ostanke gradu Gromberg ter povemo nekaj o njegovi zgodovini. Domačini so na koncu vasi uredili Zajčkovo pot skozi gozd. Po tej poti se spuščamo do Gabernika, do turistične kmetije Goričan. Kmetija je znana po tem, da v goste sprejema zaključene druţbe, ki jih popelje v svet kulinaričnih presenečenj. Izbrane jedi gospodinja pripravlja iz sestavin, pridelanih na kmetiji. Kulinarično dogodivščino lahko zaključite s kruhom in slastno pohorsko gibanico, ki ju gospodinja speče v krušni peči. Ob dobri hrani prija tudi ţlahtna kapljica, ki jo gostitelji pridelajo v svojih vinogradih in donegujejo v 270 let stari vinski kleti. Od tam poiščemo smer Kalše in omenimo, da Kalše spadajo v krajevno skupnost Zgornja Polskava ter povemo nekaj njegovih značilnosti. stran 26

27 Po pohorskih dobrotah se počasi vračamo proti izhodiščni točki. 4.2 Umestitev ideje v sedanji prostor in čas Po besedah predsednice turističnega društva bi naše kraje obiskalo več turistov, če bi mi poskrbeli za promocijo in organizirane dejavnosti, vodene oglede, reklamni material. To pomeni, da bi se turisti (tudi skupine šolskih otrok, dijakov, delovnih kolektivov) najavili in turistično društvo, ob pomoči učencev (podmladka), bi skupine vodile po krajih in jim predstavile zgodovino krajev, znamenitosti, razstave, zanimive poti in ţe obstoječe dejavnosti. 4.3 Predstavitev načrta izvedbe Zadali smo si nalogo: idejo predstaviti Občinski turistični zvezi izdelati zloţenke s turističnim programom zloţenke predstavljati, deliti na šolskih prireditvah, bazarju, govorilnih urah, roditeljskih sestankih zloţenke dostaviti tudi na TIC v Slovenski Bistrici naš program in zloţenko objaviti na šolski spletni strani pomagati turističnemu društvu pri izvajanju turističnega programa stran 27

28 5. SKLEPNI DEL Priloţnost, kako naš kraj in njegovo okolico predstaviti širši Sloveniji in širom nje, smo zagrabili s tem, ko smo se oktobra prijavili na festival Turizmu pomaga lastna glava. Prijavljeni četrto- in petošolci, učenci raziskovalnega kroţka, smo smelo zakorakali novim izzivom, poznanstvom naproti. Z veseljem smo raziskovali po spletu in literaturi, med starejšimi krajani in tako pridobili veliko izkušenj, znanja, poznanstev in navsezadnje povezanosti med seboj na poti k skupnemu cilju predstaviti naš kraj. V tem času je z nami navezala stik predsednica letos ustanovljenega turističnega društva. Udeleţili smo se ustanovnega zbora, nastopili in hkrati predstavili naše delo pri pripravi raziskovalne naloge. Veseli smo dogovora o nadaljnjem sodelovanju, saj to pomeni, da se bomo v kraju povezovali otroci in odrasli. Prisluhnili bomo drug drugemu, si pomagali in stremeli k skupnemu cilju varovati naš kraj, skrbeti zanj in ga urejati, da bo privlačen, predvsem nam prebivalcem in tudi obiskovalcem. Namreč nalogo smo zasnovali tako, da bomo naš kraj predstavljali, ga trţili, vodili obiskovalce in turiste po načrtovani turistični poti. Naš turistični program je namenjen prav temu- povabiti čim več ljudi, jim ponuditi čim več in potešiti ţeljo po sprostitvi. Ţelimo si, da bi turisti poznali ta kraj kot enega lepših na Štajerskem, če ţe ne najlepšega v severovzhodni Sloveniji. In tako bi lahko lepo besedo o zgornjepolskavskih krajih ponesli preko pohorskih gričev širom po Sloveniji. stran 28

29 Literatura in viri Curk J. (1968). Ozemlje Slovenjebistriške občine Zbornik občine Slovenska Bistrica - Svet med Halozami in Pohorjem (1983) Radanovič S. (1996) Podravje, Maribor Ptuj, A-Ţ Krajevni leksikon Slovenije, IV. knjiga, Podravje in Pomurje, (1980) Sinič B. (2006). Zdaj je najlepše- Kočno! Bistriška Panorama,11, str. 7 Brdelak P. (2007).Nova zloţenka»kočno najlepša slovenska vas«.bistriška Panorama 3, str stran 29