Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

Transcription

1 111/ okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami Urška Košenina Slovenija je ena izmed petih najbolj zelenih držav sveta, kar je bilo v naši deželi preveč prezrto. Ljubljana je prejela nagrado za najbolj zeleno prestolnico Evrope v letu 2016, kar bo konec septembra v glavno mesto prineslo še gostovanje dvodnevnega mednarodnega dogodka najbolje ocenjenih zelenih destinacij sveta. Z»Zeleno shemo slovenskega turizma«, ki meri uspešnost na področju uvajanja zelenih storitev in produktov, letos je vanjo vključenih 12 destinacij z znakom Slovenia Green Destination in 10 ponudnikov namestitev, se zdi, da je slovenski turizem končno zaplul v zelene vode. O prednostih in zmedi na področju zelenih znakov, o birokratskih ovirah na poti, o preskromnih finančnih spodbudah s strani države, o zelenih paketih, ki jih ponujajo, o turistih in o zeleni prihodnosti države, so spregovorili imetniki znaka Slovenia Green. Imetnikom zelenega znaka smo postavili naslednja vprašanja: Ste nosilec znaka Slovenia Green 1. Accommodation / Slovenia Green Destination Silver / Slovenia Green Destination Bronze. Katere zelene pakete ponujate in kaj dajejo gostu? Kako zeleni znak vpliva na število prenočitev in kateri turisti to zaznavajo kot dodatno privlačnost? Kakšen je vaš ekološki management, dajete večji poudarek zelenemu 2. doživljanju Posestvo Trnulja, Urša Kunz, vodja posestva: Pri nas je celotna ponudba trajnostna in 1. zelena. Ni odstopanj, ker je to standard, ki ga zahteva veriga Die Biohotels, katere član smo. Seveda je to tudi naš način življenja in dela. Goste skušamo vzpodbujati k temu, da stremijo k varstvu okolja, varčni uporabi (obnovljive) energije, zdravemu načinu življenja itd. Večina gostov, ki pridejo k nam, je že okoljsko turistov ali odgovornemu ravnanju navznoter (odpadki, učinkovita raba energije itd.)? Kako vidite konkretizacijo razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in zakaj se 3. večina ponudnikov še ne odloča za ta prehod? Kakšne spodbude s strani države bi si še želeli? Mestni gozd, Celje ozaveščenih. Slovenski zeleni znak na goste do sedaj še nima toliko vpliva, kot bi si želeli. Trajnostna ekološka ponudba je privlačna za tuje goste predvsem z nemško govorečega področja. Naš ekološki management je osredotočen 2. tako na goste kot navznoter. Oboje skušamo povezovati. Dober primer je ločevanje odpadkov. Večina naših gostov ločuje odpadke doma in jim posebej ne razlagamo, kako se to dela. Gostje iz držav, kjer ekologija še ne igra pomembne vloge, me včasih presenečeno gledajo, ko jim razložim, kako naj ločujejo odpadke. Velikokrat moramo sami sortirati za njimi. Če takšnega gosta naučimo to, da loči papir in steklo od ostalih odpadkov, je to uspeh. Ekološka miselnost v ljudeh ne zraste čez noč, potreben je počasen in pozitiven pristop, da tega ne čutijo kot breme.

2 Urša Kunz Menim, da se pristojne institucije zavedajo, da je trajnostni turizem slovenska 3. priložnost. Manjka nam morda vzvod, s katerim bi lahko več ponudnikov pripravili do tega, da bi se odločili za trajnostno ponudbo. Če želimo k nam privabiti zelene turiste, ne moremo biti polovičarji ponudnik mora biti v vseh pogledih ekološki, tudi npr. v kulinariki. Res je, da se tu in tam pojavljajo ponudniki, ki imajo v svojem meniju nekaj ekološkega. Žal razen pri nas na Trnulji še nisem slišala, da bi imel kdo vso ponudbo hrane in pijače v restavraciji 100 % ekološko certificirano in lokalno pridelano. To ni enostavno, a se je vredno potruditi. Država bi lahko veliko naredila že z zmanjšanjem birokracije in izboljšanjem delovanja trga dela, kar ni le ekološki problem. Hotel Jožef, Gregor Novaković, vodja hotela: Smo lastniki certifikata EU Ecolabel, ki 1. jasno določa kriterije, ki jih mora v celoti izpolniti turistični ponudnik. Kriteriji se v prvi vrsti nanašajo na varčevanje z energijo. Stavba, v kateri se izvaja turistična storitev mora biti energijsko učinkovita. Sledi pomemben del varčevanja z vodo, način uravnavanja pretoka vode v objektu, pravilnega odvajanja odpadne vode itd. Pomemben je tudi segment pravilnega ločevanja odpadkov, tako gostov kot nas. Velik pomen dajemo ozaveščanju gostov o pomembnosti t.i. ekološkega obnašanja. Glede na to, da smo znak pridobili nedavno, še ne moremo govoriti o kon- kretnih številkah. Verjamemo pa, da Posestvo Trnulja (levo), ekološko grajeni in opremljeni apartmaji. Pr' Gavedarjo Sobe z Zgodbo (desno) zajtrk sestavljen iz izdelkov lokalne pridelave z ekološkimi certifikati. foto: Boštjan Berglez Gregor Novaković bodo gostje»zeleno usmeritev«prepoznali in nas bodo nagradili še z večjim obiskom. Pridobljeni certifikat je namenjen predvsem nam, turističnim ponudnikom, ki 2. bomo s tem, da se bomo držali dogovorjenih pravil, naredili korak k ohranjanju čistega okolja. Po drugi strani je certifikat tudi spodbuda za naše goste, da lahko dodajo delček k zavedanju, kako moramo ravnati v okolju. Menim, da zavedanje o tem v naši državi 3. iz leta v leto bolj raste, kar dokazujejo različni»zeleni«certifikati, ki jih podjetja ali destinacije pridobivajo. Vsekakor je velika spodbuda vsem nam mesto Ljubljana, ki je v letošnjem letu zelena prestolnica Evrope. Naloga države je, da ustvari okolje (finančne spodbude, manj birokracije, nudenje strokovne pomoči itd.), v katerem bomo imeli turistični ponudniki interes, da svoje poslovanje usmerimo v t.i.»zeleni turizem«. Pr' Gavedarjo Sobe z Zgodbo, Martina Gregori: Posebnih "zelenih" paketov svojim gostom 1. še ne ponujamo, saj smo certifikat Travelife Gold pridobili šele pred kratkim. Našim gostom ponujamo sobe, ki so opremljene z naravnimi materiali. Ti dobro vplivajo na njihovo počutje. Pohištvo v sobah je izdelano iz masivnega macesnovega lesa in obdelano z naravnimi materiali (oljeno in voskano). Lesena tla so masivna in voskana, uporabljeni so apneni ometi. Stene so prebarvane z apneno barvo brez škodljivih primesi, ki uravnava vlažnost prostora in skrbi za zdravo mikroklimo. Martina Gregori Posteljnina, brisače in vzmetnice so certificirane z eko certifikatom. Kozmetika, ki je na voljo gostom, nosi certifikat EcoCert. V sobah so na voljo toaletni papir in robčki, narejeni iz recikliranih tetrapakov. Gostje lahko svoj dan začnejo z zdravim zajtrkom, ki je sestavljen iz izdelkov lokalne pridelave z ekološkimi certifikati. Kako zeleni znak vpliva na število nočitev, težko komentiramo, ker imam znak zgolj nekaj mesecev. Gostje, ki pridejo k nam, predvsem nemški, avstrijski in gostje iz Beneluxa, vidijo naš certifikat kot dodatno ponudbo k že unikatni turistični ponudbi. Verjamemo, da bo v prihodnje vedno več gostov, ki bodo želeli svoj dopust preživeti trajnostno ter prispevati k varovanju okolja in širše družbe. Certifikat je zagotovo prednost, ki bo pretehtala pri odločitvi za ponudnika namestitve v kraju. Za pridobitev certifikata za trajnostni 2. turizem Travelife Gold je potrebno oboje: komunikacija z gosti glede lastnosti znaka in pogled navznoter, kjer je potrebno urediti procese poslovanja skladno s trajnostnimi koncepti. Gostom poskušamo predstaviti primerno ločevanje odpadkov, jih podučiti, kako lahko doprinesejo k manjši porabi elektrike, vode ter jih osvestiti, kako lahko med svojim dopustom pozitivno vplivajo na lokalno družbo in okolje. Notranji ekološki management obsega ločevanje odpadkov, uporabo naravnih materialov pri gradnji in učinkovito rabo energije. Naša posebnost je, da za ogrevanje uporabljamo tudi odpadno toploto iz proizvodnje medicinskih gob, s katero se ukvarjamo na kmetiji. Uporabljamo le ekološka čistilna sredstva, alkoholni kis, sodo bikarbono in podobno. Stremimo k temu, da imajo vsi izdelki, ki jih kupujemo, ekološki certifikat ali vsaj možnost reciklaže. Menim, da smo na pravi poti k razvoju 3. trajnostnega turizma. Še vedno veliko ponudnikov spremembe vidi kot nepotrebno obremenitev, sploh če je njihovo poslovanje solidno, ter prehoda v trajnostno smer ne vidijo kot priložnost, ki bo njim in destinaciji tudi dolgoročno omogočala preživetje. Poleg tega je pridobitev in usmeritev v trajnostno smer dolg in zapleten proces, ki so mu sami ponudniki težko kos, če nimajo določenega znanja in razumevanja ter podpore iz lokalnega okolja. Menim, da bi država lahko spodbudila razvoj trajnostnega turizma z delavnicami na ravni destinacij. Opažam namreč, da ni dovolj okolje 111/112 51

3 111/ okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green razumevanja, kaj trajnostni razvoj sploh je, zakaj je dober, kako mu slediti, ga uspešno implementirati in promovirati. Hostel Celica, Tomaž Juvan, direktor: Posebnih zelenih paketov ne ponujamo. 1. Gostje v Celici lahko pričakujejo bivanje v unikatnem ambientu s pomembno zgodbo in od letos naprej tudi z odgovornejšim poslanstvom. Pridobitev okoljskega znaka Travelife Gold za nas pomeni potrditev, da uspešno sledimo zastavljeni viziji trajnostnega delovanja. Pri vsakodnevnih operacijah nas vodijo okoljska ozaveščenost, odgovorna politika poslovanja do gostov, partnerjev in okolice. Prizadevajo si trajnostno vizijo prenesti tudi na goste, s tem ko delijo in širijo svojo namestitveno izkušnjo pri nas. Vse več gostov se namreč odloča, da destinacije in ponudnike izbirajo na podlagi okoljskih znakov. Za storitve so pripravljeni plačati več, saj se zavedajo dodane vrednosti. Zaradi okoljskega znaka beležimo vse več interesa s strani določenega segmenta gostov, kar v preteklosti nismo zaznali v takšni meri. V našem primeru gre že v osnovi za goste, ki se za nas odločajo iz želje po nevsakdanji namestitveni izkušnji. Hostel Celica: zelene gredice sredi urbanega prostora in info tablica, ki spodbuja k varčevanju z vodo. Hotel Park: svež in naraven zajtrk z zelenim nagovorom gostom. Pri komuniciranju trajnostne usmeritve 2. nagovarjamo goste hostla, dnevne obiskovalce, poslovne partnerje in lokalno skupnost. Po hostlu so nameščene info tablice, ki goste in zaposlene spodbujajo k varčevanju z vodo, pravilnem razvrščanju odpadkov, pitju vode iz pipe, varčevanju z energijo, ugašanju luči in klimatskih naprav, odgovornemu ravnanju s hrano ipd. Na ta način širimo našo osrednjo trajnostno filozofijo Think.Act.Share. / Razmisli.Ukrepaj.Deli naprej. Med gosti promoviramo lokalne izdelke in storitve, spodbujamo jih k spoznavanju Ljubljane in širše okolice ter Slovenije. Dnevne obiskovalce in sledilce pa preko različnih komunikacijskih kanalov obveščamo o naših dejavnostih na področju trajnostnega delovanja. Ker smo zaposleni tisti, ki svojo zgodbo prenašamo širše, skrbimo tudi za redna izobraževanja in delavnice na temo okoljevarstva, lokalne ponudbe in odgovornega poslovanja. Po Strategiji razvoja slovenskega turizma naj bi turizem v Sloveniji leta 2016 temeljil na trajnostnem razvoju, ki bo kot uspešen gospodarski sektor ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu Slovenije v svetu. Zeleno poslovanja še vedno velja za dražje in manj dostopno, zato se kar nekaj ponudnikov ne odloča za spremembo filozofije. Takšna odločitev res prinese nekaj dodatnih, kratkoročnih stroškov in spremeni ustaljen način delovanja. Potrebno je biti odločen in verjeti v pozitivne učinke, ki so dolgoročni in se kažejo v prihrankih pri funkcionalnih stroških in v višji vrednosti blagovne znamke, kar vodi k večjemu povpraševanju. V Hostlu Celica smo s sodelovanjem v projektu Zelene nabavne verige dokazali, da se lahko večina lokalno pridelane zelenjave v restavraciji zagotovi na dnevni bazi. S tem želimo postati zgled tudi za druge turistične ponudnike v Ljubljani in Sloveniji. Gostje so pohvalili boljši okus hrane, še posebno solatni bar. S strani države in lokalne skupnosti bi si v prvi vrsti želeli večjega promoviranja trajnostnih namestitvenih objektov in restavracij. To bi spodbudilo druge subjekte, da se pridružijo zeleni shemi. Hotel Park, Urša Malovrh, direktorica: Trenutno ponujamo dva zelena paketa gostom. Paket Be Urban&Green 1. poleg nočitev z zajtrkom v prenovljenih sobah, vključuje še jutranjo telovadbo pred hotelom, urbano/zeleno darilo v sobi, piknik košarico z zemljevidom bližnjih zelenih parkov ter izposojo kolesa za cel popoldan. Drugi paket se imenuje Feel the BEE-at in vključuje nočitev z zajtrkom, voden ogled strehe hotela, kjer imamo zeliščni vrt ter dva panja s čebelami, čebelje darilo v sobi (hotelski med), urbano večerjo v parku ter domačo sladico. Hotelaka zgodba je zelena foto: Matc foto: Nataša Medvešek Tomaž Juvan Urša Malovrh in urbana, tako smo zastavili tudi oba paketa. Poleg paketov nudimo popust vsem gostom, ki se v Ljubljano pripeljejo z vlakom ali z električnim avtomobilom, s čimer spodbujamo goste k varovanju narave. Opazili smo, da je predvsem turistom iz severne Evrope zgodba zanimiva oziroma razumejo pomen okoljskega znaka. Obiskalo nas je nekaj gostov iz Kanade in Avstralije prav zaradi panjev in zeliščnega vrta na strehi. Dobili smo tudi povpraševanje skupine gostov, ki so iskali hotel s Travelife okoljskim certifikatom. Na začetku je bil večji poudarek navznoter, sedaj delujemo tudi na osveščanju 2. turistov. Še vedno je največji poudarek na nas samih, na zaposlenih, izobraževanju in skupnem načrtovanju. Organiziramo delovne piknike, izobraževanja in team-buildinge na temo ekologije in jih s tem spodbujamo, da so zeleni tudi izven hotela. Če zaposleni razumejo našo zgodbo, vizijo, potem je delovanje navzven, do turistov, uspešnejše. Zaposleni veliko lažje gostu predstavijo zgodbo in nekatere celo prepričajo, da so lahko še bolj zeleni. V ozadju nadaljujemo z reduce, reuse, recycle filozofijo in z veseljem povem, da letos (januar-julij) beležimo zmanjšano porabo energije na gosta. Poraba vode na gosta je nižja za 8 %, kar je velik uspeh. Slovenija ima odlično strategijo za trajnostni razvoj turizma. Zelo so aktivni 3. in usmerjeni v destinacije, ponudnike, kar nam vsekakor pomaga na naši»zeleni«poti. Enako velja za našo prelepo zeleno Ljubljano. Le prvi korak je potrebno storiti, stopiti na vlak in potem je pot lažja. Zdi se, da je kljub temu razumevanje trajnostnega poslovanja še vedno premajhna in da dosti ponudnikov v tem vidi le več dodatnega dela in stroškov, zato se mogoče še ne odločajo za prehod. Verjamem, da bi še več sredstev, ki bi jih za trajnostne usmeritve in razvoj zagotovila država, pripomoglo k več zelenim ponudnikom.

4 GIZ-LTO Zreče, Rogla Zreče, Domen Vogelsang, direktor: V destinaciji Rogla-Pohorje ponujamo 1. številne zelene pakete, ki so povezani z aktivnim preživljanjem prostega časa v naravi. Paketi so povezani predvsem s kolesarstvom in pohodništvom, pri katerih poti načrtujemo kot krožne, da se izognemo nepotrebnemu onesnaževanju za vožnjo pohodnikov ali kolesarjev na izhodiščno točko. Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine dajemo velik poudarek izobraževanju turistov, da je njihovo bivanje v naravi čim bolj nemoteče za floro in favno. Pakete nadgrajujemo z lokalno kulinarično ponudbo združeno pod blagovno znamko Okusi Rogle. Promovira avtohtone jedi pripravljene na sodoben način in z lokalnimi pridelki. Zeleni znak trenutno ne vpliva na število gostov in obiskovalcev. Vendar smo prepričani, da bo hitro postal nuja vsake turistične destinacije in ne le za prihod tujih gostov, temveč tudi domačih. Ekološki management se je sprva začel 2. navznoter, ker so turistični subjekti in lokalna skupnost ugotovili, da lahko znižajo osnovne stroške svojega delovanja oz. življenja občank in občanov. V zadnjem času je ekološki management bolj osredotočen na turista in obiskovalca. To je trend, ki ga turisti in obiskovalci upoštevajo in zahtevajo. Slovenija ima priložnost v samooskrbni prehranski verigi, kjer se delajo veliki koraki naprej. Svetu moramo predstaviti Slovenijo kot zeleno oz. z gozdovi in neokrnjeno naravo bogato državo. Velike rezerve imamo pri učinkoviti uporabi lesa in alternativnih virih energije. Velika večina turističnih ponudnikov se zaveda pomena trajnostnega razvoja, vendar vlada velika zmeda s poimenovanji, kot so bio, eko, zeleno, sonaravno, trajnostno, ipd., kar dela zmedo med ponudniki. Problem je tudi pomanjkanje finančnih sredstev za zagon zelenih investicij. Država mora najprej zagotoviti celovito 3. upravljanje z odpadki, strategijo kratkih prehranskih verig, samooskrbo in nameniti večji poudarek uporabi alternativnih virov. Turistično informacijski center Nova Gorica, Dejana Baša: Destinacija Nova Gorica je 6. julija prejela 1. znak Slovenia green destination silver. Hkrati smo predstavili nov zemljevid idiličnih kolesarskih poti med vinskimi griči, sadovnjaki in oljčnimi nasadi Vipavske doline. Bolje pripravljenim kolesarjem smo ponudili odkrivanje našega»zelenega wellnessa«med Alpami in morjem, visoko nad Novo Gorico na Banjški in Trnovski planoti. Tam je ob jasnem vremenu mogoče videti najvišje slovenske vrhove Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine dajemo velik poudarek izobraževanju turistov, da je njihovo bivanje v naravi čim bolj nemoteče za floro in favno. in jadranske valove hkrati. In v tem je naša prednost. Poleg tega ponujamo številne urejene pešpoti ter razne turistične programe, kot so V srcu sončne Goriške, Stoletje po vojni čisti mir, S kolesom od včeraj do danes, Kulinarično doživetje na Goriškem, Aktivni športni oddih na Goriškem in Romarski dan. Ker gre za kratko obdobje od pridobitve zelenega znaka do danes, še nimamo točnih podatkov, koliko se je povečal obisk na našem območju po pridobitvi znaka. Načrtujemo, da bomo z aktivnostmi, usmerjenimi v zelene produkte, dosegli večjo prepoznavnost in Go green polet v letu Turistična zveza TIC Nova Gorica je 2. usmerjena k turistom, Mestna občina foto: Leo Caharija Domen Vogelsang Dejana Baša Nova Gorica pa skrbi za odpadke, ekološko razsvetljavo v občini, brezplačen javni prevoz, mestne kolesarske steze. Mesto Nova Gorica je bilo že v osnovi zasnovano kot park zeleno mesto. Z leti to nadgrajujemo. V mestu imamo veliko zelenih površin, urejene parke, urejene cvetlične gredice, vrt vrtnic burbonk itd. Zeleni turizem je razvojna priložnost za 3. Slovenijo. Pri Turistični zvezi TIC Nova Gorica si že dolgo prizadevamo, da tesno povežemo kmetovalce, gostince in druge turistične ponudnike ter njihove pridelke in kakovostno ponudbo lokalnega izvora postavimo na zeleni turistični zemljevid. Prizadevamo si za promocijo zelenih doživetij, med katerimi so v ospredju okušanje lokalnih dobrot, pohodništvo, kolesarjenje. Sami vidimo v zelenem turizmu priložnost, saj občina pripravlja in se vključuje v razne projekte, ki ohranjajo in varujejo okolje. Država bi morala še bolj podpirati ekološko naravnane projekte iz kmetijstva, gostinstva, športa itd. Ponudnike je potrebno motivirati k vključitvi v ekološke projekte, kar bi lahko dosegli z nižjimi cenami in stroški. okolje 111/ Gregor Globočnik, Mestna občina Celje, in Jerneja Kolar, Zavod Celeia: Mestna občina Celje se s pridobitvijo znaka 1. Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionira kot okolju in družbi prijazna destinacija. S tem postane najboljša izbira za tiste turiste, ki iščejo trajnostno usmerjeno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. Zadnja leta Celje aktivno promoviramo kot privlačno zeleno destinacijo in s tem dajemo mestu status "outdoor" destinacije. Mesto se iz enodnevne izletniške točke, ki je obvezno vsebovala ogled Starega gradu Celje in muzejev ter galerij v starem mestnem jedru, razvija v večdnevni aktivni CITY BREAK oddih z obiskom zelenih točk. Turisti imajo možnost obiskati pustolovski park na Celjski koči, pešpoti in kolesarske poti ob Šmartinskem jezeru, igralni park, voden ogled po ekosistemski učni poti ob Šmartinskem jezeru. Zelo zanimiva je tudi največja drevesna hiša v Sloveniji, ki krasi celjski Mestni gozd. V sklopu projekta Gozdovi za mesta - GREEN4GREY so obstoječe omrežje gozdnih poti nadgradili z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko opremo. Edinstvena drevesna hiša, ki je v celoti narejena iz duglazije, lesa iz mestnega gozda, je zasnovana kot manjši informativni in izobraževalni center mestnega gozda. 3. Ekološki management temelji na načelih trajnosti oz. na zmanjšanju porabe

5 111/ okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green naravnih virov. Vključuje tudi procese in politike za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Okoljska tveganja so identificirana v Poročilu o stanju okolja, ki ga lokalna skupnost pripravlja vsake 4 leta. Za Mestno občino Celje so značilne zelene cone, zeleni koridorji, ki obkrožajo urbani del občine, in sicer na severnem delu, območje Šmartinskega jezera s primestni gozdovi, na južnem delu Grmada s Celjsko kočo, na vzhodu travnato območje Volčeke (območje Nature 2000) in na zahodu površine kulturne krajine ob reki Savinji. V povezavi s turizmom predstavljajo zeleno destinacijo tudi urejene pohodniške poti - Celjska koča, Grmada, Tolsti vrh nad Celjsko kočo, sprehajalne poti ob Šmartinskem jezeru, gozdne poti po mestnem gozdu. Izvajamo ukrepe, ki omogočajo dostop do varne in zdravstveno ustrezne pitne vode in ustrezno ravnanje (čiščenje) z odpadnimi vodami. Občina ima sprejet Program varstva okolja in Načrt kakovosti zraka, v katerem je tudi nabor ukrepov za uvajanje trajnostne mobilnosti na območju občine, torej urejanje aktivnega dostopa do turističnih znamenitosti Celje: hiša na drevesu izdelana iz lesa iz mestnega gozda. Kolesarska pot ob Šmartinskem jezeru. (peš, s kolesom). Na treh lokacijah je za turiste že možna izposoja koles. Okoljsko upravljanje na področju odpadkov je usmerjeno na učinkovito ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo oziroma ponovno uporabo. Delež ločeno zbranih frakcij odpadkov se stalno povečuje. Občina preko akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in porabo energije zaradi ogrevanja stavb. Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) 3. destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj turistične organizacije. Slednje lahko dosežemo le vsi deležniki v destinaciji skupaj, v javnem in zasebnem sektorju in to ne le v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja. Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Sabina Seme: Na sotočju dobrega se vrstijo zelena presenečenja. V Laškem in Rimskih toplicah 1. so že v času Rimljanov sloveli po zdravilnih vrelcih sredi neokrnjene narave ob reki Savinji. Danes smo domačini znani po pivu, cvetju in medu, saj ponosno ohranjamo večstoletno tradicijo pivovarstva in čebelarstva, ki sta zaslužna za bronasti znak Slovenia Green. Laški čebelarji so že pred časom odprli vrata čebelnjakov za turistična doživetja, oglede in degustacije medu, lectovega peciva ter ostalih čebeljih pridelkov. Ponujajo tudi apiterapije, saj njihova mikroklima ugodno vpliva na psihofizično počutje. Z medeno zgodbo je povezano tudi naravno zdravilišče Thermana Laško, ki je prejelo nagrado kot Laško: čebelarstvo Šolar. foto: agencija Nea Culpa Sabina Seme prvo čebelam prijazno podjetje v Sloveniji in je prav tako imetnik znaka Slovenia Green za nastanitvene ponudnike. V zdraviliškem parku so čebelarji uredili vrt medovitih rastlin, ki je lahko aromatična uvertura v medeno ali pivovsko wellness doživetje, ki ga ponuja Thermana Laško. Glede na to, da smo znak Slovenia Green pridobili letos marca, še ne moremo govoriti o povečanem vplivu na število turistov, ki obiščejo našo zeleno destinacijo. Opažamo pa, da se vedenje turistov v zadnjih letih hitro spreminja, saj vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije in produkte (avtohtoni programi, lokalna kulinarika in tradicija). Trajnostne oblike turizma zato postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem konkurenčen tudi v prihodnosti. Ekološki management poskušamo razvijati čim bolj enakovredno glede usmerjeno- 2. sti do turistov in navznoter. Eden izmed naših večjih ponudnikov nastanitvenih kapacitet Thermana Laško je trajnostno usmerjen, saj razpolagajo z ekološkim znakom EU Marjetica in znakom Slovenia Green. Thermana Laško je torej usmerjena v ozaveščanje turistov pri ekološkem obnašanju, hkrati pa imajo vzpostavljene sisteme za varčevanje z energijo in vodo. V Laškem sotočju dobrega se lahko tudi pohvalimo, da je Komunala Laško letos na Blejskem vodnem festivalu prejela nagrado za»najbolj okusno vodo«, kar pomeni, da je voda iz javnega vodovoda, ki jo pijejo domačini in obiskovalci, med najbolj kvalitetnimi v Sloveniji. Vsekakor je naš primarni cilj, da še izboljšamo razmere na področju ekološkega managementa, saj smo letos tudi vse preostale nastanitvene ponudnike pozvali k pristopu v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitvi znaka Slovenia Green. Slovenija je z okoli 65% gozdnih površin 3. v samem vrhu med evropskimi državami. Več kot tretjina Slovenije je varovana v okviru projekta Natura Po količini rečne vode na prebivalca je med najbogatejšimi v Evropi. Pohvalimo se lahko z izjemno naravno in kulturno raznolikostjo. Naše prvotno izhodišče oz. priložnost za razvoj trajnostnega turizma je odlična, samo izkoristiti jo moramo. Menim, da je glavni problem, da se večina ponudnikov ne odloči za prehod na trajnostni turizem, v stroških. Morda tudi v premajhni ozaveščenosti o pomenu trajnostnega turizma

6 in njegovih prednostih na dolgi rok. Večina večjih ponudnikov sicer že prehaja na sistem zelenega turizma. Manjši za prehod pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi vpeljali določene sisteme v svoje vsakodnevno delovanje, s katerimi bi lahko zadovoljili zahtevam za pridobitev različnih ekoloških znakov. Po drugi strani se hkrati sprašujejo o smiselnosti pridobitve ekološkega znaka in koristih, ki bi jih lahko imeli od tega. V današnjem času je namreč na trgu prava poplava ekoloških znakov in marsikdaj so ponudniki in potrošniki zmedeni. Z večjo količino znakov se njihova prava vrednost razvrednoti v očeh potrošnika. Uvedba Zelene sheme slovenskega turizma in z njo znaka Slovenia Green je zato dobrodošla, saj želi poenotiti sistem ekološkega označevanja. Upamo, da ga bodo destinacije, ponudniki in potrošniki dobro sprejeli ter opazili njegove prednosti. S strani države bi si vsekakor želeli več spodbud za pridobitev ekoloških znakov oziroma uvedbe trajnostnega turizma (brezplačna pridobitev znakov, izobraževanja o pomenu in prednostih trajnostnega turizma, subvencije za trajnostno delovanje ponudnikov). Kot destinacija Laško sotočje dobrega si želimo, da bi uvedli subvencije za destinacije, ki so marsikdaj zapostavljene, saj se v ospredje postavljajo predvsem ponudniki nastanitvenih kapacitet. Turizem Bled, Jaka Ažman, direktor: Alpski biseri je združenje, ki združuje izrednih počitniških destinacij (vasi, destinacij) v Alpah, iz šestih držav. Združenje je bilo rezultat zaporednih projektov na temo trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti v Alpah, danes pa ima tudi vse močnejšo trženjsko vrednost. Kaj nam je članstvo v združenju prineslo? Članstvo v združenju nam 2. omogoča efektiven in kvaliteten prenos znanj in izkušenj na področju mehke mobilnosti, sama dodana vrednost je predvsem v tem, da se preko združenja povezujemo s kraji iz kar šestih držav (Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Švica, Francija). Jaka Ažman Bled v zgodbi mehke mobilnosti podpira 3. in nadaljuje dolgoletno tradicijo prevozov s konjsko kočijo in prevozov s pletno na otok. Na ta način dolgoletna tradicija in krajevna naravnanost k trajnostnem turizmu skupaj ohranjata skrb za ohranjanje okolja. okolje 111/ Slovenijo želimo tržiti kot butično destinacijo Spomladi je bila za direktorico Slovenske turistične organizacije * imenovana mag. Maja Pak. Med drugim odgovarja na vprašanja o indikatorjih trajnostnih turističnih destinacij in napoveduje novo veliko digitalno kampanjo. Kako se Slovenija trajnostno pozicionira v tujini? S shemo je Slovenija vedno bolj deležna pozornosti tudi tujih javnosti. Koncept Zelene sheme smo predstavili v Bruslju na Evropski komisiji in na globalni turistični borzi ITB Berlin 2016, * Od avgusta 2015 spet deluje Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma, Slovenska turistična organizacija (STO). S tem je slovenski turizem ponovno dobil samostojno organizacijo, ki izvaja naloge nacionalne turistične organizacije, v prvi vrsti promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih. in sicer strokovni turistični javnosti. Na STO izvajamo ukrepe spodbujanja trajnostne rasti, razvoja turističnih produktov visoke dodatne vrednosti, hkrati pa Slovenijo med izbranimi ciljnimi skupinami pozicioniramo kot butično, varno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. V skladu z vsemi prizadevanji globalni in evropski turistični trg Slovenijo vse bolj dojemata kot trajnostno deželo. Velikega pomena pa je, da jo tako dojemamo tudi mi sami. Nenazadnje z razvojem trajnostnega turima vplivamo na boljšo kakovost življenja. Zelena shema je sistem, ki priporoča uporabo GSTR orodja in bo pod krovno znamko SLOVENIA green združil vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogočal primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodal nacionalni karakter, ki bo omogočal lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem Maja Pak zemljevidu. Kateri so indikatorji trajnostnih turističnih destinacij, ki jih morajo destinacije uvesti za umestitev v zeleno shemo? Temeljna zaveza destinacij in ponudnikov je, da delujejo po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadevajo za izboljšave. Zbiranje in vnašanje podatkov je osnova za izdajo končne ocene trajnosti. ZSST temelji na globalnih

7 111/ okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green kriterijih, je globalno priznana in omogoča mednarodno primerjavo. Green Destinations Standard (GDS) je priznan s strani Global Sustainable Tourism Council (GSTC), kar posledično velja tudi za SLOVENIA GREEN (SG). V skladu z navodili za pridobitev znaka SLOVENIA GREEN se destinacije ocenjujejo po globalnih kriterijih GDS, ki zajemajo GSTC in ETIS (European Tourism Indicator System) kriterije. Ponudniki, ki vstopijo v ZSST, morajo pridobiti oz. posredovati enega izmed šestih mednarodno uveljavljenih in s strani SLOVENIA GREEN verificiranih znakov. Kakšni so konkretni kriteriji? Temelj za ocenjevanje sestavlja sto kriterijev šestih tematskih področij (destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima, poslovanje turističnih podjetij) in 140 referenčnih kazalnikov, ki zajemajo sledeča področja: geografski podatki, narava, okolje, kultura in tradicija, ljudje in gostoljubje, zelena ekonomija. Geografski podatki zajemajo splošne podatke o destinacijah (naziv, prebivalstvo, nadmorska višina, velikost itd.). Kazalniki s področja narave so zavarovana območja, vode, nepozidane površine, širjenje mest, opazovanje živalstva in rastlinstva, vpliv turizma na naravo, naravni parki in gozdovi itd. Kakovost zraka in zelena energija sta dva od skupno šestintridesetih kriterijev s področja okolja. H kulturi in tradiciji spadajo kulturna dediščina, tradicionalna arhitektura in drugo. Poleg človekovih pravic, zdravstva in javnih prevozov so destinacije ocenjene tudi glede na indikatorje sezonskosti, prenočitvenih zmogljivosti in ostalih kazalnikov s področij ljudje in gostoljubje ter zelena ekonomija. Kakšne so prednosti Slovenije kot zelene turistične destinacije, kje so naše omejitve in kaj nam bo zelena shema prinesla? Največja konkurenčna prednost Slovenije je nedotaknjena raznolika narava, ki jo s trajnostnim razvojem vključujemo v produkte višje dodane vrednosti. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ena najbogatejših z vodo. Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, ki našo deželo in njeno turistično ponudbo razlikuje od ostalih destinacij. Zelena shema je temelj, na katerem gradimo trajnostno in zeleno Slovenijo. Zavedamo se, da je uvajanje trajnostnega poslovanja proces nenehnih izboljšav. Pomembno je, da povečamo kritično maso oziroma število ponudnikov. Pri tem je pomembno, da zelene destinacije spodbujajo ponudnike, da postanejo zeleni in trajnosti. Primer dobre prakse je Ljubljana, ki spodbuja ponudnike namestitev k trajnostnemu razvoju oz. k pridobitvi mednarodno priznanih okoljskih znakov. V prihodnosti je predviden razvoj novih kategorij znaka Slovenia Green: Slovenia Green Farm Stay, Slovenia Green Attraction, Slovenia Green Event. Številna priznanja, ki jih Slovenija dobiva za razvoj trajnostnega in inovativnega turizma, ob tem pa intenzivna in usklajena promocija Slovenije so dejstva, ki vplivajo na izjemno publiciteto v tujih medijih, dobre turistične rezultate in nadpovprečno rast obiska tujih gostov. S katerimi omejitvami v zakonodaji se soočate v primeru trajnostnega turizma in na kakšen način še spodbujate uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v turizmu? Trajnostni turizem smo že pred leti vtkali v vsa področja svojega delovanja. Sprva smo se spraševali, ali bo to usmeritev slovensko turistično gospodarstvo tudi pripravljeno udejaniti. Opažamo, da drugi sektorji našim trajnostnim usmeritvam sledijo s previdnimi in majhnimi koraki. Kot turistični pionirji si želimo, da bi vsi skupaj sledili trajnostnemu razvoju in premagali ovire na poti do trajnosti, kot so omejitve na področju infrastrukture in transporta. Verjamemo, da je in bo k trajnostnem in zelenem razvoju v veliki meri pripomoglo tudi dejstvo, da vse več ljudi dejansko živi zelen, aktiven in zdrav koncept, s čimer se lahko poistovetijo tudi turistični ponudniki in destinacije. Danes imamo v Sloveniji številne imetnike okoljskih certifikatov in prejemnike mnogih evropskih in domačih priznanj, kot so Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope, Evropske destinacije odličnosti (EDEN), naj pa tudi omenim nagradi za inovativnost in kreativnost, to sta snovalec - spodbuja promocijo in uresničitev novih idej invencij v turizmu, in sejalec za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Številna priznanja, ki jih Slovenija dobiva za razvoj trajnostnega in inovativnega turizma, ob tem pa intenzivna in usklajena promocija Slovenije so dejstva, ki vplivajo na izjemno publiciteto v tujih medijih, dobre turistične rezultate in nadpovprečno rast obiska tujih gostov. Nekatere turistične destinacije, ki se znajdejo na turističnih portalih, kot je npr. Trip advisor, so kmalu tako obljudene, da morajo države (Tajska, Filipini npr.) omejiti ali celo popolnoma prepovedati obiske, da ohranijo naravne habitate. Je v omenjenih zelenih kriterijih tudi priporočilo o primernem številu obiskovalcev, ki ohranja naravne danosti območja? Pri nas opozarjajo na preveč množičen obisk planin. Z zavezanostjo zelenemu, trajnostnemu turizmu prispevamo k uresničevanju cilja slovenskega turizma. To je, da postane Slovenija 5-zvezdična destinacija in ena najbolj privlačnih in prepoznavnih trajnostno usmerjenih destinacij s turističnimi produkti visoke dodane vrednosti. Nismo naklonjeni masovnemu turizmu. Slovenijo želimo ohraniti in tržiti kot butično destinacijo za obiskovalce z višjo kupno močjo, ki so okoljsko visoko osveščeni in trajnostno usmerjeni potrošniki. Slovenijo želimo ohraniti in tržiti kot butično destinacijo za obiskovalce z višjo kupno močjo, ki so okoljsko visoko osveščeni in trajnostno usmerjeni potrošniki. Katere marketinške kampanje pripravljate in kam bodo usmerjene? Kaj bo v fokusu kampanje? V središče svojega delovanja smo postavili vsebinski digitalni marketing. Sistematično smo se lotili komuniciranja prek družbenih medijev. Postavljamo nov portal in zagnali smo veliko digitalno kampanjo»i FEEL SLOVENIA MAKE NEW MEMORIES«. Obogatili smo mediateke z novimi fotografijami in videi ter začeli projekt Ambasadorji znamke I feel Slovenia za še učinkovitejše digitalno komuniciranje. Težnja STO je, da v skladu z mednarodnimi trendi in strategijo Digitalna Slovenija 2020 na vseh nivojih v Sloveniji, od lokalnega, podjetniškega, prek produktnega in nacionalnega, razvije sodobne in atraktivne digitalne platforme, komunikacije in vrhunske vsebine. Kako je zasnovana kampanja? Kampanja I FEEL SLOVENIA MAKE NEW MEMORIES je zasnovana na privlačnih zgodbah o Sloveniji kot o deželi različnih doživetij. Klik na oglase pa privede do konkretnih turističnih paketov, ki jih je pripravilo slovensko turistično gospodarstvo. Velik korak na področju vsebinskega digitalnega marketinga že daje odlične rezultate. Prav tako smo nadgradili poslovne dogodke za organizatorje potovanj in novinarje ter pričeli razvijati nove trge.

8 Jože Volfand Slovenski turizem raste. Za letos je napovedan rekordni obisk tujih turistov, tudi prenočitev. Domačih gostov je prav tako nekaj več. A številke pripovedujejo le del slovenske turistične zgodbe. Kaj se skriva za številkami? Zeleni turizem Vprašanje je upravičeno, ker je letos peto leto, kar je Slovenija zasnovala in sprejela dokument o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma. Ali Slovenija postaja zelena turistična destinacija in kaj pomeni za ponudnike storitev zelena shema Slovenskega turizma? Je znak SLOVeniA Green na pohodu? Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT, pritrjuje. In dodaja, da tudi Natura 2000, čeprav so določene omejitve upravičene, ne bi smela zavirati razvoja turizma in gospodarstva. Doslej znani podatki potrjujejo, da tudi letošnja turistična sezona z indeksi navdušuje in da si je slovenski turizem odrezal del kolača, ki je nastal po preusmeritvi tradicionalnih turističnih tokov zaradi terorizma. A letos je tudi pet let od podpisa Deklaracije o partnerstvu za trajnosti razvoj slovenskega turizma. Kaj je konkretno dalo partnerstva za trajnostni turizem? S čim prepričujete turiste, da je Slovenija zelena, trajnostna turistična destinacija? Na osnovi omenjene deklaracije je nastala Strategija razvoja slovenskega turizma »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«. V njej smo si zastavili vizijo, da bo v letu 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Upam, da se strinjate, da se ta vizija uresničuje. Trajnostni razvoj zajema več področij družbenega življenja, ne le skrb za neokrnjeno in zdravo okolje, temveč je v ospredju razvoj. Cilji za doseganje trajnostnega razvoja namreč vključujejo ekonomsko prosperiteto, socialno enakost in kohezijo ter varovanje naravnega in kulturnega okolja. Turizem v Sloveniji temelji na načelih Zeleni TUrizem Razvoj zelene sheme slovenskega turizma je tržna priložnost trajnostnega razvoja in upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne ter okoljske razvojne komponente. MGRT in STO trajnostni turizem strateško razvijata že od leta Zelena shema slovenskega turizma pa je najpomembnejši projekt, ki je vzbudil izjemno veliko zanimanja destinacij in ponudnikov, a tudi mednarodne strokovne javnosti. Bodite konkretni, mislite na globalni zeleni dogodek v Sloveniji? Da. Oči svetovne trajnostne javnosti bodo v Slovenijo usmerjene konec meseca septembra, ko bo svet praznoval zeleni turizem prav v Sloveniji. Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni Global Green Destinations Day, ki bo potekal 27. in , bodo organizirali štirje partnerji: Turizem Ljubljana, Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, globalni partner Green Destinations in STO. V okviru dogodka bo razglašenih»top 100 zelenih destinacij 2016«, gre za nadaljevanje iniciative National Geographic Traveler, pod tematiko»destinacije prihodnjih generacij«pa bo izbranih»top 10 zelenih rešitev«. Poleg tega bo destinacijam, ki bodo svojo okoljsko odgovornost uspešno dokazale v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, podeljen znak SLOVENIA GREEN. Razglašena bo tudi ocena trajnosti Slovenije kot turistične destinacije. okolje 111/ foto:

9 111/ okolje Prav tako bi želela omeniti Strateški forum Bled, kjer je bil tretji Panel o turizmu na temo»varnost in trajnost v turizmu«-»security and Sustainability in Tourism«. Osrednji govornik je bil dr. Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO). In drugi projekti? Slovenski turizem se lahko pohvali s številnimi trajnostnimi projekti. Med njimi so tudi Evropske destinacije odličnosti EDEN, pri čemer je cilj projekta usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij. A tudi na promocijo destinacij, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. V Slovenji imamo 6 evropskih destinacij odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško in Brda. STO razvija tudi inovativnost ter v okviru projektov Sejalec in Snovalec spodbuja trajnostno naravnane, inovativne in ustvarjalne ideje. V strukturi slovenskega turizma so gorske občine in zdravilišča še vedno najboljši in razmerja se v bistvu ne menjajo, pri čemer je v mestnem turizmu hit Ljubljana, ki doživlja razcvet. A če govorimo o turistični ponudbi, paketih in aktivnem, doživljajskem turizmu, katere primere bi izpostavili kot zgled uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije? Ali nismo še preveč klasični v ponudbi? Ljubljana je v mestnem turizmu hit, ker sledi svetovnim trendom in smernicam. Zaveda se pomena trajnostnega razvoja turizma. V letu 2016 se ponaša z nazivom»zelena prestolnica Evrope«. Na področju turizma tesno sodeluje z ostalimi občinami v regiji Osrednja Slovenija po načelih destinacijskega managementa. V Sloveniji je veliko primerov dobrih praks na področju uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije. Nekatere med njimi so osvojile priznanja, kot so Sejalec, Slovenia green idr. Nekateri ponudniki so pridobili katerega od okoljskih znakov, kot so EU marjetica, Green globe, Green Key, Travelife. Marsikje ponujajo inovativne turistične produkte in storitve. V letu 2014 je v projekt ETIS (Indikatorji trajnostnih turističnih destinacij) vstopilo sedem destinacij v Sloveniji. Kje smo letos in katere destinacije so se izkazale, kakšno je zanimanje za ETIS? ETIS - European Tourism Indicator System for Sustainable Management at Destination Level je razvila Evropska komisija in predstavlja celosten sistem, ki je oblikovan tako, da omogoča spremljanje, upravljanje in izboljševanje trajnostnega delovanja destinacij. Sistem je bil razvit na podlagi kazalnikov GSTC (C-D). Vključuje 27 osnovnih in 40 izbirnih, prostovoljnih kazalnikov. Lahko se zoži ali razširi s ciljem, da se prilagodi posameznim izzivom trajnostnega turizma in posameznim potrebam destinacij. ETIS je oblikovan kot priročnik, ki vključuje kazalnike ter je natančno razdelan sistem zbiranja in obdelave podatkov. Lahko ga brez usposabljanja prevzame in izvaja katera koli destinacija. Oblikovan je tako, da spodbuja sodelovanje destinacijskih deležnikov. Kriteriji ETIS so razdeljeni v štiri sklope: upravljanje destinacije, ekonomska vrednost, vpliv na družbo in kulturo, vpliv na okolje. ETIS je naredil pomemben korak z razvojem orodja, ki pomaga evropskim destinacijam pri uvajanju in spremljanju trajnostnih turističnih politik. Slovenija z razvojem zelene sheme SLOVENIA GREEN ostaja v procesu uvajanja kazalnikov ETIS in izkorišča vse prednosti tega sistema. Kakšno je zanimanje za Zeleno shemo slovenskega turizma? Veliko. V ta projekt je že vključenih 12 turističnih destinacij in 10 ponudnikov turističnih nastanitev. Nosilec je STO, ki objavlja pozive za destinacije in Zelena. Aktivna. Zdrava. Eva Štravs Podlogar ponudnike za vstop v ZSST, podeljuje znak in v sodelovanju s Konzorcijem Slovenia Green promovira zelene destinacije. NATURA 2000 je za marsikoga v Sloveniji velika priložnost, še več pa je tistih, ki jo navajajo kot omejitveni kriterij razvoja, tudi turizma. Kakšna je strategija Slovenije za turistični razvoj na območjih, ki so v Naturi 2000? Kako varovati območja z razvojem? Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7684 km 2, od tega km 2 na kopnem in 6 km 2 na morju (ZRSVN, 2016). Določenih je 355 območij, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 37,16 % površine Slovenije. V zavarovanih območij (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 29 odstotkov površine območij Natura Pomembno je, da je tudi v zavarovanih območjih narave Slovenije omogočen razvoj. Prav je, da so postavljene določene omejitve, a morajo biti smiselne in racionalne ter ne smejo preprečevati razvoja turizma in gospodarstva. Turistično ponudbo slovenskih parkov je mogoče povezati v skupni proizvod, ki vključuje turistične aktivnosti za krajši ali daljši oddih. Prav parki, ki jih omenjate, so razvojni. Ali lahko navedete razvojne usmeritve katerega izmed parkov, ki razvija produkte z novimi zaposlenimi in se ne zadovolji samo s tem, da si obiskovalci ogledajo naravne lepote? Kar nekaj je naravnih parkov, ki razvijajo inovativne, trajnostne turistične produkte. Ne bi navajala posameznih primerov. Želim pa apelirati na vse naravne parke, naj razvijajo inovativne turistične produkte in storitve ter naj se povezujejo z lokalnim prebivalstvom in turističnimi ponudniki v okolici. Turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki jih je mogoče najti na določenem območju. Prav vsaka turistična destinacija v Sloveniji ima svoj zgodbo, ko jo je treba na primeren način predstaviti domačinom in obiskovalcem.

10 Kaj je razlog, da se v Sloveniji ni razširila okoljska marjetica, ki kaže na trajnostno razumevanje okolja in razvoja? Z namenom ozaveščanja zainteresirane javnosti o ekološkem managementu, znaku za okolje EU in o javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga že vrsto let izvajamo z namenom sofinanciranja okoljskega znaka, smo v zadnjih letih izvedli večje število brezplačnih delavnic, na katere smo vabili turistične subjekte v Sloveniji. Izvedenih je bilo okoli 10 delavnic. Na delavnicah so bile vedno predstavljene prednosti ekološkega in energetsko varčnega poslovanja. Vendar pa razloge, da se jih manj odloči za ekološko poslovanje oz. za pridobitev okoljskih znakov ali certifikatov, vidimo v finančnih razlogih. A tudi v problematiki prilagajanja poslovanja zahtevam certifikacijskih shem oziroma ekološkim kriterijem zlasti v nekaj starejših objektih, ki niso grajeni v skladu z ekološkimi oz. trajnostnimi kriteriji in usmeritvami. Prilagajanje je lažje v novih objektih, ki pri gradnji upoštevajo merila, kot so uporaba lesa in drugih okolju prijaznih materialov, vgradnja varčnih elementov v nastanitvenih objektih in podobno. Prav tako je lažje v manjših nastanitvenih objektih, kot so kmetije, kampi. Poleg okoljske marjetice je v okviru nacionalne Zelene sheme vključenih že 12 destinacij (Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor), ki so pridobile znak Slovenia Green Destination, in 10 ponudnikov namestitev (Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija), ki so pridobili znak Slovenia Green Accommodation. Navedite nekaj najbolj uspešnih zelenih turističnih zgodb v Sloveniji? Med najuspešnejšimi zelenimi turističnimi zgodbami v Sloveniji so turistične destinacije in ponudniki turističnih nastanitev, ki so prejeli znak Slovenia Green. Vsi so objavljeni na spletni strani Slovenske turistične organizacije. Omeniti moram še nekaj. Na turističnem panelu o varnosti in trajnosti v turizmu je 7 turističnih podjetij podpisalo zaveze zasebnega sektorja Svetovnega kodeksa za etiko v turizmu (UNWTO). To so naslednji ponudniki turističnih nastanitev: Tabor Ljubljana, d.o.o., Turistična kmetija Urška, Design rooms Pr Gavedarjo, Zavod Šouhostel, Kamp Koren, TERME SNOVIK, d.o.o, TERME OLIMIA d.d. Slovenija je izrazito tranzitna dežela, a ob avtocestah počivališča niso zgledno urejena, vključno s sanitarijami, predvsem pa niso izkoriščena za promocijo turističnih lepot države? Kaj bi se lahko storilo, čeprav sto zelo prisega predvsem na globalno digitalno kampanjo, ki očitno daje dobre rezultate? Avtocestna počivališča so v pristojnosti DARS. Zakup oglasnega prostora ob avtocestnih počivališčih je povezan s precej visokimi stroški. V dobi informacijske tehnologije se je Slovenska turistična organizacija odločila za poudarek na digitalni kampanji, ki dosega bistveno večji učinek. Strinjam se, da bi bilo zelo koristno, če bi oglasni prostor na avtocestnih počivališčih ponudili ponudnikom turističnih proizvodov in storitev. V zadnjem obdobju je v Sloveniji malo naložb v turizem in v bogatitev turistične ponudbe. Se kaj spreminja, kakšne so napovedi? Od leta 2004 smo pospešeno vlagali v nastanitvene zmogljivosti. Do konca leta 2015, ko smo zaključili investicijski cikel, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s sredstvi ESRR sofinanciralo 135 projektov v višini 168 milijonov evrov. Skupna vrednost teh projektov, kamor sodijo tako nastanitve kot wellness centri, smučišča in golf igrišča, je bila v višini 657 milijonov evrov. S strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v novi finančni perspektivi ni predvidenega sofinanciranja investicij v turistično infrastrukturo. To pa ne pomeni, da ni naložb v slovenski turizem in obogatitev turistične ponudbe. Letos poteka gradnja Hotela Intercotinental v Ljubljani ter hotela Mond v Šentilju, pred kratkim je bil odprt prenovljen pet-zvezdični hotel v Portorožu. Veliko je posodobitev v kampih in drugih nastanitvenih obratih. Priča smo novim ponudbam glampinga, idr. S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bomo v letošnjem letu spodbujali kreiranje novih, inovativnih turističnih proizvodov in storitev. Objavljen je bil javni razpis in prve vloge nanj so že prispele. Prav tako razvoj inovativnih turističnih proizvodov in storitev spodbuja Slovenska turistična organizacija, ki koordinira projekte Snovalec, Sejalec in Banka turističnih priložnosti Slovenije. Kateri bruseljski viri, seveda vključno z domačimi sredstvi, bi se lahko pridobili, če bi se Slovenija s konkretnimi razvojnimi načrti in projekti začela promovirati kot ekoregija Evrope, za kar ima dovolj danosti? Trenutno ni odprtih javnih razpisov neposredno iz programov Evropske komisije EASME ali COSME, ki bi podpirali projekte, ki jih omenjate. Tudi sicer so omenjeni viri bili v okviru turizma namenjeni podpori konkurenčne in trajnostne rasti turizma v smislu transnacionalnih trajnostnih projektov, programov za seniorje in mlade v turizmu, za EDEN projekte idr., vendar ne v smislu podpore okoljskih prizadevanj neposredno. Trenutno je še vedno edina finančna podpora uvedbe okoljskih znakov javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje uvedbe okoljskih znakov za turistične nastanitve. Kratko, zanimivo E-cikliraj na celjskem Družba za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo Zeos, d.o.o., je pred dnevi v Celju družbi za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o., v uporabo predala ulične zbiralnike za zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij. V prihodnjih dneh bo na več ekoloških otokov v upravljanju družbe Simbio umeščenih 40 uličnih zbiralnikov za manjšo OEEO in baterije. K podpisu listine so pristopile naslednje občine na celjskem območju: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Polzela, Prebold, Šentjur, Štore, Tabor, Vojnik, Vransko in Žalec. Gre sicer za 5-letni LIFE projekt družbe Zeos, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V okviru projekta bodo na celjskem izvedli tudi druge izobraževalne in ozaveščevalne dogodke, več delavnic, uredili bodo zelene kote za zbiranje OEEO in baterij v nekaterih trgovskih centrih, v oddaljenih krajih bo potekalo mobilno zbiranje idr. Prvi takšen dogodek bo že 28. septembra v Mladinskem centru Celje, kjer si bodo predvsem skupaj z mlado populacijo zastavili cilje na področju ravnanja z OEEO in baterijami. Namen projekta je zmanjšati OEEO in baterije med mešanimi komunalnimi odpadki in odpadno komunalno embalažo. Projekt poteka pod sloganom e-cikliraj. Svetovni teden trajnostne gradnje tudi v Ljubljani Svetovni teden trajnostne gradnje World Green Building Week, dogodek, ki ga svetovno združenje za trajnostno gradnjo World Green Building Council organizira vsako leto v številnih državah članicah na globalni ravni, bo letos potekal od 26. septembra do 2. oktobra pod sloganom Change Your Perspective spremenimo svoj pogled. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenia ga bo obeležilo z omnibusom primerov dobrih praks, ki bo potekal v prostorih Poslovne stavbe Rotonda na Dunajski 167 v Ljubljani, in sicer v sredo, 28. septembra, od 13. ure dalje in vse do poznega popoldneva. Na dogodku se bo s kratkimi in ilustrativnimi prikazi primerov dobrih praks zvrstilo 16 vrhunskih predavateljev iz podjetij in projektantov. S temi prikazi dobrih praks želi Slovensko združenje za trajnostno gradnjo strokovnjakom in širši javnosti pokazati, da je tudi pri nas več podjetij in posameznikov, ki imajo znanje, izkušnje ter potrebne tehnologije, da se trajnostna gradnja tudi pri nas uveljavi in razširi, ter poudariti prednosti, ki jih prinaša uporabnikom stavb tako s stališča prihrankov primarne energije in virov kot tudi zdravega bivalnega okolja. okolje 111/112 59