UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Matej Jugovar Rogaška Slatina, junij 2009

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČRTOVANJE MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA NOVI HOTEL ROYAL ROGAŠKA MARKETING STRATEGY PLANNING FOR NEW HOTEL ROYAL ROGAŠKA Kandidat: Matej Jugovar Študent izrednega študija Številka indeksa: Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Aleksandra Pisnik Korda Rogaška Slatina, junij 2009

3 2 PREDGOVOR V diplomskem delu je predstavljeno strateško načrtovanje marketinga novega hotela s kategorijo pet zvezdic v Rogaški Slatini, Hotela Royal Rogaška. Gre za hotel, ki ga v kraju, znani turistični destinaciji, kjer poleg podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. danes delujejo še tri konkurenčna podjetja (Terme SPA Rogaška d.d., Hoteli in turizem Rogaška, hotelirstvo in turizem d.o.o., Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o.), in v regiji, kjer svoje skoraj identične turistične storitve nudi še pet članic Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (Terme Olimia, Terme Ptuj, Terme Dobrna, Terme Zreče in Zdravilišče Laško), še ni bilo. Rogaška Slatina, najstarejše slovensko zdravilišče, je že več kot 400 let zanimiva in privlačna destinacija v neokrnjeni naravi ljudem, kateri želijo nekaj narediti za svoje zdravje in dobro počutje. Iščejo kvalitetno hotelsko namestitev, vključno z vsemi ostalimi storitvami, ki jih gre poleg kvalitetne namestitve v kraju s takšno zdraviliško tradicijo tudi pričakovati. Vodstvo podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. je ocenilo, da kraj vse bolj zahtevnim gostom ne nudi dovolj kvalitetne namestitve, zato se je leta 2008 odločilo za gradnjo hotela z imenom Royal Rogaška, kategoriziranega s petimi zvezdicami. Hotel, ki se bo začel graditi jeseni 2009 in v katerem bodo prvi gosti pričakali že prehod iz starega 2010 v novo leto 2011, bo z nadstandardnimi sobami ter kvalitetno ostalo ponudbo popestril in dvignil ponudbo tako podjetja kot Rogaške Slatine kot tudi regije ter dopolnil celotno turistično ponudbo Slovenije. Diplomsko delo je razdeljeno v dva dela. Prvi, krajši teoretični del zajema predstavitev značilnosti storitev, zdraviliškega turizma ter predstavitev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. Drugi ali praktični del pa predstavlja celoten proces strateškega marketinga, vključno z načrtovanjem marketinške strategije podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. za novi Hotel Royal Rogaška.

4 3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja... 7 I. DEL ZNAČILNOSTI TURISTIČNIH STORITEV, ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA IN PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA PODJETJA TURISTIČNE STORITVE IN ZDRAVILIŠKI TURIZEM Splošne značilnosti storitev Turistične storitve Zdraviliški turizem in razvoj zdraviliškega turizma v Sloveniji Zdravilišče Rogaška Slatina skozi čas HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o Predstavitev podjetja Poslanstvo, vizija in strategija podjetja Poslanstvo podjetja Vizija podjetja Strategija podjetja II. DEL: PROCES STRATEŠKEGA MARKETINGA PODJETJA HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o. ZA NOVI HOTEL ROYAL ROGAŠKA STRATEŠKA ANALIZA IN STRATEŠKA DIAGNOZA NOVEGA HOTELA ROYAL ROGAŠKA Strateška analiza Splošna ocena stanja obstoječe ponudbe podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o Analiza konkurentov Ocena tržne situacije Strateška diagnoza Prednosti in pomanjkljivosti Priložnosti in nevarnosti NAČRTOVANJE MARKETINGA ZA NOVI HOTEL ROYAL ROGAŠKA Določanje ciljnih trgov Obstoječi primarni ciljni trgi Obstoječi sekundarni ciljni trgi Potencialni ciljni trgi... 34

5 4 5.2 Oblikovanje temeljnih ciljev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. in strategij marketinga Temeljni cilji podjetja Finančni cilji podjetja Marketinški cilji podjetja Marketinške strategije Strateško pozicioniranje Oblikovanje osnovnega marketinškega spleta Turistični proizvod (storitev) Storitve v Hotelu Royal Rogaška Cena Cene v Hotelu Royal Rogaška Marketinško komuniciranje Marketinško komuniciranje v Hotelu Royal Rogaška Marketinške poti Marketinške poti v Hotelu Royal Rogaška SKLEP POVZETEK ABSTRACT SEZNAM VIROV...53 KAZALO SLIK Slika 1: Slovenska naravna zdravilišča Slika 2: Simbolični prikaz nastanka Rogaškega vrelca zdravilne slatine Slika 3: Hrvaški ban grof Peter Zrinski v zdravilišču Slika 4: Pogled na zdravilišče v Rogaški Slatini leta Slika 5: Logotip blagovne znamke Rogaška Hotels & Lotus terme, podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o Slika 6: Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o Slika 7: Proces strateškega marketinga zajema: Slika 8: Zdraviliško jedro v Rogaški Slatini Slika 9: Struktura prenočitev tujih turistov v Sloveniji v letu Slika 10: Struktura prenočitev v zdraviliščih po največjih tujih trgih v letu Slika 11: Deleži prenočitev v Rogaški Slatini po najpomembnejših trgih v letu Slika 12: Struktura prenočitev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. v letu Slika 13: Predvideni izgled dvoposteljne sobe v Hotelu Royal Rogaška... 42

6 5 KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz ponudbe ostalih hotelov v Rogaški Slatini Tabela 2: Ponudba slovenskih naravnih zdravilišč Tabela 3: Naravno zdravilni faktorji Tabela 4: Primerjava števila vseh nočitev v slovenskih zdraviliščih v letih 2006 in Tabela 5: Planirana zasedenost hotela, število prenočitev in finančna realizacija po letih. 36 Tabela 6: Cene primerljivih hotelov Hotelu Royal Rogaška***** v letu Tabela 7: Marketinško komuniciranje... 47

7 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja V diplomskem delu bomo poskušali predstaviti strateško načrtovanje marketinga za novi hotel v kategoriji pet zvezdic, Hotel Royal Rogaška. Ker Rogaška Slatina z razpoložljivimi kapacitetami, vključno z namestitvenimi kapacitetami podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. in usmeritvami na hitro rastoča tržišča ne zadošča več željam petičnih gostov po kvaliteti višjega ranga, se je vodstvo podjetja odločilo za izgradnjo hotela višje kategorije, katerega še v tem delu regije do sedaj ni bilo. Tako želijo izkoristiti tržno nišo, ki je ni še nihče. Tako kot v vsakem podjetju, ki želi biti uspešno in hkrati rasti ter uspešno prodajati svoje izdelke oz. storitve, se tudi v podjetju Hotel Sava Rogaška d.o.o. nenehno trudimo in težimo za tem, da sledimo modernim trendom v zdraviliškem turizmu in s tem uresničujemo pričakovanja gostov. Nenehno razvijamo in dopolnjujemo turistično ponudbo ter obnavljamo zdraviliško infrastrukturo. Rogaška Slatina je že več kot 400 let privlačen cilj ljudi, ki iščejo zdravje in dobro počutje v sproščujočem okolju narave in v navdihujočih tradicijah bogatega kulturnega življenja, predvsem pa kvalitetno hotelsko namestitev. Hkrati pa se zavedamo, da nam zastavljenega ne bo uspelo doseči brez temeljitega in učinkovitega marketinškega načrta, saj je le-ta osnova za uspešen vstop na trg ter dolgoročno uspešnost podjetja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Na podlagi izkušenj, pridobljenega znanja in dodatne literature nameravam v diplomskem delu podrobneje predstaviti načrtovanje marketinške strategije za še neizgrajeni Hotel Royal Rogaška*****. Za uresničitev namena diplomskega dela smo postavili naslednje cilje: ugotoviti značilnosti zdraviliškega turizma, oceniti splošne tržne situacije, natančno oceniti obstoječe stanje ponudbe v podjetju, podrobno analizirati konkurente na prodajnem trgu, proučiti prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti podjetja. Na osnovi izbranih ciljev bomo poskušali izdelati učinkovit marketinški načrt, ki je osnova za uspešen vstop na trg ter dolgoročno uspešnost podjetja.

8 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovni predpostavki pri diplomskem delu sta: Slovenija je postala del Evropske unije ter procesa globalnega tržnega sistema, kar pomeni, da so nam sedaj v preteklosti oddaljeni trgi vse bolj in lažje dostopni. Organizacije razvitega sveta dajejo vedno večji pomen marketinški usmeritvi, zato ponujajo tiste izdelke in storitve, katere želijo in pričakujejo potrošniki na trgu. Geografsko se omejujemo le na območje Slovenije ter na eno podjetje, tj. Hotel Sava Rogaška d.o.o., znotraj njega pa na načrtovanje marketinga. Pri analizi mikro okolja se bomo osredotočali le na prodajni trg ožje regije, kjer bomo primerjali samo zdraviliške destinacije. Ker v diplomskem delu predstavljamo načrtovanje marketinga za novi hotel Royal Rogaška***** in je dokaj specifičen primer iz prakse, smo si pomagali pretežno z internim gradivom podjetja. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo je statična poslovna raziskava, saj se osredotoča zgolj na posamezno funkcijo podjetja, in sicer marketing, natančneje načrtovanje marketinga ter povezanost podjetja z okoljem, saj smo ugotavljali odvisnost med ekonomskimi pojavi v določenem trenutku. V delu smo uporabili deskriptivni in deloma analitični pristop. V okviru deskriptivnega pristopa smo se posluževali z metodo deskripcije, v analitičnem pa z metodo deduktivnega sklepanja.

9 8 I. DEL ZNAČILNOSTI TURISTIČNIH STORITEV, ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA IN PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA PODJETJA 2 TURISTIČNE STORITVE IN ZDRAVILIŠKI TURIZEM 2.1 Splošne značilnosti storitev Za lažje razumevanje diplomskega dela je potrebno najprej razložiti razliko med izdelki in storitvami. Mihalič (2003, 47 48) povzema po Kotlerju (1991, 456) štiri osnovne razlike med izdelki in storitvami: - izdelki so otipljivi, storitve neotipljive, - pri izdelkih gre za stalnost kvalitete, pri storitvah za spremenljivost kvalitete, - izdelki so dolgotrajni, storitve minljive, - ločljivost proizvodnje in potrošnje pri izdelkih in neločljivost pri storitvah. Neotipljivost storitev Storitve so neotipljive, saj nimajo konkretne oblike, da bi jo lahko otipali, videli ali na drugačen način zaznali. Storitev si z nakupom ne prilastimo, ampak jo le doživimo in po nakupu nimamo kaj pokazati. Variabilnost storitev Proizvodi se proizvajajo, storitve pa se izvajajo. Ker storitve izvaja človek, ne morejo biti vsakič opravljene na enak način, zato pravimo, da so storitve neenake ali heterogene. Minljivost storitev Proizvodi so dolgotrajni in jih lahko proizvajalec tudi uskladišči. Storitve pa so minljive in jih ni mogoče izvajati»na ali iz zaloge«. Za lažje razumevanje minljivosti storitev podajmo primer iz poslovanja podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. Npr. proizvod nočitev 19. avgusta je mogoče izvesti ter prodati le na ta dan, saj naslednji dan ta proizvod ne obstaja več in je za proizvajalca za vedno izgubljen. Neločljivost proizvodnje in potrošnje storitev Pomeni, da se proizvodnja ter potrošnja odvijata na istem mestu istočasno. Prisotna sta tako potrošnik kot proizvajalec in med njima ves čas poteka interakcija. 2.2 Turistične storitve Turistične storitve imajo poleg vseh štirih splošnih značilnosti storitev tudi svoje posebnosti, ki so značilne samo za njih, ne pa tudi za vse storitve (Mihalič 2003, povzeto po Meddlik 1993, 28): - neenakomerno povpraševanje, - komplementarnost oziroma medsebojna odvisnost delnih turističnih storitev, - velik delež fiksnih stroškov v celotnih stroških.

10 9 Neenakomerno povpraševanje Za turistične storitve je značilno občutno nihanje v povpraševanju po njih, npr. restavracija X je lahko polno zasedena v času kosil in večerij, v času zajtrkov pa relativno prazna; hoteli na npr. hrvaški obali so 100 % zasedeni v poletnih mesecih, v ostalih mesecih pa relativno prazni. Komplementarnost turističnih storitev Ponudba enega turističnega proizvajalca je v medsebojni odvisnosti do ponudbe drugih turističnih proizvajalcev. Npr. v neposredni bližini hotelov v Rogaški Slatini je HIT-ova igralnica Fontana. Vsi hoteli imajo prav zaradi omenjene igralnice prilagojen oz. podaljšan odpiralni čas menjalnice. Pomeni, da se vsi ponudniki turističnih storitev v destinaciji, hotelih medsebojno povezujejo in usklajujejo. Velik delež fiksnih stroškov v celotnih stroških V turizmu je za večino turističnih podjetij značilen velik delež fiksnih stroškov v celotnih stroških. Npr. sama najemnina in vzdrževanje Grand Hotela Sava v Rogaški Slatini predstavlja velike stroške. Stroški ostajajo enaki, če je hotel polno zaseden, delno zaseden ali pa prazen. Brezovec (2000, 45 46) razčlenjuje posebnosti turističnih storitev še na: - začasno lastništvo, - usmerjenost k ponudbi in ne k porabnikom, - razpršen nadzor storitev, - širino doživetja, - visoko stopnjo tveganja porabnikov, - sanje in fantazije kot sestavni del storitev, - odvisnost od okolja. Začasno lastništvo Tisti, ki kupijo turistično storitev, je ne dobijo v trajno, ampak le v začasno last (najem hotelske sobe ali apartmaja). Usmerjenost k ponudbi in ne k porabnikom Marketing se običajno začne z analizo vseh želja in potreb potrošnikov, potem analiziramo okolje in šele kasneje načrtujemo izdelek ali storitev. V turizmu pa gre običajno za drugačen vrstni red. Turistična destinacija je najpogosteje dana, šele po njenem ovrednotenju se začnemo spraševati, komu jo lahko ponudimo (mineralni in termalni vrelci v Rogaški Slatini). Razpršen nadzor nad storitvijo Turistične storitve so najpogosteje sestavljene in zato zahtevajo sodelovanje več različnih ponudnikov. To pomeni, da kakovosti celotne turistične storitve ne nadzoruje samo en ponudnik in napaka enega ponudnika v verigi turističnih storitev lahko vpliva na ugled in drugega turističnega ponudnika. Npr. Grand Hotel Sava ima za prevoze gostov z letališč pogodbo z zunanjim sodelavcem in če le-ta zamudi na letališče, kjer gosti že čakajo, vpliva zamuda na celotno turistično storitev Grand Hotela Sava.

11 10 Širina doživetja Turistična storitev je celotna podoba izkušnje turista, ki se začne tudi šest tednov pred nakupom in traja vključno s spomini še šest tednov po nakupu. Celotna ocena storitve je odvisna od številnih dejavnikov in njihovih kombinacij. Visoka stopnja tveganja porabnikov Nakup turistične storitve zavzema visoko stopnjo tveganja potrošnikov. Potrošniki nimajo možnosti preizkusiti turistično storitev pred nakupom, zato tvegajo dokaj velik delež svojih prihodkov. Sanje in fantazije kot sestavni del storitev Vse storitve razen turističnih običajno kupujemo iz racionalnih motivov. Nakup turistične storitve pa je velikokrat povezan z nejasnimi in iracionalnimi motivi, ki jih ponudniki turističnih storitev morajo prepoznati ter jih prezrcaliti v svoji ponudbi. Odvisnost od okolja Vse turistične storitve so podvržene tudi vplivom iz okolja, na katere ponudnik nima vpliva in jih ne more ne nadzorovati ne predvideti. Govorimo predvsem o vojnah, terorizmu in naravnih nesrečah. 2.3 Zdraviliški turizem in razvoj zdraviliškega turizma v Sloveniji Zdraviliški turizem sodi med eno najstarejših oblik turizma pri nas in tudi v svetu. Razne izkopanine iz rimskih časov in zapisani dokumenti o termalni vodi nam pričajo, da so ljudje skrivnost zdravilnih učinkov termalnih in mineralnih vrelcev na slovenskem odkrili že davno. Najstarejši zapisi segajo celo v daljno leto Naše najstarejše zdravilišče je Rogaška Slatina. Danes gre za zdraviliški kraj z več kot 400-letno tradicijo (Nacionalno turistično združenje, 2008). Na križišču tradicionalnih in že zgodovinskih poti, ki vodijo s severa proti jugu in z zahoda proti vzhodu, je Slovenija pomemben kulturni del stare celine. V obdobju renesanse srednjeevropskih zdravilišč so nastali zdravilišči centri, ki še danes predstavljajo temelje zdraviliškega turizma v Sloveniji (Slovenska turistična organizacija, 2008). Od leta 1957 so slovenska zdravilišča povezana v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (takrat se je imenovala Zveza naravnih zdravilišč Slovenije). Sprva je bilo takih zdravilišč le deset, danes jih je petnajst. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč je organizirana kot gospodarsko interesno združenje. Vsa zdravilišča skupaj v okviru Skupnosti skupaj nastopajo tako na domačem kot tujih trgih in želijo v poplavi različnih ponudnikov na področju zdravstvenega oziroma wellness 1 turizma izpostaviti svojo specifičnost navezave na kombinacijo medicine in tradicije. 1 Skoval ga je dr. Halbert Dunn v 50. letih prejšnjega stoletja v ZDA. Je filozofija in način življenja, ki na najrazličnejše načine krepi telo in duha. Sestavljena je iz dveh pojmov well-being (dobro počutje) in fitness (gibanje). V praksi hoteli običajno z izrazom wellness mislijo na razvajanje gosta ob koncu tedna.

12 11 Večina slovenskih naravnih zdravilišč se je v zadnjih desetih letih odločila za prevzem imena terme, ki pomeni toplo vodo. S preimenovanjem iz zdravilišč v terme so želela predvsem slediti trendom v tem delu Evrope ter poudariti spremembe v njihovi ponudbi (medical wellness), ki še vedno temelji na naravnih danostih, vendar daje vedno večji poudarek zdravemu življenju ter aktivnemu preživljanju prostega časa (Merc, 2008 in Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma , 2007, 116). Zdravilišča s ponudbo medicinskih in wellness storitev bodo tudi v naslednjih letih predstavljala enega najpomembnejših turističnih proizvodov slovenskega turizma. Glede na atraktivnost zdraviliškega in wellness proizvoda bo potrebno v naslednjih letih nadaljevati z intenzivnim investicijskim ciklom in s tem izboljšati kakovost ter razmišljati o obnovi ali izgradnji novih turističnih kapacitet, predvsem na območjih, na katerih obstaja naravni potencial. Zdravilišča bodo morala še naprej povezano tržiti zdravje, zdravo prehrano, aktivni počitek, duševne in telesne sprostitve ter doživetja z intenzivnejšim vključevanjem kulturne dediščine, naravnih vrednot ter v trženje avtentičnih turističnih proizvodov in storitev. Le s tem bodo slovenska zdravilišča lahko dosegala edinstvenost in posebnost v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi zdravilišči v tujini (Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma , 2007, 117). Slika 1: Slovenska naravna zdravilišča Vir: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2008) Bogastvo neokrnjenih naravnih danosti naše dežele je omogočilo razvoj in uveljavitev slovenskih zdravilišč. Najpomembnejši med njimi sta termalna voda različnih lastnosti ter toplote (od 32 do 73 stopinj C) in mineralna voda (svetovno znani sta Radenska in Donat Mg). Sledijo morska voda in slanica, organski in anorganski peloidi in morska, panonska, predalpska in srednjegorska mikroklima.

13 12 Še dandanes ponudba slovenskih naravnih zdravilišč temelji na izkoriščenju naravnih faktorjev, termalnih in mineralnih voda, talasoterapije 2, blata in klime. V sklopu slovenskih zdravilišč so se razvile številne metode zdravljenja in programi za preprečevanje bolezni, za izvedbo le-teh pa prispevajo sama naravna zdravilna sredstva, skupaj z dognanjem sodobne medicinske znanosti. Najpomembnejša indikacijska področja so predvsem revmatične bolezni, nevrološke bolezni, bolezni prebavil, poškodbe lokomotornih organov in bolezni srca ter ožilja. Vseskozi pa vsa zdravilišča dajejo večji in večji pomen novim programom, predvsem programom za dobro počutje (wellness programom), programom lepote (beauty programom) ter programom ravnotežja duha. Deset let nazaj bi lahko še zdravilišča primerjali z bolnišnicami, danes pa so sodobni turistični centri s pestro in zelo raznovrstno ponudbo (Slovenska turistična organizacija, 2008). Merc (2008), vodja odbora za promocijo pri Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, meni, da je ponudba slovenskih zdravilišč izredno široka in pestra ter da jo lahko v grobem razdelimo na: - osnovno namestitev (hoteli, apartmaji, vile, bungalovi ), - ponudbo zdravstvenih in wellness storitev oz. idealno kombinacijo obeh (medical wellness), - termalno ponudbo (notranji in zunanji bazeni s termalno vodo ), - kulinariko in gostinske storitve (prehrana gostov, a la carte restavracije, kavarne ) - športno-rekreacijsko ponudbo (fitness centri, igrišča za tenis, squash, mini golf ) - hotelsko animacijo za goste (sprehodi, plesni večeri, kulturni program ), - ostalo ponudbo (konferenčne dvorane ). Po njegovih besedah imajo zdravilišča kljub vsem naporom in prizadevanjem še nekoliko negativen predznak, da so namenjena za bolne in starejše, čeprav že sedaj slovenska zdravilišča ustvarijo skoraj tretjino vseh nočitev v Sloveniji. Tu vidi vodja odbora za promocijo pri Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč še dosti rezerve (Merc, 2008). Pomembnost turizma v Sloveniji, v katerem igrajo zdravilišča pomembno vlogo, ob različnih priložnostih zelo radi izpostavljajo tudi drugi pomembni soustvarjalci slovenske turistične ponudbe. Generalni direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvu, mag. Marjan Hribar (2008, 18) pravi:»turizem v Sloveniji se zelo pospešeno razvija, rast turističnih dejavnosti pa je hitrejša od rasti ostalih gospodarskih dejavnosti, kar pomeni, da pomen turizma v gospodarstvu še narašča. V letu 2006 je ocenjeni delež turizma v nacionalnem BDP-ju znašal 5,5 %, če izvzamemo vse posredne učinke, ki jih v turizmu ni malo«. V članku (Kovač Kostantinovič 2007) Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia d.d. poudarja:»skupnost slovenskih naravnih zdravilišč predstavlja temelj skupnega povezovanja in razvoja zdraviliškega turizma. Gre za turistični produkt, ki bo po mojem mnenju vsaj v prihodnjih dvajsetih letih še vedno eden ključnih mega trendov na evropskem in svetovnem turističnem trgu«. 2 (Gr. thalassos = morje, val). Od leta 1869 poimenovanje talasoterapije v zdravilne namene ob uporabi morske vode, morskega blata (fanga) in morske klime.

14 13 Rast zdraviliškega turizma se iz leta v leto opaža v vedno večjih vlaganjih v zdraviliški turizem tako doma kot v tujini, z namenom izboljšanja obstoječih kapacitet gradnjo novih (Kovač Kostantinovič 2007). 2.4 Zdravilišče Rogaška Slatina skozi čas»nikar ne leti na grešni Parnas! Tam je vse sama izmišljotina in blišč puhlih ljudi. Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene, rogaški vrelec, ki je pred teboj.«tako pravi Apolon, bog sonca in zdravilstva po legendi iz sedemnajstega stoletja krilatemu konju Pegazu, ki ga je ustavil, ko je ta hotel odleteti na goro Parnas (Režek 1964, 21 22). Slika 2: Simbolični prikaz nastanka Rogaškega vrelca zdravilne slatine Vir: Rogaška Slatina Vir zdravja (2007, 2) Rogaška Slatina je najstarejše zdravilišče na slovenskem z več kot štiristoletno tradicijo. Čeprav so čudežno moč slatinske mineralne vode alkimisti prvič analizirali že leta 1572, so mineralni vrelci in s tem tudi Rogaška Slatina postali znani Evropi in širše leta 1665, ko je glas o njihovi zdravilni moči v svet ponesel hrvaški ban Peter Zrinski, ki si je med lovom v slatinskih gozdovih s pitjem zdravilne vode pozdravil bolna jetra.

15 14 Slika 3: Hrvaški ban, grof Peter Zrinski v zdravilišču Vir: Vardjan (2004, 42) V začetku devetnajstega stoletja so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem Ferdinandom Attemsom od malih lastnikov odkupili zemljišča okoli vrelcev in pričeli z izgradnjo zdraviliških zgradb. Do leta 1858 so zgradili hotel Styria, Zdraviliški dom z znamenito Zdraviliško dvorano (danes Kristalna dvorana) ter hotel Strossmayer. Začela se je zlata doba Rogaške Slatine, saj so se v priznanem evropskem zdravilišču vrstili obiski članov mnogih vladarskih družin, (Habsburg, Bonaparte, Hohenzollern, Bourbon, Obrenović, Karañorñević in drugi), pripadnikov visokega plemstva (Esterhazy, Turn und Taxis, Della Grazia, Furstenberg, Windischgraetz, Liechtenstein in mnogih drugih pomembnih gostov, med njimi so bili npr. škof Strossmayer, veliki angleški popotnik Richard Burton, pisateljica Berta von Suttner. Izbrano zdraviliško publiko, ki je imela bogato družabno življenje, so zabavali vrhunski umetniki, med njimi tudi Franz Liszt (Zdravilišče Rogaška Zdravstvo d.o.o., 2008). Slika 4: Pogled na zdravilišče v Rogaški Slatini leta 1855 Vir: Horvat (2000, 42)

16 15 Zdravilišče so nato skozi stoletje in pol zaznamovali številni vzponi in padci, razlogi pa so bili gospodarske in politične narave. Po osamosvojitvi 1991 leta je prišlo do največjega upada turističnega prometa po drugi svetovni vojni. Spreminjala se je tudi lastniška struktura. Banke so unovčile svoje hipoteke na nepremičnine ter tako postale lastnice skoraj vseh hotelskih objektov v Rogaški Slatini (Horvat 2000, 37 50). Tako je podjetje S.P. PLOD d.o.o., zasebno podjetje v lasti Stanislava Pšeničnika, univ. dipl. ing., od Banke Celje d.d. odkupilo Grand Hotel Sava in Hotel Zagreb ter ju tako rešilo iz negotove situacije. Oba hotela sedaj uspešno poslujeta preko družbe Hotel Sava Rogaška d.o.o., katere ustanovitelj je tudi lastnik podjetja S.P. PLOD d.o.o.

17 16 3 HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o. 3.1 Predstavitev podjetja Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. s sedežem na naslovu Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina ima 110 zaposlenih in je v stoodstotni lasti podjetja S.P. Plod d.o.o. Lastnik in direktor obeh podjetij je gospod Stanislav Pšeničnik. Podjetje se na trgu predstavlja pod krovno blagovno znamko Rogaška Hotels & Lotus terme. Slika 5: Logotip blagovne znamke Rogaška Hotels & Lotus terme, podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. Vir: Promocijska zgoščenka podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. (2008) Rogaška Hotels & Lotus terme so: - Grand Hotel Sava, - Hotel Zagreb, - Lotus Terme Spa & Beauty, - Center tradicionalne tajske terapije Sawan, - Kongresni center Rogaška, - Restavracija Kaiser. Grand Hotel Sava****, Hotel Zagreb**** Hotelski kompleks povezanih hotelov Grand Hotela Sava in Hotela Zagreb je obdan s cvetočim parkom in čudovito zeleno naravo. Hotela sta kategorizirana s štirimi zvezdicami, imata 500 ležišč v 300 sobah in sta odlična izbira za oddih tako posameznika kot družin. Hotelski kompleks nudi tri cenovne nivoje namestitve: V Grand Hotelu Sava najboljše superior sobe in sobe standard ter sobe v Hotelu Zagreb (V zavetju prijaznih ljudi in neokrnjene narave 2008). Lotus Terme Spa & Beauty V sklopu hotelskega kompleksa se nahajajo tudi Lotus Terme Spa & Beauty, ki zajemajo hotelske bazene s termalno vodo, Lotus Spa & beauty wellness center s pestro ponudbo masaž, kopeli, shujševalnih in lepotilnih postopkov ter zdravniškim svetovanjem. V okviru Lotus Term Spa & beauty se nahaja tudi Fitness center Park, kjer se poleg vadbe na orodjih

18 17 organizirajo tudi številne druge aktivnosti, kot so: jutranja gimnastika, joga 3, pilates 4 ter nordic walking 5 (Cenik wellness & beauty storitev 2008). Center tradicionalne tajske terapije Sawan Hotela sta v svojo ponudbo vključila še nekaj orientalske miselnosti, saj poleg ayurvede 6 v Lotus Spa & Beauty wellness centru nudita svojim gostom še tradicionalne tajske masaže, ki se od klasičnih masaž razlikujejo predvsem v tem, da se bolj kot na masažo mišic osredotočajo na stimulacijo akupresurnih točk. Za goste skrbijo in jih razvajajo maserji iz znane šole tradicionalne tajske terapije»wat Po«iz Bangkoka (Cenik wellness & beauty storitev 2008). Kongresni center Rogaška se nahaja v hotelskem kompleksu Grand Hotela Sava in Hotela Zagreb in je zaradi svoje lokacije v čudovitem zelenem in hkrati mirnem okolju idealna izbira za poslovna srečanja, izobraževanja, konference ter kongrese, saj vemo, da je sodoben poslovni svet prestopil meje pisarn. Kongresni center Rogaška razpolaga z veliko dvorano z najsodobnejšo avdiovideo tehniko, katera sprejme tudi do 300 oseb. Dvorano je možno pregraditi v 3 manjše zvočno izolirane dvorane, kar je zaželeno za izvedbo raznih delavnic. Dvorane so poimenovane po znanih slatinskih izvirih mineralne vode: Tempel, Donat ter Styria. Vsaka dvorana po pregraditvi sprejme do 100 oseb. Tako se lahko popolnoma prilagodijo naravi oziroma velikosti dogodka ter številu udeležencev na dogodku. Gostijo tako manjše seminarje kot velike konference (Kongresni center Rogaška 2008). Restavracija Kaiser V sklopu hotelskega kompleksa se nahaja a la carte 7 restavracija Kaiser, kjer boste lahko vsaj za trenutek ušli vsakdanjosti in našli kotiček, v katerega se boste radi vračali in se prepustili harmoniji kulinarične ustvarjalnosti. Restavracija na višjem nivoju se s ponosom in intimo dotakne vašega srca, je zakladnica okusov iz osrčja globokih korenin Rogaške Slatine. Neposredna bližina veličastne rogaške promenade, secesijskih parkov, paviljonov, skrbno urejenih cvetličnih sprehajalnih poti in romantičen vrt z orjaškimi kostanji bodo poleg razkošnih dobrot in žlahtne kapljice pripomogli, da bo obisk Kaiserja uresničil vašo željo po nečem več kot običajnem ter vam globoko v duši pustil še poseben cesarski pečat. Mehak, a eleganten prostor v sončnih, karamelnih barvah jeseni je kombinacija strogo modernega, a vseeno dovolj mističnega dvorskega pridiha v masivnem bidermajer slogu. Vrhunsko kuharsko znanje, ustvarjalnost ter gostoljubnost pa dopolnjuje značaj domačnosti in topline osebja (Restavracija Kaiser 2008). 3 Jóga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. 4 Pilates je posebna vrsta vaj za krepitev telesnih mišic. Iznašel jih je Joseph Hubert Pilates. Je celostna telesna vadba, ki nosi poudarek na težje dostopnih, manjših in šibkejših mišicah, ki pripomorejo k pravilni in zdravi telesni drži, krepitvi mišic in kardiovaskularnega sistema, izboljšani telesni pripravljenosti in koordinaciji, ter bolj poudarjenemu samozavedanju. Trening vključuje vaje za moč, raztezanje in dihanje. Vadba je primerna tudi za rehabilitacijo po poškodbah. 5 Nordijska hoja ima korenine na Finskem. Je posebna oblika rekreacije, priljubljena tako med starejšimi kot mlajšimi, kjer na poseben način hodimo s palicami. 6 Ayurveda je veda o življenju. Temelji na spoznanju, da smo ljudje celota duha in telesa. V principu ljudi delimo na tri tipe oz. doše (vata, pita, kapha) in njihove podtipe. Vsakemu tipu naj bi bili prilagojeni ustrezna prehrana in način življenja, telesne vaje, masaže, očiščevalne kure in meditacija. 7 Fr. a la carte po naročilu iz menija.

19 18 Slika 6: Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o. GRAND HOTEL SAVA**** HOTEL ZAGREB**** KONGRESNI CENTER ROGAŠKA CENTER TRADICIONALNE TAJSKE TERAPIJE SAWAN LOTUS TERME SPA & BEAUTY RESTAVRACIJA KAISER Vir: Lastni vir (2008) 3.2 Poslanstvo, vizija in strategija podjetja Poslanstvo podjetja Poslanstvo podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. pod krovno blagovno znamko Rogaška Hotels & Lotus Terme je združevanje kulturne in naravne danosti območja z vrhunsko ponudbo hotelskih, gostinskih, wellness, medicinskih in poslovnih storitev, visoko strokovnega kadra ter interesi lastnikov in okoliške javnosti. Je podjetje, ki svojo blagovno znamko postavlja svoj poslovni in razvojni koncept na temelju bogate tradicije in uglednega, v srednji Evropi prepoznavnega Zdravilišča Rogaška. Osredotoča se zlasti na celostno vrhunsko mednarodno konkurenčno paleto turističnih storitev, povezanih s programi za dobro počutje, s poslovno in drugo aktualno vsebino. Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. s sedežem v mednarodno uveljavljeni zdraviliški destinaciji, ima s svojo blagovno znamko Rogaška Hotels & Lotus Terme vse potenciale, da postane vodilna družba na področju razvoja in ponujanja najkvalitetnejših storitev v regiji in širše. Razvoj podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. bo v prihodnosti temeljil na: - zadovoljstvu in preseganju pričakovanj gostov v sklopu koriščenja turističnih storitev, - zadovoljstvu in korektnih odnosih z vsemi poslovnimi partnerji tako doma kot v tujini, - zadovoljstvu zaposlenih, ki bodo izhajali iz profesionalnosti vodenja, - zadovoljstvu okoliške javnosti zaradi spodbujanja zaposlovanja, korektnih odnosov, turističnemu prilivu in gospodarske rasti. 8 Povzeto po Investicijskem programu Hotela Royal Rogaška interno gradivo (2008, 4 7).

20 Vizija podjetja Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. želi postati najbolj prepoznaven ponudnik turističnih storitev za zahtevne goste v produktivnem segmentu wellness, katerim je filozofija wellness del ali način življenja in sprostitve. Vizija se je uvrščati med deset vodilnih ponudnikov v Evro regiji, na temelju zagotavljanja kakovosti, z visoko stopnjo inovativnosti, visoko ravnijo etičnih standardov in s prepoznavnimi dejavniki razlikovanja (USP - zdravilna mineralna voda Donat Mg), ki bodo omogočili napredek in razvoj podjetja ter gradili imidž priljubljenosti destinacije Strategija podjetja Rogaška Slatina je že iz preteklosti znana kot mondeno zdravilišče za premožnejše, zato namerava podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. z gradnjo novega hotela s petimi zvezdicami v Rogaški Slatini dopolniti ponudbo blagovne znamke Rogaška Hotels & Lotus Terme, ki je v letu 2008 ustvarila nočitev. Strategija podjetja je usmerjena predvsem v povečevanje kvalitete turistične ponudbe tako kraja kot celotne kozjanske regije. Novi hotel Royal Rogaška bo ponujal storitve prestižne narave, namenjene gostom, ki bodo skrbeli za preventivo, dobro počutje in lepoto v okviru novega wellness centra v hotelu in v kombinaciji z medicinskim centrom Zdravilišča Rogaška Zdravstvo d.o.o. Ponudba bo zajemala nov način sprostitve, vitalnosti, ohranjanja zdravja v prestižnem okolju v čudoviti in neokrnjeni naravi zdraviliškega parka. Vsekakor pa bodo za edinstvenost ponudbe še vedno ostali wellness in medicinski postopki, katerih osnova je zdravilna mineralna voda Donat Mg. Podjetje namerava ponudbo prestižnega hotela, vpetega v okolje, kjer prevladuje neokrnjena in prečudovita narava, zaokrožiti s kvalitetno namestitvijo, termalno in mineralno vodo Donat Mg, s pestro in atraktivno ponudbo ambienta, doživetij in sprostitve v hotelskem wellness centru s kulinaričnimi posebnostmi lokalne in internacionalne kuhinje. Razlikovanje novega Hotela Royal Rogaška od ostalih ponudnikov bo predvsem v nadstandardni namestitvi, v specializaciji wellness ponudbe in v individualnosti ter osebnem pristopu obravnavanja gostov.

21 20 II. DEL: PROCES STRATEŠKEGA MARKETINGA PODJETJA HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o. ZA NOVI HOTEL ROYAL ROGAŠKA Slika 7: Proces strateškega marketinga zajema: Strateška analiza - analiza lastnih resursov - analiza okolja analiza mikro okolja analiza makro okolja Strateška diagnoza - prednosti in pomanjkljivosti - priložnosti in nevarnosti v okolju Strateško načrtovanje marketinga - določanje ciljnih trgov - oblikovanje temeljnih ciljev in strategij - strateško pozicioniranje - določanje osnov marketinškega spleta Vir: Snoj in Gabrijan 2006, 2. del., 36 (povz. po Gabrijan, Črnko in Snoj 1989)

22 21 4 STRATEŠKA ANALIZA IN STRATEŠKA DIAGNOZA NOVEGA HOTELA ROYAL ROGAŠKA 4.1 Strateška analiza 9 S strateško analizo organizacija: - pridobi ter obdela informacije o dosedanjem razvoju; - pridobi in obdela informacije o trenutnem stanju ter - na podlagi zbranih in obdelanih informacij predvideva njen razvoj. Povedano drugače: Strateška analiza zajema: - analizo lastnih resursov, - analizo mikro in makro okolja Splošna ocena stanja obstoječe ponudbe podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. Turistična ponudba Hotela Sava Rogaška d.o.o. je umeščena v samo srce zdraviliške ponudbe v Rogaški Slatini. Hotela Grand Hotel Sava in Hotel Zagreb sta kategorizirana s štirimi zvezdicami in imata svojevrstno posebnost, saj sta neposredno povezana s podzemnimi hodniki s centralnim medicinski centrom Zdravilišča Rogaška Zdravstvo d.o.o., Grand hotelom Donat, Grand hotelom Rogaška, hotelom Styria ter hotelom Strossmayer. Hotela razpolagata s 500 ležišči v 300 sobah, hotelsko restavracijo Kristal, novo a la carte restavracijo Kaiser, Cappucino in Lobby barom in slaščičarno. Gostinska ponudba v samem hotelu je dopolnjena z večjim številom trgovinic ter frizerskimi saloni. V letu 2002/03 je podjetje obogatilo ponudbo za svoje goste z izgradnjo bazenskih kompleksov ter wellness centra. Dodatno ponudbo so poimenovali Lotus Terme Spa & Beauty. Ponudba gostom omogoča uporabo bazenov, kneippanje, turške in finske savne s tepidarijem ter širok spekter lepotilnih in sprostilnih programov, kot so masaže, kopeli, manikura, pedikura, nega obraza Podjetje je v letu 2006 dopolnilo ponudbo masaž še s centrom tradicionalne tajske terapije Sawan. Leta 2004 je podjetje končalo obnovo polovico sob v Grand Hotelu Sava. Obnovljene sobe so poimenovali superior sobe, ki sedaj poleg še ne obnovljenih standard sob in sob v Hotelu Zagreb tvorijo namestitveno ponudbo podjetja. V letu 2007 je bil v sklopu hotelskega kompleksa zgrajen še Kongresni center Rogaška, kateri lahko sprejme do 300 udeležencev. Gre za veliko dvorano, ki se lahko pregradi v tri manjše dvorane in je opremljena z najsodobnejšo tehniko. Konec leta 2007 je podjetje končalo s prenovo a la carte restavracije. Novo restavracijo so poimenovali po cesarju Francu Jožefu, ki je bil redni gost Rogaške Slatine v preteklosti Kaiser. Restavracija je na visokem nivoju s pestro kulinarično ter vinsko ponudbo in verjetno najlepšim pogledom na zdraviliški park. 9 Povzeto po Snoj in Gabrijan 2006, 2. Del, 37.

23 22 Ravno v času nastajanja diplomskega dela pa se končuje obnova hotelske restavracije Kristal. Restavracija ni bila obnovljena že od nastanka hotela leta 1982 in je lahko naenkrat sprejela do 360 gostov. V novi restavraciji bodo dvignili ponudbo hrane in pijače na višjo raven ter jo popestrili s tematskimi večerjami in pripravo hrane pred gosti. Površina nove restavracije bo enaka prejšnji, vendar bo sedaj sprejela največ do 300 gostov, kar pomeni, da se bo dvignila tudi komoditeta (povzeto po Investicijskem programu Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 14 15). Ponudbo podjetja Hotel Sava Rogaška lahko strnemo v: - hotelsko, - kopališko-termalno, - zdravstveno, - lepotilno-sprostitveno, - kulinarično, - športno-rekreacijsko, - kulturno-zabavno in - kongresno ponudbo Analiza konkurentov Konkurente podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. lahko razdelimo na: - konkurente v destinaciji, - konkurente v regiji in širše. Konkurenti v destinaciji Rogaška Slatina kot destinacija razpolaga z 1334 ležišči, od katerih jih: pripada podjetju Hotel Sava Rogaška d.o.o., podjetju Terme SPA Rogaška d.d., podjetju Hoteli in turizem Rogaška, hotelirstvo in turizem d.o.o., Zdravilišču Rogaška Zdravstvo d.o.o. (Alpe Adria Vita 2008, 24). Slika 8: Zdraviliško jedro v Rogaški Slatini Vir: Alpe Adria Vita 2008, 24

24 23 V nadaljevanju bomo na kratko predstavili konkurenčne hotele ter predstavili njihovo ponudbo: Tabela 1: Prikaz ponudbe ostalih hotelov v Rogaški Slatini Hotel Kat. Ležišča Lastnik Dodatna ponudba v okviru hotela Grand Rogaška hotel **** 155 Terme SPA Rogaška d.d. Hotel Styria **** 93 Terme SPA Rogaška d.d. Hotel Strossmayer **** 133 Terme SPA Rogaška d.d. Hotel Slovenija **** 127 Terme SPA Rogaška d.d. Grand hotel Donat **** 212 Hoteli in turizem Rogaška, hotelirstvo in turizem d.o.o. Hotel Slatina *** 113 Zdravilišče Rogaška Zdravstvo d.o.o. NAMESTITEV: 14 APP, 55/2 in 12/1 KONGRESNA PONUDBA: Kristalna dvorana (350 oseb) Glasbena dvorana (250 oseb) OSTALA PONUDBA: WELLNESS CENTER VIS VITA: (fitness, beauty center, bazen, kopeli, masaže savna ) ROGAŠKA RIVIERA (termalni kompleks bazenov s 1260 m2 vodnih površin izven hotela) Hotelska restavracija in kavarna NAMESTITEV: 47/2 OSTALA PONUDBA: WELLNESS CENTER VIS VITA: (fitness, beauty center, bazen, kopeli, masaže savna ) ROGAŠKA RIVIERA (termalni kompleks bazenov s 1260 m2 vodnih površin izven hotela) Hotelska restavracija (skupaj s Hotelom Strossmayer) NAMESTITEV 3 APP, 55/2, 17/1 OSTALA PONUDBA WELLNESS CENTER VIS VITA: (fitness, beauty center, bazen, kopeli, masaže, savna ) ROGAŠKA RIVIERA (termalni kompleks bazenov s 1260 m2 vodnih površin izven hotela) Hotelska restavracija (skupaj s Hotelom Styria) NAMESTITEV: 9 APP, 51/2, 7/1 OSTALA PONUDBA: ROGAŠKA RIVIERA (termalni kompleks bazenov s 1260 m2 vodnih površin izven hotela) Hotelska restavracija in kavarna NAMESTITEV: 7 APP, 54/2, 97/1 KONGRESNA PONUDBA Dvorana Knetteum (50 oseb) OSTALA PONUDBA: WELLNESS CENTER GH DONAT: (bazen, savna, kopeli, fitness, klasične in tajske masaže) HIT CASINO FONTANA Frizerski salon Beauty salon Kozmetike Afrodite Hotelska restavracija in bar NAMESTITEV: 50/2, 14/1 OSTALA PONUDBA: Hotelska restavracija in kavarna Vir: Alpe Adria Vita 2008, 47

25 24 Konkurenti v regiji in širše 10 Konkurente podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. v regiji in širše najdemo v trikotniku med Tirenskim morjem, zahodno Češko in Madžarsko, kateri imajo hotele kategorije štirih zvezdic in več. Poleg vseh ostalih 14 slovenskih naravnih zdravilišč (Terme Olimia, Terme Čatež, Terme Zreče, Terme Dobrna, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Terme Laško, Terme Ptuj, Terme Radenci, Terme 3000, Terme Topolšice, Talaso Strunjan, Terme Lendava, Terme&Wellness LifeClass Portorož) so konkurenti še: - Terme Ischia, - Terme Chianciano, - Terme Rogner (Bad Blumau), - Terme Karlovy Vary, - Terme Heviz, - Terme Abano. Ker smo značilnosti slovenskih naravnih zdravilišč na kratko že povzeli v prejšnjih poglavjih diplomskega dela, bomo ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč povzeli v tabelah, ki so predstavljene v nadaljevanju. Predvsem zato, ker podjetju Hotel Sava d.o.o. že tako ali tako tuji gostje ustvarijo več kot 3/4 vseh prenočitev (v Rogaški Slatini nekoliko manj) in tudi z novim Hotelom Royal Rogaška***** ciljajo predvsem na goste iz tujine, pa bomo podrobneje analizirali konkurente v tujini. Poleg kratke predstavitve se bomo osredotočili še na: - prenočitvene storitve, - zdravstvene in wellness storitve, - prehrano gostov, - športno-rekreacijske objekte, - ustvarjanje zdraviliške klime, - posebne programe, - kongresni turizem, - ter na druge storitve. 10 Povzeto po Strategiji trženja in trženjskem načrtu Hotela Royal Rogaška interno gradivo (2008, 8 9).

26 25 Tabela 2: Ponudba slovenskih naravnih zdravilišč Vir: Strategija trženja in trženjski načrt Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 10 Tabela 3: Naravno zdravilni faktorji Vir: Strategija trženja in trženjski načrt Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 10 Terme Ischia Gre za stičišče antične idile in zdravilnih rešitev za sodobno žensko. So edine terme, kjer se zdravilno učinkovanje morja in mediteranskega podnebja dopolnjuje s termalno vodo. So nekakšna geografska posebnost med primerjanimi zdravilišči, saj ležijo na manjšem otoku v Neapeljskem zalivu. So vrelec mladosti, ki so ga prepoznavali in občudovali že v antiki. Terme Chianciano So del čudovite pokrajine Toskana, katera se v njih krasno prepleta s etruščansko tradicijo in zdraviliškim turizmom. Nudijo čisto zdraviliško okolje v navezi s pokrajino in možnostmi, ki jih le ta ponuja samo po sebi. Obstaja jasna ločnica med mestom Chianciano in Termami Chianciano vsaka s svojim izročilom in tradicijo, ki se združujeta predvsem

27 26 geografsko in ne toliko vsebinsko. Zasledimo zdraviliško-kulinarični užitek, podan v prekrasni pokrajini, katerega naj bi znal ceniti že Horacij. Terme Rogner (Bad Blumau) Arhitektura, narava in zdravje. Vitalno, moderno, progresivno v iskanju in ponujanju termalnih storitev prihodnosti. So nekakšna redefinicija termalnega turizma in tipičnega obiskovalca term, ki je po njihovo nov, moderen človek, z malo časa in veliko potreb. Temu sledijo tudi s časovno prilagojenimi ponudbami. Ležijo ob skrajnem severu zahodnega roba Panonske nižine blizu mesta Graz. Terme Karlovy Vary So izredno zgodovinsko mesto s pestro in razvejano termalno-zdraviliško ponudbo in arhitekturo na zahodu Češkem. Nekakšen Monte Carlo zdraviliškega turizma z zelo bogato zgodovino. Nekako jih lahko primerjamo s Rogaško Slatino, saj imata oba kraja zelo bogato in dolgo zgodovino, tudi legendo o nastanku, bolje o odkritju imata enako med lovom in povezavo z znamenitimi osebnostmi čudežna ozdravitev kralja Karla, po čigar volji so bile terme tudi zgrajene ter dobile tudi ime. Terme Heviz Ležijo v širšem turističnem območju Blatnega jezera in sodijo v integralno povezano storitveno območje s široko ponudbeno paleto. Začutimo enotnost kraja kot termalnega središča, ki ima konsistentno zgrajeno zdravilno zgodbo Heviza in termalnega jezera. Na to osnovo vežejo vso ostalo spremljevalno ponudbo lokalnih partnerjev. Imajo zelo smelo in pestro izbrano ponudbo, v kateri ne manjka ničesar, od osnovne zdravstvene nege do celo korekcijsko-estetske kirurgije ter vrsto rekreativno-športnih aktivnosti. Terme Abano Najdemo jih južno od Padove in skupaj s termami Montegrotto tvorijo navidezno celoto. Osredotočajo se predvsem na starejšega italijanskega gosta. Termalni del Abana deluje kot celota zase, v kateri ni čutiti povezave z okoljem. Delujejo nekako tuje, hladne, plastične in ostarele. S celotno ponudbo so celostno usmerjeni samo na svoje goste. So termalno zdravilišče v pravem pomenu besede. Prenočitvene storitve V primerjanih termah niso omejene samo zgolj na klasične hotele. Večina konkurenčnih termalnih središč ponuja tudi namestitev v apartmajih, privatnih apartmajih, bungalovih ter kmečkih turizmih in kampih. Vsa našteta termalna središča nudijo tudi klasično bolniško namestitev, ki je najbolj izrazita v Abano Termah, razen Termah Rogner (Bad Blumau). Zdravstvene in wellness storitve Ponujajo jih vsa termalna središča in na tem področju ni bistvenih razlik. Nekatera ostajajo zvesta klasičnemu zdraviliškemu zdravljenju, nekatera dajejo večji poudarek wellness in beauty storitvam. Terme Ischia se nekoliko razlikujejo od konkurentov, saj zaradi svoje naravne lege ob morju izkoriščajo svoj položaj pri nudenju terapij za pljučna obolenja. Športno-rekreacijske objekte Najdemo jih v vseh naštetih termalnih središčih v sklopu term ali vsaj v bližnji okolici. Govorimo o osnovnih športno-rekreacijskih objektih, kot so športne dvorane, teniška

28 27 igrišča, sprehajalne poti, trim steze ter možnost jahanja in ribolova. V Termah Rogner imajo tudi golf igrišče. Ustvarjanje zdraviliške klime Vse primerjane terme dajejo nedvoumen vtis, da si v termah in nikjer drugje. Zdraviliški park je v večini jasno prepoznaven centrali del term. Vse terme tudi ponujajo različna predavanja strokovnjakov na različne teme termalnega zdravljenja. Posebni programi Tudi posebne programe najdemo v vseh zgoraj naštetih termalnih središčih. Vsa nudijo kulturni program, športne aktivnosti in animacijske programe kot osnovni del svoje ponudbe. Kongresni turizem Prisoten je v vseh proučevanih termah, le da mu več pozornosti posvečajo v Abano Termah in na Ischii. Druge storitve So najbolj izrazite le v Termah Heviz, saj ponujajo tudi storitve estetske in laserske kirurgije, dentalno kirurgijo in storitve s področja dermatologije. V splošnem lahko zaključimo, da med termalnimi središči z vidika ponudbe ni bistvenih razlik. Splošna termalna ponudba je podobna, razlike so bolj kot ne vezane na posamezne značilnosti, ki jih nudi dano okolje Ocena tržne situacije Tako kot tudi za zdraviliški turizem v Sloveniji lahko rečemo, da predstavlja zdraviliški turizem v Rogaški Slatini eden od najuspešnejših segmentov turistične ponudbe. Vedno bolj se poleg klasičnega zdraviliškega turizma pojavlja in tudi razvija potreba po wellness turizmu. Slednji je za razliko od zdraviliškega, ki je namenjen kurativi, usmerjen predvsem v preventivo in ustvarjanje zadovoljnega gosta. Koristniki tovrstne ponudbe povprašujejo po vsem, kar je povezano z zdravjem in dobrim počutjem, predvsem pa si želijo krepitve telesa in duha. Rast turističnih tokov se pa ne glede na spremenjene varnostne in gospodarske razmere v svetu ne zmanjšuje, ampak se povečuje. Prav tako se razvoj in rast obstoječih in novih srednjeevropskih termalnih kompleksov skokovito povečuje, zato je potrebno vseskozi lastno ponudbo izboljševati ter jo nadgrajevati in posodabljati. Na zgoraj predstavljene trende v turizmu in potrebe obiskovalcev pa so pričeli reagirati tudi lastniki hotelov v Rogaški Slatini, med drugim tudi Stanislav Pšeničnik, lastnik podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o., saj se zavedajo, da že skoraj vsak gost zahteva urejen in sodobno opremljen hotel s sobami ter luksuznimi apartmaji, ki nudijo poleg prijetnega udobja vsaj še lastni bazen in wellness center (Investicijski program Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 14).

29 28 Za lažjo ponazoritev celotne tržne situacije bomo v nadaljevanju s tabelami ter tortnimi grafikoni za leto 2007 poskušati prikazati in predstaviti število gostov v Sloveniji, število gostov v slovenskih zdraviliščih, število gostov po hotelih v Rogaški Slatini in slatinske najpomembnejše trge. Slika 9: Struktura prenočitev tujih turistov v Sloveniji v letu 2007 Struktura prenočitev tujih turistov v Sloveniji v letu 2007 Ostale države 33% Italija 19% Avstrija 14% Francija 2% Ruska fed. 3% Nizozemska 4% Združeno kraljestvo 6% Hrvaška 6% Nemčija 13% Vir: Alpe Adria Vita 2008, 13 V Sloveniji je bilo v letu 2007 največ Italijanov, ki so ustvarili skoraj petino vseh tujih prenočitev, sledijo jim Avstrijci, ki so v letu 2007 ustvarili 14 % vseh tujih prenočitev, ter Nemci, ki so realizirali odstotek manj vseh tujih prenočitev v Sloveniji. Slika 10: Struktura prenočitev v zdraviliščih po največjih tujih trgih v letu 2007 Struktura prenočitev v zdraviliščih po največjih tujih trgih v letu 2007 Ostale tuje drž. 13% Rusija 6% Izrael 2% Avstrija 32% Hrvaška 8% Nemčija 11% Italija 28% Vir: Alpe Adria Vita 2008, 14 Kot smo že omenili, predstavljajo slovenska zdravilišča enega najbolj močnih in konkurenčnih turističnih produktov v Sloveniji in ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev v Sloveniji. Pri slovenskih zdraviliščih je bila v letu 2007 skoraj isto zaporedje tujih gostov kot v Sloveniji, le da so na prvem Italijane zamenjali Avstrijci, ki so realizirali 32 % vseh tujih prenočitev. Na drugem mestu so Italijani, ki so v letu 2007 ustvarili 28 % vseh tujih

30 29 prenočitev, tretji so Nemci, ki v strukturi vseh tujih prenočitev v slovenskih zdraviliščih za leto 2007 predstavljajo 11 %. Pomembno je tudi poudariti, da je v slovenskih zdraviliščih v letu 2007 zabeleženih prenočitev; od tega je bilo prenočitev domačih gostov, kar predstavlja 58,6 % vseh prenočitev v slovenskih zdraviliščih, ter prenočitev tujih gostov, kar znaša 41,4 % prenočitev vseh gostov v slovenskih zdraviliščih. Tabela 4: Primerjava števila vseh nočitev v slovenskih zdraviliščih v letih 2006 in 2007 Vir: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2007) Slika 11: Deleži prenočitev v Rogaški Slatini po najpomembnejših trgih v letu 2007 Deleži prenočitev po najpomembnejših trgih v letu 2007 Avstrija 6% Srbija in ČG 0% BIH 0% Ukrajina 1% ZDA 1% Nemčija 2% Hrvaška 5% VB 0% Druge države 2% Italija 35% Izrael 6% Ruska federacija 16% Slovenija 26% Vir: Alpe Adria Vita 2008, 20 Če smo pozorni na sliko 11, lahko opazimo, da so Rogaški Slatini pomembni predvsem gosti iz tujine, saj so ti v letu 2007 realizirali 74 % vseh prenočitev. Domači gostje so v letu 2007 ustvarili nekaj več kot četrtino vseh prenočitev v Rogaški Slatini, kar je več kot 32 % manj kot je bil delež v slovenskih zdraviliščih.

31 30 Če podrobneje razčlenimo prenočitve v Rogaški Slatini za leto 2007, katerih v skupnem številu je bilo , pa je bil delež nočitev po hotelih takšen: - Grand Hotel Sava in Hotel Zagreb 38,59 %, - Grand Hotel Donat 16,28 %, - Hotel Slatina 12,25 %, - Grand Hotel Rogaška 10,43 % - Hotel Strossmayer 8,14 %, - Hotel Styria 7,80 %, - Hotel Slovenija 6,51 % (Investicijski program Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 17). Iz podrobnejše razčlenitve je razvidno, da je podjetje Hotel Sava Rogaška v letu 2007 s hoteloma Grand Hotel Sava ter Zagreb realizirala prenočitev, kar je največ v Rogaški Slatini. Povprečna zasedenost hotelov v Rogaški Slatini je nad slovenskim povprečjem in je v letu 2007 znašala nekaj več kot 57 %, kar pomeni 9 % več od povprečne zasedenost hotelov v slovenskih zdraviliščih in 24 % več od povprečne zasedenosti vseh hotelov v Sloveniji. Tudi povprečna dolžina bivanja hotelskih gostov je nekoliko daljša kot je slovensko povprečje in povprečna dolžina bivanja v slovenskih zdraviliščih. Povprečna dolžina bivanja gostov v Sloveniji je v letu 2007 znašala 3,1 dan, v slovenskih zdraviliščih 4,2 dneva, v Rogaški Slatini pa kar 4,86 dni in bi bila še daljša, ampak jo znižujejo poslovni in kongresni gostje, kateri običajno bivajo le dan in pol (povzeto po Investicijskem programu Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 14 in Statistični urad RS 2008). 4.2 Strateška diagnoza Strateška diagnoza sledi strateški analizi, saj lahko podjetje z njo v prvi fazi primerja rezultate analize mikro in makro okolja ter v drugi fazi analizo lastnih resursov in analizo mikro okolja. Strateška diagnoza zajema (Snoj in Gabrijan 2006, 37): - ugotavljanje prednosti in pomanjkljivosti, - ugotavljanje priložnosti in nevarnosti v okolju Prednosti in pomanjkljivosti 11 Prednosti in pomanjkljivosti podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. so naslednje: Prednosti: - tradicija in zgodovinska preteklost, - edinstvena zdravilna mineralna voda Donat Mg, - večstoletna tradicija belneološkega turizma, - bogata celostna in programska ponudba (namestitev, medical-wellness, šport, kongresni turizem ), 11 Povzeto po Strategiji trženja in trženjskem načrtu Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 28.

32 31 - edinstvena kulturna dediščina (specifični hotelski objekti z zdraviliškim parkom in spremljajočo turistično infrastrukturo), - tradicija steklarstva, - bogata naravna in kulturna dediščina, - že obstoječa celostna turistična ponudba kraja, - bližina mednarodnih letališč Ljubljana, Zagreb, Gradec, - bližina krajev, ki so zanimivi predvsem ruskim gostom, npr. Dunaj, Benetke, - neokrnjena narava, mirno okolje in edinstven zdraviliški park, - širok spekter lastne ponudbe na enem mestu za različne ciljne skupine, ki se iz leta v leto širi in dopolnjuje, - prijaznost osebja in njihovo znanje vseh potrebnih tujih jezikov, - številčnost postelj samega podjetja in celotne destinacije, Pomanjkljivosti: - pomanjkanje visoko usposobljenega kadra v gostinski in wellness ponudbi, - slaba dostopnost in pomanjkanje garažne hiše (pokrita parkirna mesta), - slabe in zelo neugodne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi, - bližina konkurenčnih ponudnikov v kraju samem in petih naravnih zdravilišč v bližnji okolici, - veliki zagonski stroški, - prepočasno razvijanje destinacije v smeri turističnih tokov, - slaba in nekakovostna kulinarična (izvenpenzionska) ponudba v destinaciji, - izgubljen imidž destinacije ni skupne celostne podobe kraja, - nedokončan proces lastninske preobrazbe lokalnega turističnega gospodarstva, - omejen prostor za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti, - premalo prireditev, srečanj in drugih dogodkov na letni ravni pomanjkanje kulturno-umetniškega dogajanja, - slabo gospodarstvo v občini, - slaba razvitost sosednjih krajev, - premajhno in prepočasno vključevanje Občine Rogaška Slatina v turistične projekte, - neučinkovito delovanje TIC-a in njegovo ne povezovanje s sosednjimi občinami, - nejasna strategija med turističnimi ponudniki kraja samega Priložnosti in nevarnosti 12 Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. pa svoje priložnosti vidi predvsem v: - izgradnji dodatnih vsebin povečanju kvalitete in komoditete bivanja in s tem posledično v možnosti doseganja višjega zaslužka, - atraktivni in celostni ponudbi, ki se iz leta v leto širi in se dopolnjuje, - možnosti izkoriščanja zdravilne mineralne vode Donat Mg v promocijske namene, - edinstvenosti v ponudbi trženje slatinskega podeželja kot del historičnobalneološkega okolja, - obmejni legi možnost za razvoj gospodarstva obmejnega tipa, 12 Povzeto po Strategiji trženja in trženjskem načrtu Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 29.

33 32 - pozicioniranju novega hotela kot edinega visokokakovostnega centra s celovito ponudbo, - pridobivanju gostov cenovno višjega in najvišjega razreda, - trendu povečevanja poslovnega turizma, - vse večjem zavedanju pomena zdravja pri ljudeh in s tem naraščanjem povpraševanja po programih preventivnega zdravljenja, vitalnosti in zdravega življenja, - izkoriščanju prisotnosti nizko cenovnih letalskih prevoznikov na bližnjih letališčih, - dvigu gospodarstva v bližnji regiji, - dvigu standarda prebivalstva, - poudarjanju in izkoriščanju naravnih danosti, lepot kraja in okolice, miru, - izboljševanju cestnega omrežja v regiji, - možnosti širitve kapacitet, - izdelavi jasne in razpoznavne blagovne znamke, - jasni strategiji vodstva družbe, - bivanju v letovišču zdraviliškega tipa, kar je vezano na življenjski slog naraščajoče populacije višjih slojev urbanega prebivalstva velikih centrov v krogu 300 km. Nevarnosti: - zaradi razdrobljenosti destinacije slabšanje tržne pozicije na lokalni kot globalni ravni (npr. Panonske Terme ) - nerazpoznavnost Slovenije kot celote in posledično širše regije Rogaška Slatina, - zniževanje cen v vseh slovenskih zdraviliščih, - pomanjkanje strokovno usposobljene kadrovske strukture za vodenje in razvoj predvsem gostinskih in wellness produktov, - razhajanje s turistično strategijo kraja in s tem neusklajene tržne aktivnosti kraja in neprepoznavnost destinacije in ponudbe, - razhajanje s strategijo lokalne termalne ponudbe, - prepočasno razvijanje kraja v smeri razvoja turizma in vzporednih turističnih produktov na raven kategorije petih zvezdic (nakupovalna središča, restavracije, prireditve ) - neidentificiranje vseh zaposlenih z vizijo in poslanstvom podjetja.

34 33 5 NAČRTOVANJE MARKETINGA ZA NOVI HOTEL ROYAL ROGAŠKA Snoj in Gabrijan (2006, 2. del. 39; povz. po Gabrijan, Črnko in Snoj 1989) opredeljujeta naslednje stopnje strateškega načrtovanja marketinga: - določanje ciljnih trgov, - oblikovanje strateških ciljev marketinga, - oblikovanje temeljnih strategij marketinga, - strateško pozicioniranje in - določanje osnov marketinškega spleta. 5.1 Določanje ciljnih trgov 13 Glede na ponudbo hotela Royal Rogaška***** je opredeljen nov ciljni trg, ki zajema vse goste na širšem geografskem področju, katere zanimajo turistični produkti visoke kategorije. Sem spadajo tako lokalni gostje in obiskovalci za dnevne obiske (kopanje, sprostilni in lepotilni postopki ) kot tisti, ki bodo poleg koriščenja storitev v hotelu tudi bivali. Ciljni trg zajema ciljne skupine z dohodkom, ki omogoča koriščenje visoko kakovostnih turističnih storitev novega hotela in dajejo prednost dobremu počutju, zdravju in sprostitvi. Kot smo že zapisali v prejšnjih poglavjih, ima Rogaška Slatina več kot štiri stoletja dolgo tradicijo, podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. pa že tudi skoraj desetletje uspešno deluje na trgu in ponuja uspešno svoje storitve domačim in predvsem tujim gostom, zato lahko rečemo, da že ima ciljne trge, ki jih lahko razdelimo na: - obstoječe primarne ciljne trge, - obstoječe sekundarne ciljne trge, - potencialne ciljne trge Obstoječi primarni ciljni trgi Za obstoječe primarne ciljne trge lahko štejemo države bivše Sovjetske zveze, tu mislimo predvsem na Rusijo in Ukrajino, ter na Italijo. Pri dosedanjem obsegu poslovanja predstavljajo prenočitve iz zgoraj naštetih držav kar 64,86 % vseh realiziranih tujih prenočitev oz. 50,20 % vseh nočitev skupaj. 13 Podatki črpani iz Strategija trženja in trženjskega načrta Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008,

35 34 Slika 12: Struktura prenočitev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. v letu 2007 Struktura prenočitev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. v letu ,40% Slovenija 8,10% 22,60% Italija 5,80% Rusija 7,50% Nemčija 2,40% 15,90% 34,30% Vir: Plan poslovanja 2009 interno gradivo 2008, 24 Avstrija Hrvaška Izrael Druge države Obstoječi sekundarni ciljni trgi V obstoječe sekundarne ciljne trge poleg domačega, slovenskega, ki realizira 22,6 % vseh prenočitev, uvrščamo še: - avstrijskega, ki ustvari 9,7 % vseh realiziranih tujih nočitev oz. 7,5 % vseh prenočitev skupaj, - hrvaškega, ki predstavlja 7,5 % vseh realiziranih tujih prenočitev oz. 5,8 % vseh prenočitev skupaj, - nemškega, ki realizira 3,1 % vseh tujih prenočitev oz. 2,4 % vseh prenočitev, - izraelskega, ki v skupnem številu vseh tujih prenočitev pomeni 10,46 % in 8,1 % v skupnem številu vseh nočitev Potencialni ciljni trgi V to območje uvrščamo države, ki bi lahko bile v prihodnosti zanimive za našo turistično ponudbo in v katerih se bo Slovenija v okviru Slovenske turistične organizacije pojavljala kot turistična destinacija. Govorimo o državah, ki imajo s Slovenijo že vzpostavljene določene kontakte na področju turizma, v prihodnosti pa se pričakuje porast obiskov prebivalcev teh ržav, in sicer so to: - Velika Britanija: Anglija, Irska, - Skandinavija: Finska, - Benelux: Nizozemska, Belgija, - Bližnji vzhod: Združeni arabski emirati, - Bivše jugoslovanske republike: Srbija, BiH

36 Oblikovanje temeljnih ciljev podjetja Hotel Sava Rogaška d.o.o. in strategij marketinga Temeljni cilji podjetja Z izgradnjo novega hotela Royal Rogaška želi podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. doseči naslednje cilje: - vzpostaviti ponudbo in kakovost storitev na nivoju petih zvezdic, ki se bo razlikovala od obstoječe tovrstne ponudbe, ter povečati število ležišč iz dosedanjih 500 ležišč kategorije štirih zvezdic še za 270 ležišč kategorije petih zvezdic; - pripeljati v kraj novo strukturo gostov, predvsem premožnejših tujcev, ki bodo v kraju ostali dlje časa in bodo pripravljeni zapravit več denarja za visoko kvaliteten nivo; - z dvigom kvalitete storitev dopolniti ponudbo kraja in ustvariti edino ponudbo na nivoju kategorije petih zvezdic; - izkoristiti trende na trgu turistične ponudbe; - ustvariti dobičkonosno in likvidnostno poslovanje; - ustvariti nova delovna mesta ter tako nuditi možnost zaposlitve, bodisi posredno bodisi neposredno; - arhitektonsko umestiti hotel v obstoječo urbanistično okolje; - povečati prepoznavnost podjetja in blagovne znamke Rogaška Hotels & Lotus Terme ter dvigniti ugled in prepoznavnost Rogaške Slatine kot turistične destinacije, - razvijati dodatno turistično ponudbo samega kraja in okolice. 14 Podatki črpani iz Strategija trženja in trženjskega načrta Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008,

37 Finančni cilji podjetja Tabela 5: Planirana zasedenost hotela, število prenočitev in finančna realizacija po letih Prvo leto Drugo leto Tretje leto Četrto leto Peto leto reprezentativno Zasedenost kapacitet 50 % 55 % 57 % 59 % 60 % (365 dni v letu) Planirano doseganje prenočitev Finančno doseganje zastavljenih ciljev (EUR) Vir: Strategija trženja in trženjski načrt Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 33. Iz tabele 5 je razvidno, da bo novi hotel Royal Rogaška razpolagal s 272 ležišči in da bo prihodek na gosta v znašal več kot 171 EUR na prenočitev pod predpostavko, da izvzamemo dnevne goste in goste drugih hotelov. Dodamo lahko še, da od tega približno 110 EUR odpade na nastanitev, ostalo je izvenpenzionska potrošnja kot so masaže, kopeli ipd Marketinški cilji podjetja Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. načrtuje visoko kvalitetni hotel kategorije petih zvezdic, kateri bo svojim gostom poleg nadstandardne namestitve nudil še kvalitetne wellness in medicinske storitve, bogato in raznovrstno kulinarično ponudbo ter pogoje za izvedbo poslovnih dogodkov, konferenc in srečanj v mirnem okolju na visokem nivoju. Ponudba je namenjena zelo zahtevnim stacionarnim kot tudi dnevnim gostom, ko bodo v hotel prihajali iz sosednjih hotelov in širše okolice in dajejo velik pomen zdravju ter potrebujejo sprostitev, rekreacijo, prosti čas in zabavo. Marketinški cilji, katere si je podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. zadalo, so naslednji: - zadovoljstvo gostov, ki temelji na kvalitetnih in atraktivnih turističnih storitvah; - zadovoljstvo lastnikov, ki se kaže v ustrezni donosnosti v vložen kapital; - zadovoljstvo zaposlenih, ki omogoča timsko organizirano delo, možnost napredovanja ter ustreznega nagrajevanja; - zadovoljstvo okolja, ki se bo razvijalo v smeri atraktivne turistične destinacije ter s tem omogočalo razvoj sorodnih panog. Načini, kako bo podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. zgornje cilje doseglo, so pa naslednji:

38 37 - ustvariti ugodno razmerje med ceno in kakovostjo storitve in le-to pravilno predstaviti gostu; - poudariti visoko kakovostno namestitev in specializirane storitve, ki jih v tej regiji še ni ter na vsakem koraku skrbeti za zadovoljstvo gosta najvišjega cenovnega razreda; - izpostaviti posebnost slovenske turistične ponudbe; - dosegati visoko raven zavzetosti za izvajanje storitev; - vzpostaviti sodelovanje med turizmom in zdravstvom; - organizirati prodajne in promocijske aktivnosti tako, da bodo v skladu s marketinško strategijo za goste na kurativi, preventivi in na ostale goste ter pravilno določiti razliko med vsebinami programov za stacionarne goste Marketinške strategije Marketinška strategija je proces, s katerim podjetje razporeja svoje omejene vire tako, da izkoristi priložnosti na trgu in da doseže zastavljene cilje ter ustvarja konkurenčno prednost (Pisnik-Korda 2007). Čeprav je izraz strategija zelo uporaben na več področjih, od vojskovanja, športa, do ekonomije, imajo strategije na vseh področjih isti cilj od tekmecev biti drugačen ter boljši (Pisnik-Korda 2007). V teoriji obstaja več vrst strategij, vendar sta Snoj in Gabrijan (2006, 2. del, 67 68) mnenja, da za uspešno delovanje podjetja ni dovolj slepo sledenje samo eni strategiji, ampak ustrezna kombinacija različnih marketinških strategij. Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. bo uporabljala kombinacijo treh marketinških strategij, ki bodo ustvarjale dolgoročno konkurenčno prednost podjetja in destinacije: - strategijo diverzifikacije v turistični ponudbi, - strategijo diferenciacije, - strategijo partnerstev - destinacijskega menedžmenta. Strategija diverzifikacije v turistični ponudbi Vodstvo podjetja je prepričano, da je diverzifikacija v turistični ponudbi potrebna predvsem zaradi povečanja velikosti trgov in rasti turističnih dejavnosti, hitrejšega prilagajanja konkurenci na svetovnih trgih, zaradi zmanjševanja sezonskih odvisnosti in ostalih tveganj ter da bi bolje in učinkoviteje izkoristili obstoječe turistične danosti. Diverzifikacijo bodo dosegli s prizadevanji, da se razširijo, izboljšajo in na novo oblikujejo svoje storitve ter jih ponudijo na novih trgih. Diverzifikacija je lahko v tem primeru: - nadgradnja obstoječih proizvodov/storitev, infrastrukture za obstoječe trge in tržne segmente, - nadgradnja obstoječih proizvodov/storitev za nove trge in tržne segmente, - razvoj novih, inovativnih, kreativnih in trendovskih proizvodov, storitev, infrastrukture za obstoječe trge,

39 38 - razvoj novih, inovativnih, kreativnih in trendovskih proizvodov, storitev, infrastrukture za nove trge pritegnitev novih tržnih segmentov z večjo dodano vrednostjo razvijanje tržnih niš. Rogaška Slatina ima, vključno s celotnim Kozjanskim, odlične možnosti za razvoj in velik razvojno-marketinški potencial. Podjetje se bo predvsem usmerjalo v nadgradnjo obstoječih proizvodov za obstoječe in nove trge, pri čemer smatrajo za obstoječe proizvode tiste, ki že obstajajo, vendar niso dovolj razviti in marketinško izkoriščeni. Strategija diferenciacije Je pristop podjetja, ki ustvarja prednosti s ponujanjem storitev, produktov in izkušenj, ki imajo edinstveno vrednost. Destinacija Rogaška Slatina odstopa od drugih konkurenčnih termalnih središč v slovenski, evropski in tudi v svetovni turistični industriji, kar omogoča turistu lažjo izbiro destinacije. Ponudniki turističnih storitev v Rogaški Slatini, vključno s podjetjem Hotel Sava Rogaška d.o.o., so prepričani, da se mora destinacija Rogaška Slatina za doseganje konkurenčnega preboja razlikovati od drugih konkurenčnih zdraviliških destinacij ter da bo to dosegla le z aktivnim iskanjem točk diferenciacije. To je mogoče le na področjih: - doseganja odličnosti v proizvodih (drugačna vsebina, privlačnost, inovativnost, povezovanje v sestavljen turistični proizvod z dodano vrednostjo ), - kakovosti storitev (način procesiranja, visoka kakovost, tehnološka podpora), - turistične infrastrukture (razvitost, prilagojenost potrebam turistov), - razlikovanja obstoječe ponudbe tudi preko vključevanja podpornih storitev (telekomunikacije, transport, trgovina), - razlikovanje v imidžu ponudbe preko ustvarjanja turističnih blagovnih znamk in intenzivne, kakovostne ciljne promocije, - učinkovite promocijske strategije pred prihodom, novi načini rezervacij, čustvena vpletanja gostov v dogajanje, izobraževanje turistov, - splošne urejenosti in organiziranosti javnih funkcij mesta in okolice, ki ponuja varno, udobno in visoko kakovost življenja prebivalcem in obiskovalcem. Pomeni pa okrepljene aktivnosti za: - obvladovanje spremenjenih pogojev delovanja turizma trendov v ponudbi, - obvladovanje sprememb v preferencah turistov trendi v povpraševanju, - obvladovanje vstopanja in izstopanja novih tekmecev nizko cenovni letalski prevozniki, mednarodne železniške in avtobusne povezave, organizatorji potovanj, - tesno vpetost celotne mestne uprave v zagotavljanje kakovostnega okolja in delovanja javnih funkcij v podporo urejenemu in udobnemu okolju za prebivalce in obiskovalce. Ključ diferenciacije bo podjetje doseglo z USP 15 destinacije, ki ga pooseblja zgodba Rogaške Slatine. Govorimo o edinstveni zdravilni mineralni vodi Donat Mg in o vseh produktih, ki temeljijo na zdravilnih učinkih vode. 15 USP Unique selling proposition.

40 39 Strategija partnerstev destinacijskega menedžmenta Glede na dejstvo, da gre za eno najpomembnejših in najstarejših slovenskih zdravilišč z unikatno ponudbo, je potrebno vzpostaviti učinkovite povezave na mednarodni, nacionalni, regionalni in predvsem na lokalni ravni. Za uspeh je ključnega pomena povezovanje med javnim in zasebnim sektorjem v smislu upravljanja destinacije na vseh nivojih in področjih. Mislimo predvsem na vzpostavitev in okrepitev strateških povezav doma in na tujem. Vsemu temu bo morala slediti nadgradnja že obstoječe organiziranosti turizma v Rogaški Slatini v smeri destinacije in destinacijskega menedžmenta, kar pomeni, da bodo turistični subjekti poleg marketinškega upravljanja, ki ga sedaj poskuša izvajati Turistično informativni center Tic, prevzeli tudi upravljanje razvojnih nalog, pospeševanja naložb, menedžmenta človeških virov ter razvojno-raziskovalnih dejavnosti. 5.3 Strateško pozicioniranje Snoj in Gabrijan (2006, 2. del, 68) opredeljujeta strateško pozicioniranje kot proces, v katerem podjetje določi osnovno podobo strateško pomembnega izdelka ali storitve v primerjavi z drugimi istovrstnimi izdelki in storitvami v javnosti. Rogaška Slatina na obstoječo strukturo prenočitvenih zmogljivosti razpolaga z najvišjo kategorijo štirih zvezdic. Dopolnitev s hotelom Royal Rogaška***** bi pomenila razpoložljivost kapacitet gostom višjega cenovnega razreda, po katerem je vse več povpraševanja. Celotna turistična ponudba bo na višjem nivoju, tudi na področju sprostilnih in lepotilnih postopkov, zdravstvenih programov in kulinarike. Podjetje želi pozicionirati novi Hotel Royal Rogaška***** kot hotel za zahtevnejše goste, ki želijo vrhunsko storitev, dobro počutje v ekskluzivnem ambientu in vrhunske sprostilnolepotilne in zdravstvene storitve. Hotel bo uspešno povezoval nadstandardno namestitev, sodobno wellness in medicinsko znanost in naravne zdravilne dejavnike, kot je edinstvena zdravilna mineralna voda Donat Mg (Strategija trženja in trženjski načrt Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 37). 5.4 Oblikovanje osnovnega marketinškega spleta Kotler (1996, 98) pojasnjuje, da je marketinški splet niz marketinških instrumentov, katere podjetje uporablja za sledenje marketinških ciljev na ciljnem trgu. Obstaja cela paleta instrumentov marketinškega spleta, od Gabrijanovega in Snojevega s tremi, do Mchartyjevega s štirimi in do Boomsovega ter Bitnerjevega marketinškega spleta s sedmimi instrumenti. Podjetje Hotel Sava Rogaška d.o.o. ima marketinški splet s štirimi instrumenti, katere bomo predstavili v nadaljevanju.

41 Turistični proizvod (storitev) Izdelek v našem primeru turistični proizvod je prva in najpomembnejša sestavina marketinškega spleta v turizmu. Lahko ga podrobneje razdelimo na (Mihelič (2003, 66 67, povzeto po Kotler (1996, 432): - jedro turističnega proizvoda (npr. počitek in spanje), - osnovni ali generični turistični proizvod (npr. hotelske sobe, apartmaji za najem), - pričakovani turistični proizvod (čiste postelje v sobi, v kopalnici sušilec za lase ), - razširjeni turistični proizvod (postrežba v sobi, savna, fitness vključena v ceno), - potencialni proizvod (ime in priimek gosta na TV, ko pride v sobo, aranžmaji iz brisač na postelji, sadje v sobi ) Storitve v Hotelu Royal Rogaška 16 Glavni turistični proizvod, katerega obravnavamo v diplomskem delu, je novi Hotel Royal Rogaška***** in vse storitve, ki jih bo nudil svojim gostom. Hotel Royal Rogaška***** se bo nahajal na atraktivni lokaciji, v neposredni bližini hotelskega kompleksa Grand Hotela Sava**** ter Hotela Zagreb**** in čudovitega zdraviliškega parka, tako da lahko rečemo, da se bo hotel nahajal v zeleni neokrnjeni naravi. Hotel bo z zadnje strani povezan s cestno infrastrukturo, tako da bodo gostje imeli enostaven dostop do hotela ter še enostavnejše parkiranje v podzemni hotelski garaži. Hotel Royal Rogaška***** bo obsegal m2 v osmih etažah. Glavni vhod v hotel bo urejen s ceste in bo imel pokrit dovoz za avtomobile ter avtobuse. Preko vhoda bo gost vstopal neposredno v centralni lobby, v katerem se bo nahajala recepcija in Lobby bar. V tem delu bodo še sanitarije za goste, pisarna za upravo hotela, nekaj trgovskih lokalov ter dva etažna lobbya, ki bosta gostom omogočala dostop v vse etaže objekta. Tu bo tudi restavracija, ki bo imela preko terase neposreden pogled na park ter Internet cafe. Na skrajnem jugu objekta bosta dve združljivi sejni sobi, namenjeni manjšim poslovnim skupinam, ter prostor, namenjen gostujočemu zdravniku in trgovini, specializirani s produkti za zdravo življenje. V pritličje hotela bo urejen vstop neposredno iz parka, kjer bo kavarna, ki bo povezana v hotelsko ulico. Sprehod po njej bo preko zastekljene fasade omogočal tudi pogled na park. Vzdolž hotelske ulice bosta dve restavraciji s pestro in različno ponudbo, frizerski in kozmetični salon, trgovine in nočni lokal. Hotelska ulica bo dalje povezana s hotelsko garažo. Nasproti vhoda v hotel bo preko stopnišča urejen dostop do wellness centra, ki bo imel bogato in predvsem inovativno ponudbo svojih storitev, in do termalnega bazenskega kompleksa, ki bo sestavljen iz povezanega notranjega in zunanjega bazena ter whirlpoola. 16 Povzeto po Strategiji trženja in trženjskem načrtu Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008,

42 41 Ob bazenskem kompleksu bo Savna svet z različnimi tretmaji. Iz bazenskega kompleksa bo omogočen dostop do medetaže v bar, prostor za počitek, fitness in več različnih prostorov za masaže. Hotel se bo ponašal tudi z dvema masažnima apartmajema. V zaledju pritličja bodo kuhinja in ostali gospodarski prostori z urejenim dovozom za živila. Kletni prostori bodo namenjeni bazenski in drugi tehniki, skladišču, hotelski pralnici. V štirih etažnih prostorih bodo vrhunsko opremljene sobe različnih tipov in velikosti. Dostop do etažnih prostorov bo mogoč s vertikalno komunikacijo treh dvigal, od tega bosta dve panoramski. Etaže bodo med seboj povezane preko centralnega večetažnega prostora, ki bo naravno osvetljen in bo imel funkcijo zimskega vrta. Vse sobe v etažah, tudi apartmaji, bodo ponujale opremljenost s kategorizacijo petih zvezdic, ki je upoštevana po Pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Nekaj sob bo primernih za osebe z invalidnostjo. Najprestižnejšim gostom bo namenjena zgornja etaža hotela oz. Panorama s 16 apartmaji najvišjega ranga, z etažno recepcijo, restavracijo in privatnim wellness centrom. Ponudbo Hotela Royal Rogaška lahko razdelimo na: - hotelsko, - kopališko-termalno, - zdravstveno, - lepotilno-sprostitveno, - kulinarično, - športno-rekreacijsko, - kulturno-zabavno, - kongresno ponudbo. Namestitvena ponudba Hotela Royal Rogaška Hotel bo razpolagal s 138 vrhunsko opremljenimi sobami, od tega bo: dvoposteljnih sob, - 14 apartmajev, - 16 apartmajev najvišjega ranga in večje kvadrature v najvišji etaži hotela, tako imenovani Panorami, pet od njih jih bo z mini wellnessom. Vse sobe bodo izpolnjevale standarde za kategorizacijo pet zvezdic in bodo nudile še dodatne storitve, kot je npr. a la carte postrežba v sobi.

43 42 Slika 13: Predvideni izgled dvoposteljne sobe v Hotelu Royal Rogaška Vir: Strategija trženja in trženjski načrt Hotela Royal Rogaška interno gradivo 2008, 45 Kopališko-termalna ponudba Hotela Royal Rogaška Hotel bo razpolagal tudi s termalnim bazenskim kompleksom. Za goste bo na voljo notranji bazen s termalno vodo, ki bo prehajal v zunanjega, ter kar nekaj whirlpoolov 17. Zdravstvena ponudba Hotela Royal Rogaška Gostom Hotela Royal Rogaška bodo na voljo tudi zdravstvene storitve. Poleg zdraviliškega svetovanja gostujočega zdravnika specialista bodo gostom na voljo storitve, bazirane na zdravilni mineralni vodi Donat Mg, kot so: - inhalacije, - mineralne kopeli, - pitne kure zdravilne mineralne vode Donat Mg, - fango postopki. Ostali zdravstvene storitve bo hotel nudil v sodelovanju z Zdraviliščem Rogaška Zdravstvo d.o.o.. Lepotilno-sprostitvena ponudba Hotel bo svojim gostom razen mini wellnessev v sobah Panorame hotela ter Savna sveta s šestimi različnimi savnami z počivališči in kneipp 18 stezo, ponujal še dodatne lepotilnosprostilne storitve. Wellness center Hotela Royal Rogaška bo ponujal: - najrazličnejše oblike svetovanja, - široko paleto masaž, od klasičnih do orientalskih, - velik izbor kopeli, - specializirane lepotilne storitve dopolnjene z produkti priznanih kozmetičnih hiš. 17 whirlpool masažni bazen oz. manjši bazen z masažnimi sobami 18 KNEIPP po Sebastianu Kneippu, nemškemu duhovniku hoja po vodi različnih temperatur, po sistemu iz tople v hladno, kar je bistvenega pomena za pospeševanje prekrvavitve utrujenih nog

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca Slovenska Turistièna Organizacija Dunajska 156 1000 Ljubljana Strategija razvoja turistiènega proizvoda WELLNESS V SLOVENIJI Turizem dobrega poèutja januar 2004 international consultants in tourism and

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE HOTELSKE VERIGE IN VSTOP HOTELSKE VERIGE ACCOR V SLOVENIJO Ljubljana,

More information

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA« Program celovitega managementa turistične destinacije»pohorje-rogla, Terme Zreče, Dravinjska dolina«, 2005-2007 z blagovno znamko»rogla«marketinška STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«POLIKONS

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Kako do strategije za prenovo znamke?

Kako do strategije za prenovo znamke? Katarina Abraham (Terme SPA Rogaška), Mitja Tuškej (Formitas): Kako do strategije za prenovo znamke? Primer: Trţna znamka Terme Rogaška Terme Rogaška, strategija za prenovo znamke 1 Takole se je začelo...

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

WELLNESS V TERMAH OLIMIA

WELLNESS V TERMAH OLIMIA SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE WELLNESS V TERMAH OLIMIA Avtorici: Nuška Cerar Martina Ilišinović Mentorica: Katarina Tončić, univ.dipl.ekon. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2007

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE Ljubljana, september 2003 DUNJA BARBARIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega

More information

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji Sporočilo za javnost Slovenija se na borzi WTM London britanskim in globalnim medijem predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih Slovenija se na borzi WTM London predstavlja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE

More information

PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON

PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON Ljubljana, maj 2016 BARBARA KADIVNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Barbara

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI TRŽENJA SAMOSTOJNEGA HOTELSKEGA OBJEKTA NA PRIMERU HOTELA JEZERO V BOHINJU

More information

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Kandidatka: Saša Horvat Študentka rednega študija Številka indeksa: 81585083 Program:

More information

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mitja Vidic Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2006 MATEJA MODIC IZJAVA Študentka Mateja

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO 2018 2022»TU JE DOBRO BITI«(predlog) September, 2018 Predlog Strategije razvoja turizma občine Krško je pripravila strokovna skupina podjetja PROVOBIS, d. o. o.

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATEJA PAVLICA MENTOR: izr. prof. dr. Vasja Vehovar VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 UVOD... 4 1 TURIZEM OSNOVNI

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske

More information

ANALIZA VKLJUČEVANJA NARAVNIH ZDRAVILNIH DEJAVNIKOV V PONUDBO THERMANE LAŠKO Z VIDIKA NJIHOVE KONKURENČNE PREDNOSTI

ANALIZA VKLJUČEVANJA NARAVNIH ZDRAVILNIH DEJAVNIKOV V PONUDBO THERMANE LAŠKO Z VIDIKA NJIHOVE KONKURENČNE PREDNOSTI FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE DIPLOMSKA NALOGA ANALIZA VKLJUČEVANJA NARAVNIH ZDRAVILNIH DEJAVNIKOV V PONUDBO THERMANE LAŠKO Z VIDIKA NJIHOVE KONKURENČNE PREDNOSTI Monika Kovač Mentorica: mag.

More information

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU

PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU Študentka: Iša Marovt Naslov: Trubarjeva 45, 3000 Celje Številka indeksa: 81540529

More information

ZDRA VSTVENA REKREACIJA V NARA VNIH ZDRA VlLIŠČIH SLOVENIJE

ZDRA VSTVENA REKREACIJA V NARA VNIH ZDRA VlLIŠČIH SLOVENIJE ZdravObzor1993; 27:61-69 61 ZDRA VSTVENA REKREACIJA V NARA VNIH ZDRA VlLIŠČIH SLOVENIJE Anton Franovič UDKlUDC 615.851.83:613.74 HEALTH RECREATION IN SLOVENIAN HEALTH RESORTS zdravilišča; rekreaeija; Slove-

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing S T R AT E Š K I MARKETING IN RAZVOJ BLAGOVNIH ZNAMK Creatoor Marketing Strateška marketinška agencija Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba kreator,

More information

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO Kandidatka: Dežan Katarina Študentka rednega študija Številka indeksa: 81603424 Program: visokošolski

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS Ljubljana, avgust 2007 LUCIJA DEVETAK IZJAVA Študentka Lucija Devetak izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Ramovš. Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Ramovš. Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jure Ramovš Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah UPORABA TRŽENJSKEGA SPLETA NA PRIMERU FESTIVALA CARNIOLA Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1. UVOD...2 2. FESTIVAL...

More information

Dan najlepših sanj. v Grand hotelu Sava, Rogaška Slatina

Dan najlepših sanj. v Grand hotelu Sava, Rogaška Slatina Dan najlepših sanj v Grand hotelu Sava, Rogaška Slatina Poročna pravljica v najlepšem parku Grand hotela Sava**** superior Rogaška Slatina Ko boste iskali (k)raj na zemlji, kjer bi radi doživeli enega

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO 31. državni festival Turizmu pomaga lastna glava POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO Mentorici: Natalija EKART MISLETA in Anja FERLIN AVTORJI: Valentina BEDEK OŽVALD, Anja VIDEČNIK, Tamara FRAS,

More information

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons 2014 Starwood Hotels & Resorts Worldwide, Inc. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti gradivo se ne sme razmnoževati ali distribuirati

More information

STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU

STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Malec Mentor: doc. dr. Klement Podnar STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU Primer: vinska klet Zlati Grič Diplomsko

More information

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg. RECENZENTKA: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami 111/112 50 okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami Urška Košenina Slovenija je ena izmed petih najbolj zelenih držav sveta, kar je bilo v naši

More information

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA Kandidat: Jože Hočevar Študent rednega študija Številka indeksa: 81569683 Program: univerzitetni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIHODKOVNI MENEDŽMENT NA PRIMERU GRAND HOTELA UNION, D. D. Ljubljana, julij

More information

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Rogaška Slatina Rogaška Slatina Rogaška Slatina

Rogaška Slatina Rogaška Slatina Rogaška Slatina Rogaška Slatina Spoštovani člani ocenjevalne komisije, Rogaška Slatina se je letos prvič odločila za sodelovanje na evropskem tekmovanju v urejenosti okolja Entente Florale. Kljub temu se ne srečujemo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

UNION HOTELI d.d. družbe UNION HOTELI d.d. za obdobje od do Miklošičeva cesta 1, 1000 LJUBLJANA

UNION HOTELI d.d. družbe UNION HOTELI d.d. za obdobje od do Miklošičeva cesta 1, 1000 LJUBLJANA Miklošičeva cesta 1, 1000 Ljubljana Na podlagi določila 114. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) uprava družbe objavlja družbe za obdobje od 1.1.2015 do 18.5.2015 1. Osnovni podatki o družbi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI Ljubljana, maj 2009 METKA ŠULER IZJAVA Študentka Metka Šuler izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE Ljubljana, junij 2006 ŠPELA TURJAN IZJAVA Študentka Špela Turjan izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo. Diplomsko delo KRAJEVNA KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo. Diplomsko delo KRAJEVNA KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Diplomsko delo KRAJEVNA KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE Mentor: izr. prof. dr. Andrej Vovko Kandidatka: Simona Sajko Maribor, 2009 Dlje

More information

Promotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL

Promotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL Naziv programske enote Program Področje Utemeljenost (v skladu z javnim razpisom in analizo potreb) Promotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL V skladu z Resolucijo o Nacionalnem

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D.

TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D. Ljubljana, september 2006 KARMEN ČIBEJ IZJAVA Študentka Karmen Čibej izjavljam,

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL LJUBLJANA, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO TURISTIČNE PONUDBE

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU

ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij Slovenija je bogata z zgodbami v turizmu, za katere predvidevamo, da imajo

More information

Honeymoon SLOVENIA

Honeymoon SLOVENIA Honeymoon www.palma-travel.eu SLOVENIA www.palma-travel.eu INCOMING DEPARTMENT Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenia tel: +386 1 51 33 670 incoming@palma.si www.palma-travel.eu Come to Slovenia to celebrate

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

TRŽENJE STORITEV V KOZMETIČNEM SALONU METROPOLIS SPA

TRŽENJE STORITEV V KOZMETIČNEM SALONU METROPOLIS SPA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški TRŽENJE STORITEV V KOZMETIČNEM SALONU METROPOLIS SPA Mentorica: Estera Kolarič univ. dipl. ekon. Lektorica: Tanja Slapar Kandidat: Ivan

More information

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve Rose Spa Meni Razkošne nege za Obraz Specifične nege obraza Carita Lagoon Hydration nega 50 min 89 Carita Cotton Softness nega 50 min 89 Carita Purity nega 60 min 99 Napredne nege obraza proti staranju

More information

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE razprave Dela 34 2010 73 90 CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE Marjan Tkalčič *, Robert Špendl ** * University

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJA DOGODKA KOT OBLIKA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA NA PRIMERU MARATONA TREH SRC Ljubljana, september 2008 PRIMOŽ GIDER IZJAVA Študent Primož Gider

More information

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek

More information

»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja prostega časa

»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja prostega časa UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA VIDMAR Mentor: Doc. Dr. FRANC TRČEK Somentorica: Izr. prof. Dr. TINA KOGOVŠEK»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY

Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY Design: DI (FH) Daniela Strassberger Text: Mag. Brigitte Hütter Fotos: Monika Winter, Gerald Lobenwein, Eduardo Martinez, Harry Schiffer, Heiltherme Bad Waltersdorf,

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU

PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE IRENA NABERGOJ MENTOR: doc. dr. DRAGO KOS PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Dragu

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information