PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU

Size: px
Start display at page:

Download "PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU Študentka: Iša Marovt Naslov: Trubarjeva 45, 3000 Celje Številka indeksa: Študij: izredni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe Celje, april 2006

2 PREDGOVOR Zdravilišč in term je v Sloveniji kar 15, kar je za državo z dvema milijonoma prebivalcev veliko. Zdravilišča se morajo zato truditi, da pridobijo čim več tujih gostov. Ponudba zdravilišč je bila bolj ali manj podobna, tako da se je bilo glede na ponudbo težko odločiti, kam. Zaradi velike konkurence so se začela zdravilišča širiti in uspešno prilagajati novim trendom, kot je wellness, dodali, razširili in izboljšali so ponudbo fitnesa, savn, različnih rekreacijskih ponudb, lepotnih storitev in kulinarične ponudbe. Drugi trend pa so vodni parki kot dodatek k ponudbi zdravilišča ali hotela, s katerimi privabljajo mlajši del obiskovalcev mladino in družine z otroki. Oba trenda se bosta v prihodnje nadaljevala, katerim podjetjem pa bo uspelo uspešno tržiti te privlačnosti, pa je odvisno od njihovega uspešnega povezovanja z zunanjim okoljem ter od njihove sposobnosti na področju marketinga. Za ustanovitev družinskega parka smo se odločili, ker smo videli možnost za uspešno združitev trendov ponudbe wellnessa in vodnih parkov.v diplomski nalogi bomo izdelali predlog, kako ta produkt ponuditi na zanimiv in nov način, saj v Sloveniji takšnega programa sedaj še nikjer ne ponujajo. V tem modelu vidimo torej tržno nišo, ki bi jo lahko izkoristil vsak izmed slovenskih ponudnikov wellnessa ali vodnih parkov. V naši nalogi bo torej poudarek namenjen družini, kjer so najpomembnejši otroci in njihovo zadovoljstvo. Predvidevamo, da želijo družine z otroki preživeti prosti čas v otrokom prijaznem okolju: varnem, poučnem, predvsem pa zdravem. Naš predlog obsega družinski park ob vodnem na prostem in pokriti družinski wellness park ob vodi. Za Terme Olimia to pomeni, da bi morali obstoječo ponudbo razširiti in izboljšati ter vodnim atrakcijam dodati atrakcije na suhem, predvsem pa z ustrezno programsko ponudbo poskrbeti za otroke vseh starosti. Kadar pritegnemo in prepričamo otroke, pritegnemo celotno družino, pa tudi skrbnike, saj razen staršev prihajajo z otroki pogosto tudi stari starši. Uspeh je zagotovljen. Z ustanovitvijo takšnega parka in z upoštevanjem programskih predlogov bi lahko občutno povečali obisk in podaljšali kopalno sezono, s tem pa bi se vsa destinacija pospešeno razvijala. 1

3 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja OBLIKE DRUŽINSKIH PARKOV Zabaviščni parki Disneyland kot oblika družinskega parka Center Parks kot oblika družinskega parka Zabaviščni parki Adrenalinski parki Terme Programi v zabaviščnih parkih Disneyland v Parizu Center Parks Gardaland Adrenalinski park Bad Lutzmansburg Vpliv tematskih parkov na razvoj turistične destinacije Razvojne težnje PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA Določitev lokacije Družini prijazna destinacija Ponudba privlačnosti in storitev Ponudba programov za otroke Wellness ponudba za otroke Kulinarična ponudba SKLEP POVZETEK ABSTRACT SEZNAM LITERATURE IN VIROV.31 SEZNAM TABEL 33 2

4 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V Sloveniji je v sklopu zdravilišč več vodnih parkov: Terme Čatež, Terme Topolšica, Terme Ptuj, Terme 3000 v Moravskih toplicah in Terme Olimia. Nekateri vodni parki, ki jih najdemo po Sloveniji, niso povezani z zdravilišči: v Bohinju, v Žusterni ter največji vodni park Atlantis v Ljubljani. V našem primeru je pomembna povezava vloge zdravilišča in spremljajočega wellness programa ter sklopa vodnega parka s programom za celotno družino. Wellness je vodilni trend v ponudbi večine zdravilišč ter nekaterih hotelov, kjer so združili klasične hotelske storitve s ponudbo salonov lepote. V Sloveniji še nismo zasledili programa, kjer bi ponujali wellness in zabavo za celotno družino na enem mestu. V diplomski nalogi bomo predlagali ustanovitev družinskega parka, ki bo povezan z vodnim parkom Aqualuna Term Olimia v Podčetrtku. V teh športnorekreacijskih in sprostitvenih objektih največkrat ni poskrbljeno za celotno družino, saj so interesi družinskih članov zelo različni. Mlajši otroci ne morejo preživeti celega dne v vodi, uporaba toboganov in drugih vodnih igral ni dovoljena brez prisotnosti staršev ali pa je zaradi varnosti mlajšim otrokom prepovedana. V naš park so poleg ostalih vabljene predvsem družine z mlajšimi otroki. Wellness, to pomeni sprostitev za telo, dušo in um, je v zdraviliškem turizmu poglavitni trend. Naša zamisel družini prijaznega parka je ponuditi mali wellness za otroke in veliki za starše. Predstavili bomo wellness za celotno družino malo drugače: tako da se lahko otroci brezskrbno zabavajo, zaposlijo vse svoje čute in duha, pri tem pa staršem ni potrebno biti v skrbeh za njihovo varnost. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomskega dela je pripraviti predlog za ustanovitev družinskega parka, ki bo povezan z vodnim parkom, v njem pa bo program wellnessa za celotno družino. Predstavljal bo odgovor na razvoj sodobne družbe, v kateri ljudje iščejo kakovostno sprostitev zase in svoje otroke. Želijo si sprostitve, zabave, druženja, kar je na območju Slovenije doslej pravzaprav nemogoče dobiti za celotno družino na enem mestu, še posebej, kadar so v družini med otroki velike starostne razlike. Naš namen je izdelati zasnovo družinskega parka, kjer bo lahko družina preživela skupaj cel dan in bo lahko vsakdo našel sebi primerne aktivnosti. Mlajši otroci bodo lahko našli svojo zabavo v družinskem parku, večji v vodnem parku, starši pa se bodo lahko izmenjavali v obeh. Poleg socialnega elementa, da družini omogoči skupno preživljanje prostega časa, je lahko takšna ponudba ekonomsko uspešna, saj v destinaciji znatno popestri turistično ponudbo in privabi vanjo družine z otroki. Za njih je v Sloveniji slabše poskrbljeno kot v sosednjih, turistično bolj razvitih državah. 3

5 Cilji Cilj naše naloge je pripraviti predlog za ustanovitev družinskega parka, ki bo nudil zabavo in sprostitev za celotno družino in tudi vsem ostalim segmentom obiskovalcev. Izvedeni podcilji pa so naslednji: 1. opisati ponudbo družinskega parka, njegovih atrakcij in drugih storitev 2. analizirati ponudbo s SWOT analizo 3. predlagati novo ponudbo wellnessa za celotno družino Trditve Del programa bo upošteval tudi moderne bolezni otrok, kot so prekomerna teža in motnje pri prehranjevanju. Družina je zelo pomemben socialni element, vendar si starši v zadnjem času zaradi hitrega toka življenja težko vzamejo čas, da ga preživijo skupaj z otroki. Otroci postajajo vse bolj zahtevni in pričakujejo organizirane programe preživljanja prostega časa. Nenazadnje imajo za to vzor pri starših, ki se radi odzivajo na vse bolj popularne programe wellnessa. Osveščene družine pri preživljanju prostega časa težijo k zdravemu načinu življenja, boljši varnosti in kakovostnejši zabavi. Pri predlogu organiziranja družinskega parka želimo upoštevati tudi vzgojno noto, saj pričakujemo, da s tem, ko pridobimo celotno družino, otroci doživijo, kako so starši uporabljali wellness storitve. Verjetno bodo, ko odrastejo, tudi oni postali redni uporabniki wellness storitev. Pri predlogu bo pomembno tudi to, da s takšnimi programi lahko povečamo zavest ljudi o zdravem načinu življenja in navajamo predvsem otroke k bolj zdravemu načinu življenja. Naš predlog družinskega parka omogoča preživljanje kakovostnega časa celotni družini, ki hoče narediti kaj dobrega za svoje telo, dušo in um. Trdimo, da bi bil takšen družinski park dobrodošel kot dodatna ponudba k vsakemu kompleksu z vodnim parkom, saj bi s tem v turistični destinaciji povečali obisk, postala bi bolj prepoznavna, pa tudi razvijala bi se hitreje. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Predpostavljamo, da bi bil predlog za ustanovitev takšnega družinskega parka dobro sprejet v vsaki turistični destinaciji, ki ponuja dejavnosti tudi za mlajše obiskovalce, saj si vse več družin prizadeva kakovostno preživeti prosti čas, po drugi strani pa tudi wellness programi postajajo čedalje bolj priljubljeni. Predvidevamo, da se bosta ta trenda nadaljevala in se še okrepila. Predpostavljamo, da bi predlagana oblika družinskega parka pripomogla k večji prepoznavnosti destinacije in razvoju turizma v njej. 4

6 Omejitve Omejitve našega diplomskega dela so naslednje: v prvem delu je v geografskem pomenu omejitev na območje Evrope, v drugem pa na občino Podčetrtek; v strokovnem pomenu je omejitev na poslovanje hotelov in zdravilišč, ki že imajo otrokom primerne bazene ter ponudbo, ki temelji na preživljanju prostega časa družine kot poglavitnega ciljnega segmenta. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava bo poslovna, saj gre za predlog ustanovitve družinskega parka. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode: metodo deskripcije, s katero bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva metodo klasifikacije, s katero bomo razložili pojme komparativno metodo, s katero bomo primerjali že obstoječa dejstva z novimi zamislimi ter primerjali osnove za ponudbo nekaterih tujih ponudnikov družinskega wellnessa s pogoji razvoja tega segmenta turizma v destinaciji Podčetrtek Podatke bomo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki, revije in časopisi) in z osebnimi intervjuji. 5

7 2 OBLIKE DRUŽINSKIH PARKOV 2.1 Zabaviščni parki Disneyland kot oblika družinskega parka Parki Disneyland sodijo med največje zabaviščne parke. To so zabaviščni parki za večdnevne obiske z možnostjo nočitve ter bivanja in so namenjeni celotni družini. Parki so tako obsežni, da si obiskovalci ne morejo ogledati vseh znamenitosti v enem dnevu, zato so postali prava mesta veselja in zabave. Z nočitvijo v takšnem kompleksu obiskovalcem naslednji dan ni potrebno ponovno plačati vstopnine. Prenočišča v zabaviščnem kompleksu so primerna za vsak žep in marsikatera družina z manjšimi otroki preživi na območju zabaviščnega parka prve male počitnice. Disneyland v Parizu je vrata uradno odprl leta 1992 in je nastal zadnji izmed vseh Disneylandov. Je najmodernejši in ponuja najrazličnejšo zabavo za vse starosti. Posebej je poskrbljeno tudi za poslovneže. Poslovnežem so na voljo konferenčne sobe z računalniki in možnostjo tele- in avdiokonferenc na daljavo, v ponudbi so primerne sobe za sestanke in predstavitve. Ponujajo jim primerne hotele, kongresne prostore in tudi igrišče za golf. Zakaj so posebej poskrbeli za poslovneže? Tudi ti imajo družine in malo časa za preživljanje z njimi, tako pa lahko združijo zabavo z družino in posel ter poskrbijo za svojo rekreacijo. Tako so svoji ponudbi dodali poslovni turizem. Za ostale obiskovalce je poskrbljeno s primernimi hoteli in restavracijami. Izbirajo lahko med 13 hoteli različnih kategorij ter 9 različnimi restavracijami, za nočno zabavo pa imajo dva bara. Vsi objekti so tematsko zasnovani, tako da je izbira pestra in lahko vsak najde kaj za svoj okus. Najzanimivejša je ponudba atrakcij, ki se razvršča v 5 tematskih fantazijskih področij: Main Street (glavna ulica), USA (Združene države Amerike), Frontierland (dežela na meji), Adventureland (pustolovska dežela), Fantasyland (domišljijska dežela) in Discoveryland (dežela odkritij) ter v filmske studie Walta Disneya. Na ulicah tega malega mesta so vsak dan različne parade in predstave. Seveda ne manjka trgovinic in drugih zabaviščnih prostorov. Kot zanimivost pa imajo tudi nogometno šolo Manchaster United (povzeto po internetni strani dosegljivo ) Center Parks kot oblika družinskega parka Center Parks so parkovna naselja. To je tematski park, ki vzpodbuja obiskovalce k telesni aktivnosti. Razvili so se v severni Evropi, kjer so daljša obdobja slabega vremena in nizkih temperatur. Najdemo jih na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Vsak park ima svojo tematiko čeprav temeljijo na istem principu počitniške hišice na skrbno izbranih lokacijah, pomembna je narava ter zaprti kompleks vodnega parka v tropskem okolju. 6

8 Vsem parkom je enak le en del ponudbe: vodni užitki (aqua mundo) in subtropski bazeni z bujnim rastlinjem. Z vodo povezane aktivnosti so naslednje: brzice, zunanji bazen, whirlpooli, bazen z valovi, 25-metrski bazen in solarij. Celotna ponudba je marketinško prefinjeno uravnana na doživljanje, in sicer za vse starosti. Ponudba je sestavljena tako, da pritegne celotno družino, ne glede na starost otrok. Zasnova parkov temelji na kakovosti in na petih načelih, ki sodijo k filozofiji ponudbe: Popolna zanesljivost. Ko pridejo gostje v svojo bivalno enoto, tam vse brezhibno deluje, saj pred prihodom poleg snažilke stanovanje pregleda tudi hišnik. Poleg funkcionalnosti se gostje lahko zanesejo tudi na varnost. Sem spadata materialna varnost in zdravstvena varnost in z njo kakovost vode, ki jo merijo po strožjih kriterijih, kot so državno predpisani. Neskončna raznovrstnost. V vseh parkih goste čaka velika izbira restavracij, kavarn in barov ter bogata izbira športa. Poglavitna atrakcija teh parkov pa je seveda doživljajski vodni svet. Posebna pozornost velja družini in opremi za otroke. Tukaj je poskrbljeno prav za vso opremo za otroke, od otroških stolčkov, posteljic in drugega. Tudi v restavracijah so posebej prilagojeni kakovostni meniji za otroke. Otroška igrišča na različno tematiko so razporejena po celotnem kompleksu parka. Odprtost za želje in pripombe gostov. Redno anketiranje in hitro upoštevanje vseh izvedljivih predlogov in pobud gostov. Spoštovanje narave. Za uravnovešenje turizma z naravo so pridobili tudi certifikat ISO (program za varovanje okolja) ter prejeli nagrade za Landscape menedžment (za ustvarjanje naravnega okolja), Corporate Ecologist of the Year in nagrado Tourfour (menedžment, ki združuje naravni turizem in rekreacijo). Teh parkovnih naselij je do sedaj 19 in so razdeljena na 3 tematske sklope: Original, FreeLife in SeaSpirit (Lebe 2005, , dosegljivo ) Zabaviščni parki Tu govorimo o zabaviščnem parku, ki je namenjen dnevnim obiskovalcem, predvsem skupinam, kot so na primer šolski izleti. Najbližji park te vrste je italijanski Gardaland. Podobnih parkov je v zahodni Evropi še veliko. Gardaland je razdeljen na štiri tematske sklope: Adventure (pustolovščina), Fantasy (domišljija), Energy (energija) in Show (predstava). Ponujajo pa tudi različne restavracije in hotel, kjer je na voljo prostor za kongrese in druga poslovna srečanja. Organizirajo lahko srečanje ob akvariju z delfini ali pa v gradu, kjer pričaka goste sobana princa Kamelota. Park ponuja posebno področje za dojenčke, majhne otroke in mamice, kot so prostori za previjanje, posebna hrana za dojenčke in igralnica. Izposojajo tudi vozičke za otroke, manjše od enega metra. Invalidi so posebni gosti parka in imajo prost vstop. Tudi živali so dobrodošle, vendar nimajo vstopa na atrakcije. Za vernike je poskrbljeno z majhno cerkvico. 7

9 Gre za pravo malo mesto, lahko bi rekli, da se zgleduje po Disneylandu, le da je manjše. (hhttp:// dosegljivo ) Adrenalinski parki Ti parki so nekaj posebnega, reče se jim tudi high ropes course (adrenalinski park). S tehničnega vidika predstavlja adrenalinski park poligon na višini od 8 do 14 m, na katerem je možno opravljati različne naloge, ki jih je možno premagovati individualno ali skupinsko. Dejansko pa je iz dneva v dan težje definirati, kaj predstavlja adrenalinski park, ker posamezniki in skupine vsak dan odkrivajo nove možnosti za uporabo tega vsestranskega poligona. Adrenalinski park omogoča vrsto nadzorovanih posameznih ali skupinskih izzivov, ki jih lahko uporabljajo v rekreacijske, študijske, razvojne ali terapevtske namene. Številne aktivnosti, ki jih ponuja ta park, temeljijo na principu izkustvenega in dejavnega učenja, kjer vsak posameznik in ekipa rešujeta naloge na sebi najprimernejši način po načelu samostojne izbire zahtevnosti. Učinki adrenalinskega parka so: udeležencu omogoča doživetje občutka uspeha in dogodivščin razvije vodstvene sposobnosti in vodstveni potencial utrjuje skupinski duh in motivacijo razvije zaupanje in podporo v skupini poveča udeleženčevo samozaupanje ustvari veselje, zabavo in smeh izboljša sposobnosti pri reševanju problemov, odločanju in prevzemanju pomembnih odločitev razvije in poveča vzdržljivost in fizično koordinacijo izboljša odnos do okolja otrokom in odraslim pomaga ponovno doživeti občutek avanture (Lyones, dosegljivo ) Terme Po zgledu parkovnih naselij so lahko terme ali zdravilišče urejene tudi kot zabaviščni park. Lep zgled pravega»malega«zabaviščnega parka v termah so Sonnentherme Lutzmannsburg. Tukaj je prav posebej poskrbljeno za celotno družino z majhnimi otroki. Posebnost so programi za nosečnice. Gre za pravi wellness center za družino, zato lahko predlagamo podobno ponudbo tudi za naš park. Priporočamo zgledovanje po tem, saj so osnove zelo podobne. Področja ponudbe so notranja in zunanja. Poleg zunanjih bazenov imajo posebno področje za rolanje in rolkanje, pozimi pa se ta del spremeni v drsališče. 8

10 Ponudba v Bad Lutzmannsburgu je sestavljena iz tematskih področij: 1. Babyworld (svet za dojenčke), kjer je posebna ponudba za dojenčke in male otroke kar na 1500 m²; tu so posebni bazeni za otroke, savna za otroke in parne kopeli. 2. Funny Waters (zabavne vode), kjer so različni tobogani in druge vodne atrakcije. 3. Body&Soul (telo in duša), to je umirjeno področje term, kjer se počutijo dobro vsi, ki iščejo sprostitev. Poleg teh tematskih področij imajo bogato ponudbo wellnessa v tako imenovanem Beauty Lounge (lepotni salon): masaža, frizer, solarij in ostali lepotni programi ( dosegljivo ). 2.2 Programi v zabaviščnih parkih TABELA 1: Ponudba storitev zabaviščnih parkov glede na starost obiskovalcev Starost Park Disneyland Center Parks Gardaland Dojenčki trgovine s ponudbo za dojenčke previjale mizice v toaletah pogrevanje stekleničk brezplačni vstop in bivanje izposoja vozičkov bazen za dojenčke brezplačno bivanje do drugega leta posebno področje za previjanje, hranjenje in igranje Otroci 1-3 leta brezplačni vhod in bivanje posebni stolčki otroški meniji igralnice posebne otroške sobe otroški meniji igralnice otroški meniji Otroci 4-6 let vstopnina in bivanje po nižjih cenah igralnice otroški program na tv in radiu zunanja igralna področja farma malih živali 70 % nižja cena za bivanje farma malih živali animacije farma malih živali prost vstop za otroke, manjše od 1m Adrenalinski park Bad Lutzmannsburg šola plavanja posebni bazeni posebna soba za previjanje in higieno kuhinja prostor za počitek šola plavanja posebni bazeni igralnice notranje in zunanje otroški meniji praznovanje rojstnega dne parne kopeli 9

11 Starost Park Disneyland Center Parks Gardaland Adrenalinski park Bad Lutzmannsburg Otroci 7-12 let do 11. leta bivanje s popustom sobe z video igricami posebni animacijski programi 50 % nižja cen za bivanje otroški klubi tematski sklop parka (domišljija) predstave otroci do 10 let znižana vstopnina plezalna stena piknik wellness dan šport igre Najstniki dostop do vseh atrakcij koncerti internetni dostop kino kolesarjenje, plezanje, športne aktivnosti vodne atrakcije igre šola jahanja kino sklopi, kot so energija in pustolovščina vlaki smrti kino šport in rekreacija vodne atrakcije wellness ponudba šport igre Starši (odrasli) baby switchmenjavanje staršev, kjer otroci ne morejo na atrakcijo poslovni center golf igrišče tenis spa in fitness ponudba različne športne aktivnosti igre šola potapljanja program sproščanja poslovni center adrenalinski poligon poslovni center vse atrakcije teambuilding (adrenalinski poligon) adrenalinski športi športne aktivnosti (rolanje) wellness ponudba posebna ponudba za nosečnice Disneyland v Parizu Disneyland je sanjski svet za vse starosti. Tematika je vzeta iz pravljic, risank in filmov. Tu najdemo domovanja in like prav vseh Disneyjevih junakov. Otroci se z njimi srečujejo na vsakem koraku, praznujejo rojstni dan s svojim najljubšim junakom ali pa gredo z njim na kosilo ali večerjo. Predstave in parade se odvijajo ves dan in se tudi ponavljajo skoraj vsako uro, tako se ni treba bati, da bi kaj zamudili. Dejstvo je, da je to park ogromnih razsežnosti in se niti enega tematskega sklopa z vsemi atrakcijami in predstavami ne da pogledati v enem samem dnevu. Tu je bivanje skoraj nujno potrebno. Izbiramo lahko med številnimi hoteli in naselji, ki so prav tako v tematski Disneyjevi povezavi. Vsak dan je enkratno doživetje. Vstopnine do tretjega leta starosti ni potrebno plačati, tudi nastanitev v hotelih je zastonj. Do enajstega leta starosti je vstopnina in bivanje na voljo pa znižanih cenah. Posebnost je 10

12 tudi poslovni turizem in rekreacija: golf, tenis, plavanje Ponudbe v hotelih vključujejo tudi wellness storitve. Za ta park lahko rečemo, da je edinstven in vsebuje vse, kar bi si želeli manjši parki, vključno z našim. Vendar se moramo zavedati, da so želje, da se ustreže vsem obiskovalcem, zaradi velikosti in števila obiskovalcev nerealne, lahko pa se trudimo vsaj v nekaterih pogledih približati ponudbo. Za naš park predlagamo uvedbo poslovnega turizma v kombinaciji z družinskim parkom za otroke. Tako lahko tudi poslovnež z družino v našem družinskem parku najde svoje mesto in zabavo. Bližnje igrišče za golf in obstoječa infrastruktura za poslovna srečanja je idealna priložnost za takšno združitev. Za naš park po zgledu Disneylanda predlagamo uvedbo junaka Olimčka, ki bo zabaval naše najmlajše obiskovalce. Nudil bi tudi možnost praznovanja rojstnega dneva ter druženja za zajtrk, kosilo ali večerjo Center Parks Ti parki so pravi raj za celotno družino. Poskrbljeno je za otroke prav vseh starosti. To je tudi njihovo vodilo in posebnost, saj je oprema bivališč in restavracij prilagojena tudi najmlajšemu segmentu. Za zabavo je poskrbljeno tako, da si starši lahko v miru privoščijo kavo in druge aktivnosti, saj imajo tukaj tudi varstvo za otroke v mini klubu. Posebej pohvalna je njihova politika okoljevarstva. Njihova posebnost je naravno okolje, kjer so v skladu z naravo nameščeni hoteli in bivalna naselja ter pokrit kompleks bazenov in vodnih atrakcij, ki so nameščeni v subtropsko fantazijsko okolje. Tam najdemo tropsko rastlinje in drevesa. V kompleksih je prepovedana vožnja z avtomobili, tako da se otroci lahko mirno igrajo v naravnem okolju. Po tem vzoru za družinski park predlagam poostreno okoljevarstveno politiko: prepoved vožnje z avtomobili po parku, organiziran avtopark in spremstvo do hotela oziroma apartmajev. Velika pridobitev bi bilo vsaj delno pokritje vodnega parka, kjer so tobogani, saj bi tako podaljšali kopalno sezono Gardaland Ta park je podoben Disneylandu, le da je manjši in specializiran predvsem za adrenalinske vožnje. Imajo posebno področje za dojenčke, kjer so prostori za previjanje, kopanje, hranjenje in igro. Del tematskega sklopa Domišljija je namenjen najmlajšim obiskovalcem, kjer najdejo deželo igrač in slaščic, sanjsko hišico na drevesu in farmo malih živali. Žal pa majhni otroci ne smejo uporabljati večine atrakcij v parku. Razlogov je več: so premajhni, je prenevarno, uporaba je dovoljena le ob spremstvu staršev. Ti parki so namenjeni predvsem otrokom od 12 let naprej v spremstvu staršev, za končne izlete in večje skupine. Posebnost parka so raznovrstni vlaki smrti, ki pa so za otroke prepovedani. Tu pa je tudi posebna arena, kjer je predstava z delfini in tjulnji. Tudi v Gardalandu ponujajo možnosti za poslovni turizem. 11

13 Gardaland ne ponuja nobenih posebnosti, ki bi jih bilo smiselno uvesti v predlog parka, saj je tematsko podoben Dineylandu. Za družinski park so adrenalinske vožnje z vlakci prenevarne in finančno neustrezne Adrenalinski park Na adrenalinskem poligonu, glavni atrakciji tega parka, otroci do 12 leta nimajo kaj početi, saj je eden od pogojev uporabe velikost udeleženca. Oseba, ki se lahko udeleži programa z adrenalinskim poligonom, mora biti visoka vsaj 150 cm. V nekaterih parkih imajo dodatne dejavnosti za otroke, kot so jezdenje ponijev ali pohodi. V teh parkih je program namenjen predvsem skupinam, v katerih naj bi bili odrasli. Tu zasledimo tako imenovani team building, ki je namenjen predvsem skupinam menedžerjev in ostalim, ki bi se radi spopadli v timskem delu in v vsakdan prinesli malo drugačne sprostitve in adrenalina. Ker je obisk zasnovan na skupini, posameznik ne more izstopati, saj se igra podre. Ocenjujemo, da so adrenalinski parki najslabše pripravljeni in primerni za otroke. Obiskali smo adrenalinski park Ljubelj KorenSports, kjer smo se prepričali o neprimernosti za otroke. Adrenalinski poligon otroku ne pomeni nikakršne zabave, saj ga lahko le opazuje. V nekaterih parkih imajo dodatno ponudbo, saj lahko le tako privabijo celotno družino. Menimo pa, da njihova ciljna skupina vsekakor niso otroci in celotna družina, ampak odrasli, poslovneži in športniki. Le majhen del adrenalinskega poligona bi lahko uporabili za predlog družinskega parka. Primerna bi bila plezalna stena za otroke, ki bi izgledala kot igralo. Plezanje razvija motorične sposobnosti otroka, je dobro za hrbtenico in za pravilno držo Bad Lutzmansburg Po naših ocenah so te terme zelo podobne Center Parks. Lahko rečemo, da je tu poskrbljeno za celotno družino. Pomembno je ločevanje po starosti. Park je razdeljen tako, da družine z majhnimi otroki najdejo mir in zabavo zase, mladostniki pa zase. Tematska področja so razdeljena tako, da se različni segmenti med seboj ne motijo, kar je zelo dobro izhodišče.tudi naš predlog bo upošteval to strukturo, saj so izhodišča zelo podobna. Zajet je wellness, rekreacija, vodne atrakcije in poudarek na programih za družino z mlajšimi otroki, dojenčki in tudi za nosečnice. Velikost in število obiskovalcev je primerljivo. 2.3 Vpliv tematskih parkov na razvoj turistične destinacije Turizem je terciarna gospodarska dejavnost, ki zajema vse posle in odnose v zvezi s potovanji in začasnim bivanjem ljudi izven njihovega prebivališča zaradi dopusta, zdravljenja, zabave in občudovanja naravnih lepot ter kulturne dediščine. Dinamika razvoja turizma je odvisna od stopnje razvoja celotnega državnega gospodarstva oziroma od nivoja turističnega povpraševanja in ponudbe. Po drugi strani pa vpliva na izboljšanje vseh dejavnosti, vezanih na delovanje turizma: prometa, industrije, kmetijstva, trgovine, 12

14 obrti, komunalnih dejavnosti, domače obrti, kulturnih institucij in športnih objektov (Brekić, 1997, 183, Management v turizmu). Turizem v Sloveniji delimo na deset temeljnih usmeritev razvoja. Ta delitev izhaja iz absolutnih in relativnih konkurenčnih prednosti. Temeljne usmeritve razvoja delimo v tri temeljna področja, in sicer na produktna, geografska in programska področja. Poseben sklop turistične ponudbe, ki oblikuje turistično destinacijo, je programsko področje in se deli na podeželski, rekreativni in doživljajski turizem. V diplomski nalogi se usmerjamo prav v doživljajski turizem, ki vsebuje naslednje tematske sklope: programe izletniškega turizma programe družinskega turizma programe podeželskega turizma programe tematskih otroških parkov programe posebnih doživetij programe naravoslovnega turizma in naravnih parkov Družinski, mladinski in otroški turizem je posebna možnost razvoja slovenskega turizma na podeželju. Vključuje razvoj nastanitvenih kapacitet v okviru turističnih kmetij, apartmajev, zasebnih sob, manjših hotelov in kampov. Njihova temeljna značilnost je spodbujanje naravnih, kulturnih in vsebinsko zaokroženih programov na posebnih turističnih območjih, ki nimajo izrazitih turističnih atrakcij in morajo dobiti posebno trženjsko usmeritev. Turizem doživetij poudarja tudi izrazite motivacijske usmeritve turističnega povpraševanja. Vzbuja doživljajska čustva, kar ponujajo določene atrakcije (Strategije slovenskega turizma, 2002, 31-52). Drugi sklop turistične ponudbe je produktno področje, ki se deli na zdraviliški turizem, igralniško-zabaviščni turizem in poslovni turizem. Naš predlog se tesno navezuje na zdraviliški in poslovni turizem. Zdraviliški turizem poimenujemo po zdraviliščih, ki skrbijo za zdravstveno preventivo in kurativo. Izhaja iz naravne ponudbe termalnih in mineralnih voda ter zdravilnega blata (Planina, 1999, 41). Terme Olimia v prvi vrsti ponujajo zdraviliški turizem, zato je uvrščanje našega predloga sem smiselno. Poslovni turizem je relativno neobčutljiv na sezonska nihanja in ga lahko razvijamo kot pomembno komplementarno ponudbo. Razvoj poslovnega turizma opažamo tudi v drugih tematskih parkih, zato predlagamo, da se v predlogu družinskega parka razvija tudi poslovni turizem. Naš predlog družinskega parka vsekakor sovpada z definicijo doživljajskega turizma. Imamo pa še strateške prednosti zdraviliškega in razvijajočega se poslovnega turizma. Prednost zdraviliškega turizma, ki ga že ponujajo Terme Olimia, je povezanost rekreativnih programov, wellness programov in strokovnega zdraviliškega dela. Poslovni turizem, ki zajema kongresno dejavnost, poslovna in družabna srečanja, bi z našim predlogom povečali, saj bi se tako tudi poslovneži z družinami raje odločali za Terme Olimia. 13

15 2.3.2 Temeljne politike turizma in tematski park Obravnavali bomo temeljne politike tematskega parka v povezavi s turizmom. Opisali jih bomo v petih točkah. 1. Politiko prostorskega razvoja oblikujejo krajinske posebnosti, naravne značilnosti, kulturna dediščina, posebna zaščitena območja in druge okoljske značilnosti. Vse te značilnosti kraja je potrebno upoštevati pri razvoju turistične destinacije. Varstvo okolja in ohranitev kulturne dediščine je pogoj za celovito turistično ponudbo. Kakovostna izraba okolja je lahko temelj za rekreacijsko ponudbo in večjo privlačnost destinacije. Trend v tematskih parkih je varovanje okolja, pridobivanje ustreznih certifikatov, kot so ISO 14001, in drugih. Gradnje tematskih parkov so zahtevne in pomenijo velik poseg v naravo, zato so skrbno načrtovane. Priporočena je čim večja skladnost z naravo. 2. Politika trženja pomeni ustrezno oblikovanje marketinškega spleta, to pa je storitev, cena, prostor, izvajanje, ljudje, promocija in fizični dokazi. Za določitev vseh faktorjev moramo proučevati potrebe, povpraševanje in porabo. Turistična ponudba mora biti skrbno izoblikovana, da zadovolji čim večji krog uporabnikov. V tematskih parkih je zelo pomembna celostna podoba parka, saj mora biti park prepoznaven in edinstven. Marketinški splet mora biti naravnan na visoko raven doživljanja, da se želijo obiskovalci znova in znova vrniti. 3. Politiko človeških virov najdemo v vsaki organizaciji, ki proučuje in zadovoljuje svoje kadrovske potrebe in skrbi za ustrezno usposobljenost in motivacijo delavcev. V sodobnem turizmu vrednosti turističnih storitev vse bolj določajo informacije, znanje, izkušnje, komunikacija, odnos do gosta, organizacijske in vodstvene sposobnosti, podjetniška inovativnost, kar skupaj imenujemo intelektualni kapital turistične organizacije (Strategije slovenskega turizma, 2002, 64-67). V tematskih parkih so človeški viri pomembno področje, vsi zaposleni morajo biti visoko kvalificirani in svoje znanje nenehno izpopolnjevati. Prijaznost in dobro informiranje je lahko pomembna konkurenčna prednost. Tudi oblikovanje programov in ponudbe je odvisno od nenehnega izobraževanja. 4. Investicijska politika je za turistični razvoj zelo pomembna. Investicije so kapitalsko intenzivne in imajo dolgo dobo vračanja, vendar po zagonskem obdobju relativno hitro vplivajo na rast BDP, zaposlovanje, gotovinske tokove in devizni priliv in imajo izrazito pozitiven vpliv na regionalni razvoj. Osnovni turistični investicijski cikel obsega investicije v prenočitvene kapacitete, turistične programe, turistično infrastrukturo in promocijo (Strategije slovenskega turizma, 2002, 69-71). 14

16 Vsak turistični subjekt potrebuje za uresničevanje strateških ciljev investicije, tako tudi tematski parki, saj park ne sme zaspati in zastarati na noben področju, če hoče ostati konkurenčen. Zaradi spodbujanja razvoja področja, kjer je tematski park, bi država financiranje verjetno podprla s svojim proračunom. 5. Politika novih proizvodov in dviga kakovosti je v turizmu osnovnega pomena, saj se le tako ostaja konkurenčen in uspešen. Temeljne usmeritve politike razvoja novih proizvodov in dviga kakovosti turističnih storitev so spodbujanje razvoja novih, inovativnih, integralnih turističnih proizvodov in dopolnilnih turističnih storitev, ki prispevajo k dvigu kakovosti integralnih turističnih proizvodov na turističnih območjih. Uveljavljanje standardov kakovosti in meril poslovne odličnosti pa je za turizem ključnega pomena (Strategije slovenskega turizma, 2002, 71). Trend tematskih parkov je dvigovanje kakovosti in pridobivanje certifikatov. Dviguje se kakovost storitev in kakovost življenjskega okolja, saj posebno pozornost namenjajo politiki varovanja okolja Razvojne težnje Zabaviščni parki oziroma tematski parki imajo vsekakor vpliv na razvoj turistične destinacije. Vsi imajo osnovne značilnosti: 1. privlačni so za družine 2. vsebujejo eno ali več tematskih okolij 3. imajo tematsko zabavo 4. imajo visok vložek na enoto glede na vožnjo ali predstavo 5. vsebujejo visok standard oskrbe, vzdrževanja in čistoče 6. vsebujejo dovolj aktivnosti (zabave), da ustvarijo povprečen čas obiska od 5 do 7 ur 7. imajo politiko enotne cene za vstop Zaradi teh značilnosti so pomemben element turistične destinacije in pripomorejo k trženjski in motivacijski usmeritvi. Razvoj tematskih parkov bo po Jonesu in Robinnettu prinesel naslednje spremembe: 1. Novi parki bodo tesneje povezani z državo oziroma regijo. Tematski parki postajajo značilnost regije in njenega kulturnega turizma. Regija pa se lahko pohvali s tehnološkimi dosežki, ki se kažejo kot atrakcije v parku. Zaradi prevelikega zavzemanja za kulturni turizem lahko park izgubi zabavnost. Na prvem mestu je pri obiskovalcih tematskega parka še vedno zabava. 2. Nove atrakcije bodo oblikovane tako, da zagotovijo večjo udeležbo in vzpodbujajo stik obiskovalcev z njihovim okoljem. V prihodnosti bodo tematski zasnutki bolj temeljili na aktivnostih z udeležbo (šport, glasba). Takšno udeležbo omogočajo različne vožnje na vlakih smrti in podobne dogodivščine. 3. Simulacija je verjetno najbolj razburljivo področje razvoja. Napredek v tehnologiji omogoča oblikovalcem atrakcij navidez resnično doživljanje narave ali posebnih dogodkov s pomočjo posebne visokokakovostne vizualne tehnologije na sedežih, ki so programirani, da se gibljejo z akcijo. Obiskovalci lahko tako realistično uživajo 15

17 v doživetjih, ki so bila nemogoča v tematskem parku. Simulacije vsebujejo intergalaktične vesoljske dirke, spuste po brzicah, hitrostne vožnje in podobno. Narejene so kot protiutež tradicionalnim atrakcijam. Ta tehnologija je zelo prilagodljiva (doživetje se da spremeniti samo s spremembo filma in ni potrebno spreminjati celotne atrakcije) in ne potrebuje veliko prostora. 4. V tematskih parkih se bo pojavljala večja uporaba vodnih aktivnosti, atrakcij in narave. Veliko vodnih parkov kombinira aktivnosti v vodi z bolj tradicionalnimi tematskimi vožnjami in drugo zabavo. Nekateri vodni parki, kjer so atrakcija vodne živali, bodo najbrž v prihodnosti omejene zaradi prepovedi lova in zapiranja živali. Vendar gre tukaj za domneve, ki jih ni mogoče potrditi. Prihodnost vidimo v pohodu novih visokih tehnologij za akvarije, v uporabi akrilnih tunelov, ki bi služili za potapljaški pogled v podvodni svet, združen z doživetjem podvodne vožnje. Takšni parki bodo razviti sredi oceanov. 5. Novi parki bodo zgrajeni tako, da bodo imeli več pokritih atrakcij ter umetne klimatske pogoje za sprehode in v področjih za počitek. Novi tematski parki bodo oblikovani z večjo stopnjo vremenske zaščite. Tako bodo lahko podaljšali sezono in obratovalni časa. Tako se investicije hitreje amortizirajo (Jones, 1995, 1-15, me_parks.pdf, dosegljivo ). Takšni naj bi bili novi trendi tematskih parkov, vendar mislimo, da se še vedno obdržale tradicionalne atrakcije, ki dajejo razpoznaven znak tematskemu parku. Spremembe se bodo uveljavile kot spremljajoče dejavnosti. 16

18 3 PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA 3.1 Določitev lokacije Ustanovitev družinskega parka predlagamo v Podčetrtku v kompleksu Term Olimia. Wellness program za otroke bi bil v zgornjem kompleksu pri bazenih Termalija, kjer bi dopolnili obstoječo ponudbo. Ker želimo ponuditi otrokom in družini zabavo tudi pozimi in v slabem vremenu, predlagamo, da bi se kompleks Aqualuna delno zagradil s stekleno kupolo, ki bi se poleti odprla. Tako bi se sezona podaljšala, obisk pa znatno povečal. Termalija in Aqualuna sta samostojna kompleksa, ki pa bi ju bilo smiselno povezati. Že obstoječim kompleksom bi tako dodali prostore in jih dopolnili z elementi, kjer bodo otroci varni in kjer bo zabava za celotno družino čez celo leto. Zakaj smo se odločili za ustanovitev družinskega parka v Podčetrtku, bomo prikazali z analizo SWOT ter z njo opredelili prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti za Terme Olimia. Tabela 2: SWOT analiza Prednosti: obmejna lokacija/meja s Hrvaško obstoječi vodni park in wellness kompleks obstoječi hoteli in nastanitveni obrati bližina Kozjanskega parka obstoječa okoliška turistična ponudba Priložnosti: razširitev obstoječe ponudbe vodnega parka razširitev in izboljšanje wellness ponudbe ustanovitev družinskega parka povezovanje z okoliškimi kmetijami poslovni turizem Slabosti: slaba prometna infrastruktura odmaknjenost od letališča vodni park obratuje le v kopalni sezoni neraznolika gostinska ponudba slaba povezava vodnega parka in storitev v kompleksu Termalija Nevarnosti: konkurenca drugih term z vodnimi parki konkurenca ponudnikov wellness storitev počasno prilagajanje novim trendom 17

19 3.1.1 Družini prijazna destinacija Zakaj bo družinski park družini prijazna destinacija, ki bo povečala obisk Termam Olimia? Družinski park bo usmerjen k otrokom s starši ali drugo odraslo osebe. Poskrbljeno bo za dobro počutje celotne družine ter ostalih rednih gostov Term Olimia. Kljub otroškemu vrvežu bodo ostali gostje koristili preostalo ponudbo nemoteče, saj bo imel družinski park svoje prostore v kompleksu Termalia, vodni park pa je namenjen zabavi, kjer se ne pričakuje miru in tišine. Osebje, ki bo skrbelo za dobro počutje in animacijo, bo strokovno podučeno in izurjeno za ravnanje in razumevanje vseh članov družine. Poudarek je seveda na otrocih, saj niso majhni odrasli in potrebujejo posebno pozornost. Predlog temelji predvsem na brezskrbni zabavi za celotno družino, kjer pa je potrebno zagotoviti največjo možno varnost. Tudi za čistočo bo poskrbljeno, saj bodo prostori opremljeni s površinami, ki se lahko čistijo in razkužijo po vsaki uporabi. Ponujali bomo vse, kar otroci potrebujejo za prijetno bivanje, kar pomeni, da bodo družine lahko prišle na počitnice brez vozička, igrač, previjalne mizice in ostalih stvari. Vse si bo mogoče izposoditi oziroma uporabljati v času bivanja. Poskrbljeno bo za posebne otroške menije ter za prostore, kjer se bo lahko pripravljala hrana za dojenčke. Tako bomo omogočili daljši obisk družinam, ki bodo prispele z letalom ali manjšim avtomobilom, avtobusom, vlakom in ne bodo imele prostora za veliko prtljage. V kompleksu bo prepovedana vožnja z avtomobili, tako da se bodo lahko otroci brezskrbno gibali v družinskem parku. Predlagamo izgradnjo podzemne garažne hiše. Za vožnjo med vodnim parkom in kompleksom Termalia bo poskrbljeno z vlakcem in majhnimi avtobusi. Predlagamo izgradnjo kolesarske steze oziroma steze za rolanje, ki bo povezovala kompleksa, tako da ne bo potrebno prečkati ceste in železniške proge, steza pa bo primerna tudi za podhod. Programi v družinskem parku bodo oblikovani tako, da bo lahko družina preživela dan skupaj ali ločeno. Organizirano bo varstvo otrok in mini klubi, tako da si bodo starši oziroma spremljevalci lahko vzeli kakšno prosto uro zase in se udeležili kakšne športne aktivnosti, izleta ali obiskali wellness center. 3.2 Ponudba privlačnosti in storitev V predlogu družinskega parka je naša glavna naloga ustvariti ponudbo privlačnosti in storitev, ki bo primerna za celotno družino. Programi za otroke se razlikujejo od programov za odrasle. Seveda moramo upoštevati tudi programe, kjer lahko starši in otroci preživijo kakovosten čas. Predlog družinskega parka je razdeljen na dva dela, ki se tudi fizično ločujeta. Naša naloga je, da se kljub ločenosti tematika družinskega parka poveže. En del je povezan s kompleksom Termalija in pripadajočimi nastanitvenimi obrati, drugi del pa se povezuje z vodnim parkom in kampom. Tako bomo ponudbo oblikovali glede na del parka, ki mu bo pripadal. V okviru kompleksa Termalija bomo ponujali programe, ki bodo povezani z 18

20 wellnesom, zdravo prehrano, zdravim življenjem, nego telesa in sprostitvijo. Pod okriljem vodnega parka bodo programi vsebovali predvsem zabavo in rekreacijo. Skupna točka obeh delov bo strokovno vodenje in spremljanje programov ter igra za otroke. Poskrbeti moramo za povezavo obstoječih objektov in programov Term Olimia. Za vsako starostno skupino moramo najti programe in aktivnosti, ki bodo privlačne, morajo jim predstavljati izziv, predvsem pa jih ne smejo dolgočasiti. Zaradi različnih tipov otrok moramo poskrbeti, da so aktivnosti raznolike: od ročnih spretnosti, petja, iger z raznolikimi predmeti, umskih iger in športa. Ponudba atrakcij na suhem je dodajanje novih privlačnosti vodnemu parku, saj menimo, da lahko s tem povečamo obisk. Pri tem se bomo osredotočili na ponudbo za otroke do desetega leta, saj je ponudba vodnih užitkov za starejše že v programu Term Olimia. Problematika je predvsem v zaposlitvi mlajših otrok, saj še nimajo dobro razvitih motoričnih spretnosti ali koncentracije, lahko pa jih omejuje tudi njihova višina. V aktivnostih za starejše otroke manjši pogosto niso uspešni, to pa seveda ni zabavno. Pri oblikovanju iger, igrišč in drugih področij za otroške aktivnosti moramo upoštevati predvsem: 1. Dostopnost. Univerzalno oblikovanje pomeni, da so igrišča in drugi dogodki dostopni otrokom in osebju, ki imajo posebne potrebe. Pazili bomo, da v prostorih ter bazenih ne bo odvečnih stopnic in spolzkih tal. 2. Prilagajanje in ločevanje po conah. Aktivnosti, ki so kompatibilne med seboj, so razporejene v cone, ki pritegnejo otroke in jim pomagajo pri odločitvah ter obdržijo njihovo pozornost. Programi se morajo ločevati glede na starosti in spol otrok, obenem pa morajo sovpadati. Primer mini kluba, kjer se izvajajo različne aktivnosti za različno stare otroke v istem času. 3. Starost in stopnje igre. Aktivnosti, dogodke in igralna področja je potrebno ločiti glede na starost in jih tako prilagoditi otrokovemu razvoju. Področja je potrebno oblikovati tako, da starejši, kot so otroci, več izzivov imajo na razpolago. Kot primer lahko navedemo šolo kuhanja, kjer manjši otroci delajo potičke iz peska, malo starejši izbirajo sestavine za kuho in jih umivajo, starejši kuhajo pod nadzorom. Na koncu pa se pripravljena hrana postreže vsem sodelujočim. 4. Dvoumnost. Aktivnosti morajo biti točno določene le za manjše otroke npr. spoznavanje živali. Drugače pa morajo pustiti domišljiji prosto pot in morajo biti čim bolj enostavne. Najboljši primer so kocke; otroci lahko zgradijo hišo ali cel grad. 5. Oblikovanje po merah otrok. Otroci v okolju odraslih delujejo kot palčki. Zato so velikokrat prestrašeni in se počutijo nesposobne. Raje imajo otroške mere okolja, ki zagotavlja celoto in intimnost. Takšno oblikovanje spodbuja otroke h kompleksnejši igri, tudi čas igre je daljši, pozornost je boljša. V prostorih za otroke bo pohištvo prilagojeno velikosti otrok, za malčke pa bomo imeli visoke stolčke. Tudi v toaletnih prostorih predlagamo sanitarije, prilagojene otrokom, za manjše pa kahlice. 6. Dvojno oblikovanje. Starši in tisti, ki pazijo na otroke, imajo posebne zahteve pri opazovanju otrok in varovanju pri igrah. Potrebe otrok in staršev so pogosto v nasprotju, kar pomeni, da so pri oblikovanju prostorov potrebne kreativne rešitve, 19

21 kot so na primer jedilnica, nasproti pa velika steklena kocka, napolnjena z mehkimi žogicami, kjer se vidi, kako se otroci igrajo. 7. Povezanost in skladnost. Igralni prostori morajo biti povezani in imeti neko smiselno zaporedje, ki vzpodbuja igralne kroge. Predlagamo različne delavnice, ki se prostorsko povezujejo: iz likovne delavnice se pride v modelarsko delavnico, tej sledi delavnica, kjer se gradi iz legokock, sledi ji prostor s kuharsko delavnico in tako naprej. 8. Akustičnost. Hrupno, odmevajoče okolje povzroča stres odraslim, otroci pa so nad njim navdušeni. Smiselno je ločiti prostore, namenjene izključno otrokom od tistih za odrasle, predvsem v kompleksu Termalija. Predlagamo razmejitev prostorov v bazenih s tropskim rastlinjem, ki bi omililo otroški hrup. V vodnem parku pa to ni potrebno, saj je namenjen predvsem zabavi. 9. Integracija notranjega z zunanjim. Notranje in zunanje področje bi se morala povezovati, pregrada bi bila nevidna. Kot nevidne pregrade predlagamo bujno rastlinje, ki daje videz divjega gozda, kar vpliva na otroško domišljijo, odrasle pa pomirja. 10. Raznolikost. Otroci zahtevajo veliko izbire iger, ki so privlačne telesnim, umskim, čustvenim in sociološkim potrebam, ter raznoliko naravno okolje, ki je privlačno njihovim čutom. Uvajamo raznolike delavnice in igralnice. 11. Skrivnostnost. Okolje, aktivnosti in dogodki, naj ne bodo jasni na prvi pogled. Raziskovanje je vedno zanimivo. Predlagamo okolje divjega gozda in hišic na drevesih. 12. Preglednost. Starši in tisti, ki pazijo na otroke, morajo imeti pregled nad dogajanjem in imeti otroka vedno na očeh, ne da bi se morali vmešati v dogajanje. Notranje delavnice imajo eno stran odprto, tako da se vidi dogajanje. 13. Označevanje. Vsi otroci, tudi tisti, ki ne znajo brati, morajo razumeti oznake, tako da lahko najdejo vhode in izhode vseh dogodkov. Predlagamo risbe dogodkov, tako da tudi manjši otroki vedo, kaj se kje dogaja. 14. Razvoju ustrezna ponudba. Standardi morajo ustrezati telesnemu ustroju ter igram. 15. Varnost. Igralno okolje mora nuditi otroku izziv, vendar mora biti varno. Vendar so okolja, ki so vidno varna, dolgočasna, tako da otroci sami poiščejo nevarne situacije. Omogočiti jim je potrebno varno nevarnost. Takšno nevarnost obljublja džungla s hišicami na drevesih. 16. Mirni kotički. Tudi otroci potrebujejo mir, da si lahko odpočijejo in se odmaknejo od aktivnosti. V predlaganih hišicah imajo zavetje, za manjše pa predlagamo gnezda na tleh, kjer lahko starši vidijo otroka in v ležalnikih počivajo. (Delitev po White, (1997, 4 5); dosegljivo ). 20

22 3.2.1 Ponudba programov za otroke TABELA 3: Ponudba različnih programov glede na starost obiskovalcev Starost Dojenčki Otroci 1-3 leta Otroci 4-6 let Ponudba programov Vodni svet mini plavalni klub šola plavanja čofotalniki Wellness Delavnice vodne kopeli prostor za počitek masaža vodne kopeli prostor za počitek fantazijsko ličenje parne kopeli legokocke Rekreacija (šport) razgibavanje razgibavanje igre v blatu in vodi igre z žogo Izleti ogled farme malih živali ogled kmetije ogled dežele pravljic Zabava animacija animacija ponudba risank igrišče Starost Ponudba programov Vodni svet Wellness Otroci 7-12 let šola plavanja bazeni vodne kopeli parne kopeli aromaterapija Najstniki vodni park savne masaže lepotni salon aromaterapija starši (odrasli) vodni park bazeni Termalija savne masaže kopeli aromaterapija lepotni salon sproščanje Delavnice gledališče šola kuhanja likovne delavnice modeliranje gledališče šola kuhanja likovne delavnice modeliranje šola kuhanja in peke kiparjenje delavnice domačih obrti 21

23 Rekreacija (šport) plezanje ples igre z žogo rolanje plezanje ples šola jahanja kolesarjenje igre z žogo golf tenis košarka joga tai-chi fitness Izleti ogled farme malih živali ogled kmetije ogled dežele pravljic ogled čokoladnice ogled kozjanskega parka ogled Jelenovega grebena ogled čokoladnice ogled stare lekarne in samostana Zabava animacije ponudba risank in mladinskih filmov video igrice hišice na drevesih kino animacije internet kino animacije Rekreacija Rekreacija je zelo pomembna predvsem za otroke, saj je dandanes veliko otrok pretežkih in se premalo gibljejo. Najboljši način je rekreacija, ki se izvaja v obliki zabave, saj je tako neprisiljena in zbližuje vrstnike. Rekreaciji lahko rečemo tudi šport ali igra. Šugman (2004, 22) pravi, da je šport vsaka telesna dejavnost, ki ima značaj igre, možnost boja ali tekme, pomembna pa so tudi pravila oziroma poštenost. Predlagamo, da bi družinski park v Podčetrtku poleg obstoječe vodne zabave in rekreacije ponujal: a) Plezalno orodje in plezalno steno. Gre za dejavnost, ki ima veliko pozitivnih učinkov na gibalne lastnosti in sposobnosti otrok. Nizka plezala lahko uporabljajo otroci že pri štirih letih, ne potrebujejo varovanja, saj je pod steno debela blazina. Za starejše bi imeli večjo steno. b) Plavalni klub za dojenčke. Zakaj ne bi tudi najmlajši, seveda s pomočjo staršev, imeli stikov z vodo? Tu potrebujemo posebno opremo, vendar nudi to celotni družini veliko veselja. c) Hišice na drevju. Zanimivo za večino otrok, saj bi vsi radi imeli hišico na drevesu. Otroci iz mesta lahko to občudujejo le v knjigah in filmih. d) Igre v blatu in v vodi. Takšno igrišče nudi neskončne možnosti iger. e) Igrišče. Otroško igrišče z vsemi elementi, kot so peskovniki, gugalnice, drogovi, labirint, vrtiljak, lesene figure in drugi elementi, so v takšnem parku nepogrešljiv element za razgibavanje in zabavo. Takšnemu igrišču bi lahko rekli otroški 22

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mitja Vidic Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Kandidatka: Saša Horvat Študentka rednega študija Številka indeksa: 81585083 Program:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Matej Jugovar Rogaška Slatina, junij 2009 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČRTOVANJE MARKETINŠKE STRATEGIJE

More information

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA Kandidat: Jože Hočevar Študent rednega študija Številka indeksa: 81569683 Program: univerzitetni

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca Slovenska Turistièna Organizacija Dunajska 156 1000 Ljubljana Strategija razvoja turistiènega proizvoda WELLNESS V SLOVENIJI Turizem dobrega poèutja januar 2004 international consultants in tourism and

More information

WELLNESS V TERMAH OLIMIA

WELLNESS V TERMAH OLIMIA SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE WELLNESS V TERMAH OLIMIA Avtorici: Nuška Cerar Martina Ilišinović Mentorica: Katarina Tončić, univ.dipl.ekon. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2007

More information

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons 2014 Starwood Hotels & Resorts Worldwide, Inc. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti gradivo se ne sme razmnoževati ali distribuirati

More information

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA« Program celovitega managementa turistične destinacije»pohorje-rogla, Terme Zreče, Dravinjska dolina«, 2005-2007 z blagovno znamko»rogla«marketinška STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«POLIKONS

More information

»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja prostega časa

»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja prostega časa UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA VIDMAR Mentor: Doc. Dr. FRANC TRČEK Somentorica: Izr. prof. Dr. TINA KOGOVŠEK»KUDA IDU SLOVENCI NEDELJOM«prostorska in časovna pestrost preživljanja

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEGAZABAVIŠČE NA GORIŠKEM: IZZIVI IN PROBLEMI Ljubljana, maj 2009 METKA ŠULER IZJAVA Študentka Metka Šuler izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO Nejc Rutar Mentor: pred. Silvester Vončina, univ. dipl. ekon.

More information

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO 31. državni festival Turizmu pomaga lastna glava POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO Mentorici: Natalija EKART MISLETA in Anja FERLIN AVTORJI: Valentina BEDEK OŽVALD, Anja VIDEČNIK, Tamara FRAS,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE Ljubljana, september 2003 DUNJA BARBARIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega

More information

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve Rose Spa Meni Razkošne nege za Obraz Specifične nege obraza Carita Lagoon Hydration nega 50 min 89 Carita Cotton Softness nega 50 min 89 Carita Purity nega 60 min 99 Napredne nege obraza proti staranju

More information

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATEJA PAVLICA MENTOR: izr. prof. dr. Vasja Vehovar VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 UVOD... 4 1 TURIZEM OSNOVNI

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT POHODNIŠTVO ZA MLAJŠE OTROKE V OKVIRU DRUŽINE IN VRTCA DIPLOMSKO DELO MENTORICA

More information

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,

More information

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske

More information

TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D.

TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI V PODJETJU CASINO LJUBLJANA D.D. Ljubljana, september 2006 KARMEN ČIBEJ IZJAVA Študentka Karmen Čibej izjavljam,

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY

Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY Sprostite se in uživajte RELAX AND ENJOY Design: DI (FH) Daniela Strassberger Text: Mag. Brigitte Hütter Fotos: Monika Winter, Gerald Lobenwein, Eduardo Martinez, Harry Schiffer, Heiltherme Bad Waltersdorf,

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI TRŽENJA SAMOSTOJNEGA HOTELSKEGA OBJEKTA NA PRIMERU HOTELA JEZERO V BOHINJU

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA PRILAGOJENOSTI DVEH IZBRANIH HOTELOV OSEBAM S POSEBNIMI POTREBAMI Špela Ačko Maribor, september 2012 UNIVERZA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa:

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg. RECENZENTKA: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.

More information

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami 111/112 50 okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami Urška Košenina Slovenija je ena izmed petih najbolj zelenih držav sveta, kar je bilo v naši

More information

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek

More information

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK LJUBLJANA, 2011 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Pedagoška smer Športna rekreacija ŠPORTNO REKREATIVNE NAVADE IN MNENJA GOSTOV

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN

Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN Jana Apih, Tina H. Zakonjšek GoodPlace Ljubljana, 20. 1. 2017 Trajnostni turizem je POT do zadovoljnega potrošnika, uspešne lokalne skupnosti in zdravega

More information

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MOJCA PADEŽNIK NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO Kandidatka: Dežan Katarina Študentka rednega študija Številka indeksa: 81603424 Program: visokošolski

More information

POLETNA PONUDBA KOPANJE = NAJBOLJ PRILJUBLJENA

POLETNA PONUDBA KOPANJE = NAJBOLJ PRILJUBLJENA NAJLEPŠE POČITNICE BLIZU DOMA v Sava Hotels & Resorts imajo sestavine za odlični počitniški recept. S posluhom za želje in pričakovanja gostov in dnevnih obiskovalcev so v Sava Hotelih Bled, Termah Ptuj,

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU

PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE IRENA NABERGOJ MENTOR: doc. dr. DRAGO KOS PERSPEKTIVE RAZVOJA TURIZMA NA KRASU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Dragu

More information

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo Mentorica: Doc. dr. Jana Rapuš Pavel Kandidatka:

More information

priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše

priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše Projekt DiscOver55 priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše Ta dokument je sestavni del evalvacije rezultatov pilotnih testiranj in zbranih spoznanj Vsebina Uvod

More information

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Logopedija in surdopedagogika Kaja Plohl POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina

Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018-2022 Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina november 2017 Projekt: Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija Športna rekreacija ANALIZA NEKATERIH ZNAČILNOSTI GOSTOV

More information

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar Mentor:

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information