ŠestoOkno. Kranj 2013 Katalog

Transcription

1 ŠestoOkno Kranj 2013 Katalog

2 Pošta Slovenije d.o.o. je na filatelistično razstavo ŠestoOkno opozorila z izdajo razglednične dopisnice. Priložnostni poštni žig PRVI DAN, ob izidu poštne celine, Slika na naslovnici: Pismo, izseljenca Johna Gabra, lastnika Slovenske gostilne v ZDA, bratu, poslano iz Puebla v Koloradu v okolico Škofje Loke (Avstrija, Gorenjsko).

3 Pozdrav ŠestemuOknu Filatelistična zveza Slovenije spodbuja pripravo razstavnih zbirk v eni vitrini od tedaj, ko je mednarodna organizacija FIP v začetku prejšnjega desetletja poskusno odprla in v nadaljevanju uveljavila to razstavljavsko obliko in možnost. Že leta 2003 smo, v razstavnih dvoranah Gorenjskega muzeja v Kranju, gostili zbirke iz sosednjih držav in iz območja nekdanje skupne države. Skupna poštna zgodovina s sosedi namreč daje možnost priprave in ogleda zanimivih poštno-zgodovinskih zbirk. Razstavo smo poimenovali EnoOkno - ime izhaja iz dejstva, da je zbirka v eni razstavni vitrini kot okno v neko zgodbo, ki jo razstavljavec ponuja gledalcu. Odziv je bil nad pričakovanji, zato je razstava postala tradicionalno dvoletno srečanje in predstavitev novosti. PetoOkno leta 2011 je pridobilo tudi status razstave Alpe Jadran Filatelije, kar pomeni, da smo k razstavljanju dodatno povabili še Bavarsko in kanton Tičino (Švica). Letošnja razstava, šesta po vrsti, ima poleg statusa razstave delovne skupnosti Alpe Jadran Filatelija in udeležbe razstavljavcev iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH-Republike Srbske, Srbije, Makedonije in seveda Slovenije še dodaten atribut izvajanje sporazuma o sodelovanju s Hrvaško filatelistično zvezo. V tem smislu sodeluje HFS na prireditvi s 15 eksponati in sodnikom. Prireditev je pripravljena v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju, ki to razstavo tradicionalno uvršča v svoj redni letni program. Že vsa leta jo uspešno pripravlja ožja skupina zanesenjakov iz izvršnega odbora FZS. Zakaj enovitrinske razstavne zbirke in katere so lahko to? V enovitrinskem eksponatu v razstavni vitrini s 16 razstavnimi listi in ne več, kot v uvajalnem obdobju, z le dvanajstimi so lahko prikazana filatelistična področja, za katera ni na razpolago toliko gradiva, kot se pričakuje sicer za vse ostale tekmovalne razrede to je za 5 vitrin ali 80 razstavnih listov. Takšen prikaz omogoča obiskovalcu, da si lahko naenkrat ogleda veliko pestrost področij in prikazov. Razstavne zbirke se ocenjuje po pravilih ocenjevanja posameznega tekmovalnega razreda (tradicionalna filatelija, poštna zgodovina, poštne celine, avio in astro filatelija, tematika, koleki, odprta filatelija). Letos smo jo postavili že v mesecu septembru, ko so dnevi še daljši in sonce še toplo sveti. Želimo si, da bi s to prireditvijo spodbudili zbiralce, ki še ŠestoOkno

4 niso razstavljali, da se opogumijo in do naslednje priložnosti pripravijo svojo zgodbo za razstavo. Dobrodošli na ogledu razstave v Gorenjskem muzeju in prav tako nasvidenje jeseni 2015! Igor Pirc, predsednik organizacijskega odbora Razstavi FIMERA 2013 in FIRAMLA 2013 pozdravljata ŠestoOkno Filatelistično društvo Trbovlje je letos zopet uspešno organiziralo meddruštveno, tekmovalno razstavo z mednarodno udeležbo FIMERA in filatelistično razstavo mladih, državno tekmovalno razstavo z mednarodno udeležbo FIRAMLA. S priložnostnim poštnim žigom, ki je bil v uporabi na zadnji dan obeh razstav, so Trboveljčani pozdravili naslednjo letošnjo mednarodno tekmovalno filatelistično razstavo, Šesto Okno. Prizadevni trboveljski filatelisti že vrsto let, tradicionalno, na vsaki dve leti, organizirajo obe razstavi, ki enako, kot ŠestoOkno v Kranju, omogočata novim razstavljavcem, da prvič postavijo svoje eksponate na ogled in v ocenjevanje. Tovrstne razstave so zanje neke vrste odskočna deska v svet razstavljanja. Trboveljski priložnostni poštni žig s pozdravi Šestemu oknu. Alojz Tomc 4 ŠestoOkno 2013

5 Sodelovanje HFS in FZS v praksi Na mednarodni razstavi Maribofila 2012 sta predsednika Hrvaške in slovenske filatelistične zveze Mladen Vilfan in Igor Pirc podpisala Dogovor o sodelovanju obeh filatelističnih zvez. V 2. členu tega dogovora je, med drugim, predvideno, da bosta obe zvezi organizirali skupne tekmovalne filatelistične razstave, izmenjavali vabila za sodelovanje na državnih filatelističnih razstavah in vključevali sodnike ene ali druge države. V tem smislu so slovenski razstavljalci in sodnik sodelovali na hrvaški državni razstavi lani julija v Pulju, kot tudi na enovitrinski razstavi decembra v Slavonskem Brodu. Na 6Oknu v Kranju so hrvaški razstavljalci zastopani s 15 eksponati, ostale vabljene države pa s po petimi. V delu sodniškega zbora sodeluje tudi hrvaški sodnik. Igor Pirc Podpis sporazuma o sodelovanju med HFS in FZS na Maribofili Foto: Pedro vaz Pereira. ŠestoOkno

6 Pravilnik specializirane filatelistične razstave z mednarodno udeležbo ŠestoOkno Kranj Ime, cilji in pripravljavec razstave Razstavo z imenom ŠestoOkno Kranj 2013 pripravlja Filatelistična zveza Slovenije (FZS) z namenom podpore tekmovalnemu razredu eksponatov v eni vitrini in vzpodbujanja mednarodnega sodelovanja dežel Alpe Jadrana in jugovzhodne Evrope. 2. Kraj in čas razstave Razstava bo postavljena v prostorih Gorenjskega muzeja, na Glavnem trgu 8 v Kranju, od četrtka 12. septembra 2013 do sobote 21. septembra Razstavna načela Razstava je tekmovalna. Eksponati morajo biti pripravljeni skladno z veljavnimi pravili FIP za posamezne tekmovalne razrede ter začasnimi pravilniki in priporočili FIP in FEPA za eksponate v odprti filateliji ter Pravilnikom specializirane filatelistične razstave z mednarodno udeležbo ŠestoOkno Kranj Udeleženci V netekmovalnem delu lahko sodelujejo samo razstavljavci s posebnim povabilom pripravljalnega odbora. V tekmovalnem delu razstave lahko sodelujejo člani društev, ki so vključena v FZS. V smislu mednarodnega sodelovanja (1. točka pravilnika), bo pripravljalni odbor povabil na razstavo tudi razstavljavce iz tujine. Razstavljavci lahko sodelujejo z eksponati, ki so na prejšnjih razstavah že dosegli različna priznanja, kot tudi s takimi, ki bodo razstavljeni prvič. Razstavljavec mora biti lastnik eksponata, ki bo v katalogu naveden pod njegovim imenom. Razstavljavec lahko uporabi tudi psevdonim, če je pravo ime znano pripravljalnemu odboru. Vsak domači razstavljavec lahko sodeluje v tekmovalnem delu z največ tremi eksponati, tuji razstavljavci pa s po enim eksponatom. Vsaka vabljena nacionalna filatelistična zveza lahko sodeluje največ s petimi razstavnimi eksponati. Na osnovi Sporazuma o sodelovanju med FZS in HFS hrvaška zveza lahko sodeluje s 15 eksponati. 6 ŠestoOkno 2013

7 5. Prijava, sprejem in pristojbina Razstavljavci se lahko prijavijo s posebnim obrazcem neposredno ali preko društvenega oziroma nacionalnega komisarja. Prijave morajo biti pri pripravljalnem odboru najpozneje do 30. maja Obrazcu mora biti priložena kopija uvodnega lista (ali listov, če jih je več). O sprejetju eksponatov bodo razstavljavci obveščeni najpozneje do 31. julija Pripravljalni odbor ima pravico zavrniti del eksponata ali eksponat v celoti brez posebne razlage. Za uporabo razstavnih vitrin razstavljavci ne plačajo nobene pristojbine. 6. Razstavni razredi in razvrstitev A Netekmovalni razredi: A 1 Častni razred B Tekmovalni razredi: B 1 Tradicionalna filatelija B 2 Poštna zgodovina B 3 Aero in astrofilatelija B 4 Poštne celine B 5 Tematska filatelija B 6 Maksimafilija B 7 Fiskalna filatelija (kolki) B 8 Mladinski eksponati Vsi eksponati morajo biti uvrščeni v pravi razred. Pripravljalni odbor lahko posamezne eksponate razporedi v pravilen razred, če meni, da je bil ta s strani razstavljavca narobe uvrščen ali sploh ni bil uvrščen. Noben eksponat ne more biti uvrščen v dva ali več razstavnih razredov. V vseh razpisanih razredih so možni tudi eksponati iz odprte filatelije. 7. Predstavitev eksponatov Eksponati vseh razstavnih razredov morajo biti pripravljeni na 16 razstavnih listih svetlih barv v velikosti standardnega razstavnega formata 27 x 30 cm ali formata A4 (21 x 30 cm) ali formata A3 (42 x 30 cm) v ležečem položaju. Vsak list mora biti na hrbtni strani oštevilčen in vložen v ustrezno velik prozoren zaščitni ovitek. Na hrbtni strani naslovnega ali prvega lista morajo biti zapisani podatki razstavljavca: ime, priimek in naslov. ŠestoOkno

8 Eksponati bodo razstavljeni v vitrinah, ki sprejmejo 16 standardnih razstavnih listov (4 vrste po 4 liste). Za eksponate iz odprte filatelije je treba dodatno upoštevati še naslednja določila: - nefilatelistično gradivo montirano na razstavne liste ne sme biti debelejše od 5 mm, - prepovedana je uporaba strupenih in zdravju škodljivih snovi ter živih organizmov. Eksponati so lahko opremljeni z besedilom v kateremkoli jeziku držav iz katerih so udeleženci. Zaradi lažjega dela sodniške žirije, naj bo vsaj naslovni list z načrtom eksponata v slovenskem ali angleškem jeziku. 8. Pošiljanje in vračanje eksponatov, zavarovanje Vsi eksponati, ki bodo poslani po pošti, morajo prispeti na naslov FZS, p.p Ljubljana, Slovenija, najkasneje do 10. septembra V primeru, da eksponate prinese društveni ali nacionalni komisar ali razstavljavec osebno, morajo biti ti izročeni pripravljalnem odboru, najpozneje v četrtek 12. septembra 2013 do 9:30 ure, na razstavnem prostoru. Stroške pošiljanja eksponatov pripravljalnemu odboru nosi razstavljavec. Za vse eksponate iz držav, ki niso članice EU, priporočamo ureditev carinskih formalnosti s pomočjo ATA zvezka. Razstavni eksponati bodo vstavljeni v razstavne vitrine in odstranjeni iz njih pod nadzorom pripravljalnega odbora in ustreznega društvenega ali nacionalnega komisarja ali razstavljalca osebno. Eksponati bodo na voljo za osebni prevzem najkasneje pol ure po uradnem zaprtju razstave. Vse stroške vračanja razstavnih eksponatov po pošti nosi pripravljalni odbor. Pripravljalni odbor bo zagotovil vse razumne ukrepe za varovanje in zavarovanje eksponatov v času razstave, vendar ne bo odgovoren za poškodbe ali izgubo eksponatov. Zavarovanje za take primere si mora zagotoviti vsak razstavljavec sam. 9. Priznanja in nagrade Eksponate bo ocenjevala sodniška žirija, ki jo bo določil izvršni odbor FZS, enega sodnika pa določi HFS. Eksponate bo ocenjevala po pravilih za eksponate v eni vitrini, ki se uporabljajo na razstavah pod okriljem FEPA in 8 ŠestoOkno 2013

9 FIP. Odločitev sodniške žirije je dokončna. Sodniška komisija lahko podeli naslednja priznanja: - diplomo veljavnosti zlate medalje za doseženih 80 do 100 točk, - diplomo veljavnosti pozlačene medalje za doseženih 70 do 79 točk, - diplomo veljavnosti srebrne medalje za doseženih 60 do 69 točk, - diplomo veljavnosti posrebrene medalje za doseženih 55 do 59 točk, - diplomo veljavnosti bronaste medalje za doseženih 45 do 54 točk, - diplomo za sodelovanje za doseženih manj kot 45 točk. Sodniška žirija lahko podeli, skladno s priporočili donatorjev, tudi posebna priznanja: - veliko nagrado razstave, - posebno nagrado za mladinski eksponat, - posebno nagrado ali priznanje. 10. Pravice in obveznosti razstavljavcev in komisarjev S podpisom prijavnega obraza razstavljavci sprejmejo ta posebna pravila. Vsak razstavljavec je dolžan na razstavo sprejeti eksponat pravočasno dostaviti pripravljalnemu odboru ali komisarju razstave. Vsi razstavljeni eksponati so prosti plačila razstavnine. Vsak razstavljavec bo dobil katalog razstave, palmares in ustrezno diplomo. Pripravljalni odbor razstave morebitnim društvenim ali nacionalnim komisarjem ni dolžan nadomestiti kakršnihkoli stroškov, ki bi jih imeli v zvezi z razstavo. 11. Dodatno določilo Pripravljalni odbor ima pravico do morebitnih potrebnih sprememb in dopolnitev tega pravilnika. O spremembi mora nemudoma obvestiti vse razstavljavce. Odločitve pripravljalnega odbora so dokončne. 12. Naslovi Predsednik pripravljalnega odbora: Komisar razstave: Igor Pirc Mihael I. Fock Ptujska 23 Pobrezje 140 SI Ljubljana SI Naklo Slovenija Slovenija ipirc711@gmail.com mihael.fock@exoterm.si ŠestoOkno

10 Razstavljavci specializirane filatelistične razstave z mednarodno udeležbo ŠestoOkno Kranj 2013 Gorenjski muzej, 12. do 21. september 2013, Kranj A Netekmovalni razredi A 1 Častni razred I. Matej Glavić Novska - Travelling Post Hrvaška II. Mihael I. Fock Osebne znamke Slovenija III. Igor Pirc Jugoslavija, dopisnice - 10 dni leta 1986 Slovenija 10 ŠestoOkno 2013 B Tekmovalni razredi B 1 Tradicionalna filatelija 1. Dr. Hadmar Internationale Post an das Bundeskanzleramt Avstrija Fresacher in Wien zur Zeit der 1. Republik 2. Armin Lind Österreich - Die FIS Ausgabe 1933 Avstrija 3. Radenko Radanović Specialiteti na markama Republike Srbske BiH 4. Boris Vlajnić Prvo izdanje kraljevstva SHS 1921 BiH 5. Tihomir Bilandžić 29. listopad 1918 od ideje do uporabe Hrvaška 6. Cesare Purgatori Libia: Fairs in Tripoli Italija 7. Klime Popovski The Economy Issues Makedonija 8. Bojan Kranjc Zlata jajca in beltinška banda Slovenija 9. Marko Markač Napake v pretisku prve izdaje za BIH Slovenija Zoran R. Bošković The Knin Provisional issue from 1993 Srbija B 2 Poštna zgodovina 11. Peter Mayer Grenzüberschreitende Bahnpost Avstrija Österreich-Deutschland von 1850 bis heute 12. Ivan Martinaš Reggenza Italiana del Carnaro Hrvaška 13. Berislav Pervan Cenzurna služba na području buduče NDH Hrvaška tijekom Travanjskog rata 14. Berislav Pervan Pošta hrvatskih dragovoljaca Hrvaška na istočnom frontu

11 Št. Ime in priimek Naziv eksponata Država 15. Mladen Vilfan The Independent State of Croatia Hrvaška 16. Umberto Aita Postletters of the Republic Venice Italija 17. Mario Noro The Postacard of 50 Cents Italija 18. Luigi De Paulis Emergency Postage Due Stamps in Friuli Italija Lorenza Spagnolo Italia: Francoboli postali al posto di marche Italija amministrative 20. Secondo Tabotta Italia 1943/45: Cenni storici attraverso Italija documenti postali 21. Karoly Czeh The Royal Hungarian Postal Service Madžarska in Southern Region and the City of Pecs under Serbian occupation from Jozsef Janosik Bunte Feldpost Madžarska 23. Laszlo Perneczky Ergänzungsmarken in Österreich Madžarska gesehen von einem Ungarn 24. Marjan Malič Poštni žig Nova Gorica Slovenija 25. Edward Palka Redni žigi mesta Toruna Slovenija 26. Boštjan Petauer Bosnian Fieldpost cancellations Slovenija 27. Alojz Tomc Italijanska vojaška pošta št. 59 Slovenija med 2. svetovno vojno 28. Tomislav Trpkovski Pošta na tleh Republike Makedonije Slovenija od Otomanskega imperija do danes 29. Milan Radovanović Humanitarna pomoč Srbiji Srbija za vreme epidemije tifusa Milan Radovanović Prepiska ratnih zarobljenika Austro - Ugarske Srbija i Srbije tokom Ivan Tangl Petrovaradin - period predfilatelije Srbija 32. Ljudevit Vujković Mađarski okupacioni prigodni žigovi Srbija Lamić Delvisszatert 1941 B 5 Tematska filatelija 33. Johann Brunner Rosen, Poesie und Philatelie Avstrija 34. Richard Winkler Was die Welt bewegt...walzlager! Avstrija 35. Marino Banko Sikstinska kapela Hrvaška 36. Branimir Bilanžić Zajednička izdanja Hrvaška 37. Ivan Jurković Pablo Ruiz Picasso Hrvaška ŠestoOkno

12 Št. Ime in priimek Naziv eksponata Država 38. Stevo Kovačić Povijest šaha Hrvaška 39. Berislav Turudija Dražen Petrović Hrvaška 40. Laszlo Filep Die Anwendunghinüber die Gültigkeit Madžarska der Milleniumsansichtskarten 41. Gabor Nagy Miners in the World War I Madžarska 42. Klime Popovski Macedonia through the Centuries Makedonija 43. Goran Stefanovski If we were Butterflies Makedonija 44. Primož Čebulj Pilotke Slovenija 45. Veni Ferant An everlasting tree - Olive Slovenija 46. Mitja Lešnjak Film -sedma umetnost Slovenija 47. Metaj Matjaž Gobe Slovenija 48. Vincenc Novak Bicikel Slovenija 49. Darko Poštrak Prstni odtis Slovenija B 6 Maksimafilija 50. Dončo Georgiev Ohrid, City of UNESCO Makedonija 51. Dončo Georgiev Wonderful World of Animals Makedonija 52. Boštjan Petauer Andorra's sacral Treasures Slovenija 53. Boštjan Petauer From Charlemagne to the Constitution Slovenija 54. Jan Ribarski Brži od svoje senke Srbija B 8 Mladinski eksponati 55. Rea Čikić The Horses - My Pets Hrvaška 56. Matej Ivanković Ljepota starih automobila Hrvaška 57. Zdravko Kovačić The Game called Baseball Hrvaška 58. Valentina Kujundžič Kornjače Hrvaška 59. Neža Pušnik Jabolko, v mitih in legendah pogosto opevano Slovenija in zdravje deli, če ga le zaužijemo mi 12 ŠestoOkno 2013

13 Program bienalne specializirane filatelistične razstave z mednarodno udeležbo ŠestoOkno Kranj 2013 Prizorišče razstave: Gorenjski muzej, Glavni trg 5, Kranj Trajanje razstave: od 12. do 21. septembra 2013 Sodniška žirija: Otvoritev s programom: Odpiralni čas: Mihael I Fock, vodja sodnikov Staša Bračič, Matko Glavić, Veselko Guštin in Igor Pirc, člani Siniša Pavleski, pripravnik 12. septembra 2013 ob 18. uri od 13. do 20. septembra 2013 od 10. do 18. ure 21. septembra 2013 od 10. do 16. ure Dejavnosti: Ocenjevanje eksponatov 13. in 14. septembra 2013 Vodenje po razstavi za šolske skupine od 14. do 20. septembra 2013 (po predhodnem dogovoru na tel , M. Fock) Sodniški razgovori 21. septembra 2013 od 10. do 13. ure Predavanje dr. Veselka Guština Kako pripraviti poštnozgodovinski eksponat 21. septembra 2013 ob 13. uri Palmares: 21. septembra 2013 ob 18. uri v Gostišču in hotelu Marinšek v Naklem pri Kranju ŠestoOkno

14 British Roadside Pillar Boxes ali britanski obcestni samostoječi poštni nabiralniki V Veliki Britaniji poštnim nabiralnikom rečejo Letter boxes, glede na njihovo postavitev pa ločijo tri vrste nabiralnikov. Večjim, samostoječim poštnim nabiralnikom rečejo Pillar boxes, manjšim, stenskim nabiralnikom, ki so največkrat vzidani v zidove pošt, stanovanjskih hiš ali v zidan steber ograje, pravijo Wall boxes, podobnim, a pritrjenim na stebre uličnih svetilk, na električne ali telefonske drogove, pa pravijo Lamp boxes. V nadaljevanju je govora le o Pillar boxes, ki jih poenostavljeno imenujem le nabiralniki. K besedilu sem, namesto le nekaj slik posamičnega filatelističnega materiala, raje dodal pomanjšane kopije razstavnih listov svojega enovitrinskega eksponata. Pred uvedbo poštnih nabiralnikov sta v Britaniji obstajala dva načina oddaje pisma. Pošiljatelj ga je moral osebno odnesti na pošto ali do najbližje sprejemne hiše (Receiving House), ali pa je počakal na Bellmana, uniformiranega poštarja, ki je hodil po ulicah in v veliko torbo zbiral pisma. Ta potujoči nabiralnik je občasno pozvonil z zvoncem, da je naznanil svoj prihod. 14 ŠestoOkno 2013

15 Leta 1840 uvedena poštna reforma (Uniform Penny Postage) avtorja Sir Rowlanda Hilla je pomenila pravo revolucijo. Enotna poštnina, v višini le enega penija, ne glede na razdaljo prenosa pisma znotraj države, je omogočila, da so si ljudje lahko privoščili pošiljati pisma. Število oddanih pošiljk je iz leta v leto skokovito naraščalo. Z uvedbo prve poštne znamke (črni peni, 6. maja 1840) in vnaprej plačane poštnine, je bila odprta možnost, da bi pisma zbirali tudi na drugačen način, z oddajo v posebne poštne nabiralnike, kot so jih že poznali v Belgiji in Franciji. Anthony Trollope, zdaj bolj znan kot romanopisec, ki je od leta 1850 delal pri pošti kot inšpektor, je predlagal uvedbo poštnih nabiralnikov. Izdelali so jih iz litega železa in leta 1852 poskusno postavili na Kanalskih otokih, najprej 3 rdeče na otoku Jersey in nato še 4 zelene na otoku Guernsey. Eden od teh (iz leta 1853) je na Guernseyu še vedno v uporabi. Poskus je uspel in naslednje leto so jih začeli postavljati še na britanski celini, prvega v kraju Carlisle. V začetku ni bilo predpisano kakšni morajo biti in so bili različnih oblik. V Severnem poštnem okrožju in na Irskem so lokalni livarji izdelali nabiralnike s tlorisom kvadrata, v Vzhodnem in v okrožju Glocester pa osmerokotne. London je leta 1855 dobil posebne, velike nabiralnike pravokotne oblike. ŠestoOkno

16 V Srednjem in Južnem okrožju so imeli tako imenovane fluted (nagubane) nabiralnike, ki so bili še najbolj podobni grškim (dorskim) stebrom, s krono na vrhu. Pri izdelavi prvih treh primerkov je prišlo do nesporazuma in izdelali so 8 čevljev (približno 2,40 m) visoke nabiralnike. Napako so potem popravili in od leta 1857 uporabljali nabiralnike brez kupolaste strehe in krone na njej. Prvi primerki so imeli pokončno odprtino za pisma, pozneje so jo spremenili v vertikalno, saj so menili, da bi tako nepridipravi težje ukradi pisma iz nabiralnikov. Podobno se je zgodilo tudi z valjastimi, zgoraj ožjimi nabiralniki, ki so jim rekli Suttie. Ti so imeli pokrov (kapo) v obliki krone in vertikalno odprtino za pisma, del kasneje izdelanih, s horizontalno odprtino, so poslali tudi v Indijo. Leta 1857 so izdelali 50 temnozelenih nabiralnikov cilindrične oblike, okrašenih z zlato pobarvanim okrasjem (Ornate boxes) in jih namestili po Londonu in večjih mestih, tri pa so poslali v Gibraltar. Odprtina za pisma je bila na strehi in ob deževju je voda pronicala v nabiralnik in zmočila pisma. Leta 1859 se je pošta odločila, da standardizira poštne nabiralnike. Obdržali so cilindrično obliko, odprtino za pisma pa prestavili pod pokrov (kapo) nabiralnika, da je bila pod streho. Imenovali so jih First National Standard in jih nekaj izvozili tudi na Mauricius. V Liverpoolu, kjer je za razliko od drugih mest, 16 ŠestoOkno 2013

17 bilo dovoljeno v nabiralnike vreči tudi časopise, ki so jih pošiljali naročnikom, so bili nabiralniki hitro polni. Leta 1863 so dobili 7 večjih nabiralnikov s krono na vrhu strehe. Imenovali so jih Liverpool Specials. Posebej lepi so bili nabiralniki tipa Penfold. Ime so dobili po njihovem oblikovalcu, arhitektu J. W. Penfoldu, ki je na osnovi osmerokotnega Stolpa vetrov (Tower of the Winds) v Atenah oblikoval šesterokotne nabiralnike. Prvi je bil postavljen leta 1866, v 13 letih pa so doživeli več sprememb. Glede na položaj odprtine za pisma, oznake vladarja in tablice, kjer je bilo napisano ob katerih urah praznijo nabiralnik, poznamo 5 tipov Penfoldov, večina pa je bila izdelana v treh velikostih. Preden so jih leta 1879, zaradi težav pri praznjenju (pisma so se zatikala pod strop in tam ostajala, dokler jih ni poštar opazil), prenehali izdelovati, so izpolnili naročilo in jih večje število poslali v Urugvaj. Prvi poštni standardni nabiralniki so bili zeleni, a se je izkazalo, da so jih ljudje dostikrat spregledali. Pošta je poskušala tudi s čokoladno-rjavo barvo, ki pa je zahtevala dodatno lakiranje in je bil postopek predrag. V letu 1874 je svetlo rdeča barva postala standardna. Trajalo je kar 10 let, da so prebarvali vse nabiralnike (razen nekaj izjem) v rdeče. Pred letom 1879 so nabiralniki spredaj nosili znak vladarja VR, kar je pomenilo kraljico Viktorijo. Marca 1879 so se spet vrnili k cilindrični obliki in do leta 1887 izdelovali nabiralnike brez oznake vladarja, ki je bila po pomoti izpuščena. Imenovali so jih Anonymous (anonimni) ali tudi High Aperture zaradi visoko postavljene odprtine za pisma, ki je bila tik pod robom kape. Od leta 1883 so začeli izdelovati nabiralnike z nižje postavljeno odprtino in jih imenovali Low Aperture. Izdelovali so jih v dveh velikostih tip A je bil večji in tip B manjši. Ob koncu 19. stoletja so poskusno izdelali 6 velikih ovalnih nabiralnikov in jih do novembra 1899 postavili v Londonu. Imenovali so jih tip C, njihov namen pa je bil pohitriti sortiranje pošte. Vsak je imel dva ločena dela za shranjevanje pisem in dve odprtini za pisma. Nad eno je bil napis TOWN (mesto London) in COUNTRY (dežela ostali kraji). V primeru, da je bilo pismo odvrženo v napačno odprtino, je prišlo k naslovniku nekoliko kasneje kot bi sicer, na pismu pa je bil (levo spodaj) odtisnjen dodaten žig z obrazložitvijo, zakaj je prišlo do zamude. Od leta 1901, ko je prestol prevzel kralj Edward VII, so na novoizdelanih nabiralnikih njegove inicialke in krona nad njimi. Pri nabiralnikih tipa A in tipa B je leta 1904 prišlo do spremembe. Odprtino za pisma so prestavili nižje, tako da je bila na vratih, ki so jih precej povečali (povišali). Dvojni, ovalni nabiralnik tipa C je prestal preizkusno dobo in od leta 1905 dalje ga je bilo moč videti tudi v drugih mestih na otoku. Razlika je bila le ta, da je nad odprtinama za pisma pisalo City (mesto) in General (splošno). ŠestoOkno

18 V času vladavine Georga V. ( ) so bili narejeni trije eksperimenti. Leta 1924 so v telefonsko govorilnico tipa K4, na zunanjo stran, vgradili poštni nabiralnik in avtomat za prodajo znamk. Leta 1929 so izdelali 50 takih govorilnic, potem pa so leta 1934 projekt opustili. Leta 1930 je bilo 11 nabiralnikov tipa B prebarvanih v modro in postavljenih v London, naslednje leto pa so jih razposlali še v druga mesta. Namenjeni so bili izključno za oddajo letalskih pošiljk. Eksperiment so opustili leta Izdelali so tudi velik nabiralnik ovalne oblike (tip D, leta 1932), ki je imel na eni strani avtomat za prodajo znamk, na drugi pa odprtino za pisma in enakega, manjšega (tip E). Kralj Edward VIII. se je leta 1936, po 326 dneh vladanja, odpovedal prestolu in čeprav še ni bil uradno okronan, je 161 novih nabiralnikov že nosilo njegove inicialke. Najredkejši, z njegovimi inicialkami, so nabiralniki tipa A. Med vladavino Georga V. ni bilo večjih sprememb, razen njegovih inicialk in krone na novih nabiralnikih. Ko je Kraljica Elizabeta II. leta 1952 prevzela prestol, so na modelih za vlivanje nabiralnikov zamenjali ne le inicialke, ampak tudi krono, saj je krona Sv. Edwarda zamenjala krono Tudorjev. Pri vseh tipih nabiralnikov (od A do E) so povečali odprtino za pisma, saj so se 18 ŠestoOkno 2013

19 morali prilagoditi novim razmeram (večjim in debelejšim ovojnicam). Izdelava litoželeznih nabiralnikov je bila draga, zato so v letu 1968 poskusno izdelali 200 nabiralnikov iz pločevine (tip F). Vgrajen je bil tudi nov mehanizem, ki je omogočal hitrejše praznjenje. Postavljali so jih tudi v parih, s skupno streho. Pločevino je kmalu močno napadla rja in od leta 1974 so jih začeli izdelovati iz litega železa (tip G). Zadnje pločevinaste nabiralnike so umaknili s cest v letu Od leta 1980 dalje spet izdelujejo nabiralnike cilindrične oblike (tip K), a brez navzven štrleče kape (strehe), kot so jo imeli starejši modeli. Kvadratni nabiralniki tipa F in tipa G niso upravičili pričakovanj, a so leta 1995 vseeno izdelali serijo novih, z napisom Franked mail only. Ti so bili namenjeni izključno velikim uporabnikom, za masovno oddajo strojno frankiranih pisemskih pošiljk. V zadnjih letih se pojavljajo nabiralniki iz ojačanega pleksi stekla, postavljajo pa jih v nakupovalnih centrih in supermarketih. Običajen cilindrični poštni nabiralnik, kot ga v Veliki Britaniji uporabljajo že od leta 1905, je sestavljen iz telesa (trupa), vrat in kape (strehe), ki je na telo privijačena od znotraj. Telo je izdelano iz dveh polovic (vsaka je vlita posebej), ki ju potem sestavijo. Spodnji del telesa (base) je zelo dolg, da ga ŠestoOkno

20 lahko do globine, od 50 do 100 cm, odvisno od velikosti nabiralnika, vkopljejo v zemljo, da je stabilen in ga ne bi kdo ukradel. Del baze, ki je nad zemljo, ima oznako proizvajalca in je pobarvan črno. Tudi kapa in vrata sta izdelana iz litega železa, zato so taki nabiralniki zelo težki. Tip A tehta okrog 500 kg, ovalni nabiralnik tipa C pa okrog 900 kg. Vrata imajo ključavnico, da je oddana pošta varno shranjena. Že od leta 1855 imajo skoraj vsi nabiralniki v Veliki Britaniji ključavnice proizvajalca Chubb. Vsak nabiralnik ima svoj ključ in poštar, ki prazni nabiralnike, mora imeti s seboj velik šop dobro označenih ključev. Na vratih je običajno odprtina za pisma, nad njo pa je kovinska, emajlirana ali plastična ploščica (Indicator tablet), velikosti okrog 4 x 4 cm, na kateri je označeno, kdaj bo nabiralnik naslednjič izpraznjen. Pod odprtino za pisma je običajno nameščena, nekoč emajlirana, nato plastična in danes ponekod papirnata ploščica (Collection plate), na kateri je napisana lokacija, številka nabiralnika in urnik praznjenja. V spodnjem delu vrat so relijefno izbočene, vlite krona, pod njo oznake (inicijalke) vladarja (Royal Cypher) in oznaka lastnika nabiralnika (Post Office Legend). Včasih je bil tam napis POST OFFICE (poštni urad), na novih nabiralnikih pa piše ROYAL MAIL (Kraljeva pošta). 20 ŠestoOkno 2013

21 Sprva so bili nabiralniki različnih barv, od leta 1859 pa standardno bronasto zeleni. Po letu 1874 so le nekateri zgodovinski primerki ohranili originalno barvo (nekateri so dobili še dodatno okrasno pozlato), vsi ostali pa so bili prebarvani standardno svetlo rdeče. Leta 1922 je Irska postala samostojna in ena prvih sprememb je bila, da so vse poštne nabiralnike takoj prebarvali z rumeno-zeleno barvo. Omenil sem že svetlo modre nabiralnike za letalsko pošto, redko kdo pa ve, da so na začetku druge sv. vojne (leta 1939) Britanci pobarvali kape svojih nabiralnikov s posebno rumeno-zeleno barvo, ki je v stiku z bojnimi plini, spremenila barvo. Spodnje dele nabiralnikov so prebarvali belo, ali pa so nanje kar narisali vzporedne bele črte, da so se, ob zatemnitvah (pred in med nemškimi bombardiranji), lažje orientirali v temi. Na Gibraltarju so nabiralniki sicer rdeči, a so kapa, baza in vsi napisi, vključno s krono in monogramom vladarja črni. Na Cipru so po osamosvojitvi vse britanske nabiralnike pobarvali rumeno in so še danes v uporabi. Na otoku Guernsey imajo temno modre nabiralnike, na britanski celini pa so tistim, ki jih praznijo ob nedeljah, pred leti kape pobarvali rumeno. Najnovejša sprememba se je zgodila po olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Londonu 2012, ko so v krajih, kjer živijo nosilci zlatih kolajn, po en poštni nabiralnik pobarvali zlato. Tudi tenisač Andy Murray je z nedavno zmago v Wimbledonu pozlatil enega. Poštne nabiralnike redno vzdržujejo, perejo, odstranjujejo grafite in jih barvajo, še posebej v obmorskih krajih, kjer je več soli v zraku. Litoželezni nabiralniki so zelo vzdržljivi in trajni, a morajo včasih vseeno kakšnega zamenjati, največkrat poškodovane v avtomobilskih nesrečah, ki jim pogosto botruje alkohol. Nemajhna težava je tudi ogenj, ko vsebina nabiralnika zagori zaradi v nabiralnik odvrženega cigaretnega ogorka ali vžigalice. Dogaja se, da kdo ogenj tudi namenoma podtakne. Tovrstni dogodki so pogostejši v času praznikov in okrog kresne noči (Bonfire Night). Požare v nabiralnikih običajno hitro pogasijo, pošto, ki ni povsem zgorela, pa evidentirajo, žigosajo z gumijastim žigom FOUND DAMAGED IN A PILLAR BOX FIRE (najdeno poškodovano v požaru v nabiralniku) ter dostavijo naslovniku, če je le naslov dovolj čitljiv. Leta 1989 je Royal mail ustanovila podjetje Romec za vzdrževanje nabiralnikov. Britanske poštne nabiralnike najdemo po vsem svetu, saj jih je Britanski imperij pošiljal v nekatere svoje kolonije. Izdelovali so jih za države Britanske Vzhodne in Zahodne Afrike (današnje Kenija, Uganda, Tanzanija, Nigerija, Rodezija, Gambija in Togo) ter za Mauricius in Južno Afriko. Britanske nabiralnike najdemo lahko še na Bermudskih otokih, v Indiji, Maleziji, Singapurju in Hong Kongu. Po britanskem vzoru so svoje prve nabiralnike že zelo zgodaj izdelali v Argentini, na Jamajki in v Avstraliji. V Evropi pa jih je še nekaj na Gibraltarju, Cipru in Malti. ŠestoOkno

22 Pošta v Port Louisu, glavnem mestu Mavriciusa, je konec 19. in v začetku 20. stoletja uporabljala poseben datumski dnevni žig PILLAR BOX / PORT LOUIS, s katerim so žigosali vso pošto, oddano v stare britanske poštne nabiralnike tipa First national Standard iz leta Tudi na Jamajki so, v prvi tretjini 20. stoletja, pošto iz uličnih nabiralnikov žigosali z dnevnimi žigi STREET LETTER BOX (obstajalo je več različnih tipov žigov), najprej v Kingstonu, nato pa še v Montego Bayu, Port Antoniu, v Savannah La Mar in v Spanish Townu. Na pisemcu iz leta 1874 imam odtis okroglega žiga DUBLIN PILLARS / TOO LATE, ki kaže na to, da je bilo pismo oddano v obcestni nabiralnik (Pillar box) v Dublinu na Irskem, a je bil ta prepozno izpraznjen in pismo je zamudilo odpravo pošiljk, zato napis TOO LATE (prepozno) v žigu. Ali so obstajali podobni in še kakšni drugi žigi povezani s poštnimi nabiralniki tudi v Združenem kraljestvu še nisem imel časa raziskati. Velika Britanija ni začela uporabljati poštnih nabiralnikov prva na svetu, a so živo rdeče pobarvani pisemski nabiralniki (Letter boxes), poleg značilnih, prav tako rdečih, telefonskih govorilnic in dvonadstropnih avtobusov, v Veliki Britaniji postali kultni simbol naroda. Pozna jih ves svet in ko jih vidimo v turističnih brošurah, na razglednicah, voščilnicah ali kje drugje, takoj pomislimo 22 ŠestoOkno 2013

23 na Združeno kraljestvo. Ljudje jih imajo radi, nekaterim krasijo vrt ali poslovne prostore, eni jih celo zbirajo. Pa ne le modelčkov ali hranilnikov v obliki nabiralnika, ampak prave, velike. Razen starih in res redkih nabiralnikov, ki jih hranijo v muzejih in nekaj poškodovanih ali uničenih v nesrečah, so vsi še v uporabi, v urbanem ali v ruralnem okolju. V poštnih muzejih, kjer hranijo stare poštne nabiralnike, imajo običajno enega, kamor obiskovalci lahko oddajo razglednice ali pisma, ki jih pred tem žigosajo s posebnim žigom, ki pove, da je bila pošta oddana v star nabiralnik. V turistično bolj obiskanih krajih celo postavljajo replike redkejših in bolj zanimivih primerkov. Britanski poštni nabiralniki so pogosto uporabljeni kot simbol poštne, službe, božiča, ljubezni, Valentinovega. Spomladi se v nabiralnike pogosto naselijo tudi ptice, posebej škorci, in si tam zvijejo gnezdo, odvečno pošto pa zmečejo na cesto. V risanki Danger Mouse, ki je bila popularna v 80-ih lin 90-ih letih sta mišek Danger in njegov pomočnik z imenom Penfold stanovala v cilindričnem poštnem nabiralniku. Rdeča barva za nabiralnike se uradno imenuje Pillar box red in avstralski vinar Henry s Drive prodaja rdeče vino pod istim imenom, nalepka na steklenici pa je rdeč pravokotnik, ki ima s črno barvo narisano horizontalno odprtino za pisma. ŠestoOkno

24 V Veliki britaniji že od leta 1976 deluje študijska skupina The Letter Box Study Group, ki trenutno šteje okrog 600 članov, ki sistematično evidentirajo in proučujejo vse poštne nabiralnike v Združenem kraljestvu, ki jih je okrog V evidenci jih imajo že preko , njihov cilj pa je izdati barvno publikacijo z naslovom Vodnik po britanskih poštnih nabiralnikih. Izdali so že Register tipov britanskih nabiralnikov, ki jih je menda skoraj 700 različnih. Britanska Royal mail (Kraljeva pošta) in organizacija English Heritage (Angleška dediščina), ki se financira iz kulturnega ministrstva, sta pred leti dogovorili skupno politiko ohranjanja poštnih nabiralnikov kot kulturne dediščine. Britanskim poštnim nabiralnikom je tako še dodatno zagotovljena lepša prihodnost. Viri in literatura: Ferrugia, Jean: The Letter Box: A History of Post Office Pillar and Wall Boxes, Centaur Press, UK,1969 Hall, Ron: A Brief History of the British Roadside Letter Box The Letter Box Study Group Robinson, Martin: Old Letter Boxes, Osprey Publishing, UK, Street-Letter-Boxes/swarbrick_draft/Swarbrick%20SLB.htm Alojz Tomc 24 ŠestoOkno 2013

25 Napoleon pred vrati Svete dežele 19. maja 1798 se je francoska pomorska ekspedicija začela v Toulonu, mornariški bazi blizu Marseilla. Na morju so se srečali z ladjami, ki so prišle iz Korzike in se jim pridružile. Malta je kapitulirala 12. junija. Nato je flota odplula proti Egiptu preko Krete, se zasidrala pred Alexandrijo in jo napadla 1. julija 1798 ter jo osvojila. Flota se je izognila admiralu Nelsonu in njegovim ladjam, ki so ravno zapustile Alexandrijo 29. junija. Francozi so potem napadli z juga in 15. julija v bitki pri piramidah premagali Turke. 25. julija so okupirali Kairo (Francozi so potem vadili streljanje s topovi na Sfingo in ji uničili nos). Toda Nelson je iskal Francoze in se 1. augusta vrnil na obalo Egipta ter uničil prazno francosko floto v zalivu Abukir. Napoleon in njegova armada pa so nadaljevali pohod po Egiptu. Vmes so premagali Mameluke in Turke v bitki pri Samenoudu 22. januarja 1799 in priključili tako imenovani Zgornji Egipt. Suez so osvojili že decembra 1798 in nato nadaljevali pohod proti Palestini (8. februar - 1. junij 1799). Turki, pod vodstvom paše Ahmeda al Jazzarja, so organizirali obrambo močno utrjene Acre. Napoleon je s vojaki prečkal Sinaj. Osvojil je El Arish in Gazo, šel preko Ramle in štiri dni oblegal Jaffo, ki se je predala 7. marca. Tam so pobili na tisoče turških ujetnikov. Nadaljevali so pot proti severu. Haifa je padla 18. marca 1799, 19. marca pa so se že postavili pred močno utrjeno obzidje Acre (danes Acco). Tukaj so ostali dva meseca, vendar je bila obramba ob pomoči angleških vojnih ladij premočna. Napoleon se je utrujen vrnil v Egipt od tod pa 22. avgusta v Francijo Pred Napoleonsko pismo poslano s francosko trgovsko ladjo iz Alexandrije v Cento (blizu Bologne). Zanimiva poštnina 5 decimes in nerazpoznaven rdeč znak ladijske pošte. ŠestoOkno

26 Napoleon Bonaparte je kot guverner Egipta poleg Caira vzpostavil še sedem drugih poštnih uradov za boljšo komunikacijo med Egiptom in Evropo. Delovali so do leta 1818, ko se je francoska okupacija končala in jo je nadomestila turška. Vsi so uporabljali ravne žige, katerih odtisi so danes izredno redki. 1817, pismo poslano iz ALEXANDRIE v Piacenco. Poštnina 9 decimes. Kasneje so te poštne urade nadomestili angleški, avstrijski in tudi francoski konzulati, ki so organizirali svoje poštne urade (od 1836 naprej). Mihael I. Fock mednarodna enovitrinska filatelistična 6. razstava Kranj Priložnostni poštni žig pošte 4106 Kranj ob odprtju razstave v Gorenjskem muzeju. Slogan v žigosalniku pošte 4101 Kranj, ki je v času od 9. do , na pošiljke odtisoval reklamno sporočilo o filatelistični razstavi. 26 ŠestoOkno 2013

27 Katalog: ŠestoOkno Kranj 2013 Izdajatelj: Filatelistična zveza Slovenije Urednik: Alojz Tomc Oblikovanje: Alojz Tomc Digitalni tisk: FORMA Brežice d.o.o. Leto izdaje: 2013 Naklada: 150 izvodov

28 Najlepši trenutki na osebnih poštnih znamkah! OSEBNE POŠTNE ZNAMKE Osebna poštna znamka je storitev Pošte Slovenije, ki omogoča izdelavo osebne poštne znamke s poljubnim motivom znotraj okvirja. Naredite si posebno poštno znamko tudi vi. Info & naročila: