UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Mentorica: dr. Verena Perko Univerzitetni študijski program prve stopnje: Arheologija Ljubljana,

3 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici dr. Vereni Perko za vso potrpežljivost in razumevanje. Še posebej pa moji mami za vso ljubezen in podporo. 2

4 IZVLEČEK: Interpretacija arheoloških tem v sodobnem muzeju Diplomsko delo se osredotoča na pojav nove muzeologije. Skuša opredeliti gibanje in pojasniti njegovo vlogo pri oblikovanju novega pomena muzejev. Izhaja iz nekaterih najpomembnejših izhodišč med katere štejemo multidisciplinarnost muzejskega dela, prevzemanje dejavne družbene vloge, izpolnjevanje dolžnosti temeljnih človeških vrednot, povezanost z lokalnimi skupnostmi, delovanje po principu resnice in poštenosti, izboljšanje standardov za vzdrževanje zbirk, sodelovanje z drugimi ustanovami, ohranjanje dediščine in situ, itd. V praksi vsa našteta izhodišča najbolje uresničujejo ekomuzeji. Njim je namenjena osrednja vloga. Nova informacijsko-komunikacijska tehnologija ponuja nove možnosti uporabe tudi na področju muzejev. Virtualni muzeji so lep primer njihove uporabe. Posebej je omenjen arheološki predmet, ter model E-T-Ak-S-A. Ključne besede: nova muzeologija, ekomuzeji, informacijsko-komunikacijska tehnologija, arheološki predmet, model E-T-Ak-S-A. ABSTRACT: The interpretation of the archaeological themes in modern museum Thesis focuses on the emergence of new museology. Trying to define the movement and to explain its role in the creation of the new importance of museums. It arises some of the most important starting points which count the museum work, active uptake of multidisciplinarity of social roles, the fulfilment of the duties of the fundamental human values, the relationship with the local communities, operate on the principle of truth and honesty, improve standards for the maintenance of collections, cooperation with the other institution, heritage conservation in situ, etc. In practice all listed positions best exercise with ecumuseums. It is intended for them to carry a central role. The new informationcommunication technology offers new possibilities of use in the field research of museums. Virtual museums are a fine example of their use. Specifically mentioned is archaeological object, and a model of E-T-Ak-S-A. Key words: new museology, ecomuseums, information-communication technology, archaeological object, model E-T-Ak-S-A. 3

5 Vsebina IZVLEČEK:... 3 ABSTRACT: UVOD DEDIŠČINA PREGLED RAZVOJA MUZEJEV OD NAJSTAREJŠIH ČASOV PA VSE DO DANES ZGODOVINA MUZEOLOGIJE IN NJENA POVEZAVA Z MUZEOGRAFIJO NOVA MUZEOLOGIJA SODOBNI MUZEJ, EKOMUZEJ ALI KIBERNETIČNI MUZEJ VIRTUALNI MUZEJ ARHEOLOŠKI PREDMET ARHEOLOŠKI PREDMET PRED PRIHODOM V MUZEJEM PROCES MUZEALIZACIJE ARHEOLOŠKI PREDMET PO PRIHODU V MUZEJ V TRADICIONALNIH MUZEJIH ARHEOLOŠKI PREDMET V KONTEKSTU NOVIH SMERI POSEBNOST ARHEOLOŠKEGA PREDMETA MUZEJSKA KOMUNIKACIJA ARHEOLOŠKI PREDMET V MODELU E-T-Ak-S-A ABSORBCIJA AKUMULACIJA SELEKCIJA TRANSMISIJA EMISIJA VRSTE RAZSTAV PRIMER DOBRE PRAKSE ZAKLJUČEK LITERATURA: PRILOGA

6 1. UVOD Diplomsko delo je nastalo v želji po poznavanju novih smernic na področju muzeologije. Še posebej zato, ker se zdi, da je nova muzeologija popolnoma spregledana na našem območju. Zdi se, da so pomen dediščine drugod prepoznali že pred časom ter jo posledično pričeli tudi ustrezno potrebam sodobne družbe varovati. V času velikih sprememb, propada družbenega reda in brisanja raznolikosti je med družbenimi skupinami postalo vse bolj nujno, da se dediščino obvaruje z načinom življenja. Prvi premiki na tem področju so se pričeli ob koncu 60-ih in začetku 70-ih let. V tem času je postalo jasno, da tradicionalni muzeji ne zmorejo več izpolnjevati svoje družbene vloge in poslanstva. Z znanstvenimi raziskavami in specialističnimi interpretacijami zbirk predmetov ne pritegnejo obiskovalca in ga celo odvračajo. Včasih ne omogočajo fizičenega dostopa ranljivim skupinam prebivalstva npr. z odsotnostjo dvigal. Izgubljajo bitko s časom in postajajo vedno bolj neustrezni pričevalci dediščine v sedanjosti. Kot odziv na urgentno stanje so se v svetu pojavili ekomuzeji. Ti ne izpodrinjajo tradicionalnih muzejev, temveč v ospredje postavljajo druge vrednote, kot so interpretacija in komunikacija in jih s tem dopolnjujejo. Znotraj teh dobiva tudi arheološka dediščina aktivnejšo družbeno vlogo. Diplomska naloga skuša orisati prednosti ekomuzeja, ki pomagajo povezovati plasti družbe in brisati kulturne, jezikovne in nacionalne meje. Skušala bom predstaviti muzej brez zidov, kjer središče predstavljajo ljudje, v prvi vrsti lokalna skupnost. Če imamo pri shemi tradicionalnega muzeja občutek, da deluje kot hirarhičen sistem, gre pri ekomuzeju za preplet muzeja, dediščine, okolja in ljudi. Genialnost muzeja pa se odraža tudi v tem, da pospešuje trajnostni razvoj skupnosti. Blaginja prebivalstva je načrtovana na tradicionalnih vrednotah. 21. stoletje je prineslo vzpon novih tehnologij. Muzej je postal medij in prevzel poslanstvo aktivnega posrednika med dediščino in muzejem. K nalogi spadajo še nekatere druge»nove«oblike muzejev, nekatere oblike predhodnikov kot so muzej ljudskih starožitnosti in muzej soseske. Kjer se prvi osredotoča predvsem na ohranjanje specifičnih industrijskih, obrtnih in tehnoloških znanj, muzej soseske pa predstavlja lep primer muzeja, ki omogoča izboljšanje in preživetje neke skupnosti, ki bi drugače bila popolnoma prezrta in prepuščena propadanju. Ustanavljali so jih namreč na območjih priseljencev in ljudi na družbenem robu. Cilj 5

7 delovanja je bila ublažitev ekonomskih razlik med bogatimi in revnimi, izobraženimi in neizobraženimi, med kulturami ter med visoko in popularno umetnostjo (Perko 2014, 65). Seveda ne moremo mimo virtualnega muzeja ter kibernetičnega muzeja. Oba izrabljata sodobno tehnologijo, kjer pa prvi prikazuje dejansko obstoječo realnost, drugi pa je ustvarjen v virtualnem prostoru z virtualnimi predmeti. Oba imata mnogo pozitivnih lastnosti. Pri virtualnem muzeju je v prvi vrsti možnost ogleda razstave iz naslonjača, ogled začasnih razstav, ko so te že končane itd. Kibernetični muzej obiskovalcu omogoča, da poljubno izbira in oblikuje vsebine z virtualnimi muzejskimi predmeti. 6

8 2. DEDIŠČINA Na vprašanje kaj je kulturna dediščina, ni enostavnega odgovora. Z materialnega vidika je kulturna dediščina vsota spomenikov in predmetov kulturnega pomena, družbeno prepoznanih kot nosilcev identitet, simbolnih in drugih vrednot iz preteklosti in zato vredne ohranjanja za prihodnje rodove (Gillman, 2010, 41-62). Opredelitev pojma je zapletena, saj obstaja cela vrsta razlag. Poimenovanje se nanaša na spomenike in zgradbe ter na njihovo vrednost v smislu njihove estetske, znanstvene, arheološke vrednosti. Sodobni koncept arheološke dediščine sloni na kompleksnem razumevanju najdišča, na njegovem pogledu nanj, na razumevanju materialne kulture in druge vsebine. Dediščina je družbeni proces, ki ne odraža samo materialnega vidika, ampak tudi duhovni svet in občutja prednikov in je sredstvo posredovanja idej, vrednot in znanja, je inherentno polje konflikta. Dediščina je dobrina, ki smo jo prejeli od prednikov, naša dolžnost pa je, da jo ohranimo za zanamce. Kjer je potrebno razumeti, da naše ohranjanje kulturne dediščine ni izključno povezano s fizično hrambo, ampak z njeno uspešno vključitvijo v okolje, v znanje in občloveške vrednote, katere del je. Arheološka dediščina predstavlja specifičen del dediščine. Nanaša se na najdišča, dokumentacijo in najdbe, največkrat, pridobljene z arheološko metodo dela. Osrednji predmet preučevanja je materialni ostanek, ki omogoča relevantno razlago preteklosti in s tem tudi razlago sedanjosti (Merc 2009, 6). Širše gledano je arheološka dediščina pomemben del kulturne dediščine, ki je pomagal sooblikovati podobo zahodne civilizacije. Vendar pa arheološka dediščina danes potrebuje interpretacijo in vključevanje v sodobne tokove znanja in ustvarjanja, da bi jo ljudje lahko doživljali kot vrednoto. Omogočanje dostopnosti in obveščanje o kulturni dediščini je osnovna naloga vseh kulturnih ustanov in vsakega strokovnjaka in je osrednja naloga postmoderne družbe. Vse prevečkrat je področje dediščine prepuščeno znanstveni stroki, v smislu, da je to njihova domena, javnost pa bi dediščini lahko samo škodovala ali jo celo uničila. Dostopnost do podatkov o gradivu in najdiščih ter do rezultatov raziskav je pravica sodobne javnosti (Perko 2014, 206). Pri tem bi morala lokalna javnost imeti še poseben privilegij. To je še posebej obvezujoče takrat, ko je zaradi izkopavanj v določenem kraju veliko nevšečnosti. Vsakdo se zaveda, da se domačini velikokrat pritožujejo nad počasnostjo del ter nad težavami, ki jih izkopavanja prinašajo. Veliko nesoglasij bi lahko enostavno rešili tako, da bi že v času izkopavanj na 7

9 nekem območju javnost sproti obveščali o dogajanju, morebitnih zanimivih najdbah in o njihovemu pomenu za lokalno okolje. Na koncu je obveza raziskovalca predstaviti rezultate svojih izkopavanj in vsaj delno razkriti predmete in njihov pomen v izvornem kraju. Na tak način bi se javnost v prihodnje na arheološke raziskave odzvala bolj pozitivno. Kot se je že večkrat pokazalo je aktivna vloga javnosti temeljnega pomena za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Vpliva na razvoj in demokratičnost celotne družbe. Veliko družbeno vlogo ima vključevanje ranljivih skupin ljudi, ki so pogosto odrinjeni na rob družbe. Njihovo aktivno vključevanje z družbenimi implikacijami pospešuje družbeno kohezijo in demokratizacijo. Vpliv sodobne informatizirane družbe na dediščinske ustanove zahteva posebno obravnavo. Muzeji, ki kljub temu, da opravljajo poslanstvo v korist celotni družbi, morajo v njej tudi preživeti. Težijo celo k temu, da bi se kot ustanova bili sposobni sami preživljati, kar pa lahko vodi do prevelikega prilagajanja željam po zaslužku pri poslovanju. Muzeji se zlahka spremenijo v zabaviščne parke in izgubijo verodostojnost. Dediščinska območja so v resnici postala tržno zanimiva. Pojavil se je množični turizem, ki predstavlja veliko grožnjo dediščini. Potrebno je poudariti, da je kulturna dediščina nekega območja dediščina vseh ljudi, vendar je v prvi vrsti dediščina domačinov. Lokalna skupnost ima pomembno vlogo pri ohranitvi določenega spomenika in pri zagotavljanju finančnih sredstev, kot je tudi upravičena do uživanja rezultatov raziskav in trženja (Perko 2014, ). 3. PREGLED RAZVOJA MUZEJEV OD NAJSTAREJŠIH ČASOV PA VSE DO DANES Človek je že od nekdaj zbiral, preučeval, hranil predmete, ki so zanj imeli poseben pomen. Ljudje so namreč verovali, da lahko določene lastnosti predmeta uspešno prenesemo tudi na ljudi (Mahnič 2015). 1 Zbiratelji so običajno pripadali višjemu sloju. Zbirke so mnogokrat nastajale kot vojni plen z vojaških pohodov. S tem dejanjem so si simbolno prisvojili tudi identiteto in moč božanstev premaganega ljudstva. Faraon Tutmozis III. je imel obsežno zbirko rastlin in živali, Nebukadnezar je imel zbirko čudes, med katero naj bi bili ohranjeni stari kipi. Vladarske zbirke so odražale moč in pomen posameznega kralja. Vendar pa so te zbirke sčasoma prerasle svoj osnovni pomen izpričevanja vladarske moči ter postale pomembne tudi za 1 Zgoraj citiran vir je rezultat predavanj, ki sem se jih udeleževala pri Dr. Katji Mahnič. Ta so potekala v zimskem semestru To velja tudi za vse naslednje citate. 8

10 ostalo prebivalstvo. Pavzanij je v 2. stol. v svojem opisu Grčije omenjal tudi zakladnice v templjih, kot tudi likovna dela na mestnih trgih in trgovskih ložah (Mahnič, 2015). Izvor zbirateljskih dragocenosti so bili največkrat vojni pohodi in vojni plen. Kot primer naj omenim samo bitko pri Platajah, kjer je ostalo veliko dragocenih predmetov raztresenih po bojišču (Perko 2014, 26). Templji so imeli zakladnice, kjer so se zbirali darovi vernikov. Med njimi so najpomembnejši v Atenah, Delfih, Delosu in Olimpiji. Pri predmetih je bila pomembna le materialna vrednost. Zakladnice pa so imele oskrbnike, ki so skrbeli tudi za popise predmetov, ki so vključevali tudi vrednost predmetov. Najdragocenejše so celo skrili v podzemne zakladnice (Mahnič, 2015). V obdobju helenizma so se začele pojavljati številne zbirke umetnin. V Sikijonu so že v 3. stol. pr. n. št. ustanovili galerijo slikarjev. Nastajale so zbirke umetnin. Med drugim v Olimpiji (Perko 2014, 30). Velik razcvet je zbirateljstvo doseglo v času rimskega obdobja, kot posledica plenjenja zasedenih ozemelj. Ponovno odkritje grške umetnosti je povzročilo razcvet umetnosti in pospešilo izdelovanje kopij, ki so imele enako vrednost, kot originali. Ti predmeti so odražali status in ugled lastnika (Perko 2014, 26). Številni rimski cesarji so imeli v lasti velike zbirke umetnin. Cesar Hadrijan je bil še posebej navdušen nad grško umetnostjo. Spodbujal je umetnike k razvijanju klasičnega stila. Njegova vila v Tivoliju predstavlja lep primer vključevanja umetnin v arhitekturo in parkovno ureditev. Vendar pa njegovo navdušenje nad klasičnim stilom ni osamljen primer, klasični stil postane del bivanjske kulture vladajoče elite. Na splošno je bilo zbiranje umetnin v rimskem obdobju predvsem način utrjevanja družbenega položaja. Predmeti so na vidnem mestu v domači hiši odražali pomembnost posameznika in izobrazbe, kot tudi njegov status rimskega državljana (Perko 2014, 30 in tam citirana literatura). Izraz muzej je povezan s pojmom mouseion, prostor posvečen muzam. Muze so bile hčere Zevsa in Mnemozine, zavetnice spomina. Najbolj je znan aleksandrijski Muzejon. Bil je središče znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, opremljen je bil s knjižnico, raziskovalnimi prostori, predavalnicami in učilnicami. Muzejon je ustanovil egiptovski kralj Ptolemaj I. Soter. V tem času pa ne smemo mimo še ene oblike tempeljskih zbirk in sicer serapeion. Ta izraz je omenjen v besedilu Filona Aleksandrijskega, kjer omenja votivna darila 9

11 nameščena v serapeionu, prostoru znotraj kraljevske palače. Serapej je bilo svetišče, posvečeno Serapisu, božanstvu izobilja in rodovitnosti, egipčanskemu bogu podzemlja (Mahnič 2015). V srednjem veku so večino vseh zbirk imeli v lasti cerkev in dvori. Umetniška dela v tem času so imela predvsem duhovno, vzgojno in izobraževalno funkcijo. Verniki so bili na ta način poučeni o vsem znanju in resnici, o religioznih dogmah in svetnikih. Razširjeno je bilo zbiranje relikvij, kjer je bila pogosto edina vrednost umetniškega predmeta. Cerkvene zakladnice so bile v tem času zelo razširjene. Eno najpomembnejših takšnih zakladnic je postavil opat Suger v cerkvi St. Denisa. V tej zbirki med drugim najdemo tudi relikviar Sv. Bendedikta, ustanovitelja benediktanskega reda, Eligejev križ in Sugerjev orel, zastor Karla Velikega, ter še nekaj predmetov. Iz izbora predmetov lahko sklepamo kakšna je bila narava zbirke. S slavno zgodovino cerkve se je izrazil tudi pomen vladanja. V času vzpona fevdalizma se je močno uveljavila tudi ideja, da ni kralja brez zaklada. Zaradi tega se je močno povečal pomen kraljevskih zbirk, dragocenosti, ki so bile rezultat več stoletnega zbiranja in dedovanja. Neredko so te zbirke tekmovale s cerkvenimi, vendar pa so bile te namenjene le ozkemu krogu ljudi (Mahnič 2015). Pri posameznih zbirateljih so se pričele pojavljati t.i. zbirke čudes. Imenovali so jih mirabilis, magicus in miraculosus. Pri tem slednji označuje predmete in reči, povezane z nadnaravnim (božje in nadnaravne), mirabilis in magicus pa označujeta posvetne predmete, tiste z magično močjo in predkrščanskega izvora (Mahnič 2015). Kdaj v zgodovini torej lahko rečemo, da je muzej rojen? Glede na dejstvo, da so skozi celoten srednji vek zavračali antično, je to čas renesanse. Vendar pa je potrebno razumeti, da imajo predmeti razstavljeni v času renesanse povsem drug namen, vključujoče znanstvene vzgibe. Renesančni muzeji so bili prvotno postavljeni za razkazovanje in utrjevanje moči posameznika a tudi v namene študija. Renesansa je v ospredje postavila človeka. Njegove sposobnosti in danosti ter na splošno vse odlike, človeka kot odločilno figuro, ki ustvarja svojo lastno zgodovino v skladu z božjo voljo. Predmeti so bili pomembni glede na magično vrednost. Določenim predmetom so vrednost določali tudi glede na vrednost materiala iz katerega so bili narejeni. Po drugi strani pa se je pojavila potreba po kopičenju predmetov brez metode, enciklopedična zbirka je bila zasnovana kot metonimična in simbolna podoba 10

12 sveta oziroma sveta kot slike. Nastajali so botanični vrtovi in zbirke materialov. Razvrščanje predmetov je potekalo po sistemu razmerja podobnosti in skritih pomenov. Zbirke so upodabljale hierarhijo sveta in podobnosti med stvarmi. Zbirke so nosile najrazličnejša imena od studia, studiola, guardarobe, galleria, cabinet. Vsi izrazi so se uporabljajo v povezavi s prostori, kjer so shranjevali predmete (Mahnič 2015; Perko 2014, 33-34). Prvi evropski muzej je bila palača Medici-Riccardi v Firencah, kjer si je družina Medičejcev dala postaviti svoj tempelj učenosti ter se na ta način poskušala postaviti na zemljevid pomembnih evropskih družin. Ta primer jasno kaže dejstvo, da se je družbena moč pomaknila na posameznike, ki so postali podporniki znanosti. Palače na splošno postanejo središča umetniškega udejstvovanja, kjer se je lastnik srečeval z izobraženci in misleci ter z njimi razpravljal o novih znanstvenih dognanjih. S tem je družina Medičejcev naznanjala svojo mogočnost (Perko 2014, 35). V renesansi se izraz museum prične pojavljati za prostor, kjer je mogoče študirati in brati. V tem času je skladno s povečanjem zanimanja za preteklosti ime prvič pojavilo za zbirko predmetov. Ti niso več središče religioznega navdiha, temveč izvor estetskega užitka in znanstvenega spoznanja(perko 2014, 36). Za pripravo prvega znanstvenega muzeja je odgovoren škof Paolo Giovio ( ), ki je pripravil zbirko, ki je vsebovala samo eno vrsto predmetov, slikane portrete. Poleg tega je dal zgraditi posebno zgradbo za hrambo teh predmetov, posamezne sobe v zgradbi je poimenoval po rimskih boginjah, eno pa posvetil Muzam in Apolonu, poimenoval jo je muzej. Tja je postavil tudi svojo zbirko portretov. Zbirko je uredil po klasifikacijskemu redu, hkrati pa je tudi uporabil prezentacijski sistem s katerim je dosegel, da z razstavljanjem dojamemo pomen celote (Mahnič, 2015). Giorgio Vasari je po naročilu Kosima I. Medičejskega načrtoval palačo Uffizi v Firencah, kjer je postavil galerijo slik. V zbirko je vključil vso družinsko kroniko, ki jo je komentiral v spremnem besedilu. Galerija je bila odprta za javnost in je bila namenjena spoznavanju umetnosti. Zbirka velja za prvo umetniško galerijo (Mahnič 2015). V tem času so nastali tudi številni parki. Več pomembnih družin si je dalo postaviti svoj giardino. Med njimi se zdi najpomembnejši v Belvederu, ki ga je dal postaviti papež Julij II. 11

13 Šlo je za zbirko antičnih kipov na odprtem, kjer pa je lahko obiskovalec tudi meditiral. Ta park je kasneje postal zgled za številne parke premožnih družin, ko so opremljali svoja domovanja. Med njimi naj omenim samo družini Farnese in della Valle. Tako razstavljena dela so rimskim aristokratskim družinam služila kot orodje za ponovno pridobitev posebne družbene identitete in kulturne nadvlade (Mahnič 2015). V 17. stoletju se je muzej že močno zasidral v evropsko kulturo. Renesančni episteme v tem času izgubi globji pomen. Nova spoznanja moderne znanosti so dodobra spremenila njen pomen. Muzej naj bi omogočal neposreden stik s stvarmi, kar naj bi omogočilo resnično spoznanje o stvareh (Mahnič 2015). V skladu s tem prepričanjem so muzeji postali dostopni javnosti. Arheološka odkritja povečajo zanimanje za antikvarizem, ki zbira znanje vsega sveta (Perko 2014, 38). V skladu z razsvetljensko idejo in razvojem znanosti pa so se pričele spreminjati tudi same zbirke predmetov, po principu klasifikacije in sistematizacije. Ob koncu 17. stoletja so glavne značilnosti zbirk kompletne serije (Mahnič 2015). V muzeje je opazni prelom prinesel Aldrovandijev pristop do zbiranja in zbirk. Aldrovandi je bil znanstvenik in predavatelj na bolonjski univerzi. Predmeti so mu služili kot podlaga za opazovanja in kot znanstveno izhodišče. Postavitev zbirke je po njegovem temeljila na raziskovanju in neposrednem opazovanju, kar postane značilnost zbirk v Evropi. Razvoj temeljnih znanosti vpliva na ločevanje na naravoslovje in umetnost in v skladu s to miselnostjo se te zbirke tudi ločijo. Največji prelom s prejšnjo dobo pa pomeni odpiranje muzejev za javnost za izobraževanje (Perko 2014, 39 in tam citirana literatura). Iz novoustanovljenih kolonij so se predmeti v evropske muzeje naravnost zlivali. Ravno zaradi količine materiala pa so nove zbirke skušale slediti okusu elite, ki je njih videla zgolj vir zabave. Zaradi tega so se zbirke umikale zahtevam nove znanstvene paradigme. Tako oblikovane zbirke so namreč privabljale veliko obiskovalcev ti pa posledično tudi prestiž in družbeni ugled (Perko 2014, 39-40; Vujić 1998). V začetku 18. stoletja so na širjenje prakse zbiranja močno vplivala nova izkopavanja predvsem na velikih najdiščih kot jo npr. Herkulanej. Iz teh najdišč so črpali nova spoznanja in je posledično prišlo do zahteve po taksonometričnosti in tipološkosti zasnovanih zbirk. Nov pristop k proučevanju je temeljil na funkciji in pomenu predmeta, kar je zasenčilo prejšnje zanimanje za obliko (Perko 2014, 40). Zbirke muzejev so nastajale po znanstvenih 12

14 načelih, s tem pa se je izoblikoval koncept muzeja, kot znanstvene ustanove. Muzeji so postali cenjeni po svoji urejenosti in sistematičnosti. V duhu francoske revolucije so ob koncu 18. stoletja odprli Louvre, ki je bil do takrat v izključno kraljevi lasti. S tem pa so bili postavljeni temelji za odprtje tudi drugih muzejev po Evropi. Ti javni muzeji so dobili povsem drugačno podobo, saj so bili podvrženi državni politiki in kot taki so seveda vplivali tudi na postavitve samih zbirk. Lahko bi celo rekli, da so zbirke vse bolj postajale del državne politike. Muzeji so postali pomembne ustanove, kot nekakšni pokazatelji in varuhi človekove identitete ter izpričevalci njegove preteklosti. V začetku 18. stoletja se celo pojavi fenomen, javne podobe muzejev, ki je bila pomembnejša od zbirk, ki so jih dejansko hranili v takšnih muzejih. V skladu z razsvetljensko željo po sistematizaciji in interpretaciji so se pričele spreminjati tudi zbirke, začeli so jih urejati po kronološkem in sistematičnem načelu, vendar pa je bila v ospredju še vedno želja po prezentiranju vsega človeškega znanja (Mahnič 2015). Začno se pojavljati katalogi. Urejeni so bili po vnaprej določenem zaporedju, po katerem so razvrščeni predmeti. Katalogi so rezultat zbiranja in sistematiziranja. Leta 1753 je bil ustanovljen British Museum. Osnova tega muzeja je bila zbirka Hansa Sloana, ki je želel, da se njegove zbirke namenjene znanstvenemu raziskovanju ter da bi pomenil napredek znanosti in umetnosti. Njegova osrednja funkcija je bila izobraževalna, vendar pa so zbirke sprva še vedno temeljile na principu kopičenja in ostentacije (Perko 2014, 43-44). Francoska revolucije je prinesla tudi spremembe v lastništvu zbirk, saj so te sedaj postale last ljudstva. Sprva je prišlo do velikega uničevanja, zbirke so dojemali, kot sovražno lastnino bivših osovraženih bogatih lastnikov. Kasneje pa so predmete v zbirkah pričeli dojemati kot dediščino ljudstva ter jih v skladu s temi idejami tudi zaščitili. Iz Francije so se te nove ideje razširile tudi drugod po Evropi. V Franciji so bili v tem času ustanovljeni štirje muzeji, ki so pokrivali štiri specifična področja, med njimi so muzeji za figuralno umetnost, prirodoslovne znanosti, nacionalno zgodovino in tehniko. Muzeji so kot posledica francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj nastali tudi drugod v Evropi (Mahnič 2015). Kolonialne države, npr. Anglija so se močno posvečale odkrivanju zgodovine na domačih tleh in njenemu preučevanju. Ne gre zanemariti dejstva, da so se posvečali raziskovanju rimskih zgradb, ostankom staroselskih bivališč pa so namenjali le malo časa. To jasno kaže duh časa, kjer Rimljani nastopajo kot prinašalci civilizacije (Perko 2014, 45). 13

15 19. stoletje je prineslo velike spremembe, demokratizacijo ter rojstvo nacionalnih držav. Pojavi se nova interpretacija muzejskega gradiva, s čimer so se odprle nove možnosti za izražanje. To obdobje je v prakso zbiranja zagotovo prineslo dve pomembni novosti. Prva je pojav muzeologije, postavljeni so bili temelji nove znanosti. Kot druga novost pa so se pojavile nove spremembe v razstavljanju, kot odraz razvoja temeljnih znanosti. Novosti so opazne predvsem pri zbirkah slik, ki so bile po novem razporejene po slikarskih šolah, kasneje pa se je tej klasifikaciji pridružilo še kronološko načelo, posledica darvinistične razlage sveta. Pomembno je omeniti tudi, da so v tem času nastali nacionalni muzeji (Mahnič 2008). 20. stoletje je zaznamoval vzpon industrije ter izginjanje vrednot, ki so dolgo časa narekovale osrednji način življenja. Izginjanje običajev, znanj in navad je spodbudila vse evropske narode, da so se začeli zavedati pomena ohranitve le- teh. Obe svetovno vojni sta prinesli uničenje človeške dediščine, hkrati pa tudi velike družbene spremembe (politične sisteme, družbene sisteme). V tem času je v muzejskem svetu prišlo do sprememb na treh ravneh. Na fizičnem, družbenem in mentalnem. V fizičnem smislu so se spremenile predvsem zgradbe v katerih so bili muzeji. Družbene spremembe pa vplivajo predvsem na predstavitev posameznih družbenih smeri in tokov in razvoj družboslovnih znanosti. Muzej prevzema vlogo na najrazličnejših ravneh družbenega življenja. Na koncu pa ne smemo pozabiti tudi na mentalni pomen, ustvarjanje mentalnih okolij, kamor uvrščamo različne možnosti in pogoje dela s publiko, predvsem nove oblike komuniciranja, nove oblike podajanja informacij (Mahnič 2015). Potrebno je poudariti, da muzej dolgo ni prerasel konzervativnih idej. Model neevropskih muzejev, je prinesel veliko sprememb v materialno kulturo, ki jo razumejo na idejni in ne materialni ravni ( Mahnič 2015). Konec 19. stoletja se začnejo pojavljati muzeji na prostem, najprej na Švedskem. Nastal je Skansen. Ta oblika muzeja se je izkazala, kot eden najbolj učinkovitih načinov ohranitve dediščine in okolja, zato ne preseneča, da je postal predhodnik kasnejšega ekomuzeja. Pojavljati so se začeli tudi manjši lokalni muzeji, ki so zaradi svoje velikosti uspešno izpolnjevali zahteve lokalne skupnosti. Seveda velja omeniti tudi pojav t.i. ljudskih muzejev ali folk museums. Osredotočali so se predvsem na življenje preprostih ljudi in so močno 14

16 vplivali na nastanek ekomuzejev. Svoje korenine imajo v Veliki Britaniji z namenom prikazovanja delavstva in življenje preprostih ljudi. Kasneje pa so se preusmerili v prikazovanje kulturne raznovrstnosti krajine. Uveljavilo se je načelo, da za prepoznavanje lokalnih značilnosti niso pomembne zgolj stare kulture ampak, tudi sodobno življenje in njegove posebnosti (Šola 2003, 110). 20. stoletje je prineslo potrebo po ohranitvi industrijske dediščine, kar je pripeljalo do ustanovitve muzejev, ki so ohranjali specifična industrijska, tehnološka in obrtna znanja običajno v izvornem okolju (Davis 1999, 49). Na drugi strani, v Ameriki pa lahko v tem času sledimo ustanovitvi cele vrste t.i. muzejev ljudskih starožitnosti v Severni Ameriki. Ti se niso osredotočali na ohranitev samo materialne kulturne tam živečih ljudstev, ampak tudi običajev in ljudskih modrosti in znanj (Mairesse 2010, 33). Kot pove že ime, so bili muzeji ljudskih starožitnosti v prvi vrsti namenjeni ohranjanju ljudskih običajev in ohranjanju kolektivnega spomina. V Ameriki je potrebno omeniti še eno vrsto muzejev, ki so prav tako odraz okolja v katerem so nastali. Leta 1967 je bil ustanovljen t.i. neighbourhood museum, v soseski Anacostia. V eni najrevnejših sosesk, kjer so živeli večinoma priseljenci afroameriških korenin. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so predstavljali življenje neke ogrožene in prezrte skupine ljudi in jim z raziskavami izboljševali način življenja. To je bil kasneje povod za odprtje drugih muzejev, katere tematika se je ukvarjala s skupinami potisnjenimi ob družbeni rob (Davies 2010, 37). Cilj delovanja takih muzejev je bilo premeščanje velikanskih razlik med družbenimi razredi, med izobraženci in delavci. Revolucionarna ideja se kaže predvsem v tem, da so želeli tej skupnosti pokazati vzroke za revščino ter možen izstop iz nje. Muzej je nastal v želji, spremenil slabe družbene razmere. Muzej je postal središče zbiranja in srečevanja družbenih skupin za izmenjavo mnenj in poučevanje skupnosti (Perko 2014, 66; Kinrard 1988,59). V času po prvi svetovni vojni pa so se predvsem v nemško govorečih deželah začeli pojavljati t.i. heimat muzeji, ki so se osredotočali predvsem na etnografsko zapuščino. Njihov primer jasno kaže, kako se lahko s tako vrsto muzejev manipulira in njihovo sporočilo izrablja v povsem napačne razloge. Ti so namreč postali osnova za poveličevanje Germanov in rasističnih idej (Perko 2014, 47-50). Nastali so kot odraz nemške ranjene družbe in kot 15

17 posledica travme, ki jo je povzročil poraz Nemčije v prvi svetovni vojni. Ti muzeji so uspešno povezali nemško ljudstvo in prevzeli skrb za nacionalno skupnost in povezali ljudi tudi na lokalni ravni. Njihov uspeh je bil najbrž zagotovljen tudi zato, ker so povezovali skupnosti. Lahko bi rekli, da so bili heimat muzeji predhodniki ekomuzeja in to kljub njegovemu negativnemu prizvoku. Vpeljali so uspešen muzeološki model, upoštevali družbene in politične potrebe javnosti ter vzpodbudili sodelovanje v družbi (Perko 2014, 60). Heimat muzeji so temeljili na zbirkah in z načrtovanim načinom delovanja posredovali javnosti splošno sprejeta dejstva, ki so postala del splošno sprejete ideologije. Predstavljajo pomemben mejnik v zgodovini muzejev, razvili so nove pristope podajanja dejstev zaradi katerega so bili ljudje pripravljeni spremeniti svoja prepričanja in nazore. Za večjo učinkovitost so uporabljali celo vrsto novih muzeoloških pripomočkov kot so umetnine, diagrami, kopije predmetov, plakate in podobno. Tako so ti muzeji postali pomemben del komunikacije med lokalnimi skupnostmi in upoštevanja vredni partnerji v vzgojnih in političnih procesih, s tragičnimi posledicami (Perko 2014, 63). Poleg zgoraj omenjenih muzejev pa se je proti koncu 20. stoletja pričelo pojavljati cela vrsta drugih specializiranih muzejev. Mednje uvrščamo tudi šolske, premogovniške, športne, prometne muzeje. Osnova teh muzejev je bilo poznavanje lokalnih skupnosti ter postavljanje vprašanj kot so, čemu služijo muzeji. To je vzpodbudilo gibanje za t.i. muzejsko revolucijo (Perko 2014, 66). 4. ZGODOVINA MUZEOLOGIJE IN NJENA POVEZAVA Z MUZEOGRAFIJO Zgodovino muzeologije lahko razdelimo na štiri osnovna obdobja. Začetki muzeološke misli segajo v čas oblikovanja prvih muzejev, obdobje do 19. stoletja. Osredotoča se na kriterije in navodila za zbiranje. Mednje prištevamo predvsem program, metode in cilj zbiranja, nasvete za obravnavo predmetov in hrambo predmetov. Kasneje sledi protoznanstvena stopnja, ki označuje velik porast zanimanja za zgodovino muzejev. V tem času postane pomembna praksa ukvarjanja z muzejem kot fenomenom hranjenja in razstavljana le v zbirkah. Poleg tega se je v skladu z željo po večji znanstvenosti muzejev pojavi vse več znanstvenih revij. V tem obdobju se pojavijo prva muzejska društva. V zgodnjih 30-ih letih 20. stoletja je pariški časopis Revue izvedel mednarodno anketo o reformi javnih galerij, v njej je Teodor Schmidt zavračal muzejskemu predmetu značaj osebka in ga obravnaval kot objekt spoznanja in 16

18 dokument časa. Iz prehoda v 20. stoletje so se oblikovala prva muzejska društva, kot so British Isle Museum Association, American Association Of Museums, ki so imela pomemben vpliv na oblikovanje muzejske stroke, kar je še posebej vplivalo na njen razvoj kot znanstvene discipline. Pomemben podatek je tudi to, da je Henry Focillon pri Ligi narodov ustanovil Mednarodni urad za muzeje, ki je takoj pričel izdajati revijo Museon, s tem so se lahko problemi muzejske dejavnosti internacionalizirali, kar je vodilo do empirično-znanstvene stopnje razvoja med leti 1934 in V tem času sta potekali dve pomembni konferenci. Prva je bila Konferenca Lige narodov v Madridu leta Šlo je za splošno konferenco o arhitekturi in razvoju umetnostnih del. Druga pa je ustanovitev Mednarodnega komiteja ICOM-a za muzeologijo leta 1976 v Stokholmu. Madridska konferenca se je ukvarjala predvsem o muzeju kot mediju sporočil iz preteklosti v sedanjost in prihodnost. Oblikuje se pojem muzejskega dela in muzejske stroke, zbiranje izkušenj in opisovanje posameznih dejavnosti, ki so kasneje postali temelj za njen razvoj (Mahnič 2015). Leta 1946 je bil ustanovljen International Council of Museums, ki je bil neposredni naslednik Mednarodnega urada za muzeje. V 60-ih letih so ustanovili Icom-ovo dokumentacijsko središče v Parizu, ki ima pomembno vlogo pri zbiranju dokumentacije in bibliografskega gradiva za preučevanje muzeoloških fenomenov in elementov muzejskega dela. Leta 1958 je v Riu de Janeiru potekal Regionalni muzejski seminar UNESCA-a, kjer so muzeologijo definirali kot vejo znanja, ki preučuje cilje in organizacijo muzeja, muzeografijo pa kot tehniko zbiranja in opravljanja muzejskega dela, ki se sklicuje in naslanja na muzeologijo. Od takrat je to tudi uradna definicija muzeologije, ki se uporablja v enciklopedijah in slovarjih (Mahnič 2015). Zadnja razvojna stopnja, imenovana teoretsko- sintetična stopnja, nastopi po letu Začetek zadnje stopnje označuje definicija muzejskega predmeta kot INDOK (informacijskodokumentacijskega nosilca kulturne informacije). Tega leta je bil ustanovljen tudi ICOFOM, ICOM-ov mednarodni odbor za muzeologijo. Jelinek je utemeljil muzeologijo kot znanstveno disciplino za preučevanje in pomoč razvoju muzejev in muzejske stroke in vzpostavitev kritične analize. Muzeologija dobila položaj znanstvene discipline. Preoblikovali so definicijo predmeta preučevanja, cilje in organizacijo dela, ki v muzejih prenehajo biti osrednja tema. Ivo Maroević je na simpoziju l v Londonu muzeologijo definiral, kot del informacijskih znanosti ter muzejski predmet kot izvor in vir informacij. Istega leta je muzeologija na 17

19 Hrvaškem priznana kot znanstvena disciplina v okviru informacijskih znanosti, z novo definicijo pa se je pojavilo tudi vprašanje ali je pojem muzeologija še vedno ustrezen. T. Šola je predlagal, da se poimenuje heritologija. Kasneje l je Z. Stransky v referatu International Summer School of Museology, ki so ga organizirali v Brnu, prikazal dosežke dosedanjega razvoja muzeologije, kjer je izpostavil tri kriterije. Historičnost, notranjo logiko znanstvene vednosti ter objektivno družbeno potrebo po muzeologiji. To je kasneje v 70-ih povzročilo nastanek gibanja za novo muzeologijo (Mahnič 2015). Po svetu se ustanavljajo različna središča, izobraževalne ustanove in druge oblike organiziranja strokovne dejavnosti, izdajajo se nove publikacije. Metodologija se osredotoča predvsem na muzejski predmet, ki postane nosilec informacij (Mahnič 2015). Skupaj z razvojem muzeološke misli v samostojno znanstveno disciplino lahko sledimo tudi pojavu muzeološkega izobraževanja in izoblikovanja muzeološkega poklica. To je potekalo v dveh smereh z ustanavljanjem novih izobraževalnih središč in ustanov ter z vse večjim interesom za vzpostavitev pedagoškega kadra, ki skrbi za muzeološko izobraževanje in razvoj muzeološke misli. Najstarejša muzeološka šola je bila ustanovljena v Parizu 1882 kot Ecole de Louvre in deluje še danes. Prva univerzitetna katedra za muzeologijo je bila ustanovljena 1922 na brnski univerzi. Leta 1963 je Jelinek ustanovil muzeološki oddelek s čimer se je odprla nova povojna možnost muzeološkega izobraževanja. V ZDA je prve tečaje za muzeologijo organizirala Univerza Harvard in Fogg Museum, kasneje pa je organizacijo muzeološkega izobraževanja prevzelo več drugih ustanov. Od 30-ih let dalje so se oblikovale muzeološke katedre praktično po vseh izobraževalnih ustanovah. Med pomembnejše pa spadajo Department of Museum Studies Univerze v Leidnu, Katedra za muzeologijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu in Reinward Academie v Leidnu (Mahnič 2015). 5. NOVA MUZEOLOGIJA Spremembe, ki so se pričele pojavljati v sredini 20. stoletja na področju muzejev je prineslo gibanje, nova muzeologija. Gibanje se je odzvalo na neodzivnost tradicionalnih muzejev, ki kljub reorganizacijami ne morejo zadostiti potrebam sodobne družbe (Šola 2003, 33). Na pragu velikih sprememb je bilo idilično muzejsko prikazovanje življenja povsem neprimerno. Potrebe ljudi so jasno izražale željo po spremembi. Na tej osnovi se je v 50-ih in v 60-ih pričelo gibanje, ki je zahtevalo njihovo spremembo. Gibanje v resnici ne predstavlja povsem 18

20 nove znanstvene paradigme in preloma, še vedno podpira tudi oblikovanje tradicionalnih muzejev. Muzeografija se je osredotočala predvsem na metode in klasifikacije predmetov v zbirkah. Medtem se nova muzeologija osredotoča na smisel družbenega delovanja muzejev in načine komuniciranja dediščinskih vrednot z javnostjo (Perko 2014, 68). Nova muzeologija se ukvarja s podajanjem znanja o preteklosti in razumevanjem sodobne družbe. Je gibanje usmerjeno v javnost in njeno okolje. Sodobni muzej živi znotraj skupnosti, ni zaprt sistem daleč od ljudi. Na ta način predstavlja tudi manj bleščeče,uporabne in kritične vidike družbe. Kot je že bilo omenjeno nova muzeologija ne zavrača vloge muzejskih strokovnjakov, čeprav želi njihovo delovanje približati ljudem (Perko 2014, 69; Šola 2003, 114). Najpomembnejša izhodišča nove muzeologije so: 1. Multidisciplinarnost muzejskega dela. 2. Prevzemanje dejavne družbene vloge. 3. Izpolnjevanje dolžnosti temeljnih človeških vrednot. 4. Delovanje po principu resnice in poštenosti. 5. Izboljšanje standardov za vzdrževanje zbirk in muzealskega dela. 6. Sodelovanje z drugimi ustanovami in institucijami. 7. Ohranjanje dediščine in situ. 8. Vključevanje družbeno izključenih skupin prebivalstva (žensk, otrok, manjšin, ) 9. Povezanost z lokalnimi skupnostmi in njihovo aktivno vključevanje v odločitve. 10. Usmerjenost v ohranjanje okolja in uporaba zelene tehnologije. 19

21 6. SODOBNI MUZEJ, EKOMUZEJ ALI KIBERNETIČNI MUZEJ Kaj torej sodobni muzej sploh je? Muzej je produkt renesančnega humanizma, razsvetljenstva 18. stoletja in demokracije 19. stoletja (Perko 2014, 55). Sodoben način življenja pa je pripeljal do potreb po drugačnih muzejih. Muzejske zbirke so v preteklosti velikokrat izrabljali za politične in propagande namene. Nova so tudi pričakovanja, da bi se muzej preživljal s svojimi prihodki od prodaje vstopnin. Seveda pa ima takšna naravnanost tudi svoje pasti, saj obstaja velika nevarnost, da takšne ustanove ne služijo več primarno družbenemu, filontropičnemu namenu, ampak se prelevijo v zabaviščne parke in s tem izgubljajo svoje poslanstvo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je rodil ekomuzej, ki naj bi najbolje služil dediščini in sodobni družbi. Prednost daje moralno-etičnim vrednotam. Združuje ustanovo, okolje in lokalno prebivalstvo z okoliščinami v okolju, živi s skupnostjo. Je model, ki človeku vrača izgubljeno družbeno poslanstvo, od muzealca pa zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, transparentno, moralno držo in dejavno vlogo v spreminjajočem družbenem in političnem diskurzu (Perko 2014, 56 in tam citirani viri). Koncept ekomuzeja so prvič predstavili na ICOM- ovi konferenci leta 1971 v Santiagu de Chile. Ideja je nastala na francoskih tleh, predlagal ga je namreč Hugues de Varine in z njim nadomestil izraz integrirani muzej. Največja pridobitev ekomuzeja je sprotno prilagajanje okolju. De Varine je prepoznal ekomuzej kot središče skupnosti, Riviere pa dal močan pečat začetkom ekomuzejev z ustanovitvijo Muzeja Bretanje (Perko 2014, 71) Ekomuzeji se spreminjajo, ker se odzivajo na spremembe družbe (Perko 2014, 72). Izraz ekomuzej je sestavljen iz dveh besed, kjer predpona eko označuje naravno, socialno okolje. Vendar pa se izraz kljub temu velikokrat uporablja napačno. Predpona eko v splošnem razumevanju velikokrat pripelje do napačne interpretacije, da gre za ekologiji posvečen muzej (Perko 2014, 57). Ekomuzej definirajo ga ljudje, lokalne skupnosti in domačini.t. Šola trdi, da je:«ekomuzej že od samega začetka zasnovan kot ozemeljski muzej, ki temelji na družbenem kapitalu«(šola 2003, 101). Ekomuzej označujejo štiri temeljne značilnosti (Perko 2014, 73). Prva in osrednja ga določa kot zbirko podatkov v okolju. Združuje torej vse, kar je v nekem okolju»zapisano«ter to uporablja kot osnovo za čim kakovostnejše ohranjanje dediščine, lokalne skupnosti in 20

22 preživetje lokalne identitete. Druga naloga je kritično opazovanje gospodarskih, političnih, družbenopolitičnih sprememb. Ekomuzej opozarja skupnost na spremembe na način, ki ne povzročajo travm in jih pripravlja, da spremembe doživljajo s čim manj izgubami. Tretja naloga se osredotoča na muzej, kot prostor, kjer se srečujejo skupnosti in kjer lahko te skupnosti sobivajo in se dopolnjujejo. Četrta naloga pa se osredotoča na najpomembnejšo dejavnost ekomuzeja, na komunikacijo. Oblike komuniciranja v ekomuzeju so različne, izvajanje prireditev je samo ena izmed možnosti, kjer lahko lokalne skupnosti pokažejo okoljske, gospodarske in druge vrednote. Na ta način skupnost prepozna svoje kvalitete s katerimi se lahko proslavi ter s tem jasno sporoča katere so prednosti po katerih se loči od drugih skupnosti ter kaj je vredno ohraniti. Kot se je izkazalo je največja pridobitev ekomuzeja njegova sposobnost, da predvidi družbene spremembe ter nanje ustrezno odreagira (Perko 2014, 74). Pobuda ustanavljanja ekomuzeja je zasnovana drugače, kot pri tradicionalnem muzeju. Javnost ali še bolje lokalna skupnost mora dati pobudo za ustanovitev. Ekomuzej mora zrasti od spodaj navzgor in je lahko majhna ali velika ustanova (Van Mensch 2004, 7). Značilnost ustanavljanja in značaj ekomuzeja določa okolje v katerem nastaja, ki je velikokrat periferno, nerazvito okolje, neredko socialno obrobno. Značilna je tudi odsotnost velikih zbirk in pomembnih artefaktov. Njihova usmerjenost ni množičen turizem, ampak se bolj osredotoča na preživetje okolja. Zato je povsem jasno, da vse pobude, za ekomuzej, ki prihajajo od zgoraj, ne morejo obroditi sadov. Vsak tak muzej bi namreč izgubil bistvo in ne bi koristil skupnosti v kateri bi nastal. Zanimivost ideje ekomuzeja pa je seveda tudi, ta, da ga ni mogoče kopirati v katerokoli okolje (Perko 2014, 75). De Varine predstavlja dve osnovni nalogi, ki naj bi jih ekomuzeji izpolnjevali. To je razumevanje družbe in bistvo njene situacije in delovati mora v dobro celotni družbi (De Varine 1988, 62). Pri ekomuzeju se bistveno spremeni tudi pristop k muzealizaciji predmetov, ki sedaj niso shranjeni zaradi svoje posebnosti ali svoje edinstvenosti, zaradi katere bi jih bilo vredno hraniti. Muzeološki procesi v ekomuzeju so veliko bolj zapleteni in kompleksni. Bistvo muzealizacije v primeru ekomuzeja je sprožanje družbenih mehanizmov za nastajanje družbenih struktur, v katerih nastajajo razmere, potrebne za rast kulturnih spomeniških vezi, 21

23 te pa so potrebne za ohranjanje kolektivnega spomina. Muzejska komunikacija se v tem primeru nanaša na širjenje znanj in izkušenj in vključuje dejavnosti, ki to omogočajo. Naloga muzeja je, da prepozna potrebe uporabnikov in izbira njim ustrezne dejavnosti (Davis 1999, 15). Materialna kultura in njeno ohranjanje je podrejeno pomembnemu vidiku idej. Ekomuzej je zasnovan v želji po ohranitvi dediščine in situ in njene interpretacije. Veliko ekomuzejev nastaja na ogroženih območjih. Na primer v azijskih deželah na Kitajskem in Vietnamu. Na Kitajskem je bil ustanovljen ekomuzej Liuzhi, v pokrajini Guizhu, ki je kasneje postal osnova za azijske ekomuzeje. Nastal je kot odgovor na onesnaževanje in uničevanje tradicionalnega okolja na Kitajskem. Tako so se razvila načela Liuzhi, ki so se kasneje uveljavila tudi drugod. Med najpomembnejše načelo sodi, da so lastniki kulturne dediščine prebivalci, ki na določenem ozemlju živijo ter imajo pravico do njenega interpretiranja in uživanja. Kulturna dediščina ima v načelu ekomuzeja prednost pred gospodarskimi dejavnostmi, še posebej tistimi, ki bi jim utegnila škodovati. Kulturni ostanki in artefakti so neprecenljivi ravno zaradi tega, ker jih ni mogoče vrednoti in jih prodajati. Ekomuzej pospešuje izdelavo kakovostnih predmetov, spominkov, ki se lahko tržijo. S tem se ohranjajo stare obrti in znanja. Kratkoročno načrtovanje in iskanje lahkega zaslužka ni zaželeno, še posebej zato, ker izčrpava okolje. Varovanje kulturne dediščine se mora povsem skladati z okoljem v katerem obstaja. Pri tem so lahko uporabljajo materiali, ki so skladni z okoljem. Pomembno je tudi dejstvo, da ekomuzej ne upočasni razvoja območja (Perko 2014, 78-79). 22

24 okolje lokalna skupnost muzej Sl. 1: Enostaven prikaz delovanja tradicionalnega muzeja po Rivardu (po Perko 2014, sl. 1). muzej stavba zbirke eksperti definirane tehnike Obiskovalci (lokalna publika, turisti) Sl. 2: Ponazoritev delovanja tradicionalnega muzeja po Rivardu (po Perko 2014, sl. 2). 23

25 okolje lokalna skupnost muzej Sl.3: Ponazoritev odnosov med reformiranim muzejem, lokalno skupnostjo in okoljem (po Perko 2014, sl. 3) EKOMUZEJ Sl. 4: Grafična ponazoritev delovanja ekomuzeja (po Perko 2014, sl. 5). 7. VIRTUALNI MUZEJ Post moderna doba je povsem spremenila dojemanje stvarnosti in delovanje ljudi v tem okolju. To pa je v veliki meri prisililo muzeje k povsem drugačnem pristopu. Komunikacije z javnostjo si že dolgo ni mogoče zamišljati brez uporabe sodobne informacijske tehnologije (IKT) (Perko 2014, 83). Računalnike so pri muzejskem delu uporabljali že v 60-ih letih, sistematično pa so jih pričeli uvajati v 90-ih letih. Lahko torej trdimo, da je njihova uporaba sočasna z razvojem te tehnologije. Uvedli so celo vrsto računalniških programov, ki so precej olajšali delo v muzeju. Še posebej pri shranjevanju informacij in pri elektronski obdelavi podatkov (Perko 2014, 83 in tam navedena literatura). 24

26 Največja sprememba pa se je pričela z uvedbo interneta. Ta je v prvi vrsti omogočil muzejsko komunikacijo in spremenil muzej v medij javnega obveščanja, kasneje pa se je razvilo tudi oglaševanje in raziskave javnosti. Raba nove tehnologije je omočila javnosti virtualni dostop do predmetov in ponuja neomejene kreativne in izobraževalne možnosti. Omogoča širjenje vedenja o dediščini, to pa je tudi osrednja razlika med muzejem kot medijem in tradicionalnim muzejem (Perko 2014, 100 in tam citirana literatura). Dostopnost informacij je postala osnovna naloga muzeja. Sodobna tehnologija mora biti uporabljena ciljno in s profesionalno odgovornostjo. Učenje in spoznavanje muzealij mora biti doživeto in mora pritegniti obiskovalca. IKT pri tem lahko močno pripomore. Omogoči razvoj novih oblik muzejske komunikacije, javnost pa se hkrati tudi spoznava z novo tehnologijo (Perko 2014, 101). Za elektronske muzeje je značilno, da imajo zbirke elektronskih katalogov. Te informacije pa niso prosto dostopne javnosti, ampak selektivno. Kompleksnejšo obliko predstavljajo digitalizirani muzeji. Ti poleg elektronskih katalogov vsebujejo digitalne oblike predmetov, gradivo tudi pri tej obliki muzeja ni povezano z drugimi zbirkami (Perko 2014, 101).Tretjo obliko pa predstavlja t.i. virtualni muzej. Je posebna oblika muzejev, ki predstavlja nadgradnjo prejšnjih dveh oblik. Gre predvsem za prenos realnih muzejev in razstav v imaginarni svet. V virtualnosti se ohrani še potem, ko realne razstave ni več in jo lahko obiskovalci obiščejo kar od doma. Poleg očitne prednosti»ogleda iz naslonjača«, pa si gledalec lahko podrobneje ogleda mnoge podrobnosti o gradivu, najdišču itd. Za virtualni muzej je značilno delovanje brez posredovanja muzejskih služb in dostopnost s pomočjo računalnika iz geografsko ali časovno oddaljenih mest (Perko 2014, 102).Takšen primer je virtualni, The Tigertail Virtual Museum, muzej likovne umetnosti, sestavljen iz izjemno bogate zbirke slik in kipov iz vseh zgodovinskih obdobij in različnih celin, kakršne ni mogoče videti v nobenem muzeju na svetu. Poleg tega ne smemo zanemariti prednosti, ki jih takšni muzeji nudijo. Pogled na umetnine iz različnih ustanov na enem mestu, rekonstrukcije predmetov in stavb. Ta možnost je dala arheološki dediščini povsem novo dimenzijo in jo vpela v sodobno družbo. Pomembna je tudi možnost ogleda razstav, najdišč, rekonstrukcij in vsebin, ki ne obstajajo več. Posebno pridobitev predstavljajo tudi virtualno popolni rekonstruirani primerki, kjer ostajajo realni predmeti ali najdišča nedotaknjeni, hkrati pa se 25

27 odpirajo številne možnosti multiinterpretativnosti in upoštevanja tudi alternativnih pogledov na preteklost. 8. ARHEOLOŠKI PREDMET 8.1. ARHEOLOŠKI PREDMET PRED PRIHODOM V MUZEJEM V muzejske zbirke prihajajo predmeti na različne načine. Največ arheoloških predmetov prihaja z arheološkimi izkopavanji, včasih pa tudi kot darila ali z nakupi. Za slednje največkrat velja, da so bili pridobljeni z divjimi izkopi. Takšni predmeti so bili iztrgani iz konteksta, arheološki konteksti pa uničeni (Perko 2014, 127 in tam citirana literatura). V slovenskih muzejih prevladujejo predmeti, ki so bili pridobljeni z izkopavanji. Zakon določa, da je vsako najdišče vpisano v register dediščine, ki ga vodi pristojno ministrstvo. Vsako najdišče tako dobi svojo evidenčno številko, EŠD. Njihovo evidenco pa hrani register Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. S tem dobi najdišče pravno varstvo, ki določa obravnavo in obseg dovoljenih posegov (Perko 2014, 128 in tam citirani viri). Arheološka izkopavanja so zadnja desetletja postala področje specializiranih podjetij. Njihova specifika in specializacija je pripeljala do zahteve po ozko usmerjenemu delu. Največkrat uporabljena metoda izkopavanja je stratigrafsko izkopavanje. Specifika tako usmerjenega izkopavanje je predvsem ta, da sledimo plastem po domnevnem zaporedju njihovega nalaganja. Tako naj bi bila plast, ki je najvišje, najmlajša. Stratigrafsko enoto dobijo tudi vsi posegi v plasti ne glede na način nastanka, tudi njihova polnila ali strukture, pa naj si gre za zidove, tlake, itd. Artefakte, najdene v posamezni plasti tako datiramo na podlagi položaja najdbe in z ozirom na kontekst. Odločilnega pomena je poznavanje odnosov med plastmi. V času izkopavanj vodijo zelo natančno dokumentacijo. Z izkopavanjem vsak posamezen artefakt odvzamemo iz prvotnega konteksta, brez ustrezne dokumentacije bi za vedno uničili arheološko evidenco. Gradivo, ki ga pridobimo z arheološkimi izkopavanji skupaj z dokumentacijo označujemo z skupnim izrazom arheološki arhiv. Izkopavalni arhiv je izkopavalec po petih letih dolžan predati pristojnemu muzeju. V tem času ima izkopavalec tudi čas za objavo. Arheološke najdbe so del kompleksnega sistema, ki zahteva veliko natančnosti in znanja ter profesionalne etike. Arheološki predmet je v času izkopavanj deležen najsodobnejših tehnik izkopavanja in dokumentiranja. Kasneje, ko pride arhiv muzej, 26

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Migracije, družbeno angažirana muzejska tema, in zakaj se ji slovenski muzeji uspešno izogibajo?

Migracije, družbeno angažirana muzejska tema, in zakaj se ji slovenski muzeji uspešno izogibajo? Verena Perko Migracije, družbeno angažirana muzejska tema, in zakaj se ji slovenski muzeji uspešno izogibajo? Ključne besede: migracije, begunska kriza, muzeji, postmuzeji, muzeologija DOI: 10.4312/ars.10.2.136-148

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

Teatrokracija: politični rituali

Teatrokracija: politični rituali UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žan Bokan Teatrokracija: politični rituali Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žan Bokan Mentor: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI

TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LIDIJA PAKIŽ TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI Primer: Katalog Slovenske turistične organizacije Welcome to Slovenia DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV

SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Huš Mentorica: doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin Somentor: doc. dr. Jože Vogrinc SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV Diplomsko delo

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Slovenec Slovencu Slovenka

Slovenec Slovencu Slovenka UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marjanca Golobič Božič Slovenec Slovencu Slovenka Slovenci: kulturen in/ali političen narod Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI Ljubljana, julij 2010 IRENA SMRKOLJ IZJAVA Študentka Irena Smrkolj izjavljam, da sem

More information

KO STANOVANJE POSTANE DOM

KO STANOVANJE POSTANE DOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR KO STANOVANJE POSTANE DOM DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR Mentor: izr. prof. dr. Aleš

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tea Lovšin Vpis nesnovne kulturne dediščine v Register žive kulturne dediščine na primeru ribniškega suhorobarstva Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA

More information

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Silvija Kostelec Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Jelena ALEKSIĆ* IDEOLOGIJA HRANE. Karnivorstvo vs. vegetarijanstvo IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK

Jelena ALEKSIĆ* IDEOLOGIJA HRANE. Karnivorstvo vs. vegetarijanstvo IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK * IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK IDEOLOGIJA HRANE Karnivorstvo vs. vegetarijanstvo Povzetek: Besedilo je poskus pregleda temeljnih teoretskih pristopov pri preučevanju hrane in hranjenja. V jedrnem delu znotraj

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Katja Panjan Mentor: redni profesor dr. Bogomir

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Iskustva video konferencija u školskim projektima

Iskustva video konferencija u školskim projektima Medicinska škola Ante Kuzmanića Zadar www.medskolazd.hr Iskustva video konferencija u školskim projektima Edin Kadić, profesor mentor Ante-Kuzmanic@medskolazd.hr Kreiranje ideje 2003. Administracija Učionice

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona)

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona) 1 Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen zakona) (1) Ta zakon določa načine varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI UDK 316.344.3 Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI V ćlanku je Parsons predstavljen kot modernist, ki verjame, da je bistvo moderne družbe v nizu univerzalističnih vrednot, ki jih lahko najbolje uveljavljajo

More information

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Januar 2013 Informacijske kulture in subkulture Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Avtorji: Otto Gerdina (21110449), Andrej Kreča

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI Pedološko društvo Slovenije Slovenian Soil Science Society www.pds.si Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministry of the Environment and Spatial planning 5. december Svetovni dan tal Konferenca STRATEGIJA

More information

Tadej Pirc EKOSPEKTAKEL: POSKUS RAZŠIRITVE TEORIJE SPEKTAKLA NA POLJE EKOLOŠKE IDEOLOGIJE tadej pirc panonska 3 si-9250 gornja radgona

Tadej Pirc EKOSPEKTAKEL: POSKUS RAZŠIRITVE TEORIJE SPEKTAKLA NA POLJE EKOLOŠKE IDEOLOGIJE tadej pirc panonska 3 si-9250 gornja radgona Tadej Pirc EKOSPEKTAKEL: POSKUS RAZŠIRITVE TEORIJE SPEKTAKLA NA POLJE EKOLOŠKE IDEOLOGIJE 131-149 panonska 3 si-9250 gornja radgona Anthropos 3-4 (235-236) 2014, str. 131-149 izvirni znanstveni članek

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine Vida DEŽELAK BARIČ* * Asistent-doktor, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine DEŽELAK BARIČ, Vida,

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA Ljubljana, okober 2010 Klara Pletl KAZALO UVOD...1 1. ŠPORT IN RAZVOJ ŠPORTA...3 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ

More information

Knjižne ocene in prikazil

Knjižne ocene in prikazil 479 Angela Donati: Epigrafia Romana. La comunicazione nell antichità. Il Mulino, Bologna 2002. 112 str. Pred nami je knjižica, ki se sicer res ukvarja z rimsko epigrafiko, vendar bi težko - že zaradi samega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE. Anže Šinkovec. Deliberativna demokracija. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE. Anže Šinkovec. Deliberativna demokracija. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Deliberativna demokracija Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Mentor: izr. prof.

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Irena Pušnik. Znanost - paraznanost: Astrologija (psihološko simbolni pomen nebesnih teles)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Irena Pušnik. Znanost - paraznanost: Astrologija (psihološko simbolni pomen nebesnih teles) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Irena Pušnik Znanost - paraznanost: Astrologija (psihološko simbolni pomen nebesnih teles) Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 AJDA JURCA UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Slemenšek Primerjalna analiza tradicionalnega in internetnega oglaševanja na primeru podjetij Merkur in OBI Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Marija Vreček Sajovic Maribor, 2012 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

RESNICA VAS BO OSVOBODILA

RESNICA VAS BO OSVOBODILA IV. forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas Zbornik IV. Forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

INTERDISCIPLINARNA OPREDELITEV PRIORITET OBNOVE STAVBNE DEDIŠČINE NA PRIMERU GRADOV

INTERDISCIPLINARNA OPREDELITEV PRIORITET OBNOVE STAVBNE DEDIŠČINE NA PRIMERU GRADOV INTERDISCIPLINARNA OPREDELITEV PRIORITET OBNOVE STAVBNE DEDIŠČINE NA PRIMERU GRADOV Barbara VODOPIVEC, Jana ŠELIH, Roko ŽARNIĆ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008 EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, 2. 3. OKTOBER 2008 Zbornik prispevkov ECOSYSTEMS INTERDEPENDENCE OF LIVING SYSTEMS CONFERENCE ON BIOSCIENCE

More information

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information