OBNAVLJANJE DRUŽBENIH STAVB SMERNICE ZA KOMPLEKSNO OBNOVO

Transcription

1 OBNAVLJANJE DRUŽBENIH STAVB SMERNICE ZA KOMPLEKSNO OBNOVO

2 Naslov Smernice za kompleksno obnovo Avtor Juraj Hazucha, Centrum pasivního domu, Republika Češka Prevod Mariborska razvojna agencija, Slovenija Ta priročnik je bil napisan v okviru projekta PASS-NET in sicer s pomočjo EU programa Inteligentna Energija Evropa. Urednik Centrum pasivního domu Údolní 33, Brno info@pasivnidomy.cz t junij /48

3 Kazalo KAZALO UVOD KAKO SE LOTITI KOMPLEKSNE OBNOVE? IZOLACIJA ZIDOV IZOLACIJA STREHE OBNOVA OKEN ZRAKOTESNOST UDOBNA VENTILACIJA PRENOVLJENIH ZGRADB GRELNI SISTEM UPORABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE POVZETEK UKREPOV ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI EKONOMIČNOST OBNOVE PROCES OBNOVE PROCES SPREJEMANJA ODLOČITVE / NAROČANJE IZBIRA NAČRTOVALCA IZBIRA IZVAJALCA / FAZA REALIZACIJE UPORABA PRENOVLJENEGA STANOVANJA PRIMERI DOBRE PRAKSE OBNAVLJANJA LITERATURA /48

4 1. Uvod Pomembno je, zavedati se, da so polovične spremembe, ali nezadostne spremembe veliko slabše, kakor če sploh nič ne bi spreminjali. Takšni posegi zahtevajo zajetna sredstva in to ne le trenutna, temveč tudi bodoča, ter s tem lahko onemogočijo tudi dobre in dolgoročne odločitve v prihodnje. Ernst Heiduk Trenutno stanje naših zgradb niti slučajno ni zadovoljivo. Večina zgradb je zastarelih, tako s tehnološkega, kot družbeno moralnega stališča, ponavadi pa tudi kakovost notranjosti ne dosega higienskih zahtev. Skoraj 90% stanovanjskih površin je bilo narejenih pred letom 1990 in bi po EPBD energijski letvici padli v kategoriji D in celo F, kar pomeni nezadovoljivo, ali celo zelo neekonomično. Te hiše lahko imenujete termalni radiatorji, ker je izolacija tako nekvalitetna. Med zidavo teh hiš, se ni nihče oziral na porabo energije, saj je bila ta tedaj izjemno poceni, vendar je to obdobje mimo in je postalo nemogoče nadaljevati s tem zapravljanjem virov iz tako ekonomskih, kot ekoloških razlogov. Hiše in stanovanja so trenutno energijsko najbolj intenziven sektor in njihovo obratovanje porabi do 40% celotne državne porabe energije. Več-družinske stanovanjske hiše imajo tukaj največje možnosti varčevanja z energijo in zmanjševanja CO2 izpustov. Okoli stanovanj je dejansko v zgradbah z večimi stanovanji, postavljenimi med 1950 in 1990, kjer živi 31% vsega češkega prebivalstva. Še tretjina prebivalstva pa živi v večnadstropnih (zlasti povojno grajenih) več-družinskih hišah. Večstanovanjske zgradbe pa imajo bistvene prednosti pred enodružinskimi hišami. Njihova kompaktna in preprosta oblika, ter veliko podobnosti med njimi, zelo olajšajo postopek sanacije, ki je lažji, cenejši in ga je možno multiplicirati. Trenutno je okoli 20% zgradb obnovljenih, vendar je zelo mali delež tistih, ki so posodobljene in se je pri tem upoštevalo energetsko učinkovitost in varčnost, ali pa trajnostni pristop in večja kakovost življenja. Gre za pomembno temo, saj se obnavljajo stanovanjski bloki in hiše, zanimanje javnosti za tovrstne sanacije pa tudi raste. Izolacija stanovanjskih blokov je preprosta in ljudje menijo, da gre le za toplotno izolacijo. Dejansko pa gre za zapleten problem, katerega rešitev lahko marsikaj popravi, toda lahko pa se stvari tudi poslabšajo. Ta članek je lahko navdih ali priročnik za investitorje in stanovalce, ki čakajo na prenovo, vsekakor pa je namenjen vsem, ki bi hoteli investirati višja sredstva z večjo učinkovitostjo. Pa začnimo! Obnoviti pasivno in v nizko-energijski standard! Ko govorimo o standardih pasivnih hiš, je tukaj tako imenovan faktor 10, kar je dejstvo, da se potreba po energiji za gretje zmanjša do deset krat, po obnovi. To pomeni, da pri trenutnih hišah, kjer je poraba energije za gretje okoli 250 kwh/(m 2 a), s posodobitvijo dosežemo porabo 25 kwh/(m 2 a) ali manj. 4/48

5 Prikaz 1: Potencialni prihranek, pri ogrevanju trenutnih hiš, je očiten. Običajne sanacije ponavadi dosežejo 20-30% prihranka energije, v primerjavi s predhodnim stanjem, toda sanacije»faktor 10«, lahko dosegajo tudi do 90% prihranka. (vir CPD) V trenutni situaciji, kjer so stroški energije negotovi, je ta rešitev očitno najprimernejša. Pri obnovi ni potrebno dosegati standardov pasivne hiše (zahteva, da je mogoče zgradbo ogrevati s 15 kwh/(m 2 a)). Najpomembnejši so ekonomsko smiselni in pretehtani ukrepi, za dosego največjega možnega prihranka energije. Ker analize kažejo, da je kar 75% vse energije uporabljene za ogrevanje, je mogoče z elementi pasivne hiše porabo energije za ogrevanje zmanjšati do 90%. Dodatni prihranek energije je mogoče doseči še z načini ogrevanja vode in razsvetljavo. Tovrstne prenove pa imajo tudi druge prednosti, saj podaljšajo vzdržljivost zgradbe, prispevajo vrednosti nepremičnine in jo naredijo konkurenčnejšo na trgu nepremičnin. 8,4% Distribution of energy consumption in households 7,6% 10,5% Heating Hot-water preparation Cooking Lightening and the rest 73,4% Prikaz 2: Večina energije se pozabi za ogrevanje, tako je osnovni cilj posodobitev v smislu pasivne hiše, da bi se s tem zmanjšala poraba energije. (vir: statistični urad) Več udobja Seveda pa ni varčevanje z energijo edina stvar, ki lahko motivira stanovalce. Več udobja in bolje izrabljen notranji prostor, lahko prav tako pripomoreta k prenovi. Tople površine zidov in oken ponujajo novo termalno udobje in ventilacijski sistem zagotavlja neprestano dovajanje svežega zraka, brez izgube toplote. Obstaja pa še dodaten razlog za mehanično ventilacijo 5/48

6 moderniziranih zgradb. Boljše tesnjenje (npr. pri menjavi oken) seveda pomeni manj energije pri gretju, vendar po drugi strani povzroča problem vlažnosti, če ni dovolj svežega zraka. Ob mehanski ventilaciji pa ni treba skrbeti za nabiranje plesni, saj se vlažnost neprestano prezračuje. Ob zmanjševanju stroškov za ogrevanje, pa lahko življenje v pasivni hiši lajša tudi določene zdravstvene težave. Prezračevalni sistem, ki neprenehoma deluje, skrbi za zagotavljanje svežega zraka, hkrati pa filtrira prah in ostale onesnaževalce zraka v prostoru. To je lahko zelo blagodejno za ljudi, ki imajo alergije, olajša pa tudi čiščenje hiše. Prenoviti ali postaviti na novo? Novogradnje so finančno zahtevnejša kakor prenove. Že samo rušenje predstavlja velik strošek, že kot sam proces rušenja, nato pa še z odstranitvijo odpadnega materiala. A tudi brez stroškov rušenja, bi prenova po načelu pasivne hiše dosegala 30-80% stroškov nove gradnje, odvisno od stopnje posodobitve. Prav tako se privarčuje na času, saj se lahko večina del izvaja med tem, ko so stanovanja normalno naseljena. Najbolj ekonomično je narediti vse spremembe naenkrat. Prednost sanacije pa je tudi v tem, da se jo lahko izvede z omejenimi sredstvi, po različnih fazah, ki si logično sledijo kot koraki, pri privedejo do končnega rezultata. Prikaz 3: Pred obnovo - Projekt Tevesstrasse v Frankfurtu (DE). Prenova, ki uporablja komponente pasivne hiše. Letna poraba energije 290 kwh/(m 2 a) - po PHPP in osnovna poraba energije (za gretje, ogrevanje vode in pomožno elektriko) po EnEV 270 kwh/(m 2 a) pred obnovo. (vir PHI) 6/48

7 Prikaz 4: Po sanaciji - Projekt Tevesstrasse v Frankfurtu (DE). Letna poraba energije za ogrevanje 17 kwh/(m 2 a) - po PHPP in primarna potreba energije (za gretje, ogrevanje vode in pomožno elektriko) po EnEV 37 kwh/(m 2 a) po sanaciji. Arhitekt - faktor 10, Darmstadt. (vir PHI) Ob finančnem prihranku, pa je prednost obnove tudi v tem, da ima manjši vpliv na okolje, kakor pa nova gradnja. Gradbeni material sam po sebi vsebuje veliko energije (sive energije) se pravi energije, ki jo porabimo za proizvodnjo in transport gradbenega materiala. Pri obnovi se količina materiala bistveno zmanjša, ob tem pa tudi stroški povezani z odpadnim materialom. Če želite čim manj prispevati h globalnem ogrevanju, je kompleksna sanacija vaše zgradbe, po principih pasivne hiše, prava stvar za vas. Modernizacija zgradb nasploh, zlasti pa po standardih pasivnih hiš, lahko prinese nove težave na različnih področjih. Raznovrstnost predpogojev za obnovo lahko zahteve dovršene in zahtevne rešitve. Učinkovit koncept je torej ključ sanacij in seveda v tej točki tudi najvplivnejši faktor končnega tako ekonomskega kot energijskega rezultata. Sanacije večstanovanjskih objektov zahtevajo dolge razgovore z lastniki ali najemniki stanovanj, ozaveščanja, izobraževanja in primeri dobre prakse. Le tako se lahko izognemo polovičnim rešitvam, ki ne bi dale želenih rezultatov. Ozaveščene stranke, ki so izvedle celotno sanacijo, lahko sedaj uživajo tako v večjem udobju, kakor nižjih stroških bivanja. Glavne prednosti prenove po načelu pasivnih hiš: Zmanjšanje porabe zaradi ogrevanja po faktorju 10 (nižji računi za energente) Termalno udobje Kakovost zraka in zdravja Višja cena na trgu nepremičnin Trajnostno vzdržna zgradba zaščita pred globalnim segrevanjem 7/48

8 Zakaj ni dovolj kompleksnih modernizacij? Vse je odvisno od ljudi in tudi na tem področju ni nič drugače. Kompleksna modernizacija je zahteven proces, ki zahteva izkušeno ekipo inženirjev in določeno mero ozaveščenosti vseh vpletenih v projekt od odločitve za spremembo, pa do realizacije. Uspeh kakovostne modernizacije zavisi od: Vrste lastništva Možnosti financiranja v določenem časovnem in prostorskem okvirju Kakovosti projekta in njegove realizacije Soudeležba lastnikov/stanovalcev Vrsta lastništva močno vpliva na dolgoročnost modernizacije, vključno s procesom sprejemanja odločitev. Kot primer zasebni lastnik je veliko bolj prilagodljiv pri sprejemanju odločitev, kakor je to zgradba v skupni lasti, kjer se morajo s spremembami strinjati različni posamični lastniki. Največji problem lastnikov je pridobiti dovolj velik kapital, da izvedejo kompleksne spremembe. Običajno nato naredijo delne, neorganizirane in nezadostne posege, ki lahko v nadaljnjem procesu povsem zavrejo postopek prenove in onemogočijo večjo učinkovitost zgradbe. Celostne rešitve so na koncu cenejše in bolj učinkovite, kakor postopne delne rešitve. Seveda je mogoče prenovo razdeliti na posamezne faze, vendar morajo biti ti pripravljeni tako, da se je v kasnejših fazah možno navezati nanje. V našem kontekstu se uporablja pravilo: bolje narediti manj, a višje kakovosti, kakor pa narediti več, a nije kakovosti! Prihranek energije je skoraj enak (ob podobnih finančnih vložkih), vendar je v prihodnje mogoče nadgrajevati z novimi ukrepi in tedaj dejansko pride tudi do finančnega prihranka ob višji kakovosti. Običajno se za financiranje sanacije uporabljajo dolgoročni krediti. Kadar odplačujemo za kompleksno sanacijo, bo mesečni obrok morda le nekaj višji, kot bi bil navaden (za navadno obnovo), vendar že tedaj porabite manj energije in tako plačujete nižje sprotne stroške, pa tudi skrbi glede cene energentov so bistveno manjše. Pomembno je tudi izbrati podjetje, ki že ima izkušnje s sanacijo po merilih pasivne hiše Številčnost cenovno ugodnejših, a navadnih podjetji, velikokrat odvrne investitorje, da bi se odločili za bolj učinkovite posege, izolacije večjih debelin (več kot 10cm) pa razumejo zgolj kot eksperimentacijo. Pomembno je izbrati tudi podjetje z dobrimi priporočili, ter primerjati med raznimi naročniki, kako zadovoljni so bili s podjetjem. Dobro je pogledati, kako so bili zadovoljni z izvedbo, ceno, kakovostjo, sodelovanjem, garancijo, reševanjem pritožb in izvajanju popravkov. Zadovoljstvo stanovalcev bo odvisno on njihove soudeležbe pri načrtovanju. Tudi najboljše rešitve, če jih stanovalci ne bodo sprejeli, ne bodo v popolnosti prišle do izraza. Obveščanje in sodelovanje stanovalcev v fazi sprejemanja odločitev (preko vprašalnikov, razprav, sestankov) je veliko pomembnejša, kakor si običajno mislimo. Stanovalci so tisti, ki bodo vsakodnevno uporabljali prenovljene prostore in s tem imajo tudi delno pravico sprejemanja odločitev. Vsekakor po poskusite prepričati tako uporabnike kot investitorje, o smiselnosti ukrepov. Posodobitev daje možnost velikih energijskih prihrankov in zmanjšanja izpustov CO2. A niso vse obnove enake. Večina obnovitvenih del, ki so bila narejena do sedaj, so na nizki kakovostni stopnji, pred vsem zaradi: Slabe informiranosti (investitorjev/lastnikov in načrtovalcev) Delnih obnov (polovične rešitve) 8/48

9 Premajhna stopnja energijske varčnosti Slaba izvedba dela, ali slabo sodelovanje Zaradi teh razlogov so zgradbe po obnovi privarčevala le 20-30% energije in so na zgornji dovoljeni meji veljavnih. Kakor hitro se posodabljajo tehnologije, pa se tudi normativi spreminjajo. Tako se lahko zgodi, da zgradbe, ki v trenutku obnove dosežejo normative, v kratkem času tem kriterijem več ne bodo zadostovale. Tako je zelo pomembno, da se izvedejo najboljši ukrepi za zmanjšanje porabe energije, ki so trenutno na voljo, kar lahko tudi dvigne vrednost nepremičnine na tržišču. Neprimerna obnova lahko povzroči škodo za celo vrsto let, saj so uvedene spremembe namenjene uporabi vsaj let. V primeru, da jih moramo zamenjati še pred iztekom tega obdobja, je seveda osnovni izračun cene prenove veliko višji. Primer iz prakse izolacija zgradbe s polystyrenom (debeline 5-8cm) v času, ko vemo da je smiselno uporabiti tudi več kot 20cm (saj nam to v naslednjem obdobju zagotavlja večjo ekonomičnost). Napačne investicije, skupaj z vedno višjimi cenami energentov, v bodoče prinese slabosti uporabnikom. 9/48

10 2. Kako se lotiti kompleksne obnove? Rehabilitacija ali modernizacija/obnova Rehabilitacija običajno pomeni odstranjevanje napak, ki so se pojavila (npr. sanacija vlage, ali obnova odpadajočega ometa). S temi ukrepi dosegamo osnovno funkcionalnost zgradbe. Z modernizacijo ali obnovo pa v večih stopnjah dosežemo estetsko, strukturno in funkcionalno izboljšava zgradbe (vključno z vsemi lastnostmi rehabilitacije), da zadovoljimo novim standardom. Tako se morajo pri posodabljanju zgradbe upoštevati minimalni standardi, ne le termalni, temveč tudi o vgradni inštalaciji, požarni varnosti Hkrati pa naj obnova prinese tudi izboljšave kakovosti notranjega okolja. Slednji vodijo do energijske učinkovitosti in večjega udobja. Dele sanacij, kot so elektroinštalacije, ali sanitarije, bomo tukaj zgolj omenili, čeprav so pomembni. Ključne lastnosti obnovljenih pasivnih hiš Nekaterih zamisli pasivnih hiš ne moremo izvesti pri zgradbah, ki so že postavljene. Ključni Ukrepi, ki pripomorejo k energijski varčnosti in jih lahko izvedemo med obnovo so: cm termalne izolacije zunanjih zidov, odstranitev termalnih mostov in vezi cm termalne izolacije strehe Termalna izolacija tal, temeljev, hodnikov, po potrebi tudi kletnih prostorov in neogrevanih prostorov Odstranitev termalnih mostov Tro-slojna okna s kvalitetnimi okvirji Zrakotesnost zgradbe, izvedba»blower door«testa Vgraditev mehanskega prezračevalnega sistema z učinkovitim toplotnim povratkom Termalna izolacija toplovodne napeljave, obnova ali regulacija obstoječega grelnega sistema Po možnosti vgraditev obnovljivih virov energije (solarni kolektorji, biomasa, ) Sledeče stvari se lahko pojavijo, v različnih oblikah, med tem ko obnavljate zgradbe grajene iz opeke ali betonskih blokov. Vrhunska neprekinjena plast izolacije, odstranitev termalnih mostov, pravilna namestitev oken pasivne hiše in zrakotesnost zunanje lupine zgradbe. Mehansko prezračevanje, brez termalne izgube. Osnovni principi so enaki, kakor pri novogradnjah, vendar so določene rešitve neizvedljive, lahko le izboljšamo trenutno stanje. 10/48

11 Prikaz 5: Razlika v kakovosti termalne izolacije med zgradbama leva je obnovljena po principih pasivne hiše, desna pa oddaja toploto. (vir PHI) 2.1. Izolacija zidov Večina investitorjev postavlja pod vprašaj debelino izolacije. Ekonomično optimalna debelina večstanovanjske hiše je 16-35cm (če upoštevamo osnovne stroške in porabo energije v obdobju 25 let) glede na vrsto zunanjega zidu. Optimalna vrednost, ki jo lahko dosežemo, je moč izračunati s pomočjo propustnosti zidu 0,15 W/(m 2 K). Potrebna debelina zunanje izolacije se razlikuje glede na toplotno odpornost trenutne konstrukcije. Žgana opeka, ali betonski bloki, imajo različne toplotne prevodnosti. Nekatere konstrukcije imajo že vgrajeno izolacijo. Na primer, kasnejše generacije serijsko izdelanih gradniki so imeli dodanih po nekaj centimetrov izolacije, ki pa je ne na stičiščih gradnikov, prav tako pa je tudi težko določiti kakovost tovrstne izolacije. Prikaz 6: Primerjava cene stroškov izoliranja in porabe energije v obdobju 25 let. V tem primeru je optimalna debelina 24cm. (vir PHI) 11/48

12 Ni smiselno varčevati pri debelini izolacije. Pomembno se je zavedati, da povečanje debeline izolacije ne pomeni tudi linearnega povišanja cene izoliranja. Količina posamezni delov termalno izolacijskega sistema (lepljiva malta, ojačitve iz mavca, barva) se ne spreminja, le cena izolacije in morda montaže, da se poveča. Prikaz 7: Na posnetkih, narejenih s termalno kamero, se običajno pokažejo termalne vrzeli, kjer uhaja toplota (vir: Solanova Consortium) Naloga snovalca je doseči visoko kakovst izolacije, s tem da reši vse podrobnosti in projektira neprekinjeno termalno izolacijo zunanjega ovoja zgradbe. Nepopolnosti, oziroma prelomi v zunanji izolaciji (tako imenovalni termalni mostovi), lahko bistveno prispevajo k izgubi toplote. Zlasti izpostavljeni deli (balkoni, podstrešna okna, strehe, stropi, okna, ipd) so problematične točke, ki jih je potrebno natančno dodelati. Učinki termalnih mostov so hladnejša mesta v notranjosti in topla mesta odzunaj, saj tam uhaja bistveno več svetlobe, kakor bi, pri izolirani lupini. Uhajanje toplote lahko zaznamo s termalno kamero (prikaz 7), kjer so šibke točke obarvane v toplejše barve. Prikaz 8: Simulacija konstrukcijskih podrobnosti, pred izolacijskim procesom (levo) in po njem (desno). Višja temperatura zunanje površine preprečuje nevarnost poškodbe konstrukcije in zagotavlja večje udobje. (vir: Solanova Consortium) Hkrati pa zadostna debelina izolacije, na celotni zunanjosti zgradbe, vpliva na temperaturo notranje ploskve. Občasna prisotnost toplotnih mostov povzroča padec notranje temperature, 12/48

13 kar lahko povzroča kondenzacijo vlage in nastanek plesni, ter dodatno škodo. V takšnih primerih ne moremo govoriti o kakovostnem ambientu. V zgradbah saniranih po principu pasivne hiše, ni tovrstnih tveganj, zahvaljujoč višji notranji temperaturi. Izboljšava kakovosti bivanja pa se kaže v tem, da v prostoru ni neprijetnih temperaturnih razlik, kakovostni ambient pa je eden ključnih faktorjev kvalitete obnove.. Ločen samopodporni balkon rešitev brez toplotnega mostu Obstoječi balkoni so velik termalni most, ki ga je treba upoštevati tokom prenove. Najučinkovitejša in tudi najlažja rešitev, je odrezati takšno strukturo in jo zamenjati s samostoječo strukturo, ki je le vsidrena v zgradbo. Za novim balkonom pa je neprekinjena plast izolacije enakomerne debeline. Prikaz 9: Oddvojen balkon je idealna rešitev za zgradbo brez termalnih mostov. (vir CPD) Kakšen sistem izolacije izbrati ETICS ali ventilirano fasado? Pod kratico ETICS (External Thermal Insulation Composite System) razumemo sistem izolacije, ki vključuje ometenje, ki je tesno pričvrščeno na obstoječo konstrukcijo in tako tvori enovito montažo (Prikaz 10). ETICS se predvsem uporablja pri obnovi več-družinskih hiš in blokov montažne gradnje, zaradi manj dela in nižje cene, v primerjavi z drugimi sistemi. Zloglasne izolacijske komponente s tem dodatno mehanično učvrstimo. Ponavadi se za izolacijo uporabi razširjen polistiren (EPS), običajen ali EPS z dodatkom grafitat (tako imenovan»sivi EPS«), ki je malce dražji, a ima 20% boljše izolativne lastnosti. Druga najpogostejša izolacija je mineralna volna, ki se uporablja pri ETICS,večinoma v primerih, kjer EPS ni mogoč, zaradi požarne varnosti (nor. Okoli oken, pri protipožarni pregradi med nadstropji, ipd.). Nepovoljnost mineralne volne je skoraj 50% višja cena. V primeru ETICS moramo biti tudi previdni glede uporabe barv, zlasti kombinacij temnejših in svetlejših nians, saj lahko zaradi različnega segrevanja prične omet pokati. V primeru neenake površine, stare od vremena načete fasade, je potrebno najprej sanirati (npr. odstraniti star omet) prvobitno stanje. 13/48

14 Prikaz 10: Najpogosteje se uporablja izolacijski sistem z debelim slojem EPS. (Vir CPD, PHI) Kadar imamo namen uporabljati izolacijo iz vlaknastih materialov, ali pa pihane celuloze, lahko pa tudi iz estetskih razlogov, se ponavadi uporablja viseča fasada (ali ventilirana, ali pa pri sistemu ometenja). To nam omogoča večbarvne oblike fasad, ali pa integracijo photovoltaičnih elementov v fasado, brez da bi bilo treba prilagajati površino dodatne izolacije, kakor bi morali pri sistemu ETICS. Izbira nosilnega ogrodja je zelo pomembna, da se izognemo toplotnim mostovom. Uporaba kovinskih učvrstitev, ki bi potekale skozi vso inštalacijo, je skrajno neprimerna, saj predstavlja velik toplotni most. Na splošno je tak princip tudi pri ETICS, zato se uporabljajo leseni elementi v fasadi (npr I-truss joists ali podobno). (Prikaz 11). Prikaze 11: Princip viseče fasade, kjer se izolacija vstavi v leseno ogrodje, za zunanji omet pa se lahko uporabi mavec na nosilcu (npr. heraklith) ali stranski material (vir: CPD) Izolacija fasade: Visoko-kvaliteten project z razdelanimi nadrobnostmi Zadostna plast (16-35cm) izolacije Odstranitev toplotnih mostov povezava struktur (balkonov ipd.) Izboljšava notranjega okolja 14/48

15 2.2. Izolacija strehe Strehe so ponavadi odgovorne za velik del porabe energije določene stavbe. 20cm izolacije je dovolj, da se doseže vrednost U 0,24 W/(m 2 K) standardne zahteve so (λ = 0,035). Sanirane strehe zahtevajo 30 40cm izolacije, da s tem dosežemo vrednost U med 0,10 in 0,15 W/(m 2 K). Izjemnega pomena je dober projekt kvalitetne izolacije strehe. Preden se začne snovati načrt, je nujno pregledati trenutno strukturo strehe, ter preučiti kvaliteto in funkcionalnost dejanskega strešnega materiala. Naslednji pomemben korak je izbira termalne izolacije, glede na funkcijo strehe in vrste konstrukcije. Ravne strehe zahtevajo zelo natančno izvedbo konstrukcijskih podrobnosti, saj bomo le tako dosegli želen uspeh živeti v suhem, in zahvaljujoč dobri izoliranosti, udobnem okolju brez večjih izgub energije. Ravne strehe imajo običajno poškodbe, ki nastanejo zaradi zunanje plasti vodotesnosti (ponavadi asfalt, ali folija), ki je izpostavljena velikim temperaturnim oscilacijam, vremenskim razmeram in UV žarčenju. Vzdržljivost ravnih streh je odvisna od večih faktorjev, vključno s postavitvijo izolacije in konstrukcije: Konstrukcija hladne strehe izolacija je nameščena pod strukturnim nivojem, tako ostane konstrukcija hladna in to povzroča veliko verjetnost kondenzacije; zaradi tega se tovrstne konstrukcije odsvetuje in so že sedaj redko v uporabi Napačna konstrukcija strehe izolacija je postavljena nad in pod prostor, namenjen ventilaciji, s tem, da je gornji prekrit še z vodotesno plastjo. V takih primerih priporočamo odstranitev zgornje plasti in predelavo v toplo streho. Rešitev brez toplotnih mostov drugače ni mogoča. Lahko pa tudi dvignete ventilacijsko odprtino, položite izolacijo, dokler je vse odprto in nato znova prekrijete. Vendar pa v tem primeru ne smete zamašiti ventilacijske odprtine, saj se boste le tako izognili kondenzaciji. Topla streha izolacija je postavljena nad strukturni nivo in pod vodotesno plastjo, kar zmanjša nevarnost kondenzacije, vendar pa je vodotesna plast (ker je toplotno izolirana od ostale površine) izpostavljena večjim temperaturnim nihanjem, zaradi česa je zelo verjetno, da jo bo treba predčasno zamenjati Invertna streha problem klasične tople strehe je tukaj odpravljen tako, da je toplotna izolacija nad vodotesno plastjo, ki je s tem temperaturno skoraj tako zaščitena kakor notranjost zgradbe (tudi pred UV žarčenjem in mehanskimi poškodbami). Streha je lahko prekrita ali s suhimi tlakovci, skodlami, ali pa je zelena streha. Vodotesna plast ima tedaj tudi vlogo popolnega nadziranja hlapov, saj je na toplem delu izolacije, tako je vedno nad temperaturo rošenja in s tem se eliminira nevarnost kondenzacije. Invertna streha ima tudi druge prednosti, saj je lahko postavljena v kakršnem koli vremenu, dodana obstoječi strehi, brez potrebe po odstranjevanju vodotesne plasti, ali pa preprosto dvignjena ali zamenjana ali pa tudi znova uporabljena, če se zgradba prezida. Postavitev takšne strehe zahteva predvsem izolacijski material, ki je zelo odporen na vlago in kompresijski pritisk, kot je stirodur ali podobni materiali. Cenejša opcija je inštalacija vodotense plasti med izolacijskimi plastmi, kjer je le zgornji del (4-10cm) odporen proti vlagi. 15/48

16 Prikaz 12: Primeri izolacije ostrešja, s konstrukcijo invertne strehe (vir Treberspurg & Partner Architekten) Izolacija smolne strehe je odvisna od naknadne konstrukcije, kjer je lahko konstrukcija postavljena med drogi in dodatna izolacija pod drogi in nad njimi. Postavitev pod drogi je bolj smiselna v primerih, kjer je bila streha postavljena nedavno. Pri prenavljanju strehe je smotrno upoštevati tudi možnost strešnih stanovanj, ki jih je mogoče naknadno narediti in prodajati, kar je zelo uspešna strategija zlasti tam, kjer je cena zazidljivega zemljišča zelo visoka Obnova oken Pogost vzrok izgube energije so okna. Ne le zaradi cenene zasteklitve, temveč predvsem zaradi slabega tesnjenja okna ali okvirja. Nizke temperature okvirja ali stekla lahko povzročijo tudi kondenzacijo, ki lahko nato poškoduje konstrukcijo. Tudi toplotnega udobja skoraj ni, zato je očitna potreba po kvalitetnih oknih. Zahteve za okna so enake tako pri pasivnih hišah, kakor pri obnovljenih hišah. Troslojnost in visoka kakovost okvirjev z vrednostjo U za celotno okno 0,8 W/(m 2.K) bo dovolj za termalno zaščito. Toplotnim mostovom se je mogoče izogniti z namestitvijo okvirja pred nosilno konstrukcijo izolacijskega sloja (prikaz 13) ali pa vsaj zaliti zunanjo plast zidu. Tudi zunanji okvir okna je potrebno izolirati po čim večji širini. Okno mora biti povezano zrakotesno, ali s posebnim trakom, ali pa s tesnili. 16/48

17 Prikaz 13: Pričvrstitev oken je kakor pri pasivni hiši. Okno je lahko izbočeno zaradi odstranitve toplotnih mostov. Zrakotesna povezava s posebnimi trakovi ali tesnili je tudi zelo pomembna (vir CPD, Solanova Consortium). Kakšne okvirje izbrati plastične ali lesene? Pri večini obnov se uporabljajo plastična okna, ki ponavadi zadovoljijo vse tri osnovne zahteve: nizka cena, vzdržljivost in preprosto vzdrževanje. Aluminijasti okvirji niso preveč primerni, ker se slabo termalno izkažejo, aluminijasto-leseni okvirji pa so dragi. V vseh pogledih morajo okna dosegati U vrednost pod 1,1, ali celo pod 0,9 W/(m 2.K), kar je še vedno moč doseči po sprejemljivi ceni. Okvirji naj tudi omogočajo kar čim več preko-izolacije odkritosti. Kaj če so okna dokaj nova in se menjuje le fasada? Kako pripraviti okna na novo menjavo? V takih primerih se dodela del zunanje izolacije, ki služi kot začasna rešitev, katero nato le odstranimo, ko menjujemo okna, brez da poškodujemo samo zunanjo izolacijo zgradbe. Pogosto se pri obnavljanju in menjavi oken nato prične pojavljati plesen na notranji strani okna. To je hkrati problem toplotnega mostu in nezadostne ventilacije. Pričvrstitev okna na golo konstrukcijo in nezadostna izolacija roba okvirja, povzročita padec notranje temperature. Nezadostna naravna ventilacija skupaj s tesnjenjem novega okna, povzročata dvig notranje vlažnosti, kar povzroča kondenzacijo na hladnejših delih. V primerih sanacije po načelih pasivne hiše se tega ni potrebno bati. Pravilno nameščena kakovostna okna imajo višjo notranjo temperaturo in udobna ventilacija zagotavlja adostno kroženje zraka. 17/48

18 Prikaz 14: Tudi če menjujete fasado, brez da bi menjali okna, lahko težave učinkovito odpravite. Dodan del izolacije (levo) se namesti za izolacijo okenskega okvirja in roba, ob namestitvi novega okna, pa ta dodatek preprosto odstranimo in nadomestimo z novim oknom. (vir CPD) Pomemben dejavnik modernizacije je tudi poletno udobje, kar vključuje tudi zaščito pred soncem. Povpraševanja stanovalcev v večstanovanjskih montažno-gradnih blokih je pokazalo, da se jim zdi bolj moteče pretirano segrevanje poleti in ne toliko zimski hlad. Na to je potrebno pri sanaciji računati in tako poskrbeti za učinkovito senčenje, najbolje kar integrirano v sama okna, lahko pa tudi notranja ali zunanja senčila. Prikaz 15: Poletno udobje je zelo pomembno, zato se uporabljajo različni sistemi senčenja. Žaluzije, integrirane med plasti zasteklitve, so hkrati zelo učinkovite in zaščitene pred vplivom vetra (vir Internorm). 18/48

19 Princim obnove oken: Izbrati visoko učinkovite okvirje in trikratno zasteklitev okna Pravilna namestitev okna, najbolje v izolacijsko plast in s preko-izolacijo robov okvirja Neprodušna povezava okna Učinkovito senčenje 2.4. Zrakotesnost Sanirane zgradbe naj bi imele enake vrednosti zrakotesnosti kakor nove. Večina obstoječih zgradb je dejansko kakor rešeto skozi katerega uhaja toplota. Hkrati pa to povzroča nižjo kakovost bivanja, z možnostjo nastajanja plesni in drugih nehigieničnih tvorb (na delih, ki izgubljajo toploto). Zrakotesnost je nujna tudi v primeru ventilacijskega sistema, ki želi izkoriščati energetski povratek. Če zrak bolj kroži preko špranj, kakor pa preko sistema kroženja toplote, tedaj je sistem bistveno manj učinkovit. Tako bi morale, čeprav le sanirane, zgradbe dosegati vrednost 0,6 h -1, ki je standard za pasivne hiše. To je zagotovljeno s preskusom pritiska znanim kot»blower-door«test. Zrakotesna plast se ponavadi zagotovi z ometom, ali pa s samim konstrukcijskim materialom (npr. cement), tako da to ponavadi ni problem. Stičišča različnih površin so tista (etaže, okna, streha, stičišča gradnih blokov, ipd), ki jih je treba primerno zatesniti. Kako zagotoviti želeno zrakotesnosti: - Ocena trenutnega stanja / lokalizirati špranje - Natančno planiranje reševanja - Pravilna izbira tesnilnega materiala (trakovi, folije, deske, ipd.) - Natančna realizacija zrakotesnega ovoja zgradbe - Potrditev s testom pritiska Večndstropne zgradbe (zlasti več kot pet nadstropji) so veliko bolj izpostavljene vetru, kakor navadne hiše, zato je potrebno še toliko bolj posvečati pozornost zrakotesnosti Udobna ventilacija prenovljenih zgradb Trenutne večdružinske hiše imajo velik problem z izgubo vlažnosti v zimskih mesecih, ki je veliko nižja od standardov. V primerih je bila relativna vlažnost tudi pod 20% zimskem času (slabi zrakotesnosti in prekomerni ventilaciji navkljub). To je s higienskega stališča neprimerno. Prenovljene zgradbe pa imajo ravno nasprotni problem. Zrakotesnost in nezadostna ventilacija povečata relativno vlažnost tudi do 60%. Takšni pogoji pa so idealni za širjenje plesni in nastanek bolezni (alergij, astme, ipd). Najučinkovitejša zaščita je zavestno ventiliranje z optimalno intenzivnostjo. Žal pa izkušnje pokažejo, da se to, zlasti pozimi, le redko dogaja. Mehanska ventilacija z lahkoto dosega ta učinek. Svež zrak se v zadostnih količinah dovaja v sobo in onesnažen/uporabljen zrak se odvaja iz kuhinje, kopalnice ali drugih sanitarnih področji. Zahvaljujoč visokemu energetskemu povratku (do 80%) se izguba energije pri ventiliranju odstrani. Dejansko to pomeni, da zaloga svežega zraka pride v stanovanje predgreta, saj jo ogreva izhodni topel zrak, ki je blizu sobni temperaturi. Ventilacijske enote 19/48

20 brez toplotnega povratka so nezadovoljive, tako z energijskega kot stališča udobja, zato uporaba takšnih sistemov ni priporočljiva. The ventilation system into retrofitted: ventilation units with heat recovery efficiency min. 75% constant supply of fresh air = high-quality interior environment elimination of ventilation heat losses reduced noise pollution and dust formation compared to ventilation by windows suitable for persons suffering with allergy possibility of pollen filters provision of sufficient air exchange mould protection Mehanska ventilacija in uporabnikki Ob prav vseh prednostih in razlogih, ki smo jih prej navajali v prid pasivizacije zgradb, je prav mehanična ventilacija tista, ki najbolj pripomore k izboljšavam. Večinoma jo ljudje zamenjujejo s klimatizacijo, saj je tehnologija še relativno nova. Uporabniki se boje tudi hrupa, prepiha in težavnosti nastavljanja. Nekaj slabih primerov iz začetnih let, ko še ni bilo dovolj izkušenj ali kvalitetne opreme, so vrgli slabo luč na ventilacijo. Vendar pa zadovoljnost pri vseh pozitivnih primerih kaže, da je to vseeno tehnologija prihodnosti. Sledeči koraki bi lahko pomagali doseči večjo sprejemljivost s strani uporabnikov: - Postavite poskusno sobo (najbolje v sami sanirani zgradbi), kjer prikazujete ventilacijski sistem in ga lahko uporabniki testirajo - Delitev informativnih letakov z odgovori na najpogostejša vprašanja - Kontrolna plošča mora biti čim enostavnejša s čim manj možnostmi nastavitve (npr. izklop, minimum, standard, zabava, poletje) - Vsi uporabniki naj dobijo navodila za uporabo in naj se organizirajo tudi dodatna srečanja in razgovori Druga ovira na poti k vgradnji ventilacijskih sistemov pa je cena, saj ta znaša med evrov na stanovanjsko enoto (odvisno od površine in zahtevnosti montaže). Sistem se amortizira v obdobju let. Vendar pa finančna sredstva niso edino merilo za učinkovitost tega sistema, saj ob tem, da za 85% zmanjša izgubo toplote, opravlja še drugo pomembno funkcijo: ohranja zdravo notranje okolje, kar je osnova, zaradi katere sploh saniramo zgradbo. Če pogledamo celotno situacijo, ugotovimo, da bi bila prava škoda, da zaradi cene nekaj dodatnih centov na dan, na koncu dobimo slabše življenjske razmere, kakor so bile pred sanacijo. Kam namestiti ventilacijski sistem? Seveda pri izgradnji starejših zgradb niso upoštevali potrebne inštalacije za ventilacijske sisteme. Dodatnih prostorov, kamor bi lahko namestili tehnično opremo ni, tako se ponavadi uporabljajo spuščeni stropi, dvignjene cevi, kleti in podstrešja. Ogrevalni sistem ostane večinoma enak (z nekaj izboljšavami). Tako se pogosto uporabljata ločena sistema ogrevanja in preprostega prezračevanja. Ker je z mehanično ventilacijo težje zagotoviti kakovostno ogrevanje prenovljenih poslopji in ker so uporabniki bolj navajeni radiatorjev, se le redko uporablja zahtevnejši sistem ogrevanja z mehansko ventilacijo. 20/48

21 Glede na omejen prostor v obnovljenih zgradbah, se večinoma uporabljajo stropne cevi, jaški pa so skriti pod spuščenim stropom, tako da je le sama ventilacijska odprtina vidna. V kolikor pa morajo jaški skozi prostore, pa se uporabijo pravokotni, katere je mogoče tudi ometati in prevleči. Prikaz 16: Vidi se le enota za dotok zraka nad vrati. (vir CPD) Glede na namestitev obstajajo tri osnovne možnosti/koncepte ventilacijskega sistem: Centralni ventilacijski sistem ena enota za celo zgradbo (ali del zgradbe) Delno-centralni sistem ena enota za vso zgradbo z regulacijo v vsakem stanovanju Decentraliziran ventilacijski sistem neodvisne enote za vsako stanovanje Izbira med temi možnosti je odvisna od vrste in velikosti zgradbe in notranje razporeditve. Sledeči pregled sistema lahko služi osnovni orientaciji za primerjavo prednosti in slabosti sistemov. Izbor pravega sistema je potrebno prepustiti strokovnjakom, ki imajo izkušnje z montažo sistemov v zgradbe. Ekonomska analiza se naj opravi za več možnosti, njihova osnovna cena, ter stroški obratovanja (skupaj s ceno vgradnje, čiščenja, popravil, itd.) Šele po tem, ko se vse to pretehta, se odločite za posamezni sistem. Koncept centralne ventilacije Pri tem sistemu imamo eno osrednjo ventilacijsko enoto, ki se nahaja na strehi ali v kleti zgradbe. Širši zračni jaški razpršijo zalogo zraka med nadstropja, od koder se nato ta dovaja v stanovanja. Ta možnost se redkeje uporablja v prenovljenih zgradbah, zaradi omejenega prostora in slabše možnosti nastavljanja sistema. 21/48

22 Prikaz 17: Centralno enota (levo) in decentralizirana enota (desno) ventilacijskega sistema (vir Hiša prihodnosti) Koncept decentralizirane ventilacije V takšnih primerih se zagotavlja samostojna ventilacija posameznih stanovanj. Prednost je najvišja stopnja nadzora in najmanj namestitve prezračevalnih jaškov. Enote so ponavadi nameščene na spuščene strope povezovalnih prostorov, ali sanitarij, s preprostim dostopom za vzdrževalna dela (pregledi, menjava filtra, ipt). Svež in izpustni zrak tečeta skozi posamične ali kombinirane skupne odprtine na fasadi. 22/48

23 Prikaz 18: Decentralizirane prezračevalne enote omogočajo največ nadzora s strani uporabnika in zavzamejo najmanj prostora. (vir: Solanova Consortium, CPD) Koncept delne centralizacije To je koncept, ki temelji na kombinaciji obeh prej opisanih konceptov in skuša izkoristiti prednosti obeh. Večinoma se uporablja v večnadstropnih hišah, kjer je zaradi dolžine zračnih jaškov, zapletenega uravnavanja in regulacije, centralni sistem neprimeren, individualni sistemi pa bi bili večinoma predragi. Optimalni kompromis je uporaba centralne enote za uporabo odvečne toplote in individualne enote z ventilatorji za posamezno stanovanje. Tako se uravnava zraka (kot je pred-gretje) in izraba toplote, izvajata na centralnem nivoju. 23/48

24 Osrednji ventilatorji za zunanji in izhodni zrak se uporabljajo za uravnavo razlike pritiska v sistemu. Majhne enote v stanovanju imajo le ventilatorje za zaloge zraka in odvajanje zraka, ter občasno za dodatno gret zrak (kadar se uporablja sistem ogrevanja s toplim zrakom). V nekaterih primerih je učinkovito povezati ventilacijsko enoto z majhno toplotno črpalko (kapaciteta 1,5 2,0 kwh/m 2 a) tako za ogrevanje, kot pripravo tople vode. Toplotna črpalka uporablja posamezne izpuste toplega zraka (po energetskem povratku) za ogrevanje vode, ki je hranjena v majhnem grelniku. Učinek delno-centralne ventilacije lahko zniža stroške v primerjavi s centralnim ali decentraliziranim sistemom. Odčitavanje porabe toplote in elektrike je poenostavljena, saj ima vsaka stanovanjska enota lasten register porabe energije. Nenazadnje pa je enostavnejše tudi vzdrževanje (možna so popravila že posameznih delov in ni potrebno ustavljati celega sistema). Prikaz 19: Uporaba delno-centralne ventilacije je najbolje izkoriščena v večnadstropnih zgradbah (vir Haus der Zukunft). 24/48

25 Povzetek V sledeči razpredelnici se primerja vse tri sisteme, glede na različne lastnosti in zahteve. Centralni sistem Delno centralni sistem Decentraliziran sistem Zavzame prostor namestitev enote Zavzame prostor jaški (obseg, dolžina) Proces vgradnje Vgradnja odprtin za svež in izhodni zrak Uravnavanje zraka (ogrevanje, hlajenje, vlažnost, ipd) Regulacija in individualne nastavitve Požarna varnost Zaščita pred hrupom Vzdrževanje (menjava filtra, pregled, čiščenje) Prepoznavanje okvar Začetni stroški Obratovalni stroški (poraba, vzdrževanje) Upravljanje z energijo (odčitavanje števca) Optimalna rešitev Srednja rešitev Najslabša rešitev (izmed danih) 2.6. Grelni sistem Obstoječi ogrevalni sistemi so večinoma v stanju, da jih je tako ali tako potrebno zamenjati. Ogrevanja ponavadi ni moč regulirati in izgube v distribuciji so ogromne. Po uporabi energetsko učinkovitih ukrepov, se izgube toplote znatno zmanjšajo. Če ostane sistem 25/48

26 ogrevanja enak, pa še zdaleč ne bomo prišli do želenih rezultatov. Pogosto se dogaja, da ventili ogrevanja ne delujejo in so odprti do konca, uporabniki pa regulirajo toploto z odpiranjem oken. Zato je potrebno prenoviti tudi sistem ogrevanja po sledečih korakih: Regulacija ogrevalnega sistema, da se zmanjša oddajanje energije kar znatno zmanjša izgube toplote med distribucijo Vgrajevanje termostatičnih radiatorskih ventilov, ki avtomatsko nadzirajo pretok, glede na nastavljeno temperaturo Izolirati cevi ogrevalnega sistema z dovolj debelo izolacijo (vsaj 200% premera cevi). Izolacija cevi se ponavadi zanemari, ali pa se uporabi minimalna debelina izolacije. Vendar študija kaže, da je smiselno izolirati z dvojno debelino premera. Če je potrebno narediti večjo prenovo na ceveh, je potrebno to obnovo narediti kvalitetno in v dovolj velikem obsegu Uporaba obnovljivih virov energije Ukrepi za varčevanje z energijo so ponavadi vezani na zamenjavo vira ogrevanja, s tem da izberemo bolj učinkovitega, v določenih primerih takšnega, da uporablja obnovljive vire energije. Ko torej spreminjamo ogrevalne sisteme in uporabljamo namesto velikih območnih kotlovnic lokalne vire toplote v posameznih večjih zgradbah, se splača razmisliti o postaji za sogeneracijo (ki proizvaja toploto in elektriko CHP), ali lokalno postajo za gretje z biomaso. Dodatni prihranek dosežemo tudi s solarno energijo (ali za gretje vode, ali pa proizvodnjo elektrike). Ti sončni kolektorji ali fotovoltične celice se večinoma namestijo na fasado ali streho Povzetek ukrepov energijske učinkovitosti Najpogostejši problemi in njihove rešitve: Obstoječe zgradbe - težave Zunanji zid ne ustreza standardom, veliko toplotnih mostov Uničenje konstrukcijskih elementov rjavenje, puščanje na stikih Ogromni termalni mostovi na stičiščih balkonov in fasade Neprimerna strešna konstrukcija na splošno ne zadostuje standardom, veliki termalni mostovi, pogosta škoda slaba vodotesnost Ključne točke sanacije cm izolacije zunanjega zidu Izolacija kleti (po potrebi tudi temeljev) 10 do 20 cm Dobra zaščita fasade izolacija in sistem ometanja ali ventilirana fasada Odstranitev termalnih mostov z ločitvijo balkonske konstrukcije od konstrukcije zgradbe. Ta naj bo samo-podporna (če je to le mogoče). Strešna izolacija, vključno s strešnimi okni 20 do 40 cm izolacije Prilagajanje določeni strehi Slabo tesnjenje oken in okvirjev, ki ne Obnova oken uporaba stekla in okvirjev, ki 26/48

27 zadostujejo zahtevam toplotnega prenosa izpolnjujejo Uw vrednost 0,8 W/(m 2.K -1 ) Pričvrstitev okna v izolacijsko plast, izolacija zunanjega okvirja. Slabo tesnjenje povzroča velike izgube toplote in lokalne toplotne mostove lahko pride do motenj v udobju in higieni Zrakotesnost okvirja in povezave okna, tesnjenje vseh veznih delov konstrukcije Test zrakotesnosti - n 50 pod 0,6 h -1 Visoka izguba toplote zaradi ventilacije Namestitev nadziranega ventilacijskega sistema, ki reciklira toploto s učinkovitostjo > 75% Visoka termalna izguba pri ogrevanju in distribuciji nizka učinkovitost Regulacija sistema, z nizkim oddajanjem toplote. Opremljanje radiatorjev s termostatičnimi ventili. Izolacija cevi za ogrevanje in toplo vodo (z izolacijo z vsaj 200% debeline premera cevi). Zamenjava izvora toplote in izraba obnovljivih virov energije. 27/48

28 3. Ekonomičnost obnove Pasivna hiša in v hiša prenovljena po principih pasivne hiše, je najboljša naložba za upokojitev! Andrea Sonderegger Najbolj bo investitorja seveda pri prenovi skrbela skupna vrednost investicije in njena učinkovitost. Prav iz ekonomičnosti se ponavadi med prenavljanjem odločajo za učinkovite energetsko varčne ali običajne ukrepe. Ponavadi se iščejo cenovno najugodnejše rešitve in ekonomičnost je tisti dejavnik, ki vpliva na presojanje. Toda ponavadi se trenutni izračuni hitro podrejo, zaradi česar pride do velikih razlik v rezultatu. Običajno ustaljeni preračuni vključujejo različne motnje in tako pripeljejo do manj kot optimalnih možnosti sanacije. Na koncu to onemogoči doseganje učinka trajnostne zgradbe. Če se v izračun vključi amortizacija, tedaj se pokaže, da se bolj izplača cenejša investicija, kjer ukrepi prej poplačajo finančni vložek, a to prinese manjši prihranek in ima krajšo življenjsko dobo. Vendar hitra amortizacija stroškov velikokrat ne pomeni najbolj ekonomične rešitve, zlasti če govorimo o stvareh, kot so zgradbe, katerih življenjski cikel je vsaj nekaj desetletji. Če torej želimo učinkovito izračunati, ali se nam bo dejansko dolgoročno izplačalo narediti takšno ali drugačno sanacijo, mora biti izračun strogo objektiven. Motnje v računanju so ponavadi: statično računanje, ki ne upošteva obrestne mere. Obnove se ponavadi financirajo s krediti in tako je potrebno v stroške vključiti udi obresti kredita. Eksponenten porast cene energije. Če na primer cena primarnih virov energije zraste za 5% na leto, bo v 40 letih ta cena 8 krat višja! To pomeni tudi večji prihranek, vendar je vprašanje, kaj se bo dejansko dogajalo na trgu energije. Statične metode odplačevanja ponavadi pokažejo prednosti najkrajše amortizacije, ki pa ima tudi najmanj prihranka Visoke obrestne mere, pri katerih se pa ne upošteva stopnje inflacije. Dejanske cene hipotek in obresti morajo upoštevati tudi inflacijo. Stroške popravil na zgradbi je potrebno od stroškov prenove odšteti, saj bi popravila vsekakor bila nujna za bivanje (sedaj pa ob obnovi odpadejo). Rezultat izračuna naj bo takšen, da ga lahko brez težav vsi investitorji primerjajo. Zato se pogosto uporablja»investicija na privarčevanih kwh končne energije«. Tako dobi investitor občutek, koliko kwh energije po privarčeval, če se uporabijo primerne metode posodobitve. To je moč lahko primerjati s trenutnimi in bodočimi cenami energije, ki bi jih moral plačati, za»neprivarčevano«energijo, če obnova ne bi bila popolno narejena. To preračunamo tako [Hermelink 2009]: Prvotni stroški so preračunani v letna plačila tokom celotnega življenjskega cikla investicije obnovitvenih ukrepov. To naredimo tako, da pomnožimo investicijo z letnim plačilom, ki temelji na realni letni obrestni meri, za obdobje življenjskega cikla posodobitve. Nato pa letno plačilo delimo z letnim prihrankom energije. Tako lahko primerjamo»investicijo na prihranek kwh končne energije«s trenutnimi ali bodočimi ocenami energije, da se lahko odločimo o dobičkonosnosti investicije. 28/48

29 Izračun investicije za privarčevane kwh je lahko narejen ali za celotno prenovo, ali pa le za določene energetsko učinkovite ukrepe. Naslednji prikaz kaže ceno privarčevanih kwh za določeno mero, ki ga je pripravil PHI. Prikaz 20: Strošek na privarčevane kwh končne energije za posamezne ukrepe (vir PHI) Ni pa potrebno govoriti, da ekonomski izračuni nikakor ne zajemajo vseh relevantnih pridobitev kvalitetne sanacije. Drugi pozitivni učinki energetsko učinkovitih ukrepov so vidni kot prednost, ali dodatna vrednost, ki je pa prav tako ne smemo zanemariti: - Višja vrednost na trgu nepremičnin, glede na višji standard - Večja neodvisnost od uvoza energije in cene energentov - Podaljšana etična življenjska doba zgradbe (saj so v skladu z družbeno odgovornostjo), ki bo dalj časa sodobna (ne zastari tako hitro) - Višja kakovost notranjega okolja večje toplotno udobje in kvaliteta zraka, zatorej tudi bolj zdravo življenje v prostorih - Zmanjšanje nevarnosti manjša nevarnost obubožanja v primeru porasta cen energentov - Okoljevarstveni učinek zaščita pred globalnim segrevanjem Vse to skupaj pa lahko pomeni, da je ob obnovi hiše, naložba v hišo z nizko energijsko porabo, resnično lahko najboljša naložba v varno kasnejše življenjsko obdobje. 29/48

30 4. Proces obnove 4.1. Proces sprejemanja odločitve / naročanje Naročilo za obnovo zgradbe, ki naj bo energijsko in ekonomsko učinkovita, mora priti od lastnika nepremičnine. Na žalost lastniki niso vedno dovolj obveščeni in tudi večina arhitektov in inženirjev jim ne more kaj dosti pomagati, saj ne poznajo dovolj dobro tehnologije pasivnih hiš. Izobraževanje tako investitorjev in arhitektov, je zato ključnega pomena, če želimo doseči želen učinek. Na proces sprejemanja odločitve lahko vpliva več dejavnikov, a najpomembnejši so: - Stopnja informiranja (tako lastnikov kot arhitektov) tako o primernih ukrepih, kot prednostih (razloženih v prejšnjih delih) - Sodelovanje uporabnikov prostorov (lastnikov stanovanj, stanovalcev). Last posestva in vpliv na proces sprejemanja odločitev Več vrst lastniških pravic je, ki dajejo možnosti sodelovanja pri sprejemanju odločitev, financiranju ali realizaciji obnove. V Češki republiki lahko imajo pravice: - Privatne osebe - Država/občina - Stanovanjska družba - Podjetje - Lastnik posameznega stanovanja (ponavadi so ti povezani v stanovanjske skupnosti) Katera vrsta lastništva je najbolj naklonjena kompleksni sanaciji na Češkem? Rezultati raziskave Inštituta za Teritorialni razvoj kažejo, da je največji interes prav s strani posameznih lastnikov, nato pa stanovanjska družba. Dejansko stanje obnove pa se žal s tem ne sklada. Družbe in posamezniki sicer bolj skrbijo za redno vzdrževanje, vendar ponavadi sprejmejo le delne ukrepe, kot je izolacija zunanjih zidov, menjava oken, ali podobno, običajno brez logičnega zaporedja, da bi se mogla pasivizacija nadaljevati in brez posebnega dviga kakovosti. Glavni problem je financiranje, tako imamo tukaj sledeče možnosti: - Dodatna cena za sanacijo se delno prenese na najemnino ta možnost je še vedno nezadostna, saj se vsi dodatni stroški za energijsko učinkovitejšo obnovo ne more poplačati z višjimi najemninami. Močen je tudi vpliv zakonodaje vezane na najem stanovanjskih površin (glede neplačnikov, ali stanovalcev na črno). - Posojila in hipoteke to je najpogostejši vir financiranja obnovitve, ki ga uporabljajo majhni lastniki ali zasebni lastniki in je težje dobiti primerna sredstva. V tujini so trenutno tisti, ki obnavljajo v stilu pasivnih hiš, privilegirani, saj z nižjimi stroški obratovanja niso tako rizična skupina, da ne bi mogli odplačevati mesečnih obrokov. Banke ali gradbene združbe upoštevajo tovrstne garancije in ponujajo nižje obrestne mere, ali pa dajo višjo vsoto v izplačilo, da bi pokrili potrebni višji stroški obnove. So pa tudi finančna podjetja, ki dajejo posojila z ugodnejšimi obrestmi za pasivne hiše, katerim odplačujete s privarčevanim denarjem. Banke na Češkem pa na žalost ne upoštevajo ne kvalitete, ne dovršenosti ukrepov niti z nižjimi obrestmi, niti z višino kreditov. - Subvencije trenutno sta dve shemi, ki podpirata renovacije večdružinskih hiš ali stanovanjskih blokov. Obstajata dve podpori, za različne stopnje učinka, doseženega po obnovitvi če dosežete letno energijsko stopnjo za gretje nižjo od 30 kwh/(m 2 a), 30/48

31 je višina podpore 60 /m 2 in če dosega manj kot 55 kwh/(m 2 a) je višina podpore 42 /m 2. Več o shemah najdete na spletni strani - Lasten kapital se pogosto uporablja pri so-financiranju posojil. Le večje stanovanjske skupnosti ali občine imajo dovolj kapitala, da večino stroškov financirajo iz lastnih sredstev. Vključevanje stanovalcev v proces sprejemanja odločitev Prepoznavanje potreb stanovalcev ali lastnikov stanovanj, je izjemno pomembna pri prenovi, saj so v končni fazi prav to ljudje, ki bodo v vsakodnevnem življenju koristili prenovljene prostore. V preteklosti in na žalost tudi še danes, pa se to dejstvo večkrat prezre. Kljub vsemu pa je uspeh prenove odvisen od tega. Če stanovalci niso vključeni v predloge sprememb, sprememb ne bodo sprejeli kot svojih, ne bodo dovolj obveščeni o novostih, vse to pa lahko vpliva na proces realizacije, kakor tudi na obnašanje stanovalcev tokom obdobja doseganja energijskega prihranka. Prav tako je stopnja zadovoljstva uporabnikov odvisna od tega, koliko bodo sprejeli nove ukrepe. Večkrat se je zgodilo, da so stanovalci protestirali ali uporabili pravne poti, da bi zavrli proces obnove. Večinoma je zaradi dvomov stanovalcev in pomanjkanja informacij o prednostih sanacije. Najboljši način je torej vzpostaviti učinkovito komunikacijo s stanovalci že v samem začetku procesa sanacije. Prepoznavanje potreb in interesov stanovalcev, lahko ima več oblik. Če želimo zagotoviti objektivnost celega procesa, je dobro povabiti zunanje sodelavce, ki pomagajo pripraviti prvo srečanje, razložiti vprašalnik, ter so v vlogi mediatorja in nadzornika procesa obnove. Posredovanje na srečanjih in diskusijah je pomemben proces, ki lahko znatno pomaga pri komunikaciji med stanovalci, kjer se pojavijo skupine različnih mnenj. Te se zlasti pojavijo, kadar je potrebno doseči konsenz, ali odločitev, in so potrebne strokovne sposobnosti za vodenje problematičnih situacij. V primeru odsotnosti posrednikov lahko to vlogo prevzamejo določeni stanovalci, vendar je pod vprašajem nepristranskost tako izbrane osebe. Pomembno je, da so stanovalci pripravljeni vključiti se že v načrtovalno fazo in pridobijo prve informacije. Pomaga ustanoviti delavno skupino prostovoljcev (izmed stanovalcev) na prvem sestanku. Ti so nato glasogovorniki na različnih področjih, podajo ponudbe za informativna srečanja in druge pobude. Naslednje točke lahko pomagajo pri vključevanju stanovalcev: Najpogostejše komunikacijske metode, ki se uporabijo so: Moderirano/posredovana javna srečanja vprašalniki razgovori skrinjice za vprašanja (od začetka do konca) zabave glasilo/obvestilo stanovalcev Stanovalce je mogoče vključiti na večih nivojih. 1. nivo informacije Pomemben je tok informacij v smeri od graditelja pa do stanovalce. Možne oblike informiranja so: osebna ali javna pisma (poštna ali elektronska) vabila zapiski s pogajanj stanovanjske skupnosti 31/48

32 informacije na oglasnih deskah lastno glasilo spletna stran 2. nivo - posveti Dialog med arhitektom in stanovalci je tisti, ki pripelje do najboljših rezultatov, saj moramo pri načrtovanju upoštevati uporabnike/stanovalce. Lahko ima naslednje oblike: osebni razgovori vprašalniki (osebno, pisno, po telefonu) javna srečanja, posveti ekskurzije 3. nivo - soustvarjanje V tej fazi se ponavadi najbolj izrazi udeležba stanovalcev. V načrt vključijo lastne predloge, pobude, komentarje, pripombe in želje. V tej točki so oni tisti strokovnjaki, ki najbolje poznajo lastno stanovanje. Možne oblike komunikacije so: okrogla miza delavne skupine delavnice Slaba stran soustvarjanja je udeležba majhnega dela vključenega prebivalstva, čeprav vseh prebivalcev v velikih projektih ne moremo vključiti v ta proces. Tako je potrebno ustvariti krog ljudi, ki bo konstanto želel prisostvovati. 4. nivo skupno sprejemanje odločitev V tem delu ljudje sprejemajo odgovornosti za svoje odločitve. Odločitve so skupinske (za celotno zgradbo) ali pa individualne (za posamična stanovanja). Načini vključevanje: lahko preko glasovanja. Osnovni principi sodelovanja stanovalcev stanovalci morajo imeti dostop do podrobnosti o projektu vsi zainteresirani stanovalci naj bodo vključeni v začetku je potrebno določiti, kako se bo ravnalo z rezultati sodelovanja stanovalcev predloge, zahteve in mnenja stanovalcev se morajo vzeti resno proces sodelovanja ne sme biti izrabljen za manipulacijo in mora biti nepristranski 4.2. Izbira načrtovalca Projekt visoke kakovosti je temelj za kakovostno sanacijo. Z uporabo zgoraj navedenih principov, lahko pride s strani investitorja dobro naročilo za energetsko učinkovito prenovo, vendar pa mora biti tukaj še nekdo, ki naročilo uresniči. Načrt lahko pripravi tudi ekipa, ki je specializirana za pripravo dobrih načrtov (in nima izkušenj z izvedbo), zato je potrebno pregledati tudi priporočila in predhodne obnove. Višja cena ponavadi pomeni natančnejše načrtovanje. Kompleksni design in višji začetni stroški pa lahko v fazi realizacije prinesejo velik prihranek, kjer je enostavnejši izračun 32/48

33 proračuna z eno samo postavko. Gradbeno podjetje lahko tudi da bolj natančne izračune, kjer se tokom del ne bi dvigovali stroški. Projekt sanacije naj vključuje: Načrt primerne izolacije s termalnimi lastnostmi konstrukcije po priporočilih gradnje pasivnih hiš Konstrukcija brez toplotnih mostov (pri oknih, podstrešjih, strehah, ipd.) Zrakotesna plast s tesnilnimi materiali Optimizirana okna (več slojev, kakovost okvirja, poletno senčenje, ipd) Mehanična ventilacija (primeren ventilacijski sistem, zaščiten pred hrupom, poskrbljeno za požarno varnost, regulacijo in nadzor) Sistem regulacije ogrevanja in primerna izolacija cevi (tudi morebitna menjava ogrevalne naprave) Preračun potrebe po energiji, glede na nacionalne standarde in ekonomski izračun prednosti ukrepov za zmanjšanje stroškov Če se pri načrtovanju pojavijo dvomi, se lahko vedno posvetujete z zunanjimi organizacijami ali načrtovalci, glede pregleda načrta Izbira izvajalca / faza realizacije Pri zahtevnih sanacijah je potrebno ne le natančno načrtovanje, temveč tudi zelo kvalitetno izpeljano delo, katerega pa ne morejo izvesti»mazači«. Tako morate poskrbeti, da vsa dela opravi kvalificirano podjetje, ki ima primerne izkušnje in garancijo kvalitete. Skrbna izbira izvajalca, ki lahko zagotovi potrebno logistiko, nadzor, kakovostno realizacijo in tudi jamči za kvaliteto (z»blower-door«testom in termalno podobo) je izjemno pomembno. Informacije o referencah in usposobljenosti izvajalca Primerjava cen med podjetji Pogodba za izvajanje del (najbolje se je posvetovati s pravnikom) V pogodbi zahtevajte doseganje želenih vrednosti in primerno zagotovilo za kakovost Garancija naj bo vsekakor vključena, kakor tudi kazni in globe Če je kaj dvomov glede kakovosti izvajalca, lahko vedno kontaktirate inšpektorat, ki v vaši državi nadzira tovrstna podjetja. Ponavadi se pri sami izvedbi zelo izplača vzeti kvalitetnejše podjetje, čeprav je v osnovi postavilo višjo ceno (manj dodatnih doplačil). Večinoma se delo izvaja med tem, ko stanovalci živijo v teh prostorih. Zato je potrebno sodelovanje stanovalcev, torej jih je treba primerno obveščati o postopkih in procesih, stopnji in urniku dela, da se izognemo morebitnim zapletom ali pritožbam Uporaba prenovljenega stanovanja Po uspešni sanaciji pride uporabna faza. Da bi dosegli želeno znižanje vrednosti, je potrebno spremeniti tudi določene navade stanovalcev. Težko je spremeniti dolgoletne navade. Stanovalci bodo večkrat iz navade hoteli odpreti okno, da prezračijo stanovanje (tudi če ventilacija deluje), ali pa za regulacijo toplote (namesto da bi regulirali ventil grelnega telesa). Zato je potrebno imeti razdelana navodila za uporabo, skupaj z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, ki ga sestavi načrtovalec, ali zunanja organizacija, ter se ga osebo izroči vsakemu uporabniku po zaključenem sanacijskem procesu. Priporočano je tudi, d se 33/48

34 naredi uvodni trening za uporabo sistema, ki je lahko kolektiven, ali individualen. Mora pa biti tudi možnost, da stanovalci dobijo dodatne informacije in nasvete. Glavni problemi, kako navade stanovalcev zmanjšujejo energetsko učinkovite ukrepe, so: Uporaba naravne ventilacije namesto mehanske (s predgretim zrakom) Prevelika izmenjava zraka (preveč intenzivna ventilacija) lahko povzroči presuh notranji zrak tako je potrebno prezračevanje prilogoditi nastanjenosti stanovanja Previsoka notranja temperatura ker so notranje ploskev (po prenovi) toplejše, je možno manj greti in vseeno imeti enako stopnjo toplotnega udobja Neuporaba radiatorskih ventilov termostatični ventili lahko vzdržujejo sobno temperaturo Poleti se senčenje ne uporabla primerno in tako se okna odpirajo tokom dneva zaradi tega se lahko prostor pregreje; rešitev je v senčenju in zapiranju oken, skupaj z mehanično ventilacijo (s poletnim bypassom) Zgoraj omenjeni problemi se pojavijo zlasti v prvem letu po sanaciji. Če je potrebno, se lahko dogovorite za dodatno opazovanje (odpiranje oken, uporaba ventilacijskega sistema, sobne temperature, ipd.). Priporočamo tudi dodatne sestanke o obnašanju stanovalcev, glede stvari, ki zadevajo njihove»toplotne navade«. V nekaterih primerih je mogoče namestiti avtomatično upravljanje z energijo, vendar je cena (v primerjavi z morebitnimi prihranki) neprimerna. 34/48

35 5. Primeri dobre prakse obnavljanja Uspešni in kvalitetni primeri prenov so zelo pomembni v gradbeništvu, zlasti, če jih je mogoče brez večjih težav prenesti v drugo okolje. Vsak slab primer pa lahko zapravi ugled celote za dalj časa, česar ni mogoče zlahka popraviti. Sledeči primeri so primeri uspešnih prenov, katere je vredno posnemati SOLANOVA (Dunaújváros, Hungary) 82 90% prihranka energije Lokacija, naslov: Okolje: Podnebje: Dunaújvárosi Viz-, Csatorna-, Hőszolgáltató Kft., Hungary mesto Dunaújváros kontinentalno, pozimi -15 do -10 C Leto izgradnje: Leto obnove: Število nadstropij: Število stanovanj: Površina etaže: Poraba energija za ogrevanje: [kwh/(m2a)] Pred renovacijo: Po renovaciji: Lastnik: nadstropji stanovanjska zgradba m = prihranek 82% Skupnost stanovalcev Arhitekt in izvajalec: Stroški uporabe ukrepov za varčevanje z energijo: Obnovo financirali: 240 /m2 + DDV Lastniki stanovanj s podporo vlade republike Madžarske in lokalnimi avtoritetami 35/48

36 Cilji in rezultati Cilj je bil izvesti pilotni projekt, ki bi ga bilo mogoče prenesti na ostale prenove stanovanjskih zgradb s faktorjem 10 (da se po obnovi <10% energije porabi za ogrevanje). Po prvi kurilni sezoni je bilo privarčevano 82% energije, ki je sicer uporabljena za ogrevanje, po drugi sezoni pa kar do 92%. Prvotna poraba energije za ogrevanje je letno znašala 213 kwh/(m2a) in se je zmanjšala na 40 kwh/(m2a), po drugi kurilni sezoni pa še dodatno na 20 kwh/(m2a). Energija iz obnovljivih virov (sončna energija) predstavlja skupno 20% celotne porabe energije za ogrevanje prostorov in vode. V okviru projekta evropske komisije ECO- BUILDING, se je obnova osredotočala na obstoječe stanovanjske zgradbe v vzhodni Evropi in služi kot primer dobre prakse za uporabo trajnostnega pristopa k obnovi. SOLANOVA je združila tri strategije: Zasnova naj upošteva potrebe ljudi Optimizacija učinkovitosti virov znotraj zgradbe Optimizacija dobave sončne energije Rezultat je odličen primer celotne prenove v zgradbo z nizkim energetskim standardom, blizu vrednostim pasivne hiše, s tem da je cena stroškov obnove sprejemljiva. Zaradi možnosti prenosa procesa obnove na ostale podobne zgradbe, pa se lahko v bodoče stroški obnove znižajo še za 10%-15%. Zadovoljstvo uporabnikov stanovanj s temperaturo in nasploh s samim stanovanjem se je občutno povečala, predvsem zaradi vključevanja njihovih mnenj in pričakovanj (pridobljenih z vprašalniki) v proces obnove. Projekt ne bi bil uspešen brez partnerjev in drugih inštitucij: University of Kassel, Center for Environmental Systems, Research (WZ III) Budapest University of Technology and Economics Energy Centre Hungary Passive House Institute Koncept obnove/ključne značilnosti obnove Izolacija fasade, kleti, podstrešja in strehe Triplastna okna z vgrajenimi pomičnimi žaluzijami Uporaba visoko učinkovite stalne ventilacija s povratkom toplote v vsaki stanovanjski enoti 20% vse energije uporabljene za ogrevanje prostorov in vode je sončne energije Ustvarjanje skupnega prostora zelena streha na vrhu zgradbe Zadovoljni stanovalci 36/48

37 Primerjava dejanska vrhunskost Pred obnovo Fasade brez izolacije: U = 1,8 2,0 W/(m2K) Veliki toplotni mostovi Streha U = 1,3 /(m2k) Enoplastna lesena okna UW = 3,2 W/(m2K) vgrajena okna Ventilacija: Naravna ventilacija Ogrevanje: Radiatorji sistem visoke temperature 90/70 C Po obnovi Fasade izolirane s 16cm EPS U = 0,19 W/(m2K) Streha izolirana s 30cm XPS + zelena streha U = 0,11 W/(m2K) Plastična okna izolacijska, triplastna (2+1) z vgrajenimi žaluzijami, zrakotesna UW = 1,1 W/(m2K) Stalna ventilacija z povratkom toplote >80% učinkovitosti Zmanjšano število radiatorjev sistem nizke temperature 60/45 C, termostatični ventili, podpora gretju in ogrevanju vode - 72 m2-20% delež Zrakotesnost: n50 = 7 12 h-1, slabo tesnjenje oken Ni merjena, vendar je strokovna ocena n50 okoli 1 h-1 Varčevanje energije in opazovanje Skupna poraba energije (za ogrevanje in toplo vodo) pred obnovo: Skupna poraba energije (za ogrevanje in toplo vodo) prva zima po obnovi: Skupna poraba energije (za ogrevanje in toplo vodo) druga zima po obnovi: 213 kwh/(m2a) 40 kwh/(m2a) 29 kwh/(m2a) Nauk in sklep / komunikacija s stanovalci Pred ustvarjanjem koncepta projekta so potekale ankete, kjer smo pridobili želje in pričakovanja stanovalcev, kar se je izkazalo za izjemno koristno. Rezultat je znatno večja zadovoljnost stanovalcev, kot bi bila, če ne bi sodelovali v tem procesu. Anketa je pokazala, da je večina stanovalcev bolj nezadovoljna z udobjem poleti, kot pa pozimi. Zaradi tega so spremenili koncept tako, da bi dosegli optimalno poletno temperaturno udobje. Eden večjih izzivov je bil, da se je obnova dogajala med tem, ko so stanovalci bivali v zgradbi, kar pa je podobno, kot pri obnovah po Češki. Stanovalci so bili obveščeni in so se 37/48

38 strinjali z napovedanimi spremembami, zaradi česa so bili bolj strpni v času del. Tako ugotovimo, da zgolj tehnološke rešitve niso vedno dovolj, da zadovoljijo stanovalce. Le osveščeni stanovalci, ki v obnovi vidijo rešitev svojih težav, bodo sprejeli in podprli nove zamisli. Sistematične predstavitve, srečanja in prilagajanja kulturnemu ozadju stanovalcev so bila več kot potrebna. Ne smemo namreč misliti, da kar je sprejemljivo v eni državi, da bo avtomatsko sprejemljivo tudi drugod. Pogosto se porajajo dvomi v nove tehnologije, zaradi pomanjkanja znanja, iz principov in odklonilnosti, katere je mogoče premagati le z izobraževanjem in predstavitvijo dobrih praks, kjer lahko na licu mesta vidijo, kakšne izboljšave jih čakajo. Tudi zaradi tega so projekti kot je Solanovo zelo pomembni, za nadaljnje delo v tej smeri, kot projekt, ki se ga da kopirati. Ob številnih tehničnih analizah, se je tokom projekta izvedla tudi socialno ekonomska anketa. Ta je pokazala, da tehnični ukrepi in analiza sami, ne prinesejo pričakovanih uspehov. Vzroki temu so predvsem: Navade in obnašanje stanovalcev niso upoštevani Kako stanovalci poznajo»pravilne«načine uporabe zgradbe v povezavi z novimi tehnologijami Želje stanovalcev so neznane in neupoštevane Ne upošteva se trga nepremičnin in vrst lastništva Da se temu izogne, je projekt Solanova vključil stanovalce v proces obnove: informiranje stanovalcev informacije s strani stanovalcev Najprej se je anketa osredotočala na zadovoljnost stanovalcev pred obnovo, zadovoljnost s termalnim udobjem in nasveti, kako izboljšati situacijo ali pomiriti skrbi. Da bi dobili jasno sliko kaj stanovalci želijo in česar ne želijo smo postavili 4 vprašanja: Kaj vam je pri vašem stanovanju najbolj všeč? Kaj bi želeli tam spremeniti? Kaj vam je najbolj všeč pri vašem bloku? Kaj bi želeli tam spremeniti? Rezultat, ki je ključno vplival na zasnovo obnove je bilo stanje zadovoljnosti s poletnim in zimskim termalnim udobjem. Temperature pozimi Temperature poleti Zelo zadovoljen vseeno nezadovoljen zelo zadovoljen nezadovoljen 13,5 % 29,7 % 32,4 % 16,2 % 8,1 % 2,7 % 8,1 % 27,0 % 27,0 % 35,1 % Veliko več je stanovalcev, ki so v zimskem času zadovoljni s temperaturami, kot je tistih, ki niso. Poleti pa je bilo kar 62% stanovalcev nezadovoljnih s temperaturo. Tako se je dalo več poudarka na termalnem udobju v poletnem času in nekaj manj varčevanju s porabo energije za gretje v zimskem času. 38/48

39 Nato je pred izvedbo sledila še ena faza komunikacije s stanovalci, v obliki izobraževanj. Narejena je bila demonstracijska soba, kjer se je sestavila klimatska naprava, prikazali so se primeri strukture zidu in vgrajenih oken, itd. V času odprtih vrat so bili na voljo uslužbenci na projektu, da odgovarjajo na vsa vprašanja. Nato so bili stanovalci v popolnosti obveščeni o tem, kako uporabljati prezračevalne sisteme. Izdan je bil tudi priročnik, ki je odgovarjal na pogosto zastavljena vprašanja in dajal nasvete. Navkljub obveščanju, pa je težko spremeniti navade, tako so bili sicer prvo zimo prihranki višji kot pričakovano, vendar so ankete pokazale, da je bila povprečna temperatura v stanovanju bila 24,7 C. To povišanje od predvidene temperature 20 C je povzročilo 50% višjo porabo energije. Po posvetih s stanovalci, se je naslednje leto poraba bistveno zmanjšala. Poleti se je pojavil drug problem s senčenjem in nočno ventilacijo pretiranim hlajenjem. Običajno je bilo senčenje uporabljeno ob neprimernem času in tako je notranja temperatura kljub vsemu naraščala čeprav manj, kot pred obnovo. Ugotovili smo, da ni mogoče izvesti posamičnega načrtovanja brez udeležbe stanovalcev. Nivo zadovoljstva je odvisen od vključenosti v prenovo in volje uporabljati novosti na predviden način. Stopnja zadovoljstva stanovalcev je bila visoka, kot se vidi v tabeli. Zadovoljstvo stanovalcev Solanova pred (oranžno) in po (zeleno) obnovi. Najmanj zadovoljno na levi, in najbolj zadovoljno na desni. (Vir: konzorcij Solanova) Ta anketa jasno kaže, da so rezultati zadovoljivi. Do izbire procedure poleti 2004 je projektna ekipa delovala brez večjih težav pri snovanju in optimizaciji tehnološkega dela. Situacija se je spremenila, ko so skušali najti podjetje, ki bi te zamisli tudi uresničilo, saj je šlo za zamisel, ki je do tedaj bila skoraj povsem neznana v vzhodni Evropi, s proračunom, ki izključuje»premijo strahu,«ki je pravzaprav nadomestilo za delo, ki se izvaja prvič. Naposled je bil partner pripravljen sodelovati na projektu Solanova in 39/48

40 je zaprosil projektno ekipo za največjo možno stopnjo potrpežljivosti. Posledica je bila zamuda pri izvajanju in dvig cene. Na koncu so finančni izračuni pokazali kako velike so lahko spremembe pri ceni 240 /m2 (brez DDV), kar je enakovredno CZK. Znano je, da prvi projekt vedno zahteva nekoliko višje stroške. Cena naknadnih obnov, ki posnemajo tole, se pričakuje da bo pod 200 /m2. Pomembneje od preračunavanja časa amortizacije, je izračun prihranka kwh. Cena se lahko primerja s trenutno ceno, ali pa s predvideno ceno v prihodnje. Pri ceni med 2,6 in 4,5 ct/kwh + DDV, to bi pomenilo enako kot 0,73 do 1,26 CZK/kWh + DDV. Ti stroški so že sedaj nižji, kot je trenutna cena energije. To pomeni, da je Solanova zagotovo finančno privlačna, tudi če ne gledamo ostalih prednosti prenove, kot so: Boljši ugled soseske Okoljevarstvene prednosti Boljše možnosti za obnovljive vire energije Večja finančna varnost stanovalcev, zaradi manjše odvisnosti od cen energije V hiši ni prahu in hrupa (zaprta okna in filtrirana ventilacija) notranje udobje poleti in pozimi Konstanten dotok svežega zraka Preprečevanje vlage Več prostora v sobah, zaradi zmanjšane potrebe po radiatorjih Fotografija (stanje pred obnovo vir: Solanova Consorcium) 40/48

41 Fotografija (po uspešni obnovi 2006 vir: Solanova Consorcium) Fotografija (prezračevanje, kasneje prekrito s spuščenim stropom vir: Solanova Consorcium) Fotografija (kolektor, ščiti vhod, daje 20% energije za gretje prostorov in vode vir: Solanova Consorcium) 41/48

42 Stanovanjska zgradbatevesstrasse (Frankfurt am Main, Germany) 95% prihranek energije Naslov: Podnebje: Leto izgradnje Leto obnove: Število nadstropij površina etaže Tevesstrasse, Frankfurt am Main, Germany kontinentalno, zima -15 do -10 C Štiri nadstropna stanovanjska zgradba 3850 m2 Poraba energije za ogrevanje [kwh/(m2a)] Pred obnovo: Po obnovi: Izgradnja: Izvajalec: Stroški ukrepov za varčevanje energije: Obnovo financira: = prihranek 95% ABG Frankfurt Holding GmbH faktor10 GmbH, PHI Darmstadt 1000 /m2 Frankfurt am Main (občinski proračun) Cilji in rezultati Študija je pokazala, da je bila zgradba zelo potrebna termične prenove, kar je imelo za posledico velik prihranek. Zgradbe sezidane med 1949 in 1968 so odgovorne za 30% porabe energije za gretje zgradb v Nemčiji. Zgradba se nahaja na Tevesstrasse 36 do 54 v Frankfurtu in je bila zgrajena leta Glede na stanje zgradbe, je projekt vključeval popolno obnovo s komponentami pasivne hiše, saj se je ugotovilo, da bi bile mere za varčevanje z energijo izredno učinkovite. Preračunano je bilo, da bo po prenovi potrebnih 17 kwh/(m2a) v primerjavi z 290 kwh/(m2a) pred prenovo. Usluge pasivne gradnje se lahko uporabijo pri tej prenovi, čeprav je končna poraba energije za gretje nad15 kwh/(m2a), saj je večina stanovanj dokaj majhnih, v primerjavi s sodobnimi gradnjami. Kriterij je bila sposobnost predgretja gretja zraka v prezračevalnem sistemu, kar je bilo možno v skoraj vseh stanovanjskih enotah. Stanovanja v pritličju so dobila dodatne majhne radiatorje, da se pokrije izguba energije zaradi termičnega mostu s kletjo. 42/48

43 Ključne lastnosti obnove Izolacija fasade, kleti in strehe Triplastna izolacijska okna s senčenjem Odstranjevanje toplotnih mostov Montaža visoko učinkovitega stalnega prezračevalnega sistema s povratkom toplote >75 % 45 m2 sončnih plošč za gretje vode Primerjava dejanska vrhunskost Pred obnovo Po obnovi Fasada brez izolacije: Uporabljena dva načina: Povprečna U-vrednost ovoja zgradbe Na obstoječih masivnih zidovih: EIFS Uwall = U = 1,47 W/(m2K) 0,12 W/(m2K) Novo postavljene konstrukcije (podstrešje), lahek les s polno izolacijo med stebri, spojeno z zunanjim polystyrenom ali mineralno volno Uwall=0,093 W/(m2K) Streha: povprečno U = 1,47 W/(m2K) 400 mm izolacije pihane celuloze U = 0,11 W/(m2K) Strop kleti: Zaradi varčevanja s prostorom je bila Povprečno U = 1,47 W/(m2K) plast U=izolacija Lesena ali plastična dvoplastna okna Iz sedemdesetih let. Povprečna U-vrednost UW = 2,2 W/(m2K) Ventilacija Naravna, preko oken Ogrevanje Radiatorji, centralno plinsko ogrevanje Triplastna pasivna okna Ug = 0,6 W/(m2K) g=50% UW = 0,87 W/(m2K) Stalna s povratkom toplote >85% učinkovitost ne-centralni sistem Ogrevanje s toplim zrakom, ne-centralno, dodatni radiatorji v nižjih etažah. Prihranek energije in nadzorovanje Skupna poraba energije pred obnovo: kwh/(m2a) 290 Skupna poraba energije po obnovi: kwh/(m2a) 17 43/48

44 Nauk in sklep Odstranitev toplotnih mostov na notranjih stenah in v pritličju, po vzoru pasivnih hiš, ni bila mogoča. Različni drugi termični mostovi tudi niso povsem optimizirani, kot npr. sidrišča balkonov in okna (zaradi zunanjega senčenja). Zaradi tega se je potreba po gretju povišala za 2 kwh/(m2a), kar je še vedno nizka vrednost, glede na velikost zgradbe. Glavna razlika med obnovljeno zgradbo in novogradnjo je nezadovoljiva izolacija pritličja in kletnih prostorov (zlasti zaradi povezovalnih zidov). Zaradi nizkega stropa kleti, izolacija ne more biti dovolj debela, vendar ostali termalni mostovi niso bili problem, tako da je odstranjena možnost nabiranja vlage ali toplotnega zmanjševanja udobja. Tako je letna poraba energije za gretje nekoliko višja kot pri pravi pasivni hiši, zlasti v pritličnih stanovanjih. Težava se je rešila z dodatno montažo manjših radiatorjev. Pri drugih toplotnih mostovih pa se je naredila cenovno najučinkovitejša možnost obnove. Načrti in izračunu so se tokom projekta venomer popravljali. Tudi povratek toplote je močno vplival na zmanjšanje porabe energije in sicer po zagotovilih kar 85%. Prezračevalne naprave so nameščene lokalno in v vseh stanovanjih. Pretok hladnega zraka je moral biti dodatno izoliran, da ni prišlo do kondenzacije. Pretok toplega zraka pa je dokaj visok, saj je izolacija bila tanjša, zaradi prostorske omejenosti. Jaški so izolirani s 50mm gume butyl okoli cevi in dodatnih 50mm pihane celuloze v pravokotnih jaških, kar zagotavlja 100mm izolacije. Tile toplotni tokovi se upoštevajo pri izračunih in tako je povratek toplote zmanjšan na 75% PHPP vrednosti. Tudi zrakotesnost zgradbe je pomembna in v tem projektu je bila povprečna dosežena zrakotesnost n50=0,47h- 1. Če bi se dalo vrednost izboljšati do n50=0,3h-1, bi to pomenilo dodaten prihranek za 0,8 kwh/(m2a). Če pa bi dosegli n50=0,6h-1 bi to pomenilo 0,6 kwh/(m2a). An n50=1,5h-1pa je vrednost, ki je po EnEV sprejemljiva in pomeni dodatno potrebo 4,5 kwh/(m2a) za ogrevanje. Vendar tega ne bi mogle doseči ob finančno vzdržni ceni obnovitvenih del. Stanovanjski objekt v Frankfurtu / Tevesstrasse pred (levo) in po (desno) obnovitvi. (Vir: Faktor 10 GmbH) Stanovanjski objekt v Frankfurtu / Tevesstrasse pred (levo) in po (desno) obnovitvi. (Vir: Faktor 10 GmbH) 44/48

45 Stanovanjski objekt v Frankfurtu / Tevesstrasse pred (levo) in po (desno) obnovitvi. (Vir: Faktor 10 GmbH) Stanovanjski objekt v Frankfurtu / Tevesstrasse pred (levo) in po (desno) obnovitvi. (Vir: Faktor 10 GmbH) 45/48

46 Samonosilni balkon lokalno zasidran na zunanji strani. (Vir: Centrum pasivního domu) Prezračevalna odprtina na fasadi; rolete. (Source Centrumpasivního domu) Naprava z vročo vodo za segrevanje dovodnega zraka. (Source Centrum pasivního domu) 46/48