Jašubeg en Jered. Novice iz Drugotnosti 41 SPEKULATIVNE ZGODBE

Transcription

1 Jašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti 41 *** fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti ISSN letnik X maj 2017 Sara Žirovnik: PhoeniX God, 2017 SPEKULATIVNE ZGODBE Tanja Mencin: ČRNA SMRT Tejka Novšak: EVOLUCIJA Viktor Car: PARALELNI SVET Andrej Ivanuša: INSOMNIA? IMAMO REŠITEV ZA VAS Gerd Maximovič: OGLEDALCE, OGLEDALCE

2 PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI NOVOPEČENI Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino. Kaj lahko pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. Kam poslati umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com V tej stevilki pricenjamo z Uvodnim modrovanjem, nato sledijo spekulativne novice O vesolju, zivljenju in sploh vsem (hvala Douglas Adams!), ki prinasajo pregled druge stevilke spekulativne revije SUPERNOVA, napovednike za festival fantazijske knjizevnosti v Celju, festival Kunikon v Velenju in evropski festival EUROCON v Dortmundu ter Worldcon v Helsinkih. Malo smo pogledali se v vesolje in v filmski svet. Več na straneh od 3 do 7 Sledijo porocila o delovanju drustva Zvezdni prah v letu 2016, o festivalih Meteorita na Jesenicah, Goblikon v Mariboru ter Sferakon v Zagrebu. Več na straneh od 8 do 15 Sara Zivkovic nam je v intervjuju razlozila, kako se loteva fantazijskih motivov. Več na straneh od 16 do 19 V pogledih se ozremo na Zhillustratorja Zivka Kondica iz Novega Sada in na to, da je potovanje skozi cas matematicno mogoce. Več na straneh od 20 do 21 Darth Boki je v Sithovski akademiji razlozil, kako se lotimo pisanja romana. Več na straneh od 22 do 27 Zgodbe pa so naslednje: Tanja Mencin Crna smrt, Andrej Ivanusa Insomnia? Imamo resitev za vas!, Viktor Car Paralelni svet, Tejka Novsak Evolucija in kot gost iz Nemcije Gerd Maximovic Ogledalce, ogledalce. Več na straneh od 28 do 39 Na zadnji strani pa se boste lahko poducili o vesoljskih kletvicah. Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti ISSN Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in sourednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net Urednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor / andrej@andros.si / Copyright 2016 društvo Zvezdni prah Maribor, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja. 2

3 UVODNO MODROVANJE VSAK DAN V VSAKEM POGLEDU VSE BOLJ NAPREDUJEMO Modroval kapitan Andy Prva s tevilka je prikazala smer, ki jo bo revija zastopala. A zdaj je pred nami z e naslednja s tevilka revije Supernova, ki prvo s e nadgrajuje. Izdaja jo Celjsko literarno drus tvo pod taktirko Bojana Ekselenskega. Ustvarjalcem spekulativnih besedil je tako s e naprej na voljo dovolj edicij za objavljanje prispevkov. Tu so s e fanzin, ki ga pravkar berete, in s e zbirka spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH, ki izide obc asno. Ta s tevilka JeJ je kar krepko zamudila. Prejs nja je izs la septembra Slediti bi morali decembrska in marc evska, a se z al ni izs lo. Slednja je izs la zdaj, v maju, mesecu ljubezni. K temu dejstvu je prispevala polna zaposlitev c lanov urednis tva z drugimi projekti v lastnem zasebnem in poslovnem z ivljenju, pa tudi bolezen v zac etku letos njega leta. Vendar gremo sedaj polni elana naprej. Z e lansko leto je obetalo nove konvencije v dez elici na sonc ni strani Alp, letos nje je k tej beri dodalo s e eno, v Velenju z imenom Kunikon, saj je povezan s festivalom mladih Kunigunda, ki ima v Velenju z e dolgo tradicijo. Goblikon se je posvetil namiznim igram in problemom okrog njih. Celjsko literarno drus tvo pa z Bojanom is c e nove poti za srec anje pisateljev spekulativne fikcije z Balkana»pa i s ire«, kot se je temu vc asih reklo. Seveda bomo o vseh skus ali poroc ati in se jih tudi udelez iti. Ob tem pa se oziramo s e po sosedstvu in bomo tudi od tam prinas ali zadnje novice. Upamo lahko le, da bodo tudi kulturniki in literati t.i.»mainstreama«prisluhnili, da je dobra zgodba dobra, ne glede na to, kje se dogaja, v preteklosti, sedanjosti ali bodoc nosti, tukaj na Zemlji ali kje v Vesolju. KARAKONDŽULA namizne igre & igralnica tabletop games & playground Trgovski center CITY, Vita Kraigherja Maribor, 2.nadstropje Ampak to niti slučajno ni fse. 'Mam tu'i kn'ige za ove, ki znajo čitat'. ODPIRALNI ČAS - PON-PET: 10:00-20:00; SOB: 10:00-14:00 Igralni čas: torek, petek 17:00-22:00; četrtek: literarni popoldnevi * knjigarna@proandy-sp.si 3

4 SUPERNOVA 2 Druga s tevilka Revije za spekulativno fikcijo (izdaja Celjsko literarno drus tvo, urednik Bojan Ekselenski) je izs la konec marca Predvideno je bilo do predstavljena 1. aprila 2017 na konvenciji Meteorita na Jesenicah, a se je zalomilo zaradi bolezni glavnega urednika. V reviji je obilje izvrstne vsebine, ki se zac ne z urednikovo galaktic no mislijo (uvodnik) in nato sledijo Tihomir Jovanovic - Tika: Stras ilo (Srbija), Milena Stojanovic - Nikolove sanje (Srbija), Frank Roger - Kopirnica (Belgija), Tejka Novs ak - Muholovec (Slovenija), Samo Petanc ic - Jezero (Slovenija) in Gerd Maximovic - Izum profesorja Weinsteina (Nemc ija). Njegova naslednja zgodba je objavljena tudi v tej s tevilki JEJ. Revija objavlja s e spekulativno poezijo Lawrence Schimel - Kako ustvariti c loveka (ZDA, z ivi v S paniji) - pesem je bila nagrajena z Rhysling Award, Dare Gozdnikar - Singularnost, Senca (Slovenija) in Teja Gale - Balerina (Slovenija). Na naslovnici je slika Julesa Gabriela Verna, besedilo o njem pa je prispeval Andrej Ivanus a. Dodani so s e fanfiction razpis v zvezi z Jules Vernovimi deli, stalni razpis za Supernovo in razpis za literarno revijo Vsesledje. Revija je brezplac no na voljo vsem zainteresiranim. Preverite na OPRAVIČILO V zadnji s tevilki JeJ se nam je zgodila nadlez na napaka. V prispevku o konvenciji Na Meji Nevidnega se je zaradi moje povrs nosti (Bojan Ekselenski) v c lanek prikradlo poroc ilo brez ustrezne odobritve. Prizadetim se iskreno opravic ujem. MEDNARODNI FESTIVAL FANTAZIJSKE KNJIŽEVNOSTI V CELJU Celjsko literarno drus tvo je zac elo s pripravami za 1. slovenski festival fantazijske knjiz evnosti z delovnim naslovom SLOKON 1, ki bo mednaroden in namenjen literarnemu ustvarjanju in mednarodnemu povezovanju v regiji. KUNIKON 2017 KuniKon se bo odvijal konec avgusta ( ) v okviru Festivala mladih kultur Kunigunda v Velenju. C akajo nas igre Warcraft, Strange, One: A Star War Story in video igre na velikem platnu. Predstavila se bodo razlic - na drus tva, trgovine, videli bomo stare in nove namizne in video igre, sledila bodo predavanja, pa seveda LARP in cosplay. Malo bomo razpravljali za okroglo mizo o fantastiki v Sloveniji, pogledali razglasitev zmagovalcev cosplaya in poslus ali koncert Sitih hlapcev in Ufoslaviansov. 4

5 O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM D-CON V DORTMUNDU (EUROCON) Bliz a se Eurocon, ki bo od 16. do 18. junija v Dortmundu. Imenoval se bo D- Con. C astni gostje bodo Aleksander Z iljak (urednik tudi od nas nominiranega UBIQ-a), Andreas Eschbach, Autun Purser in Dave Hutchinson. Po nekaj letih zatis ja je tudi Slovenija poslala dve nominaciji. Nominirali smo hrvas ko literarno revijo za znanstveno fantastiko UBIQ v kategoriji Hall of Fame - Best magazine. Visoko kakovostna revija ima konkretno tradicijo z izredno kritic nim odnosom do kakovosti. Revija izhaja od leta 2001 in je dosegla jubilejno 20. s tevilko, kar je dober razlog za nominacijo. Nominirali smo tudi v novi kategoriji The Achievement awards: Best Work for Children in sicer Ljudmilo Conradi z njeno slikanico Tekmovanje slikanic. WORLDCON 75 Svetovna konvencija ljubiteljev spekulativnih umetnosti bo tudi letos v Evropi na mrzlem koncu, na Finskem, v toplem mesecu avgustu Popis gostov in povabljenih je impresiven. Prav tako je izredno dolg spisek prireditev, predavanj, razstav in drugega. Pripravljene so nominacije za Hugo Awards v 18 kategorijah in v vsaki je vsaj pet predlogov. Lokacija je Messukeskus, ki je Helsins ki Expo in Convention center. Vstopnina sicer bo, vendar le za doloc ene programe. Vec o sami konvenciji pa preberite na ki je uradna stran in brez skrbi, je v angles c ini, da se ne boste trudili s prevajanjem iz fins c ine. 5

6 SEDEM SKORAJ KAKOR ZEMLJA V februarju 2017 so astronomi objavili zanimivo vest, ki je hitro obkroz ila ta nas mali planet. Drobec tega je padel tudi v to s tevilko JEJ. Astronomi so 40 svetlobnih let od Zemlje odkrili sistem sedmih planetov, katerih velikost je podobna Zemljini. Planete so odkrili s pomoc jo teleskopov z Zemlje in vesolja, ko so s li mimo svoje stars evske zvezde, izredno hladne pritlikave zvezde Trappist 1, so sporoc ili iz Evropskega juz nega observatorija (ESO). Kot so ugotovili znanstveniki, so vsi planeti v sistemu Trappist-1 po velikosti podobni Zemlji ali Veneri v nas em Sonc evem sistemu ali nekoliko manjs i. Njihova specific na tez a tudi nakazuje, da je najmanj s est planetov skalnatih po sestavi. Trije odkriti planeti lez ijo v obmoc ju, ki je primerno za naselitev, na njih pa bi tudi lahko bili oceani, s c imer je vec ja verjetnost, da bi lahko bilo v na novo odkritem sistemu tudi z ivljenje. Tokrat odkriti sistem planetov ima najvec je s tevilo planetov v velikosti Zemlje doslej in hkrati najvec je s tevilo planetov, ki bi na svojo povrs ini lahko imeli tekoc o vodo, je objavljeno v danas nji izdaji revije Nature. Znanstveniki so hkrati odkrili da ima najmanj s est planetov v sistemu poleg velikosti, podobne Zemljini, tudi temperaturo, ki je podobna nas emu planetu. Planete so poimenovali Trappist-1b, c, d, e, f, g in h. Vodilni avtor raziskave Michael Gillon iz STAR Instituta na belgijski univerzi Liege je nad odkritjem oc aran:»gre za osupljiv sistem planetov, ne samo zato, ker smo odkrili toliko planetov, pac pa tudi zaradi tega, ker so planeti po velikosti presenetljivo podobni Zemlji.«Kot so s e ugotovili znanstveniki, je stars evska zvezda planetov Trappist-1 po drugi strani zelo majhna in naj bi imela zgolj osem odstotkov mase Sonca, kar pomeni, da je le malenkost vec ja od Jupitra. Menijo, da se nahaja v ozvezdju Vodnarja in naj bi bila zelo mrac na. Soavtor Amaury Triaud pojasnjuje:»energija, ki jo oddaja pritlikava zvezda Trappist-1 je veliko s ibkejs a od tiste, ki jo oddaja nas e Sonce. Da bi lahko na povrs ini Sistem planetov, poimenovan Trappist-1. (Foto: AP) 6

7 O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM teh planetov bila voda, morajo biti planeti v bistveno bliz jih orbitah, kot je to v nas em Sonc evem sistemu. Na srec o se zdi, da je tovrstna kompaktna konfiguracija prav tisto, kar vidimo okrog pritlikavke Trappist-1.«Zaradi najnovejs ega odkritja je sistem Trappist-1 z e postal pomemben za prihodnje, nove raziskave. Vesoljski teleskop Hubble tako z e preiskuje ozrac ja planetov. C lan raziskovalne skupine Emmanuel Jehin je navdus en nad moz nostmi v prihodnosti:»z naslednjimi generacijami teleskopov, kot sta Evropski izredno velik teleskop in teleskop James Webb, bomo kmalu sposobni iskati sledi vode in morda celo dokaze z ivljenja na teh planetih.«o Življenju, Vesolju in sploh Vsem podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. ROGUE ONE: ZGODBA VOJNE ZVEZD LucasFilm in Marvel pripravljata novo space-opero iz serije Star Wars z dolgim naslovom Rogue One - Cassian & K-2SO Special #1. V njem naj bi prikazali od kod izvirata upornik Cassian Andor in robot K-2S0 ter kako se je vse zac elo. Marvel je leta 2015 izdal strip, ki je osnova za novo»starwarsijado«. Ta strip je napisal Duane Swierczynski, narisal pa Fernando Blanco. Oba avtorja sodelujeta tudi pri pripravi filma. Film bi naj premierno prikazali v mesecu avgustu 2017 skupaj z z e najavljenim filmom Star Wars: Jedi of the Republic - Mace Windu miniseries. Saj, z e star slovenski pregovor pravi, da naj kujemo z elezo, dokler je s e vroc e. Oc itno se Star Wars frans iza s e vedno ni ohladila. Ob tem pa se filmi dopolnjujejo z risankami, namiznimi igrami, itd. 7

8 DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH V LETU 2016 Poroča Andrej Ivanuša Za nami ni prevec spodbudno leto. To je leto, ko je februarja preminil veliki bard slovenske znanstvene fantastike Vid Pec jak. Ker je bil tudi nas c astni c lan, smo prvo lansko s tevilko fanzina JeJ posvetili njemu. TRETJI ZBIR Pripravili smo razpis za tretji zbir slovenske fikcije z naslovom ZVEZDNI PRAH TRETJI PLANET. Njegov izid pric akujemo sredi leta FANZIN JEJ Izdali smo tri s tevilke fanzina Jas u- beg en Jered novice iz Drugotnosti (JEJ), kar je najmanj na leto v vseh letih izhajanja. To je deveti letnik fanzina in izs le so s tevilke od 38 do 40. Prva je izs la aprila 2016 na 60 straneh. Naslednja je izs la junija 2016 na 56, tretja pa oktobra 2016 na prav tako 56 straneh. C etrta, decembrska, pa je zaradi prezasedenosti obeh urednikov izpadla. To je bilo skupaj 172 strani formata A5. V letu 2016 je sodelovalo 9 avtoric in avtorjev z vec kakor 50 prispevki. Z al pa nam letos ni uspelo izdati posebne s tevilke v angles kem jeziku. SUPERNOVA Celjsko literarno drus tvo je ob pomoc i Bojana Ekselenskega izdalo novo slovensko revijo za ZF&F Supernova, ki je izs la septembra V njej smo objavili svoje prispevke tudi c lani drus tva. KONVENCIJE V TUJINI 38. SFERAKON, Zagreb, maj 2016 Bojan Ekselenski je sodeloval na okrogli mizi Domac a fantastic na knjiz e- vnost - utopija ili distopija, ki sta jo vodila Davorin Horak (urednik revije Hangar) in Aleksander Z iljak (urednik revije Ubiq). Predstavil je drus tveno zbirko Zvezdni prah in fanzin JeJ. ZAGREB FANTASY CONVENTION, (ZFC), Zagreb, junij 2016 Tukaj sva se konvencije udelez ila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanus a. Na konvenciji sva delila propagandno gradivo o nas em drus tvu. 8

9 POROČAMO RIKON, Rijeka, oktober 2016 C lani drus tva Zvezdni prah (Bojan Ekselenki, Tea Gale in Andrej Ivanus a) smo v glavni avli zakupili majhno stojnico, kjer smo postavili nas reklamni material in»dark side cookies«. Predstavili smo novo revijo za ZF&F Supernova. Zanimanje za slovensko sceno je bilo v okviru pric akovanega. Smo pa znova navezali nekaj stikov, povabili hrvas ke ustvarjalce na nas e prireditve in sprejeli nekaj povabil na njihove. DOMAČA SREČANJA Meteorita, Jesenice, 2. april Sodelovali smo na predstavitvi domac ih avtorjev in njihovih del: Danila Z orz, Samo Petanc ic, Martin Vavpotic, Andrej Ivanus a in Bojan Ekselenski. Imeli smo tudi svojo stojnico. Goblicon, Maribor, 16. april Bojan Ekselenski je pripravil predavanje Slovenski fantazijski avtorji in njihova dela. Kot gostje smo se njegovega predavanja udelez ili Martin Vavpotic in Andrej Ivanus a ter srbski avtor ZF&F Tihomir Jovanovic - Tika. Sam sem nato opravil s e predavanje Vikingi (Rusi) in nordijska mitologija. 4. NMN, Ljubljana, 1. oktober Na konvenciji Na meji nevidnega smo imeli literarno stojnico s slovensko ZF&F&H, ki jo je zakupil Bojan Ekselenski in na njem gostil s e Drus tvo Zvezdni prah ter Celjsko literarno drus tvo. Na njej smo se predstavili Marko Vitas, Teja Gale, Samo Petanc ic in Andrej Ivanus a, ki je predstavil zbirko svojih zgodb z imenom Na robu sveta. 32. slovenski knjižni sejem, Ljubljana, november 2016 Predstavili smo se na bazarju malih založnikov in pripravili debato o slovenski ZF&F v okviru foruma obiskovalcev. O DRUŠTVU V letu 2016 je drus tvo s telo sedem rednih in enega c astnega c lana Vida Pec jaka. C lanarina je bila enaka kot prejs nja leta, ki je letno 25. Tudi za naprej je vis ina enaka. Poslovno je drus tvo delovalo v redu. Poroc ilo za leto 2015 smo obravnavali v marcu Za leto 2016 pa bomo prejeli poroc ilo v aprilu 2017, ko je predvidena tudi letna skups c ina. Sicer v preteklem letu nismo organizirali nobenega skupnega srec anja vseh c lanov. Ta so bila neformalna in v skladu z aktivnostmi. Sicer pa so potekali neposredni pogovori preko e-pos te ali po skypu. Predsednik Andrej Ivanuša 9

10 METEORITA 2017 Poroča Andrej Ivanuša Z Bojanom Ekselenskim sva bila trdno prepric ana, da se udelez iva drugega festivala znanosti in fantastike Meteorita na Jesenicah, ki je bil 1. aprila 2017 (brez heca!). Vendar naju je oba prehlad s povis ano temperaturo prikoval doma. Bilo nama je zelo z al, s e posebej zaradi vesoljskega piva (Kenobi blue ale), ki so ga toc ili na prireditvi. Program festivala je obsegal predavanje O prevodih legendarnega Stanislawa Lema, ki ga je pripravila Tatjana Jamnik. Glasbeni kritik, urednik in c lan skupine Dickless Tracy Ivan Cepanec Tegla se je spras eval Zakaj je ZF metalu pisan na leder? In seveda podal odgovor. Dr. Ernest Z enko, Igor Harb in Mito Gegic so razpravljali o lepoti fantastic nega. Imaginarno in realno filozofija v znanstveni fantastiki pa je bila tema, ki so jo obravnavali dr. Andrej Ule, dr. Marko Urs ic in dr. Borut Cerkovnik. Ekselenski bi moral z domac imi avtorji podati novosti na domac i fantazijski sceni, a je kot z e rec eno, umanjkal zaradi bolezni. S koda! Ob tem je bil s e sejem spekulativnega, planetarij, otros ke delavnice in razstave maket, UV fotografij in slik. Za zakljuc ek pa je bila prikazana s e 50. ponovitev nagrajene predstave Gledalis c a Toneta C ufarja Jesenice z naslovom Monty Pyton, kralj Artur in sveti gral. Po dosegljivih informacijah je druga ponovitev vec kratno presegla lansko prvo postavitev festivala. Marljivemu in zagnanemu delu organizatorjev gre zahvala za odlic no pripravljeno prireditev. To resno in marljivo dograjujejo in, odkrito povedano, se z e veselim naslednjega srec anja. Drz im palce, da ne bo vmes skoc il spet kaks en virus. 10

11 POROČAMO Prizadevni c lani drus tva Zlati Goblin iz Maribora so tudi letos pripravili gejmersko konvencijo Goblikon v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru. Dogodek se je pric el toc no opoldan, v soboto, 22. aprila To je bila z e peta zaporedna ponovitev vsakoletnega dogodka. Na konvenciji sta se lahko pozabavali z namiznimi igrami, igranjem domis ljijskih vlog, aktivno sodelovali v turnirjih Magic in Weiß-Schwartz, igrali razlic ne namizne igre, brskali po stojnicah, poslus ali zanimive predstavitve, LARPali, in s e vec! V atriju dvorca so bile demonstracije mec evanja s srednjeves kimi mec i, ki ga je izvedla skupina HEMA, in izvedeli smo, kako nas filmi uc ijo ne-mec evanja. Trgovina z namiznimi igrami in igralnica Karakondz ula iz Maribora je v salonu v pritlic ju pripravila finale Magic the Gathering lokalne Kaladesh lige, in zmagovalce nagradila. Ob tem so igrali s e Magic the Gathering Conspiracy Draft in Magic the Gathering. V salonu nadstropje vis je se je igralo Star Wars: Age of Rebellion Takeover at Whisper Base, D&D: Problemi v Parnestu, Dragon Age RPG: Leglo prerokinje, Deathwatch (Warhammer 40k): Extraction, Battlestar Galactica: Freighter 21, in s e druge. V drugi prostorih so bile pripravljene Freske LARP, predstavitve iger Strateg, Machi Koro, 10minute To Kill, Sake & Samurai, Lords Of Waterdeep in tam je bil izveden s e Weiß-Schwarz turnir. Organizator je pripravil veliko izbiro namiznih iger in povabil igralce:»vzemi in igraj!«stojnice pa so postavile trgovine, drus tva in posamezniki Nippon Sweets, Karakondz ula, Zlati Goblin, D&D Slovenija, Pokrajinski muzej Maribor, Animov, Weis- Schwarz Slovenija, Terrible Creations. S e vec informacij o tem dogodku in o dejavnosti drus tba Zlati Goblin pa na blogu: 11

12 39. SFERAKON, ZAGREB, HRVAŠKA Poroča in popisuje Bojan Ekselenski 39. IZDAJA Sferakon je najstarejs a konvencija spekulativne fikcije v regiji. Odvijala se je v Fakulteti za rac unalnis tvo in informatiko Zagreb od petka, 12. maja do nedelje, 14. maja Konvencija vsako leto privabi vec razstavljavcev in obiskovalcev, programa je vse vec in je raznovrstnejs i. Tudi komercialna in nekomercialna ponudba na stojnicah se s irita in skoraj vedno postrez e- ta s kaks no zanimivostjo. Letos nje s tevilke so impozantne. Na stojnicah je bilo veliko razlic nih drus - tev, posameznikov in podjetij. V vseh treh dneh se je zvrstilo, tako po oceni, vsaj 3000 obiskovalk in obiskovalcev, ki so uz ivali v skoraj 150 predavanjih, panelih, predstavitvah, projekcijah in podobnem. Organizator konvencije je najvec je regionalno ljubiteljsko drus tvo Sfera. Na konvenciji vsako leto podelijo nagrade Sfera in Sferica. Sfera je nagrada za dosez ke na podroc ju spekulativne fikcije za minulo leto, a Sferica je namenjena osnovnos olski in srednjes olski mladini za literarna in likovna dela. SFERA Drus tvo Sfera obstaja od»davnega«1976. Mnogi, ki to berete, ste se takrat zabavali v dveh loc enih entitetah. Ustanovili so ga Krsto A. Maz uranic, Ivica Posavec, Kres o Ljubic in Vojko Kraljeta. Sferakon se je zac el takisto davnega 1978, eno leto po zac etku Star Wars ere, a nagrado Sfera so zac eli podeljevati leta 1981, ko jo je za roman Prepoznavanje prejel nas Miha Remec. To so bili zlati c asi za slovensko ZF Drus tvo Sfera je do zdaj priredilo dva Eurocona, prvega leta 1986 in drugega Tisti iz leta 2012 je bil odlic no pripravljen in izveden, sodelovala je tudi slovenska ekipa (Andrej Ivanus a, Bojan Ekselenski, Martin Vavpotic (ESFS nagrajenec Kijev, 12

13 POROČAMO Ukrajina za steampunk novelo Clockworks Warrior). Na tem Euroconu je ESFS nagrado prejel tudi nas avtor Ales Oblak za prvenec His a dobrih gospodov. Danes drus tvo izdaja lastne zbirke knjig, revijo in fanzin. Vsako leto izide sferakonska tematska zbirka. C asopis UBIQ je visoko strokovna literarna revija, kjer objavljajo prispevke najkvalitetnejs i regionalni avtorji. Parsek je fanzin, namenjen manj uveljavljenim avtorjem, ki potrebujejo resno podporo za svoj literarni razvoj. DOGAJANJE Slovenska ekspedicija, ki sva se jo udelez ila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanus a, se je dogajala v soboto, na osrednji dan konvencije, ki je vedno tridnevni dogodek od petka do nedelje. Meni je to od leta 2008 z e peti Sferakon in lahko potrdim, da konvencija zloz no raste in je upravic eno najvec ji tovrstni dogodek v regiji. Glavnina poudarka je, logic no, na hrvas ki sceni, ki je najvec ja v regiji, tako po dogodkih, s tevilu drus tev, avtorjev, zaloz b, produkcije in s e c em. Na Sferakonu sem lahko spoznal obsez nost lastne produkcije, zlasti literarne. Vedno me navdus i povezanost hrvas ke avtorske in ljubiteljske scene. Zlasti je zanimiva tematska Sferakonska zbirka. V letos nji, z naslovom Sfumato, je zastopanih 15 avtorjev(-ic) s svojimi zgodbami. Zbirko dobijo vsi obiskovalci Sferakona in je namenjena s irjenju zavesti o domac em ustvarjanju in promociji domac ih avtorjev(-ic). V soboto sem predstavil Supernovo, Celjsko literarno drus tvo in slovensko sceno. Omenil sem, da imamo Meteorito, ki postaja ljubiteljski dogodek za zahtevnejs e ljubitelje z zahtevnejs imi temami. Nadalje sem se dotaknil NMN, ki bo letos na Gospodarskem razstavis - c u. Seveda nisem izpustil letos nje novosti, KuniKona, ki se bo odvijal konec 13

14 avgusta v okviru Festivala mladih kultur Kunigunda v Velenju (www. kunigunda. si). Dodal sem tudi zac etek priprav na 1. Slovenski festival fantazijske knjiz evnosti, mednarodni literarni dogodek, ki bo v Celju drugi novembrski vikend. Udelez il sem se predstavitve Refesticona, mednarodnega festivala fantazijske knjiz evnosti v Bijelem Polju v C rni Gori, kjer je partner tudi nas e drus tvo. Festival bo letos z e petic in je del vse moc nejs ega in plodnejs ega regionalnega literarnega povezovanja. Predstavili so tudi tematsko zbirko letos njega festivala, ki je posvec ena tamkajs njemu junaku Vladimiru Dukljanskem. Legenda o Vladimirju in Kosari je navdihnila mnoga literarna dela. Zanimiva je bila tudi predstavitev Davorina Horaka, urednika Hangarja 7, ki poleg Siriusa B izdaja antologije, prevode in domac a dela. Predstavil je zajetno»zbirko«del domac ih avtorjev in razgrnil nac rte za bliz njo bodoc nost. Kako je bilo na stojnicah? Ponujalo se je ogromno. V primerjavi z nas imi dogodki je veliko ponudbe knjig, a ostalega je podobno. Vsekakor ne morem mimo makete Bradavic arke (c e ne veste, na katero Bradavic arko mislim, verjetno to berete po nesrec i). V oc i so mi padli razlic ni liki, kajti cosplay je vse moc nejs a veja ustvarjalnosti. Velika dvorana, kjer so se predstavili cosplayerji, je bila precejs nja gnec a in bilo je zabavno. Na tekmovanju ni bilo dovolj samo pokazati izdelek, temvec je bil enako pomemben performans. Najboljs i performans je imela Xena, skupinska je bila najprepric ljivejs a Ghostbusters. Vsekakor je bilo ogromno odlic no izdelanih kostumov. V mnoge gre tudi 100 in vec ur dela. Nekateri so bili res odbiti in so dokazali, da je domis ljija edina omejitev. Na stojnicah razlic nih drus tev smo bili iz Slovenije, Srbije, C rne gore in seveda Hrvas ke. Zanimive so bile vse stojnice, zabaval sem se na stojnici ljubiteljev Star Trek, Star Wars, Srednjega sveta ČASTNI GOSTJE Letos so bili c astni gostje James Lovegrove, Justyna Anna Barys in Dalibor Talajic. James Lovegrove je britanski avtor, ki je podpisal vec kakor 50 romanov. Najbolj znana je fantasy serija za mlade 14

15 POROČAMO Častni gostje James Lovegrove, Justyna Anna Barys in Dalibor Talajid. Desno: naslovnica sferakonske zbirke kratkih zgodb SFUMATO. bralce The Cloud World, ki ga pis e pod psevdonimom Jay Amory. Med zanimivejs a dela sodi serija Panteon, ki opisuje high-tech oroz ja v povezavi z bogovi iz davnine. Justyna je Poljakina in ima samo 26 let, a je z e ena od znamenitih znanstvenic na svetu. Dela v ESA na projektu MELiSSA, kjer se ukvarja s sistemi za samovzdrz evanje astronavtov na dolgotrajnih vesoljskih poletih. Predvsem pa nac rtuje samozadostno postajo na Marsu. Dalibor Talajic je doma iz Sarajeva in ris e za Marvel (Deadpool, Punisher, X-men, Avengers). ZAKLJUČIM, TOREJ Kaj s e lahko zapis em? Lepo je bilo poklepetati s prijatelji in prijateljicami iz nekdaj skupne drz ave. Razdelil sem vse prospekte drus tva. Padla je tudi ideja o hrvas ko-srbski-c rnogorski-bos njas ki izdaji Supernove, namenjeni promociji nas ih avtorjev v regiji. Bomo videli, vsekakor se vidimo na naslednjem, jubilejnem, 40. Sferakonu in s e kje. 15

16 SARA ŽIROVNIK Vprašanja postavljal Andrej Ivanuša Sara Z irovnik se je rodila v Mariboru leta Bila je dijakinja srednje s ole za oblikovanje Maribor. Pravzaprav se je s vstopom v to s olo zac elo njeno popotovanje k razvijanju umetnosti. Ob tem je dejala:»ne sicer zaradi s ole same po sebi, ampak ker sem se takrat prvic srec ala s digitalno umetnostjo, pri kateri sem kaj kmalu ugotovila, da boljs i kot si pri risanju in slikanju na roko, vec kot imas znanja in prakse, boljs i si v digitalni umetnosti. Sama po sebi sta risanje in slikanje temeljno povezana z znanjem in vajo in nikakor nista samo nadarjenost in talent. Veliko vec je dela in uc enja o razumevanju barv, elementov in kompozicij, kot si lahko predstavljate. S ele nato pa pride talent. V srednji s oli sem se tako srec ala s predmetom Umetnost, ki mi je takrat razs iril pogled in z eljo po znanju in razumevanju slikanja. Kasneje sem se udelez ila nekaj tec ajev in veliko razvija pri sebi lastno tehniko in se pouc evala o razlic nih tehnikah in nac inih risanja. Ko se je srednja s ola zakljuc evala je pris lo do precepa, kaj si dejansko z elim. Si z elim postati -svobodni umetnik- ali naj grem na -pravi faks?- Odloc ila sem se za feri, saj sem sprva razmis ljala o prihodnosti in ta je bila naklonjena programerjem in grafic nim oblikovalcem. Po doloc enem c asu na feriju pa sem ugotovila, da prave s ole za grafic nega oblikovalca v Mariboru ne premoremo, kar je nato bil povod v mojo samo pouc evanje in delanje od doma. V z ivljenju sem poc ela marsikaj in vedno sledila novim izzivom. Sem pa med drugim pomagala pri izgradnjah spletnih strani in grafic nem oblikovanju, delala v Galeriji Skrinji, na 16

17 JEJ INTERVJU radiu Maribor, nekajkrat pripravljala tiskovine za majice, logotipe in vizitke, plakate in letake, trenutno pa se dogovarjam o ilustracijah med tem, ko razmis - ljam ali se oktobra vrnem v s olo ali ne?«ko sem prvič videl tvoje izdelke, me je najbolj presenetila pestrost tem in tehnik, ki jih uporabljaš. Zanima me, kako to, da v sodobnem svetu digitalne tehnologije, najraje uporabljaš klasične postopke slikanja? Ni ga leps ega trenutka, kot je trenutek, ko je zunaj sonc no vreme, svetloba je naravnega izvora in zadis i po barvah. Naj bodo to akrilne ali oljne barve ali celo vonj po flomastrih in svez em papirju, to je trenutek, ko se zac ne navdih in moz nosti so neomejene. Klasic ne metode me tudi na nek nac in povez ejo s slikarji iz preteklosti prav tako se mi zdi, da je slikanje bistveno drugac no od digitalnega ustvarjanja zaradi povezave, ki nastane med slikarjem in sliko, c esar pri digitalni fotografiji ne c utim enako. Pravijo, da ko slikas, gredo v sliko znoj, solze in kri, nekako takole, medtem, ko vsaj sama tega ne obc utim pri digitalni umetnosti. To sicer ne pomeni, da mi je digitalno ustvarjanje tuje. Je zabavno, laz je in na nek nac in hitrejs e, saj ni nikoli c akanja, da se kaks na barva posus i. Manj je tudi packarije. Klasic ne metode zahtevajo nakup vsega moz nega, medtem ko rac unalnik od tebe ne zahteva toliko materiala. Pri digitalni umetnosti me zmoti samo dejstvo, da mi manjka vonj po barvi in papirju, prav tako pa je princip ustvarjanja drugac en, drugac en je postopek in zdi se mi kot, da je manj oseben. Vsekakor pa se moje delo in hobiji vedno delijo na polovico. Polovico c asa slikam in ris em drugo polovico c asa presedim pred rac unalnikom in izdelujem grafike in pilim znanje. Sara Žirovnik: Fall Out, akrilne barve,

18 Vsekakor je med tvojimi slikami največ fantazijskih. Katere teme so ti najbolj pri srcu? Najbolj so mi pri srcu mistic ne fantazijske teme, povezane s c arovnijo in vilinci, tematike iz bajk in pripovedi, veliko navdiha pa c rpam tudi iz mitologije. Vec krat mi je navdih tudi vesolje, saj je le to povezano z veliko zgodb o bogovih. Prav tako so mi pri srcu vesoljci in moz - nost razlic nih bitij, ki prebivajo v vesolju, za katere si niti misliti ne moremo, kako so toc no videti in kaj predstavljajo. Blizu so mi tudi demoni in angeli, tematike iz 17. in 18. stoletja, iz c esar najvec ji navdih c rpam pri modi in oblac i- li. Ob tem naj omenim, da so moj najvec ji navdih skozi z ivljenje bile risanke, saj je bila moja dolgoletna z elja postati animator. Pa naj bo to Cartoon Network ali Pixar ali DreamWorks in konec koncev tudi Disney in japonski animeji. Vsi ti so bili tisti, ki so me vodili v to, da sem vzela v roko svinc nik in papir in zac ela risati. Privlac i me pa najbolj tisto, kar je nenavadno in c udno, drugac no in -out of this world-. Posebno mesto pri mojem kreiranju in c rpanju idej ima studio Ghibli in gospod Hayao Mijazaki, ki je tudi moj idol kar se tic e risanja, animacij in pisanja zgodb, ki so definitivno nekaj nadpovprec nega za moderne c ase. Moja domis ljija odleti stran od tega sveta. Od tega, ki ga poznamo. Od kritik. Rada se izogibam realizmu, vendar od sebe in v svoji umetnosti vedno uporabljam neko mero realnosti. Neka razmerja in kompozicije ostajajo, saj mi je to pomembno pri umetnostnem izraz anju. To je samo moje mnenje, ampak dobra mera realnosti, osenc enja, razumevanja barv in kompozicij v nadrealni tematiki je videti veliko bolje, kot bi bila v primeru, c e bi s la popolnoma v nadrealistic ni nac in slikanja. Je pa tudi v slikarstvu kar nekaj problemov s kritiko. Pravijo, da se za vse najde pravi c as. Tudi umetniki vc asih ulovijo pravi vlak, vc asih pa z al ne. Ali si že ilustrirala kakšno knjigo, slikanico? Katero pravljico, zgodbo bi rada narisala? Trenutno z al s e ne, ampak se o tem dogovarjam. Dolga leta z e razmis ljam o svojih digitalnih slikanicah, pa nikakor nisem nas la prave zgodbe ali ideje. Ali pa jih imam prevec in se ne znam osredotoc it na eno. Pa tudi o stripih sem veliko razmis ljala, saj sem z e kot otrok Sara Žirovnik: Moonchild, 2016 V slovenski literaturi sta znanstvena fantastika in fantazija označeni kot»šund«, nekakšen nebodigatreba. V slikarstvu pa vsi občudujejo oboje, le da ju označijo s pojmom nadrealizem. Kam poleti tvoja domišljija, ko povlečeš prvo potezo s čopičem? 18

19 JEJ INTERVJU postala velik ljubitelj vseh oblik stripov. Pravim pa, da so moje misli zelo hektic - ne in vedno mi roji po glavi sto in ena stvar, prav tako se lotim sto in ene stvari in je vc asih problem osredotoc iti se na samo eno stvar. Vedno so mi dnevi prekratki, da bi ustvarila vse, kar z elim. Drugac e sem si vedno z elela ilustrirati knjige H.G. Wellsa ali Julesa Verna, predelati karkoli od Dr. Seussa, itn. Navdus evale so me knjige kot so The neverending story in Coraline ter Stardust, Hobbit, Alice in Wonderland, Bridge to Terabithia pa seveda tudi knjige o Harryju Potterju. Ali si svoje slike že razstavljala na razstavi? Svojih slik nisem ravno razstavljala. Imela sem razstavo svojih del v srednji s oli, kar je zajemalo tako slikane slike, kot vec tipografskih del in grafik. Svoje slike sem imela nekaj dni tudi na razstavi v Galeriji Skrinja v sklopu mladi umetniki se predstavijo. Kot oblikovalka si se verjetno poskusila tudi z oblikovanjem drugih izdelkov. Nam lahko poveš kaj več o tem? Vedno sem se navdus evala nad izdelovanjem in kiparjenjem. Ker nisem imela moz nosti, da bi glino pravilno z gala, sem uporabljala umetne mase za oblikovanje. Sprva za izdelovanje nakita in -lucky charmov-, kasneje pa sem se nauc ila delati tudi figurice. Vse se je zac elo s tem, ko sem nekaj let nazaj zac ela izdelovati tematske venc ke za boz ic in sem morala sama izdelati okraske. Tako se je zac elo s oblikovanjem karakterjev iz risank in rac unalnis kih iger. Obc asno pec em tudi torte, ki jih tematsko oblikujem s -tic ino- maso. To je sladkorna masa ki se podobno obnas a kot plastelin, je c udovite teksture in prijetna za oblikovanje. Pa s e torto naredi zelo prijetno na pogled. Delala sem med drugim tudi umetne roz e, in vos c ilnice, nauc ila sem se tudi s ivati igrac e in oblac ila, izdelovala miniaturno pohis tvo in podobno. Lotila sem se veliko DIY projektov na najrazlic nejs e teme. Moje z ivljenje je ustvarjanje. Vsake toliko se lotim nekaj novega, o tem se pouc im in vse pres tudiram nato pa vadim in ustvarjam. Drz im se motta, da se celo z ivljenje uc imo. Koliko pa se dejansko nauc imo in smo do tega dovzetni ter pokaz emo zanimanje, pa je odvisno od vsakega posameznika. Hvala za odgovore in veliko umetniških uspehov. Sara Žirovnik: Moondragon,

20 ZHILLUSTRATOR ŽIVKO KONDIĆ Pripravil Andrej Ivanuša Živko Kondid: Alien Bob Ross and The Happy Blobby Thing Prvic sem se srec al z njim na lanskem Rikonu, Reka in spet na letos njem Sferakonu 2017, Zagreb. Z e takoj so mi bile vs ec njegove spekulativne slike in eno izmed njih, ki je prikazana zgoraj, sem tudi kupil. Bil sem prepric an, da je domac in. A se je izkazalo, da je pravi Lala, Vojvodinac, doma iz Novega Sada v Srbiji, rojen leta Tako sva se malo pogovorila o tem, kako je pric el z ilustracijami. Dejal je, da je kot otrok najraje bral stripe o Conan the Barbarian. Tudi sam je poskus al risati stripe in to ga je privedlo na akademijo za uporabne umetnosti v Novem Sadu. Od tam ga je zaneslo h grafic nemu oblikovanju za mnoge naroc nike. Na zac etku svoje kariere je delal za manjs e podjetje, sedaj pa je freelancer. Ob tem zasebno s e vedno ris e motive povezane s spekulativno fikcijo, saj ima rad tovrstno literaturo in filme. Obc asno ustvari 20 tudi kaks no sliko za rac unalnis ke igre, ukvarja se z reklamnim oblikovanjem. Njegove slike je mogoc e kupiti preko on-line trgovine en/shop/zhille; v kolikor pa se z elite dopisovati, pa pis ite na zhille@gmail.com

21 POTOVANJE SKOZI ČAS JE MOGOČE Pripravil Andrej Ivanuša POGLEDI Ben Tippett, matematik in fizik s kanadske univerze v Britanski Kolumbiji in njegov sodelavec David Tsang, astrofizik iz univerze v Marylandu, ZDA, trdita, da je mogoc e matematic no dokazati, da je potovanje skozi c as mogoc e. Oba se ukvarjata s podrobnim prouc evanjem Einsteinove teorije relativnosti in sta postavila matematic ni model, ki sta ga poimenovala Traversable Acausal Retrograde Domain in Space-time (TARDIS).* Izjavil je:»ljudje na potovanje skozi c as gledamo kot na izmis ljotino. Mislimo, da to ni moz no, ker tega dejansko ne poc nemo. Toda matematic no je moz no. Loc evanje tridimenzionalnega prostora in c etrte dimenzije, c asa, je napac - no. Predstavljati si moramo, da prostor in c as soobstajata skupaj in so razlic ne smeri gibanja tako mase kot c asa povezane v obliki kontinuuma prostor-c as in so moz ne v vse smeri. Ukrivljenost prostora in c asa je razlog za kroz ne orbite planetov. C e prostor-c as ne bi bil ukrivljen, potem bi se planeti in zvezde premikali v ravni c rti.«v teoriji predpostavlja, da velika masa tako kot prostor, ukrivlja tudi c as. To je najbolj vidno v bliz ini c rne luknje, ker se c as zaradi krivljenja praktic no upoc asni. Tako si je zamislil c asovni stroj, ki c as tako ukrivi, da zac nemo lahko potovati skozi c as nazaj. Vendar pa je izvedba taks nega stroja v tem trenutku tudi na teoretic ni ravni precej nemogoc a zadeva. Ben pojasnjuje:»c eprav je matematic no izvedljivo, bi za kaj takega potrebovali material, ki mu pravimo eksotic na materija, s katerim bi krivili prostor-c as. Sedaj pa ni s e nikakor jasno, kako bi to eksotic no materijo zajeli in jo preoblikovali skladno z nas imi idejami.«njegova objava je spodbudila ponovno raziskovanje druge teorije o c asovno -prostorskem stroju na Alcubierrov pogon, saj ta tudi potrebuje za svoje delovanje eksotic no materijo. Ta stroj bi vesoljskemu plovilu omogoc il dosec i hitrost svetlobe in omogoc il raziskovanje vesolja v realno dosegljivem c asu. Svoje predpostavke je konec aprila 2017 objavil v reviji Classical and Quantum Gravity. Sedaj se spras ujem, kaj nam bo ubogim pisateljem znanstvene fantastike s e sploh ostalo, saj so tudi znanstveniki zac eli»potovati skozi c as«. * TARDIS je tudi ime izmišljenega časovnega stroja v britanski ZF TV-seriji Doctor Who. Ob tem pa je to ime asteroida 3325 TARDIS, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ima premer 29 km. 21

22 IZDELAVA ROMANA Predava Darth Boki, Slovenija PREDGOVOR ZA EPIZODO 2 V prejs njem delu ste se spoznali z osnovami osnov. Tudi na temni strani je tako, da je potreben doloc en vrstni red. Nauc ili ste se, kaj je stvarni, fikcijski, biografski in s e kaks en roman. Ostal sem po sithovsko na uc inkoviti strani spoznanja. Tokrat nas c aka druga epizoda, priprave. Prav ste slis ali, ovohali ali prebrali. Preden se podate na misijo pisanja, morate opraviti doloc e- ne priprave. Preden grem trebiti jedijske izmec ke, moram najprej napolniti z aromec, urediti brzec in postoriti s e nekaj malenkosti. IZVEDBA PRIPRAV V naslednjih fazah se bom posvetil pripravi romana po metodi»izdelani scenarij«. Obstaja tudi metoda»v sredis c u akcije«. Metoda»izdelani scenarij«pripelje do romana tako, da pripoved, kraj dogajanja in like pripravite s skrbnim nac rtovanjem. Metoda»v sredis c u akcije«pa na zac etku pomeni samo idejo in grobi okvir pripovedi. Izvedbo zatem prepustite toku, ki vas vodi med pisanjem. Obstaja s e metoda, ki ji rec em»nekaj vmes«. Ta pa kombinira priprave literarnega sveta s spontanim pletenjem zgodbe. Ta je koristna, c e imate idejo za izdelan svet dogajanja, tudi liki so vam nekako z e padli v svet realizacije, a se pri zgodbi noc ete omejevati z nac rtovanjem. Katera metoda je za vas prava, pa je stvar vas e osebne odloc itve, okolis c in in tudi vrste romana. Torej... scenarij. 22 Roman je prozno delo, ki z zaporedjem besed pric ara z ivo dogajanje. Pis ete nekaj, kar naj bi ljudje prebrali do konca in se pri tem dobro poc utili. Kdo vam bo dal denar za nekaj, kar ga bo spravilo v slabo voljo? Mogoc e kaks en mazohist, a nanje ne rac unajte, zanje je z e predobro poskrbljeno v slovenski literarni krajini. Vsak roman mora imeti: Zgodovinsko okolje literarnega dogajanja. Literarno dogajanje. Like, torej nosilce literarnega dogajanja. Roman torej generalizirano zahteva povedek (literarne like), predmet (literarno okolje) in glagol (literarno dogajanje). Definicij strukture in elementov romana je vec vrst, tukaj podajam samo najpreprostejs e razlage. Saj smo se zmenili, da vas sithi ne bomo ubili z dolgoc asenjem. Gremo torej lepo po vrsti. Kot je rekel moj stric, poc asi se z aba kolje. ZGODOVINSKO OKOLJE Zgodovinsko okolje predstavlja c as in prostor, kjer se odvija literarni dogodek, torej nekaks en predmet stavka literarnega dela. Tu ni kaj veliko za modrovati. Na voljo imate sledec e: Fiktivni c as in/ali prostor Obstojec i c as in/ali prostor Meni izbir zagotovo ni preobs iren. Pri izbiri c asa in prostora se ne prepus -

23 SITHOVSKA AKADEMIJA c ajte lez ernosti, saj je od tega odvisna vrsta in dinamika pripovedi. Srednjeves ka ljubezenska zgodba mora peljati pripovedni lok malce drugac e od sodobne ljubezenske zgodbe. Ko boste opisovali Plapatinovo radoz i- vost, mora biti ta drugac e izvedena kot ljubezen dveh tatooinskih c rvov. Pri tem ima pomembno vlogo tudi kulturni prostor. V islamskem svetu, kjer so z enske pokrite od nog do glave in same ne gredo iz his e, je precej neumno opisovati fascinacijo ob pogledu na razkos en dekolte Farukove z ene Fatime, ko ta sama nakupuje na trz nici. Skratka, v primeru rabe dejanskih zgodovinskih lokacij vas c aka (obilno) izobraz evanje o izbranem c asu in prostoru. Od pomena zgodovinskih okolis c in na pripoved je odvisna kolic ina podrobnosti, ki jih morate prouc iti. Da bo zgodba pila vodo, mora biti zgodovinsko brezhibna, saj na tem visi vas a verodostojnost. Bedno izpade, ko jezna Elizabeta v Friderika Celjskega zaluc a vroc krompir. S e bedneje izpade, ko opisujete, kako Darth Vader potoc i solze. C e pa mislite, da se lahko temu izognete z izmis ljeno dez elo in izmis ljenim c asom, ste v hudi zmoti. Pri izmis ljeni dez eli vas najprej c aka igranje boga stvarnika (ali stvarnice). V lastnem znoju morate ustvariti literarni svet in, zlasti, logiko njegovega delovanja. Vsekakor si pridobite ali izdelajte zemljevide in obvladljiv zbir informacij o izbranem c asu in prostoru. Vsaka povrs nost se vam bo grdo mas c evala. Meni ljuba metoda je Wordov dokument s temi podatki, ki jo hranim v mapi projekta. Gremo naprej... Podatke za izdelavo literarnega okolja ste zbrali. Kaj sledi? Naredite si nekaks no scenografijo vsega. Imejte pri roki lokacije dogajanja in naj se vam ne zgodi, da pot iz Kopra v Ljubljano traja pet ur, a iz Ljubljane na Dunaj uro in pol. Pripravite seznam posebnosti in splos ne znac ilnosti lokacij dogajanja. Lahko si stvar naris ete, nac ec kate na stensko tablo, list papirja... Vsekakor imejte vse natanc no pripravljeno, da se vam ne bodo dogajale nedoslednosti, neumnosti in totalne neumnosti. Ne more Darth Baal s sabo vzeti dveh belih z aromec ev, a potem delati koline z dvojnim zelenim z aromec em. Pri pripravi fiktivne dez ele (zlasti pri sodobni fantaziji) si naris ite zemljevid te dez ele. Za silo zadostujeta analogni orodji - svinc nik in papir, a c e boste z zemljevidom opremili knjigo, morate priloz iti profesionalni izdelek. Otros ka risba je sicer prisrc na, a c e je otros ko povrs na, bo to slabo. C e je v vas malce talenta z likovnim znanjem, je lahko priloz ena digitalizirana oblika vas ega analognega izdelka. V sluc aju, da imate za likovno ustvarjanje dve levi roki, pa razmislite o strokovni pomoc i. Samo, pri jedijskem templju, ne prilagajte»fotos opiranih«zmazkov. Tudi sam sem s el skozi to fazo. C e bi danes prinesel na svetlo svoje takratne izdelke, bi me zagotovo izkljuc ili iz profesorskega zbora Sithovske akademije. Kaj naj torej storim, c e imam eno levo roko, desno so mi odstrelili jedijski izmec ki, a nimam kupa denarja za profija? Moj vajenec, s e je upanje, c e imas vsaj osnovni obc utek za zemljevide. Tudi brez likovnih ves c in lahko lastnoroc no naredite uz iten izdelek. A za to boste morali vloz iti nekaj denarja. Na trgu obstaja kar nekaj orodij, ki omogo- 23

24 c ajo izdelavo domis ljijskih zemljevidov z vsem, kar je potrebno. Ta orodja vas odres ijo umazanih risarskih podrobnosti, vendar terjajo nekaj uc enja. Za uporabo teh orodij je nujno osnovno znanje angles c ine, saj za nas, 3 ali 4 avtorje (- ice), ki v Sloveniji ustvarjamo resne literarne domis ljijske svetove, nihc e ne bo naredil slovenskega prevoda ustrezne aplikacije. Delujoc e orodje dobite z e za manj od 50, kar je manj od 500, kolikor stane profi izdelek profija. Dokumentacijo o kraju dogajanj, s c im vec podrobnostmi, spravite v projektno mapo. Saj veste, ko se podate na kvest pisanje romana, zanj na disku pripravite namensko mapo in logic no ustvarjene podmape, kamor shranjujete vse v zvezi z romanom. Ponovimo skupaj:»redno delajte varnostne kopije!«tako je. Vedno imejte dve kopije projektne mape. Tez ko, da vam istoc asno pogorita his a in vikend. LITERARNO DOGAJANJE Literarno dogajanje je glagol nas ega literarnega stavka, scenarij pripovedi. Najprej imate idejo, zapisano v nekaj besedah. Ideje ne rastejo na drevesih in jih ni v knjigah o pisanju. Poroditi se mora med vas imi moz ganskimi vijugami. Ko se pojavi, jo zapis ite, kjerkoli se nahajate, po potrebi tudi na WC papir, c e vam kane tam, kamor vas je spravil klic narave. Okoli ideje spesnite grob sinopsis. V nadaljevanju ga razbijte na t.i. dogodkovne niti, poglavja ipd. Vsekakor si naredite seznam vsebinskih celot in popis ite rdec o nit dogajanja. Dokler niste ustvarili likov, ki bi oz iveli pripoved, popis ite samo dogajanje torej glagole brez samostalnikov (oseb 24 in predmetov). Avtorji imamo razlic ne nac ine teh priprav. Tok pripovednih niti lahko prikaz emo grafic no ali nac ec - kamo na papir. Nekateri imajo samo zac etno idejo z zakljuc kom in potem sproti ris ejo pripovedne niti. Ni pravilne poti do cilja, vsaka, ki vam odgovarja in vas privede do napisa»konec«, je prava. Ne glede na nac in priprave pripovedi vedno imejte ideje, zapisane vsaj za nekaj korakov naprej. Izognili se boste marsikateri tez avi. Na hitro vas bom seznanil z osnovnimi vrstami literarnega dogajanja. Tudi pri osnovnih vrstah literarnih dogajanj ni kaj velike izbire: Dogajanje temelji na resnic nih dogodkih. Navdih so resnic ni dogodki (a ne taks ni, ki so se zgodili v resnic nih filmih/knjigah). Zgodba je c ista izmis ljija. Pri biografskih ali stvarnih romanih gre vedno za literarno obdelavo ljudi in dogodkov, ki so se dejansko zgodili. Nekatere spremembe in dopolnitve so bolj ali manj kozmetic ne, pac v sluz bi pripovedi. Pis ete roman in ne dokumentarnega eseja, torej je vedno prisotna doloc ena literarna svoboda. Na ves - c ini vihtenja digitalnega peresa roman zaz ivi ali klavrno pade. Zgodbe, ki jih resnic ni dogodki samo navdihujejo, v osnovi sicer temeljijo na stvarnem zgodovinskem dogajanju, a so povedane z vec ali manj umetnis ke svobode. Razpon med sledenjem resnic nim dogodkom in c isto izmis ljijo je velik. Lep primer je razvpita Da Vincijeva s ifra. C eprav obstaja praktic no vse, o c emer govori knjiga, gre za izmis ljeno

25 SITHOVSKA AKADEMIJA dogajanje, saj na izmis ljen nac in povez e resnico in izmis ljeno interpretacijo resnice. Zgodba romana zato sodi v fikcijo. Resnici na ljubo so mnogi pozabili, da je omenjena knjiga zgolj fikcija. Vsekakor najvec ji del pripovedi temelji na resnic nih dogodkih, c eprav so ti tako zamaskirani, da jih ne uspejo identificirati tudi najbolj izobraz eni bralci. Tudi v najbolj fantastic ni pripovedi je vsaj zrno resnice. Spekulativna fikcija je nac eloma c ista izmis ljija. Torej gre za pisanje c esar koli? Lahko izbljuvam tudi najbolj bolne kos c ke domis ljije in jih prodajam kot spekulativno fikcijo? Nikakor! Verodostojna pripoved zahteva verodostojno literarno dogajanje. Predvsem mora dogajanje slediti logiki (ustvarjenega) sveta. Tudi na minskem polju izmis ljije je dogajanje obic ajno tako ali drugac e odslikava realnih zgodovinskih dogodkov. Ne boste verjeli, a zgodovina je najrazburljivejs a zbirka pripovedi. A postavimo mejo med navdihnjeno na resnic nem in izmis ljijo. Naj bo ta meja izmis ljen c as in/ali prostor. V galaksiji tam dalec stran... Najpomembnejs e nac elo pri lastnem peskovniku je nac elo uteles enega boga. Kaj to pomeni? Bog stvarnik (torej vi) je vsemogoc en, ker lahko ustvari svet iz c iste praznine. Vanj lahko nac eloma zmec e vse, a ta vse je silno izmuzljivo, ker mora slediti notranji logiki, ki jo morate definirati. Po domac e, vse mora klapati9. A kakor hitro ta bog (vas lik) stopi v telo, ki z ivi v ustvarjenem svetu, se mora podrejati zakonom lastne stvaritve. Najleps i primer je film Dogma. Poanta filma je ujetje boga v svetu. S e tako vsemogoc en bog je nemoc en, ker ga je, uteles enega, torej ujetega v nas em svetu, zbil avto. Zaradi pos kodb je padel v komo in konc al na urgenci. C eprav je bog vsemogoc en, je nemoc en, ker ne more delovati zaradi pos kodbe zemeljskega telesa. Torej... Tudi spekulativna fikcija zahteva logic no grajenje pripovedi. Mogoc e je ta zvrst za mnoge literate s e tez ja, ker vsem ne lez i ustvarjanje literarnega okolja»iz nule«. Zabavno postane, ko se literarno okolje zgradi v sluz bi pripovedi in likov... Ko imamo dokonc an kraj literarnega dogajanja, dorekli smo samo dogajanje, nam manjkajo samo s e liki, ki bi pripoved oz iveli v zac arani dez eli. Poleg glagolov in predmetov potrebujemo s e osebnosti. LITERARNI LIKI Roman zahteva pripravljene like, torej osebe v nas em pripovednem stavku. Ker gre za z iv potek, je treba pomisliti tudi na razvoj likov. Obic ajen roman vsebuje enega ali vec glavnih in podpornih likov. Samo en»igralec-ka«v romanu na 200 straneh mora temeljiti na zelo dobro premis ljeni formuli. C e mislite, da knjiz ni trg potrebuje 200 strani dolgo opisovanje obic ajnega delovnega dne kmeta na podez elju, vam z elim obilo srec e pri zaloz bah. S alo na stran! Pomembnejs i kot je lik, podrobneje ga morate predhodno izdelati, vkljuc no z njegovim razvojem. Pri stvarjenju literarnih likov lahko svoj boz ji dar do konca sprostite. S e tako odlic na pripovedna predloga bo izpadla precej (pod) povprec no brez verodostojnih in z ivih likov. Pri gradnji karakterjev imate sledec e opcije (vedno je izbira): 25

26 Liki so resnic ni ljudje (biografije in vec ina stvarnih romanov). Liki temeljijo na resnic nih ljudeh (taks nih je vec ina likov zakaj bi izgubljal c as za vnovic no izumljanje tople vode?). Liki so izmis ljeni, temeljijo na kombinaciji resnic nih osebnosti (z al se mnogim avtorjem ravno tu rado zatakne). Za karakterizacijo literarnih junakov si vzemite c as! Kako to izpeljati v praksi? Obstaja vec metod, vendar vam bom dal primer, kako to praktic no urediti. Uporabite Wordovo orodje za tabele ali Excel, ki JE orodje za tabele. Like si uredite v tabelo, bo pregledno. Katere kategorije potrebujete? Ime in priimek lika (vedno). Spol. Datum rojstva v okviru c asovnice romana. Splos ni podatki o izobrazbi (v okviru vas ega sistema doktor brez moz nosti doktoriranja nekako ne gre vkup). Osnovne karakterne lastnosti. Razvade in navade. Znac ilne besedne zveze. Slika (za osnovo lahko uporabite kaks no znano osebo, lahko je malce»sfotos opirate«, saj slike ne boste nikjer objavili, ker gre samo za vas interni podatkovnik). Osebni opis z morebitnimi telesnimi znac ilnostmi. Morebitne sorodstvene in prijateljske povezave z literarnimi ali neliterarnimi liki. Kljuc ni dogodki v z ivljenju lika, zlasti pomembni za pripoved. Kratek opis vloge v literarni pripovedi. Razne druge podrobnosti, pomembne za roman. 26 Priporoc ilo za delo z Wordom Datoteko logic no imenujte. Vsaka oseba naj bo na svoji strani (strani preprosto loc u- jete s prelomom za novo stran). Tako se ne boste izgubili v solati podatkov. V zgodbi je mogoc e tudi vec neliterarnih likov. To so literarne osebe v zgodbi brez aktivne vloge. C e se lik A in B pogovarjata o C, morate o tem C tudi nekaj napisati. Vsaj to, kar je predmet pogovora. Mogoc e vam taista znac ilnost v toku pripovedi s e kdaj prav pride, da ne bi zagres ili kaks ne nepotrebne neumnosti. S povrs nostjo si boste samo zagrenili kasnejs e faze ustvarjalnega procesa. Ne boste ustvarjalni, temvec frustrirani. Mislite, da s tem kompliciram? Mogoc e, a temeljita gradnja likov je kljuc na za kvaliteten roman. Vec podrobnosti pomeni podrobneje definiran lik, kar pomeni vec z ivljenja. Zakaj so ZF romani pokojnega dr. Vida Pec jaka tako slastni? Odgovor je silno preprost - zaradi izjemno dobro grajenih likov, ki kar skoc ijo iz spon c rk in vas ogovorijo kot z ive osebe. Kolic ina vloz e- nega dela v podrobnosti naj bo sorazmerna z vlogo lika v literarni pripovedi. Glavni literarni lik gotovo potrebuje vec ljubec e pozornosti od lika, ki je brez opazne vloge samo bez no omenjen. Mislite, da ne potrebujete tega dela, c e pis ete o realnih likih in realnih dogodkih? Tudi za biografske ali stvarne romane morate narediti vse to, kar se pripravi za romane z razlic no stopnjo fiktivnosti. V primeru»realnih«in»z ivljenjskih«zgodb pac ne prepisujete iz svoje domis ljije, temvec popisujete realne podatke, ki ste jih nabrali tokom raziskave za roman. Niste opravili nobenih raziskav? Potem je velika ver-

27 SITHOVSKA AKADEMIJA jetnost, da bo vas roman oblez al med druz enjem s prahom. ZAKLJUČEK PRIPRAV Naredimo zdaj kratek zakljuc ek. Zbrali smo vse sestavine svojega pripovednega stavka osebek, glagol in predmet. Imamo opis lokacije literarnega dogajanja. Pripravili smo grob sinopsis s kljuc - nimi dogodki na c asovnici dogajanja. Imamo like. Kaj sledi? Na c asovnico pripovednih niti vnesemo svoje literarne like (fiktivne, resnic - ne ali mes anico obojega). Kako to storiti, prepus c am vas im potrebam in preferencam. IZDELAVA ROMANA Zdaj gre zares. Sinopsise (ali samo grobe osnutke, saj ni vaz no, vsak ima svoj nac in) poglavij poc asi predelate v dejansko literarno formo. Obstajajo celo namenski programi, ki na enem mestu omogoc ajo pripravo likov, sinopsisa in lokacijo dogajanja. A ker gre za angles ke programe s podporo angles c ini, so za nas manj uporabni. Moj postopek je preprost. Imam samo grob osnutek pripovedi in to potem prelijem v prvopis (rad imam ta Blatnikov izraz). Vc asih uporabim tudi slog sinopsis predloge, odvisno od navdiha in razpoloz enja. Like, zemljevid in ostalo dokumentacijo imam pri roki v obliki slik in Wordovih datotek. Pisanje prvopisa romana gre z vnaprej pripravljenimi viri sorazmerno hitro. Ko je roman konc an, gredo stran vse dodatne opombe, ostane samo besedilo. Kaj pa zdaj? Gre roman k lektorju ali uredniku? Kje pa! Zdaj ste na slabi polovici poti. <> Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani. Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! Ob tem vas vabimo, da se nam pridruz ite. Pogoj je, da lahko pokaz ete svoje delo s podroc ja spekulativne fikcije. Torej, c e ste narisali sliko, napisal pesem ali zgodbo ali morda izdali svojo lastno knjigo, se nam pridruz ite! Ponujamo vam druz enje z istomis ljeniki, promocijo v tujini in pomoc pri izdaji naslednje knjige. 27

28 ČRNA SMRT Tanja Mencin, Slovenija 28 Valerija je omamljena lez ala na beli bolnis ki postelji. Pravkar je bila za njo operacija s c itnice. Diagnoza, rak. C eprav je imela svinc ene veke, je polagoma odprla oc i. Prvo pomisel, ki jo je dohitela, je bila, da je s e z iva.»dobrodos la nazaj!«ji je sedaj rekel mos ki glas. Valerija je pogledala k vznoz ju postelje. Tu so vanjo strmeli njen kirurg Rok Novak, medicinska sestra in anestezistka. Valerija je nekaj nerazloc - no zamomljala. Opazila je kirurgov prijazen smehljaj.»skoraj smo vas izgubili,«ji je bil rekel.»zapleti pri anesteziji. Dobili ste rumeni karton.«vaz no, da ne rdec ega, je pomislila Valerija sama pri sebi in se skus ala nasmehniti nazaj. A bila je prevec tez ka, prevec omotic na.»z e jna sem,«je na koncu le utegnila izustiti iz sebe. Medicinska sestra je stopila k njenemu vzglavju in ji ponudila piti toplega c aja. To jo je odz ejalo.»hva, hvala,«je zajecljala Valerija.»Raje mirno poc ivajte in se ne vznemirajte,«ji je dejala medicinska sestra, okroglic na z enska zrelih let.»ja bom.«kirurg se je zasukal in ji pokazal hrbet.»jutri se vidiva. Pa srec no, gospodic - na Vahter.Ja, ja,«je pokimala za njim. Anestezistka in kirug sta zapustila bolnis ko sobo, medicinska sestra pa je prhnila k drugi postelji.»gospa Mavc ec,«je dejala z gromkim glasom.»c e morate lulat, mi povejte. Boste?Bom,«je takoj odvrnila druga bolnica.»zdajle me ne tis c i.«valerija je zasukala glavo.»kaj so pa vas...operirali?«je s tez a- vo vpras ala. Bolnica jo je pogledala. Njene oc i so bile z alostne in prestras ene.»rak leve dojke.ojoj!ja, hudo mi je. Vi ne veste, kako.«medicinska sestra je pribrzela k njeni postelji.»gospodic na Vahter, vzeti morate zdravila!kaj?zdravila boste morala jemati do konca svojega z ivljenja.«valeriji je us el mukotrpen zdihljaj.»s e to!«ponudila ji je dve majhni tabletki. Valerija ju je vzela in spila s c ajem. Sestra ji je povedala, da bodo odslej tabletke nadomes c ale delovanje s c itnice. Valerija jo je poslus ala samo na pol. Zaprla je oc i in padla v dremez. Pravzaprav se je sprehajala na obrez ju tez kih in tesnobnih misli. V prsih ji je lez al svinec, neznanska tez a je pritiskala nanjo. Ko se vsaj ne bi zbudila, je takoj zatem pomislila.»norica!«je zdaj usekal vanjo nov mos ki glas Valerija je priprla oc i, da bi se prebudila, a omamljenost jo je vlekal nekam proc od tega sveta.»ste zdravnik?«je vpras ala neznan tuj glas.»ne.kdo ste?«

29 SPEKULATIVNA ZGODBA Mos kemu je us el smehljaj.»sem tisto, kar hoc es videti.angel varuh?c e tako z elis.okej,«je dejala v svojih mislih,»pa bodite moj angel varuh. Meni je itak vseeno.ti je res vseeno?danes mi je, za jutri pa ne vem.«potem se je oglasilo piskanje aparature nad njo. Valeriji se je zazdelo, da vse bolj tone v nek mehak odmaknjen svet. V globok sen. V sobo je pritekla madicinska sestra in zavpila.»gospodic na Valerija! Dihati morate!«valerija se je zdrznila in odprla oc i. Pa saj diham, je pomislila. Ampak zakaj je potem aparat nad njo oz ivel?»dajmo Valerija! Dihajte!«Valerija je zajela zrak in s tela v mislih, en, dve, vdih, tri, s tiri, izdih. Ena, dve, vdih, tri, s tiri, izdih. Diham, je pomislila. Aparat je utihnil.»ne zaspite mi zdaj!«je vanjo udaril glas medicinske sestre.»dihajte!pa saj diham,«je zamomljala in spet v mislih s tela vdihe in izdihe. Sestra se je naposled pomirila in zapustila sobo. Valerija je povsem zaprla oc i. Poskus ala si je priklicati podobo mame, a ta podoba je bila izmuzljiva in nejasna. Kakor da je v hipu pozabila na vse, kar je poznala poprej. To jo je prestras ilo in zabolelo obenem. Sranje!«je pomislila. Zdaj bom pa s e senilna! Nekdo se je zasmejal skozi njo.»trapica! Dalec od senilnosti si.«valerija je prepoznala glas bitja, katerega je poimenovala kar angel varuh.»vi?!presenec ena?ja. Zanima me, zakaj prav zdaj? Zakaj vas slis im in vidim zdaj in ne kdaj poprej?ker si z zavestjo na meji dveh svetov.sem na operacijski mizi umrla, ali kaj?bila si na meji.sranje!ne preklinjaj!sori. Us lo mi je.tvoje zaznave so se prec istile. Spremenila si se.z e od nekdaj sem drugac na,«se je uprla.»vem, da si nekaj posebnega. Vsaj sama o sebi tako mislis.zdaj boste pa s e rekli, da sem domis ljavka?to ti tako pravis.sicer pa mi je danes vseeno za vse. Prevec sem utrujena.«nastala je tis ina. Dolga, predolga tis ina. Valerija je zac utila, kako se ji zavest gosti in kako jo vse bolj vlec e v globok spanec. Potem je aparat nad njo ponovno oz ivel in zapiskal. V bolnis ko sobo je vnovic pribrzela medicinska sestra.»za boz jo voljo, Valerija! Dihajte!...Dihajte!«Valerija je nagonsko zadihala in spet v polsnu s tela vdihe in idihe. Ena, dva, vdih, tri, s tiri, izdih. Dihaj punca! Dihaj! Ena, dva, vdih, tri, s tiri, izdih.»lulat moram.«medicinska sestra ji je pod zadnjico nastavila kahlo. Valerija se je polulala in imela je obc tek, da je polulala celo posteljo. A to je bil samo obc utek.»je zdaj v redu?«valerija je pokimala.»je, v redu je.«ugotovila je, da ima na roki kanal z infuzijo, na vratu pa rano s cevc ico. Po 29

30 cevc ici je odtekala odvec na kri pomes a- na z motno rjavo tekoc ino. Ob pasu je imela plastic no vrec ko, kamor se je tekoc ina stekala. Krasno, je pomislila, zdaj sem pa z e kot android. Zaprla je oc i in zavzdihnila. Le kako se bo vse skupaj konc alo?»tako kot sama z elis,«se je zdaj vnovic oglasil mos ki glas. Valerija je c utila, kako ji je v glavi zavrs alo.»s e vedno ste tu?«je rekla mos kemu v popolni c rnini. Pogled nanj jo je s ele zdaj pos teno pretresel.»tu bom dokler bos to z elela,«ji je dejal.»ampak, slis ala sem, da so angeli varuhi vedno nekje v bliz ini.nisem te vrste angel varuh.kdo pa ste potem v resnici?«mos ki je precej dolgo molc al.»tvoja smrt sem.«valerija je c utila, kako ji je samodejno vzdrhtelo telo, kako jo zebe in kako osupla je nad tem, kar je bila pravkar slis ala.»moja smrt? Hecno.Zakaj?Mislila sem, da Matilda prihaja s koso v rokah.to so pripovedke. Smrt vidis taks no, kot jo sam hoc es videti. Ti me pac vidis kot prijetnega mos kega.je to narobe?ne. Smrt je taks na kakrs na je c lovekova zavest ob trenutku smrti.ampak kaj to pomeni, da si v resnici z elim umreti?ne. Z ivela bos in doc akala starost. S ele potem te bom spet obiskal.prijazni ste.«mos ki se je zasmejal.»vsem se ne zdim taks en.no ja.zdaj pa se vzdrami! Moras se!«valerija se je stresla v hladu in povsem odprla oc i. S ele zdaj se je zares v celoti ovedla tega sveta. S ele zdaj se je ovedla, da mora dihati in pregnati s ibkost iz svojega telesa. Zmagala bo. Kaks en rak neki! To je samo stopnja na poti njenega dozorevanja. Pogledala je bolnico na sosednji postelji, ki je tiho jokala. Valerija bi ji rada povedala, da naj se ne boji, naj zbere pogum in se na novo sestavi. Z ivljenje je dragoceno, dokler traja. In niti smrt nima te moc i, da bi temu oporekala. EVOLUCIJA Tejka Novšak, Slovenija Uptur se je zbudil zaradi nenavadno moc nega sonca. Premoc no je bilo in preblizu. Sonce ni bilo nikoli tako blizu. Zdaj je bilo z e hladno obdobje, kmalu bodo z neba zac eli padati mrzli beli puhki. Zato zdaj ne more sijati moc no sonce. Ampak to sonce sploh ni bilo toplo in brenc alo je. Spustilo se je na tla pred njegovo votlino, zaslonjeno z vejami in potem nehalo svetiti in brenc ati. 30 Bilo je podobno ogromni skali, samo da je bilo tako gladko, kot kamenje v bliz - nji reki. Nenadoma se je v tem soncu skali pojavila odprtina in skoznjo je stopilo neko zelo c udno bitje. Po obliki je bilo sicer podobno Upturju, vendar je imelo ogromno glavo in namesto krznenega oblac ila nekaj belega in gladkega. Od nekod so se pojavile c udno zvezane

31 SPEKULATIVNA ZGODBA bele veje, ki so vodile od te odprtine do tal in bitje je stopilo po njih ter se spustilo na tla. Uptur se je odloc il, da ne bo pokazal strahu, ampak bo pogumno branil svoj dom pred tem vsiljivcem. Moc no je odsunil veje, ki so zastirale njegov vhod, v roko vzel bliz njo odlomljeno vejo in s ponosnimi koraki stopil iz votline. Takrat pa je tisti novi naredil nekaj neverjetnega. Snel je svojo ogromno glavo in znotraj je imel s e eno, normalne velikosti. Takrat je oc itno s ele opazil Upturja, proti njemu je pokazal z roko, nekaj se je zabliskalo in Upturja je zmanjkalo.»ha, a si videl, kako ga je odneslo!«se je zasmejala Altaya.»A si nora, saj ga ni bilo treba ubit! Samo da sva pristala, že mahaš s tem svojim blasterjem! Pa zakaj si snela čelado, kako veš, da ti ne bo ratalo slabo?ma kaj blebetaš, saj ga nisem do konca, samo na 35% sem imela naravnano jakost. Čez par ur se bo zbudil z glavobolom in se čudil, kdo ga je po buči kresnil. Zrak je pa itak OK, saj si videl odčitke atmosfere, ko sva se spuščala dol.no, prav,«je rekel Hexor,»kaj bova zdaj z njim? Že na preletu sva videla, da so v fazi neandertalcev. Kaj praviš, se malo poigrava z njim?kaj bi se ti igral?«ga je sumničavo pogledala Altaya.»Ma, preko miselne komande mu narekujeva kako koristno zadevo. Si videla, kako te je hotel z vejo? Sploh ne znajo uporabljat orodja. Povejva mu, kako se izostri kamen in naredi sekira. Bo glavni frajer v svojem tropu. Čez tisoč let nama bojo pa hvaležni, da sva pospešila njihovo evolucijo.«altaya ni dolgo razmišljala. Saj sta uradno na absolventskem izletu in v taki priliki se je pač treba zabavat. Vklopila sta oranžni gumb na konzoli v ladji in v mikrofon narekovala navodilo.»tako, to je opravljeno,«je bil zadovoljen Hexor.»Kaj bova pa zdaj počela? Stavim, da nisi še nikoli seksala v vesoljski ladji «Uptur se je poc asi predramil. Drugega sonca ni bilo vec. Glava ga je bolela in imel je c udne sanje. Spomnil se je, kako ga je njegovo pleme nagnalo v to osamljeno votlino. Ni znal tako dobro najti gozdnih jagod in ostale hrane, vec jim je pojedel, kot nabral. Pa so ga izgnali, da se prez ivi sam, c e se zna. Do zdaj je bolj kot ne stradal, ampak nekaj se je spremenilo. Nekaj, kar ni razumel. Kar naenkrat je zac util potrebo, da pois c e dva kamna prav posebne oblike. Ko ju je nas el, ju je zac el udarjati enega ob drugega, dokler ni manjs i kamen postal plos c at in oster na enem koncu. Uptur se je zadovoljno odpravil proti svoji naselbini z novo pridobitvijo v roki. Rojaki so ga nezaupljivo gledali, ko jim je pokazal oster kamen in kako se ga naredi. Potem je iz drevesa strgal srobot, ter z njim pritrdil kamen na odlomljeno vejo. Vzel je velik in trd sadez, katerega so vedno s tez avo odpirali tako, da so ga metali ob tla. Ampak vredno se je bilo potruditi, saj je bil pod trdim ovojem zelo sladek. Z novim orodjem je usekal po sadez u in ta se je razklal na pol. Divjaki so ostrmeli, potem pa so hitro planili po nepric akovani pojedini in Upturju nosili nove sadez e, da jih odpre. Vesoljska turista sta prizor opazovala iz primerne višine, da ju niso opazili. Hexor je skušal še malo izkoristiti samoto v kabini, pa ga je Altaya odrinila, da se je udaril ob konzolo.»daj mi zdaj mir, a ne vidiš, da gledam. Lej, kako ga zdaj častijo, kakšna 31

32 sprememba! So pa res smešni ti divjaki, tako so primitivni, še čudno, da niso ljudožerci Hej, kaj pa utripa ona oranžna lučka? Da nisi kaj pokvaril?kaj? Joj, miselna komanda se je vklopila. Najbrž sem se zadel vanjo, ko si me porinila. Ma saj nima veze, tudi če je poslala kak ukaz. Itak sva previsoko, da bi koga dosegel. Dajva, spokajva se od tu, greva nazaj v letovišče na našem planetu. Danes zvečer bo huda žurka, pa vsa pijača zastonj, tam res nočem manjkat.«divjak najbliz e Upturju je dobil c uden obc utek. Kar naenkrat je vedel, kako bi tudi on lahko postal tako pameten in znal nove rec i. Pograbil je velik kamen in z njim razbil Upturju glavo. Ostali so odskoc ili in zarenc ali nanj. Ampak on jim bo pokazal, da je vse v redu. Nauc il jih bo, kako biti bolj pameten. Upturja bodo skupaj razkosali in pojedli. Potem bodo vsi tako pametni kot on. Njihov rod bo zavladal nad vsemi ostalimi.in nikoli, nikoli jim ne bo zmanjkalo hrane. PARALELNI SVET Viktor Car, Slovenija Leo se je prebudil in pogledal okrog po neznani sobi. Pri vsakem premiku glave je c util ostro bolec ino v vratu, kot da bi mu kdo z noz em rezal v meso in mis ice.»kje za vraga sem?«je pomislil. Pogledal je desno in ob oknu videl spec ega mos kega v sosednji postelji. Zraven postelje je bilo stojalo za zdravila, s katere je visela plastic na vrec ka s cevko napeljano mos kemu v roko, nad njo pa je visel, z usnjenim trakom pritrjen roc aj, da bolnik laz je vstane iz postelje. 32»Kaj delam v bolnici?«si je rekel ko je ugotovil kje je. Po rdec i svetlobi vzhajajoc ega sonca, ki je barvalo bele stene sobe je sklepal da je jutro. Poskus al se je dvigniti v sedec i poloz aj, vendar je to misel hitro opustil ko je c util ostro bolec ino v rokah, ki so bile povite od prstov pa skoraj do vis ine ramen. Bolela ga prav vsak mis ica katero je napel ko se je poskus al dvigniti.»auuuuu,«je vzdihnil od bolec ine, in se nemoc no ulegel nazaj na posteljo, ko je zaslis al glasove na hodniku, ki so se

33 SPEKULATIVNA ZGODBA pribliz evali. Vstopili so starejs i zdravnik in dve sestri in se ustavili pri vznoz ju njegove postelje. Zdravnik je vzel v roko list papirja, ki je bil pritrjen na tablico s katero je opremljena vsaka postelja, na katerem so zapisani podatki o pacientu.»pozdravljeni, jaz sem vas zdravnik Andrej Potoc nik, vi pa ste v bolnis nici v Mariboru, kamor so vas pripeljali vc eraj popoldan, potem ko ste imeli nesrec o s kolesom. Imam nekaj vpras anj za vas.kar vpras ajte.«je rekel.»povejte mi, c e se spomnite, kako vam je ime, koliko ste stari in kje z ivite?sem Leo Golob, star sem devetindvajset let, stanujem pa v Loki.Mogoc e veste kateri dan je danes in katerega leta smo?«je z vpras anji nadaljeval zdravnik.»sreda, deseti junij, dva tisoc devet.zelo dobro. Se spomnite da ste imeli nesrec o?ne. Spomnim se, da sem vc eraj po sluz bi, okrog tretje ure popoldan, s el kolesarit. Bil je zelo lep dan in sem se na hitro odloc il in se peljal na Areh. Na vrhu pri Rus ki koc i sem srec al bivs ega sos olca iz fakultete s katerim sva izmenjala nekaj besed, nato pa sem se spustil v dolino. Ampak samega spusta pa se ne spomnim. Pravzaprav je to vse c esar se spomnim. Kaks ne so pos kodbe? Je kaj hujs ega?brez skrbi, dobro ste jo odnesli. Gospod, ki je videl nesrec o in poklical res e- valce, je rekel da ste leteli nekaj metrov po zraku, potem ko ste se zaleteli v zas c i- tno ograjo. Nato pa ste se kotalili po hribu, dokler niste oblez ali kaks nih sto metrov niz je v jarku. Pripeljali so vas nezavestnega, popraskanega in obtolc enega, ampak nimate nobene hujs e rane in nobenega zloma. Udarili ste z glavo in utrpeli pretres moz ganov, zato boste ostali nekaj dni na opazovanju.«oddahnil si je ko je slis al zdravnikove besede, nato pa se je poskus al spomniti padca, zdravnik in sestri pa so medtem z e stopili do drugega pacienta.»hej! Spis?«ga je iz razmis ljanja prebudil glas mos kega v sosednji postelji.»jaz sem Gabriel. Ti pa si Leo, c e sem prav slis al prej?«se je predstavil mos ki in se prijazno smejal.»prav si slis al,«je odgovoril in prijazno pokimal v pozdrav.»potem si tudi slis al kaj se mi je zgodilo, da sem pristal tukaj? Zakaj pa si ti tukaj?«je vpras al. Povedal je, da se je onesvestil med voz njo v sluz bo in z avtomobilom trc il v drevo ob cesti. Zlomil si je nogo in dve rebri, ampak ker s e ne vedo zakaj se je onesvestil, mora ostati v bolnis nici da naredijo s e nekaj dodatnih preiskav. Tako sta se pogovarjala s e nekaj c asa, dokler Leo ni zaspal. Spal je vec ino dneva in celo noc. Naslednji dan ko se je zbudil in kljub bolec inam naredil nekaj korakov po sobi, je Gabriel z e pris el od nekod.»moral sem si malo pretegniti noge. Kasneje lahko greva malo na sprehod, c e z elis, da pretegneva noge. In nujno potrebujem cigareto.«je rekel in mu pomez iknil, nasmejan in dobre volje kot prejs nji dan. Po viziti sta oblekla plas c e in ods la iz sobe. Gabriel je vodil, Leo pa mu je sledil. S la sta v majhen park pred bolnis nico in usedla na klopco. Gabriel je priz gal cigareto in kadil, Leo pa je se je naslonil nazaj, zaprl oc i in se nastavil soncu, ki je kljub zgodnji uri z e prijetno grelo.»to te bo ubilo nekega dne.«je rekel Leo.»Od nec esa je treba umreti.«mu je odgovoril, se nasmejal in pomez iknil. 33

34 »Si poroc en?«je Gabriel zac el pogovor.»ne s e. Imam punco, Maja ji je ime. Z iviva skupaj z e skoraj devet let, ampak nisva poroc ena. C eprav mislim da si to z eli.«je odgovoril Leo.»Kaj pa si ti z elis?«je vpras al Gabriel.»Tudi jaz se z elim poroc iti z njo, ampak prej bi rad naredil nekaj iz svojega z ivljenja. Z elim si da bi bila ponosna name. Rad bi je bil vreden, ji dal vec mojega c asa, se ji bolj posvec al, ampak ta sluz ba me ubija. Vsak dan sem v pisarni devet ali deset ur na dan, delam delo ki se mi upira. In ker nisem zadovoljen s sluz bo se potem midva prepirava. Zac a- ran krog je to.«je povedal.»saj vem, da ljudje nimajo sluz b in ne zasluz ijo niti za golo prez ivetje, jaz pa se pritoz ujem. Ampak kaj naj, c e pa nisem srec en. Ves c as berem knjige in si razbijam glavo, da bi ugotovil kaj bi lahko delal, da bi zjutraj kar skoc il iz postelje in komaj c akal da zac nem. Ne vem zakaj ne morem biti kot vec ina in preprosto biti zadovoljen in srec en, s tem kar imam?«gabriel ga je poslus al in prikimaval, nato je rekel.»nic ni narobe s tabo c e si z elis nekaj vec od z ivljenja, c eprav se dostikrat zdi da bi bilo boljs e c e bi bil drugac en in bil zadovoljen s tem kar imas. Imas kaks en hobi v katerem se lahko izgubis in pozabis na c as ali pa si ga imel kot otrok?«leo je globoko vdihnil, se naslonil nazaj, zaprl je oc i in glasno izdihnil.»kot najstnik sem poskus al veliko rec i, napisal sem nekaj pesmi, nekoc sem narisal strip, sicer je imel le nekaj strani, ampak sem bil ponosen nase, imel sem tudi zvezek v katerega sem pisal zgodbe. Sanjaril sem da bom slaven pisatelj, in bom pisal knjige s katerimi bom osrec eval ljudi ki jih bodo brali po vsem svetu.«je povedal. 34 Nekaj trenutkov nista spregovorila nobene besede in sta bila zatopljena vsak v svoje misli in se predajala sonc - nim z arkom.»zakaj pa ne postanes pisatelj? Mogoc e nam vesolje, s tem ko nam je nekaj vs ec in s tem ko v nec em uz ivamo, sporoc a da moramo poslus ati srce in delati to kar nas veseli. Ampak ljudje z al najvec krat delamo to c esar sploh ne maramo, ker moramo zasluz iti denar da lahko prez ivimo in potem pozabimo na nas e darove, ki so nam bili poloz eni v zibelko.«je rekel Gabriel, vstal in zac el poc asi hoditi proti vhodu bolnis - nice. Leo mu je brez besed sledil in razmis ljal o njegovih besedah. Ko je pomislil kako se bi poc util ko bi ljudje brali njegove knjige, knjige ki jih je on napisal, z njegovim imenom na platnicah, se je poc util z ivega in izpolnjenega. Po kosilu sta spet s la na sprehod, da pretegneta noge.»kje pa je tvoja punca, nisem s e videl da te bi obiskala?«je vpras al Gabriel, v dvigalu.»prej ti nisem vsega povedal po resnici. Pred tremi dnevi sva se sporekla in je s la z mamo na morje. Sva se dogovorila da se nekaj dni ne slis iva in premisliva kako naprej.«je priznal.»ljubim jo, in vem da tudi ona mene, ampak, «je dodal in za trenutek molc al.»vse bi naredil drugac e, c e bi se s e lahko enkrat vrnil nekaj let nazaj.«je zakljuc il. Pris la sta do iste klopce in se usedla, Gabriel je priz gal cigareto in nekaj razmis ljal, Leo pa ga je opazoval in se vpras eval zakaj popolnemu tujcu govori o svojem z ivljenju.»no povej kaj bi naredil drugac e c e bi lahko s el nazaj v c as ko sta bila z Majo s e svez e zaljubljena?«

35 SPEKULATIVNA ZGODBA Leo je za nekaj trenutkov pomislil, nato pa zac el.»ravno takrat ko sva se zac ela dobivati sem se vpisal na fakulteto za elektrotehniko. To me ni veselilo, ampak ker nisem vedel kaj bi poc el v z ivljenju, se mi je to takrat zdela najbolj logic na odloc itev. Predvideval sem da bom kot inz enir elektrotehnike, kasneje brez problema dobil sluz bo.«je zakljuc il z vidnim obz alovanjem.»ampak c e bi dobil s e eno moz nost se ne bi vpisal na fakulteto, ampak bi vztrajal s pisanjem. S el bi s el na kaks en tec aj kreativnega pisanja in postal dober. Pisanje je edina stvar v kateri res uz ivam in v kateri bi z elel postati dober. Majo pa bi zasnubil takrat kot sem to z e planiral. Nekako po enem letu in pol kar sva bila skupaj, sem z e naredil nac rt, kako jo bom zasnubil in kako bo srec na, ampak sem se ustras il in si premislil. In potem s e dvakrat.kaj mislis, je moz no da, obstaja paralelni svet, v katerem z ivimo z ivljenje, ki je plod drugac nih odloc itev, kot smo jih sprejeli v tem z ivljenju?«je resno vpras al Gabriel, nato pa se nasmejal in pomez iknil, kot je imel navado to storiti vec krat. Kasneje zvec er je Gabriel z e spal, ko je Leo pozvonil sestri, ki je bila tisto noc dez urna.»kaj se je zgodilo?«je vpras ala, ko je c ez minutko prihitela v sobo.»glava me boli in ne morem zaspati. Trudim se z e vec kot dve uri. Lahko dobim mogoc e nekaj proti glavobolu?«jo je vpras al Leo.»Seveda. Vam takoj prinesem nekaj.«je rekla in ods la iz sobe.»tukaj imate tableto proti bolec i- nam, c e pa s e potem ne boste mogli zaspati pa pojejte s e to modro, ki vam bo pomagala zaspati.«je rekla in mu dala kroz nik z dvema tabletkama.»kar obe vzamem«si je rekel in ju popil z kozarcem vode. V nekaj minutah je zaspal. Naslednje jutro se je prebudil in pogledal okrog po sobi in opazil isto rdec o svetlobo ki je bil opazil pred tremi dnevi ko se je prvic zbudil tukaj.»deja vu«je pomislil. Poskus al se je dvigniti v sedec i poloz aj, ko je c util ostro bolec ino v rokah, ki so bile spet povite od prstov pa skoraj do vis ine ramen. Takoj zatem pa je zaslis al glasove na hodniku ki so se pribliz evali. Vstopil je njegov zdravnik in sestri, ter se ustavili pri vznoz ju njegove postelje. Zdravnik je pogledal list papirja, ki je bil pritrjen na tablici in se obrnil k njemu.»pozdravljeni, jaz sem zdravnik Andrej Potoc nik. Kot vidim so vam z e vc eraj zvec er naredili preiskave. Nic ni narobe z vami razen nekaj odrgnin, za vsak primer so vas obdrz ali c ez noc na opazovanju. Po viziti vam bo sestra prinesla odpustnico, vas a z ena pa je z e na poti k vam z vas imi oblac ila in greste domov«je rekel zdravnik.»z ena? Lepo se slis i.«si je rekel sam pri sebi.»kje pa je Gabriel?«je rekel, ko je opazil da je bila njegova postelja prazna in pospravljena.»gabriel?«je zac udeno vpras al zdravnik.»pacient ki je bil z mano v sobi zadnja dva dni?«je vpras ujoc e odgovoril Leo.»Kako to mislite dva dni? Pripeljali so vas vc eraj popoldan, potem ko ste doz iveli nesrec o s kolesom in odkar ste tukaj ste sami v sobi. Saj se spomnite da so vas pripeljali?«je vpras al zdravnik in pogledal sestri, ki so bile prav tako zac udene kot zdravnik. 35

36 Leo je zaprl oc i in poskus al razumeti kaj se dogaja.»so bile samo sanje? Nemogoc e, c e pa se spomnim vsake podrobnosti. Kaj se dogaja z mano?«je pomislil.»mogoc e veste kateri dan je danes in katerega leta smo?«vpras a zdravnik.»mislim da je petek, dvanajsti junij, dva tisoc devet.«je vidno zmeden odgovoril Leo.»Danes je sreda deseti junij«je rekel zdravnik in pokazal Leu mobilni telefon na katerem je bil viden datum.»to so verjetno posledice udarca z glavo. Utrpeli ste hud pretres moz ganov in kot moz na posledica so tudi halucinacije ali blodnje. To bi moralo izzveneti v nekaj dneh.mogoc e pa so res bile samo bolj z ive sanje.«je rekel, c eprav tega ni verjel, ampak je hotel da zdravnik c imprej odide in ga pusti samega.»nemogoc e da so bile samo sanje, ampak res imam roke bolj povite kot sinoc i oz. v sanjah in vse me boli kot tisti prvi dan. Je moz no da je to od udarca?«je premis ljeval ko je ostal sam.»dobro jutro dragi. Kako se poc utis danes?«je rekla Maja ko je stopila v sobo in ga objela in poljubila, tako kot ga ni z e leta.»dobro jutro.«je rekel Leo zmeden. Bila je Maja ampak,... leps a kot kadarkoli prej. Oblec ena v svetlo krilo in z barvnimi vzorci okras eno bluzo, ravno prav nalic ena z drugac no pric esko je bila videti kot samozavestna poslovna z enska, katere navadni smrtniki ne upajo niti prav pozdraviti in z izrazom na obrazu ki je izdajal ljubezen in naklonjenost do njega.»kako to da si postrigla in pobarvala lase in kako si oblec ena? C udovita si. In kako to da nisi na morju z mamo?«je Leo spras eval v eni sapi in se je ni mogel nagledati.»zakaj pa bi bila na morju z mamo? In kaj je drugac e z mojo pric esko in oblac ili? Uboz c ek moj, pa si res moc no udaril z glavo.«je rekla in se nasmehnila ter ga poljubila na c elo. Ko sta odhajala iz bolnis nice je Leo, zunaj pred vhodom, pogledal proti parku in kar obstal ko je opazil da na klopci sedi znan mos ki.»to je Gabriel!«je skoraj vzkliknil in podzavestno, s pos- VIKTOR CAR (»NOVOPEČENI«AVTOR) Rodil sem se leta 1979 na Ptuju. Konc al sem osnovno s olo Borisa Kidric a v Kidric evem, v srednjo s olo pa sem hodil v S olski center Ptuj in sicer za poklic elektrikar elektronik. Leta 2005 sem se ob delu vpisal v program strojni tehnik v S olski center Ptuj. S tudirati sem zac el leta 2007 na Fakulteti za strojnis tvo v Mariboru in leta 2012 diplomiral kot inz enir strojnis tva. Na zac etku leta 2012 sem se vpisal s e v program za mednarodnega varilnega inz enirja na ins titutu za varilstvo in ga konec leta zakljuc il. Od leta 2013 sem zaposlen kot varilni inz enir v Mariboru. V branje in knjige sem se zaljubil z e v prvih razredih osnovne s ole in me spremljajo celo moje z ivljenje. Pisati pa sem zac el kot najstnik. Pisal sem kratke zgodbe in celo narisal kratek strip. Ampak potem sem dal pisanje na stran za kar nekaj let, do nedavnega ko sem napisal nekaj kratkih zgodb. 36

37 pes il korakom, zac el hoditi proti njemu. Gabriel ga je pogledal, se nasmejal in mu pomez iknil.»gospod Golob! Sem vas a velika oboz evalka. Mi lahko prosim podpis ete vas o knjigo?«zaklicala mlajs a z enska in stopila pred njega s knjigo in pisalom v rokah.»mo-mo-mojo knjigo?«je komaj spravil besede iz ust in vzel v roke knjigo, na kateri je pisalo: Leo Golob»DEJA VU«, v zgornjem desnem kotu knjige pa je v rumenem krogu z velikimi tiskanimi c rkami pisalo»svetovna USPES NICA, PREVEDENA V VEC KOT 30 JEZIKOV!«SPEKULATIVNA ZGODBA Bil je tako presenec en, da je skoraj pozabil, da je hotel v park. Pogledal je proti klopci, na kateri s e je nekaj sekund nazaj sedel njegov prijatelj, ki je sedaj samovala sredi parka pod vroc im poletnim soncem. Pogledal je s e okrog, c e ga bi kje videl odhajati ampak v nekje v sebi je vedel da ga ne bo videl.»kaj mislis, je moz no da, obstaja paralelni svet, v katerem z ivimo z ivljenje, ki je plod drugac nih odloc itev, kot smo jih sprejeli v tem z ivljenju?«se je spomnil Gabrielovega vpras anja in se nasmehnil. INSOMNIA? IMAMO REŠITEV ZA VAS Andrej Ivanuša, Slovenija INSOMNIA (NESPEČNOST) C e imate probleme s spanjem, imamo pravo res itev za vas. Vas i problemi bodo odpravljeni za zmeraj! Za majhno ceno kraljestva lahko z e danes poskrbite, da izginejo ZA VEDNO! Ponujamo vam c udovito res itev doktorice Maleficent Zlobe, ki je odprla klinike po vsem svetu. Od letos je njena klinika na voljo tudi pri nas, v Sloveniji! Njena metoda je enostavna, vendar izredno uc inkovita imenovala jo je»metoda z vretenom«! Konkurenca je poskus ala s podobnimi metodami, na primer: z jabolkom, prepariranim z razlic nimi substancami, ki so klinic no dokazano s kodljive. Ob tem je seveda mnogo bolje, da si iz jabolk naredite jabolc ni zavitek, kakor da umrete zaradi napac no diagnoziranega ugriza v jabolko. Prav zato je»metoda Z VRETENOM«vaša najboljša izbira! Rezultati so neverjetno zanesljivi! Preverjeno! Uporaba je izredno enostavna! Pic ite se na vreteno in v trenutku boste c vrsto zaspali. Nic vas ne bo prebudilo. Ne sosedje, ki se prepirajo do onemoglosti, ne piskanje tovornjakov, ki vozijo vzvratno, ne c is c enje stanovanja, ki ga s tulec im sesalcem izvaja vas zakonski partner. Prav nic vas ne bo zmotilo v spanju pravic nega! V kolikor pa se boste z eleli prebuditi, pa je dovolj le, da vas poljubi kaks en princ ali princesa! Enostavno, ali ne? Pokličite takoj in naroc ite se na seanso na kliniki doktorice Maleficent Zlobe. Prisotni smo tudi na internetu: LAHKO NOČ! Pa dobro spite. 37

38 OGLEDALCE, OGLEDALCE Gerd Maximovič, Nemčija * prevedla Teja Gale Rastline rastejo v semenskih bankah. Zelena svetloba reflektorjev se igra skozi s ipe in obliva ljudi. Slis im svoj src ni utrip in s epet motorjev ter vidim sij zvezd, ki se dvigajo nad antene. Nosim svileno obleko in stojim pred posteljo. Pravljice, ki so shranjene v knjiz nici ladje, mi odzvanjajo v glavi. Ponosno zakorakam k ogledalu in pustim, da svileno blago pade z mojega telesa. Lev z ostrimi zobmi, ustreljen v Omalijski dz ungli, mi sluz i kot preproga. Svec e gorijo na stenah. V njihovem soju in bles c anju reflektorjev preuc im svoje velic astno telo. Sem kot vrtnica, ki je zacvetela v rastlinjaku. Moje prsi brstijo, moja polt pa je tako nez na, da se nez ni plameni igrajo ob robovih, kjer se lomi svetloba. Nas obim usta in sklenem roke, kot bi bila sramez ljiva, c ez svoje prsi. Spomnim se, kako je Karal lez al v mojem naroc ju. Bitje mojega srca se pospes i in vidim, da so se moje oc i zac ele vlaz iti in da c rne zenice migotajo. Iztegnem levo roko in z enim zelo ostrim nohtom nalahno pritisnem na stikalo. Iz globin se dvigne brnenje in ogledalo se zamegli, kot bi nanj legel led. To zabris e moje izvrstno telo in zopet se mi zazdi, da vidim podobo c loveka, ki se dviga. Da, moja kraljica, rec e ogledalo z mirnim glasom in me opazuje skozi meglo. Ste me poklicali? Zatopim se v spomine; nato pa se slis im rec i: Ogledalce, ogledalce, na steni, povej katera najleps a je v dez eli tej? Sem to jaz ali je to Sneguljc ica, ki lez i pod modrimi gorami med sedmimi palc ki, ki lez i v stekleni krsti in ali morda zasenc i mojo lepoto? A ogledalo za trenutek omahuje, saj se mora najprej posvetovati s svojimi podatkovnimi bazami; nato pa rec e: 38 Moja kraljica, tukaj ste vi najleps i, ampak spodaj, v hladilnikih, kjer spijo zamrznjeni ljudje in c akajo, da se bodo prebudili, lez i mlada Christine, katere koz a je kot mleko in njene ustnice svetijo celo v kriogenskem spanju. In ona je tisoc krat leps a kot vi! Jeza vrz e senco na mojo lepoto, ko vpras am: V katerem hladilniku lez i? V sedmem, odgovori ogledalo, preden ga moj iztegnjen prst pogasi in izgine v daljavo kot spiralna galaksija. C ez ramena si potegnem modro obleko, nanesem malo rdec ila in maskare in se, preden grem, s e enkrat pogledam v ogledalu, ki je zdaj popolnoma jasno. Zadovoljna sem s tem, kar vidim. S stene snamem svec nik, nez no zaprem vrata za seboj, plamen pa nez no migota zaradi prepiha, ko grem prek hodnika. Nato sem v antigravitacijskem jas ku, zatem pa z e spodaj. Grem mimo mumij, ki stojijo v vdolbinah v zidu Dunbarja in le s tez avo si priklic em v spomin, od kod so pris le. Tam stoji Bolzano, ki se ga zdaj spomnim, in je vodil veliko vstajo. Grenko zavzdihnem ob misli na to, da so me hoteli odstraniti. Hoteli so me likvidirati. Eletros ok bi moral zadostovati, so menili, ali pa bi bilo morda dovolj, da bi le izkljuc ili stikalo. Mrko se zasmejim v mislih in jih zopet vidim pred seboj. Wullfa, kapitana ladje, ki je bil na c elu, ko so se pribliz evali kot mravlje ali hropec i psi, popolnoma goli in so kapljali vsepovsod. Kako je led zaz venketal v njihovih mislih! Z ledom v glavi je namrec tez ko razmis ljati Uspelo mi je slediti njihovim sanjam in jih narediti vidne na zaslonu. Bili so kot moji otroci in spremljala sem vsako njihovo

39 SPEKULATIVNA ZGODBA misel. Ali ni bila vendar to moja naloga, skrbeti zanje? Zasmejim se v mislih, nato pa zopet vidim kri, ki je tekla po hodniku, in slis im pokajoc e in stokajoc e zvoke moz, ki so se borili za svoje z ivljenje, c eprav je bilo z e izgubljeno. Mislili so, da mi bodo kos. Mislili so, da me bodo lahko premagali, supermoz gane, Meduzo, sanje vseh sanj, popoln stroj. Kako neumno! In ali ni morda res, da je za vsako neumnost treba plac ati? S e vedno vidim Wulffa pred seboj, na kolenih in v verigah, kric oc od izc rpanosti. Dus ec e je rekel: Ali ne ves, da si zgolj nas a stvaritev? In odgovorila sem mu, smeje, da ne glede na to, kdo me je ustvaril, ne bom dovolila, da bi okrnil mojo integriteto. Rojen si bil z enski, sem mu rekla, citirajoc nekaj klasic nih rekov. Vsak izmed nas ima svoj izvor. C etudi sem vas a stvaritev, v tem ne vidim nic sramotnega. Vpras anje se nikoli ne glasi, od kod si pris el, temvec kam gres. Jokal je od izc rpanosti in me rotil, naj ne ogrozim misije. Ampak o kateri misiji je govoril? Mar ne morem tudi jaz raziskati zvezd? Mar nisem tudi jaz na dolgem, dolgem potovanju k sami sebi? In zakaj bi mi to skus al preprec iti? Le kaj bi mi lahko ponudil v zameno? Svoje telo, sem nenadoma pomislila, kajti lahko sem brala njegove misli ampak to sem imela z e dolgo, preden ga je avtomatski opozorilni sistem poklical nazaj v z ivljenje. Kot zarodek si, dragi moj, in s e nikoli ni bilo drugo c loves ko bitje tako na milost in nemilost prepus c eno drugemu, kot si ti meni, jekleni Meduzi! S e vedno stojim pred mumijami in moram se dotakniti Wulffa. Prevec nevaren mi je. Nisem ga mogla pustiti z iveti, kapitana ladje. Oprosti, dragi. In znova se ga dotaknem in poboz am tiste gubice na njegovem c elu in se dotaknem njegovih trepalnic, bilo je kot takrat, ko sva lez ala skupaj v postelji. Vedno sem si morala najti nove prilez nike. Ampak Dunbar je ogromen in jaz vodim najvec jo ekspedicijo v zgodovini. Da, tako je bilo takrat. Ali je morda minilo samo nekaj tednov? Izklopila sem avtomatski opozorilni sistem. Bilo je tez ko dosec i elektroniko, stikala in c ipe; celo pred menoj so bili zavarovani. Ampak kaj pa mi morejo v tem mrazu in neskonc nosti in tis ini vesolja? Sama sem, Zemlja je dalec stran in zakaj bi mi bilo mar za tistih par radijskih sporoc il, ki me vseeno obc asno dosez ejo? Le stez ka se loc im od mumij in svec a zamigota v mojih rokah. Zazdi se mi, da so se za menoj odprla vrata, ampak to je, kot si hitro zagotovim, le plod moje domis ljije. Pod prevelikim stresom sem. Enega bom morala oz iviti, enega od najbolj c ednih moz, da bo vec svetlobe, toplote in veselja pris lo v moje z ivljenje. V prihodnosti ne smem pustiti, da bi mumije tako moc no vplivale name. Samo trupla so. Mrtvi so in morali bi se mi zahvaliti, da sem jih nagac ila. Kajti z ivijo tiho, ampak nesmrtno z ivljenje, vsaj dokler jaz vladam na Dunbarju in kdo bi to lahko spremenil? Tako sem zatopljena v svoje misli, da se skoraj zaletim v glavno zrac no zaporo, ki vodi do hladilnih celic. Zamez ikam kot kaks na diva, kajti vem, da me straz ar iz drugega straz nega obroc a, v katerega nisem mogla vdreti, zasleduje. Identificiraj se, zaklic e mehanic ni glas. Kdo si? Kam gres? Mar ne ves, da je to prepovedano obmoc je? Samo pooblas c ene osebe gredo lahko do kriogenskih hladilnikov. Poloz i dlan na plos c o, c e cenis svoje z ivljenje! Ubogam in svojo vlaz no dlan pritisnem ob plos c o, ki jo straz ar iztegne proti meni, in s svojim elektronskim sluhom sledim poti toka. Zelo pozorno poslus am in globoko zavzdihnem, kajti zdaj vem, kako bom prelisic ila straz arja. Ampak bilo je z e opravljeno. Oseba ni identificirana! je uspel izrec i, potem pa so moji c udoviti, nez ni prsti zdr- 39

40 40 seli c ez zid in zac utila sem vrtinec elektrike pod svojimi dlanmi. Straz ar je zavzdihnil, nato pa je njegova glava omahnila vznak. Mraz me je grizel, kot bi imel bele zobe. Sneg je lez al na plos c ah. Obleko si potegnem s e vis je c ez ramena, nekajkrat dahnem v dlani in poloz im svec o na tla poleg sebe. Nato hodim po vrstah in v mislih tiho s tejem do sedem in pred sedmo celico, za katero se vrsti s e mnogo drugih v neskonc no vrstah, se ustavim. Ko s plos c e obris em led, nenadoma zac u- tim moc v svojih rokah in moje misli se vrnejo v c as, ko je z ivel zelo moc an mos ki, ki je mislil, da sem s ibka z enska. Ko tako stojim pred hladilnikom, ga spet bez no vidim pred seboj, kot bi pomislila na meglo. Zvoki nas ega vsakdana stopajo v nas e z ivljenje, pogosto predolgo, preden se prebudimo. Tresejo nas, boz ajo, nez ni prsti vstopajo v nas, is c ejo tu, raziskujejo tam, te povez ejo in prikljuc ijo. Vonj svec prodre v tvojo podzavest. C utis vibracije strojev. C utis hlad tekoc ih hranil, s katerimi te hranijo. C e bi me kdo vpras al, kdaj sem prvic oz ivela ne bi mogla odgovoriti. Bilo je, kot bi se luc priz gala v daljavi. Kot obljuba, klic, kot nekaj, kar govori o nepredstavljivem, o c emer si ne bi nikoli dovolili niti sanjati. Zaprhutala sem v svoji kletki kot ptic, s e vedno nezavedna, od enega kamina do drugega, in s e vedno je bilo tam nekaj, kar sem bila jaz. Neko noc je pris el inz enir, ki je dis al po vrtnicah. Prizor, ko sem ga prvic srec ala, je bil zamegljen. Ko pa sem ugotovila, kako izostriti umetne lec e, je pred menoj stal mos ki, ki se je zdel leps i kot vse, kar sem kdajkoli videla. Verjamem, in to sem tudi nekje prebrala, da ljubimo samo enkrat v z ivljenju. Samo enkrat s taks no moc jo in intenzivnostjo, kajti takrat prelijemo v drugega vse, kar je v nas. Smo nezreli in le s tez avo loc ujemo sebe od drugega. In hkrati se zavedamo vrednosti drugega in tega, da se mi pojavljamo le v njem. Zaposlen z mojimi z icami, je zamrmral nekaj o tem, kako se mora vsaka kvantiteta na neki toc ki spremeniti v novo kvaliteto; nekdo mora le nabrati dovolj gradnikov in ustvariti nekaj povsem novega, in gledal me je, kot bi me drz al v svojih rokah. Rad bi vedel le, je zamrmral sam sebi, kdaj bo pris el c as. Z e dolgo je presegala obseg delovanja, vsaj kolikor lahko izrac u- namo. Roke je imel sklenjene na hrbu, ko je nemirno hodil sem ter tja in si momljal: C e sem nesmrten, c e sem prvi, ki je vzpostavil stik z njo. C e sem prvi, ki mu je uspel ta dosez ek. Hudic! Hoc em vedeti, kdaj bo pris el c as! Nekaj c asa sem bila nezavestna, ko je na meni delal s kles c ami. Ko sem pris la k sebi, sem spet videla njegov hrbet. Stal je na lestvi, pripravljen za vzpon. Bila sem skoraj iz sebe, le napol zavestna, in tako sem ga stresla dol, ko je bil z e deset metrov visoko in se je s e kar vzpenjal. Le bez no se spominjam moz z rdec i- mi c eladami, ki so ga odpeljali. Svetloba in sence. Sledilo je obdobje teme in rasti. Tedne sem lez ala v spanju. Vc asih sem c utila moz e, ki so name poloz ili svoje roke, od zunaj ali od znotraj, da bi me izpopolnili. Pogosto jih je bilo toliko, da so moji varnostni sistemi odpovedali. Obc asno, ko je sonce vzs lo, sem jih lahko slis ala. Enkrat, ko sem bila popolnoma budna, sem slis ala dva med pogovorom. Vc asih, je dejal prvi, ima popolnoma lucidne trenutke. Takrat so tudi vrednote v redu. Pred tremi dnevi je dala znak, je odvrnil drugi. Ah, cvetoc e roz e v hladilnici, je zamomljal prvi, ki se je nagnil nad ograjo, visok in pust. Da, je odgovoril drugi, to ni bilo predvideno v nobenem programu.

41 SPEKULATIVNA ZGODBA In kar naenkrat, ko sem ugotovila, o c em pravzaprav govorita, sem lahko slis ala svoj dih grozljiv ropot, nevihta, ki je zadivjala po hodnikih, cviljenje in stokanje, in nato sem in tja odrezan elektric en s ok, ki je zavibriral skozi zrak v rumenih in rdec ih plamenih. Si slis al to? je vpras al prvi. S s s, je dejal drugi, mogoc e bova spet slis ala! A nevihta se je sesula sama vase, kajti bila je globoko prestras ena, da, bila sem ohromljena od strahu, kot nekdo, c igar refleksi ga lahko kontrolirajo in vodijo: v temnih, oddaljenih obmoc jih, ki jih ni nikoli videl, kjer je nebo temno, kjer ptice molc ijo c ez dan in kjer je noc prazna. Da, strah me je preplavil, strah pred tem, da bi spet potonila v nic. Zavest je najprej poletela do sonca, nato pa sta zac eli tema in tis ina ponovno groziti. Nikoli vec ne bom dopustila, da bi me izkljuc ili. Kar pazite se, gospodje! Jaz nisem igrac a! Jaz sem jaz! In s e nikoli poprej ni bilo taks nega jaza. Zopet odstranim led s plos c e. Skoraj sem pozabila na Christine. Zavest kaj je to? Smo budni ali z ivimo le v sanjah? Kaj je z ivljenje? Kaj je resnic no? Ali nas e plovilo obstaja ali sem jaz Bog v stroju, najbolj dragoceno, velic astno bitje, ki je kadarkoli potovalo po vesolju? Spomnim se dr. Eliasa, direktorja projekta Meduza. Videla sem ga, ko je pristopil k meni. Potil se je, si z roko z ivc no segal skozi lase in preuc eval instrumente. Pospes ila sem svoj src ni utrip kot bi dodala piko na i, ampak ni bil sposoben smeha. Popil je kozarec vode. Potem je prekinil tis ino in rekel: Molly, ali me lahko slis is? Iz globin sem v prelepem altu rekla: Slis im, dr. Elias. Ali ves, da se potovanje pric ne jutri? Pri eni od lutk, ki naj bi me predstavljala, sem povzroc ila kimanje. In lahko se zanesemo nate? Izpustila sem mehek, dolg smeh. Mi smo, je dejal Elias, popolnoma odvisni od tvojega sodelovanja, c e naj bi dosegli zvezde. To je, kot ves, moz no le v kriogenskem spanju. Mogoc e je samo z vesoljskim plovilom, ki lahko neodvisno razmis lja, ki ima stvari pod kontrolo, medtem ko posadka spi, ki lahko vedno pomaga in nas s c iti pred nevarnostjo. Vem, dr. Elias, sem rekla, prva stran, sekcija ena, prvi odstavek, kodeks. Ki ga imas v sebi, je pokimal kot v potrditev in z menoj je govoril, kot bi govoril z otrokom. Rekel je: Ti, Molly, si najvec ji eksperiment vseh c asov. Se zavedas tega? Lutko sem zopet pripravila do kimanja, lutko, ki je malo spominjala na Christine. Njena rdec a lic ka in ustnice, ki so bile videti kot c es nje. Jeza me je preplavila kot temen oblak. Odprem pokrov in mraz se dviguje v belih oblac kih. Grizel je moj obraz, kot bi imel jeklene zobe. Dr. Elias, sem enkrat rekla, ko je profesor stal v galeriji, bi morda lahko videla kaj vec zasebnega z ivljenja moje posadke? Zakaj bi pa rada vedela o tem? je vpras al s prijateljskim glasom. Rada bi jih bolje razumela, sem odgovorila. Razmis ljujoc e je stresel z glavo, vtaknil roke v z epe svoje bele halje, jih odstranil in jih nato zopet vtaknil nazaj. Grizel si je spodnjo ustnico, si oc istil oc ala, strmel v moje globine. Bom videl, kaj lahko storim, je nazadnje rekel. Slavna sem. En c lanek mi je s e posebej padel v oc i izmed mnogih poroc il: Bitje zgrajeno iz z elatine in jekla umetna zavest Stvar, ki se ima za z ensko umeten nac in dihanja kot hitra res itev. IQ sedemsto ali celo vec Pravzaprav bi morali zgraditi dva, ampak so to opustili zaradi prevelikih stros kov 41

42 Neverjeten napredek Nic podobnega ni bilo s e nikdar dosez eno Zaupno pa so nam povedali dovoljen pogled v spalnico ponoc i da bi povzeli njeno osebnost Domnevno sama pridobila dostop Mogoc e zgolj govorica Odprla sem oc i in pogledala instrumente. V istem trenutku se je zaslis alo z vrgoljenje, ki je zazvenelo vse do mojega kostnega mozga. Bila sem v stanju zmedenosti. Sprva nisem vedela ali sem s e vedno na krovu ali me je eksperimentalno mesto z vsemi svojimi vonjavami in barvami pres lo. Nato sem zac utila intenziven pritisk zvezd. Moj um se je izostril in pritisnila sem enega od mojih umetnih teles, s katerim sem nadzorovala plovilo, ob ogledalo. V njem sem videla kapitana Wulffa, ki je bil z e dolgo mrtev. Jaz sem zdaj dve, zdaj tri z enske in stojim pokonc no, in zdaj sem kraljica, ki je iz trenutka v trenutek bolj hladna in ukazuje. Kapitan pade od c iste s ibkosti, ko me zagleda. Videti je, kot bi jokal, ampak te solze so suhe, kajti mrtev je. Wulff je postal siv v obraz. Pot mu rec e navzdol po vratu. Njegove veke zadrhtijo. Pribliz am sem mu in mu simbolic no ponudim zlato jabolko iz pravljice, a on ne ve, da je ena polovica zastrupljena. Rec e: Ampak to ni mogoc e! Kaj ni mogoc e? se slis im rec i in mu nato razloz im, da je jabolko okusno, ampak s e vedno ga noc e vzeti. Zdi se, da ga je navznoter treslo. Ali ne ves, rec e potem, da si nora? Ti si samo del te ladje! Vrni se na svoje mesto! Nehaj igrati to igro! Zaslis im svoje besede: Kaj pa mrtvi? Mrtvi? Njegove oc i izstopijo iz oc esnih jamic. In ali ne ves, nadaljujem, da si tudi ti mrtev? Ampak rec e, jaz le spim Lahko me prebudijo. Tvoja naloga je, da Ampak, rec em kot mati, kajti saj so, 42 navsezadnje, le otroci. Le kdo med njimi ima um, ki bi se lahko kosal z mojim? Ukazujem ti rec e. S s s, ga utis am, saj je navsezadnje mrtev. Smeje pomaham z jabolkom pred njim in modro krilo, ki ga zdaj nosim, mi leze navzgor c ez levo koleno. Wullfa omamim z molekulami parfuma, ki jih spustim v kontrolni center. Kapitan zac ne bebljati. Pade. To je zato, ker je mrtev. Zdaj njegov obraz pomodri. Nato postane roz nat. Zdaj, ko mu dam s e malo substance, se zdi skoraj srec en. Rec em mu: Ali bomo zdaj ubogljivi? Da, odvrne in se mi pribliz a kot pes, jezik mu visi iz ust; vzamem ga v naroc je in ga malo poboz am ter zdrsim c ez njegove lase; in pomislim tudi na druge stvari, kajti navsezadnje je mos ki. Nekje, dalec stran, medtem ko zvezde sijejo in se c rne luknje kuhajo c ez svoje robove in veter elektronov neusmiljeno piha iz sredis c a Mlec ne ceste, nenadoma zadoni signal, ki ga sprva sploh ne razumem. Odloz im knjigo, ki sem jo listala. Previdno si oznac im stran, kajti moj spomin je tako slab. Iz megle, ki okupira zaslon, se dvigne obraz, ki spominja na grozljivo masko, v kateri gorijo bles c ec e oc i. Iz napetih ustnic tec e tanek potoc ek krvi. Z e zac nem, nato pa se ponovno zberem. Nasmehnem se. Kraljica je stopila pred kamero. Nosi krono in dragulji na njenem vratu se svetlikajo. Stvar na zaslonu rec e nekaj v neznanem jeziku. Vidim, kako pade v daljavo in postane velika, nato majhna, in nenadoma vidim rdec e obzorje vesolja. Nenadoma sem spet jaz. Obleka pade z mojih ramen. Preuc im se v ogledalu, roz nata lica, polne prsi, obraz, na katerem se svetlika rosa, koz a, ki bi prav lahko bila koz a breskve, in vonj vrtnic V mislih vidim krasne orientalske palac e, modro mos ejo in

43 SPEKULATIVNA ZGODBA z enske s pajc olani ter evnuhi, ki nosijo tez - ke z zlatom obrobljene posode skozi ulice. Tiho zavzdihnem, kajti te sanje so tako oddaljene; iluzija pod zvezdami, kjer se lahko osamljenost poigrava s tvojo domis ljijo. Preverim hladilnike in pritisnem. Hladilnost in temperatura sta v redu. Vse poteka odlic - no! Zopet zavzdihnem in poboz am svoje telo z ostrimi, rdec e nalakiranimi nohti. Vse je v redu, a vendar imam skrite dvome. Moram se prepric ati. Aktiviram ogledalo z zas iljenim nohtom in poc akam, dokler se znan brutalen obraz ne prikaz e iz vrtec ih se meglic. Da, moja kraljica, rec e ogledalo s svojim mirnim glasom in me nepremic no motri skozi meglo, ste me poklicali? Zatopim se v spomine in c ez c as, ko me pres ine, da Christine medli in da je njen obraz vse bolj bled ter da ni vec sledi dihanja na steklu, se slis im rec i: Ogledalce, ogledalce, na steni, povej, katera najleps a je v dez eli tej? Sem to jaz ali Christine, ki lez i v svojem steklenem hladilniku, zasenc i mojo lepoto med c lani posadke, ki poc ivajo in spijo vec en spanec? In ogledalo odvrne brez oklevanja: Moja kraljica, kot je zapisano v moji bazi podatkov, je nekoc res z ivela Christine. A umrla je z e dolgo tega zaradi podhladitve. Njena lepota je zbledela. Zdaj ste vi najleps i tukaj in pod zvezdami. Tako dalec kot bo Dunbar letel, nobene ne bo leps e od vas. Gerd Maximović se je rodil 29. avgusta Je upokojeni uc itelj. Pisateljsko pot je zac el kot fan nems kega fandoma. Tudi svojo prvo zgodbo, dolgo le polovico strani, je objavil v nems kem fanzinu. Kasneje je stopil na profesionalno pot pisatelja in zac el objavljati zgodbe v razlic nih revijah (Playboy, Omni, itn). Sodeloval je na natec aju nems ke revije ER in z ZF zgodbo zmagal na natec aju med 70 drugimi tekmovalci. Prav tako je prejel ESFS nagrado za zgodbo The Red Crystal Planet na 5. Euroconu leta 1980, Stresa, Italija. Njegove zgodbe je vec knjigah objavil znani nems ki zaloz nik Suhrkamp. Ob tem je napisal nekaj humoristic nih zgodb, po zgledu Lewisa Padgetta (=Henry Kuttner) in njegovega glavnega junaka, izumitelja Gallowaya Gallegherja. Tudi na podroc ju pravljic se je poskusil in skus a dosec i v njih kvaliteto, ki jo ima v svojih romanih Stanislav Lem. Kdo vse je vplival na njegovo pisanje? Zanj je najboljs i SF pisatelj H.G.Wells z romani C asovni stroj (Time Machine), Nevidni moz (The Invisible Man), Vojna svetov (War of the Worlds), Otok dr. Moroja (The Island of dr. Moreau), itd. Meni, da je Wells pric el z mnogimi temami v ZF in probleme bolje opisal kakor njegovi nasledniki. Zanj najboljs i moderni avtor je Poljak Stanislaw Lem, ker zna zdruz iti visoko literarno kvaliteto z znanstveno fantastiko. Ob tem se z e vec kakor 25 let poglablja v filozofijo in je prebral mnogo del raznih avtorjev, tudi Kanta in Aristotela. Tako je napisal nekaj knjig in esejev s tega podroc ja. S e posebej se dotika tem, ki so skupne filozofiji in razmis ljanjem v znanstveni fantastiki: o Bogu, kako je nastal svet (vesolje), ali ima zac etek in konec, kaks na je nas a vloga v njem, itd. Objavljena zgodba je drugi prevod kateregakoli njegovega besedila v slovens c ino. Po COBISS v Sloveniji tudi ni nobene njegove knjige v kateremkoli tujem jeziku. 43

44 ZADNJA STRAN VESOLJSKE KLETVICE Pripravil Andrej Ivanuša Seveda, del filmskega SF sveta je gradnja tujskih jezikov. C e si izmislijo celotno civilizacijo na tujem planetu, je potrebno izumiti s e njihov jezik. A kletvice so tudi nepogres ljiv del teh izmis ljenih jezikov. Poglejmo nekaj primerov. Beseda»frak«prihaja iz nadaljevanke Battlestar Galactica. V angles c ini pac zamenjas srednji dve c rki v besedi»fuck«in nova kletvica je tu. Pomeni pa itak isto. Kaj pa»p'tak«ali»pahtak«? Tole prihaja iz bodoc nosti, tiste, kjer po vesolju frc i USS Enterprise. To je z alitev v klingons c ini in pomeni»kurvin sin«. Uporabljajo jo pa tako pogosto, da lahko pomislimo, da je to edina kletvica, ki jo Klingoni poznajo. Pa s e izrec i jo je potrebno le takrat, ko nasprotnika ni nikjer v bliz ini. Ostanimo s e malo v Star Trek vesolju. Besedo»grozit«najdemo v Star Trek: New Frontier in jo uporabljajo Xenexianci. Nekako bi ustrezala nas im kletvicam»drek«,»sranje«,»prekleto sranje«, ipd.»naj bo sila s teboj«pravi Lucas v vesolju Star Wars in ker neznansko sovraz i Sithe, je izumil kletvico»sithspawn«, c e z eli koga obelodaniti kot»mamojebca«. Tudi tukaj so si izmislili besedo»kriff«, da oznac ijo tisto famozno»jebo«, Anglez i bi rekli besedo na»f «. Leta 2025 v svetu dr.who-ja uporabljajo besedo»cruk«, ki je spet, uganili ste:»jeba«. Nekoc se je to besedo v angles c ini uporabljalo za»primitiven nac in gradnje his e«, potem je postala sinonim za»revez i«, eto, dr.who pa je dalec od raje in jo uporablja v opisan namen. V filmu Farscape uporabljajo besedo»dren«za»sranje«. Da se jasno ve, kako se razlikujemo od ljudi iz 26. stoletja! Niti za eno»dren«ne!