OCENJEVALNI STANDARDI

Transcription

1 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti ISSN marec 2014 letnik 7 s tevilka 30

2 Jašubeg en Jered ISSN Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor Naslovnica: Anatolij Sidorov: Major RoboTotaRTs12 Copyright 2014 drus tvo Zvezdni prah Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPEČENI Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Z al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino. Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com OCENJEVALNI STANDARDI Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: FILM V KINU: 2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristic nem pomenu, ipd.), 1,5 - izvedba (glasba, rez iserski prijemi, kamera, posebni uc inki), 1,0 - igra (verodostojnost igre, vz ivetost v vlogo, prepric ljivost, ipd.), 0,5 - tehnic na kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka). DVD FILM: 2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu), 1,0 - igra (isto, kot prej), 0,5 - oprema s katle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine), 0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar), 1,0 - tehnic na kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka). KNJIGA : VSEBINA (max. 5,0) 3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zac etka do zadnje strani), 1,0 - izvedba ideje (z anrska umes c enost, preseganje ali stapljanje z anrov) 1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vs ec nost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.), OBLIKA (max. 5,0) 2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.), 2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonbonc ki, 1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco). Najvis ja moz na ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaks na so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena. 2

3 UVODNO MODROVANJE SEDEM PRAVLJIČNO ŠTEVILO Andrej Ivanuša S to s tevilko fanzina prehajamo z e v sedmo leto izhajanja. Vsekakor vztrajamo in kolikor mi je znano, smo najdlje izhajajoc i fanzin na slovenskem ozemlju. V tem trenutku ob nas vztrajajo le s e pri Gil-Galadu z njihovo revijo Sijoc a zvezda. Sedem je pravljic no s tevilo, drugo najpomembnejs e za s tevilom tri. Zakaj ravno sedem? Ena izmed razlag govori o poganskem izvoru sedmice. Ljudje so si pri iskanju odgovorov na razlic na vpras anja od nekdaj pomagali z nadnaravnimi bitji. Zavedali so se pomena Sonca, Lune in s prostim oc esom vidnih planetov. Ker jih je bilo skupaj sedem, je bilo tudi bogov sedem. V islamu je znanih sedem nebes. Seveda astrologom ob merjenju c asa ni preostalo drugega, kot ugotoviti, da je v tednu ravno sedem dni. Sedem je tudi stvari, ki si jih nas i moz gani lahko najvec zapomnijo. Sedmica je v pravljicah in tudi v vraz everju tako pomembna, ker predstavlja relativno veliko, vendar s e ne nepredstavljivo s tevilko. Sedem let nesrec e se slis i grozno, a je s e vseeno znosno. Torej je sedem let izhajanja JeJ tez avna naloga, ki pa je bila znosna. Ne vem koliko vam ustreza zasnova fanzina, vendar skus amo biti kar se da raznoliki in prinesti kar se da svez e novice, c eprav nam trimesec no izhajanje povzroc a tez ave. Druge tez ave pa dejstvo, da poc nemo vse prostovoljno. Verjamem, da bi mnogi radi brali»ta pravo«spekulativno revijo. A problem je z e dobiti avtorje, ki bi sploh z eleli napisati prispevek za JeJ. Tam pa bi bilo prispevke potrebno tudi honorirati, a kljub vsemu je kritic na masa slovenskih bralcev premajhna, da bi bila zadeva rentabilna. Vsi se otepamo»drz avnih jasli«in kritiziramo tiste, ki so prejemniki nabranih davkov in prispevkov drz avljanov. Saj vem, da so mnogi tam tudi neupravic eno. A dokler ni toz nika, tudi sodnika ni. Spos tovani bralci, c e je med vami kdo, ki ga karkoli z uli na podroc ju spekulativnih umetnosti, ga z veseljem povabim, da se pridruz i ustvarjalcem JeJ. Poleg zgodb is c emo s e teoretic ne zapise o spekulativni umetnosti. Le z vec jim s tevilom sodelavcev lahko dvignemo kakovost fanzina in prez ivimo s e nadaljnjih pravljic nih sedem let(nikov). PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI... Kot vedno pric enjamo s tevilko z uvodnim modrovanjem, spekulativnimi novicami in z rubriko O življenju, Vesolju in sploh Vsem. Vse skupaj zac inili s e z Vesoljskim humorjem. Več na straneh od 3 do 5. Sledi pregledno poroc ilo dosedanjega delovanja drus tva Zvezdni prah in nac rt dela za leto Več na straneh od 6 do 7. Nadaljevanje prinas a ocene filmov, DVDjev in prebranih knjig. Bojan Ekselenski je podal ocene za filme Vampirska akademija, Riddick in Igre lakote: kruto mas c evanje ter Kronike podzemlja: Mesto kosti. To nadaljuje kar s prebiranjem knjige po kateri je nastal film. Ocenil je s e knjigi dveh domac ih avtorjev in sicer Poljub C rnega jezera in Emma Storm: bratovs c ina Culis. Andrej Ivanus a pa je prebral fantazijsko pustolovs c ino iz keltskega lonca Lovc eva luna. Več na straneh od 8 do 16. Pripravili smo kratek intervju z avtorico zanimive trilogije Usluz benka. To je Teja Gale alias Annalight Night. Več na strani 17. V rubriki IZOBRAZ EVANJE najdemo dvoje prispevkov. Tihomir Jovanic Tika je v SF PORTAL biblioteka nauc ne fantastike, s t. 8, november 2013, Beograd, Srbija, prikazal vzporednice med ZF in rock glasbo. Bojan pa se je prav tako lotil prikaza vzporednic med pravljico in sodobnim fantazijskim romanom. Več na straneh od 18 do 23. Zatem pa sledijo kratke zgodbe, vse so s podroc ja ZF. Prva je zgodba 5 (PET), ki jo je napisal Janez Trontelj. Bojan Ekselenski je prispeval zgodbo SLAVA ZA NESMRTNOST. Andrej Ivanus a se v kratki zgodbi POPRAVLJALNI- CA poigrava z alternativno bodoc nostjo. Objavljamo dve zgodbi Vida Pec jaka z naslovi C UDEZ NA OC ALA in POLI- TIK PUHLIC IMA BESEDO iz njegove zbirke kratkih zgodb PODOBE IZ PRIHODNOSTI. Vse skupaj pa zakljuc ujemo z igrivo pesmico Andreja Ivanus e PRAVLJICE IN FANTAZIJA. Več na straneh od 24 do 33. Zadnje tri strani smo zapolnili s pregledom prispevkov v vseh fanzinih JeJ v letu 2013 ter s pozivom/natec ajem za novo zgodbo za zbirko ZVEZDNI PRAH

4 NOVICE SPEKULATIVNE GOBLICON 2014 Spos tovani geek-i, nerd-i, freak-i, gamer-ji, navdus enci nad (znanstveno) fantastiko To je nagovor na vabilo na drugi GobliCon 2014, ki ga naslavljajo c lani drus tva Zlati Goblin iz Maribora. V petek, 18. (od 17:00 ure), in v soboto, 19. aprila (od 13:00 ure), vabijo v Kulturni inkubatorju v Mariboru na Koros ki cesti 18 na igranje tabletop RPG, namiznih iger, itd. in sicer na Dungeons & Dragons, Pathfinder, Warhammer Fantasy, Warhammer 40k, Savage Worlds, Numenera, Dragon Age in drugih iger Magic the Gathering, Netrunner, Munchkin, Illuminati, Small Worlds, Elder Sign, Machina Arcana, Warmachines, Warhammer, Fantasy LARP in tako naprej. Vstop je prost, predznanje igranja iger ni potrebno. FILMSKI RAZPISI ZA 10. FESTIVAL GROSSMANN JULIJ 2014 / LJUTOMER Organizatorji pozivajo vse fantastic ne filmarje, da do 6. junija 2014 prijavijo svoje dolgometraz ne in kratke filme ter glasbene dokumentarce za udelez bo na festivalu. Svoja vrata odpira tudi Mala delavnica groze, vanjo se lahko prijavite do 1. julija. Izbrani dolgometraz ni filmi se bodo borili za najprestiz nejs o Grossmannovo nagrado, hudega mac ka za najboljs i celovec erec. Izbrani kratki filmi se bodo lahko potegovali za nagrado Slakov hudi mac ek za najboljs i kratki film ter za nagrado Melies d'argent, ki bo nagrajencu omogoc ila nominacijo za Melies d'or, prestiz no nagrado za najboljs i evropski fantastic ni kratki film, ki jo ob koncu letnega festivalskega cikla podeli Evropska federacija festivalov fantastic nega filma. Filmi, ki ne bodo izbrani v tekmovalne programe, bodo pris li v pos tev za ostale programske sklope 10. edicije festivala. Grossmann je uvrs c en na seznam»5 Coolest Horror/Sci-Fi Film Festivals in the World«po izboru bralcev ameris ke revije MovieMaker Magazine. Na prvih s tirih mestih so samo ameris ki festivali Fantastic Fest Austin, Mile High Horror Film Denver, Sacramento Horror Film Festival in Shriekfest Los Angeles. O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM EVROPSKI FESTIVALI PYRCON, POZNAN, POLJSKA Pyrkon, festival fantazije in popularne kulture (Pyrkon Festiwal Fantastyki i Kultury Popularnej) je poljska letna konvencija, ki se vedno odvija prvi teden po pomladanskem enakonoc ju. Na festivalu se srec ajo avtorji in bralci ZF&F. Prikazana so dela s podroc ij filma, literature in drugih umetnosti. Organizira ga Klub Fantastyki Druga Era od leta 2000 naprej. FANTASPORTO, PORTO, PORTUGALSKA, ponovitev festivala Fantasporto (Oporto International Film 4 Festival) je bila v v zac etku marca Na zac etku so predvajali SF&F filme, danes pa so repertoar razs irili s e na filme, ki so tehnolos - ke novosti in na eksperimentalne projekte ter grozljivke. Sodi med 25 najpomembnejs ih filmskih festivalov na svetu. ROSKON, LESNIE DALI, MOSKVA, RUSIJA, To je njihov 14. festival, ki se je odvijal v hotelu Poljani, 28 km izven Moskve ob reki Moskvi. GOHs so bili: Sergei Lukyanenko, Dmitri Glukhovsky, Vadim Panov, Vasily Golovachyov, Vasily Zvyagintsev, Henry Lion Oldie, G.I.Orlovsky, Georgyi Zotov in Yuri Nikitin. Na festivalu se srec ujejo pisatelji, zaloz niki in novinarji, literarni agentje, kritiki in ljubitelji ruske ZF&F. Podeljujejo prestiz no nagrade»alisa«,»roskon«in»fastast Goda«. Slednja je letna nagrada, ki je zelo cenjena v Rusiji. BRUSSELS INTERNATIONAL FANTASTIC FILM FESTIVAL, BIFFF, BELGIJA, Odvija se od leta 1983 in nanj pridejo vsi, ki v svetu kaj pomenijo na polju grozljivk, SF&F filmov, animejev, trilerjev, itn. Kvalitetni filmi in kompetentna z irija dajejo filmu s e posebno veljavo. Navdus enci vedo, da bodo na njem spoznali bodoc e zvezde, najboljs e avtorje in legendarne filmarje.

5 PLANET HUMORJA BREZ BESED TAM ZUNAJ NEKJE... je planet na katerem ni vojn, nasilja, kriminala, lakote, gospodarske krize, revs c ine a je tudi brez kisika in vode. Posebno obvestilo: Seminar POTOVANJE SKOZI ČAS se bo odvijal pred dvema tednoma v hali A. FIDOV GOSPODAR JE CHUCK NORRIS.»Zdaj, ko se je nauc il piratizirati on-line, ne gre vec na jadranje.rekla si, da moram nameniti vec c asa za otroke. Zato sem njihove obraze spremenil v ikone.«sem brokoli in sem podoben drevesu. Sem oreh in sem podoben moz ganom. Sem gobica in sovraz im to igro! 5

6 POROČAMO DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH DRUŠTVO USTVARJALCEV SPEKULATIVNIH UMETNOSTI LETNO POROČILO 2013 IN NAČRT 2014 Pripravil Andrej Ivanuša USTANOVITEV Društvo Zvezdni prah je bilo ustanovljeno na ustanovnem zboru 6. marca 2011 v restavraciji Brioni v Kranju. Upravna enota Maribor je drus tvo s sedez em na Stritarjevi 24 v Mariboru vpisala v register 16. marca Prvi predsednik in zastopnik drus tva je Andrej Ivanus a iz Maribora. C lan drus tva je lahko vsaka oseba v skladu z veljavnim zakonom, ki podpis e pristopno izjavo, s katero sprejema vse temeljne in druge akte drus tva in se strinja z namenom in nalogami drus tva. Ob pristopni izjavi mora odstopiti svoje delo s podroc ja spekulativnih umetnosti, ki ostane v knjiz nici drus tva. C lanstvo je prostovoljno. O sprejemu v c lanstvo odloc a izbirna komisija, ki jo imenuje Upravi odbor drus tva, na osnovi priloz enega umetnis kega dela iz enega od podroc ij spekulativne umetnosti. V imenu drus tva je pojem spekulativna umetnost, s katerim opisujemo ustvarjanje v okviru fantazije, znanstvene fantastike in hororja (F&ZF&H) na podroc ju pisane besede, slikarstva, fotografije, filma in drugih umetnis kih podroc ij. ČLANSTVO Ustanovni c lani drus tva: Ruža M. Barić Bizjak / alias Mara R.Sirako /Kranj/ Amedeja M. Ličen /Bled/ Bojan Ekselenski /Celje/ Andrej Ivanuša /Maribor/ C astni c lan: Vid Pečjak / alias Div Kajčep /Bled/ C lani (aktivni, neaktivni): Martin Vavpotič /Komenda/ Tanja Mencin /Sevnica/ Aleš Oblak /Gorenja vas/ Urban Klančnik /Slovenj Gradec/ Novi c lani, pristopili v letu 2014: Marko Vitas /Borovnica/ Majda Arhnauer Subašič /Ljubljana/ Danila Žorž /Ajdovs c ina/ Matjaž Štrancar /Ljubljana/ Upravni odbor (UO) sestavljajo predsednik drus tva in zastopnik Andrej Ivanus a, Maribor, tajnik drus tva Bojan Ekselenski, Celje ter c lanici Ruz ica Marija Baric Bizjak in Amedeja M. Lic en, Bled. UO v tej sestavi je bil imenovan na ustanovnem sestanku drus tva marca PREGLED AKTIVNOSTI V LETIH 2011 IN 2012 V letu 2011 smo pripravili statut drus tva ter pripravili ter pric eli urejati spletno stran Pripravili smo nac rt dela za leto 2012 in pridobili nove c lane. Predstavili smo se na dveh festivalih znanstvene fantastike na Hrvas kem, v Opatiji (Liburnikon) in na Reki (Rikon). Aprila 2012 smo se udelez ili evropske konvencije ESFS (European Science Fiction Society), ki je bila v Zagrebu, Hrvas ka z imenom EUROCON 2012 ZAGREB. Na njej smo se predstavili in zastopali avtorje s podroc ja spekulativnih umetnosti. Slovenski avtor Aleš Oblak je prejel nagrado za mladega obetavnega avtorja (Encouragement Award 2012) za roman Hiša dobrih gospodov. 5. aprila 2012 smo organizirali prvi VEC ER DRUGOT- NOSTI v MCC - Mladinskem centru Celje. Na vec eru je bil c astni gost starosta slovenske ZF dr. Vid Pec jak, avtor legendarne knjige Drejc ek in trije Marsovc ki. Drus tvo Zvezdni prah mu je podelilo plaketo c astnega c lana in mu izroc ilo c astno c lansko izkaznico. O srec anju so poroc ali celjski c asopisi. Izdali smo s tiri s tevilke brezplac nega fanzina Jas ubeg en Jered novice iz Drugotnosti in dve posebni s tevilki s poroc ilom iz Eurocon 2012 Zagreb v slovenskem in angles kem jeziku. Skupaj smo pripravili gradiva za 256 strani formata A4. Angles ka s tevilka je spodbudila precej zanimanja in opazila jo je tudi Cheryl Morgan, ki je pomembna zaloz nica iz New Yorka v ZDA. Udelez ili smo se konvencij ljubiteljev ZF na Hrvas kem. Najprej smo od do bili Istrakon, Pazin. Sledil je Festival fantastic ne knjiz evnosti v Pazinu v c asu od do Andrej Ivanus a in Bojan Ekselenski sva kot gosta iz Slovenije predstavila odlomke iz najinih knjiz evnih del. Bili smo na Liburnikon v Opatiji v c asu od do Udelez ili smo 8. Grossmanovega festivala v Ljutomeru (fantazija in grozljivke, film) v c asu od 19. do 21. junija in 4. novembra 2012 smo organizirali slovensko konvencijo ljubiteljev spekulativnih umetnosti 1.SI.CON 2012 CELJE, kjer je bilo vec kakor 100 obiskovalcev v Mladinskem Centru Celje. To je bilo prvo srec anje po letu 1983! Na srec anju smo podelili nagrade»drejc ek in trije Marsovc ki za ustvarjanje na podroc ju SF&F&H. O srec anju so poroc ali celjski c asopisi in radijske postaje. Izdali smo zbirko slovenski fantazijskih in znanstveno fantastic nih del ZVEZDNI PRAH 2012 na 280 straneh, kjer se 14 znanih in novih slovenskih avtorjev predstavlja s 14-timi prvic objavljenimi zgodbami. PREGLED AKTIVNOSTI V LETU 2013 Za april 2013 smo predvidevali udelez bo nas ega c lana Martina Vavpotic a na EUROCON 2013 v Kijevu v Ukrajini. Vendar nam sredstva tega niso dopus c ala. Vsekakor pa 6

7 POROČAMO smo poslali nekaj kandidatur za nagrade. Martin Vavpotič je prejel nagrado za mladega obetavnega avtorja (Encouragement Award 2013) za novelo Clockworks Warrior. Konec leta 2012 se je oblikoval evropski ZF internetni portal Na njegov»zemljevid«se je vpisala tudi Slovenija, saj je v zac etku leta 2013 Bojan Ekselenski postal njihov 'SF Contributor' in s tem njihov dopisnik. Udelez ili smo se najvec je hrvas ke konvencije SFERA- KON 2013 Zagreb s stojnico, kjer smo ponujali nas o zbirko Zvezdni prah 2012 in tiskano verzijo novele Martina Vavpotic a Clockworks Warrior. Predstavljali smo slovensko spekulativno produkcijo na Festivalu fantastic ne knjiz evnosti v Pazinu na Hrvas kem, ki je bila avgusta Bojan Ekselenski se je udelez il slovenske spekulativne konvencije Na meji nevidnega (NMN) v Ljubljani v septembru Na konvenciji smo imeli stojnico, kjer je bil predstavljen fantazijski ep Vitezi & C arovniki Bojana Ekselenskega in nas a zbirka zgodb Zvezdni prah 2012 ter fanzin Jas ubeg en Jered. V letu 2013 smo izdali s tiri redne s tevilka fanzina Jas u- beg en Jered in posebno angles ko s tevilko s katero smo kandidirali za nagrado za najboljs i fanzin na Euroconu v Kijevu. Za junijsko s tevilko smo uspeli dobiti intervju s Cheryl Morgan, ki je pomembna zaloz nica na angles kem govornem podroc ju. Letos z al nismo podelili Drejc kovih nagrad, saj je bila kandidatov premalo, da bi bil omogoc en dober izbor. Tako je padla odloc itev, da jih podelimo prihodnje leto za dve leti skupaj. Glede na nas e izkus nje bomo v tudi v prihodnje nagrado podeljevali bienalno. Posebej pa bi z elel izpostaviti, da smo v mesecu novembru in decembru 2013 organizirali s esturno delavnico pisanja spekulativnih zgodb Rokodelstvo spekulativne fikcije v Trubarjevi his i literature v Ljubljani, kjer smo predavali dr. Robert Simonis ek (o poeziji in osnovah proznega ustvarjanja), Bojan Ekselenski (o vseh aspektih ustvarjanja dobre zgodbe) in Andrej Ivanus a (o zaloz nis - kih trikih, urejanju in neumnostih pri pisanju). Projekt je financ no podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). To je prvi taks en dogodek v Sloveniji. Bojan in Andrej sva bila vabljena kot c lana drus tva ter kot urednik in novinar c asopisa(!) Jas ubeg en Jered na predpremiero filma Hobit: Smaugova pus c a v Cineplexx v Kranju decembra Razpisali smo natec aj za drugi zbir spekulativnih zgodb, ki je uspel in v zac etku leta 2014 bo izs la knjiga zgodb ZVEZDNI PRAH NAČRTI ZA LETO 2014 V letu 2014 nac rtujemo naslednje aktivnosti: Izdaja 4 rednih s tevilk fanzina Jas ubeg en Jered (marec, junij, september, december) in posebne s tevilke v angles kem jeziku za udelez bo na evropskih in svetovnih konvencijah (najkasneje do junija 2014). Udelez ba na svetovni konvenciji SF&F WORLDCON- LONCON v Londonu, Velika Britanija od 14. do 18. avgusta Udelez ba na evropski konvenciji SF&F EUROCON- SHAMROCON 2014 v Dublinu na Irskem med 22. in 24. avgustom Bojan Ekselenski je uradni agent in delegat Slovenije za obe prireditvi. Izvedba delavnice Rokodelstvo spekulativne fikcije 2 Organizacija slovenske konvencije SI.CON 2 v Mariboru v mesecu aprilu Udelez ba na 10. Grossmannovem festivalu v Ljutomeru. Udelez ba na drugi konvenciji NMN v Ljubljani v mesecu septembru. Udelez ba na konvencijah v sosednji Hrvas ki (Istrakon, Pazin; Liburnikon, Opatija; Sferakon, Zagreb) in na Festivalu fantastic ne knjiz evnosti v Pazinu. Izdaja zbirke zgodb ZVEZDNI PRAH drugi zbir slovenske fikcije do konca februarja Razpis za pridobitev zgodb s podroc ja spekulativne fikcije za leto 2014 in za pripravo tretje zbirke. Priprava posebne e-revije s podroc ja spekulativnih umetnosti. Izvedba dveh vec erov Drugotnosti v dveh razlic nih krajih v Sloveniji. Podelitev Drejc kovih nagrad za dela spekulativne fikcije za obdobje Pridobitev novih c lanov in njihova predstavitev v edicijah v slovenskem, hrvas kem in angles kem jeziku za promocijo v tujini. Udelez ba na drz avnih, obc inskih in drugih razpisih (ambasada ZDA) za pridobitev sredstev za drus tveno dejavnost. Promocija drus tva in njegovih c lanov v medijih v Sloveniji, na Hrvas kem in drugje v tujini. 7

8 FILMI, KINO, DVD VAMPIRSKA AKADEMIJA VAMPIRE ACADEMY Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Angry Films, Kintop Pictures, Preger Entertainment 7. februar 2014 Dolz ina: 104 minute * PG-13 Režiser: Mark Waters Scenarist: Daniel Waters na osnovi romana Richelle Mead Igralci: Zoey Deutch (dampirka Rose Hathawey), Lucy Fry (princesa Lissa Dragomir), Danila Kozlovsky (Dimitri Belikov), Gabriel Byrne (Vladimir Das kov), idr. Kratek opis S e ena romantic na vampirs c ina, porec ete, a je manj pocukrana kakor Somrak. Res je. S e ena vampirs c ina, a na srec o ni tako pocukrano svetlec a, kot je Somrak. Tudi zgodba je boljs a. Podlaga za film je roman Richelle Mead Vampirska akademija, ki obstaja tudi v slovenskem prevodu. Pravzaprav gre za sago, razpotegnjeno c ez vec knjig. Sodobnim najstnicam se pac dogajajo skulirani vampirji, vse bi rade imele brezhibno svetlo polt in rade bi bile predmet poz elenja moc nih samcev. Knjige so uspes nice, ker so pac napisane dovolj dobro, da vlec ejo ciljno publiko (najstnice 16+ in mlade z enske 20+). Pravzaprav gre za zgodbo, kjer Somrak srec a Bradavic arko. Zgodba govori o svetu s tremi vrstami nadnaravnih bitij. Na eni strani imamo»dobre«vampirje Moroje, polvampirje Dampirje in na drugi zlobne Strigoje. Moroji so nekaks na vampirska elita, ki pijejo kri samo prostovoljcem. Imamo celo neke vrste menzo. Dampirji so varuhi Morojev, a Strigoji so zlobni pos astki. V maniri Pesmi ognja in ledu so tu plemis ke druz ine s svojimi grbi in znac ilnostmi. ta del je v filmu samo malce nakazan, ker je Lissa Dragomir zadnja iz plemenite Morojske vampirske plemis ke druz ine Dragomirjev, ki ji je namenjena kraljevska vloga. Zgodba je mes anica romantike in akcije. Morojska princesa Lissa in njena dampirska varuhinja in prijateljica Rose sta pobegnili z akademije, a se znova vrneta. V s oli jima nekdo strez e po z ivljenju. Na akademiji se vampirji uc ijo magije, a dampirji bojevnis kih ves c in. Sprva plas no, kasneje pa konkretno je nakazanaa ljubezenska zgodba med dampirskim mofotom Dimitrijem in Rose. Tudi princesa Lissa in izobc enec Christian (Dominic Sherwood) na akademiji, katerega stars a sta bila Strigoja, se zapleteta. Ampak groz nja ni zunaj, temvec znotraj... Film je tipic en najstnis ki nadnaravni triler. Zakljuc ek je dovolj trden, da nadaljevanja niso nujna, a zagotovo bodo. Hollywood ljubi frans ize, saj pomenijo varno in obilno molz o. Film ni v 3D, kar zagotovo ni slabo. Igra je solidna, sicer niso presez niki, saj so liki v osnovi z e postavljeni na tirnice. Zvoc no in glasbeno plat si zagotovo ne boste zapomnili, saj lahko o tem rec em le korektno. Posvetujmo se s stricem Mnenjem in damo besedo teti Konkluziji: Konkluzija in ocena Zgodba 1,2/2 Izvedba 1,0/1,5 Igra 0,6/1 Tehnična izvedba 0,3/0,5 SKUPAJ 3,1/5 Film je soliden izdelek, ki bo sedel zlasti najstnicam. Gotovo je za razred boljši od Somraka. 8

9 FILMI, KINO, DVD RIDDICK RULE THE DARK Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu One Race Productions, Radar Pictures, Riddick Canada Productions 4. september 2013 Dolz ina: 119 minut * R Režiser: David Twohy Scenarist: David Twohy na osnovi likov izpod prstov Jima Wheata Igralci: Vin Diesel (Riddick), Karl Urban (Vaako), Jordi Molla (Santana), Kate Sackhoff (Dahl), idr. Kratek opis Riddick se vrac a na mesto zloc ina. Prej je bil begunec, zdaj je vladar planeta Teme. Riddick se vrac a k svojim koreninam Planetu teme. Tokrat je vladar teme. C e je Vampirska akademija za punce, je Riddick za fante. vsi bi bili radi mac oti, ki bi fascinirali samice s svojimi plenilskimi sposobnostmi. Po bolj akcijskem drugem delu, ki ga najdete na DVD, so se ustvarjalci z Vin Dieselom vrnili na zac e- tek. Riddick se znajde na planetu, kjer so pos astki, ki pridejo na plano v dez evju in temi. Zgodba je preprostejs a od pasulja. Riddick je s e kar ubez nik. Po vladarski avanturi pri Nekormantih se vrac a na kraj prvega zloc ina. Pride do postaje za lovce na glave. Tam sproz i signal, da privabi druge lovce, ker potrebuje prevoz. Ti seveda pridejo in zac ne se lov. Igra leva z mac kami, ki mislijo, da lovijo mis ko. Seveda lovci padajo, vmes smo pric a njihovi medsebojni folklori in na koncu se zac ne neurje s pos astki. Sporoc ilo filma je preprosto kdo je vec ja zver? C lovek c loveku ali pos astek c loveku ali je mogoc e c lovek pos astku? Tehnic no je film korektno posnet. Pac prepoznaven Ridnick. V kinu ga ni bilo, kar je razumljivo, saj ne dosega izvirnika, ki je res bil izviren. V osnovi je film bolj ali manj kopija izvirnika, ne postrez e z nic i- mer izvirnim, zato se posvetimo stric ku Mnenju, preden se zjoc e na ramenih tete Konkluzije: Konkluzija in ocena Zgodba 0,8/2 Igra 0,6/1 Tehnična izvedba 0,5/1 Kvaliteta paketa 0,2/0,5 Vrednost za denar 0,2/0,5 SKUPAJ 2,3/5 torej silno povprečna izkušnja. Film je primeren nakup samo za ljubitelje izvirnika in Vina Diesela. Za vse ostale pa... naj cena DVD pade na 4 5. V škatli je plošček z osnovnim. Nobenega presežnika, nobene dodane vrednosti. Najbrž premalo za 11. 9

10 FILMI, KINO, DVD IGRE LAKOTE: KRUTO MAŠČEVANJE THE HUNGER GAMES: CATCHING FIRE Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Color Force, Lionsgate 11. november 2013 Dolz ina: 146 minute * PG-13 Režiser: Francis Lawrence Scenarista: Michael Arndt, Simon Beaufoy Igralci: Jennifer Lawrence (Katniss Everdeen), Josh Hutcherson (Peeta Mellark), Liam Hemsworth (Gale Hawthorne), Sam Claflin (Finnick Odair), Elizabeth Banks (Effie Trinket), Jena Malone (Johanna Mason), Stanley Tucci (Ceaser Flickerman), Donald Sutherland (predsednik Shaw), Woodey Harrelson (Haymitch Abernathy), idr. Kratek opis Kritika poti po kateri nas pelje sodoben plenilski kapitalizem. Ampak nekateri se pa ne dajo molsti, tudi v bodoc nosti ne. 10 Igre lakote so prav prisrc na kritika poti, kamor nas vodi sodoben financ ni plenilski kapitalizem. Oni zapravljajo, mi polnimo njihove financ ne luknje in nam za zahvalo pridigajo, da prevec dobimo za premalo dela. Podobno s slovensko banc no greznico je zgolj nakljuc na. Film to»idilo«prikazuje skozi ekstremne socialne razlike. Na eni strani brezpravno in stradajoc e ljudstvo dvanajstih okroz ij, na drugi bahas ki Kapitol, kjer s pomoc jo nekega napitka izbruhajo pojedeno, da lahko s e naprej z rejo. Na eni strani presunljivo bogastvo, varovano s trdo pestjo»varovanja svobode in demokracije«, na drugi pa ljudstvo, ki je prez ivelo z e nekaj reform trga dela, predlaganih s strani nas e Gospodarske zbornice. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je konc ala v izvirnih Igrah lakote. Lepo je, ker so obdrz ali vse igralce, saj so vsi dobro opravili svoje naloge. Katniss Everdeen je zaradi nac i- na svoje zmage v izvirnih Igrah lakote (Film si obvezno oglejte, c e kaj daste na svojo ZF c ast) postala neprijetnost za predsednika imperialnega Kapitola, prestolnico Panema. V vseh zasuz njenih (beri: reformiranih po meri sodobnih kapitalistov) okroz jih vre. Ljudem je dovolj. Tiranski rez im s svojim tlac enjem in teptanjem najosnovnejs ih pravic (nas i in tuji reformatorji trga delovne sile bi se hitro prepoznali). Predsednik Shaw dobro ve, da mora Katniss pridobiti na svojo stran zlepa ali zgrda. Organizirajo turnejo zmagovalnega para po vseh tlac enih okroz jih. Predsednik z eli, da Katniss prepric ljivo odigra svojo prikazano ljubezen do Peete. Zbere se stara klapa, zraven je zapiti Haymitch Abernathy in seveda ekstravagantna Effie Trinket, torej sestrs c ina iz prvega filma. Ampak na turneji se na zac etku zalomi. C eprav jo speljejo do zakljuc ka, se predsednik Shaw za 75. Igre lakote odloc i za spopad samo zmagovalcev dotedanjih iger. Vsako okroz je mora izbrati med zmagovalci. Namen je jasen. Utis ati tlec i upor. Katniss in Peeta sicer poskus ata stvari spremeniti, vendar se na koncu znajdeta v areni. Film je bridka kritika trenutnih druz benih in ekonomskih trendov. Jasno pokaz e, da kvaliteta z ivljenja za vec ino ljudi pada. Medtem, ko se pes c ica elite preserava z nemogoc im luksuzom, vec ina strada. Jeklena diktatura»demokracije«in»vladavine prava«vlada z belimi juris niki, ki lahko nekaznovano pretepajo in ubijajo. Tudi v barvi je nekaj simbolike. Nekaj kadrov filma mogoc e zmoti kaks na banalnost, a tega najbrz ne boste opazili. Zakljuc ek je epizodne narave, saj kric i po nadaljevanju. C e z e v realnosti ni sile, ki lahko zlomi unic ujoc primez financ nega kapitalizma 0,1% prostas ko premoz nih, je to, upam vsaj, moz no v filmu. Scenografija filma je osupljiva. Vizija velic astne prestolnice hiperpotros nis kega bahas tva namerno vsiljuje podobnost z imperialnim Rimom. Dekadenca, navelic anost z vsem, gladiatorske igre nezgres ljivo kaz ejo na antic ni Rim. Podobno je presunljiv prikaz revs c ine in brezizhodnosti tlac enih Okroz ij. Kokluzija se je izprsila: Konkluzija in ocena Zgodba 1,7/2 Izvedba 1,2/1,5 Igra 0,8/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 4,1/5, kar predstavlja odlic no izkus njo. Malo je filmov, ki lahko razvajenega prdca mojega kalibra prepric ajo v 4+. Film na srec o ni v posiljenem 3D. Vsekakor je vreden ogleda tudi za kaks no dus o, ki se ima za umetnis ko in je iznad»poflaste«zf izkus nje. Predvsem bi ga morali videti vsi nas i politiki in drz avni uradniki. Naj vidijo, kam nas vodi njihov pogled na razvoj zahodne druz be. Na nas pa je, da preprec i- mo, da do tega ne pride. C e bomo osli, ki nam zadostuje skleda ovsa, nam bodo s e to vzeli.

11 FILMI, KINO, DVD KRONIKE PODZEMLJA: MESTO KOSTI (THE MORTAL INSTRUMENTS: CITIY OF BONES) BY CASSANDRA CLARE Za vas gledal in bral Bojan Ekselenski Podatki o filmu Constantin Film Produktion, Unique Features, Mr. Smith Productions 12. avgust 2013 Dolz ina: 130 minut * PG-13 Režiser: Harald Zwart Scenarist: Jessica Postigo po noveli Cassandre Clare. Igralci: Lily Collins, Jamie Campbell Bower, Robert Sheehan, itd. Kratek opis Urbana moderna fantazija, ki se zgleduje po mnogih podobnih knjigah. Umor in iskanje morilca, vendar na fantazijski nac in. Moderna fantazija, zlasti njen urban podz anr se je razpasel, da se bolj ne more. Nadnaravnih povesti je dovolj in s e vec. Cassandra Clare je ena od mnoz ice avtoric, ki ustvarjajo najstnis ke z enske junakinje. Avtorica drugac e ni vec popolnoma rosno mlada, saj je letnik 1973 in jo je precej skupaj. Tudi knjig v zbirki Kronike podzemlja je kar lepo s tevilo. Mesto kosti je otvoritveno delo, ki je izs lo»z e davnega«2007. Do danes je v seriji naklepala pet knjig, s esta bo razveselila angloameris ko publiko maja V slovens c ini imamo v mehkoplatnic ni obliki 2 knjigi, oba sta izs li lansko leto (2013). Poleg Mesto kosti je izs lo tudi Mesto pepela. Najbrz knjig ne bi videli v slovens c ini, c e ne bi k nam pris el film, posnet po prvi knjigi. V tem opisu bom podal opis obojega filma in knjige. Najprej sem si ogledal film, zatem s e prebral knjigo, a tukaj bom najprej nakladal o knjigi, sledi pa film. ZGODBA Knjiga pripoveduje zgodbo o najstnici Claire, ki ima obic ajno najstnis ko z ivljenje. Nekega dne v klubu vidi umor. Problem nastane, ker je ona edina, ki vidi ta umor. Spozna Jacea, postavnega, a mrkogledega lovca senc. Kmalu izgine njena mati, doma jo napade demon in uvedena je v skrivni svet lovcev. Ti imajo bazo v Ins titutu (vzdih v kinu:»bradavic arka!«). Zac ne se lov in iskanje, med drugim izginulega Razielovega keliha, iz katerega pijejo navadnez i in po nac elu nedoloc nosti prez ivijo in postanejo angelski bojevniki, lovci senc. Kelih je edini nac in, da se poleg krvnega dedovanja, pridobi s e vec lovcev, ki pac umirajo. V zgodbi nastopajo razlic na mitolos ka bitja. Tu so volkodlaki, vampirji, angeli, duhovi, demoni in podobni. Svet se deli na»pridne«,»hudobne«in nekaj vmes. Sama struktura sveta je dovolj spretno zastavljena, da pric ara zanimivo vzdus je. Vsaj v prvi knjigi vas ne bo uz alila s kaks no nelogic no neumnostjo. Zgodba se lepo bere, ne najeda z neumnostmi, nelogic nosti nas ne klofutajo in liki so dovolj zapomnljivi. Seveda ne moremo kaj, da v nas ne udari podobnost s Harryjem Potterjem. Nekateri priimki delujejo podobno, kot pri najpopularnejs em c arovnis kem vajencu (zlobcem je napr. skupen nems ki zven). Seveda pa Clarova ni jemala samo od HP, temvec tudi pri mnogih drugih najstnis kih nadnaravnostih. Ves c as me je preveval obc utek z e prebranega & videnega. Kljub vsemu pa te podobnosti niso toliks ne, da bi nam vzele bralni uz itek. Kot sem z e omenil, raje imam dobro pripovedovan star vic, kot slab izvirni vic. Konec zgodbe je epizodne narave. Sicer ne gre za nasilni zrezek, kakrs nega sta doc akali slovenski pisateljici Tanja Mencin ali Mara R. Sirako (ne po njuni krivdi, da smo si na jasnem), temvec gre za nemoc konc anja pripovedi. Danas nje fantazijske sage imajo klis ejsko s tevilo knjig. C e ni v seriji treh knjig, pa jih bo gotovo sedem ali deset. C e pa cekin dovolj s elesti, pa jih rata s e vec. To vajo so vzeli avtorji v svetu frans ize D&D. Prevod je dovolj zlos c en, vendar imamo opravka s precej preprostim jezikom. Na srec o so dialogi tekoc i, vec inoma niso klofuta zdravi pameti in branje 400+ strani debele knjige lepo poteka. Nikoli 11

12 PREBRANO ZA VAS nisem c util slabega obc utka ali celo z elje po prekinitvi branja. Knjiga je namenjena predvsem mladini izpod 18 let starosti, najbolj se bo zaradi c ustvenih zadev dogajala srednjes olskim dekletom. Imamo klasic ne c ustvene zagate, ljubezenski trikotnik, iskanje izgubljenega oc eta, pa matere in podobno sorodstveno mines tro. Nic novega pod soncem. Oc itno manj zahtevna fantazija nujno potrebuje iskanje izgubljenih ali pogubljenih druz inskih c lanov. S e toliko bolje, c e vse nianse sive ostanejo v oz jem druz inskem krogu. Seveda bi lahko malce pogumnejs a urednis ka roka malce oklesala mestoma prevec razvlec eno podajanje. Ljubezenske zadeve so predvidljive, dez urni zlobec Valentin je precej povrs no obdelan. Liki so sicer z ivi, vendar parada z e videnega. Vec inoma so static ni, napredek, kjer je, pa je predvidljiv. FILM Kako pa izpade film? Prenos knjige je dovolj korekten. Scenaristi so malce predelali pripoved, a z al niso zmogli vsem likom podariti ustrezne doze razvoja. Film je s e bolj podoben Harryju Potterju. Vsak lik iz priljubljene c arovnis ke sage tu dobi svojo malce modificirano ustreznico. Valentin je v filmu premalo razloz en. V sceno uleti kot negativec zato, ker je fino biti zloben. Vsekakor je film primeren in namenjen ljubiteljem knjige. Kdor pride v kino»na suho«, se bo na koncu filma poc util precej nelagodno, s slabim priokusom postanega in nedorec enega. TETA KONKLUZIJA IN STRIC MNENJE Knjiga ima prednost. Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 1,4/3 Izvedba ideje 0,6/1 Umeščenost 0,6/1 VSEBINA 2,6/5 Gre za berljivo, vendar v ničemer revolucionarno delo. Tepe ga»deja vu«mnogih elementov. Konkluzija in ocena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 1,2/2 Vrednost za denar 0,4/1 OBLIKA 2,8/5 Za mehko vezano izdatek ni previsok, saj 13 ni veliko cekinov, če se vam 'dogaja' urbana najstniška fantazija. Primerno darilo za punce. Poglejmo s e film. Konkluzija in ocena Zgodba 0,8/2 Izvedba 0,7/1,5 Igra 0,5/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 2,4/5 je ocena za povprečen film. Film je vsebinsko slabši od knjige. Ustvarjalcem se ni čisto posrečil. Preveč udari že videno, kar v spregi z mestoma raztrganim scenarijem slabo vpliva na gledljivost. Naslov Orig. naslov Avtor/ica Prevajalec/ka Založnik Fizični opis Kronike podzemlja: Mesto kosti The Mortal instruments: Citiy of bones Cassandra Clare Alenka Perger Trz ic : Uc ila International, strani, 20 cm, Mehka vezava ISBN ISBN (trda vezava) UDK (73) COBISS.SI-ID Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani. Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! 12

13 PREBRANO ZA VAS LOVČEVA LUNA O. R. MELLING Za vas bral Andrej Ivanuša Tokrat sem se odloc il, da prebrem kaj Irka (pardon Kanadc anka z irskimi koreninami) pis e na podroc ju mitolos ke fantazije. Avtorica je razpeta med rojstno Irsko in dez elo s tudija Kanado. Z e takoj moram povedati, da knjiga ni zadovoljila mojih pric akovanj, c eprav se kiti s prestiz no kanadsko nagrado Ruth Schwartz Award. Mogoc e je original boljs i in je le prevod bolj 'zatikajoc'? Govora je o dveh dekletih, ki se zapleteta z vilinci in se prvic v z ivljenju zaljubita. Zgodba je tipic na za najstnis ka dekleta, kjer je pomembno, kako so osebe oblec e- ne in kaj se na vilinskih pojedinah obeduje, kakor pa dejanska zgodba. To je obnova irskih mitolos kih zgodb, ki so zmes ane v smes en amalgam. Ta je zac injen z "epsko" bitko z mnogo-oc esnim c rvom, ki menda skrbi, da obstaja ravnotez je na svetu. Za povrac ilo pa tu in tam pohrusta kaks no nedolz no 'c lovekinjo'. Glavni junakinji potujeta po Irski in po vilinskih dez elah. Avtorica ju vodi na vsa legendarna mesta, kjer so prebivalci napletli najbolj neverjetne bajke. Potem poskus a vse te 'blodnje' zmes ati v nekaks no logic no celoto. Zgodba poc asi napreduje in se spotika ob logic - ne nesmisle. S ele tri poglavja pred koncem pride do 'epske' bitke, ki pa je z epilogom razvrednotena. Pravzaprav bi lahko rekel, da se vse skupaj spremeni v nekaks en 'happy end', c eprav c rv namesto 'c lovekinje' pohrusta 'vilinca'. Verjetno so Kanadc ani dali knjigi nagrado, ker je tako prikupna in src kana in sploh, ker prikazuje stare irske bajke v novi luc i. A avtorica se tukaj ni nic esar nauc ila pri JRRT-ju, ki je Hobite res postavil v novo luc in ob tem pric el z novo literarno zvrstjo. On je bajkam Naslov Orig. naslov Avtor/ica Prevajalec/ka Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 1,6/3 Izvedba ideje 0,6/1 Umeščenost 0,6/1 VSEBINA 2,8/5 Lovc eva luna (Keltske vilinske) The Hunters Moon (slovenski j.) O. R. Melling Andreja Blaz ic Klemenc Založnik MIS, 2006 / HarperCollins, 1993 Fizični opis ISBN 264 strani, 20 cm, trda vezava ISBN X UDK COBISS.SI-ID Preveč o oblekah in hrani, premalo o zgodbi. dal novo z ivljenje, ORM pa samo s starimi oblac ili na novo oblac i stare legende. Te so v originalu verjetno mnogo boljs e. Vsekakor premoremo v domac ih logih kaks no boljs o fantazijsko izmis ljijo. Vc asih se spras ujem, kaj urednike vodi, da drago kupijo avtorske pravice v tujini za c udne zgodbe. Za domac ega avtorja pa ne najdejo sredstev za plac ilo spodobnega honorarja in izdaje njegove mnogo boljs e zgodbe. Verjetno je to zato, ker si mislijo, da ne morejo zgres iti, saj je knjiga z e v tujini 'bestseller', pa bo zato s e tukaj. Za domac ega avtorja bi se zagotovo morali bolj potruditi. Vrednost za denar je s e znosna, saj knjiga stane nekaj vec kakor 20,00. Sam pa sem jo kupil za 12,00 skupaj s e z dvema knjigama v posebni ponudbi na slovenskem knjiz nem sejmu v Cankarjevem domu letos novembra. Eh, ko bi tako prodajali domac e avtorje! Konkluzija in ocena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 1,2/2 Vrednost za denar 0,5/1 OBLIKA 2,9/5 Oblikovanje brez presežkov, spletna stran z osnovni podatki. 13

14 PREBRANO ZA VAS EMMA STORM: BRATOVŠČINA CULIS UROŠ TOPIĆ Za vas bral Bojan Ekselenski Uros Topic se s svojim prvencem pojavlja v Bukli, v Konzorciju in v vseh knjigarnah je na izpostavljenih mestih. O avtorju in knjigi se je pisalo, s e preden je izs la. Oc itno je v ozadju dobro namazan propagandni stroj. Je prah, ki ga dviguje Zaloz ba Pasadena s svojim domac im fantazijskim prvencem upravic en? Knjiga je nastala izpod prstov vsestranskega gimnazijca Uros a Topic a iz Novega Mesta. Najprej naj pohvalim pogum, kajti fant pis e v prvi osebi ednine v telesu 18-letne naslovne junakinje. Pravzaprav gre za 70-letnico, ki se spominja svoje gimnazijske mladosti. Velik del zgodbe se opira na hals tatsko kulturo, iz katere izvirajo steklene jagode, situle in fibule. Pravzaprav poreklo teh artefaktov skozi zgodbo pripisuje vilincem modre polti, z ivec imi v podzemlju. Vilini v knjigi so mes anica vilinov iz Harrya Potterja, Gospodarja prstanov in s amanske matriarhalne druz be. Zgodba je v bistvu preprosta. C eprav knjiga obsega 422 strani, se dogaja veliko, a zgodi zelo malo. Emma in njena mati se iz Ljubljane preselita na obrobje Novega Mesta. Emma seveda najstnis ko besni, a se mora privaditi. Tam najde nekaj druz be, stranski liki Rosana, Peter in Tomaz so na kratko predstavljeni. Zlasti Tomaz je neizkoris c en, saj je nastavek za intrigantsko pripovedno nit. Omenjena je tudi Emmina babica. Z njo je, kot s Tomaz em, je nakazana, a z al ostane neizkoris c en pripovedni potencial. Vec ino dogajanja so prigode Emme in vilina Amisa. Temu osrednjemu delu bi lahko rekel 50 odtenkov priprav na poljub. Mimogrede se izkaz e, da ima tudi Emmina mati skrivnost, ki se pokaz e pribliz no na polovici knjige. Vilinskemu svetu grozi vojna in ta se tudi zgodi, a Emma ima v njej pomembno vlogo. Vilini z ivijo v podzemlju in del njih hoc e znova na svetlo in pri tem v vojno s c loves kim svetom. Z al je ta akcijski del mimogrede nakazan in konec je pac... konec. Del sedanjosti (ko je Emma stara 70 let) je tudi ostal samo delno izkoris c en. Avtor veliko c asa porabi za z ensko opisovanje oblek, c ustev, motoviljenja okoli vrele kas e najstnis ke ljubezni in izpovedi. Zaradi tega je dogajanje poc a- sno in se na 400+ straneh zgodi zelo malo. Uroš Topić Nac in podajanja zgodbe bo izjemno vs ec predvsem najstnicam in mladim z enskam nad let starosti, a najstniki in nasploh mos ki del bralne publike bo ostal na suhem. Slog pisanja je precej z iv, jezik je pristen in lepo je, ker se vse skupaj dogaja v Sloveniji, v avtorjevem domac em mestu. Knjiga vsekakor ni otros ka, zato ne sodi na otros ki oddelek, kjer sem si jo sposodil. Branje knjige zahteva doloc eno stopnjo c ustvene zrelosti, recimo starost nad 15 let. Podadolescentne najstnice in najstniki (12 15 let) bodo branje predc asno hitro konc ali, saj c ustveno niso dovolj zreli za dojemanje nians pripovedi. S e mlajs i pa itak ne bodo nic esar dojeli, vilinci gor ali dol. S koda, Naslov Avtor/ica Emma Storm: bratovs c ina Culis Uros Topic Založnik Pasadena, 2013 Fizični opis 423 strani, 21 cm, trda vezava ISBN ISBN UDK COBISS.SI-ID

15 PREBRANO ZA VAS ker knjiga ni na odraslem oddelku, saj tja tudi sodi. Uros u moram priznati, da je odlic no ujel dojemanje sveta 18-letnice nas ega c asa. Kaj pa minusi? Zgodba se nikamor ne premika. Ves c as se kot mac ka okoli vrele kas e podi okoli c ustvenih prigod, oziroma karikirano 50 odtenkov priprav na poljub. Tudi konec je bolj ali manj nezadovoljiv in nekateri nastavki v zgodbi so ostali nedorec eni. Nadaljevanje? Prostora je kar nekaj, a bomo videli, ko bo. Nakup? Za darilo deklicam nad 15, 16 let zagotovo. Knjiga ni (pre)draga 28 je za trdo vezavo na bizarnem slovenskem kvazi trgu dovolj ugodno. Posvetimo se zdaj»obrobnim«podrobnostim, kot je podpora in oblikovanje. Knjiga nima svoje internetne strani, niti je nima avtor. Najdete ga na FB. Oblikovanje knjige je korektno, naslovnica je v skladu z vsebino, a kar se tic e jezikovnih zadev nimam pripomb. V knjigi je za vzorec dodatnih razlag. Po mojem mnenju bi sedlo kaj vec o hals tatski kulturi, situlah in fibulah. Mogoc e kaks en seznam virov za bralce, ki jih o tem zasrbi radovednost. Vpras ljivo je tudi, koliko so v knjigi navedeni artefakti del slovenske oz. slovanske mitologije, kar trdijo nekateri v izraz anju javnega navdus enja nad knjigo. Vec inoma namrec gre za dedis c ino s e starejs ih prebivalcev Dolenjske. Knjiga je dovolj profesionalni izdelek profesionalne zaloz be s profesionalnim odnosom do posla. Uros Topic se pojavlja v vseh medijih, kar je dobro, saj si glede na izdelek zasluz i. Upam, da bo nadaljeval svoj pisateljski razvoj. Nikakor ni dolenjski Harry Potter, naj bo raje kar Uros Topic. Konkluzija je rekla svoje. Torej? Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 2,2/3 Izvedba ideje 0,5/1 Umeščenost 0,5/1 VSEBINA 3,2/5 Vsebinski del je prislužil zelo dobrih 3,2/5. Glavnina izgube gre na račun neizkoriščenost nekaterih pripovednih nastavkov in precejšnje razvlečenosti. Konkluzija in ocena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,8/2 Spletna podpora 0,7/2 Vrednost za denar 0,4/1 OBLIKA 2,9/5 Izguba oblikovnega dela ocene gre na račun neobstoja internetne podpore, kamor bi sodilo kar nekaj stvari. Zgolj FB je premalo. Naj ponovim, cena je glede na dobljeno poštena in samo oblikovanje knjige je dobro. Vidi se, da so delali profesionalci in ne nizkoproračunski naključneži. POLJUB ČRNEGA JEZERA TEJA GALE ALIAS ANNALIGHT NIGHT Za vas bral Bojan Ekselenski V zadnjem c asu sem v knjiz nici naletel kar na nekaj knjiz nih del mlade slovenske pisateljice, pisoc e pod psevdonimom Annalight Night (pravo ime je Teja Gale). Na koncu pric ujoc e knjige pis e:»petnajstletna avtorica iz Ilirske Bistrice...«Seveda je nam, ki vzamemo knjigo v roke, popolnoma vseeno, gre za petnajstletno ali petinsedemdesetletno avtorico ali mogoc e avtorja. S e zlasti, c e moramo za knjigo ods teti zasluz en denar. Zanima nas vsebina in kvaliteta podajanja vsebine. Opravka imamo s (s e) eno slovensko mladenko, ki jaha na valovih mladinske nadnaravne literature, zlasti urbane fantazije, ki je k nam pljusknila iz anglosaksonskega sveta (le od kod drugod bi lahko?). Spremljamo najstnico Catherine Blake v nedoloc ljivi anglosaksonski dez eli, ki je izbrana, da preprec i vojno med bitji. Na meniju so angeli, harpije, ljudje, duhovi in sence. Ta bitja, razen senc, imajo svoje bogove. Katrinina popisana usoda se zac ne podobno vsem ostalim najstnis kim dekletom. Ima svoj ljubezenski interes Sama, prijateljico Jane, ki se ima za najleps o in najpopularnejs o na s oli, babico Lucy, brata Jaka, oc eta Nicka... 15

16 PREBRANO ZA VAS Vse lepo in prav. Kmalu njena mati»odleti«, potem umre babica Lucy, zac nejo se nadnaravnosti. Spoznamo duha Matthewa, harpijsko boginjo Saphro, angelskega boga Alexa, pa harpijskega vodjo Johna in ostale. Prvi del se dogaja v c loves kem delu Katrininega z ivljenja, drugi del v harpijskem. Tam se pojavijo sirene, povodni moz je, C rno jezero iz naslova in seveda vojna, ki naj jo Katrina preprec i. Za to svojo nalogo se pridruz i harpijam in pric a smo klasic nim ljubezenskim tegobam. Od vsebine vam vec ne razkrijem. Delo z nic imer ne prinas a c esa novega. Najstnis ko dekle, izbranka mora res evati svet in svoje c ustvene zagate. Veliko poudarka je na vmesnih»sekvencah«, ljubezenskih dilemah in c isto vsakodnevnih opravkih. Knjiga se, kljub obc asno gostobesednemu nizanju za zgodbo nepotrebnih detajlov, bere precej tekoc e. Ravno dovolj se dogaja, da si z elis nadaljevati. Avtorica na srec o ne utruja s prevec nepotrebnega opisovanja, liki so dovolj z ivi, da ne utrujajo. Zmotilo me je, ker je nekaj likov, ki v zgodbo vstopijo, vendar iz nje izstopijo brez pomembne vloge, oziroma so odvec (Sam, Jane). Ljubezenske zadeve so mogoc e prevec predvidljive, obc asno pa zaidejo v nepotrebno klis ejskost. Moja najvec ja zamera je epizodni konec! Tako je, prav ste prebrali. Katrina naj bi preprec ila vojno, a tega v tej knjige (s e) ne stori. Glede na to, da imamo 280+ strani, je ta nedorec enost nepotrebna. Urednica bi ji»zaukazala«s e 5, 6 strani za zakljuc ek in knjiga bi izpadla bistveno bolje. Ima mogoc e v nac rtu trilogijo ali pentalogijo? Nikjer ni nakazano, zato klicaj zaradi konca ostane. Drugi pomemben del vsake (tiskane) knjige je oblikovanje in podpora. Avtorica nima neke osebne spletne Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 1,5/3 Izvedba ideje 0,6/1 Umeščenost 0,5/1 VSEBINA 2,6/5 Gre za dovolj dobro berljivo fantazijo, ki bo najbolj legla v dekliško najstniško dušo. Fantje v knjigi ne bodo našli kaj veliko, saj dogajanje ni niti akcijsko, niti adrenalinsko. strani, na domac i strani zaloz be so splos ni podatki z nekaj malenkostmi. Glede na to, da ne gre za epski fantazijski svet, to niti ni zamera. Knjiga je mehko vezana, precej krhka, naslovnica je sicer korektna, a nima veliko skupnega s poudarki pripovedi (jezero, vojna, dvorec, ljubezen). Najbolj bi se spotaknil ob ceno, ki z al odslikava realnost slovenskega knjiz nega trga ki ga sploh ni. Za 280+ strani mehke vezave zahtevajo 27. Prav ste prebrali. Knjige ne is c i- te v knjigarnah, tudi na spletni strani zaloz be Murano boste zaman iskali preprost nac in naroc ila. Najbrz gre preko a, a stranke s(m)o razvajene in taks ne partizanske res itve radi kaznujemo. Mogoc e bi se spotaknil ob domeno zaloz be ta namrec gosti na Weebly.com, kar je precej neprofesionalno. Danes, v c asu poceni domen, je to precej smes no. No, je pa na spletni strani zalozbamurano.weebly. com/romani-annalight-night.html vsaj osnovno o knjigi in tudi avtorici. Komu naj priporoc im knjigo? Deklicam med 12 in 18 let starosti. Imele se bodo fajn in najbrz bodo hotele s e vec. Ne bo jih motilo pomanjkanje izvirnosti, a to niti ni zamera. Njim je namenjeno in verjamem, da se bodo fino imele. Notri je obilo igranja s c ustvi, najstnis kimi ljubezenskimi tez avami in hrepenenji sodobnih deklet iskanje kompetentnih plodnih samcev izven toplokrvne c loves ke vrste. Med njihovimi vrstniki jih ni, saj maldenic i namesto na razplod mislijo na petkovo pivsko in zadetkasto veseljac enje. Od tod fascinacija z duhom, mos kim harpijo in podvodnimi moz mi. Skratka, delo je lepo prispodobljena odslikava trenutnega deklis kega pogleda na svet. Ne vem, c emu se mi je ves c as branja pred oc i rolala primerjava s kronikami podzemlja od Cassandre Clare? Vsekakor upam, da se bo avtorica s e naprej pisateljsko razvijala, saj ima v sebi sposobnost za podajanje zgodb. Naslov Avtor/ica Poljub C rnega jezera Konkluzija in ocena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 0,7/2 Vrednost za denar 0,5/1 OBLIKA 2,4/5 Teja Gale alias Annalight Night Založnik Zaloz ba Murano, 2013 Fizični opis 264 strani, 21 cm, mehka vezava ISBN ISBN UDK COBISS.SI-ID Oblikovni del je povprečen. Za 27 dobimo nepretresljiv izdelek, ki na srečo ni polizdelek, niti ni žalitev normalnega okusa. V dobi spleta pa pričakujemo kaj več. 16

17 JEJ INTERVJU TEJA GALE ALIAS ANNALIGHT NIGHT Vprašanja zastavil Bojan Ekselenski Najprej o psevdonimu. Zakaj ne uporabljaš svojega imena? Čemu je potreben psevdonim? Psevdonim Annalight Night sem si izmislila z e pri enajstih in mi je s e vedno vs ec. Umetnis ko ime ni nujno potrebno, saj lahko bralci tako ali tako izvejo moje pravo ime na internetu ali kako drugac e, vendar mi je psevdonim preprosto vs ec. Prebral sem Poljub črnega jezera. Zanima me, čemu so potrebna anglosaksonska imena? Zakaj nisi zgodbe postavila v domač okoliš? Vsi vemo za čarovnice na Slivnici. Domis ljiji dam rada prosto pot, slovenska imena in slovenski okolis me pri razvijanju zgodbe ovirata, ker se potem bojim, da sem soimenskemu kraju ali osebi naredila kaks no krivico. V knjigah se zelo trudim, da kraja ne poimenujem, c e pa z e, je to ime popolnoma izmis ljeno. Kdaj si začela s pisanjem in kako si prišla do ideje za tridelno zgodbo Uslužbenka? S pisanjem sem pric ela pri enajstih. Za trilogijo Usluz benka sem dobila idejo postopoma. Najprej za prvi del, ideja je sprva vsebovala dekle, ki ima neko dovoljenje, opravic ilo, da ubija. Nato sem nanizala vec zamisli v eno zgodbo in nastala je Usluz benka Smrti. S ele kasneje pa sem se odloc ila tudi za drugi in tretji del. Kdaj si spisala svojo prvo zgodbo? Pri enajstih. Kaj najraje bereš? Katero je zadnje leposlovno delo, ki si ga prebrala? Najraje berem fantazijske romance. Trenutno berem Mesto kosti. Poznaš kakšnega domačega avtorja oz. avtorico? Poznam Anejo Gros, s katero sva prijateljici. Njene knjige imam doma in se vec krat lotim ponovnih branj. Kaj spremljaš slovensko sceno ZFF? Niti ne, bolj spremljam tuje scene. Ali veš, da obstaja slovensko društvo avtorjev ZFF Zvezdni prah? Misliš, da članstvo v društvu sebi enakih koristi? Za drus tvo sem z e slis ala. Seveda, menim, da lahko umetniki dobijo veliko idej in podpore s strani somis ljenikov. Si včlanjena v kakšno literarno društvo, kjer lahko izmenjuješ pisateljske izkušnje? Z al ne. Izkus nje si izmenjujem le z Anejo Gros, ki sem jo omenila z e prej. Zdaj pa sanjajva. Če bi Poljub črnega jezera želeli posneti in bi izbirala režiserja in igralce. Katere bi izbrala (za Katrino, Mathewa, Saphro,...)? O filmu nisem razmis ljala, kaj takega se mi zdi nemogoc e. Res ne vem, katere igralce bi izbrala, c etudi bi imela to moz nost, saj tega po navadi ne doloc a pisatelj. Vrniva se k knjigi. Kako si našla založbo? Je šlo v prvo ali si poslala še na več založb? Za Zaloz bo Murano sem izvedela preko oglasa na zadnji strani Vampirke, avtorice Isabelle M. Grey. Poslala sem jim Usluz benko Smrti in bila zelo vesela, ko so roman sprejeli. Želim ti še obilo ustvarjalnih uspehov. Najleps a hvala! <> 17

18 IZOBRAŽEVANJE ZF IN ROCK GLASBA Pripravil Tihomir Jovanović Tika Izbral, prevedel iz srbščine in priredil Andrej Ivanuša Objavljeno v SF PORTAL biblioteka naučne fantastike, št. 8, november 2013, Beograd, Srbija SKUPNE TOČKE IN IRON MAIDEN Znanstvena fantastika (ZF) in rock glasba (rock) imata veliko skupnih toc k. Prva je ta, da sta nastali kot upor proti okoreli stvarnosti in ustaljenim kulturnim tokovom. Druga skupna toc ka je ta, da sta bili takoj sprejeti med mladino in se hitro zlili z njimi kot del njihovega nac ina z ivljenja in razmis ljanja. Je tudi veliko podobnosti in interakcije med obema subkulturama kakor tudi s svetom kulture. Ob tem je podobna s e njuna notranja dinamika. Jasno je, da vsi ljubitelji ZF niso navdus eni nad rock glasbo in obratno. Vendar obstaja podobnost, ki je vidna z e na prvi pogled. ZF in rock glasba sta bili obe takoj getoizirani s strani umetnikov, ki jima niso pripadali. Za ZF velja, da to ni»resna literatura«, temvec je del s unda, oz.»pulp«literature v anglosaksonskem okolju.»resni«literati ZF zamerijo, da je prevec spektakularna in da se ukvarja z dogodki, ki nimajo nobene zveze z realnostjo. Bralci, ki berejo samo»resno«literaturo, pa trdijo je da ZF poneumlja in, da je kric ava, zmedena ter prenapihnjena. Podobne kritike doz ivlja rock glasba. Po mnenju»resnih«glasbenikov je senzacionalistic na ter zasnovana na estetiki, ki nima povezave z resnic nostjo.»resni«poslus alci menijo, da ni privlac na za poslus anje, morda niti ne zveni kot glasba, da je smes na in celo stras ljiva. C e bi vse to res veljalo, potem bi veljale podobne kritike tudi za glasbo, ki prihaja iz Azije. Saj so tam postavljena drugac na pravila in nac ini ustvarjanja, ki se ne vklapljajo v evropske predstave o glasbi. Tudi za to glasbo potrebujemo nekaj c asa, da se ji privadimo. Kljub vsemu ta mnenja s e vedno prevladujejo, pa c eprav je minilo z e veliko c asa od prve pojave tako ZF kot rock glasbe. A vrnimo se na njuno kulturolos ko podobnost. Tako ZF kot rock imata podz anre, ki jih definirajo bralci in poslus alci. Za nekoga izven teh krogov sta ZF in rock pac samo ZF in rock. Navdus enci pa razlikujejo trdo ZF, cyberpunk, space opero, fantazijo, itd. Oboz evalec Kevina J. Andersona bo lahko ure in ure razglabljal z ljubiteljem Alaisterja Reynoldsa o veliki razliki med obema. Nekomu izven tega kroga je to s panska vas, zanj je vse le ZF. Podobno je z rockom, saj ima tudi ta glasba mnogo podz anrov. C e se srec ajo feni skupine Sweet s feni skupine Pink Floyd, bo zagotovo sledila glasna razprava katera glasba je prava. Za nepoznavalca pa je oboje le rock s prevec elektric nih kitar, bobnov, vres c anja in laserjev na sceni. Rock je hitro po nastanku zac el vkljuc evati elemente ZF v izvajanje glasbe. Tako so pric eli pisati besedila skladb z ZF tematiko, vkljuc ili so se kot izvajalci filmske glasbe (soundtrack) v ZF filme, uporabili so ZF ilustracije na ovitkih plos c, pa tudi z izvajanjem novih podz anrov imenovanih progresive rock, space rock, psychedelic music, itd. Tukaj je mogoc e najbolj ilustrativna izkus nja skupine Iron Maiden. Frank Herbert je avtor serije Dune, pravega mejnika in ene od najboljših serij ZF knjig, ki še čakajo na prevod v slovenščino. Ko so posneli film po prvi knjigi, so Iron Maiden z eleli, da bi eno izmed svojih pesmi poimenovali Dune. Avtor je gladko odbil njihovo pros - njo s pojasnilom preko svojega agenta:»ne! Frank Herbert ne mara rock skupin, posebej pa ne tez kometalnih in s e manj skupino Iron Maiden!«Steve Harris je poskus al Franka Herberta prepric ati, da bo pesem dobra za promocijo njegove knjige. A je bil znova zavrnjen. Tako so pesem na albumu Piece of Mind (1983) poimenovali: 18

19 IZOBRAŽEVANJE TO TAME A LAND (Steve Harris, Iron Maiden) He is the king of all the land In the Kingdom of the sands Of a time tomorrow. He rules the sandworms and the Fremen In a land amongst the stars Of an age tomorrow. He is destined to be a King He rules over everything On the land called planet Dune. Bodywater is your life And without it you would die On the desert the planet Dune. Without a stillsuit you would fry On the sands so hot and dry In a world called Arrakis. It is a land that's rich in spice The sandriders and the "mice" That they call the "Muad'Dib". He is the Kwizatz Haderach. He is born of Caladan And will take the Gom Jabbar. He has the power to foresee Or to look into the past He is the ruler of the stars. The time will come for him to lay claim his crown, And then the foe yes they'll be cut down, You'll see he'll be the best that there's been, Messiah supreme true leader of men, And when the time for judgement's at hand Don't fret he's strong and he'll make a stand, Against evil and fire That spreads through the land, He has the power to make it all end. LAIBACH IN IRON SKY Skupina Laibach je bila ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah, ime pa ima po nems kem nazivu za Ljubljano. So del gibanja Neue Slowenische Kunst. V svojih nastopih uporablja scenografijo, ki bi se lahko poimenovala tudi ZF scenografija. S e posebej, ker so c lani oblec eni v uniforme, ki spominjajo na fas istic ne, oz. na uniforme neke druge bodoc nosti v kateri vlada fas istic ni rez im. To je tudi sicer pogosta tematika v ZF delih in tudi ostale rock skupine to uporabljajo v svojih ikonografijah. Leta 1982 so imeli svoj prvi koncert v Ljubljani, potem pa s e v Zagrebu in v Beogradu. Bili so»headliners«na festivalu Novi rock v Ljubljani. Ko gostujejo 23. junija 1983 v politic ni oddaji»tv Tednik«, to dvigne veliko prahu v javnosti in rezultat je uradna prepoved javnega nastopanja in uporabe imena Laibach znotraj meja SFR Jugoslavije. Ker niso mogli nastopati doma, so ods li v tujino. Konec leta 1983 gredo skupaj z britansko skupino Last Few Days na prvo evropsko turnejo z nazivom»occupied Europe Tour«. Leta 1984 pa naredijo skrivni koncert v dvorani Malc i Belic. Da bi z umetnis kim aktom prikazali absurdnost rigidnega ustroja drz av in meja, se na sebi svojstven ironic - ni nac in spravijo nad uniformirani kult osebnosti in avtoritarno koncepcijo druz be. S somis ljeniki iz slikarske grupe Irwin, teatra Sestre Scipion Nas ice in drugimi ustvarijo estetsko gibanje kot nekaks no utopijsko imaginarno drz avo NSK z lastnimi potnimi listi, ambasadami, pos tnimi znamkami, itn. Ves c as jih, zaradi scenske uporabe uniform, estetike totalitarizma, pa tudi zaradi wagnerijanskega pristopa h glasbi, politic no obtoz ujejo tako za desnic arje kot za levic arje. Laibachovci so to vedno zanikovali in Milan Fras, pevec, je nekoc sprovociran dejal:»mi smo fas isti natanc no toliko, kot je bil Hitler slikar!«leta 2002 se je Laibach pojavil v s tevilnih poroc ilih po svetu s pesmijo Panorama, ki so jo uporabili v filmu Spider-man. Pesem je sicer iz leta 1985 z njihovega debitantskega albuma. Leta 2009 je Laibach predelal tri Wagnerjeva dela: overturo Tannha user und der Sa ngerkrieg auf Wartburg, Siegfried-Idyll in Walku renritt v sodelovanju s Simfonic nim orkestrom RTV Slovenije pod imenom»wolks Wagner«. Popularna nems ka Skupina Rammstein je bila pod njihovim velikim vplivom. Seveda je c lanom skupine Laibach v zadovoljstvo, da je tako znana skupina nastala zaradi njih. Tako so kasneje naredili remiks Rammsteinove pesmi Ohne Dich. Film Iron Sky je ugledal luc sveta To je finski film avtorjev komic nega filma Star Wreck in TV-serije Star Wreck: In the Pirkinning. Rez iser je Timo Vourensola za Blind Spot Pictures. Glasbo zanj pa je napisala skupina Laibach. Se nadaljuje 19

20 IZOBRAŽEVANJE OD PRAVLJICE ZA LAHKO NOČ DO SODOBNE FANTAZIJE Pripravil Bojan Ekselenski Pravljice so najbrz toliko stare kot c loves ko pripovedovanje zgodb. Kaj imajo skupnega Alica v Čudežni deželi, Trnuljčica, Sneguljčica, Beowulf, Iliada, Vilindar, Pesmi ledu in ognja, Gospodar prstanov ali Vitezi in Čarovniki? Nobeno od navedenih del ni dokumentarno, spisano po resnic nih dogodkih, temvec gre za fikcijo. Vsa ta dela imajo s e nekaj skupnega. Vsako od teh del ima neke zgodovinske temelje, neko ozadje iz mitologizirane resnic nosti. Alica v Čudežni deželi je zgodba o begu iz Viktorijanske utesnjenosti in zapetosti. Sneguljčica in Trnuljčica sta ostanek poganstva, Beowulf je mitologija z elementi nastopajoc ega krs c anstva, Iliada je starogrs ka zgodba, kjer se zgodovina mes a z mitologijo. Vilindar je fantazijska pripoved, postavljena v mitolos ki svet, povedana skozi sonetne verze. Pesmi ledu in ognja je dinastic na fantazija, temeljec a na znamenitem poglavju angles ke zgodovine, imenovanem Vojna roz. Gospodar prstanov je mes anica avtorjevih vojnih izkus enj in vtisov, nordijske mitologije, Nibeluns kega prstana in Renskega zlata. Vitezi in Čarovniki so zmes antic ne zgodovine, starozavezne in staroegiptovske mitologije ter skoraj hardcore znanstveno fantastic ne prihodnosti. KLASIČNA PRAVLJICA Klasic na pravljica ni samo otros ka povest. Vse nianse pripovedi Trnuljčice lahko popolnoma dojame samo dovolj zrela, pravzaprav odrasla oseba. Nad slovensko dez elo lebdi nekaks no prekletstvo, ki skoraj vso fantazijo in znaten del znanstvene fantastike tlac i v ozka oblac ila otros ke, v najboljs em primeru mladinske literature. Ampak ta c udnost je neka druga zgodba. Nas tejmo osnovne znac ilnosti klasic ne pravljice: Dogajanje je postavljeno v izmis ljeno dez elo (V galaksiji dalec, dalec stran...); C asovno je postavljeno v nedefiniran c asovni okvir (Nekoc pred davnimi c asi...); Dobri vitez, princesa, kralj, kraljica; Nasprotuje zlobna c arovnica, mac eha, kraljica; Skoraj vedno je notri src na ljubezen; Na koncu sta z ivela rec no do konca svojih dni; Zgodba nima vejitev, vedno gre za klasic no uvod, zaplet, vrhunec in srec ni razplet. DALEČ, DALEČ STRAN Dogajanje pravljic je vedno v pravljic ni dez eli za devetimi gorami, v galaksiji dalec, dalec proc. Ta dez ela nima razdelane geografije. V najboljs em primeru ima grad, morebiti glavno mesto in s e kaks en zac aran gozd. Redkokdaj ima ta dez ela priloz en kaks en zemljevid ali natanc nejs o geografijo, ker je nepotrebna. V Trnuljčici imamo grad, del mesta in gozd, v Sneguljčici je grad in gozd, v Rdeči kapici je gozd in his a. V Alici v Čudežni deželi so posamezni deli pravljic ne dez ele, povezani s potjo. Nikjer ni nobene konsistentne geografije, ker je nepomembna za zgodbo. Tudi v Vojni zvezd imamo samo nekaj planetov, vendar brez kaks nega posebnega»galaktovida«, ker iz enega na drugi konec»galaksije dalec, dalec proc «preprosto skac ejo. Tako je, Vojna zvezd je klasic na pravljica. NEKOČ JE BILO Pravljica nima jasne c asovne umestitve. V nobeni od njih ni absolutnega s tetja let. V najboljs em primeru imamo relativno s tetje dni, tednov, mesecev ali let, obic ajno od nekega pravljic nega dogodka. Pretez no se postavi v okvir»bilo je nekoc «. Tako je recimo v Sneguljčici ali Vojni zvezd. SVET DOBRIČIN V pravljicah so vedno dobric ine. Dobri kralji, princi, princese, srec ni kmetje in kmetice, redkejs i so dobri c arovniki, da ne govorim o c arovnicah. Najdejo se tudi dobre vile in ostali pravljic ni nabor bitij. Dobra stran je vedno izkljuc no dobra. Nikoli niti malo ne zaide s pladnja c iste in neomadez evane beline. Zlasti so c islani vite- 20

21 IZOBRAŽEVANJE PREPROSTEJE OD PASULJA Klasic na pravljica je obic ajno krajs e prozno delo, redko kaj vec od zgodbe besed je zgornji maksimum. Obic ajno pa so pravljice dolz ine kratke zgodbe ali zgodbe, torej do besed. Velik del njih je ravno prav dolg, da zapelje dete v spanec. Pravljice nimajo zapletene pripovedne strukture. Vse se dogaja znotraj ene pripovedne niti. Imamo srec no kraljestvo, potem se princesi nekaj pripeti, dez urni zlobec stvari zaplete, pa pride vitez in stvari postavi na srec na mesta. Zelo redko sta dve pripovedni niti, c e pa z e, samo v omejenem obsegu. zi, ki res ujejo princese, kmetje, ki res ujejo kraljestvo in brezmadez ne kraljevske riti, princese pa potem vrac ajo z brezmadez no ljubeznijo. Pravljic ni karakterji dobric in so vsekakor... pravljic ni. SVET BARAB Na drugi strani dobric in so obvezni zlobnez i. Ti so vedno bolj c rni od c rne luknje. Najvec krat gre za zlobne zmaje, c arovnice (c arovniki so redkejs i), zlobne vile, mac ehe in zlobne princese s krs c anskim naborom naglavnih grehov. V veliki vec ini primerov gre za z enske like, kar je ostanek zatiranja matriarhata in emancipiranih z ensk. Zloba je temeljni gradnik njihove osebnosti. Njihov temeljni motiv je delanje slabega. V najboljs em primeru so z rtve okolis c in ali usode. Vse pravljic - ne zlobe seveda vedno izgubijo, vc asih se spokorijo. Najvec krat jim spodletijo zle nakane, niso redki tudi bolj krvavi zakljuc ki. LJUBEZEN ZMAGA Skoraj obvezno je v pravljicah prisotna src na, brezpogojna ljubezen. Obic ajno princ res i princeso in potem srec no z ivita do konca svojih dni. Tukaj ni prostora za kaks no drugac no alternativo. V najboljs em primeru princesa s poljubom ali kako drugac e pric ara princa. Princ si zasluz i svojo princeso z res itvijo pred dez urnim hudobnez em (pravilneje - hudobnico). V nekaterih pravljicah so res itelji kmetje. No, samo v pravljici lahko junas ki kmetic zleze pod princesine rjuhe. V praksi to nikoli ni bilo izvedljivo. Razen seveda, c e ne gre za kaks nega skrivnega princa. V realnem svetu so bile princese predvsem blago na z enitnem trgu. Z mednoz ji plemenitih dam so sklepali zaveznis tva in trgovali. SPOROČILO Pravljic ni liki imajo enostavno literarno z ivljenje. Vendar pozor! Enostavno je treba loc iti od banalnega. Najbrz se zrno od pravljic nega plevela loc i ravno po tem. Vsaka pravljica v sebi nosi neko sporoc ilo. Zlasti basni so zgodbe, ki temeljijo na pravljic nem podajanju nauka. Obic ajno gre za precej generic na sporoc ila, ki pa imajo naboj ravno zaradi univerzalnosti. Pepelka, Trnuljčica ali Sneguljčica se zakljuc ijo s srec o do konca svojih dni. Tudi sporoc ilo omenjenih pravljic je skoraj enako. Kljub vsemu pa ima vsaka od obeh omenjenih pravljic svojo pot do srec nega konca. Kaj pa Basni in povesti o Gorjancih? Podobno, kot v ostalih pravljicah, prilagojeno lokalnim okolis c inam s e vedno mistic - nih Gorjancev. Mogoc e ima kaj zraven tudi bliz ina dez e- le Cvic ka... OD KLASIČNE DO SODOBNE PRAVLJICE Sredi 20. stoletja se je zac el kazati nov pripovedni slog, c e lahko temu tako rec em. Klasic na pravljica je»mutirala«v nekaj drugac nega, predvsem obsez nejs e- ga. Zgodba ni vec v okvirih povesti za en vec er, temvec presega besed. Nastale so celo serije (Zgodbe iz Narnije) in sama struktura je malce manj enosmerna. Pojavijo se celo drobni sledovi odtenkov sive, torej liki niso povsem beli in povsem c rni. Prva lastovka nove pravljic ne, v fantazijo mutirajoc e pomladi, je bil znameniti Hobit od J. R. R. Tolkiena. Ta povest je pomembno odstopanje od klasic ne pravljice. Gremo kar po toc kah, ki Hobita bistveno odmikajo od klasic ne pravljice: 1) V povesti so samo predadolescenc ni fantje. S kratja drus c ina, Gandalf in Bilbo Bisagin so dus evno samo predadolescenc ni najstniki, fantje, z eljni pustolovs c in in nagrad za svoj trud. 2) V povesti ni z enskih likov, torej ni niti zlobne c arovnice, gre izkljuc no za»mos ke«(pravzaprav fantovske) zadeve, kjer so z enske odvec ne tu je opazen moc an vpliv viktorijanskega duha. 3) Edina c ustva so otros ka med fanti prijateljstvo, zvestoba, nesebic nost. 4) Vsi pozitivni liki niso popolnoma brezmadez ni, c eprav imajo brezmadez ni namen. 5) Dez ela ima svojo geografijo, saj je priloz en zemljevid. 21

22 IZOBRAŽEVANJE malce zrelejs a in tudi c ustveno z ivljenje likov je bolj odraslo. V zadnjem c asu se je pojavilo vec, zlasti avtoric (18 let +/- 5), ki so fokus pripovedi iz predadolescenc nih najstnic (in kaks nega najstnika) preusmerile v adolescenc no najstnico (redkeje najstnika). V teh povestih je redko podan geografski ali c asovni okvir, notri je obilo nadnaravnosti in gre za znaten odmik od pravljic nosti in pomik v svet fantazije, kar je z e druga zgodba. V zadnjem c asu sem prebral kup fantazijskih romanov, kjer so glavni liki letne punce. Tukaj so zraven tudi slovenske avtorice in avtorji, mnogi sami v najstnis kih letih. Uros Topic, Annalight Night (umetnis ko ime), Ales, Barbara C ibej, 6) Temeljno sporoc ilo popolnoma izkljuc uje z enske. 7) S e vedno pa nima jasne c asovne umes c enosti v s irs i kontekst to je Tolkien storil s ele precej kasneje, ko je Srednji svet mutiral v sodobno fantazijo. 8) Stranske oz. vzporedne pripovedne niti so nakazane, niso pa speljane. Malce kasneje se pojavijo Zgodbe iz Narnije C. S. Lewisa. Tudi ta dela sodijo nekam vmes. Imamo izhodis c no geografsko in c asovno lokacijo (Anglija, zac etek 2. svetovne vojne), tudi c asovna dimenzija je natanc neje doloc ena. Kljub vsemu pa imamo pravljic ni svet z ustrezno floro in favno. Geografija pravljic nega sveta je samo pribliz na, imamo samo zametke klasic nega c ustvenega zapleta klasic ne pravljice. Znova so pac glavna c ustva, znac ilna za podadolescenc ne najstnike in najstnice. V Sloveniji imamo v tem okviru recimo Varuhi skrivnosti od Marget Belani. Avtorica je poskrbela za osnovno geografijo dez ele, vendar samo relativni c asovni okvir. Zgodba je preprosta, brez stranskih niti, vendar liki niso tako enodimenzionalno brezhibni ali zlobni, kot v klasic ni pravljici. C ustveno z ivljenje likov je podadolescenc no. Malce drugac en je Varuhi od Tanje Mencin. Tudi pri tem s tiridelnem romanu gre za pripoved, ki se vec inoma dogaja v eni sami niti. C asovni in geografski okvir je relativen. Dogajanje je postavljeno na planet S arlah, a tam rastejo trava, hrasti in tec ejo psi in konji. Ta svet ima celo nekaj, podobno geografiji in v knjigah je preprost slovar pojmov. Sama pripoved je SODOBNA FANTAZIJA Sodobna fantazija pa stopi iz mladinskega in otros kega okvirja in se poda na kvest odraslega. Seveda to samo zase ne pomeni nic posebnega. Naj ponovim, mladinsko in otros ko ne pomeni banalno ali nezrelo.»odrasla«fantazija ni odrasla zaradi pripovedi, temvec zaradi uporabljenega jezika, vodenja pripovedi in predvsem okolja pripovedi. Naj nas tejem temeljne elemente sodobne fantazije: 1) Fantazijski svet ima svoj lastni c asovni okvir in pripoved zajema samo del tega okvirja (obic ajno se kje valja kaks en obsez en letopis). 2) Fantazijski svet ima natanc no geografijo, obic ajno s e zgodovino (kronologija!!) in ostalo, kar pritic e natanc no izdelanem svetu. 3) Pripoved se skoraj vedno dogaja v vec pripovednih nitih. Aktualna zgodba je lahko samo vec ji ali manjs i del vec je slike. 4) Liki niso nikoli beli ali c rni. Obic ajno gre za nianse sivine in prehajanje iz svetlejs e v temnejs o sivino tja in nazaj. Pravzaprav so liki tez ijo k c im bolj verni z ivljenjskosti. Saj vsi vemo nihc e ni popolna dobric ina ali zloba. Nihc e ni privzeto zlobnez z zlobnim namenom. 5) Uporabljen jezik je lahko precej»odrasel«, vkljuc no s pic kami, kurci, bic anjem, seciranju drobovja in nazornim opisovanjem poc etja neizrekljivosti. 6) Skoraj vsak resen sodobni fantazijski projekt ima 22

23 IZOBRAŽEVANJE obs irno vzporedno z ivljenje v obliki spletnih strani, zemljevidov, pravih enciklopedij, druz inskih debel, jezikov, mitologije s temeljitim popisom fantazijske flore in favne. Trenutno je v Sloveniji edino resno sodobno fantazijsko delo obs iren projekt Vitezi in Čarovniki (3 tiskane knjige + 2 dodatni noveli v E-obliki) z obs irno spletno podporo (zgodovina sveta, zemljevidi, slovar ipd.). Vse ostalo je s e v pripravi (Svetodrev od Andreja Ivanus e). Od tujih avtorjev imamo kar nekaj odlic nih nizov Pesmi ledu in ognja (dinastic na fantazija), Gospodar prstanov (junas ka fantazija), Njegova temna tvar (junas ka fantazija) itd. Ne, Somrak ali Vampirska akademija niso zraven. SODOBNO, VMESNO ALI KLASIČNO KAJ JE BOLJE? Napac no vpras anje. Kot bi postavili vpras anje:»je kriminalka boljs a od ljubezenskega romana?«zaradi obsega je seveda tez je napisati konsistentno sodobno fantazijo, a garancije kvalitete ne predstavlja dolz ina. Dobra pripoved je lahko sodobna fantazija, nekje vmes ali klasic na pravljica. Pomembno je, da je zgodba dobro speljana, peljana in zakljuc ena. Sodobna fantazija je evolucija klasic ne pravljice. Klasic no pravljic no jedro je dopolnjeno z obilico dodatnega tkiva, tudi malce botoksa, in dobili smo povest za odraslo publiko. Poleg tkiva klasic ne pravljice se je na sodobno verzijo nalepilo malce mitolos kega epa (z okusom po Beowulfu), bajk in drugih zvrsti. EVOLUCIJA 60 LET STAREGA ŽANRA Tudi znotraj sodobne fantazije je moz no govoriti o evoluciji z anra. Gospodar prstanov je iz c isto drugac - nega testa, kot recimo Vitezi in Čarovniki ali Pesmi ledu in ognja. V c em je razlika? Gospodar prstanov kljub vsej epskosti, dodelanem svetu in razvejanosti pripovedi s e vedno vsaj do pasu stoji v klasic ni fantaziji. S e vedno imamo klasic no pravljic - nega ultimativnega zlobca in njegov nabor pos atkovja. Ultimativni zlobec nima svoje notranje logike. Njegov namen je unic enje, ker pac je kaj za unic iti. Zraven je s e nekaj zlobnih fantov, ker moc pac kvari ljudi. Na drugi strani imamo brezhibne dobric ine. C eprav tudi dobric ine malce skrenejo z nedolz ne beline, je ta odmik vedno opravic en z delovanjem ultimativnega zla (vpliv prstana na Boromirja). Liki selektivno napredujejo, saj nekateri ostanejo lepenkaste pojave. V ospredju imamo neznatnega piona, ki dobi EXP in napreduje v res itelja sveta. Nekatere niti pripovedi so samo zaradi ilustracije sveta, pravzaprav so skoraj zasebne pravljice, in nimajo vpliva na osrednjo nit. C ustva glavnih so silno omejena, kajti z ensk praktic no ni, oziroma so omejene na stranske vloge. C ustveno je Gospodar prstanov s e vedno povest za predadolescenc no mladino. To je zlasti opazno v odnosu med Frodom in Samom ter s irs e med hobiti. Tako se je zac el z anr sodobne fantazije, ki ji lahko rec emo tudi epska fantazija, saj gre za zgodbe, uganili ste, epskih proporcev (in obsegov). Tolkien je zatem ta svet filigransko izrezabril z obs irnimi dodatki in dodatnimi zgodbami. Najvec jo privlac nost nudi ravno ta izjemno natanc na dodelanost Srednjega sveta. Tolkien je razdelal zgodovino svojega sveta, mitologijo in predvsem kulturo (jeziki in pisave). Zaradi tega ima Gospodar prstanov tako obs irno ljubiteljsko bazo. Pesmi ledu in ognja od G. R. R. Martina so evolucija z anra, saj pripoved konkretno odpluje iz pristana otros - kosti. Zlo ni samo sebi namen. Razvije se v odtenke posledic okolis c in in znac ajev. Ko se dobremu c loveku zgodi prevec slabih stvari, je velika verjetnost, da postane slab c lovek, ker z dobroto nic esar ne dosez e. Martinova saga je prepleten niz posameznih usod in mnoge od teh se konc ajo s smrtjo. Svet je natanc no izdelan, ima svojo geografijo, nekaj zgodovine in predvsem obilo druz inskih debel s heraldiko. Kljub vsemu je Srednji svet celovitejs i od Zahodnega. Tolkienovi liki so prepoznavni, skoraj z e arhetipi. Veliko zaslug ima tudi dejstvo, da so prez iveli do konca. Martinovi so manj izstopajoc i, ker cepajo kot muhe. Vitezi in Čarovniki so zopet nekaj drugac nega. Gre za dva svetova. Eden je antic ni svet magije z dodelano geografijo, zgodovino, politic no in versko ureditvijo. Svet ima svojo floro, favno in ostalo, kar ga naredi z ivega. Na spletni strani je obs irna baza dodatnih vsebin, vkljuc no z natanc nimi letopisi kraljev in cesarjev. Poleg tujega sveta je tu s e nas a domac a, bliz nja prihodnost po vseh pravilih znanstvene fantastike. Tudi ta del ima jasni c asovni okvir. Letnice dogajanj so znane. FINALE Fantazija ima svoje poreklo v pravljicah, mitih, basnih in bajkah, izrezbarjenih skozi tisoc letja c loves ke zgodovine. V okviru z anra ni slabega ali dobrega podz anra, obstaja samo slabo ali dobro podajanje pripovedi. Kljuc na je zgodba. Ta je lahko spisana na 4 ali 4000 straneh. In na koncu vam polagam na srce ne zakoljite s e zadnjih ostankov otroka v sebi z mnenjem, da so pravljice in fantazija samo za otroke. Ko zakoljete otroka, se postarate ne telesno, temvec v dus i in to ubija duha v vas. <> 23

24 ZF ZGODBA 5 Janez Trontelj»Pospravimo s otore in se premaknimo ob reki navzgor.ne! Ne bom zapustil vasi deda mojega deda.desetkrat vec jih je!kaj je to 'desetkrat'?je ta zaplata zemlje res vredna z ivljenj? Daj jim tiste us ive medvedove koz e in dve najstnici. Mogoc e se lahko plemeni zdruz ita in...ne! Ti barbari z rtvujejo tiste... tiste 'volnene' z ivali! Fej jih bodi!«poglavar je razdraz eno vstal in se vrnil k plemenu ob ognju. Z mano je ostal le s e najstarejs i pripadnik plemena, s aman Fruktuk, ki je utrujeno zrl predse.»mar ni pomembneje, da pleme prez ivi, c eprav na rac un par koz in preselitve za nekaj kilometrov severneje?kaj je to kilometer?«starec mi je vljudnostno pokimal ter se pridruz il zbranemu plemenu ob ognju. Naslednje jutro sem s e zadnjic skus al prepric ati poglavarja, da podari sovraz nemu plemenu par koz. Konec koncev je prav on posilil dve dekleti iz tistega plemena, nato pa ne priznal oc etovstva dveh res krepkih dec kov. Ni me poslus al. Na svojo stran sem dobil le mati samohranilko, ki je izgubila moz a, ko je ta skus al lastnoroc no pokonc ati tigra za c ast in slavo plemena. Z Gurglo in njenim petletnim sinkom Fudlom smo tisto noc zapustili plemensko s otoris c e in se odpravili proti severu. Z e zgodaj popoldan smo opazili gost dim, ki se je vil iz smeri vasi, ki smo jo zapustili. Zac asno smo se namestili v neki jami. Po dveh dneh sem se skrivaj odpravil nazaj v vas. Bila je poz gana do tal, trupla vsepovsod. Nekaj c asa smo s e z iveli v tisti jami. Bilo mi je neznosno. Vec ino c asa sem moral oprezati za zajci in ostalo obvladljivo favno. Premis ljeval sem, kako bi lahko odgovornost za Gurglo in malega preloz il na koga drugega. Le kaj mi je bilo, da sem ju vzel s seboj... Nekega dne smo se spet odpravili proti severu. Kmalu smo naleteli na nekaj nenasilnih lovcev. Povabili so nas na ribolov. Mlajs a mos ka sta se oholo spravila v reko in zac ela srepec e oprezati za morebitnimi ribami. Tretji, c lovek srednjih let, pa se je sporazumeval z Gurglo. Vsake toliko sem ujel par besed, ki sem jih prepoznal, da sem lahko sklepal o kontekstu pogovora. Stari jo je spras eval, c e bi se pridruz ili njihovemu plemenu. Zanimal pa ga je tudi njen odnos do mene, saj je bilo oc itno, da ne bi mogel biti fotr njenega mulca. Medtem ko sta mladca vrlo lovila ribe, je stari delal c edalje bolj zaskrbljene obraze. Gurgla mu je razlagala o svojem bivs em zaselku. Ko sta mlada lovca nalovila dovolj rib, nas je stari povabil na vec erjo. Odpeljali so nas ob reki proti severu, kjer je lez ala njihova vas. Ta ni bila samo skupek s otorov, imela je tudi nekaj his iz blata. Oc i plemena so bila uprta v nas, s e posebej vame, ko nas je stari povedel proti poglavarjevi kolibi. V njej je na drac evju, ki ga je pokrivalo nekaj z ivalskih koz, lez al ostareli poglavar. Straz ila sta ga dva krepka mladenic a, ki sta imela lic ni kopji. Pleme je bilo bolje razvito od prejs njega, s katerim se je evolucija kruto poigrala. Stari je poglavarju vneto razlagal, drugi pa smo bili tiho. Gurgla je pokorno zrla v tla, mali pa je kot uroc en zijal v razpete koz e s poslikavami lova. Stari me je poglavarju predstavil kot zadnji mos ki ostanek poz gane vasi, ki pa ni najbolj reprezentativen. Od vsega posedanja in premalo gibanja sem bil precej tolst v primerjavi z vec ino kumrnih homo sapiensov, na katere sem naletaval. Je pa res, da sem bil bistveno vis ji od dveh straz arjev. Ampak onadva sta bila z ilava, divja in oboroz ena. Poglavar je prezirljivo prhnil proti meni, nato pa se je s e malo pogovoril s starim. Postajal je c edalje bolj glasen in prepirljiv. C ez c as je nekaj zagrulil proti meni in napravil vpras ujoc obraz. Zanimalo ga je, od kdo so ljudje, ki so poz - gali Gurglino vas, koliko stran so in koliko jih je. Povedal sem mu, da je Gurglina vas s tela enaintrideset ljudi, od tega dvanajst»bojevnikov«. V bistvu so bili vsi pomehkuz eni nabiralci, ki sem jih moral dva meseca prepric evati, da so fentali svojo prvo srnico. Pa s e za to jim je morala najprej starejs a tretjina prebivalstva crkniti, da so se zavedeli akutnosti lakote, ki je pestila pleme. Povedal sem mu, da je plenilsko pleme pris lo za divjac ino z juga. Ostale»detajle«, ki so vodili v surov pokol Gurglinega plemena, sem zamolc al. Gurgla in mulc sta vse ljube dni nabirala jagodic evje z ostalimi z enskami in otroci, mene pa sta lovca skus ala nauc iti s kopjem loviti ribe. Vas je premogla»posebnez a«, ki je imel nekaj ovac. Povedal mi je, da so ga leta zasmehovali. Nehali so, ko je ob hudem pomanjkanju divjac ine in jagodic evja, res il vas lakote z mlekom in mesom svojih ovac. Nekega dne sem pastirju na pas i delal druz bo, ko sem z gric a opazil skupinico ljudi, ki je napredovala ob reki in bila ob tem precej nediskretna. Pohitel sem proti vasi, da bi opozoril poglavarja, medtem pa sem se spotaknil ob korenino in si zvil glez enj. Ko sem le pris epal v vas, so v njej burno proslavljali. Pred poglavarjevo kolibo so bila s tiri trupla, na kol pa je bil privezan s e en na 24

25 ZF ZGODBA smrt prestras en tip. Poglavar je zmagoslavno nakladal in povelic eval par ribic ev, ki je opravil s s tevilc nejs im sovraz nikom. Mladenic a sta se ponosno hahljala in stresala svoji okrvavljeni kamniti sekiri. Nisem opazil, da bi bil kdo od sovraz nikov sploh oboroz en, nato pa je poglavar na plano privlekel lok in pus c ico. Najprej je zanic evalno zabrbljal, nato pa vrgel oroz je na ogenj.»neeeeeeeee!«, sem nagonsko planil iz mnoz ice. Pod rameni sta me takoj prijela zagorela ribic a s kamnitima sekiric icama.»unic ili ste oroz je, ki lahko ubije na daljavo!«mnoz ica je osuplo vdihnila, poglavar pa je presenec eno zamez ikal.»kaj? Tisto drac je?«poglavar je bil zmeden, a je vseeno pompozno nagovoril prestras eno pleme:»gork in Urgl sta sama premagala sovraz nike s 'c udez nim oroz jem' in jim razbila glave! Slava jima!«vas c ani so se nekoliko opogumili in spet navdus eno zahrumeli. Ob kol privezani sovraz nik, je zamolklo jokal.»samo en je imel oroz je in oc itno ni imel c asa, da bi ga uporabil!«sem zatrmoglavil.»je to res?«je poglavar vpras al na kol privezanega ujetnika. Ker je ta samo jokal, je poglavar vzel Gorku kamnito sekirico, z njo ujetniku rutinsko razklal koleno in besno zakric al:»je to res? Ali lahko ubijete c loveka na daljavo?«jetnik je slabotno pokimal. Med vas c ani so odjeknili zaprepadeni z enski kriki, mos ki so zac eli resno z uboreti. Poglavar je nemo in popolnoma odsotno zijal v jokajoc ega ujetnika, potem pa je popolnoma zblaznel in zac el vsepovprek mlatiti po zvezanem ujetniku. Ko je prenehal, je bil obraz ujetnika nerazpoznaven. Poglavar je izpustil krvavo kamnito sekiro in skrus eno ods el v svojo blatno kolibo, ljudje so se diskretno porazgubili. Bal sem se tako prihajajoc ih sovraz nikov, kot tudi gostiteljev, ki sem jim pokvaril zabavo ob»veliki zmagi«. S e pred petelinjim kikirikom sem se odtihotapil in se zavlekel na bliz nji hrib. Sovraz niku ni bilo tez ko najti vasi, saj so idioti trupla pobitih vrgli v reko, ki je tekla proti jugu. Poglavar je v obrambo razporedil kaks nih dvajset moz s kamnitimi sekirami in primitivnimi kopji. Nasproti jim je pris lo pol toliko lokostrelcev. Sovraz niki so brez izgub pobili vse mos ke, vkljuc no s poglavarjem, ki so mu pred njegovo blatno kolibo oddrobili c repinjo. Sedel sem na vrhu hriba in opazoval plamene, ki so poz irali s e zadnje ostanke vasi, v kateri je z ivelo okoli sto ljudi. S e srec a, da se je moj c as tam bliz al h koncu. Samo s e nekaj ur mi je ostalo. Izmuc en od vsega sem zaspal pod drevesom. Sanjal sem z ensko roko, ki me gladi po laseh, medtem pa me je teleporter prenesel nazaj. Ko sem odprl oc i, sem pred seboj videl profesorja, ki je povsem mirno kracal v svojo redovalnico.»tale izpit bo treba pa s e enkrat delati.kaj??? Pol leta sem natepaval sumljive jagode, za katere nikoli nisem vedel, c e jih bom prez ivel, bez al sem pred c ekani lac nih zveri, se ogibal porokam s prababnicami, in zato ne dobim niti s estice?«profesor me je potrpez ljivo pogledal, s prstom pokazal preko mojega hrbta in lahkotno vpras al:»tole pa sta vas a prijatelja?«za menoj sta stala Gurgla in mali. Znesel sem se nad bronastim kipom ustanovitelja antropolos ke katedre. Bolelo je samo mene. 25

26 ZF ZGODBA SLAVA ZA NESMRTNOST Bojan Ekselenski Ogledujem si razpadajoc strop. Mnogo oken je razbitih. Tiha spremljava uboge stavbe tukaj uborno z ivec ih je s krabljanje in cviljenje mis i. Budnica je bizarno kruta mojih zanemarjenih prstov na nogah se je lotila zvedava mis ka. Je bila ples oc a in bela? Ne vem. Vem pa za mac ka, besno tulec ega v alkoholni jec i moje glave. Z najvec jo muko se postavim na noge in nosnice oblije mes an odor kozlanja, nekajdnevnega s vica, propadajoc e s are in cenenega alkoholnega s usa. Odmajem se na hodnik in se skoraj zaletim v pisateljskega prijatelja:»hej Joz e, nekam bled si videti. Je vse dobro?«izrazim skrb ob pogledu na njegov nezdrav videz. Suhljati mladenic upadlega videza dvigne oc i, zazrte v meglo mes anice navdiha, omame in bolezni. Brke s e poudarijo njegov otoz ni pogled:»res?«in iz popolne omrtvelosti se obudi v delno omrtvelost:»spisal sem nekaj pesmi. Jih hoc es slis ati?«mu zaples e iskra v oc eh. Vedno zaz ivi ob omembi svoje poezije. Odobravajoc e prikimam. Pomislim tudi na Draga, pisal je precej tez ko poezijo. Trpec a dus a iz sebe izliva predvsem krik po razumevanju nerazumljivega..»john! John, si zaspal z odprtimi oc mi?«stresem z glavo. Spogledam se s svojim urednikom Arthurjem. Za hip, ampak res za hip, na robu misli oblez i odmev izkus nje v Sloveniji. Odmahnem z glavo:»a? Kaj?Torej si se le vrnil v pisarno. Dogovoriti se morava glede rokov. Si prepric an, da bos imel rokopis do prvega februarja?seveda. Dvesto strani je bistveno manj od s esto plus.«arthur pozorno dvigne obrvi:»tako malo? C etrta knjiga sage je bila bistveno obilnejs a. Zakaj zdaj dvesto? To nekako ni v skladu z obic a- ji. Ne vem, kaj bodo na to porekli trz niki.«suho zamrmram:»potem naj oni napis ejo knjigo,«in vedro dodam:»se spomnis moje prve knjige? Bila je na sto petdesetih straneh.«roke poloz i na tilnik in se prijazno nasmehne:»nepozabna je, to priznam.vidis? Uspela je samo zato, ker ni bila parada besedne solate. Zadnja mi ni najbolj vs ec. Prevec je brezzveznega balasta.brezzveznega balasta, ki ti je kupil tisto palac o. Je v tem kaj slabega?seveda ni. Ampak z zakljuc kom sage se z elim malce vrniti v c as devis tva, ko se nisem oziral, koliko besed spis em.«arthur zadovoljno odvrne:»za besedo dobis deset in zraven s e debel kos delez a od prodaje. Kaj je v tem slabega? Vec besed, vec denarja. Vec dela, vec jela.«skomignem z rameni:»dogovoriva se,«izostrim pogled:»o tem se bova pogovarjala, ko c ez s tiri mesece prinesem s katlo besedila.razumni predlog,«vzdihne ne prevec zadovoljno. Sebe in mac ka v glavi odvlec em stran od Cukrarne. Presneta slaba pijac a. A kaj, ko zberem samo za najcenejs e. Potez kam drobiz v z epu. Znova se poraja vpras a- nje steklenica ali kruh? Dilema odpade kot nedolz nost v javni his i glasujem za steklenico. Komaj s tukamo za gas enje silnega ognja poetic ne muze. Oba poetic na brata zdeluje bolezen. Res smo klapa - Joz e, Drago in jaz. Vc asih se pridruz i Ivan in takrat ga res biksamo. C e bi perje tako frc alo, kot frc i silnost muzinega navdiha, bi bil cel svet na debelo pokrit s perjem. Konc no so mi izdali pesnis ko zbirko in do ponedeljka bi moral dobiti nekaj denarja. Ravno dovolj za s tukanje do naslednje priloz nosti. Kmalu se bo zac ela sezona ins trukcij in bom laz je zadihal. Tako zamis ljen skoraj stopim v konjski drek. Presneto! Vihar misli me je zanesel na sredino ceste. Hitro se vrnem na rob. Zavijem v s pecerijo. Znova razmislim. Pijac a ali nepijac a. Ve se! Pres ine me nakljuc je vzroka mojega tukajs njega bivanja. Kaj poc nem na tej ulici, polni gomazec ih ljudi? Nekje v globini sem c util odtujenost od tega sveta. Pripadam nekemu drugemu svetu, vzvis enem tej bedi borbe zveri, temu renc anju in lajanju suz njev lonca in iger laz ne pomembnosti! Vstopim v slabo osvetljen prostor. Moz z mogoc nimi brki, najbrz ukradenimi z obraza Franca Joz efa, me osorno ogovori:»kaj bo danes?«c emu ta osornost? Je to trgovska prijaznost?»gospod, dajte mi liter,«in me nestrpno prehiti:»vem, kaj ti in tebi podobni z lampate!«in z e sez e po steklenici neuglednega videza. Sprijaznim se in prikimam. Sez em v z ep, objamem drobiz in pred njim razprem dlan. On sumnic avo os vrkne kovance, grozec e odkima in bevskne:»kaj je to? To ni pravi denar? Od kod ti? Si oropal kaks nega tujca?«zmedeno nesem drobiz pred oc i in v dlani mi lez i angles ki drobiz. Od kod pa vem, da je angles ki, c e s e nisem bil v Angliji? V sebi c utim pripadnost prijaznejs e- mu obrazu sveta. 26

27 ZF ZGODBA Glasno zaz viz gam. Taksi spretno parkira pred mojimi trendovskimi c evlji, vrata se neslis no odprejo in priliznjeno prijazen glas me ogovori:»z elite gospod?«olajs ano sedem v vozilo in rec em:»glasgow park 12!«in nadlez no pocukran glas avtopilota odvrne:»na cilj boste prispeli pribliz no ob 12:12.«Prikimam in se udobno zleknem. Vozilo zapre vrata in mehko potegne. Pogres am s oferje iz mesa in krvi. Pred petimi leti so upokojili zadnjega s oferja taksija. Od takrat smo delez ni samo teh rac unalnis kih spak. Kam drvi svet, kjer so s e Pakiji predragi? Novo predmestje Londona sije od uspeha svojih prebivalcev. His o s posestvom sem si lahko privos c il po c etrti uspes nici. Objamejo me nostalgic ni spomini na prve pesnis ke in pisateljske poskuse nekega Janeza Pesnika. V svojem svetis c u se zleknem v udoben kavc in s kretnjo aktiviram steklen zaslon. Z malce rekreativnega mahanja si priklic em prve odzive na knjigo. Nisem si mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. V tednu dni se je zavihtela na prvo mesto prodajne lestvice. Pokukam v s tevilke. Hotel sem uz ivati v slasti uspeha na domac em igris c u. Kritiki so seveda veselo tekmovali, kdo bo spisal bolj obtoz ujoc o kritiko. Besede s und, plaz no c tivo in brez umetnis ke vrednosti so najpogosteje zapisane besede. Seveda se me ne dotaknejo. Saj sem jih pric akoval. Zgodba o umoru na dvoru zmajskega kralja pac ne premika mej umetnosti, temvec sluz i rezini kruha vsakdanjega. Zaz elim si pijac e. Z rokami znova zadirigiram in hecno elektronsko zmene mi servira brezhibno ohlajen viski. Raztegnem se c ez cel kavc in uz ivam v vsakem poz irku drage pijac e. Pogled se mi ustavi na steni, kjer sem imel projekcije stotih najpomembnejs ih slovenskih pesnikov in pisateljev. To sem bil jaz, pred svetlim c asom Johna Singerja. Janez je bil sfaliran s tudent tretjega letnika filofaksa, lebdec v hermetic nem svetu poezije in proze. Ob pogledu na veliki vrt in lic no moderno his o takoj pozabim na tiste dni pomanjkanja, neuspes nega boja za denar in z ivljenje na rac un bolne matere. C e tistega dne ne bi s el v zapit bednega honorarja, ne bi srec al tistega hecnega angles kega turista in ne bi tvegal s selitvijo v London. Doma zavrnjen roman sem vec lac en, kot sit prevedel in ponudil vec tukajs njim zaloz bam. S ele sedmi urednik me je sprejel, knjigo sem z njegovo pomoc jo malce spremenil in... ostalo je legenda. Roko prislonim na plac ilni senzor, izstopim in ignoriram nadlez no zahvalo za uporabo ravno tega taksija. Kamera na vhodu me prepozna. Velika vrata mojega malega imperija pregrehe se odprejo in skozi skoraj kic asto urejen vrt zakorakam proti bahavi palac i. Bivalis c u s tisoc kvadratnimi metri tez ko rec es his ka. Spomnil sem se na bizarno dejstvo, prevoda moje prve knjige v slovens c ino. Kako smes no. Janez Pesnik z Zmajskim ognjem ni ustrezal, saj ni pripadal pravemu krogu, ni poznal pravih ljudi, ni bilo dovolj umetnis ko, a John Singer z The Dragon's fire je nekaj najboljs ega po fish'n'chipsu in bureku. Mogoc e je kaks na domac a recenzija. Me prav zanima, kako zdaj gledajo na delo, ki so ga pred petnajstimi leti zavrnili. Pogled mi obstane na delu stene, posvec enem moderni, na podobicah Ketteja, Murna in Cankarja. Kaj so ti moz je pili v trenutkih pomanjkanju? Ampak oni so med nesmrtnimi. Mene zagotovo ne bo na projekcijah c ez sto ali dvesto let, oni bodo. Kaj bo z mano, ko mi potec e rok trajanja? Najbrz se bodo z e na sedmini stepli za mojo dedis c ino, pravnuki bodo pozabili na moj obstoj. Ob misli na ugodje razkos ja me mine razmis ljanje o posmrtni slavi. Kaj ima Kette od posmrtne slave? Nic. Njegove kosti so sprhnele, moje bodo sprhnele. Sprostim se. Zaprem oc i. Znova jih odprem. Pred sabo zagledam z ensko. Privid! Njeno oprsje, polno telo in baroc no bujni rdec i lasje mi v kri poz enejo testosteron in adrenalin. Zdaj sem samec z z eljo po parjenju s plodno samico. Besen odkorakam iz trgovine. Zdaj me je pohlepni pesjan obtoz il ropanja tujcev. Drobiz vtaknem v z ep in odtavam po ulici. S e vedno mi ni jasno, od kod imam angles ki drobiz c udnega videza. Kljub vsemu me zaskrbi. Treba bo jesti in zvec er sem na vrsti za pijac o. Kaj bom? Dilema se kar sama res i. Zagledam tablo z vabilom za priloz nostno delo. Nimam izbire. Po petih urah garanja spravim v z ep nekaj kovancev. Za res skromen obrok in res slabo z ganje bo, a vsaj je. Celih pet ur sem garal in dobil samo ta drobiz. 27

28 ZF ZGODBA Znova me pres ine nekaj tujega. Ogledujem si ljudi v gostilni. Vsi mimoidoc i me opazujejo z nekaks nim gnusom. Dame odmikajo poglede, moz je grozec e grbanc ijo c elo. Obstanem in se pogledam. Res nisem ravno praz - nje oblec en. V glavi se mi porodi sonet. Stopim ob Ljubljanico, potegnem zmec kan list papirja, svinc nik in zac - nem pisati. Globoko v sebi sem ob tem preziru mimoidoc ih c util svoj polet nad tem zlaganim svetom. Mene je moja muza dvigovala nad to zemeljsko nepomembnost. Moja beseda bo prez ivela kosti uglednez ev. Duh poetic - nega navdiha zaplava in me dvigne nad bedo gnilega materializma. Oni imajo zunanji blis c, laz nivost svojih mask, a jaz imam esenco nadzemeljskega etra esence bivanja. Moje telo je lupina nesmrtnega duha, a njihova telesa so minljivi kup pozabe. S tresoc o roko zapisujem bruhajoc vulkan besed. Ta obc utek navdiha je boljs i od prijetne pijanosti. Boljs i je celo od dobrega s nicla. Sonet je kar zaplesal na pomec kan papir. Pesem je bit bivanja, a jaz to bivanje.»kdo ste? Kako ste pris li sem?«z enska me zapeljivo os ine s svetlimi oc mi. Molc i. Gotovo je kriva pijac a. Pol steklenice viskija je naredilo zmedo z mojimi c utili.»jaz sem tvoj poetic ni navdih, tvoja muza besed,«odvrne z glasom za izstrelitev pokrova spodobnosti. Neslis no se mi pribliz a in skoraj predrzno sede na moja kolena. C eprav je venerjansko polno oblikovana, ne c utim njene tez e. Oblije me s c emenje animalne potrebe. Posipam se z njenim voljnim vonjem. Zlekne se vame, ovije me s svojim estrogenskim napojem. Daroval bi se ji. Postal bi suz enj pred in s e raje med njenimi nogami. Na uho mi dahne:»ubogi John, Janez, domac in v tuji dez eli, tujec na domac i grudi. V tebi c utim boj med konc nim in neskonc nim. Imas vse, ker nimas nic esar. Poglej,«usmeri moj pogled na steno s projekcijo in sladostrastno zas epeta:»zapri oc i in se prepusti,«njene besede odplavajo:»poglej.«zaprem in odprem oc i. Na projekciji se pojavi moj upadel obraz, okras en z brki. Oblije me medica njenega glasu:»neprecenljivo nima cene, a nic vrednost je precenjena.«za hip me pres ine trailer mojega z ivljenja. Ona sladostrastno s epeta:»plac aj ceno za nesmrtnost. Izgubis vse, kar imas in dobis vse, c esar nimas.«poskusim se us c ipniti. C udovito bitje je s e vedno zleknjeno v mojem naroc ju. In puf! In puf! Zac utim pare krepkih rok. Trdno drz ijo mojo ponos eno obleko. Prijazni vonj gostilnis ke topline zamenja rezek hlad jesenske noc i, zac injen z aromo po konjskem dreku.»ne vrac aj se vec! Presneta pesnis ka pijandura! Kozlaj na svoj navdih, ne na moja dragocena tla!«c utim padec v mes anico trdega, mokrega, mlac no mehkega in ne ravno aromatic nega. Za hip me pres ine podoba jedre z enske z bujnimi rdec imi lasmi. Velic ino moje poetic ne melodije prekine bolec ina c evlja pod rebri. Tej sledi s e ena, pa brca v usta. Vse obc utke premaga kovinski okus krvi in nekaj odlomljenega. Roka mi na c elo trdo nabije zmec kan list papirja:»tu imas svoje poetic no kozlanje,«in za finale kasiram s e eno parado brc. Moj poetic ni navdih se je zmes al s konjskim drekom in blatom minulega dez ja. 28

29 ZF ZGODBA POPRAVLJALNICA Andrej Ivanuša Zadihan je obstal ob vogalu hodnika. Naslonil se je na hladno plastic no steno in previdno pokukal okrog vogala. Oddahnil si je, saj je bil prazen. Nato je pogledal s e v smer od koder je pris el. Stopil je okrog vogala in se ves c as oziral. Pazil je, da ne stopi v c loves ke iztrebke, bruhanje ali v kaj s e bolj ogabnega. Tukaj, globoko spodaj v podzemlju polisa je bilo mogoc e najti vse, kar si je mogla izmisliti bolna c loves ka domis ljija. Potipal je z ep v katerem je imel pet let star model ipada. Nedelujoc ega, a njemu je prirastel k srcu.»ne bom ga vrgel vstran. Ne!«je pomislil, ko mu je s lo na bruhanje zaradi jedkega vonja, ki je prihajal s talnega jas ka.»grem naprej, pa naj stane kar hoc e!«zas kripal je z zobmi in odloc no stisnil pesti. Oddahnil si, ko se je prebil skozi smrdljivi podzemni hodnik. Svetloba led svetilk ga je zaslepila, ko je znova stopil okrog vogala. Hodnik se je razs iril v majhno halo.»trg! Tukaj je!«je olajs ano pomislil. Iz hale sta vodila s e dva hodnika. Plastic ne stene, ki so omejevale halo, so bile polne vrat. Nekoc je tu vrvelo ljudi, zdaj pa je samo votlo odmevalo, ko je korakal do edinih vrat izza katerih je prihajala medla svetloba skozi motno steklo. Ostala vrata so bila razbita. Nekatera so bila prekrita s c rno plastic no folijo. Na nekaterih so bile varnostne kljuc avnice.»policija! Mesto zloc ina! Vstop dovoljen samo pooblas c e- nim osebam!«je pisalo na led-tablah. Na dveh je bilo zapisano tudi:»oddam! Poklic ite «A kdo bi tukaj najel ali kupil lokal. Razen, seveda tisti, zaradi katerega je moral skozi ves mestni smrad in najbolj ogabne odpadke. Kolikor je vedel, je bil Feliks edini, ki je imel sredi mnogo-milijonskega polisa popravljalnico stvari, ilegalno, jasno! Pritisnil je dlan na ekran kljuc avnice in pogledal navzgor proti kameri. Sovraz il je varnostne naprave, a tale tukaj se mu je zdela upravic eno potrebna.»tudi stara je kot svet, a s e vedno deluje!«je pokimal, ko je avtomat zapiskal in je zaslis al s klepetanje elektronskih zapahov. Zabrnelo je in vrata so se odprla za prst s iroko. Na tla se je zarisal dolg in ozek pramen svetlobe. S e enkrat se je ozrl okrog sebe in nato smuknil v prostor. Hitro je zaprl vrata za seboj. Nato je poc akal, da se oc i privadijo svetlobi.»o, ti si, Andrej,«je rekla zgrbljena postava, ki se je nad mizo sklanjala nad drobno elektronsko napravo, ki je na dalec spominjala na kamero. Pred njim je bil monitor in Andrej je vedel, da ga je Feliks opazil z e, ko je stopil v halo.»kaj bo dobrega,«je rekel Feliks in odloz il spajkalnik. Zavrtel se je na stolu.»tale ipad sem ti prenesel,«je rekel Andrej.»Star je vec kot pet let. A je pac izpustil dus o.he, he, he,«se je zasmejal Feliks.»Z e pred tremi leti bi ga moral po zakonu vrec i proc in si kupiti drugega!saj vem! Naprave, ko so stare vec kakor dve leti, bi moral ekolos ko odstraniti!ja, ja, malo jutri. Ekolos ko odstraniti na Jupiter!«je jezno prhnil Feliks.»Saj ga bos lahko popravil?«je zaskrbljeno vpras al Andrej. Feliks je vzel ponujeni ipad. Zadovoljno je pokimal:»jap, lepa mala tablica. Ta boljs i model. Mislim, da bo s lo. Rezervne dele imam, c e bo potrebno.«potem je pogledal navzgor k Andreju:»Kako pa ti je uspelo, da te niso zaprli potem, ko je minilo dve leti in zadeve nisi zavrgel? Saj bi te morali najkasneje v roku osem dni po preteku zastaralnega roka obvezno strpati v zapor.heh, saj se tudi kaj nauc im od tebe. Se spomnis, ko si mi pokazal «Feliks je zamis ljeno pokimal.»no, sem ga odprl in pres c ipnil povezave do policijskega c ipa,«je dodal Andrej.»Ampak, to ni dovolj. Naprava ima tudi varnostni sistem, ki onemogoc i kaj takega. Da se sploh ne pogovarjam o papirju in birokraciji, ki stoji za tem!«je rekel Feliks.»Hja, to je bilo mnogo tez je. Pa tudi veliko me je stalo, da sem podkupil ta prave osebe,«je veselo rekel Andrej.»No, pred tremi dnevi pa je ods el rakom z viz gat.o, pizdarija!«je grdo zaklel Feliks in nemirno skoc il s stola.»kaj? Je kaj narobe?s e vpras as?! Varnostni sistem in mrtev ipad to je morilska kombinacija.«andrej se je prestras eno zazrl v Feliksa. Ta ga je potegnil za roko.»pridi! Vsak c as bodo tukaj!sorc i, nisem hotel «je obupano zastokal Andrej.»Zdaj je, kar je! Pridi!«Feliks je odmaknil mizico ob steni in prikazala se je klasic na s tevilc nica kljuc avnice. Odtipkal je kodo na njej in takoj so je del stene umaknil. Smuknila sta notri in stena se je nemudoma zaprla za njima. V naslednjem trenutku so se v eksploziji razletela vhodna vrata. Skozi kadec o se luknjo so vdrli trije oklepljeni policisti oboroz eni do vratu.»c isto!«je c ez nekaj trenutkov dejal prvi. Ko sta isto ponovila s e drugi in tretji, se je skozi odprtino zrinil policijski ins pektor. Zaklel je:»prekleta serviserja! Samo s kodo delata lokalnemu gospodarstvu in multinacionalkam. Namesto, da bi kupovala nove stvari in jih zavrgla ob koncu predpisane delovne dobe, jih popravljata in uporabljata kar naprej leta in leta. Krs ita vse mogoc e zakone.«eden od policajev je rekel:»enkrat ju z e ulovimo!no, ja!«je zmignil ins pektor z rameni.»slej ko prej ju bomo z e dobili! Ampak, tudi tale popravljalnica ni od muh. Z e voham napredovanje v sluz bi «29

30 ZF ZGODBA ČUDEŽNA OČALA PODOBE IZ PRIHODNOSTI Vid Pečjak V lokalnem c asopisu Fizika za vsakogar je bila z e pred c asom objavljena notica o najnovejs em izumu v steklarstvu. Odkrili so steklo, ki ga je bilo z galvanskim tokom in elektronsko enoto mogoc e prilagoditi tako, da je bilo videti predmet v razlic nih globinskih plasteh. Nihc e je ni opazil razen s tudenta Oliviera, ki so mu sos olci rekli Doktor domis ljija ali pa samo D.D. Povedal jo je bratu Stanu, ki je bil zaposlen v ins titutu za steklo, kjer so poleg drugega izdelovali oc ala in jih razpos iljali na vse strani. Skus ali so izboljs ati stekla na oc alih. Odkrili so nove zas c itne plasti za sonc na oc ala, ki niso prepus c ala nobenih s kodljivih z arkov. Po dolgem iskanju so pris li do formule stekla, s katerimi je bilo mogoc e videti globinske plasti predmeta, npr. c rva v jabolku ali obleke v omari. Nadomestila naj bi roentgen. Oc ala se niso razlikovala od drugih oc al, le da je droben kabel vodil v z ep, v katerem sta bila baterija in elektronski vloz ek. Olivier je bil prvi, ki je usmeril pogled z novimi oc ali na sprehajalce pod oknom. Pogledal je mlado dekle in ostrmel. Zelo jasno in razloc no jo je videl brez obleke. Golo postavo z vsemi podrobnostmi. Kar zavriskal je, tako da ga je Stan vpras al, kaj vendarle gleda.»gledam paradiz,«je odgovoril Olivier. Podal mu je oc a- la in velel:»glej!na plaz i vidis veliko tega.to ni isto.«skupaj sta odhitela v bliz nji park in si ogledovala gola dekleta.»poglej tole!«je dejal Olivier,»prsi ima kot hrus ka.«razvrstila sta z enske prsi v s tiri skupine: hrus ke, jabolka, lubenice in vimena. Nato s e zadnjice v blazine, nahrbtnike in lopate. Ves dan sta se zabavala z ogledovanjem bolj mladih in bolj starih, bolj debelih in bolj suhih teles. Tudi mos ki so se prikazovali brez obleke, a zanje nista imela nobenega posluha.»postala sva peeperja,«je dejal Stan in se zasmejal.»zakaj se smejes?«je vpras al Olio.»Peeperji gledajo skozi okna in s pranje, midva pa skozi oc ala. To je velika razlika.poglej si tisto tam,«je odvrnil Stan in pokazal suhico, ki zaradi telesnih klobas ni mogla hoditi, temvec je samo racala.»ali pa tisto,«je rekel Olio in pokazal bliz njo suhico9.»smrt v gatah,«je odvrnil Stan in nameril oc i v skupino bliz ajoc ih deklet. Zdelo se mu je, da je v raju. Ena je bila leps a od druge. Olivier ga je zavrnil, c e da lahko taka dekleta po mili volji na plaz ah, ampak Stan se ni strinjal.»to ni isto!«je dejal.»c e jih opazujes, dobis zbadljivko, zadnjic mi je ena zabrusila 'prasec' in vsi kopalci so se zazri vame. Poleg tega lahko gledas dekleta svojih prijateljev ali sovraz nikov inpopis c es pomanjkljivosti.jaz pa sem rekel Tonetu, da ima njegova Marus a vtetoviranega netopirja na bedru in takoj je bil ogenj na strahi.«z Oliom sta se zmenila, da bosta nabavljala novo steklo v Ins titutu za steklo, oc ala pa bosta izdelovala v domac i delavnici. Vedela sta, da bodo s la za med v promet.predrugac ila bova svet,«je menil Stan.»Nagota ne bo vec tabu in morda bomo hodili brez oblek po cestah.mislis? Ali pa bodo steklarji odkrili nov tekstil, skozi katerega se ne bo dalo videti.z e zdaj se ne da videti skozi kovino. Ljudje bodo nosili kovinske obleke kot nedavni vitezi.vsekakor pa sva odkrila nekaj, kar nama bo s e desetletja prinas alo dobic ek.«olio ni hotel povedati z eni, kaj sta odkrila. Rekel je, da z bratom prodajata steklene spominke. S Karlom sta se z novimi oc ali sprehajala po parku, po promenadi, enkrat sta s la celo pred mestno his o gledati poroke. Oliova z ena Karla je bila lepotica, za njo se je ozrlo marsikatero mos ko oko, kar pa moz u nikakor ni bilo vs ec. Zaradi nje se je celo sprl z dvema prijateljema. C e je le pogledala koga, je doma izbruhnil ogenj na strehi.»videl sem, kako koketiras z uc iteljem tenisa,«ji je nekoc zabrusil.»in z nekdanjim sos olcem Bajsijem, sosedom Karlom, vrtnarjem Igorjem, celo tujcem odgovarjas z vsiljivim pogledom. Tudi Stan je opazil.«z ena se je branila, kolikor se je mogla in znala, toda pred njim se ni dalo razumno braniti, ker je kar naprej ponavljal iste besede. Da bi se pomirila, sta nekega dne ods la na sprehod po mestnem parku. Pogovarjala sta se o mladih letih, ko med njima s e ni bilo toliks ne napetosti.»zapravila sva kar nekaj let, zato menim, da je c as, da se drugac e vedeva drug do drugega,«je dejal on.»povsem se strinjam,«je odgovorila ona.»s prepiri ne prideva nikamor.povsem se strinjam,«je rekel s e on. Prijela sta se za roko in nadaljevala pot. Malo pred Monte Karlom (jaso s klopmi in mizami, kjer so starci kartali) pa sta srec ala mladenic a z oc ali, na las podobnimi tistim, ki sta jih izdelovala brata. Zagledal se je v Karlo in ni hotel odtrgati oc i od nje. Pospes ila sta korak, a mladenic tudi. Usta so mu s la na smeh. Olio je opazil droben kabel, ki je s el od us es do z epa. Nadvse se je vznemiril. Obrnil se je in vpras al:»kaj pa hoc ete?«ker mu neznanec ni odgovoril, je dodal:»pustite mojo z eno pri miru.«bilo je zaman. Mladenic jima je brez besede vztrajno sledil skozi park. Olio se je razjezil. Karla je vedela, c esa vsega je v jezi zmoz en njen moz.»pusti ga pri miru,«ga je skus ala pomiriti. Glej, tam je slas c ic arna, vabim te na kavo. Dobro nama bo dela.«bila je prepozna. Olio se je z e zagnal proti mladenic u in mu zbil oc ala z nosu.»ti prasec!«je kric al in ga tolkel po obrazu. 30

31 ZF ZGODBA Pristopili so sprehajalci in ju loc ili.»kaj vama pa je?«je vpras al eden od njih.»ogleduje si mojo z eno! Nago!Saj ni naga,«je dejal posrednik, nekdo pa je bolj zase pripomnil:»ko bi le bila.naga je, naga!«je kric al Olio.»Naga in gola!«nekdo je dejal.»ta c lovek je zmes an. Nemara dus evni bolnik.«mladenic z oc ali je zbez al in Olio je stekel za njem, ljudje pa so ostali na prizoris c u in odkimavali z glavami.»nor je, gotovo je nor!«so mrmrali.»ni nor,«je rekla Karla.»Le nadvse razburjen.«doma dogodka nista omenjala. Drz ala sta se zase in 'pasla mulo'. Komaj da sta kaj spregovorila. Le Stan je vedel zanj in skus al prijatelja umiriti.»konec koncev sva midva prodala nekaj oc al. Zato sva sokriva.«naslednjega dne je Olio zjutraj iskal oc ala, a jih nikjer ni bilo.»kje so moja oc ala!«je zakric al na z eno, ta pa je samo skomignila z rameni odgovarjala:»ne vem.z e vem. Marko jih je odnesel!«marko je bil njun s tirinajstletni sin. Olio je pri pric i hotel za njim v s olo, a ga je Karla pregovorila.»osmes il bos najinega sina. Saj pride kmalu domov. Sploh pa ne vem, kaj imas s temi oc ali.«oliver je gledal skozi okno, kdaj pride sin. Kmalu ga je zagledal. Na nosu je imel njegova oc ala in radovedno gledal dekleta v bliz ini. Olio je odprl okno.»marko, domov!«je zavpil. Marko je s e nekaj c asa gledal skupino sos olk, nato pe poc asi krenil v his o. Oc e ga je srdito sprejel.»ukradel si mi oc ala!«je zavpil. Dvignil je roko. Marko ga je pogledal in dejal:»to so c udovita oc ala. C e me bos udaril, bom povedal mami.«oliverova roka je obstala nad sinovo glavo. V sedanjih razmerah se nikakor ni hotel prepirati s Karlo. Zlasti si ni z elel, da bi odkrila skrivnost oc al. Potem nikoli vec ne bi imel miru.»dobro,«je dejal.»vendar mi vrni oc ala!obljubi, da mi jih bos kdaj posodil.obljubljam,«je odgovoril Oliver in si mislil:»posodil mu jih pa ne bom.»oc ala niso moja, sposodil sem se jih pri prijatelju in mu jih moram do jutri vrniti.v redu, potem pa mi jih posodi za kaks no urico danes.za pet minut,«je spravljivo dejal Oliver.»Ti si s e premlad za taks en s port.«marko mu je v mislih odgovoril:»ti pa prestar,«a glasno ni rekel nic esar. <> POLITIK PUHLIČ IMA BESEDO PODOBE IZ PRIHODNOSTI Vid Pečjak Vladimir Puhlic, predsednik Stranke pozitivistov, se je odloc il, da bo kandidiral za predsednika republike. Ankete so razkrile enako glasov zanj kot za predsednika Stranke progresivistov, Joz efa Blablaja. Zato je bilo nadvse pomembno, da premakne tehtnico na svojo stran. C etudi za en sam glas. Sklical je sestanek svojega volilnega s taba, v katerem so bili psihologi, politiki, sociolog in pravnik. Pojasnil jim je poloz aj.»doloc iti moramo najbolj uc inkovito taktiko,«je dejal. Gospod Blabla se zanas a na svojo govornis ko spretnost. Pred s estimi leti je demagos ko premagal Kakadujsa in zdaj namerava s e mene. Odloc itev bo padla na najinem srec anju na TV ekranih. Pojutris njem. Kaks en apel predlagate?«c lani volilnega s taba so se spogledali. Psiholog Kramberger je dejal:»kot ponavadi. Poudariti morate skrb za zdravje drz avljanov, za gospodarsko rast, in pa seveda za c isto okolje. Ekologija je danes pomembnejs a, kot je bila nekoc.ampak o vsem tem bo govoril tudi Blabla!Morate biti boljs i!ne smete samo govoric iti, temvec nakazati res itve.kaks ne res itve pa imamo? Razmere so c edalje slabs e.to je res, vendar ni pomembno, vaz no je samo to, da govorite, govorite in s e enkrat govorite. Obljubite vse, kar si volilci z elijo. Saj to znate.to poc nejo vsi predsednis ki kadidati, odkar pomnim. Predlagajte kaj bolj konkretnega in uc inkovitega. Predlagajte nekaj, kar nas bo nedvomno privedlo do zmage,«je odvrnil Puhlic.»Pregledal sem rezultate vseh anket. Tukaj imamo spisek njihovih potreb,«je dodal sociolog Everest.»C e ga boste upos tevali, vam zmaga ne uide. Z al pa formule, ki bi vas 100% zanesljivo privedla do zmage, ni. Je ni in je nikoli ni bilo.ali menite, da Blabla nima takega spiska?seveda ga ima. Toda nas je popolnejs i, vkljuc ili smo rezultate nas e zadnje ankete, o katerih mediji niso poroc a- li.v Germaniji so forsirali geslo: tukaj smo, vas i smo!kaj pa geslo:»vsi za enega, eden za vse?«je vpras al Perter Pavlovski, podpredsednik stranke pozitivistov.»prevec izrabljeno. Potrebujemo nekaj svez ega, novega.ti si nas oc e? Asociacija na molitev Oc e nas.eh, kaj pametnejs ega.«tako so se pogovarjali in se kdaj pa kdaj tudi sprli. Vsakdo je imel svoj predlog za najboljs ega.»ali mi zares nimate kaj pametnega svetovati?«je nazadnje vpras al Puhlic, navelic an mlatenja slame.»jaz imam!«je vzkliknil psiholog S emek.»raziskave so pokazale, da pridobis najvec ljudi na dva nac ina: Prvic, z 31

32 ZF ZGODBA navdus enjem in drugic z usmiljenjem. Navdus enje je tez ja in manj zanesljiva pot, menim, da nam tudi zmanjkuje c asa.kaj pa druga pot?«je vpras al Puhlic.»Hm,«je v zadregi dejal S emek.»ponesrec en atentantat na kandidata.«zavladala je grobna tis ina. Predlog je bil zares nadvse drzen. C lani s taba so se spogledovali, nekateri so se nasmihali, drugi pa prestras eno zrli v Puhlic a. Ta je dejal:»ponesrec en atentat je zelo koc ljiv. Moj pogoj je, da ne smemo kandidata na noben nac in ogroziti. Na noben nac in! Kdo pa naj izvede tak atentat?v nas i stranki imamo dovolj navdus encev, ki bi tvegali strel...jaz ga ne vidim,«je pripomnil Everest.»Nismo versko ali teroristic no zdruz enje.imam res itev!«je vzkliknil Pejack.»Pos ljimo humanoidnega robota!androidov s e nimamo,«je dejal robotski strokovnjak Vrabec.»S ele prihodnje leto...rabimo ga zdaj.morda bi se dalo prenarediti robota X 12, ki s e najbolj spominja na c loveka. Na obraz mu prilepimo primerno plastic no koz o, sicer pa namestimo kos ato brado in brke ter pokrijemo s klobukom.dobra zamisel! Robot bi imel to prednost, da ga je mogoc e natanc no programirati in se nikoli ne zmoti. Poleg tega ga ni mogoc e ustreliti...razen s topom ali bazuko,«je pripomnil Everest.»S topom in bazuko ne bo nihc e streljal. Pobili bi nic koliko ljudi,«se je uprl Vrabec.»Fizic no pa je tako moc an, da bi se otresel vseh napadalcev.«s tab je nac rtoval, da se bo robot pomes al med poslus alce besednega dvoboja in na signal sproz il pis tolo. Krogla naj bi s vignila mimo Puhlic evega levega us esa in razbila steklenico ali kozarec na govornis kem odru. Puhlic naj bi padel, a takoj zatem vstal in vzkliknil:»s e sem z iv! Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politic nega prizoris c a. Z iveli pozitivisti!«everest je hotel, da bi robot rahlo ranil kandidata, a Puhlic je bil proti.»nobene krvi!«je zahteval. Zaman so ga strokovnjakiu prepric evali, da robot nikoli ne zgres i. Puhlic ni popustil. Rekel je, da ne bo igral tarc e v navideznem politic nem atentatu. S tab ni vedel, da je med njimi Blablajev vohun Serz o, ki mu je nemudoma poroc al o sestanku:»s e sem z iv!«je vzkiknil Blabla v mikrofon. «Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politic nega prizoris c a. Z iveli pozitivisti!«blablajev s tab je podrobno preuc il poroc ilo in sklenil, da bo na vsak nac in preprec il napad na Puhlic a. Tako se je Puhlic ev volilni s tab trudil pripraviti atentat nanj, Blablajev pa preprec iti. Laz je delo je imel Puhlic ev s tab. V Vrabc evem ins titutu za robotiko so preuredili robota X 12. Poc lovec ili so mu glavo in natanc no programirali napad na kandidata Puhlic a. S stikalom v njegovem gumbu naj Puhlic sam sproz il robotov strel. Tez jo nalogo pa je imel Blablajev s tab. Sklenili so, da bodo razporedili varnostnike po vsem prizoris c u in takoj po strelu planili nanj s posebnimi elektronskimi ugas evalci robotove motorike. C e uide, naj mu sledijo. V bliz ini so poskrili veliko vozil na zrac no blazino. Napoc il je dan besednega dvoboja med kandidatoma na Politic nem trgu. Prvi je spregovoril Puhlic :»Prijateljice in prijatelji!«je zac el.»jaz in stranka pozitivistov odpirava novo stran v zgodovini nas ega naroda. Stran samostojnosti in samoodloc anja. Progresivisti nas hoc ejo prodati tujim interesom in domac im tajkunom. Jaz pa pravim: Neee! Ne boste! Dokler obstaja stranka pozitivistov, nimate nobenega upanja na uspeh. In dokler z ivim jaz, Vladimir Puhlic...«Everest mu je pomignil s prstom. Puhlic je dokonc al stavek:»se bo nadaljevala borba za nas nacionalni interes!«vendar ni konc al govora, ko so bili zmenjeni, ker mu je prevec bremen lez alo na srcu.»obljubljam, da se bom posvetil ekolos kim vpras anjem. Nas a dez ela se potaplja v smeteh, vroc ina pa postaja neznosna. Rodnost je zac ela upadati in prvic v zgodovini vec ljudi umre kot se jih rodi.«zdaj so mu mahali tudi drugi c lani s taba. Uvidel je, da ne sme vec odlas ati. Njegov nasprotnik Blabla je zakric al, da mu sogovornik ne pusti do besede. Zato je Puhlic pritisnil na sproz ilo v gumbu. V tretji vrsti poslus alcev je robot X 12 dvignil pis tolo, pomeril in sproz il. Zagrmelo je in govornik se je zgrudil nas tla. Hip zatem pa je bil spet na nogah in zakric al:»s e sem z iv! Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politic nega prizoris c a. Z iveli pozitivisti! Z ivel jaz!«zadnji stavek je dodal, ker mu ga Pejack ni napisal na list. Ljudje so se najprej sklonili, ko pa so videli svojega voditelja z ivega in zdravega, so zaploskali. Slis alo se je vzklike:»naj z ivi Puhlic!«Robot pa se je obrnil in stekel c ez prizoris c e. Ljudje so se mu umikali, kdor pa se ni umaknil, je dobil udarec v trebuh, da se je zrus il na tla. Varnostniki so stekli za njim, a X 12 je bil hitrejs i. S e preden ga je kdo dosegel, je z e drvel po cesti v svojem vozilu z zrac no blazino. Peljal je pol ure, nato je zavil na rec no obalo in pritisnil na gumb v vozilu. Zagrmelo je, zemlja in kamenje sta prs ila naokoli, v stras ni eksploziji je zazeval nekaj metrov globok krater. Ko so pris li varnostniki in policisti, niso nas li nobenih ostankov robota. Glavni policist je menil, da je voznik izparel. Temperatura vozila naj bi se v hipu dvignila na vec kot tisoc stopinj. Blablajevi agenti so nemo strmeli v prizor. Vedeli so, da niso preprec i- li eksplozije, ki je zbrisala vse sledi, c eprav je bila to njihova naloga.»robot nikoli ne zgres i. Puhlic a je strel samo os vrknil. To je nekdo vnaprej programiral,«je dejal rac unalnic ar in vodja Blablajevega s taba doktor Buki. Policija je dolgo iskala, kaj se je v resnici zgodilo, a ni odkrila nic esar. Puhlic je seveda zmagal na volitvah in podprt z vec ino glasov zasedel predsednis ki poloz aj. <> 32

33 ZF&F POEZIJA PRAVLJICE IN FANTAZIJA Andrej Ivanuša V dez eli Pravljic in fantazije sonce vedno nasmejano sije. C arovniki, vitezi in zmikavti, planeti, kometi, pa s e astronavti skupaj se igrajo prav vsak dan, nihc e nikoli ni zares zaspan. Najmlajs i brat zmajsko bitko bije, iz zemlje do nebes grahek klije, velikani hlac ajo c ez reke in doline, da v postelji nam c as hitreje mine. Bitja pravljic na pridejo na plan, c e verjamemo v njih, vsak dan. Iz Zemlje v Vesolje misel nam hiti, vesoljske bitke, hitre ladje, vse kipi. Roboti s kovinskimi sklepi ropotajo, vse planete pogumni piloti poznajo. Odprimo misli in oc i si na stez aj, danes smo s e tu, jutri z e nazaj. O življenju, vesolju in sploh vsem podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. 33

34 PREGLED LETNIKA 6 / LETO 2013 Štiri številke od 26 do 29 in posebna angleška izdaja - EUROCON Kijev UKRAJINA UVODNIK Slovenian SF&F is a special kind of beast, BEK 26ESE/3 Topel pozdrav Neskonc nosti, ANI 26/3 Uvodno modrovanje, BEK 27/3, BEK 28/3, 4 Ena knjiz no uvodna je ta, BEK 29/3 NOVICE SPEKULATIVNE Grossmman festival 8, Martin Vavpotic announced his stemapunk novel on Amazon, Iron Sky, film, ANI 26ESE/4 Slovenija se vrac a v Evropo in svet, Scifiportal.EU, Vitezi & C arovniki: Votlina skrivnosti v Antiki, Bilten Drugotnosti, Alamut Vladimirja Bartola na filmskem traku, ANI 26/4 Odpotovali v druga vesolja: Ray Bradbury, Krsto A. Mazuranic, ANI 26/5 O z ivljenju vesolju in sploh vsem, ANI 26/6, 27/6, 28/6, 29/4 Neskonc nost resurrected, Drus tva ljubiteljev, Slovenija prvic na WORDOCON, Na meji nevidnega (NMN), Biblos, Projekt Gutenberg, Ray Bradbury goes digital, Poveljnis ki most vesoljske ladje Enterptise v prenovi, ANI 27/4, 5 Drejc kovih nagrad za leto 2013 ne bodo podelili, Iron Sky- The Coming Race, Kratke iz evrope, ANI 27/5 Novice spekulativne, ANI 29/4 PREDSTAVLJAMO Introducing Zvezdni prah (Stardust), ANI 26ESE/6-9 Slovene SF&F illustrators on SI.CON 2012 convention, ANI 26ESE/10, 11 POROČAMO Istrakon 2013, Pazin, Hrvas ka, JIV 27/8 Istrakon 2013-elementi, ANI 27/9 Eurokon 2013, Kijev, Ukrajina, ANI 27/10, 11 Sferakon 2013, Zagreb, Hrvas ka, BEK, JIV, ANI 27/12-15 Goblikon 2013, Maribor, Slovenija, ANI 27/15 KSEVT, Vitanje, Slovenija, ANI 28/8, 9 Grossmann 9, Ljutomer, Slovenija, ANI 28/10, 11 Zmaj pod Draguc em, Pazin, Hrvas ka, ANI 28/12, 13 Na meji nevidnega, Ljubljana Slovenija, BEK 28/14-17 Rokodelstvo spekulativne fikcije. Prva delavnica Trubarjeva his a literature, november, december 2013 BEK 29/6,7 Hobit: Smaugova pus c a, Cineplexx Kranj, ANI 29/8 FILMI, KINO, DVD Iron Sky, ocena filma, BEK 26ESE/12, 13 Hobbit: nepric akovano potovanje, BEK 26/8,9 Zmaj, BEK 26/10 Vzpon viteza teme, BEK 26/11 Batmanova trilogija, BEK 26/12, 13 Stonehenge Apokalipsa, BEK 27/16 Pozaba, BEK 27/17 Zvezdne steze: v temo, BEK 27/17, 18 Svetovna vojna Z, BEK 28/18 Atlas oblakov, BEK 28/19 Nebotic nik, BEK 28/20 Jack morilec velikanov, BEK 28/20 Ognjeni obroc, BEK 28/21 Elizij, BEK 28/22, 23 Hobit: Smaugova pus c a, BEK 29/9-11 Thor: Svet teme, BEK 29/12 Gravitacija, BEK 29/13 Dus a, BEK 29/14 Enderjeva igra, BEK 29/15 PREBRANO ZA VAS Marko Vitas: 2084 Spomin na»1984«, BEK 26/14 Marko Vitas nadaljevanje»1984«, ANI 26/15 Tanja Mencin: Varuhi-enajsterica, BEK 26/16, 17 Z iga Z igon: Beluge, ANI 27/20 Martin Vavpotic : Clockworks Warrior, ANI 27/21 David Gibbins: Bojni tiger, BEK 29/16 David Gibbins: Trojanska maska, BEK 29/17 PRVI POGLED NA... STARDUST 2012 Yearly gather of Slovene fiction, ANI 26ESE/14 Zvezdni prah (2)-letni zbor slovenske fikcije, ANI 26/18 Matjaz S trancar: Modra droga in druge zgodbe, ANI 26/19 INTERVJUJI Cheryl Morgan, BEK 27/22-25 Z iga Z igon Beluge niso beli kiti, ANI 28/24, 25 Kdo je Kara Shyre? Intervju z Markom Jordanom, ANI 29/18, 19 POGLEDI No fandom in Austria?, pripravila Nina Horvath, 26ESE/15, 16, 17 Slovenski ZF&F filmi, ANI 26/26 Izumi iz SF knjig in filmov, ANI 26/27 Bojan Ekselenski: Vitezi & C arovniki ocenil A.A, JEJ 27/26-29 Moja e-izkus nja, BEK 28/26, 27 Sobivanje papirnatega in elektronskega, BEK 29/22-25 IZOBRAŽEVANJE Filmske medzvezdnice (5) - Babilonska plovila, ANI 26/18-24 Kako napisati ZF zgodbo v 8 korakih in nekaj nasvetov ANI 26/25 Filmske medzvezdnice (6) - Iz vseh krakov Galaksije, ANI 27/30-32 Kako oblikovati osebe v ZF zgodboiv 8 korakih in nekaj nasvetov, ANI 27/33 Delavnica 'PRVA STRAN' - osnove pisanja fiktivne proze, BEK 27/34-39 Knjige v digitalni kuhinji, BEK 28/27-29 Pojmi, ki so pris li iz ZF, ANI 28/30 Pravljic ne his e, ANI 28/31 Alexander A. Schomburg, fantastic ni ilustrator, ANI 29/20, 21 DRAŽILNIK Dangober: Battle at Alertbeacon, Preface to the adapian edition by Mara R. Sirako, translated by Pero A., JEJ 26ESE/18, 19, 20 Opomba: 26/4 = JeJ številka 26, stran 4 * ESE = posebna številka angleška, English Special Edition * p. = prevod JIV = Jani Ivanuša * BEK = Bojan Ekselenski * MRS = Mara R. Sirako * AML = Amedeja M. Ličen * ANI = Andrej Ivanuša 34

35 PREGLED LETNIKA 6 / LETO 2013 Štiri številke od 26 do 29 in posebna angleška izdaja - EUROCON Kijev UKRAJINA Tanja Mencin: Tartos dez ela mnogih jezer in Kamnitoglavci, JEJ 26/26-40 Andrej Ivanus a: Zajc ja taca (iz ZF novele Kapitan Srec ko), JEJ 27/40-49 Bojan Ekselenski: Vitezi & C arovniki Zlom imperija, JEJ 28/26-28 ZGODBE / PESMI At the tip of the castle towerby Andrej Ivanus a, translated by author, proofreading Katja Bergles JEJ 26ESE/21-29 Three Poems (Sacrificed heart, Poet on the shores of everlasting tranquility, A ghost in the dark) by Mas a Brglez, JEJ 26ESE/30, 31 Matjaz S trancar: Kje je lord Kona? (iz knjige Modra droga in druge zgodbe), JEJ 26/40-42 Vid Pec jak: Vrnitev na domac i svet (podobe iz prihodnosti), JEJ 26/42 45 Tanja Mencin: Luciano, JEJ 27/50-53 Bojan Ekselenski: DVD z ivljenja, JEJ 27/54-55 Vid Pec jak: Bencinska vojna, Golazen (podobe iz prihodnosti), JEJ 27/56-59 Marko Vitas: Motnja v permutaciji (odjek sirene), JEJ 28/32-36 Majda Arhnauer Subas ic : Prekletstvo svetlobe, JEJ 28/37-39 Primoz Jenko: Konec igre, JEJ 28/40-43 Bojan Ekselenski: Zmajska psihijatrija, JEJ 28/44, 45 Andrej Ivanus a: Razpoka, JEJ 28/46-49 Vid Pec jak: Genetska svetovalnica, Najkrajs a vojna (podobe iz prihodnosti), JEJ 28/50-52 Tatjana Malec: Action in distans (Vesoljni pok, Arhaic na govorica davnine, Kodirano sporoc ilo s Saturna, Jes c i Saturn), JEJ 28/54, 55 Bojan Ekselenski: Terorist, JEJ 28/29 Tihomir Jovanovic Tika: Levitev (orig. Svlakovi), JEJ 28/30, 31 Andrej Ivanus a: Aequilibrium, JEJ 28/32, 33 Marko Vitas: Dobra karta, JEJ 28/34, 35 Vid Pec jak: Android Adam, Osebna s tevilka (podobe iz prihodnosti), JEJ 29/36-38 Andrej Ivanus a: S imen inu Agata (balada), JEJ 29/39 PLANET HUMORJA PLANET HUMOR, JEJ 26ESE/4 JEJ 26/7, 27/7, 28/7, 29/5 ZADNJA STRAN I Remembered 1st SI.CON, photos by ANI, 26ESE/32 COBISS v letu 1912, ANI 26/48 Najava 2. SI.CON, ANI 27/60 Odpoved 2.Si.CON, ANI 28/56 Razpis za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za leto 2014, ANI 29/40 RAZNO Vabilo na Delavnico kreativnega pisanja spekulativne fikcije, BEK 28/53 35

36 VITEZI IN ČAROVNIKI JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH DRUŠTVO PRIZMA TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD FUTURUM VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI ANDREJ IVANUŠA MIHA REMEC MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER IVAN SIVEC VID LEGRADIČ SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika ZADNJA STRAN ZVEZDNI PRAH 2014 Letni zbir slovenske fikcije RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2014 Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH letni zbir slovenske fikcije. V pripravi je naslednja ZVEZDNI PRAH Mi pa načrtujemo naprej: RAZPIS ZA LETO 2014 Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za drugo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH letni zbir slovenske fikcije. Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zakljuc ek 3. natec aja je: 30. september Zbirka bo izs la predvidoma med novembrom 2014 in marcem Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij: znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka), in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolz ine najvec besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolz ine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nas i internetni strani Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplac nem odstopu besedila. Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor.